BW »TfITBD [STATES 'WAR fcSlAMps klanci nočejo pozabiti eno leto davka Na 16. aprila je graduiral na tehničnem mornariškem centru za avijatiko v Chicagu John Va-tovec, sin Mr. in Mrs. John Va-tovec iz 10801 Prince Ave. Obenem z diplomo za strojnika avi-jatike je bil promoviran kot Petty Officer 3. reda. Za en dan je toil prišel domov na velikonočno nedeljo, za en dan pa 9. maja na Materinski dan. Obiskal je mnogo prijateljev in 'znancev, katerim se želi tem potom najlepše zahvaliti za lepa darila. Njegov naslov je: John F. Vatovec, A. M. M. 3/C, Cox. N. A. T. T. C., 87th & Anthony Ave., Chicago, Ameriške čete so vzele važne pozicije Japoncem na otoku Attu Washington.—Ameriške čete, ki so se izkrcale pred enim tednom na otoku Attu v Aleutih, so iztrgale Japoncem važne višine, katere smatrajo, da so bile najbolj utrjene na otoku. Te višine leže na vzhodnem delu otoka. Američani so prodirali proti višini od severa in od juga ter tako stisnili Japonce v klešče. Japonci so kazali močan odpor in boji so bili za te višine jako hudi. Ameriške čete podpira bojna mornarica, ki leži v bližini in pa zračna sila, ki bombardira japonske baze, kadar pač vreme dopušča. Ob tem času še ni znano, če so se Japonci s teh pozicij umaknili na nove postojanke, ali pa so bili pobiti, ali ujeti. -o- Nadškof Spellman govori s predsednikom HP v • • 1 urcije Ankara, Turčija. — Newyor-ški nadškof Francis J. Spellman je govoril v torek s predsednikom turške republike, Ismet Ino-nu. Strašna usoda slov. naroda Italijani streljajo slovenske umetnike Iz poročila, ki ga je objavila radio postaja "Free Jugoslavia" dne 13. maja, posnemamo naslednja imena slovenskih žrtev ki dokazujejo, da Italijani namerno iztrebljavajo vse vodilne in pro-minentne slovenske osebnosti in sploh vse slovenske izobražene sloje. " ! --- Kot talce so Italijani ustrelili brez vsake sodne obravnave pe-! snike: Mirana Jarca, Ivana čam-j pa, Vinko Košaka, Ivana Roiba, žurnalista Dušana Podgornika, Dr. Beneš bo govoril na shodu v Chicagu Chicago, 111. — Dr. Edvard Beneš, predsednik čehoslovaške, bo v nedeljo 23, maja glavni govornik na javnem shodu, ki ga priredi ičaehoslovaŠki n a r o d n i svet v čikaškem stadionu. Na tem shodu bodo uradno repre-zentirani tudi ameriški Slovenci s Sansom in slovenski govornik bo Etbin Kristan. Tudi v sprejemnem odboru bodo trije Slovenci, namreč Etbin Kristan, Vincent Cainkar in Mirko Ku-hel. ter inženirja Antona Stebija. Internirani so naslednji profesorji ljubljanske univerze: dr. Zviter, dr. Vogelnik in Marija Borštnikova. Dalje so internirani naslednji slovenski pisatelji in umetniki: Juš Kozak, Ferdo Kozak, France Bevk, Franc Albrecht, Tone Suhar, Ludvik Mrzel, Franc Vodnik, Lojze Udovič, Milena Mohoričeva, Niko Pernat, Drago Vidmar, Januš Vdmar, Ljubo Ravnikar, Milan Sever, Bojan Stupica, Slavka Severjeva, Josip Zemljak, Rudolf Kiovskij, Viktor Smolej, Silvo Torker in Ciril Vidmar. Poročilo tudi omenja, da je bil ustreljen Hinko Smrekar, znani slikar; interniran je bil univerzitetni profesor dr. Kidrič. Iz poročila je videti, da so Italijani poslali v internacijo ali postrelili Ikot talce vso mlajšo generacijo slovenskih pesnikov in umetnikov. Iz raznih naselbin Terre Haute, Ind. — Dne 27. ajprila je v bolnišnici, v kateiri je bil uposlen, naglo umrl za srčno kapjo John Zloibec, star 56 let in doma iz Kazle pri Sežani na Krasu. V Ameriki je bil 36 let. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov. Barberton, O. — V aprilu so trije umrli v tej naselbini. Frances Skubelj je padla po stopnicah v klet tako nesrečno, da si je prebila lobanjo in obležala na mesitu mrtva. Stara je bila 54 let in doma i® Bresta pri Igu ter zapušča moža v bolnišnici in tri omožene hčere. — Dalje je umrl 75-letni Anton Povh iz Gornje Sežane, za njim pa John Lintol. V Rockdaliui je preminul John Puhek, star čez 80 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je živel 50 let in pred leti je bival v Michiganu, Minne-soti in Coloradu. Zapušča sina in hčer. 111. M m fes Louis Kovačič, sin Mr. in Mrs. Anton Milavec iz 1243 E. 61. St. je prišel na dopust iz Fort Bragg, N. C. V soboto se bo vrnil zopet nazaj v garnizijo. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. m M M Pfc. Wm. J. Novak, sin Mr. in Mrs. Joseph Novak iz 14918 Hale Ave. je bil te dni povišan, v korporala v taborišču Swift, Texas, čestitamo! Njegov naslov je: Cpl. Wm. J. Novak, Co. F, 387th Inftry, APO 445, Camp Swift, Texas. Poskus atentata na Himmlerja New York. (NYP) — Radio Moskva javlja, da je bil proti Himmlerju, šefu Gestape, izvršen poskus atentata "nekaj ur potem, ko je prispel v Zagreb." Dva moža sta streljala na njegov avtomobil, toda Himmler ni bil ranjen. Vprašanje v angleški zbornici, če bodo Rim bombardirali London.—Kapetan Gammans je vprašal v poslanski zbornici ministra za zračno silo, Sin-clairja, če je kak sporazum, določen j>li molčeč, da Rim ne bo bombardiran. Sinclair bo na to vprašanje odgovoril enkat koncem tedna. Na podobno vprašanje je odgovoril zunanji minister Eden 21. oktobra 1942, da tak sporazum ne obstoji. Na 18. aprila 1941 je angleška vlada izdala svarilo, da bo Rim bombardiran, če bodo napadene po zračni sili Atene in Cairo. Dodala je, da če bodo začeli enkrat bombadirati Rim, bodo s tem nadaljevali do konca vojne. -o- Romunske izgube so pol milijona vojakov New York. — Columbia Broadcasting System poroča, da znašajo romunske izgube na vzhodnem ibojišču že 500,000 mrtvih, ranjenih in ujetih — kar priznaVa tudi saim rbmiinski nri-nisterski predsednik, Ion Anto-nescu.- Tudi Kanada bo začela meso racionirati Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada javlja, da bo začela z racionirnjem mesa. Kdaj, še ni znano. Vsaka oseba bo dobila na teden od 1 do 2Va funta mesa. Količina 'bo odvisna od tega, če bo odjemalec kupil meso brez kosti ali s kostmi. -o-- Graduantinja V četrtek večer Ibo graduirala iz Ursuline kolegija Miss Dorothy If mens, hčerka Mr. in Mrs.. Albert E. Simens, 694 E. 200. St. Njena mati, Mrs. Simens, je hči poznane Mrs. Terezije Kmet iz 3922 St. Clair Ave. in sestra poznanega Franka Jakšiča iz 6111 St. Clair Ave. Graduanti-nji čestitke in mnogo uspeha v nadaljnem življenju._ Afriška vojna zahtevala 5,000 žrtev za U. S. Washington.—V zadnjih štirih tednih vojne v Tuniziji je bilo 5,000 žrtev med ameriškimi vojaki. V tem številu so ubiti, ranjeni in pogešani. V prvih 17 mesecih vojne imajo Zed. države 80,000 vojnih žrtev. TA JI NI HOTEL BITI POKOREN Miami, Fla. — Armadna bolničarka Betty Ratchford, ki ima čin poročnika, je vložila tožbo za ločitev zakona od svojega moža, narednika Josepha. Kot trdi ona, ji je mož vedno naprej metal, da ima večjo šaržo kot on. V petek večer bo žogometna igra v stadionu V petek večer bo v mestnem stadionu zanimiva (baseball igra med clevelandskim teamom Indians in newyorškim Yankees. Newyorcani so zdaj na prvem, Cievelandčani na drugem mestu. Igro bodo pričeli točno ob 8:30 zvečer. Ako pa bo pa v petek deževalo, 'bo igra v soboto večer oib istem času. Groceristi so se v stiski radi novih cen obrnili za pomoč na Roosevelta Prva obletnica smrti Antonije Zupanove V petek 21. majatoo darovana ob osmih v cerkvi sv. Alojzija na St. Clair Ave. in 109. cesta sv. maša zadušnica za pokojno Antonijo Zupan, soprogo urednika Glasila KSKJ. Prijatelji družine s0 prijazno vabljeni, da se udeleže. Graduantinje V četrtek zvečer bodo gradu-irale iz Jane Addams višje šole Mary Tome, Mary Mezic in Carolyn Telich. Graduacija bo v mestni glasbeni dvorani. Naše čestitke vrlim Slovenkam, Narodna