PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
D
E
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 30. MAJA 1966 . LETO VIL, ŠT. 143 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV)
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE FRAVICE«, n JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DT‘'AN BENKO
Prvo izdaja
v
Sport v tisku
in RTV
Skoraj neverjetno je, kako se je v zadnjih letih razmahnil tekmovalni šport po vsem svetu in tudi pri nas. Še tudi v obdobju po drugi vojni omejena v glavnem na konec tedna, se zdaj športna tekmovanja vrstijo tako rekoč od dneva do dneva. Če k temu še prištejemo vedno večji pomen, ki ga telesni kulturi nasploh upravičeno pripisujejo vsepovsod (zaradi njenega izjemnega vpliva na zdravje, delovno sposobnost, pa tudi vzgojo), je na dlani, da se mora tak razvoj zrcaliti tudi v povečani pozornosti, ki jo sredstva obveščanja posvečajo temu področju.
In res je tkko, tudi pri nas. Tisk in RTV zdaj namenjata telesni kulturi več prostora in časa po eni plati zato, ker bralci in poslušalci hočejo biti obveščeni o dogodkih, drugič pa zategadelj, ker je boj za obveščanje človeka tudi na tem torišču nujen, ko si prizadevamo urediti vse naše življenje lepše in smotrnejše.
Potemtakem ni presenetljivo, da si dandanes ni več mogoče zamišljati časopisa brez športnega dela in radijskega ali televizijskega sporeda brez tovrstnih oddaj. Pri tem pa se — tako doma, kakor tudi na tujem — že kažejo -nekatere zakonitosti. V tisku je opaziti povečano zanimanje dnevnikov za šport, hkrati pa tudi težnjo specializiranih, športnih listov po čim bolj čestem izhajanju, celo dnevnem. Dogodkov je pač toliko, da jih lahko zares ažurno spremlja samo tisti, ki o njih poroča vsak dan. Tudi pri RTV je tako: neposredni prenosi niso več omejeni samo na konec tedna in tudi poročanje in komentiranje te dejavnosti sta v radiu in televiziji postali vsakdanja praksa.
Na majhnem jezikovnem področju, kakršno je slovensko, pa so tržne zakonitosti izrazitejše in občutnejše. Zato se tudi ni čuditi, da se je prav naš list za telesno kulturo Polet, ki je s poudarkom na informativnosti doslej izhajal tedensko, znašel v zagati. Z majhno naklado, ob kateri so stroški, navzlic dotaciji, v mnogočem presegali dohodke, ni bilo več mogoče naprej. Sklep Zveze za telesno kulturo Slovenije, njegovega ustanovitelja, da se Polet v novi obliki štirinajstdnevnika poslej posveča predvsem družbenim in strokovnim telesnokul-tumim vprašanjem, se zdi zaradi tega v danih razmerah utemeljen.
To pa seveda ne pomeni, da je pri nas tudi na tem področju že vse urejeno najbolj smotrno in si ne bi bilo treba še naprej prizadevati za širjenje prostora, v tisku in RTV namenjenega tej dejavnosti. In to tudi pomeni, da moramo pripravljeni in z načrtom dočakati čas, ko bomo tudi pri nas sposobni izdajati (in. »porabljati« ) specializiran športni list, pa četudi bi bil dnevnik in ne le tednik kot doslej ali štirinajstdnevnik, kar kršen naj bi bil odslej.
E. BERGANT
Nadaljevanje
jugoslovansko
švedskih
pogovorov
BEOGRAD, 29. maja (Tari iuT> — Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Džu-verovič je danes na povabi lo švedskega ministra za trgovino Gunara Langeja odpotoval v Stockholm. Z njim je odpotoval tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino ing. Slavko Baum.
Pred odhodom v Stockholm je Džuverovic izjavil, da bo s švedskim ministrom Langejem govoril o gospodarskih vprašanjih širšega interesa za Jugoslavijo in Švedsko. Pogovori v Stockholmu bodo pravzaprav nadaljevanje pogovorov o gospodarskih odnosih med obema deželama, ki so se uspešno začeli letos.
Džuverovic je potem izrazil mnenje, da je jugoslovansko-švedsko gospodarsko sodelovanje ugodno, posebej v kooperaciji. Rekel je, da je kooperacija jugoslovanskih podjetij s švedskimi tvrdkami precej razvita in da ni ovir, da se še bolj razvije in razširi. Med pogovori v Stockholmu bodo obravnavali tudi vprašanja sodelovanja obeh dežel še na drugih gospodarskih področjih, kakor so turizem in švedske investicije na področju jugoslovanskega turizma, in še nekatera vprašanja v zvezi z jugoslovansko gospodarsko reformo.
Delegaciji italijanskih socialistov za kongres SZDLJ
RIM, 29. maja (Tanjug). — Bližnjega kongresa SZDLJ, ki bo v Beogradu od 7. do 11. junija, se bo udeležila uradna delegacija italijanske socialistične stranke. Po sporočilu, objavljenem tu, bo socialistično delegacijo vodil član direkcije Venerio Catani,vnjej pa bosta še član socialistične direkcije in bivši sekretar generalne konfederacije dela Femando Santi in politični delavec v centralnem komiteju Giani Finochiaro. Tudi socialistična stranka proletarske enotnosti pošlje na kongres svoje predstavnike.
»Kuba ima vdane prijatelje«
MOSKVA, 29. maja — V sporočilu, ki ga je v zvezi s položajem na Kubi objavila agencija TASS. je rečeno, da nove provokacije proti Kubi kažejo na potrebo, da bi čimprej zadovoljili zahtevam kubanskega naroda in vlade o normalizaciji položaja na tem področju. Sporočilo pripominja, da te zahteve v celoti podpirajo Sovjetska zveza in druge socialistične dežele, kakor tudi vsi drugi miroljubni narodi na svetu.
V sporočilu sovjetske agencije je poudarjeno, da nove provokacije proti Kubi kažejo, kako nevarne so sile imperializma za mir, svobodo in neodvisnost narodov. V tej zvezi v sovjetskih uradnih krogih menijo, pripominja agencija, da je treba opozoriti na prejšnja sporočila o podpori Kubi. »Tisti, ki goje agresivne načrte proti Kubi, ne smejo pozabiti, da ima Kuba iskrene in vdane prijatelje,« je rečeno v sporočilu TASS.
Predsednik Tito v Sloveniji
LJUBLJANA, 29. maja — Dopoldne malo pred deseto uro je prispel na Brdo pri Kranju predsednik republike Josip Broz Tito. V Slovenijo je prišel na krajši oddih.
slavnost
Vietnam
STAMBOLIČ ODPOTOVAL V ČSSR — Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom člana izvršnega komiteja CK ZKJ Petra Stamboliča je prispela danes v Prago, kjer se bo udeležila XIII. kongresa KP češkoslovaške, ki se bo začel 31. maja. V delegaciji sta član CK ZKJ Sergej Kraigher in sekretar v komisiji za mednarodne zveze CK ZKJ Gavrilo Vučinič. V Pragi se bo delegaciji pridružil jugoslovanski veleposlanik v ČSSE Trpe Jakovlevski. — Na sliki: Stambolič na beograjskem letališču.	Telefoto: Tanjug
Velika
pri Verdunu
Na proslavi 50. obletnice znamenite bitke je govoril tudideGaule
PARIZ, 29. maja (Tanjug). Na kraju, kjer je bil v letih 1916 in 1917 zlomljen polet nemške armade, prodirajoče proti Parizu, je bila danes največja povojna vojaška slovesnost v Franciji. Pri Verdunu, kjer so bili odločilni boji te operacije, se je zbralo kakib 200.000 preživelih vojakov in še toliko drugih državljanov iz vse dežele, ki so prišli obujat spomine na bitko, ki je rešila Francijo in pomenila prelomnico v prvi svetovni vojni.
Pri grobnici v Douamontu, kjer leže posmrtni ostanki nad 100.000 branilcev Verduna, je predsednik republike
de Gaulle pregledal enote francoske vojske in podelil najvišja odlikovanja — »legijo časti« in vojaško medaljo
Jasneje določiti razvoj za vsako vejo zavarovanja
Trije odbori zvezne skupščine o socialnem zavarovanju z vidika srednjeročnega plana
BEOGRAD, 29. maja (Tanjug). Na včerajšnji skupni seji so poslanci treh odborov socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine — za organizacijo in financiranje socialnega zavarovanja in zdravstvene službe ter za pokojninsko zavarovanje — podprli eno glavnih postavk srednjeročnega plana, po kateri stroški socialnega zavarovanja ne bi smeli naraščati hitreje, kakor je predvideno naraščanje narodnega dohodka in osebnih dohodkov zaposlenih.
Takšni planski proporci bi omogočili nemoten razvoj socialnega zavarovanja, v tem ko bi vsaka njihova morebitna kršitev utegnila povzročiti nezaželene materialne motnje na drugih področjih družbenega standarda. Na seji so samo pripomnili, da bi bilo v končni redakciji plana koristno jasneje določiti razvojno politiko vsake panoge zavarovanja posebej.
V središču razprave je bilo tudi vprašanje ali naj najvišjo mejo za zbirno stopnjo prispevkov za socialno zavarovanje obdržimo kot kategorijo planske politike, ali bi
jo povsem odpravili ali pa predvideli samo kot možnost. Zagovorniki zveznega limita so menili, da za zdaj še ni nobenih učinkovitih instrumentov, ki bi skupnost do določene mere zavarovali pred nerealnim zajemanjem sredstev za socialno zavarovanje. Nasprotno stališče so v glavnem branili z argumenti o materialnih težavah skladov v pogojih limitirane stopnje. Človek dobi vtis, da niti stališča predlagateljev pla-
• Nadaljevanje
na zadnji strani
skupini vojakov in oficirjev udeležencev verdunske bitke.
Po podelitvi odlikovanj se je predsednik de Gaulle skupaj s člani vlade in veleposlaniki za vezniških dežel iz prve svetovne vojne, med kate-rimi je bil tudi jugoslovanski veleposlanik Mita Miljkovič, pregledal mimohod enot francoske vojske, v katerih so sodelovali pripadniki vseh dov orožja.
Dvodnevne slovesnosti v Verdunu so se opoldne končale z govorom, ki ga je imel predsednik de Gaulle pred grobnico v Douamontu. Iz verdunske bitke je de Gaulle povzel tri nauke. Prvi se nanaša na same Francoze, ki so na tem bojišču premagali svojo tradicionalno razcepljenost in skovali solidarnost, ki je postala simbol narodne enot-nostT
Drugi nauk velja narodom Francije in Nemčije, ki iz dogodkov, vezanih na to bitko lahko povzamejo sklep (prav tako pa lahko to sklepajo iz bitk pred verdunsko bitko in po njej), da so plodovi njihovih bojev konec koncev bili samo trpljenje. Zato šef francoske države priporoča narodom obeh dežel, naj v okviru »celotne in združene Evrope« hodijo po novih poteh.
De Gaulle je pri tem poudaril, da je Francija let3 1963 sklenila z Zahodno Nemčijo pogodbo, - »polno obljub«, izrazil pa je nezadovoljstvo, da nemška stran posveča sodelovanju obeh narodov premalo pozornosti
Tretji de Gauilov nauk se nanaša na francoske odnose z vsemi narodi sveta. »Naša dežela je storila, kar je storila, pretrpela, kar je pretrpela. in žrtvovala, kar je žrtvovala, pri Verdunu, ka-
V Bruslju so nastala spet trenja
Nizozemska zahteva, naj Francija privoli v sporazum o pšenici
Kriza se spet zaostruje
Kaže, da se je general Ky zaradi budistov spet znašel v hudem položaju — V znamenje protesta sta se sežgali dve redovnici
SAIGON, 29. maja (AP, AFP). Kakih 20.000 demonstrantov pod vodstvom budistov je krenilo davi iz budističnega inštituta proti središču Saigona. Demonstranti so vzklikali protivladna in protiameriška gesla. Demonstracije so se začele, ko so iz mesta Hue prišle vesti, da si je neka redovnica vzela življenje tako, da se je sežgala v znamenje protesta proti politiki režima generala Kyja. Demonstranti so se kmalu spopadli s policijo, ki jih je skušala zadržati na pohodu. Policija in južnovietnamski mornarji mečejo na demonstrante bombe s solzilcem in grade barikade iz bodeče žice na dohodih v središče mesta, kjer je sedež vladnih in ameriških objektov in naprav.
••• Nadaljevanje
• rófóadnji strani
Napetost v glavnem mestu Južnega Vietnama narašča. Dopisnik agencije Aso-ciated Press meni, da je čedalje očitneje, da se je režim generala Kyja kljub zmagi v prvi rundi proti budistom in upornim četam v Da Nangu znova znašel v neugodnem položaju in na začetku nove ostre krize.
še ena budistična redovnica se je sinoči sežgala v Sai-gonu, prav tako v znak protesta proti nasilnim akcijam Kyjeve vlade in podpori, ki ji jo dajejo Američani.
»Ce ameriški predsednik ne bo spremenil svoje politike, ga bomo imeli odgovornega za smrt Nu Tan Quan, ki se je danes sežgala, kakor tudi za vse prejšnje in bodoče žrtve med vietnamskimi budisti,« je izjavil danes budistični duhovnik, vodja Thi Quang na posebni tiskovni konferenci v Hueju.
AFP poroča, da je budistični vodja tudi izjavil, da mu je general Thi sporočil, da se »čuti pripravljenega ponovno sodelovati s saigon-skim režimom, toda s pogojem, da sedanji šef države general Nguyen Van Thieu zapusti direktorij.« V zvezi s tem je Thi Quang takoj pripomnil, da s simpatijami gleda na posredništvo generala Thija, in poudaril, da je general Thi, bivši komandant prve taktične cone v preteklosti storil narodu velike usluge. Mi smo za to, da pridejo na krmilo ljudje, kakršen je general ThL«
Resolucija o gospodarski reformi na Madžarskem
Reformo bodo začeli v celoti izvajati leta
1968 j— dotlej se bodo nanjo pripravljali
BUDIMPEŠTA, 29. maja (Tanjug). Centralni komite madžarske socialistične delavske partije je objavil danes resolucijo o gospodarski reformi, ki jo bodo začeli v celoti izvajati 1. januarja 1968. Letošnje in prihodnje leto bosta pripravljalni obdobji, v katerih bodo ves dosedanji gospodarski sistem izboljšali, da bi nove ukrepe čim uspešneje izpolnili.
Nadaljevanje
na zadnji strani
Resolucija je bila sprejeta na pravkar končanem plenumu CK MSDP, ki je obravnaval. tudi madžarski petletni plan za obdobje 1966/70. Njen cilj je, da se gospodarsko življenje dežele preuredi v skladu z zahtevami sodobne proizvodnje, rentabilnosti in novih potreb, ki jih prinaša čedalje večje vključevan nje Madžarske v mednarodno delitev dela. Glavno obeležje novega sistema bo torej v tem, da bodo dobili proizvajalci mnogo večjo svobodo in da bo plansko usmerjevamje državnih organov omejeno pri določen ju osnovnih smeri gibanja gospodarstva za srednje in dol-
goročno obdobje. V novih razmerah bodo podjetja sama odločala o proizvodnji — o obsegu in vrsti proizvodov, finančnem planu in realizaciji svojih proizvodov. Ti ukrepi bodo zagotovili podjetjem, da bodo poslovala v ugodnejših razmerah in da bodo z delom dobička lahko ravnala samostojno, bodi za investicije bodi za povečanje osebnih dohodkov.
Glavne proporce delitve dobička bodo tudi v prihodnje določali iz centra, toda
• ••• Nadaljevanje
na zadnji strani
Budistični vodja je na koncu rekel, da je ameriški predsednik »ubil sleherno simpatijo, ki bi jo vietnamski budisti lahko gojili do njegovega stališča, ker bo zločin iz Da Nanga zmeraj živel v njihovem duhu, kakor se je zločin Hirošime globoko zasidral v spomin človeštva.«
Pripadniki osvobodilnega gibanja Jiižnega Vietnama so sinoči z minometi in topovi napadli letališče Vin Long v delti Mekonga. V Saigonu so sporočili, da je bilo na letališču poškodovanih več helikopterjev ter ranjenih nekaj ameriških in saigonskih vojakov. Letališče je blizu pokrajinskega centra Vin Longa, kakih 100 kilometrov jugovzhodno od Saigona. Napad je trajal pol ure.
Ministrstvo za informacije Kambodže je odločno zanikalo izjavo ameriškega generala Larsena, da je na ozemlju Kambodže baje 10.000 vojakov DR Vietnama, pripravljenih, da gredo v Južni Vietnam in se podrede oboroženim silam narodnoosvobodilne fronte.
State Department in Pentagon sta »popravila« izjavo tega komandanta ameriških suhozemskih sil. Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da o tem ničesar ne ve. Podobno izjavo so dali malo pozneje tudi predstavniki Pentagona. General Lar-
Kuba zavrača noto ZDA
WASHINGTON, 29. V. Kubanska vlada je zavrnila noto ZDA, v kateri jo ameriška vlada opozarja, da pripadniki kubanske vojske vdirajo na ozemlje baze Guantanamo. V ameriški noti je rečeno, da bi utegnili ti vdori »imeti hude posledice«.
Heath v ZDA
LONDON, 29. maja (Reuter) — Vodja opozicijske konservativne stranke Britanije Edward Heath je prispel danes iz Londona v Washington. S predsednikom Johnsonom in predstavniki ameriške vlade bo govoril o svetovnem položaju.
sen je pozneje tudi sam popravil svojo izjavo, češ da je State Departmentu najbrž bolje znano, kako stvari stoje.
Filipinski predsednik Mar-kos je bil primoran sklicati izredno zasedanje filipinskega kongresa 30 dni prej zato, ker na rednem zasedanju v senatu niso sprejeli njegovega zakona o pošiljanju filipinskih vojakov v Južni Vietnam.
Sprejem na čast iranskemu šahu
BUKAREŠTA, 29. maja (Tanjug) — Iranski šah Mohar med Reza Pahlevi je dobil naslov častnega doktorja znanosti univerze v Bukarešti. Ob podelitvi tega naslova je izjavil, da je »neodvisnost narodov postala temeljni zakon sodobne družbe«.
Predsednik državnega sveta Chivu Stoica je priredil sinoči visokemu iranskemu gostu slovesen sprejem. Davi je iranski šah obiskal kmetijski inštitut v bližini Bukarešte.
Napeto ozračje pred volitvami v Dominikam
Pritisk okupacijskih sil in domače desnice narašča
SANTO DOMINGO, 29. mar ja (Reuter-Tanjug) — Začasna vlada predsednika Hec-tora Garcia Godoya v Dominikanski republiki je sprejela sinoči dekrete, po katerih dobe ženske nad 25 let pravico glasovati brez osebne izkaznice. Potem je vodja reformistične stranke Balaguer iHfiflTmil sklep, da se ne bo udeležil volitev tako , da bo tudi on med kandidati za predsednika.
Na pobudo predstavnikov ZDA je stalni svet Organizacije ameriških držav (OAD) odobril izredni kredit 52.000 dolarjev za kritje stroškov posebnih opazovalcev, ki bodo v imenu OAD spremljali volitve v Dominikanski republiki.
Pritisk okupacijskih sil in domače desnice narašča. Včeraj so uradno sporočili, da so prek »Zveze za napredek« odobrili izredni kredit 10 milijonov dolarjev in da je novi kredit odvisen od »ugodnega izida volitev«.
Nedeljski šport
Rijeka: Olimpija 1:0 (0:0) Maribor: Segesta 5:0 (0:0) Cerar v Zagrebu: 115 točk
PODROBNOSTI BERITE NA 4. IN 5. STRANI
VELIKA NAMIZNOTENIŠKA PRIREDITEV KONČANA. Po lanskem SPENTU je Ljubljana te dni spet doživela veliko prireditev s celuloidno žogico. Na jubilejnem XX. državnem prvenstvu je nastopilo skoraj 200 igralcev in igralk. Na sliki: eden izmed dvobojev moškega finala Korpa : Vecko (desno). Zmagal je Korpa.
V SEDLU ZMAGOVALCA. Med prireditvijo ob dnevu mladosti na ljubljanskem hipodromu so tudi mladi gledalci lahko zajahali konje. Zmagovalka v preskakovanju zaprek Mojca Vončina ima v sedlu svojega Sojka učenko osnovne šole z Ježice Olgo Rakuš.
ŠKOFJA LOKA SPET V ZNAMENJU MOTO DIRK Kakor je bilo pričakovati so letošnje dirke z udeležbo motociklistov iz 17 držav spet privabile mnogo občinstva. Vsaka izmed šestih dirk je bila deležna velike pozornosti, saj so bili tekmovalci zelo razpoloženi. Na sliki: start kategorije do 250 ccm.

Foto: Busič
Izseljenci in domovina
Darilo Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti
Vdova jugoslovanskega slikarja Maksimiljana Vanke, ki je od 1935. leta živel in delal v ZDA, je podarila Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu zbirko umetnikovih del. Hkrati je darovala akademiji tudi dve hiši na Korčuli in izrazila željo, da bi v eni uredili Vanko-vo galerijo.
Maksimiljan Vanko je utonil 1963. leta v Tihem oceanu pri mestu Vallorta v Mehiki.
Vanka se je želel vrniti dokončno v svojo domovino. Na razstavi svojih slik v New Yorku 1957. leta, je izjavil novinarjem, »da bi se rad vrnil v svojo rojstno deželo in tam slikal naprej«.
Med drugo svetovno vojno je Maksimiljan Vanka zelo pozorno spremljal dogodke v domovini in naslikal nekaj alf k s protimilitaristično vsebino. Sodeloval je tudi z našo izseljensko kolonijo v Ameriki. Njegova velika kompozicija »Objokovanje mrtvega izseljenca« je pretresljivo slikarsko pričevanje jugoslovanske emigrantske epopeje.
Med bivanjem v ZDA je Vanka tesno sodeloval z Loui-sem Adamičem in Ivanom Meštrovičem.
Maksimiljan Vanka je bil rojen v Zagrebu 1889. leta. Pred odhodom v ZDA je bil nekaj časa profesor na zagrebški likovni akademiji.
V Jugoslovanski akademiji za znanost in umetnost v Zagrebu upajo, da bodo s pomočjo občinske skupščine na Korčuli do leta 1967 lahko odprli Vankovo spominsko galerijo.
Indijanca bosta obiskala Baragov rojstni kraj
Izseljeniški časopis »Prosveta« poroča, da bosta med letošnjimi šolskimi počitnicami prišla na obisk Baragovega rojstnega kraja indijanska šolarja Liza in Riki iz Baragovega indijanskega rezervata v ZDA. V Slovenijo bosta dopotovala z Baragovo skupino izletnikov.
Književnik Pribičevič prispel na obisk
Znani ameriški književnik
in novinar jugoslovanskega rodu Stojan Pribičevič, ki od 1934. leta živi v ZDA, je prispel v Zagreb. Pribičevič piše knjigo o Makedoniji in makedonskem narodu. V Jugoslavijo je prišel, da bi zbral material za svojo knjigo.
Med drugo svetovno vojno je bil Stojan Pribičevič dopisnik za ameriške časopise pri našem vrhovnem poveljstvu. Ob desantu na Drvar so ga ujeli Nemci. Toda uspelo mu je, da je še isto noč med partizanskim protinapadom pobegnil iz nemškega ujetništva.
Upokojenci zahtevajo prenehanje vietnamske vojne
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu — Clevelandu, ki šteje 540 članov, je sprejel resolucijo, ki zahteva, naj ZDA prenehajo z vojno v Vietnamu.
Hkrati so sprejeli tudi resolucijo, s katero izražajo podporo predloga Roberta Kennedyja, da bi predstavnike južnovietnamske osvobodilne fronte vključili v juž-novietnamsko vlado, ker bi bila to najboljša pot k pogajanjem za prenehanje vietnamske vojne.
Ti dve resoluciji so poslali predsedniku Johnsonu ter nekaterim senatorjem in poslancem v ameriškem kongresu.
DELHIJSKA UGANKA
- Kdo zmaguje v Vietnamu? — Mislim, med južnimi Vietnamci?
»New York Herald Tribune«
Gibanja na svetovnem trgu
Velike zaloge bombaža
Po novi letini bo najbrž težko preprečiti padec cen
Politika ZDA glede bombaža je v zadnjem času zašla v slepo ulico, iz katere vsaj v bližnji prihodnosti skoraj ni videti izhoda. Pred meseci so v ZDA radikalno znižali garantirano odkupno ceno bombaža za prihodnje leto, ko bodo hkrati zmanjšali pridelovalno površino za 36 odstotkov.
Ni pa jim uspelo uresničiti načrta, da bi po znižanih cenah odprodali vsaj del velikanskih starih zalog bombaža, ker so morali iz političnih razlogov upoštevati odločne proteste drugih''držav, ki izvažajo bombaž, zlasti tudi držav v razvoju. Te države pa so izkoristile priložnost in pohitele, da ob še razmeroma visokih cenah, ki jih umetno vzdržujejo ZDA, odprodajo po možnosti svoje presežke na škodo ameriškega izvoza bombaža.
Svetovni pridelek bombaža je že tretje leto rekorden. Za leto 1965/66 so ocenili celotni pridelek na 52,2 milijona bal, kar presega svetovne potrebe za dobra 2 milijona bal. Tako bodo ob prehodu v novo bombažno leto, t. j. 1. avgusta, svetovne neprodane rezerve bombaža še narasle na okrog 25 milijonov bal, medtem ko so se pred leti gibale med 15 in 16 milijonov bal. ZDA, ki imajo na svetovnem trgu dominanten položaj, bodo verjetno do nove letine z omejevanjem svojih ponudb držale sedanje cene na svetovnem trgu. Zato računajo, da bodo samo zaloge bombaža v ZDA ob prehodu v novo bombažno leto dosegle okrog 16,5 milijona bal, ker bo izvoz bombaža iz ZDA manjši, kakor je bil prejšnje leto, namesto da bi se, kakor je bilo predvideno, povečal.
Popolna negotovost pa vlada glede položaja na svetovnem trgu-po novi letini, ko se bo povečal pritisk ponudbe na trgu in sedanjih cen ne bo mogoče več držati. Nekateri
napovedujejo, da bo cena bombaža občutno zdrknila navzdol. Zato hite zdaj mnoge pridelovalne države, da bi do nove letine prodale čim-več bombaža iz svojih zalog. Ameriške račune je zlasti prekrižala povečana konkurenca Sovjetske zveze na svetovnem trgu. Presenetila jih je objava Sovjetske zveze o lanskem pridelku. Ta se je povzpel na 5,7 milijona ton surovega bombaža in s tem še za pol milijona ton presegel doslej najboljšo sovjetsko letino. Cenitve kmetijskega ministrstva ZDA o pridelku Sovjetske zveze so bile za dober milijon ton nižje. Spričo te rekordne letine napovedujejo, da bo letos Sovjetska zveza izvozila za 50 do 70% več bombaža kakor lani, čeprav tudi domača potrošnja narašča. Sovjetski izvoz je v zadnjem času v nekaterih uvoznih državah prehitel ZDA. Japonska je že lani kupila, od Sovjetske zveze 13.000 ton bombaža, letos pa cenijo, da so ti nakupi v štirih mesecih presegli celotni lanski nakup sovjetskega bombaža Precej se je povečal tudi sovjetski izvoz bombaža v Italijo, čeprav so se zmanjšale uvozne potrebe Italije.
Tudi druge izvozne države skušajo do nove letine prodati čimveč, ker pričakujejo, da bo ob količkaj dobri novi svetovni letini težko preprečiti padec cen. Med velikimi izvoznimi državami je sredi 'maja Mehika izdala potrebne zaščitne ukrepe, da bi pri izvozu premagala težave. Izvozno carino na bombaž so
v Mehiki znižali na zgolj simbolično raven. V Združeni arabski republiki, ki je znana po svojem visoko kvalitetnem »egiptovskem bombažu«, se že vrsto let preusmerjajo na domačo predelavo v fino bombažno prejo za izvoz. Prejšnje leto so od 504.000 ton, ki jih je dala bombažna letina, predelali doma 29 odst. Zdaj pa se usmerjajo celo na nadaljnjo predelavo v konfekcijo. Prvo tovarno bombažnega perila bodo v kratkem odprli v prosti carinski coni luke v Aleksandriji. V Sudanu so v skladu s programom za likvidacijo nakopičenih presežkov bombaža v., začetku leta pozvali predstavnike velikih inozemskih firm na pogajanja o sklenitvi posebnih aranžmajev po ugodnih pogojih, s čemer so dosegli zadovoljive uspehe.
Težko je reči, kakšen bo ob velikanskih neprodanih rezervah v ZDA položaj na svetovnem trgu po novi letini. Nekateri menijo, da bo moralo priti do odločilnega preobrata, zlasti ker je računati s povečano porabo bombaža le v manj razvitih deželah, zlasti v Indiji in Kitajski. V Zahodni Evropi pa napovedujejo, da bo ob čedalje večji porabi sintetičnih vlaken potrošnja bombaža čedalje manjša. O tem nam nudi zanimivo sliko italijanska tekstilna industrija, ki sodi v Evropi med vodilne. Usmeritev na sintetična vlakna je imela lani za posledico, da se je skrčil italijanski uvoz bombaža od 234.000 na 183.000 ton, proizvodnja bombažne preje pa se je zmanjšala od 240.000 na 201.000 ton, in to kljub večjemu izvozu bombažne preje in bombažnih tkanin. Podoben razvoj napovedujejo tudi v drugih zahodnoevropskih državah.
FRANCE SEUNIG
Vzhodno od Sueza
m.
Kljdč vzhoda-Kitajska?
London: »Iskati vsa možna območja sporazuma«
Rečeno v prejšnjem tednu
Razčleniti sedanjost in prihodnost britanske prisotnosti vzhodno od Sueza je naloga, ob kateri je spodrsnilo že marsikateremu analitičnemu aparatu. Mnogi trdijo, da tudi tistemu, ki ga zaposluje-britanska vlada... V tem prikazu, ki ni analiza, marveč naj bi bil samo groba osvetlitev poglavitnih elementov, naj se zato omejimo le na dvoje: na britansko stališče do Kitajske ter na že potekajoče preoblikovanje politike vzhodno od Sueza.
Ko so v Londonu pisali, da je v sedanji razpravi in načrtih za »vzhodno od Sueza« prisotna tudi značilnost, ki jo sicer pooseblja ameriški obrambna minister McNamara, so najbrž mislili na »ekonomizacijo«. Finančni mini-ter Callaghan naj bi bil pri obrambni beli knjigi poglavitni zmagovalec, zakaj šlo j® predvsem za to, da je treba znižati obrambne izdatke. Samo oporišče v Singapuru star ne 50 milijonov funtov na leto, čete v Hongkongu 14 milijonov, za čete v Maleziji pa številke o izdatkih niso znane. Na »Daljnem vzhodu« naj bi bilo po podatkih za letošnje leto 40.900 britanskih vojakov; konfrontacijske postojanke (predvsem na Kaiiman-tanu ali Borneu) naj bi jih zadrževale v tamkajšnjih džunglah približno 60.000. Takšna je približno fizična podoba prisotnosti vzhodno od Sueza, če odštejemo Aden in ves južnoarabski kompleks.
Kar zadeva jugovzhodno A-zdjo, sloni britanska politika tamkaj na dveh poglavitnih premisah. Prvo tvori »obramba« proti indonezijski konfrontaciji, drugo pa strateška potreba, spričo katere je treba s članstvi v S E ATO, CENTO in NATO držati sklenjeno obrambno verigo, skovano v Dullesovih časih. Obe premisi sta v zadnjih tetah in mesecih doživeli udarce, ki so zamajali njune temelje. Kar zadeva prvo, je očitno, da Indonezija razmeroma naglo odpravlja konfrontacijo. Kar zadeva drugo, se je pokazalo, da SEATO in CENTO nista bila nikoli posebno učinkovita; da je še tisti delež »učinkovitosti«, kolikor sta ga izpričevala, slonel skoraj povsem le na Združenih državah; da je, kar je poglavitno, ob sovjetsko-kitajskem sporu veliko vprašanje, ali sta ti dve organizaciji z britanskega stališča sploh še potrebni, ali pa sta že bolj ovira kakor orodje v boju za uveljavljanje posebnih britanskih interesov.
Za sedaj sama britanska politika obravnava prisotnost vzhodno od:Sueza kot nekaj, kar je trebar skrčiti, »ekono-mizirati« in kjer je treba z minimalnimi sredstvi zagotoviti maksimalni učinek. Toda hongkonška Far Eastern Eoo-nonr'c Review. p">3 n* 'vplivnejših političnih in gospodarskih mibiikacij. kar jih izhaja v Aziji, je konec aprila zastavila naslednjo zahtevo: »Jedro dileme tiči pravzaprav v naslednjem: ali je ta prisotnost sploh še potrebna?«
Britanski poznavalci azijskih razmer, ki jih v Singapuru a.!i Hongkongu povprašaš o tem, po starem m dobrem običaju neradi govore o tako daljnosežnih vpraša njih. Zrela politika in diplomacija zmerom prikrivata svoje oddaljene cilje. Toda tudi iz pojasnil o posameznih o ločenih, de
nih procesih, kjer sodeluje tudi Britanija, je mogoče razbrati, kako jasno se nosilci britanske politike v tem 'delu sveta zavedajo, da London dandanes predstavlja drugorazredno silo. »Kar zadeva Vietnam, se mora naša pobuda tam razvijati izključno na diplomatski ravni. Ce bi se oddaljili od Washingtona
— morda se počasi tudi bomo — utegnemo (nemara, morebiti) spet zdrsniti k posredniški vlogi.«
Drugo plat vprašanja tvorijo odnosi s Kitajsko. Nekateri'opazovalci menijo, da britanska vlada vse predolgo podpira ameriško politiko v Vietnamu in si s tem-zapira možnosti, ki jih nudijo zdaj že tradicionalni neposredni stiki s Kitajsko. Drugi ugibajo, da je to cena, ki jo London plačuje za vrsto ugodnosti — od ameriške podpore funtu šterlingu do tega, da se Američani v Aziji zadovoljujejo z britanskimi besedami in ne terjajo dejanj, vsaj ne v takem smislu kakor od Avstralije in Nove Zelandije, ki pošiljata v Vietnam vojsko.
ZAR: boj proti izigravanju agrarne reforme
Vlada ZAR je ustanovila posebne komisije po okrožjih, da bi preverile primere bogatih posestnikov, ki so prekršili zakone o agrarni reformi in obdržali več zemlje, kot je dovoljeni maksimum. Te komisije so ustanovili v vseh okrožjih, z izjemo štirih največjih mest. V komisijah so predstavniki vojske, varnostnih organov in ministrstva za agrarno reformo. Delovali bodo pod nadzorstvom posebnega odbora, kd ga vodi pomočnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil ZAR maršal Amer.
O položaju na podeželju so razpravljali v skupščini ZAR, pri čemer so poslanci sprožili dva nova predloga: prvič, preiskavo o izigravanju agrarne reforme naj bi razširili sploh na vse primere nezakonitega pridobivanja imetja, o čemer je nedavno govoril tudi predsednik Naser, in drugič, dokončno naj bi ukinili instituciji vaškega kneza in vaškega glavnega čuvarja, ker se je po mnenju nekaterih poslancev pokazalo, da ta dva v vrsti primerov podpirata prevladujoči vpliv bogatih posestnikov.
Protesti zaradi francoskih jedrskih poskusov
Devet latinskoameriških držav je zagrozilo, da bodo pretrgale diplomatske stike s Francijo, če se ne bo odpovedala nameri, da opravi poskusno eksplozijo atomske bombe na Pacifiku. Protesti proti tej francoski nameri se slišijo tudi iz Čila, Peruja, Kolumbiie, Ekvadora, Urugvaja in Venezuele. Politične stranke, sindikalne organizacije in znanstvena združenja demonstrirajo proti Franciji, medtem ko so vlade in parlamenti teh držav že vložili uradne demarše v Parizu.
Po vesteh AFP iz Tokia se je več japonskih ribiških ladij znašlo v coni, ki jo je Francija naznačila kot področje, na katerem bo eksplodirala atomska bomba.V Tokiu so v skrbeh za njihovo usodo. Kakor je povedal uradni predstavnik japonske vlade, bo Japonska v primeru hujših posledic ostro protestirala pri francoski vladi in zahtevala povrnitev škode.
Navzlic temu pa se včasih čuti, da je Kitajska razočarala britanska pričakovanja. Vsaj ‘doslej. V Hongkongu si sicer London in Peking igrata iz roke v roko; toda kitajsko tržišče, ki si ga britanska trgovina vsaj že sto let želi kolikor mogoče osvojiti, se še ni odprlo do tolikšne mere, kakor želita London in Hongkong.
Obseg te trgovine vendar, le nenehno narašča, čeprav z neenakomernim tempom. Britanska ofenziva ni posebno glasna, je pa zato nepopustljiva. Britanski izvoz na Kitajsko je od 1962 do 1984 zrasel od 24,1 na 40,96 milijona dolarjev; kitajski izvoz v Britanijo pa v istem času od 643 na 68,96 milijona dolarjev. V lanskem letu je trgovina napredovala, a še daleč ne za toliko, kolikor so želeli britanski izvozniki. Pač pa Kitajska kupuje vse več strojev, telekomunikacij, tovornih avtomobilov in znanstvenih instrumentov. Pravijo, da so Kitajci zavrli nadaljnji razvoj trgovine predvsem zato, da bi Britanijo kaznovali zaradi Wilsonove vietnamske podpore Johnsonu. Veliko špekulacij so sprožili kitajski nakupi dragih kovin v Londonu: šlo je za več kot sto ton zlata (nekaj več kot 112 milijonov dolarjev) in za 5,6 milijona dolarjev platine.
V Hongkongu si to še danes razlagajo tako, da se je Kitajska hotela zavarovati predvsem pred morebitno britansko devalvacijo, hkrati pa ustvariti precejšen dodatni pritisk na dolar in funt.
Dve britanski gospodarski razstavi na Kitajskem nista rodili otipljivih rezultatov. Prvo smo imeli konec 1964 v Pekingu, drugo pa je organi-ral koncem ICI (Imperial Chemical Industries) oktobra lani v Tiencinu. Takojšnjih novih naročil ne prvič ne drugič ni bilo. Toda Britanija se je tudi v gospodarskih odnosih s Kitajsko naučila občudovanja vredne vztrajnosti.
Ce in v kolikor tvorijo odnosi s Kitajsko zares enega od temeljnih kamnov za prihodnjo britansko politiko vzhodno od Sueza, potem za proračune, na katerih teme-ljajo britanski načrti v zvezi s Kitajsko, nemara ni lepše ilustracije kakor je naslednja, ki jo je zapisal Sir Ester Dening:
»Kitajska revolucija je časovno še mlada. Zgodovina po vsem videzu uči, da se revolucionarna vnema z leti mehča. Nemara napoči dan, ko bo Kitajska pripravljena opustiti misijonarsko poslanstvo pri podžiganju svetovne revolucije. Tedaj bo svetu laže živeti z njo.
Poglavitni namen kitajske vlade mora biti navsezadnje le ta, da izboljša življenje svojemu ljudstvu. To lahko vsakdo samo odobrava, ttfdi če so metode in praksa za nas malce tuje in nas včasih odbijajo. Nerealistično in nevarno bi bilo, če bi Kitajsko ignorirali. Pametno je navezovati vse možne stike ter iskati območja, kjer se lahko sporazumemo. To je tudi bistvo britanske politike.«
Odmislimo v teh stavkih nekatere besedne zavese, spomnimo se francoskega primera, -dodajmo še, da so britanski politični interesi mnogokrat zasnovani na zelo jasno začrtanih gospodarskih koristih — pa imamo pred sabo ne več opredelitev politike, izraženo z določenim pojmovnim in besednim slovarjem, marveč gol, na dolgo dobo usmerjen diplomatski projekt. DUŠAN DOLINAR
V znamenju javorovega lista
Vtisi iz Kanade — »Nikar ne mislite, da smo mi isto kot Američani«
OD NAŠEGA POROČEVALCA
Dvigalo v obeh kanadskih hotelih, kjer smo stanovali, se je vzpenjalo nekoliko bolj počasi, kot smo bili tega vajeni v ameriških hotelih. Toda verjetno bi raje živel v Kanadi kot v ZDA. In ko so mi novi priseljenci v še precej pionirskem novem- središču na severu ob Zgornjem jezeru zaverovani v svoje uspehe pripovedovali, češ: »ZDA je že na vrhuncu in kvečjemu lahko začne drseti navzdol, toda Kanada šele začenja svojo pot navzgor,« sem jim skoraj verjel.
Na osebno presojo gotovo vpliva veliko že občutek, ki ga dobiš, ko ti udarijo žig v potni list. Kanadski organi so nam tokrat šli zelo ljubeznivo na roko. Čeprav rednih vizumov sploh nismo imeli, so nas za koncert Slovenskega okteta v ontarijskem velemestu Torontu in pozneje za gostovanje v severnem Port-Arthurju spustili samo na podlag: seznama, ki ga je potrdila Ottawa-
Kanadčani sd lani končno dobili svojo lastno zastavo: rdečo belo z rdečim javorje-vim listom v sredi. Ne vem, morda se mi je zdelo, a vsepovsod sem zdaj to zastave srečeval: ne le na meji, ampak tudi na drogovih pred bencinskimi črpalkami, na tovarnah, na uradih in novih palačah; v Torontu med drugim seveda tudi na prostrani ploščadi pred novo moderno
mestno hišo v obliki kupole v zavetju dveh v loku zavitih nebotičnikov z okni zgolj na notranji strani, ki s svojo svojsko monumentalno arhitekturo sodi med najbolj zanimive gradnje zadnjega časa v Ameriki.
»Imate prav; veliko zastat obešamo zdaj; podobno, kot se rad pokaže na cesti tisti, ki kupi nov avtomobil«, mi je smeje pritrdil novinarski kolega v Port Arthurju, Don Romanoff iz tamkajšnjega »News Chronicla«. »Saj je bila pa že tudi prava sramota, da Kanada vse doslej ni imela svoje lastne zastave. Premier Pearson je to ljudstvu obljubil in tudi izpolnil.«
Vsekakor je bilo Pearsono-vo osebno prizadevanje okrog nove zastave samo odraz težnje po dokončni emancipaciji Kanade od dobre, stare bri-
tanske matice. Ne glede na politiko kanadske liberalne vlade pa sem v onih treh dneh bežnega obiska v deželi znova zaslutil dve, na vide2 celo nasprotujoči si resnici: Kanada je v marsičem še vedno bolj evropska kot ZDA, hkrati pa jo vse večja osamosvojitev od Velike Britanije vsaj prehodno nujno potiska v večjo navezanost na ZDA.
V Torontu smo bili žal zelo kratko, a že na prvi pogled sem v mestu, ki je še zelo neurejeno, in v pogovorih 2 ljudmi, spoznal veliko več individualnosti kot v ZDA. V uradnem vodiču za prireditve tedna sem bral priznanje, »da se je kulturno življenje v To rontu po vojni močno oboga tilo zaradi novih priseljencev«, na repertoarju dramskih gledališč pa sem našel poleg Syngeja in Albeeja tudi Čehova, Brechta in Frischa. Med najbolj luksuzne resta vracije sodijo tiste, ki so sl izbrale # evropske specialitete -in njihovo vzdušje: stari Dunaj, mali Pariz, danski Ko-benhaven, madžarska vas. Tudi kanadska arhitektura — čeprav je v mestu še velike nizkih _ rdeče opekastih ulic, z neokusnimi reklamami, kot jih srečuješ po vsej Ameriki
— se vse bolj Ipteva čim bolj premišljene urbanizacije in čim bolj razgibane stanovanj ske gradnje, ki skuša tudi blokom z balkoni, stopnišči in pročelji dati ob vsej moderni enostavnosti in funkcional nosti vendar nekaj individu alnega. Za Toronto, ki je raz tresen na sila širokem področju, so razen tega še posebej značilni številni arhitektonsko vzorno izdelani, diskretni in štituti, laboratoriji in centri raznih firm od IBM do Wrig ley’sa po okolišnih travnatih gričkih, kjer mesto le še ni toliko izgubilo stika s priro do, kot v večini ameriškh ve lemest.
