PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! CLASILO SOCIALISTIČNE STEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, NEDE L S A . 4. JANUARJA 1970 LETO XII.- STEVILKA2 - CENA 50 PAR »DELO« IZHAJA OD MAJA IM PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 8. OKTOBRA IBM USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO I A Boji v Vietnamu se razvnemajo Hanojski tisk poroča, da so borci FNO lani onesposobili 645.000 vojakov SAIGON, 3. jan. (AFP, DPI) — Borci južnovietnamskih osvobodilnih sil so nocoj po hudem obstreljevanju z raketami napadli taborišče ameriških enot 8 km Jušno od Duc Foa ▼ provinci Kwang Ngay na severu Južnega Vietnama. Po besedah vojaškega predstavnika v Saigonu se je napad začel pred polnočjo in je trajal nekaj ur. Oporišče ao zasuli z več kot 60 raketa-mi ter ognjem iz minometal-cev. Po prvem poročilu je padlo 7. ranjenih pa je bilo 12 ameriških vojakov. Razen tega so osvobodilne sile Južnega Vietnama preteklo noč obstreljevale še 9 ameriško-sai-gonskih vojaških oporišč. Ameriške leteče trdnjave B-52 pa so v 4 valovih odvrgle bombe na sovražne cilje v provincah Thai Nin ter Fuo Long ob kam boški meji. Hanoj ska časopisa »Nhan Dan« in »Guan Doi Nhan Dan« sta danes posvetila svoja uvodnika velikim zmagam, ki so jih v preteklem letu izbojevale sile osvobodilne fronte v Južnem Vietnamu. V sestavkih je rečeno, da so juž-novietnamski patrioti preteklo leto onesposobili 645.000 vojakov, od tega 235.000 Američanov- Uspehi v letu 1909 predstavljajo po sodbi uvodničarja trdno podlago za do- Državni svet v LR Kongu Vlada odstopila po kon-prosu delavske stranka, ki ja prevzela oblast BRAZZAVILLE. 3. Januarja (Reuter). — Vlada LR Konga (bivši br:v-zavilski Kongo) je danes odstopila in na njeno mesto bodo izvoliH, kot so uradno sporočili. državni svet. Pričakujejo, da bo predsednik republike major Stari, an Nguabi izvoljen tudi za predsednika državnega sveta, medtem ko bo dosedanji premier Alfred Raul verjetno podpredsednik. Nekateri člani vlade, ki Je danes odstopila. bodo verjetno tudi člani novega državnega sveta. Te spremembe so izvedli po ustanovnem kongresu kongovske delavske stranke, ki je bil prejšnji teden. Kongovska delavska stranka, vedi jo major Nguabi, je formalno pre. vzela oblast prejšnji teden, ko je bila država razglašena za ljudsko republiko. V pismu ob odstopu poudarja premier major Raul. da razglasitev ljudske republike odseva odločnost »kongovskega ljudstva, da si zgradi socialistično družbo«. Zvezna ofenziva v Biafri LAGOS, 3. jan. (AP). Vojaški predsednik vlade v Lagosu je sporočil, da so zvezne nigerijske enote samo 8 do 10 km od Owerrija. zadnjega izmed večjih mest. ki so še pod nadzorom biafr-skih sil. Opozoril je, da zvezne enote že dva tedna obstreljujejo to področje m da lahko zavzamejo mesto Owerrj »kadar hočejo«. Skoraj 50.000 prebivalcev Blaire je zapustilo svoje domove zaradi napredovanja zveznih enot vzhodno in jugovzhodno od Owernja. Ofenziva se je začela pred dvema tednoma. Topništvo in letala nenehno zasipavajo biafr-ske položaje. Ta ofenziva je še poslabšala že tako hud položaj, kar zadeva prehrano biafrskega prebivalstva. Nevarnost lakote je še bolj resna kot dO| slej. Pomanjkanje živil je po-1 vzročilo precejšnjo podražitev hrane. šego še večjih snag v nastopajočem letu. Časopis sovjetske vlade »Izvesti ja« je včeraj obtožil Wa-shlngtnn in saigonski režim, d* sta četverna pogajanja v Parizu o Vietnamu pripeljala ▼ slepo ulico. V komentarju je rečeno, da sta bila Wa-shington in Saigon pod pritiskom svetovne javnosti prisiljena sesti za mizo z nasprotno stranjo, vendar pa nista pripravljena na mirno ureditev problema. »Izvestij a* pišejo. da je poglavitni namen pentagonskib voditeljev sedaj povečati bojne sposobnosti južnovietnamske vojske. Tjmi so zato potrojili število saj-gonskih oficirjev, ki jih vzgajajo in urijo v ameriških oporiščih. Tito čestital Ne Vinu BEOGRAD. 3. jan. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Bras Tito je poslal ob burmanskem državnem prazniku brzojavko s čestitkami predsedniku revolucionarne, ga sveta burmanske unije generalu Ne Vinu. Naserjev obisk v Sudanu KARTUM, 3. jan. (Reuter). Obisk egiptovskega predsednika Naserja v Sudanu je po oceni britanske agencije politično utrdil novi režim in njegovega voditelja El Nu-meirija v Sudanu. Soglasje med Naserjem in Numeiri-Jem je po mnenju dobro poučenih krogov nadomestilo za neuspeh poskusa konference v Rabatu, da bi dosegli vsearabsko politično koordinacijo. Za ilustracijo realnosti takšnega sklepanja navajajo dejstvo, da so Egipt, Libija in Sudan že uvedle vojaško, politično in gospodarsko koordinacijo, kar je Egiptu zagotovilo potrebno varnost na južnih in zahodnih mejah. Izraelci napadli vasi v Libanonu Izraelski vojaki odpeljali 11 civilistov, da bi jih zaslišali zaradi novoletne akcije palestinskih komandosov BEJRUT, 3. jan. (IIP) — Libanonski radio je davi prekinil redno oddajo, da bi objavil uradno sporočilo o sinočnjem izraelskem napadu na libanonski vasi blizu meje. PO NAPADU NA LIBANON — Izraelski vojaki se vračajo po napadu na libanonsko vas Kala. iz katere so odpeljali neke) vojakov in civilistov kot povračilo za ugrabitev nekega Izraelca. Telefoto: UPI „Papirnato“ zlato Mednarodni monetarni sklad razdelil prvo tranšo »papirnatega« zlata v vrednosti 3,414 milijarde dolarjev WASHINGTON, 3. jan. (Reuter) — Mednarodni monetarni sklad je razdelil prvo tranšo »papirnatega zlata«, katerega vrednost je 3,414 milijard dolarjev. To umetno zlato bodo razdelili 104 državam, članicam »»hm. rodnega monetarnega sklada, med njimi je tudi Jugoslavija. Mednarodni monetarni sklad je uradno predlagal povečanje obveznih deviznih kvot svojih 114 držav, članic za novih 7,6 milijard dolarjev. Vsaka država bo dobila papirnatega zlata v vrednosti 16.8 odstotkov svoje kvote v skladu. Največji porabniki tega zlata bodo potemtakem Garaudy odgovarja »Socializem za Francijo ni tisti, ki so ga vojaško vsilili v Češkoslovaški« OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 3. jan. (po telefonu) — Znani francoski marksistični teoretik in puntarski član vodstva KPF Roger Garaudy je včeraj objavil daljše diskusijsko pismo v glasilu KPF »Humanite«, kjer so mu doslej kljub napadom nanj tribuno za odgovor odrekali. Ali bi to spremembo v zadržanju partijskega glasila lahko pripisali dejstvu, da je iz vodstva KPF zaredi bolezni praktično odšel dosedanji partijski generalni sekretar Waldeck Rochet? Ali se dejansko odpira v pripravah za 19. kongres KPF. ki bo februarja, bolj sproščena in odprta diskusija, ki bi že do kongresa pokazala, kakšne smeri na sedanjem prehodu KPF prevladujejo? Značilno je vsekakor, da je uredništvo v pripisu ugotovilo, da ima »sleherni član partije pravico izpovedati svoje teoretično. ideološko in politično stališče v pripravah na 19. kongres«. Prav tako so v pripisu ugotovili, da so po do-errvoru z Garaudyjem umaknili iz pisma dva odstavka »ki nista bila v skladu z normami o odnosu med bratskimi partijami«. Garaudy. M je v začetku svojega pisma pribil, da je bil deležen septembra 1969 lavnega ukora KPF zaradi intervjuja, ki ga je dal jugoslovanski teviji »Komunist«. Je odkril tudi to, da Je v tej zvezi pisal pismo Waldecku Rochetu s popravki na očitke. da pa to pismo ni Mio oblavljeno. Garaudjr Je odločno zavrnil tudi način, kako so v partijskem glasilu nedavno »skazili« glavne teze. ki izhatato iz ntegove nedavno objavljene knjige ROGER GARA UDY »Velika prelomnica socializma«, ki jo je vodstvo KPF obsodilo. Garaudv je zagotovil, da nikakor ni proti programu, še manj proti ciljem KPF. Izrazil je samo misel, da želi prispevati tri osnovne pobude za kongresno diskusijo. 1. Znanstveno analizo o spremenjenih razrednih odnosih v Franclji 1970 glede na razvoj proizvodnih sil. upoštevaje zlasti nove intelektualne tehniške sloje. 2. Jasno orientacijo francoske poti v socializem, upoštevaje dogajanja v mednarodnem komunističnem gibanju. »Zdi se ml absolutno potrebno. da francoskemu liudstvu povemo: socializem, ki ga naša partija želi vzpostaviti v Franci!!, nikakor ni socializem. ki so ga danes vojaško vsilili v CSSR« 3. Jasno deffnictio leni«tič-nega ooimovanin demokra^č-nega socializma ki -»a sestav lia tako eentraU»e-n kot de. janska ''••»nkniri la. BOGDAN POGAČNIK vodilne industrijske države. ZDA bodo dobile 867 milijonov dolarjev. Velika Britanija 410, Zahodna Nemčija 201, Francija 165 milijonov dolarjev. Države v razvoju so zahtevale, da uvedba »papirnatega zlata« pospeši njihov razvoj, ne pa poveča delitev na bogate in siromašne. Vodilne zahodne države niso sprejele tega stališča z utemeljitvijo, da bo krepitev denarne stabilnosti in likvidnosti na svetu, to pomeni« predvsem vodilnih držav, koristila tudi deželam v razvoju. To umetno zlato bodo namreč uporabljali za poravnavanje plačilnega primanjkljaja. Vsaka država katere plačilna bilanca s tujino je negativna, bo lahko dobila devize od države, ki ima pozitivno bilanco in to s posredovanjem mednarodnega monetarnega sklada. Država, ki daje devizna sredstva, bo dobila v zamenjavo ustrezno vrednost papirnatega zlata. Umetno zlato je bilo uvedeno na zadnjem zasedanju mednarodnega monetarnega sklada pred petimi meseci v Washingtonu. Sklenili so, da se skupno razdeli 9,5 milijarde dolarjev- Druga in tretja tranša po 3 milijarde dolarjev bosta razdeljeni 1. januarja 1971 in 1972. Vsaka država dobi z delitvijo papirnatega zlata pravico do avtomatičnega kredita v mednarodnem monetarnem skladu v točno določenih pogojih. Mednarodni monetarni sklad je uradno predlagal povečanje obveznih deviznih kvot svojih 114 držav članic za 7.6 milijard dolarjev. Skupna vrednost deviznih kvot mednarodnega monetarnega sklada, bi se tako povečala na 28.9 milijard dolarjev. Nova kvota Jugoslavije bi znašala 207 milijonov namesto dosedanjih 150. Četrtina dela nove kvote mora biti naložena v rezervnem zlatu. Ta predlog mora dobiti 85-odstot-kov glasov v mednarodnem monetarnem skladu, ki se določa na podlagi deleža vsaka rm INVESTICIJSKI BI ROJI TRBOVLJE tel.80 402 ENGINEERING države v zalogah mednarodnega sklada. Glasovanje bo 9. februarja. ZDA bi bile še naprej na prvem mestu s kvoto 6,7 milijard dolarjev, druga bi bila Velika Britanija z 2,8 milijard, tretja pa Zahodna Nemčija 1,6 četrta Francija z 15, Japonska pa bi s petega mesta spodrinila Indijo z 1,2 milijarde dolarjev, medtem ko bi znašala nova kvota Indije le 940 milijonov dolarjev. Libanonsko sporočilo navaja. da je enota izraelskih motoriziranih sil streljala na libanonsko vojaško opazovalnico v vasi Tali Nahas, na južnem delu meje. Libanonsko topništvo, pravi nadalje sporočilo, je na streljanje odgovorilo m tri izraelske vojake ubilo. Sovražnik je zatem poslal v boj nove okrepitve in obkolil žandar-merijsko postajo ter zajel njeno posadko. V istem Sasu so se izraelske sile infil-trirale v vas Kfar Kala, bli-Tali Nabaše, in odpeljale enajst civilistov. Tudi v Tel Avivu so objavili podrobno sporočilo o tem izraelskem napadu. V njem Je med drugim rečeno, da so v prvi operaciji v vasi Kala, ki je poldrugi kilometer globoko na libanonskem ozemlju, Izraelci odpeljali 11 civilistov. Trdijo, da jih bodo zaslišali v zvezi z neko novoletno akcijo palestinskih komandosov, ko so iz izraelske obmejne vasi odpeljali nekega stražarja. Izraelska Inačica navaja, da so Ulja-nonci šele na koncu akcije streljali iz minometov. V istem času, pravi nadalje sporočilo, je skupina izraelskih vojakov prišla na po-litijsko postajo in tam zajela 10 libanonskih vojakov. Iz-raelti so nato postajo razstrelili. Sporočilo na koncu poudarja, da Izraelci v obeh napadih niso imeli izgub. UPI poroča, sklicujoč se na dobro poučene vire, da bo delegacija palestinske organizacije Al Fatah prihodnje dni obiskala Moskve, kjer se bo pogovarjala s funkcionarji sovjetske vlade in partije. Ta organizacija je 31. decembra slavila petletnico delovanja z