Hlev. 118
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v petak 3. majnlka IMS
Letnik Aih«.
Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo-
Ulica sv. FrančiSka AsiSkega it 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se nt sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj lista »Edinosti . — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega št 20. — Telefon uredništva in upravi ft. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 3120, pol leta K 15-60, trt mesece K 7 80, za nedeljsko fzdajo za celo leto K 6-20, pol !eta K 3*60.
Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglast se računajo na mflJmetr^ v štrokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 via| osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mn po 30 vini oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nad;ljna vrsla K 2,- M 1 oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase spr-jema inseretni oddelsfc .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačni.- s* Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseutnl oddeteSf se nahajata v ul.sv, Frančiška As. 5t 20. PoSfnohraniinični r&čun 5*. $4» ooJ.
ivnl prevrat v Ukrajini.
Mesngam sovralna vSada in stara rada vriena. — Nemci aretirali vojnama m isira in ve« člast©v prajšnje vlada. — Spletkarlje blvse
vlade proti Nemcem.
kor že znano, so sklenile osrednje vlasti v zad-
PROTINEMSKO GIBANJE V UKRAJINI.
Ncmci aretirali več članov ukrajinske viade.
Bt'ROLIN. 1. (Kor.) Uradno se poroča: V zadnjem času je bilo opažati v Kijevu* močno agitacijo, ki je bila očividno naperjena tudi proti nemškemu vplivu v Ukrajini. Ukrajinska vlada naših stremljenj po ustvaritvi reda, ni zadostno podpirala. Vrh tega ni odredila nobenih odredb, da zagotovi pomladansko setev in s tem tudi izpolnitev pogodbenih obveznosti. Feldmaršal Eichhorn je bil zato prisiljen, da je objavil odlok o pomladanskem obdelovanju, ki pa ga je ukrajinsko časopisje ponatisnilo v popačeni obliki, kar je izzvalo na deželi vznemirjenje, v radi pa protest. Pojavila so se celo znamenja, da so se člani vlade sami udeleževali r.^itacije proti nam in obstoja sum, da je bila samovoljna, imenom »Zveze za osvoboditev Ukrajine« izvršena aretacija ravnatelja Ruske banke za zunanjo trgovino Dobrega, ki si je kot ukrajinski finančni strokovnjak pridobil velike zasluge za stvarno skupno delovanje z nemško in avstro-ogrsko delegacijo, posledica ukaza članov vlade same. Vslcd takega razvoja stvari, ki po-menja zopetni pričetek anarhije in cmemogoeuje vladi vzdrževanje reda v Kijevu, je odredil feldmaršal Eichhorn v svrho varstva Kijeva razne odredbe, posebno ustanovitev vojaških sodišč, strogo kaznovanje navadnih zločinov in najtežjo kazni radi motenja reda. Preiskava slučaja Dobry potom nemškega vojaškega sodišča se je končala z aretacijo ukrajinskega vojnega ministra Šukov-skega, potem soproge notranjega ministra Teka-čen^a, poveljnika mestne milice Bogaskega, od-de I p načelnika notranjega ministrstva Dajev-ske .a in oddelnega načelnika zunanjega ministr-sttva, Liubinskega. Preiskava se nadaljuje.
STARA RADA IN DOSEDANJA VLADA VRŽENA.
BFROLIN, 2. (Kor.) V Kijev dospeli kmetski poslanci so vrgli staro rado in dosedanjo vlado. Nova vlada je izjavila takoj, da se postavlja na stališče miru v Brestu Litovskem. Kakor se poroča dalje, so bile v Kijevu aretirane osebe med tem zopet izpuščene iz zapora. Te aretacije sicer niso ^ : beni zvezi z državnim prevratom v Ukrajini.
- '-iska živila za Avstro-Ogrsko In Nemčijo.
BEROLIN, 2. (Kor.) VVoiifov urad poroča: Ka- močen vojaški pritisk.
njih dneh z vlado Ukrajine pogodbe o dobavljanju žita, sočivja itd. Od ukrajinske vlade m c<T njih vlasti za izvedbo in prevažanje ustvarjena organizacija je, kakor čujemo, že pričela ueiovnu. Po brzojavnih poročilih iz Kijeva Je bilo danih osrednjima vlastima na razpolago okoli dva milijona metrskih stoto v Žita In krme. V zadnjih dneh je prispelo okoli 1200 vagonov živil vseh vrst preko takozvane suhe meje. Od prvih dobav bo z ozirom na obstoječe prehranjevalne razmere v Avstriji, prepuščen večji del monarhiji, dočim odide junija in julija večji del v Nemčijo. Toda tudi od prvih pošiljatev so na notu deli za Nemčijo je- upaii, aa pridejo kmalu tudi večje množine.,
Avstro-Ogrska zadovoljna z nemškimi ukrepi v Ukrajini.
DUNAJ, 2. (Kor.) Listi poročajo z informirane strani, da avstro-ogrska vlada, ki stremi lstotako po ohranitvi reda v Ukrajini, popolnoma soglaša z nemškimi ukrepi, ki so vsled tamkajšnjih razmer potrebni. Istočasno ugotavljajo listi, da razvoj razmer v Ukrajini ne bo oviral pripravljenega izvažanja živil iz Ukrajine.
Državni podtajnik Braitfi o novih političnih razmerah v Ukrajini.
BEROLIN, 2. (Kor.) V glavnem odseku rajhs-taga je spravil socijalist Ebert v debato tudi dogodke v Kijevu. Prosil je odsek, naj podpira njegov predlog in prosi državnega kancelarja, da poda stvarno pojasnilo razmer v Kijevu In v Ukrajini. Odsek je sprejel ta predlog in naroČil predsedniku, naj stopi v zvezo z državnim kance-larjem.
BEROLIN, 2. (Kor.) V prehranjevalnem odseku raihstaga je govoril danes državni podtajnik pl. Braun o novih razmerah v Ukrajini. Vpliv novih političnih dogodkov v Kijevu !e težko presoditi. S padcem rade, ki je imela zelo malo vpliva je bilo že dolgo računano. Poslabšanja razmer je komaj pričakovati. Vsled nejasnih razmer je trpelo pomladansko obdelovanje. Denarni trg bo v kratkem vsled neprestano naraščajoče produkcije papirnatega denarja razpadel. Kljub vsem težkočam pa je mogoče izvesti akcijo, seveda le, ako bo sledil
mm UMOM POROČILA,
AVSTRIJSKO.
D'r\TA,l, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: Nič novega.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni siau javija:
Zapadno bojišče. — Armadi kraljeviča Rupre!;ta in nemškega cesarjeviča: Na bojnih frontah Je poiožaj /ieizpremeajcn. Topovski boj v odseku K:mmc!a je bil močnejši. Povečal se je tudi uied Scmmo In potokom Luce, pri Montdidterjtu Lasignyu in Noyonom. V ostalem je bilo bojno delovanje omejeno na poizvedovala. — Armada vojvode .Albrehta: Na lotarinškl fronti je bilo francosko topništvo v popoldanskih urah živahno. Manjši sunki sovražnika so bili odbiti.
Vzhod. — Pred Sebastopolom smo premagali sovražni cdoor. Zasedli smo mesto dne 1. majnlka brez boja.	•
Prvi generalni kvartirmojster pl Ludeudorft
TURSKO.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: V dolini Jordana in vzhodno reke so se razvili novi boji. Od zgodnjih jutranjih ur 30. aprila so poizkušali Angleži s svojo pehoto in konjenico izsiliti prodor na vzhodnem bregu Jordana. Vsi njihovi napadi so se do ure izjalovili ob hrabrem odporu naših čet, ki so obdržale vse svoje postojanke. V dolini Jordana proti severu prodirajoča sovražna konjenica je bila prisiljena od nas k boja. Na ostalih frontah je položaj nelzpremerjen.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Itaiijansko poročilo.
1, majnika. — Angleške patrulje so jugozapadno Canove in južno Asiaga vdrle v sovražne jarke in prizadejale sovražniku izgub. Sovražno topništvo je bilo od časa do časa delavno v okolišu Asiaga, pri Cavallo del Brenta in pri Corrudi. Odgovarjali smo s krepkim streljanjem. V sovražnih črtab so nastali požari in eksplozije. Municiisko skladišče v Costi je bilo zadeto v polno in je zletelo v zrak.
Francosko poročilo.