In vendar se prav tej ame riški standardizaciji Kanada ne more izogniti; še posebej zdaj ne, ko se je z javorjeviir listom odrekla stari angleški zastavi. »Med Kanado in ZDA praktično ni več meje, ampak zgolj črta«, mi je rekel župan mesta Port Arthur, Saui Laskin. Seveda se to najbolj odraža v prodiranju ameriškega kapitala. »Mi imame velika prirodna bogastva, les, vodo, rude, a kapitala nam primanjkuje. Razumljivo si cer, da bi raje videli, če bi program naše gospodarske ekspanzije opravili sami z na cionalnim kapitalom. Toda, če
tega ni dovolj, si moramo pač pomagati z ameriškim, ki se ponuja,« mi je razlagal Don iz News Chronicla v Pori Arthurju in navedel najnovej ši primer iz tamkajšnje papir ne industrije Red Rock — Domtar, kjer so Američani vložili dvajset milijonov do larjev. Hotel Simcoe v Toron tu, kjer smo stanovali, je so dil v velikanski ameriški kon cem Albert Pick. Ameriški dolar, kot nekoliko močnej šo valuto, vsepovsod v Kana di radi vzamejo kot plačilne sredstvo 1:1.
Kljub temu pa mi je župan v Port Arthurju pribil: »Toda Kanada je neodvisna dežela in mi Kanadčani mislimo neodvisno«. Omenil je, da pri vseh dobrih zvezah z ZDA vodi kanadska vlada svojo lastne politiko: »V marsikateri med narodni problematiki smo ml manj napeti, smo bolj umer jeni in strpni.«
Res sem one dni v kanad skih časopisih, ki so na sploš no resneje pisani kot ameri ški množični listi, zasledil ob širen komentar neke Stambo ličeve izjave o jugoslovanski politiki in vzajemnih kanad sko-jugoslovanskih	odnosih,
družabno foto kroniko o obi sku sovjetske ladje »Puškino ali prikaz demonstracij zopet vojno v Vietnamu. Dan Ro manoff sam mi je iztisnil dolg intervju o Jugoslaviji in napo vedal, da pride letos prvič v Zagreb, ker je žena hrvaške ga rodu. V odnosu ZDA : Ka nada ga je pa sploh, od prvega trenutka, odkar sva se srečala, najbolj preganjala
misel: »Pa da ne mislite pri vas v Evropi, da smo mi Kanadčani isto kot Američani;
to me najbolj pogreje, če me kje v tujini smatrajo za Američana.« BOGDAN POGAČNIK
MESTNA HIŠA V TORONTU — ena izmed najzanimi-vejših arhitektonskih stvaritev zadnjega časa v Ameriki.
Foto: arhiv »Dela«
»Kaže, da si Indonezija zares želi pogovorov v miru, o prenehanju konfrontacije, mi pa si s svoje strani prav tako želimo, da bi se že končal ta nekoristni spor.«
Abdul Razok, podpredsednik malezijske vlade.
»Ne glede na to, kako so si afriške države izbojevale svobodo, so vse zeflo dobro razumele, da je njihova suvereniteta le prvi korak na pàti v širok gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.«
Madeira Keita, sekretar stranke sudanske umje.
»Unija držav francoskega jezikovnega področja, ki bi morda obsegala tudi bivše belgijske kolonije, s Francijo, bi bila zelo koristna.«
Philibert Ciranana, predsednik Malgaške republike.
»Vsi narodi, ki so za pravico v miru in boju zoper imperialistične agresorje, si pridobivajo čedalje večje zaupanje v svojo prihodnost in izražajo priznanje modrosti Kitajske, edine atomske sile, ki je slovesno oznanila, da ne bo nikdar uporabila tega orožja za množično uničevanje.«
Princ Sihanuk, šef kamboške države.
»Čakam, kdaj bo britanski lev ugriznil.«
Kenneth Kaunda, predsednik Zambije.
Mnenja drugih
0 Vietnamu
GUARDIAN
MANCHESTER »Kaj bi se zgodilo, če bi Wilson vprašal predsednika Johnsona, kaj misli glede Vietnama? Ce bi mu ta odgovoril odkrito, bi verjetno dejal, da je ameriška politika v Vietnamu zgrešena malodane v vseh pogledih, zakaj Wilson se je doslej ogibal kakršnekoli kritike Američanov, ker je menil, da je Vietnam na seznamu najpomembnejših britanskih problemov daleč za NATO, funtom šteriingom in Rodezijo. Ne glede na to, kakšna bi bila reakcija predsednika Johnsona, bi moral zdaj Wilson tvegati in spregovoriti odkritosrčno. Za začetek naj bi to storil zasebno. Kakorkoli že, v kratkem bo Velika Britanija morala spremeniti uradno stališče.«
IKht Sailg	*
LONDON
»Poskusi generala Kyja, da s silo likvidira svoje vojaške nasprotnike in budiste, ki ga kritizirajo, so doživeli neuspeh in zdaj ni več mogoče zanikati državljanske vojne-Za sedaj bi si bilo težko za-
misliti, kateri človek ali režim bi se lahko obdrža .ued pripravami na volitve. Gene-ral Ky se je sedaj za to vlogo diskvalificiral in bi se ji moral odpovedati — čim prej, tem bolje.«
I/Aurore
PARIZ
»Ali bo Cu En Laj prišel ▼ Pariz? Cu En Laj bi utegnil priti v Pariz čez dober teden. Edini možen predmet pogovora v Parizu bi lahko bil le Vietnam, ker se general de Gaulle popolnoma strinja z Moskvo in se zavzema za ženevsko konferenco brez kakršnihkoli poprejšnjih pogojev, tako da so Kitajci morda sklenili to sugestijo sprejeti. Torej v Parizu se utegne začeti s Kitajsko dialog o Vietnamu, ki bi se potem nadaljeval v Moskvi. Toda ali bi se potem nadaljeval tudi v Washdngtonu? V tem tiči pomanjkljivost francoske diplomacije. D$ Gaulle si je pridobil prijateljstvo Kitajcev in Rusov, vendar pa je izgubil prijateljstvo Američanov. Kdor pa hoče odigrati vlogo posrednika, mora uživati zaupanje vseh prizadetih strani.«
0 pogovorih Wüson-IrSiard
LA NATION
PARIZ
»Ali pomenijo pogovori med Wilsonom in Erhardom uvod v ,os‘ London—Bonn? Težko. Velika Britanija je pokazala precejšnjo trdnost v svojih besedah, ki zadevajo Francijo, odkar je dežela povedala, da se umika iz NA-
TO. medtem ko je Nemčija, zlasti pa njen zunanji minister, menila, da je v političnem pogledu dobro, če bi vsaj v začetku zavzela .čvrsto* stališče do Pariza. Toda, če prodremo v jedro problema, lahko ugotovimo, da niti Angleži niti Nemci niso globoko prepričani, da jim bo takšna politika prinesla pozitivne rezultate.
0 d^evu Ifrike
BEECH
MOSKVA
»Na afriški celini se nacio-nalno-demokratična revolucija poglablja. Meja med reakcijo in napredkom poteka danes preko neodvisnih afriških dežel. Mnogi procesi, ki potekajo v njih, na sploh in v celoti krepijo pozicije, ki jih je izbojevano nacionalno osvobodilno gibanje. Tako na pri-
mer v Nigeriji in Ugandi na različne načine odpravljajo umetno federacijo, ki jim jo je vsilila neokolonialistična politika, katere namen je bil podpihovanje bojev med plemeni. In to je nadaljevanje beja afriških narodov za likvidacijo kolonialistične dediščine. V teh deželah nastajajo pogoji za okrepitev nacio-nalno-patriotičnih sil, kar se bo nujno pozitivno izrazilo pri krepitvi njihove politične neodvisnosti.«
0 h iaulSu
LE FIGARO
PARIZ
»O čem se bo pogovarjal de Gaulle v Moskvi? Na obisk generala de Gaulla v Sovjetski zvezi gledajo v ZR Nemčiji z različnimi občutki. Po mnenju nekaterih je to obisk, ki priča o resničnem sovraštvu do bonske republike. Po mnenju drugih pa je to priložnost, morebiti plodonosna, za poglobljeno debato s Sovjeti o vprašanju nemške prihodnosti. Francija je dosegla, da bo Amerika umaknila svoje čete in evakuirala vojaške naprave, ki so na francoskem ozemlju. Mar ne bi vzporedno s tem, na podlagi nekakšnega povračila, morala ZSSR umakniti čete, ki jih ima na ozemlju DR Nemčije? Med sateliti se kaže težnja k neodvisnosti, k svobodi ... Vse to bi moralo pripraviti ugodno ozračje, ki bi omogočilo generalu de Gaul-lu, da bi ponovil svoj poziiv, naj bi dali Nemčiji možnost samoopredelitve in pravico obnoviti svojo enotnost, če bi seveda takšno željo izrazila.«
L’Aurore
PARIZ
»Couve de Mumlle je nedvomno upal, da ga bodo na Poljskem opogumili za uresničenje degolističnega načrta: razpad blokov, ki bi omogočil izgradnjo .Evrope od Atlantika do Urala'. Toda Poljaki niso izpolnili njegovih upanj. Res ie sicer, da je Ra packi pohvalil Francijo za neodvisno politiko, ki jo izraža v svoji mednarodni dejavnosti, predvsem pa to, da se Francija umika iz NATO. Toda Ra-packi kljub temu ni povedal, da bo tudi njegova dežela pokarala takšno neodvisno politiko. Narobe, tako kot Romunija, čeprav je tudi govorila o neodvisnosti, je morala Poljska priznati, da bo ostala integrirana v vojaškem aparatu Vzhoda, ki se ne spreminja, medtem ko Francija še nadalje slabi zahodni aparat. To pa opravičuje določeno zaskrbljenost glede rezultatov pogovorov, ki jih bo imel de Gaulle v Kremlju.«
0 obisku Jonasa v Londonu
THE OBSERVER
LONDON
»Čedalje več premišljujemo o tem, da bi se vzhodna in zahodna Evropa zbližali in prijetno bi bilo pozdraviti v Britaniji šefa države, ki v svoji sedanji obliki pomeni nekakšen konec najhujšiga obdobja hladne vojne. Pričakujejo, da bo prihodnje leto britanska kraljica vrnila obisk Jonasu. To kraljičino potovanje v srednjo Evropo bo pritegnilo veliko zanimanje v sosednjih vzhodnoevropskih deželah. Zato bi bilo treba to izkoristiti kot prilož-
nost, da bi ponovno premislili o tihi prepovedi obiskov kraljevske družine v komunističnih deželah.
Pa ne zato, da bi britanska kraljevska družina morda omajala lojalnost vzhodnoev-ropcev do svojih vlad. Ampak preprosto zato, ker bi bi-lf^taki obiski le izraz britanske želje za ponovno zbliža-nje v vsej Evropi. Vojvoda edinburški bi bil najprimernejša osebnost, ki bi lahko izmerila temperaturo. Kaže pa, da. bi obisk kraljice same še najlepše pozdravili v Beo» gradu.«
V skupščini in okolij nje „Kratek stik"
Ko je te dni eden izmed članov skupščinske komisije za financiranje ekonomskih odnosov s tujino pojasnjeval, zakaj komisija neke naloge ni opravila, je dejal, da so pač mislili, da bo to napravila druga komisija. »V resnici pa se je izkazalo. da so oni iz te druge komisije mislili. da bomo to opravili mi.«
»Kratek stik«. Primer slabega sporazumevanja, slabega sodelovanja med posameznimi organi ni osamljen. Poslanci so kdaj pa kdaj zlasti navajeni glasno opozarjati na pomanjkljive stike z zveznim izvršnim svetom in upravo. Pri tem so zelo ostri, zelo kritični. Zdi se da so že precej bolj popustljivi, kadar gre za njihove medsebojne stike, za »nesporazume« in »sporazume« med posameznimi odbori in še zlasti, kadar gre za kritiko preslabih neposrednih in stalnih stikov s svojimi volilnimi območji. Takšni signali o pomanjklji vem sodelovanju pa seveda ne pomenijo samo tega. Marsikdaj se za njimi skriva tudi poenostavljeno pojmovanje vloge poslanca našega parlamenta, ki naj bi se po tem pojmovanju predvsem manifestirala v nekakšnem stalnem nezadovoljstvu in ne učakanosti poslanca do dela zveznega izvršnega sveta, do dela upravnih organov, ne da bi pri tem tudi sam poslanec poskušal dovolj ustvarjalno in objektivno pomagati pri odpravljanju vseh pomanjkljivosti pri uresničena nju vseh nalog. Včasih imam vtis. da se še prepogosto govori »vi« in »mi«, kadar gre za odnos nekaterih poslancev do izvršnega sveta in uprave ali za odnos izvršnega sveta in uprave do poslancev, Zdi se. da včasih prihaja do namišljene delitve »na nas v tem in tem skupščinskem od boru, ki stvari poganjamo najprej«, in »na one v izvršnem svetu ali upravi, ki stvari zavlačujejo«. V resnici pa je res. da poslanci včasih kar na hitro in brez pravega preudarka in argumentacije obtožijo upravo za počasnost, za nedoslednost, kot je tudi res, da bi organi uprave lahko marsikdaj bolj pohiteli s svojim delom, ali pa bi morali vsaj javno povedati, zakaj ni mogoče zadostiti takšnim ali drugačnim zahtevam.
Nekateri poslanci kaj radi nastopajo z avtoritativnimi ugotovitvami, s pomembnimi predlogi ali pripombami, brez
kakršnihkoli zadržkov, brez opozoril, da so to njihove domneve, da tako mislijo po spoznanju s takšnimi ali drugačnimi materiali, da so jim tako pripovedovali volivci, ali strokovnjaki, da so podatki iz takšnih ali drugačnih virov. Nedavno, ob planskih razpravah, se je tako oglasil poslanec in trdil, da plan precenjuje možnosti za razvoj kmetijstva v planinskih predelih in da kmetijstvo ne more biti učinkovita pot za razvoj teh območij. Medtem pa je drugi skupščinski odbor, odbor za kmetijstvo, soglasno trdil, da plan še premalo poudarja možnosti za razvoj kmetijstva v taistih planinskih območjih. Seveda v teh dveh mnenjih ne bi bilo nobene posebne zanimivosti, saj m nujno, niti mogoče niti potrebno, da so mnenja vedno enaka, če ne bi šlo za naslednji zanimiv podatek: odbor je to trdil na podlagi obiska in temljitih razgovorov svojih članov na teh območjih, poslanec, ki je govoril o isti temi nekaj povsem nasprotnega, pa v skupščini predstavlja prav del teh območij.
Avtonomnosti poslancev prav gotovo ne bi prav nič škodovalo. če bi takrat, ko pravijo »mi«, pogosteje precizirali. koga vse pri tem mislijo. in če bi takrat, ko govorijo samo v svojem imenu, to tudi odločno pokazali. Njihova avtonomnost bi se ravno nasprotno s tem še okrepila. Nekateri poslanci v kuloar jih trdijo, da takšnih »razmejitev« ni dovolj zato, ker celo -vrsto vprašanj v skupščini obravnavajo po hitrem postopku, ker včasih tudi o zelo pomembnih zadevah razpravljajo in sklepajo v tako kratkem času, da o njih ne morejo pred tem razpravljati s svojimi volivci in s strokovnjaki. Baje zaradi takšne naglice -prihajajo bolj do odraza mnenja republik, in torej manjšega Števila ljudi, kot pa mnena delovnih or ganizadj in širšega krga ljudi. Da je v tej trditvi del resnice, potrjujejo tudi posamezne diskusije tistih ljudi s terena, bodisi direktorjev, članov samoupravnih organov ali drugih strokovnjakov, ki sicer niso člani skupščinskih organov, ki prihajajo v skupščino kot gostje in ki često vnašajo v obravnavanje posameznih zadev povsem nove vidike.
JAK KOPRIVC
Sanacija
Vsekakor ne bi bil rad v koži komisije, ki sta ji republiški in gospodarski zbor naložila, naj v prihodnjih petih dneh uskladi stališča glede družbeno-ekonomske politike, ki naj bi jo uveljavili v republiškem srednjeročnem planu. Stališča namreč tudi Po sejah vseh petih zborov republiške skupščine še niso enotna.
Zdaj bi lahko kdo zagrenjeno rekel, da je to pač slovenska posebnost in da je toliko mnenj, kolikor nas je. To da ta različnost mnenj in sta. lišč navsezadnje niti ni slaba, ker je zdaj vsak povedal svoje, karte so položene in je zdaj možno stališča uskladiti ob tistem, kar je poglavitno ter zanemariti tisto, kar je postransko. Že v tem je velik napredek v primerjavi z nekdanjim, ko je prišel pred skupščino že izdelan predlog plana pa je bilo skoraj nemogoče kaj bistvenega spremeniti.
Res je, nimamo še koncepta dolgoročnega gospodarskega razvoja naše republike, toda natanko vemo, da nam manjka električne energije, da je treba čimprej modernizirati železniško omrežje, da vse okrog nas grade moderne in hitre avtomobilske ce ste ter da se brez tega niti ta industrija — takšna, kakršna je — ne bo mogla razvijati. Zato ima . Miran Ko šmelj povsem prav, ko je v svojem ekspozeju na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora dejal, da je v sedanjih razmerah najbolj pametno, če se lotimo tistega, kar je jasno. Glede drugega pa je treba sestaviti po. drobne analize, ki naj pokažejo, kaj je tisto, kar bomo v Sloveniji razvijali. Sestavili naj bi torej dolgoročni kon. cept, ki bi ga uresničevali pač po tem, koliko denarja bomo imeli, in takrat, kadar bi ga imeli. Tudi to je planska naloga, ki pa naj bi ne bila uresničena šele leta 1970.
Mislim pa, da je v dosedanjih razpravah najbolj zadel poslanec Andrej Marinc, ki je dejal, da bo srednjeročni
plan, ki ga bomo letos sprejeli, v bistvu le sanacijski program. Gre za to, da premagamo tiste prehodne težave, ki se porajajo z uveljavljanjem reforme, vseh ukrepov pa nismo niti sprejeli. Hkrati pa gre tudi za to, da odpravimo nesorazmerja, ki so nastala v preteklosti, da torej pospešimo razvoj turizma, storitvenih dejavnosti, kmetijstva in gozdarstva, stanovanjskega, komunalnega in vodnega gospodarstva. V gospodarstvu naj bi prešli od ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje, na vseh področjih pa uskladili želje z realnimi možnostmi in tu splavali na čisto.
Ob tem pa ne bi bilo napak razmišljati tudi o tako imenovani neto in bruto proizvodnji. Ugotavljamo namreč, da doseže naš delavec ob stroju evropske normative produktivnosti, da pa se podoba skazi, brž ko izračunamo produktivnost celotnega kolektiva, še bolj pa vse družbe. Ce tu ne bomo stopili naprej, se bo zgodilo, da bomo ob sproščenem delovanju ekonomskih zakonitosti dosegali sicer še višjo produktivnost, pa vendarle sorazmerno slabše živeli, slabše kot delavci drugod posvetu s prav takšno produktivno stjo. Ce naj torej dosežemo cilje reforme, jo je treba uveljaviti povsod — tako v gospodarstvu kot v družbenih službah. Naposled gre tudi tu za — sanacijo.
Za zdaj pa si najbrž še ne moremo čestitati, da bi reforma segla prav v vse pore družbenega življenja. V prvih štirih mesecih smo napravili le nekaj čez 3% več kot lani ta čas. Gospodarski zbor je analiziral vzroke m se zavzel zlasti za to, da bi reformo čimprej speljali do kraja ter sprejeli predvidene predpise ter osvobodili * gospodarstvo administrativnih spon, ki ga še vežejo. V tem je nedvomno velik del resnice, saj bo to prisililo gospodarske organizacije, da bodo usmerile svoj pogled na poglavitno na produktivnost, stroške in iskanje tržišča. Drugi del resnice pa je nemara tudi v tem, da zdaj ni mogoče čakati križem rok in se zanašati, na vse dobro šele tedaj, ko bodo predpisi sprejeti. Prav gotovo pa je, da si ob tako počasni rasti proizvodnje, če bi namreč pri tem ostali, tudi v srednjeročnem planu ne bi mogli postavljati kdo ve kako velikih načrtov. Veliko bi storili, če bi po Markičevih besedah »sanirali« sedanje, hkrati pa si razjasnili, kam in kako v prihodnje. Posebej pa še, da bi tisto, kar bo v planu, tudi uresničili.
VLADO JARC
Organizirani stiki s tujino
Trgovinski center GATT o možnostih »Iskre« in njeno sodelovanje z ITT
'Ko v »Iskri« iz evropskih in svetovnih okvirov presojajo količinsko proizvodnjo izdelkov svojih tovarn, ugotove, da v večini primerov količine niti zdaleč ne dosegajo tako imenovanih ekonomskih serij razvitih dežel. Hkrati ugotavljajo, da bi v najkrajšem času — takorekoč čez noč — lahko celo podvojili proizvodnjo nekaterih izdelkov, če bi imeli dovolj velike prodajne možnosti, ali drugače rečeno, če bi imeli dovolj širok trg. To pa pomeni, da pot na tuja tržišča ni nujna samo zaradi sedanjih deviznih razmer v državi, ampak je hkrati tudi življenjsko vprašanje malodane vseh tovarn v podjetju. Prizadevanja, da bi navezali organizirane in trajne stike z vrsto tujih tržišč in proizvajalcev, zaslužijo zato vso pozornost. Nove možnosti si v združenem podjetju zdaj obetajo od mednarodnega trgovinskega centra GATT, ki se je zavezal študijsko preučiti Iskrine proizvodne, organizacijske in prodajne možnosti. Do konkretnejših rezultatov — proizvodnega in poslovnega sodelovanja — pa bodo morda pripeljali tudi pogovori z ameriškim koncernom ITT.
Realno vzeto niti ob vzornem sodelovanju z . drugimi podjetji naše elektronske industrije Iskra ne bi imela dovolj ugodnih perspektiv. Doma namreč ni niti dovolj finančnih niti ostalih možnosti, da bi lahko sledili izredno naglemu napredku in menjavam tehnologije.
Da je domač trg v resnici zelo ozek, kažejo konkretni primeri v podjetju. Od skupne proizvodnje 1,300.000 elek-tromotorčkov jih je mogoče na domačem trgu v skrajnem primeru prodati kakih 300.000. V obdobju naslednjega leta bodo morali prodati v tujino kar okoli 50 odst. vseh v podjetju izdelanih elektronskih elementov. Navsezadnje v pa bodo letos izvozili okoli 20%
proizvodnje podjetja. Ce pa ocenjujejo proizvodnjo električnih števcev, morajo priznati, da bi lahko v najkrajšem času proizvodnjo podvojili oziroma jo povečali na 1 milijon kosov, če bi bile za to prodajne možnosti!
Trg bo torej v prihodnjih letih za podjetje eno najpomembnejših vprašanj. Tudi površna ocena osnovnih številk,. s katerimi so si začrtali razvojne perspektive, kaže, da bo tako. V resnici gre za zelo težavno nalogo, če naj do 1970. leta proizvodnjo skoraj, podvojijo — na 100 milijard starih dinarjev; izvoz pa potrojijo na 20 milijonov dolarjev. Povrh vsega morajo, kot pravijo v podjetju, to doseči ob sedanjem številu zapo-
slenih. Ce pa vsega tega ne bodo dosegli, se "bodo obsodili na hudo zastajanje. Računajo, da si bo mogoče tako hiter razvoj zagotoviti tudi po zaslugi možnosti, ki se pri nas odpirajo za udeležbo tujega kapitala. Pri tem pa seveda ne računajo zgolj na kreditne, ampak tudi na vse druge možnosti, ki bi jih dali inozemskemu kapitalu.
Zlasti so si v združeni Iskri prizadevali, da bi dobili objektivno oceno lastnih organizacijskih, proizvodnih in prodajnih možnosti. Želeli so si, da bi pripravila takšno oceno katera izmed avtoritativnih tujih ustanov. Nalogo je prevzel mednarodni trgovinski center GATT. Akcija je zdaj že tako daleč, da so sporazum že odobrile pristojne oblasti, našli so za financiranje potrebna sredstva in se sporazumeli, da bodo študijo, ki jo bodo strokovnjaki omenjale ustanove opravili v Iskri, lahko koristno uporabili tudi v združenju jugoslch vanske elektronske industrije! Prihodnji mesec bosta že začeli delati skupini tujih in domačih strokovnjakov, ki naj bi svoje študijsko delo opravili do konca leta.
Čeprav študijskih nalog do potankosti še niso izoblikovali, so osnovne poteze bodoče študije vendarle že znane. Ugotoviti bodo morali predvsem za katere skupine izdelkov so izvozne možnosti najugodnejše; ocenili bodo strokovno in organizacijsko sposobnost sedanje izvozne
Osebni dohodki naj rastejo v skladu s produktivnostjo
Iz gradiva o družbeno-ekonomskh osnovah razvoja SRS do 1.1970
Z reformo uveljavljeni pogoji gospodarjenja naj bi omogočili, da bo v obdobju trajanja srednjeročnega načrta razvoja stalno naraščal življenjski standard. Posebno vlogo bo pri tem imelo nadaljnje spopolnje-vanje sistemov notranje delitve dohodka in osebni dohodki v delovnih organizacijah, ki naj zagotove, da bo življenjski standard posameznikov in delovnih kolektivov neposredno povezan z rezultati dela in poslovanja.
Spričo intenzivnejše proizvodnje in večje produktivnosti dela bodo v obdobju do leta 1970 nujne nadaljnje spremembe v odnosih med posameznimi oblikami porabe. Se naprej naj bi se v strukturi porabe zmanjševal predvsem delež investicij v korist osebne porabe. Te spremembe bodo zlasti izrazite glede na strukturo, ki smo jo imeli
stjo dela, medtem ko naj bi v drugi polovici tega obdobja naraščali nekoliko hitreje od produktivnosti. Na naraščanje deleža osebne porabe v razpoložljivih sredstvih bo vplivalo tudi prenašanje posrednih prejemkov na osebno porabo. Zmanjševal se bo namreč delež družbenih skladov v financiranju posameznih oblik osebne porabe, kar
SP2.EMEMBE Pötizosuve PAzPoia2L-7n/nr SPEJ>VEV Po T&zoč/U CEMH c I/ ojUTomu)
Jl9v
** Sg
□ osehm „
poreosfijjpj E3 })/2vißEME.
letih 1961 — 1964, pri čemer pa je bil precejšen napredek dosežen že s spremembami odnosov cen in z ukrepi za stabilizacijo v letu 1965.
Realni osebni dohodki na zaposlenega naj bi v začetku rasli v skladu s produktivno-
velja še posebej za stanarine in zdravstvene storitve. S tem bo življenjski standard še v večji meci povezan z rezultati gospodarjenja in produktivnosti.
Realni osebni dohodki na zaposlenega naj bi se povečevali povprečno za 7.5 do 8
odstotkov na leto. Pri delitvi osebnih dohodkov naj bi povečevali razpone v korist ustvarjalnih strokovnih kadrov. V strukturi osebne porabe pa naj bi se povečeval delež izdatkov za trajnejše dobrine in zadovoljevanje kulturnih potreb.
Spričo novega načina financiranja stanovanjskega gospodarstva, modernizacije proizvodnje v gradbeništvu ter boljše preskrbe z gradbenim materialom bi bilo možno zgTaditi v prihodnjih petih letih okoli 55.000 stanovanj oziroma povprečno letno okoli 11.000. S tem bi se v primerjavi s povprečjem v letih 1961 — 1964 število zgrajenih stanovanj povečalo za okoli Četrtino. V ta namen naj bi vložili v družbenem in zasebnem sektorju skupno okoli 380 milijard dinarjev. Ce bi hoteli v celot-i kriti primanjkljaj stanovanjs ki je znašal v letu 1965 okoli 33-000 stanovanj, pa bi morali zgraditi do^ leta 1970 okoli 79.000 novih-stanovanj.
S predvideno gradnjo stanovanj bi potemtakem zmanjšali primanjkljaj do leta 1970 na okoli 24.000 stanovanj. Ta račun temelji na predpostavki, da bi gradili stanovanja z dosedanjo povprečno površino ter po ceni, ki jo omogoča intenzivnejša industrijska graditev. Uvajanje ekonomskih stanarin pa je vplivalo na večje povpraševanje po manjših in skromnejših stanovanjih. Ce bi to upoštevali, bi lahko zgradili tudi večje število stanovanj in bi s tem v še večji meri zmanjšali ; riman jkljaj.
A. JAVORNIK
organizacije ter dali napotke ; za njeno izboljšanje; poma-gadi pa bodo tudi pri iskanju podjetij v tujih deželah, s ka- j terimi se bo mogoče dogovo- j riti za najrazličnejše oblike 1 proizvodnega in poslovnega sodelovanja.
Morda bi bilo neutemelje- i no, da bi od omenjene študije pričakovali preveč, vsekakor pa bodo lahko v njej na-, šli dobre osnove za izvajanje svojih lastnih zamisli.
Šla od takšnih zamisli je tudi ta, da bi navezali kar najtrdnejše stike z ITT, ki je eden izmed največjih ameriških in svetovnih koncernov v telekomunikacijski proizvodnji. Mimogrede spadajo v proizvodni program tega koncema najrazličnejši izdelki vse od telefonskih aparatov, telefonskih in telegrafskih zvez, pa do prenosnih brezžičnih naprav in daljinsko usmerjanih naprav za satelite. Omenjeni koncem ima v 16 evropskih deželah kar 22 proizvodnih podjetij; samo v Evropi zaposluje nad 200.000 uslužbencev in je v minulem letu samo na tem kontinentu imel okoli 2 milijardi dolarjev dohodka.
Z ITT so v Iskri navezali prve stike že v letih 1961 in 1962 šele zdaj pa nastopajo takšne razmere in možnosti, da bo mogoče uresničiti nekatere tedaj zamišljene oblike sodelovanja. V Iskri so zdaj sposobni za medsebojno blagovno menjavo. Medtem ko bi Iskra lahko dobavljala vrsto izdelkov iz proizvodnje elementov, bi ITT dobavljala za Iskrino proizvodnjo telefonije, radio zvez, visoko frekvenčne telefonije in signalnovarnostnih naprav vrsto pod-sklopov. V Iskri se seveda zanimajo tudi za povzemanje novih tehnoloških postopokv in tehničnih izkušenj. Možnosti pa so tudi za sodelovanje na poslovnem področju, saj bo morda Iskra zastopala koristi ITT v naši državi; v zameno pa bi uporabljala pri prodaji svojih izdelkov prodajno organizacijo tega koncema v tujih deželah.
Obeta se torej vrsta obojestranskih možnosti, že junija, ko bodo pogovori dokončani, pa se bo izkazalo, če so bile pobude z ene in z dmge strani dovolj realne, tako da bodo lahko pripeljale do konkretnih stikov ali pa bo morda spet ostalo le pri prikazu načelnih in okvirnih možnosti za takšno sodelovanje.	F.	JERAS
Pogodba med železarno Skopje in kombinatom Kosovo
Med železarno Skopje in rudarsko-energetskim kombinatom Kosovo so končala pogajanja o pogodbi, po kateri bo kombinat Kosovo skoraj v celoti preskrboval železarno z električno energijo, železarna bo potrebovala velike količine električne energije, ker bo surovo železo pridobivala v elektropečeh. Po nedavno sprejetem zakonu o gradnji elektro-energetskih objektov bodo pri kosovskem lignit-nem rudiku zgradili še eno veliko termoelektrarno z zmogljivostjo 200.000 kilovatov, katere proizvodnja bo v celoti namenjena železarni. Ta bo potrebovala, ko bo v celoti zgrajena, letno 2 milijardi kilovatnih ur električne energije. Po posebnih določilih omenjenega zakona sodeluje federacija pri financiranju gradnje te termoelektrarne s 60%. Od ostalih 40% pa se je zdaj zavezala železarna Skopje, da bo prispevala polovico, drugo polovico pa bo prispeval investitor.
DERGANCEVA HIŠA na Malinah, kjer bi lahko takoj sprejeli turiste.
Foto: P. ROMANIC
Kmečke domačije vabijo
V Malinah pod Gorjanci bi kmetje radi oddajali sobe turistom
Maline, vas .sredi zelenja, v kateri živi trenutno 15 družin, so le dva kilometra oddaljene od Jugorja pri Metliki, kjer je znana gostilna Badovinac in avtobusna postaja. Dva kilometra je po cesti, po bližnjici pa še manj. V vasi je tudi več praznih hiš, primernih za nastanitev turistov z družinami. *
Takoj uvodoma je potrebno povedati, da za take počitnikarje in turiste, ki žele razkošje, bučne zabave in vso udobje, ta ali pa druga vas ni priporočljiva. Kot nalašč pa je za take, ki nimajo nabitih denarnic in ki hočejo izkoristiti dopust za oddih v mirni naravi. V vasi Maine nimajo tekoče vode, imajo jo samo v kapnicah, vendar do-
Število prašičev spet narašča
Zvezni zavod za statistiko objavlja orientacijsko cenitev razvoja prašičereje v prvem letošnjem četrtletju izdelano na temelju poročil družbenih kmetijskih gospodarstev in ankete pri zasebnih proizvajalcih. Znano je, da je bilo po vsakoletni širši anketi v začetku leta število prašičev v Jugoslaviji za 27% manjše kakor pred enim letom. Nazadovalo je zlasti v zadnjem četrtletju lanskega leta, ko je zaradi visokih cen krme prašičereja postala skoraj nerentabilna. Cenitev po stanju 1. aprila tega leta kaže v primerjavi s 1. januarjem povečanje števila prašičev za 14% na 5,25 milijona glav. Povečala se je prašičereja pri zasebnih kmetih za 17%, medtem ko se je število prašičev pri družbenih gospodarstvih zmanjšalo za 5%. Najbolj je naraslo število prašičev v ožji Srbiji (za 27%), medtem ko se je v Vojvodini povečala le za 6%. V Makedoniji je naraslo za 22%, v Hrvatski pa za 12%. V Sloveniji je ostalo številčno stanje nespremenjeno na višini 308.000 glav. K temu je pripomniti, da se je lani v prvem četrtletju ob ugodni konjunkturi število prašičev povečalo še močneje kakor letos, namreč za 20%. V tej zvezi so zanimivi tudi podatki, ki se nanašajo na zako1 prašičev v klavnicah. V prvem letošnjem četrtletju so v javnih klavnicah zaklali le 64.300 ton prašičev nasproti 101.300 tonami lani v tem četrtletju, tako da znaša zmanjšanje 37%. Na slabo polovico pa se je zmanjšal zakol prašičev v Sloveniji. Lani so v prvem četrtletju zaklali v klavnicah Slovenije 67901 prašičev , letos pa le 3680 ton. Zakol goveje živine pa se je v vsej državi letos povečal za 17%, od lanskih 77.500 ton na 90.600 ton.	-S
volj, imajo pa na pretek mleka, zelenjave, pa tudi pristde pijače, letos pa se obeta še dobra sadna letina. Hiše, ki so bile med vojno v dokajšnji meri požgane ali razdejane, so obnovili. Obnovljene so tudi tiste hiše, ki so sedaj prazne, ker so se njihovi lastniki odselili zaradi zaposlitve. Nekatere izmed teh so celo opremljene s pohištvom.
Mlada Dergančeva gospodinja je dejala, da bi lahko večjo sobo takoj dali na voljo gostom. Ce bi se dogovorili za njihovo nastanitev, bi sobe še preuredili, pobelili in nabavili potrebno opremo. Sama meni, da bi z malo dobre volje uredili tudi zunanjost vasi in okolje hiš. Tudi za prehrano gostov bi se dalo dogovoriti, kolikor se ne bi morda abonirali pri Bado-vincu na Jugorju. Domačo kmečko brano' bi lahko nudili zelo poceni.
Skoraj ni domačije, kjer nimajo na voljo sobe s posteljami. Malenškova stara mati — iz štev. 17 — v vasi je več Malenškov — je šla z menoj po vsej vasi in pokazala, kje bi lahko sprejeli goste. Tri
večje lepe kmečke hiše so povsem prazne. Sredi vasi med zelenjem stoji majhna lesena hišica, ki je čisto prazna in že malo zapuščala. Zelo vabljiva je za počitniško hišico, za kar bo jo bilo moč usposobiti z malo denarja. V vas lahko pripelje vsako motorno vozilo.
Maline spadajo v območje turističnega društva Semič. Tajnik društva Franc Derganc je dejal:
»Pobuda Malinčanov zasluži pozornost in pomoč. Naše društvo je pripravljeno podpreti to pobudo, in pomagati z nasveti in tudi pri najetju posojila za ureditev turističnih sob. če bo med turisti zanimanje, da pridejo na oddih na naše območje, bomo storili vse, da bodo tudi zadovoljni!«
Vaščani Malin pa niso pozabili povedati še tega: »Tole nad vasjo je hrib Škrbec z nadmorsko višino 764 metrov. Dobre četrt ure smo na njegovih košenicah in vso Belo krajino imamo pred seboj kot na dlani. Na Smuk nad Semičem, kjer pravkar grade planinsko kočo, je dobro uro hoda skozi gozd. Do vinogradov z zidanicami na Gradniku je tri kilometre, do Semiča 7 km, do avtobusne postaje, gostilne in asfaltirane ceste pa kot smo dejali, dva kilometra.«
P. ROMANIC
Zabeleženo
Je podražitev res upravna?
Transportno podjetje Trans-avto« iz Postojne je poslalo podjetju »Luka« Koper dopis, v katerem sporoča, da bo moralo podražiti prevoz tovora s kamioni od Kopra do Kozine od 13 na 18Jj novega dinarja za tono. Podražitev utemeljuje z omejitvami glede osnega pritiska na cestah, ki jih je letos spomladi uveljavil republiški cestni inšpektoriat. Kot je zna no, je v Sloveniji največji dovoljeni pritisk deset ton na os tovornega vozila.
Po podatkih republiškega sekretariata za gospodarstvo ima podjetje »Transavto« 78 kamionov in 54 prikolic. Od tega je samo 25 kamio nov in 5 prikolic takih, ki imajo vćčjo nosilnost kot deset ton na os. Skupna nosilnost vseh vozil podjetja »Transavto« znaša 1561 ton če naj se podjetje prilagodi novim predpisom glede osne ga pritiska, potem se zmanj ša skupna dopustna obreme-
nitev vseh njegovih vozil samo za kakih 76 ton. To pa pomeni le pet odstotkov skupne nosilnosti vseh vozil, ki jih ima »Transavto«. Podjetje pa namerava podražiti »Luki« Koper prevoze kar za 42 odstotkov!
Ne moremo se znebiti vtisa, da gre za podoben pojav, kakršnega smo doživeli že tolikokrat v našem gospodarstvu, ko si prizadevajo posamezna podjetja izkoristiti neznatno škodo, ki jim jo povzroči nov ukrep, za to, da dosežejo večkratno korist. In še nekaj. Marsikatero cestno transportno podjetje se sploh ne zaveda, da so ukrepi glede omejitve osnega pritiska pravzaprav v korist le uporabnikom cest. če bomo ceste uničevali s prehudimi obremenitvami, potem bomo kmalu ostali brez njih in prevozniki bodo na tistem, kar bo ostalo, samo uničevali svoja vozila.
N. ISAJEVIC
V MELKU — prijaznem turističnem mestecu ob Donavi smo srečali prve' naše delavce, ki se niso pritoževali zastran zaslužka in odnosov do njih.
Foto: BORO BOROVIC
vdovi« itd. se vrstijo kot na tekočem traku.
V Melku smo na velikem samostanskem posestvu srečali številne Pomurce. Večina izmed iijih je prvič prišla v ta kraj, kjer so, kot smo ugotovili, imeli dober odnos do naših ljudi. Ciste sobe, dobra hrana in sorazmerno dobre mezde od deset do dvanajst šilingov na uro so pač protiutež za trdo delo na skoraj tisoč hektarov veli kem posestvu. Zvečine mladi delavci, ki so si za prvi za služek kupili transistorje. so bili živo nasprotje zakoncev
Srečanja z našimi delavci v Avstriji
Od Linza do iudeirburga
»Dolgčas rojeva prepire in nestrpnost med nami!« so nam skoraj povsod zatrjevali naši ljudje, ki so se znašli na začasnem delu v Avstriji Ce bi imeli domače časopise in revije, bi laže premostili prosti čas ob koncu tedna, ki pomeni za večino spopad z brezdeljem od petka do po nedeljka.
Zal imajo sezonski delavc; minimalno možnost, da bi se dokopali do domačih časopi sov v /tujini, na naročila pa iz domovine zlepa ne reagi rajo, so se nam potožili po vsod ljudje iz južnih repub lik.
»Pisal sem na uredništvo Večernjih novosti, da bi me uvrstili med redne naročnike,« je ogorčeno pripovedoval Stanislav Spasič iz Niša »Toda nek nebodigatreba je uvrstil moj naslov med male oglase v rubriki »Srečanja« in sedaj dobivam dan za dnem pisma z raznimi pc nudbami — od ženitnih do ponudb za menjavo valute le časopisa ni od niko der...«
Kmalu smo prišli do spe znanja, da bi marsikatero Ča sopisno podjetje pri nas l&h ko krepko povečalo naklado oa račun delavcev v tujini, ki so željni novic iz domovi-
Koliko manj tegob in problemov imajo eeaonci v
manjših krajih, nas je prevevalo vso pot od Dunaja do Linza in dalje v Judenburg, ki je bil zares edina svetla točka na našem potepu — vsaj kar zadeva položaj in počutje naših delavcev.
Obljuba, ki smo jo dali zakoncema »bačiju« Ludviku
in Tereziji iz Zitkovec v Prekmurju, nam veleva, da se ustavimo že pred Linzom, v idiličnem obdonavskem turističnem kraju Melk. Tu je skoraj vsako drugo poslopje označeno z napisom »hotel«. Hoteli »Pri zlatem volu«, »Pri divjem belcu«, »Pri veseli
iz Zitkovec- Zlasti mati Terezija je neutolažljivo jokala za svojimi tremi otroki, ki jih je pustila v varstvu pri starih starših. Obljuba, da se bomo zglasili na njihovi domačiji in pozdravili otro ke je delovala kot balzam na razbolelo notranjost staršev
Nekako tako je deloval na nas po slabem priokusu s potepa po Dunaju tudi pristen jugoslovanski maraskino, ki nam ga je iz bogate zaloge pijač ponudil sivolasi oskrbnik melkskega samostana. še večji izbor naših pijač smo imeli priložnost videti v velikem samostanskem gosti šču z barom, kjer so s pre tirano vljudnostjo stregla po-vmanjkljivo oblečena dekle ta...
Skorajda ni bilo časa za predah, ko smo se znašli v Linzu, velikem industrijskem središču Avstrije.
»Ni nam všeč Linz, toda napotnice za delo nas prikle pajo na podjetje!« so nam povedali delavci pri firmi Faligan Feichtinger. Zares, težko je živeti v tako veli kem industrijskem središču, kjer domači delavca ljubosumno varujejo vsako boljšo delovno mesto!
»Vaši delavci so dobili žlice in vilice, to jim zadostuje za življenje!« se je obregnil ob nas lastnik gradbenega podjetja Hithaller v Leobnu, ko smo ga povprašali, če lahko razdelimo našim delavcem domače časopise. Kasneje smo izvedeli, da se je bivši zidar dokopal do bogastva in velikega gradbenega podjetja po zasluga konjunkture, U je t razdobju po vojni
vrgla na površje nekatere podjetneže.
V temnih barakah, ki so nas spominjale na Mauthausen (pri Linzu), nam je ves čas sledil gospodarjev zaupnik. »Nobenega sestanka z vašimi ljudmi, ker bom sicer poklical šefa!« nas je hotel zastrašiti nekdanji »jugoslo vanski« Volksdeutscher, ko je slišal tožbe naših deiav cev, da jih v podjetju golju fajo.
Poplačana stalnost
To je bila tudi zadnja priložnost, da smo slišali pri tožbe naših ljudi. V Astmi, kjer dela v veliki tovarni ce mentnih izdelkov večja sku pina Pomurcev in Medžimur cev, nam je prijazen direktor omogočil stik z našimi ljudmi med delovnim časom. Celo spremljal nas je skozi velike tovarniške prostore, kjer proizvajajo najbolj so dobne gradbene elemente iz lahke snovi.