zveza groceristov, ki šteje po deželi 360,000 članov, je apelirala na predsednika Roosevelta, naj bi posegel vmes in posredoval pri Uradu za kontrolo cen radi novih maksimalnih cen živilom, ki jih je ta urad določil. "Mi se ne pritožujemo in ne kritiziramo," pravijo groceristi, "toda ne razumemo, kako je urad za kontrolo cen določil nove cene. Pred enim tednom se nam je reklo, da bodo cene znižane za 25 odstotkov, pa so bile znižane za 31%. Posledica tega je, da imajo groceristi na rokah konzerve, za katere so plačali več, kot je pa cena zanje danes. Kako naj potem izhajajo?" Na drugi strani je pa zopet to, da so nekateri grocer j i več stvari prodajali ceneje, kot je pa cena zdaj določena. Morali so Zvišati ceno, kot jo je določil OPA. Včeraj sta dospela v Cleveland dva železniška voza krompirja iz Floride. V kratkem pričakujejo nove pošiljke krompirja, ki ga je zadnje dni tako primanjkovalo tukaj. flMERlSKflWb©M©VIN A AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN OVFNTAM unPMt^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME "NWSpS1" CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, MAY 19, 1943 LETO XLVl73~wi)i~j^7 ^a zbornica je že v tretje porazila predlog jienata, da se opusti eno leto davka. Zmaga za Roosevelta, ki je grozil, da bi predlog vetiral. Obsodbe italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani Ljubljanski list 'Slovenec' prinaša v svoji številki z dne 24. marca naslednjo vest: "Preki sod v Ljubljani je obravnaval zadevo Milana Her-mela, roj. v Cerknici in Ivana Jelena, roj. v Mojstrani na Gorenjskem. Prvo imenovan je bil organizator in vodja skupine, katere cilj je bil, da izzove "državni udar," dočim je bil Ivan Jelen v decembru 1942 član slične organizacije na Rakeku. Oba sta bila obsojena na dosmrtno težko ječo." * Isti list objavlja dne 27. marca naslednjo obsodlbo: Preki sod v Ljubljani je izrekel smrtno obsodbo v zadevi proti Janezu Marinšeku iz Grosuip-Ija, obtoženemu aktov nasilja proti predstavnikom italijanskih vojaških sil, proti-državne propagande in posesti prepovedanega orožja in municije. Zora Klemene roj. Peršič iz Moravske vasi, Rudolf Bukovec iz Krke in Rudolf Rogelj iz Businje (Bohinj?) so bili obsojeni kot sokrivci na prisilno delo in dosmrtno ječo. -o—- Zavezniki imajo v rokah 27 osiških generalov V Tuniziji so dobili zavezniki v roke 27 osiških generalov, kot kaižejo številke dozdaj. Od teh jih je 16 nemških, 11 pa italijanskih. Vendar listina zajetih osiških generalov ,še ni popolna. -o- Na počitnicah Mr. Rudolf Kvas se nahaja na 14 dnevnem dopustu pri družini Louis Anko, 974 E. 76. St. Mrs. Štefanija Arko je njegova sestra, katero je zadnjič videl pred 37 leti. Soproga Rudolfa Kvasa se nahaja te dni kot delegatinja na konvenciji Slovenske ženske zveze v Pittsburgh^ in bo tudi prišla sem za nekaj dni. Mr. Kvas je doma iz Sodražice. Prijatelji ga lahko obiščejo, če ga še poznajo, odkar je pred 35 leti zapustil Cleveland. Mr. in Mrs. Kvas želimo mnogo zabave v naši metropoli, predno se vrneta k svoji družini v Denver, Colo. I, lr>gton, 18. maja. — Poslanska zbornica je danes že Hj^^la predlog, ki ga je sprejela senatna zbornica, gla-ega bi bil davkoplačevalcem odpuščen dohodninski da-vj1 'eto. Poslanci so glasovali s poimenskim glasovanjem, za 194 glasov, proti 202. Poslanska zbornica je poslušala administracijo, ker je predsednik Roosevelt zagrozil, da bo predlog, če bo sprejet, vetiral. Poslanska zbornica je že prej sprejela predlog, glasom katerega bi bili oproščeni davka davkoplačevalci z gotovimi dohodki, dočim je senatna zbornica sprejela takozvani Rumlov predlog, da se odpusti davkoplačevalcem eno celo leto davka, za 1942 ali za 1943, namreč oni, ki bi bil manjši. Ohijska kongresnika, republikanca, Bender in Bolton, sta glasovala za predlog, demokrata Crosser in Feighan proti. Po glasovanju se je izjavil poslanec Doghton: "Rumlov davčni načrt je mrtev. Mi smo ga ubili. Dokler bo Franklin Roosevelt predsednik Zed. držav, bo ostal mrtev." Vodja republikancev, poslanec Martin je rekel: "Mi nimamo pripomniti ničesar. Naš predlog je bil zavržen. Zdaj je na demokratih, da predlože nov predlog." Kongres je zopet na mrtvi točki glede/ dohodninskega davka. Govori se, da se bosta zbornici zedinili na tem, da se sprejme predlog, glasom katerega bi se pobiralo davke od 1. julija naprej sproti od tedenskega ali mesečnega zaslužka, ne da bi se odpustilo davek za kako leto. Ti davki bi znašali 20 % od zaslužka, vštevši "victory" davek. Republikanci v obeh zbornicah s0 bili tudi za 20% pobiranja davka sproti od zaslužka, toda iso dodali, da bi se pobiral davek samo od letošnjega zaslužka, od lanskega izaslužka pa nič. -o- Kanadski premier dospel v Washington Washington.—Kanadski premier Mackenzie King je dospel v Washington na posvetovanje z angleškim premierjem Winston Churchillom in predsednikom Rooseveltom. Razgovor bo o novih korakih na fronti. Glasovanje glede posta Odbor, ki ga je postavil župan Lausche, da nadzoruje razdelitev mesa, bo danes razposlal na vse člane zveze lastnikov restavracij vprašalno polo. Na tej poli bodo restavraterji odgovorili, če so za to, da se vpelje v Clevelandu en dan v tednu brez mesa.______ Churchill bo da-8ovoril pred kon-B**om fe 1,30 fi'ovori' obe- w lcama kongresa angle-W.?1' Winston Churchill. ' % lpQstaje bodo prena-: govor. To bo eden j Bi govorov njegove i^J'ere. Govoril bo ce- I n—°— ^en6 morda ale žganje 1 —Urad za vojno ; \ jj n a 2 nanj a, da bo S \ * distilerijam ne-! avlkoh'ola porabiti za lij^0 žgan j a, katerega naglo ginevajo. Za-% °'a so tako ogromne :^r°dukcija več kot do-«i|i0 ' da se nekaj alkoho-I lll0^^ porabi za žga- SjoaVil lirad za V0Jn0 ^ Paveličeve : | y ylade (New York j fc V^nška radio oddaja, S yoaJeležila United Press poroča, da je dr. \ Čev PosJanik v Ber-^ odpotoval v Zagreb, |L e m©sto ministra zu-I Itfc v novi vladi tako-0(1vi,sn.e» Hrvaške Dr- \ l^fte dobili ri V, • vojno knjigo \ pošta bo v če-:; !sla po hišah prošnje k njieo št. 3. Dobro Niccetrtek svoje pošt-\ e ir> ne zamenjajte ;Vj/a kako reklamo. Li-> J^a izpolniti, jo po-%\\ * nazaj, nakar bo-Hj pošti vojno knjigo Nadomestila knjigi % V**no ne bo nič |i?Si5 °dsek mestne zbor-V Jroti 3 glasom ubil \ p, ' mesto kupilo pre-;\ l6veland Electric II-Proti nakupu ;\s" odborniki: Willi-Edward Stapleton, H ž°n> W. C. Walker in '^gler. Za nakup \SJpa glasovali: Vic-b' Edward Kovačič in \gcei. bodo naskočili Sicilijo, potem pa stavili Mussoliniju ultimat — j Nemčija je uradno ^iW^iji pomoč v ob-j..1 invaziji. Nemško Jo^trstvo je podalo ^ k.^o govoric, da bo ^stila Italijo na ce-■ \, bi"ani sama kot se K . 80 začeli vplivati i ^ aliJanskega naroda 2a^eli bombardirati bližje Rima in da 1 bombniki že par- krat leteli nad Večnim mestom. S tem hočejo zavezniki pokazati Mussoliniju in italijanskemu narodu, da je Rim v dosegu zavezniških bomb vsak trenutek. Vojaški strategi mislijo, da bodo zavezniki z naskokom vzeli Sicilijo s tem, da jo bodo napadli z zraka in morja. Potem bodo pa poslali Mussoliniju ultimat, da izroči Italijo prostovoljno, ali pa jo bodo razbili in okupirali s silo. Naši vojaki NOVI GROBOVI Johana Merkun Po daljši bolezni je umrla Johana Merkun„ stanovala je na 6220 Glass Ave. Doma je bila iz Iga pri Ljubljani, odkoder je prišla v Cleveland pred 30 leti. V Willard, Wis., zapušča brata Antona, tukaj pa nečaka Ivan Merkuna, Frank Seničar in dve nečakinji, Jennie Jerše in Josephine Zakrajšek. Bila je članica društva kaccabees Carni-ola Hive in Srca Marije. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 v cerkev 3V. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj v miru počiva! Rose Vidmar Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Rose Vidmar, rojena Kocjan, stara 56 let. Doma je bila iz vasi Spodnji Kašelj pri Ljubljani, odkoder je prišla v Cleveland pred 40 leti. Tukaj zapušča soproga James, tri hčere: Josephine, Ann in Jean Zimmerman, tri sinove: James, Anthony in Edward ter štiri vnuke in več drugih sorodnikov. Bila je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti na 1213 L. 60. St. v soboto zjutraj v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo, pod vodstvom Frank Zakrajšek ! pogrebnega zavoda. Naj v mi-|ru počiva, ostali družini soža-lje. John Krede Danes zjutraj je umrl v Charity bolnišnici John Krečič, stanujoč na 5002 Harland Ct. Pogreb ima v oskrbi Zeletov pogrebni zavod, 6502 St. Clair Ave. Več poročamo prihodnjič. -o-- V Afriki so našteli že 200,000 ujetnikov Washington.—General Eisenhower poroča iz Afrike, da znaša dozdaj število zajetih osiških v o j a k o v v Tuniziji nad 200,000. S štetjem pa še niso končali. Pozdravi s konvencije Iz konvencije Slovenske ženske zveze ,pošiljata pozdrave: Nettie Strukel, predsednica podružnice št. 18 in Frances Per-me, predsednica št. 32. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. J AMI'S DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poŠti,-celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamema številka 3c SUBSCRIPTION BATES: Dnited States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per yew D. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor S months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.60 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for S months Single copies 3c Entered as second-claas matter January 6th. 1900. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 118 Wed., May 19, 1943 Napadalnajmoč osišča je očividno zlomljena Sijajna zmaga zaveznikpv v Afriki in zajetje nad 150,-000 osiških vojakov, še ne pomeni, da je osišče, zlasti pa Nemčija, na koncu svoje moči. Eno pa dokazuje bolj v Afriki in to je, da je Nemčija že davno dosegla višek svojih napadalnih sil. To se lahko sodi iz tega, da bi bil poslal Hitler, ako bi bil imel dovolj bojnih sil na razpolago, lansko poletje več in boljših čet v Afriko. To je bilo takrat, ko je prodrla njegova armada do El Alameina in je imela samo še 50 milj do Aleksandrije in do Sueškega prekopa. Istočasno bi bil moral Hitler, če bi bil imel dovolj bojne sile na razpolago, napasti Turčijo ter se pognati preko Sirije na Osrednji vzhod. Toda boj za Stalingrad je črpal njegove sile in Hitler, ali nemško vrhovno poveljstvo, kdor je pač že bil, je raje poslal dodatne čete pred Stalingrad kot pa v Egipt. Feldmaršal Rommel je bil pri E1 Alameinu na tem, da dobi vojno za Egipt. Za las je manjkalo in zmagal bi bil. Predvsem mu je pa manjkalo zračnih sil. Hitler je pričakoval, da se bo Rommel v Afriki vzdržal toliko časa, da bo on zavzel Stalingrad. Toda nemška vojska si je skrhala zobe nad Stali'ngradom, zavezniki so si v Afriki med tem časom opomogli, pa začeli s polno ofenzivo, ki je končno izrinila osišče iz Afrike. Takoj, ko so začeli zavezniki izkrcavati svoje čete v Severni Afriki, bi! bilo za Hitlerja logično, da bi bil udaril'na Španijo in od tam v španski Maroko v Afriki. S tem bi bil prerezal ameriški in angleški armadi pohod proti Tuniziji. Mesto, da je bil Rommel v kleščah, bi bili v kleščah zavezniki. Toda Hitler ni udaril na Španijo ijn ne v Afriko, ker ni imel na razpolago bojnih sil. Ali pa če jih je imel, si ni bil svest zmage in se je bal izgubiti nadaljno bojno silo. Bila je zelo nevarna igra in Hitler se je bal te igre. V tistih par tednih, ko je osma angleška armada podila Rommela iz Egipta v Libijo in naprej in ko je ameriška ter prva angleška armada zasedla francoski Maroko in Alžirijo, je nemško vrhovno poveljstvo še vedno oklevalo, kaj naj bi napravilo. Rusi so zmagali pri Stalingradu in so se pognali proti Rtjstovu. Nemci1 očividno niso vedeli, kaj bi napravili. Zavezniki so pričakovali, da bo Hitler ukazal vpasti v Španijo in so se pripravljali, da bi prestregli udarec. Toda na španski meji je bilo vse tiho. Res se je slišalo, da drve po Franciji proti španski meji vlaki z nemškim vojaštvom. Ča-- sopisje je pisalo, da se mudi španski diktator Franco na špan-sko-francoski meji. Toda ničesar se ni zgodilo. Kar je osišče zdaj ukrenilo je bila strategija — obramba Evrope proti invaziji. Stalingrad, El Alamein, Tunizija — vse to je pokazalo, da se je bojna sreča zabrnila in s tem je bilo tudi konec nemške napadalne strategije. Z zmago zaveznikov v Severni Afriki je bila pričeta nova točka v tej vojni. Osišče se je potegnilo čez Sredozemsko morje za ozi'dje Evrope. Osišče ima močno utrjene sledeče kraje v južni Evropi: Sardinijo, Korziko, Kreto, Egej-ske in Dodekaneške otoke. Toda napačno bi bilo misliti ob tem času; da je nemška sila že na kolenih. Šibka nemška zračna sila lahko pomeni to, da so nemške tovarne zadnjih 12 mesecev gradile nova letala in nove bombnike, s katerimi bodo Nemci čakali na invazijo. Res je. da je imela Nemčija silne izgube v vojaštvu. Toda iz raznih okupiranih dežel je importirala delavce, domače pa poslala v uniforme. Izgubo v vojaštvu skuša Nemčija nadomestiti tudi s tem, da gradi močne utrdbe. Nemčija poseduje še vedno močno udarno silo. Zavezniška zmaga v Afriki je samo preludija za glavno bitko. Vsak korak, ki ga bodo odslej napravili zavezniki bo težak, vsak nadaljni še težji. To zavezniki tudi dobro vedo in ne bodo kar na slepo udarili na Ev/opo. Morali se bodo temeljito pripraviti za glavni naskok na evropsko trdnjavo in se tudi bodo. Šele, kadar bodo zavezniki navozili v bližino evropskega obrežja dovolj vojnih potrebščin, kadar bo v bližini dovolj bojne sile, tedaj bodo udarili. In kadar bodo udarili, ne bodo več odnehali, dokler ne bo Nemčija, Hitlerjeva Nemčija — strta. Pomniti moramo, da je trajal boj za Afriko skoro tri leta, to je od takrat, ko je stopila Italija v vojno na strani osišča. In boj za Afriko ni bil nič v primeri, kot bo boj za Evropo. Zavezniki morajo najprej počistiti Sredozemlje, p red no morejo začeti s pohodom na Evropo. Dokler ne bodo otoki: Sicilija, Sardiinija in'Kreta, pa še nekaj drugih manjših, toda dobro utrjenih točk v Sredozemskem morju v rokah zaveznikov, ni govora o direktni invaziji. In vsaka teh točk je dobra trdnjava, katerih vsako posebej bodo morali zavezniki napasti in osvojiti, potem pa tam napraviti letalske baze za napad po Evropi. Vse to pa vzame čas in zato ni dosti, ali nič upanja, da bi zavezniki osvojili Evropo pred letem 1944. BESEDA IZ NARODA Za deset tisoč dolarjev Iz pod peresa Rev. Pater Bernarda OFM, ste v tem listu čitali razglas kampanje za $10,000.00, za takojšno hitro pomoč potrebnim v staremu kraju. V dopisu poroča o podrobnostih kako in kaj, za to meni ni treba isto poudarjati, kot blagajnik za ta sklad naj dodam nekoliko o dosedanjih prejemkih in še moje mnenje, kako naj bi se vršila ta kampanja, da bi, čim prej dosegla svoj cilj. K temu lahko dodam še moj komentar. Idejo za oživljenje za nadaljno sodelovanje slovenskih župnij zelo odobravam. Prvič za to, ker bo s tem korakom podvojena odpomoč svojcem v domovini. Posebno še radi tega, ker bo pomoč takoj na razpolago, to šteje največ, kdor hitro da, dvakrat da, pravi pregovor. Dalje odobravam tudi "iz tega stališča, ker smo na ta način v akciji kot celoto naroda. Vedno sem zagovarjal dvotirno akcijo. To sem želel iz skušnje, ker, če