1. majnika. — Ponoči precej srdito topovsko delovanje pri Viller Bretonneuxu in na obeh bregovih Avre. V Lotaringiji so ujele francoske patrulje več mož. Na ostali ircntl je bila noč mirna.
PODLISTEK.
Pustolovtevi zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
V predsobi ga je pričakoval sluga, ki mu je sporočil da želi marki govoriti žnjim. M are i jal a je nehote izpreletel mraz, pač posledici slabe vesti, toda pokazal ni tega strahu, temveč je šel navidezno mirno za slugom, in se je kmalu pomiril. Go?"cd de Basseterre ni vedel ničesar in mu je zaupal prav tako vse, kot dotlej. Hotel ie spoio-čiti Marcijalu, da ni izpremenil v ničemer svoji'i načrt:)'/, in izvedeti od njega, ali je vse pripravil za potovanje. Marcijal mu je potrdil to in je zapustil markija, ko mu je le-ta ponovno priporoči! vso pazljivost in mu podal še cclo kopico nasvetov, kako naj favna v vseh morebitnih okoliščinah. Namesto da bi se vrnil v svojo sobo, je Marcijal nato splezal na Luizin balkon »n je k akt h deset minut ostal v njeni sobi.
Angleško poročilo.
1. majnika zve6čer. — Sovražna artiljerija je bila danes proti zalednim postojankam v bližini Bethuna jako delavna. Obstreljevala je srdito itrancoske postojanke v odseku Lokerja. Na ostali fronti razven običajnega topovskega delovanja in krajevnih spopadov nič novega. Število Nemcev, ki so iih ujeli Angleži meseca marca v Franciji, znaša 1661 mož iu 59 oiiciriev, meseca aprila 5241 mož in 196 oficirjev. V tem številu niso všteti ujetniki, ki so jih napravili Francozi.
DOGODKI NA MORJU.
PARIZ, 1. (Kor.) Neko uradno poročilo pravi: Neki trgovinski parnik je zadel v neki podvodnii: in ga potopil. Del moštva je bil rešen.
LONDON, .1 (Kor.) Reu+er poroča, da je bih angleška topničarka »Cowslip« 25. aprila torpedirana s torpednim strelom. Torpedovka št. 90 se je dne 25. aprila pri viharnem vremenu potopila.
Bombardiranje Pariza.
PARIZ, I. (Kor.) Dalekonosui top je danes obstreljeval pariško mestno ozemlje. Tri ženske so bile lahko ranjene.
NEMŠKO-FRANCOSKI DOGOVOR GLEDE IZPUSTITVE UJETNIKGV. „
BEROLIN, I. (Kor.) VVolffov urad poroča: Po najnovejšem nemško-francoskem dogovoru glede ujetniškega vprašanja prihaja od nemških ujetnikov, ki se nahajajo Že 18 mesecev v francoskem ujetništvu in bodo v smislu dogovora, kakor hitro stopi isti v veljavo, izpuščeni v domovino, v poštev tačas okoli 2500 oficirjev in 120.000 mož. Po določilih glede odpustitve civilnih oseb bo omogočen povratek tudi v Franciji nahajajočlm se Alzačanom in Lotarinžanom.
Irski opozictfonalci pri Wilsonn.
BERN, 2. (Kor.) Eden voditeljev irske opozicije je zaprosil za avdijenco pri Wilsonu in Lansingu, da jima pojasni vzroke irske opozicije proti an-glešketau vojaškemu zakonu.
Mirovna pogajanja med Turčijo in kavkašbo * republiko.
CARIGRAD, -1. (Kor.) Justični minister Hali! bej in Član clskavkaške deputacije Hajder bej sta odpotovala v Batum na mirovna pogajanja. Mornariški minister Djemal paša je istotako odpotoval v Batum, da nadzira tamkajšnje pristaniške naprave.
Ko je bila Luiza zopet sama. se je zgrudila na kolena pred razpelom ter je molila in jokala vso noč.
Nekoliko pred deveto uro zjutraj se Je začulo pokanje z bičem, kajti prišel je postiljon v uradni opravi — rdečem telovniku, obšitem s srebrnimi vrpcami, modrem jopiču z mnogoštevilnimi gumbi, kratkih irhastih hlačah in visokih škornjih. Pripeljal je s seboj dva krepka sivca, ki ju je vpregel v potno kočijo, katera je stala že pripravljena na dvorišču.
Postiljon, majhen, mršav človek podolgasteza. prekanjenega obraza, je bil očividno angleškega pokolenja, in kdor bi ga bil poznal natančneje, bi bil gotovo takoj spoznal v njem Trabucosoveg.i prijatelja Dika Chestra.
Marki je dal svoj naslanjač poriniti k oknu In gospa de Basseterre je žalostno pritisnila svoje čelo na okno. Luiza je ihtela, toda.ta bol se je dala prav lahko tolmačiti s tem; da je morala zapustiti svoje starše In potovati k .smrtni postelji svoje +ete. Zato se tudi nihče ni Čudil njenim sobnm.
DR. SEIDLER BRZOJAVKO POZVAL NA DUNAJ VSE NAČELNIKE ZBORNIŠKIH STRANK.
DUNAJ, 2. (Kor.) Usti poročajo: Na željo ministrskega predsednika dr. viteza Seidlerja je zborniški predsednik brzofavno pozval za jutri ob 11 dopoldne vse načelnike zborniških strank. Ministrski predsednik be poročal pri tej priliki načelnikom strank o političnem položaju.
Dr. Wekcrte ▼ posebni avdlfcacL
DUNAJ, 2. (Kor.) Cesar je sprejel ob 10 dopoldne ogrskega ministrskega predsednika dr. We-kerleja v posebni avdijenci.
DUNAJ, 2. (Kor.) Na današnji avdijenci Je ministrski predsednik dr. Wekerle poročal cesarju o svojem prizadevanju za rešitev krite.-Odločitev še ni padla. Dr. Wekerle se Je podal ob M4 popoldne v Budimpešta
Prizaovak 1. majnlka.
DUNAJ, 1. (Kor.) V raznih dunajskih okrajih so se vršila dopoldne povodom majnlške slavnosti zborovanja, ki so se končala brez imenovanja vrednih pripetljajev, nakar so se »deležniki mirno razšli.
GRADEC, 1. (Kor.) Majniški praznik deterstva je potekel brez pripetljajev. Tudi v provinci nI bilo'nobenih incidentov.
BUDIMPEŠTA, I. (Kor.) Po številnih zborovanjih so se delavci povsod mirno razšli, ne da bi kalili mir In red.
BEROLIN, 1. (Kor.) V prehranjevalnem odseku rajltstaga je podal državni tajnik prehranjevalnega urada pregled o stanju In	prehran je vinih
rzmer In je izjavil, da bomo narezani na precejšnje dovoze iz Ukrajine, ako se bomo hoteli izogniti znižanju sedanjega odmerka kruha. Po ravnokar končanih gospodarskih pogajanjih v Kijevu je pričakovati, da bo dobavila Ukrajina obljubljenih 60 milijonov pudov žita do 3. julija. Z žetvijo v Nemčiji in Izvažanjem prebitkov Iz Ukrajine je zagotovljeno naše prehranjevanje tudi v bodoč nosti.
Glasovanje o vodni reformi v praski zbornfcL
BEROLIN, 2. (Kor.) V poslanski zbornici je bil danes predlog glede pluralne volilne pravice sprejet z 232 proti 183 glasovom. Seja je bila nato zaključena. Večina Je obstojala iz konservativcev, svobodnih konservativcev, 34 narodnih liberalcev in 15 centrumašev. Napredna ljudska stranka, Poljaki in obe socialistični frakciji so glasovali vsi za enako volilno pr*vico, dalje cen-trum razven 15 članov, 3 konservativci, 37 narodnih liberalcev In dva hospltanta konservativcev. Štirje Člani centruma so se vzdržali glasovanja.
Atentat entente na Švedsko časopisje.
STOCKHOLM, l." (Kor.) Ententne države nameravajo že dalje časa ustanoviti tu lastno brzojavno agenturo kot konkurenčno podjetje proti objektivni in nevtralni Swenski Telegram Byran. V to svrho naj bi bila slednja od Reuterja in Agence Ha vas bojkotirana, ki bi potem sama informirala švedsko časopisje. Načrt je izzval v švedskem časopisju veliko ogorčenje. Zdrnženl izdajateiji švedskih listov so odločno protestirali proti tem nameram, ki so nezdružljive s samostojnostjo '.n nieodvisnostjo Švedskega časopisja.