»Vaši delavci, ki jih nadvse cenimo, se bodo lahko pri nas marsikaj naučili, saj smo v tej stroki prehiteli vse do mače konkurente!« nam je dejal med drugim direktor. Taisto so pripovedovali nekateri delavci iz okolice Beltinec. Eden je celo pripomnil, da bi si upal začeti z ustreznim kapitalom doma, ker da mu je znan proizvodni proces do potankosti. Nič čudnega, saj dela večina delavcev v tem podjetju že dve ali celo tri leta.
še bolj je uspelo navezati naše ljudi nase trem gradbenim podjetjem v Judenbur gu, edini zares svetli točki na našem potovanju po Av-
striji. Lastniki srednjevelikih gradbenih podjetij »Felice«, »Boss« in »HeičLen« so stalno na udaru domačega urada za delo, katerega šef osebno bedi nad izpolnjevanjem kolektivnih pogodb Z našimi zavodi za zaposlovanje. V tem mestu, ki je zaslovelo po uporu soldateske proti črno-rumeni monarhiji, smo v osebi šefa urada za delo srečali nekdanjega upornika, ki je bil poln hvale o hrabrih in upornih »kranjskih Janezih«.
No, že prvi stiki z našimi ljudmi v teh podjetjih so nam potrdili, da so sezonski delavci povsem izenačeni z domačimi. Dve ali celo tri leta zapored prihajajo Po-murci in Medžimurca v ta podjetja, kjer so jim zagotovili lepa bivališča in dobro hrano skupno z avstrijskimi delavci. Tudi v osebnih prejemkih ni nobenih razlik. Vodstva gradbenih podjetij v Judenburgu zahtevajo pri soboškem zavodu za zaposlovanje vsako leto iste delavce. če kakšen manjka, se odpravijo zastopniki judenburških gradbenih podjetij v Pomurje, kjer poiščejo svoje delavce na domovih.
»Pridne roke vaših ljudi so postale nenadomestljive v mojem podjetju!« nam je dejal ob slovesu g. Felice, mestni gradbeni mojster, ki ga vsi zelo spoštujejo, kot smo kasneje zvedeli pri gostoljubnih Judenburžanih.
BORO BOROVIC
Prihodnjič:
Migracija - problem našega gospodarstva
4. Stran if DELO
ŠPORT
Ponedeljek, 30. maja 1966
Cerar prvi v Zagrebu
Cerar, Anic, Brodnik, Kersnič, Kussel, Šrot v državni telovadni vrsti
ZAGREB, 29. maja. Tu se je končalo dvodnevno izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance za dvoboj z Ukrajino in za svetovno prvenstvo v Dortmundu.
Generalni vrstni red po obveznih in prostih vajah: 1. Cerar 115.00, 2. Anić 110.55, 3. Brodnik 110.50, 4. Kersnik 110.30, 5. Kussel 107.45, 6. Šrot 107.25, 7. Lopičič 107.10, 8. Rafajlović 106.70, 9. Kralj 93.85.
Prva šesterica bo zastopala Jugoslavijo na dvoboju Ukrajino, ki bo 4. in 5. junija v Skopju, prvih osem pa na svetovnem prvenstvu. Galija je med tekmovanjem odstopil zaradi poškodbe.
Po mnenju predsednika tehnične komisije Jovana Petroviča so bile današnje vaje kvalitetnejše od včerajšnjih. Predsednik je nasploh zadovoljen, čeprav Cerar in drugi telovadci še niso v stari formi.
Rezultati prostih vaj: konj z ročaji: 1. Cerar 9.75,2. Kersnič 9.40, 3. Anič 9.20; krogi:
1.	Šrot 9.50, 2. Cerar 9.40, 3. Kersnič 9.25; preskok: 1. Cerar 9.55, 2. Kersnič 9.50, 3. Anič 9.40; bradlja: 1. Cerar 9.80, 2. Kussel 9.45, 3. Rafajlović 9.35; drog: 1. Cerar 9.75,
2.	Kussel 9.60, 3. Brodnik 9.50; parter: 1. Cerar 9.55, 2. Anič 9.50, 3. Kersnič 9.35.
Cerar vodi
ZAGREB. 28. maja. Tu se je začelo izbirno tekmovanje telovadcev zveznega razreda za sestavo reprezentance, ki se bo 4. in 5. junija v Skopju srečala z najboljšimi telovadci Ukrajine. Po obveznih vajah (jutri bodo poljubne) vodi Cerar s 57,20 točke pred Brodnikom (oba JLA) 55,05, Ani-čem (Zgb) 54,80 Slede: 4. Kersnič (N. D.) 54.60 , 5. Šrot 53.10, 6. Lopičič (oba JLA), 7. Calija (Sar), 8. Kussel (N. d.). 9. Rafajlović (Sar) in 10. Kral (Sub.).
Posamezne discipline: Wmj: 1. Cerar 9.65, 2. Anič 9,05, 3. Brodnik 9,05, 4. Kersnič 9,05, krogi: j Cerar 9,40, 2. Šrot 9,30, 3. Brod- i nik 9,10, preskok: l. Cerar 9,50, | 2. Anič 9,40, 3.04. Ralajlovič in I
Kersnič 9,20, bradlja: 1. Cerar 9,45, 2. Anič 9,15, 3. Brodnik 9,10, drog: 1. Cerar 9,70, 2. Kfl 9,50, 3. Brodnik 9,45, parter: 1. Cerar 9,50, 2. Brodnik 9,35, 3. Kersnič 9,30.
M, Vratič pred Milkovičem
Uspelo je odprto prvenstvo N. Gorice v gimnastiki
NOVA GORICA. 29. maja. Odprto prvenstvo Nove Gorice v gimnastiki je privabilo v telovadnice približno 500 navdušenih gledalcev. Kaže, da se je v tem kraju povečalo zanimanje za to zvrst. Ni dvoma, da ima za to največ zaslug neumorni bivši državni reprezentant Dušan Furlan. 2al je del najmlajših gledalcev motil tekmovanje z neumestnim žvižganjem ob odločitvah sodnikov.
Na sobotni tekmi je nastopilo dvanajst tekmovalcev — članov I. razreda. Zanesljivo je osvojil .prvo mesto Miloš Vratič (Spodnja šiška) s 47,20 točke. Nadaljnji vrstni red: 2. Milkovič (Maribor, Železničar) 46,50. 3. Terček (Maribor, Železničar) 46,05, 4. špendl (Maribor, Železničar) 45,90, in 5. Gričar (Trbovlje) 45,55 točke.
Tekmovalci so nastopili le na petih orodjih, v parterju pa ne, ker je zaradi prevelikih stroškov za prevoz filca, ki ga v Novi Go-rici ni, moral ta del odpasti. Na posameznih orodjih je zmagal špendl v preskoku z- 9,60 točke, na krogih pa je prejel oceno 9,50. Vratič je zmagal na konju z ročaji (9,20), bradlji (9,40) ter na drogu z oceno 9,60 točke.
Vrzel med tekmovanjem in razglasitvijo rezultatov so izpopolnili domači pionirji, mladinci in člani z uspelimi skoki s canvasom, pionirke in mladinke osnovne šole in gimnazije pa so nastopile s tremi sestavami Norme Simoniti , in Tonice Kofol ter požele' obilo priznanja. Tudi podjetja so pokazala razumevanje za to prireditev, saj so prispevala praktična darila za vse tekmovalce.
J. M.
TENIS
Zmaga Pilića, poraz Jovanoviča
BERLIN, 29. maja — Na mednarodnem teniškem turnirju v Berlinu je Jugoslovan Pilić zmagal proti Indijcu Lahu 6:3, 7:5. 6:3, Jovanoviča pa je premagal Anglež Knight 2:6, 6:4, 6:8, 7:9.
Mladinsko prvenstvo Maribora
MARIBOR. 29. maja — Mariborski teniški igralci, ki so letos izredno aktivni, saj so imeli že niz nastopov doma in v Avstriji, so pretekli teden izvedli še mestno prvenstvo za mladince, ki se ga je udeležilo okrog 50 tekmovalcev.
Rezultati — mladinci — polfinale: Mironov : Gol’čnik 6:1. 14:12. Jaušovec : Brumen 6:4, 6:0, finale — Mironov : Jaušovec 7:5, 6:2 — mladinci v dvoje: Mironov — Go-ličnik : Jaušovec — Brumen 7:5, 6:1. mlarimke — nolfinale: Pipan : Tomše 7:5, 7:5, Varl : Hasaj 6:0, 6:4, finale — Pipan : Varl 6:4, 6:4, za tretje mesto — Hasaj : Tomše 6:4, 6:3.	B. B.
Prijateljski boks v Trbovljah
V torek, 31. maja, bo v dvorani TVD Partizana Trbovlje prijateljsko boksarsko srečanje med BK Trbovlje in BK Mariborom. V ekipi domačinov bo poleg Zupančiča in Brkiča nastopil tudi republiški prvak Lešnik, medtem ko zaradi poškodbe ne bo nastopil mladi Gradič. Srečanje bo ob 18. uri.	J. S.
LETALSTVO
Vodi Mariborčan Adam
PTUJ, 29. maja. V soboto popoldne je bila na sporedu druga disciplina letošnjega republiškega prvenstva v jadranju — hitrostni prelet s ciljem na relaciji Ptuj — Celje v dolžini 100 km.
Rezultati: Šoštarič (Lesce) 1000 točk, Adam (Mrb) 996, Kočevar (Celje) in Seražin (Lesce) 800, Stopar (Lj) 310, Horvatič (M. Sobota) 152, Botolin (Ptuj) 70.
Po dveh disciplinah prvenstva je stanje naslednje: Adam (Mrb) 1727, Šoštarič (Lesce) 1667, Kočevar (Celje) 1536 itd.
Danes je bila na sporedu tretja disciplina — hitrostni prelet s ciljem na relaciji Ptuj — Zagreb, ker prelet v trikotniku zaradi slabega vremena ni izvedljiv.
Z. V.
ROKOBORBA
Maribor : Ml. Radnik 15,5:6
MARIBOR, 29. maja. V telovadnici ob Ruški cesti so danes mariborski rokoborci nepričakovano visoko premagali gsote iz Karlovca. Srečanju je prisostvovalo pri-bližno 100 gledalcev, sodil pa je Bedjaneč iz Zagreba.
Vsi domači tekmovalci so bili zelo dobri, le od Marasa je I bilo pričakovati, da bo laže premagal nasprotnika. Maribor si je s to zmago zaeotovil visoko mesto na razpredelnici.
Rezultati — mušja:	Kranjc :
Fine 2.5:0, bantamska: Kerenčič : Motan 0:3 (tuš), peresna: Šauperl : Rajič 3:0 (tuš), lahka: Kamer : Mutješinovič 3:0 (tuš), velterska: Hsevis : Papa 2:0. srednja: Maraš : Galovič 2:0, poltežka 3:0 brez borbe, težka: Ranot : Benkovič 0:3 (tuš). Prvoimenovani so tekmovalci Maribora.
Z. V.
SKL — ŽENSKE
Nobenih presenečenj
Nič novega v tem tekmovanju. Maribor 66 je z zmago v Medvodah na vrhu lestvice dohitel košarkarice ljubljanskega Slovana.
Jesenice : Triglav 43:66 (25:25)
JESENICE, 29. maja — Na igrišču pod Mežakljo je ženska košarkarska ekipa Triglava iz Kranja premagala Jesenice 66:43 (25:25). Pred maloštevilnimi gledalci sta sodila Jeraj (Tr) in Hafner (šk. Loka).
Jesenice: Pavlič 10, Vudrič 8, Mušič 8, Bertoncelj 10, More 7.
Triglav: Kodak 25, Šinkovec 8, Belohar 4, Komac 13, Preželj 16.
Pomlajena ekipa Jesenic ni bila kos tehnično boljšim Kranjčankam. Domačinke so bile enakovredne le pred odmorom, nato pa so delale hude napake v obrambi. Kranjčanke so te spodrsljaje znale s pridom izrabiti. Pri gostjah je bila najboljša Kodakova, pri Jeseničankah pa nobena ne zasluži pohvale.
P. KARLIN
Medvode : Maribor 66 46:57 (26:18)
MEDVODE, 29. maja. Prvenstvena košarkarska tekma prve republiške lige, ženske — Medvode : Maribor se je končala z zmago gostij 46:57 (26:18) Gledalcev je bilo okoli 250. sodnika Svetlin z Jesenic in Strickberger iz Ljubljane.
Medvode: Planko 18, Knific 15, Škulj 2, Primožič 4, Meglič 4, Petač 3.
Maribor: Polše 4, Vrešak 2, Obran 10, Babič 2, Senčar 7, Vodeb 32.
Medvodčankam tudi proti Mariboru ni uspelo osvojiti prvenstvenih točk. Po slabi in nezanimivi igri si niso mogle obetati kaj boljšega kot poraz. Predvsem je slabo igrala obramba. Zmaga Mariborčank je zaslužena in bi bila lahko še izdatnejša, če ne bi toliko grešile v podajah in metih na koš.
A. KOPITAR
Slovan : Ilirija nočna tekma Ježica - prosta
NAJBOLJŠI JUGOSLOVANKI MED SEBOJ. O najvišjem naslovu med rTanirami je na državnem namiznoteniškem prvenstvu v dvorani Tivoli odločalo srečanje Ječmenica (levo) : Pirc.	Foto: Busič
že petič prvakinja
Končano jubilejno državno namiznoteniško prvenstvo v Ljubljani — Korpa prvak
Sobota zvečer:
Slovan
Maribor 66
Triglav
Jesenice
Ježica
Medvode
Ilirija
3 3 3 3
3	2
4	1 3 1
0 177:111 6
0	153:108 6
1	159:116 4 3 169:200 2
2	119:169 2
3	117:162 0
1	21:49	0
LJUBLJANA, 29. maja. — Zadnji dan dvajsetega jubilejnega državnega prvenstva v namiznem tenisu so bile na sporedu najprej igre tolažilnega turnirja. Pri članih je v finalu Both premagal Kvesiča z 2:0, pri mladincih pa Curo-vac Vipoviča 2:0.
Nova državna prvaka v igri mešanih parov sta Surbek — Stojšič, ki sta v finalu premagala par Olimpije Vecko — Pirc 3:1 (21:18, 18:21, 21:15, 21:16). Že v četrtfinalu je prišlo do precejšnjega presenečenja: lanska prvaka Korpa in Ječmenica sta izgubila z mladima zagrebškima igralcema Rothom in Reslerjevo- Zagrebški par je igral izredno borbeno in je zasluženo prišel v polfinale, kjer je izgubil s parom Surbek — Stojšič 3:1. V drugi polfinalni partiji sta Vecko in Pirčeva premagala par Bilič — Šerbec 3:1-
V ženski konkurenci je Cirila Pirc (O) ž*' petič osvojila naslov državne prvakinje. Za njo so se zvrstile: 2- Ječmenica, 3. Šerbec, 4. Pavlič.
Izid srečanj: Šerbec : Ječmenica 0:3, Pirc : Pavlič 3:0, Pirc : Ječmenica 3:1, Šerbec : Pavlič 3:0, Pirc : Šerbec 3:2, Ječmenica : Pavlič 3:1.
Uvrstitev članic od 5. do 8. mesta: 5. Stojšič, 6. Duganič, 7. Kovačič, 8. Zerovnik.
Med moškimi je postal letošnji državni prvak Korpa, ki je v odločilni partiji za prvo mesto gladko premagal mladega Stipančiča iz Buge Rese. Na drugo mesto se je uvrstil Stipančič, tretji je Vecko in četrti Cordaš.
Rezultati: Stipančič : Cor-daš 3:0, Vecko : Korpa TL:3, Stipančič : Vecko 3:2, Korpa : Cordaš 3:1,. Stipančič : Korpa 0:3, Vecko : Cordaš 3:0.
Uvrstitev od 5. do 8. mesta: 5. Surbek, 6. Gazič, 7. Markovič, 8. Kem.
Stipančič blestel
V	večernih finalnih spopadih med mladinci (najboljši četverici sta igrali po sistemu vsak z vsakim) je brez poraza, z enim samim izgubljenim nizom, osvojil naslov Antun Stipančič (Duga Resa), medtem ko je pri mladinkah prav tako brez poraza in samo z enim izgubljenim nizom postala vnovič državna prvakinja Ta tjana Ječmenica (Novi Sad).
V	tekmi za uvrstitev za finalno tekmovanje četverice med moškimi je novi mladinski prvak A. Stipančič z lepo, preprosto igro in učinkovitimi servisi premagal reprezentanta in nekdanjega prvaka Markoviča, ki se je mlade-
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA - MOŠKI
REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
Ljubljana edina nepremagana
Derbi bivših zveznih ligašev uspešen za Ljubljano
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA - MOŠKI
Drugi novinec premagan
Slovan je brez večjih težav dobil proti Ivangradu
Derbi obeh bivših zveznih ligašev se je v Hočah končal z zmago Ljubljane, ki je tako v republiški odbojkarski ligi edina nepremagana in bržkone tudi že zanesljivi spomladanski prvak.
Branik : Ljubljana 1:3 (8, -13, 13, 10)
HOČE, 29. maja — Na stadionu ▼ Hočah so v prvenstveni tekmi republiške odbojkarske lige igralci Ljubljane premagali domačine 3:1 (15:8, 13:15. 15:13. 15:10). Pred približno 100 gledalci je sodil Moran iz Maribora.
BRANIK — HOČE: M. Primec, Bezjak, Mlakar. Satler, Zidar, Dolinšek, Divjak, Kovač, M. Primec H.
LJUBLJANA: Obersnel, Jedretič, štrucelj, Lučič, Andolšek, Naglič, Baggia. Breščak.
Odločilen je bil tretji niz, v katerem so domačini vodili že 13:5, petem pa niso dosegli niti ene točke več. V zadnjem nizu so imeli krajši čas krizo tudi Ljubljančani, ki pa so jo kmalu preboleli in zasluženo zmagali. Najboljša sta bila Jedretič in Lučič. Domačinom se je poznalo, da še niso vigrani.
Z. VAHTAR
Kanal : Maribor 3:1
(8, -12, 8, 1)
KANAL, 29. maja — V prvenstveni tekmi SOL je Kan«! osvojil proti Mariboru tretji par točk. Zmagal je 3:1 (8, -12. 8, 1).
Kanal: Kolenc, Torkar, Tušar, Jerončič, Berdon, Zefran, Žnidarčič. Slapernik.
Maribor:	Prošenj ak.	Šauperl,
žvikart. Fatur, Križe, šonaja, Perše in Tomažič.
Današnja tekma je bila lepa, dramatična igra obeh moštev. Mariborčani so bili boljši le v drugem nizu, v ostalih treh, pa so jih domačini povsem nadigrali. Sodil je Debevec iz Postojne. Gostje so vložili protest.	M. VIDIČ
Novoteks : Kamnik 3:2 (9, -10, -9, 7, 8)
NOVO MESTO. 29. maja Doma-ča odbojkarska ekipa je premagala Kamnik 3:2 (9, —10, —9. 7,.8). Pred maloštevilnimi gledalci je sodil Bizjak iz Ljubljane.
NOVOTEKS: Potrč, Koprivnik, Goleš, Kusič, Aš, Lapajne, Brine, Berger.
KAMNIK: Zule. Debeljak. Škerle- Vidic, Podjed, Škorjanc, Koncilja.
Z zagrizeno igro je novomeška ekipa osvojila prvi točki v letošnjem tekmovanju. K zmagi domače ekipe je precej pripomogel odlični Koprivnik.
J. SPIHAL
Črešnjevec : Črnuče 2:3 (-11,-13,6,8,9)
SLOVENSKA BISTRICA, 29. maja. Na igrišču TVD Partizana v Črešnjevcu je gostujoča ekipa iz Črnuč premagala domače odbojkarje 3:2 (—11, —13, 6, 8, 9). Tekmo je gledalo 100 ljudi.
Črešnjevec:	Lepšina, Smolar,
Karner, Pučnik, Kmetec, Romih, Rajh, Panič.
Črnuče: Meserko, Kumer I, Kumer H, Kovač, Plešej, čehac, Arh, Škofič, Črnivec.
Kljub temu, da so domači odbojkarji že vodili 2:0, so izkušeni gostje izenačili in v odločilnem nizu z umirjeno igro premagali Črešnjevec. Sodil je Sedi vi z napakami.
A. ŠTAKUL
Jesenice : Izola 3:1 (-7, 7, 14, 12)
JESENICE, 29. maja — 'Moška odbojkarska vrsta Jesenic je v prvenstveni tekmi premagala Izolo 3:1	(7:15,	15:7„	16:14,	15:12).
Pred približno 200 gledalci je sodil Danevski (Lj).
Jesenice: Prešeren, Bajt, Končik, Kavčič, šmitek, Potočnik, Resler, Eržen.
Izola: Kržišnik, Jakopič, Štu-belj, Flego, Gašperšič, Torkar, Vilar, Klepač.
zasluženo zmagali domačini, gle-
Po ležerni, nezanimivi igri so dale) pa so razočarani zapuščali igrišče, še najzanimivejši trenutki so bili v tretjem nizu, ko sta se nasprotnika kosala bolj ah manj enakovredno.
P. KARLIN
Ljubljana
Jesenice
Branik —
Kanal
Izola
Maribor
Črnuče
Novoteks
Črešnjevec
0	15:5 10
1	14:6 8
1	13:7 8
2	12:9 6
3	11:9 4 3 10:11 4 3 10:12 4
3	8:11 4
4	4:14 2
5	2:15 0
Dve zmagi nad Romunijo
BEOGRAD, 29. maja. Drugi dnn velikega majskega odbojkarskega turnirja sta jugoslovanski ekipi zabeležili velika uspeha.
Moška reprezentanca je dobila še drugo tekmo. Premagala je Romunijo 3:1 (—10, 11, 0, 13). — V igri proti evropskim) prvakom so Jugoslovani zaigrali «zelo dobro, najboljša pa sta bila Spet in Petrovič. Tudi druga tekma je prinesla presenečenje. Ekipa NDR je namreč zmagala proti olimpijskemu in svetovnemu prvaku SZ 3:0 (7, 12, 8).
Med ženskami je Madžarske gladko porazila Bolgarijo 3:0 (3, 7, 6). Jugoslovanke pa so zabeležile prvo zmago na turnirju proti Romuniji 3:1 (—7, 12, 11, 13).
Še drugič v dveh kolih je Beograd doživel poraz. Slovan je spet slavil zmago nad novincem — tokrat iz Ivan-grada, uspešno pa je gostoval v Beogradu državni prvak Zadar.
Slovan : Ivangrad 94:63 (39:25)
LJUBLJANA, 28. maja. Košarkarji Slovana so premagali ekipo Ivangrada 94:63 (39:25). Pred 800 gledalci sta sodila P. Kavčič iz Ljubljane in Prelogovič (Bjelovar).
Slovan: Alič, Smolčič, 2idanek 16, Weibl 18, Sušnik, Samaluk 13, Stražar 26, Vavpetič 4, Fabijan 7, Strehovec, Logar 6, Sok 9.
Ivangrad: Nedič 15, Popovič 4, Bukumira 30, Sekulič 8, Musič 4, Djurišič, Lalevič, Vukotič 2.
Košarkarji iz ivangrada so se nocoj v dvorani za Bežigradom pokazali v precej boljši luči. kot pa je bilo pričakovati. Dokaj visoki in tudi hitri igralci, ki imajo v svoji vrsti odličnega strelca Bukumiro in za nasprotnikovo obrambo nevarnega Nediča, so se uspešno upirali napadom Slovana vse do zadnjih minut prvega polčasa.
V	drugem delu igre je Soka zamenjal Vavpetič, tik pred odmorom pa nerazpoloženega Logarja Samaluk. Slovanova peterka je po tem zaigrala kot prerojena.
S tako koristno in učinkovito igro so domačini povedli z 20 in več točkami, nakar je trener Slovana Wallas poslal na igrišče mlajše igralce, ki so zaupanje onravičili, zlasti dvometraš Fabijan.	M. DERMASTIA
Beograd : C. zvezda 60:61 (56:56, 50:50, 27:38)
BEOGRAD, 29. maja — V prvenstveni tekmi ZKL za moške je v mestnem derbiju Crvena zvezda premagala Beograd z 61:60 (56:56),, 50:50, 38:27). Pred okrog 200 gledalci sta v hladnem in deževnem vremenu sodila Protič in Radovič.
Crvena zvezda: Todosijevič, Milutinovič 8, Poljak 4, Cvetkovič 29, Matič, Dragojlovič 10, Pavlovič 10.
Beograd:	Gordič 9, Marojevič
15, Gruber 12, Bojkič, Cvetič, Rajkovič 11, Pazmanj 2, Ivačko-vič 11.
V	prvem Tx>lčasu je bila Crvena zvezda boljša, v drugem pa je Beograd z dobro igro izenačil. Konec tekme je bil zelo dramatičen. V dveh podaljških je imel Cvetkovič kar dvakrat priložnost, da s prostimi meti zagotovi zmago Crveni zvezdi, tik pred koncem pa je zamudil možnost za Beograd Bojkič.
Radnički : Zadar 56:67 (26:34)
22, Djokič, Z. Djordjevič, Prelevič 2, Gajič 16. Kreačič 9, Vidač 2. .V lepi, dinamični igri je Zadar zanesljivo premagal Radničkega.
29. maja — V 2. kolu prvenstva ZKL za moške je Zadar premagal Radničkega 67:56 (34:28). Pred sto gledala! sta sodila Pastor (Novi Sad) in Lalev-ski (Kumanovo). Vreme deževno in hladno.
Zadar: Brajkovič, Stipkovič 2, Valčič 18, Komazec, Marcelič 9, Djerdja 9, Cosič 25, Anič 4, Jelič, Laura.
Radnički: Cermak 5, Karati, 22-mojič, Sirotanovič, Ražnjatovič
Bil je stalno v vodstvu, nekaj časa celo za 20 košev. Najboljši igralec je bil 18-letni Zadrčan Cosič, ki je dal največ košev in je bil odličen tudi v obramba.
Željezničar : Split 56:53 (32:30)
KARLOVAC, 29. maja. V drugem kolu ZKL za moške je željezničar premagal Split z rezultatom 56:53 (32:30). Pred približno 800 gledalci sta sodila Oblak (Ljubljana) in Mahovič (Zagreb).
Željezničar: Kasun 11, Kolako-vič 10, Galovič, Tikvič, Jakšič, Dokman 13, Starčevič 4. Zaborski, Boljkovac. Kiseljak 18, Pavletič.
Split: Skansi 17, Prug 14, De-polo, Z. Tvrdič 7, R. Tvrdič 15, Gojšanič, Viskič, Grašo, Minčevič.
Čeprav je zmaga domačih zaslužena, bi prav lahko slavili uspeh gostje, ki so vodih večino prvega polčasa, potem pa so z nekoristno igro vodstvo zapravili in izgubili Pri domačinih sta bila boljša Kiseljak in mladi Dokman, pri Splitu pa Prug in Rade Tvrdič.
Borac : Olimpija nočna tekma Lokomotiva : Partizan nočna tekma
Jeseničani še vodijo
Tri zmage domačinov in dva uspeha gostov, tak je izkupiček sedmega kola v slo venski košarkarski ligi za moške. Z zmago proti zadnjemu z lestvice Triglavu v Kranju so Jeseničani obdržali prvo mesto na razpredelnici.
Triglav : Jesenice 64:75 (24:30)
KRANJ, 29. maja. V prvenstveni tekmi SKL šo sinoči Jeseničani premagali domači Triglav 64:75 (24:30). Na igrišču v športnem parku Stanka Mlakarja sta pred približno 150 gledalci sodila Prihoda in Vertelj iz Ljubljane.
Triglav: Piskernik 2. Čadež 18, Mlakar 4, Klavora 19, Klopčič 3, Zupančič 15, Dežman 2, Palovšnik 1, Žnidar.
Jesenice: Čampa, Bunderle, Vauhnik 19. Berlisk, Rogelj, Jeraj 25, Dragojevič 2, Koren 18, Senčar 11, Kotnik.
Gorenjski derbi se je končal z zasluženo zmago Jeseničanov, ki so bili tehnično boljši in precizne jši pri streljanju na koš.
Dirigent igre gostov Senčar je odlično vodil svoje moštvo. Tri-glavani so se sicer močno trudili in v začetku vodili, vendar so gostje kmalu izenačili in zanesljivo zmagah. Igra je bila hitra in di-
Zadar
C.
Lokomotiva
Olimpija
Partizan
Željezničar
Beograd
Radnički
Spht
Borac
Ivangrad
176:115 4 139:116 4 145:138 4 75:52 2 92:75 2 85:72 2 116:115 2 132:146 0 134:149 0 128:148 0
52:82
lin-iRo
ZKL — ŽENSKE
Tretja -zmaga Olimpije
Šesto kolo v zvezni košarkarski ligi za ženske je prineslo zastopniku Slovenije — ljubljanski Olimpiji tretjo zmago. V središču zanimanja pa je bil seveda beograjski derbi obeh najboljših jugoslovanskih ekip Radničkega in Crvene zvezde.
Olimpija : Vojvodina 69:56 (33:31) Trešnjevka : M. Bosna 80:40 (35:18)
M. Krajišnik * Split 37:63 (14:28)
Partizan : Voždovački 70:52! (27:27)
C. zvezda : Radnički nočna' tekma
Radnički	5	5	0	340:271	10
C. zvezda	5	5	0	275:223	10
Trešnjevka	6	5	1	384:267	10
Partizan	6	3	3	349:314	6
Olimpija	6	3	3	385:382	6
Ml. Bosna	6	3	3	316:361	6
Splet	6	2	4	316:334	4
Vojvodina	6	2	4	334:355	4
Voždovački	6	1	5	272:344	2
M, Krajišnik	6	0	6	250:375	0
J. JAVORNIK
Maribor 66 : Ljubljana 80:62 (43:28)
MARIBOR. SS. maja - v or-
venstveni košarkarski tekmi SKL so domačini zasluženo premagali goste iz LjiTBljane 80:62 ( 43:28). Pred približno 500 gledalci sta sodila Pur (Žalec) in Turk (Ljubljana).
MARIBOR 66: Bergoč 12. Glo-bačnik 10, Janežič 8, Brumen 2, Ogrizek . Rostaher 16. Fink 8, Kline 1. šilih 2.
LJUBLJANA: Jelačin 10, Kočar 14. Pe^-šm 12. Mricševič 2, Gerželj 4, Kapelj 20, Žorž.
Zmaga domačega moštva ves čas tekme ni bila sporna, saj so bili igralci Maribora v svojih akoijah mnogo učinkovitejši od svojih nasprotnikov.
B. BERGANT
Rudar : Ilirija 69:77 (31:35)
TRBOVLJE. 29 maja. V tekmi SKL sta se pomerili ekipi domačega Rudarja in ljubljanske Ilirije. Srečanje se je končalo 69:77 (31:35) v korist*' Ilirije. Pred približno sto gledalci sta sodila Brumen (Domžale) in Lešnik (Maribor).	#
Rudar:	Otopel 9, Sušnik 15,
Perpar 25, Deželak 19, Virt 1.
Ilirija: Bajc 10. Senčar 9, Kogovšek 12, Gagelj 18, Naveršnik 1, Polanc 18, Murko 5, Plesko 4.
Že prve minute srečanja so pokazale, da Trboveljčani ne bodo
kos boljšim gostom, ki so se predvsem odlikovali s točnimi meti od daleč in z dobro igro pod koši. Vsa prizadevanja domačinov, ki so rezultat trikrat izenačili, da bi izsilili vsaj podaljšek, so bila zaman. Medtem ko so bili v prvem polčasu gostom še dokaj enakovredni, so v drugem delu precej popustili.
J. SAVŠEK
Lesonit : Trnovo 87:58 (42:26)
ILIRSKA BISTRICA, 29. maja mačini premagali Trnovo iz Ljub-Pred približno 800 gledalci so doljane 87:58 (42:26). Sodila sta Camplin in Bud ja iz Ljubljane.
LESONIT: Antonič 2, Lenarčič 18, Grij 21, Potočnik 33, štember-ger 6. Šuštar 7, Koren, Žiberna,
TRNOVO: Lokar 10, Muhič 8, Račič 21, Crnek 9, Vavpetič 6, Kozak 4, Ahčan, Malavašič. Omar hen, Albreht.
Lesonit je v današnjem kolu s&a-vfl že tretjo zmago na domačem igrišču. Po daljšem času je v moštvu ponovno nastopil štember-ger. Domači so bili vse čas tekme boljši še posebej v drugem delu, ko so si priborih že 30 točk prednosti. ki so jo Ljubljančani šele ob koncu z bolj zbrano igro zmanjšali.
Elektra : Maribor 68:65 (29:26)
ŠOŠTANJ, 29. maja. V prvenstveni tekmi republiške košarkarske lige članov je domača Elektra premagala ekipo 2KK Maribor z 68:65 (29:26). Pred okoli 500 gledalci sta sodila Marjan Remic in Ho.is iz Ljubljane.
Domača Eelektra je včeraj nastopila brez enega svojih najboljših igralcev Zupančiča, ki -Je tokrat vodil ekipo kot trener. Zaradi treh tehničnih napak, ki so mu jih sodniki dosodili v preteklih tekmah po propozicijah TK, igralec namreč nato ne sme nastopiti na eni prvenstveni tekmi. Sporno pa je tudi ali tako kaznovani igralec, sicer tudi trener ekipe, lahko v takem primeru opravlja tudi to funkciio. Prav zaradi tega ie vodstvo ŽKK Maribor po končani tekmi najavilo protest zoper registracijo tekme. Sicer je bilo srečanje tipično prvenstveno. Domačini so bili ves čas boljši tekmec in so vodih tudi že z 12 točkami prednosti, a so gostje v finišu znižali .razliko.
Elektra: Natek 11, Jerič 12, Na-raločnik 2, Kafol 3, Dokman 20, Perhaj 13, De Costa 4, Moškem 3.
Maribor:	Kralj 27, Kotarac 2,
Delakorda 12, Benet 4. Fric 6,
mu igralcu iz Duge Rese postavil resneje po robu samo v drugem nizu. Drugo presenečenje tega kola je zmaga Cordaša nad lanskim prvakom Sur bekom.
Pri članicah se je nova mladinska državna prvakinja Ječmenica prav tako kot A. Stipančič uvrstila med četverico najboljših. Izredno zagrizeno igro sta vodih Jeseničanka Pavličeva in Kranj čanka Žerovnikova, ki sta se v petem nizu neprestano menjavah v vodstvu, dokler se niso napadi Žerovnikove razbili ob uspešni obrambi Jeseničanke.
Rezultati:
Mladinci: Cordaš : Klevišar 1:7. Cordaš : Stipančič 1:2, Klevišar Stipančičč 0:2. Vrstni red: 1. A. Stipančič. 2 Klevišar. 3. Cordaš, 4. Karakaševič, 5. Ustovič, 6. šoš, 7. Tripkovič, 8. Obradovič.
Mladinke: Ječmenica : Dugonič 2:0, Ječmenica : Resler 2:1, Resler : Dugonič 2:1. Vrstni red: 1. Ječmenica, 2. Resler, 3. Dugonič, 4. Zerovnik, 5. Šerbec, 6. Pavlič, 7. Kovačič. 8. Krajzelj.
Člani — za vstop v finale četverice: Korpa : Kern 3:0 (22, 13, 11), Stipančič : Markovič 3:1 (7. —10, 12), Vecko : Gajič 3:1 (15. 10, —20, 16), Cordaš : Surbek 3:1 (-14, 19, 17, 17).
članice — za vstop v finale četverice: Ječmenica : Kovačič 3:0 (7. 13. 18), Pirc : Dugonič 3:1 (18, 13, —14, 14), Šerbec : Stojšič 3:1 (19, 14, —19, 18), Pavlič : Žerov-nik 3:2 (—20, 16, —18, 18, 23).
Ni priveslal do cilja...
Kajakaš utonil med tekmo na Savi Bohinjki
BOHINJSKA BELA, 29. maj. — Na reki Bohinjki je bilo dopoldne medklubsko in pregledno tekmovanje obenem v kajakih in kanujih v spustu na divjih vodah. Start je bil pod jezom v Soteski, cilj pa pod Bohinjsko Belo. Vsa proga je merila 6 km.
Tekmovanje pa se je že po startu št. 3 končalo — tragično. 18-letni mladinec Marjan Zastavnik, član Varteksa iz Varaždina, se je sredi proge smrtno ponesrečil. Ta odsek je najtežji, ker je na sredi deroče reke precej velika skala in je voda tod še posebej divja. Zastavnik, ki
je progo preveslal že lani, se je prevrnil tik pred skalo in nato zadel ob njo. Deroča voda je čoln z njim vred pritisnila pod skalo. Medtem ko to poročamo, reševalcem še ni uspelo rešiti ponesre-
Za sedaj lahko le ugotavlja^ mo, da je tej tragediji botrovalo izredno nesrečno naključje. Že nekaj trenutkov po nezgodi so se tekmovalci lotili reševanja in se naposled z veliko težavo le prebili do čolna, ki pa ga deroči vodi le niso mogli iztrgati.
TONE FORNEZZI
Čudovito nadaljevanje in 9^^
Po zasluženem izenačenju odloča zadnjih pet partij
Uspela akademija
MARIBOR, 29. maja. TVD Partizan Maribor je priredil v soboto zvečer na. malem stadionu v Ljudskem vrtu izredno uspelo telovadno akademijo v počastitev dneva mladosti. Blizu 2500 gledalcev je bilo zelo zadovoljnih z izbiro in kvaliteto programa. V vmesnih točkah so nastopih tudi telovadci na orodju, razen domačinov tudi Trboveljčani in Zagorjani. Posebno uspele sestave so pripravili: Erik Aleš, Betka Manfred, Ljubica Lorger, Renata Rad- ----- - -	^	.
Sel, Tončka Lazarevič. Julij Kos j derevska Palanka) : C. zvezda 3:6 in Jože Zadnik	Z. V. 1 (1), Maribor : Mladost (Zagreb)
MOSKVA, 28. maja — Danes so privrženci mlajšega izmed obeh tekmecev za naslov svetovnega šahovskega prvaka nadvse radostni zapustili dvorano estradnega gledališča. Spaski je v nadaljevanju zaigral čudovito, pozicijsko prednost povečeval in jo spremenil v materialno premoč enega kmeta, potem pa je bilo do konca vse zelo preprosto. Tokrat je še tako mojstrska obramba odpovedala, kajti na drugi strani je sedel še večji mojster. Za drugo zmago Spaskega v dvoboju je mogoče povedati ob robu marsikaj zanimivega. Tako je njegov sekundant izjavil velemojstru Aver-bachu, da je v zadnji četrtini mogoče pričakovati pravo burjo, Petrosjan pa je tudi tokrat podle gel, potem ko si je vzel dodatni prosti dan. Se pravi, da tega ne bi smel več storiti, če noče, da bi morda šlo rado še v tretje.
Kaže, da je Petrosjan vendarle napravil odločilno napako v 19. partiji že pred prekinitvijo, kajti realizacijo pozicijske prednosti je izvedel Spaski brez težav, zanesljivo in dovršeno.
Tako je rezultat zdaj neodločen 9,5 : 9,5. V preostalih srečanjih ima Petrosjan trikrat, Spaski pa dvakrat bele figure. 20. partija bo na sporedu v ponedeljek.
SPISKI—PETROSJAN (nadaljevanje 19. partije)
Pozicija ob prekinitvi:
Beli (Spaski): Kgl, Tdl, Te3, Lb3, Sd4, b4, c3, f3. g2, h3(10) Crni (Petrosjan): Kh6, Tc8, Tf6, Lb7, Sb6, a6, d5, e4, g6, h4 (10) Spaski je zapisal v ovojnico svojo 41 potezo fe, potem pa je partija tekla naprej takole:
41.....de 42. Se6, Sc4 43. L:c4.
T:c4 44. Sc5, Tf7 45. Tal, Kg5 46 Ta5, Kf4 47. Kf2, Ld5 48. Sb3, Ke5+ 49. Ke2, Tc6 50. Sd2, Ke6 51. S:e4, Lc4+ 52. Kd2, Td7+ 53. Kc2, Kf7 54. Te5, Kg7 55. Sd2, Lb5 56. S£3, La4+ 57. Kb2, Tdl 58. T5e4, Tfl 59. Tel, T:el 60. T:el, Tf6 61. Te4, g5 62. S:g5, T£2+ 63. Ka3, Lc6 64. T±4, L:g2 i. Se4, Te2 66. Sc5. Lfl 67. Tf4, Tel 68. h4 in črni se vda.
Partizan pred Mladostjo
VRNJACKA BANJA, 29. maja (Tanjug). — V četrtem kolu ekipnega šahovskega prvenstva SFRJ so bili rezultati taki: Sombor : Partizan 3,5 : 6,5, Mladost (Sme-
4:6. Po 4. kolu je stanje na tabeli naslednje: Partizan 24 ( + ), Mladost (Zagreb) 20 ( + ), C. zvezda 17,5	(1), Zagreb 16,5. Mladost
(Smeder. Palanka) 1,5, (1, +), Maribor 15, Sombor 10,5.
Gligorič še vodi
Tel Aviv, 29. maja — V 10. kolu mednarodnega šahovskega turnirja sta oba Jugoslovana zabeležila zmagi. Gligorič je dobil proti Kanadčanu Janofskemu, Ma-tanovič pa proti izraelskemu prvaku Aloniiu. Na lestvici vodi Gligorič 8,5, Matanovič in Kreidman (Iz) pa imata po 7 točk.
ATLETIKA
Svetovni rekord na 4 x 110 y
Modesto, 28. maja — Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v Modes tu je univerzitetna štafeta iz tega mesta postavila nov svetovni rekord v teku na 4x110 y. Cas 39,6. Ostali po-pomembnejši izidi: daljina — Boston (ZDA) 806. palica — Pennel (ZDA) 513, disk — Oerter (ZDA) 63,22, Danek (CSSR) 62,72, kopje
— Hedmark (Šved) 81,94, kladivo
— Zsivotsky (Mad) 68,54, Connolly (ZDA) 68,37.
Srednješolci tekmovali v Novem mestu
NOVO MESTO, 29. maja. Tukaj je bilo danes medobčinsko prvenstvo srednjih šol v atletiki.
Rezultati — moški, 100 m: Šlaj-kovec 12,3,	300 m: Šuštar 41.3,
1000 m: Vovk 2:46.0, 4x100 m: gimnazija Novo mesto 48,9. višina: Penca 175. daljina: Penca 600, krogla: Usenik 12,85 — vsi gimnazija Novo mesto.
Ženske — 60 m: Tisu (gimnazija Črnomelj) 8,8 600 m: Janežič (g. N. m.) 1:31.1, 4x100 m: gimnazija Novo mesto 59,5, višina: Turk (srednja med. šola) 135, daljina: Košmrlj (srednja med. šola) 418, krogla: Facja (srednja kmetijska šola) 8,42.	J- S.
Glasgow — V tekmovanju za pokal evropskih amaterskih nogometnih reprezentanc je škotska premagala Irsko 4:0 (1:0).
NAPOLI — V prijateljski vaterpolski tekmi je Italija dobila proti SZ 2:1.
Uspel spomladanski start
300 plavalcev iz 11 klubov na otvoritvenem mitingu v Krškem
KRŠKO, 29. maja. Skoraj 300 plavalcev in plavalk se je danes zbralo v tukajšnjem bazenu na otvoritvenem mitingu. Razveseljivo je to število, saj je bilo največ pionirjev in pionirk, toda ne samo iz slovenskih klubov, marveč so na tekmovanju sodelovali tudi plavalci in plavalke zagrebške Mladosti, reškega Primorja in reprezentanca Beograda. Temperatura vode je znašala 23 stopinj C pa tudi vreme je bilo še kar ugodno, številni gledalci so bili zadovoljni s prireditvijo, ki jo je organiziral domači klub Celulozar.
Mfudl 2, Požar		8.	Kuntu 4.		