ni malo neke kom-peticije, ni življenja' za kampanjski napredek, ker se vsak izgovarja, da naj le drugi delujejo. .L! V tretje se mi vidi to potrebno tudi radi tega, da na ta način zainteresiramo vsakega za to akcijo, ker se ne bo mogel nikdo izgovarjati, kakor so to lahko odrekali iz vzrokov recimo: Nezaupnost ali osebnost nekaterih oseb. S to akcijo zveze Slovenskih župnij v Ameriki in pa z JPO-SS na drugi strani, bo ves narod v akciji in ni dvoma, da bo odpomoč mnogo uspešnejša. To pa radi tega, ker bomo delovali vsi za en cilj in za en narod. Radi tega se mi je vedno videlo potrebno voditi akcijo po dveh potih v en cilj, za ene in iste naše brate doma. Da smo, ali ako smo v mišljenju različni, to nič ne stori, saj so v domovini ravno tako, kakor smo mi tukaj različnega prepričanja, za to še smatram, da je bilo ravno potrebno iz ozira, da bo onim v domovini to služilo enim in drugim v dobro. Radi tega tudi smatram, da bo sodelovanje tukaj med nami v popolnem sporazumu, in da bo uspeh bolj i v obeh akcijah. Končno se gre le za hitro in izdatno pomoč. V toliko je bila naša organizacija poučena in .odbor prepričan, za to se je zavzel za takojšno akcijo. G. Bernard je v razglasu onemil, da je namen te kampanje tak, da se bo denar nabran po darovih dejal tu v banko in da se bo onim v domovini za takojšno pomoč le naznanilo ,koliko je denarja v ta namen naloženega ali nabranega zanje. Vse to je urejeno tako, da bo varnost za denar tu in da bodo v domovini prejeli pomoč takoj. Več in bolje se ne bi moglo pričakovati v takih razmerah vojne furije. O DOSEDANJIH DAROVIH Da je ta organizacija obstala že dalj časa je bilo že v javnosti dovolj poročano in kritizirano. Dokler ni organizacija za gotovo vedela, če so doma prejeli pomoč za denar, ki je bil tukaj zbran in s pomočjo škofovskega sklada še v toliko pomnožen, ni odbor zveze Slovenskih župnij mogel bobnati in odgovarjati, da je vse tako zanesljivo, kakor bi kdo zahteval in pričakoval. Ko je pa odbor potem dobil o vsem tem točna poročila, da so prejeli in bili hvaležni poleg tega pa Še to, da se bo nadaljno sodelovanje za pomoč še oblažilo in da bo pomoč izdatnejša kot do sedaj, se je pa odbor odločno zavzel, da gre z delom naprej. V ta namen se je pričelo zbirati nov sklad, ki je v nekaj dneh narasel že nad $1,155.00. Takole so dospeli darovi v blagajno: Prva se je odzvala župnija Matere Božje v Collinwoodu pod spretnim vodstvom Preč. g. Msgr. Vitus Hribarja, katere zbirka je bila za $357.07, druga župnija se je priglasila Sv. Lavrenca pod kanonikom Omanom za $337.00, dalje je izročil Rev. Milan Slaje, predsednik organizacije in župnik pri slovenski fari sv. Cirila in Metoda v Lorainu, O., $115.00. Rev. Pater Bernard je prinesel iz New Yorka $100.00. Firma Grdina in Sinovi—Anton Grdi-na $100.00, zborovalci so na seji zbrali medseboj vsoto $52.00. K temu je pa še doposlal zopet Pater Bernard ček za $84.00 in neka žena je podarila $10.00. Skupaj $1,155.07. V pismu Rev. Father Slapša-ka mi sporočajo o požrtvovalnem sodelovanju društva Krka, katero je v ta namen vpri-zorilo igro Trnjeva krona, kar je pripomoglo za to blagajno za $220.00, v cerkvi se je pa nabralo za $117.00. To so veliki darovi za župnijo v dnevih, ko vsak itak daruje za velika-nočno kolekto. Prav to naj velja v priznanje župljanom fare Marij nega Vnebovzetja za $357.07. Župnija v Lorainu ni tako velika, toda, v primeri z drugimi je prispevala lep dar 115 dolarjev. Pater Bernard ima pa neko posebno malho vedno polno kakor berač kruha, zadnjič nam je vrgel na mizo cel stotak, ko se je vrnil nazaj v New York je,- zopet poslal ček za $84.00. Njemu sem odpisal, da je magnetičen in da vleče nase dolarje. Z zadnjim čekom od Rev. Bernarda sem prejel tudi sledeči imenik darovalcev: $25.00 neimenovana, $25 Ana Ahačič iz Chicaga.' Dalje iz Chicaga Jennie Pu-hek, $15.00; Josephine Pintar iz Burgestown, Pa., $5.00; Frank Kokal, iz Molalla, Oregon, $5.00; Ignac Babich iz Greaney, $5.00; Neimenovana. $2.50 in Frank Kokal, Universal, Pa., $1.50. Naj bo omenjeno še, da je darovala Mrs. Anna Jalovec iz E. 61 St. $10.00. Iskrena hvala za vse te darove. V treh mesecih je lahko deset tisoč dolarjev skupaj od katoliških župnij in posameznih rojakov širom Amerike. Ako to storimo, bo domovina vedela, da stojimo v njenem trpljenju zanjo! Zganimo se, ker se nam nudi tako ugodna prilika. Slovenske župnije širom Amerike, stopite skupaj z farani. Katoliška društva, vaša dolžnost je, da se sedaj odzovete. Naj ne bo naselbine in ne društva ali slovenske župnije, da ne bi nekaj prispevala sedaj, ko se gre za hitro pomoč. Ako je medna-mi zavednost ,ne bo vzelo niti par mesecev, ko borno lahko domdvini poslali naročilo, da je "Deset tisdčkkov že zanje nabranih." Kakšno veselje bo in hvaležnost za novo upanje. Kdor bi hotel poslati izven katerkoli naselbine ali župnije, lahko pošlje na podpisanega: Ali na Pater Bernarda, kakor so bili naslovi že objavljeni. Denar v banki je naložen na hranilni vlogi, številka knjižice je 2,619 na ime: Slovenian American Parishes Relief Fund. Poleg blagajnika so še vpisani: Mr. Frank Jakšič kot računski tajnik, potem pa Rev. Čelešnik in Rev. Baraga kot trusteesti. O nadaljnih prejemkih bo redno sporočano. Termometer je za $10,000 za to naj velja v ta namen tudi deset stopnic, po katerih se bomo vz- penjali navzgor. Vsaka od teh stopnic šteje en tisočak. Preko prve stopnice smo že naredili korak. Ko se bo oglasil še vzhod, srednji in daljni zapad in še od drugih strani iz'severa, bo naša kampanja za deset tisoč dosežena. To naj ne jbo smatrano za nemogoče, ker to zmoremo z lahkoto. Slovenski narod se je vedno štel, da je veren in požrtvovalen narod. To bomo pokazali tudi sedaj. Naj Bog blagoslovi nadaljevanje. (Lahko pišete kar v banko) The North American Bank Co. 6131 St. Clair Ave., c/o Anton Grdina, Cleveland, O., ali pa samo Anton Grdina, naj bo eno ali drugo. Naslov računskega tajnika Frank Jakšiča je: 6111 St. Clair Ave., Cleveland, O., Rev. P. Bernarda pa: 62 St. Marks Place, New York City. S tem zaključujem kot blagajnik tega sklada z iskrenim pozdravom do vseh. Anton Grdina P. S. Povsod lahko izročate v župnijah. V Clevelandu bo zbirala tudi Ameriška Domovina ali direktno v North American Banka. -o- Od podružnice št. 18 SŽZ Najtoplejše se zahvaljujem vsem posetnikom, ki so nas razveselili v torek 11. maja ob priliki naše proslave 15 letnega obstoja naše podružnice št. 1? SŽZ. Predvsem pa se želim zahvaliti našemu spoštovanemu, rojaku uslužnemu G. Anton Grdi-ni, ki nas je imenitno zabaval ? svojo krasno zbirko pomenljivih in narodnih slik. G. Grdina, sprejmite iskreno . zahvalo za Vaš trud, ki smo Vam ga naložile z našim željami. Bog Vas živi še mnogo let narodu v spoštovanje in razvedrilo. Vsem sosednjim 'podružnicam, ki so nas počastile s svojim obiskom, naši gl. ipodpredsednici Mrs. Rupert za lep in globoke zamišljen govor, kot priljubljenemu pevcu g. Lauretiču, ki si je osvojil srca nas vseh s tisto lepo melodijo "Mornar," izražamo vse članice iskren Bog povrni! Gdč. Perme nam je prav tako pokazala kaj čuti njena mlada duša v poeziji. Vtis z njen0 pesmico "Rosary" je globoko vplival na vse navzoče. Najlepša hvala gdč. Perme in Tvoji mamici za spremljanje na glasovir. žal, da je bilo nemogoče udeležiti se vsem našim ustanovnim članicam omenjenega večera Tudi go. Albino Novak smo zelo pogrešale, kar smo pač z oprostitvijo bile primorane sprejeti. Če ni nje zraven, 'pa ne gre sto procentno pri SŽZ. — tako se nam zdi. Za ves trud glede 15 letnice sprejmite zahvalo vse članice, ki ste se žrtvovale v ta namen. Go-spej Mary Perušek (ustanoviteljica) pa za njeno zavednost in dar podružnici — 5 novih kan-didatinj — sosestersko hvaležnost in Bog Vas živi! Končno pa naj vas vse še opozorim na našo prihodnjo sejo, ki se vrši 8. junija, kajti po seji bomo imele "Card party" z izbranimi nagradami. Za podružnico št. 18 SŽZ, Josephine Praust. -o- Darovi za naše v stari , domovini Cleveland, Ohio. — Sledeči so meseca aprila darovali pri naši štev. 35 JPO-SS. Nabiralna ktnjiižica J. F. Durn: Mike Lah $5.00 namesto venca za pokojnim A. Smole, Frank Petrič $2.00; društvo "Euclid," štev. 29 SDZ $3.00; Mrs. Urek $1,00; John Lokar $1.00; Mrs. J. česnik $1.00; Progresivne Slovenke krožek štev. 3, Euclid, Ohio. $10.00; My. in Mrs. F. Stilus, Trafalgar Ave. $5.00; Mr. in Mrs. A. Poklar $5.00; j nja, prispevajte kol^ ^ | morate tem narodnim ^ cem, če pa nimate "anl6 ; . -vioiteOl®' spevat, vsajne oviraj- ^ teri imajo voljo do o vrše to človekoljubno d ■ iščite izgovorov in drug .ej rekanja. Vse nabiranje L stovoljno (kar bi pa s® vsi zavedat svoje dol.