LETO XV, številka 37 
Jesenice, 14. septembra 1973 
ŽELE Z AR — GLASILO DELOVNEGA 
KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE 
— Ureja redakcijski odbor — Glavni in odgovorni 
urednik Joža Varl— I> kopi sov in fotografij ne 
vračamo — Naslov: Uredništvo »žetezarja«, zdru­
ženo podjetje SOVENSKE ŽELEZARNE Ljub­
ljana — železarna Jesenice. Telefon int. uredništvo 
4S3, administracija 434 — Tisk CP »Gorenjski tisk« 
ŽELEZAR 
Zaradi izredno kritičnega pomanj­
kanja električne energije 
v Železarni izredno stanje 
V osmih mesecih letos je železarna zaradi omejevanja elek­
trične energije utrpela za 11 milijonov dinarjev izgube zaradi 
izpada 8133 ton elektro jekla. Ta izpad že doslej pomeni več 
kot je bil lani celoletni izpad vseh slovenskih železarn. Elektro 
energetska situacija pa postaja vse bolj kritična zaradi izred­
no nizkega stanja vode, negotovega obratovanja nekaterih ter­
moenergetskih objektov in nedograjenega elektro prenosnega 
omrežja. Kljub nekaterim, morda že nekoliko zapoznelim skle­
pom izvršnega sveta skupščine SRS, s katerimi naj bj ublažili 
sedanjo elektro energetsko krizo, ni nobenih zanesljivih zna­
kov, da bi se sedanje stanje v krajšem času bistveno izbolj­
šalo oziroma, da bi bila železarni zagotovljena zadostna elek­
tro energija, ki jo v podjetju dnevno rabimo okoli 900.000 kWh 
— kilovatnih ur. Ob sedanjem nizkem vodnem stanju z last­
nimi agregati dnevno proizvedemo 160.000 kWh, razliko pa bi 
morali dobiti iz slovenskega električnega omrežja od koder pa 
iz navedennih vzrokov v zadnjih dnevih ne prejemamo niti 
2C0.0O0 kWh. Razumljivo, da je iz teh razlogov prizadeta pro­
izvodnja od elektro jeklarne do hladno predelovalnih obratov. 
dnevno 107.000 kWh. 
Sedanje izredno kritično 
stanje v pogledu elektro 
energije je v sredo, 12. sep­
tembra, na izpedni seji ob­
ravnaval tudi odbor za go­
spodarstvo Železarne. Na seji 
so sprejeli predlagane ukrepe 
vodstva delovne organizacije 
in proglasili v Železarni iz­
redno stanje. Na osnovi eko­
nomsko utemeljenega progra­
ma so na seji potrdili tudi 
(Nadalj. na 2. str.) 
Največji potrošnik elektro 
energije v Železarni je te­
meljna organizacija združene­
ga dela TALILNICE, na ka­
tere odpade dnevno 3852.500 
kilovatnih ur, od tega pa kar 
310.000 kWh na električne pe­
či in 38.000 kWh na aglome­
racijo, medtem ko na ostale 
obrate od 6600 do 10.000 kWh. 
V TOZD VALJ ARNE znaša 
dnevna poraba 217.500 kWh, 
od česar največ odpade na 
valjamo bluming — stekel in 
sicer 80.000 kWh, nadalje na 
valjamo žice 50.000 kWh, va­
ljamo 2400 skupaj 36.000 kWh, 
pocinkovalnico Javornik 10 
tisoč kWh, na ostale obrate 
pa od 10.000 do 12.500 kWh. V 
TOZD HLADNA PREDELAVA 
potrebujejo dnevno 118.000 
kilovatnih ur električne ener­
gije in sicer v hladni valjar-
ni,žičami 80.000 kWh, elek­
trodnem obratu 20.000 kWh, 
patentirnici HVŽ , 10.000 in 
.Jiparni 8.000 kWh. Med 
ostalimi porabniki kisjkarna 
Sava in kompresorji umevno 
potrebujejo 70.000 kWh, ener­
getska postaja Bela 25.000 
kilovatnih ur, ostala poraba 
skupaj pa znaša v Železarni 
Bralcem 
Železarja 
Zaradi omejitev električ 
ne energije smo morali pri 
votno planirani obseg Že 
lesarja na 24 strani skrči 
ti na 16 strani. Iz tega 
razloga smo morali izpu­
stiti nekaj rednih rubrik 
in več drugih sestavkov, 
ki jih bomo objavili v pri­
hodnji številki, če se bode 
medtem izboljšali energet 
skl pogoji, ki so močn«1 
prizadeli tudi tiskarno. 
Uredništvo 
• V soboto, 8. septembra, je bilo na Pokljuki prvo srečanje slovenskih železarjev, bivših borcev, 
njihovih svojcev.in gostov. Gostitelj in organizator srečanja je bila naša Železarna. Zbranim 
je spregovoril podpredsednik koordinacijskega odbora ZB NOV ZPSž in generalni direktor 
ZPSž Gregor Klančnik. V kulturnem programu so sodelovali: pihalni orkester Jeseniških žele­
zarjev, moški pevski zbor Jeklar, otroška folklorna skupina DPD Svoboda Javornik — Koro­
ška Bela, cicibani iz vrtca Blejska Dobrava in slovenski gledališki in filmski igralec Miha Ba-
loh ter pesnik Jože Logar z recitacijami. Gostitelj in organizator srečanja prihodnje leto bo 
železarna Ravne 
Za javno razpravo 
V današnji številki objavljamo na 6. in 7. strani 
razširjeni in dopolnjeni osnutek družbenega dogovora 
o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Ja< 
senice. Pri tem ne gre za novo verzijo, temveč za izpo« 
polnjen osnutek s pripombami in dopolnili prvotnega 
osnutka objavljenega v prejšnji številki Železarjaj 
Osnovna načela iz prejšnjega osnutka so le razširjena 
in izpopolnjena. Organizatorji javne razprave v Železai* 
ni predlagajo samoupravnim delovnim skupinam v ra» 
pravo oba osnutka. 
Osebni dohodki v avgustu 
Kot je bilo pričakovati, je bil osebni dohodek v mesecu avgui 
(tu dosežen v višini 2513 din/osebo, kar je v letošnjem leta 
tudi najvišje povprečje za železarno kot celoto. 
Zaradi povečanja vrednosti 
obračunskih postavk za 3 fl'6 
in zaradi večjega števila pla­
čanih ur za 2,3 %, bi moral 
biti rezultat še boljši, vendar 
je bil delno zaradi redukc 
električnega toka. delno p^ 
zaradi visoke odsotnosti dos 
žen nižji učinek dela. Po 
(Nadaljevanje na 2. str.) 
Krvodajalska akcija na Jesenicah 
konec septembra 
Kljub izrednim dosežkom v medicini, je kri še vedno 
najdragocenejše, nenadomestljivo in včasih edino zdra­
vilo. V nekaterih primerih lahko samo s krvjo vrnemo 
zdravje ali rešimo življenje. Tega se zavedajo tisoči in 
tisoči naših ljudi, ki nesebično darujejo svojo kri, brez 
najmanjše škodljive posledice. V medicini je kri zdra­
vilo, ki ga moramo imeti vedno in dovolj na zalogi. 
Kri zbira Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani s po­
sebnimi potujočimi ekipami. Na Jesenicah bo letošnja 
krvodajalska akcija potekala od 24.-29. septembra. Pre- 1 
pričam smo, da bo tudi letos naš železar, tako kot' 
vsako leto doslej, kljub težkemu fizičnemu delu, zopet 
dokazal svojo -veliko humanost — pomagati sočloveku. 
V lanskem letu se je na Jesenicah udeležilo krvoda­
jalske akcije 1256 krvodajalcev, od tega kar 713 ali 57 
odstotkov iz Železarne. Tudi v letošnji akciji pričaku­
jemo, da bodo naši železarji ostali zvesti svojim huma­
nim načelom in se akcije udeležili tako številno kot 
vsa leta doslej. 
Prijave sprejem?** eodje samoupravnih delovnih 
skupin. 
V avgustu 36 poškodb 
na delovnih mestih 
Služba za varstvo pri delu 
nam je posredovala podatke 
o poškodbah v avgustu. V že­
lezarni je bilo poškodovanih 
na" delovnih mestih 36 naših 
sodelavcev in izgubljenih 576 
delovnih dni. Od tega so ime­
li v TOZD Talilnice šest po­
škodb 146 dni, v TOZD Va-
Ijarne 7 poškodb 106 dni, 
TOZD—VET 11 poškodb 173 
dni, TOZD Hladna predelava 
12 poškodb in 142 izgubljenih 
delovnih dni. V Skupnih služ­
bah in obratu družbene pre­
hrane poškodb v avgustu ni­
so imeli. 
Na poti v službo so bile v 
avgustu štiri poškodbe in 128 
izgubljenih dni. V TOZD W 
ljarne ena poškodba in pet 
dni, v TOZD Hladna predela, 
va ena poškodba petnajst dni, 
v Skupnih službah ena po­
škodba 49 dni ter v obratu 
družbene prehrane ena po­
škodba 15 dni. V TOZD Talil: 
niče in TOZD — VET po­
škodb na poti niso imeli, ven­
dar pa so v TOZD — VET 
zaradi poškodb iz prejšnjih 
mesecev izgubili 44 delovnih 
dni. 
Med 36 poškodbami na de. 
lovnih mestih v mesecu avgu­
stu je bila tudi težka nesre­
ča pri kateri je izgubil življe­
nje sodelavec Martin Jan u 
gradbenega vzdrževania. 
Osebni dohodki v avgustu 1973 
(Nadalj. s 1. strani) 
prečni odstotek učinka znaša 
Je 22,72 % na osnovo in je za 
0,48 % nižji od julijskega, rav. 
no tako pa je za približno 
1 % tudi nižja stimulacija za 
operativni program. Zelo ka­
rakterističen je tudi podatek 
o koriščenju delovnega časa. 
Če smo imeli v povprečju že­
lezarne obračunanih 195,3 ure 
in ta čas povečamo še za 
0,37 % zaradi neplačanih do­
pustov in izostankov, se le-ta 
razdeli: 
če izračunamo odnos pred 
in po korekciji je sledeč: 
; a) pred korekcijo 
4.565 
S sej sindi­
kalnih odborov 
1.412 
= 1:323 
efektivno delo 76.34 % ah 149.6 
letni dopusti 17.15 °/o ah 33.6 
ostala plačana odsotnost 050 % ali 1.0 
bolovanje do 30 dni 2.98 % ali 5.8 
bolovanje nad 30 dni 2.65 % ali 52 
neplačani dopusti 0.14% ali 03 
neopravičeni izostanki 0.23% ali 0.5 
Skupno-: 100 % aH 196.0 
Če smo torej 149,6 ali 
okroglo 150 evidentiranih 
efektivnih ur izkoriščali le s 
približno 87 °/o, kar izhaja iz 
razmerja 7 ur čisla v 8 urah 
prisotnosti, na delu, nam od. 
150 ur ostane za »čisto« delo 
le še 130 ur, ah 16- dnin. V 
tem času pa je bilo potrebno-
ustvariti rezultate, ki naj sko­
zi dohodek pokrijejo več kot 
155 miliji. neto osebnih dohod­
kov. Za ustvarjanje takšnih 
rezultatov pa najbrže ni; do­
voli} samo fizično delo> pač pa 
mora funkcionirali celoten 
aparat od proizvodnje do pro­
daje odnosno realizacije. 
Ker se še vedno ni polegla 
polemika okrog sklepa odbo­
ra za dohodek in nagrajeva­
nje o linearnem povečanju 
osebnih dohodkov in pisec 
uvodnika v 36. št. Žeiezarja ta 
sklep obravnava celo kot pre­
izkušajo zrelosti samouprav­
ljanja, poglejmo ali je bila z 
izvrševanjem pooblastil, ki 
jih ima odbor, res izvršena 
takšna »krivica«. Za primerja­
vo naj nam služijo podatki 
vseh 20 kategorij za čas I. 
polletja ter mesec junij in, 
julij, ko je omenjeni sklep že 
deloval: 
b) po korekciji 
4.840 
•= 1:3,08 
1.573 
Ne trdimo, da je na spre­
membo odnosa vplivala ko­
rekcija, pač pa hočemo poka­
zati ,da je naš osebni doho­
dek tudi brez korekcij dosti 
gibljiv, da se razmerja spre­
minjajo zaradi različnih vpli­
vov in da odnosi niso nereal-
nL 
Ravno tako na področju 
osebnih dohodkov ni znan­
stveno utrjenih odnosov, ki 
bi bili sprejemljivi za različ­
na področja, podjetja, struk­
ture itd. Zato bomo tudi v 
bodoče odvisni od zrelosti 
gledanja na vrednotenje dela 
in strpnosti, da si ne bomo 
ob vsaki najmanši korekturi 
skočili v lase in metali očitke 
drug drugemu. 
Seja odbora osnovne organi­
zacije sindikata TOZD VET 
V ponedeljek, 3. septembra 
je bila seja odbora osnovno 
organizacije sindikata TOZD 
VET. Odbor je najprej spre­
jel sklep, da bodo razprave o 
samoupravnem dogovoru ter 
o osnutkih obeh ustav, orga­
nizirane na sestankih delov­
nih skupin. Ob tej priliki naj 
bi prisotni izbrali delegata in 
namestnika, ki bosta zastopa­
la obrat na ravni TOZD.. 
Predsednik Ivan Mežnarc 
je prisotnim obrazložil osni*-
tek družbenega dogovora o 
načelih za izvajanje kadrov­
ske politike v občini Jeseni­
ce. Prisotni so imeli nekaj 
pripomb in menili, da je rok 
za razpravo o osnutku pre­
kratek, kar velja tudi za tol­
mačenje osnutkov obeh 
ustav. Sindikalnim odborom 
v obratih so naročili, naj po­
magajo socialno ogroženim 
pri. nakupu ozimnice. 
Tov Potočnik je poročal o 
razdeljevanju pomoči sklad­
no s sprejetimi kriteriji. V 
tem delu razprave je blagaj­
nik predlagal, naj- bi kriterije 
za dodelitev pomoči zaostrili 
in priporoča varčevanje z de­
narjem. 
Adjustaža stekel Javornik 
Predsednik sindikalnega od­
bora tov. Lenardič je za 6 
september sklical" 12. redne 
sejo. Na seji so imenovali 
pet sodelavcev v odbor za za­
deve borcev, ki je bil pred-
kratkim ustanovljen, v TOZD 
VALIARNE. 
Razpravljali so še o izletu 
v Pulj, ki ga nameravajo or­
ganizirati jutri. Poleg tega je 
bilo. predlagano, naj bi člani 
sindikalnega odbora sodelo­
vali pri tolmačenju osnutkov 
obeh ustav ter osnutka druž. 
benega dogovora o načelih za 
izvajanje kadrovske politike 
v občini Jesenice. 
Zaradi izredno kritičnega ... 
din/os. din/os. povečano povečano 
I—VI julij-avgust v din v % 
1. 1.412 1.573 161 11.40 
2. 1.594 1.789 195 • 12.23 
3. 1.685 1.845 160 9.50 
4. 1.808 1.954 146 8:08 
5. 1:985 2.t5t 166 8.36 
6. 2.156 2.358 202 9:37 
7. 2291 2.426 135 5.89 
8 2.459 2.618- 159.' 6.47 
9. 2.620 2:742 122 4.66 
10. 2.803 2J2Ó. 123 4.39 
11. 2:807 3.022 215 7.66 
12. 2.960 3.138 178 6.01 
13. 3.173 3.326 15} 4.82 
14. 3260 3.513 253 7.76 
15. 3.172 3.333- 161 5.08 
16. 3388 3.597 209 6.17 
17. 3.602 3.730 128 3.56 
18. 3.929 4.124 195 4.96 
19. 4.302 4.560 258 5.99 
20. 4.565 4.840 275 6.02 
Nadaljevanje s I. strani 
osnovne principe za omeje­
vanje električne energije zno­
traj, železarne oziroma v po­
sameznih obratihi in sicer: 
— prednost pri oskrbi. z 
električno, energijo ima rnar-
tinarna s plavžem in¡ aglome­
racijo, da bi tako nadome­
stili izpadlo proizvodnjo na 
električnih pečeh, predvsem 
kvalitetnejši asortiment (di­
namo, jeklo), 
— po prednostni listi sledi­
jo končni obrati, ki zagotav­
ljajo Železarni prodajo ob 
največjem dohodku — jeklo-
vlek, elektrodni, hladna va­
lj ama, žičarna in tako dalje; 
— odvisno od odstotka pri­
manjkljaja električne energi­
je pa se izključujejo- ostali 
obrati po naslednjem vrst­
nem redu: Lectromelt ia 
6. seja izvršnega odbora sindikata Železarne 
V četrtek, 6. septembra je 
bila v delavskem domu pr> 
Jelenu šesta redna seja izvrš­
nega odbora tovarniške kon: 
ference sindikata Železarne. 
Predsednik tovarniške konfe­
rence sindikata tov. Koben-
tar je pripravil eno samo toč­
ko dnevnega reda. Izvršni od­
bor je razpravljal o predlogu 
za bodočo ureditev kantin in 
razdeljevanje malic v Žele­
zarni, ki ga je pripravilo vod­
stvo obrata družbene prehra­
ne. Po razpravi, ki je trajala 
več kot dve uri, je izvršni od-
Na osnovi sklepa odbora za kadre in medsebojna razmerja 
TOZD VET z dne 17. 8.1973, dajemo naslednjo 
objavo 
za izpraznjeno delovno mesto v strojnih delavnicah 
6104, U-4, vodja priprave dela, 1 oseba 
POGOJI: 
Za zasedbo navedenega delovnega mesta se zahteva višja 
šola strojne smeri in 2 leti prakse v stroki ah STŠ — strojna 
smer ia 6 let prakse v stroki. 
Prijave.z osnovnimi podatki in podatki o strokovnosti je 
• roku 15 dni poslati na kadrovski sektor ŽJ. 
bor sprejel sklep, da celotno 
problematiko s tega področ-
j a, ki je pereča in- zahtevna, 
posreduje seji tovarniške 
konference sindikata, na ka­
teri bodo prisotne delegacije 
iz štirih TOZD in skupnih 
služb. Stališča sprejeta na se­
ji tovarniške konference sin, 
dikata. bodo posredovali ko­
lektivu v razpravo. 
Ob koncu seje se je izvršni 
odbor strinjal z vrstnim re­
dom razprav o osnutkih re­
publiške in zvezne ustave ter 
o osnutku družbenega dogo­
vora o načelih za izvajanje 
kadrovske politike v občini 
Za četrtek, 13. septembra jt 
bil sklican sestanek vseh vo­
dij razprav o teh dokumen­
tih. Vodjem razprav so po­
sredovali potrebna navodila 
in jim izročili potrebne ma­
teriale. 
ASEA električni peči, valjar­
na 2400, valjarna stekel, va-
ljarna bluming, ob še večji 
redukciji se ustavlja valjarna 
žice, 
— ob izjemno velikih re­
dukcijah se ustavlja proiz­
vodnja v žicami in hladni 
valjarna ali na aglomeraciji. 
V tako izredno kritičnem 
stanju so seveda potrebni iz­
jemni napori in solidarnost 
v vseh temeljnih organizaci­
jah združenega dela, v vseh 
obratih in delovni organiza­
ciji kot celoti ter slehernega 
člana delovne skupnosti. Pri 
tem se moramo zavedati, da 
sodelavci v nekaterih obratih, 
ki so zaradi redukcij najbolj 
prizadeti, kljub izrednim na­
porom in požrtvovalnosti ne 
bodo mogli uresničevati plan­
skih obveznosti; medtem ko 
bodo v drugih obratih, ki 
imajo pri omejevanju pred-
nostni položaj, to lahko do­
segah. 
Da bi sedanje težave kar 
najmanj boleče premostili, 
odbor za gospodarstvo Žele­
zarne poziva vse Stane delov­
ne skupnosti, da z razumeva­
njem in (Esciplinirano sprej­
mejo vse ukrepe v času, re­
dukcij električne energije. 
Med te izredne ukrepe sodi­
jo: koristenje rednih dopu­
stov, premestitve v druge 
obrate, ki delajo s polno 
zmogljivostjo ali na pomožna 
dela in koristenje prostih dni, 
ki jih bodo sodelavci ob nor­
malni energetski oskrbi na­
domestili do konca leta. Le 
z vestnim, skrbnim in disci­
pliniranim opravljanjem do­
deljenih nalog ah' sprejetih 
ukrepov in s sohdarnim spo­
razumevanjem med obrati, 
bomo lahko ublažili sedanjo 
izredno kritično situacijo. 
Odbor za gospodarstvo je 
bil tudi mnenja, da se osebni 
dohodek članov delovnega 
kolektiva Železarne v času 
redukcij ne sme zmanjšati in 
da bo kolektiv izplačam oseb­
ni dohodek nad doseženo 
proizvodnjo v teh mesecih 
nadoknadil z dodatnim delom 
do konca leta 
Da bi ob enaki redukciji 
električne energije lahko čim 
več "strojev obratovalo, mora­
mo svoj delež prispevati vsi 
v Železarni z omejevanjem in 
štednjo električne energije za 
razsvetljavo in porabo pri 
teku strojev na prazno. V tej 
situaciji pa je seveda potreb­
na skrajna srednja z električ­
no energijo na vseh področjih 
porabe. 
Srečanje 
delavcev 
v 
Završnici 
Sindikalne organizacije 
tovarn Plamen iz Krope, 
Veriga Lesce in železarna 
Jesenice prirejajo v nede­
ljo, 23. septembra, ob 10. 
uri dopoldan srečanje v 
Završnici. Na srečanju bo­
do predvidoma sodelovali: 
folklorna skupina iz to­
varne Veriga Lesce, moški 
komorni zbor Stane Žagar 
iz Krope in pihalni orke­
ster jeseniških železarjev. 
Na programu srečanja 
so tudi športno zabavne 
prireditve: v vlečenju vr­
vi, teku v vrečah, na 
TRIM poligonu v Završni­
ci ter streljanju na balo­
ne z lokom. 
Izvršitev programa skupne in blagovne 
proizvodne ter odprave za avgust 1973 
SKUPNA PROIZVODNJA BLAGOVNA PROIZVODNJA 
Obvestila kolektivu • Obvestila kolektiv 
uei. enota 
izvršitev izvršitev 
v^uprava 
program 
izvršitev 
% program 
izvršitev 
Plavž 13.000 13.395.9 103.0 
SM jeklarna 26.000 26.2775 101.1 
EL jeklarna 14.000 12.719.7 90.9 
Livarne 140 147.5 105.4 50 29.2 58.4 292 
Samotama 1.400 1.432.4 102.3 250 407.2 162.9 4072 
TOZD TALILNICE: 54.540 53.973.0 99.0 300 436.4 145.5 436.4 
Blum.-štekal 45.800 43.741.8 95.5 7.000 6.779.1 96.8 6.574.5 
Valj. deb. pl. 8.610 8.289.1 96.3 8.540 8269.0 96.8 8.907.8 
Valjarna žice 10.130 9.079.5 89.6 3.000 3.1213 104.0 3.347.2 
Valjarna prof. 2.660 2.994.0 112.6 217.1 135.4 
TOZD VALJARNE: 67.200 64.104.4 95.4 18.540 18.386.5 992 18.964.9 
Hladna valj. 2.450 2.420.4 98.8 2.380 2.3852 99.1 2.402.1 
Profilarna 1.450 1.517.8 104.7 1.440 1.514.6 1052 1.414.5 
Jeklovlek 1.500 1.613.7 107.6 1.500 1.6055 107.0 1.755.4 
Žičarna 5.150 5.177.9 100.5 3.200 3.319.0 103.7 3.282.6 
Elektrodni: 1.090 1.228.3 112.7 1.080 1.221.0 113.1 1.145.1 
— elektrode 1.050 1.-186.8 113.0 1.040 1.179.5 113.4 1.102.1 
— prašek 40 41.5 103.8 40 41.5 103.8 43.0 
Žebljarna 1.050 816.7 77.8 1.040 807.8 77.7 871.8 
TOZD PREDELAVA: 12.690 12.774.8 100.7 10.640 10.826.1 101.7 •10.871.5 
SKUPAJ: 134.430 130.852.2 97.3 29.480 29.649.0 100.6 30.272.8 
Tuja predel. 