vojaškimi manevri v vzhodni Jordaniji. Poročajo tudi, da je pred-stavnik organizacije Al Fatah danes zavrnil predlog nekaterih velikih sil o ustanovitvi palestinske države, ki bi bila sestavljena od sedaj okupiranega ozemlja na zahodni obali Jordanije in na območju Gaze. Reuter in UPI poročata, sklicujoč se na dobro poučene vire, da so izraelski komandosi ob napadu na egiptovsko vojaško oporišče v Ras Gharihu 27. decembra zaplenili sedemtonsko premično radarsko postajo sovjetske izdelave in jo prenesli na izraelsko stran. Libanonski časopis »Al Ha-vadis« piše, da Egipt kupuje orožje v vrednosti skoraj 350 milijonov dolarjev, vendar ne od Sovjetske zveze. Nič pa ne pove, od katere države, niti tega, ali gre za zahodno ali vzhodno državo. Stevvart obišče Bruselj LONDON, 3. januarja (AP) — Britanski zunanji minister Michael Stewart in njegov pomočnik George Thomson se bosta 9. in 10. januarja udeležila v Bruslju zasedanja sveta zahodnoevropske unije. Desetega'januarja bo v Bruslju tudi sestanek članov komisije skupnega evropskega trga. Pričakujejo, da bo minister Stevvart poročal zahodnoevropskemu svetu o pogovorih predstavnikov štirih velikih sil o krizi na Srednjem vzhodu in onigerijski državljanski vojni. Opazovalci pričakujejo, da bo Francija nadaljevala enajstmesečni bojkot dela zahodnoevropske unije. Posredovanje med Riadom in Adenom KAIRO, 3. jan. (TASS) — Saudska Arabija se strinja, da Irak in Alžirija posredujeta v rešitvi obmejnega spora med Saudsko Arabijo in IR Južni Jemen. Spor je izbruhnil v začetku decembra zaradi oaze Al Vadi. Še sedem potresov Džemal Bijedič: Prizadeta Banjaluka kljub težavam ni demoralizirana BANJALUKA, 3. jan. (Tanjug) — Banjaluko sta danes obiskala predsednik skupščine BiH Džemal Bijedič in sekretar CK ZK BiH Hamdija Pozderac. Obiskala sta lesni kombinat »Vrbas«, ki ga je potres na starega leta dan hudo poškodoval ter tovarno celuloze. Ogledala sta si tudi naselje vagonov in postajo za prvo pomoč, ki je po nedavnem potresu neuporabna. Po obisku mesta sta se Bijedič in Pozderac udeležila sestanka v občinski skupščini, na katerem ju je predsednik Živko Babič podrobneje «*"nnnil s položajem v mestu po potresu 31. decembra lani ui z. januarja letos. Na tiskovni konferenci je predsednik republiške skup ščine Bijedič izjavil med dru- gim, da so v minulih dveh mesecih v Banjaluki in okolici zares mnogo storili. Zadnja dva potresa pa sta mnoge stvari obrnila na glavo. Tisto, kar so predvidevali, da bodo v januarju storili na področju obnove, prosvete. • Nadaljevanje na zadnji strani Afera-adacta Zadeva s topnjačami se razblinja, kakor da se ni zgodilo nič posebnega PARIZ, 3. jan. (Tanjug) — Nepričakovano in precej hitreje, kot je bilo misliti, je francoska vlada cher-bourško afero, kot kaže, dala ad acta. To potrjuje tudi nenehno ponavljanje radia in televizije, da je »zadeve praktično konec«. Značilno je, da meni tudi Izrael. Po informacijah je bil včerajšnji pogovor francoskega zunanjega ministra Schumanna z izraelskim veleposlanikom v Parizu Eytanom za francosko stran bolj priložnost za »obžalovanje« kot pa protest zaradi »ugrabitve« ladij iz cherbourškega pristanišča. Značilno je tudi, da je suspenz dveh visokih funkcionarjev francoskega obrambnega ministrstva, neposredno odgovornih za »ugrabitev« topnjač, brž pospremilo tudi pojasnjevanje, iz katerega izhaja, da oba obdolžena ne smeta biti kaznovana oziroma odstranjena s položaja. Cherbourška afera se razblinja, kot da se v franco-sko-izraelskih odnosih ni zgodilo nič posebno velikega. »Odločni ukrepi francoske vlade zastran petin topnjač potrjujejo nekaj pomembnih stvari v francoski politiki na Srednjem vzhodu«, piše danes kairski Al Ahram. Ti ukrepi, je rečeno v komentarju »pričajo, da embargo, ki ga je Francija vpeljala na prodajo orožja Izraelu, ostaja, in da ga tudi v prihodnje ne bodo odpravili.« Cherbourški incident s petimi raketnimi topnjačami je taval ostro reagiranje sovjetskega tiska. Le ta naziva ugrabitev banditsko dejanje in dokaz o novi stopnji eskalacije izraelske agresivnosti. Današnja »Pravda« opominja, da so te ladje opremljene z raketami »morje—morje« in da so namenjene krepitvi vojnega ladjevja, ki je bilo doslej najšlbkejša plat izraelskih oboroženih sil. Makarios na poti po Afriki NIKOZIJA, 3. januarja (AP, UPI, AFP) — Ciprska vlada je sinoči ukazala policiji, da poveča varnostne ukrepe v vladinih ustanovah. To so ukazali potem, ko so iz bakrenega rudnika pri Limaso-lu ukradli velike količine eksploziva. To je storila skupina osmih, za zdaj neidentificiranih ljudi. Tatovi so prerezali telefonske žice in zagrozili pazniku, da ga bodo ubili, če bo policijo obvestil o kraji, preden bo poteklo 24 ur. Ciprski predsednik Makarios je po enodnevnem obisku v Atenah, kjer se je pogovarjal s predstavniki grške vlade o ciprskem problemu, odpotoval v Tanzanijo. Za eno uro se je ustavil v Adis Abebi in se pogovarjal z etiopskim cesarjem Selasi-jem. GNEČA NA MARIBORSKEM POHORJU — Vzpenjača, U Je vse praznične dni obratovala neprekinjeno, je v soboto prepeljala okoli 4000 smučar jev in izletnikov. Pred spodnjo postajo je bila čez dan tudi do kilometer dolga kolona avtomobilov. Foto: B. Čerin Skoki cen v stanovanjski gradnji Strokovnjaki trdijo, da je skokovito naraščanje cen novih stanovanj eden izmed najtrših orehov v stanovanjskem gospodarstvu. Cene novih stanovanj rastejo pri nas tako hitro kot v nobeni državi, malo hi našli tudi pri nas proizvodov, kjer so cene tako »podivjale« kot pri stanovanjih. Čeprav smo v zadnjem desetletju povečali delež denarja za stanovanjsko gradnjo kar za 400 odstotkov, smo v istem času povečali obseg stanovanjske graditve le za 49 odstotkov. Nedavno smo slišali, da je v ljubljanski regiji cena povprečnega kvadratnega metra stanovanjske površine že presegla 2300 dinarjev. V razvitih deželah menijo, da so cene primerne takrat, ko doseže kvadratni meter stanovanja povprečni mesečni dohodek zaposlenih. že samo ta podatek kaže na očitna neskladja med cenami naših stanovanj in osebnimi dohodki zaposlenih. Seveda problem cen stanovanj ni enostaven, prav tako si ne smemo delati utvar, da ga lahko rešimo v nekaj mesecih. Nedvomno prispevajo k divji rasti cen stanovanj znaten delež splošne inflacijske težnje, kakor tudi vrsta odprtih praktičnih in sistemskih vprašanj. Bržkone bi bila ta pereča problematika vredna skrbne analize, seveda ne takšne, ki bi se vlekla nekaj let, marveč dovolj hitre, da bi lahko začeli odločneje ukrepati. že precej časa poslušamo trditve, da v stanovanjski graditvi najbolj šepamo na področju racionalne organizacije, družbenih akcij, samoupravnih dogovorov. Nekateri so do organiziranih družbenih intervencij dokaj hladni, da vsa reč močno diši po administriranju. Toda če vemo, da stanovanj ne moremo intervenejisko uvoziti, da je primanjkljaj v Sloveniji več kot 50.000 stanovanj in da je na »stanovanjskem trgu« še vedno ogromno povpraševanje, pa dokaj skromna ponudba, potem je menda kot na dlani, da trg sam ne more rešiti vrste zapletenih vprašanj, marveč da so potrebne tudi usmerjene družbene akcije. če so naše poglavitne hibe zlasti organizacijske narave, potem bi se morali na vseh ravneh v prihodnosti usmeriti predvsem k tem ključnim vprašanjem in jih skoraj permanentno razreševati. Zal lahko ugotovimo, da smo se v zadnjem obdobju kar naprej vrteli okrog istih vprašanj, v sistemu smo postali močno statični, organizacijsko skoraj negibni. Veliko sil je šlo v nič na obrobr;h problemih, v teoretiziranju, frazarjenju in praznem govoričenju. Zatorej v prihodnosti bolj načrtno, zavzeto in učinkovito k razreševanju ključnih problemov stanovanjske graditve. IGOR PREŠERN Novi imenovanji v narodni obrambi Miloš Sumonja imenovan za namestnika državnega sekretarja za narodno obrambo, Viktor Bubanj pa za načelnika JLA BEOGRAD, 3. jan. (Tanjug) — Kot smo te poročali v včerajšnji 5. in 6. izdaji Dela. je bil z ukazom vrhovnega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije Josipa Broza Tita imenovan za namestnika državnega sekretarja za narodno obrambo generalpolkovnik Miloš Sumonja, dosedanji načelnik generalštaba JLA. Z istim ukazom je bil za načelnika generalštaba JLA imenovan generalpolkovnik letalstva Viktor Bubanj. dosedanji poveljnik vojnega letalstva in protiletalske obrambe. MiloS Sumonja se je rodil leta 1913 c Tušilovicih pn Karlovcu, kjer je pred vojno končal učiteljišče. Po vojni je končal viSjo vojaško akademijo »Frumen v SZ. Takoj po okupaciji driave MILOS SUMONJA se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Januarja I. 1942 je stopil v prvi kor-dunski odred, aprila istega leta je postal operativni oficir grupe kordunskih odredov. Konec l 1942 ie postal komisar, nato poveljnik 5. kordunske brigade. Konec leta 1943 je bil imenovan za poveljnika S. korpusa narod-roosvoboddne vojske. Ob koncu vojne je bil poveljnik 4. korpusa. Po vojni je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v JLA. Bil je komandant armade, načelnik uprave v generalštabu JLA, načelnik kabineta vrhovnega poveljnika oboroženih sil in poveljnik splitske armadne oblast’. Odlikovan je bil ž redom narodnega heroja in drugimi visokimi odlikovanji. Viktor Bubanj se je rodil leta 1918 v Fužinah pri Delnicah v Gorskem Kotam. Pred vojno je bil gradbeni tehnik. Končal je tudi pilotsko Solo v Pančevu. Med vojno je končal pilotsko šolo v VIKTOR BUBANJ Sovjetski zvezi, po vojni pa višjo vojaško letalsko akademijo v Beogradu. Član ZKJ je od januarja 1938. V NOV je stopil 15. oktobra leta 1941. Bil je poveljnik prvega odreda primor-sko-goranskih oddelkov, v jeseni leta 1942 poveljnik 6. hrvatske brigade, v začetku leta 1943 poveljnik druge brigade 13. primorsko-goranske divizije: po končanem šolanju v SZ je bil oktobra 1945 imenovan za poveljnika 2. letalske divizije. Po vojni je opravljal dolžnosti načelnika štaba poveljstva vojnega letalstva, poveljnika letalskega korpusa, namestnika poveljnika vojnega letalstva, od leta 1965 pa je poveljnik vojnega letalstva in protVetalske obrambe ter pomočnik državnega sekretarja za narodno obrambo. Odlikovan je z redom na-rodn^aa heroia in drugimi visokimi odlikovanju Zahvala Rdečega križa Slovenije Vsako leto je več prebivalcev Slovenije, ki aktivno sodelujejo z organizacijo Rdečega križa na način, da ji darujejo svoj čas. znanje in materialna sredstva. V letu 1969 je sodelovalo v akcijah in dejavnosti Rdečega križa Slovenije več kot 500.000 prebivalcev naše republike. Zato želi izreči republiški odbor Rdečega križa Slovenije v imenu osnovnih, šolskih in občinskih organizacij RK zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali, da je organizacija Rdečega križa Slovenije lahko izpolnjevala programske naloge in organizirala številne dejavnosti v korist ljudi. Zlasti se republiški odbor RKS zahvaljuje vsem prostovoljnim strokovnim sodelavcem — predavateljem. vsem darovalcem oblačil, obutve in posteljnine, vsem darovalcem denarnih sredstev, vsem krvodajalcem. vsem obiskovalcem tečajev in predavanj RK. Posebno gre zahvala televiziji, radiu in tisku, ki je vse leto ustvarjalno pomagal pri vseh akcijah RKS. Članom in prijateljem Rdečega križa želimo srečno in uspešno novo leto 1970. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Prihodnji teden v skupščini SRS Predloga za izdajo zakonov o javnih cestah in organizaciji prevoza LJUBLJANA, 3. januarja — Trije odbori bodo prihodnji teden razpravljali o predlogu. naj bi izdali zakon o javnih cestah in zakon o organizaciji pustnega prevoza a motornimi vozili. O tem bosta razpravljala oba odbora za proizvodnjo in blagovni promet, se pravi gospodarskega tn republiškega zbora, ter odbor RZ za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Ta odbor bo med drugim razpravljal tudi o pedlogu za izdajo zvočnega temeljnega zakona o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Odbor SZZ bo nadaljeval napravo o delovnem osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju, skupščinska komisija za vprašanja mednarodnih odnosov pa ima na dnevnem redu problematiko odnosov SFRJ s sosednjimi državami. V. J. Delo odborov izvršnega sveta LJUBLJANA, 3. januarja — V prvem tednu letošnjega leta bodo odbori izvršnega sveta Slovenije imeli več sej. Tako bo odbor za znanost, kulturo in prosveto med drugim obravnaval predlog zakona o prenosu ustanoviteljskih pravic nasproti pedagoškemu institutu na univerzi v Ljubljani, poročilo začasne komisije za proučitev razmer v Drami SNG v Ljubljani ter stanje v operi SNG. nadalje informacijo o delu v zvezi z razvojem slovenske edukativ-ne televizije, predlog za u-stanovitev centralne družboslovne knjižnice ter informacijo Narodnega muzeja v Ljubljani o nadaljnjem obstoju muzejske zbirke na Blejskem gradu. Odbor izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna vprašanja bo razpravljal o programu dela v I. polletju 1970, še posebej pa v januarju. Najvišja ocena za »Bitko na Neretvi« ZAGREB, 3. jan. (Tanjug) — Komisija za ocenjevanje filmov republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti Hrvatske — v njej je 15 uglednih književnikov, filmskih delavcev, kritikov in javnih delavcev — je d«.ia najvišjo oceno filmu režiserja Veljka Bulajiča »Bitka na Neretvi«. Od 150 možnih točk za en film je komisija s tajnim glasovanjem dala »Bitki na Neretvi« 141 točk. To je doslej najvišja ocena, ki jo je ta komisija dodelila kakemu filmskemu delu. Krvodajalske akcije v januarju Krvodajalska akcija v Ljubljani: 5., 6., 7., 8. in 9. januarja 1970. Krvodajalska akcija Ljubljana — Moste: 12- in 13. januarja 1970. Krvodajalska akcija Ljubljana — Center: 14., 15. in 16. januarja 1970. Krvodajalska akcija Ljubljana — šiška: 20., 21. in 22. januarja 1970. Krvodajalska akcija Ljubljana — Bežigrad: 23., 29. in 30. januarja 1970. Bosenska Krajina: doslej 130 milijonov din pomoči Za nakup prikolic, pomoč družinam in vzdrževanje evakuiranih otrok so lani porabili 77 milijonov dinarjev BANJALUKA, 3. jan. (Tanjug) — Bo Kre- i Freiburgu 10.000 mark. Novo- ditne banke iz Banjaluke je do 31. decembra dobila • zel andski Rdeči križ je znova Bosenska Krajina na račun pomoči ob potresu več kot 130 milijonov dinarjev. Od tega je iz sredstev federacije 78 milijonov 900 tisoč dinarjev, delovne in druge organizacije pa so poslale 52,481,200 dinarjev, vštervši ▼ to vsoto tudi 3,546.000 deviznih dinarjev. Do 31. decembra so od tega denarja porabili za nakup prikolic. podelitev denarne pomoči družinam in za vzdrževanje evakuiranih otrok 77,251.000 dinarjev. Obenem so gospodarskim organizacijam odobrili 12 milijonov 455.000 dinarjev avansa za saniranje škode. Iz štirih prizadetih občin Bosenske krajine: Banjaluke, Laktašov, Celinacov in Sken-der Vakufa so Kreditni banki poslali do zdaj 36.300 prošenj za dodelitev potrošniških Množičen nakup televizorjev Jugoslovani so jih tik pred novim letom kupili okoli 80.000 NIS, 3. januarja (Tanjug) — Čeprav še ni poročil iz vseh potrošniških centrov računajo, da so Jugoslovani tik pred Novim letom kupili približno 80.000 televizorjev E-lektronske industrije v Nišu. Razlog za tako množičen nakup televizijskih sprejemnikov je nedvomno 25-odstotna pocenitev, ki bo veljala do 10. januarja. Elektronska industrija je tako prišla do 100 milijonov dinarjev, občutno se je rešila zalog, denar pa bo porabila za nadaljnji razvoj proizvodnje in kar je najvažnejše, za likvidno poslovanje. Proizvajalec je rok prodaje po znižanih cenah določil na 10. januar. Ta sklep pa je bil sprejet v času splošnih zahtev po zvišanju cen, zlasti v barvasti :n črni metalurgiji. Predstavniki Elektronske industrije Niš so takrat izjavili, da daljšega roka ne morejo postaviti zaredi svojih kooperantov, med njimi pa je največ proizvajalcev barvaste in čme metalurgije. Glede na stališča v zvezni skupščini o zahtevah po povečanju cen ni izključeno, da bi Elektronska industrija po 10. januarju določila nove cene televizijskih sprejemnikov. Seveda pa bodo te cene odvisne od cen izdelkov njenih kooperantov. Beograjski umetniki gostujejo v Zagrebu ZAGREB, 3. jan. (Tanjug) — Več kot 300 beograjskih umetnikov je prispelo na tridnevni obisk v glavno mesto Hrvatske. Člani dramskega. opernega in baletnega ansambla Narodnega gledali, šča iz Beograda se bodo predstavili zagrebškemu občinstvu s svojimi najboljšimi stvaritvami v preteklem letu. Dramski ansambel bo že nocoj izvedel v hrvatskem narodnem gledališču Glisičevo komedijo »Podtaknitev«. kreditov. V celoti so jih rešili okrog 23.000 in dodelili za 232.786 dinarjev posojil. Pomoč prizadetemu prebivalstvu Bosenske Krajine še naprej prihaja tudi iz tujine-Predstavnik zahodnonemške družbe Prochand je izročil jugoslovanskemu konzulu v Led na Donavi in Dravi OSIJEK, 3. jan. — (Tanjug). Po besedah direktorja splošnega podjetja za vodno gospodarstvo v Osijeku ing. Danijela Maratovca, pokriva led na Donavi od madžarske meje do Vuhovara 20 do 30 odstotkov vodne površine. Na tem delu Donave razbijajo led štirje madžarski ledolomilci, na podlagi sporazuma vodno gospodarskih strokovnjakov Jugoslavije in Madžarske. Zlasti so pozorni na rečni ovinek pri Dalju, ki je, kakor zatrjujejo, najbolj ogroženo mesto na Donavi. Tudi na Dravi je led prekril približno 20 do 30 odstotkov rečne površine. Računajo pa, da bodo večje težave z letom šele nastale, zlasti še. če bo še nadalje tako mrzlo. V Nišu pomanjkanje kurilnega olja NIS, 3. jan. (Tanjug). — V Nišu in drugih mestih v jugovzhodni Srbiji je iz dneva v dah večje pomanjkanje kurilnega olja. Pred bencinskim črpalkami so nepregledne vrste ljudi, ki čakajo na olje. Tako se ponavlja podoba iz lanske zime. čeprav so distributerji slovesno obljubili, da bodo zagotovili dovolj kurilnega olja in da bo preskrba normalna. Ljudem so celo priporočili, naj nikar ne kupujejo zalog. Med novoletnimi prazniki pa so ljudje, ki so nasedli tem nasvetom, morali namesto kurilnega olja kupovati diesel—gorivo, ki je dvakrat dražje. Se sreča, da je bilo tega dovolj. Lani nakopali 1.825.000 ton premoga TRBOVLJE, 5- jan. — Rudarji v zasavskih premogovnikih so v prejšnjem letu nakopali 1,825.000 ton premoga. To je 5.000 ton več, kot so planirali. V decembru so nakopali v zasavskih premogovnikih 167.300 ton premoga. Proizvodni načrt zasavskih premogovnikov predvideva za letošnje leto proizvodnjo 1.850.000 ton premoga. Zasavski rudarji so danes med prvimi v Zasavju začeli po novoletnih praznikih z rednim delom. Rudniki obratujejo v vseh treh izmenah. P- B. OGLAŠUJTE V DELU dodelil 2000 dolarjev. Namesto novoletnih čestitk je kemična tovarna Milan Blago jevid iz Lučanov dala Banjaluki 3000 dinarjev pomoči. Inštitut za mehanizacijo kmetijstva v Beogradu je namesto novoletnih čestitk poslal kmetijskemu zavodu v Banjaluki 500 dinarjev. Namesto otrokom članov svojega kolektiva je osnovna organizacija sindikata kemične industrije Pančevo poslala darila otrokom Banjaluke. To je že tretja pomoč', ki jo je poslal ta kolektiv Bosenski Krajini. Najprej je dal obleke in hrano v vrednosti več kot 50.000 dinarjev, odrekel pa se je tudi enodnevnemu zaslužku vseh članov kolektiva v korist Banjaluke. Letos bo več nafte in plina Večjo proizvodnjo zagotavljajo novi viri v Mo* Slavini in Podravini ZAGREB, 3. jan- (Tanjug). — Na naftnih nahajališčih v Podravini in Posavini bodo letos načrpali za domače rafinerije 24 milijona ton nafte1 ali 10 odstotkov več kot lani. Po prejšnjem razvojnem načrtu INE je bilo predvideno, da bi v letu 1970 kombinat načrpal dva milijona ton nafte. Po izjavi vršilca dolžnosti generalnega direktorja INE inž. Stjepana Zinida bo največ nafte dalo nahajališče 2utica pri Ivanjičgradu, ki po desetih letih primata sosednega Stružca postaja največje naftno nahajališče v državi. Zutica bo dala letos skoraj 650.000 ton nafte, čez dve leti pa več kot milijon ton. Povečano proizvodnjo v tem letu zagotavljajo tudi novi viri nafte v Moslavini in Podravini. INA je pripravila dolgoročni načrt raziskav tudi v drugih krajih države, predvsem na Jadranu, kjer bodo že to pomlad prvič začeli vrtati na odprtem morju. Tudi proizvodnja plina bo v tem letu večja. Strokovnjaki specializiranega obrata INE — Naftaplina — predvidevajo, da bodo za potrebe industrije in gospodinjstev zagotovili 470 milijonov kubičnih metrov plina ali desetkrat več kot pred petimi leti- Smrt v steni Brane Na novega leta dan m je ponesrečil Nino Slatnar iz Pulja KAMNIK, 3. jan. — V steni Brane, imenovane Sije, je 1. januarja izgubil življenje 24-letni Nino anwini‘ iz Pulja, študent fizike, matematike in astronomije v Beogradu. Za novo leto se je podal na Kamniško sedlo s prijateljem, prav tako študentom, Ivico Granado iz Dubrovnika. V koči na Kamniškem sedlu je Slamar srečal in se spoznal z Andrejem Štajnerjem iz Domžal. Domenila sta se, da kreneta po polnoči v steno Sije. Vrha nista dosegla zaradi slabe opreme in sta zato začela sestopati. Pri tem pa je Slamar nesrečno omahnil kakih 400 m v globino. Adrej Štajner je odšel v Kamniško Bistrico in obvestil o nesreči gorske reševalce, ki so takoj odšli iskat ponesrečenca. Vendar prvega dne ponesrečenca niso našli in so zato nadaljevali iskanje naslednji dan, ko so se bolje opremili in si oskrbeli brano. Dva izmed reševalcev sta sestopala v isti smeri kot ponesrečenec in njegov znanec Štajner. Uspelo jima je najti najprej nekaj Slamarjeve opreme, okrog 17. ure pa še smrtno ponesrečenega alpinista. TONE SMOLNIKAR Umrl za posledicami nesreče CELJE, 3. januarja — Včeraj ob 18.40 je v celjski bolnišnici umrl Franc Smrdel iz Celja, ki ga je 31. decembra (ko je prečkal cesto) podrl voznik osebnega avtomobila Rafael Bezovšek. V. G. Zemeljski vdor na progi Sarajevo —Mostar MOSTAR, 3. jan. (Tanjug). — Železniški promet na progi Mostar—Sarajevo je pretrgan med Grabovico in Drežnico. Včeraj ob 0.40 je namreč tovorni vlak št. 94 naletel na zemeljski vdor, ki ga je povzročilo deževje in taljenje snega. Nesreča ni terjala huje poškodovanih. Reševalne ekipe že 38 ur poskušajo odstraniti zemeljski plaz s proge, vendar pa še zmeraj brez uspeha. Zemljišče je razmehčano, zaradi česar stoji dvigalo na nestabilnih tleh. Ni še znano, kdaj bo promet spet stekel. V mostarski železniški sekciji pravijo, da si bodo prizadevali očistiti progo v teku dne. Potnike med Mostarjem in Kanjicom prevažajo sedaj z avtobusi. Svet delovne skupnosti Biroja in Poslovne enote Poslovnega združenja RUDIS rudarsko industrijska skupnost TRBOVLJE razpisuje v smislu 44. člena Statuta RUDIS-a naslednja delovna mesta: Bogato izročilo slovenstva Koroški kulturni dnevi v Celovcu so z jasno opredeljenim sporedom opozorili na potrebnost takšnega shajanja — Postanejo naj stalna srečanja CELOVEC, 3. jan. — Tik ob izteku minulega leta so koroški Slovenci v Celovcu priredili svoje kulturne dneve, tridnevni simpozij (28., 29. in 30. decembra), ki je po daljšem premoru z jasno opredeljenim sporedom, predvsem pa z veličastnim obiskom opozoril na potrebnost takšnega shajanja, v tem okviru pa tudi možnost čim enotnejšega nastopa vseh koroških Slovencev. Koroški kulturni dnevi, ki so se jih kot predavatelji udeležili mnogi znanstveni strokovnjak! iz Ljubljane, kljub obšimosti načetih tem seveda niso mogli odgovoriti na vsa vprašanja. narobe, plodna debata po vsakem referatu je odkrivala zmeraj nova vprašanja, tako da je več kot primemo, da postanejo dnevi tradicionalno srečanje koroških Slovencev. Nemogoče je v kratkem poročilu zajeti vse bogastvo povedanih misli s toliko področij, ki so bila obravnavana, in obravnavana so bila domala vsa področja, ki zadevajo življenje ne.tega naroda. Takšno poročilo ne bi bilo samo zelo obširno, marveč tudi ne bi bilo popolno, če ne bi obsegalo vseh referatov. teh pa je 23. Kolikor je bilo tudi predavateljev. Potemtakem prepustimo zborniku, ki ga nameravajo izdati v Celovcu s sodelovanjem ljubljanskih institucij, da bo spregovoril podrobno o vsem, kar