« ^ se tako obdavčiti vsi s Kolikor kateri hoče, speva. se t Seja te postojank , k dne 25. maja. Torej vhi zastopniki in zastoj ^ uradniki, da so navwf ■ , bno je, da seje Pose%ri* fc mesec. Na društva se P jl5 roča, da zahtevate P° & teh sej, na vaših red""1 nih sejah. p^ J- jpM tajnik podr- 35 j Domača J Office of War £ Washington, D- J U. S. uravnava Razne mere, kate^ M njem času podvz * Združenih držav, ^lijj uravnati delitev hr»» žati delovanje črne no. Da bi se °vrf »> j črna borza — s Pei pM bile določene cene z prodajalce perutm^^J bno. Istočasno z uvei ^^si cen za razne vrste P j^S bile znižane cenedr* ,tJ šane cene cenejše ^jll Kdor bi namenom j,«! določene najvišje ^jcif varnosti, da se bo P^ J postopalo po zak011^ if Začenši od -ellev ji najvišje cene, d°lo^vS!<^I jih in centih, za v°! teletino in janjfj 'rji| za eden do tri 1% (lb.) od prvotnih m nje je bilo dol** J Urad za odločitev m revidiral svoje da jih prilagodi « . ^jjf sednika, naj se 'cl ^ ^ zahteva, ki ima ^11 vj stabilizirajo živUe, .^dl in da se onemog°c' b c^l Določitev najV spo^jl omogočila vsaki bo odklonila, ako D ^J zahteval, naj Plac''J0 / J Upanje je, da bo ^J pobijati črno bo1 J, dr J pravi j a naše mes° njn '1 ven odločb raci on I - «laca cm ki morejo vec V^ m]m Tudi druge odr ^ vr"l du cen za hr®B° Sf| kuponov imajo M zirati situacijo na a / Jj nosti kuponov is nega sadja in ze .JdPjrfk Vojak, ki je i-'trtr.efJi, je pripovedoval. ^li jateljem, kako J^ je A afriški puščavi, ^ i patrulji, naletel ga leva. ,l0ravil'v.T "Kaj si pa a^taU*! ša eden izmed P ,, JR kar sapo ^f^KJi »Bil sem loža ju in sam 11 $ >jm «fM no rjovel, obe? ^ p- m repom. Rj°ve • da je razkačen, |0i d j pom bi pa K^i hoče prikupi K(>nCy , vedel, kateremu ^ jel, sem se P1 \ da ne bo kaj J ril, ga vpraša- J? r že enkrat tt % . ni se mi zdite. >*> "Ne, tisto ^ p K razu imam J ^ V Francoskem," p lec. Mr. Milan Medvešek $5.00 namesto venca za pokojnim vojakom John Zajcem; J. F. Durn družina $5.00 namesto venca za pokojnim J. Zajcem; Paul česnik Painesville, O., $1.00. — Skupno $45.00. Andrew Božič (zidar) nabiralec: Louis čebron $1.00; John Strancar $1.00; Frank Klemen-čič $1.00; Viktor Shell (šel) $1; Jos. Rebek $1.00; Louis Furlan $1.00. — Skupno $6.00. Geo Panchur, nabiralec: Jos. Kosarich $1.00; Frank Zaje $1.00; Mary Jevnikar $1; Neimenovana $2.00; Julia Struna $1.00; Frances Vidmar $2; Frances Gorenc (nečitljivo) $1; Rose Urbančič $1.00. — Skupno $10.00. Mary Lusiig, nabiralka: Anton Dolgan, Trafalgar, $2; Jos. Janežič $2.00; A. Gregorc $1.00; Frank Raztresen $1.00; Ursula Blazetič $1.00; Mary Boldin 50c; Jos. Lustig $1.00. Skupno $8.50. John Jančar, nabiralec: John Jančar $5.00; Jos. Kuž-nik $5.00; Frank Skully Jr. $1; F. Skully Sr. $1.00; Eleanore Gubich $1.00. Skupno $13.00. Anton Jankovič, nabiralec: Drulžina Anton Zanko $2.60; Anton Kovačič $2.00; John Tomšič $5.00. Skupno $9.60. In to je le izmed 28, ki imajo zunaj knjižice le 6, ki so zbrali skupaj to vsoto. Kaj pa z ostalimi nabiralci-zastopniki. Torej poskušajte tudi vi poagitirati ta mesec, ko se s tem niste potrudili dovolj zadnji mesec. Slovenija prosi vaše in moje pomoči, torej nekaj dolarjev mesečno v to človekoljubno delo, katerega vrši ameriška Slovenija nas ne bo še upropastilo. Dajmo .rojaki, zbirajmo in prispevajmo vsi brez razlike vsak po svojih močeh. Naši sobratje Čehi, so obdavčeni direktno pri njih podpornih organizacijah $1.00 mesečno. Torej pomislite, koliko oni sami zberejo mesečno za svoje rojake v njih domovini, ki kot izgleda ne trpe tistega trpljenja, kot ga trpi naš mali narod, proti,kateremu so se zarotili na uničenje trije sovražniki Nemec, Italijan in Madžar. Torej zbudimo se, razmišlja j mo o položaju rojstne domovine o trpljenju krvavečega in umirajočega naroda tam preko oceana. Seveda pri tem ne smemo pa pozabiti na svojo novo domovino, in njo tudi podpirat, da bo čimprej e zadala s svojo oboro ženo silo udarec proti tem sa distom in barbarom človeštva, da se čim preje konča to preli-tje leni in trpljenje zasužnjenih narodov v Evropi. Tukajšnja postojanka se že pripravlja na izredno prireditev v ta namen in se je vzelo v najem obe dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. za 24. ktobra. Ob tej priliki bo podan program. V ta namen se bo izdalo tudi program-no knjižico in zastopnice te podružnice štev. 35 JPO-SS bodo šle na delo in pričele nabirati oglase pri naših trgovcih in drugih. Torej našim slovenskim trgovcem priporočamo, da ste naklonjeni tem nabiralkam oglasov in da prispevate po svoji zmožnosti v te programne knj i-žice, katere bodo izdane ob tej priliki. Zavedajmo se vsi enako svoje dolžnosti napram svojemu narodu. Vedite, da zastopniki kot odbor ne dela zase, ampak za trpeče v Sloveniji. Glejmo vsi, da bo naša prihodnja prireditev uspeh, kot še nobena ne tako, in ako bomo vsi sodelovali, in se potrudili bomo tudi to dosegli. Društvenim zastopnikom, kot nabiralcem pa, da greste na delo vsi, ta mesec in poskušate doprinesti svoje k skupnosti. Na naše ljudi pa naj bo proš- ikor dels ii »ena eoiA delo.' «Kič!" P1- ** dober denar daste g jej] 'Parček?" se^ Pridite pogledat," iifi. 7 noč. -1"3! \Se j'e Poslovil svak jU.j JI bil mnogo pol J za denar, nekaj na s se * off ^bom, sa-a-a-m vem, < Tako se je brati ;iy odh°du z zapleta-, °m> ko mu je hotel f ^iti v hlev.J K«* % juts. Nikdar nisi ^ fita1(akor ti Ifev8® drugo jutro po-' Jfc Va zagonska. Po ® s 111 ^olku se je mož . Jehčal: "Nič se ne | nej' Pri svaku sem se' jj® velike noči se še je1't :!ia; Tebi sem pa ku-L» , V,!e dolgo želela, ko- rdečko!" '•'j rdeča, nazadnje i j e'' se odreže žena ^ fr na njo Biiioj gbila bleda ko stena. I"11"; kf]ka suho zakašlja, Vr in gre v hlev % Jj. Iazbeljena pa pri-" grdun! Za nor- lVe 'tji Iv kaJ sem dožive- Per!'[ k!skoraj umrla! Jaz fe, molzla, kozlovo otitJ milo zaplakala. jj^.Wo-zfo?" za-J pr^ti m slcora3 pozabi :S i % mi odženeš tega ). lii i; Q,0(ikoder si ga pri-fp Jaz reva'-" K« Ne /2 Postelje, never-a .u2.Slavo in hiti P°" e" | ^ gleda, od katere e v.i ! ' kQZel je res in ne P'1, a G ab- >c?!sP ^ jih boš zve-£jj t^6-" Da ni zamudil nlV je »spotil Ve-1> .jjii večeru v Gajevo. ,0 oJ \.ž ' pri svaku, žival Itd® j ii; ve' da si jezo in že- viš]J Saj 2 enim pol lit- i , V i V« K V z°Pet?" se začudi j)i ' ^domušnim pogle- f V. i. . Kj ' Zarenči svak Ve- S^Bklenll je, da .jj !Sje u. Je občutna ka- if'iito vremena, nagla i \Sa:P ote in mrzlote ji ..