Jesenice	7	6	1	480:429	12
Maribor 66	7	5	2	453:398	10
Elektra	7	5	2	419:374	10
Ilirija	7	5	2	464:435	10
Lesonit	7	3	4	439:426	6
Ljubljana	7	3	4	430:442	6
Rudar	7	3	4	425:440	6
Trnovo	7	3	4	378:409	6
Maribor	7	2	5	438:445	4
Triglav	7	0	7	385:513	0
»BELE« SO IZGUBILE. V tekmi z belimi majicami Vojvodine so košarkarice ljubljanske Olimpije zabeležile tretjo letošnjo zmago v zvezni ligL Foto: Busič
Kaj pa rezultati? Ti niso slabi, še daleč ne za začetek sezone, pa tudi ne izvrstni. To pravzaprav velja za člane in članice, medtem ko so rezultati pionirjev in pionirk, zlasti z Rijeke in iz Zagreba precej dobri. Razumljivo, da se kažejo sadovi dela v zagrebškem in reškem zimskem bazenu, pa tudi v Beogradu so — kot je pokazal miting — začeli bolj s pridom uporabljati zimske bazene. Pionirji iz Slovenije, predvsea» pa pionirke so morah v nekaterih disciplinah priznati premoč svojih vrstnikov iz Zagreba in Rijeke.
Od znanih plavalcev je bil na startu tudi Daniel Vrhovšek, ki na 100 m hrbtno ni imel ustreznega tekmeca, saj je celo Daneu zaostal za njim skoraj za četrt bazena. O rezultatu — 1:05,1 je Vrbovšek dejal: »Zadovoljen sem z njim, kajti že nekaj časa imam trening usklajen za 200 m. Na evropskem prvenstvu v Utrechtu še ne bomo tekmovali na 100 m, marveč samo na 200 m hrbtno.« Vrhovšek je še dejal, da hiti z izpiti, da bi imel potem čas samo za priprave na evropsko prvenstvo.
Zlata Trtnik, ena izmed najbolj-šnnšihhl Pn.
ših naših sprinteik, je bila med gledalci. »Start mi danes ne bi prišel prav, ker bi me motil v sistematičnih pripravah.« Ah še
upaš na uvrstive v reprezentanco za Utrecht? Ne, je odvrnila bivša rekorderka, vendar je moj cilj doseči na 100 m kravl čas 1:04,5.
Državni zimski prvak v metuljčku Vlahovič iz Zagreba je pustil svoje tekmece daleč za seboj in obeta še naprej dobre rezultate. Kakor na zimskem prvenstvu, je tudi tokrat opozoril nase 19-letni Ih ja Todorovič iz Beograda. Dosegel je razmeroma dober čas na 100 m prsno — 1:15,3, toda. demonstriral je plavanje v modernem prsnem slogu (gibi povsem usklajeni z ritmom dihanja). Bil je štiri leta v Chicagu, kjer se je tudi naučil plavati v omenjenem slogu.
Med nastopajočimi je bil uspešen tudi reprezentant Kičevič iz Hercegnovega, ki pa študira v Beogradu. Na naše vprašanje, ali je potem, ko so ga izbrisali iz spiska kandidatov za EP — popustil, je odgovoril: »Poskusil bom še enkrat, toda če si bom moral še naprej zdraviti grlo, potem je
Glede na razmere, v katerih trenirajo pozimi, so naši plavalci in plavalke startali dovolj zadovolji-
vo vjSgESaKmSB
Rezultati — Pionirji — 50 m prsno: 1. Slavec (Tr) 42,0; 50 m hrbtno: 1. Pedišič (Ml), 41,5, 2. Kramberger (H) 42,8; 50 m del-
fin: 1. Slavec (Tr) 41:7, 2. Gajšek (Nep) 44,7; 50 m kravi: 1. Kokolj	(Ml) 32,9,	2. Poljanec
(Cel) 36,7; 200 m kravl: 1. Car (Pr) 2:36,3, 2. Čargo (Cel) 2:39,3; 100 m	prsno:	1.	Milerič	(Ml)
1:30,8, 2. Krivograd (Fu) 1:36,1; 100 m	hrbtno:	1.	Kraljič	(Pr)
1:19,7,	... 4.	Rumpret	(Cel)
1:28,3 100 m delfin: 1. Hustič (Pr) 1:16,8, 2. Breznikar (Fu) 1:21,9, 100 m kravl: 1. Potočnik (Cel) 1:09,4.
Pionirke — 50 m prsno: 1. Halužan (Pr) 41,0, ... 6. Bajc (Fu) 49,8; 50 m hrbtno: 1. Radetič (Pr) 37,4, ... 3. Drolič (Tr) 42,5; 50 m delfin: 1. Radetič (Pr) 42,0, ... 4. Kragl; 54,8; 50 m kravl: 1. Znam (Pr) 33,6, ... 6. Pikon (Ra) 41,9; 200	m	kravl:	1. Alfirevič	(Mi)
3:04,2, 2. Zupančič (Ru) 3:11,4; 100 m delfin: Vimik (Tr) 1:33,0, 2. Šmid (Tr) 1:42.0; 100 m prsno: 1. Kostič (Bgd) 1:32,6; 100 m hrbtno:	Gosak	(Ru) 1:29,4.
Člani — 100 m prsno: 1. Todo-rič	1:15,3, 2.	Sajdl (oba	Bgd)
1:16,9, 3. Ogrin (Lj) 1:19,0; 100 m hrbtno: 1. Vrhovšek 1:05,1, 2. Daneu (oba Lj) 1:10,2. Marin (II) 1:16,5; 100 m delfin: 1. Vlahovič (Ml)	1:05,9,	2.	Preskar	(Cel)
1:28,2,	3.	Prapar	(Fu)	1:29,4;
100	m	kravl:	1. Kičevič	(Bgd)
1:00,3, 2. Danev 1:02,1, 3. Petri-novič	(Ml)	1:03,6;	200 m	kravl:
1. Kičevič 2:15,0, 2. Buterin (Ml) 2:17,1; 4x100 m mešano: 1. Ljubljana 4:44,2, 2. Mladost 5:02,8, 3. Fužinar 5:17,9.
Članice — 200 m kravl: 1. Po-
gačič	(Ml)	2:45,7;	100 m	prsno:
1. Jovanovič (Bgd) 1:29,8, ... 4. Drugovič (Cel) 1:38,6; 100 m hrbt-do: 1. Volfar (Ml) 1:23,7, 2. Siler (Tr) 1:30,4, 3. Vanič (II) 1:32,3; 100 m delfin:	1. Kumer (Ml)
1:29,7, 2. Vesel (D) 1:41,1; 4x100 mešano: 1. Mladost 5:45,0, 2. Beograd 6:26,9, 3. Triglav 6:30,9.
D. KURET
Valenčič pred Baradelom (Trst)
Mednarodna kolesarska dirka na 122 km dolgi progi »za nagrado veteranov«
med prvimi kilometri vožnje navzgor ni bilo mogoče opaziti s povrtnini pogledom. Najboljši dokaz je bil hiter tempo celotne karava, ne, ki je tja do prvih turjaških vzpetin Sojerje iz spremstvo neprestano nemo opozarjala, naj Se bolj pritiskajo no pedala za plin. Števec za hitrost Je namreč enakomerno nihal med 45 in 50 km! Medtem pa so se specialisti za gorske vožnje pripravljam in Šakali najugodnejšo priložnost, da bi raztrgali sadepjen obroč. To se je posrečilo Biliču, Boltežarju, Valenčiču in Hvastiju, ki so se vse bolj oddaljevali od glavnine. Nekateri zasledovalci so se dolgo zo-
LJUBLJANA, 29. maja. V organizaciji Kolesarske zveze Slovenije je bila na 122 km dolgi progi, od Ljubljane do Kočevja in nazaj mednarodna kolesarska dirka »Za nagrado veteranov«, saj so jo finančno omogočili tekmovalci in kolesarski sodelavci — veterani. Na startu se je zbralo kar 64 naših najboljših vozačev (razen poškodovanega Škerlja ter Cubriča in Živko-viča), med njimi pa tudi nekaj Tržačanov.
Lepo vreme in gladka asfaltna ki so bili zadolženi, «a jih »umi-proga po Dolenjski sta udeležence rjajo«. da bi tako zaščitili klubske ' "	- tovariše t ospredju zgolj z jsst.
nimi močmi pa seveda ni šln.
Mnogi so sodili, da je bitka v glavnem že odločena in da je treba zategadelj iskati končnega zmagovalca med temi štirimi ubežniki — reprezentanti. A le ni bilo tako. Morda je bila ta četverica le preveč samozavestna in prepričana, da se Ji ne more primeriti nič hudega? Ostali favoriti v Skupini so naposled namreč le ugnali svoje varube m s krepkimi zavrt-Ijaji vidno potegnili naprej, dokler ubežnikov pri Ribnici niso uje-ii. To so bili Tržačan Baradel, Mdanovlč (Partizan) in Ponovič iz Polja, katerim sta se »prilepila« za “---------- (O) in Ukmar (R).
srečo. Okrog sebe so nemreč li še druge ROgovce in Odredovce,
Tok vretni red je bil tudi na povratim, pa čeprav je na Turja-
ku grozilo Valenčiču, da bo moral zaradi okvare odnehat: v borbi za najboljše mesto. Rogovec je kolo hitro usposobil in se brž pognal za ostalimi Njegovo odsotnost so hoteli kajpada izrabiti predvsem Puljčana In Tržačan, vendar so njihove namene drugi preprečili. Tovariška solidarnost ljubljanskih kolesarjev Je spet zmagala in omogočila Valenčiču da se je končno le pridružil konici! Odtlej dalje je bil v njej spet navidezen mir. kajti vsakdo izmed njih je vede., da bi bilo brez slehernega pomena tvegati eh poskušati kariran, saj do cilja tako ni bilo več daleč. Odločale bodo torej predvsem sprinterske nosti v finišu
Po Karlovški cesti je skupinica vozila še skupaj, na poslednjih ovinkih po mestnih ulicah do Trga revolucije pa je bil najspretnejši Valenčič, ki je tako prvi pretrgal ciljno vrvico.
Rezultati: 1. Valenčič (B), 2. Baradel (Trst), 3. Hvasti, 4. Kalan, 5. Boltežar (vsi O). 6. Mila-novič, (P), vsi 2:55:50, 7. Ukmar (R) 2:56:0A. 8 Fooović 2:56:20, 9. Bilič (oba Pulj) 2:57:00, 10. De-gano. 11. Veseul, 12. Milio (vsi Trst), 13. Hvastja, 14. Fabjan, 15. Kiš (Reka) — vsi 3:01:10 itd.
S. LIPAR
r
I. liga
Vojvodina : Radnički (N) 1:1 (0:0)
Radnički (B) : Crvena zvezda 2:2 (1:1)
Zagreb : Vardar 3:2 (3:1)
Željezničar : Dinamo (danes)
Velež : Hajduk 2:1 (1:1) Partizan : Beograd 0:2 (0:0)
Rijeka : Olimpija 1:0 (0:0)
Trešnjevka : Sarajevo 1:1 (0:1)
Vojvodina
Velež
Rijeka
C. zvezda
Partizan
Olimpija
Radnički (N)
Vardar
Sarajevo
Hajduk
Zagreb
Radnički (B)
železničar
Trešnjevka
27 15 26 12 27 10 27 13 26 11 27 10 27 10 27 K) 27 8 27 11 27 9 27 10 27 8 27 6 25 9 27	6'
9 3 42:23 39 7 7 35:27 31 10 7 53:40 30 4 10 38:35 30 7 8 40:29 29 7 10 48:46 27 7 10 41:41 27
6	11 40:39 26 9 10 38:31 25 3 13 42:38 25
7	11 36:42 25
8	9 38:32 23
6	13 35:53 22
9	12 28:51 21
7	9 27:28 19 6 15 34:60 13
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Beograd : Vojvodina (4. junija). Dinamo : Trešnjevka. Sarajevo : Zagreb, Vardar : Rijeka, Olimpija : Radnički (B), C. zvezda : Partizan. Radnički (N) : Velež, Hajduk : Željezničar. (5. junija)
II. liga — zahod
Sloboda : Famos 2:0 (1:0)
Šibenik : Čelik 1:2 (1:0) Maribor : Segesta 5:0 (0:0)
Bosna : Borovo 1:1 istra : Zadar 4:2 (2:1) Leotar : Slavonija 1:0 (0:0)
Varteks : Rudar 0:0 Borac (BL) : Split 2:0 (0:0)
Čelik
Sloboda
Borovo
Lokomotiva
Maribor
Šibenik
Slavonija
Istra
Segesta
Famos
Leotar
Bosna
Borac
Varteks
Rudar
Zadar
Split
28 18 6
28	17 7
29	16 7 28 16 4 28 14 6
28	14 4
29	10 10 28 12 6 29 12 3 28 10 6 28 9 8 23 8 8 28 9 5
28	10 3
29	6 9 29 8 5 28 3 10
4 58:24 42 4 59:24 41 6 69:27 39 8 64:40 36
8	44:27 34 10 46:41 32
9	44:36 30
10	41:37 30 14 41:54 27 12 48:44 26
11	29:40 26
12	35:45 24
14	45:49 23
15	36:43 23
14	29:46 21
16	37:78 21
15	25:52 16
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Lokomotiva : Šibenik (4. junija), Famos : Borac (BL), Split : Varteks, Rudar : Leotar, Slavonija : Istra, Zadar : Bosna, Borovo : Maribor. Segesta : Slovan, Čelik ; Sloboda (TZ). (5. junija)
II. liga — vzhod
Sloga : Spartak 1:4 (0:1)
Proleter : Bačka 3:0 (2:0)
Sutjeska : Priština 5:1 (2:0)
Srem : Borac (Č) 3:0 Radnički : Voždovački 0:1 (0:0)
Železničar (N) : Novi Sad 1:1 (1:0)
Lovčen : Budućnost 1:0 (1:01
Trepča : Bor 5:2 (2:1) Sloboda (TU) : Pobeda 2:0 (1:0)
Proleter
Sutjeska
Pobeda
Trepča
Radnički
Bor
Železničar
Noždovački
Lovčen
Spartak
Budućnost
Priština
Sloboda
Borac
Srem Slega N. Sad
29 13 29 13 29 13 29 12 29 13 29 13 29 11 29 12 29 11 29 12. 29 10 29 9 29 8 29 7 29 8 29 8 29 7 29 7
10 6 53:36 36 9 7 59:37 35 7 9 49:40 33 9 8 51:44 33 7 9 46:49 33 6 10 41:32 32 9 10 44:41 30
6	11 40:48 30
7	11 40:58 29
6	11 44:41 30
8	11 36:33 28
10	10 43:42 28 12 9 34:30 25
11	11 24:31 25
9	12 36:41 25
7	14 37:48 23 11 11 36:39 21
0 17 39:67 19
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Spartak : Sloboda (TU). Pobeda : Trepča. Bor : Lovčen, Budućnost: Železničar (N), Novi Sad : Radnički (S), Voždovački : Srem, Borac (C) : Sutjeska. Priština : Proleter, Bačka : Sloga. (5. junija)
SNL
Kladivar : Železničar 5:0 (1:0)
Aluminij : F*udar (T)
5:0 (2:0)
Koner : Ljubljana 4:4 (1:3)
Gorica : Mura 2:2 (1:1) Branik : Triglav preloženo Rudar (V) : Celje
3:0 (2:0)
Aluminij	21	15	3	3	62:21	33
Triglav	20	12	3	5	43:29	27
Celje	21	13	1	6	38:24	27
Ljubljana	23	10	5	6	34:29	25
Rudar (T)	21	10	3	8	39:37	23
Železničar	21	11	1	5	34:45	23
Gorica	21	8	4	9	31:34	20
Mura	21	5	6 10		41:46	16
Branik	20	6	4	10	34:52	16
Rudar (V)	21	7	3 12		34:52	15
Kladivar	21	5	3	13	31:48	13
Koper	21	3	6 12		34:58	12
PAKI PRIHODNJEGA KOLA: Že-lemtčaa: : Rudar (V), Celje : Branik. Triglav : Nova Gorica, Mura : Koper, Ljubljana : Aluminij, Rudar (T) : Kladivar. (5. junija).
Dvanajst pravilnih
1.	Željezničar : Dinamo	—
2.	Velež : Hajduk	1
3.	Rijeka : Olimpija	1
4.	Trešnjevka : Sarajevo	0
5.	Sloga :	Spartak	2
6.	Proleter	: Bačka	1
7.	Sutjeska	: Priština	1
8.	Srem • Borac (C)	1
9.	Radnički (S) : Voždovački 2
10 Lovčen : Budućnost	1
11. Sloboda (TU) : Pobeda	1
12 Borac (BL) : Split	1
Devet pravilnih
5.	Šibenik : Čelik	2
6.	Bosna : Borovo	0
7.	Istra : Zadar	1
8.	Leotar :	Slavonija	1
9.	Trepča :	Bor	1
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Usoden vratarjev spodrsljaj
Po enakovredni igri nogometaši Rijeke premagali Olimpijo 1:0 (0:0)
RIJEKA, 29. maja. Domačini so premagali ljubljansko Olimpijo 1:0 (0:0) z avtogolom v 84. minuti. Strelec je bil šoškič. Tekmi je prisostvovalo kakih 4500 gledaloev, sodil pa je Ilič.
RIJEKKA: Jantoljak, Milevoj, Mugoša, Bmjac, Devčič, Vrankovič, Petrovič, Bursač, Gulin, Radulj (Berčič), Vukoje.
OLIMPIJA: Žabjak, Sombolac,. Jovičevič, Kulenovič, šoškič, Kokot, Frančeškin, Ceh, Zagorc, Mladenovič, Com.
Na razmočenem igrišču so maloštevilni gledalci prisostvovali eni najslabših tekem na Kantridi. Igralci so bili netočni v podajah in So tfed-ko streljali na nasprotna vrata. Raztrgana igra se je v glavnem odvijala med obema enajstercema. Solidna vratarja pa sta imela priliko posredovati le redko. Prilike za zadetek v prvem polčasu so bile približio enake za eno
in drugo moštvo. Najlepšo možnost je imel Zagorc v 23. min., ko je s približno 14 metrov zgrešil vrata. V nadaljevanju je postala igra nekoliko živahnejša, v sredini drugega polčasa pa je pobudo prevzela Olimpija, ki pa svojih priložnosti za zadetek ni znala izkoristiti Proti koncu so pobudo ponovno prevzeli domačini in v tem delu tudi dosegli edini zadetek te-
kme, Srednji krilec Olimpije šoškič je odvzel žogo Bursa-ču ter jo podal svojemu vratarju Žabjeku, ki pa te poteze ni pričakoval in se mu je žoga od prsi odbila v mrežo. Kljub prejetemu zadetku je bil Žabjek eden najboljših igralcev svojega moštva. Dobro pa sta igrala še šoškič in Sombolac.
M. PEROVIČ
Neizkoriščena
enajstmetrovka
MOSTAR, 29. maja — Tekma med Veležem in Hajdukom iz Splita se je končala z zmago domačinov 2:1 (1:1). Strelci: za Velež Mujič v 11. in šestič v 63. min., ta Sllškovič v 2. min. za Hajduk. Fred približno 9000 gledalci je sodil Radunovič iz Tito-
grada.
Velež: Dugalič, čič, Selimotič, “
Primorac, Ra-Djidič, Co-
H. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA (ZAHOD)
Veliko zadetkov - slaba igra
Maribor je premagal doma enajsterico Segeste iz Siska 5:0 (0:0)
MARIBOR, 29. maja. Na igrišču v Ljudskem vrtu so nogometaši Maribora v prvenstveni tekmi II. zvezne lige premagali Segesto iz Siska 5:0 (0:0). Strelci: Prosen v 50., 54., 56., Markovič v 59. in Košak v 84. minuti. Pred približno 5000 gledalci je sodil Košak z Reke. MARIBOR: Vabič, Simeunovič, Grubišič, Sizgoreo, Tolič, Sopič, Košak, Klančnik, Markovič, Prosen, Bin-kovski.
SEGESTA: Manojlovič, Bobič, Boronjac, Busič, Nemet, Perkovič, Pajetič, Držaj, Herceg, Živkovič, Pavlečič.
Mariborska enajsterica je, razen uvodnih 15 minut, očitno podcenjevala nasprotnika, zato je bila igra ležerna in nezanimiva. Gostje so se zavoljo tega dolgo uspešno upirali mlačnim napadalcem, ki so tudi sicer streljali slabo.
Radenkovičevo moštvo - prvak ZRN
FRANKFURT. 29. maja — Moštvo jugoslovanskega vratarja Petra Radenkoviča München 1860 je letos osvojilo nogometno stvo ZRN. V zadnjem kolu YTiin^hPTir^tni d nm a igrali neodločeno 1:1 proti HSV, kar je bilo dovolj za najvišji naslov. Vrstni red pri vrhu lestvice: München 1860 50 točk, Borrussia in Bayern (trener Čajkovski) po 47, Werder (lanski prvak) 45, Köln 44, Nürnberg 39, Eintracht (Frankfurt) 38 itd.
Ocena strokovne komisije SZJ
Pred dnevi je bil v Zagrebu sestanek strokovne komisije smučarske zveze Jugoslavije, na katerem so razpravljali o JŠI, memoria lnih tekmovanjih, mladinskih šolah in o predlogu koledarja za večja tekmovanja.
Glede JŠI so sklenili, da bodo v prihodnje program popestrili, tako da bodo razen tekov in veleslaloma tekmovali tudi v skokih (pionirji in mladinci). Startali naj bi samo nekategorizirani tekmovalci.
Memorialna tekmovanja v Dražgošah in na Igmanu bodo prihodnje leto ob 25-letnici mednarodna; povabljeni bodo tekmovalci iz CSSR, Poljske, Bolgarije, Italije itd., poudarek pa bo predvsem na biatlonu.
Prof. Marjan Jeločnik je orisal delo alpske šole v Kranjski gori, ki nedvomno pomeni korak naprej v razvoju alpskega' smučanja. Po splošnem mnenju je dala prva šola pobudo za podobno delo tudi v drugih središčih. Komisija je sklenila, da mora šola v Kranjski gori s pomočjo VšTK na podlagi svojih izkušenj izdelati načrt dela, ki ga bodo uporabljale tudi druge šole. Poudarjen je bil tudi uspeh planiške skakalne šole, medtem ko je tekaška Šola na Ravnah začela delati prepozno.
V prihodnji sezoni bo v Sloveniji več državnih prvenstev. — V Planici bo prvenstvo v skokih, v Kranjski gori državno prvenstvo v alpskih disciplinah in v Ihanu državno prvenstvo za mladince v skokih.	M. R.
KOŠARKA
Kandidati za evropsko reprezentanco
LJUBLJANA, 2£ maja. Generalni sekretar mednarodne košarkarske federacije William Jones je obvestil prireditelje letošnjega evropskega prvenstva pod koši, ki bo 14 in 16. oktobra v Ljubljani, da je selektorska komisija izbrala naslednje kandidate za evropsko reprezentanco: Baroc, Zidek. Žedni ček, Amer (vsi Slavlja Praga), Rodriguez, Luyk, Burgess. Sevi-liano (vsi Real Madrid), Stevem-ers. Loridon, Hillen. Michleet (vsi Racing Malines). Savov. Barčov-ski( Cerveno zname). Zoupas, Mo-schos (AEK Atene). Albu (Dinamo Bukarešta). Degros (Denain). Li-kszo, Langiewicz (Wisla Krakow). Travin, Vplnov. Lipso (vsi CSK Moskva).
Organizatorji velikega košarkarskega turnirja so po posvetovanju
movanja za pokal evropskih prvakov sklenili, da bodo na turnirju v Ljubljani razen evropske reprezentance in pokalnega prvaka Sim-menthala igrali še dvanajstere! domače Olimp) ie in Beograda in ne Zadra kot so prvotno mislili. Z košarkarjev Beograda oktobra bosta vojaško suknjo že slekla Korač in T. Rajkovič) bo turnir pridobil na kvaliteti.
Partizan Zalog na trhlih nogah
Edino telesnokul turno društvo v Zalogu pri Ljubljani je imelo te dni redni občni zbor, ki pa ni uspel, saj se ga je udeležilo le 21 ljudi, od tega le sedem odraslih.
Iz poročil posameznih načelnikov sekcij je bilo razvidno, da sta v minulem letu dejansko delovali le dve, ln sicer smučarska in namiznoteniška, za kar pa gredo za-
sluge predvsem tovarišema Poldetu Ferležu in Vilku Slugi.
Tudi finančno je bilo društvo v preteklem letu na precej šibkih nogah, ves denar kar ga pa Je imelo , je porabilo za izgradnjo 40-metrske skakalnice. To vsekakor ni bila slaba investicija, saj je skakalnica v Zalogu ena največjih v občini Moste-Polje in je bilo na njej že uspelo tekmovanje.
Nekako sredi polčasa so bili gostje enakovredni in bi bili skoraj prišli v vodstvo, če ne bi bil Držaj od blizu streljal žogo v Vabiča, takoj zatem pa Herceg poslal žogo čez vratnico, šele v zadnjih minutah so se Mariborčani nekoliko -razživeli in pri tem dvakrat spravili obrambo Segeste v hude težave, toda Sizgoreo in Klančnik nista znala matirati vratarja.
Po odmoru je vijoličastim zagotovil zmago šele Prosen v pičlih šestih minutah, ko je trikrat zapored premagal dotlej odličnega vratarja Ma-nojloviča. Prvi gol je dosegel po kombinaciji s Klančnikom in Sopičem, pri drugem je sodeloval Košak, pri tret-
jem pa Markovič.. Ti zadetki so gostom malone odvzeli voljo, tako da so znatno popustili, kar je slej ko prej izrabil še Markovič, ki je po samostojnem prodoru dosegel še četrti gol.
Dogodki na igrišču so odtlej dalje spet potekali brez kdove kakšnih vznemirljivih prizorov, vendar pa se je poznalo, da gostom primanjkuje sapa, medtem ko so se domačini čedalje bolj uveljavljali z vzorno telesno vzdržljivostjo. Ta prednost je bila dovolj, da so vijoličasti potisnili nasprotnika v obrambo, jo dolgo časa oblegali in naposled enega izmed mnogih poskusov kronali še s petim zadetkom, ki ga je dosegel Košak.
Kljub visoki zmagi pa Maribor ni zadovoljil, razen seveda v začetku drugega polčasa. Gostje so se sprva dobro branili, razen tega pa izvedli tudi nekaj smotrno speljanih akcij.
Pri Mariboru so se odlikovali Prosen, Grubišič, Sizgoreo in Klančnik, pri Segesti pa Pavlečič.
Z. VAHTAR
kič, Glavovič I., Mujič (Glavovič H.), Šestič, Orufievič.
Hajduk: Vukčevič, Cuzzl, Djaja, Sliškovič, Tomič Kovačevič, Hlev-njak. Nadoveza, Kozlina, Perič, Ivkovič.
V dramatični igri so riomn£ini zasluženo premagali moštvo Hajduka. Zmaga bi po dogodkih na terenu morala biti še višja. Splitčani so dobro začeli in že v 2. min. dosegli zadetek po krivdi domačega vratarja. Velež je Izenačil v 11. min. na dokaj čuden način. Vratar Vučkovič je degažiral Žogo, ki je zadela Mujiča v glavo in se skotalila v gol. Udarec je bil tako močan, da je Mujič obležal nezavesten. Zaradi Igranja z roko Je sodnik dosodil dve enajstmetrovki, eno za Hajduk in eno za Velež, ki pa ju napadalci niso izkoristili. A. hadžajltO
Nezanimiva igra
ZAGREB, 29. maja (Tanjug) — Trešnjevka je na domačem igrišču Igrala neodločeno 1:1 (0:1) s Sarajevom. Strelca: Garov (avtogol) za Sarajevo v 2. min. in Gašič za Trešnjevko v 56. min. Sodil Je Jakše iz Ljubljane. Gledalcev 1000.
Trešnjevka: Bilič, Biščan. Kovač, Garov, Kasumovič, Bmčič, Bjel-čič. Bradač, Gašič, Brajkovič fn Pavlica.	—
Sarajevo: Muftid (Sirto), gič, Ristič. Jesenkovič, Biograd-lič, Vujovič. Blaževič, Prodanovič, Mušovič, Prlječa, Antič.
Nobeno moštvo rt imelo kaj izgubiti niti dobiti, zato sta obe ekipi igrali odprto in borbeno, vendar je bila to slaba in nezanimiva Igra.
TEKMOVALCI KATEGORIJE DO 250 CCM NA PROGI. Okrog 40.000 gledalcev je spremljalo privlačne boje.	Foto: Busič
Tudi brez rekorda - odlično
Približno 50.00 gledalcev na velikih motorističnih dirkah v Škofji Loki
ŠKOFJA LOKA, 29. maja. Pred približno 50.000 gledalci so bile danes ob lepem vremenu na 4500 m dolgi progi v Škofji Loki tradicionalne 17. motorne dirke za nagrado Loke z udeležbo dirkačev iz sedemnajstih držav. Številno,,občinstvo je prišlo na račun: dva nova kategorijska reKorda (v kategorijah 50 in 350 ccm), zmaga Jugoslovana Aleša Mrzela v razredu 250 ccm in druge dobre uvrstitve Jugoslovanov, imenitne vožnje in zagrizeni spopadi v vseh šestih razredih s 163 starti — to je bil glavni izkupiček skrbno pripravljene prireditve, ki pa žal ni navrgla novega absolutnega hitrostnega rekorda.
Dirke so se začele tako, kakor so si številni gledalci želeli: z novim kategorijskim rekordom. Junak najlažjega razreda motorjev do 50 ccm z 18 tekmovalci je bil 27-letni plavolasi poklicni dirkač zahodnonemške tovarne Kreidler Rudolf Knuz, ki je s 107,856 km na uro zboljšal lanski rekord svojega slovitega rojaka Anschaidta. Knuz je zmagal premočno in se tako oddolžil "
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Štirje zadetki Krnica
Nova zmaga Aluminija - Vodeče moštvo premagalo Rudarja (T)
29. maja. — Po lepem, le nekoliko vetrovnem vremenu sta se pomerili enajsterici Aluminija in trboveljskega Rudarja. Domačini so dosegli zasluženo visoko zmago 5:0 (2:0). Strelca sta bila Kmič v 17. (11 m), 26., 57. in 83. min, ter Satler v 47. min. (11 m). Pred približno 700 gledalci je sodil Kalin iz Ajdovščine
ALUMINIJ: Bračič, Tkalec, Mesarič, Satler, Muršec, Vodušek, Knežević, Milosavljevič (Todorovič), Markovič, Kmič, Spehonja.
RUDAR:	Krajšek, Kolmančič.
Levec, R. Krafogl, Zalokar, Breznikar, I. Krafogl, žibert, Oberčkal, Pajer, Cop.
Aluminij si je že v prvem polčasu zagotovil zmago z dvema zadetkoma, danes Izredno razpoloženega Kmiča. Prvi zadetek' je bil dosežen z enjstmetrovko, ki jo je sodnik upravičeno dosodil zaradi prekrška nad Markovičem. Igra je bila v prvem polčasu lepša, verjetno zaradi tega, ker so gostje kasneje popolnoma popustili in se povlekli v obrambo. Tudi tretji
zadetek je bil dosežen z enajstmetrovko, ki je bila dosojena zaradi igranja z roko. Realizator je bil branilec domačinov Satler. Sedem minut pred koncem je Kmič dosegel še zadnji peti gol, ko je preigral obrambo in vratarja gostov. S to zmago si je Aluminij zagotovil udeležbo na kvalifikacijah za vstop v H. zvezno ligo.
I. MAZERA
Poraz Celja v Velenju
VELENJE, 29. maja. Moštvo domačega Rudarja je danes premagalo Celje s 3:0 (2:0). Strelca: Bizjak v 25. in 34. min. ter Vladi-savljevič v 70. min. Sodil Vojevič iz Ljubljane. Gledalcev 300.
Radan Devič, Tomšič, Reznak, Kuret, Koren, Sitar, Vodeb, Top-čič, Bizjak (Majdak), Vladisav-Ijevič, Gojevič.
Celje: štancar, Mihelin, Reberšak, Letner, Majerovič, Marcius,
Hribernik, Dvornik, Artelj, Reg-ner, Hohnjec.
Velenjčani so prijetno presenetili maloštevilne gledalce, saj so nadigrali goste v vsem. Od številnih priložnosti v prvem polčasu pa so izkoristili samo dve. Tudi Celjani so Imeli nekaj priložnosti, vendar je domači vratar uspešno R. 2.
Po domačih krajih
AVTO-MOTO
Premalo udeležencev
SLOVENSKA BISTRICA, 29. maja. V mestnem parku je bilo danes izbirno tekmovanje v spretnosti vožnji za sestavo štajerske reprezentance, Id se bo 5. junija pomerila v troboju z avstrijsko štajersko in Koroško. Ker se je tekmovanja udeležilo le 22 vozačev, bodo reprezentanco sestavili pozneje.
V posameznih disciplinah so zmagali — mopedi: Blažič (Mrb) 595 kazenskih točk, motorji do 250 ccm: Germ (Sl. B.) 532, avtomobili do 898 ccm: Kolenko (Sl. B.) 696, avtomobili nad 1000 ccm: Ulaga (Ljubljana) 1251
A. Š.
Jeseničani premagali Alpino
SLOVENSKA BISTRICA, 29. maja. V domu TVD Partizan je bil četveroboj 6. kola slovenske lige v judu med Impolom H, M. Soboto, Jesenicami in Alpino iz 2irov. Najbolj zanimiv je bil dvoboj Alpina : Jesenice. 2e je kazalo, da se bo končal neodločeno, ko je Kučina v odločilnem srečanju dosegel 10 točk. Najboljši je bil domačin Vidmajer, ki je zmagal v vseh dvobojih.
Rezultati: Impol n : Alpina 15: 23, Alpina : M. Sobota 30:20, Impol H : Jesenice 15:23, Jesenice : Alpina 25:20.
V torek bo v Slovenski Bistrici prijateljski dvoboj med domačimi judoisti in vojaško ekipo Lotnik iz Varšave.	.	,
A. š.
Balkanski prvaki v boksu
BEOGRAD, 29. maja. Na balkanskem prvenstvu v boksu, ki se je končalo danes na Tašmajdanu, so Jugoslovani osvojili šest.zlatih in štiri bronaste kolajne. Bolgarski boksarji so osvojili štiri zlate, pet srebrnih in eno bronasto, Tur-
ki pa po štiri srebrne in bronaste kolajne:
Rezultati finalnih srečanj: muš-ja kategorija: Amžic (J) : Panajo-tov (B) 2:0, bantam: Petrič : In-džesu (T) 2:0, peresna: Veselinovič : Trajkov (B) 2:0, lahka: Vu-jin (J) : Piličev (B) 2:f polvel-ten Stojčev (B) : Kland ”u (T) 2:0 (t. k. o.), velter: Rs / (B) : Sandal (T) 2:0, polsrednja: Geor-gijev (B) : Kamači (T) 2:0. sred-nja: Premuš (J) : Bumov (B) 2:0 (t. k. o.), poltežka: Keler (J) : Nikolov (B) 2:0, težka: Pandov (B) : Mariucan brez borbe.
Zanimiva prireditev na hipodromu
LJUBLJANA, 29. maja — Konjeniški klub Ljubljana je imel danes na hipodromu v Stožicah zanimivo prireditev v okviru proslav dneva mladosti. Gledalci so se lahko seznanili s kvadrilo oziroma dresurnim jezdenjem. Ti točki so izvajali Dušan Katona, Mojca Vončina, Jan Jeklič in Ste fan Forjan. Na sporedu je bilo tudi preskakovanje zaprek. Sodeloval je tudi Rajko Hpkič (JLA iz Beograda). V preskakovanju zaprek se je zlasti odlikovala Mojca Vončina.	J. M.
BADMINTON
Partizan (Ježica) uspešen
LJUBLJANA, 29. maja. Včeraj sta se v prijateljskem dvoboju pomerili badmintonski ekipi Partizana Ježica in SGS iz Spittala. Domačini so zmagali 6:5. Točke za Ježico so osvojili Drinovec, Jereb, Plut ter dvojice Drinovec —1 Jereb, Ravnikar — Drinovec in Far* čnik — Jereb.
B. P.
REKA, 29. maja. — Zakasnelo srečanje H. zahodne hrvatsko-slo-venske lige med ekipo TAK Rijeka in TAK Lika se je končalo z zmago Like 24:0, ker Rijeka ni imela zadostno število tekmovalcev. Prijateljsko srečanje pa se je končalo 12,5:9 za Liko.
Razigrani Celjani
CELJE, 29. maja' Na GkMji so nogometaši Kladi var j a v prvenstveni tekmi premagali Železničarja 5:0 (1:0).
Strelci: Jelen 3, Vodeb in šde-delj. Pred kakimi 150 gledalci je sodil Lukežič (Lj).
Kladivar: Gobec, Stropnik, Vodeb, škedlj, štajcer, Perpar, Perc, Cigoj, Babič (Dobrajc), Kokotec, Jelen.
Železničar: Ki tak, Breznik-1., Perše, Kreač, Rupnik, Trobec, Muhič, Malek . (šunder), Šoštarič, Breznik H., Polner.
Mariborčane je doletela prava katastrofa, ki pa se ji skoraj niso mogli ogniti. Trčili so na izredno razpoloženega nasprotnika, razen tega pa so branilci vse preveč zanemarjali mladega Jelena, ki je 3 pobege kronal s 3 zadetki. Gostje pa kljub temu niso imeli podrejene vloge, saj so izvajali dokaj spretne nasprotne napade, toda zadnja zapreka — vratar — je bila nepremagljiva.	k. JUG
Dobri napadalci
29. maja. — v prvenstveni tekmi SNL sta se Koper in Ljubljana razšla neodločeno 4:4 (1:3). Pred 300 gledalci je sodil Peljhan iz. Ajdovščine. Strelci: Ivankovič (11. m.), Perpič, Vižintin, Škorjanc (11 m) za’ Koper Djaferovič 2, '«r Sipčič 2 krat za Ljubljano.
KOPER: Horjak, Tribkovič, Kle-cin, Furlanič, Milič, Cuban, Pecr-pič, Škorjanc. Kavalič, -Ivankovič, Vižintin.
LJUBLJANA: Del je, P opara, So-šter, Rotar, Hrastnik, Dolenc, Ce-lalič, Sipčič, Dane,.Djaferovič Likar.
Koper je zapravil zadnjo možnost za obstanek v ligi. p0 nervozni igri v prvem polčasu je prejel tri gole in vsi napori, da bi nadomestili visoko razlito in zmagali, 90 bili zaman. Obramba je odpovedala, napad pa je s štirimi zadetki zadovoljil. Zelo se je odlikoval vratar Ljubljane Delja, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov I.
Enakovredna tekma v Novi Gorici
NOVA GORICA, 29. maja — V prvenstveni tekmi SNL je Nova gorica igrala neodločeno z Muro iz Murske Soboto 2:2 (i:i) p^j 500 gledalci je rodil Zorec. Strelci-v 20. in 58. min: Uršič za Novo Gorico ter v 24. min, Maučec in 61. Tkajčec za Muro.
NOVA GORICA: Leban (Vuk) Žižmond, šufcneJP,'£lede, Fon, jug Pribič, Vogrič, • Černič, PuriS (Lincinder), Uršič.
MURA: Bavčar, Sečko, Tkalčec Horvat I, Pušarič, Horvat H, rotar, Koblencar, Glažar, Maučec Miloševič.
Tekma je bila ves čas precej izenačena. V prvem polčasu Je imela rahlo premoč domača ekipa, v drugem pu gostje. Obe moštvi sta zapravili številne priložnosti za —’
Avstralcu Smithu za nedavni poraz na »Veliki nagradi Avstrije«. Za naslednji mesti sta se zagrizeno spopadla Danec Nielsen (3.) in Nemec Eser (4.). Zelo je presenetil Jugoslovan Bemetič s Tomosom D-5, ki je s pametno vožnjo v. vseh osmih krogih zasedel opazno peto mesto. Eden izmed (zagonetnih) favoritov Italijan Parlotti s Tomosom je zaradi okvare odstopil v drugem krogu.
Rezultati— 50 ccm (8 krogov): 1. Knuz (ZRN kreidler 20:21,0, najboljši krog 107,856 km/h — ka-tegorijski rekord), 2. Smith (Avstralija, derbi) 21:02.3, 3. Nielsen (Dan. kreidler 21:07.3, 4. Eser (ZRN, honda Cr 110), 5. Bemetič (Jug., tomos D-5) itd.
Zmaga Jugoslovana
Izenačeni razred 250 ccm z 29 dirkači bi lahko imenovali dirk-n osmoljenih favoritov ali dirko 29-letnega kustosa škofjeloškega muzeja Aleša Mrzela. S starta je krenil najhitreje Parlotti in vodil do četrtega kroga, ko je bil primoran, da se je ustavil, pri svojih presenečenih In številnih mehanikih. Nesrečnemu Tržačanu je izpustila zadnja zračnica! Skoraj je dobil živčni zlom. Ko so mehaniki vnovič pripravili motor, so mu tekmeci pobegnili že za • poldrugi krog, vendar se je majhni dirkač divje pognal v brezizgledno zasledovanje. Tudi nekaterim drugim favoritom ni bilo prizanešeno: Smith na drugi poziciji je lažje padel, Novozelandcu Molloyu pa je odpovedal stroj.	'
Občinstvo vzdolž proge je najbolj živahno vppodbujalo domačina Mrzela, ki 4 je s pet let starim strojem bil že od starta med najboljšimi — tretji. Pri smoli nekaterih favoritov je spretno izkoristil svoj dobri položaj in na prvem mestu dolge kolone s precejšnjo prednostjo nezadržno drvel proti cilju in lepemu zmagoslavju naproti. 1
S svojevrstnim podvigom se je izkazal tudi lanski zmagovalec, Irec Coulter, ki je startal izredno slabo, vendar je ob dobri pomoči svoje žene Diane napredoval iz kroga v krog do drugega mesta. Za njim so se uvrstili Italijan Ri-ziero, Američan Richman in naš Bevanda.
Rezultati 250 ccm (12 krogov): 1. Mrzel (Jugoslavija) aermacchi 28:05,4, najboljši krog 117,733 km na uro, 2. Coulter (Irska bultaco TSS) 28:11,0, 3. Riziero (Italija, aermacchi) 28:40 2,	4. Richmari
(ZDA, bultaco TSS), 5. Bevanda (Jugoslavija, morini) in tako dalje.
Novo presenečenje — Irec Goosen
V kategoriji motorjev do 125 ccm je startalo 19 dirkačev. Vodstvo je takoj prevzel Ginger Mol-loy — do šestega kroga, ko je moral odnehati zaradi okvare. Enaka usoda je doletela tudi Smitha nekaj poprej. Pred vsemi pa je nato nezadržno dirjal
svoji prvi mednarodni zmagi nasproti 22-letni Irec Goosen. Peto leto že dirka, nad šoijo Loko in Slovenijo pa je navdušen na vsej črti. Za njim se Je plasiral Švicar Kormann, za tretje mesto pa se je razvila ogorčena borba med Parlottijem, ki je startal predzadnji z velikim zaostankom, in našim zanesljivim Bemetičem. Ko. lo ob kolesu sta se potegovala za častno tretje mesto. Na cilju je imel Bemetič svoj nos spredaj. Občinstvo je bilo vnovič prosene-čeno nad danes zares dobro razpoloženimi Jugoslovani.
Rezultati do 125 ccm (10 krogov):	1. Goosen (Irska, bol taco)
20:15,0 (najhitrejši krog 113,924 km na uro), 2. Kormann (Švica, boltaco) 24:19,2, 3. Bemetič (Jugoslavija, bultaco) 24:28,1, 4. Par-lotti (Italija,- morini), 5. Coulter (Irska, bultaco) in tako dalje.
Drugi rekord v kat. do 350 ccm
Med 22 dirkači je 27-letnl profesionalec Grassetti (It.) vodil od starta do cilja. V šestem krogu je s 127.359 km na uro izdatno zboljšal dve leti star rekord Angleža Johna Smitha. Do tega uspeha se je dokopal ravno še o pravem času. Dva kroga pozneje je namreč začelo deževati; dirkač^ med katerimi ni bilo več nobenega Jugoslovana, so zmanjšali hitrost, njihove vrste pa so se zaradi okvar in lažjih padcev redčile na tekočem traku. Med drugimi je imel že tretjič smolo Parlotti (v petem krogu — okvara). Za druga najboljša mesta je bil srdit boj, ki se je končal takole: Young, R8d-berg in Brixl.