je bilo povedano v treh dneh. mi pa tokrat opišimo, kdo je o čem govoril, kolikemu avditoriju in s kolikšnim uspehom. Prvi je predaval Vladimir Klemenčič iz Ljubljane, in sicer o sodobnih spremembah socialne in gospodarske strukture na Koroškem. Njegove besede, podprte z mnogimi avtorjevimi opažanji s popotovanja po Koroškem, so zbudile živahno debato in tu-| di razdelile pričujoče poslušalce. ki niso bili enotni glede vseh procesov v tako ime-novani industrijski družbi. V nedeljo popoldne so pred kakimi 80 poslušalci (vseskozi jih je bilo v eni izmed predavalnic Delavske zbornice toliko, vendar pa so se po interesih menjavali, tako da je bilo v resnici poslušalcev mnogo več > predavali Bogo Grafenauer. Fran Zwitter in Tone Zorn iz Ljubljane ter domačin Valentin Inzko. Naslovi njihovih predavanj po vrsti so bili: Položaj Karantanije v 9. in 10. stoletju in njena kulturna funkcija. Zgodovinski razvoj prebivalstva na Koroškem in njegove socialne osnove. Nekaj pogledov na slovensko koroško vprašanje v polltUd in publicistiki po letu 1925 in Publicistično delovanje Andreja Einspielerja. Medtem ko so vsa našteta predavanja vžigala zaradi strokovne poglobljenosti, pa je moral Zornov prikaz zbuditi enoten revolt zoper vin-dišarsko teorijo in zlasti zoper obstoj vindlšarskega je-sika. ki naj bi po nekaterih nestrpnih mnenjih zanamo-val poseben narod na Koroškem. Ponedeljek je bil namenjen razvoju slovenskega jezika in književnosti na Koroškem. Tine Logar iz Ljubljane Je imel predavanje Slovenska koroška narečja — zgodovinska vez med Slovenci tostran in onstran Karavank. Pavel Zdovc, lektor na dunajski univerzi, je govoru o modemi vokalni redukciji v podjunskem narečju. France Bezlaj Iz Ljubljane Je obdelal arhaizme v koroških narečjih, Breda Pogorelec iz Ljubljane pa Je obširneje spregovorila o deležu Koroške pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Ob slednjem je bUo veliko pobud za nadaljnja proučevanja na morebitnih prihodnjih srečanjih v okviru koroških kulturnih dni. V literarnem pregledu je najprej govoril Erik Prunč, asistent na graški univerzi, o slovenski koroški literaturi do leta 1848, Jože Koruza iz Ljubljane o starejši slovenski koroški drami, France Zadravec iz Ljubljane o problemu narodne zavesti v prozi Prežihovega Voranca in Matjaž Kmecl o novejši slovenski literaturi na Koroškem. Nekateri se niso strinjali s Kmeclovo opredelitvijo oziroma vključitvijo zdomskega (emigrantskega) elementa v slovensko koroško literaturo in tudi ne z njegovo oceno glede večjega ali manjšega političnega in kulturniškega razkola med koroškimi Slovenci. Spored zadnjega dne so izpolnila tale predavanja: Starejša koroška umetna glasba (Marjan Hfifler iz Ljubljane), Srednjeevropski okviri slovenske in posebej koroške ljudske glasbe (Valens I Vodušek iz Ljubljane), Ko-1 roška ljudska pesem danes (France Czigan iz Celovca), Slovenska koroška ljudska pravljica (Milko Matičetov iz Ljubljane), Slovenska pripovedka na Koroškem (Pavle Zablatnik iz Celovca), Koroška umetnost v slovenskem okviru (Nace Sumi iz Ljubljane), Tipološke povezave v romanski arhitekturi tostran in onstran Karavank (Marijan Zadnikar iz Ljubljane), Pozno srednjeveško slikarstvo na Koroškem (France Stele iz Ljubljane) in Koroška gotska plastika (Emilijan Cevc iz Ljubljane). Ze samo naštete obravnavane teme iz kulturnega in gospodarsko političnega življenja Slovencev na Koroškem ter zgodovinski orisi o razvoju jezika in splošnega snovanja, ki se je vedno povezovalo s slovenskim širšim zaledjem in kajpada s spremljajočim nemškim vplivom, so dali izhodišče za zelo optimistično oceno bogate prireditve, ki bo nedvomno odmevala do naslednjega podobnega srečanja. Ali bodo prihodnji kulturni dnevi čez leto dni, to je v plebiscitnem letu, ali pozneje, o tem se v Celovcu še niso podrobno pogovorili, vsesplošna zavzetost za redna zborovanja, M bodo odslej bolj specializirana, pa je bila preočitna, da bi mogli mimo nje. Od rednejših stikov kulturnih delavcev s te in one strani državne meje pa je odvisno, ali se bodo srečanja obogatila še z drugimi kulturnimi prireditvami in z izdajanji ustreznih publikacij. J. Z. 1. glavnega inženirja sektorja za izgradnjo objektov Poslovne enote RUDIS-a 2. glavnega inženirja študijskega sektorja Poslovne enote RUDIS-a 3. direktorja finančnega sektorja Poslovne enote RUDIS-a Kandidati za navedena delovna mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1. Strokovnost: Visokošolska izobrazba rudarske smeri z 10-letno prakso na tehničnem področju: aktivno znanje enega od svetovnih jezikov; strokovni izpit. •Pod 2. Strokovnost: Visokošolska izobrazba (dipl. rudarski ali dipl. strojni inženir) s 15-letno prakso; aktivno znanje enega svetovnega jezika; pooblastilo za projektiranje. Pod 3. Strokovnost: Visokošolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso na odgovornejših položajih v gospodarstvu; popolna srednja šola z najmanj 8-letno prakso na odgovarjajočih položajih; sposobnost vodenja m organizacije; priznana strokovna izobrazba za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, izpolnjevati mora pogoje, ki jih zahteva registrski oddelek Gospodarskega sodišča za vpis kot pooblaščenega podpisnika. Kandidati naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 17. 1. 1970 na naslov: Poslovno združenje RUDIS TroovIJe, Trg revolucije 11 — komisija za razpis’ v zapečateni kuverti. Prijavi je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Stanovanj RUDIS nima. 30 Promet med prazniki V treh dneh precej lažjih prometnih nesreč - V treh hujših nesrečah so bile tri smrtne žrtve LJUBLJANA, 3- jan. — Med prazničnimi dnevi je bil na slovanskih cestah precejšen promet. Zadnjega dne v decembru so se mnogi s svojimi vozili odpravili na silvestrovanje v zimsko-športna središča, k sorodnikom ali k znancem. Predvčerajšnjim in včeraj pa so se nekateri že vračali nazaj na svoje domove. Zaradi nepazljivosti voznikov oziroma drugih objektivnih in subjektivnih vzrokov pa so prometniki med tem časom našteli mnogo prometnih nesreč. Trije so se tudi smrtno ranili. Po še nepopolnih podatkih se je največ prometnih nesreč pripetilo na območju uprave javne varnosti Celje. Tamkajšnji miličniki so med 31. decembrom in 2. januarjem našteli 39 nesreč; med njimi je bila ena smrtna. Po 24 prometnih nesreč je bilo tudi na ljubljanskem in koprskem območju. V Ljubljani je med prevozom v bolnišnico umrl voznik osebnega avtomobila, ki se je hudo ranil pri trčenju na Zaloški cesti. V Kopru sta se pripetili dve hujši nesreči. Naš mariborski dopisnik pa nam sporoča, da kljub množici avtomobilov na cestah, zlasti še proti pohorskim smučiščem, ni prišlo do nobene hujše prometne nesreče. UJV Maribor je zabeležila le dve lažji nesreči, ki sta se pripetili zaradi spolzke ceste. Na mariborskem območju so s cest takoj očistili novi sneg, tako da 00 avtobusi lahko neprekinjeno vozili v obe smeri. Precejšnje število prometnih nesreč je bilo v Novem mestu in njegovi okolci. Med 26 nesrečami so bile tudi tri hude. Včeraj sta bili v Prekmurju dve .prometni nesreči. Zaradi hudih ran je umrl kolesar. V Novi Gorici so zabeležili devet prometnih nesreč, od tega dve hudi. Devet prometnih nesreč je bilo tudi na Gorenjskem. Tri so bile hujše. Kot smo zvedeli v kranjskem cestnem podjetju, nov sneg na Gorejskem ni povzročil večjih prometnih težav. Vse glavne ceste je kranjsko cestno podjetje p ra. vočasno očistilo. V. G., D. V. LENDAVA, 3. januarja — V vasi Kapca pri Lendavi se je sinoči okoli 22. ure smrtno ponesrečil 62-letni kolesar Nikolaj Banutai iz Zgornjega Nakoša. Banutai je peljal s kolesom po sredini ceste, ko je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Mariborčan Jože Pušnik in ga zbil do smrti. Pušnik je zaradi goste megle prepozno opazil kolesarja. V. G. llllllllllllllllllllllllllllllillllllllllilllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllj VELETRGOVINA UUBUANSKI MLEKARNE LJUBLJANA, TOLSTOJEVA 63 razpisuje prosta delovna mesta za DIREKTORJA DE VELETRGOVINE visoka strokovna izobrazba ekonorasko-komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj PRAVNIKA diplomiran pravnik ANALITIKA diplomiran ekonomist VODJO ODDELKA STROJNEGA KNJIGOVODSTVA ekonomska srednja šola in obvladanje strojnega knjiženja FINANČNEGA KNJIGOVODJO ekonomska srednja šola s 4 letno prakso MATERIALNEGA KNJIGOVODJO ekonomska srednja šola z 2 letno prakso STROJNEGA KNJIGOVODJO ekonomska ali administrativna srednja šola in znanje strojnega knjiženja SALDAKONTISTA ekonomska srednja šola z 2 letno prakso POSLOVODJE VK prodajalec živilske stroke PRODAJALKE K prodajalke živilske stroke AVTOMEHANIKA K avtomehanik z 2-letno prakso VOZNIKE MOTORNIH VOZIL poklicni vozniki G-E kate. s 5-letno prakso KURJAČA za avtomatsko kurjenje v centralnem obratu v Ljubljani in obratu v Kočevju; izpit za avtomatsko kurjenje STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA K strojni ključavničar za delo na hladilnih napravah ELEKTRIČARJA K električar za delo s kompresorji oz. hladilnimi napravami ADMINISTRATORKO srednja ekonomska ali administrativna šola TRANSPORTNO-NAKLADALNEGA DELAVCA osemletka in odslužen vojaški rok Ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi oglasa oz. do zasedbe delovnih mest. 11558 "iiiiiiiii""H"""»"i""ii"|"hhihi1ii1iiIiiIi,iIII||III|1IIi|I||IhiI|I„iiuuiii,|III„hi|I,|,| Komisija za razpis pri zavodu za varstvo m delovno usposabljanje mladine DR. MARJANA BORŠTNARJA V DORNAVI PRI PTUJU ponovno razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA f10™ poleg sPlošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: ~ Psihiater ali pediater, da je defektolog z visokošolsko izobrazbo ali P^°log> to* z najmanj 5-letno prakso na delovnih mestih svoje stroke. Nastop službe je mogoč takoj. 9^“** J« določen po pravilniku o delitvi osebnega dohodka v zavodu. Trisobno stanovanje je na razpolago po dogovoru vNarrebdr^racii° ^ *“***« p°*j«i° v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov za razpisno komisijo. nasiov. za 39 Smrt v megli Mnenja drugih O arabskem vrhu 1’Unita RIM Nesoglasje na arabskem vrhu ▼ Rabatu so sprejeli v Washingtonu in Tel Avivu z očitnim zadovoljstvom, toda bia prevelikih upov, da M povečalo modnosti za uspeh politike dveh vlad do arabskega sveta ali da bi snanj-ialo osamljenost te politike. Predvsem je treba v nasprotju z vulgarno propagando, ki je prikazala konferenco kot spopad med domnevno »bojevitostjo« Naserja in »mirom« ki naj bi temeljil na arabskem popuščanju izraelskim zahtevam, poudariti, da nobena arabska vlada menda ne zagovarja druge modnosti. Četo voditelji Saudske Arabije in Kuvajta, ki jih v ZDA na Široko hvalijo zaradi njihove razbijaške vloge, so se skrbno varovali vzdevka, da so »onemi« na tem terenu ... Izraelski voditelji se dobro zavedajo stvarnosti, ki jo poskuša prikriti njihova propa panda. .. Kaže. da njeno vsakdanje primerjanje s to stvarnostjo nikakor ne onanj Suje njihove slepe trme. da še naprej stopnjujejo spopad... THE GUARDIAN LONDON Pokazalo se je. da je bil arabski vrb v Rabatu manj enoten in manj bojevit, kakor se je pokazalo. Predsedniku Naserju se očitno ni posrečilo. da M od drugih arabskih držav dobil trdna zagotovila o vojaški in ekonomski pomoči, ki jo je zahteval. Hotel je dobiti pomoč za tekoče oboroževanje in za kritje izrednega vojnega načrta, toda odziv ga je razočaral. Vendar kaže. da je prišlo do nekakega soglasja, da ne gre zavreči morebitne politične rešitve za arabsko-izraelski spor. To bo rilce — in očitno tudi Ubtjee — to va adrav sposobni rojakova realom. THE TIMES LONDON MOISAN SPLAVITEV konference verjetno ne bo dosti koristile Arabcem. El Fateh doslej ni pokazal dosti vojaške ali politične sposobnosti. Več denarje te sposobnosti tudi ne bo kupilo. Res je. da je el Fateh dosti storil za krepitev morale pri Arabcih, predvsem pri Palestincih, in da je večja nadlega, kakor primavajo Izraelci. Ima pa