— prof. 40 31.6 79.0 40 31.6 79.0 32.7 
ŽELEZARNA: 134.470 130.883.8 97.3 29.520 29.680.6 100.5 30.305.5 
Planirane proizvodnje za dom je 1.350 ton, izvršene pa 1.240.7 ton. 
Program skupne proizvod, 
nje je bil dosežen samo z 
97,3 °/o, blagovne proizvodnja 
pa je bila presežena za 0,5 %. 
Rezultat skupne proizvod­
nje bi bil boljši, če ne bi bi­
lo izpada električne energije 
in pomanjkanja delovne sile. 
Analiza dela po temeljnih or. 
ganzacjah združenega dela: 
TALILNICE: 
Plavž je svojo programsko 
obvezo presegel. Martnarna 
je kljub odsotnosti delovne 
. sile presegla operativni pro­
gram in s tem delno ublažila 
pomanjkanje vložnega mate­
riala za valjamo bluming-šte-
kel. Električne peči niso iz­
polnile programa proizvodnje 
in to predvsem zaradi reduk. 
cije električne energije. Izpad 
proizvodnje je bil 201 uro ali 
2.400 ton surovega jekla. Li­
varna in samotama sta dela­
li solidno. 
VALJARNE: 
Bluming-šttkel je sicer do­
bro obratoval, vendar ni iz­
polnil programa proizvodnje 
in to predvsem zaradi po­
manjkanja vložnega materia­
la in izpada električne ener­
gije. Da bi ublažili pomanj­
kanje vložka, zaradi zastojev 
v elektro jeklarni, so dodat­
no izvaljali 2.852 ton vložka 
iz železarne Zenice. Tudi va­
ljarna stekel je bila prizade« 
ta zaradi pomanjkanja vlož­
ka in svoje obveze ni izpol­
nila. Manj ko blagovne proiz­
vodnje pa so nadoknadili z 
odpravo kvadratnih gredic na 
blumingu. 
Valjarna debele pločevine 
tudi ni izpolnila programa 
skupne proizvodnje in to 
predvsem zaradi pomanjka­
nja vložnega materiala in del­
ne zaradi redukcije električ­
ne energije. Da bi ublažili še 
večji izpad proizvodnje, so z 
dobro organizacijo dela in z 
delom v prostih sobotah 
manjko nadoknadili. V tem 
mesecu je valjarna debele 
pločevine proizvedla za od­
pravo 8.907 ton pločevine, kar 
je rekordna odprava. 
Valjarna žice tudi ni izpol­
nila plana skupne proizvod­
nje. Opaža se velik porast 
vzdrževalnih zastojev, pred­
vsem valjavskih (zaradi veh. 
ke odsotnosti delovne sile). 
Valjarna profilov je delala 
dobro in zagotovila v celoti 
vložni material za obratova­
nje jeklovleka. 
PREDELAVA: 
Hladna valjarna ni izpol­
nila predvidenega programa 
proizvodnje predvsem zaradi 
izpada električne energije, 
dvakratnega žarenja dmamo 
pločevine in neenakomernega 
dohoda toplo valjanih Jrakov 
iz valjaime bluming-štekel, že­
lezarne Sisak in uvoženih tra­
kov. Žebljarna ni izpolnila 
programa proizvodnje v žični-
kih, zaradi velike odsotnosti 
delovne sile in premika asor-
timenta. 
Ostali obrati v tej enoti so 
delali zelo dobro. 
Rozman 
Dežurna služba 
telefon 
SOBOTA, 15. septembra 
v pisarni doma 
SOBOTA, 15. septembra 
v pisarni 
Bogomil HOMOVEC, tehn. direktor 
301 766 
NEDELJA, 16. septembra 
dipl. inž. Miroslav NOČ, vodstvo vzdrž. 
873 81-022 
PONEDELJEK, 17. septembra 
dipl. inž. Avgust KARBA, dir. proizv. 270 693 
TOREK, 18. septembra 
Jože KOŠIR, transport 451 84-022 
SREDA, 19. septembra 
dipl. inž. Miroslav NOČ, vodstvo vzdrž. 873 81-022 
ČETRTEK, 20. septembra 
dipl. inž. Dušan SIKOSEK, eneraija 302 81-130 
PETEK, 21. septembra 
Bogomil HOMOVEC, tehnični direktor 301 766 
Dežurna služba traja od datuma nastopa od 7. ure zjutraj. 
Na nasipu Železarne gradijo novo vozovno delavnico 
do naslednjega dne do 7. ure. Kolikor dežurnega ni v pisarni 
ali doma, kličite glavnega vratarja na telefon 410. Morebitne 
spremembe dežurnih so razvidne iz obvestil, ki jih vsako so­
boto objavljamo na razpisnih deskah pri vseh vratarjih. 
Tajništvo tehničnega in proizvodnega direktorja 
Personalne vesti 
V mesecu avgustu je bilo sprejetih 105 delavcev, delovno 
razmerje pa je prenehalo 87 delavcev. 
STAROSTNO SO BILI UPOKOJENI: Anton Antonič — 1914 
strojne delavnice 39 let v ŽJ, Franc Beguš — 1913 transport 38 
let v ŽJ, Andrej Burgar — 1913 strojno vzdrževanje 34 let v 
ŽJ, Marija Dakskobler — 1917 finančni računovodski sektor 
22 in pol let v ŽJ, Jože Kunčič — 1921 valjarna žice 27 let v 
ŽJ, Rudolf Močnik — 1913 profilna valjarna 13 let v ZJ, Franc 
Pogačar — 1910 plavž 32 let v ŽJ, Matija Rupnik — 1917 plavž 
18 in pol let v ZJ. 
INVALIDSKO SO BILI UPOKOJENI: Jože Gorenc — 1942 
transport 11 let v ZJ, Jožefa Jamnik — 1914 martinarna 25 in 
pol let v ŽJ. 
UMRLI SO: Martin Jan — 1921 gradbeno vzdrževanje 29 in 
pol let v ŽJ, Jakob Ravnik — 1924 valjarna debele pločevine 
22 let v ŽJ, Silvo Volontar — 1935 strojne delavnice 19 let 
v ŽJ. 
SVOJCEM NAŠE ISKRENO SOŽALJE! 
ODŠLI V JLA: Ševko Amidžič — 1954 jeklovlek, Ibraliira 
Bašič — 1954 transport, Marjan Bregant — 1954 raziskovalni 
Čepka — 1954 martinarna, Husein Delič — 1953 plavž, Vladi-
oddelek, Vladimir čelik — 1954 strojno vzdrževanje, Nikola 
mir Eržen — 1954 elektro vzdrževanje, Milan Grbič — 1952 
OTK, Mujaga Haskič — 1953 profilna valjarna, Vlado Hristov 
— 1954 valjarna Bela, Marko Marjanovič — 1952 martinarna, 
Luan Murati — 1952 elektr jeklarna, dipl. inž. Avgust Novšak 
— 1946 elektro energija, Jože Peternelj — 1954 elektro vzdrže­
vanje, Safet Plivac — 1954 martinarna, Vahid Puškar — 1^54 
valjarna Bela, Mile Trajkov — 1953 hladna valjarna, Mahmcd 
Turkušič — 1953 elektro jeklarna. 
' IZKLJUČENI SO BILI: Ibrahim Ahmelagič — 1950 valjar­
na Bela, Snežana Brezovnik — 1951 elektrodni obrat, Kiro Bo­
gatinov — 1952 martinarna, Renizija Cerič — 1955 valjarnan 
Bela, Jože Dakskobler — 1953 martinarna, Rače Danilovski —• 
1953 martinarna. Marko Daumovič — 1950 valjarna profilov, 
Hasan" Durakovič — 1948 martinarna, Redžo Džananovič — 
1954 valjarna debele pločevine, Dragan Džordževič — 1950 va­
ljarna Bela, Gorenšek Stanko 1937 gradbeno vzdrževanje, Fa-
dil Hadžimuratovič — 1955 profilarna valjarna, Halili Halilo-
vič — 1955 valjarna Bela, Azein Huskič — 1953 žičarna, Angel 
Ignatov — 1952 samotama, Milan Ilič — 1952 martinarna, Pa­
vle Ilievski — 1955 plavž, Sande Jakovski — 1952 elektro je­
klarna, Ilija Jovanov — 1951 martinarna, Sadik Kadič — 1955 
strojno vzdrževanje, Marjan Kokoštnek — 1955 jeklovlek, Rifet 
Kolarevič — 1951 žicama, Marija Kolomar — 1943 DE-DP, Pero 
Koščic — 1952 martinarnna, Miloš Kovačevič — 1925 marti­
narna, Ivan Kraljik — 1951 elektro jeklarna, Jože Mauko — 
1953 profilna valjarna, Dušan Miladinovič — 1955 OTK, Trajčo 
Milenkov — 1951 martinarna, Husein Našič — 1941 martinarna, 
Ahmet Omažič — 1954 plavž, Djemal Pirič — 1954 strojno vzdr­
ževanje, Nijaz Rakovič — 1953 žičarna, Zivko Ribač — 1952 
plavž, Rizov Todor — 1935 elektro jeklarna, Janez Salmič — 
1936 martinarna, Milovan Samardjija — 1950 valjarna debele 
pločevine, Rado Simikič — 1955 RTA, Vanče Stojanov — 1949 
strugama valjev, Esma Suljanovič — 1941 elektrodni obrat, Se. 
fer Šabanovič — 1954 valjarna Bela, Stane Šmid — 1948 hladna 
valjarna, Šefko Štilič — 1952 valjarna Bela, Zdravko Torkar — 
1944 strojno vzdrževanje, Todor Trifunov — 1950 samotama, 
Mustafa Tufek — 1955 martinarna, Ranko Vrhovac — 1950 
strojno vzdrževanje, Dragan Živkovič — 1956 jeklovlek 
Mladi o sebi, svojih problemih, 
nalogah in perspektivah 
Program idejnega izobraževanja članov 
aktiva ZM in organov občinske konfe­
rence ZM Jesenice 
Izobraževanje mladine je izrednega družbenega pomena, 
kot del celotnega izobraževalno-vzgojnega procesa, hkrati 
pa tudi kot priložnost, da mladi dobijo odgovor na številna 
vprašanja, ki si jih zastavljajo, ob delu, v medsebojnih 
odnosih, ki so jim lahko neposredno napotilo v njihovem 
družbeno političnem udejstvovanju. Pri tem bomo izbirali 
takšne oblike izobraževanja, ki bodo mlademu človeku 
nudile osnovo za samostojno oblikovanje stališč in pogle­
dov. Vsebina programa mora ustrezati razmeram in potre­
bam okolja, potrebam slušateljev samih. V ta namen bo 
komisija za idejno politično delo sproti proučevala izobra­
ževalne potrebe v naših aktivih in v skladu s tem spremi­
njala in dopolnjevala predlagani program. 
Občinska konferenca ZMS Jesenice bo uvedla: 
1. Stalne izobraževalne oblike: 
Mladinska poletna politična šola: namenjena je vsem 
mladim družbeno političnim delavcem, njen program pa 
lahko prilagajamo tudi interesnim področjem. Komisija 
je program šole že izdelala. Izvedena je bila v mesecu 
juliju. 
Seminarji za mlade upravljalce: v to obliko dela želimo 
zajeti predvsem člane aktivov v delovnih organizacijah in 
šolah. Vsebinski programi za te seminarje še niso izdelani, 
zato jih bomo v sodelovanju, oziroma na osnovi potreb in 
zahtev komisij za DEO in za aktive v šolah pripravili do 
konca septembra. 
v 
Marksistični krožki: namenjeni so predvsem tistim mla­
dim, ki jih zanimajo problemi bolj teoretične narave s 
področja sociologije, filozofije, ter drugih družbenih ved. 
Na osnovi izkušenj dveh že obstoječih krožkov bomo izde­
lali kratek program, prilagojen sestavu članstva aktivov iz 
posameznih sredin. Marksistični krožki, bi se v aktivih 
tudi neposredno ukvarjali z idejnim delom in na ta način 
uresničevali širše cilje družbeno političnega izobraževanja 
mladih. Poleg tega delo v marksističnih krožkih predstavlja 
priprave na kadrovanje v zvezo komunistov. 
Ciklusi predavanj za mladino na vasi: vaški mladini je 
potrebno omogočiti družbeno izobraževanje v takšnem 
obsegu in v takšnih oblikah, ki bo zanjo sprejemljiva z vse­
binskega in tudi metodičnega vidika. Komisija bo izdelala 
seznam tem, prilagojen potrebam in željam aktivov, ki 
jih bodo seznanile vsaj z osnovnimi obeležji družbeno po­
litičnega in ekonomskega sitema. Za samo metodo dela 
se bomo odločili šele po temeljiti obravnavi pogojev in 
možnosti posameznih aktivov. 
Ciklus predavanj za mlade novinarje in informatorje: ta 
predavanja smo namenili tisti skupini mladincev, ki se 
bodo aktivno ukvarjali z informiranjem v samskih aktivih 
ter skrbeli za učinkovit pretok informacij do širše javnosti 
in obratno. 
2. Poleg tako imenovanih stalnih izobraževanj bo komi­
sija za idejno politično delo in kulturo ob spremljanju in 
izvajanju programa dela občinske konference ZMS Jesenice 
organizirala izobraževanje posameznih interesnih skupin 
in vodstev ZM. 
3. Ob pojavu raznih specifičnih vprašanj in problemov 
ter ob izdaji za našo družbeno politično usmeritev posa­
meznih dokumentov bo komisija v sodelovanju z vodstvi 
aktivov organizirala javne razprave in za te tudi pripravila 
ustrezna pisana gradiva. 
4. Stalno spremljanje sestava in rezultatov izobraže­
vanja nam bo v. poznejšem obdobju omogočilo^ tudi indivi­
dualni študij. Njegov minimalni program mora obsegati 
vsaj redno spremljanje vseh dokumentov občinske konfe­
rence ZMS Jesenice ter republiške konference ZMS. 
5. Vso družbeno in idejno izobraževanje bo potekalo 
v za mlade čimbolj privlačnih oblikah: vekend seminarji, 
krajša predavanja, javne tribune, panel diskusije i:d. 
6- Na osnovi tega programa naj vsi aktivi ZM pripravijo 
kratke lastne programe izobraževanja ali vsaj prikaze 
potreb in želj na tem področju in jih posredujejo komisiji 
za idejno politično delo in kulturo pri predsedstvu občin­
ske konference ZMS Jesenice. 
7. Komisija za idejno politično delo in kulturo bo do 
konca avgusta izdelala še program nalog in akcij s pod­
ročja kulture. 
Mladinski klub V Kranjski gori 
Mladim v Kranjski gori se je uresničila dolgoletna želja. 
Dobili so primeren prostor, ki so ga preuredili v mladinski 
klub. 
Prostor poleg kirrodvorane je bil v izredno slabem sta­
nju in potreben temeljitega popravila. Deset mladincev se 
je resno lotilo dela in v tednu dni je prostor dobil povsem 
novo podobo. Potrebno je bilo popraviti dotrajan pod, pre-
pleskati stene in urediti električno napeljavo. Poleg tega 
so stene okrasih s starimi kmečkimi elementi. Za izvrstno 
dekoracijo je poskrbel Janez Rozman, ki je bil eden naj­
bolj prizadevnih mladincev pri urejanju kluba. 
Večji del potrebnih finančnih sredstev so prispevali 
mladi sami, nekaj pa je dala krajevna skupnost in turi­
stično društvo. Ker je klubska blagajna prazna, pričakujejo 
mladi v prihodnje večjo pomoč tudi od ostalih organizacij 
in društev. 
Odbor kluba se bo v prihodnjih mesecih trudil, da kar 
najhitreje zaživi klubsko življenje. Pred kratkim so že se­
stavili program dela, ki je zelo pester. Med drugim bodo 
ustanovili šahovski krožek in dramsko skupino. S pri­
padniki JLA bodo sodelovali na športnem in kulturnem 
področju. Poleg tega bodo organizirali politične ure, na 
katerih bodo predavali družbenopolitični delavci. 
Želimo jim, da bodo začrtani program uspešno izvedli. 
J. R. 
Seja predsedstva občinske konference 
ZMS Jesenice 
V petek, 7. septembra, je bila že 14. redna seja pred­
sedstva OK ZMS Jesenice v tem mandatnem obdobju. 
Na seji so- člani predsedstva evidentirali 34 možnih kan­
didatov za razne vodilne funkcija Tako so se tudi mladi 
vključili v sam postopek kadrovanja za vodilne funkcije. 
Med temi kandidati so- zastopani tudi' mladi, vendar ne v 
tolikšni meri kot bi morali biti kar pa je posledica stalnih 
kadrovskih sprememb. • * -
Člani predsedstva so še razpravljali o organizaciji javne 
razprave o osnutkih obeh ustav in o osnutku družbenega 
dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini ter skle-
nili, da bodo razprave na specializiranih konferencah. Ob­
činska konferenca ZMS Jesenice se je že v marcu odločila 
za; obliko dejavnosti po kateri so mladi- iz delovnih orga­
nizacij;, krajevnih skupnosti, iz šol in specializiranih orga­
nizacij združeni v konferencah. Te konference v katerih 
morajo biti zastopani predstavniki vseh sredin, bodo skli­
cane do sredine oktobra- Tako bodo v razpravi zastopani 
interesi vseh- rajadiit iz posameznih področij, razpravljali 
pa bodo podrobno o tistem delu ustave, ki se tiče posa­
mezne skupine. Istočasno bo konferenca lahko podala 
prerez dosedanjega dela. 
Razprava je tekla tudi o ustanovljenem mladinskem 
klubu v Kranj siri gori ter o. teža vali s katerimi se sreču­
jejo mladi iz Javornika- pri ustanavljanju mladinskega 
aktiva ter pri urejanju prostorov za mladinski klub. V 
krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela so se v pre­
teklem tednu sestali mladi skupno s predstavniki družbeno­
političnih organizacij in sklenili, da bodo ob podpori vseh 
organizacij mladi ustanovili dva aktiva in sestavili skupen 
program dela. S. 
Aktiv ZM iz samskih domov 
vas vabi 
na mladinski ples, ki bo v soboto 22. septembra ob 18. 
uri v veliki dvorani pri Jelenu. 
Del izkupička od vstopnine, katera bo pet din, bomo 
namenili za dom v Kumrovcu. 
Odbor ZM iz samskih domov 
Obvestilo 
Vse mladinke in mladince zaposlene v železarni Jesenice 
rojene od vključno leta 1964 in starejše obveščamo, da 
bomo 15. oktobra pri rednem mesečnem izplačilu osebnega 
dohodka obračunali mladinsko članarino za leto 1973 v 
znesku 12.— din. 
- - - / 
Vse informacije lahko dobite v pisarni TK ZM železarne 
Jesenice — telefon štev. 269, kamor lahko sporočite vaš 
ugovor. TK ZMS Jesenice 
Kratke vesti 
Čas dopustov irn počitnic je 
za nami. S podvojenimi moč­
mi smo se spet lotili uresni­
čevanja vsakdanjih nalog. V 
prvih septembrskih dneh je 
več ali manj zaživelo tudi de­
lo mladinske organizacije. Z 
vseh vetrov smo zbrali nekaj 
krajših vesti, ki kažejo, da 
so nekateri mladi delo resno 
vzeli v roke. 
Pri občinski konferenci 
ZMS Jesenice so pred krat­
kim ustanovili posebno ko­
misijo, ki bo skrbela za or­
ganiziranje različnih priredi­
tev in proslav. Za predsed­
nika komisije so izvolili Joža 
Vindišarja. 
Tudi predsedstvo tovarni­
ške konference ZMS železar­
ne Jesenice se pripravlja na 
prvo sejo po poletnih počit­
nicah. Mladi železarji bodo-
na tej seji posvetili največ 
pozornosti programu dela v 
prihodnjih mesecih. 
Mladi na Javorniku in Ko-
roški Beli bodo v teh dneh 
ustanovili svoj mladinski ak­
tiv. Navezali so že stike s kra. 
jevno skupnostjo ter ostalimi 
družbenopolitičnimi organiza­
cijami. Mladi računajo, da se 
bo s tem dosedanje večletno 
mrtvila mladik na tem ob­
močju premaknilo iz mrtve 
točke. 
Na zadnji seji mladinskega 
aktiva Kranjska gora, so go» 
vorili o- sprejemu novega sta­
tuta, o programu dela in o 
pripravah na šahovski turnir, 
ki ga bodo organizirali s pri-
padniki JLA. 
Mladinska folklorna skupi­
na na Dovjem se po uspešni 
poletni sezoni pripravlja za 
nove nastope. Mladi se na va­
jah učijo novih plesov in iz­
popolnjujejo že naštudirani 
plesni program. 
Mladinski aktiv Kranjska 
gora je navezal stike z mla­
dimi na Koroški Beli. V teh 
dneh se dogovarjajo o izved­
bi skupne delovne akcije. 
J. R. 
Sestanki delovnih skupin 
TOZD VALJAR ME 
JAVORNIK! — 1. septembra je imela sestanek 
delovna skupina Franc Markelj na lahkih progah. 
Delovni skupini je bilo posredovano poročilo za 
mesec avgust, ko je bilo izpolnjevanje proizvod­
nih nalog zadovoljivo kljub pomanjkanju delovne 
sile. V septembru predvidevajo največ problemov 
zaradi dopustov in bolovanja. Kadrovski sektor bi 
moral lahke proge oskrbeti z delavci, ki bi jih od­
redili na ključna delovna mesta. K sklepom seje 
DS TOZD valjam niso imeli pripomb. Ponovno 
vprašujejo kako je s povečanjem tarifnih postavk 
za valjavce na predprogi, za IV. valjavce ter za 
I. rezalce na vseh škarjah. Odgovora še vedno ni­
majo, čeprav omenjeno problematiko rešujejo že 
od 18. junija dalje. 
VALJARNA BELA — POVRŠINSKA OBDELA­
VA — Delovna skupina Korbar je imela sestanek 
23. avgusta. V juliju je bil plan izpolnjen, v avgu­
stu pa bo težko izvedljiv, še posebej pri slabih za 
valjamo 2400'. Vzroke je treba iskati v neustrez­
ni površini zaradi jeklarskih napak. Analizirali so 
poškodbe na delovnih mestih. Vzporedno s tem 
so omenjali zaščitna sredstva, varčevanje z njimi 
in zamenjavo. Obrazložili so tudi stroške, ki so 
namenjeni za zaščitna sredstva. Govorili so še o 
delovni in tehnološki disciplini. Zavzemali so -se 
za kakovostno delo ter upoštevanje regulativov. Iz­
boljšati je treba izplene. Pregledali so sklepe seje 
odbora za delovno varnost in seje DS TOZD va­
ljam. Seznanjeni so bili tudi z novimi tarifnimi 
postavkami in z zbiranjem sredstev za spominski 
dom v Kumrovcu. 
VALJARNA BELA — ADJUSTAŽA BLUMING — 
Delovna skupina Podlipnik je na sestanku 28. av­
gusta obravnavala poročilo o izpolnjevanju proiz­
vodnih nalog v juliju. Plan je bil izpolnjen s 104 %, 
plan odprave izdelkov pa nekaj manj kot so pla­
nirali. Naloge v avgustu bodo izpolnili ob izbolj­
šanju delovne discipline. Z manjšim številom de­
lavcev je treba proizvodnjo obdržati na dosedanji 
ravni. V juliju niso dosegli planiranih strpškov, z 
večjo kontrolo ter varčevanjem pa bi lahko še 
vplivali na zmanjšanje proizvodnih stroškov. De­
lovna s%upina je bila seznanjena s sklepi odbora 
za delovno varnost in s sklepi političnega aktiva 
pri DS TOZD valjarne. Vprašujejo zakaj ni bilo 
ukrepov, da iz Javomika ni bila dostavljena do­
govorjena žaga. Kdo od odgovornih je "izdal nalog 
za postavitev neustrezne žage. Žago si je ogledal 
strokovnjak za stroje in v zapisnik napisal, da ne 
ustreza. Prejeli so tudi odgovor glede planiranja 
za valjamo 2400, kar pa ni urejeno iz objektivnih 
vzrokov. 