Rezultati do 350 ccm (15 krogov): 1. Grassetti (It., bianchi) 33:45,2 (najboljši krog 127,359 km na uro — kategorski rekord), 2. Young (VB, AJS 7-R) 34:12*3, 3. RSdberg (šved., aermacchi) 34:24,4, 4. Drixl (It., aermacchi), 5. Seidl (ZRN, norton mame) itd.
Young prvi tudi letos
Največje zanimanje je bilo seveda za tekmo najtežjih motorjev do 500 ccm. Gledalci so živahno ugibali, ali ho najboljšim uspelo porušiti dve leti stari absolutni hitrostni rekord škofjeloškega kroga, ki ga je dosegel pokojni Novozelandec Morrie Low.
Začetek je kazal dobro: lanski zmagovalec Young in Italijan Grassetti sta se divje spopadla. Rezultat je bil, da je Grassetti v petem krogu navil hitrost na 130, 435 km na uro, kar jč največja dosežena hitrost na današnjih dirkah. Dosežek pa je terjal ži^ tev: Italijan se je v osmem krogu moral ustaviti pri mehanikih, a Je dirko nadaljeval, dokler v dvanajstem krogu ni dokončno potisnil neubogljivega stroja v bokse. Za Younga, ki je včeraj v AMD zvedel, da mu je v Londonu umrla mati, je bila pot do zmage odprta, saj je razen v prvem krogu vozil ves čas na vodilni poziciji.
500 ccm: (15 krogov) 1. Young (V. B, Matchless G-50) 31:52,0, (najhitrejši krog 129, 393 km na uro), 2. Lenz (Avstr., Matchless G-50) 33:00,0, 3. Hawthorne (V. B. Nortno Manx) 33:04,0, 4 Allner (ZRN, BMW RS), 5. Howe (Kanada, Norton Manx) itd.	^
Tudi ženska zmagala
Med osmimi prikoličarji, za katere ni bilo nič manjše zanimanje, je pričakovano zmagal favorit, 37-letni izvedenec
s sovoznico, 27-letno arhitektko Neumannovo (2$RN).
Prikolice (12 krogov): 1. Bust-cher — Neumannova (ZRN, BMW RS) 28:14,1 (najhitrejši krog 116, 547 km na uro), 2. Wolfhart — Schwips (ZRN BMW RS) 28:25J), 3. inž. Snajder — RoganCJug, BMW RS) 28:26,0, 4. Vogel — Leis-sing (Avstrija, BMW RS), 5. Jelen — Gerden (JUG, BMW R 61) itd.
TT jJBELEB
Dva
zmagovalca
Nogometni turnir UEFA
S polfinalnima nogometnima tekmama za mladinski turnir UEFA med Italijo in SZ ter Jugoslavijo in Španijo je bilo končano to mednarodno tekmovanje. Nastopilo je vsega 16 mladinskih rezrezentanc iz Evrope.
V borbi za 3. oziroma 4. mesto je Jugoslavija odpravila Španijo, medtem to.se je finalna tekma med Italijo in SZ končala neodločeno. Po tekmovalnih določilih niso igrali ne podaljška niti nove tekme niti se poslužili žreba, temveč veljata v tem primeru za zmagovalca obadva.
sz
Italija 0:0
maja.
BEOGRAD, 29. maja. Na stadionu JLA sta reprezentanci Italije in SZ igrali finalno tekmo neodločeno 0:0. Pred 2500 gledalci je sodil Francoz Lacoste.
Pred odmorom so bili mladinci Z nekoliko boljši od nasprot-ki se je kdaj pa kdaj po-. istre igre. Po odmoru se je obema napadalnima peter-ečkrat ponujala priložnost, sta bila oba vratarja vselej 1
nlka,
Jugoslavija 2:0 (0:0)
Španija
). maja. — Na turnirju mladinskih nogometnih re-nrezentanc UEFA je reprezentanca Jugoslavije osvojila 3. mesto, ker je premagala Španijo z 2:0 (0:0). Strelca: Dakič v 60. in Popivoda v 78 minuti. Sodil je Anglež Craw-ford. Stadion JLA, gledalcev 2500.
Jugoslovanov je zasluže-so bili aktivnejše moštvo, tehnično boljši in nevarnejši. Španci so od časa do časa nevarno napadali, toda vse njihove akcije je naša obramba pravočasno ustavila.
V jugoslovanski ekipi je bil najboljši vratar Vučkovič, ki je dober del tekme branil poškodovan.
Nogometaši za tekmo z Bolgarijo
BEOGRAD, 29. maja. — Za prijateljsko nogometno tekmo, med reprezentanco SFRJ in Bolgarije, ki bo 1. junija v Beogradu, je selektorska komisija NZJ že določila kandidate. To so Pantelič, Cuzzi, Jeftič, Gugleta,' Vasovič, Se-kereš, Samardžić, Hasanagič, Brzic, Skoblar, Vukoje, Lam-za, Bečejac, Zambata, Mušovič, Moj sov in Santrač. Razen njih so upoštevali še šoškiča, Durkovića, Jusufija in šeku-larca, ki bo zanje ta tekma zadnja pred odhodom v tujino.
V predtekmi srečanja Jugoslavija : Bolgarija se bosta pomerili v borbi za prvo mesto v tekmovanju amaterskih reprezentanc ekipi Slovenije in Makedonije.
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
Rudar bi bil zaslužil remi
TrBoveijčani so igrali s Sarajevčani v Visokem
Najvažnejša tekma 23. kola je bil zagrebški derbii v katerem je Medveščak že takoj v začetim povsem nadigral moštvo Zagreba. Povedel je kar s 5:0, nazadnje zmagal s 4 goli razlike in s tem še potrdil svojo kandidaturo za naslov državnega prvaka.
Rudar
KOMENTARJA
NESRE-
ČEN
PORAZ
Z malo reč sreče bi lahko osvojili na Kantridi eno točko. V povprečni igri je Olimpija, v primerjavi z zadnjimi nastopi, prikazala nekoliko boljši nogomet, pri čemer so imeli napadalca nekaj izredno lepih priložnosti,_ki pa so jih spet zamudili, ko sem že na tihem z delitvijo izkupička, pa je spet zadela smola; Žabjek je že ubranjeno žogo spustil iz rok, s čimer je bila usoda zapečatena.	BRANE ELSNER
NASVET JE ZALEGEL
Pogosto se dogaja, da igralci podcenjujejo slabšega nasprotnika in da se jim to kasneje maščuje. Danes smo imeli priložnost videti ~nekaj podobnega v prvem delu igre, vendar so igralci po kratkem »predavanju« v polčasu zaigrali z več volje. Prosen je bil junak tekme, po-hvaliti pa meram tudi druge Iz napada. Segesta mi je bila všeč v začetku zaradi tega, ker ni klonila že vnaprej.
V ŠIMUNIC
pi kAT »
: Crvena
(9:8)
Dinamo
Borac
Bosna (S)
6:5 (4:3)
VISOKO, 29. maja — V prvenstveni tekmi ZRL za moške je Bosna iz Sarajeva premagala trboveljskega Rudarja 6:5	(4:3).
Bosna: Mostarac, Mukovič, čen-gi 2, Janič, Miloševič, Trajkovič 1, Pilić 2, Martinčević 1, Grozda-nić, Tičič.
Radar: Lopan. Knez, Bašič 2, Škrinjar 1, Butković, Ačkun 1, Dornik, Bernik 1, Zgomba.
Ker je igrišče sarajevske Bosne še vedno suspendirano, so tekmo odigrali na stadionu »7. aprila« v Visokem. Srečanje ni zadovoljilo maloštevilnih gledalcev. Slabo sta igrali obe moštvi, v glavnem zaradi nervoze, svoj delež pa je prispevalo tudi hladno vreme z dežjem. Po dogodkih na igrišču bi najbolj ustrezal neodločen rezultat. Pri Bosni sta se izkazala vratar Mostarac ta Cengič, pri Rudarju pa prav tako vratar Lopan in Ačkun.	~
Partizan (Bj) zvezda 22:15 Rabotnički 13:22 (4:11)
Partizan (Bgd)
9:13 (5:6)
Zagreb : Medveščak 9:13 (1:5)
Crvenka : M. Bosna 15:8 (9:4)
Železničar : Bosna (V) 9:7 (5:3)
Medveščak	23	16	5 2 394:244	37
Partizan (Bj)	23	15	4 4 383:292	34
Zagreb	23	15	2 6 368:278	32
C. zvezda	23	14	1 8 315:297	29
Borac	23	11	2 10 364:344	24
Železničar	23	11	2 10 305:308	24
Partizan (Bg)	22	9	4 9 312:310	22
Bosna (V)	•	23	9	3 11 293:294	21
Dinamo	21 93/9 296:310 21
Mlada Bosna	23	10	0 13 295:307	20
Crvenka	23	8	2 13 344:380	18
Rudar	23	8	1 14 312:346	17
Bosna (S)	21	5	3 13 260:310	13
Rabotnički	22	2	0 20 278:436	4
ZRL - ženske
V	nedeljskem kolu zvezne rokometne lige za ženske so bili doseženi naslednji rezultati: Grafičar (Osijek) : Beograd 6:6 (3:3), Tek-stilac (Pančevo) : Partizan (Som-bor) 4:1 (2:0), Drvodjelac (Virovitica) : Trešnjevka (Zagreb) 3:5 (2:3), Lokomotiva (Zagreb) : Proleter (Zrenjanin) 8:9 (6:4), Spartak (Subotica) : Slavonka (Nova Gradiška) 10:5 (5:3).
V	najvažnejši tekmi kola je vodeča Podravka Igrala v gosteh ne-
------------~---- 6:6.
SRL — MOŠKI
Piran : Celje 12:10 (8:5)
PIRAfj. 29. maja. Pred 300 gle-dalci je. Piran premagal Celje — 12:10 (8:5). Sodil je Kren iz Ljub-ljane. Strelci za Piran : Koljšek 2, Četne 1, Brezovec 3, Dobnik 6, za Celje pa Koren 2, Krelj 1, Po-velej 1, Goršič 1, Sledič 2 in Dja-ldč 3.
V pravem navijaškem vzdušju je domača ekipa slavila zmago nad republiškim prvakom. Celjani se še niso prav ogreli, to so že imeli v sveži Štiri gole. V dru-
gem delu igre so Celjani sicer skušali nadomestiti zamujeno, toda odlični vratar domačih Pušpan je bil skoraj nepremagljiv. Tekma je bila zelo borbena, včasih celo preostra. Pri Piranu so vsi igrali dobro, pri Celju pa se je odlikoval Goršič
J.
Ajdovščina : 25:20 (12:6)
Branik
AJDOVŠČINA, 29. maja. — Na igrišču pri osnovni šoli je moška rokometna ekipa Ajdovščine premagala Branik 25:20 (12:6). Pred približno 200 gledalci je sodil Kastelic (Ljubljana).
AJDOVŠČINA: Jejkič, Ergaver 3, Pizzüini 3, Tominc 3, Sosič, Kov-ca 4, Lulik, Kalin 1, Marc 6, Kunej 5, Wölfling.
BRANIK: Kramberger, Kukovec 3, Vogrinc 10, Purkeljc 2, Kancler 3, Geržina 2, Marič. Efer.
Domačina rokometašem je naposled uspelo doseči prvo zmago v letošnjem prvenstvu. To je bila dinamična igra s hitrimi nasprotnimi napadi, s kakršnimi so se odlikovali rokometaši Ajdovščine, ki so zasluženo pobrali celoten izkupiček.
I. SUCUR
Slovan : Kranj
28:16 (16:6)
LJUBLJANA, 29. maja — Igriše Gledalcev 50. Sodnik iz Maribora.
Slovan: Soklič, Ferbežar 1, Vesel 2. Orehek 4, Šturm 3. Artnak, Kos 2, Golja 8, Pirc 6, Germ 2.
Kranj: Zavrl, Gros 2, Arh 3, Ankele 4, Krampel 4, žun, Bašar 2, šifrer 1, Cenigoj.
Domačini so z visokim i^idnn) premagali ekipo iz Kranja. V prvem polčasu je moštvo Slovana igralb zelo hitro in učinkovito kot v drugem delu, ko je nekoliko deževalo. M. FEJOVIC
SRL — ŽENSKE
Piran : Selca 12:3 (6:0)
PIRAN, 29. maja. Piran je visoko premagal ekipo Selc 12:3 — (6:.0). Pred 300 gledalci je sodil Mavrič iz Ljubljane Strelke za Piran: Bevc 3, Jeraša 4, Radin 3, Pipan 2, za Selca pa Benedičič 1 Cufer 1 in Pikuš 1.
V hitri igri so domačinke zlahka premagale ekipo Selc, ki se bori za ostanek v ligi. Kljub visokemu rezultatu je mlada in neizkušena ekipa gostij pokazala več kot so gledalci pričakovali. Pri Piranu je bila najboljša pri Selcah pa Čufarjeva.
J.
Slovan : Kranj 10:11 (7:3)
LJUBLJANA, 29. maja — Igri-šče Slovana. Gledalcev 200. Sodnik Ogner iz Maribora.
Slovan: Meljo. Kliček,, Kristan 2. Palčič 2, Podrepšek 1. Bernik, Arko 2, Mlekuž, Kastelec 2, Ros 1.
Kranj: Kražaj, Klemenčič. Li-kart 1, Kolman 3, Ankele 5, Centa. Toler, Kristan 2.
Nepričakovano je Slovan v prvem polčasu povedel proti mnogo boljšim igralkam iz Kranja. Ankeletovi je nazadnje le uspelo urediti vrste Kranjčank. Ko je potem domača obramba zaigrala slabo, je Kranj le še dobil. Na tekmi se je ponovno izkazala kot izvrstna strelka Ankele tova, saj je nekaj zadetkov dosegla iz precejšnje daljave.
Ajdovščina 0:5 b. b.
Branik
%
Voz se je zrušil na delavca
PTUJ, 29. maja — V vasi Trški vrh pri Gorišnici se je včeraj ob 17.30 smrtno ponesrečil 594etni Ivan Furjan, iz Turškega vrha št. 2. Jože Petek iz Zabovcev je po strmi kolovozni poti spravljal seno v dolino. Na vozu je bilo 1500 kilogramov sena in ker je pot zelo slaba je pet ljudi podpiralo voz in ga držalo v ravnotežju, tako da se ni prevrnil. Na ostrem levem ovinku pa se je voz kljub temu prevrnil in pod seboj pokopal Furjana. Ponesrečenec se je hudo ranil po glavi in prsih ter je že na mestu nesreče umrl.
Otroka utonila
MARIBOR, 29. maja — Popoldne so našli na dvorišču Gozdne ulice 4 v vedru za deževnico mrtvega dveletnega Draga Rozmana. Otrok je prišel do vedra in se prevrnil vanj. Ker ni bilo nikogar v bližini, je utonil. M.
ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH, 29. maja — Ob 13.40 je v štiri metre globokem požarno varnostnem bazenu sladkogorske tovarne papirja na železniški postaji v Šentilju utonil desetletni Franc šikar, učenec tretjega razreda osnovne šole Sladki vrh, doma iz Selnice ob Muri 87. Čeprav ni znal plavati, je skočil v bazen. Očitno ni vedel, da je bazen tako globok.	M.
Nesreče v minulem tednu
V sedmih dneh je 8 ljudi izgubijo življenje
število prometnih nesreč, ki se pripetijo na cestah v Sloveniji, se je v zadnjih tednih precej povečalo in se približuje številki 200. V minulem tednu je bilo v naši republiki 195 prometnih nesreč. Pri tem je izgubilo življenje osem oseb, v bolnišnice so morali odpeljati 61 hudo ranjenih in nekaj manj laže poškodovanih ponesrečencev. Tudi gmotna škoda na vozilih je bila precejšnja. Ocenili sp jo na približno 591 tisoč N din.
Pri nesrečah so se smrtno poškodovali kolesarja, Popotnika v osebnih avtomobilih, avtomobilist, pešec in motorist. V teh dneh je umri tudi pešec, ki se je ponesrečil že prej: Nepazljivost je bila kar dvakrat vzrok nezgodi, ki se je končala s smrtjo; zaradi
Prehitro je vozil
KOPER, 29. maja — Sinoči ob 22.30 je 29-letni Andre Gorjan peljal z motorjem iz Pivke proti Postojni. Ker je vozil prenaglo, je na ovinku zapeljal s ceste in pri tem trčil v obcestni smernik. Trčenje je bilo tako močno, da je voznika vrglo z motorja in je s hudim pretresom možganov obležal nezavesten. Ponesrečenca so z reševalnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
G. G.
Motorist trčil v obcestni smernik
POSTOJNA, 29. maja — Sinoči ob 22.30 se je na cesti I. reda v Selcah pri Pivki z motornim kolesom ponesrečil 29-letni Andrej Gorjanc iz Matenje vasi št. 22. Peljal se je iz Pivke proti Postojni. Zaradi velike hitrosti v ovinku, je zapeljal s- ceste in se zaletel v obcestni smernik. Poškodoval se je po glavi in so ga nezavestnega odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
mokre in spolzke ceste sta se prav tako pripetili dve smrtni nesreči, eni je bil vzrok nepravilno prehitevanje, en pešec pa je umrl, ker je šel čez cesto, ne da bi pogledal, če je varno. Dva vzroka pa sta vinjenost in kamenje na cesti.
Druge nesreče so se pripetile iz podobnih vzrokov. Prevelika hitrost je zahtevala 31 nezgod, izsiljevanje prednosti je bilo vzrok 19 hujšim nesrečam, zaradi prehitevanja pa jih je bilo 14. Tokrat je vinjenost botrovala 16 nezgodam. Vozniki, ki so vozili v prekratki varnostni razdalji ali po levi in po sredini ceste so s tem povzročili po 9 nezgod. Kar 6 šoferjev, ki imajo na vesti prometno nesrečo je bilo brez vozniškega dovoljenja. Nekaj nesreč je bilo zaradi nepravilnega zavijanja v levo in neprevidnega sreča vanj a. V minulem tednu je bilo veliko povzročiteljev prometnih nesreč med motoristi ali mopedisti, saj so bili zapleteni v 33 nesreč. Avtomobilisti so jih povzročili 120, kolesarji 21, pešci pa 17. Iz objektivnih vzrokov so se /pripetile 4 nesreče.
Letos je bilo v Sloveniji že 2980 nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 132 oseb, 1093 pa je bilo ranjenih. Gmotne škode je bilo v petih mesecih za 8 milijonov 750 tisoč 880 N dinarjev.
Huda nesreča pri prehitevanju
LUKOVICA, 29. maja — V soboto nekaj pred drugo uro se je v naselju Šentvid pri Lukovici pripetila huda prometna nesreča. Pet ljudi je bilo hudo ranjenih, na vozilih pa je za približno milijon starih dinarjev škode. Avtomobilist, ki je nesrečo povzročil, je pobegnil in so ga izsledili šele zvečer nekaj pred polnočjo.
Z osebnim avtomobilom znamke »zastava 750«, mariborske registracije se je 36-letni Vinko Zajc peljal iz Ljubljane proti Celju. Pri hiši št. 17 v Šentvidu mu je nasproti pripeljal »taunus 17 M«, ki ga je vbzil 44-letni Alojz Nušič. Ta je prehiteval kolono osebnih avtomobilov. Ko je Nušič opazil, da mu nasproti vozi osebni avtomobil, se je umaknil v desno pred osebni avto »puch 500«-26-letnega Avstrijca Jochana Krenna in zavrl. Ker je Krenn hotel preprečiti trčenje z Nušičevim avtomobilom, je zavozil v levo proti sredini ceste, tu pa se je zaletel v Zajcev avto. Pri nesreči se je hudo ranil avstrijski avtomobilist, njegova žena in njuna sopotnica ter Zajc in njegova sopotnica. Ponesrečence so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Z mopedom zavozil v jarek
MARIBOR, 29. maja — Na križišču cest I. in II. reda blizu Maribora, je sinoči nekaj po 19. uri mopedist Avgust Lubej iz Zgornje Velke zapeljal v jarek. Lubej se je s precejšnjo hitrostjo peljal iz Kungote proti Mariboru in zavozil s ceste. Pri nesreči se je hudo poškodoval njegov sopotnik Alojz Kebič, prav tako doma v Zgornji Velki, ki so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Z avtom zaprl pot mopedistu
Ljubljana, 29. maja — Na; Tržaški cesti v Ljubljani sta? se včeraj ob 18.20 zaletela osebni avtomobil »zastava 750«, s katerim se je peljal 36-letni Anton Primožič in mopedist 53-letni Matija Gruden. Avtomobilist je pripeljal ,z bencinske črpalke na Tržaško cesto in s tem zapri pot mopedistu, ki je vozil iz mesta proti Brezovici. Mopedist je trčil v avto, padel in se hudo ranil. Odpeljati so ga morali v bolnišnico.
Smrtna nesreča v Gotni vasi
Avtornobifistpripeljal po levi in do smrti / povozil frizersko vajenko
NOVO MESTO, 29. maja. Na cesti I. reda v Gotni vasi pri Novem mestu se je danes ob pol enih zjutraj pripetila;, huda prometna nezgoda, pri kateri se je smrtno ponesrečila 18-letna frizerska vajenka Štefka Petrič iz Novega mesta. Z osebnim avtomobilom znamke »zastava 600 D« jo. je podrl 35-letni Vid Veljak, tudi doma iz Novega'mesta.	,
Petričeva je s svojim fantom Ferdom Jakličem šla iz Gotne vasi proti Novemu
mestu. Hodila sta po levi strani ceste v smeri hoje. Ko sta prišla iz naselja, je izza
VOLKSWAGEN ZLETEL S CESTE — V nedeljo, nekaj minut pred 6. uro zjutraj, se je pripetila huda prometna nesreča na Jeprci pri Medvodah, na cesti Ljubljana—Kranj. Z osebnim avtomobilom znamke »volkswagen« je Ljubljančan Alojz Herga iz neznanih vzrokov zapeljal s ceste. Avtomobil se je prevrnil in drsel še več deset metrov naprej po travi, preden je obstal. Pri nesreči sta se avtomobilist in njegov sopotnik Anton Sonc huje poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico v Ljubljani.	Foto: E. šelhaus
preglednega desnega ovinka pripeljal za njima avtomobilist. Veljak je vozil po skrajni levi strani ceste, tako da je avtomobil zadel dekle. Petričevo je vrglo na breg ob cesti, kjer je hudo ranjena obležala. Ponesrečen-ko so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je že na mestu nesreče umrla.
Povozil kolesarja in pobegnil
PTUJ, 29. maja — V vasi Strelci na cesti I. reda je sinoči ob 20.45 motorist Franc Žmavc iz Gebemika 39 povozil kolesarja Jakoba Mik-šo iz Strelcev št. 7. Po nesreči je motorist pobegnil, vendar so ga kasneje izsledili.
Pri padcu se je hudo poškodoval
KOPER, 29. maja — Včeraj dopoldne so na dvorišču »Delamarisa« v obratu »Riba« v Izoli nakladali na kamion razno blago. Voznik tovornjaka je odšel po opravkih, še preden se je vrnil, so delavci naložili tovor. Za krmilo se je vsedel 36-letni Gildo Božič iz Izole in hotel tovornjak zapeljati proti izhodu. Ker ni znal upravljati vozila, je pred vhodom tako močno zavrl, da sta dva delavca padla z vozila. Devetindvajsetletni Dario Bembič iz Izole se je pri padcu poškodoval po glavi, drugi delavec pa je ostal pri tem nepoškodovan. Tretjega delavca, ki je ostal na tovornjaku, 39 letnega Romana Sokuliča, pa je tovor stisnil, tako da mu je zlomilo levo nogo pod kolenom.	G. G.
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi mojega moža, očeta, svaka in tasta
Lovra Čepona
upokojenca
se vsem iskreno zahvaljujemo, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence in mu posvetili spomin. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, pevcem iz Borovnice in godbi iz Vrhnike. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in čustvovali z nami. še enkrat vsem iskrena hvala!
Žena Jožefa, hčerke Ivanka, Mimi in Zofka z družinami
Borovnica, Ljubljana, 29. maja 1966
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJ6 DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463, POŠTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika 20-646
Gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 30. maja, ob 20. uri: Weiss:	ZASLEDOVANJE IN
USMRTITEV JEANA PAULA MARATA. Abonma S in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Torek, 31. maja, ob 20. uri: Kopit: OH, OČKA, UBOGI OČKA, MAMA TE JE OBESILA V OMA-RO IN MENI JE TAKO HUDO. Izven abonmaja — znižane cene (nepreklicno zadnjikrat). Vstopnice so v prodaji.
Torek, 31. maja, ob 17 in 20. uri: Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Gostovanje v Trbovljah.
V napovedanem sporedu posebej opozarjamo na nepreklicno zadnjo ponovitev Kopitove igre »OH, OČKA, UBOGI OČKA ...«. ki jo bomo uprizorili v Drami jutri ob 20. uri izven abonmaja in po znižanih cenah. Predstava režiserja Žarka Petana je z igralci Dušo Počkajevo. Ivo Zupančičevo, Janezom Rohačkom in Vinkom Hrasteljem v glavnih vlogah požela doslej polno priznanja doma in na tujem.
OPERA
Ponedeljek, 30. maja, ob 20. uri: Smetana: PRODANA NEVESTA. Izven abonmaja. Ob 100-letnici krstne izvedbe v Pragi. Vstopnice po običajnih cenah so še na voljo.
Pri nocojšnji izvedbi Smetanove »PRODANE NEVESTE«, ob 100-letnici prve predstave, bodo peli: Marinko — Vilma Bukovčeva. Janka — Noni 2unec k. g., Kecala — Ladko Korošec, Vaška — Ljubo Kobal. Oba para staršev sta: Ve koslav Janko in Bogdana Stritarjeva ter Franc Langus in Vanda Ziherlova, cirkuški ravnatelj — Slavko Štrukelj, Esmeralda — Sonja Hočevarjeva. Indijanec — Anton Prus. Vstopnice so na voljo.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Torek, 31. maja, ob 15.30: Kipp-hardt:	V ZADEVI ROBERTA
OPPENHEIMERJA. Abonma Torek popoldanski in izven. — (Vstopnice tudi v prodaji.)
Ob 19.30: M. Schisgal: LBEZN (LUV). (Komedija.) Gostovanje v Celju. (Mladini do 18 let neprimerno.)
Sreda, 1. junija, ob 17. uri: M. Schisgal: LBEZN (LUV). (Ko medija.) Gostovanje v Celju. — (Mladini do 13 let neprimerno.)
SLOV. NAR. GLEDALIŠČE Ponedeljek, 30. maja. ob 20. uri: Prokofjev: ZAROKA V SAMOSTANU. Red študentovski in iz-
Koncert
KOMORNI ORKESTER MOSKOVSKEGA KONSERVATORIJA bo
koncertiral drevi ob 20.15 v Filharmoniji na zadnjem koncertu za MODRI ABONMA. Mladi orkester, v katerem sodelujejo učenci Ojstraha, Kogana in Ro-stropoviča, vodi prof. Mihail Te-rian. Spored obsega dela Bacha, Gallupija, Purcella, Raatsa, Čajkovskega in Honeggerja. Vstopnice so še v prodaji.	K
^CENTROMERKIRj ^ Ljubljana ^
PREJELI SMO IZ UVOZA:
-	ležalne postelje
-	zračne blazine vseh vrst
-	gumijaste izdelke: obroče, žoge,
razne igrače, kopalne kape in copate, plavuti, maske in puške za podvodni ribolov.
RTV Ljubljana
SPORED ZA PONEDELJEK
4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Otroške igre s petjem; 9.25 V svetu operetnih melodij; 10.15 Georg Philipp Te-lemann: Suita za flavto in orkester v a-molu; 10.35 Naš podlistek — Katherine Anne Porter: Cirkus; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!
12.05	Matija Bravničar: Simfonična antiteza; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jana Pintar: Kako si ohranimo vino zdravo in prijetnega okusa; 12.40 Slovenske narodne pesmi z majhnimi vokalnimi ansambli; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Iz slovenske literature za soliste in komorne ansamble; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Zborovske skladbe in priredbe Antona Švaba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 »Signali« — (zabavno-gias-bena oddaja); 18.45 Pota sodobne medicine — Dr. Dušan Repovš: Nekatere škodljivosti mestnega življenja; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Skupni program JRT — direkten prenos iz Prage; 22.10 Za ples in razvedrilo; 22.50 literarni nokturno;
23.05	Po svetu jazza; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
MEKIMA
TOALETNA MILA
TELEVIZIJA
11.40 TELEVIZIJA V ŠOLI: Anorganska kemija (Ljubljana) 17.35 TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (Beograd)
18.05 LOLEK IN BOLEK — poljska risanka (Ljubljana) 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.45 MALO ZA VSAKOGAR, NEKAJ ZA VSE (Ljubljana) 19.15 MOTO DIRKE ZA NAGRADO »LOKA 66« IN DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU — filmski reportaži (Ljubljana)
19.30	Indianopolds: MEDNARODNE AVTOMOBILSKE DIRKE — satelitski prenos — (Evro vizi ja)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.20 Indianopolis: NADALJEVANJE PRENOSA AVTOMOBILSKIH DIRK (Ljubljana)
20.50 Aleksej Arbuzov: UBOGI MOJ MARAT — TV drama (Beograd)
22.15	BISERI GLASBENE LITERATURE — pianist Branko Cvetkovič (Skopje)
22.30	IZOBRAŽENEC IN PODEŽELJE — reportaža studia Sarajevo (Zagreb)
22.45	POGOVORI O SLOVENŠČINI (Ljubljana)
23.15	ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored
18.25 VČERAJ, DANES, JOTRI — (Zagreb)
18.45	DRUŽINA IN DRUŽBA — (Zagreb)
19.15	DAN V GRADAČCU — reportaža studia Sarajevo (Zagrebi
19.30	SPORED JRT
20.00	DRUGI SPORED ITALIJANSKE TELEVIZIJE
Kino
SPORED ZA PONEDELJEK KINOTEKA — Miklošičeva c. 28:
franc, film NE DOTIKAJ SE DENARJA. Režija: Jacques Becker. Glav. vi.: Jean Gabin, René Dary, Jeanne Moreau, Dora Doll, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 13.30 dalje. KINO UNION:
amer. kriminalka SKRIVNOSTNA /SOSEDA. Igrajo Kirn Novak, Jack Lemmon in Fred Astaire. Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Cene vstopnic zvišane. (Rezervacija vstopnic za »Union« po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje.) — Ob 10. uri matineja amer. barv. westema ZAKON MIMO ZAKONA.
KINO KOMUNA: angl. film SLUŽABNIK. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30.
KINO SLOGA:
španski barvni film GREH LJUBEZNI. Igra Šarita Montiel. — Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO VIC:
amer. barvni CS western TRIJE NAREDNIKI. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. Cene vstopnic zvišane.
KINO ŠIŠKA:
premiera nemške kriminalke SOBA ŠT. 13 (po E. Wallaceu). — Predstave ob 16, 18 in 20. uri. PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje.
WfflHBmmm
:niiiiiii!QiiHiHiini!nii!niiiHii(i»iiniiiniiii.TiH!HniHii
Upravni odbor in kadrovska komisija v
ONKOLOŠKEM INŠTITUTU V LJUBLJANI
razglašata prosta delovna mesta za:
1.	MEDICINSKO SESTRO
socialno delavko za delo v mediko-socialni službi inštituta
2.	ADMINISTRATORJA
za radio-izotopni laboratorij inštituta
3.	ADMINISTRATORJA
za zdravstveno administracijo (za določen čas)
4.	ELEKTROTEHNIKA
za radio-fizikalno službo inštituta
5.	FIZIČNEGA DELAVCA
Pogoji za sprejem:	'
pod 1. Medicinska sestra — socialna delavka z dokončano višjo šolo za socialne delavce, ki ima veselje do dela z bolniki
pod 2. in 3. Dokončana srednja šola (srednja administrativna šola, srednja ekonomska šola ali gimnazija) z dobrim obvladanjem strojepisja. Prednost imajo kandidatke, ki izpolnjujejo gornje pogoje in vsaj pasivno obvladajo latinščino pod 4. Srednja tehnična šola elektro-smeri s pasivnim znanjem nemščine ali angleščine in odsluženim vojaškim rokom
pod 5. Sposobnost za prenašanje težjih bremen in odsluženim vojaškim rokom.
Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v Onkološkem inštitutu. Poizkusno delo je 3 mesece.
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe za sprejem v službo z navedbo dosedanjih zaposlitev. Ponudbi naj priložijo dokazila o strokovni izobrazbi in dose-
Ponudbe, kolkovane z državnim kolkom za Ndin 0,5M, vložite pri kadrovski službi inštituta, kjer dobite tudi potrebna pojasnila. Prijave za zasedbo delovnih mest sprejemamo 15 dni po objavi razglasa. 5287
Po 21. in 22. členu TZDR (Ur. list SFRJ št. 17/65), 1. člena začasnega sklepa v vodilnih delovnih mestih
UPRAVNI ODBOR
TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV
SAVA - Kranj
razpisuje vodilno delovno mesto:
VODJE
TEHNIČNIH IZDELKOV IN PREMAZOVALNICE
POGOJ: Višja strokovna izobrazba kemijsko-tehnološke, gumarsko-tehnološke ali strojne smeri z najmanj 7-letnim delovnim stažem; od tega polovico v gumarski f industriji ali slušatelj gumarsko-tehnološke smeri, oddelek za kemijo fakultete za narovoslovje in tehnologijo I. st. ali
—	srednja strokovna izobrazba kemijsko-teh-nološke, gumarsko-tehnološke smeri ali strojne smeri z najmanj 10-letnim delovnim stažem, od tega polovico v gumarski industriji ah
—	poklicna strokovna izobrazba ali V K delavec gumarsko-tehnološke smeri z najmanj 13-letnim delovnim stažem v gumarski industriji.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja do 12. 6. 1966. Kandidati morajo prijavi priložiti dokaze, da izpolnjujejo z razpisom določene • pogoje. Kandidati lahko dobe na vpogled dokumentacijo o delokrogu razpisanega vodilnega delovnega mesta v kadrovski službi — oddelku za delovna razmerja. O izbiri kandidata bomo obvestili vsakega udeleženca tega razpisa v 10 dneh od dneva izbire kandidata.
5294
LETNI KINO BEŽIGRAD:
franc, barvni CS film GROF MONTE CHRISTO, II. del. — Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Predvidoma zadnjič!
MLADINSKI KINO: ameriški film OPERACIJA TEROR (kvaliteta X). primeren za mladino od 14. leta starosti dalje. Predstave ob 15, 17 in 19.30.
KINO »SAVA« (bivši »Pionir«): amer. barvni film HATARI (kvaliteta XXX), primeren za mladino od 10. leta starosti dalje. Predstave zaradi izredne dolžifie filma Ob 10, 15, 17.30 in 20. uri.
KINO DOM JLA: ital. film ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVI, ob 20. uri. — Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO TRIGLAV: franc, barvni CS film SKRIVNOSTI PARIZA, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO DOMŽALE: amer barvni W film PAST ZA STARSE, ob 20. uri.
POTUJOČI KINO DOMŽALE: nemški film DRAGA, OSTANI Z MENOJ, gostovanje v LAZAH V TUHINJU, ob 20. uri.
KINO DOM — KAMNIK: amer. film SOJENJE V NURN-BERGU, ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ: češki CS film TISOČ KLARINETOV, ob 18 in 20. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ: italijanski film ZAKONSKA POSTELJA, ob 18. uri. Premiera jap. CS filma HARAKIRI, ob 20. uri.
KINO »KRKA« — NOVO MESTO: ameriški barvni CS film PADEC RIMSKEGA CESARSTVA, ob 17 in 20. uri.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II:
ital. film UČITELJ IZ VIGEVA-NA, ob 17 in 19. uri.
KINO ROG. SLATINA: nemški film DRAGA, OSTANI Z MENOJ, ob 17 in 20. uri.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: franc. CS film ČLOVEK IZ RIA, ob 18. uri.	______
KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER: amer. barv, film POMAKNI SE, DRAGA, ob 20.19.
■ \
Maribor
DEŽURNA LEKARNA:
Ponedeljek, 30. maja:	lekarna
»Center«, Gosposka 12.
KINO:
UNION:
». CS barvni film PIRAT.
Imu vili CS	KRVAVI
KAPITAN.
PARTIZAN:
ital. barvni film DRUŽINSKA
UDARNIK: danski barvni film KOZEL V RA-JU.
Obvestila
MATERE, GOSPODINJE! Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani. Zaloška c. 5. išče v Ljubljani dobre rejniške družine, ki bi bile pripravljene 'sprejeti v oskrbo šolske in predšolske otroke. Za to humano delo boste prejeli lepo plačilo. Vse, ki se zanimate in imate pogoje za oskrbo otrok, vabimo, da se čimprej osebno zglasite v zavodu, kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila. O
FAKULTETA za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani je v »Delu« z 12. 4. 1966 razpisala pomotoma mesto rednega asistenta pri katedri za kovinarstvo. Razpis se pravilno nanaša na mesto rednega asistenta na katedri za toplotno tehniko v oddelku za montanistiko. O
Predavanje
V OKVIRU NOVE SERIJE PREDAVANJ Umetnostnozgodovinskega društva o hrvatski umetnosti bo v ponedeljek, 30. maja 1966, ob 18. uri predaval prof. dr. Grga Gamulin iz Zagreba o »Slikarski kulturi naše obale v 13. in 14. stoletju«. Predavanje bo na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 12-III, soba 302.	P
Vsem, ki ste poznali našega nepogrešljivega moža in očeta
Ludvika
Stariča
sporočamo žalostno vest, da nas je v soboto, 28. maja, v 52. letu starosti / tragično zapustil.
Pogreb' :f>okojhika bo v ponedeljek, 30. maja 1966, na pokopališče v Vavti vasi.
žalujoči:
žena Marija, hčerka Marinka, sin Ludvik in sestra Mara.
, Straža, Ljubljana,
28. J ma-ja 1966.
Original
m
pospešuje spreminjanje eritema v pigment, je nedosegljiv po lepo porjaveli polti, preprečuje sončne opekline in vnetja, ne ovira pa delovanja ultravioletnih žarkov, kar je njegova največja odlika.
Čestitka
JANEZU GORJANU za diplomo na medicinski fakulteti v Ljubljani čestitamo Sekavčnikovi.
Mali oglasi
NOV superavtomatični pralni stroj CANDY z regulacijo 1 do 5 kg, zadnji model, prodam. Ponudbe pod »Poceni«.	12018-4
MOTORNO KOLO »ISO-125«, vozno, prodam. Rožna dolina, cesta 11/13 a.	12019-3
KUPIM nov ali malo rabljen osebni avtomobil znamke ford taunus 17 M — super. Ceno in vse ostalo mi prosim sporočite na naslov: Vajtehovski, Novi Sad, Turgerjeva 24.	12013-3
TRISOBNO prvorazredno stanovanje, 84 m2, v središču Beograda, zamenjam za podobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Beograd«.
12012-6
PRAZNO SOBO iščem kjerkoli čimprej. Ponudbe pod »Dam nagrado ali kupim«.	12011-6
DOBRO OHRANJEN zastava 750 z novim radioaparatom prodam; Ogled v ponedeljek in torek od 15. do 17. ure. Ljubljana, Oslavijska 9.	12009-3
MLADOPOROČENCA brez otrok iščeta neopremljeno sobico v Ljubljani ali okolici. Inštruiram matematiko, fiziko ali kemijo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »20.000 do februarja 1967«.	12007-6
DINAMO od 5—10 KW kupim. Prepadnik, Djakovičeva 27, Lju bljana.	12006-5
SOBO, čimprej vseljivo, iščeta študenta. Ponudbe pod »Mirna«.
12026-6
LEP kombiniran nemški otroški voziček prodam. Ogled po 15. uri pri Urbas, Runkova 26.
12028-4
SOBO oddam dekletu ali sostanovalki. Ponudbe pod »Kodeljevo«.
11888-6
FIAT 750 prodam po ugodnih pogojih. Franc Hvastja, Ljubljana. Titova 253.	12032-3
VW KOMBI, zaprt, letnik 1960. prodam. Cena ugodna. Franc Rojc, Radomlje 80.	12033-3
NOV pralni stroj rex T 4, prodam. Ponudbe pod »275«. 12034-4 SOBO išče mlad zakonski par brez otrok, samo za mesec dni, v širšem centru. Ponudbe pod .»Cena ni važna«.	12010-6
SOBO nujno iščeta dve mirni študentki. Cenjene ponudbe pod »1. junij«.	11990-6
BENCINSKO ČRPALKO za škodo — dostavni ••— letnik 1958, tip 1201, kupim. Plačam dobro. Marjan Grbec, Dovče 20, Rakek.
11934-3
NA DOMU popravljam šivalne stroje vseh vrst. Cenjene ponudbe pod »Specialist«. 11932-8
Umrla je naša dobra mama, stara mama
Marija
Modic
ROJ. BRODNIK)
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 31.’ maja 1966, ob 17. uri izpred hiše žalosti Tomišelj št. 21.
Žalujoči:
hčerki Marija in Ana z družinami, brata, sestra in drugo sorodstvo.
Tomišelj, Ljubljana, Medno, Jesenice, Celje, Zidani most, 29. maja 1966.
Šolstvo
VIŠJA SOLA ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU
razpisuje
VPIS SLUŠATELJEV ZA ŠOLSKO LETO 1966-67 v naslednje učne smeri:
•	proizvodno — organizacijsko
•	poslovno — organizacijsko
•	kadrovsko — organizacijsko
KOMU JE ŠTUDIJ NAMENJEN?
Višja šola za organizacijo dela s svojima enotama v Kranju in v Novem Sadu izobražuje kadre v industrijskih in po organizaciji dela njim podobnih delovnih organizacijah -po posebnem učnem načrtu, ki se bistveno razlikuje od drugih obstoječih visokošolskih programov in načrtov. Na treh študijskih smereh (proizvodno-or-ganizacijski, poslovno-organizacij-ski in kadrovsko-organizacijski) se izobražujejo kadri za strokovna področja, ki so se razvila v zadnjih desetletjih po svetu in sedaj tudi pri nas v posebne poklicne profile.
Na paro izv odnoorganizacijski smeri se izobražujejo bodoči strokovnjaki za področje organizacije proizvodnje v industrijskih in njim organizacijsko podobnih podjetjih. Učni načrt te smeri je prilagojen zlasti strokovnim potrebam tistih kadrov, ki se ukvarjajo s pripravo proizvodnje, z organizacijo delovnega procesa, z operativnim planiranjem, s študijem dela, s kontrolo kvalitete, z analizami in obračunom proizvodnje ter z vodenjem proizvodnje in drugimi operativnimi dejavnostmi.
Na poslovno-organizacijski smeri se izobražujejo bodoči strokovnjaki za področje organizacije poslovanja v podjetjih pa tudi drugih delovnih organizacijah. Učni načrt te smeri je prilagojen zlasti strokovnim potrebam tistih kadrov, ki se ukvarjajo s planiranjem dejavnosti delovne organizacije, s poslovno politiko, z vodenjem in organizacijo poslovanja podjetja oziroma njegovih sektorjev ter večjih enot, z organizacijo poslovanja raznih zavodov in drugih organizacij, z organizacijo administrativnega poslovanja in podobnim.
Na kadrovsko-organizacijski smeri se izobražujejo bodoči strokovnjaki za kadrovske posle v delovnih in drugih organizacijah. Učni načrt te smeri je prilagojen strokovnim potrebam vodij kadrovskih služb oziroma kadrovskim delavcem, ki opravljajo vse kadrovske posle v podjetjih in drugih or-
NAROČITI NA DOM
gani zaci jah, pa tudi potrebam specializiranih kadrovskih delavcev oziroma drugih oseb, ki opravljajo kadrovske posle v delovnih organizacijah, potrebam organizatorjev in inštruktorjem izobraževanja v delovnih organizacijah in na izobraževalnih institucijah. Prilagojen je tudi strokovnim potrebam strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kadrovskimi posli v zavodih za zaposlovanje delavcev ter pri družbeno-poliričnih skupnostih.