tekmece in razen svojega končnega smotra o državi dveh narodnosti nima taktike, s katero bi se politično postavil Izraelcem po robu. Prav to pa Arabci, najsi bodo vlade ali gverilci, zdaj najbolj potrebujejo. Bmc*. NEW TORK Prepirljivi razhod c arabskega vrha v Rabatu je zmanjšal nevarnost složnega arabskega napada na Izrael v dogledni prihodnosti, ni pa povečal možnosti za mir. Ce se Arabci ne morejo sporazumeti o skupni politiki v boju proti Izraelu, se tudi verjetno ne bodo mogli sporazumeti o pogojih za miroljubno rešitev. Rabatski neuspeh bo verjetno poslabšal razjedajoči spopad na Srednjem vzhodu na nižji ravni, ko se bodo razočarani arabski voditelji znašali nad Izraelom in drug nad drugim. Ker ste Saudska Arabija In Kuvajt zavrnila zahtevo po večji pomoči od petrolejskih dohodkov za jalove ambicije bojevitejših arabskih voditeljev, se je povečala nevarnost sabotaž na naftovodih in drugih napravah, po katerih se pretaka arabska nafta na Zahod. Francija je splavila še eno atomsko podmornico »Le Canard Enchaine«, Pariz O preteklem letu Dvojni protiudar Panamski diktator je izgubil stavo na konjskih dirkah in svoj položaj doma, toda samo za oseminštirideset ur »Odprta vrata" Sedem dni w w ■ 'I Novoletno »darilo« Intervju z Brandtom: »Smo že mimo točke, ko bi lahko v Evropi kdo prevzel vodstvo« Ameriški tednik U. S. News * WorVd Report Jej to-tervjuval zahodnonemškega kanclerja Willyja Brandta o zadevati, ki močno zanimajo vso Evropo. Objavljamo nekaj najvažnejših Brandtovih odgovorov. no, da bi se s tem vračali k staromodni nacionalni državi. Obstajajo tudi druge možnosti, mogoče kakšna oblika zveze ali kaj podobnega. VpraSanje: Na ruski strani so v zadnjem času nekaj - THE FINANCIAL TIMES LONDON Mogoče se bomo leta 1968 v glavnem spominjali kot leta. ko je človek prvič odločno prestopil meje svojega planeta in pristal na Luni. Bodoči zgodovinarji bodo morda domnevali, da so se ljudem širila od ponosa srca nad naglim napredkom človeštva in da jih je preveval optimizem ob misli na nove korake naprej v naslednjem desetletju. V zgodovinskih dejstvih bodo našli le malo opore za take domneve. Morda bodo v lastno začudenje odkrili, da so leta 1969 na splošno imeli optimizem in vero v napredek za staromodni stališči. Celo izredni uspeh pristankov na Luni, ki je sicer dokazal tehnološko manj e, bogastvo in raziskovalnega duha zahoctae civilizacije. se je marsikomu takrat zdel dokaz, da človek ni uspel rešiti nujnejših in bolj zapletenih problemov, ki so ga obdajali na Zemlji. O Helsinkih gl)C tDii5l)inqton post WASHINGTON Ko se bodo delegati sredi aprila na Dunaju spet lotili dela. bodo imeli pred seboj še veliko ovir. Praktični problemi, kako zmanjšati oborožitev, predvsem s takimi eksperimentalnimi in potencialno odločilnimi orožji, kakor so balistični izstrelki, so veliki. Pritisk vojakov na obeh straneh, različna stališča do objavljanja celo takih zadev, kakor so vojaški proračuni, da ne govorimo o različnih stopnjah tajnosti, ki obkroža same izstrelke, se povezujejo x dolgo zgodovino obojestranskega nezaupanja in ustvarjajo diplomatsko džunglo. Poleg tega se lahko konkretna nesoglasja o številnih vprašanjih tekoče svetovne politike med Moskvo in lVashing- tonom lahko razširijo in postanejo v prihodnjih mesecih nevarna brezna, razen če ne bo na vseh frontah zmagala ista poslovna vnema, poiskati sporazume, kakor M je pokazala v Helsinkih PARIZ Omejena stopnja zaupanja, ki so jo dosegli v Helsinkih, bo morda omogočila veliki dvojici, da se bo lotila drugih vročih problemov dneva — Berlina, Nemčije, Vietnama in Srednjega vzhoda — v duhu sproščanja. Toda tako v ZSSR kakor v Združenih državah se vplivni krogi — predvsem vojaški krogi — še niso spreobrnili ali še niso naklonjeni »duhu iz Helsinkov«. To je bil samo prvi korak. Ko se je panamski mož »močne roke« general Omar Torrijos za vikend udeležil v Mežico Cityju letnih konj škili dirk »C&ribbean Classic«, je imel hudo smolo. Predvsem je general, ki je pred 14 meseci izvedel državni udar, izgubil čedno vsoto denarja, ko je stavil na panamsko kljuse, ki je bilo tako nesramno. da je prišlo na cilj peto med dvanajstimi konji. Druga smola pa je bila ta, da sta v Panama Cityju doma dva polkovnika povečala predsednikovo izgubo in izvedla nasprotni udar. V naslednjih 48 urah je sledil bliskovit dvojni nasprotni u-dar, česar Panama ni doživela. Podoba je bila, da je nekdo ukradel zaplet z O. Hen-ryjeve zbirke »Zeljne glave in kralji«. Dejanje je bilo v glavnem omejeno na »Guar-dia Nacional«. na paradno pettisočglavo oboroženo silo, ki je hkrati armada in policija in dandanes tudi vlada deželice, ki šteje 1,3 milijona prebivalcev. Dokler se niso začela trenja zaradi osebnega ponosa in sumičenj o korupciji, je bil Torrijos v zelo prijateljskih odnosih z obema uporniškima polkovnikoma. Eden izmed njiju, brkati polkovnik Ramiro Silvera, star 42 let, je bil dolgo načelnik panamske prometne policije. preden je postal Torrijosov namestnik v Gu-ardia Nacional. Drugi zarotnik. priljubljeni polkovnik Amado Sanjur. star 38 let, je bil načelnik Silverovega štaba. 'iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiM za razpis vodilnih delovnih Komisija mest ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA v Združenem podjetju ISKRA-KRANJ razpisuje na podlagi 33. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in 192. člena statuta tovarne naslednja vodilna delovna mesta: VODJA sektorja signalno-vamostnih naprav VODJA sektorja tehnične kontrole VODJA finančnega sektorja VODJA splošnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se naslednje: da imajo visoko strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta ustreame prakse ah višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let ustrezne prakse oziroma srednjo strokovno inobrazbo in najmanj 10 let ustrezne prakse. Ponudbe z opisom dosedanjega dela In priloženimi dokazili o izpolnjevanju zgornjih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: ISKRA, Tovarna električnih aparatov — Ljubljana. Savska c. 3 s omako: Razpisna komisija. . Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po sprejetju sklepa pristojnega organa tovarne. 44 Gostinsko podjetje »NOVI SVET« MARIBOR. Koroška c. 172 proda poslovne prostore v Mariboru. Grajski trg št. 1 vi. št. 139 k.o. Mari-bor-mesto najboljšemu ponudniku. Interesenti morajo oddati ponudbo v 15 dneh od dneva objave prodaje. 41 V Torrijosovi štiričlanski vojaški junti je vladala precejšnja zavist od državnega udara oktobra 1968, s katerim so spodnesli predsednika Amulfa Ariasa že tretjič v njegovi znameniti politični karieri — takrat le enajst dni po njegovem prihodu na oblast Ko je eden izmed štirih članov vojaške junte, polkovnik Boris Martinez, začenjal postajati preveč ambiciozen, ga je dal Torrijos vkleniti v lisice, mu zamašiti usta in ga vreči v letalo, ki je odletelo na Florido, kjer zdaj dela na bencinski črpalki. Očitno sta se Silvera In Sanjur bala, da bi ju doletela podobna usoda, in sta se TIME (N«w Vork) zato odločila, da bosta prva udarila. Ko je Torrijos odšel na konjske dirke, sta poklicala začasnega lutkovnega predsednika polkovnika Joseja Ptnillo in podpredsednika polkovnika Bolivarja Urrutio v glavni stan Guardie Nacional. Izjavila sta, da je Tor-rijosu odklenkalo. Kaj je zagrešil? Vdajal se je »personalizmu« oziroma kultu o-sebnesti. s Vse skupaj bi lahko potekalo. kakor piše v učbenikih o državnih udarih. Najbolj znane disidente so odpeljali v zapor. Radijske postaje so mimo sporočile novico in na ulicah ni bilo nobenega preplaha. Toda polkovnika sta se nekje močno urezala: večina članov Guar-dic Nacional je ostala zvesta trdnemu in priljubljenemu generalu, ki je bil povišal številne nižje oficirje Medtem ko sta polkovnika spreminjala sestav Torrijo-sove vlade, je Guardia Nacional poskušala pripeljati svojega voditelja nazaj v deželo. Naslednjega dne se je razneslo po MexiCo Cityju: »Torrijos se vrača.« Ob tej novici se je 14 tovornjakov, polnih gardistov, zapodilo proti letališču Tocumen. Nekaj gardistov se je razlezlo po deželici, drugi pa so pohiteli v Panama City in se ustavili pred zanemarjeno palačo v viktorijanskem slogu, v kateri je glavni stan Guer-die Nacional. Po kratkem in nedolžnem streljanju so Sanj ura in Silvero odpeljali v zapor. Medtem je Torrijos dirjal nazaj v Panamo — Po svoje. Po dolgem poletu s prekinitvami v majhnem letalu iz Mehike je Torrijos naposled pristal v svetlobi plamenic na oddaljeni pristajalni stezi blizu kraja David, ki je 500 km oddaljen od Panama Ci-tyja. Potem se je začela zmagoslavna deseturna vožnja proti glavnemu mestu v karavani razmajanih avtobusov, ki so se jim pridruževali novi avtomobili v vsakem naselju, kjer so kmetje vzklikali Torrijosu. Ta epizoda iz »opere buffe« je naredila iz Torrijosa, ki se ima rad za »največjega voditelja«, narodnega junaka. Najprej je zamenjal Pinillo in Urrutio z dvema cdvilisto-gna. Polkovnika zarotnka sta v zaporu in bosta prišla pred vojaško sodišče. Na Torrijosa pritiskajo, naj ravna z njima blago, da ne bi ustvaril ozračja, ki bi pregnalo tuje investitorje. Toda polkovnika bosta imela srečo, če se bosta zmazala samo z izgnanstvom na bencinski črpalki na Floridi. VpraSanje: Govorili ste, da boste z ameriškega stališča bolj »neprijeten« kancler kot vaši predhodniki ... Odgovor: Nisem mislil posebej na Združene države. Govoril sem o naši zunanji politiki nasploh. Poudaril sem, da se nimam za predstavnika poražene Nemčije. Seveda moram tudi jaz nositi del bremena iz preteklosti. Toda po drugi plati sem v malce drugačnem položaju, ker sem bil kot aktiven antinacist na strani tistih, ki so si prizadevali ustvariti razmere, kakršne so zavladale po letu 1945. Mene ne more nihče istovetiti z nacističnim obdobjem. VpraSanje: Pogosto so poročali o nesporazumih med Washingtonom in Bonnom v zvezi z dejavnostjo vaše vlade v vzhodni Evropi. So ta poročila utemeljena? Odgovor: Ne, mislim, da niso. VpraSanje: Niti na nižji ravni? Odgovor: No, na nižji ravni morebiti prej kot na višji. Toda ameriški predsednik mi je zagotovil, da razločkov med vladama ni. Včasih človek trči na birokratski ravni na probleme, ki v resnici niso vladni. VpraSanje: Kaj je končni cilj te nove dejavnosti v vzhodni Evropi — ponovna združitev Nemčije? Odgovor: Ta končni cilj je mir v Evropi — ne samo odsotnost vojske, temveč evropski mir, ki bi bil pomemben tudi za ves preostali svet. To je hkrati seveda tudi poskus, da bi sl ustvarili z vzhodno Evropo normalne odnose, kakršne druge zahodnoevropske dežele že imajo. To, vidite, je izredno pomembno: nekateri naši prijatelji v tujini mislijo, da nas bo speljalo k temu, da bi se skušali otresti svojih zahodnih obveznosti, da bi skušali zapustiti NATO ali kaj podobnega. V resnici pa skušamo — in spet ponavljam, brez utvar in zelo potrpežljivo — približati se točki relativne normalizacije z vzhodno Evropo, kakršno so naši sosedje že dosegli. VpraSanje: Toda ali lahko v Evropi zavlada trden mir brez ponovne združitve Nemčije? Odgovor: Priznati moram, da sem nehal govoriti o ponovni združitvi. Morda ta »ponovna« ni bila nikoli posebno posrečen izraz, ker se je ob njej pri mnogih ljudeh vzbujala misel, da to pomeni vrnitev k neki točki v preteklosti: bodisi k Bismarckovemu Reichu bodisi h kaki še manj sprejemljivi fazi naše zgodovine. Skoraj petindvajset let po drugi svetovni vojni ne gre za to, da bi se obračali nazaj. Pač pa gre za to, da puščamo vrata odprta, tako da se bodo, sredi spreminjajočih se razmer — razmer sodelovanja in ne konfrontacije — vsi Nemci lahko, če bodo I to želeli, odločili živeti in delati skupaj drugače kakor se I daj, ko so razdeljeni. Ni nuj krat presenetljivo ugodno omenjali Rapallo (italijansko mestece, kjer so po prvi svetovni vojni podpisali tajen rusko-nemški sporazum o sodelovanju). Ali vidite v teh besedah kaj stvarnega? Odgovor: Tvegal bom, da presunem-vaše bralce