Italijanski sesat.
CUR1H, 2. (Kor.) Italijanski senat je soglasno sprejel zakon, ki podaljšuje zakonodajno perijodo za eno leto.
Rssne polltRne vesti.
Iz Ukrajine pi5e tržaški Slovenec, ki služi pri avstrijskih okupacijskih Četah:____Pred par dnevi smo odšli iz Odese in se nahajamo v novoukri-jinskem malem mestecu. Kakor povsod v Rusiji je tu mnogo Židov, ki seveda izsesavajo vbogo ljudstvo do mozga.....Priliko imam spoznavati
tukajšnje razmere in vidim, da naši časopisi niso nič pretiravalL Razmere so bHe pred našim prihodom zares neznosne. Ako se ne bi bil prepričuj sani, ne bi mogel verjeti. Boljševiki niso nič dru-zega, nego roparji; značilne je, da se vsak zločinec tu imenuje boljševikom. Temu pa je bil vsak inteligent zločinec in pobijali So jih na tisoče in tisoče. Kako je bilo pred našim prihodom v Odeso, se ne da opisati. Vser.i mornariškim častnikom so privezali kamen na vrat in jih potopili, ali pa so jih vrgli v ladijske kotie. Na druge oficir;e in uradnike so prirejali gonje In Jih trumoma postregli. Sedaj so Štabni oficirji v Odesi izvošče-ki. policisti; mlajši oficirji na delajo na postaii.'i itd. V Rusiji se v mestih skoraj nič ne dela: žalostno je gledati ta kaos---- Meni se godi jako
dobro: želel bi, da bi Vam lahko odstopil, kar imam jaz tu preveč......I
Demonstracijska stavka v Budimpešti. Eno uro prej so šli delavci v Budimpešti na povelje svojih voditeljev z dela in so na cesti manifestirali za volilno refirmo, ki je vsled intrig grofa Tisze in njegove aristokraSke klike vkliub večkratnim ce-
Sluga je sta! pri odprtih vratih kočije. Luiza m Suzana ste se vsedli na zadnja prostora, Marcijal pa njima nasproti in je z roko še pozdravil markija.
—	V Charenton! — je zaklical sluga.
Postiljon Je zavihtel bič, voz se je premeknil
ter z dr dr al iz hiše in potem dalje po uHcL
IX.	, 11
Hišica.
Komaj Je kočija zavila okoli dveh, treh' oglov. Je pristopil k njej človek v sinjemodri livreii s srebrnimi gumbi. Čakal Je očividno kočije in Je potem zelo spretno skočil na služabniški sedež.
Ta človek Je bil Trabucos.
Istočasno Je spustil Marcijal rdeče svilnate zastore na oknih, da ni bilo mogoče videti iz kočije ničesar.
—	Ali moj Bog, gospod Marcijal, — Je dejala stara- Suzana, — zakaj nas pa vendar tako zagri-njate?
—	StorH sem le, kar mi je s svojim migljajem zaukazala gospodična Luiza, je odgovoril MarcijaL
sarjevim jflffubam v veliki nevarnosti, ako nI ra-snlčna reforma že sedaj pokopana. Ta enourna »stavka« pokazuje v resničnem svetlu vso kla-vernost »revolucionarnega« mišljenja izvestmh socijalnodemokratlčnih voditeljev. 2e pri zadnjem velikem delavskem gibanju v naši monarhiji se ;e videlo, da so pač delavske mase revolucionarnega mišljenja in pripravljene tudi do krvavih žrtev v dosego demokratizacije našega Javnega življenja, da so pa oficijelni voditelji tako vneti za ohranitev sedanjih, od njih sicer z besedami tako kri-tikovanih razmer, da so si zaslužili celo pohvaio šefa generalnega štaba. Zlasti o Ogrski je bih znano, da je ogorčenje delavstva nad madjarsko oligarhijo prikipelo že do vrhunca; v odločilnem momentu pa so oficijelni socijalisti zadušili vse gibanje in s tem rešli vlado madjarskih grofov. In tudi sedaj, ko je zavladala na Ogrskem velika in globoka nejevolja radi TIszinih mahlnacij preli volilni reformi, aranžirajo oficijelni voditelji — enourno stavko. Ali se je moral TIsza v pest smejati, ko je videl to salonsko demonstracijo" Nasilne nature kakor Tisza in njegovi pandurji ostajajo napram takim »demonstracijam« povsem hladni: saj so vajeni na vse drugačna nasilstva. Na Ogrskem se ne vrši volitev, na kateri ne *?i bilo vsaj par mrtvih. In takim ljudem naj imponira enouren sprehod po Andrassyievi cesti? Kedaj vendar izprevidijo nemški ln ogrski socijalisti, ta s tako politiko njihovih voditeljev se le oddaljujejo od svojih programatičnih ciliev, da taka politika enosta\mo ni iskrena, niti ne — resna?! In kedaj sprevidijo to naši ofic'jelnl socijalisti?
Preobrat v politiki osrednjih vlasti proti Romuniji. Derolinska »Borsenzeitung« piše: Ako ne varajo vsa znamenja, se nahajamo pred tako temeljito izpremembo dosedanjih mirovnih pogajanj v Bukareštu, da zaraoremo pričakovati, da bodo glavna_določila pogodbenega načrta najbrže popolnoma izpremenjena In to predvsem vsled znanih zahtev Ukrajine in Bolgarske, kakor tudi vsled spletkari) na romunskem dvoru in omahovanji Marghilomana. Položaj je danes tak, da boste v slučaju, ako bi se romunsko-ukrajinski spor radi Besarabije še poostril, berlinska in dunajska vlada izrecno podpirali zahteve Ukrajine proti Romuniji. Pokazalo se je namreč, da igra romunski kraljevi dvor dvojno politiko in da Marghilomanov kabinet s svojim omahovanjem ne more nuditi nobenega jamstva za odkritosrčno osrednjim vlastim prijazno politiko Romunije. Nezaupljivost proti Marghilomanu je postala med tem tako velika, da so na Dunaju in v Berolinu misel na razdelitev Besarabije zopet opustili. Romunska vlada bo najbrže že v kratkem občutila močen pritisk ln sicer tako z Dunaja in Berolina, kakor tudi iz Sofije. Ako bi se pod tem pritiskom Romunija morala odpovedati Besarabiji, potem bodo sešteti dnevi pač ♦udi z? kralja Ferdinanda, njegove soproge ?r. otroke. V Berolinu vsekakor ne mislijo geniti niti mezinca za ohranitev sedanje dinastije. Glede Marghilomana prevladuje mnenje, da je njegova politika dvoumna in nejasna, tako da nastaja vtis. kakor da bi skrbel skoro samo za rešitev romunske dinastije. Zdi se, da bodo pod temi okolščina-mi nastopili sedaj tudi Madžari z večjimi zahtevami glede poprave mej napram Romuniji. Tudi Avstrija namerava baje na stroške Romunije povečati bukovinsko ozemlje. In zdi se, da bo sed.ij tudi bolgarsko vlado lažje pridobiti za reguliranje turško-bolgarske meje. Tudi ni Izključeno, da br> Nemčija pri novih pogajanjih v Bukareštu povišala svoje gospodarske zahteve, ker so sedaj odpadli vsi oziri na gotove politične odnošaje v Romuniji.
Možnost odstopa ukrajinske vlade. Iz Kijeva s^ poroča: Vsled konflikta z avtonomnimi državnimi upravnimi oblastmi bo Holubovičevo minisi'--stvo najbrže odstopilo. Sestavo nove vlade bo prevzel v tem slučaju generalni guverner Doro-šenko, aH pa bivši ministrski predsednik, socii t-list Viničenko.