VPISNI POGOJI
Kandidati za vpis morajo predložiti tajništvu šole spričevalo o dovršeni srednji šoli. če te nimajo, imajo pa uspešno dovršeno osemletko in najmanj pet let delovne dobe, morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenščine in matematike.
Ob vpisu oziroma priglasitvi za sprejemni izpit morajo predložiti še naslednje listine:
1.	priglasnico za vpis v izbrano učno smer šole;
2.	izpolnjen vprašalni list šole;
3.	zadnje šolsko spričevalo v izvirniku ali sodnijsko potrjen prepis oziroma prepis, potrjen od ustanove, ki je spričevalo izdala;
4.	izpisek iz rojstne knjige;
5.	izjavo delovne ali druge organizacije, da je kandidat za vpis zares zaposlen oziroma da namerava kandidata zaposliti po uspešno končanem študiju na delovnem
mestu, za katerega ustreza, učni načrt šole, in izjavo o obveznosti, da bo redno poravnavala stroške kandidatovega šolanja (na posebnem obrazcu šole);
6. dve' osebni fotografiji v velikosti 4x6 cm.
STROŠKI IN VPISNI ROK
šolnina na vseh treh študijskih smereh je za obe šolski leti skupno 5600 Ndin. V tem znesku so vračunani vsi stroški šolanja, izpitov in zagovora diplomske naloge. Vse šolske učne pripomočke in skripta se posebej zaračunava delovnim organizacijam, ki šolajo svoje delavce. V šolnini pa je vračunana naročnina na šolski strokovni in informativni časopis »Organizacija — kadrovska politika« za čas slušateljevega študija.
Delovne organizacije lahko vplačajo šolnino v dveh obrokih po 2800 Ndin.
Zadnji rok za vpis v katerokoli učno smer za šolsko leto 1966-67 je 30. september 1966. Sprejemni izpiti za kandidate, ki nimajo dovršene srednje šole, bodo v juniju in septembru ter pred samim pričetkom pouka v mesecu oktobru.
Sola lahko organizira pouk tudi za posamezna podjetja oziroma delovne organizacije ter za posamezne skupine več kot 30 slušateljev v krajih izven sedeža šole. INFORMACIJE
Za vse podrobnejše informacije v zvezi s študijem na katerikoli izmed smeri, za vpisne pogoje in ustrezno literaturo, ki naj jo kandidati za vpis predelajo pred sprejemnim izpitom, in za vsa druga pojasnila se obračajte na naslov:
Višja šola za organizacijo dela, Kranj, Prešernova 11-II telefon 21-314 in 22-420
Umrl je naš oče
Đuro Doic
upokojenec
Pogreb pokojnega bo v torek, 31. maja 1966 ob 15.15 izpred Antonove mrliške vežice na pokopališče »Žale«
žalujoči:
žena Marija, sinova Jurij in Boris z družinama, Nada, Peter in vnukinja in drugo sorodstvo.
Ljubljana, Maribor, Radovljica, Ukućani, 29. maja 1966.
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni ata, stari ata in brat
Franc Zavodnik st.
mizarski mojster
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 30. maja 1966, ob 17. uri izpred - hiše žalosti, Vižmarje 241 na pokopališče v Šentvidu.
Žalujoči:
sinova Franci in Jože, hčerke Mimi, Anica in Vida, sestra Frančiška ter družine Zavodnik, Kovač, Hinteregger, Stocker in Tomažin.
Vižmarje, Ljubljana, Krka, Jenbach, Innsbruck, 29. maja 1966.
ZAHVALA
Ob žalostni izgubi ljubljene žene, mame in stare mame
MARIJE MAVRIČ
ki nas je prezgodaj zapustila, izrekamo vsem, ki ste kakorkoli pomagali in lajšali trpljenje ob zadnjih urah iskreno zahvalo.
Prav posebno zahvalo vsem sostanovalcem in tov. Ani Tomc za njihovo nesebično pomoč, krajevni organizaciji ZB Rakek in Stari trg, govornikom, godbi, pevcem in vsem darovalcem cvetja ter tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Iskreno zahvalo tudi zdravstvenemu osebju onkološkega oddelka v Ljubljani in zdravstvenega doma v Cerknici. Predvsem pa dr. Hrabarju, dr. Žaklju in sestri Kočevar iz Cerknice.
Zahvala naj še posebno velja sosedoma tov. Mekinu in njegovi soprogi ter kolektivu TP »Škocjan« Rakek.
Žalu jči:
mož, sin Ivan in hčerka Marija i družinama in drugo sorodstvo
“
>C/3
*i $
i
Sl ŽELITE OGLEDATI SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO?
ČE PRITISNETE NA GUMB STE ŽE TAM!
ČE ŽELITE V VAŠEM STANOVANJU IZVEDETI O DOGODKIH V SVETU IN SE LEPO ZABAVATI, VAM BO EKRAN OMOGOČIL:
—	DA POTUJETE PO SVETU
—	DA PREJMETE VSA POJASNILA O VSEH AKTUALNIH DOGODKIH V SVETU
—	DA VAS BODO ZABAVALI VAŠI LJUBIMCI
—	DA PRISOSTVUJETE SVETOVNEMU NOGOMETNEMU PRVENSTVU
S TELEVIZORJI ELEKTRONSKE INDUSTRIJE NIŠ BOSTE IMELI VEDNO NAJBOLJŠE MEŠTO
LAHKO PA POSTANETE LASTNIK AVTOMOBILA

C/3
METALEXPORT- VARŠAVA
NA 7. MEDNARODNEM SEJMU LESA V LJUBLJANI
4.-12. junija 1966
Vabimo vas, da obiščete naš razstavni prostor v paviljonu »A« ter na odprtem prostoru (pred paviljonom) kjer razstavljamo
vse vrste strojev za obdelavo lesa
Trgovinska in tehnična skupina podjetja METAT.KXPORT vam 1io nudila vsa pojasnila in pokazala izdelke pri obratovanju.
Po želji pošljemo prospekte in kataloge!
Pričakujemo vaš obisk!
Naš zastopnik za Jugoslavijo:
»ADRIA« - Beograd Trg Bratstva i jedinstva 3
BRIGUGLIO ENRICO
VILLANOVA DEL JUDRIO (UDINE)
PRODAJALEC MOTORNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV »BCS« ter vsakovrstnih kmetijskih strojev.
Lahko nam pišete v slovenščini ali v srbohrvaščini.
DEVIZNI RAČUN pri BANCA COMMERCIALE ITALIANA — GORIZIA (brez številke).
POSLOVALNICA
ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
-	GLAVNEGA PROGRAMERJA
-	PROGRAMERJA
v programski službi podjetja
ZAHTEVE: gi. programer — dipl. inž. kemije z 10-letno prakso na odgovornem del. mestu v kemijski stroki, od tega vsaj 5 let na vodilnem položaju v kemijski industriji, ter z aktivnim manjem 2 svetovnih jezikov.
Programer — dipl. inž. kemije z 8-letno prakso v kemijski stroki. Na tem del. mestu so potrebne izkušnje pri projektiranju industrijskih projektov v kemijski industriji in aktivno znanje 2 svetovnih jezikov.
Kandidata za razpisani delovni mesti morajo biti sposobni za sodelovanje z ljudmi, s smislom za organizacijo proizvodnje.
Izbranima kandidatoma je podjetje pripravljeno pomagati pri rešitvi stanovanjskih zadev.
Kandidati, ki imajo posebno veselje do odgovornega dela v kemijski industriji in ki izpolnjujejo s tem razpisom določene pogoje, naj se pismeno priglasijo v kadrovski službi podjetja v 15 dneh po objavi razpisa. Zaželeno je, da izbrana kandidata zasedeta razpisani delovni me6ti čimprej!	5336
o;
LJUBLJANA, Vošnjakova 3, poleg hotela Lev
RAZPRODAJA
Z DO 80 % ZNIŽANJEM CEN
televizijske aparate, radioaparate, stabilizatorje, magnetofone, gramofone, gramofonske plošče, sesalce za prah, loščilce, električne peči, bojlerje, svetlobna telesa (lestence), razne električne gospodinjske aparate in drobne materiale.
Ogled in nakup navedenih predmetov vsak dan razen nedelj od 1. do 15. junija od 8. do 13. ure in od 16. do 19.30.	5332
Upravni odbor "
SPLOŠNE BOLNICE MURSKA SOBOTA
razpisuje
prosta delovna mesta na različnih oddelkih, in sicer za:
SPECIALISTA ALI SPECIALIZANTA za rentgenologijo
SPECIALISTA ALI SPECIALIZANTA za infekcijske bolezni SPECIALISTA za kirurške bolezni
2	SPECIALIZANTA za interne bolezni SPECIALIZANTA za pljučne bolezni FARMACEVTA za klinično smer FARMACEVTA za lekarniško smer
3	VIŠJE MEDICINSKE SESTRE OTROŠKO NEGOVALKO ALI MEDICINSKO SESTRO — srednja strokovna izobrazba FIZIOTERAPEVTSKEGA TEHNIKA
2 BABICI
2 KVALIFICIRANI KUHARICI
POGOJI: ustrezna strokovna izobrazba. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Nastop službe po dogovoru. Ponudbi priložite kratek življenjepis in ustrezne dokumente o izobrazbi.	5305
Podjetje
REKLAMSERVIS -
Ljubljana, Čopova 5
oglaša delovna mesti:
-	elektromonterja
-	delavca PKV
Pojasnila v upravi podjetja.	5338
- Bati
MAHLE
G Batni obroči
BLW
ventili
TROST- vodila za ventile GLYC0 • Iežajne blazinice
Pokrajinsko zastopstvo in skladišče za Koroško .
ING.F.RASPOTNIG
CELOVEC, telefon 53-44 FeldmarscbaU-Coorad-Platz 9
LASTNIKI VOZIL
ŠKODA 1000 MB
Servisna navodila, ki so jih pripravili na češkem, nameravamo tiskati. Do 15. julija bomo navodila objavili v našem čashposu.
Polletna naročnina za časopis znaša 10 Ndin.
Sporočite nam na dopisnici vaše naročilo.
VOZAČ
I S.L«9> 1’ACAJ
ZAGREB, va 27/1.
Draškoviće-
5203
POPRAVLJALNICA
MOTORJEV
KOLBEN-
KRAUS
GRAZ
Asperngasse 14 Tel. 86-7-67 in 83-2-69 Telex: 03-1216
Brušenje in poliranje valjev, motornih gredi in ventilov, montaža cilin-derskih puš.
Popravila motorjev starejših tip.
Velika zaloga batov, ventilov, ležaj-nih blazinic, batnih obročev, zvornikov, puš itd.
Struženje, brušenje, centriranje motornih gredi in ugotavljanje napak in poškodb v materialu.
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA - M	
NIŠ ZA KUPCE SVOJIH	jr—I Stanovanjsko podjetje DOM
TELEVIZORJEV ORGANIZIRA	LJUBLJANA, Kersnikova 6/IV
LOTERIJO. ZATO BODO	vabi k sodelovanju
VSAKO SOBOTO IZŽREBALI _ _	zćf določen čas
PO EN AVTOMOBIL EH	več sodelavcev
MORDA BOSTE PRAV VI h	EKONOMSKO-FINANČNE STROKE
DOBILI AVTOMOBIL «	NASTOP SLUŽBE JE MOGOČ TAKOJ. POJASNILA GLEDE NASTOPA SLUŽBE POSREDUJE KADROVSKA SLUŽBA PODJETJA (TELEFON 311-133, INTERNA 09): - OSEBNI DOHODEK PO DOGOVORU. 5341
A L MARTIN
VRTILJAK
55. nadaljevanje .
»Počutite se kot doma,« se je oglasila Eulalia* ki je še vedno stala ob vratih. »Prepričana sem, da vaju ne bo nihče motal.«
Joyce se je suho zasmejala. »Videti je, da mi zavidaš, Eulalie. Toda, kot veš, je prišel gospod Hughes na uradni obisk.«
»Vem, kar si mi povedala, dragica,« je sladko odvrnila Eulalie. »Lahko noč!« Odločno je zaprla vrata in odšla.
Joyce je medlo pogledala Hughesa. »Bojim se, da je Eulalie nocoj nekoliko nataknjena. Ves večer je že od sile neprijazna z menoj.« Pokazala je na zbirko steklenic in posodo z ledom na mizici ob divanu. »Pripravite si pijačo in sedite, prosim. Postrezite tudi meni.«
Ko je Hughes pripravljal pijačo, je ves čas čutil, da ga opazuje. Ko ji je ponudil kozarec, se je oprla na komolec in dvignila čašo. »Na zdravje!« je vzkliknila in spila požirek.
Tudi Hughes je srebnil hladno pijačo, nato pa je odložil kozarec na mizico in sedel na divan.
Pazljivo in namenoma očitno si je popravila haljo, tako da si je pokrila noge, in se mu nasmehnila.
»Preveč so lepe, da bi jih tako skrivali,« je pripomnil Hughes.
»To lahko zlahka popravimo,« je odvrnila in ga spogledljivo pogledala. Z naglo kretnjo si je odgrnila spodnji del halje, da ji je bilo videti lepo oblikovane noge nad koleni.
Hughes jo je radovedno opazoval. »In kaj naj zdaj storim jaz?« je vprašal.
»Začeli bi lahko s tem, da me poljubite,« je odvrnila in se naslonila nanj. Hughes se je sklonil in jo poljubil na rahlo razprte ustnice.
čez nekaj trenutkov je odmaknila ustnice in zašepetala: »Zaikaj ste mi včeraj sledili?«
»Hotel sem govoriti s Hamishom.«
»Ne razumem,« je odvrnila in se namrščila.
»Res ne?«
»Prav res ne,« je skromno pritrdila.
»Ali ste se po vrnitvi iz Malibuja že oglasili pri Kentu?«	*
»Ne, prišla sem naravnost sem ...« Obmolknila je. »Zakaj ste omenili Malibu?«
»Saj ste bili ves dan tam, mar ne? V Hamishevi hiši ob morju.«
»Kako pa vam je, prišlo kaj takega na misel?« je rekla in se negotovo zasmejala. »Gospoda Hamisha ne poznam dovolj dobro, da bi prebila ves dan sama z njim.«
Hughes jo je odrinil od sebe in vstal, naglo stopil k naslanjaču in se zleknil vanj. Za trenutek jo je hladno opazoval, nato pa se je zazrl v ogenj. Molčal je,
vendar je bil njegov molk ravno tako zgovoren, kot če bi ji bil naravnost rekel, da laže.
Joyce je obležala poprek na kavču. Halja se ji je bila še nekoliko bolj razmaknila. Oči so se ji orosile, ustnice pa zadrgetaie, kot da bo vsak hip zajokala.
Hughes jo je pogledal in se porogljivo nasmehnil. »Nikar se ne trudite,« je dejal. »Dobro vem, da ste bili ves dan pri Hamishu. Dovolj časa sta imela, da sta premlela sinočnje dogodke.«
Zdrznila se je in ga trdo pogledala. »Zakaj tako vztrajno zatrjujete, da sem bila danes pri Milesu Hamishu?«
»Zato, ker vem, da ste bili.« Nagnil se je naprej in obrnil ranjeno lice proti njej. »Tale znamenja na mojem obrazu vas ne presenečajo, kaj? Seveda, saj veste, kako sem jih dobil — in zakaj.«
Ni ji pustil do besede. »Ko ste ugotovili, da ste ga polomili, ker ste mi sinoči povedali, da ste v nedeljo ponoči vi zalezovali gospo Kent, vas je zaskrbelo in svetovali ste Kentu, naj se danes oglasi pri moii in skuša popraviti vašo napako. Toda Kent ni tako spreten lažnivec, kot ste mislili, ali pa se vam zdi, da sem jaz izredno naiven. No, jaz ga sploh nismu poslušal, pač pa sem mu povedal, kar mu gre. Ko sem omenil, da ima Hamish hišo v MaJibuju, se ni obotavljal, ampak je takoj tekel tja in eno uro čakal pred Ha-mishovo hišo. Vsekakor je bilo zelo nespretno, da ste mu natvezli tisto o prijateljih v Malibuju, še bolj neumno pa ste napravili, da ste pustili avto pred Hami-shovo garažo.«
Segel je po kozarec in nadaljeval: »Nemara je bila Eulalie nocoj zato tako neprijazna z vami, ker ne mara igrati druge violine ob taki spletkarski deklini, kakršna ste vi.« Dvignil je kozarec in spil dolg požirek.
Joyce je kar vrglo pokonci. »Kaj naj pomeni ta pripomba?« je zasikala.
»Mislim, da mi tega ni treba posebej pojasnjevati.«
Njegova mirna neprizadetost jo je očitno zmedla; negotovo je obstala, ne da b: vedela, kaj naj reče.
Hughes je mimo izpraznil kozarec, ga postavil na mizo in se naslonil nazaj. »čujte,« ie povzel. »Nekega popoldneva približno pred dvepia tednoma, ste odprli tištale vrata in vstopil je neki moški. Tisti moški je bil Floyd Anthony.«
Govoril je počasi in trdo, kot bi bi1 udarjal s kladivom. »Takrat ste ga.videli prvič v življenju. Tista zgodba, kako ste spoznali Eulalie in Anthonyja v Mexico Cityju, je bila seveda trapasta laž.«
Joyce je še vedno stala pred njim in ga nepremično gledala, vendar ne več tako divje kot Doprej. Videti je bilo. da se je loteva strah. Povesila ie pogled, vzele cigareto iz škatle na mizici in si jo
KAM PO OSNOVNI SOLI?
23.
O tem je vse polno predsodkov. Ljudje pravijo, da »človek more vse, kar hoče,« samo dovolj močno mora hoteti. Pred kratkim smo učencem osnovnih šol zastavili vprašanje, ali človek lahko z močno voljo doseže vse, kar hoče; v večini primerov so učenca na to vprašanje odgovorili pritrdilno, kar je seveda popolnoma zmotno.
Učenec, ki kljub prizadevnosti ne dosega nič boljših ocen kot večina njegovih sošolcev, bo na primer težko uspeval v gimnaziji ali kaki tehniški ter njej podobni šoli, pa če ima še tako veliko zanimanje za šolanje; kdor pa ni zmožen doseči niti povprečnega uspeha, bi težko uspeval tudi v poklicni šoli, saj zahteva razvoj znanosti in tehnike od vsakega izučenega delavca široko in zaokroženo znanje.
Podobno kot z umskimi sposobnostmi je tudi z drugimi; s telesnimi sposobnostmi, sposobnostmi čutov/ ročnimi spretnostmi, lastnostmi značaja. Kdor ni dovolj močan, ne morfe opravljati poklica, kjer se zahteva telesna moč (avtomehanik, tesar ipd.); kdor ima ploske noge, ne more opravljati poklica, kjer se delo opravlja stoje; kdor ne razlikuje barvnih odtenkov, je neprimeren, na primer, za poklic radiomehanika, kjer je potrebno razlikovanje barvastih žic; kdor je preveč zaprt vase in nedružaben, bo težko opravljal, na primer, poklic prodajalca, kjer so stalni stiki z ljudmi; komur se preveč potijo roke, ne more opravljati poklicev, kjer se mora dotikati kovine, tkanine ali človeške kože; kliconosec ne sme opravljati poklicev v živilski stroki; kdor ni dovolj uren in spreten, bo težko dohajal delo na tekočem traku v tovarni.
O sposobnostih in zanimanjih bi lahko govorili še na dolgo in široko, vendar je naš prostor omejen. O splošnih vprašanjih sposobnosti in zanimanj ter o izbiri poklica na sploh je več povedano v knjižicah Zdravka Neumana »Od želje do odločitve pri izbiri poklican ter Jana Makaroviča »Otrok pred izbiro poklica«, 0 sposobnostih, ki se zahtevajo v posamezmn poklicih, pa v priročniku »130 zanimanja«, ki je izšel v Zagrebu.
Odgovori na vprašanja
Na naslov republiškega združenja za poklicno usmerjanje prihajajo vsak dan pisma z raznimi vprašanji. Nekaterim smo odgovorili po pošti, vendar smo se odločili, da bomo na nekaj vprašanj odgovorili v tej rubriki, saj bi odgovori utegnili zanimati tudi širši krog bralcev. Imena dopisnikov bomo zaenkrat označili s kraticami, ker ne vemo, koliko se dopisniki strinjajo z objavo svojega imena.
Z. sf Ravne na Koroškem: Želiš se vpisati v Pomorsko srednjo šolo v Piranu (ne v Portorožu!), ker Te veselijo potovanja in imaš velik talent za jezike — moti pa Te visoka cena vzdrževanja v internatu.
Predvsem: ali se Ti zdi, da je veselje do potovanja in smisel za jezike že dovolj velik razlog, da se vpišeš v to šolo? Kaj je »veselje do potovanja«, je v splošnem zelo težko povedati, saj veselijo ljudi po-
tovanja iz najrazličnejših razlogov: nekateri radi potujejo zato, ker se pri tem seznanijo z mnogimi ljudmi; nekateri zato, ker si pri tem lahko ogledajo razne zgodovinske spomenike; nekateri zato, da se doma lahko hvalijo pred znanci, kaj vse so že videli; nekateri pa morda tudi zato, ker jim ugaja sama vožnja, ko jim veter mrši lase in jim jemlje sapo... Potovanje, s kakršnim ima opraviti častnik stroja ali častnik krova, pa je čisto posebne vrste: dneve in dneve je priklenjen na ladjo, krog katere ni drugega kot neizmerna morska gladina. Ko se ladja ustavi v pristanišču, pomorščak navadno nima dosti časa, da bi se razgledoval po tujem mestu ali celo po tuji deželi. Razen tega pa je seveda stalno zdoma. Si ugotovil, da Te veselijo prav take vrste potovanja — ali pa morda nisi popolnoma prepričan?
Tudi jeziki pridejo pomorskemu častniku prav in je dobro, če ima talent zanje; vendar se mi zdi, da je to vendarle manj pomembna, obrobna plat tega poklica. V svojem pismu pa nič ne poveš o tem, kako je s tistimi Tvojimi sposobnostmi, ki so v poklicu pomorskega častnika dejanske pomembne: na primer — smisel za tehniko in matematiko, smisel za vodenje in organizacijo, telesna zmogljivost itd. Pomorščaki so trdi ljudje, v katerih se stalno nabira čustvena napetost zaradi dolgih obdobij osamljenosti na morju. Kdor jih hoče obvladati, mora biti močna osebnost s krepkimi živci. Se čutiš sposobnega za to?
če si lahko odgovoril na ta vprašanja pritrdilno, bo morda najbolje, če se obrneš na Komunalni zavod za zaposlovanje Koper, kjer ti bodo podrobneje odgovorili, kako je z možnostmi štipendiranja Kolikor je znano nam iz ankete, ni za to šolo predvidena nobena štipendija.
če Te zanima turizem, bo zate najprimernejša ekonomska srednja šola, saj Ti je verjetno znano, da usposablja ta šola za najrazličnejša delovna mesta, med drugim tudi za taka, ki so povezana s turizmom. Tudi Tvoje veselje do potovanj in smisel za jezike bi lahko prišla do izraza, če bi imel tako izobrazbo. Razen tega pa tudi šolanje ne bi bilo tako drago, Sicer pa bi ti težko svetoval kaj določnejšega, ker Te ne poznam dovolj. Bi se morda raje oglasil na vašem zavodu za zaposlovanje in se tam podrobneje pogovoril o svojih problemih?
Lep pozdrav!
>	J. M.
P. I.t Tetovo, Makedonija. Zakaj želite spremeniti poklic? Samo zaradi »tradicije« — ali pa imate še kake bolj utemeljene razloge? če se vpišete v strojno tehniško šolo, se Vam glede na to, da ste izučen strugar, priznata dva letnika. Ker pa ste stari že 20 let, se seveda ne morete vključiti v redno šolanje, ampak se morate najprej zaposliti in se potem šolati v večerni ali dopisni šoli za odrasle. Ko se boste vrnili iz vojske, bo zato najbolje, če se boste zaposlili pri podjetju, ki bo imelo razumevanje za Vašo željo po šolanju, ter se pozanimali pri delavski univerzi, kakšne možnosti strokovnega izobraževanja imate v svojem kraju.
Lepo Vas pozdravlja
J. M.
ZADOVOLJNI SPET DOMA — Člani ljubljanske Opere so utrujeni od poti, toda veseli zaradi uspeha, ki so ga dosegli pred mednarodnim občinstvom na »Praški pomladi«, včeraj zjutraj po tednu dni s posebnim vlakom pripotovali domov.
Foto: Busič
ZUPANA POBRATENIH MEST — Predsednik občinske skupščine Tržič Tine Tomazin in župan francoskega mesta Ste Marie aux Mineš sta izmenjala listini o pobratenju obeh mest. Ob tej priložnosti je bilo v Tržiču prisrčno slavje.
Foto: šelhaus
ZA ZNANJE GRE — Republiškega tekmovanja »Znanost mladini« se je včeraj v Ljubljani udeležilo 39 slovenskih srednješolcev, ki so se pomerili v znanju biologije, fizike in kemije. Na sliki: zmagovalec med biologi — Ljubljančan Dragomir Skabeme.	Foto: Dolenc
POČASTITEV PADLIH — V Velikem Grabnu pri Trebnjem so včeraj odkrili grobnico, v katero so položili posmrtne ostanke 67 borcev, ki so med. štiriletno narodnoosvobodilno vojno padli v okoliških krajih. Odkritja so se udeležili svojci padlih in mnogi domačini.	Foto: Petrovčič
Nadaljevanje
s prve strani
•
Jasneje določiti razvoj za vsako vejo zavarovanja
na o tem vprašanju niso povsem kategorična. Zato bodo še enkrat proučili sprejemljivost v osnutku plana predložene ideje, po kateri bi jugoslovanski limit opustili šele, ko bodo v sistem vnesene spremembe, ki bi zajamčile večji vpliv zavarovancev na politiko porabe sredstev.
Poslanci so podprli tudi glavne smeri razvoja zdravstvene službe, določene v osnutku družbenega plana razvoja Jugoslavije do leta 1970. Opozorili so predvsem na odločnejšo usmeritev na preventivo, na hitrejši razvoj ambu-lantno-poliklinične službe, na zboljšanje zdravstvenega varstva matere in otroka in na bolj radikalno zmanjšanje množičnih bolezni, zlasti tuberkuloze.
• •
Velika slovesnost pri Verdunu
kor vedno za svobodo sveta in zato ima pravico do zaupanja drugih, če je to dokazala včeraj, ko se je borila, dokazuje to tudi danes, ko deluje povsod v svetu, ne zato, da bi osvajala in vladala, marveč da bi povsod pripomogla k ravnotežju v svetu, k napredku in miru.«
»Zato je nauk izpred Verduna neposredno povezan z našimi sedanjimi prizadevanji. Ta nauk naj okrepi delo vseh Francozov z upanjem vseh ljudi v stoletno vlogo Francije.« je končal de Gaulle svoj govor.
•••
V	Bruslju so nastala spet trenja
ranja skupne kmetijske politike. Na pravkar končanem sestanku v Bruslju so nastala znova večja trenja med zastopniki Nizozemske in ZR Nemčije na eni ter francoskim ministrom za kmetijstvo Edgarjem Faurom na drugi strani. Gre za nizozemski poskus, da bi prejšnjo privolitev v financiranje enotne agrarne politike vezala na svojo zahtevo, da se postavi Francija na »pozitivno stališče« do carinskih pogajanj v okviru ' tako imenovane »Kennedyj eve runde«, posebej do predloga o mednarodnem sporazumu o pšenici.
Francoski minister je ta predlog zavrnil, češ da njegova dežela ne more sprejeti predloga o mednarodnem sporazumu o pšenici, ker bi po njegovem mnenju z njim na stežaj odprli vrata uvozu pšenice na evropski trg iz ZDA in Kanade.
Kljub tem trenjem so se ministri za kmetijstvo razšli v prepričanju, da bi na prihodnjem ministrskem sestanku morda lahko našli kompromis in dosegli končni sporazum o financiranju skupne kmetijske politike.
V	krogih opazovalcev pa izražajo dvome o možnosti lahkega kompromisa.
Resolucija o gospodarski reformi na Madžarskem
način določanja zneskov bo stvar samih kolektivov.
Velike investicije bodo v novem Sistemu*še nadalje financirali iz centralnih virov, precej pa bo razširjena graditev, ki jo boao financirala podjetja sama. V investicijski politiki bodo imeli krediti čedalje večjo vlogo.
Cene bodo oblikovali na tr\ načine: za del proizvodov bodo določali cene iz centra, za drugi del bodo določene z dogovorom med proizvajalci in . trgovino, za tretji del pa bodo povsem proste.
Opera
se je vrnila iz Prage
Na mednarodnem festivalu je lepo predstavila našo operno umetnost
LJUBLJANA, 29- maja. — Davi okoli osmih se je po skoraj dvajsetumi vožnji s posebnim vlakom- vrnila ljubljanska Opera z enega svojih najpomembnejših gostovanj. V petek se je v Smetanovem divadlu v okviru Praške pomladi poslovila od prijaznih poslušalcev z drugo predstavo Verdijevega Macbetha. To gostovanje našega opernega ansambla, ki se je predstavil mednarodnemu občinstvu še s Kozinovim Ekvinokcijem in Borodinovim Knezom Igorjem, bo nedvomno dobilo odlično mesto v kroniki njegovih dosedanjih nastopov v tujini. Ansambel se je zavedal odgovornosti in je dobro pripravljen dostojno reprezenti. ral jugoslovansko operno umetnost. Opravil pa je še drugo veliko nalogo, po nekaj letih je spet oživil stik s češkoslovaškim glasbenim življenjem.	J. Z-
90-letnica rojstva Vladimira Nazora
POSTIRA NA BRACU, 29. maja. (Tanjug) — Na otoku Braču so se danes, pod pokroviteljstvom predsednika sabora SR Hrvatske Ivana Krajačiča, začele slovesnosti v počastitev 90-letnice rojstva Vladimira Nazora.
V njegovem rojstnem kraju Postiri so dopoldne odkrili pesnikov doprsni kip, na hiš: njegovih staršev v vasi Bo-boviče pa so odkrili spominsko ploščo. V Postiri so odprli razstavo o življenju in delu Vladimira Nazora, pesnika, partizanskega borca, prvega predsednika ZAVNOH in predsednika prezidija sabora LR Hrvatske.
Sneg napravil veliko škodo v Črni gori
TITOGRAD. 29. maja fTa-n jug) — Sneg, ki je včeraj zapadel po vsej severni črni gori, je napravil zelo veliko škodo na sadnem drevju in kmetijskih posevkih. V ivanjgrajski, belopoljski, ko-lašinski, plevaljski in drugih občinah na severu republike, kjer je zapadlo nad 30 cm snega, na planinah pa še znatno več, je sadno drevje večinoma polomljeno in plodovi skoraj povsem uničeni. Trpelo je tudi sočivje, v bje-lopoljski občini pa je pšenica povsem uničena, škode, ki jo je napravil nenadni sneg, še niso ocenili.
Korak Indonezije k OZN?
BANGKOK, 29. maja — Na konferenci direktorjev in glavnih urednikov azijskih časnikov, ki je danes končala sedemdnevno delo v Bangkoku, so od služb informacij Združenih narodov zahtevali pomoč in olajšave, da bi tisk dežel v razvoju tega kontinenta lahko bolj uporabljal svetovne vire informacij.- V pozivu, ki so ga ob tej priložnosti naslovili, so se azijski novinarji izrazili za takšno informiranje o svetovnih dogodkih, ki bi bilo »širše, jasnejše in globlje«.
Konference, ki jo je organizirala ekonomska komisija OZN za Azijo in Daljni vzhod, se je udeležilo 40 novinarjev iz 19 azijskih dežel. AFP poroča, da je bil med udeleženci tudi predstavnik Indonezije. To je prvi primer, da Indonezija sodeluje v dejavnosti kakega telesa alfi agencije OZN po njenem izstopu iz svetovne organizacije v začetku 1965.
Francoska jelka pod ljubeljsko cesto
Tržič se je pobratil s francoskim mestom Ste Marie-aux-Mines
TRŽIČ, 29. maja. — Dopoldne sta na trgu pred občinskim poslopjem predsednik občinske skupščine Tržič Tine Tomazin in župan francoskega mesta Ste Marie-aux-Mines Paul Baumann slavnostno podpisala listino o pobratenju med obema mestoma. Slavnostim je prisostvovalo precejšnje število Tržiča-nov, med gosti pa so bili podpredsednik republiškega IS Beno Zupančič, predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek — Luka, podpredsednik Glavnega odbora SZDL dr. Joža Vilfan ter nekateri slovenski in francoski interniranci, ki so bili med zadnjo vojno v nemških taboriščih v obeh mestih.
Gostje iz Francije so prispeli v Tržič včeraj popoldne. Sprejeli so jih na Ljubelju, kjer so jih po starem slovanskem običaju pogostili s kruhom in soljo. Dopoldne je bil pred slovesnim podpisom listine koncert godbe na pihala, nato pa velika parada tržiške mladine ter članov raznih organizacij in društev.
Po slavnostnem ceremonialu pred občino so gostje in vsi drugi v sprevodu šli skozi mesto do nove osnovne šole heroja Grajzerja pod ljubeljsko cesto. Tam sta župana obeh mest zasadila spominsko jelko, ki so jo francoski gostje prinesli s seboj iz Alzacije. Po krajšem kulturnem programu so francoski delegaciji in drugim gostom priredili sprejem v osnovni šoli in si izmenjali darila, popoldne pa so se poklonili žrtvam fašizma pred spomenikom internirancem v Podljubelju. Jutri si bodo gostje ogledali mesto ter tovarni BPP in »Peko«.
Današnje pobratenje med Tržičem in francoskim mestom Ste Marie-aux-Mines je bilo zelo prisrčno. Podobno je bilo tudi v Franciji 8. maja letos, ko so po podpisu dokumenta zasadili spominsko lipo iz Tržiča. Obe mesti namreč veže podobna usoda v zadnji vojni, ko so interniranci delali v predorih. V francoskem so bili to predvsem Slovenci, v Tržiču pa je bilo največ Francozov. Obojim so domačini materialno in moralno precej pomagali. Razen tega sta si mesti zelo podobni po velikosti in legi ter gospodarski dejavnosti. Zato je tudi razumljivo, da so že enoletni stiki pripeljali do pobratenja, ki ga po pravici imenujejo najidealnejše pri nas.	L. STRUŽNIK
Vražji fant gre na Hvar
Deveto srečanje dramskih skupin Slovenije se je končalo z mariborskim uspehom
OD NAŠE POROČEVALKE
ČRNOMELJ, 29. maja. Danes opoldne so se iz gostoljubnega Črnomlja razšli udeleženci in spremljevalci devetega srečanja dramskih skupin Slovenije z občutkom, da je bilo enotedensko delo dobro opravljeno in da je njegov rezultat vsaj načrtno pregledano stanje sodobne slovenske amaterske gledališke dejavnosti, če že ni v tako kratkem času mogoče rešiti vseh njenih stisk in zadreg.
Mimo prakse sprtih okusov uradnih ocenjevalcev in publike, ki jo poznamo z naših zabavnoglasbenih festivalov, se je v Črnomlju tudi publika navdušila za »Vražjega fanta«. Po improvizirani anketi, na katero je odgovorilo 68 gledalcev od 80 vprašanih,, so našteli za mariborsko predstavo kar 24 glasov, »Deseti brat« pa se je s' komaj osmimi glasovi znašel šele na četrtem mestu. Vmes so črnomaljski gledalci uvrstili še jeseniško uprizoritev Matkovičeve drame »Na koncu poti« ter ljubko in preprosto Benedettije-vo komedijo »Dva ducata rdečih vrtine« v izvedbi celjskega Delavskega odra. Za publiko, je tako polnila dvorano (revija je imela dvakrat več gledalcev, kot pa je občanov v Črnomlju) in tako razsojala o kvaliteti, je bilo lepo igrati, so menili amaterji.
STANKA GODNIČ
Predstavi v soboto — ogledal si jih je tudi republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Martelanc — sta za zaključek srečanja skoraj simbolično odmerili razpone v našem gledališkem amaterizmu: Prešernovo gledališče iz Kranja se je predstavilo z dramatizacijo Jurčičevega »Desetega brata«, amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora pa z igro irskega pisatelja J. M. Syngea »Vražji fant zahodnega sveta« in z njo mimo drugih kvalitet dokazalo tudi intenzivno dramaturško iskanje, saj je to zanimivo delo uprizorilo prvo pri nas; jeseni ga bo zaigrala tudi ljubljanska Drama. V soglasju s tem dokaj konvencionalnim oziroma svežim programskim izborom je bila tudi uprizoritvena intenzivnost obeh ansamblov. Medtem „ ko so Kranjčani ostali v dobrih in predvsem slabih mejah »ljudskega«, na sentimentalni odziv publike uglašenega igranja, so Mariborčani pokazali živo, dinamično in neposredno učinkovito interpretacijo. Njihov nastop je ugajal žiriji, ki je »Vražjega fanta zahodnega sveta« izbrala za zastopnika slovenskih amaterjev na tradicionalnem zveznem amaterskem festivalu na Hvaru.
Praznik češenj v Dobrovem
DOBROVO V BRDIH, 29. maja. — Danes je bilo na Dobrovem tretje srečanje obmejnega prebivalstva Goriške, združeno s praznikom češenj. Pripravila sta ga občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij novogoriške občine ter Slovenska prosvetna zveza iz Gorice. Dopoldne je bil na sporedu kulturni program, popoldne pa je minilo v sproščenih pogovorih in zabavi prebivalstva obmejnih območij.
Na začetku kulturnega programa sta predstavnika občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij novogoriške občine in Slovenske prosvetne zveze iz Gorice poudarila pomen neposrednega srečevanja prebivalstva obeh strani meje pri razvijanju medsebojnih odnosov. Zavzela sta se za nadaljnje poglabljanje sodelovanja na kulturno prosvetnem področju.
L. K.
Tekmovanje mladih traktoristov
BELTINCI, 29. maja — Občinski odbor Ljudske tehnike v Murski Soboti je v sodelovanju z društvom strojnih inženirjev in tehnikov priredil na obratu kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka« v“ Beltincih tekmovanje mladih traktoristov soboške občine.
Nastopilo je 26 traktoristov, ki so zastopali večino osnovnih šol v soboški občini, kjer si Ljudska tehnika prizadeva, da bi zainteresirala kar največ domače mladine za kmetijske poklice. Mladi traktoristi v starosti od
10.	do 15. let so pokazali odlično znanje že pri' testiranju. ter so med drugim opravili tudi zrelostni izpit iz cestno prometnih predpisov, iz agrotehnike ter motoro-znanstva, ^nič slabše pa se niso odrezali pri praktični vožnji. Mladi traktoristi so vozili traktorje * prikolicami spretno mimo vseh ovir.
Prvo mesto na tem zanimivem tekmovanju je dosegla tret 5a ekipa osnovne šole Puconci, drugo mesto ekipa osnovne šole Beltinci, tretje pa spet ekipa iz Puconec. Najboljši posameznik je bil pionir Franc Kodela z osnovne šole Puconci. Ekipe in posamezniki so dobili priznanja in lepe nagrade.
B. B.
Ljudsko slavje na Cankovi
Spominska slovesnost v rojstnem kraju dr. Avgusta Pavia
MURSKA SOBOTA, 29. ma-ja, — V rojstnem kraju jezikoslovca dr. Avgusta Pavla na Cankovi v soboški občini je bila danes v okviru simpozija o našem rojaku spominska slovesnost, na kateri so v kulturnem programu sodelovale tudi kulturno umetniške skupine slovenske manjšine iz Zgornjega Senika v Porabju na Madžarskem. Množica domačinov je posebno prisrčno pozdravila delegacijo mesta Szom-bathely s predsednikom županij skega izvršnega sveta dr. Gondo Gyorgyjem na čelu.
Prebivalci Cankove, ki so se skrbno pripravili na to pomembno manifestacijo, so posebno lepo uredili okolico rojstne hiše dr. Avgusta Pavla.
Pred domačijo, kjer se je rodil pred dvajsetimi leti umrli jezikoslovec, so tokrat prvič nastopili s skupnim programom kulturniki obeh sosednih pokrajin. Zenski in mešani pevski zbor, plesna skupina ter godba na pihala iz Zgornjega Senika so enako kot domači izvajalci poželi priznanje številnega občinstva.
Domačini in gosti so pozdravili tudi sklep cankov-skega kulturno umetniškega društva »Oton Župančič«, da bo v bodoče imela domača knjižnica naziv po rojaku dr. Avgustu Pavlu.
Spominsko slovesnost na Cankovi so zaključili s polaganjem vencev k spominski plošči dr. Avgusta Pavla. Mimo domačinov in zastopnikov soboških kulturnih institucij sta položila venec tudi dr. Gouda Gyorgy in delegacija mesta Szombatne-ly. Popoldne so gosti iz Madžarske obiskali tudi lendavsko občino, kjer so izročili zastopnikom domače knjižnice dve sto knjig, darilo mesta Szombathely za pripadnike madžarske manjšine tej obmejni komuni.	B. B.
Predsednika sindikatov Slovenije in BiH v Brdih
DOBROVO V BRDIH, 29. maja. — Popoldne sta obiskala kmetijsko zadrugo Brda predsednika republiških svetov sindikatov za Slovenijo ter BiH Franc Popit in Nikola Andric s sodelavci. Po krajšem pogovoru s predstavniki zadruge so si gostje ogledali vinsko klet, kjer so se zanimali za # tehnološki proces spreminjanja grozdja v vino ter ekonomska vprašanja kmetijstva v Brdih.
L. K.
Vreme ni bilo naj'lepše, gostov pa je bilo kar veliko
Slovensko obalo je včeraj obiskalo blizu deset tisoč Ijudt, največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov
KOPER, 29. maja — Čeprav se vreme že nekaj dni kisa, so bile včeraj in danes ceste, ki peljejo proti morju, polne vozil. Veliko gostov je včeraj prišlo Iz Avstrije, Nemčije pa tudi. Nizozemske m Francije, Danes dopoldne pa se je reka vozil pretakala tudi čez. mejni prehod pri škofijah, kjer so bili med italijanskimi vozili tudi številni avtomobili z avstrijsko, nemško, švicarsko in francosko registracijo.
Obalno področje je včeraj in danes obiskalo blizu 10.000 tujih gostov. Sončno dopoldne je zvabilo Sterilne goste tudi v kopališča. Voda je imela sicer 19 stopinj C, toda to marsikoga, ki je prišel iz hladnejših krajev, ni motifo, da se ne bi bil osvežil v morskih valovih. V avtokampih so te dni že postavili številne šotore. Zlasti avtokamp v Luciji je z živopi-sanimi platnenimi hišicami te dni postal že kar pravca-
to platneno naselje. Tudi znano šotorišče v Savudriji je oživelo.
Razen tujih gostov smo lahko danes videli na cestah ob morju tudi številne avtobuse, ki so pripeljali izletnike iz naših krajev. Med njimi je bila- tudi šolska mladina.
Nekoliko hladnejše vreme zadnjih; dni pa je najbrže marsikoga odvrnilo, da ni izkoristil zadnje majske nedelje aa izlet sa morje.
»Od osmih do enajstih je danes šlo skozi naš prehod okoli 10.000 vozil«, je povedal službujoči uradnik na italijanski strani mejnega prehoda pri škofijah. »Zjutraj je bila kolona čakajočih vozil dolga nekaj kilometrov.«
Skoraj tretjina vseh potnikov, ki so danes dopoldne prišli iz Italije v Jugoslavijo čez mejni prehod škofije, je bila Avstrijcev in Nemcev. Nekateri so se pritoževali, ker so morali čakati tudi po dve uri. Italijanski obmejni organi so namreč, kot v zadnjem času ne redko, poostrili pregled osebnih listin ter . so bili zlasti natančni glede bencina. Tak pregled pa seveda terja več časa in povv zroči, da le počasi prihajajo iki mimo mejnih zapor-Ta zastoj je bil danes
dopoldne tako očiten, da končno italijanski obmejn gani le popustili in poenc vili obmejne formalnosti.