TOZD HLADNA PREDELAVA 
PROFILARNA — Delovna skupina Soklič je 
imela sestanek 21. avgusta. Z doseženimi rezultati 
niso zadovoljni kljub temu, da je bil družbeni in 
operativni načrt izpolnjen im Oelo presežen. Naro­
čila so zelo razdrobljena in imajo zato več zasto­
jev zaradi menjave oblikovalnih valjev in zaradi 
pomanjkanja vložka. Z obratovanjem oblikovalne 
proge Rossi na tri izmene so kljub omenjenim te­
žavam izpolnili naloge. Delovna skupina je bila 
seznanjena z dvema reklamacijama. Opozorjeni 
so bili zaradi neodgovornega obdelovanja profilov 
za TAM. Takšno delo ne ustreza in bodo v prihod­
nje potrebne ostrejše mere. Delavci so v razpravi 
imeli več pripomb .-Oblikovalni valji so iztrošeni in 
na oblikovalni progi Rossi z njimi oblikujejo že od 
vsega začetka. Posada ni popolna in enotna, tako 
da "vodja oblikovanja nima ustreznega pregleda. 
Za piljenje vzorcev za TAM niso imeli pil in so se 
posluževali strojčka. Delovno disciplino, ki je v 
zadnjem času popustila, bo treba izboljšati, zlasti 
pri prihajanju in odhajanju iz delovnih mest. 
DelOvna skupina Noč se je prav tako sestala 
21. avgusta. Proizvodni načrt v juliju so izpolnili 
s tem, da je v zadnjem tednu obratovala proga 
Rossi na tri izmene, da so tako nadoknadili manj­
šo proizvodnjo, zaradi pomanjkanja vložka in me­
njav valjev. Obratovodja tov. Komljanec je opo­
zoril na reklamacije profilov in poudaril, da se 
bo treba potruditi, da bodo izdelki kvalitetno iz­
delani. Disciplina mladoletnih delavcev ni zadovo­
ljiva. Starejši delavci opozarjajo, da mladi na de­
lovnih mestih njso resni in ne izkoriščajo delovne­
ga časa. Premalo se zanimajo za kvalitetno delo. 
Opozarjajo na uporabljanje zaščitnih sredstev,"ki 
so zelo draga. , . 
Delovna skupina Logar—Avguštin, je imela se­
stanek 22. avgusta. Kakor ostale delovne skupine 
•v profilarni je bila tudi njihova seznanjena s 
proizvodno problematiko. Zavzemali so se za iz­
boljšanje delovne discipline in racionalno izkori­
ščanje delovnega časa. Ugotavljajo površno in ne­
odgovorno delo v adjustaži in je prav tu treba 
iskati vzroke za številne reklamacije. Sodelavci 
zaposleni na tretjem stroju se pritožujejo zaradi 
valovitega vložka in ne morejo izdelati kakovost­
nih profilov. 
Delovna skupina Pretnar se je sestala 30. avgu­
sta. V juliju je bil plan dosežen s 115,3 odstotka, 
plan odprave izdelkov pa s 103,3 odstotka.. V oddel­
ku predelave imajo v delu še vedno pelete za elek­
trodni obrat. Sestavne dele imajo na razpolago, 
težave pa nastopajo zaradi pomanjkanja delavcev. 
Giede discipline in neustreznega koriščenja delov­
nega časa, delavci opozarjajo, da na takšno stanje 
vplivajo tudi neustrezne usluge' žerjava v adjusta­
ži stekel, v lakirnici pa to velja za žerjav iz obra­
ta Javornik I. Na žerjave je treba čakati tudi po 
več ur, čeprav niso polno zasedeni. Pleskarje za­
nima, kaj je s povečanjem njihovih tarifnih po­
stavk. Nujno je oskrbeti rezervne dele. 
TOZD VZDRŽEVANJE, ENERGIJA IN TRANS­
PORT 
TRANSPORT — Delovna skupina Klinar v ku­
rilnici je imela sestanek 30. avgusta. Prebrali so 
informacijo o poslovanju Železarne v prvem pol­
letju. Pogovarjali so se še o osebnih dohodkih in 
imeli - pripombo da so se cene povečale bolj kot 
njihovi prejemki in da je standard slabši v pri-
- merjavi z letom 1972. Z informacijo o povečanju 
osebnih dohodkov za šest odstotkov v avgustu se 
je kolektiv načelno strinjal, vendar s pripombo, 
da je povečanje do sedme skupine prenizko. Se-
znajeni so bili še z okrožnico, ki se nanaša na re­
balans finančnega plana. Ob koncu sestanka so 
prebrali okrožnico o kadrovanju v TOZD VET. 
Okrožnico so vzeli na znanje z nekaterimi pripom­
bami, tudi obračun izleta. Opozorili so na red in 
disciplino. 
VODSTVO VZDRŽEVANJA — 27. avgusta je 
imela sestanek delovna skupina na vodstvu vzdr­
ževanja. Delovna~"skupina še vedno nima organiza­
cijske sheme TOZD VET in vse kaže, da bo se­
stav TOZD v precejšnji meri odvisen od direktor­
ja, ki ga pa še ni. Obravnavali so onsutek krite­
rijev za kadrovanje in napredovanje v TOZD VET. 
Imeli so naslednje pripombe: Zagotoviti je treba 
dejansko vrednotenje poklicne izučenosti kadrov 
•v TOZD. Vse Satire je tretra srimunraTi s pofc'fci-
za deto v TOZD. Nadalje je treba zagotoviti enako 
dobre in pravične pogoje za napredovanje kot v 
ostalih TOZD v Železarni. j 
STROJNO VZDRŽEVANJE — PLAVŽ — Na s«> 
Stanku 22. avgusta je bila delovna skupina Hudo-
lin seznanjena z informacijo odbora za nagraje­
vanje in dohodek glede prejemkov v juliju. Sezna­
njeni so bili s sklepi seje delavskega sveta TOZD 
VET in se dalj časa zadržali pri sklepu, ki govori 
o spremembi normativov, novih delovnih mest, 
skupinovodja in o povečanju delovnih mest klju­
čavničar—specialist. -Vodja oddelka tov. Drolc je 
obrazložil spremembo delovnih mest in pomen 
objekta 30 v kateri so naprave za zasipavanje plav-
žev (tehtnice, vibratorji) in predlagal delavce, ki 
naj bi omenjena delovna mesta opravljali. Delovno 
mesto strugar je treba stimulirati, ker ni možno­
sti za napredovanje in delo opravlja samostojno. 
STROJNE DELAVNICE — Delovna skupina 
Košir v orodjarni je imela sestanek 28. avgusta. 
Ob razpravi načel kadrovanja in napredovanja v 
TOZD VET so imeli pripombe k četrti in sedmi 
točki, kjer naj bi po njihovem mnenju zadostovala 
petletna praksa v ustrezni stroki. Odboru za kadre 
predlagajo, da bi imeli možnosti napredovanja KV 
in VK delavci v večjo skupino in možni razpon do 
dvanajste skupine. Prav tako so bili seznanjeni z 
obvestilom oddelka za nagrajevanje o spremembi 
obračunskih postavk. Obratovodja inž. Sokiič je 
pojasnil kako je ukrepal pri odgovornih službah 
glede priznanja benificirane delovne dobe delav­
cem, ki so zanjo upravičeni. Sodelavca Mertlja 
bodo predlagali komisiji za dodelitev stimulacij-
skega dodatka. Ne strinjajo se zjiosedanjim obra­
čunavanjem skupinske norme. Bolj realno bi bilo 
poprečje Železarne, ker skupina vzdržuje orodje 
in stroje v vseh obratih Železarne. 
RTA — TMK — Delovna skup'na Logar je bila 
seznanjena s polletnim poročilom o skupnih rezul­
tatih poslovanja ter z načeli kadrovanja in napre­
dovanja v TOZD VET. Z doseženimi-uspehi v pre­
teklem mseecu so zadovolnji. Zastoji klimatskih 
naprav so minimalni in predlagajo povejanje na­
grade za tedensko dežurstvo od 120 na 2G0 dinar­
jev. 
VEN — HVŽ — Delovna skupina Ravnikar je 
imela sestanek 30. a\gusta. Na vprašanje, ki zade­
va problematiko skladišča v HVŽ še vedno -niso 
prejeli odgovora. S predlogom o družbenem do­
govoru, o načelih za izvajanje kadrovske politika 
so se strinjali s pripombo, da bodo dosledno izva­
jana v vseh oddelkih TOZD — VET in ne samo na 
vzdrževanju elektro energetskih naprav. Pripombo 
so imeli k sedmi točki, ki govori o tečajih. Ob 
koncu sestanka je delovna skupina razpravljala še 
o varstvu pri delu, o. uporabi zaščitnih sredstev 
ter o pravilniku o varstvu pri delu VEN. Pregle­
dali so finančno poslovanje VEN. Pripomb ni bilo. 
Na znanje so vzeli informacijo o povečanju tarif­
nih postavk. Pridružujejo se mnenju drugih delov­
nih skupin, da je treba vse ume postavke pove­
čati za enako vsoto. 
Skupna seja kadrovskih komisij v TOZD valjarne 
V torek,14. septembra, je 
bila v sejni sobi upravne 
stavbe valjam skupna seja 
kadrovskih komisij osnovne 
organizacije ZK in osnovne 
organizacije sindikata TOZD 
Valjarne. Prisotni so razprav­
ljali o sestavi komisije za no-
vatorstvo in , racionalizacije 
pri DS TOZD Valjarne, ki so 
ga posredovali delavskemu 
svetu v razpravo in potrditev. 
V nadaljevanju skupne seje 
so bili seznanjeni z nekateri­
mi spremembami v sestavu 
delegacije TOZD Valjarne v 
konferenci osnovne organiza­
cije ZK Železarne. Nekaj ka­
drovskih sprememb so izved­
li tudi v sestavu konference 
osnovne organizacije ZK 
TOZD Valjarne ter v njenem 
sekretariatu. 
Prisotnim je bilo posredo­
vano še poročilo, da je bilo v 
TOZD Valjarne v letu 1973 
sprejetih osem novih članov 
v ZK. V zadnjem delu seje 
pa so bili seznanjeni z vrst­
nim redom sestankov delov­
nih skupin od 15. do 25. sep­
tembra, ko bo tekla razprava 
o osnutku novih ustav. Va-
ljarna Bela bo imela pet 
takšnih sestankov, v valjarni 
žice bodo o dokumentih raz. 
pravljali na štirih sestankih, 
v valjarni profilov na treh 
sestankih in v valjarni 2400 
prav tako na treh sestankih, 
2. Izredna seja delavskega sveta TOZD 
valjarne 
Predsednik delavskega sve­
ta TOZD VALJARN tov. Le-
nardič je 5. septembra skli­
cal drugo izredno sejo. Sklad­
no s predlogom sprejetim na 
skupni seji kadrovskih komi­
sij osnovne organizacije ZK 
in osnovne organizacije sin­
dikata, so imenovali komisijo 
za raconalizacije, ki jo bo vo­
dil predsednik Ludvik Pagon. 
Komisija šteje pet članov. Na 
predlog komisije za razpis 
delovnega mesta direktor 
TOZD valjarne, je bil za di­
rektorja TOZD valjarne pred­
lagan in z večino glasov tudi 
izvoljen dipl. inž. Avgust Kar-
ba. 
Predsednik tov. Lenardič 
je prisotne seznami s pred­
logom, da se bo ob koncu 
meseca septembra delavski 
svet TOZD valjarnt ponovno 
sestal. Razen članov delavske­
ga sveta bodo po potrebi vab­
ljeni tudi obratovodje. Delav­
ski svet je ob koncu seje ugo. 
tovil, da nekateri delovodja 
članom delavskega sveta ne 
vročajo vabil. V prihodnje 
bodo ob takih morebitnih 
primerih ustrezno ukrepaliv 
Družbeni dogovor 
o osnovah kadrov­
ske politike 
v občini Jesenice 
Na osnovi resolucije o osnovah kadrovske poli­
tike SR Slovenije (Uradni list št. 46/71) ter priza­
devanj za uresničitev družbenih ciljev in načel: 
— da je delovni človek glavni dejavnik proiz­
vajalnih sil in kadrovska politika integralni del 
družbenega razvoja; 
— da je kadrovska politika neodtujljiva samo­
upravna pravica delovnih ljudi; 
— da je poglavitni cilj kadrovske politike razvoj 
človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki 
ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu 
znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi material­
nih in duhovnih dobrin v naši družbi; 
— da se zasedejo vsa delovna mesta z ustrezno 
usposobljenimi kadri, s čimer bo dosežena večja 
storilnost dela in osebno zadovoljstvo delavcev; 
— da je potrebno opredeliti vsebino kadrovske 
politike kot sistem norm, načel in temeljnih odlo­
čitev s področja urejanja kadrovskih zadev, kar 
pa mora biti zasnovano na strokovnih dognanjih 
in sprejeto po demokratični poti; 
so temeljne organizacije združenega dela in or­
ganizacije združenega dela z območja občine Je­
senice, skupščina občine Jesenice, občinska konfe­
renca ZKS Jesenice, občinska konferenca SZDL 
občine Jesenice, občinski sindikalni svet Jesenice, 
občinska konferenca ZMS Jesenice ter samouprav­
ne interesne skupnosti v občini Jesenice, sprejeli: 
Družbeni dogovor o osnovah 
kadrovske politike v občini Jesenice 
I. TEMELJNE DOLOČBE 
1. člen 
Za uspešnejše uveljavljanje kadrovske politike, 
zasnovane na načelih socialističnih samoupravnih 
odnosov, so se podpisniki tega sporazuma dogo­
vorili o načelih in merilih demokratične, načrtne 
in dolgoročne kadrovske politike ter postopkih za 
njeno uresničevanje. Podpisniki bodo razvijali 
medsebojno sodelovanje in zagotavljali uspešno 
uresničevanje skupnih interesov. Zato se bodo po 
potrebi dogovarjali o usklajevanju in enotnem re­
ševanju tudi drugih zadev s področja kadrovske 
politike ter temu ustrezno dopolnjevali ta druž­
beni dogovor. 
2. člen 
V skladu z načeli demokratične ''Samoupravne 
kadrovske politike in določili tega dogovora delov­
ni ljudje v združenem delu določajo vsebino in 
smotre te politike-ter načine njihovega uresniče­
vanja, zlasti pa: 
— določajo strukturo kadrov, ki je potrebna 
za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela; 
— sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne 
kadrovske programe; 
— sprejemajo programe strokovnega, idejno po­
litičnega, družbeno ekonomskega in splošnega izo­
braževanja kadrov; 
— določajo in razporejajo sredstva za izobraže­
vanje kadrov, za- rekreacijo delavcev, za urejanje 
stanovanjskih zadev zaposlenih itd.; 
— odločajo o osebnih, dohodkih in merilih za 
nagrajevanje po delu; 
— določajo merila in pogoje za kadrovanje na 
odgovorna delovna mesta; 
— z objavami in razpisi prostih delovnih mest, 
uresničevanjem načela reelekcije in možnostjo 
^predčasne razrešitve ustvarjajo pogoje za to, da 
lahko za vse družbene in proizvodne funkcije kan­
didirajo delavci z zahtevanimi sposobnostmi, zna­
njem, družbeno političnimi in moralno etičnimi 
kvalitetami; 
- — s splošnimi akti urejajo postopke za obliko­
vanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na pod­
ročju kadrovske politike ter določajo pravice, dolž. 
nosti in odgovornost posameznih družbenih dejav­
nikov in strokovnih služb; 
— preverjajo izvajanje demokratično sprejete 
kadrovske politike ter učinkovitost posameznih ka­
drovskih odločitev in to neposredno prek samo­
upravnih organov, delavske kontrole in družbeno 
političnih organizacij. — 
.3. člen 
Podpisniki bodo zagotavljali pogoje za učinko­
vito uresničevanje delegatskega sistema in zato 
bodo predvsem skrbeh: 
— da bb.kadrovanje za vse družbene funkcije' 
postalo sestavni del vsakodnevne delovne in samo-
upravljalske dejavnosti delavcev; 
— da bodo družbene funkcije v temeljnih in 
širših samoupravnih skupnostih porazdeljene na 
čim širši krog članov delovnih skupnosti; 
— za takšno delovno povezanost nosilcev druž­
benih funkcij z njihovo samoupravno bazo, ki bo 
omogočala njim in članom delovnih skupnosti vse­
stransko spoznavati interese njihove samoupravne 
skupnosti, kakor tudi interese širših samoupravnih 
skupnosti; 
— da bodo vsem nosilcem družbenih funkcij 
omogočali nenehno idejno politično in družbeno 
ekonomsko izobraževanje; 
članom delovne' skupnosti, ki bodo v soglasju z 
organizacijo združenega dela poklicno opravljali 
družbene funkcije, bodo podpisniki po končani 
mandatni dobi zagotovili, da se vrnejo v organiza­
cijo združenega dela na'ustrezno delovno mesto. 
4. člen 
Podpisniki bodo zagotavljali vsestransko in ob­
jektivno informiranje vseh članov delovne skup­
nosti, ki naj omogoča ustvarjalno sodelovanje pri 
oblikovanju samoupravnih odločitev na področju 
kadrovske politike. S tem bodo podpisniki zavest­
no odstranjevali možnosti za neodgovorno ravnanje 
in manipuliranje z ljudmi in preprečevali nastaja­
nje negativnih pojavov tudi v kadrovski politiki. 
5. člen 
Podpisniki se zavedajo, da morajo v sedanjih 
pogojih gospodarjenja kadrovsko problematiko re­
ševati organizirano, zato so se sporazumeli, da ta 
družbeni dogovor urejuje predvsem naslednje: 
a) oblikovanje in sistemiziranje delovnih mest; 
b) načrtovanje kadrov; 
c) zaposlovanje, razporejanje in napredovanje 
kadrov; 
č) kadrovanje vodilnih kadrov; 
d) vzgojo in izobraževanje kadrov ter 
: e) uresničevanje kadrovske politike 
II. OBLIKOVANJE IN SISTEMIZACIJA 
DELOVNIH MEST 
6. člen 
Oblikovanje in sistemizacija delovnih mest v 
v organizaciji združenega dela je osnova za obli­
kovanje načrtne in utemeljene kadrovske politike. 
Zato se podpisniki obvezujejo, da bodo pri obliko­
vanju in sistemiziranju delovnih mest ter pri na­
črtovanju kadrov in njihovem izobraževanju upo­
števali' in uresničevali s tem dogovorom sprejeta 
načela in merila. 
7. člen 
Podpisniki bodo pri delitvi dela oziroma pri 
oblikovanju delovnih mest upoštevali zlasti nasled­
nja načela: 
a) glede potrebnega znanja morajo biti naloge 
na vsakem delovnem mestu čim bolj izenačene. 
Zato bodo"v okviru delovnih mest, ki zahtevajo 
visoko strokovno usposobljenost, le v neizogibnih 
primerih haloge, ki jih lahko uspešno opravljajo 
delavci na delovnih mestih z nižjo strokovno uspo­
sobljenostjo. Prav tako praviloma ne more biti 
nobene naloge, ki terja višjo raven znanja kot je 
zahtevana za delovno mesto. Organizacija združe­
nega dela mora preprečiti, da delavci zaradi slabe 
delitve dela ne bi mogli uspešno opravljati svojega 
dela in da znanje delavcev ne bi bilo polno izko­
riščeno. 
b) glede na umske, čutne, spretnostne in fizične 
zahteve morajo biti delovna mesta čim bolj enovi­
ta. Če proces dela to dovoljuje, morajo biti opra­
vila, ki zahtevajo izredne sposobnosti ali fizične 
napore izločena kot posebna delovna mesta. Fizič­
no zahtevna delovna mesta, ki jih je mogoče z me­
hanizacijo odpraviti ali napraviti manj fizično 
zahtevna, bodo organizacije združenega dela pospe­
šeno mehanizirale. 
'^8. člen 
Podpisniki bodo izdelali takšno sistemizacijo 
delovnih mest, da bo realna osnova za funkcional­
no organizacijo dela, za kadrovanje, za vrednotenje 
delovnih mest, za izobraževanje in vsestransko var­
stvo delavčev. Zato mora sistemizacija obsegati: 
a) opis opravil na delovnem mestu; 
b) popis delovnih pripomočkov in materialov; 
c) konkretno navedbo povezav z drugimi delov­
nimi mesti; 
č)i navedbo pristojnosti in odgovornosti; 
d) opis potrebnih šolskih in funkcionalnih znanj; 
e) opis psihofizičnih zahtev delovnega mesta; 
f) opis delovnih pogojev. 
9. člen , 
Kakšne delovne izkušnje so potrebne za posa­
mezno delovno mesto, podpisniki ne bodo ocenje­
vali le po delovni dobi, ampak predvsem po funk­
cionalni usposobljenosti, pridobljeni po predhodni 
šolski izobrazbi. 
10. člen 
Podpisniki bodo najkasneje v 6 mesecih od pod­
pisa tega sporazuma izdelali oblikovanje in siste­
mizacijo delovnih mest oziroma jo ustrezno dopol­
nili. Podpisniki bodo sproti dopolnjevali sistemiza­
cijo tistih delovnih mest, na katere vplivajo 
organizacijske ali tehnološke spremembe. 
III. NAČRTOVANJE KADROV 
11. člen 
Podpisniki se obvezujejo, da bo sestavni del 
dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih razvoj­
nih načrtov organizacij združenega dela tudi načrt 
kadrov. Po pomenu mora biti načrt kadrov ena­
kovreden drugim sestavinam razvojnega načrta. 
12. člen 
Pri načrtovanju kadrov bodo podpisniki upošte­
vali: , 
a) obseg programirane proizvodnje ali storitev; 
b) programirano tehnologijo dela, ki mora za­
gotavljati nenehno rast produktivnosti; 
c) zahtevani profil kadrov v skladu z načeli o 
sistemizaciji dogovorjenih s tem dogovorom; 
č) predvideni odhod kadrov; 
d) plan potrebnih kadrov v strokovnih službah, 
ki morajo biti organizirane tako, da zagotav­
ljajo programirani razvoj; 
e) kadar razvojni program zahteva povečanje 
števila zaposlenih, morajo biti zagotovljeni 
osnovni življenjski pogoji predvsem pa: sta­
novanje, možnost prehrane, prevoza na delo 
in drugi pogoji, ki preprečujejo prekomerno 
fluktuacijo, nezadovoljstvo in nesprejemljive 
socialne razlike zaposlenih. 
Ob upoštevanju vseh teh elementov in bilanci 
obstoječih kadrov, bodo organizacije združenega 
dela izdelale potreben plan kadrov. 
IV. ZAPOSLOVANJE IN RAZPOREJANJE 
KADROV 
, 13 člen 
Podpisniki se obvezujejo, da bodo vodili tako 
politiko zaposlovanja, da ne bodo škodili drugim 
podpisnikom tega sporazuma. 
Prehajanje delavcev iz ene v drugo organizacijo 
združenega dela bodo podpisniki urejali s pristoj­
nimi samoupravnimi organi. 
14. člen 
Podpisniki se zavezujejo, da bodo vsa prosta 
delovna mesta popolnjevali na osnovi razpisov in 
objav. Pri vključevanju novih kadrov bodo podpis­
niki ob razpisu dosledno upoštevali pogoje, dolo­
čene v sistemizaciji delovnih mest. 
15. člen 
Podpisniki bodo v svojih splošnih aktih določili 
delovna mesta, na katerih bodo praviloma zaposlo­
vali invalide. Svojim delavcem, ki so poštah in­
validi zaradi nesreče pri delu ali zaradi poklicnega 
obolenja, bodo s primernim usposabljanjem omo­
gočili, da ostanejo v organizaciji združenega dela. 
16. člen 
Podpisniki se obvezujejo, da bodo pri zaposlo­
vanju in napredovanju enakopravno obravnavali 
moške in ženske kandidate. Prizadevali si bodo, 
da z uvajanjem sodobne tehnologije in organizacije 
dela omejijo nočno delo žena. Podpisniki bodo naj­
kasneje v 6 mesecih od podpisa tega sporazuma 
izdelali program postopnega odpravljanja nočnega 
dela žena. 
17. člen 
Podpisniki bodo sistematično spremljali razvoj 
in uspešnost svojih delavcev v poklicnem in druž­
benem delu ter jim omogočali ustrezno napredo­
vanje in dodatno strokovno usposabljanje. 
18. člen . 
V petih letih od podpisa družbenega dogovora 
bodo podpisniki odpravili razlike med dejansko 
izobrazbo in zahtevami, ki jih določajo akti o si-
srermzaciji oeiovrun mesz, pn čemer so dopustne 
le tiste izjeme, ki so določene v tem dogovoru. 