Časopisje paladij vseh državljanskih pravic ln človeških svobod. Na letnem zborovanju hrvatskega društva časnikarjev je predlagal Juraj De-metroviČ nastopno za razmere na Hrvatskem karakteristično in tudi za. naše dežele veljavno izjavo: »Z ozirom na to, da je neodvisno časopisje na Hrvatskem na podlagi določb preventivne cenzure prisiljeno v teh znamenitih sedanjih časih molčati o najusodnejih vprašanjih našega naroda; dalje uvaževaje, da sc cenzura na Hrvatskem v vsakem pogledu strožje izvaja nego v ostalem Avstro-Ogrskem, tako, da se ne prepreča samo svobodno izražanje političnih nazorov, ampak Često tudi ugotovljanje vsakdanjih dejstev in dogodkov, ter se zabranjuje tudi posnemanju vesti fz avstrijskih in ogrskih listov, in slednjič z ozirom na to, da so se razven tega posamezni listi zaustavili in prepovedali, konstatuie zbor hrvatskega društva časnikarjev, da se svoboda časopisja zatira le v taki državi, kjer gospodujoče razmere ne trpe nikake kritike in so nevzdržljive, razun (zaplenjeno).... proti svobodi misli, ki jo napredui duh Človeštva po pravici smatra kot predpogoj razvoja moralične in materijelne kulture, kakor tudi kot paladij vseh državljanskih pravic ln Človeških svobod!« — Predlog je bil sprejet soglasno in je s tem zadobil sankcijo vsega hrvatskega časopisja in s tem tudi vse zrele in razsodne javnosti. Logični zaključek iz izjave je. da država, ki zatira svobodo Časopisja, noče kulturnega razvoja svojih državljanov ter ne privošča, aH vsaj ute-snuje tem poslednjim državljanske in človeške pravice. Porazno sodbo Izreka Demetrovičev predlog nad državami, ki ne trpe svobodnega izražanja političnih nazorov potom časopisja, ker ne morejo prenašati, ali resnlčneje rečeno: se boje vsake kritike na svoji upravi. Ali naj šele povdar-Jamo, da tako upravo nima samo Hrvatska, marveč da Ima vrednih vrstnic morda tudi kje prav
blizu v sosedstvu____Ali doleti jih prej aH slej ista
usoda, kajti moč idej Je silna in nepremagljiva ... In ideja svobode, enakosti in kulture na podlagi demokracije Je na pohodu----Zmaga jej Je zagotovljena.
Poslanec Cech o politični sHuvacljL Na nekem
zborovanju v Pragi je govoril posL Ladislav Cech o političnih dogodkih za Časa vojne ln v nainovej-Šem času. Režim v prvih treh vojnih letih je bil pri mis absolutističen. Do preobrata so privedli
trije politični dogodki: atentat Adlerjev na groia Sturgkha, izprememba na prestolu In ruska revolucija. Ti dogodki so prinesli posledice za demokratično misel in za olajšanje političnih razmer. Hrepenenje po državni samostojnosti je postalo v posest vsega naroda, in vse tri Izjave čeških poslancev so danes postale naroden evangelij. Ce hočemo doseči ta veliki cilj, moramo zapostaviti vse manjše želje ter vstrajati potrpežljiv), kajti velike stvari ne prihajajo preko noči. Na lastni koži smo občutili dolgoleten pritisk, in če stremimo po končni svobodi rnzvoja, ne bomo te svobode odrekali našim nemškim sosedom .... Kar se dostaja fronde Članov gospodske zbornice, nI treba drugega, nego da se vendar obrne do demokracije vseh uarodov — in z gospodo bi bilo kmalu pri kraju. Ne le nemško meščanstvo, ampak tudi nemško plemstvo se priznava k Avstriji le dotlej, dokler je nemška. Sicer pa so pripravljeni zapustiti jo. Presojajmo nepristranski, kdo je pravi veleizdajalec na državi!
Aprev!sisc!2ske stvari.
Razdeljevanje rumenih Izkaznic za kondenzirano mleko (za otroke) za mesec majnlk.
V soboto, 4. majnika, se prične razdeljevanje rumenih izkaznic (za otroke) za kondenzirano mleko. Stranke morajo priti v izkazniSki urad v ul. delta Valle s staro izkaznico v naslednjem redu: v soboto, 4. t. m., od S—12 od št. 1—1000, od 3—6 od Št. 1001 do 2000;
v ponedeljek, t. m., od 8- 12 od št. 2001—3000, od 3—6 od št. 3001-^1000;
v torek, 7. t. m., od 8—12 od St. 4001—5000, od 3—6 od št. 5001—6000;
v sredo, 8. t. m., od 8—12 od št. 6001—7000, od 3—6 od št. 7001—3000;
v četrtek. 9. t. m., od ft—12 od St. 8001—W»0, od 3—6 od št. 9001-^.000;
v petek, 10. t. m., oa 8—12 vse tiste stranke, ki iz veljavnega vzroka niso mogle priti zanje določeni dan. Priporoča se strankam, da pridejo po izkaznice samo ob napovedanih dneh in urah. da ne bodo znstonj izgubljale časa. Kdor ne pride določeni dan ob določeni uri. se naravnost zavrne Izkaznice za noseče in iio*eče ženske. Veljavnost izkaznic (legitimacij) za noseče in doječe ženske se je podaljšala do 31. majnika t. 1.
Prodala kuriva.
Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid. št. 1171—1735 (ob. 14) ln št. 1—235 (ob. 15) 3.-5. ul. Lazzaretto vecchio 17. (cena 84 vin. za kg). — Staro mesto: št. 2371—2570 (ob. 13) 3. 5. ul. S. Lucia 2. št. 2571—2770 (ob. 13) 3. 5. ul. Atura 12, št 2771—2SS0 (ob. 13) in št- 1—390 (ob.
14)	3. 5. ul. S. Michele 16, (cena 84 vin. za kg). — Novo mesto: št. 1031—1150 (ob. 12) 3. 5. ul. S. Anastasio 9, št. 1151-1300 (ob. 12) 3. 5. ul. Valdl-rivo 7, št. 1301—1800 (ob. 12) 3. 5. ul. Boroevič M, (cena 84 vin. za kg). — Nova mitnica: St. 921— 1420 (ob. 12) 3. 5. ul. Bachi 1, (cena R4 vin. za k*). — Stara mitnica: št. 2011—3210 (ob. 12) 3. 5. ul. Solitario 10, št. 3211—3520 (ob. 12) 3. 5. ul. Ri-sorta 17, (cena 84 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 2281—2880 (ob. 10) 3. 5. ul. Madounina 39,- $t. 2SS1—3130 (ob. 10) 3. 5. ul. P. Diacono št. 3131—3280 (ob. 10) 3. 5. ul. Coneordia 5, (cena ^4 vin. za kg). — KJarbola: št. 101-350 (ob. 9) 3. 5. ul. Cancellieri 110, (cena 86 vin. za kg). — Sv. M. .H. Spod. St. 431—434 (ob. 5) in št. 1—246 (ob. b) 3. 5. ul. Montecchi 4, (cena 84 vin. za kg) — Ro-jan: št. 301—420 (ob. 7) 3. 5. ul. Boroevič 51, »cena 84 vin. za kg>.
Premog (fosslle). 20 k« na i.v>dro izkaznice. Novo mesto: št. 271—415 (ob. 34) 3. 5. ul. S. Anastasio 9. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Nova mitnica: št. 171—350 (ob. 43) 3. 5. ul. Cologna 2. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: št. 1351—1450 (ob. 35) in št. I —110 (ob. 36) 3. 5. ul. Risorta 17, (cena 1 K 66 vin. za 10 kt:). št. 111 — 155 (ob."36) 3. 5. trg S. Sansovino 7, (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 1081 — li45 (ob. 34) in gt. 1—180 (ob. 35) 3. 5. ul. S. Marco 38, (cen.i 1 K 66 vin za 10 kg). — Skedenj: št. 301—550 (ob.
15)	3. 5. ul. Skedenj 508, (cena 1 K 66 vin. za 10
kilogramov).
• Koks. 10 kg na modre izkaznlcc. Sv. Vid: št. 271-3SO (ob. 30) 3. 5. ul. S. Lucia 2, (cena 20 vin. za kg). — Nova mitnica: št. 351 — 570 (ob. 43) 3. 5. ul. Co!o,:na 2, (cena 20 vin. za kg). — Stara mitnica: št. 156—280 (ob. 36) 3. 5. trg Sansovino 7, (cena 20 vin. za kg). — KJarbola: št. 1—300 (ob. 32) 3. 5. ul. S. Marco 38, (cena 20 vin. za kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 411^435 (ob. 23) in št. 1—275 (ob. 24) 3. 5. ul. I?:vo 10. (20 vin. za kg). — Rocol: št. 261—348 (ob. 34) in Št. 1—280 (ob. 35) 3. 5. ul. Scttefontane 16. (cena 20 vin. za kg). — Greta: št. 168—350 (ob. 15) ki št. 1—127 (ob. 16) 3. 5. ul. S. Anastasio 9. (cena 20 vin. za kg).