z ugotovitvijo, da Rapallo le ni bil tako slab, kot ga ocenjujejo tisti, ki se niso nikdar resno zamislili nad tem, kar je v resnici pomenil. Te- LI.S.News tv Woi Id Report Sestankarska Meka Toplo črnomorsko mesto je priljubljen kraj neštevilnih potrebnih in nepotrebnih zasedanj Na postajah v Odesi vlada po poletni sezoni spet mir in običajni ritem. Ni več hrupa in neprestanega klicanja potnikov. Plaže se pusto in samotno belijo. Le po hotelskih vežah je nemirno kot prej, le tu še divjajo valovi strasti, ki se kot ob kamniti pomol razbijajo ob neomajnost hotelskih uslužbencev. V Odesi je na desetine ho | ničesar, kar bi opravičevalo obogatite praznike s skodelico im u r/ KAVE telov, ne računajoč sindikalnih. Toda za takoimenovane-neorganiziranega turista je v njih tako lahko dobiti' prenočišče, kot zadeti avtomobil na loteriji. V vseh letnih časih so na vratih trdno pripete tablice: »Ni prostora«. Hoteli so odprti samo za udeležence posvetovanj. Postalo je moda, da v tem črnomorskem mestu sklicujejo neštevilne zvezne, republiške in druge sestanke. Ni dneva, ko bi se Odesa dolgočasila brez simpozija, šemi-narja ali zleta. Druga za drugo se vrstijo konference — znanstvene, tehnične, teoretične, gospodarske, strokovne, take z resnimi problemi in take brez kakršnekoli znanosti ali prakse. V nekaterih mesecih se je tu po več dni potikalo petnajst do dvajset tisoč ljubiteljev oddiha na račun države in zasedanj v senci akacij in platan. Letos so se v Odesi z vseh koncev dežele zbirali in kopičili voditelji trikotažne industrije, specialisti za vzdržljivost Jeklenih vrvi, organizatorji množične kulture, eksperimentatorji z barvno glasbo, krojači, Juvelirjl, specialisti za dinamiko plinov, kuharji... Organizacijo teh množičnih MMiUn) še »daleč ne narekuje vedno nujnost, zato Je njihova plodnost večkrat enaka ničli. Razen tega za mnoga ni mogoče navesti prav ali pojasnjevalo to, da morajo biti prav v Odesi. Zakaj se je več kot 900 delavcev s področja obrtniških uslug iz Ukrajine zbralo na republiško posvetovanje prav v Odesi, ki na tem področju nima prvega mesta? Na to vprašanje ni mogel zadovoljivo odgovoriti minister za obrtniške usluge Ukrajinske SSR tovariš Spa- OOnPABAR kovskij na tiskovni konferenci, ki jo je imel v hotelu »Odesa«. Tudi samo posvetovanje ni dalo ustreznega odgovora. Kaj je vodilo glavno upravo ministrstva za strojno in aporatno industrijo ZSSR, da je na črnomorsko obrežje sklicala okrog 300 ljudi na strokovno konferenco posvečeno izpopolnitvam aparata za obdelavo zobčastih koles, več kot 200 ljudi pa na seminar o litem železu. Splošno mano je, da Odesa ni center ne strojništva n« železarstva. V upravi odeških hotelov se vsako leto kopičijo gore rezervacij za udeležence konferenc, simpozijev, posvetovanj. Celo z uporabo dodatnih ležišč, rdečih kotičkov v hotelih, vet In hodnikov, lahko uprava zadovolji le Novoletno »darilo« za Izrael Afera s petimi raketnimi topnjačami, ki so na božični dan odplule iz Cherbourga m na Silvestrovo priplule v Haifo, najbrž ne bo nevarneje ogrozila francoskso-arab-skih odnosov. Razumljivo je, da so arabski komentarji pikri. Alžirska časopisna agencija je na primer obtožila francosko mornarico, da je bila »popolnoma pasivna«. Obtožbe letijo tudi na francosko vlado, ki je »zaključila afero, ne da bi sploh omenila možnost, da bi prisilili ladje k umiku«. General Cazelles in inženir Bonte sta bila suspendirana. Vsekakor je afera s petimi topnjačami ustvarila novoletno politično ln vojaško senzacijo in vnesla v tragično srednjevzhodno ozračje element pustolovščine in celo nekaj smešnega. Toda smešnost položaja zbledi ob spoznanju, kako daleč segajo niti srednje-vzhodne krize, ki se v čedalje širših krogih širi tudi na Evropo in Afriko. Toda malo verjetno je, da bi zdaj zaradi afere s topnjačami padla v vodo velika kupčija v vrednosti 400 milijonov dolarjev za tanke in letala, ki visi med Francijo in Libijo. Na sliki: francoska vlada je zahtevala od izraelskega veleposlanika odpoklic izraelskega admirala Mordechaja Limona, ki vodi v Evropi nakupe orožja za Izrael. daj sta si po prvi svetovni vojni dve šibki deželi — Sovjetska zveza in Nemčija — skušali ustvariti boljši položaj v mednarodnih odnosih. Današnjih razmer ni mogoče primerjati s tedanjimi. Sovjetska zveza je svetovna sila; Zvezna republika Nemčija je članica atlantske zveze in njen zanesljiv del, hkrati pa je del med seboj sodelujoče zahodne Evrope. Ne, tega ni mogoče primerjati. Večina ljudi, ki omenjajo Rapallo, govori bolj tako, kot da ima v mislih pakt Molotov — Ribbenstrop, s katerim sta se diktatorja povezala tik pred izbruhom druge svetovne vojne. VpraSanje: Ali si lahko predstavljate, da bi vaša dežela spet kdaj prevzela vodstvo v zahodni Evropi? Odgovor: Mislim, da smo že mimo obdobja, ki je omogočalo vodstva posameznih držav. Zahodnoevropsko sodelovanje in integracija napredujeta počasneje, kakor bi morala. Toda po mojem smo že na točki, kjer nobena od srednje velikih zahodnoevropskih dežel ne more več prevzeti vodstva. Eden naših sosedov je poskusil, a brez prepričljivega uspeha. Nekateri naši sosedje menijo, da naša gospodarska moč presega moč dnigih dežel. V Haagu sem na sestan- | ku zahodnoevropskih ministrskih predsednikov rekel, da bi tisti, ki menijo, da je to res, morali podpreti sprejem Britanije v Skupni trg, da bi tako ustvarili krepkejšo nasprotno utež. Razumem zaskrbljenost ln negotovost zaradi zahodno-neniške gospodarske moči, hkrati pa menim, da so si v tej naraščajoči zahodnoevropski skupnosti približno enake vsaj štiri dežele — Francija, Britanija, Italija in Nemčija. Razen tega imamo v tej vse trdnejši evropski gospodarski integraciji in političnem sodelovanju proces, kjer se različne dežele povezujejo med seboj, delno ker jih k temu ženejo interesi, delno pa zato, ker potrebujejo skupnih rešitev. Ko je ameriški podpredsednik Spiro Agnew prekrižaril vse ZDA in s svojimi govori razburil številne duhove, se je odpravil na prvo potovanje v tujino — v Azijo. Na njegovi poti so Filipini, Tajvan, Tajska, Nepal, Afganistan, Malezija, Singapur, Indonezija, Avstralija in Nova Zelandija. Morda bo obiskal tudi Saigon, so sporočili javnosti pred njegovim odhodom. Obiskal je tudi Saigon, kjer ga vidimo na sliki s široko nasmejanim predsednikom Nguyenom Van Thieu-jem. Poročajo, da sta si Thieu in Spiro Agnew izmenjala darila, toda prav gotovo ni Thieuju nobeno darilo bolj všeč od Nixonove politike »vietnamizacije«. Kar pa zadeva podpredsednika Agnewa, je zdaj že popolnoma jasno, da je postal pomembna figura na politični šahovnici ZDA. Postalo je tudi jasno, da vse njegove divje in besne izjave o »gnilih jabolkih«, .in »pomehkuženih snobih« (to so tisti, ki nasprotujejo vojni v Vietnamu) in o tisku in televiziji niso plod neodgovornega kričača, ki grmi na lastno pobudo, ampak plod premišljene politike predsednika Nixona. Vendar je pomembna okoliščina, da Agnew na tej svoji azijski turneji ne bo obiskal Japonske. Kaže, da si jo je Nixon rezerviral zase. Kuznj'ecov spet v Pekingu Po nekaj tednih odsotnosti se je takoj po novem letu vrnil v Peking šef sovjetske delegacije na pogajanjih z LR Kitajsko in prvi namestnik ministra za zunanje zadeve Vasilij Kuznjecov (na sliki). S tem so odpadla vsa ugibanja, kdaj se bo šef sovjetske delegacije vrnil, in tudi ugibanja, ali se bo sploh vrnil. Ob pomanjkanju zanesljivih podatkov o tem, kako so doslej potekala pogajanja in do katere točke so prišla, so pomembne tudi »malenkosti«. Med njimi je ta, da je Kuznjecova na pekinškem letališču pričakal namestnik šefa ki- tajske delegacije na teh x _ - -—, iu l,," polovico naročil. Med počitnicami izdaja hotelska uprava udeležencem posvetovanj študentske domove, jeseni in pozimi pa jih namešča tudi v ladje in železniške vagone. Posebno zdaj, ko je listov na koledarju vse manj, je potok naročil hudo narastel. Lahko razumemo občutke in skrbi računovodij ustanov in podjetij, ki odkrivajo neizkoriščene dotacije, ko pripravljajo letni obračun. Rubelj, ki ga ne porabiš danes, bo treba jutri vrniti. Kaj početi, kako »požreti« dotacije, da jih prihodnje leto ne bi dali manj? Prej so ostanek konec leta nalagali v nakup pisarniškega pohištva, opreme in podobnih reči. Zdaj je tako trošenje državnega denarja prepovedano, toda zapravljanje v obliki Izmenjave izkušenj, množičnega dela ali drugih sestankerskih prireditev, še ne velja za nepotrebno. Zato te dni ne varčujejo rubljev za pisana vabila, značke, za dnevnice, službena potovanja itd. Samo decembra so se zbrali na posvetovanja v Odesi zdravniki, sodniki, energetiki, kmetijski statistiki. Le nekaj manj posvetovanj je bilo v Simferopolu, Hersonu in drugih južnih mestih. Kot zelo daljnovidni so se Izkazali uslužbenci ministr-stv_ za prehrambeno industrijo. Tl so že zdaj poslali v Odeso naročilo za organizacijo zveznega seminarja in-ženlrjev-slaščičarjev, ki bo novembra 1970. Gotovo bodo njihov primer posnemali tudi drugi. Tako se ni bati, da bi v tem črnomorskem mestu zamrlo sestankarsko življenje. pogajanjih. Vendar Je mogoče iz nekaterih poročil, ki prihajajo predvsem iz Hong Konga, sklepati, da pogajanja med Rusi in Kitajci »ne potekajo tako slabo«. Napredka baje res niso dosegli velikega, toda ozračje na pogajanjih »ni neugodno«. Celo glede sedanjih mrzličnih priprav na obrambo dežele na Kitajskem so si mnenja »sinologov« deljena in številni opazovalci se nagibajo k mnenju, da so te priprave predvsem »za notranjo potrošnjo«. Okrepile naj bi disciplino v množicah in čimprej odpravile posledice kulturne revolucije. Kar pa zadava kitajsko-sovjetske odnese — trdijo ti opazovalci — je čutiti željo Pekinga, da bi se odnosi z Moskvo nekoliko zboljšali. Zmagoslavje Eisakuja Sata S? ! '. .v ’ Japonska liberalno-demokratska stranka (konservativci) je na volitvah poslancev za spodnji dom parlamenta tik pred novim letom doživela večji uspeh, kakor ga je pričakovala. Stranka premiera Sata (na sliki) je dobila 59 odstotkov vseh sedežev (ne pa tudi glasov) in si tako zagotovila tako dolgo pričakovano večino v parlamentu. Medtem ko so konservativci povečali število svojih sedežev za 16, so jih socialisti izgubili 44 in so tako prenehali biti »alternativa«. Postali so zgolj ena izmed opozicijskih strank, četudi še vedno najmočnejša. Budistična stranka »Komeito« (stranka dobre vladavine) je skoraj podvojila število svojih sedežev in tudi komunisti so se kaj dobro odrezali. Toda kljub zmagoslavju konservativcev in katastrofi socialistov — ki je v veliki meri posledica notranjih trenj — pa ni mogoče govoriti o »plazu« v korist konservativcev, posebno če pogledamo, koliko vo-lilcev je glasovalo za to ali ono stranko. Ni pa nobenega dvoma, da bo zdaj Sato — s to zmago v žepu — dosti laže podpisal sporazum o podaljšanju japonsko-ameriške pogodbe o varnosti, ki bo potekla letos. Prvaki samo remizirali Medvešček Jesenice 1:1 v derbiju zvezne hokejske lige v Zagrebu adaJ eni JreilPan Oplet olrttaHn Je fcsjpak navrtal vešfiaku določene pred nosil, tami. Napeto osračje na drsallAču as Je vse bolj stopnjevalo, prvaki pa ao do konca tretjine igran do* mala samo s petimi igralci, kajti lopi Je bil adaj ta. | ATLETIKA ZAGREB — Drsališče na ftatati. gledalcev 3000, Iadotcky (Subotica) in Grgec (Zagreb). MEDVEŠ C AK: Sinanovič, žlbret, Rataj. Ottrič, Krmelj. Peceli, Gojanovič, AnISavU, Renand, Zajec, Stno-vec, Jutt, Belinič, Horvat. Kurtda, Supih. Silbard. JESENICE: Knez, M. žbontar, Ravnik, Raainger, S. Košir, Jan, Tišler, Felc, Smolej, F. 2bontar, r. Kožir. Eržen, Pirc. STRELCI: 0:1 — Smolej (1), 1:1 — Zajec (15). 