Zate se podpisniki obvezujejo, da bodo: 
— rta prosta delovna mesta sprejemali delavce 
z zahtevano izobrazbo oziroma kvalifikacijo; 
— delavcem, ki zasedajo delovna mesta, za ka­
tera nimajo zahtevane izobrazbe oziroma kvalifi­
kacije, omogočali pridobitev le-te; 
— delavce, ki v roku petih let od dneva podpisa 
tega dogovora ne bodo pridobili ustrezne izobrazbe 
•oziroma kvalifikacije, bodo pe postopku, določe­
nem v splošnem aktu organizacije združenega dela, 
razporedih na prosta delovna mesta, ustrezna stop­
nji njihove strokovne usposobljenosti; 
— delavec, ki zasedajo delovna mesta, za katera 
nimajo ustrezne izobrazbe, organizacija združenega 
dela pa jim omogoča nadaljnje šolanje, vendar 
tega ne želijo, sc lahko razporedi na ustrezna de­
lovna mesta še pred rokom, določenim v prvem 
odstavku tega člena; 
— delavce, ki ne izpolnjujejo zahtev delovnega 
mesta, določenih v aktu o sistemizaciji, delo pa 
uspešno opravljajo, izjemoma lahko na osnovi skle­
pa samoupravnega organa organizacije združenega 
dela pnsttijo na delovnem mestu, £c so imeli na 
dan uveljavitve tega dogovora vsaj 20 let ustreznih 
delovnih izkušenj. 
V. KADROVANJE VODILNIH KADROV 
19. člen 
Direktor organizacije združenega dela in direk­
tor temeljne organizacije združenega dela je indi­
vidualni izvršilni organ. Delovni ljudje v organiza­
ciji združenega dela lahko v samoupravnem aktu 
določijo tudi druge indh'idualne izvršilne organe 
upravljanja. 
Podpisniki se obvezujejo, da bodo v s/vojih sa­
moupravnih aktih določili delovna mesta, na kate­
rih imajo delavci posebne pr-avice in odgovornosti 
kot vodilna delovna mesta. 
20. člen 
Podpisniki bodo pri kadrovanju individualnih 
izvršilnih organov upravljanja in delavcev na vo­
dilna delovna mesta upoštevali celovitost strokov­
nih, družbeno političnih in moralno etičnih meril, 
zlasti pa: 
— družbeno politična merila kot so odnos do 
socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugo­
slovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalni od­
nos do samoupravljanja in delitve po delu; 
— moralno etična merila kot so odnos do' dela, 
ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zako­
nitosti, poštenost, odgovorno gospodarjenje z druž­
benimi sredstvi, sposobnost povezovanja pravic z 
dolžnostmi in odgovornostjo. 
21. člen 
Za mesta individualnih izvršilnih organov uprav­
ljanja in vodstvena delovna mesta bodo podpisniki 
določili poleg stopnje zahtevane strokovne izobraz­
be ter družbenopolitičnih in moralno etičnih meril 
tudi funkcionalna znanja, ki jih mora imeti dela­
vec 
22. člen 
Da se zagotovi dejanski vpliv in nadzor delovnih 
ljudi pri kadrovanju na mesta*mdividualnih izvr­
šilnih organov upravljanja ter na vodilna delovna 
mesta, bodo podpisniki pred sprejemanjem skle­
pov v pristojnih organih iskali mnenja družbeno 
političnih organizacij v temeljni organizaciji zdru­
ženega dela in organizaciji združenega dela. 
Mnenje družbeno političnih organizacij mora 
biti posredovano pristojnemu organu za imenova­
nje individualnih izvršilnih organov upravljanja in 
delavcev za vodilna delovna mesta. 
23. člen 
Podpisniki se zavezujejo, da na delovna mesta 
individualnih izvršilnih organov upravljanja in vo­
dilna delovna mesta ter delovna mesta v javni in 
poslovni upravi, ne bodo razporejali tistih: 
— ki so bih kaznovani zaradi nepravilnega dela 
in ponašanja na svojem delovnem mestu; 
— ki so s slabim vedenjem pripeljali organiza­
cijo združenega dela v stanje stagnacije ali naza­
dovanja. 
24. člen 
Ob postopku ponovne izvolitve (reelekcije) in-
diridualnih izvršilnih organov upravljanja in delav­
cev na vodilnih delovnih mestih, bodo podpisniki 
upoštevali določila tega sporazuma ter uspešnost 
poslovanja v pretečeni mandatni dobi. 
Uspešnost dela teh delavcev bodo podpisniki 
preverjali tudi ob vsakem zaključnem računu de­
lovne organizacije združenega dela. Samoupravni 
organi obvezno skupno s sklepanjem o zaključnem 
računu sJJepajo ruda o zaupnici individualnim iz­
vršilnim organom upravljanja in delavcem na vo­
dilnih delovnih mestih. 
VI. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KADROV 
25. člen 
-Podpisniki se zavezujejo, da bode s programom 
izobraževanja in usposabljanja omogočili delavcem 
učinkovito delo na delovnem mestu, uspešno oprav­
ljanje družbeno političnih funkcij in skladno raz­
vijanje osebnosti proizvajalca in upravljalca v 
združenem delu. Zato bodo v razvojnih programih 
posvetili posebno skrb stalnemu izobraževanju ob 
delu in omogočali delavcem redno šolsko, izven-
šolsko izobraževanje, strokovno usposabljanje, 
usposabljanje v organih samoupravljanja m druž­
beno političnih organizacijah. 
26. člen 
V okviru samoupravnega sporazuma o medse­
bojnih razmerjih v združenem delu, bodo podpis­
niki tega samoupravnega sporazuma zagotovili še 
posebej naslednje: 
— planiranje in programiranja izobraževanja; 
— osnove in merila za izbiro delavcev, ki se bo­
do izobraževali. Merila morajo biti takšna, da bo­
do vsakomur omogočila razvoj v skladu z njego­
vimi sposobnostmi, nagnjenji in potrebami druž­
benega dela; 
— oblike, organizacijo ter evidenco o izobraže­
vanju in usposabljanju; 
— način in obseg financiranja. 
27. člen 
Delavcem, ki bodo izvoljeni v samoupravne 
organe v organizaciji združenega dela, za delegate 
v samoupravnih organih širših družbeno političnih 
in samoupravnih interesnih skupnostih ter vodstva 
družbeno političnih organizacij, bodo podpisniki za 
izobraževanje namenili najmanj 3 delovne dni v 
letu. 
28. člen 
Podpisniki soglašajo, - da je že podpisani druž­
beni dogovor o usmerjanju, štipendiranju in kredi­
tiranju učencev in študentov sestavni del tega spo­
razuma." 
29. člen 
Podpisniki bodo zagotovili štipendije ali druge 
oblike pomoči najmanj toliko študentom in dija­
kom, kolikor predvideva program kadrovskega raz. 
voja njihove organizacije združenega dela. 
30. člen 
Podpisniki s področja šolstva bodo nadarjenim 
otrokom socialno šibkih delavskih in kmečkih dru­
žin nudili vso pomoč pri vključevanju v nadaljnje 
šolanje ter nanje opozarjali zainteresirane organe 
in organizacije, predvsem Komunalni zavod za za­
poslovanje Kranj, ki bo organizirano vodil eviden­
co ter iskal možnosti za štipendiranje in druge 
oblike pomoči. 
M. člen 
Podpisniki morajo vse zaposlene, ki nimajo do­
končane osnovne šole in so mlajši od 40 let, spod­
bujati in jim omogočiti, da to dokončajo in v zvezi 
s tem sprejeta ustrezne organizacijske in drugi 
ukrepe. 
VII. IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE 
32. člen 
Podpisniki bodo organizirali kadrovske službe, 
ki bodo odgovorno in strokovno opravljale naloge 
na področju kadrovske politike v skladu s tem 
dogovorom in smernicami samoupravnih organov. 
Odgovorna delovna mesta v kadrovskih službah 
bodo podpisniki' zasedli s takimi kadri, ki bodo 
sposobni izvajati dogovorjena načela samoupravne 
kadrovske politike in določila tega dogovora. 
Organizacije združenega dela z manjšim števi­
lom zaposlenih bode zagotovile izvajanje določila 
1. in 2. odstavka tega člena tako, da bodo za to 
določile delavca., ki oo za to delo odgovoren pri­
stojnim organom upravljanja v organizaciji. 
VIII. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 
33 člen 
Podpisniki pooblaščajo skupščino občine Jese 
niče, da izmed podpisnikov teaa dogovora imenuj« 
komisijo za uresničevanje in izvajanje uru£^cn_-^ 
dogovora o kadrovski politiki. 
34. člen 
Podpisniki bede svoje splošne akte uskladili i 
določbami tega dogovora do konca, leta 1973. 
35. člen 
Družbeni dogovor velja in ga podpisniki pod­
pišejo, ko ga po javni razpravi dokončno usk!a:u-a 
koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri 
občinski konferenci SZDL in komisija za volitve in 
imenovanja pri skupščini občine Jesenice. 
36. člen 
Če komisija za uresničevanje in izvajanje druž­
benega dogovora o osnovah kadrovske poiit..-.e 
ugotovi, da posamezni podpisnik ne izpolnjuje oo. 
veznosti iz tega dogovora, o kršitvi razpravlja v 
prisotnosti predstavnika obravnavan; organizacije 
združenega dela. Z ugotovitvami seznani ustrezni 
samoupravni organ podpisnika z zahtevo, da ta­
koj ukrene vse, kar je potrebno za dosledno ures­
ničevanje tega dogovora. 
Pristojni samoupravni organ podpisnika je dol­
žan najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene ugo­
tovitve komisije za uresničevanje in izvajanje do­
govora razpravljati o zadevi in sprejeti ukrepe. 
S sprejetimi ukrepi mora podpisnik seznaniti 
komisijo za uresničevanje in izvajanje družbenega 
dogovora o osnovah kadrovske politike. 
Del udeležencev na sobotnem srečanju slovenskih železarjev — borcev NOB 
Rudolf Uršič 
Celje z zaledjem 
v borbi za svobodo 
V nekaj prihodnjih številkah bomo v tej rubriki objavili kraj­
še zapise o predvojnem revolucionarnem in narodnoosvobodil­
nem gibanju na celjskem območju, to je na območju kjer de­
lujejo in živijo naši štorski sodelavci železarji ter o dejavnosti 
bivših borcev v železarni Ravne. Zapisi naj bi prispevali k 
boljšemu poznavanju polpretekle zgodovine in sedanje aktiv­
nosti železarjev — bivših borcev NOV ter k utrjevanju člove­
ške povezanosti slovenskih železarjev. 
Že v Avsfro-Ogrski in nato v 
predaprilski Jugoslaviji so 
bile razmere na Štajerskem 
izredno težke. Na tem območ­
ju je ponemčevanje, posebno 
ob meji, zavzelo velik obseg. 
Vodstvi posebnih organizacij 
»Schulvereina« in »Sudmar-
ke«, sta si posebno v vecjin 
gospodarskih centrih prizade­
vali ponemčiti čimveč sloven­
skega življa. Na celjskem ob­
močju Štajerske so delovale 
tudi močne napredne sile, ki 
so kasneje dobivale vso po­
moč Komunistične partije. 
Njihove korenine so rasle v. 
rudarskih in ostalih indu­
strijskih - središčih, kjer so 
bila tudi jedra naprednega 
delavskega gibanja. Le-to je 
doseglo svoj najvišji vzpon v 
stavkali, posebno v Celju in 
Šentpavlu v Siivinjski dolini 
(današnji Prebold). Mnogi 
najnaprednejši delavci in po­
žrtvovalni komunisti so zdru­
ževali delavske in kmečke 
napredne" težnje v skupen 
cilj. Zato ni čudno, da so vsa 
najvažnejša politična, poseb­
no partijska gibanja in do­
gajanja ravno v Celju in 
njegovem zaledju. Znan je 
zlet Svobod leta 1935 v Celju 
kot naj množične j ša manife­
stacija delavskega gibanja v 
Sloveniji. Dne 24. novembra 
1936 je bil v Celju sestanek 
predstavnikov naprednh slo­
venskih časopisov »Ljudske 
pravice«, »Slovenske zemlje« 
dn »Bojevnika«. Sklep o izda­
janju skupnega časopisa je 
bil pravzaprav začetek Slo­
venske ljudske fronte! Konec 
poletja 1939 je bilo v Celju 
zborovanje delegatov Sloven­
skega kmečko-delavskega gi­
banja s Francem Leskoškom 
in dr. Vekoslavom Kukovcem 
na čelu. Delegati so se zedi-
nili za skupno napredno giba­
nje, ki naj se imenuje Zveza 
delovnega Ijudstva.-
Na celjskem območju za­
sledimo v vsej dobi delovanja 
Partije največjo aktivnost. 
ua so oni ti tereni zelo razgi­
bani, potrjuje tudi začasno 
ilegalno bivališče Josipa Bro-
za Tita v letih 1933 do 1941 
pri njegovi teti Ani Kolarje-
vi v Trebčah pri Podsredi in 
sestanki s partijskimi prvaki 
iz vse države. Med pomembni­
mi partijskimi konferenca­
mi na celjskem območju je 
znana kot prva tista v Štibel-
novi zidanici pri Kaplji vasi v 
Savinjski dolini v juniju 1936. 
Na njej je bilo navzočih oko­
li 40 delegatov, s Titom na 
čelu. Leta 1937 je bil ustanov­
ni sestanek KP Slovenije na 
Polževem v revirjih na ob­
mejnem predelu celjskega 
območja. Dve leti kasneje, na 
Silvestrovo 1939, je bila vse-
državna partijska konferen­
ca v Joštovem mlinu v Med-
logu pri Celju. Na njej so 
bili seveda navzoči vsi najvi-' 
dnejši predstavniki Ko­
munistične partije s tov. Ti­
tom na čelu. V tem času za­
sledimo na celjskem" terenu 
tudi prve partijske ciklostil-
ne tehnike, v katerih so delo­
vali tudi Dušan Kraigher-Jug, 
Vera Šlandrova in pesnik Ka­
rel Destovnik-Kajuh. 
Po zasedbi Spodnje Štajer­
ske je posebna okupatorjeva 
pozornost veljala celjskemu 
območju, ki je bilo v bivši 
Jugoslaviji med najnapred­
nejšimi predeli naše dežele. 
V legalni nemški organizaciji 
»Kulturbund« je delovala »pe­
ta kolona«, ki je prispevala 
k najstrožjim ukrepom, na­
menjenim prebivalstvu celj­
skega območja. Sledile so za­
plembe posestev, trgovskih 
lokalov, obrtnih delavnic in 
20 industrijskih obratov, izse­
lili so na tisoče ljudi, veliko 
To si predvsem razla­
gamo s sredozemskimi raz­
merami, ki zavajajo človeka 
v lagodnost. Sredozemci ima. 
jo potem takem vedno do­
volj časa, zato se jim nika­
mor ne mudi. »ČAS DAJE 
BOG OČE ZASTONJ« pravi­
jo Italijani kot Španci. V 
vsem Sredozemlju prevladuje 
rrnenje, da je naglico odkril 
sam* vrag. Zato se tam nihče 
ne razburja nad zamudami, 
ki so tudi značilne za sredo­
zemsko regijo. To ravnoduš-
nost smemo vzporejati z an­
tično stoično ravnodušnost-
jo. Tudi antičnemu človeku 
se ni nikamor mudilo,-'točno­
sti na minuto pa sploh niko. 
li ni poznal. 
SREDOZEMSKI SVET JE 
POLN SPOMINOV NA 
DAVNO PRETEKLOST 
Kdor pozna ažurno obalo. 
tem prekipevajočim besedam 
ne b° ugovarjal. Polna je 
sonca, morja in gora, ki ki­
pijo nad morsko modrino. 
-Polna je mogočnih hotelov, 
polna prijetnih vasic, ki žive 
od turistov in za turiste. Pol­
na je drvečih avtomobilov, 
polna sonca željnih kopalcev. 
Zgodovina Ažurne obale ter 
njenega turizma sega daleč 
nazaj. Državnik TALLEY­
RAND je leta 1816 prvič videl 
obalo med NIZZO in MEN-
TONOM. Takrat je vzkliknil: 
»Če bi vedel, da je ta dežela 
tako lepa, bi bil na dunaj­
skem kongresu brez dvoma 
proti, da bi ta del odstopili 
Savojski hiši!« 
Napako tega politika so po­
pravili leta 1860, ko so NI­
ZZO zopet priključili Fran­
ciji. AŽURNA OBALA pa je 
tudi sicer povezana z imeni 
velikih mož. Ko je prišel sem 
NAPOLEON, je nanjo obrnil 
pozornost Francije. Angleži 
so tja hodili še prej. Sredi 
18. stoletja so potovali pozi­
mi v NIZZO, da bi se umak­
nili otoškemu mrazu. Gostje 
so postajali iz leta v leto šte­
vilnejši. Sem so prihajali 
predvsem aristokrati, ki so 
ob AŽURNI OBALI preživ­
ljali dneve z zapravljanjem 
denarja. Med znanimi oseb­
nostmi srečamo v 19. stolet­
ju tudi srbske vladarske mo­
gotce. 
Kljub temu, da prihaja na 
AŽURNO OBALO vsako leto 
na milijone turistov, pravijo, 
da je to kraj, kjer se nihče 
ne meni za drugega. Delaš 
lahko kar hočeš, oblečen si 
lahko kakor hočeš. 
AŽURNA OBALA je tako 
italijanska kot francoska. V 
Italiji so IMPERIA, SAN RE-
MO ter vrsta drugih znanih 
letovišč. V Franciji so MON-
TE CARLO, NIZZA, CAN-
NES, SAINT TROPEZ in 
ostali. Monte Carlo ni znan 
samo po zabaviščih in igral­
nicah, temveč je zanimiv tu­
di zato, ker dejansko ni fran­
coski. Leži namreč v kneže­
vini MONACO, manj kot kva­
dratni kilometer veliki drža­
vici- s 25.000 prebivalci. Tu je 
brezcarinska cona, ni meje, 
ni carinikov in ni potnih li­
stov! 
Prav tako kot modro Sre­
dozemsko morje, zapusti ne 
pozaben vtis pogled na noč­
no AŽURNO OBALO. Milijo, 
ni luči se kopljejo v temi kot 
pravljično biserno jezero. 
Ena sama utripajoča svetlo­
ba, ki sega desetine kilome­
trov daleč! 
To je tista znamenita 
AŽURNA OBALA, o kateri 
tolikokrat slišimo. Pa se ob 
tem vprašujem, če se lahko 
skromno skrivamo z našo ja­
dransko obalo? Nikakor ne! 
Res nimamo toliko hotelov, 
toliko zabavišč, ne znamo po­
nuditi turistu tega, kar po­
nudijo v Franciji ali Italiji. 
Zato pa je naša jadranska 
obala preprostejša, bolj pri­
srčna, toliko privlačnejša za 
tiste, ki si želijo sonce, mir 
in počitek. Resnici na ljubo 
rečeno, AŽURNA OBALA ni 
nik3ar lepša od naše jadran-
ske. Prav gotovo je jadran­
ska obala celo prikupnejša 
prav zaradi svoje členov:lo-
sti, zalivov, otočkov, ki daje­
jo obali utrip in razgibanost. 
Po barvi morja pa tudi dal­
matinska ne zaostaja za 
AŽURNO OBALO! Je pa raz-
lika v tem, da je tu skomer-
cializirano vse in za turiste 
kar v največji meri preskrb­
ljeno. 
Iz GENOVE vozimo nasled. 
nje jutro po avtostradi mimo 
ARENZANA, COGOLETA, 
VARAZZE do SAVONE. Ce­
sta se strmo vzpenja mimo 
domačij in polj v terasah vse 
bolj navzgor. Vsaka ped ze­
mlje je skrbno obdelana. 
Ob Ligurskem morju vo­
zimo po tako im. CVETLIČNI 
OBALI — RIVIERA DEI FI-
ORI. Čudovit razgled na sinje 
modro morje. Cvetjeob cesti, 
cvetje na fasadah in stano­
vanjskih hišah — skratka, 
cvetje povsod. Cestni predo­
ri vsekani v živo skalo sledi­
jo drug drugemu. Ribiška na­
selja IMPERIA in ALBEN-
GA drvijo mimo nas. Pri le­
toviškem mestecu ARMA DI 
TAGGIA se cesta strmo dvig­
ne v razgledno ploščad. Po­
krajina, gledana s serpentin 
nad TAGGIO ustvarja vtis 
mozaika. Njivice na terasah, 
posejane z milijoni in milijo­
ni nageljnov, nasadi okrasnih 
palm, preproge zemlje polne 
živopisanega cvetja ter nasa-
Slavko Tarman 
Od Sredozemlja 
do Atlantika 2 
Spomenik borcem, padlim na Svetini med NOB pri odcepu ceste k spominskemu domu žele­
zarne Štore 
V nleljo 9. septembra je minilo 31 let, ko je na Jelovici padel 
narJni heroj -Jože Gregorčič-Gorenjc in njegovih 27 soborcev 
pa 
imetvano »Ljubljansko po­
kra, 
nih. 
ljen; 
k je pobegnilo v tako 
o«, zasedeno po Italija-
z Štajerske je bil izse-
sak sedmi Slovenec. Le-
paklo naznanjali vedno no­
di ruraov (limone, poma-
rani mandarine), zapušča­
jo ' nas nepozaben vtis iz­
jem rodovitnosti. To pale­
to rv pa obroblja modri­
kast barva Ligurskega mor. 
ja, izginja v neskončnosti. 
CVETLIČNE OBALE 
razglediščem v globini 
spokojno snuje SAN 
— ponos Cvetlične 
Moderni del SAN RE-
i med obalno promena-
JA NINO BIXIO in COR-
SOJ MATTEOTTI. Zahodni 
del nesta obsega CORSO 
DEI 'IMPERATRICE (PRO-
ME1 ODA CESARICE). To po-
imei vanje je v spomin na ru­
sko arico Marijo Aleksan­
dro! o, ki je umrla leta 1880 
pnu u v SAN REMU. Carica 
Maif Aleksandrovna je dala 
ti to promenado, obenem 
va streljanja talcev (na celj­
skem območju okoli 800), se­
veda pa je število ubitih pre­
cej večje, saj so jih ubijali 
na tiho, dosti pa tudi izven 
celjskega območja (Kreis Cil-
li). 
zgrai 
z rui 
poslana. Mestni očetje se 
imaj 
diti 
na 
den' 
t raí 
LA 
visdf 
cerkvijo, kjer je tudi 
prav tako zahvaliti za 
igraiico oziroma CASINO, 
to .ildanašnja FESTIVALNA 
DVt|ANA,-ki jo je dala zgra-
j- svoje stroške omenje-
Jrica — v znak zahvale 
za Ivrnjeno ji zdravje. Za-
hvajjoč milemu podnebju 
je cflica še vrsto let prežive­
la JAN REMU. 
Sfl REMO je znano mon-
shajališče, prireditelj 
i°nalnega festivala DEL. 
ANZONE ITALIANA, 
mode ter prireditelj 
avtoln moto dirk. 
NA CVETLIČNI BORZI 
~ SVETA 
Mesto je znano po blagem 
podnebju, cvetličnih gredah 
in visoki trgovini s cvetjem. 
To so predvsem nageljni, vrt­
nice, hiacinte, vijolice, tuli­
pani in mimoze. Letni iztr­
žek od cvetja prinaša mestu 
do 10 milijard lir. 
Cvetje krasi mnoge terase 
tudi v zimskem času. Svetov­
na cvetlična borza INTER­
FLORA DEI FIORI v SAN 
REMU je odprta vsak dan 
od oktobra do junija med 
sedmo in osmo uro zjutraj. 
Prisostvovali smo temu nepo­
pisnemu živžavu na cvetlični 
borzi. MARCET DEI FIORI 
je po površini, ki jo zaseda 
enak površini šestih MAXI 
MARKETOV v Ljubljani. 
Stavba je dvoetažna, oprem­
ljena z ogromnim svetlobnim 
semaforjem, ki hkrati kaže 
ceno nageljnov: v LOS AN; 
GELESU, RIMU, HAVANI, 
SYDNEYU, NEW YORKU, 
BERLINU, MOSKVI, MONA­
KU, BUDIMPEŠTI, BEOGRA­
DU, MADRIDU, RIO DE JA-
NEIRU; BOMBAYU in LJUB­
LJANI. Vseh mest, ki jih re­
gistrira semafor si niti nisem 
zapomnil, luči utripajo kot 
nemirno srce. Semafor ne­
mirno utripa in prednaša ce­
no nageljnov v mestih, ki so 
članice mednarodnega IN­
TERFLOR združenja. 