Briketov. 10 k g na modre Izkaznice. Sv. Jakob: št. 181—580 (ob. 35) 3. 5. ui. S. Marco 3S, (cena 48 vin. za kg).
Domala vestf.
Za obnovitev gospodar&ke&a življenja v Trstu. Ker je potrebno, da se prično pripravljalna deia za obnovitev po vojni težko oškodovanega gospodarskega življenja v Trstu, je bila prometna komisija kot pokUcani faktor pozvana, naj prične v kratkem zopet svoje delovanje. V komisijo, ki je pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skc-neja, je imenoval trgovinski minister sledeče člane: predsednika c. kr. pomorske oblasti, grofa Viktorja Attcmsa, podpredsednika deželnega finančnega ravnateljstva dr. barona Koberja, ravnatelja državne železnice dr. Schmitza, poštnega ravnatefja viteza Kamlerja, vlš. fin. svet. Peder-zollija, ravnatelja c. kr. skladišč, dr. Hermana iMatheusche, kot zastopnike trgovinske zbornice v Trstu dr. Scarpo, Leopolda ln Maksa Brunncrja, člana gosposke zbornice vit. Escherja, Ernsta Nauena. vit Scaramangžt ln Mihaela Trudna; kot namestnike: dr. Frigyessya. Rikarda Tischlerja in barona Vivante; kot zastopnike mestne občine vladnega komisarja Hirscha. barona Alborija, Ivana Goriupa in Vida RastcIIlja. kot zastopnika delavstva dr2 pos!. Valentina PIttonija in strokov-
an
EDINOST* štev. 118
V Trstu dne 3. majnika 191S
ie se ho vršila v ^redo, 1Fv majnika, v sejni cl v < i a ni r.aniestništva.
Ministrski predscccih dr. SeicMer Je dne 30. ..urila gotovim nemškim poslancem zanpno nod.il v;i :na pojasnila, a strogo se sleda r>a to. da stvar ostnnc tajna. Za kaj-sc je šlo, nam sicer ni bilo n ogoče zvedeti, gotovo pa ie — to se da sklepati i:', te skrivnostne tainosti in zaupnosti —. da se ni šln za kai poštenega. Gotovo so delali zopet iiuklcDe proti nam. To ie avstrijska politika: za našim hrbtom intrigiram proti nam. nemški poslanci, njim na čelu — mmistrski predsednik! To je krasna konstitucija!
Tržaška »Edinost« in ljubljanske demonstracije. Pod tem naslovom beleži torkov »Slovenski Narod nekam očitajoče našo nedeljsko vest o ljubljanskih demonstracijah, katero smo posneli po dunajski »Ncue Freie Presse« in ji potem dostavili še nekatere govorice, ki so se raznesle po Trstu o teh demonstracijah. Med drugimi takimi govoricami smo zabeležili tudi tisto, ki ie trdila, da so demonstrante pobili šipe tudi tržnemu nadzorniku Ribnikarju ter mu vdrli v zasebno stanovanje »Slovenski Narod« sam navaja potem Se celo vrsto drugih govoric o tržnem nadzorniku Ribnikar-ju. katere označa vse za popolnoma neutemeljene. Mi smo v omenjeni nedeljski vesti označili vest o napadu na Ribnikarjevo stanovanje izrecno kot govorico in sicer z besedo »pravijo«, a iz vsega sestavka je spoznal vsakdo lahko takoj, da nismo imeli niti najmanjšega nanena, da bi morda očitali ljubljanskemu tržnemu nadzorniku Ribnikarju kaj, kar bi bilo morda upravičevalo nastop demonstrantov proti njemu. Naš namen ie bil popolnoma drug: Iicieli smo edino le zavrniti nemško zlobnost, ki je zlorabila ljubljanske demonstracije v hujskanje proti Slovenstvu češ, da so te demonstracije imele protinemški značaj, da je šlo za slovenski. jugoslovanski pog'om proii nedolžnim ljubljanskim Nemcem. Ker vemo iz izkušnje, da lačno ljudstvo, kedar vzroji, ne dela razlike med političnimi prijatelji in sovražniki, temveč mu zadostuje najmanjša besedica, da vdere kamorkoli, samo da da duška svojemu ogorčenlu In najde karkoli, da utolaži vsaj hipno svoj glad, se nam le zdela ona govorica o vdoru v Ribnil arievo stanovanje popolnoma verjetna, in to tembolj, ker vemo tudi iz izkušnje, da tudi najboljši tržni nadzornik ne more ugoditi vsem-in vsakomur in imr navadno več sovražnikov kot pa prijateljev. Da ie stvar res taka, je najboljši dokaz ona dojga vrsta govoric, seveda neosnovanih, ki jih ie zabeležil »Slovenski Narod« sam. Uporabili smo pa ono govorico z drugimi v Trstu raznašanimi govoricami in po omenjenem nemškem listu navedenimi trditvami vred v dokaz, da ravno zato, ker so bile demonstracije naperjene proti najrazličnejšim, strankarski si popolnoma nasprotnim činitel'em niso imele tistega nacijonalnega, protiremškegn enačaja, kakor so ga jim hoteli podteknit! Nemci. Zato pa nas tudi nikakor ne more zadeti oni prikriti očitek v »Slovenskem Narodu«, izražen že v dejstvu, da je pol stolpca dolgo vest naslovil tako, kakor je povedano zgoraj, dasiravno od vse naše nedeljske vesti omenja le dve vrstici in potem razpravlja samo o govoricah, ki se trosijo proti tržnemu nadzorniku Pibnikarjti po Trstu, zlasti pa po Ljubljani, katerih pa naš list ni omenjal nikdar. »Slovenski Narod« le stvar pokaza! nekako tako, kakor da bi bifa »Edinost« vir vsem tein govoricam, in ker to ni res, smo hoteli tudi ugotoviti, da nas ne zadeva nobena krivda, če se godi krivica ljubljanskemu tržnemu nadzorniku Ribnikarju.
Petdesetletnica »Narodnega dlvndla« v Pragi. V
Pragi se pripravljajo velike slavnosti, s katerimi naj se proslavi petdeseta obletnica položitve kamna za »Narodni divadlo«. Dne 16. maja 1868 se Je zgodil ta znamenit! dogodek in kakor tisti dan se bo letos 16. maj proslavil z uprizoritvijo Smetanove opere »Dalibor«. Dne 17. maja bo velik sprejem gostov, a 18. maja završi velika ljudska prireditev slavnosti. Naše tržaško ^Dramatične društvo«, ki je bilo povabljeno, bo pri slavnostih zastopano po predsedniku.
Organizacija oskrbnic vojnlških sirot naznanja: Oskrbnice in interesirane stranke se obveščajo, da bo do definitivne ustanovitve dveh oddelkov: ita! ansko-nemškega in slovenskega, opravljalo tekoče posle organizacije skupno predsedništvo, na katero naj se oskrbnice in stranke obračajo v nujnih slučajih odslej do preklica v torkih in petkih od 4 do 6 popoldne v društvenih prostorih v ul. S. Lazzaro št. 14. Oskrbnice se poživljajo, da naj odslej redno pošiljajo svoja poročila o obiskih v smislu svojih navodil in sicer predsedništvu.
Društvu »JubileJska samopomoč« Je treba po slati za 54. smrtni slučaj (gospa Eli/a Nerat). — Člani prejmo položnice z napisanimi zneski tega smrtnega slučaja in event zaostankov. Članov je 246.
Predavanle dr. Pavla GroSJja. Pred nabito polno^ ovčjega in svinjskega usnja, namenjenega izrecno
^cjj o »lakoti . PrLdavatelj je svoje poslusnice na-j nim obrtom. Oa ^e bo moglo pravočasno urediti ravnost očaral s svojim jasnim, cesto pristnim hu- razdeljevanje usnja, se pozivljejo interesiram obrt-
r. ja tainika Julija Schmiedcka. Kot namestm-c
predsednika bo inn* rnl dvor. sve' dr. baron j dvorano »Del. doma« je 27. t. m. govoril dr. Gro-] sedlarskim, mošnjarskim, jermenarskim In podob-
< 11r. Prva seja novr e«tav|jene prometne ko-
SLOVENSKO GLEDALISCR
Jutri, dne 4. maa ob '/s** zvečer. V korist slovenskim oslepelim vojakom.