2e v pni minuti j« npramotant ata at mbnoemia aoaia T tare in Smolej zatresel mrežo Sinanoviča sodnikoma Je po dalJAsm prereka, in tako utišal dokaj glasne gle* n Ju s kapetanom Ullerjsm uspelo daloe. Vendar pa so se Zagrebčani kaznovati ITnese s petimi minu-kaj kmalu znašli in razvila se Je povsesn enakovredna igra. Obe mo* štvi sta v prvi tretjini zaigrali zelo dobro; igra Je bila polna lepih kombinacij in priložnosti. Oba vratarja sta se večkrat odlikovala s izvrstnim posredovanjem. Nasprotno pa ao bili strelci v odločilnih trenutkih neiznajdljivi. Jeseničani go imeli najlepšo priložnost, ko Je mladi Hiti iz neposredne bližine zadel vratnico. Začetek druge tretjine je bil kaj miroljuben, čeprav sta bila na ledu najboljša napada. Njune akcije in nasploh vse poteze so bile podobne bolj ogrevanju ali taktiziranju. Zato pa je bilo živahneje pozneje. zlasti po zaslugi drugega jeseniškega napada, ki ga je neumorno poganjal naprej prekaljeni Jan. Slednji je kmalu pripravil Zbontarju idealno priložnost, toda mladi igralec v odločilnem trenutku ni bil dovolj priseben. Ko sta sodnika kaznovala z dvema minutama Pirca, se je vzdušje v areni vse bo|j stopnjevalo, pri čemer so bili domačim deležni čedalje večje podpore pri svojih gledalcih. Toda »medvedi« se vzlic temu niso kaj prida znašli, zlasti ker so znali gostje pravočasno blokirati vse njihove nalete, tako da vratar Knez v teh dveh minutah še zmeraj ni imel resnejšega dela. Nasprotnika sta diktirala hitrejši tempo, Jeseničani pa so. ob izenačenih močeh na obeh straneh, v pičlih dveh minutah sprožili serijo napadov proti zagrebškim vratom. udarcev pa le ni bilo toliko, kolikor jih je bilo pričakovati. Vendar so gostje ▼ nekem trenutku poželi aplavz, ko so začeli akcijo izpred svojih vrat — bliskovito in kombinatorno, tako da se je Hiti navidez naglo znašel sam iz oči v oči z vratarjem Sinanovi-čem toda njegov udarec je bil prešibak, oziroma premalo natančen. Sicer pa je treba tudi reči, da je imel Medveščak v Sinanovi-ču zelo zanesljivega vratarja, ki je nekajkrat brez posebnih težav in z občutkom sigurnosti ukrotil več dobro merjenih udarcev, zlasti tedaj. ko je bil pri strelu Tišler. Skratka, tekel je zagrizen boj bolj ali manj enakovrednih nasprotnikov. ki sta ga »popestrila« v 30 minuti Knez m Krmelj, ko 118 nastopajočih ŠKOFJA LOKA. 3. jan. — Za Jutrišnji slalom, ki bo na Stenu pri Skof;i Loki za člane in članice, so i^rebali pri članih 103 startnih številk, pn članicah pa 13. Članov s kategorizacijo je 46, članic pa 6. Pri članicah bo med prvimi siartala Eti Kurnik iz Tržiča pred Romano Lakota z Jesenic ter Mojco Magušar, pri članih pa bodo šli na progo najboljši po naslednjem vrstnem redu: Kavčič , Soklič < Tržič), Vogrinc (Br.). Začetek tekmovanja Je ob 10. kri. p. P. Olimpijski kandidati iz SRS LJUBLJANA — Ker Je do prihodnjih olimpijskih iger ▼ Mlin-ctanu le precej tam in Je aedej pravzaprav te tetko reti kdo bo v prihodnjih letih doeocei za nastop v izbrani vrsti SFRJ na olim-pijškh iglah. Je atletska zver. slo-veni Je prprnrila Hrti spisek kandidatov. v katerem so poleg lt resnejših kandidatov te mlajši — perspektivni atleti in atletinje — <24), ki bi Jih lahko imenovali »oltmpilski upi«. Ta spisek namerava AZS stalno oditi, tako da M v olimpijskem letu utirali ugodnosti kandidatov sa MUncben le oni, ki bodo imeli vse a nastop na OI. Na nedavnem —tanku aastop-nikov AZS s Člani odbora aa olimpijske priprave pri ZTKS. ki ga vodi prof. Jate Sturm, ao napravljali predvsem o odjem spisku kandidatov (9 atletov in 9 atletinj). vendar bodo vso skrb posvečali tudi »olimpijskim igpom«. Med atleti ao v spisku kandidatov Mele. Cerli. FeCar. Zornada in Novak (Olimpija — slednji Je prestopil iz AK Gorica). Podpečan. žuntar in Kocuvan (Kladi-var) ter Zilek (Triglav), tened atletinj pa ao v spisku Lubeje va. Urbančičev«. Samčeva in Urankar-Jeva (Kladivar). BaboScova in Beblerjeva (2AK Maribor). Pečetova (AK Ljubljana). Hočevarjeva (AK Gorica) in Skobemetova (AK Pomurje. M. Sobota). Ker je sedaj te Jasno, da bo federacija financirala priplava aa OI Klavnem tele zadnje leto. bo prej nujno traba zbrati sredstva v okviru republike. Za vse kandidate in »olimpijske upe« bodo trenerji marali do konca januarja načrte priprav, ki Jih bo pregledala posebna strokovna komisija. Na sestanku so sr Ar dogovorili, da AZS pripravi UrU načrt predolimpijskih priprav, v katerem bodo poleg skupnih priprav predvideli tudi individualne priprave, udeležbo na večjih tekmovanjih v tujini, psihološko-pedagoško in medicinsko kontrolo kandidatov (testiranja bo opravljala VSTK v Ljubljani), pomoč v obliki opreme. Štipendij, hrana-rin. itd. Kaže. da Je ZTKS tokrat ra* pravočasno pričela s pripravami za Cim uspektejB nastop naAlh športnikov na OI v MUndura (predvidevajo. da bi za priprave slovenskih Športnikov rabili dva milijona 450 tisoč din), saj Je rasen posvetovanj z republiškim strokovnimi zvesaml pripravila aa Januar in februar te razgovora s občinskimi zvezami aa telesno kulturo, ki imajo v svojih osnovnih nizacijah Športnike t-Mii Med-kl pa " in niso anali Jih zaradi vačje *s4f8i Motenj gostov obetati v ivo] prid. Tud gostje ao naposled prUa na enCuna Ib .ju Oojanorič). a tudi niso MorisUU Številčne ao ae pri ve k l11. hi tnetjarrili svojo igro. kajti IveSčak ae Je otganlairano branil in --- dobro aečenjel napa- de. Kljub temu pa Je treba reči, da ao ai nevski to ustvarili nekaj več vretvjllh priložnosti. Vse težišče Je. Stanu v tej tretjini, slonelo na obilt obrambah. kV- sta odlično delovali, kar velja posebno aa MedveSčakovo. ki Je imela v dveh minutah k liričnega obdobja (Js-kljutan Belinič) selo pobudo. Bo malem te zmedeni gostje so ae motali neeadnje ker krepko potruditi. da ao vendarle obdržali neodločen Ud, Čeprav ao te v po-alednjth taki nd e n zbrali poslednje atome moCi. ae vrgli v napad, vendar vas uunan: MedveSčekova o-bramba Ja bila nepremagljiva. HDK Celje : GAK 4:9 (0:2, 0:4, 4:3) CKZJE, 3. Jan. — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu Je gražkl GAK premagal oslabljeno domačo ekipo s 9:4. OUJent ao igrali bna tUrih mladinskih reprezentantov. Strelci aa Celje: Moteta S. Dobo-vlčnik bi teasre. M. B. Poraz tudi z Avstrijo DUNAJ. S. januarja — Na mla- prvenstvu Evrope Je B prvo mesto nre< Norveška, potem ko Je v odločilni tekmi jauingali Italijo s8:0. M. M) in ato prad feeM vratni red: 1. Noreežka. *. Italija, s. Poljaka. 4. Romunija, 5. Avstrija, 4. Jugoslavija, 7. | SMUČANJE J ___ wa pa Je v tekmi te peto mesto izgubila srečanje a Avstrijo s 0:3 (0:1, Avstrijska zmaga v Oberstaufnu OBERSTAUFEN, 3. Jazu (po te* lefonu) — Prvo tekmo letošnjega velikega ženskega mednarodnega smučarskega tekmovanja v ZRN — slalom je dobila Avstrijka Bemi Rauter pred Francozinjama Isa-belle Mir in Franooise Mačehi. Po prvem teku Je imela najboljši čas Američanka Cutter — 44,2, vendar pa je na drugi progi padla. Sploh je bilo v drugi vožnji izločenih več favoritinj. Na zale. deneil in selo težki stezi sta progo bres padca presmučali samo dve tekmovalki iz prve jakostne skupine. Med »žrtvami« je bila tudi Isradrn zmagovalka v tekmovanju za svetovni pokal Avstrijka Gabi, ki je bila po prvem teku sedma. Američanka Nagel tokrat ni nastopila. Vrstni red: 1. Rauter (Avs) — 91.01. 2. Mir (Fran) 91.63, 3. Mačehi (Franc) 93.78, 4. Budge (ZDA) 94.64. 5. Clifford (Kan) 96.58. 6. Fortna (ZDA) 96.72. 7. Boydstun (ZDA) 96.92. 8. Hafen (ZRN) — 98.01. 9. Roli and (Fr»n> 98,15, 10. Hintermeier (ZRN) 99,93. Izmed 91 tekmovalk se jih Je uvrstilo le 18. Vse naše zastopnice (Pirnat, Cizej. Žuraj), so bile diskvalificirane še v prvem teku. V tekmovanju za svetovni pokal vodi zdaj Jacot (Fr) z 71 točkami. Sledijo B. Cochran (ZDA) 55, Mačehi (Fr) 51, Nagel (ZDA) 50, Rauter (A) 41, I. Lafforgue (Fr) 34 itd. MILAN BERNIK U. Rak presenetil |H Začetek 23. prvanstva SRS v namiznem tenisu LJUBLJANA, 3. jan. — V prostorih NTK Ilirije v Zg. Šiški ae je danes zadelo 23. prvenstvo Slovenije v na-ntianam tenisu za posameznike in dvojice v članskih disciplinah. Nastopa 160 igralcev in igralk iz 19 klubov iz Lendave, Murske Sobote, Maribora, Trbovelj, Litije, Zaloga, Jarš, Količevega, Sodražice, Novega* mesta, Kranja, Jesenic, Zabnice,' Vrhnike in Ljubljane. Tekmujejo tucU vsi najboljši z Vedrom in Krupo na čelu, manjka le večkratna slovenska prvakinja Cirila Piro-Korp , ki vsrarii družinskih obveznosti ni mogla priti na prvenstvo. prihodnje OI leta 1977. F. MIKEC POLJUBČEK — Na tekmi v slalomu v Oberstaufnu je "»“F1* Avstrijka Rauter (desno); drugouvrščena Francozinja I. Mir ji čestita — s poljubčkom. Telefoto: UPI Takmovai*je as js začelo s disciplino moških B, med katero smo pričakovali obračun med starejšimi igralci m mlajšima, v glav-nem mladinci. Fo tej disciplini mlajšim ne kade dobro, sej se je samo fenerau mladincu — nastopali pa so pretežno mladinci — uspelo prebiti T finale. To je uspelo Urošu Raku (Olimpija), ki je poskrbel sa prvo presenečenje prvenstva in izločil prvega nosilca skupin A. Sazonov (Ljubljana) z 2:0. Rek je tudi v nadaljevanju zaigral dobro in po razburljivem boju izločil Marušiča (Triglav) s 2:1. Ta zmaga mu je omogočila vstop ▼ finale, v katerem se bo Jutri pomeril s Bojanom Kernom (OD, Janškovcem (Tr) in Kastelicem (OI). ki so zapovrstjo opravili z nekaterimi boljšimi zastopniki mlade gard? Posebno Kem in Kastelic sta prekrižala vse upe slovenskega mladinskega prvaka Savnika (Mrb.), enega najboljših mladincev Benka (So), Milovanoviča (Mrb.) in še nekaterih, ki so računali na boljša mesta v disciplini moških B. Kastelic sl je priboril uvrstitev v finale po razburljivem srečanju s Simoničem (Le) Se je »odprlo« Dolharju? INNSBRUCK, 3. jan. — (po telefonu) — Tu je bil danes zadnji trening pred jutrišnjo tretjo tekmo nemško-avstrijske novoletne skakalne turneje. Tekmovalci so trenirali na skakalnici Berg Isel. Videli smo nekaj zares lepih skokov. Naj omenimo, da se je od naših udeležencev na tej turneji danes »odprlo« Dolharju, ki jo skočil prvič 74, drugič 83 in tretjič zelo lepo 88,5 m. Izmed drugih tekmoval oev so izstopali Norvežani, Poljaki. tekmovalci SZ, CSSR in NDR. Nekaj lepih in daljših skokov: Grini dvakrat 91, Mork 92, W1rkola 92, Gasienica 90, Pawlisiak 90.5, 90, Ivannikov 91, 93, Napalkov 90, 2eglanov 92, Smiraov 92, Raška 92, 90, Matouš 92 in 90, Klemens 91, Kiehl 91. 92.5, Queck 94.5, 93, H. Schmidt 92, R. Schmidt 91. 91,5. Med tekmovalci je treba iskati tudi jutrišnjega zmagovalca. Jugoslovani: Dolhar 74, 83, 88,5, Jurman 77, 88. 82, Mesec 84, 88, 83, Stefančič 79. 85, 83, Zajc 82. 85. 86 metrov. S. UREK s 2:1, v katerem so na koncu odločali boljši živci in večje izkušnje. Tekmovati ao začeli tudi v disciplini moških A, kjer pa do časa poročanja še ni prišlo do nobenega presenečanja, ker ni izpadel nobeden nosilec skupine. Vec-ko in Korpa ata gladko odpravila ves tekmece, čeravno zadnja dva meseca sploh nista trenirala. Po skoraj polletnem otknoru se je znova pojavil za zeleno mizo nekdanji mladinski državni prvak Darko Klevišar (OD. Rezultati moški B — finala: u. Rak (OD : A. Sazonov (Lj) 2:0, Marušič (Tr) : Kravanja (OD 2:0, Kem (OD : Benko (So) 2:1, Milovanovič (Mrb) : Krnc (Lj) 2:1, Janškovec (Tr) : Tarifna (Kr) 2:1, O. Sazonov (Lj) : B. Rak (OD 2:0, Simonič (Le) : Milovan-čevič (Mrb) 2:1, Kastelic (OD : Savnik (Mrb) 2:0; četrtfinale: U. Rak : Marušič 2:1, Kern : Milovanovič 2:0, Janškovec : O. Sazonov 2:1, Kastelic : Simonič 2:1. V finale so se uvrstili: Janškovec (Tr), Kastelic, U. Rak, Kem (vsi OI), v malem finalu od 5.-8. mesta pa bodo igrali Marušič CDr), Milovanovič (Mrb), Sazonov O. (Lj) jn Simonič (Le). Tekmovanje se nadaljuje ter bo še jutri od 9.