— Žre te, kajpak žre, — je učitelj lovil sapo. 
— Kaj bi me žrlo? Videti je, da imate vse številke 
shranjene, torej imate tudi tisto, v kateri je Orjuna 
preklicala pisanje proti Trboveljski premogokopni 
družbi. 
— Laže, laže ... Vidite ga, laže, kir ne mure zani­
kati, da je Orjuna za dilavce, — se je učitelj Miklav-
čič obračal na razred. 
— Ne lažem. Iz Trbovelj sem in že od otroških 
let vem, kaj se je pisalo o nas ... 
— Ven, ven! — je Vipernikovo obnašanje zopet 
razkačilo učitelja, da je Vipernika zopet poslal iz 
razreda in mu zagrozil, da ga bodo vrgli iz šole, 
potem pa je zopet začel hvaliti in dvigati Orjuno kot 
najbolj zavedno organizacijo v kraljevini, čeprav ji 
sedanja oblast po krivici ni najbolj naklonjena. 
— Oblast pod Korošcem mislite? — se je tedaj 
oglasil Vipernikov prijatelj Pleš, živahen droben 
fant, ki bi po svoji postavi ne sodil med delavce 
in ki je v razredu slovel po prostih spisih pri slo­
venščini, s katerimi so drugi imeli take težave. 
Učitelj se je ob tej pripombi zdrznil. Dr. Koro­
šec je bil voditelj klerikalne stranke. To je Žef zve­
del mimogrede od drugih prav tako, kakor je zvedel, 
da učitelj Miklavčič klerikalcev ne more in da jih 
sovraži skoro prav tako kakor sovraži tiste, ki diše 
po rdečih. 
— Tiga nisem rikel, — se je učitelj izmotaval, 
vendar ni znal več krotiti toka svojih misli in vneme 
za obrambo Orjune, kot edine organizacije, ki bi 
v današnjih zmedenih časih (tako je rekel) znala 
napraviti red posebno v takih krajih, kakršni so 
Trbovlje in Jesenice. 
— Zakaj pa Trbovlje in Jesenice, — se je zopet 
oglasil Pleš, pa tudi drugi so začudeno pogledali 
učitelja, ker je o Trbovljah pravkar prebiral članke 
s katerimi je hotel dokazati, da je Orjuna pravza­
prav pobotnica za delavsko stvar. 
Učitelj pa, kakor da je pozabil, kar je bral, je 
začel govoriti o podtalnem rovarjenjd rdečih, za-
predsednrka Orjune iz Trbovelj, pesjana prekletega, 
in oblastnega odbora Orjune, da obžalujeta in pre-
klicujeta vse članke o Trboveljski premogokopni 
družbi ter se opravičujeta za žalitve vodilnih usluž­
bencev te družbe, obenem pa se zahvaljujeta, ker so 
prizadeti odstopili od tožbe. Naj se sami prepričajo, 
je rekel potem in pustil, da je številka Orjune z dne 
17. julija 1926 krožila od klopi do klopi tudi potem, 
ko je že zvonilo in ko je v razred že stopil učitelj 
domoznanstva Miklavčič prav v trenutku, ko je 
držal časopis v rokah Žef in ga hotel izročiti sosedu, 
a ga -je namesto soseda zgrabil učitelj. 
— Orjuna? Lepo,. Kje si jo pa dobil? — je rekel, 
a že trenutek nato podivjal, ker mu je v oči padel 
rdeče obrobljeni preklic. Zamežikal je, nato pa pla­
nil k zadnjim klopem, kjer je sedel Vipernik. 
— Ja, prinesel sem jo. Zadnjič ste mi rekli laž-
nik, — je rekel in se s spretnim izmikom izognil 
učiteljevi klofuti. . 
Učitelj Miklavčič bi padel, da ga ni Vipernik 
ujel. 
— Baraba! — je zakričal na Vipernika in se pri­
pravil, da bi ga zopet udaril, pa ga je Vipernik 
zgrabil za desnico. 
— Ne spozabite se! Ne bom držal! 
— Sramota, — se je zgražal učitelj. 
— Moja ne. Vi ste me imenovali zadnjič lažnika, 
— je rekel Vipernik, učitelj pa je to pripombo po­
goltnil in se vzravnan napotil proti katedru. 
— Drhal, ostane drhal, — je rekel, toda v obram­
bo Orjune ni črhnil nobene več. 
Tudi naslednjo uro ni črhnil nobene več o poli­
tiki. Toda pred štirinajstimi dnevi je poklical pred 
tablo Vipernika in ga vprašal o obrti in industriji 
v škofjeloških dolinah. 
Vipernik je odgovarjal, da bi mu človek zavidal, 
toda učitelj ga je prekinjal, dokler ga ni vprašal, 
kje je Visoko. 
Tudi to je Vipernik odgovoril. 
— To je rojstni kraj največjega slovenskega pi­
satelja Ivana Tavčarja, je najbrž nalašč poudaril 
učitelj. 
— Ne bi rekel. V šoli so nas učili, da je največji 
radi katerih je tako težko držati delavce na uzdi. 
— Aha, na uzdi? Je to namen Orjune? — je z mir­
nim glasom vprašal Vipernikov prijatelj Pleš. 
— Namen Orjune je rid! — je zamežikal učitelj. 
— Torej rit, — je po razredu zaprasketal smeh. 
— Rid je pogoj napridku, — je ikal učitelj, obso­
jal korupcijo, še bolj pa delavske stavke, ki samo 
škodijo gospodarstvu in ki bi jih bilo treba prepo­
vedati, tiste, ki jih organizirajo in vodijo pa posta­
viti pred preki sod, kakor je to terjal že pet let 
pokojni predsednik deželne vlade in bivši ljubljanski 
veliki župan, slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar, ki 
bi bil danes prav gotovo čelnik Orjune na Sloven­
skem, ko bi bil še živ. 
Tega pisatelja je poznal tudi Žef, saj je učitelj 
Miklavčič veliko govoril o njem in bil nanj ponosen, 
kakor da bi bil s tem pisateljem v sorodu. 
— Pisatelj gor ali dol, — je o dr. Tavčarju govo­
ril naslednje dni Vipernik in dejal, da je bil pisatelj , 
Tavčar voditelj slovenske narodnjaške gospode, ki 
so ji bile zlasti rdeče Trbovlje vselej trn v peti. 
Tavčar je delavstvo sovražil, ker ni hotelo takoj po 
vojni upogniti hrbtov novi slovenski gospodi in ji 
garati za beraško miloščino, ki jo je hotela vsiliti 
delavcem kot zaslužek. Zato se je razhudil tudi ta, 
imenitni ljubljanski veliki župan in gospod, ki je 
pred osmimi leti — ja, prav za Novo leto 1920 — 
.hotel ugnati delavstvo v kozji rog s prekim sodom, 
ki naj bi ga na njegov predlog vpeljala oblast proti 
štrajkom . .. 
Tako je govoril Vipernik, obenem pa je prinesel 
neko staro številko Orjune, v kateri je obkrožil z rde­
čim svinčnikom preklic, o katerem je govoril že 
zadnjič in ki ga je učitelj Miklavčič zanikal, Viper­
nika pa ožigosal za lažnika. 
— Da boste zdaj vsi vedeli, kdo je lažnik. Jaz 
ah učitelj, — je rekel in iz časopisa prebral preklic 
slovenski pisatelj Ivan Cankar, — je odgovoril Vi­
pernik. 
— Tavčarja ne spoštuješ? 
— Spoštujem tiste, ki so spoštovali delavstvo. 
— Dr. Tavčar ga po tvoje seveda ni spoštoval... 
Vem, vem ... Vse vem, kaj si gobezdal o največjem 
slovenskem možu. 
— Tudi vi ste govorili, da je terjal preki sod 
proti stavkarjem. Kako naj bi ga potem delavci 
spoštovali? 
— Ja, drhal, ostane drhal ... Narod, ki ne spo 
štuje velikih mož, jih ni vreden! Ali to veš? 
— Veliki možje, ki ne spoštujejo delavstva, pa 
naj ne pričakujejo, da jih bomo mi spoštovali... 
Časti naj jin gospoda, ki so jo povzdigovali, in naj 
jim zida spomenike! Mi pa spoštujemo tiste, ki so 
v nas videli prihodnost slovenskega naroda. 
— Zmota, zmota ... Cankarjeva zmota. 
— Cankarjeva vera, pa tudi naša, ki je Tavčar ni 
"priznaval, prav tako, kakor ni priznaval Cankarja. 
Niti žalnih zastav ni dal razobesiti ob njegovi smrti, 
pa je umrl največji slovenski pisatelj, le da ni bil 
narodnjak, marveč socialist. 
— Veliko govoriš, pa tudi preveč, kadar misliš, 
da te ne slišim. Toda jaz imam ušesa, tudi če me 
ni. Ne misli, da si vsem v razredu kolovodja, — je 
učitelj pokazal na razred in Zefu se je zdelo, da 
kaže prav nanj. 
Vse to drsi ta hip pred Žefovimi očmi bolj žive 
kakor film, saj sliši tudi dvogovore, ki jih v filmu 
ne moreš slišati. 
»Seveda, Vipernik misli, da špecam!« razmišlja 
Žef poparjen, ker ga je Vipernik tako hladno za­
vrnil, ko ga je vprašal, kaj bo jutri pred konjuš­
nico v Mostah. »Mogoče res vidi v meni Miklavči-
čeva ušesa? ... A kaj morem? Miklavčič mi je po­
skrbel za državljanstvo. Vseeno pa so mi Viperni-
kove besede bliže kakor učiteljeve.« 
TIGROVEC ŽEF 
Miha Klinar 
Aktivnost samoupravnih delovnih skupin se stopnjuje 
Delavski svet tovarne je »a svoji seji 21. maja 1973 zadolžil 
ustrezno službo kadrovskega sektorja (psihološko službo) 
»... da izdela analizo delovnih skupin, ki so neaktivne, nimajo 
rednih sestankov in ki niso obravnavale temeljnega samo­
upravnega sporazuma.« 
Da bi odgovorili na vpraša­
nje, zakaj nekatere delovne 
skupme niso dovolj -aktivne 
oz. kaj duši delo naših samo­
upravnih delovnih skupin, 
smo sestavili poseben vpra­
šalnik, ki -smo ga aplicirali 
ob preizkusu znanja o vode­
nju delovnih skupin. 
Iz obširne analize navaja­
mo samo bistvene ugotovit­
ve, da bi informacija ne bila 
preobširna in zato manj 
ustrezna za širši krog naših 
delavcev. 
tem ko se jih je 17,3 % sesta­
lo več kot devetkrat.- Navedli 
smo samo oba ekstrema, ki 
nam oba — po pravici pove-
dano — povzročata sive lase. 
Pomislite samo, kaj bi bilo, 
če bi se delovne skupine se­
stajale samo zato, da bi se 
izogibale delu. Torej tudi 
preveč aktivne delovne sku­
pine nas skrbijo, ker se prav" 
lahko zgodi, da pozabijo, za­
kaj prihajajo na delo. 
Povprečje za železarno je 
6,5 sestankov na delovno sku-
Kako pogosto se sestajajo 
delovne skupine? 
Takoj na začetku moramo 
poudariti, da so v tem pogle­
du delovne skupine zelo raz­
lične. Od skupno 254 delov­
nih skupin se jih je 18,1 % se­
stalo do štirikrat v letu, med-
Železarski 
globus 
SOVJETSKA SVEŽA 
V bližini Kurska bodo s 
sodelovanjem držav SEV-a 
zgradili novo sovjetsko žele­
zarno, ki bo proizvajala letno 
15 milij. ton surovega jekla 
To bo največja in tudi naj­
bolj ekonomična sovjetska 
železarna. Zaenkrat priprav­
ljajo projekte, medtem ko 
bodo z sradnjo pričeli v letu 
1976. 
VELIKA BRITANIJA 
Pri mestu Manchester gra-
-dijo dva velika rezervarja za 
utekočinjeni zemeljski plin. 
Vsak izmed njiju bo lahko 
sprejel 50.000 kubičnih me­
trov tekočega zemeljskega 
pino, kar pomeni približno 
en sestanke na dva meseca, 
še posebno pa je "zanimiva 
dinamika sestankov po_jiek-
danjih delovnih enotah v ča­
sovnem razdobju treh let — 
• 1970, 1971 in 1972. 
plina pri obratovalni tempe­
raturi —162 stopinj Celzija. 
Ta količina ustreza približno 
dnevni porabi Velike Britani­
je. Do rezervarjev bodo trans-
portirali zemeljski plin preko 
cevovodov iz dveh pristanišč 
ob Severnem morju. 
ZVEZNA REPUBLIKA 
NEMČIJA 
Po zahodnonemških podat­
kih je narasla, proizvodnja 
šivnih cevi v letih od 1960 do 
1971 od 14 na 35 milij. tomV 
istem razdobju se je poveča­
la proizvodnja brezšivnih ce­
vi od 9 na 14 milij. ton. Za­
radi tega je padel delež brez­
šivnih cevi od prejšnjih 39 
na 28 odstotkov celotne, pro­
izvodnje. Proizvodnja šivnih 
cevi je tako izredno narasla 
predvsem zaradi forsirane 
gradnje cevovodov za trans-
portiranje nafte in zemelj­
skega plina. 
Iz grafikona je razvidno, da 
se pogostost sestajanja delov-
nm skupin iz leta v leto Stop­
njuje, kar je razveseljiv po­
datek, čaka pa nas še veliko 
dela, če hočemo, da bodo se­
stanki Tacionalai in dobro 
pripravljeni, ali kakor se de­
lavci izražajo, da na njih ne 
•bomo izgubljali -časa. 
Stolpci prikazujejo pov­
prečno števiko sestankov v 
opazovanih letih po delovnih 
enotah. Največjo pogostost 
beležimo v valjamah Bela 
(9,7), najmanjšo v upravnih 
službah (5,0). Razlogi za tako 
nizek rezultat v upravnih 
službah verjetno tičijo v 5pe-
cifiki njihovega dela. 
Največji porast aktivno­
sti je viden v predelovalnih 
obratih (3,5) in v vzdrževal­
nih (3,1), najmanjša v valjar-
nah Javornik (0,1). Ob tem 
moramo podčrtati, da je za-
neslivejši in ugodnejši tisti 
trend, ki se počasi, toda 
vztrajno dviguje (to je evolu­
cija), kot trend z velikimi 
skoki. V tem pogledu so va-
ljarne Javornik najsolidnejša 
delovna enota, posebno še -za­
to, ker je bila že leta 1970 ze­
lo aktivna. - Videti je, da te 
delovne -enote nikoli ni zaje­
la sestankomanija, vendar je 
že zelo zgodaj spoznaila, da 
so sestanki koristen člen vsa­
kodnevnega dela. 
Od česa je odvisna 'pogo­
stost sestajanja? 
Pogostost sestajanja delov­
nih skupin je odvisna od ak­
tualnosti problematike, ki jo 
dajemo v razpravo, zato se 
pripravi]alci gradiva morajo 
zavedati te odgovornosti. V 
letu 1972 je bilo največ se­
stankov v februarju, marcu 
in aprilu, ko je kolektiv raz­
pravljal (prek delovnih sku­
pin) o priključitvi gostinske­
ga podjetja Železar k železar­
ni ter o pravilniku o podelje­
vanju priznanj članom delov­
ne skupnosti. Po upadu v ma­
ju in juniju se je povečalo 
število sestankov v juliju, av­
gustu in septembru, ko smo 
razpravljali o novem sistemu 
ustvarjanja in delitve oseb­
nih dohodkov ter o humani 
akciji »pomagajmo Prekmur-
ju«. V novembru in decem­
bru smo govorili o združitvi 
delavskega in kmečkega so­
cialnega zavarovanja, obrav­
navah smo predlog o snova­
nju temeljnih organizacij 
združenega dela in predlog 
programa stanovanjske iz­
gradnje za čas od 1973 do 
1976.leta. 
Zato je tem bolj .zaželena 
pobuda samoupravnih orga­
nov, da nudijo in spodbujajo 
teme za razpravo in s tem 
stopnjujejo aktivnost delov­
nih skupin ((predvsem ne­
aktivnih), istočasno pa mo­
rama© vedeti, da mora biti 
samoupravljanje načrtno, ra­
cionalno in ne predrago. 
Zakaj nekatere delovne 
skupine niso aktivne? 
Pri prikazu in interpretaciji 
razlogov (neaktivnosti vodij in 
njihovih delovnih skupin mo­
ramo upoštevati naslednje 
omejitve: 
— na vprašalnik so odgo­
varjali le vodje neaktivnih 
delovnih skupin, zato ne ve­
mo ali se njihovi rezultati 
razlikujejo od ostalih vodij; 
— imamo . V-tas, da so se 
neaktivni vodje pri odgovar­
janju na vprašalnik počutili 
-ogrožene, zato so njihova sta­
lišča obrambnega. značaja in 
odraža se težnja po izkriv­
ljanju dejanskega stanja. 
Opravičujejo se in prestav­
ljajo krivdo na objektivne 
•razmere; . 
— vedeti moramo, da vse­
skozi analiziramo pogostnost, 
ne pa vsebinsko kakovost se­
stankov. 
Z upoštevanjem naštetih 
omejitev so odgovori na prej 
postavljeno vprašanje nasled­
nji: 
1. Zaradi razpršenosti de­
lovnih mest in tehnološkega 
postopka (predvsem v talilni­
cah in VET), 
2. Zaradi neustreznih infor­
macij, ki jih dobijo od stro­
kovnih služb in drugih orga­
nov, 
3. Ker so sestanki vse pre 
več formalni in se njihovi 
zaključki (sklepi) in stališča 
premalo upoštevajo, 
4. 3£er ne dsbivajo ustrez-. 
nih odgovorov na postavljena 
vprašanja. | 
5. Rezultati kažejo, da so 
za neaktivnost delovnih sku­
pin delno krivi rudi obrato-
vodje, saj bi morali pogoste­
je spodbujati vodje delovnih 
skupna, naj skffiSejo sestanek 
in jih z materialom usmer­
jati. 
6. Ker delovne skupine ne 
morejo konstraktrvno raz­
pravljati o vsem. Vodje meni­
jo, da so njihove delovne 
skupme najbolj uspešne pri 
obravnavanju problemov, ki 
se nanašajo na njihovo ne­
posredno delo, proizvodno 
ter kadrovsko problematiko 
in medsebojne odnose. -Bolj 
skeptični so, da je na sestan­
kih delovnih skupin smiselno 
pretresati različna poročila 
služb, sporazume, pravilnike 
itd. 
7. Podatek, da skoraj polo­
vica neaktivnih vodij včasih 
občuti tremo oz. notranjo na­
petost, ko vodijo sestanek, je 
dokaj neugoden, gledano z vi­
dika osebnostnih lastnosti, ki 
naj bi jih vodja imel. 
Ko govorimo o vodjih de-
lc%THh skupin, moramo ome­
niti še nekateue značilnosti, 
ki smo jih ugotovili v pove­
zavi z drugimi podafld. 
Vodje z boljšim uspehom 
na preizkusu znanja iz vode­
nja delovnih skiupin pogosteje 
sklicujejo sestanke. Znanje o 
vedenju jim verjetno olajšuje 
njihovo delo. 
Vodje z boljšo oceno delov­
ne uspešnosti .(oceniti so jih 
asistenti in obratovodje) sa­
moiniciativne je sklicujejo se­
stanke kot vodje z nižjo oce-
Jio; ti jih največkrat sklicuje­
jo na pobudo obratovodij. 
Med vodji, ki s svojo skupi­
no niso obravnavali temelj­
nega samoupravnega spora­
zuma ... je pomembno več 
neaktivnih kot aktivnih. 
Domneva, da so vodje z 
višjo formalno šolsko izobraz­
bo aktivnejši, je zavrnjena, 
seveda pa to ne velja za 
funkcionalno izobrazbo kot 
smo že omenili. 
Neaktivnost vodij očitno ni 
povezana z nizko pripadnost­
jo do podjetja. Vodje, ki si­
cer zanemarjajo samouprav­
no aktivnost svojih delovnih 
skupin, izražajo visoko stop­
njo navezanosti oz. identifika­
cije z železarno. Podatek ni 
razveseljiv. 
Janez Tušar, dipl. psih. 
Srečanje železarjev, bivših borcev je i*ao na Pokljuki ob spomeniku padlim borcem 
Solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu 
Ob uvajanju ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodar-
slju je zaradi zagotovitve socialne varnosti določenih občanov 
uvedena delna nadomestitev stanarine in uvedeno reševanje 
stanovanjskih problemov določenih občanov. Na osnovi re­
publiškega zakona je sprejela skupščina občine Jesenice odlok 
o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v 
stanovanjskem gospodarstvu ter z odlokom ustanovila soli­
darnostni stanovanjski sklad občine Jesenice. 
Solidarnostni stanovanjski 
sklad občine Jesenice je že 
pričel poslovati in je na pr­
vih dveh sejah razpravljal o 
nalogah sklada in o samo­
upravnih aktih sklada ter 
sklepal o kreditih za gradnjo 
stanovanj za upokojence. So. 
lidarnostni sklad pa do da­
nes še ni prejel nobene proš­
nje za delno nadomestitev 
stanarine, čeprav je bila 1. 7. 
1973 ukinjena subvencija za 
delno nadomestitev stanari­
no, ki so jo po prejšnjih 
predpisih dobivali vsi stano­
valci ne glede na njihov 
gmotni položaj. 
Sedanji odlok o delni nado­
mestitvi stanarine pa uvaja 
samopomoč za tiste družine, 
ki ne bodo zmogle plačevati' 
ekonomske stanarine in je po 
9. členu odloka določeno, 
kakšen del tako imenovane 
znosne stanarine nosilec sta­
novanjske pravice še lahko 
plačuje. 
Pri uveljavitvi pravice do 
nadomestitve stanarine pa so 
določene omejitve in sicer 
prva omejitev je velikost sta. 
novanja, ki ga zaseda gospo­
dinjstvo ter dodatna določila 
ki so našteta v 10. členu od­
loka. 
Nosilec stanovanjske pra­
vice je upravičen do delne na­
domestitve stanarine v nar 
slednjih primerih: 
če število članov gospodinj­
stva z 1 članom zaseda stano­
vanje do 28 m2, 
če število članov gospodinj­
stva z 2 članoma zaseda sta­
novanje do 42 m2, 
če število članov gospodinj­
stva s 3 člani zaseda stanova­
nje do 57 m2, 
če število članov gospodinj­
stva s 4 člani zaseda stano­
vanje do 66 m2 
in za vsakega nadaljnega čla­
na še po 10 m2 več. 
Samo pri nefunkcionalnih 
stanovanjih, ki so stara nad 
50 let se pc*ršinsko normativ 
poveča za 30 %. 
Nosilec stanovanjske pravi­
ce, ki oddaja stanovanje v 
najem ali uporablja sam ali-
drug član gospodinjstva sta­
novanje v poslovne namene 
nima pravice do delne nado­
mestitve stanarine. Tudi v 
primeru, če je nosilec stan. 
pravice ali drug član gospo­
dinjstva lastnik stanovanjske 
hiše, počitniške hiše ah ne­
premičnine, ki se uporablja 
v te namene ali Jastnik avto­
mobila mu ne pripada pravi­
ca do delne nadomestitve sta­
narine. 
V odloku je tudi določeno, 
da pripada tistim nosilcem 
stanovanjske pravice, ki so 
upravičeni na delno nadome­
stitev stanarine nadomestitev 
samo za vrednost stanovanja, 
ki je ocenjeno s 120 točkami, 
ne pa za celotni znesek vred­
nosti stanovanja. To določi­
lo je razumeti tako, da nosi­
lec stanovanjske pravice, ki 
mu pripada pravica do delne 
nadomestitve po tem odloku 
lahko uveljavlja delno nado­
mestitev samo za tisto stana­
rino, kj je izračunana za sta­
novanje ocenjeno s 120 točka­
mi, razliko stanarine pa je 
dolžan poravnati sam. 