Igrokaz v treh dejanjih. Spisal D. Niccodemi. Poslovenil M -Skrbinšek. — Režiser M. Skrbinšek. OSEBE:
Član de Leblanc . , g. SKRBITE C kot po^t
^ti-anne Lebl ac, nj. 2ena . .	Jvavč ceva
Grofic i Saint-Serva ska . . . g dč- Breiićeva Henrv Sst nt-t:ervinski, nj. sin . g Kr?]j Vojvodin ja Front "'a:'!:s . . . grdr. Zv\ /nikora I-aHoll Frontenaška nj, vnukinja pdć. Gi. di<arjeva Kavu onđel T , . ...... edč. Kak va
• > afierte (	F^'J C1 Krajeva
* i i.*r.et. not^r . . . . j aques Etieune . . . . Reinard .......
UMier, oskrbnik . . . . Auguste. Herwjj«v sluga Slu^a..... . .
glč.
g. Bukova ik st. g. Vončina g. Gor; up g. i-ukovnik mL g. Požar g. Prog rc
Igra se vrši pred vojnim časom; prvo dejanje pri grofici Saint-Servanski v Neui!lyu, drugo v pisariv CIaude Leblanca, tretje v nekem pariškem hoteli
CENE:
Lože 20 K. Parterni sedeži: I. do V. vrste 4 K VI. do X. vrste 3 K, XI. do xV. vrste 2 K. - Stojišča v parterju in na galeriji I K.
Preplačila se z ozirom na blagi namen hvaležno ^prejemajo
morjem zabcljenim izvajanjem, s svojim ljubeznivim podajanjem, z neštevilno množico pestrohoj-nih prispodob in drastičnih primerov, kar vse je siorilo. da je ta sicer bolj suhoparen predmet držal poslušalstvo od konca do kraja v napetost! in tzbornem razpoloženju. SproveJ nas je v kraljestvo kemije, ki nas seznanja s prvinami naše hrane. — Predstavil nam je 79 prinčev — elementov anorganskih spojin — ter kralja, ki neomejeno vlada v kraljestvu organskih spojin, t. i. ogljik. Primerja? ie na^e telo s kuhinjskim ognjiščem, ki mu treba kuriva, t. j. hrane, za razvoj kalorij, tako potreb nih za naš obstanek. In če te hrane zmanjka — dejal je v sila dramatičnem opisu lakote in njenih posledic — tedaj meče človek še slednje poleno na žrtvenik, t. j. samega sebe, svoje telo. Hrani se *e cd lastnih maščob, mišic, krvi in kosti, Ie da še vzdržuje delovanje srca in možgan. Ko pa je dogc.:elo to slednje »poleno*, nastopa katastrofa
—	smrt vsJeJ lakote. Slednjič nas je sprovel pie-davatelj v sila poetični obliki skozi »sanje mladeniča«, in nam drastično povedal, kje so one »retorte«, kjer se izdeljujejo za našo prehrano tnli važne snovi, v prvi vrsti beljakovine. Dosedaj opravlja to umetnost v prvi vrsti pač naš kmet.
—	Splošna želja vseh poslušalcev je bila sklepčno, da bi mšega učenega prirodoslovca čimprej vnovič slišali.
Slovensko gfedaHšče. Jutri, v soboto, 4. t «1-, uprizori »Dramatično društvo« tridejanski Dario Niccodemijev. igrokaz »Perjanica« in sicer v prid slovenskim oslepelim vojakom v »Odilienheimu« v Gradcu. Nlccodemijeva »Perjanica« je ena tistih dram, ki vsebujejo poleg svoje literarne vrednosti tudi efektno in napeto dejanje, ki nudi posameznim igralcem priliko, da se poizkusijo v sicer težkih, a zelo vplivnih ulogah. Občinstvo, ki si želi na odru velikih dramatičnih momentov In zanimivega dejanja, pride na svoj račun. Glavne uloge so v rokah moči. ki zasiguravajo že v noorej lep uspeh te uprizoritve. Kakor smo že omenili, nastopi v veliki ulogi pariškega bogatina CIaude Leblanca g. Milan Skrbinšek, bivši režiser ljubljanskega gledališča. Poleg njega nastopi v veledramatfflft" dolgi sceni, ki izpolnjuje skoraj vso drugo dejanje, gdč. Kavčičeva, ki nam je znana kot ena najboljših domačih moči. Jutri bo igrala Leblancovo nezvesto soprogo. Njenega izvoljenca, mladega grofa Saint-Servanskega predstavlja g. Kralj, ki nam je od predstave do predstave ljubši, ko vidimo, kako napreduje. V ono veliko sceno v drugem dejanju poseže s svojim hipnim nastopom tudi cn Trio med njim, Leblancom in njegovo smrogo je velecfekten. Prastaro vojvodinjo Frontenaško utelesi gdč. Zeleznikova, ki poda v tej ulogi gotovo fino karakterno študijo. Tudi gdč. Oradišarjeva ima to pot zopet večjo ulogo. Tudi njenega nastopa smo vedno veseli. V veliki ulogi grofice Salnt Servanske, ponosne plemenitaSinje, stopi pred nas prvič gdč. Brežičeva. V krajših, ali radi tega nič mani važnih ulogah nastopita gg. Požar in Vončina. Druge uloge so v rokah gdč. Kraljeve in Rakove ter gg. Bukovnika mL in st., Gorjupa in Pregarca.
Glasbena Matica, podružnica v Trstu. Na koncertu v nedeljo, 5. majnika nastopi naša izredno simpatična, odlična slovenska koncertna pevka ^ospa Pavla Lovšetova. Gotovo bo razveselila vse občinstvo. Kadar je nastopila na koncertih ljubljanske Glasbene Matice je razvnela vse na-slušalce. Nien krasen, srebrno čist glas, njeno ljubko prisrčno, naravno predavanje, odsev veii kega talenta in Izraz pristnega muzikalnega čustvovanja, je očaralo občinstvo. Tako bo tudi pra^ gotovo v nedeljo v našem Narodnem domu. N;. koncertnih sporedih je označena navadno gospa Lovšetova kot koloraturna pevka. In resnično ima tudi vso tehniko kolorature v polni oblasti. Njen nezaslišano gibki glas se z najbolj vratolomnimi problemi smehljaje igračka. Vso to tehniko bo sijajno pokazala v krasni »Filinini« ariji iz opire »Union« in v koloraturnem valčku »Pomladni glist«. Vendar pa je čisto gotovo, da njej sami v — liko bolj pri srcu mehka lirika. Zato pa poje mehke .lirične skladbe in naše novejše glasbene literature še z večjim uspehom.
Predstava »Perjanica«. Ker so vstopnice za to predstavo Že po velikem delu razprodane, naj se vsakdo,-ki se je Želi udeležiti, poirudi in si preskrbi čim preje vstopnico.
Za nedeljski koncert naše Matice so že skoro vsi sedeži v dvorani in na galeriji razp*rdanl. Ni razpolago je Še nekaj stranskih sedežev v dvorani. Po vsem tem sodeč, bo naval tudi na stojišča. Zato prosimo slavno občinstvo, da si preskrbi listke za stojišče v pritličju (K 1*20) in na galeriji kakor tudi vstopnice v lože (K —70) 2e v pretprodaji danes, v soboto in nedeljo. - Opozarjamo, du bo začetek točno oh 8. zvečer fn «e potem dvorana zapre. Vstop Je dovoljen le v presledkih In se ne bo med izvajanjem posameznih točk ci-komur odprlo.
Tretje Javno predavanje »Ljud. odra« Je posvečeno v prvi vrsti našemu ženstvu. Takrat bo predavala v »Delavskem domu« g. Alojzija Stehijeva, nrednica »Demokracije«. Oovorila bo o nalogah Ženstva v demokratični dobi. — Znano Je, da so vojne razmere natovorile Ženi glavno in skoro izključno skrb za obstoj doma In za prospeh zaroda. Vojna je odprla ženi vstop v najrazličnejše službe In pr>?lc. V Kotovem pogledu je vojna zopet povsem rred-ugačila način Življenja in delovanja našega žcnstva. Koliko ženstvu v prid ali Škodo, koliko v korist ali škodo celokupnosti, to se ne da še pregledati In presoditi. V vojni je demokrati-čnr rrise! zooet zavrela skoro vse sloje, vse stranke, osoNto v slovenskem narodu, tako, da !;;h':o upravičeno govorimo o demokratični dobi. Vprašanje je sedaj, kakšne naloge stavlja demokratična doba do našega ženstva? Odgovor na to vprašanje nam obljublja dati nocoj (petek 3. ma ja), ob 8. zvečer g. predavateljica. Dolžnost žen ske solidarnosti že zahteva, da se tržaške Slovenke vseh slojev udeleže predavanja svoje vrstnice v čim impozantnejšem številu. Predavanje se bo vršilo v veliki dvSrani »Delavskoga doma« (ul Madonina 15).