Prehodi čez mejo v Šentilju
ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH, 29. maja _ Ob-
mejni in carinski organi na mednarodnem cestnem prehodu v Šentilju so imeli danes polne roke dela. V obeh smereh je prestopilo državno mejo več tisoč potnikov, včeraj so zabeležili 24.160 mejnih prehodov, v petek pa 15.529 prehodov, v petek in soboto so izdali na tem mednarodnem prehodu več kot tri sto tranzitnih viz tujim M. K.
Iz III. izdaje Stanje
pripravljenosti na ICubi
Castro: ZDA pripravljajo agresijo - Delna mobilizacija rezervistov
HAVANA, 28. maja. Kubanski premier Fidel Castro je izrazil prepričanje, da ZDA pripravljajo »oboroženo agresijo« proti Kubi. Hkrati je sporočil, da je izdal ukaz o stanju pripravljenosti za 100 tisoč pripadnikov oboroženih sdi-
Po razglasitvi stanja pripravljenosti so danes tudi mobilizirali nekaj bataljonov rezervistov, vendar pa, kot poroča Reuter, niso razglasili splošne mobilizacije. Hkrati so vsem vojakom prekinili dopuste.
Skozi Havano so danes vozili vojaški konvoji topniške posadke, na morski obali pa so v pripravljenosti. Nebo nad mestom so vso noč osvetljevali žarometi. Pred javnimi poslopji stoje okrepljene straže, po mestu pa patruljirajo enote milice.
Kubanski radio je danes večkrat objavil poziv rezervistom in pripadnikom nekaterih bataljonov milice, naj se javijo na določenih mestih. Ozračje v Havani je nemirno in napeto.
AP poroča, da je premier Fidel Castro prebral po radiu in televiziji sporočilo, v katerem je obtožil šefa ameriškega State Departmenta Deana Ruska, da odkrito »grozi z vojno«.
Predsednik Kube Osvaldo Dorticos je danes poklical veleposlanike socialističnih držav ter zahteval od njihovih vlad prostovoljce, ki bi bili pripravljeni pomagati Kuhi spričo nevarnosti ameriške agresije. Med zbranimi veleposlaniki so bili tudi najvišji diplomatski predstavniki Sovjetske zveze, Kitajske, Severnega Vietnama in predstavnik osvobodilne fronte Južnega Vietnama.
Ameriško obrambno ministrstvo trdi, v zvezi z ome-njenim incidentom, da je minuli ponedeljek vdrlo v ameriško bazo Guantanamo šest kubanskih vojakov, ki so se zapletli v spopad z ameriškimi vojaki. Premier Castro pa je zanikal to trditev in poudaril, da so v incidentu, ki se je pripeti] 21. maja, Američani odgovorni za uboj kubanskega vojaka, ki je stal na straži pred bazo Guantanamo. ^Kubanska verzija tudi vsebuje natančen podatek, namreč, da je bil stražar zadet v hrbet.
Pobratenje med' Škofjo Loko in Medicino
ŠKOFJA LOKA, 28. maja-— Predsednik občinske skupščine Škofja Loka Milan Osovnikar in župan italijanskega mesta Medicina Argento Ma-rangoni sta danes na slavnostni seji občinske skupščine podpisala listino o pobratenju med obema mestoma.
Gostje iz Medicine so prispeli v Škofjo Loko včeraj. Danes dopoldne so si ogledali obrat« škofjeloškega in kranjskega kmetijskega gospodarstva, ‘jutri pa bodo obiskali nekatere zasebne kmetije. Pobrateno italijansko mesto ima namreč predvsem kmetijski značaj. Hkrati z uradno delagacijo je prispelo košarkarsko moštvo, ki je danes odigralo tekmo s škofjeloškimi košarkarji, jutri pa bodo njihovi nasprotniki Kranjčani.
Škofja Loka in Medicina sta navezali prve stike pred petimi leti. V začetku so najprej izmenjavali uradne delegacije, kasneje pa tudi kulturne in športne skupine ter grupe študentov. V Medicini so podpisali listino o pobratenju leta 1963.
Telegrami
KOZE — NEW DELHI. Po informacijah, objavljenih v New Delhiju, je prejšnji teden v indijski državi Utar Pradeš v pokrajini Janši podleglo črnim kozam 47 ljudi.
DIPLOMAT — BERLIN. Ganske oblasti so izpustile vzhodnonemškega državljana Jiirgensa Kriigerja, ki je bil aretiran po vojaškem udaru v Gani. Krüger je v tej deželi opravljal posle tretjega sekretarja gospodarske in trgovinske misije DR Nemčije.
PREDLOG — RIO DE JANEIRO. Skupina poslancev opozicijskega brazilskega demokratičnega gibanja je poslala narodnemu kongresu predlog o spremembi ustave, po kateri bi na volitvah za predsednika brazilske države znova uvedli neposredno tajno glasovanje in sistem večine. Hkrati je osem poslancev opozicije protestiralo proti sklepu sedanje vojaške vlade, da bi za šefa države izvolili vojnega ministra Costa de Silvo, brez slehernega posvetovanja z volilnim telesom in ljudstvom.
A-BOMBE — RIO DE JANEIRO. Brazilska vlada je obsodila sklep Francije, da bo opravljala na Pacifiku poskuse z atomskimi bombami.
RUŠILCI — KAIRO. Kairski časnik »Ro el Jusef« piše, da so ZDA odobrile dobavo treh rušilcev iz svojih rezerv vojnemu ladjevju Izraela. Po tem članku, ki ga povzema MEN, potekajo med ZDA in Izraelom pogajanja o nakupu 200 tankov tipa »Paton«, treh eskadril lovcev - bombnikov, ene eskadrile sodobnih lovcev F-lll, 24 helikopterjev in druge vojaške opreme in materiala.
SESTANEK — ALŽIR. Sirski zunanji minister se je zavzel za sklicanje sestanka »naprednih in osvobodilnih sil arabskega sveta«. Rekel je, da bi bil takšen sestanek »koristen zlasti, ker so arabske reakcionarne sile začele ofenzivo«.
RIBOLOV — LA PAZ. Mehiški zunanji minister je sporočil, da bo v kratkem razširjeno področje mehiških teritorialnih voda za ribarjenje na 12 milj ali približno 19 km.
OKINAVA — TOKIO. Na sestanku predsednikov občin mest in vasi na otoku Okinavi so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo odstranitev ameriških vojaških oporišč na tem otoku.
SINGAPURSKI PREMIER V BOLGARIJI — SOFIJA. Na povabilo bolgarske vlade je sem prispel singapurski premier Lee Kuan Yew z ženo in svojimi sodelavci.
ZAGARI SE JE VRNIL IZ ROMUNIJE — RIM. Italijanski državni podsekretar za zunanje zadeve Mario Zagari je po vrnitvi v Rim povedal, da je v Fanfanijevem imenu povabi] na uradni obisk v Italijo romunskega zunanjega ministra Manescuja.
9
Pa še to:
AVTOR ZA VSE — Na čmomeljskem srečanju dramskih skupin Slovenije so Jeseničani zaigrali »Inventuro 65« Miloša Mikelna. Toda znašli so se brez bobnarja, ki ima v glasbeni spremljavi precej besede. Avtor, ki se je udeležil srečanja kot kritik in je bil v Celju tudi režiser svojega satiričnega kabareta, je ljubeznivo pomagal in prispeval k svoji »Inventuri« še četrti delež: strumno je odbobnal svojo »vlogo«.
[farne 29. MAJA 1966 ob 13. uri
** *
*** SNEG
MEGU
----MEJE VREMENSkln
vzhodnih Alpah in nad Balkanom se zadržujeta v višinah jedri hladnega zraka, ki sta skoraj nepomični. Cez zahodno in srednjo Evropo se ; razširil nad zahodni Balkan greben visokega zračnega pritiska, ki povzroča postopno iz-' " v Ju
r______ vzhodni Slovenije
pooblačitve. Popoldne nagnjenje k manjšim krajevnim ploham ali nevihtam. Najnižje nočne temperature med 0 in 5. v Primorju 12, čez dan do 20 stopinj C. V zelo izpostavljenih krajih nevarnost slane.
Postopne razjasnitve po vsej državi, vendar popoldne še krajevne plohe in nevihte. Bo še razmeroma hladno.
4. stran-fr DELO
SPORT
Ponedeljek, 30. maja 1966
Cerar prvi v Zagrebu
Cerar, Anic, Brodnik, Kersnič, Kiissel, Šrot v državni telovadni vrsti
Kersnik 9.25; preskok: 1. Ce- | lovid 9.35; drog: 1. Cerar 9.75, rar 9.55, 2. Kersnič 9.50, 3.	2. Kiissel 9.60, 3. Brodnik
Anid 9.40; bradlja: 1. Cerar 9.50; parter: 1. Cerar 9.55, 2. 9.80, 2. Kiissel' 9.45, 3. Rafaj- J Anid 9.50, 3. Kersnič 9.35.
ZAGREB, 29. maja. Tu se je končalo dvodnevno izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance za dvoboj z Ukrajino in za svetovno prvenstvo v Dortmundu.
Generalni vrstni red po obveznih in prostih vajah: 1. Cerar 115.00, 2. Anic 110.55, 3. Brodnik 110.50, 4. Kersnik 110.30, 5. Kiissel 107.45, 6. Šrot 107.25, 7. Lopičić 107.10. 8. Rafajlović 106.70, 9. Kralj 93.85.
Prva šesterica bo zastopala Jugoslavijo na dvoboju z Ukrajino, ki bo 4. in 5. juni-, ja v Skopju, prvih osem pa na svetovnem prvenstvu. Galija je med tekmovanjem odstopil zaradi poškodbe.
Po mnenju predsednika tehnične komisije Jovana Petroviča so bile današnje vaje kvalitetnejše od včerajšnjih. Predsednik je nasploh zadovoljen, čeprav Cerar in drugi telovadci .še niso' v stari formi.
Rezultati prostih vaj: konj z ročaji: 1. Cerar 9.75,2. Kers-nid 9.40, 3. Anid 9.20; krogi: 1. Šrot 9.50, 2. Cerar 9.40, 3.
M. Vratič pred Milkovičem
Uspelo je odprto prvenstvo N. Gorice v gimnastiki
TENIS
Zmaga Pilića, poraz Jovanoviča
BERLIN, 29. maja — Na mednarodnem teniškem turnirju v Berlinu je Jugoslovan Pilić zmagal proti Indijcu Lallu 6:3, 7:5, 6:3, Jovanoviča pa je premagal Anglež Knight 2:6, 6:4, 6:8, 7:9.
Pilić je z uspehom zaigral tudi v polfinalu. Premagal je Nemca Gottschalka 6:3, 6:0, 6:3 in se bo v finalu pomeril z Avstralcem He-vrittom. ki je v petih nizih dobil proti Angležu Knightu. V polfinal-lu parov sta Pilić in Jovanovič izgubila proti paru Lall — Knight 6:8, 2:6.
Špear izločen
PARIZ, 29. maja. V osmini finala mednarodnega teniškega prvenstva Francije je Jugoslovan Špear izgubil proti Francozu Jauf-fretu 3:6, 6:3. 4:6, 2:6. V četrtfinale so se uvrstili še Emerson, Stolle, Roche in Fletcher (vsi Avstralija), Metreveli (SZ), Drys-dale (Južna Afrika) in Guljras (Madžarska).
Mladinsko prvenstvo Maribora
MARIBOR, 29. maja — Mariborski teniški igralci, ki so letos izredno aktivni, saj so imeli že niz nastopov doma in v Avstriji, so pretekli teden izvedli še mestno prvenstvo za mladince, ki se ga Je udeležilo okrog 50 tekmovalcev.
le: Mironov : Goličnik 6:1~ 14:12. Jaušovec : Brumen 6:4, 6:0, finale — Mironov : Jaušovec 7:5, 6:2 — mladinci v dvoje: Mironov — Goličnik : Jaušovec — Brumen 7:5, 6:1. ml^drnke — no’finale: Pipan : Tomše 7:5, 7:5, Varl : Hasaj 6:0, 6:4, finale — Pipan : Varl 6:4, 6:4, za tretje mesto — Hasaj : “	' ! 6:4. 6:3.	B. B.
Prijateljski boks v Trbovljah
V torek, 31. maja. bo v dvorani TVD Partizana Trbovlje prijateljsko boksarsko srečanje med BK Trbovlje in BK Mariborom. V ekipi domačinov bo poleg Zupančiča in Brkiča nastopil, tudi republiški prvak Lešnik, medtem ko zaradi poškodbe ne bo nastopil mladi Gradič. Srečanje bo ob 18. uri.	J. S.
NOVA GORICA. 29. maja. Odprto prvenstvo Nove Gorice v gimnastiki je privabilo v telovadnice približno 500 navdušenih gledalcev. Kaže, da se je v tem kraju povečalo zanimanje za to zvrst. Ni dvoma, da ima za to največ zaslug neumorni bivši državni reprezentant Dušan Furlan. Zal je del najmlajših gledalcev motil tekmovanje z neumestnim žvižganjem ob odločitvah sodnikov.
Na sobotni tekmi je nastopilo dvanajst tekmovalcev — članov I. razreda. Zanesljivo je osvojil prvo mesto Miloš Vratič (Spodnja šiška) s 47,20 točke. Nadaljnji vrstni red: 2. Milkovič (Maribor, železničar) 46,50. 3. Terček (Maribor, Železničar) 46,05, 4. špendl (Maribor, Železničar) 45,90, in 5. Gričar (Trbovlje)' 45,55 točke.
Tekmovalci so nastopili le na petih orodjih, v parterju pa ne, ker je zaradi prevelikih stroškov za prevoz filca, ki ga v Novi Gorici ni, moral ta del odpasti. Na posameznih orodjih je zmagal špendl v preskoku z 9,60 točke, na krogih pa je prejel oceno 9,50. Vratič je zmagal na konju z ročaji (9,20), bradlji (9,40) ter na drogu z oceno 9,60 točke.
Vrzel med tekmovanjem in razglasitvijo rezultatov so izpopolnili domači pionirji, mladinci in člani z uspelimi skoki s canvasom. pionirke in mladinke osnovne šole in gimnazije pa so nastopile s tremi sestavami Norme Simoniti in Tonice Kofol ter požele obilo priznanja. Tudi podjetja so poka-zala razumevanje za to prireditev, saj so prispevala praktična darila za vse tekmovalce.
J. M. *
SKL — ŽENSKE
Nobenih
presenečenj
Nič novega v tem tekmovanju. Maribor 66 je z zmago v Medvodah na vrhu lestvice dohitel košarkarice ljubljanskega Slovana.
Slovan : Ilirija 55:39 (24:21)
LJUBLJANA, 29. maja. V pr venstveni tekmi SKL so '	" “*
vana na
oni SKL so igralke'Slo domačem igrišču prema toega tekmeca Ilirijo :
mestnega rezultatom 55:39 (24:21). Pred okoli 50 gledalci sta tekmo sodila Bukovec iz Medvod in Korošec iz Ljubljane.
Domače igralke so v prvem delu očitno podcenjevale
,SOSf0-
LETALSTVO
Vodi Mariborčan Adam
PTUJ, 29. maja. V soboto popoldne je bila na sporedu druga disciplina letošnjega republiškega prvenstva v jadranju — hitrostni prelet s ciljem na relaciji Ptuj — Celje v dolžini 100 km.
Rezultati: Šoštarič (Lesce) 1000 točk, Adam (Mrb) 996, Kočevar (Celje) >_in Seražin (Lesce) 800, Stopar (Lj) 310, Horvatič (M. Sobota) 152, Botolin (Ptuj) 70.
Po dveh disciplinah prvenstva je stanje naslednje: Adam (Mrb) 1727. Šoštarič (Lesce) 1667, Kočevar (Celje) 1536 itd.
Danes je bila na sporedu tretja disciplina — hitrostni prelet s ciljem na relaciji Ptuj — Zagreb, ker prelet v trikotniku zaradi slabega vremena ni izvedljiv.
Z. V.
ROKOBORBA
Maribor : Ml. Radnik 15,5:6
MARIBOR. 29. maja. V telovadnici ob Ruški cesti so danes mariborski rokoborci nepričakovano visoko premagali gsote iz Karlovca. Srečanju je prisostvovalo približno 100 gledalcev, sodil pa je Bedjanec iz Zagreba.
Vsi domači tekmovalci so bili zelo dobri, le od Marasa je bilo pričakovati, da bo laže premagal nasprotnika. Maribor si je s to zmago zagotovil visoko mesto na razpredelnici.
Rezultati — mušja:	Kranjc :
Fine 2,5:0, bantamska: Kerenčič : Motan 0:3 (tuš), peresna: Šauperl : Rajič 3:0 (tuš), lahka: Kamer : Mutješinovič 3:0 (tuš), velterska: Hsevis : Papa 2:0. srednia: Maraš : Galovič 2:0. poltežka 3:0 brez borbe, težka: Ranot : Benkovič 0:3 (tuš). Prvoimenovani so tekmovalci Maribora.
Z. V.
REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
Ljubljana edina nepremagana
Derbi bivših zveznih ligašev uspešen za Ljubljano
Derbi obeh bivših zveznih ligašev se je v Hočah končal z zmago Ljubljane, ki je tako v republiški odbojkarski ligi edina nepremagana in bržkone tudi že zanesljivi spomladanski prvak.
Branik : Ljubljana 1:3 (8, -13, 13, 10)
HOČE, 29. maja — Na stadionu v Hočah so v prvenstveni tekmi republiške odbojkarske lige igralci Ljubljane premagali domačine 3:1 (15:8, 13:15, 15:13, 15:10). Pred približno 100 gledalci je sodil Moran iz Maribora.
BRANIK — HOČE: M. Primec, Bezjak, Mlakar. Satler, Zidar, Dolinšek, Divjak, Kovač, M. Primec n.
LJUBLJANA: Obersnel, Jedretič, Strucelj, Lučič, Andolšek, Naglič, Baggia. Breščak.
Odločilen je bil tretji niz, v katerem so domačini vodili že 13:5, potem pa niso dosegli niti ene točke več. V zadnjem nizu so imeli krajši čas krizo tudi Ljubljančani, kf pa so jo kmalu preboleli in zasluženo zmagali. Najboljša sta bila Jedretič m Lučič. Domačinom se je poznalo, da še niso vigrani.
Z. VAHTAR
Kanal : Maribor 3:1
(8, -12, 8, 1)
KANAL, 29. maja — V prvenstveni tekmi ŠOL je Kanal osvojil proti Mariboru tretji par točk. Zmagal je 3:1 (8, -12. 8, 1).
Kanal: Kolenc. Torkar. Tušar, Jerončič, Berdon, Zefran, Žnidarčič. Slapernik.
Maribor:	Prosen jak. Šauperl,
Zvikart, Fatur, Križe, šonaja, Perše in Tomažič.
Današnja tekma je bila lepa, dramatična *gra obeh moštev. Mariborčani so bili boljši le v drugem nizu, v ostalih treh pa so jih domačini povsem nadigrali. Sodil je Debevec iz Postojne. Gostje so vložili protest.	M. viDna
Novoteks : Kamnik 3:2 (9, -10, -9, 7, 8)
NOVO MESTO, 29., maja. Domača odbojkarska ekipa je premagala Kamnik 3:2 (9, —10, —9, 7, &). Pred maloštevilnimi gledalci je sodil Bizjak iz Ljubljane.
NOVOTEKS: Potrč, Koprivnik, Goleš, Kusič, A5, Lapajne, Brine, Berger.
KAMNIK: Zule, Debeljak, Šker-lec, Vidic, Podjed, Škorjanc, Koncilja.
Z zagrizeno igro je novomeška ekipa osvojila prvi točki v letošnjem tekmovanju. K zmagi domače ekipe je prtcej pripomogel odlični Koprivnik.	,
J. SPIHAL I
Črešnjevec : Črnuče 2:3 (-11,-13,6,8,9)
SLOVENSKA BISTRICA, 29. maja. Na igrišču TVD Partizana v Črešnjevcu je gostujoča ekipa iz Črnuč premagala domače odbojkarje 3:2 (—11, —13, 6, 8, 9). Tekmo je gledalo 100 ljudi.
Črešnjevec:	Lepšina, Smolar,
Kamer. Pučnik, Kmetec, Romih, Rajh, Panič.
Črnuče: Meserko, Kumer I, Kumer n, Kovač, Plešej, Cehac, Arh, Škofič. Črnivec.
Kljub temu, da so domači odbojkarji že vodili 2:0, so izkušeni gostje izenačili in v odločilnem nizu z umirjeno igro premagali Črešnjevec. Sodil je Sedi vi z napakami.
A. STAKUL
Jesenice : Izola 3:1 (-7, 7, 14, 12)
JESENICE, 29. maja — Moška odbojkarska vrsta Jesenic je v prvenstveni tekmi premagala Izolo 3:1	(7:15,	15:7„	16:14,	15:12).
Pred približno 200 gledalci je sodil Danevski (Lj).
Jesenice: Prešeren, Bajt, Končik, Kavčič, šmitek, Potočnik, Resler,
Izola: Kržišnik, Jakopič. Stu-belj, Flego, Gašperšič, Torkar, Vilar, Klepač.
zasluženo zmagali domačini, gle-Po ležerni, nezanimivi igri so dalci pa so razočarani zapuščali igrišče. Se najzanimivejši trenutki so bili v tretjem nizu, ko sta .......................bolj ah
P. KARLIN
Ljubljana
Branik —
Kanal
Izola
Maribor
Črnuče
Novoteks
Črešnjevec
5 0 15:5 10 4 1 14:6 8 4 1 13:7 8 3 2 12:9 6 2 . 3 11:9 4 2 3 10:11 4 2 3 10:12 4 2 3 8:11 4 1 4 4:14 2 0 5 2:15 0
Dt)SSELDORF — Na mladim s kem nogometnem trundrju je novosadska Vojvodina v prvem kolu premagala domače moštvo TURA 2:0.
Vsak dan v dnevni ku
TT
so izredno slabo igrale. 1 spretno izkoristile borbene igralke Ilirije in zabeležile zelo ugoden rezultat. V nadaljevanju so igralke Slovana le zaigrale nekoliko bolj zbrano in zabeležile dokaj visoko zmago.
Slovan: Goršič 20, Keršnik, Der-nič 2, Marenčič, Težak 2, Jelen 23, Guštin 8, Kajzer, Muha.
Ilirija:	Nastran 8, Novljan 9,
Welle 7, Polanec 3, Goršič 3, Suša 7, Mihelič 2, Bole.
M. VAROGA
Medvode : Maribor 66 46:57 (26:18)
MEDVODE, 29. maja. Prvenstvena košarkarska tekma prve republiške lige, ženske — Medvode : Maribor se je končala z zmago gostij 46:57 (26:18) Gledalcev je bilo okoli 250, sodnika Svetlin z Jesenic in Strickberger iz Ljubljane.
Medvode: Planko 18, Knific 15, Škulj 2, Primožič 4, Meglič 4, Petač 3.
Maribor: Polše 4, Vrešak 2, Obran 10, Babič 2, Senčar 7, Vodeb 32.
Medvodčankam tudi proti Mariboru ni uspelo osvojiti prvenstvenih točk. Po slabi in nezanimivi igri si niso mogle obetati kaj boljšega kot poraz. Predvsem je slabo igrala obramba. Zmaga Mariborčank je zaslužena in bi bila lahko še izdatnejša, če ne bi toliko grešile v podajah in metih na koš.
Jesenice : Triglav 43:66 (25:25)
Ježica - prosta
Slovan Maribor 66 Triglav Jesenice Ježica Medvode Ilirija -
NAJBOLJŠI JUGOSLOVANKI MED SEBOJ./O najvišjem naslovu med članicami je na državnem namizno-teniškem prvenstvu v dvorani Tivoli odločalo srečanje Ječmenica (levo) : Pirc.	Foto: Busič
Pirčeva in Korpa nova prvaka
Konec XX. namiznoteniškega prvenstva Jugoslavije v Ljubljani
LJUBLJANA, 29. maja. Članica Olimpije Cirila Pirc se je že petič povzpela na najvišje mesto med jugoslovanskimi igralkami namiznega tenisa, med moškimi pa je lanskega prvaka šurbeka zamenjal Ištvan Korpa (Senta), ki je tako že tretjič dobil naslov jugoslovanskega šampiona. Seznam novih državnih prvakov sta zadnji dan jubilejnega državnega prvenstva v namiznem tenisu dopolnila še šurbek-Stojšič v igri mešanih dvojic.
4 4 0 232:150 8 330 153:108 6 321 159:116 4 4 1 3 ^69:200 2 3 1 2 119:169 2 3 0 3 117:162 0 202	60:104	0
Pirčeva je imela še največ dela z Zagrebčanko šerbcevo, ki ji je edina vzela dvaniza. Vodstvo ekipe Novega Sada je po dvoboju Pirc : Ječmenica vložilo protest, češ da je sodnik nepravilno prekinil igro po preteku desetih minut (tedaj je Ječmenica vodila 20:16 in kasneje izgubila), medtem ko bi jo po mnenju funkcionarjev Novega Sada lahko šele po 15 minutah. Vodstvo tekmovanja tega protesta ni upoštevalo.
Morda se je v konkurenci članov kdo nadejal presenečenja, morda je v letošnjem mladinskem prvaku Stipančiču že videl tudi jugoslovanskega prvaka med Sani. Toda v zadnji partiji, ki je odlo-čačla o naslovu, mladi igralec iz Duge Rese sicer učinkovit proti drugim nasprotnikom iz finalnih tekem, ni bil dorasel nasprotnik Korpi. V treh nizih je prvak gladko odpravil vicešampiona, ki v nobenem nizu ni prišel nad 17 točk. Gledalci, ki jih tudi zadnji dan prvenstva ni bilo veliko, so prav od te igre pričakovali precej več.
Lanska državna prvaka v igri mešanih dvojic Korpa in Ječmenica sta se poslovila od tekmovanja že v četrtfinalu. Po lepem boju sta ju izločila mlada Zagrebčana Roth in Reslerjeva.
Rezultati;
Članice — prva četverica:	Ječ-
menica : Šerbec 3:0 (11, 7, 12), Pirc : Pavlič 3:0 (13, 11, 10), Pirc : Ječmenica 3:1 (—17, 16, 20, 18), Šerbec : Pavlič 3:0 (13, 8, 22), Pirc : Šerbec 3:2 (—21, 10, —18,
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA - MOŠKI
Zmaga Olimpije v Čačku
Ljubljanski košarkarji premagali Borca 82:72
AKTUALNI
DOGODKI
CACAK, 29. maja (Tanjug). V tekmi zvezne košarkarske lige za moške je ljubljanska Olimpija premagala domačega Borca 87:72 (39:35). Gledalcev je bilo 3000, sodila sta Beloševič in Stepanovič iz Beograda.
BORAC: Katanič. Andrič, Trip-kovič 16, Farčič 13, Djeloševič 4, Jakšič, Jakovič, Mišovič 23, Pu-rič 4, Koprivica 12, Stefanovič, Mešanovič.
OLIMPIJA: Bassin 14, Starc, Božič, Volovšek, Dermastia 4, Hočevar 6, Eiselt 20, Daneu 14, Logar 16, Zorga 8.
Zaradi petih osebnih napak sta morala iz igre Trifkovič (B) in Dermastia (O). Prosti meti: Borac 10. Olimpija 12.
V	dokaj zanimivi igri je Olimpija s precejšnjo težavo premagala razigrane košarkarje Borca. Zanimivo je, da so domačini pri stanju 65:65 zamudili nekaj izrednih priložnosti, nato pa si je ljubljansko moštvo s koši Basina in Eisel-ta priigralo nekaj naskoka in sl tako zagotovilo zmago. Najboljši igralci so bili Mišovič in Koprivica pri Borcu, pri Olimpiji pa Bassin in Logar. Sodnika sta zadovoljila.
Lokomotiva : Partizan 86:91 (36:48)
ZAGREB, 29. maja. Partizan je premagal v Tuškancu Lokomotivo 96:86 (48:36). Pred 500 gledalci sta sodila Brumen in Kavčič iz Ljubljane.
LOKOMOTIVA: Omašič 30, Godič, Grbič 2, Kovačič 18, Bajza, Vrcan, Kavedžija 16, Fotilec, Boč-kaj 4, Valek 11, Vlatkovič, Rimač 5.
PARTIZAN: Damjanovič 5, Jankovič 10, Jelič 38, Janič 2. Minič 4, Milojevič, Radovič 23, Kapeta-novič, Žutič 9.
Partizan je sredi drugega pol-časča vodil že s 25 točkami prednosti, vendar so aZgrebčani uprizorili uspešen finiš in znižali rezultat.
Beograd : C. zvezda 60:61 (56:56, 50:50, 27:38)
BEOGRAD, 29. maja — V prvenstveni tekmi ZKL za moške je v mestnem derbiju Crvena zvezda premagala Beograd z 61:60 (56:56),, 50:50, 38:27). Pred okrog 200 gledalci sta v hladnem in deževnem vremenu sodila Protič in Radovič.
Crvena zvezda: Todosijevič, Milutinovič 8, Poljak 4, Cvetkovič 29, Matič, Dragojlovič 10, Pavlovič 10.
Beograd: Gordič 9, Marojevič 15, Gruber 12, Bojkič, Cvetič, Rajkovič 11, Pazinanj 2, Ivačko-vič 11.
V	prvem ix>lčasu je bila Crvena zvezda boljša, v drugem pa je Beograd z dobro igro izenačil. Konec tekme je bil zelo dramatičen. V dveh podaljških je imel Cvetkovič kar dvakrat priložnost, da s prostimi meti zagotovi zmago Crveni zvezdi, tik pred koncem pa je zamudil možnost za Beograd Bojkič.
Radnički : Zadar 56:67 (26:34)
BEOGRAD, 29. maja — V 2. kolu prvenstva ZKL za moške Je Zadar premagal RadniČkega 67:56 (34:28). Pred sto gledalca sta sodila Pastor (Novi Sad) in Lalev-ski (Kumanovo). Vreme deževno in hladno.
Zadar: Brajkovič, Stipkovič 2,
Valčič 18, Komazec, Marcelič 9, Djerdja 9, Cosič 25, Anič 4, Jelič, Laura.
Radnički: Cermak 5, Karati, Zi-mojić. Sirotan ovič, Ražnjatovič 22, Djokič, Z. Djordjevič, Prelevič 2, Gajič 16, Kreačič 9, Vidač 2.
V lepi, dinamični igri je Zadar zanesljivo premagal RadniČkega. Bil je stalno v vodstvu, nekaj časa celo za 20 košev. Najboljši igralec je bil 18-letni Zadrčan Cosič, ki je dal največ košev in je bil odličen'tudi v obrambi.
Željezničar : Split 56:53 (32:30)
KARLOVAC, 29. maja. V drugem kolu ZKL za moške je Željezničar premagal Split z rezultatom 56:53 ( 32:30). Pred približ-no 800 gledalci sta sodila Oblak (Ljubljana) in Mahovič (ZagTeb).
2eljezničar: Kasun 11, Kolako-vič 10, Galovič, Tikvič, Jakšič, Dokman 13, Starčevič 4, Zaborski. Boljkovac. Kiseljak 18, Pavletič.
Split: Skansi 17, Prug 14, De-polo, Z. Tvrdič 7, R. Tvrdič 15, Gojšanič, Viskič. Grašo. Minčevič.
Čeprav je zmaga domačih zaslu-bi prav lahko slavili uspeh , ki so vodili večino prve-polčasa, potem pa so z nekoristno igro vodstvo zapravili in izgubili Pri domačinih sta bila boljša Kiseljak in mladi Dokman, pri Splitu pa Prug in Rade Tvt-dič.
Slovan : Ivangrad 94:63 (39:25)
Slovan Olimpija Partizan Zadar C. zvezda Lokom' diva
Željezničar Beograd Radnički Split .Borac Ivangrad
ZKL — ZENSKE
Radnički čez najhujšo oviro
Šesto kolo v zvezni košarkarski ligi za ženske je ’prineslo zastopniku Slovenije — ljubljanski Olimpiji tretjo zmago. V središču zanimanja pa je bil seveda beograjski derbi obeh najboljših jugoslovanskih ekip RadniČkega in Crvene zvezde.
Radnički : C. zvezda 62:56 (30:27) Olimpija : Vojvodina 69:56 (33:31) Trešnjevka : M. Bosna 80:40 (35:18)
M. Krajišnik : Split 37:63 (14:28)
Partizan : Voždovački 70:52 (27:27)
2	2	0	176:115	4
2	2	Ü	174:147	4
2	2	0	’76:15«	4
2	2	0	139:116	4
2	2	0	145:138	4
•2	1	1	8:l<;	2
2	1	1	116:115	2
2	0	2	132:146	0
2	0	2	134:149	0
2	0	2	128:148	0
2	0	2	! *!:164	0
2	0	2	115:169	0
Trešnjevka
Crvena zvezda
Partizan
öfimpij^
Ml. Bosna Splet
Vojvodina Voždovački M. Krajišnik
6 6 6 5 6 5 6 3 6 3 6 3 6 2 6 2 6 1 6 0
0	407:327 12
1	384:267 10 1 331:285 JO 3 349:314 6 3 385:382 6
3	316:361 6
4	316:334 4
4	334:355 4
5	272:344 2
6	250:375 0
7. 19), Ječmenica : Pavlič 3:1 (11, —19, 12, 18). Druga četverica: Du-ganič ; Kovačič 3:0, Stojšič : 2e-rovnik 3:C, Stojšič : Duganič 3:1, Kovačič : žerovnik 3:0, Duganič : Zerovnik 3:0, Stojšič : Kovačič 3:1.
Vrstni red: 1. Pirc, 2. Ječmeni-
ca, 3. Šerbec, 4. Pavlič, 5. Stojšič, 6. Duganič, 7. Kovačič, 8. Zerovnik.
Člani — prva četverica: Stipan-čič : Cordaš 3:0 (15, 17, 14), Korpa : Vecko 3:1 (19, —20, 8, 13), Stipančič : Vecko 3:2 (19, —16, 8, —8, 18), Korpa : Cordaš 3:1 (—17, 10, 8, 13), Korpa :Stipan-čič 3:0 (10, 17, 17), Vecko : ‘Cordaš 3:0 (13, 13, 14). Draga četverica: Gajič : Markovič 3:0, Šurbek : Kem 3:0. Markovič ;' Kem 3:0, Šurbek : Gajič 3:0, šurbek : Markovič 3:2, Gajič : Kem 3:2.
Vrstni red: 1. Korpa, 2. Stipančič, 3. Vecko, 4. Cordaš, 5. šurbek, 6. Gajič, 7. Markovič, 8. Kem.
Mešani pari — polfinale; šurbek — Stojšič : Roth — Resler 3:1, Vecko — Pirc : Bilič — Šer-
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA - MOŠKI
Jeseničani še vodijo
Tri zmage domačinov in dva uspeha: gostov, ta£ je izkupiček sedmega kola v slovenski košarkarski ligi za moške. Z zmago proti zadnjemu z lestvice Triglavu v Kranju so Jeseničani obdržali prvo mesto na razpredelnici.
Triglav : Jesenice 64:75 (24:30)
KRANJ, 29. maja. V prvenstveni tekmi SKL so sinoči Jeseničani premagali domači Triglav 64:75 (24:30). Na igrišču v športnem parku Stanka.. Mlakarja sta pred približno 150 gledalci sodila Prihoda in Vertelj-iz Ljubljane.
Triglav: ‘Piskernik 2, Čadež 18, Mlakar 4, Klavora 19, Klopčič 3, 15, Dežman 2, Palovšnik
X______ip
Jesenice: Čampa, Bunderle, Vauhnik 19. Berlisk, Rogelj, Jeraj 25, Dragojevič 2, Koren 18, Senčar 11, Kotnik. r'
Gorenjski derbi se je končal z zasluženo zmago Jeseničanov, ki so- bili tehnično boljši in preciznejši pri streljanju na koš.
Dirigent igre gostov Senčar je odlično vodil svoje moštvo. Tri-glavani so se .sicer močno trudili in v začetku 'vodili, vendar so go-, stje kmalu izenačili in zanesljivo zmagali.. Igra je bila hitra in di-
J. JAVORNIK
MsmborT66 : Ljubljana 80:62 (43:28)
MARIBOR. 29. maja - V prvenstveni košarkarski tekmi 'SKL so domačini zasluženo premagali goste iz Ljubljane 80:62 (43:28). Pred približno’'500 gledalci sta sodila Pur (Žalec) in Turk (Ljubija-na).
MARIBOR 66: Bergoč 12. Glo-hftčnik io, Janežič 8, Brumen 2, Osrire* ' ’instaher 16. Fink 8, Kline 1, Šilih 2.
LJUBLJANA: Jelačlri 10, Kočar 14.	12, M »oHsviC 2. Gerželj
4, gapelj 20,;:Zorž.
Zmaga domačega moštva ves čas tekme ni bila sporna, saj so bili igralci Maribora v svojih akcijah mnogo učinkovitejši od svojih nasprotnikov.
B. BERGANT
Rudar : Ilirija 69:77 (31:35)
TRBOVLJE. 29 maja. V tekmi SKL sta se pomerili ekipi domačega Rudarja in ljubljanske Ui-rije. Srečanje se je končalo 69:77 (31:35) v korist Hinje. Pred približno sto gledate: sta sodila Bru men (Domžale) in Lešnik (Mari bor).
Rudar:	Otopal 9, Sušnik 15,
Perpar 25, Deželak .19, Virt 1.
Ilirija; Bajc 10, Senčar 9, Kogovšek 12, Gagelj 18, Naveršnik 1. Polanc 18, Murko 5, Plesko 4.
Ze prve minute srečanja so pokazale, da Trboveljčani ne bodo
kos boljšim gostom, ki so se predvsem odlikovali s točnimi meti od daleč in z dobro igro pod koši. Vsa prizadevanja domačinov, ki so'rezultat trikrat izenačili, da bi izsilili vsaj podaljšek, so bila zaman. Medtem ko so bili v prvem polčasu gostom še dokaj enakovredni, so v drugem delu precej popustili.
J. SAVŠEK
Lesonit : Trnovo 87:58 (42:26)
ILIRSKA BISTRICA, 29. maja mačini premagali Trnovo iz Ljub-Pred približno 800 gledalci so doljane 87:58	($2:26).	Sodila sta
Camplin in Bud ja iz Ljubljane.
LESONIT: Antonič 2, Lenarčič 18, Grij 21. Potočnik 33, štember-ger 6. Šuštar 7, Koren, Žiberna, Kand are, Klanjšček.
TRNOVO: Lokar 10, Muhič 8, Račič 21. Crnek 97 Vavpetič 6, Kozak 4, Ahčan, Malavašič. Omar hen, Albreht.
Lesonit je v današnjem kolu slavil že tretjo zmago na domačem igrišču. Po daljšem času je v moštvu ponovno nastopil štember-ger. Domači x> bili vse čas tekme boljši še posebej v drugem delu, ko so si priborili že 30 točk prednosti, ki so jo Ljubljančani šele ob koncu z bolj zbrano igro zmanjšali.
Elektra : Maribor 68:65 (29:26)
ŠOŠTANJ, 29. maja. V prvenstveni tekmi republiške košarkarske lige članov je domača Elektra premagala ekipo ZKK Maribor z 68:65 ( 29:26). Pred okoli 500 gledalci sta sodila Marjan Remic in Hojs iz Ljubljane.
Domača Eelektra je včeraj nastopila brez enega svojih najboljših igralcev Zupančiča, ki je tokrat vodil ekipo kot trener. Zaradi treh tehničnih napak, ki so mu iih sodniki dosodili v preteklih tekmah po propozicijah TK, igralec namreč nato ne sme nastopiti na eni prvenstveni tekmi. Sporno pa je tudi ali tako kaznovani igralec, sicer tudi trener ekipe, lahko v takem primeru opravlja tudi to funkcijo. Prav zaradi tega ie vodstvo 2KK Maribor po končani tekmi najavilo protest zoper reri-traci.io tekme. Sice? je bilo srečanje ttoično prvenstveno. Domačini so bili ves čas boljši tekmec in so vodili tudi že z 12 točkami prednosti, a so gostje v fi-n’šu znižal: razliko.
Elektra: Natek 11, Jerič 12, Na-raločnik 2. Kafol 3, Lukman 20, Perhaj 13. De Costa 4, Moškem 3.
Maribor:	Kralj 27.	Kotarac	2,
Delakorda	12.	Benet	4, Fric	6,
Mandl 2, Požar 8, Kuntu 4. Jesenice	7 6 1 480:429 12
Maribor 66	7 5 2 453:398 10
7 5 2	419:374	10
7 5 2	464:435	10
7 3 7 3 7 3 7 3
7 0
4 430:442 4 425:440
4	378:409
5	438:445 7 385:513
»BELE« SO IZGUBILE. V tekmi z belimi majicami Vojvodine so košarkarice ljubljanske Olimpije zabeležile tretjo letošnjo zmago v zvezni ligi. Foto: Busič
bec 3:1. Finale: Šurbek — Stojšič : Vecko — Pirc 3:1 (18, —18, 15, 16).
Tolažilno — člani, finale: Roth: Kvesič 2:0, mladinci: Curovac Vidovič 2:0.	J. DEKLEVA
Mladost prevzela vodstvo
VRNJACKA BANJA, 29. maja (Tanjug). — V četrtem kolu ekipnega šahovskega prvenstva SFRJ so bili rezultati taki: Sombor : Partizan 3,5 : 6,5, Mladost (Smederevska Palanka) : C. zvezda 3:6
(1)	, Maribor : Mladost (Zagreb) 4:6.
V petem,kolu so bili izidi taki!- Crvena zvezda ; Maribor 5:3
(2)	— Ivkov : Puc 1:0, Zagreb : Mladost (SP) 2:4 (4), Mladost (Zgb) : Sambor 7:3.
Po petih kolih vodi Mladost (Zagreb) 27, Partizan pa ima ob dvoboju manj 24 točk. Maribor je šesti z 18 (2) in dvobojem manj.
Gligorič še vodi
Tel Aviv, 29. maja — V 10. kolu mednarodnega šahovskega turnirja sta oba Jugoslovana zabeležila zmagi. Gligorič je dobil proti Kanadčanu Janofskemu, Ma-tanovič pa proti izraelskemu prvaku Aloniju. Na lestvici voda Gligorič 8,5, Matanovič in Kreidman (Iz) pa imata po 7 točk.
Uspela akademija
MARIBOR, 29. maja. TVD Par-Maribor je priredil v sobo-ečer na malem stadionu v Ljudskem vrtu izredno uspelo lovadno akademijo v počast dneva mladosti. Blizu 2500 gledalcev je bilo zelo zadovoljnih z izbiro in kvaliteto programa. V vmesnih točkah so nastopili tudi telovadci na orodju, razen domačinov tudi Trboveljčani in Zagorjani. Posebno uspele sestave so pripravili: Erik Aleš, Betka Manfred, Ljubica Lorger, Renata Rad-šel, Tončka Lazarevič, Julij Kos in Jože Zadnik. .	Z. V.
Ni priveslal do cilja...
Kajakaš utonil med tekmo na Savi Bohinjki
BOHINJSKA BELA, 29. maj. — Na reki Bohinjki je bilo dopoldne medklubsko in pregledno tekmovanje obenem v kajakih in kanujih v spustu na divjih vodah. Start je bil pod jezom v Soteski, cilj pa pod Bohinjsko Belo. Vsa proga je merila 6 km.
Tekmovanje pa se je že po startu št. 3 končalo — tragično. 18-letni mladinec Marjan Zastavnik, član Varteksa iz Varaždina, se je sredi proge smrtno ponesrečil. Ta odsek je najtežji, ker je na sredi deroče reke precej Velika skala in je voda tod še posebej divja. Zastavnik, ki
je progo prevesla! že lani, se je prevrnil tik- pred skalo in nato zadel ob njo. Deroča voda je čoln z njim vred pritisnila pod skalo. Medtem ko to poročamo, reševalcem še ni uspelo rešiti ponesrečenca.
Za sedaj lahko le ugotavljamo, da je tej tragediji botrovalo izredno nesrečno naključje. • 2e nekaj trenutkov po nezgodi so se tekmovalci lotili reševanja in se naposled z veliko težavo le prebili do čolna, ki pa ga deroči vodi le niso mogli iztrgati.