Nosilec stanovanjske pravi­
ce ima pravico uveljavljati 
delno nadomestitev stanarine 
v občini, kjer ima stalno pre­
bivališče s pismenim zahtev­
kom pri solidarnostnem skia-
du. V našem primeru vsi no­
silci stanovanjske pravice, ki 
imajo stalno prebivališče pri­
javljeno pri občini Jesenice 
pri skladu te občine. K pis­
menemu zahtevku je priložiti 
tudi vsa dokazila o letnem 
dohodku gospodinjstva, o vi 
šini stanarine, o številu čla­
nov gospodinjstva ter o veli­
kosti in opremljenosti stano­
vanja. O višini letnega dohod­
ka nosilca stanovanjske pra­
vice in njegovih članov go­
spodinjstva se izkaže s potr­
dilom organizacije združene­
ga dela oz. druge samouprav, 
ne organizacije oz. skupnosti 
pokojninskega zavarovanja in 
invalidskega zavarovanja ter 
o drugih dohodkih ustvarje­
nih v preteklem letu s pisme­
no izjavo nosilca stanovanj­
ske pravice. Število članov 
gospodinjstva izkaže nosilec 
stanovanjske pravice s potr­
dilom iz registra prebivalstva, 
velikost in opremljenost sta­
novanja ter višino stanarine 
pa izkaže nosilec stanovanj­
ske pravice s stanovanjsko 
pogodbo. 
Delna nadomestitev.za sta-
narino se daje za dobo 1 leta 
vštevši od prvega dne v na­
slednjem mesecu, ko je vlo­
žen zahtevek. Najmanjši zne­
sek do katerega se delna na­
domestitev ne izplačuje je 5 
dinarjevC . 
Ker je solidarnostni stano­
vanjski sklad občine Jesenice 
že pričel poslovati pozivamo 
občane, ki jim pripada pra­
vica do delne nadomestitve 
stanarine, da vložijo svoje 
zahtevke pri Stanovanjskem 
podjetju Jesenice, ki za ob­
činski solidarnostni stano­
vanjski sklad opravlja admi. 
nistrativne, strokovne in fi­
nančne posle. Vsa eventual­
na pojasnila in podatke pa 
prav tako daje Stanovanjsko 
podjetje Jesenice. 
Čestitamo najstarejši Gorenjki 
HELENA PRETNAR iz Begunj je najstarejši prebi­
valec Gorenjske, verjetno pa tudi najstarejša ženska v 
Sloveniji. Prejšnji teden 6. septembra je praznovala 
102. rojstni dan. Ker je bilo pri hiši po domače pri 
Kovačku precej otrok, je morala kmalu za kruhom 
v svet. Bila je v Sarajevu odkoder pa se je morala vrniti 
domov, da je stregla domačim, ker so skoraj vsi zboleli 
za tifusom. 
Po poroki sta se z možem preselila v Šiško, kjer sta 
bila nekaj nad trideset let. Rodilo se jima je pet otrok, 
od katerih so živi štirje. Po upokojitvi moža se je mati 
Lenka preselila domov v Begunje, kjer je tudi dočakala 
izredno visok življenjski jubilej. 
Kljub visoki starosti se še vedno zanima za doga­
janje doma in po svetu. Rada posluša radio, nekoliko 
težje gleda televizijo, novice iz časopisov pa ji preberejo 
hčerke. 
Za njen rojstni dan ji je čestitalo veliko prebivalcev 
Begunj in okolice, predstavniki krajevne skupnosti, 
SZDL, Rdečega križa, predsednik občine Stanko Kajdiž 
in številni znanci, od katerih je precej tudi borcev NOV, 
ki so pri njej med vojno dobivali hrano. 
Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in ji 
želimo še veliko zdravja. 
Novice iz radov­
ljiške občine 
Konec prejšnjega tedna je bila v Grajskem dvoru v Radov­
ljici mednarodna konferenca predstavnikov tovarn verig. Več 
kot dvajset predstavnikov iz ČSSR, Madžarske, Poljske in 
Jugoslavije je pripravilo 14 referatov o problematiki proizvod­
nje in tehnologije varjenja verig. Tovarna verig iz Lesc, ki sodi 
med največje tovrstne proizvajalce v državi je tudi vodilna 
v tehnologiji, zato je bil njen delež v razpravi izredno po­
memben. 
V nedeljo 16. septembra bodo člani PGD Kropa slavili 
80-letnico obstoja. Slovesnosti, pod pokroviteljstvom tovarne 
Plamen, ki vseskozi pomaga svojim gasilcem, bodo ob 13.30 uri 
na trgu, kjer bo zborovanje in mimohod, nato pa bo v sindi­
kalnem domu veselica. 
Delavski svet Plamena iz Krope je na zadnji seji dodelil 
11 članom kolektiva 135.000 din kredita za popravila in 11 
članom 290.000 din kredita za gradnjo novih stanovanj. 
Na seji sveta krajevne'skupnosti Radovljica, bila je 12.9., 
so obravnavali poročilo o komunalni dejavnosti in o poslova­
nju kopališča in kampa. Odločno so zahtevali, da pristojni 
občinski organi nemudoma ukrepajo za preprečitev nadalj­
njega koriščenja smetišča na Jezercih, ki ga uporabljajo ne­
katera podjetja navzlic prepovedi. 
Člani mladinskega krožka iz Gorice (Italija) so imeli prejš­
nji teden štiridnevni seminar v Mladinskem domu v Bohinju. 
Slovenski levo usmerjeni mladinci so tamkaj razpravljali 
o teoretičnih vprašanjih marksizma v luči nacionalne samo­
bitnosti in današnjih družbenih gibanjih v življenju manjšine 
v Italiji. 
V okviru proslav 25-letnice je delovni kolektiv Almire pri­
redil sinoči v avli osnovne šole v Radovljici elitno kulturno 
prireditev, z nastopom znanih slovenskih umetnikov — pevcev' 
Zlate Ognjanovič, Rudolfa Francla in Marcela Ostaševskega. 
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OS je na torkovi seji 
obravnaval poročilo o lovstvu, ribištvu in čebelarstvu ter 
osnutek statuta kmetijskega sklada. 
Izvršni odbor občinske konference SZDL je na zadnji seji 
imenoval ing. Toneta Kapusa iz Plamena za sekretarja občin­
ske konference SZDL. 
Kmečki praznik na Bledu, ki je bil prvič po vojni prejšnjo 
nedeljo, je izredno uspel. Poleg dopoldanske razstave govedi 
in konj, je posebno pozornost številnih gledalcev vzbudil po­
poldanski sprevod kmečkih voz s prikazom starih kmečkih 
opravil in narodnih noš. 
Prejšnji četrtek, 6. septembra je slavila najstarejša občanka 
radovljiške občine Helena Pretnar — Kovačkova mama iz 
Begunj št. 131 stodrugi rojstni dan. K častitljivemu jubileju 
so ji osebno na domu čestitali predsednik skupščine, tajnik 
in načelnik za družbene službe ter ji izročili spominsko darilo. 
V oddelku za odrasle pri Delavski univerzi Radovljica se 
je v razpisnem roku prijavilo nad 100 slušateljev. Še ta mesec 
se bo začel pouk v oddelku 7. in 8. razreda osnovne šole, v 
1. letniku ekonomske srednje šole in v 1. letniku delovodske 
šole lesne stroke. Negotovo je še, kaj bo s 1. letnikom komer­
cialne šole, ker ni zadostno število prijav. 
V soboto, 8. septembra je delovni kolektiv tovarne Almira 
iz Radovljice svečano proslavil 25-letnico obstoja. Ob številni 
udeležbi članov kolektiva in gostov je bila ob 10. uri dopoldne 
slavnost ob odkritju spomenika borbe in dela v tovarni, nato 
pa so na svečani seji DS podelili priznanja najzaslužnejšim 
delavcem tovarne. Zvečer je bilo v dvorani kazine na Bledu 
tovariško srečanje. 
Na plantaži jabolk pri Podvinu, ki je last KŽK Kranj — 
obrat Poljče, so že pričeli z obiranjem in prodajo kvalitetnih 
jabolk. K obiranju vabijo tudi druge ljudi, ki bodo za eno 
gajbo obranih plodov prejeli 2,50 din. 
Na seji vseh predsednikov odborov za posamezne dejav­
nosti in komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikal­
nem svetu, so prejšnji četrtek sprejeli 3-mesečni delovni načrt 
organov sindikata ter operativni program izvajanja nove orga­
niziranosti sindikatov. 
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na 29. seji, 
ki je bila 11.9. razpravljalo o osnutku družbenega dogovora 
o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje gra­
ditve stanovanj in osnutku zakona o samoupravni stanovanj­
ski skupnosti. Sprejeli so tudi izhodišča za izvedbo nove orga­
niziranosti sindikata in potrdih program ustavnih razprav. 
0 JR 
Bili smo v Robežu 
Skoraj dvomesečne pripra­
ve za drugo tovarniško sre­
čanje bivših borcev in akti­
vistov NOV povezano z od­
kritjem spomenika padlim 
borcem II. grupe odreda, 
16. septembra 1942 na Robe-
žu, so za nami. Lepa jesen­
ska nedelja 2. septembra, je 
svečanost in potovanje še po­
lepšala. Z Jesenic je na sre­
čanje odpotovalo 96 borcev 
in aktivistov. V lepem sonč­
nem jutru smo se najprej 
ustavili v Št. Jakobu v Rožu, 
kjer je krajevnar organizacija 
ZB NOV iz Žirovnice k spo­
meniku padlim partizanom in 
partizankam v okolici St. Ja­
koba v Rožu položila venec. 
Na pokopališču v Št. Jako­
bu v Rožu so pokopani par­
tizani in partizanke, ki so 
bih 9. februarja 1945 zahrbt­
no pobiti v globoko zasneže­
nih gozdovih pod Arihovo 
pečjo. Izdani so bili od do­
mačega izdajalca. Da bi Nem­
ci ustrahovali prebivalstvo, 
so osem trupel padlih teden 
dni pustili ležati .ob cesti 
med Št. Jakobom v Rožu in 
Št. Petrom. To je bil zadnji 
ustrahovalni poskus nacistič­
ne policije v tem kraju. Tako 
nam je dejal Lojze Baum­
gartner, ki nas je sprejel in 
odpeljal na pokopališče in ki 
kot borec NOV skrbi za ure­
jenost grobov padlih. 
~Žrtve tega nečloveškega na­
silja so bile: Emilija Kmet-
-Andreja iz Maribora, Franja' 
-Markelj-Breda iz Maribora, -
Proti pričakovanju 
uspela javna razprava 
V torek, 11. septembra sta 
kulturna skupnost in Zveza 
kulturno prosvetnih organi­
zacij občine Jesenice, organi­
zirali skupno javno razpravo 
delegacij kulturno prosvet­
nih društev, organizacij in 
ustanov občine o osnutku re­
publiške in zvezne ustave ter 
o predlogu družbenega dogo­
vora o načelih za izvajanje 
kadrovske politike v občini. 
Skoraj 70 navzočih, aH dve 
tretjini vseh vabljenih, med 
njimi precej mladih, ob dej­
stvu, da so mnogi od rijih 
kot družbenopolitični deiavci 
zajeti v razprave tudi na dru­
gih nivojih kaže, da so kul­
turni delavci k javni razpravi 
pristopili zelo resno, S tem 
namreč v tej sferi" še ni za­
ključena javna razprava, ker 
se bo le-ta prepletala tudi v 
različnih drugih oblikah zdru­
ževanj kulturnih delavcev. 
Kot uvod v javno razpra­
vo je Joža Vari govoril o raz­
voju ustavnosti v Jugoslavi­
ji po osvoboditvi in razvoj­
nih silnicah, ki so narekovale 
ustavne spremembe in seda­
nji osnutek republiške in 
zvezne • ustave. Poudaril je 
bistvene kompleksne novosti 
"v osnutku in mesto ter vlogo 
kulture v ustavnih določilih. 
Bojan ' Čebul j je podrobno 
govoril o samoupravnih inte­
resnih skupnostih s poudar­
kom na kulturno skupnost, 
Zlato Vogrič pa o vlogi in 
nalogah krajevnih skupnosti 
in občine pri zadovoljevanju, 
kulturnih potreb občanov. 
Predlog družbenega dogovo­
ra o načelih za izvajanje ka­
drovske politike v občim je 
razložil Teo Lipicer. 
V razgovoru, ki je sledil, je 
sodelovalo 14 govornikov, ki 
so imeli na osnutke nekaj 
pripomb, predvsem pa je bilo 
izmenjenih precej mnenj za 
boljše razumevanje posamez­
nih določil ustave oziroma 
družbenega dogovora. Izvo­
ljena je bila petčlanska dele­
gacija, ki bo mnenja in pri­
pombe uskladila in jih preko 
delegata posredovala v za­
ključni fazi zboru delegatov 
občine. 
Marija Zivalič-Mira iz Šk. 
Loke, Cirila Kržišnik-Tona iz 
Ljubljane, Ivan Kordež-Ivan, 
Ivan Bohinc-Džon, Franc Bo-
gataj-Rok, vsi trije iz Gorenj­
ske in partizan Rudi iz Meži­
ške doline, deveti partizan, 
ki je pokopan v skupnem 
grobu je inž. Ludvik Primožič-
Milan, rojen v št. Jakobu v 
Rožu, vendar je živel v Lju­
bljani. 
Organizacija ZB NOV iz Ži­
rovnice je položila venec na 
pokopališče padlih v Št. Jako­
bu v Rožu v zvezi z lansko­
letno pobudo odbora koro­
ških partizanov. Le-ta je nam­
reč priporočil, da bi posamez­
ne krajevne organizacije pre­
vzele skrb nad grobovi padlih 
na Koroškem in jih večkrat 
obiskale. Krajevni odbor ZB 
NOV v Žirovnici je to izko­
ristil ob priliki partizanskega 
srečanja v Robežu. V bodo­
če . bodo grob padlih in po­
kopanih v Št. Jakobu v Rožu 
obiskali ob krajevnem praz­
niku Žirovnice in za dan 
mrtvih. 
Pogled na_ slovensko Koro­
ško je bil edinstven, še po­
sebno ob tako lepem jesen­
skem dnevu. Pot smo nada­
ljevan v Sveče, kjer je poko­
pan narodni heroj Matija 
VERDNIK-Tomaž s soborci. 
Tu so položili venec k spo­
meniku padlih partizanov 
predstavniki občinskega od­
bora ZZB NOV Jesenice, Vik­
tor Brun pa je v zgoščenih 
besedah opisal življensko pot 
heroja Tomaža. 
Po kratkem postanku simo 
nadaljevali pot skozi Borov-
lje v Robež, ki je oddaljen 
od Borovelj 22 km. Do tja 
pelje lepa cesta, le kakšen 
kilometer od ceste pa je bil 
prireditveni prostor. Že od 
daleč je bilo slišati slovensko 
pesem, ki je prek zvočnikov 
odmevala v okolici Robeža. 
Za uvod v svečanost je par­
tizanski pevski zbor iz Lju­
bljane zapel partizansko pe­
sem, temu pa je sledil go­
vor Karla Prušnika-Gašperja 
predsednika koroških partiza­
nov in avtorja knjige Gamsi 
na plazu. Po govoru, v kate­
rem je orisal sedanji položaj 
koroških Slovencev in njiho­
vo borbo za uresničitev sed­
mega člena avtstrijske držav-
nepogodbe, je snel iz spome­
nika avstrijsko rdeče-belo-rde-
čo zastavo, s čemer je bil 
spomenik odkrit. Med pesmi­
jo so organizacije ZZB NOV 
iz raznih' krajev Slovenije in 
Koroške položile vence k od­
kritemu spomeniku. Venec je 
^položila tudi delegacija ob­
činskega odbora ZZB NOV 
Jesenice^ 
V nadaljevanju programa 
je sledila deklamacija, za tem 
pa je o borbi in življenju ko­
roških Slovencev spregovoril 
dr. Franci Zwitter. Partizan­
ski pevski zbor je zaključil 
slovesnost s koncertom par­
tizanskih pesmi. 
Slavnostnemu programu, 
kateremu je prisostvovalo čez 
10G0 udeležencev, je sledilo 
tovariško srečanje. Izmenjane 
so bile mnoge misli in to 
edinstveno srečanje bo vsem 
udeležencem ostalo v lepem 
spominu. 
Ko se je lep sončni dan 
začel nagibati v zaton, smo 
se začeli poslavljati od tega 
prelepega dela Koroške ter 
se skozi Bqrovlje odpeljali 
preko Ljubelja na Gorenj­
sko. Tone Mežnarc 
Moralne vrednote in borbene 
izkušnje iz narodnoosvobodilne 
borbe vnašati v priprave 
za splošni ljudski odpor 
Skoraj 590 mladih iz jeseniške in radovljiške občine, vojakov 
in starešin garnizoua iz Škofje Loke ter predstavnikov Zveze 
združenj borcev NOV, se je minulo soboto, 8. septembra, po­
klonilo spominu pred 31. leti padlim na Jelovici — revolu­
cionarju, kulturnemu in športnemu dleavcu, španskemu borcu, 
organizatorju vstaje na Gorenjskem in komandantu gorenjskih 
odredov, narodnemu heroju Jožu Gregorčiču-Gorenjcu in se­
demindvajsetim borcem selške čete. Med udeleženci so bili 
tudi štirje preživeli borci te čete: Mirko Ambrožič, rezervni 
podpolkovnik Vinko Šmitek-Zmago, rezervni polkovnik Janez 
Lušina-Mali in rezervni podpolkovnik Stane Prezelj. 
Na krajši spominski sveča­
nosti ob spomeniku padlim 
borcem v Radovljici, kjer so 
pokopani tudi borci selške 
čete, je udeležencem sprego­
voril predsednik mestnega 
odbora ZZB NOV Radovljica 
Vinko Brce, kulturni program 
pa "sta .izvajala mladinska 
pevska zbora osnovne šole 
A. T. Linhart z Radovljice in 
Blaž Arnič z Jesenic. Za tem 
so se udeleženci odpeljali z 
avtobusi na Jelovico, na Lip-
niško planino, kjer seje pred 
31 leti odigrala tragedija sel­
ške čete. 
Udeležencem je o borbi sel­
ške čete, ki je bila nenado­
ma napadena od elitno izvež-
banih in številčno mnogo 
močnejših nemških fašistič­
nih enot, v kateri je padlo 
skoraj vse vodstvo partizan­
skega gibanja na Gorenjskem, 
skupaj s komandantom Jože-
tom Gregorčičem, je govoril 
preživeli borec te čete, Stane 
Prezelj. Ta neprecenljiv krvni 
davek, ki so ga ta dan plačali 
gorenjski partizani za osvobo­
ditev svoje domovine, pa je 
bila tudi šola kasnejšemu 
partizanskemu vojskovanju. 
Nekdanji borci NOV, je na­
daljeval govornik, ne bi že­
leli, da bi današnja mlada 
generacija doživela nekaj po­
dobnega. Zato je tudi naloga 
in dolžnost slehernega, pred­
vsem pa mlade generacije, da 
sodeluje v pripravah za sploš­
ni ljudski odpor, da. bi bili 
vedno pripravljeni se upreti 
kakršnimkoli poskusom ogro­
žanja naše svobode in neod­
visnosti. Govornik je posebej 
poudaril pomen vsestranske­
ga tehničnega in fizičnega 
usposabljanja ter prenašanja 
moralnih in borbenih vrednot 
narodnoosvobodilne borbe na 
mlade generacije. Pri tem ima 
pomembno vlogo naš vzgoj-
no-izobraževalni sistem oziro­
ma naše šole in šolski kolek­
tivi, ki morajo te vrednote kot 
integralni del vgrajevati v 
vzgojno-izobraževalni proces. 
Stane Prezelj je ob sklepu svo­
jih misli izrekel zaupanje v 
mlado generacijo, da bo iz­
polnila te obveze, ki so obe­
nem dolg sedanje generacije 
do padlih borcev. 
V kulturnem programu, ki 
je.sledil, je sodeloval mladin­
ski pevski zbor Blaž Arnič i 
- Jesenic in recitatorji z osnov­
ne šole Žirovnica. S častnim 
pozdravom in salvo je zaklju 
čil letošnjo spominsko sve­
čanost na Jelovici- vod voja­
kov iz garnizona škof j a Lo­
ka, iz vojašnice, ki je poime­
novana po narodnem heroju 
Jožu Gregorčiču-Gorenjcu. 
Jeseniški upokojenci 
že drugič v Crikvenico 
V sredo 12. septembra so v TOZD VIATOR na Jesenicah izročili javnemu namenu novo servis­
no delavnico in pralnico z najmodernejšimi stroji za čiščenje in pranje avtomobilov 
Nad dvodnevnim izletom, 
ki je bil v pričetku sezone v 
Crikvenico, so bili jeseniški 
upokojenci tako navdušeni, 
da so predlagali organizirati 
podoben izlet tudi ob koncu 
sezone. Komisija za rekreaci­
jo, kulturo in oddihe je že 
uredila vse potrebno, da bo 
ta izlet v dneh 19., 20. in 
21. septembra. Doslej je pri­
javljenih že 30 udeležencev, 
ker mora biti avtobus polno 
zaseden, vabimo še druge, da 
se prijavijo. Prijave spreje­
majo v domu upokojencev 
vsako popoldne. 
12 
Letos 77 otrok več v varstvu kot lani 
V ponedeljek, 10. septembra, so začeli z rednim vzgojno- var­
stvenim delom v novih prostorih otroškega vrtca Julke Piber-
nik na Jesenicah. Ob tej priliki je upravnica Katrca Koplan 
seznanila novinarje s pomenom te pridobitve pri razvoju 
vzgojno-varstvene dejavnosti v občini in jim razkazala stare 
in nove prostore. 
Novi objekt, ki stoji nepo­
sredno ob sedanjem vrtcu, je 
gradilo splošno gradbeno 
podjetje Gradiš — enota Je­
senice, ima kapaciteto za 130 
otrok. Graditi so ga začeli 
lanskega novembra v okviru 
programa razvoja otroškega 
varstva v občini, gradnjo pa 
je financirala temeljna skup­
nost otroškega varstva občine 
Jesenice. Čeprav so z vključ­
no starim objektom skupne 
zmogljivosti za 186 otrok, sp 
v letošnjem letu sprejeli v 
vrtec 231 otrok, tako, da jih 
imajo vključno z oddelkom 
Podmežakljo, kjer je 24. 
otrok, skupaj 255 ali 77 več 
kakor lansko leto. Letos pr­
vič niso odklonili nobenega " 
otroka, medtem, ko so jih 
prejšnja leta morali od 60 do 
70, lani pa celo 100. Že te šte­
vilke dovolj prepričljivo po­
trjujejo izredno pridobitev z 
novim objektom. Novi pro­
stori so zelo funkcionalno 
urejeni, prostorni, svetli in 
zračni. Čeprav, tako kot v 
vsej občini, za nekaj več kot 
20 odstotkov presegajo peda­
goške normative, pri čemer 
je treba računati tudi z maj-
šo odsotnostjo otrok, pa so 
delovni in sploh pedagoško 
varstveni pogoji bistveno 
boljši. 
Drugo leto od junija do 
septembra je v programu 
adaptacija in funkcionalna 
ureditev stare stavbe vrtca, 
tako da predvidevajo, da bo. 
do septembra prihodnje leto 
lahko sprejeli tudi otroke v 
starosti od drugega do tretje 
ga leta, za kar je med starši 
že sedaj veliko zanimanje. 
Namreč dosedanja ureditev 
jim omogoča le sprejem 
otrok nad tremi leti starosti. 
V vseh vzgojno varstvenih 
zavodih oziroma vrtcih v ob­
čini ao letos vpeljali tudi no­
vost, ki je v tem, da vsi otro­
ci, ki so v dopoldanskem var­
stvu od pol šeste ure ali kas­
neje, do 14. ure, obvezno pre­
jemajo poleg malice ob 9. 
uri, tudi kosilo v normalnem 
času, to je ob 12. uri. To je 
nedvomno za normalno pre­
hrano in razvoj otrok izred­
no pomembno, saj so mnogi, 
ki imajo zaposlene starše, 
imeli šele kosilo ob 15. uri 
ali kasneje. Za otroke, ki na 
koristijo kosila, pa varstvo 
traja do 12. ure. Medtem, ko 
malice pripravljajo v doma­
čem vrtcu, kosilo vozijo iz 
vrtca na Plavžu. 
Otroški vrtec Julke Piber-
nik je odprt za varstvo vsak 
dan od 5.30 zjutraj do 18. ure 
zvečer, razen v sobotah, ko 
je organizirano varstvo le v 
dopoldanskih urah za otro­
ke, katerih starši so ta 
dan zaposleni. Zs. ostale otro­
ke, katerih starši so ta dan 
prosti pa je bolje, da so sku­
paj s starši. Tako traja do­
poldansko varstvo od 5.30 do 
14.15 ure, popoldansko pa od 
13. do 18. ure, v oddelku Pod-
mežaklja pa samo dopoldan 
od 8. do 13. ure. 