Dramatično društvo ▼ Trstu. Občni zbor se bo vršil prihodnji torek 7. t m. ob 8 zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vsi, ki Jim je na srcu prospeh tega važnega kulturnega društva, naj se občnega zbora udeležijo. Po poročilu predsednika st bodo izvršile volitve novega odbora. 2 tem bo sledil razgovor o bodočem delovanja društva
Razdeljevanje usnja. Družba za dobavo usnja
nINi. da se prijavijo v zavodu, pri čemer se pa pri-po?ninia. da se ne more zasotoviti nakazilo takega L!h?:ja obrtnikom, ki bi se ne prijavili do 10. t. m. Prijave se sprejemajo v zavodovi pisarni v ul. I " iitto vecchio št. 52 v Času od 9 do 12 opoldne od 3 do f> popoldne.
Daaes, v peiek, 3. majnika bo predavala oh 8 zvečer g. Alojzija Siebijeva o »nalogah ženstva v d -lokratičui Jebi Predavanje se bo vršilo v Veliki dvorani »Delavskega doma« (ul. Madonnina 15). Vstopnina 60 vin. dijaki imajo vstop prost; preplačila se hvaležno sprejema. G. predavateljica je kakor urednica ljubljanske revije »Demokra-cije* dobro poznana; ker je hlcratu tudi dobra ga-vorn::a, se je nadejati, da doživimo tudi danes lep predavateljski večer.
Ur-rl Je, kakor se nam poroča, na Brjah pri Ri-benberku, Anton Pečenko "^Lazarjev«. Pokojnik je bil solastnik kavarne ^Central« v HoricI. Bil je deber posestnik in v prednjih časih tudi truftvcc in krčmar. Narodna podjetja so imela v pokojnik.i vrlega podpornika. Deloval je v raznih društvih in nastopal na raznih odrih kot dober tenorist. Osta-vil je sirote in hčerko, ki so pa že vsi preskrbljeni In obenem vrli narodni delavci. Lahka mu zemljica!
Tržaška podrržrica Slov. pian. društva prične v kratkem s popravo raznih zaznamovanj, ki so v zadnjih letih skoraj vsa izginila. V ta namen se obrača do slovenskih županstev, cestnih odborov, posestnikov in do našega občinstva po okolici In bližnjih okrajih sploh z uljudno prošnjo, da bi bilo zaznamovalnemu odseku S. P. D. kolikor možno v pomoč pri njegovem delu v lepem prirodnem svetu.
Popravljamo, V včerajšnjem sestavku pod- naslovom i Mesno vprašanje« je bil predzadnji stavek popolnoma nerazumljiv, ker je stavec izpustil velik del stavka. Stavek bi se bil moral glasiti v celoti: »Na eni strani se torej vse mestno prebivalstvo po svojem zastopstvu, meščanskem delovnem odboru, aprovizaciiska komisija in vsi drugi poklicani činitelji, med niimi v prvi vrsti namestništvo In gospod namestnik sam, trudijo na vse mogoče načine, da bi obvarovali prebivalstvo z vso grozoto preteče katastrofe; na drugi stran! pa prihaja Istemu namestništvu podrejen organ, prihaja v svoji aristokratsko-birokratski okostenelosti tak viso-koroden gospod, ki — odi profanum vulgus et arceo — nikdar nI in nikdar ne bo imel smisla za ljudske potrebe, pograbi, prav tako brezmiselno mrtvo črko istotako nesmiselne, po okoliščinah, ki jih je zakrivil ravno ta brezmiseln! birokratizem, samih že pred nje Izdinfera razveljavljene, le na pn^Mn obstoječe naredbe in sknša žnjo obrez-uspešitl trud In prizadevanje Člnltellev, k! hočejo rešrtl prebivalstvo katastrofe.« — Ves podčrtani del stavka je izostal -včeraj. Drugo pogreško v istem sestavku, kjer Je tiskovni škrat imenoval zaledje — »obraljeno deželo« namesto »obljubljeno«', pa je čitateljstvo menda že popravilo samo.
V tržaškem krematoriju. Preje!! smo: Tretekb teden je povabil voditelj škedenjske šole, g. Ciril Valentič, učiteljstvo svoje in druge Sole na znanstveni Izlet — obisk tržaškega mestnega krematorija. Udeleži, nce Je počastil dež. šol. nadzornik g. Matcičič. ki je prisostvoval dveurnemu poučnemu razgledrtvmlu prostorov v omenjenem poslopju. Nadzorovalni uradnik Stibe! Je razkazal mnogoštevilne stroje v raznih prostorih: dvigalo, ki nosi smeti v orjaške peči, kjer se segrevajo d"? 1300 stopinj, pri Čemer se proizvaja temu primerna množina pare, ki goni parne In dinnmo-stroje, tvoreč tako elektično silo. To uporablja krematorij za lastno upravo (n. pr. za razsvetljavo), deloma pa jo oddaja mestni plinarni. Pri sežiganju smeti zasledujemo četvero smeri: higijenično, uporabo razvite topline ter pridobivanje žlindre in pepela. Žlindra se da !"vrstno uporabiti kot zme? s cementom za beton in zmešana s peskom kot opeka. V Trstu tlakujejo, ceste z debelejšo žlindro. Pepel (z \% fosforja) rabi za gnojilo. Omenil sem le glavne naprave krematorija, a poleg niih je še mnogo stranskih prostorov, strojev Izdeloval-nic (kakor Izdelovalnica za milo iz prekuhavanja konjskega mesa) itd. Ne le učiteljstvu, ki ima se znaniti svoie učence z mestnimi tovarnami in napravami, temuč vsakemu izobraženemu Tržačani? je krematorij zanimiv In vreden, da si ga ogleda.
Vcjoopoštnl uradi in etapni postni uradi s številko, pripuščenl k prometu blagovnih vzorcev:
2, 3, 4, 11, 39. 51, 55, 95, 115, 136, inS, 542, 150, 167, 1GS, 172, 176, 178, 180, 185, 1^8; 192, 193, 19\ 196, i97, 193, 203, 209, 211 218, 220, 224, 230, 232, 23S, 239, 240, 243, 244, 245, 247, 249, 250, 252, 255, 256, 258, 259, 261 2-2, 2i'«3, 254, 272, .276, 277, 279, 280, 281, 284 2S5, 2SK 289, 293, 295, 295, 297, 299, 307, 818 324, 332, 835, 337, 839, 340. 343, 346, 347, 348 355, 356, 857, 860, 361, 365, 369, 372, 374, 376, 377, 879, 381, 382, 183, 385. 386, 39C, 391, 392, 393, 294, 401. 405, 406, 407, 409, 411, 412, 414, 420, 421, 424, 426. 431, 432, 434, 437, 439, 440. 441, 448» 444, 448, 449. 451. 442, 454, 456, 457, 41-8, 459, 460, 462, 463. 4.>4, 465, 45«, 457, 4£\\ 472, 475, 479, 481, 482, 4?3, 485, 486, 487, 488. 492, 500, 510, 511, 512, 515 516. 517, 51^ 520, 521, r2 , 623, 524, 529. 530, 63t- 532, 634, 539, 541. 512, 548, 647, 54Š, 549, 558, 553, 554, 557, 564, 500, «05,	611, «18, 613, 622.
623, 627, 63L	S36, tHO, 644, 645, 646,
mornariški vojnopoštni urad Pula. Razpošiljanje blagovnih vzorcev je tudi dovoljeno na vojno-poftne oziroma etapne poštne Številke s pristav-kom n. pr. z rimsko dodatno številko ali črko kakor »vojnopoštni urad 5/11U ali vojnopoštni urad 144 a« it<L, ako je dotična vojnopoštna (etapna poštna številka brez pristavka (torej glavna številka) glasom točke 1 zgoraj dopuSčena k prometu blagovnih vzorcev.
Mestna zastavljalnica. V petek, 3. L nu, se bodo prodajali na javni dražbi razini nedragoceni pred-meti (perilo brez izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca avgusta leta 1917. na zastavne listke 142 in sicer od št. 202.501 do 5t 204.000. — V seboto, 4. t. m., dopoldne se bodo prodajale na Javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene meseca jnajnika leta 1917. na razne prejšnje Številke serije 141; popoldne pa razni nedragoceni predmeti (razno perilo brez izkaznice in druga oblačila). zastavljeni meseca avgusta leta 1917. na zastavne listke serije 142.