(,} S 3e kakor človeku, nekoč od živino- . e' \ v* j M rite • ffi Vlnce razjasnilo Mt) • niu ogrelo srce, :!;j Zatorej je še j / sem slišal ne- da tudi pri ži-gor usmiljenim, Je bododo segli!" Ne popivaj! Spisal Pankracij Gregorc. Ta Večajeva pobožnost pa ni bila odkrita. Prej na potu je namreč z batino hudo mlatil po ubogem bradaču in ga bil z vrvjo skoro zadrgnil. "Usmiljenja do živali bi se pač marsikateri kmetovalec naj naučil zavoljo svoje koristi. Večkrat marsikdo popiva po gostilnah, zapravlja denar, a zunaj se mu živina kvari. Dvojna škoda — pa še marsikaterega, ni spametovala! Če pa živina potem zboli, kmetovalec lomi roke in se huduje nad Bogom, zakaj mu pošlje tako nesrečo. Naj bi rajši premišljal, ali morebiti ni sam kriv, da mu je živinče zbolelo ali celo poginilo." "Ali bo Snoparjev junček poginil?"-vprašata kakor na en glas Večaj in Štefan, ki je zopet čakal, da bi gostoma postregel pravočasno. "Najbrž, ker ni pomoči blizu! Jaz sem svetoval, kakor sem najbolj vedel. Pa še "Živi-nozdravnika" od Mohorjeve družbe niso imeli pri hiši, da bi človek pogledal, kaj je storiti v takem slučaju. Take knjige bi morali brati in zopet brati, ne pa, da jih zavržejo ali jih pa otroci raztrgajo." "Res!" pritrdi Večaj na kratko, ker njegova vest tudi v tej zadevi ni bila popolnoma čista. "Nekoliko nas nesreče tepejo, nekoliko smo si pa sami krivi!" končuje tujec ter vstane in se poslovi, češ, da mora jutri zgodaj proti domu. "To je pa izkušen mož," se oglasi Večaj. "Odkod je le?" "Davi mi je povedal, da je nekje tam od Mure — kraj sem pozabil — da je dovršil kmetijsko šolo in po očetovi smrti prevzel domačijo. Pristavil je tudi, da je to največja škoda za naše kmetovalce, da niso izšolani v svoji stroki. "Aha! Študiran je! Zato bi ga človek poslušal noč in dan. Glej, tako sem bil zamaknjen v njega, da se je že noč naredila. Kaj bo pa zdaj ?" "Pa tukaj prenočuj! Tvojo žival sem že itak postavil v hlev." Pri teh besedah se je Štefan obrnil v stran in se vgriznil v ustnico, da mu ni ušel smeh. "To bo jeza doma, če me nocoj ne bo! Pa jutri zarana popeljem kozla naprej." Noč je bila, tiha noč. Zemlja je bila .trudna od nog, ki so po dnevu hodile po njej, od rok, ki so delale po njej, od src, ki so tako strastno tolkla. A zdaj vse počiva, leži, spi. Le z neba gledajo zvezde, božje oči. Pomladni veter lahno diše, kakor bi angeli .plahutali s porotnicami. Bila je pač noč, v kateri se mora bdeč človek razodeti znancu, prijatelju, ali sploh sorodni duši . . . Iz gostilniškega okna se je sipala luč v podolgovatem pramenu. V svitu sta se gibali dve senči, ki sta pritrkavali s kozarci v pozno uro. — Drugo jutro se je Večaj vzbudil z omočeno glavo. Z negotovimi koraki je hitel v hlev in v polmraku odgnal svojo žival proti Gajevemu, ki je oddaljeno še dobro uro. Skoz celo vas je moral iti, ker je Grab-ljinka stanovala onkraj sela. Čim bliže je prihajal, tem hujše mu je kuhala jeza po prsih. Ljudje so odhajali na polje, postajali, poslušali in se pridruževali: "Vražja baba, da me* je tako goljufala! Jaz ji povem, grdi čarovnici!" Sprevod je vedno naraščal. Žival se je plašno zaletavala v spredaj hodečega Večaj a. Ta je zazmerjal: "Grdi smrdljivec, tobe in Grabljinko bi ..." in s palico je tresknil živali črez hrbet. Koncem vasi je zagrmel proti koči na rebru: "Pridi ven, | I pridi doli, Grabljinka, ti čarovnica !" Tenek glas odvrne: "Za božjo voljo, kaj je " Prikaže se bledo ženišče, kateremu se je pohlevnost videla na licu. "Za božjo voljo, kaj je " "Povej vpričo vseh ljudi, ali sem ti jaz dal pravi denar ali krivega?" "O, pravega, pravega! Lahko prisežem!" si oddahne prestrašena žena, ki je mislila na kaj hujšega. "Ali si mi tudi ti dala pravo žival, kakoršno sem kupil? Jaz sem kupil kozo od tebe, a ti si mi dala kozla. Kaj je to? Sle-parstvo, ne?" "Za bož j o volj o, saj j e koza!" "Koza je, koza! Seveda je koza! Mož, le dobro poglejte, koza je!" Tako je smeje se klicalo vse okoli, otroci in odrasli. "Tri sto! . . . Doma je bil kozel, zdaj pa res zopet koza! Ti. Grabljinka, ti imaš zvezo s hudobo samo, z rogato hudobo— . Večaj je izpustil kozo, odbe-žal, postajal in kričal: "Še denarja nočem nazaj! Ne! Ne! S hudobo, z rogato hudobo imaš . . . " Bežal je, kakor bi ga res podile pošasti. Žena je doma imela pripravljenih cel koš prav slanih. A ko je mož prihi-tel domov zbegan, upadel, zmr-šen, kakor nikdar še, je molčala in ga pustila. Še le drugi dan mu je rekla pri kosilu: "Vse se zve!" "Kaj se zve?" "No, kako si ti kozo kupoval!" "Kako sem jo pa kupoval?" Možu se napne žila na čelu, ker mu jeza še raste. ".Nič se ne huduj! Glej, sosedje mi pravijo, da si pri Štefanu v hlevu zamenjal svojo kozo z njegovim kozlom." Žlica mu pade z rok in usta se mu odpro: "Ka-a-j ?" "Vse je jasno! Štefan ima kozla, prilično take barve, kakor je bila kupljena koza. Prvi večer si vzel iz hleva kozla na- Domača fronta (Nadaljevanje z 2 strani) niranih juh in takih mesnih proizvodov, ki so podvrženi kvaru, kakor klobasice, golaž, safalade, so bile občutno znižane, v nekaterih slučajih celo do 50 odsto. Na primer, vrednost kupona 12-unčne konzerve zamrznjenega graha in vseh dru-geh zamrznjenih zelen j av je bila znižana od 10 na 4 kupone. Dva glavna razloga za znižanje vrednosti kuponov sta: v slučaju blaga, ki je podvrženo naglemu kvaru, da se omogoči naglejšo prodajo; v drugih slučajih so večje zaloge pro-vzročile, da so večje količine na razpolago civilnega prebivalstva. Nekatere druge vrste grahove hrane niso racionirane, ker jih je dovolj. Restavracije in druga mesta, kjer se uživa hrana, se opozarjajo, da ne višajo cen za meso, hrano ali pijačo svojim odjemalcem, predno se niso prepričali, da je to po zakonu upravičeno. Kontrola cen mest, kjer se uživa hrana, bo popolnoma v rokah mestnih oblasti. Kuponsko knjižico št. 3 dobite v juniju Kuponska knjižica št. 3, ki bo- nadomestila kupone sedanje knjižice z novim se bo delila po pošti začenši s koncem junija pa do konca julija meseca, kakor je bilo oznanjeno danes. Po novem načrtu zadostuje. da pošljete po pošti navadno prošnjo v obliki dopisne karte, in dobite knjižico št. 3. Ne bo več nobene registracije po šolah, kakor za prvo in drugo knjižico. Formularje prošenj ža eno osebo ali za celo družino bodo pustili poštarji v vsaki poštni škrinjici med 20. majem in 5. junijem. Glavar hiše bo izpolnil te karte, ki bodo že v naprej adresirane na Urad za odločitev cen (OPA), za celo družino in jih bo oddal na pošto med 1. in 10. junijem. Urad za odločitev cen bo začel z razpošiljat-vijo knjžic kasno meseca junija. i slil — vsaki večer. "Zvezda se Abesinska zdravilna zelišča mesto koze, a drugo jutro si pa zopet pravo zadel in odpeljal kozo vdovi Grabljinki nazaj." Večaj je poparjen vstal. Ves popoldne je malodušno molčal. Še le pri večerji je razodel svoj trdi sklep: "Nikdar ne bom več popival po gostilnah, posebno ne s sejma grede, nikdar, nikdar več!" Žena ni črhnila nič. Le kadar se je hotel mož pozneje kdaj postaviti po robu, mu je vselej zasolila: "Ti pa le pojdi rajši koze kupovat!" (Konec) HRVATOV MIHA Črtica. Spisal /. Mohorov. "Pa naj dražijo, pusti jih, se že nasitijo, kaj bi si jemal vse k srcu!" Mihu se je zdelo, da je to res, prikimal je, črez nekaj časa pa je odšel z doma. Včasih pa, ko je bila starka slaba, ni šel z doma, temveč je stopil v podstrešje in se zaril v seno. Starka je zlezla v svojo posteljo in molila za sina; včasih je slišala grčanje Mihovo in pozno je vsnula v misli nanj. Miha včasih pa ni mogel zaspati. Tedaj se je zagledal skozi luknjo na strehi in zrl one zvezde tam