V vseh vzgojno varstvenih 
ustanovah v občini so enotno 
urejeni diferencirani oskrbni 
stroški. K stroškovni ceni, ki 
znaša 500 din na otroka me­
sečno, starši prispevajo: 
— do 400,00 din dohodka na 
družinskega člana ne prispe, 
vajo ničesar, 
— od 401,00 do 600,00 din 
dohodka na družinskega čla­
na — 20 °/o ali 100,000 din, 
— od 901,00 do 1200,00 din 
doh. na druž. člana — 45 % 
ali 225,00 din, 
— nad 1200,000 din doh. na 
druž. člana — 60 % aH 300,00 
din. 
V te vsote je vključeno var­
stvo, malica in kosilo, v ko­
likor otrok ne koristi kosila 
se odšteva po 100,00 din me­
sečno. Za otroke, ki so zaradi 
bolezni ali česarkoli odsotni, 
morajo starši plačevati 30 % 
navedenih prispevkov, tako 
imenovane obvezne režije. 
Tako diferencirane oskrbo-
valnine nedvomno omogočajo 
vsem otrokom, da koristijo 
organizirano otroško varstvo. 
Pri tem velja pripomniti iz­
redno skrb družbe za orga­
nizirano otroško varstvo, saj 
poleg gradenj novih objektov 
in adaptacije obstoječih, kar 
financira temeljna skupnost 
otroškega varstva, temeljna 
izobraževalna skupnost po­
kriva vse stroške osebnih do­
hodkov zaposlenih' v vrtcih, 
v bodoče pa bo pokrivala tu­
di razliko med stroškovno 
ceno oskrbnih stroškov in 
prispevki staršev. 
Pri tako povečanem številu 
otrok v vrtcu pa so nastopile 
že prve-težave z vzgojitelj­
skim kadrom, precej pa bo­
do utesnjtni tudi pri uporabi 
igrišč ob vrtcu. S pridobitvi­
jo dela vrta -med vrtcem in 
stolpnico bi rešili to vpra­
šanje, razen tega pa bi bil tr­
di rešen zelo enotaven dostop 
otrok iz bližnjih stolpnic in 
okolice. 
Vsakdo, ki je poznal obsto­
ječi stari objekt in ko si bo 
ogledal novega, se bo rad pri­
družil mnenju vzgojiteljic, 
da ne morejo verjeti veliki 
pridobitvi. Kako da ne, seda­
nje temne, utesnjene in ne­
funkcionalne prostore so za­
menjali veliki svetli in zrač­
ni prostori, sodobne sanitari­
je, umivalnice in kopalnice, 
razdelilna kuhinja, da celo 
prostor za telovadbo, ki ga je 
s pomočjo premične stene 
mogoče povečati za priredit­
ve. Tudi vzgojiteljice so do­
bile svoje garderobe in sani­
tarije, kar vse so si morali 
preje deliti z otroki. 
Marljivi in vzorni vzgoji­
teljski kolektiv otroškega 
vrtca Julke Pibernik, ki je Ia. 
ni praznoval 25-letnico delo­
vanja in kot najboljši v ob­
čini prejel občinsko priznanje 
Osvobodilne fronte, bo ne­
dvomno to pomembno prido­
bitev in družbeno investicijo 
kaj kmalu povrnil s svojo de­
lavnostjo in vzgojno varstve­
nimi rezultati. V tem smislu 
so tudi delovno odprli nov 
objekt v prisotnosti skoraj 
50 staršev, ki so pripeljali 
svoje malčke v varstvo in 
vzgojo presrečnemu in zado­
voljnemu kolektivu vzgojite­
ljic. 
Jeseniške pevke tudi letos na festivalu 
pevskih zborov v Gorici 
Ženski pevski zbor Jesenice, ki ga že šesto leto uspešno 
vodi zborovodja prof. Milko Škoberne, se bo tudi letos z ob­
vezno pesmijo in petimi poljubno izbranimi pesmimi pred­
stavil na velikem srečanju pevskih zborov, ki ga organizira 
Corale Goriziana Seghizi iz Gorice v Italiji. V dneh od 20. do 
23. septembra se bodo v Gorici zbrali kvalitetni zbori iz Italije 
in še iz številnih drugih evropskih držav. Pevske zbore oce­
njuje mednarodna žirija, razdeljeni pa so v več skupin, za 
vsako skupino posebej pa prireditelj festivala določi obvezno 
pesem. Poleg teh pesmi ima vsak pevski zbor na razpolago 
nekaj minut za izvedbo poljubnih pesmi. 
Pevke so z rednimi vajami začele že 23. avgusta in so lepo 
obiskane. Ženski pevski zbor se na tej veliki mednarodni pri­
reditvi že tretjič predstavlja mednarodni žiriji n občinstvu. 
Prvič je prof. Škoberne gostoval z jeseniškimi pevkami na 
mednarodnem festivalu v Gorici leta 1968, ko se je zbor 
uvrstil na tretje oziroma drugo mesto in prejel denarno na­
grado. Tudi dve leti pozneje so bile naše pevke lahko več kot 
zadovoljne z uvrstitvijo na četrto mesto v izredno močni kon­
kurenci. Solidna uvrstitev naših pevk na mednarodnem tek­
movanju v Gorici bo ponovno potrdila kvaliteto, ki jo je zbor 
dosegel pod vodstvom zborovodje prof. Škoberneta v razme­
roma kratkem času. Redki so ženski zbori, ki se vračajo do­
mov s tako pohvalnimi ocenami in res dobrimi uvrstitvami. 
To je prav gotovo nagrada za prizadevno in vestno delo zboro­
vodje in pevk. 
Tekmovanje pevskih zborov v Gorici je prav gotovo med 
največjimi tovrstnimi zborovskimi prireditvami v srednji 
Evropi. Jeseniške pevke odpotujejo v Gorico v četrtek, 
20. septembra. 
Letos 133 otrok v plavalni šoli 
Plavalna šola je v letu 1973 
potekala v treh izmenah in v 
šestih skupinah. Poleg teh 
skupin sta plavalna učitelja 
Niko Brejc in tov. Franci Fon. 
imela še po eno izredno sku­
pino. V rednih izmenah so 
bili otroci stari sedem let in 
starejši, v izrednih pa otroci, 
stari pet let in mlajši. V red­
nih skupinah so otroci obi­
skovali šolo deset dni nepre­
kinjeno, po dve uri dnevno, 
medtem ko je v izredni sku­
pini za nekatere šola trajala 
tudi do 15 dni. Izredne sku­
pine so bile sestavljene na 
željo staršev. Šolo je tako 
skupaj obiskovalo 133 otrok. 
Glede na to, da je bilo mlaj­
ših do pet let starosti 19 in 
da skupaj iz vseh izmen ni 
splavalo 17 otrok, potem je 
uspeh šole popolnoma zado­
voljiv. Pri otrokih nad 7 let 
je od 114 kandidatov splava­
lo 106 otrok ali 94 %, pri 
otrokih pod pet let starosti 
pa je od 19 kandidatov spla­
valo 10 otrok ah 53 °/o. 
Otroci so pri vpisu v šolo 
plačali 25 din, kar je res mi­
nimalno, kot prispevek za 
50 let DPD Svoboda Lesce 
Kova stavbi otroškega vrtca na Jesenicah 
Od 13. do 15. septembra se 
v okviru jubilejne 50-letnice 
obstoja DPD Svoboda vrstijo 
v Lescah in Radovljici števil­
ne prireditve in svečanosti. 
V četrtek, 13. septembra, so 
ob 16. uri odprli likovno raz­
stavo svojih članov v avli 
osnovne šole v Lescah. Ob 
17. uri je bil koncert godbe 
na pihala DPD Svoboda 
Lesce in nastop folklorne 
skupine KPD Verige pred 
družbenim centrom v Lescah. 
Sledilo je družabno srečanje 
starih svobodašev. Danes, v 
petek, 14. septembra, bo ob 
18.30 pred kinodvorano v Ra­
dovljici imela koncert godbe 
na pihala iz Gori j, uro po­
zneje pa bodo člani jeseni­
škega gledališča Tone Čufar 
uprizorili letos nagrajeno 
dramsko delo Snaha. 
Osrednje svečanosti bodo v 
soboto, 15. septembra, ob 18. 
uri pred družbenim centrom 
v Lescah, v primeru slabega 
vremena pa v avli tamkajšnje 
osnovne šole. Poleg slavnost­
nega govora in počastitve 
padlih članov v NOB, bodo 
v kulturnem programu na­
stopili združena pevska zbo­
ra iz Krope in Podnarta, fol­
klorna skupina KPD Verige, 
domači recitatorji in orkester 
učencev osnovne šole. Ob tej 
priložnosti bodo podeljena 
odliko/anja in priznanja naj­
zaslužnejšim dolgoletnim ama­
terskim kulturnim delavcem. 
JR 
plačilo učiteljem. 
Vsako leto je za plavalno 
šolo precejšnje zanimanje, 
predvsem pa je veliko šte­
vilo prijav za prve izmene. 
Razumljivo je, da si vsakdo 
želi oditi na morje že s pri­
dobljenim znanjem plavalnih 
veščin. Zato se_je odbor PK 
Jesenice odločil, da omogoči 
učiteljem, da v prvih izmenah 
delata s tremi skupinami na 
dan. Da je bilo to mogoče, 
gre zahvala železarni Jeseni­
ce, ki je kljub veliki odsot­
nosti delavcev v času dopu­
stov odobrila učitelji Franci-
ju Fonu šest dni izredno pla­
čanega dopusta. Železarna pa 
tudi vsako leto prispeva (edi­
na v občini) 5000 dinarjev na­
mensko za izvedbo plavalne 
šole. Ta vsota potem ostane 
v klubski .blagajni za kritje 
materialnih in administrativ­
nih stroškov ter za nabavo 
rekvizitov. 
Vsekakor je rezultat pla­
valne šole zadovoljiv, ki pa 
nas hkrati zavezuje, da s tem 
nadaljujemo. Pri tem gre za­
hvala vsem, ki so kakorkoli 
pripomogli k uspehu, pred­
vsem učiteljema, saj sta po­
leg ugodnosti, ki sta jih ime­
la, žri>Dvala še veliko ur svo­
jega prostega časa. 
Morda bi za prihodnje 
razmislili tudi o možnosti 
razsvetljave bazena, tako da 
bi bil bazen, ki je oskrbovan 
s toplo vodo, usposobljen tu­
di za šolo v večernih urah. 
Tako bi lahko s pomočjo 
sindikalnih odborov in njiho­
vih komisij za rekreacijo 
vseh podjetij v občini Jese­
nice, v sodelovanju s plaval­
nim klubom izvedb plavalno 
šolo za odrasle. Tudi med 
odraslimi je veliko neplaval­
cev in precejšnje število ta­
kih, ki bi si to znanje radi 
pridobili. Zato ne odlašajmo, 
pač pa s skupnimi močmi "to 
uredimo, da bo drugo leto 
še več novih plavalcev v ob­
čini. 
Pionirji so praznovali 
dan planincev na Stolu 
Vsako leto slovenska pla­
ninska društva praznujejo 9. 
septembra kot svoj praznik 
— dan planincev. Ta dan pri­
redijo razne proslave, na 
predvečer pa zagorijo po naj­
višjih vrhovih kresovi. Letoš­
nje osrednje praznovanje je 
bilo v Bovcu, povezano z le­
tošnjim praznovanjem 80-let-
nice SPD. Mladinski odred 
Planinskega društva Javornik 
—Koroška Bela je dan pla­
nincev proslavil s pohodom 
na Stol. 
Udeleženci pohoda smo se 
zbrali v "soboto pred osnov­
no šolo na Koroški Beli. Tu 
So nas že čakale planinke — 
vodiči. Ob 12. uri smo odšli 
dzpred šole proti Valvasor­
jevemu domu. Šli smo po 
Rudnj poti, ki vodi pod sen­
cami smrek, ki so nas prijet­
no hladile. Med potjo so nam 
vodiči dali vrečke, da smo ob 
poti pobirali odpadke, ki jih 
odmetavajo nekulturni obi­
skovalci gora. Pri Valvasor­
jevem domu smo odpadke 
stresli v koše. 
Po kratkem počitku, smo 
pot nadaljevali proti Stolu. 
Kmalu smo iz gozda prišli 
na piano in sonce je neusmi­
ljeno pripekalo. V višjih le­
gah je začel pihati veter, ki 
nas je prijetno hladil. Kar 
precej utrujeni smo prišli 
okrog 17. ure do cilja. 
Po malici in počitku v Pre­
šernovi koči, smo odšli k 
spomeniku, kjer je med voj. 
no padel prvoborec Koder. V 
bližini koče pa smo še pred 
nočjo pripravili vse potrebno 
za kres, ki smo ga zakurili, 
ko se je znočilo. Ob njem 
smo prepevali pesmi in si 
ogledovali kresove pri sose­
dih na Begunj ščici in Dobr-
či. 
Naslednje jutro smo obi­
skali vrh Stola in občudovali 
Gorenjsko in sosednjo Koro­
ško. Domov smo se vračali 
prek Bevščice skozi Medji dol 
na Pristavo. Med potjo smo 
se večkrat ustavili, bilo je 
veliko malin in nismo se rao, 
gli odreči zapeljivim sladkim 
sadovom. Videli smo tudi iz­
vir notolca Javornik in snn-
menik, kjer je pokopanih pet 
partizanov. 
Vsi udeleženci pohoda na 
Stol smo bilj z izletom zado­
voljni. Preživeli smo res lep 
dan. Zahvaljujemo se požr­
tvovalnim planinkam za trud, 
ki so ga imele z nami, obe­
nem pa želimo, da bi se kma­
lu spet zbrali in odšli v go­
re. 
Andrej Beg 
osnovna šola Koroška Bela 
Pri nabiranju gob prejšnjo soboto je IGNAC ŠUSTARŠIČ, 
upokojeni železar iz konstrukcijske delavnice, poleg drugih 
gob našel »jurčkovo gnezdo«, ki ga je sestavljalo nič manj kot 
32 jurčkov različnih velikosti. To gobarsko družino je našel 
sredi Mežaklje. ••/ 
Po bližnjici s Stola v smrt 
Dvanajsta in trinajsta smrtna žrtev planin 
v jubilejnem letu slovenskega planinstva 
— 27-letni Julij Kurinčič iz Most pri 
Žirovnici in 36-letni Janez Gričar iz Za-
breznice. 
Čudovito poznopoletno vreme je v zadnjih dneh preteklega 
tedna izvabilo v planinski svet rekordno število ljubiteljev in 
obiskovalcev gora. Kljub temu, da se je preko 1500 planincev 
udeležilo petega dneva planincev v Bovcu in obiskalo bližnje 
vrhove, je bilo tudi veliko gornikov na grebenih in vrhovih 
cvetočih in razglednih Karavank. Tja sta se med drugimi že 
v petek podala tudi Julij Kuriačič iz Most pri Žirovnici in 
njegov starejši planinski prijatelj Janez Gričar iz Zabreznice 
pri Žirovnici. . 
Popoldan v soboto so se izletniki in planinci napoliti z vrha 
Stola po varno nadelani in uhojeni poti v dolino proti Valva­
sorjevemu domu, kamor pa imenovana nista do večera pri­
spela. Kurinčič je svojim znancem celo omenil in zatrdil da 
dobro pozna Stol in da se bo »po bližnjici« sputil k Valva­
sorjevemu domu pod Stolom. 
V nedeljo je bila o tem že obveščena GRS-postaja v Ra­
dovljici, preko nje pa so bili mobilizirani tudi gorski reševalci 
z Jesenic. Le-ti so skupaj z lovci, graničarji in drugimi izlet­
niki, planinci in turisti do mraka preiskali vse znane in ne­
znane pristope in sestope s Stola v dolino do Valvasorjevega 
doma. Akcija je bila kljub intenzivnemu iskanju v nedeljo 
brezuspešna. Zato je bilo v pnedeljek mobiliziranih še več 
reševalcev, graničarjev, lovcev in drugih, ki so sistematično in 
natančno pregledali ves teren od običajne poti s Stola dalje 
proti zahodu preko nevarnih travnatih vesin in še mnogo bolj 
nevarnih, krušljivih sten Rjavih peči. 
Načrtna akcija je bila zaključena ob 11. uri tih pred strašno 
nevihto, ki se je pripravljala na Stolu. Sredi Rjavih peči so 
reševalci dobili oba smrtno ponesrečena gornika, ki so jih 
planike zvabile v mnogo prerano smrt. 
To je resno opozorilo, da moramo biti v gorah vedno skraj. 
no previdni, da ne smemo precenjevati svojega znanja, opre­
me in sposobnosti in da ne smemo podcenjevati številnih in 
velikih nevarnosti gora. V gorah moramo vedno vedeti kaj 
zmoremo. 
Srečanje ob dnevu planincev v Bovcu 
Letošnja osrednja proslava 
ob dnevu planincev je bila 
9. septembra v Bovcu. Tja, je 
odpeljal tudi z Jesenic, Ja-
vornika in Koroške Bele av­
tobus planincev. 
Vozili smo se čez Vršič, 
nato pa skozi Trento. Pri iz­
viru Soče smo si ogledali, ka­
ko napredujejo dela na novi 
koči PD Jesenice, ki bo od­
prta že ob koncu tega me­
seca. 
V Bovcu se je zbralo mno­
go planincev iz vseh delov 
Slovenije in iz zamejstva. 
Tudi Moj strančani in Gorjanca 
so prišli vsak s svojim avto­
busom. 
Osrednja proslava je bila 
na glavnem trgu. Na svečano­
sti je govoril predsednik PZS 
dr. Miha Potočnik. Sledil je 
bogat kulturni program. 
Že v soboto se je v Bovcu 
zbralo mnogo planincev. Le 
malokrat to prijazno meste­
ce pod Kaninom, Rombonom 
in Svinjakom vidi toliko pla­
nincev. V soboto so planinci 
obiskali bližnje vrhove. Men­
da Rombon, ta skalnata 
gmota, polna grušča, bunker­
jev, različnega orožja ter av­
strijskih in italijanskih če­
lad, iz prve svetovne vojne, 
še ni videl toliko planincev 
hkrati. 
Po končani proslavi smo si 
ogledali mesto in bližnjo oko­
lico. 
Popoldne smo se vračali 
preko T-olmina v Cerkno do 
bolnice Franje. Po ogledu 
bolnice smo se preko Kladja, 
skozi Poljansko dolino in mi­
mo Škofje Loke vrnili do­
mov. 
Bogdan Bricelj 
Zakaj TRIM? 
Tek je zopet vedno bolj 
priljubljena oblika obnavlja­
nja energije. To med drugim 
dokazujejo tudi številne 
TRIM steze v Sloveniji, ki 
rastejo kot gobe po dežju. 
Razveseljivo je dejstvo, da v 
teku najde pravi užitek ved­
no več ljudi najrazličnejših 
kategorij. K temu so prav 
gotovo veliko pripomogle 
prav TRIM steze, ki so tako 
grajene, da čim bolj razbijejo 
monotonijo^eka, s čimer se 
želi odstraniti pojav hitre 
utrujenosti. Prav gotovo je 
trim steza v Završnici po za­
slugi izredno lepe prirode in 
graditeljev steze, ki so znali 
potegniti primerno traso za 
vse sposobnosti ljudi, med 
boljšimi v Sloveniji. Dober 
glas o njej je segel daleč po 
naši domovini tako, da je 
prav lepo obiskana. Kdor je 
opazoval ljudi, kak« aprošče-
no in igravo se ponašajo ob 
stezi in kako zavzeto tečejo 
in delajo na postajah zahte­
vane vaje, je resnično lahko 
navdušen nad njimi. So pa 
žal tudi taki, ki se z avtomo­
bilom pripeljejo prav na 
Trim stezo, privlečejo iz av­
tomobilov stole in blazine, in 
njihova glavna aktivnost je 
sedenje in ležanje ter pitje in 
uživanje velike količine hra­
ne. Taki prizori dokazujejo, 
da ljudje kljub temu, da se 
besede TRIM pojavljajo ved­
no pogosteje, še dolgo ne 
bodo spremenili način svoje­
ga življenja. 
Za vse tiste, ki so se od­
ločili za TRIM v obliki teka, 
naj navedem le nekaj naj­
nujnejših- informacij. Tek je 
aktivnost, ki jo lahko pripo­
ročimo prav vsakemu člove­
ku, ne glede na leta starosti, 
seveda pod pogojem, da ni­
ma kake težje okvare ah 
poškodbe. Pri teku krepimo 
noge in roke ter mišice tru­
pa, posebno pa še mišice 
trebuha. Za vse tiste, ki so 
se nekoliko preveč zredili in 
si želijo pridobiti zopet »li­
nijo« naj povem, da ni za 
hujšanje bolj učinkovite vaje 
kot je tek. Tek je tista aktiv­
nost, pri kateri se najhitreje 
doseže stanje organizma pri 
katerem prične učinek tre­
ninga. Mnogi tekači so zmanj­
šali obseg trebuha tudi po 
nekaj deset centimetrov brez 
kakršnihkoli gimnastičnih vaj. 
Tek je tista aktivnost, ki jo 
je poleg plavanja in hoje naj­
lažje organizirati. Za tek ra­
bimo dobre copate, da nas 
prehitro ne ožulijo, hlače in 
majico. Tečemo lahko posa­
mezno ali v skupinah, v na­
ravi in v pokritih prostorih 
in v vsakem času dneva. Ne­
kateri ljudje zelo radi tečejo 
zjutraj zato, da imajo po­
tem ves dan mir, drugi pa se 
raje odločijo za tek proti ve­
čeru. Izbira je stvar okusa 
in razpoložljivega časa. Veli­
ko važnejše je vedeti to, da 
je treba teči vsak dan toliko 
kot je primemo za vaše sta­
nje treniranosti. Predno se 
boste odločili za TRIM v obli­
ki teka je pametno, da obi­
ščete zdravnika in ga zapro­
site za temeljitejši pregled. 
Nato je priporočljivo, da pre­
verite najprej svojo kondici-
jo s pomočjo naslednjega 
preiskusa. Ta preiskus teka 
in hoje se imenuje test 12. 
minut. Opravili ga boste tako, 
da tečete na stezi, ki si jo 
boste sami izmerili, ali pa se 
poslužili že izmerjene atlet­
ske krožne steze. Ko ste ugo­
tovili dolžino steze, začnite 
teči in preverjate čas teka, 
ter pretečeno dolžino v me­
trih v 12. minutah. Če slučaj­
no pridete v krizo in ne 
morete več teči, potem je 
treba nekaj časa hoditi, da 
se izdihate in nato zopet pre-
idete v tek. Za to vajo je 
pomembno, da zdržite polnih 
12 minut v teku. Če boste v 
12.-ih minutah pretekli manj 
kot 1600 metrov, se zavedajte, 
da spadate v kategorijo naj­
manj sposobnih. Do 2000 me­
trov pomeni, da je vaša kon-
dicija slaba, nad 2400 metrov 
je prilična, vendar še vedno 
povprečna. Šele če boste pre­
tekli 2800 metrov v omenje­
nem času, 12. minut, je to 
znak nadpovprečne kondici-
je. Ljudje, ki imajo odlično 
kondicijo pa bodo v tem ča­
su pretekli 3200 metrov in 
več. Če spadate v eno izmed 
kategorij s podpovprečno 
kondicijo, naj vas to ne vzne­
mirja, ker morate vedeti, da 
je kar 80 odstotkov ljudi s 
tako kondicijo. Te kategorije 
pa so važne zato, ker vas 
postavijo v različne kondicij-
ske programe. Očitno je, da 
je potrebno ljudem z zelo 
slabo kondicijo več časa, da 
pridejo v vrhunsko kondici 
jo. (Se nadaljuje) 
14 
Kino RADÍO 
•' 15i ra 16. septembra amer. 
barvni film RDEČI GUSAR, 
v režiji Robert Sicdmak, v gl. 
plogi Bert Lankester, ob 17,-
Ln 19_ uri. 
17. in 18. septembra amer. 
barvni film KRVAVA MATI, 
v režiji Rodger Korman, v gl. 
vlogi Patt Hangl, ob 19. uri. 