K trpin, Žuljan fn Erlak, zraven dodal Ciril K 10; skupaj K 22. Denar je naložen v TOZ.
—	Dek!*5ki CM šoli pri Sv. Jakobu je daroval g. Franc Cerar, tovarnar slamnikov v Stobu pri Domžalah, 100 K za kar se mu vodstvo najsrčneje zahvaljuje.
—	Za DijaSki dom je daroval črnovojnik »Franci s Pianovega« pri Sv. Ivanu 10 K iz veselja, ker je spet na kratkem oddihu doma. Denar izročen tajniku Dij. podp. društva.
Češko Budjevička Restavracija (Bosš-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska u<?strežba in slovenski jedilni listi.

Led.
14 vagonov, franko Trst te proda. Ponudbe pod „Vever" na In«, odd. Edinosti.
5Ć119
Mm iužnem kolodvora v Ljubljani se je izgnbla lili listnica, v kateri so se nahajali važni listi, med njimi tudi potni list. Postani najditelj naj blagovoli proti primerni nagradi, poslat Ins. oi<i Edinosti.	2:12
PfCtS
3—4 sode belega vin*. Ulica Geppa Uiil 23. Puklavec.
2121
Prodam
klobučno obliko ^tagal* za K 40. Ul.
P ccardi 2. L vr. 5.
B 22
POlfO^' Cl S°ka " __močne_ga lesa, moderna, ie
Fnzzatti.
proda. Ulica Foscolo 18, UL nad.
212 V
P'noi Corso št. 15 iš5e go po dični, prodajalko, veščo nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, po mogočno sti hfcer C kr. uradnika.	i 120
Siru-e-jev šivalni stroj za K 120 ter rlfcUullI ogledalo za K 80 T z aco Viceilio 18, polun	.	2122
"m'm tvarno
u
v t > ori vi, nI: ca Ve*-ffiiRiiUlfclltU IIJlUliliH tarini št. 9, išče svoje osobje, ki naj se pismeno ali estmeno ogla» si v tiskarni.	3134
sprejme prvo podjetje za obnovitev Gorice proti dobri hran»t stanovanju in plači Pojasnila se izvei( v Trstu ul. Marija Tereza št 11 II. n. ali pa pismene ponudbe na naslov Trst 3, poštni predal 57.
MtM urad za ost tto HM na PrlmorsRgm.
Naznanja se slavnemu meščanstvu, da je odprl goriiinenovani urati
imlo ii pepilei
in
ik A
Ma n
r^ilii^ii
fe!
PHH«,ftn* ter navadni vosek kupnje mirodil : i Jio n ca Cillia ul Poste št. ti. D U
F,fC fclft Ia ^	pfVs^a de a išče £ aj5<:ak
baron Maren i t Odolini, pošti M.vte ija.
3 i 83
sublir at, prve vrte se dobi v mi-ItUUUiLlUf rodil niči Cillia Poste 6. D 11
"o^fir
Poste 6
pot ebbčintj v ve ik: i/beri f-e dobi v mirodiln ci Cillia, ulica
T> 11
(IQVlJQi!]0
obe v ulici Econonio št. 2, I. nadslr. Ti delavnici, ustanovljeni v smislu ministrske naredbe z dne 27 scpiemf 1917 dr. lak. št. 383 in z di e 12. decembra 1917 drž. zak. št. 282, i i ata značaj javnih podjetij in se p si užu j ca za popra.lanje onega blaga, ki jc da na raz ok:go trgovin ko n.ini^t stvo z namen m, da se popravljajo obleke in obuvala manj imovitih slo ev. Dela se sprejemajo ob delavnikih od 9—U predp. in od 2—4 pop. - Kosi, k ni-so popolnoma čis i se ne sprejmejo.
r**** p
L ' -i ti*, r n
Aiiton Jer'<ič uje v srojetn ateljeju iUlUŠiUl ▼ Trstu. Via deHe Poste Št 10. 40
rakom, punico, rt iti
kateri melje o r^ako zrnje na najfinej.o moko, dobavi j samo čeika tvrdka
$ Jlri Fitidre
Prar;a 11-1957. - Trtoi&a V2iiki P^ast. -
r ^^ a
Ž?* S
(„Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSET p. Guštunj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zama£ke stare in nove
s . BH., .JuW \
Trst, Via fsscs di R^iarmlr- i-
(lastni) peslo?!«)
Knpltal In rezerv« K 23,	-
FILLTALKE: Dunaj Te^ethof it: asse ~ P. Dubtovnlk, I^otor, LJubljana, Metković, Op i • Sp'lt. Si eni k. Zala«-.
VLOGE NA K IJIŽ1CR
10 -
3 0 =
3
od dneva vlogo đo dneva vzdiha. HentD; df. i t p ačuio bank a svojeg Obrestov^nje vlo^ tekočem in ŽiroraĆunu pi ao»ov»ru - Akro I Čeki in nakaznic na Vda tu-ia ia »z ast*
Trst-ClaS» 10 -Trs!
Czlprf od 8'2 zu2^rnapraj
vstopnina R 2

KUPUJE IN PRODAJA : vre Inosme pa;iirjo ' r«nte, oblisracijo, zastavna pism-i, prjonta'.o
delnire, srećke, valute devi >e, [»rom sa itd b;vjo
PREDUJME na vrednos.no papirje i«» b a ; . | lrieče v javnih skladih K SAFS DEPOS1 L'S j PROMESE. — — Prod ja Br «čk razr^" .: i I i a rje Zavarovanje vsakovrstnih pa-i rjev prot; kiirzni izgubi, revizija irebanj* nre8k i. t. d brezplačno. Stavbni hre iit, re jib-» .r- krod.iLL
Borzna naročila. — Inka o. MENJALNICA. — - ESKOMi? MENTI0 Telefoul; 1463, 17'J3 in 2070
(Jradne urai od S Os < popald.ie
Brzojavi: JADRA.SSlvA.
r-
ZOBOZDKAVN K
Dr. J. Čermik
v Trsta, tiUc? Poste vecchls 12 voga! ullcc delit Poste.
Izdiranje zobcv brez bo
leein. — Plombiranih,
— UM^Tfil ZOBJE —
ZAHVA LA.
Podpisani se iz globine srca zahvaljujejo ysem onim, ki so na katerisiDodi način priponnigli, da se je pogreb naše preljublj^ne in nepozabne soproge In matere, gospe
Mincence BcEo
vršil tato častno.
Posebna zahvala preč. dnhovščini in Marijini družbi, ki je izkazala s ganljivim petjem svoji članici obilno sočutje, darova-teijrm vencev ter vsem onim, ki so spremljali nepozabno nam pokojnico na njeni nacLiji poli. ROJAN, dne I. maja 1918.
Žalujoči soprog In otroci.
1IES89 ll^ll^SI^SBIBBil
0ATIA
DAROVL
— Za otroSki vrtec na Orcfi se !e nabralo pri
na Dunalu bo dala v kratkem zavodu za posoeše-1 krstu Ljudmile Luzuarjeve v Rniami med botri K
ipokiso uekaj kozjega. 12. I »aro v ali so: po 3 K Lu^iiar in Cetriič, po 2
vanje malih obrtov na razpok
Zavarovalna zacTr^iga TI Zagrebu, i« edina do- S mača zavarovalnica cdoc H
Ustanovljena 1M4 l«la. CENTRALA i Zagrab, v lastni pataO, vogal «a- !
rovske In Preradovkava ulic«.
Podružnica v Trstu, ul, Lavatoio 1, II,	|
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: i. Pr*»tl po-	S
farnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren).	4 i
2. Zavarovanje premICnin (pohištva, prodajalniškega bla^a, gospodarskih strojev	[J
Itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (Žita, sena itd.) H. Zav^r. v i'???	^
5 ittklenih Sip. III. Ma življenje. 1. Redna zavarovanja, a) Zavorova:> c	-
I glavnic za slučaj doSivljenja in smrti, b) Zavarovanje dote c) življenske rente. 2.	g
Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda	t
— Zavodovo imetje:.................k 4,429.5
Llznlačane odškodnine s . . ............K 7,982.15^9	fl
limm iimiihimlimi mlimill ■hiibbiimI