gori, poslušal kvaka-nje žab v bližnjem močvirju in prišlo je in mu objelo dušo s prečudno mehkobo in žalostjo. Nemiren se je prevračal v senu in hrepenel po nekem lepem, jasnem daljnjem ... Ob takih hipih je čutil, da ni tak kot so drugi, čutil se je nesrečnega, samega. Mnogo je mislil Miha tako ob večerih, povedal pa ni tega nikomur, saj tega bi ne znal povedati. (Zgodilo pa se je, da je strmel nekega v.ešera skozi luknjo na strehi. In tedaj je švignila mimo zvezda, prav ona svetla, katero je videl — kakor je mi- Dolaa m žalostm je pot ruskih begunce v, ki se vračajo na svoje domove Ob povrat-, ku fa bodo neZo vr scLeni, ker ne'bodo našli več svojih domov, kajti večtna je vse po-IgaZ in razrušeno. Povratek jim je bil dovoljen, ko so ruske čete zopet zavzele mesto. Ker „re v službo Strica Sama, mora dati prstne odtise. - Tonu, 150 funtov težak pes danske pasme, je moral pri vstopu v vojaško službo dati odtise prstov na listine, ki ph je moral izpolniti njegov lastnik, šerif Milton La Violette v Kenosha, Wi*. je utrnila, to pomeni smrt," si je mislil, in pretreslo ga je, zakaj spomnil se je matere. Dvignil se je in splezal po lestvi iz podstrešja, stopil v sobo n se približal postelji. "Mati ..." Starka je dihala tiho, komaj slišno. "Mati ..." Prijel jo je rahlo in jo potresel. "Kdo je? Ali si ti Miha? Zakaj pa ne spiš " "Zvezda se je utrnila, pa sem se bal, da bi se vam —" "Pojdi no, pa spi Miha!" Starka je zaječala in vsnula. On pa je odšel iznova v seno. Tisto noč mu pa strah ni dal miru . . . Nekaj dnato so želi Peča-novi in Miha je,nakladal sno-pje. Prav dobre volje je bil — saj tak je bil Miha vselej, ko so mu dali dela in ga niso dražili. Kosili so v senci mogočnega kostanja. Ne vem, kako je bilo prišlo, da hlapec Pečanov danes ni maral običajne osminke žganega in jo odstopil Mihu. Morda je tudi to kaj vplivalo nanj. Žarnice so bile posedle nekaj vstran in so zapele, hlapec je dremal, Miha otepal svoj kruh in zrl nekam tja daleč, kjer se je družilo nebo in zemlja v eno. Ko pa je tako gledal, so ga zmotile žanjice. Lepo je poslušati petje, to je vedel Miha, a še tisočkrat, lepše ako poje Jermanov a Cilka. Ta pa, ta ima glas, kot bi angeli peli, si je mislil, in se zaveroval v pojočo. Ta ga je opazila, menda je bil izraz njegovega obličja glup, in se zvonko nasmejala: "Kaj pa me tako gledaš, Miha?" "Poj no, kaj se režiš, pa zlasti ti, Cilka, ki imaš glas kot bi zlate kamenčke premetaval . . " "Bi že, Miha, pa, — ali me imaš kaj rad? Če ne, pa ne bom—!" "Tisto pa, mhm!" Črez celo obličje mu je legel izraz brezkončne radosti. Dekleta pa so se zasmejala: "Glejte ga, glejte, ljubo ima _i" "Zapojte, pa pustite me pri miru!" Naposled pa so mu vendar zapele in Cilkin glas je bil najglasnejši, ko je pela: Miha ne ve kaj je srce, • zato ostane stric . . - Ko je "slavna" jtalijanska armada zavzela Abesinijo, so bili tja poslani tudi razni raziskovalci zdravilnih rastlin in zelišč. Poročilo pravi dalje, da so bili ti raziskovalci našli tam 113 vrst različnih zdravilnih zelišč. Od teh je 33 vrst ugodnih za zdravljenje kožnih bolezni, 26 za zdravljenje prebavil, 20 vrst za zdravljenje rev-matizma, 10 vrst za zdravljenje tako zvanih ženskih bolezni, 10 vrst za zdravljenje veneričnih bolezni, oči in mrzlice. Med zdravilnimi zelišči, ki so jih uporabljali tudi Abesinci, je vredno omeniti tamarindo, iz katere izdelujejo zdravila proti mrzlici, in eukalipstu, ki ga uporabljajo za zdravljenje kroničnega katarja. -o- Zvesta žival Pred leti so prepeljali nekega psa iz države Oregon v državo Indiana. Pot je bila dolga 3,840 milj. Čez dobrih šest mesecev pa se je zvesta žival peš vrnila nazaj v državo Oregon k svojemu gospodarju. ■o—- HONOR THE FLAG u UUftTtt* UPHOLD ITS IDEALS DELO DOBIJO Miha ni umel šale, slišal je le pesem in mehko in veselo mu je bilo pri srcu. Šli so iznova na delo, njemu pa je zvenelo brez konca in kraja Cilkino petje po glavi in je gledal nanjo in prav nič ni vedel, kdaj je prišel večer. Po večerji je šel domov. Mater je našel v postelji, tožila je, da ji je slabo. Mi ha je vztrepetal; ves dan ni bil mislil na mater. "Ali vas močno boli?" "Ne boli ne, a slaba. Po gospoda ko bi šel, Miha, pa k so sedu poglej, naj pride kdo sem _i" Molče jo je ubogal in odšel dušilo ga je v grlu. Bilo mu je, kot, da se je utrgalo nekaj v njegovem srcu. Za dobro uro pozneje je zazvonilo in kup ljudi je šlo "za Bogom." Miha je videl vse, a ni mogel umeti, kaj s godi ž njim. Sedel je bil za peč in strmel predse. Starka je umirala. Težki vzdihi so ji vreli iz prsi ter padali kot svinec na dušo sinovo. "Mihe!" Cilka, ki je bila pri stari, jo je vzdignila; starki so se za ča srazširile oči. Dalje prihodnjič BI 100% WITH YOUR MOŠKI 38 do 60 let stari ŽENSKE 18 do 50 leta Predznanje ni potrebno Se jih potrebuje v 100% vojnem delu. 55 ur dela na teden Plača od ure in overtime Prinesite potrdilo, da lahko premenite delo, če ste bili zaposleni pri vojnem delu ter dokaz ) državljanstvu. THE LOCKE MACHINE CO. 971 E. 63. St. (123) Išče se 2 ženski Potrebuje se dve ženski, da bi pomagale čistiti urade in dvorane po dva ali trikrat na teden. Ak0 katera želi dobiti delo za nekoliko dni v tednu, naj se zgla-si za pojasnilo v uradu tajnika SND, 6409 St. Clair Ave. (119) MALI OGLASI Stanovanje išče Želim dobiti stanovanje, obstoječe iz 5 sob, za 4 odrasle osebe." Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče EX 1794. (118) Lepa prilika Naprodaj je hiša za eno družino, 8 sob, garaža, vse v najboljšem stanju, v bližini cestne železnice in dveh cerkva. Zgla-site se na 7612 Myron Ave., po 6. uri zvečer. (118) Lot naprodaj 40x138, velik hlev, zemlja že napol obdelana. Nahaja se na E. 162. cesti, blizu Holmes Ave. na tej strani mostu. Poizve se^ na 706 E. 162. St, (119)* Hiša v Euclidu Naprodaj je hiša 6 sob, gorka voda, furnez, garaža. Nahaja se v slovenski naselbini blizu slovenske šole in cerkve. Nobenega popravila hi treba. Hiša je stara komaj 12 let. Kogar zanima naj pokliče HEnderson 6061. (120) ssfl sar — bo govoril on- " J v očeh ga je bila v & J sila sveta deklica, ^J sti pohoditi njenih* J tov. Toda tudi sicer J stavil proti očetu, ^ U daleč v svojem ** J to ni člo,veško, J umirati ljudi, ki»'.J zakrivili, kakor da 1 tako, kakor so S» £» očetje. To hoče ^J sam sedi pri Poin ~Uti| toličani morajo cerkev . . . , ška cerkev," je zamrmral. "Oče," je rekel Henrik, "imajo tudi žene, matere in sestre. So še drugi katoličani v Štajru, tudi bolniki in slabotni, ki ne morejo več na dolgo pot, vmes so tudi taki, ki imajo majhne otroke, kakor na primer Zeleri-ca." Hendel se je zdrznil. "Kaj, ZelericaV Nato se je glasno zakrohotal. "Sedaj si srečno prijadral do žensk in otrok, res, yelika čast za junaka." "Je-li morda čast zatirati revne in slabotne? Oče, Vi ste gotovo zadnji, ki bi si upal kaj takega trditi. Oče, vem za žensko, ki je dala lačnemu menihu kos kruha, in menih je rekel: "Mano sem okusil." Ta ženska je bila kalvinka — poznali ste jo — bila je moja ljuba mati! Oče, dajte revežem mane! V cerkvi, ki jim jo boste dali, bodo za Vas molili, in Bog Vas bo blagoslovil." "Seveda, preklinjali me bodo," se je krohotal oče in je pahnil od sebe prosečo roko angela; noče, če bi se odprlo nebo in bi se prikazal Krist in bi mu zaklical: prizanesi mojemu ljudstvu, bi se ne vdal in bi rekel: to je prevara! cerkva, marveč dajte jim kako manjšo, kakor so kapelica pre-sv. Trojice, sv. Nikolaja in grajska cerkev! Odločite se tu pred svojim cesarjem in dajte svojim someščanom mali dar, saj ste od nas prejeli prav cesarske darove, kakor