TONE FORNEZZI
Novo na tujem
SALZBURG — Meddržavna tekma amaterskih nogometnih reprezentanc — Avstrija : Nizozemska 2:0 (1:0).
MOSKVA — Nogometna tekma za trening — reprezentanca SZ : Lanerossi (Vicenza) 4:2 (2:1).
Svetovni rekord na 4 x 110 y
Modesto, 28. maja — Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v Modestu je univerzitetna štafeta iz tega mesta postavila nov svetovni rekord v teku na 4x110 y. čas 39,6. Ostali po-pomembnejši izidi: daljina — Boston (ZDA) 806, palica — Pennel (ZDA) 513, disk — Oerter (ZDA) 63.22, Danek (ČSSR) 62,72, kopje
—	Hedmark (Šved) 81,94, kladivo
—	Zsivotsky (Mad) 68,54, Connolly (ZDA) 68,37.
Skvorcev - 221 cm
MOSKVA, 29. maja. Sovjetski atlet Skvorcov je spet izboljšal svoj rezultat v skoku v višino. Preskočil je 221 cm. Popova je vrgla kopje 57,83 m daleč.
Miting Ljubljane
LJUBLJANA, 29. maja. Razen v teku na 100 metrov (Pungerčič 10.6) in tekačev na 5000 m so na mitingu atletov Ljubljane in Olimoiie tekmovali še v nekaterih disciplinah.
Ostali izidi — mbški: 40 m: Kastelic (L) 52,4, Zidan (O) 52,7, 800 m: Leskovic (L) 2:05,0, da-Ijina: Ernestini (L) 665, Peče (O) 646, 'Pungerčič (L) 643. ženske — 100 m: Tauzec (O) 13,5, Jurčič (O) 13,8, daljina: Papler (O) 444, krogla: Paoler 10,15, ml. mladinke — krogla: Zajc (O) 9,12.
Srednješolci tekmovali v Novem mestu
NOVO MESTO, 29. maja. Tu-kaj je bilo danes medobčinsko prvenstvo srednjih šol v atletiki.
Rezultati — moški, 100 m: šlaj-kovec 12,3,	300 m: Šuštar 41,3,
1000 m; Vovk 2:46.0, 4x100 m: gimnazija Novo mesto 48,9, višina: Penca 175, daljina: Penca 600. krogla: Usenik 12,85 — vsi gimnazija Novo mesto.
Zenske — 60 m: Tisu (gimnazija Črnomelj) 8,8 . 600 m: Janežič (g. N. m.) 1:31,1,
Glasgow — V tekmovanju za pokal evropskih amaterskih nogometnih reprezentanc je škotska premagala Irsko 4:0 (1:0).
NAPOLI — V prijateljski vaterpolski tekmi je Italija dobila proti SZ 2:1.
KOLESARSTVO
Jimenez neogrožen
REGGIO EMILIA, 29. maja. — Zmagovalec 12. etape kolesarske dirke »Giro dTtalia« je Italijan Dino Zandegu. 206 kilometrov Cesenatico — Reggio Emilia je prevozil v 5:23,23. V generalnem plasmaju vodi še vedno Španec
SPEEDWAY
Slovenija prva
SVETOZAREVO, 29. maja. —
V	okviru medrepubliškega prvenstva Jugoslavije v speedwavu je bila prva ekipa Slovni je. Vrstni red med posamezniki: Stankovič, Babič, Regvart.
ODBOJKA
Jugoslavija dvakrat druga
BEOGRAD, 29. maja. Drugi dan velikega majskega odbojkarskega turnirja sta jugoslovanski ekipi zabeležili velika uspeha.
Moška reprezentanca je dobila še drugo tekmo. Premagala je Romunijo 3:1 (—10. 11, 0, 13). —
V	igri proti evropskim prvakom so Jugoslovani zaigrali zelo dobro, najboljša pa sta bila Spet in Petrovič. Tudi druga tekma je prinesla presenečenje. Ekipa NDR je namreč zmagala proti olimpijskemu in svetovnemu prvaku SZ 3:0 (7, 12, 8).
Med ženskami je Madžarske gladko porazila Bolgarijo 3:0 (3, 7, 6). Jugoslovanke pa so zabeležile prvo zmago na turnirju proti Romuniji 3:1 (—7, 12. 11, 13).
Turnir se je končal z zmago Madžarske v ženski in ekipe NDR v moški konkurenci. Jugoslavija je na 2. mestu pri moških in ženskah, kar je vsekakor lep uspeh.
Nedeljski rezultati — ženske: Madžarska : Romunija 3:1, Bolgarija : Jugoslavija 3:1 (16:14, 14:16, 15:3, 15:9), moški: NDR : Romunija 3:0, SZ : Jugoslavija 3:1 (15:10, 15:8, 10:15. 15:4).
Končni vrstni red — moški: 1. NDR 4, 2. Jugoslavija 4. 3. SZ 4, 4. Romunija 0 točk, ženske: 1. Madžarska 6, 2. Jugoslavija 2. 3. Romunija 2, 4. Bolgarija 2 točki.
Uspel spomladanski start
300 plavalcev iz 11 klubov na otvoritvenem mitingu v Krškem
KRŠKO, 29’ maja. Skoraj 300 plavalcev in plavalk se je danes zbralo v tukajšnjem bazenu na otvoritvenem mitingu. Razveseljivo je to število, saj je bilo največ pionirjev in pionirk, toda ne samo iz slovenskih klubov, marveč so na tekmovanju sodelovali tudi plavalci in plavalke zagrebške Mladosti, reškega Primorja in reprezentanca Beograda. Temperatura vode je znašala 23 stopinj C pa tudi vreme je bilo še kar ugodno. Številni gledalci so bili zadovoljni s prireditvijo, ki jo je organiziral domači klub Celulozar.
Kaj pa rezultati? Ti niso slabi, še daleč ne za začetek sezone, pa tudi ne izvrstni. To pravzaprav velja za člane in članice, medtem ko so rezultati pionirjev in pionirk, zlasti z Rijeke in iz Zagreba precej dobri. Razumljivo, da se kažejo sadovi dela v škem in reškem zimskem pa tudi v Beogradu so — kot je pokazal miting — začeli bolj s pridom uporabljati zimske bazene. Pionirji iz Slovenije, predvsem pa pionirke so morali v nekaterih disciplinah priznati premoč svojih vrstnikov iz Zagreba in Rijeke.
Od znanih plavalcev je bil na startu tudi Daniel Vrhovšek, ki na 100 m hrbtno ni imel ustreznega tekmeca, saj je celo Daneu zaostal za njim skoraj za četrt bazena. O rezultatu — 1:05,1 je Vrhovšek dejal: »Zadovoljen sem z njim, kajti že nekaj časa imam trening usklajen za 200 m. Na ev ropskem prvenstvu v Utrechtu še ne bomo tekmovali na 100 m, marveč samo na 200 m hrbtno.« Vrhovšek je še dejal, da hiti z izpiti, da bi imel potem čas samo za priprave na evropsko prvenstvo.
Zlata Trtnik, ena izmed najbolj-šnašihhi Pn,
ših naših sprinterk, je bila med gledalci. »Start mi danes ne bi prišel prav, ker bi me motil v sistematičnih pripravah.« Ali še
za Utrecht? Ne, je odvrnila bivša rekorderka, vendar je moj cilj doseči na 100 m kravl čas 1:04,5.
Državni zimski prvak v metuljčku Vlahovič iz Zagreba je pustil svoje tekmece daleč za seboj in obeta še naprej dobre rezultate. Kakor na zimskem prvenstvu, je tudi tokrat opozoril nase 19-letni Ilija Todorovič iz Beograda. Dosegel je razmeroma dober čas na 100 m prsno — 1:15,3, toda deje plavanje v moder-slogu (gibi povsem itrnom dihanja). Bil je štiri leta v Chicagu, kjer se je tudi naučil plavati v omenjenem slogu.
Med nastopajočimi je bil uspe-šen tudi reprezentant Kičevič iz Hercegnovega, ki pa študira v Beogradu. Na naše vprašanje, ali je potem, ko so ga izbrisali iz spiska kandidatov za EP — popustil, je odgovoril; »Poskusil bom še enkrat, toda če si bom morai še naprej zdraviti grlo, potem je vse zaman.«
Glede na razmere, v katerih trenirajo pozimi, so naši plavalci in plavalke startali dovolj zadovolji-vo v poletno sezono.
Rezultati — Pionirji — 50 m prsno: 1. Slavec (Tr) 42,0; 50 m hrbtno: 1. Pedišič (Ml), 41,5, 2. Kramberger (H)- 42,8; 50 m del-
fin: 1. Slavec (Tr) 41:7, 2. Gajšek (Nep) 44,7; 50 m kravl: 1. Kokolj	(Ml) 32,9,	2. Poljanec
(Cel) 36,7; 200 m kravl: 1. Car (Pr) 2:36.3, 2. Čargo (Cel) 2:39.3; 100 m	prsno:	1.	Milerič	(Ml)
1:30,8,	2.	Krivograd	(Fu)	1:36,1;
100 m	hrbtno:	1.	Kraljič	(Pr)
1:19,7,	... 4. Rumpret	(Cel)
1:28,3 100	m delfin: 1. Hustič (Pr)
1:16,8,	2.	Breznikar	(Fu)	1:21,9;
ICO m kravl: 1. Potočnik (Cel) 1:09,4.
Pionirke — 50 m prsno: 1. Halužan (Pr) 41,0, ... 6. Bajc (Fu) 49,8; 50 m hrbtno: 1. Radetič (Pr) 37,4. ... 3. Drolič (Tr) 42,5; 50 m delfin: 1. Radetič (Pr) 42,0, ... 4. Kragl; 54,8; 50 m kravl: 1. Zuam (Pr) 33,6, ... 6. Pikon (Ra) 41,9; 200 m kravl: 1. Alfirevič (Mi) 3:04,2,	2.	Zupančič	(Ru)	3:11,4;
100 m delfin: Vimik (Tr) 1:38,0, 2. Šmid (Tr) 1:42,0; 100 m prsno: 1. Kostič (Bgd) 1:32,6; 100 m hrbtno: Gosak (Ru) 1:29,4.
Člani — 100 m prsno: 1. Todo-rič 1:15,3, 2. Sajdl (oba Bgd) 1:16,9, 3. Ogrin (Lj) 1:19,0; 100 m hrbtno: 1. Vrhovšek 1:05,1, 2. Daneu (oba Lj) 1:10,2, Marin (H) 1:16A 100 m delfin: 1. Vlahovič (Ml) 1:05,9, 2. Preš kar	(Cel)
1:28,2,	3. Prapar (Fu) 1:29,4;
100 m kravl: 1. Kičevič (Bgd) 1:00A 2. Danev 1:02,1, 3. Petri-novič (Ml) 1:03,6; 200 m kravl: 1. Kičevič 2:15,0, 2. Buterin (Ml) 2:17,1; 4x100 m mešano: 1. Ljubljana 4:44,2, 2. Mladost 5:02,8, S. Fužinar 5:17,9.
Članice — 200 m kravl: 1. Po-
gačič (Ml) 2:45,7; 100 m prsno: 1. Jovanovič (Bgd) 1:29,8, ... 4. Drugovič (Cel) 1:38,6; 100 m hrbtno: 1. Volfar (Ml) 1:23,7, 2. Šiler (Tr) 1:30,4* 3. Vanič (II) 1:32,3; 100 m delfin:	1. Kumer (Ml)
1:29,7, 2. Vesel (II) 1:41,1; 4x100 mešano: 1. Mladost 5:45,0, 2. Beograd 6:26,9, 3. Triglav 6:30,9.
D. KURET
Valenčič pred Baradelom (Trst)
Mednarodna kolesarska dirka na 122 km dolgi progi »za nagrado veteranov«
LJUBLJANA, 29. maja. V organizaciji Kolesarske zveze Slovenije je bila na 122 km dolgi progi od Ljubljane do Kočevja in nazaj mednarodna kolesarska dirka »Za nagrado veteranov«, saj so jo finančno omogočili tekmovalci in kolesarski sodelavci — veterani. Na startu se je zbralo kar 64 naših najboljših vozačev (razen poškodovanega Škerlja ter Cubriča in Živko-viča), med njimi pa tudi nekaj Tržačanov.
Lepo vreme in gladka asfaltna
proga po Dolenjski spodbujala ' '	'
^_______.__k borbenosti, česar pa
'med prvimi kilometri vožnje navzgor ni bilo mogoče opaziti s površnim pogledom. Najboljši dokaz je bil hiter tempo celotne karavane, ki je tja do prvih turjaških vzpetin šoferje iz spremstva neprestano nemo opozarjala, naj še bolj pritiskajo na pedala za plin. Števec za hitrost je namreč enakomerno nihal med 45 in 50 km! Medtem pa so se specialisti za gorske vožnje pripravljali in čakali najugodnejšo priložnost, da bi raztrgali sklenjen obroč. To se je posrečilo Biliču, Bottežarju, Valenčiču,in Hvastiju, ki so se vse bolj oddaljevali od glavnine. Nekateri zasledovalci so se dolgo zaman zaganjali in poskušali enako srečo. Okrog sebe so namreč imeli še druge Rogovce in Odredovce,
ki so bili zadolženi, da jih »umirjajo«. da bi tako zaščitili klubske tovariše v ospredju. Zgolj z lastnimi močmi pa seveda ni šlo.
Mnogi-so sodili, da je bitka v glavnem že odločena in da je treba zategadelj iskati končnega zmagovalca med temi štirimi ubežniki — reprezentanti. A le ni bilo tako. Morda je bila ta četverica le preveč samozavestna in prepričana, da se ji ne more primeriti nič hudega? Ostali favoriti v skupini so naposled namreč le ugnali svoje varuhe m s krepkimi zavrt-Ijaji vidno potegnili naprej, dokler ubežnikov pil Ribnici niso ujeli. To so bili Tržačan Baradel, Milanovič (Partizan) in Fonovič iz Pulja, katerim sta se »prilepila« za hrbet še Kalan (O) in Ukmar (R).
Tak vrstni red je bil tudi na -----“-------je na Turja-
ku grozilo Valenčiču, da bo moral zaradi okvare odnehati v borbi za najboljše mesto. Rogovec je kolo hitro usposobil in se brž pognal za ostalimi. Njegovo odsotnost so hoteli kajpada izrabiti predvsem Puljčana in Tržačan, vendar so njihove namene drugi preprečili. Tovariška solidarnost ljubljanskih kolesarjev je spet zmagala in omogočila Valenčiču, da se je končno le pridružil konici. Odtlej dalje je bil v njej spet navidezen mir. kajti vsakdo izmed njih je vede., da bi bilo brez slehernega pomena tvegati ali poskušati karkoli, saj do cilja tako ni bilo več daleč. Odločale bodo torej predvsem sprinterske sposobnosti v fin’šu
Po Karlovški cesti je ubežna skupinica vozila še skupaj, na poslednjih ovinkih po mestnih ulicah do Trga revolucije pa je bil najspretnej&i Valenčič, ki je tako prvi pretrgal ciljno vrvico.
1. Valenčič (R), 2. (Trst), 3. Hvasti, 4. Kalan, 5. Bolrežar (vsi O). 6. Milanovič, (P), vsi 2:55:50, 7. Ukmar (R) 2:56:0,5, 8 Fonovič 2:56:20, 9. Bilič (oba Pulj) 2:57:00, 10. De-gano. 11. Vescul, 12. Mijln (vsi Trst), 13. Hvastje, 14. Fabjan, 15. Kiš (Reka) — vsi 3:01:10 itd.
S. LIPAR
%
ZADOVOLJNI SPET DOMA — Člani ljubljanske Opere so utrujeni od poti, toda veseli zaradi uspeha, ki so ga dosegli pred mednarodnim občinstvom na »Praški pomladi«, včeraj zjutraj po tednu dni s posebnim vlakom pripotovali domov.
Foto: Busič
ZUPANA POBRATENIH MEST — Predsednik občinske skupščine Tržič Tine Tomazin in župan francoskega mesta Ste Marie aux Mineš sta izmenjala listini o pobratenju obeh mest. Ob tej priložnosti je bilo v Tržiču prisrčno slavje.
Foto: šelhaus
ZA ZNANJE GRE — Republiškega tekmovanja »Znanost mladini« se je včeraj v Ljubljani udeležilo 39 slovenskih srednje šolcev, ki so se pomerili v znanju biologije, fizike in kemije. Na sliki: zmagovalec med biologi — Ljubljančan Dragomir Skabeme. -	Foto: Dolenc
POČASTITEV PADLIH — V Velikem Grabnu pri Trebnjem so včeraj odkrili grobnico, v katero so položili posmrtne ostanke 67 borcev, ki so med štiriletno narodnoosvobodilno vojno padli v okoliških krajih. Odkritja so se udeležili svojci padlih in mnogi domačini.	Foto: Petrovčič
Nadaljevanje s prve strani
Jasneje določiti razvoj za vsako vejo zavarovanja
na o tem vprašanju niso povsem kategorična. Zato bodo še enkrat proučili sprejemljivost v osnutku plana predložene ideje, po kateri bi jugoslovanski limit opustili šele, ko bodo v sistem vnesene spremembe, ki bi zajamčile večji vpliv zavarovancev na politiko porabe sredstev.
Poslanci so podprli tudi glavne smeri razvoja zdravstvene službe, določene v osnutku družbenega plana razvoja Jugoslavije do leta 1970. Opozorili so predvsem na odločnejšo usmeritev na preventivo, na hitrejši razvoj ambu-lantno-poliklinične službe, na zboljšanje zdravstvenega varstva matere in otroka in na bolj radikalno zmanjšanje množičnih bolezni, zlasti tuberkuloze.
• •
Velika slovesnost pri Verdunu
kor vedno za svobodo sveta in zato ima pravico do zaupanja drugih, če je to dokazala včeraj, ko se je borila, dokazuje to tudi danes, ko deluje povsod v svetu, ne zato, da bi osvajala in vladala, marveč da bi povsod pripomogla k ravnotežju v svetu, k napredku in miru.«
»Zato je nauk izpred Verduna neposredno povezan z našimi sedanjimi prizadevanji. Ta nauk naj okrepi delo vseh Francozov z upanjem vseh ljudi v stoletno vlogo Francije.« je končal de Gaulle svoj govor.
•••
V	Bruslju so nastala spet trenja
ranja skupne kmetijske politike. Na pravkar končanem sestanku v Bruslju so nastala znova večja trenja med zastopniki Nizozemske in ZR Nemčije na eni ter francoskim ministrom za kmetijstvo Edgarjem Faurom na drugi strani. Gre za nizozemski poskus, da bi prejšnjo privolitev v financiranje enotne agrarne politike vezala na svojo zahtevo, da se postavi Francija na »pozitivno stališče« do carinskih pogajanj v okviru tako imenovane »Kennedy j e ve runde«, posebej do predloga o mednarodnem sporazumu o pšenici.
Francoski minister je ta predlog zavrnil, češ da njegova dežela ne more sprejeti predloga o mednarodnem sporazumu o pšenici, ker bi po njegovem mnenju z njim na stežaj odprli vrata uvozu pšenice na evropski trg iz ZDA in Kanade.
Kljub tem trenjem so se ministri za kmetijstvo razšli v prepričanju, da bi na prihodnjem ministrskem sestanku morda lahko našli kompromis in dosegli končni sporazum o financiranju skupne kmetijske politike.
V	krogih opazovalcev pa izražajo dvome o možnosti lahkega kompromisa.
•»•e
Resolucija o gospodarski reformi na Madžarskem
način določanja zneskov bo stvar samih kolektivov.
Velike investicije bodo v novem sistemu še nadalje financirali iz centralnih virov, precej pa bo razširjena graditev, ki jo bodo financirala podjetja sama. V' investicijski politiki bodo imeli krediti čedalje večjo vlogo.
Cene bodo oblikovali na tri načine: za del, proizvodov bodo določali cene iz centra, za drugi del bodo določene z dogovorom med proizvar jalci in trgovino, za tretji del pa bodo povsem proste.
Opera
se je vrnila iz Prage
Na mednarodnem festivalu je lepo predstavila našo operno umetnost
LJUBLJANA, 29- maja. — Davi okoli osmih se je po skoraj dvajsetumi vranji s posebnim vlakom vrnila ljubljanska Opera z enega svojih najpomembnejših gostovanj. V petek se je v Smetanovem divadlu v okviru Praške pomladi poslovila od prijaznih poslušalcev z drugo predstavo Verdijevega Macbetha. To gostovanje našega opernega ansambla, ki se je predstavil mednarodnemu občinstvu še s Kozinovim Ekvinokcijem in Bo rodino vim Knezom Igorjem, bo nedvomno dobilo odlično mesto v kroniki njegovih dosedanjih nastopov v tujini. Ansambel se je zavedal odgovornosti in je dobro pripravljen dostojno reprezentira! jugoslovansko operno umetnost. Opravil pa je še drugo veliko nalogo, po nekaj letih je spet oživil stik s češkoslovaškim glasbenim življenjem.	J Z-
90-letnica rojstva Vladimira Nazora
POSTIRA NA BRACU, 29. maja. (Tanjug) — Na otoku Braču so se danes, pod pokroviteljstvom predsednika sabora SR Hrvatske Ivana Krajačiča, začele slovesnosti v počastitev 90-letnice rojstva Vladimira Nazora.
V njegovem rojstnem kraju Postiri so dopoldne odkrili pesnikov doprsni kip, na hiši njegovih staršev v vasi Bo boviče pa so odkrili spomin sko ploščo. V Postiri so odprli razstavo o življenju in delu Vladimira Nazora, pesnika. partizanskega borca, prvega predsednika ZAVNOH in predsednika prezidija sabora LR Hrvatske.
Sneg napravil veliko škodo v Črni gori
TITOGRAD, 29. maja (Ta-njug) — Sneg, ki je včeraj zapadel po vsej severni čr ni gori, je napravil zelo veliko škodo na sadnem drevju in kmetijskih posevkih. V ivanjgrajski, belopoljski. ko-lašinski. plevaljski in drugih občinah na severu republike, kjer je zapadlo nad 30 cm snega, na planinah pa še znatno več, je sadno drevje večinoma polomljeno in plodovi skoraj povsem uničeni. Trpelo je tudi sočivje, v bje-lopoljski občini pa je pšenica povsem uničena. Škode, ki jo je napravil nenadni sneg, še niso ocenili.
Korak Indonezije k OZN?
BANGKOK, 29. maja — Na konferenci direktorjev in glavnih urednikov azijskih časnikov, ki je danes končala sedemdnevno delo v Bangkoku, so od služb informacij Združenih narodov zahtevali pomoč in olajšave, da bi tisk dežel v razvoju tega kontinenta lahko bolj uporabljal svetovne vire informacij. V pozivu, ki so ga ob tej priložnosti naslovili, so se azijski novinarji izrazili za takšno informiranje o svetovnih dogodkih, ki bi bilo »širše, jasnejše in globlje«.
Konference, ki jo je organizirala ekonomska komisija OZN za Azijo in Daljni vzhod, se je udeležilo 40 novinarjev iz 19 azijskih dežel. AFP poroča, da je bil med udeleženci tudi predstavnik Indonezije. To je prvi primer, da Indonezija sodeluje v dejavnosti kakega telesa ali agencije OZN po njenem izstopu iz svetovne organizacije v začetku 1965.
Francoska jelka pod ljubeljsko cesto
Tržič se je pobratil s francoskim mestom Ste Marie-aux-Mines
TRŽIČ, 29. maja. — Do-poldne sta na trgu pred občinskim poslopjem predsednik občinske skupščine Tržič Tine Tomazin in župan francoskega mesta Ste Marie-aux-Mines Paul Baumann slavnostno podpisala listino o pobratenju med obema mestoma. Slavnostim je prisostvovalo precejšnje število Tržiča-nov, med gosti pa so bili podpredsednik republiškega IS Beno Zupančič, predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek — Luka, podpredsednik Glavnega odbora SZDL dr. Joža Vilfan ter nekateri slovenski in francoski interniranci, ki so bili med zadnjo vojno v nemških taboriščih v obeh mestih.
Gostje iz Francije so prispeli v Tržič včeraj popoldne. Sprejeli so jih na Ljubelju, kjer so jih po starem slovanskem običaju pogostili s kruhom in soljo. Dopoldne je bil pred slovesnim podpisom listine koncert godbe na pihala, nato pa velika parada tržiške mladine ter članov raznih organizacij in društev.
Po slavnostnem ceremonialu pred občino so gostje in vsi drugi v sprevodu šli skozi mesto do nove osnovne šole heroja Grajzerja pod ljubeljsko cesto. Tam sta župana obeh mest zasadila spominsko jelko, ki so jo francoski gostje prinesli s seboj iz Alzacije. Po krajšem kulturnem programu so francoski delegaciji in drugim gostom priredili sprejem v osnovni šoli in si izmenjali darila, popoldne pa so se poklonili žrtvam fašizma pred spomenikom internirancem v Podljubelju. Jutri si bodo gostje ogledali mesto ter tovarni BPP in »Peko«.
Današnje pobratenje med Tržičem in francoskim mestom Ste Marie-aux-Mines je bilo zelo prisrčno. Podobno je bilo tudi v Franciji 8. maja letos, ko so po podpisu dokumenta zasadili spominsko lipo iz Tržiča. Obe mesti namreč veže podobna usoda v zadnji vojni, ko so interniranci delali v predorih. V francoskem so bili to predvsem Slovenci, v Tržiču "pa je bilo največ Francozov. Obojim so domačini materialno in moralno precej pomagali. Razen tega sta si mesti zelo podobni po velikosti in legi ter gospodarski dejavnosti. Zato je tudi razumljivo, da so že enoletni stiki pripeljali do pobratenja, ki ga po pravici imenujejo najidealnejše pri nas.	L. STRUZNIK
Vražji fant gre na Hvar
Deveto srečanje dramskih skupin Slovenije se je končalo z mariborskim uspehom
OD NASE POROČEVALKE
ČRNOMELJ, 29. maja. Danes opoldne so se iz gostoljubnega Črnomlja razšli udeleženci in spremljevalci devetega srečanja dramskih skupin Slovenije z občutkom, da je bilo enotedensko delo dobro opravljeno in da je njegov rezultat vsaj načrtno pregledano stanje sodobne slovenske amaterske gledališke dejavnosti, če že ni v tako kratkem času mogoče rešiti vseh njenih stisk in zadreg.
Mimo prakse sprtih okusov uradnih ocenjevalcev in publike, ki *jo poznamo z naših zabavnoglasbenih festivalov, se jč' v Črnomlju tudi publika v navdušila za »Vražjega fanta«. Po improvizirani anketi, na katero je odgovorilo 68 gledalcev od 80 vprašanih, so našteli za mariborsko predstavo kar 24 glasov, »Deseti brat« pa se je s kom&j osmimi glasovi znašel šele na četrtem mestu. Vmes so črnomaljski gledalci uvrstili še jeseniško uprizoritev Matkovičeve drame »Na koncu poti« te- ljubko in preprosto Benedettije-vo komedijo »Dva ducata rdečih vrtnic« v izvedbi celjskega Delavskega odra. Za publiko, ki je tako polnila dyorano t revij a je imela dvakrat več gledalcev, kot pa je občanov v Črnomlju) in tako razsojala o kvaliteti, je bilo lepo igrati, so menili amaterji.
STANKA GODNIČ
Predstavi v soboto — ogledal si jih je tudi republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomo Martelanc — sta za zaključek srečanja skoraj simbolično odmerili razpone v našem gledališkem amaterizmu: Prešernovo gledališče iz Kranja se je predstavilo z dramatizacijo Jurčičevega »Desetega brata«, amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora pa z igro irskega pisatelja J. M. Syngea »Vražji fant zahodnega sveta« in z njo mimo drugih kvalitet dokazalo tudi intenzivno dramaturško iskanje, saj je to zanimivo delo uprizorilo prvo pri nas; jeseni ga bo zaigrala tudi ljubljanska Drama. V soglasju s tem dokaj konvencionalnim oziroma svežim programskim izborom je bila tudi uprizoritvena intenzivnost obeh ansamblov. Medtem ko so Kranjčani ostali v dobrih in predvsem slabih mejah »ljudskega«, na sentimentalni odziv publike uglašenega igranja, so Mariborčani pokazali živo, dinamično in neposredno učinkovito interpretacijo. Njihov nastop je ugajal žiriji, ki je »Vražjega fanta zahodnega sveta« izbrala za zastopnika slovenskih amaterjev na tradicionalnem zveznem amaterskem festivalu na Hvaru.
Praznik češenj v Dobrovem
DOBROVO V BRDIH, 29. maja. — Danes je bilo na Dobrovem tretje srečanje obmejnega prebivalstva Goriške, združeno s praznikom češenj. Pripravila sta ga občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij novogoriške ' občine ter Slovenska prosvetna zveza iz Gorice. Dopoldne je bil na sporedu kulturni program, popoldne pa je minilo v sproščenih pogovorih in zabavi prebivalstva obmejnih območij.
Na začetku kulturnega programa sta predstavnika občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij novogoriške občine in Slovenske prosvetne zveze iz 'Gorice poudarila pomen neposrednega srečevanja prebivalstva obeh strani meje pri razvijanju medsebojnih odnosov. Zavzela sta se za nadaljnje poglabljanje sodelovanja na kulturno prosvetnem področju.
Tekmovanje mladih traktoristov
BELTINCI, 29. maja - Občinski odbor Ljudske tehnike v Murski Soboti je v sodelovanju z društvom strojnih inženirjev in tehnikov priredil na obratu kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka« v Beltincih tekmovanje mladih traktoristov soboške občine.
Nastopilo je 26 traktoristov, ki so zastopali večino osnovnih šol v soboški občini, kjer si Ljudska tehnika prizadeva, da bi zainteresirala kar največ domače mladine za kmetijske poklice. Mladi traktoristi v starosti od 10. do 15. let so pokazali odlično znanje ž-> pri testiranju, ter so med drugim opravili tudi zrelostni izpit iz cestno prometnih predpisov, iz agrotehnike ter motoro-znanstva, nič slabše pa se niso odrezali pri praktični vožnji. Mladi traktoristi so vozili traktorje ~ prikolicami spretno mimo vseh ovir.
Prvo mesto na tem zani-'mivem tekmovanju je dosegla tretja ekipa osnovne šole Puconci, drugo mesto, ekipa osnovne šole Beltinci, tretje pa spet ekipa iz Puconec. Najboljši posameznik je bil pionir Franc Kodela z osnovne šole Puconci. Ekipe in posamezniki so dpbili priznanja in, lepe nagrade.
B. B.
Ljudsko slavje na Cankovi
Spominska slovesnost v rojstnem kraju dr. Avgusta Pavla
MURSKA SOBOTA, 29. ma-ja, — V rojstnem kraju jezikoslovca dr. Avgusta Pavla na Cankovi v soboški občini je bila danes v okviru simpozija o našem rojaku spominska slovesnost, na kateri so v kulturnem programu sodelovale tudi kulturno umetniške skupine slovenske manjšine iz Zgornjega Senika v Porabju na Madžarskem. Množica domačinov je posebno prisrčno pozdravila delegacijo mesta Szom-bathely s predsednikom županij skega izvršnega sveta dr. Gondo Gyorgyjem na čelu.
Prebivalci Cankove, ki so se skrbno pripravili na to pomembno manifestacijo, so posebno lepo uredili okolico rojstne hiše dr. Avgusta Pavla.
Pred domačijo, kjer se je rodil pred dvajsetimi leti umrli jezikoslovec, so tokrat prvič nastopih s skupnim programom kulturniki obeh sosednih pokrajin. Ženski in mešani pevski zbor, plesna skupina ter godba na pihala iz Zgornjega Senika so enako kot domači izvajalci poželi priznaje številnega občinstva.
Domačini in gosti so pozdravili tudi sklep cankov-skega kulturno umetniškega društva »Oton Župančič«, da bo v bodoče imela domača knjižnica naziv po rojaku dr. Avgustu Pavlu.
Spominsko slovesnost na Cankovi so zaključili s polaganjem vencev k spominski plošči dr. Avgusta Pavla. Mimo domačinov in zastopnikov soboških kulturnih institucij sta položila venec tudi dr. Gonda Gyorgy in delegacija mesta Szombathe-ly. Popoldne so gosti iz Ma d^arske obiskali tudi lendavsko občino, kjer so izročili zastopnikom domače knjižnice dve sto knjig, darilo mesta Szombathely za pripadnike madžarske manjšine tej obmejni komuni.	B. B.
Predsednika sindikatov Slovenije in BiH v Brdih
DOBROVO V BRDIH. 29. maja. — Popoldne sta obiskala kmetijsko zadrugo Brda predsednika republiških svetov sindikatov za Slovenijo ter BiH Franc Popit in Nikola Andric s sodelavci. Po krajšem pogovoru s predstavniki zadruge so si gostje ogledali vinsko klet, kjer so se zanimali za tehnološki proces spreminjanja grozdja v vino ter ekonomska vprašanja kmetijstva v Brdih.
L. K.
Vreme ni bilo najlepše, gostov pa je bilo kar veliko
Slovensko obalo je včeraj obiskalo blizu deset tisoč ljudi, največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov
KOPER, 29. maja — Čeprav se vreme, že nekaj dni kisa, so bile včeraj in danes ceste, ki peljejo proti morju, polne vozil. Veliko gostov je včeraj prišlo iz Avstrije, Nemčije pa tudi Nizozemske in Francije, Danes dopoldne pa se je reka vozil pretakala tudi čez mejni prehod pri škofijah, kjer so bili med italijanskimi vozili tudi številni avtomobili z avstrijsko, nemško, švicarsko in francosko registracijo.
to platnenf naselje. Tudi znano šotorišče v Savudriji je oživelo.
Obalno področje je včeraj in danes obiskalo blizu 10.000 tujih gostov. Sončno dopoldne je zvabilo številne goste tudi v. kopališča. Voda je imela sicer 19 stopinj C, toda to marsikoga, ki je prišel iz hladnejših krajev, ni motilo, da se ne bi bil osvežil v morskih valovih. V avtokampih so te dni že postavili številne šotore. Zlasti avtokamp v Luciji je z živopi-sanimi platnenimi hišicami te dna postal že kar pravca-
Razen tujih gostov smo lahko danes videli na cestah ob morju tudi številne avtobuse, ki so pripeljali izletni ke iz naših krajev. Med nji-; mi je bila tuđi šolska mla-' dina.
Nekoliko hladnejše vreme zadnjih dni pa je najbrže marsikoga odvrnilo, da ni izkoristil zadnje majske nedelje za izlet na morje.
»Od osmih do enajstih je danes šip. skozi naš prehod okoli 104)00 vozil«, je povedal službujoči uradnik na italijanski strani mejnega prehoda pri -Škofija)-' »Zjutraj je bila kolona čakajočih vozil dolga nekaj kilometrov.«
Skoraj'tretjina vseh potnikov, ki so danes dopoldne prišn iz- Italije v Jugoslavijo čež rpejni prehod Škofije, je bila Aysčrijcev in Nemcev. Nekateri so se pritoževali, ker so morali čakati tudi po dve uri. Italijanski obmejni organi so namreč, kot v zadnjem času ne redko, poostrili pregled osebnih listin ter so bili zlasti natančni glede bencina. Tak pregled pa seveda terja več časa in povzroči, da le počasi prihajajo potniki mimo mejnih zapor-, nic, Ta zastoj J* Ml danes
dopoldne tako očiten, da so končno italijanski obmejni organi le popustili in poenostavili obmejne formalnosti.
G. GUZEJ
Prehodi čez mejo v Šentilju
ŠENTILJ v SLOVENSKIH GORICAH, 29. maja __ Ob-
mejni in carinski organi na mednarodnem cestnem prehodu v Šentilju so imeli danes polne roke dela. V obeh smereh je prestopilo državno mejo več tisoč potnikov, včeraj so zabeležili 24.160 mejnih prehodov, v petek pa 15.529, prehodov, v petek in soboto so izdali na tem med-narodnefn prehodu več kot tri sto tranzitnih viz tujim M. K.
Zadnje vesti
Kadar obišče Jugoslavijo
BEOGRAD, 29. maja (Tanjug). Na povabilo predsednika republike in generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita bosta 30. maja prišla na prijateljski neuradni obisk v Jugoslavijo prvi sekretar centralnega komiteja madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar in član politbiroja madžarske socialistične delavske partije in generalni sekretar državnega sveta sindikatov LR Madžarske Sandor Gaspar.
Britanska delegacija se je vrnila iz Zambije
LUSAKA, 29. maja. Britanska delegacija, ki se je v zambijskem glavnem mestu pogovarjala o južnorodezij-skem problemu, se je vrnila danes v London. Kakor javlja AFP, se bo delegacija potem, ko bo poročala britanski vladi, vrnila v Lusako. V krogih britanske delegacije poudarjajo, da so dosegli popolno enakost stališč glede Smithovega režima in glede potrebe, da okrepijo sankcije proti Južni Rodeziji in zaščitijo zambijsko gospodarstvo pred neugodnim vplivom tega režima.
Potovanje izraelskega premiera
PARIZ, 29. maja (Reuter). Izraelski premier Levi Eškol je odpotoval danes na daljšo turnejo po afriških državah. Najprej se bo ustavil v Dakarju, glavnem mestu Sene-*; gala, kasneje pa bo obiskal še Slonokoščeno obalo, Liberijo, Kongo (Leopoldville), Ugando, Kenijo in Madagaskar. Kakor menijo, si bo prizadeval Levi Eškol ustvariti pogoje za mirno rešitev spora med Izraelom in arabskimi državami.
Stanje pripravljenosti na Kubi
HAVANA, 29. maja. Na Kubi so mobilizirali večje število rezervistov. Kakor javlja Reuter je več deset tisoč vojakov v stalni pripravljeno sti. Rezervisti so se danes vadili na protiletalskih položajih in kopali rove vzdolž obale pri Havani. Istočasno so se na cestah, ki vodijo iz glavnega mesta, pomikali zamaskirani vojaški konvoji. Rezervisti in policija so zasedli položaje na obalah. Kot je znano, je prišlo do nove krize med Kubo in ZDA zaradi incidenta v bližini ameriškega oporišča Gvantana-ma. Po kubanskih poročilih je bil v tem incidentu ubit en kubanski vojak, ko je stal na straži blizu oporišča. V vsej državi so bili danes množični mitingi, na katerih so udeleženci izražali odločnost, da se borijo »do posled nje kaplje krvi«.
Jagan obtožuje
RIO DE JANEIRO, 29. maja (Tanjug). Vodja osvobodilne borbe gvajanskega na roda in šef najmočnejše politične organizacije v deželi Cheddy Jagan je obtožil danes predsednika Bumhama, da vzdržuje ozračje terorja. Jagan je odločno zahteval osvoboditev vseh političnih zapornikov in odpravo posebnih pooblastil vlade. Poudaril je, da pomeni zapiranje brez sodbe teror v deželi. Predsednik vlade Bumham pa je medtem izjavil, da bo vlada sprejela zakon proti subverziji. V zvezi s tem menijo, da namerava vlada uvesti represalije proti opoziciji.
Sestanek seizmologov v Skopju
SKOPJE, 29. maja (Tanjug) — V organizaciji UNESCO bo od I. do 4. junija v Skopju sestanek mednarodnih strokovnjakov za seizmološke raziskale balkanskega območja.
Telegrami
KOZE — NEW DELHI. Po informacijah, objavljenih ▼ New Delhiju, je prejšnji teden v indijski državi Utar Pradeš v pokrajini Janši podleglo črnim kozam 47 ljudi.
DIPLOMAT — BERLIN. Ganske oblasti so izpustile vzhodnonemškega državljana Jiirgensa Kriigerja, ki je bil aretiran po vojaškem udaru v Gani. Kriiger je v tej deželi opravljal posle tretjega sekretarja gospodarske in trgovinske misije DR Nemčije.
PREDLOG — RIO DE JANEIRO. Skupina poslancev opozicijskega brazilskega demokratičnega gibanja je poslala narodnemu kongresu predlog o spremembi ustave, po kateri bi na volitvah za predsednika brazilske države znova uvedli neposredno tajno glasovanje in sistem večine. Hkrati je osem poslancev opozicije protestiralo proti sklepu sedanje vojaške vlade, da bi za šefa države izvolili vojnega ministra Costa de Silvo, brez slehernega posvetovanja z volilnim telesom in ljudstvom.
A-BOMBE — RIO DE JANEIRO. Brazilska vlada je obsodila sklep Francije, da bo opravljala na Pacifiku poskuse z atomskimi bombami.
RUŠILCI — KAIRO. Kairski časnik »Ro el Jusef« piše, da so ZDA odobrile dobavo treh rušilcev iz svojih rezerv vojnemu ladjevju Izraela. Pc tem članku, ki ga povzema MEN, potekajo med ZDA in Izraelom pogajanja o nakupu 200 tankov tipa »Paton«, treh eskadril lovcev - bombnikov, ene eskadrile sodobnih lovcev F-lll, 24 helikopterjev in druge vojaške opreme in materiala.
SESTANEK — ALŽIR. Sirski zunanji minister se je zavzel z? sklicanje sestanka »naprednih in osvobodilnih sil arabskega sveta«. Rekel je, da bi bil takšen sestanek »koristen zlasti, ker so arabske reakcionarne sile začele ofenzivo«.
RIBOLOV — LA PAZ. Mehiški zunanji minister je sporočil, da bo v kratkem razširjeno področje mehiških teritorialnih voda za ribarjenje na 12 milj ali približno 19 km.
OKINAVA — TOKIO. Na sestanku predsednikov občin mest in vasi na otoku Okinavi so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo odstranitev ameriških vojaških oporišč na tem otoku.
SINGAPURSKI PREMIER V BOLGARIJI - SOFIJA. Na povabilo bolgarske vlade je sem prispel singapurski premier Lee Kuan Yew z ženo in svojimi sodelavci.
ZAGARI SE JE VRNIL IZ ROMUNIJE - RIM. Italijanski državni podsekretar za zunanje zadeve Mario Zagari je po vrnitvi v Rim povedal, da je v Fanlamjevem imenu povabil • na uradni obisk v Italijo romunskega zunanjega ministra Manescuja.
Pa še To:
AVTOR ZA VSE — Na čmomeljskem srečanju dramskih skupm Slovenije so Jeseničani zaigrali »Inventuro 65« Miloša Mikelna. Toda znašli so se brez bobnarja, ki ima v glasbeni spremljavi precej besede. Avtor, ki se je udeležil srečanja kot kritik in je bil v Celju tudi režiser svojega satiričnega kabareta, je ljubeznivo pomagal in prispeval k svoji »Inventuri« še četrti delež: strumno je odbobnal svojo »vlogo«.
Vrjme 29 MAJA 1966 ob 13. uri
Temperature			Prognoza
	Ob 07	13	VREMENSKA SUKA:
Ljubljana	8	16	
Planica	6	12	Ob vzhodnih Alpah in nad Balkanom se zadržujeta v vi-
	8		šinab jedri hladnega zraka, ki sta skoraj nepomični. Cez za-
Maribor	11	17	
Slov gradeč	-	15	hodno in srednjo Evropo se je razširil nad zahodni Balkan
		—	greben visokega zračnega pri-
Novo mesto	8	15	tiska, ki povzroča postopno iz-
			boljšanje vremena tudi v Ju
Kredarica	—6	—4	goslaviji.
Reka	14	12	
Pulj	14	18	SLOVENIJA.
Split	15	19	Precej sončno vreme, vmes
Dubrovnik	14	18	predvsem v vzhodni Slovenije.
Zagreb		17	pooblačitve. Popoldne nagnje-
			nie K manjšim krajevnim plo-
Beograd	10	12	ham ali nevihtam. Najnižje
Sarajevo	12	11	nočne temperature med 0 in 5.
Titograd	13	-	v Primorju 12. čez dan do 20 stopinj C. V zelo Izpostavlje-
	11	IS	nib krajih nevarnost slane.
Celovec	9	16	
Gradec	12	- v.	JUGOSLAVIJA:
Dunaj	11	14	
Milano Genova	13 16	22	Postopne razjasnitve po vsej državi, vendar popoldne še
			krajevne plohe in nevihte. Bo
München	6	12	še razmeroma hladno
Zürich	7	13	
Benetke	-	-