19. septembra amer. italij. 
barvni film DIABOLIK, v re­
žiji Mario Bava, v gL vlogi 
John Phillip, ob 19. uri. 
20. septembra zaprto. 
21. septembra franc. barv­
ni film KAKO SKRITI TRU­
PLO, v režiji Jean Girault, v 
gl. vlogi Louis De Funes, ob 
19. uri. 
22. septembra danski barvni 
film REKTOR V POSTELII, 
v režiji John Hilbard, v gl. 
vlogi Ole Soltoft, ob 19. uri. 
Kino PLAVŽ . 
15. in 16. septembra amer. 
barvni film KRVAVA MATI, 
. ob 18. in 20. uri. 
17. in 18. septembra amer. 
barvni film RDEČI GUSAR, 
ob 20. uri. 
19. septembra zaprto. 
20. septembra amer. barvni 
film SABATA ZMAGOVALEC, 
ob 20. uri. 
21. septembra amer. italij. 
barvni film DIABOLIK, ob 
20. uri. 
22. septembra amer. barvni 
film SPREHAJANJE V PO­
MLADNEM DEŽJU, ob IS. in 
20. uri. 
Kino DOVJE MOJSTRANA 
15. septembra amer. CS 
barvni film KONJENIKI. 
Jutranji avtobusi za valjamo Bela 
V zadnjem času je bilo vse 
več pripomb glede prevozov 
delavcev na delo v valjamo 
Bela, predvsem tistih iz po­
dročja Jesenic za dopoldan­
sko dnino. Iz tega razloga 
objavljamo vozni red, iz kate­
rega je razvidno, da vsi zapo­
sleni v omenjenih obratih 
lahko pravočasno pridejo na 
svoje delovno mesto. Dejstvo 
pa je, da zaradi izkoriščenih 
kapacitet prevoznega parka 
VIATOR TOZD Jesenice- in 
ekonomičnosti prevozov, ni 
mogoče prepeljati pred | va­
ljamo. Bela v času od 5.45 do 
5.55, kajti, ti avtobusi vozijo 
na. delo tudi delavce v ob­
ratni smeri; to je iz Koroške 
Bele in Javomika na Jesenice. 
Avtobus, ki odpelje od bolni­
ce ob 5.45 je redna lokalna 
proga, zaradi tega delavci tu­
di sami odgovarjajo če kasni-
jo na delovnem mestu, kajti 
če je ta avtobus popolnoma 
točen, je, kot je razvidno iz 
voznega reda pred vratarjem 
Bela 5,59, kar je vsekakor 
prepozno. 
Vozni red: 
Bolnica 5.12 - Bela vratar 5.24 
Bolnica 5.18 - Bela vratar 5.31 
Bolnica 5.45 . Bela vratar 5,59 
Hrušica 5.25—5.28 - Bela 5.42 
Medkrajevni in ostali prevozi 
Bolnica 5.05r vozi do Breznice 
— Valjarna Bela 5.17 
Planina—Cufar 5.31 - Bela 
vratar 5.45 
Rateče—Čufar 5.35 - Jeklovlek 
5.51 
Rateče—Cufar 5.25 Valjarna 
Bela 5.38 
ie. septembra angrr amer. ~ 
CS barvni film DEMONI. 
22. septembra amer. barvni 
film KRVAVA MATI. 
Kino KRANJSKA GORA ' 
15. septembra angl. amer. 
CS barvni film DEMONI. 
16. septembra amer. barv­
ni film SABATA ZMAGOVA­
LEC: • 
19, septembra amer. barv­
ni film KRVAVA MATI, 
20. septembra amer. italij. 
barvni film DIABOLIK. 
22. septembra amer. barvni 
film RDEČI GUSAR 
Kino DELAVSKI DOM 
JAVORNIK 
15. septembra amer. barvni 
film CROMWELL, ob 19.30, 
16. septembra amer. CS 
barvni film KONJENIKI, ob 
19.30. 
22. septembra amer. barvni 
filmi SABATA ZMAGOVA­
LEC, ob 19.30. 
ZAHVALA 
Sindikalnemu odboru mar-
tiaarme se iskreno: zahvalju­
jem za denarno, pomoč, ki mi 
je bila dobrodošla med dol­
gotrajno boleznijo. 
Jure Bradic 
martinarna 
ZAHVALA 
Sindikalnemu odboru mar-
tinarne se najlepše zahvalju­
jem za brezplačno letovanje 
v Biogradu na morju. 
Vse sodelavce lepo pozdrav.. 
Ijam in vam želim mnogo 
uspeha pri nadaljnjem delu. 
Bivši sodelavec 
Tomaž Dolenc 
ZAHVALA 
Osnovni organizaciji sindi­
kata Železarne in sindikalne­
mu odboru transporta se naj­
lepše zahvaljujem za denar­
no pomoč, ki sem jo prejel 
v času mojega bolovanja. 
Jože Klobučar 
transport 
ZAHVALA 
Osnovni organizaciji sindi­
kata železarne Jesenice se 
najlepše zahvaljujem za de­
narno pomoč ob tragični iz­
gubi dragega moža, očeta 
Martina Jana. 
Žena Rezka Jan z družino 
Dopisujte 
v 
Železarja 
r/. TVD Partizan Jesenice obvešča 
* " Uprava TVD Partizan Jesenice obvešča, da. se prične redna 
telesna vzgoja, dne 18. septembra 1973 po. naslednjem urniku; 
Ženski oddelek ob torkih, in četrtkih: 
17. —18. ure mlajše cicibanke 
18. —19. ure starejše cicibanke 
19. —20. ure pionirke 
20. —21. ure članice 
Moški oddelki ob sredah in. petkih; 
18—19. ure cicibani 
19. —20. ure pionirji 
20. -21. ure mladinci 
Judo treningi': 
17.30—18 JO ure ponedeljek trening mladinci 
18.00—19.30 ure ponedeljek tečaj mladinke 
17.00—20.00 ure torek tečaj in trening mladinci 
17.C0—20.00 ure četrtek tečaj in trening mladinke 
18,00—19.30 ure petek tečaj mladinci 
Vabimo starše, da pošljejo svoje otroke k redni vadbi pod 
strokovnim vodstvom vodnikov. 
Uprava TVD Partizan Jesenice 
Javna licitacija 
ZPSŽ Ljubljana —Železarna Jesenice bo na javni licitaciji, 
dne 24.9.1973 prodala več pisalnih in računskih strojev, med 
njimi tudi knjižno seštevalni stroj »Ordner« za din 4.000,00. 
Interesenti si lahko ogledajo vse stroje na dan licitacije od 
7. do 9. ur* v prostorih oddelka splošne administracije (glavna 
pisarna). Obogledu lahko-interesenti dobe tudi ostale podatke, 
kakor tudi izklicne cene za~vsak stroj posebej. Vsak interesent 
mora pred licitacijo položiti 15 % varščine od izklicne cene na 
blagajni železarne Jeseflëee. 
Licitacija bo navedenega dne ob 9. uri v prostorih tehnič­
nega sektorja (bivša UOS) za organizacije in društva, ob 
10.30 pa za ostale interesente. 
Pravna služba 
• • Železarna Jesenice 
Objava 
Osnovna šola Žirovnica 
objavlja prosto delovno mesto 
čistilke. .;, 
Pogoj: Nekvalificirana ali polkvalificirana delavka. 
Razpis velja do zasedbe delbvnega mesta. 
Osnovna šola Žirovnica 
Vabila na predavanje 
DSIT organizira v četrtek, dne 20. 9. ob 19.30 v 
spodnjih prostorih Kazine predavanje: 
Uporaba in proizvodnja kovinskih podbojev. 
Predaval bo Boris Bergant, dipl. inž. 
Tema predavanja je z ozirom na začetek izgradnje 
obrata vratnih podbojev vsekakor aktualna. 
Vabi odbor 
Odprte planinske postojanke 
Vsem obiskovalcem planinskih postojank sporočamo 
da bodo naše planinske koče oskrbovane do: 
Staničev dom pod Triglavom do 16. septembra, 
Prešernova koča na Stolu do 30. septembra. 
Kovinarska koča v Krmi do 23. oktobra. 
Po teh datumih bodo koče zaprte. Obiskovalce gora 
prosimo naj ne vdirajo nasilno v zaprte postojanke. 
Planinsko društvo 
Javornik — Koroška Bela 
Razpis 
Hokejsko društvo Jesenice razpisuje mesto 
gospodarja 
z nalogo skrbeti za opremo in rekvizite HD Jesenice 
Na razpis se lahko prijavijo upokojenci ali drugi, k 
niso v rednem delovnem razmerju ter imajo veselje ii 
smisel za tovrstno delo. 
Delovni čas in honorar po dogovoru. 
Interesenti naj se prijavijo pismeno na HD Jesenic? 
— Ledarska 4. 
Uprava HD Jesenice 
OBVESTILO POTROŠNIKOM 
Dežurne trgovine v nedeljo, 16. septembra: 
samopostrežna Zarja, Kasta 4 Plavž, 
samopostrežna Zarja, Kasta 2 na tržnici, 
samopostrežna Rožca na Javorniku. 
Kaj bomo gledali v kinu? 
Tekmovanje pionirjev v plavanju 
ROKOMET 
Preteklo soboto je organi­
zirala občinska zveza za te­
lesno kulturo Jesenice skupaj 
s plavalnem klubom prven­
stvo pionirjev in pionirk čla­
nov šolskih športnih društev 
občine Jesenice. 
Tekmovanja se je udeleži­
lo 145 plavalcev in plavalk. 
Najštevilnejše sta bila zasto­
pana ŠSD Prežihov Voranc 
in Tone Čufar, na tekmova­
nju pa nista sodelovala ŠŠD 
Kranjska gora in Mojstrana. 
Tekmovanje je bilo dobro 
organizirano, poleg tega pa je 
bilo izredno naklonjeno tudi 
vreme. Zadovoljni so zato za­
puščali plavalni bazen na Je 
senicah, tako tekmovalci ka­
kor tudi organizatorji. Takih 
tekmovanj bi kazalo organizi­
rati še več, kar bo prav goto­
vo ugodno vplivalo na še več. 
ji razmah plavalnega športa. 
REZULTATI: 
mlajši pionirji (50 m pro­
sto): 1. Klemen ČEBULJ — 
T. C. — 0.39,4, 2. Aleš KUNC 
— T. C. — 0.41,1, 3. Murajica 
PAJIC — T. C. — 0.43,0; 
mlajše pionirke (50 m pro­
sto): 1. Milena KOS — Kor. 
B — 0.46,5, 2. Eva ŠTRAVS 
_ p. v. — 0.49,0, 3. Saša JE-
ZERšEK — P. V. — 0.51,1; 
mlajši pionirji (50 m prsno): 
1. Aleš KUNC — T. C. — 
0.46,6, 2. Murajica PAJIC — 
T. C — 0.52,4, 3. Franci KO­
REN — P. V. — 0.52,5; 
mlajše pionirke (50 m prs­
no): 1. Milana KOS — Kor. B. 
— 0.47,8, 2. Eva ŠTRAVS — 
P. V. — 0.50,8, 3. Marjetka 
BICEK — T. C. — 0.52,2; 
starejši pionirji (50 m pro­
sto): 1. Matjaž PRIBOŠIC — 
P. V. — 0.35,7, 2. Zorko RO-
S AH 
Uspešen začetek 
šahovske sezone 
Po poletnih vročih mesecih 
so se šahisti ponovno sešli v 
nedeljo, 2. septembra. Za za­
četek igralne sezone so od­
igrali brzopotezni turnir, ki 
se ga je udeležilo dvajset ša-
histov. 
V soboto, 8. septembra, pa 
so bili naši šahisti v gosteh 
pri koroških šahistih v Fin-
kensteinu, s katerimi so od­
igrali prijateljska turnir na 
enajstih deskah. Izid sreča­
nja je bil neodločen (5!4 : 5Vz). 
Poudariti je potrebno, da je 
v ekipi naših šahistov nasto­
pala predvsem mlada vrsta, 
ki še nima potrebne turnir-
ske rutine. Rezultati srečanja 
na prvih deskah so bili v na­
šo korist, saj sp Janez Paulin, 
Anton Krničar, Janez Ciuha, 
Boris Tramte, Andrej Trat-
njek in Lojzka Pangarc, po­
novno dokazali svojo kvali­
teto šahovske igre. 
Res je, da turnirji oziroma 
srečanja za šahovnico s šahi­
sti iz Finkensteina pomenijo 
bolj prijateljsko izzivanje in 
merjenje moči kot pa pre­
stižno igro, pa vendar šahisti 
ene in druge strani jemljejo 
srečanje zelo resn#>, saj so 
se tokrat srečali ž* št riin 
dvajsetič. JI. 
GELJ — Žir. — 0.36,2, 3. Rado 
CUCNIK — T. C. — 0.37,4; 
'Starejše pionirke (50m pro­
sto): 1. Lavra KOROŠEC — 
P. V. — 0.38,8, 2. Alenka PRI­
BOŠIC — P. V. — 0.52,8, 3. 
Karmen KRSTICEVIC — T. 
C. — 0.52,9; 
starejši pionirji (50 m prs­
no): 1. Matjaž PRIBOŠIC — 
P. V. — 0.41,0, 2. Rado CUC­
NIK — T. C. — 0:46,7, 3. Adolf 
JELENC — T. C. 0.46,8; 
storejše pionirke (50 m prs­
no): 1. Vanda VRDOLJAK — 
P. v. — 0.46,0, 2. Lavra KO­
ROŠEC — P. V. — 0.48,5, 3. 
Mojca KOŠIR — P. V. — 
0.51,0. 
ŠTAFETA 3x50 prosto — 
mlajše pionirke: 1. ŠŠD P. 
Voranc — 2.42.6. 2. ŠŠD.T. 
Cufar — 2.54,1; 
štafeta 3 x 50 prosto — 
mlajši pionirji: 1. ŠŠD T. Cu­
far — 2.12,9, 2. ŠŠD P. Voranc 
II — 2.53,1, 3. ŠŠD P. Voranc 
I — 2.58,4; 
štafeta 3 x 50 prosto — sta­
rejše pionirke: 1. ŠŠD P. Vo­
ranc — 223,8, 2. ŠŠD T. Cu­
far — 3.17,6; 
štafeta 3 x 50 prosto — sta­
rejši pionirji: 1. ŠŠD P. Vo­
ranc — 2.02,5, 2. ŠŠD T. Cu­
far — 2.04,8, 3. ŠŠD Žirovni­
ca — 2.08,0. L. L, 
NOGOMET 
Šenčur : Jesenice 1:0 
V drugem kolu prvenstva 
NPG so jeseniški nogometaši 
v soboto gostovali v Šenčur­
ju, kjer so odigrali prvenst­
veno tekmo s tamkajšnjimi 
nogometaši in srečanje izgu­
bili z rezultatom 1:0 (0:0). 
ss Pomlajeno moštvo Jesenic, 
v katerem je nastopilo kar 
sedem mladincev, je bilo ena­
kovreden nasprotnik izkuše­
nim domačim igralcem, ki so 
v lanskoletnem prvenstvu 
NPG osvojili odlično tretje 
mesto. 
Po prikazani igri in prilož­
nostih, ki so1 jih.imeli, bi go­
stje zaslužili vsaj neodločen 
rezultat, če že ne zmago. Naj­
lepšo priložnost za osvojitev 
vsaj ene točke so zamudili v 
73. minuti srečanja, ko niso 
pri vodstvu domačih 1:0 uspe­
li realizirati enajstmetrovke. 
' Kljub porazu * smo lahko z 
jgro mladega jeseniškega 
moštva zadovoljni, kajti ob­
jektivno gledano je bilo mo­
štvo Šenčurja v tem srečanju 
velik favorit, saj je nastopilo 
pred svojim temperament­
nim občinstvom in na doma­
čem igrišču, iz katerega red­
ko kateremu moštvu uspe od­
nesti točke. 
. Za NK Jesenice so nastopi­
li: Ilič, (Kunšič), Trobič, Ve-
ber, Samardžija, Kramar M., 
Horvat, Kocjan, Karahodžič, 
Grumerac, Donev, Mlakar 
(Zašev). 
V predtekmi glavnega sre­
čanja so jeseniški pionirji 
premagali sovrstnike iz Šen­
čurja z rezultatom 6:1 (2:1). 
Vso tekmo so bili boljši na­
sprotnik in so zasluženo sla­
vili visoko zmago nad svoji­
mi sovrstniki iz Šenčurja. 
Gole so dosegli: Močnik 3 
in Ljujič 3. 
V soboto, 15. septembra 
igrajo člani in pionirji NK 
Jesenice s članskim oziro-na 
pionirskim moštvom KORO. 
TANA iz Kranja. 
KO Š A R K A 
Še ena zapravljena priložnost 
Pet sekund pred koncem 
srečanja med košarkarji' Je­
senic in Marlesa, pri rezulta­
tu 71:70 v korist gostov iz 
Maribora, so domačini imeli 
izredno priložnost doseči 
zmagoviti koš in tako prvič 
v letošnjem republiškem tek­
movanju slaviti zmago.- Toda, 
najprej je met od daleč zgre­
šil Vauhnik, nato so brez po­
trebe zapravili žogo pod ko­
šem nasprotnika, kar je po­
menilo zmago Mariborčanov. 
Domačini so kot je to nava­
da dobro začeli ter večji del 
prvega polčasa vodili z ne­
kaj koši razlike. Gostje so si­
cer imeli višje centre, vendar 
je njihov najnevarnejši igra­
lec Smaka, ki je skoraj naj­
manjši igralec Marlesa, z iz­
redno natančnim skok-šutom 
zadeval koš iz vseh-položa-. 
jev. Jeseničani so prvi del 
tekme odločili v svojo korist 
s točko prednosti in glede na 
niihDvo igro v prvih 20 minu­
tni. «o»i pričakovali da bo io 
po odmoru to razliko še pove­
čali. Toda le nekaj minut po 
začetku drugega polčasa so 
gostje prevzeli igro v svoje 
roke, in prednost Mariborča­
nov se je iz minute v minuto 
večala. Nekaj minut pred 
koncem, ko so gostje vodili 
z desetimi koši razlike je ka­
zalo, da je zmagovalec že 
znan. Toda domačini so v teh 
zadnjih minutah zaigrali na 
vso moč in v nekaj hitrih ak­
cijah zmanjšali rezultat na 
71:70, vendar so lepo prilož­
nost za zmago poceni zapra­
vili. Kljub temu, je treba pri-
znati, da je zmaga gostov po­
vsem zaslužena, saj sta bila 
sodnika bolj naklonjena na­
šim košarkarjem. 
Koše za naše so dosegli: 
Vauhnik 18, Campa 4, Pirih 
18, Vujačič 26 in Šmid 2. 
V' sob%to zvečer ob 19.30 
gostijo naši košarkarji mo­
štvo Vrhnike, ki se bori za 
osvojitev naslova slovenske 
ga prvaka D. 
Tržič B : Jesenice 18:21 
' V soboto, 8. septembra so 
se jeseniški igralci v drugem 
kolu prve gorenjske rokomet­
ne lige v Tržiču pomerili z 
istoimensko B kipo. 
V začetku igre so jeseniški 
rokometaši zaigrali slabše 
kot smo od njih pričakovali. 
Domačinom so dopustili, da 
so jim sledili samo z enim 
golom zaostanka. Nekaj mi­
nut pred koncem prvega pol­
časa jim je uspelo povečati 
razliko za dva zadetka. Toda 
zaradi očitnega navijanja 
sodnika za domačine, je leta 
dosežen rezultat prvega pol­
časa 9:11 v zapisniku spreme. 
nil na 10:11. Ta odločitev pa 
. je Prešerna tako razjezila, da 
je sodniku povedal v obraz 
naj sodi tako kot je treba, ne 
pa da goljufa. Sledila je dis­
kvalifikacija in Prešeren v 
drugem polčasu ni smel več 
igrati. 
Jeseniški igralci so tako na­
daljevali srečanje brez vsake 
rezerve, saj je na tekmo pri­
šlo le sedem igralcev in dva 
vratarja. Kljub temu so go­
stje zaigrali dokaj dobro in 
si v sredini drugega polčasa 
ustvarili celo šest golov pred­
nosti. Toda čimbolj se je tek­
ma bližala koncu, bolj pogo­
sto smo videli nerazumne od­
ločitve sodnika Kuželja v ko. 
rist domačinov. Pred koncem 
srečanja je celo izključil Ba-
golo za pet in Rebolja za dve 
minuti, vendar domačinom 
kljub temu ni uspelo zmaga-
ti. Tekma med Tržičem B in 
Jesenicami se je tako konča­
la z rezultatom 18:21 v ko­
rist Jeseničanov. Sodnik Ku-
želj iz Škofje Loke je sodil 
zelo slabo. 
V jeseniškem moštvu lahko 
zopet pohvalimo vse igralce 
s pripombo, da bodo morali 
v bodoče bolj obvladati svoje 
živce in ne tako ugovarjati 
nenaklonjenim sodnikom. 
Najbolje sta se tokrat izkaza­
la Pogačnik in Prešeren. 
Za Jeseničane so nastopili: 
Krmelj, Šporar, Rebolj, Roz­
man, Šturm, Pogačnik 8, Pre­
šeren 6, Pavlic 3 in Bagola 4. 
To soboto, 15. septembra 
pa bodo Jeseničani odšli v 
Kranjsko goro v goste k isto. 
imenskemu klubu. 
Z. R. 
HOKEJ NA LEDU 
Šest tekem v-tem mesecu 
Iz uprave HK Jesenice so 
nas obvestili, da so sestavili 
koledar hokejskih prireditev 
za mesec september. Vse ka­
že, da bodo ljubitelji hokeja 
nd Jesenicah že kmalu po 
otvoritvi sezone na našem 
drsališču prišli na svoj ra­
čun, kajti Podmežakljo bodo 
gostovala moštva: Aussburg, 
KAC—Celovec, ATSE—Gradec 
in Tesla iz Pardubic. 
Kot je znano bomo letoš­
njo hokejsko sezono na Jese­
nicah odprli to soboto, 15. 
septembra ob 19. uri, ko bo 
na sporedu povratno finalno 
srečanje v okviru tekmovanja 
za alpski pokal med moštvo­
ma Jesenic in Augsburga. Pet 
dni pozneje, v četrtek 20. sep­
tembra pa bo na našem dr­
sališču prvo srečanje v novo. 
ustanovljenem pokalu Kara­
vank, ko se bodo naši hoke­
jisti pomerili s tradicional­
nim nasprotnikom KAC iz 
Celovca, ki bo imel v tej se­
zoni v svojih vrstah dva sov. 
jetska hokejista. V nedeljo, 
23. septembra pa bo na Jese­
nicah na sporedu prva tekma 
v letošnjem tekmovanju za 
Alpski pokal: Jesenice—More­
no. Po daljšem času bo 27. 
septembra pri nas gostovalo 
moštvo ATSE iz Gradca. Te­
kma bo v okviru tekmovanja 
za pokal Karavank. Zadnji 
dve srečanji v tem mesecu 
bosta odigrani: za pokal ev­
ropskih prvakov, ko bodo na 
ledeni ploskvi Podmežakljo 
gostovali prvaki Češkoslova­
ške — moštvo Tesla iz Par­
dubic, ki so rjristali, da odi­
grajo obe tekmi na Jeseni­
cah. 
Že sam začetek letošnje se­
zone kaže,, da bo le-ta izred­
no zanimiva, kvalitetna, pe­
stra in naporna za naše ho­
kejiste. D. 
Zaslužena zmaga 
V Augsburgu 
* Jeseniški hokejisti so v sredo zvečer povsem zasluženo sila 
vili visoko zmago v prvi finalni tekmi za alpski pokal v Augs­
burgu proti istoimenski ekipi z rizultatom 13:6 (3:1, 7:4 3:1). 
Igra jeseniških hokejistov je bila -slasti v drugi tretjini od­
lična. V tej tretjini so pokazali nekattrs pridobitve pri ure­
sničevanju novega načina igre, ki je zahteva trener Afanasijev 
Pri tem je najbolj značilna kolektivna igra. 
Čeprav so visoko zmagali in bili za razred boljši nasprot 
nik, pa so se v igri naših pokazale tudi manjše napake, za ka 
tere vzrok je najverjetneje v pomanjkanju prijateljskih sre 
čanj oziroma v uigranosti. 
Povratna tekma med Augsburgom in Jesenicami bo v so 
boto, 15. septembra ob 19. uri v športni hali Podmežakljo