jih še pred Vami ni prejel nihče mojih podložnikov." Hendel je videl usodepolne poglede cesarjeve, toda to ga ni motilo v sovraštvu, s katerim je bil zaprisegel pogin katoličanom. "Veličanstvo, čemu katoličanom v Štajru cerkev! Smešno bi bilo, če bi tem par rimskim kričačem na ljubo postavili le en oltar. Ta katoliška sodrga tega ne zasluži, tako malovred-na je." Vsi dvorniki okoli cesarja so odreveneli. Cesarica na zlatem prestolu se je zdrznila in je za- ihtela. Dvorna dama se je gren- iko namdrnila in ji je podala ! robec, da si obriše solze. Toda cesar molči, zato molče i , | vsi. Črne kakor noč in smrt so bile Hendelnove oči, postrani je gledal sedaj na strelce, sedaj zopet na sina. "Naj hodijo v Garsten — tam je še ena far- sina ter ponosnih strelcev zrlo v nevidne daljave, v bodočnost habsburške države, "mesto kazni ste doslej prejeli milost za milostjo. Še nikdar nismo bili tako milostivi kakor včeraj. Vse cerkve v Štajru so v Vaših rokah, včeraj smo Vašim verskim bratom tu na Dunaju priznali cerkev. Ne dajem vam balzama iz Meke, da mi vračate kremene; priznal sem Vam vse velike cerkve v Štajru, eno pa brezpogojno zahtevam za katoličane in prepuščam Vam, da jo sami izberete. Ne mislim večjih JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Rita Carlin 'pregleduje radio tube visoke napetosti, kakršne rabijo za radio aparate amerišks ■mornarice. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI PRE' LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Joseph Ferkul ki je mirno v Boru zaspal dne 19. maja 1940. Tri leta v hladnem grobu soprog in oče že počiva: a nismo Te še pozabili, v srcih ostal je živ spomin. V miru božjem sladko počivaj, in večna luč Ti sveti naj. Žalujoči ostali: CAROLINE FERKUL, soproga. JOSEPH in JOHN, sinova. Cleveland, O., 19. maja, 1943. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini "Prišel je mestni sodnik iz j Štajra in hoče stopiti pred Va- 1 še veličanstvo." i Cesar Matija je živahno dal z roko znamenje, naj vstopi. j In sodnik Hendel je izza ce- ] lih vrst suličarjev stopil v ce- , sarsko dvorano. Še malo ga ni i omamil blesk in sijaj cesarskega dvora, mirno in ponosno je stopil k prestolu, pripognil je , eno koleno, nato se je zpet postavil pokonci. "Ej, gospod Hendel," je milostno izpregovoril cesar, "zelo me veseli, da Vas vidim tukaj. Baje je včeraj pri minoritih vladali vzoren red." .Kakor grde ptice roparice so Turki z nemim strahom obračali svoje plešaste glave s kljukastimi nosovi proti ponosnemu, orjaškemu možu, ki je ogr-njen z žametastim, črnim pla- ; ščem stal pred cesarjem. : "Najmilostlj ivejši cesar in ; gospod," je odvrnil Hendel, , "kar zadeva red, ni moglo drugače biti, ker je moj sin, stot- : nik, nadzoroval prostor." S ponosom se je ozrl na sina, ki mu < je v pozdrav mahi j al z roko. Cesar se je obrnil proti Turkom in jim zgovorno hvalil svojega mogočnega podložnika, nadvse je slavil njegove meče, topove in drugo orožje, ki pri-ha j a iz njegove tovarne. Zagotavljal jim je, da se bo Turkom slabo godilo, če bodo imeli opraviti z orožjem tega moža in z vojaki njegovega sina . . . to da bi bila gotovo zelo huda, dolga, a za sultana končno izgubljena vojna. Turki so do tal priklanjali svoja plešasta temena, niso upali izpregovoriti nobene besede več, samo šepetali in mrmrali so v arabskem jeziku tihe molitvice za cesarja in njegovo j hišo. Cesar je bil tega na vso moč vesel in se je zadovoljno oziral na kancelarja. "Zdi se, gospodje Turki, da smo slišali od vas vse, kar jej treba," je nadaljeval proti tur-1 škim odposlancem. "V milosti vas odpuščam.— Vi pa, dvorni zakladničar, nesite sultanove darove v našo zakladnico in jih dobro spravite." Turki so padli na kolena, poljubili so cesarjeve čevlje in so nato vsi prevzeti Matijeve veličine, moči in modrosti zapustili sprejemno dvorano. Ko je cesar sredi svojega dvora videl, da sta pred njim samo še oba Hendelna, je neko- c iko manj prijazno rekel sod- F liku: 11 "Hendel, Vi ste prav za prav n prepozno prišli. — Morali bi _ Dili priti semkaj skupaj s svojim sinom. — No, pa za danes naj bo, nočemo zaradi tega cepiti dlake!" "Veličanstvo," je smeje se odgovoril Hendel, ki ni bil prav nič v zadregi, "ob četrt ure, ki sem ga zamudil, so me bili pripravili luteranski Dunajčani, ker tako ljubijo Vaše veličanstvo in so Vam tako hvaležni. Nikdar ne bodo pozabili, da ste jim včeraj zopet odprli cerkev, ki jim je bila po krivici zaprta. Ko sem jahal semkaj na dvor, so me v celih trumah obdali, da nisem mogel naprej ; prosili so me, naj Vam sporočim tisočero zahvalo; 14. majnik bo odslej zanaprej z zlatimi črkami zapisan v srcih luteranskih Dunaj-čanov." "Gospod Hendel," je nagu-bančil cesar svoje čelo, "lepa je hvaležnost, toda ne pozabite, da je v Štajru več katoličanov, kakor je na Dunaju protestan- 2 tov. Hočemo, da ste enako ve- 1 likodušni v Štajru nasproti ka- £ toličanom kakor smo mi na ' Dunaju nasproti protestantom 1 _ „ t "Veličanstvo," je odvrnil j Hendel trdo in skoraj robato, 1 "ni res, da je pri nas več kato- 1 ličanov, kakor je tu na Dunaju protestantov." "Ce pravim jaz, da jih je, po- ] tem jih j!" je razsrjeno vstal < cesar s prestola. "Že zopet! I Kdo pa ste Vi, kljubujete svo- I j emu cesarju?" "Meščan sem mesta, ki je Vašemu veličanstvu zvesto vdano, ki je pripravljen služiti Vašemu veličanstvu s krvjo, z zlatom in z železom, ki pa nikdar ne zakriva resnice. V Štajru jih je kakih 28 te katoliške so-drge. To sem rekel že včeraj." Pri teh besedah, ki so bile velika laž, je čutil pogled, s. ka- | terim ga je meril sin; toda go- I voril je naprej in je namenoma teptal resnico. "To je resnica, j Nikdar ne lažem, kar imam v srcu, to povem v obraz vsakomur. Ne prinašam Vašemu veličanstvu balzama iz Meke, samo železo imam za Vaše veličanstvo, toda tudi to železo, ki so je kopali, topili, čistili in 1 kovali protestantje, naj dvigne svoj glas in naj zakliče: Popolno in vso prostost za luteranski Štajer, ter par rimskih kriča-čev pa naj pobere šila in kopita ter naj se spravi kam drugam." Cesar je premišljevaje zamajal z glavo, rdefce, zeleno, belo se je bliskal florentinski demant na kroni. Ni-li to največji predrznež, kar jih je kdaj videla zemlja! Le s težavo je včeraj ušel kazni, danes pa, mesto da bi kar najhitreje popravil krivice, ki jih je v Štajru prizadel katoličanom, zahteva nove, nezaslišane predpravi-ce. Ni ga bolj nesramnega človeka v vsej državi, kakor je ta Hendel, in vendar ima zlato, ima železo in ima takega sina, ki ima strelce. In z Ahmetom se nočemo bojevati še nadaljnjih 18 let, nočemo. Toda sveta vera nam je nad vse, in nismo zato cesar, da smo služabnik svojega služabnika. Take in enake misli so se križale in podile pod zlatim obročem cesarske krone, na kateri so bile naslikane rimske vojske. "Gospod sodnik iz Štajra," je sedaj mirno in ponosno rekel katoliški vladar, čigar oko je preko Hendelna in njegovega Ali iščete delo? "Tebe so preslepili, mene ne bodo nikoli, nikdar ne^io dobila ta zalega v Štajru svoje cerkve!" Tedaj je rekel Henrik odločno in mirno: "Dobili jo bodo. — Veličanstvo! Prosim, dajte mojim vrlim vojakom v Štajru 'lastno cerkev, ali pa dovolite, da jo zidam jaz." Z nasršenimi obrvimi in s pekočimi lici je stal na desni prestola Hendelnov sin. Vse mu vre v prsih. Ako ne govori ce- Pomaga domačinom. — Na sliki vidimo riškega poslanika v Iranu, Mrs. Louis % vrši prvo pomoč domačinom v nekem ■mestu ^ IH kor druge tudi ona rada žrtvuje svoj čas in de pomaga potrebnim. ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. P11*