—18. ure D. N. UTRINKI NOVI NAČRTI — Sloviti italijanski kolesar prejlnjih let Cino Bartali bo ijstanovil novo Italijansko kolesarsko skupino. Ta bo imela svoj sedež v naši soseščini — v Vidmu. ŽREB — Na Danskem so doslej razveljavili listke »športne napovedi« celotnega kola, če štirih tekem. ki so bile na listku, ni bilo. Denar so v tem primeru vrnili igralcem Danski finanCni mi. nister se je sedaj zavzel, da žrebajo znake 1, 0, 2. za odpovedane tekme. RAZOČARANJE — Italijanke, ki se navdušujejo za nogomet toliko, da ga celo igrajo, so zelo razočarane; njihove zveze ne priznava niti italijanska nogometna zveza niti italijanski olimpijski komite. Dekleta ae oelo po sodiščih borijo za svoje pravice. SKRB ZA NAJMLAJSE.V NOVEM MESTU —Pri novomeškem TVD Partizan najbolj skrbijo za naj mlaj še, ki prek iger in lahkih gimnastičnih vaj — pod skrbnim vodstvom vaditeljev — pridno vadijo. Brez pomoči seveda ne gre, naj mlaj šim je treba še precej pomagati j (na sliki). iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiMiimiiiimimiiimiHiimiiiimmiiiiiiiMiiimiiiiiiiji UREDNIŠTVO »DELA« TURISTIČNA AGENCIJA »TRANSTURIST« IN vas vabita na obisk SVETOVNEGA PRVENSTVA V ALPSKIH SMUČARSKIH DISCIPLINAH V VAL GARDENI (Italija) OD 12.11,—15.11.1970. Videli boste najboljše smučarje in smučarke v boju za naslove svetovnih prvakov. Obiskali boste romantično dolino Val Gardena, ki slovi po idealnih smučarskih terenih, ki jih boste lahko tudi sami preizkusili. REKLAMNA CENA NOVIH DIN 440,00 PO OSEBI. Pohitite s prijavami v vseh poslovalnicah »Transturista«: Ljubljana, Šubičeva 1, tel. 20-316 in 20-188, Škofja Loka. Bled, Radovljica in Bohinj NiiiinmiuiiiniiiHiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimfiiiiimiiiniiiiiimniiimniiiiiiiiiniiiiiiimiiiiniuniiiiuiiiimNiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) joh^™ I CREASEV |U| Mjk KRIVI SLEDI 54. nadaljevanje Morala hi bila uvideti, da se to ne da preprečiti. Bila sem nora od strahu. Ali se spomnite, lesko sem se obnašala, ko me je tisti fotograf slikal?« »Spomnim se.« »Bila sem vsa iz sebe in — nikdar nisem marala, da me kdo fotografira. Izgubila sem glavo. Tedaj sem uvidela, da se mi je pomudila priložnost, da govorim z nekom, ki morda poma vso zadevo z vaše strani. To je bil urednik. Ker me je zasledovala policija, sem ponudila fotografu denar, ker nisem hotela, da hi vi zvedeli, da sem v resnici samo hotela govoriti z urednikom. Ta je bil — prijazen. Nisem pričakovala, da bo zadržal fotografijo — pa je. Potrdil je tudi tisto, o čemer ste me poskušali prepričati vi, namreč da bodo očeta verjetno obsodili.« Rogerja je še vedno grizel sum, da mu morda česa, česa bistvenega ni povedala. »Gospodična Liddal,« Je rekel, »zaitij ste mi rekli, da je življenje vaše mateie v nevarnosti?« Ni odgovorila. »Koga ste sumili?« Pritisnila si je roko na čelo in se milo vzravnala. Celo ta drobni gib je bil ljubek. Negotovo ga je pogledala. »Nikogar.« »Kaj?« lastno dihanje. ‘Potem je zašepetala: »le bil to — oni Malonejr?« »Ne vemo še, kdo je bil.« »Aid je — nevarno?« ( »Opomogla si bo.« »Kaj — se je zgodilo?« »Zastrupljena je bila z arzenikom.« »Oh, ne,« je zašepetala Francesca. »Ne!« Spoznanje/ da je morilec njenega bratranca živ in prost, jo je prizadelo bolj kot karkoli dotlej. Ni šp bila toliko močna, da bi lahko prenesla take pretrese. »Ne vemo še vsega,« je povzel Roger »Mislite, da je Lancelota ubil vaš oče? Ali pa mislite, da bi lahko brat...« »Tony,« mu je segla v besedo. »Tony?« Spet je zamižala. »Ampak — ampak — čemu neki? Lancelot — sovražil je Lancelota zaradi vsega, kar je storil. Toda mama — čemu bi kdo hotel ubiti njo? Čemu?« »Morda zato, ker ve, kdo je morilec.« »Ampak ona vendar misli, da ga je ubil oče!« »Ste prepričani o tem?« »Da, da! Vam je rekla, da to ni mogoče, toda ko sem bila pri njej, je bila polna trpkosti in sovraštva. S Tonyjem sva bila skupaj pri njej. Za vse je krivila očeta, preklinjala ga je, ker ji je nakopal sramoto. Mislim, da ga je sovražila. Videti je bilo, da je prepričana, da je on morilec, zato ...« Obmolknila je. »Kar govorite zdaj, ni dokazno gradivo in tega ne more nihče uporabiti proti vam ali komurkoli drugemu, veste. Zato le povejte vse.« »Saj sem vam povedala.« Je odgovorila. »Vse?« »Da. Vse, kar je omembe vredno. Vf,-ste, zakaj sem se sestala s Kanom in s čim me je izsiljeval. Povedala sem vam tudi, kaj se je dogajalo na kmetiji.« Opazoval jo je in se čudil, kako se more še vedno obvladovati. V obraz je bila smrtno bleda, telo pa je držala vzravnano, kot bi otrpnila. »Dveh stvari mi še niste povedad,« je mimo rekel Roger. »K-katerih?« »Kakšne dokumente je prišel iskat »Nikogar,« je ponovila Francesca. »Mo- Id skušal izsiliti?« »Od mene ne. S Tonyjem je govoril. Tony mi ni povedal, za kaj gre. Pravzaprav niti ne vem zagotovo, ali ve on sam. te dokumente. rala sem vas prisiliti, da boste podvomili, da je oče res kriv. Mislila sem, da boste začeli iskati drugega krivca, če se mi vas posreči prepričati, da je v nevarnosti nekdo drug. Mislila sem, da bom lahko pomagala očetu. Mati sploh ni bi- Nikdar nisem slišala za ir v nevarnosti.« Roger je malo počakal, potem pa se je nasmehnil. Ona ga je napeto opazovala , a ko so se mu ustnice raztegnile v nasmešek, jo je prevzelo olajšanje — in občutek, da ga je naposled prepričala. »Ni bilo slabo,« je rekel Roger. »Cisto sem vam nasedel. Toda spet se je zgodilo, da je bila v potegavščini resnica. Vašo mater so nepadli.« Francesca je osupnila. Ves čas preiskave Je bil mislil, da Francesca delno prikrivala resnico ali pa laže. Zdaj pa je dvomil, da je bila naravnost lagala, dvomil pa je tudi, da mu je bila povedala vse. Prepričan je bil, da jo je novica o poskusu umora gospe Lidc!?l Zame je bila to popolna uganka.« Lahko ji je bilo verjeti; a lahko je bilo vse le slepilo. »Kaj ste še hoteli zvedeti?« je vprašala. »Zakaj ste se mi lagali, da niste prepoznali Kana, ko vaju je z bratom napadel?« Naveličano je dvignila roke. »Prav, lagala sem. Da, bil je Kane in sploh ni bil maskiran. Zahteval je dokumente in rekla sva, da jih nimava. Podivjal je in udaril Tonyja, tako da je padel v nezavest. Jaz sem začela vreščati in tedaj je planil nadme — moral me je utišati. Potem je začel brskati po stanovanju, a vtem je pri prednjih vratih pozvonilo. Kane si je potisnil klobuk na oči, si potegnil ruto na obraz in odšel.« »Zakaj pa mi tega niste povedali že na kmetiji, če je to vse?« Devet kandidatov za olimpijske igre LAUSANNE — Tehnični direktor mednarodnega olimpijskega komiteja Artur Takač Je sprejel zastopnika Flrenz, Tampereja in Denverja ter njihove uradne prijave aa organizacijo olimpijskih iger v letu 1967. Za zimske igre so do zdaj uradno kandidirali Denver (ZDA). Granada (Španija). Sion (Švica). Tampare (Finska) in Vancouver (Kanada), za letne igre pa Firen-ze (Italija). Los Angeles (ZDA). Montreal (Kanada) in Moskva — (SZ). Končno odločitev o podelitvi organizacije poletnih in zimskih iger bo olimpijski komite sprejel na _- -_____i sestanku, ki bo 13. maja letos v Foto: DOKL* | Amsterdamu. imp INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA zastopnik firme ALFA-LAVAL sprejme v delovno razmerje VEČ INŽENIRJEV, TEHNIKOV ALI EKONOMISTOV za prodajo proizvodov na jugoslovanskem tržišču ta sicer predvsem: — opreme za farme — stroje za mlekarstvo — mlekarskih hladilnih naprav — strojev in naprav za kemično in farmacevtsko industrijo — strojev in naprav za prehrambeno industrijo — hladilnih naprav Za ta delovna mesta, Id zahtevajo stalna potovanja in delo s strankami. Je nujno potreino aktivno znanje nemškega in eventualno še angleškega Jeaike. Poskusno delo traja 3 mesece. Prav tako potrebujemo tudi tajske a traja 2 Poskusno delo Vsi, ki se zanimajo za ta delovna mesta, naj pošljejo prošnjo ▼ slovenskem in nemškem jeziku z vsemi potrebnimi pmtanj na naslov: IMF — Ljubljana. Uprava, Titova 37 v roku 15 M po objavi v časopisu. Jelovica pripravljena Mlado in staro ramo ob rami na zasneženih zgodovinskih terenih DRAŽGOŠE — V spomin na dražgoško bitko so v zgodovinskih krajih pod Jelovico vsako leto številna športna tekmovanja, predvsem v smučanju. Pobudnika teh spominskih tekmovanj sta domačin iz Dražgoš, podpolkovnik Janez Lušina in sekretar SZS Miloš Rutar. Le-ta sta leta 1957 predlagala takratnemu predsedniku okrajnega odbora ZB Kranj, naj odbor v spomin na bitko Cankarjevega bataljona v Dražgošah priredi vsako leto razne športne prireditve. Leta 1958 je bila prva prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, s kar tero se mladina na privlačen način seznanja z zgodovino NOB. Tekmovanje je med mladimi pognalo že globoke korenine, razširilo pa se je tudi na druge gorenjske kraje. . Spored 13. zimsko-športnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« bo tudi letos pester kot vsa leta doslej. Na tekmovališča pojdejo prvi šolarji gorenjskih osnovnih tol in SŠD, ki se bodo 10. t. m., ob 9. uri v Lancovem pri Radovljici že devetič pomerili v smučarskih tekih in veleslalomu. Za teke lahko tole priglasijo neomejeno število nastopajočih; učenci bodo tekmovali na 3 km, učenke pa na 2 km. V veleslalomu (350 m, 70 m, 20 vrat) lahko vsako tolo zastopa le po 5 pionir-po 5 pionirk. Tekmovanje bo za ekipe in posameznike. jev in 5 pionirk. jMsameznike. Ža ekipno uvrstitev bodo upoštevali rezultate dveh najboljših učencev in ene učenke, posebej za vsako disciplino. Na lanskem tekmovanju ata bili najboljši OS A. T. Linharta (Rad) v tekih in OS heroja Bračiča (Tržič) v veleslalomu. V Dražgošah bodo ob 10. uri atartali tekmovalci a biatlon. To bo 6. republiško in 7. državno prvenstvo v zimskem dvoboju — smučarskem teku in streljanju. Start in cilj bo pred osnovno tolo. Tekmovali bodo samo člani. Na 20 km dolgi progi bodo 4 strelišča, kjer bodo po Štirje tekmovalci, rezultati treh najboljših pa bodo veljali za oceno ekipe. Na lanskem tekmovanju je zmagal Pavel Kobilica (Gorje), med ekipami pa Dol I. V soboto, 10. t. m. zvečer, ob 18. url, bo SK Alples v Železnikih priredil Se nočni slalom mm člane, članice, mladince in mladinke. Ker je proga precej zahtevna, bodo lahko nastopili samo kategorizirani člani in mladinci fod 1. do 7. razreda), za članice in mladinke pa ni omejitev. Za začetek drugega ,6), 9. Miro Ambrožič (Triglav. Kranj) 7 nasto-pov — 6064 (866,3), 10. Duje Smo-ljanovic (Grmoščica, Zagreb) 6 nastopov — 5.165 ( 860,8), 11. Branko Spil jak (Medveščak, Zagreb) 5 nastopov — 4303 (860,6), 12. Jože Farkaš (Ljubljana) 8 nastopov — 6871 (858) itd. S. PIRŠ L Peterica na tujem Turneja nogometašev po ZDA in Bližnjem vzhodu | NOVO NA TUJEM ONTARIO — Reprezentanca CSSR je na gostovanju po Kanadi igrala v Londonu (Ontario) z reprezentanco Kanade 2:2 (0:0, 0:2, 2:0). FRANKFURT — Rokometna ekipa Frischauf Goppingen je osvojila naslov prvaka ZRN, potem ko ao premagali prejšnjega prvaka VFL Gummersbach 22:18. BEOGRAD — Če sklepamo tudi po rezultatih, so najlepše in najprijetnejše novoletne praznike preživeli nogometaši Sarajeva in Hajduka — s kvalitetnimi igrami in zmagami daleč zunaj meja naše domovine. Sarajevčani so se izkazali na Malti, kjer so zmagali štirikrat in od koder se adaj vračajo domov. Splitčani pa še nadaljujejo zmagovito pot po državah Latinske Amerike, kjer jim pri njihovih dosežkih precej pomagata igralca Olimpije Popivoda, zlasti pa nadvse učinkoviti napadalec Oblak. Holzerjeva četa je iz Kostarike odpotovala v kolumbijsko mesto Santa Fe, h klubu enakega imena, v katerem igra Sekularac, trenira pa ga Veselinovič. Na pot v daljnje dežele se te dni odpravljajo še štirje naši prvoligaši — Crvena zvezda, Partizan, Dinamo in Sarajevo. Prva postaja Miljaničevih varovancev bo perujsko glavno mesto Lima. Nogometaši Sarajeva bodo samo en dan preživeli doma, kajti že jutri bodo spet vzeli pot pod noge. Namenjeni so v dežele Bližnjega vzhoda, v Irak, Pakistan in Kuvajt. Na najdaljšo turnejo pa se pripravljajo Zagrebčani, ki bodo 6. t. m. odpotovali najprej v Kolumbijo, nato pa bodo igrali tekme še v Peruju, Čilu in morda Še v Gvatemali ter Panami. Igralce Dinama čaka na 40- dnemi turneji najzanimivejši in hkrati najpomembnejši »hexsagonal _____ turnir« v Santiago de Chilu, na katerem bodo sodelovali še bivši svetovni klubski prvak Santos, Uni-versidad Catolica, Universidad Chile ter čilensk prvak Colo—Colo. Beograjski čmo-beli odhajajo na gostovanje v Ameriko 8., ali 9. t. m. Udeležili se bodo mednarodnega turnirja v Mexico Sityju, na katerem bod oigrali še Spar tak iz Trnave, Botafogo, reprezentanca Mehike in reprezentanca Gvadala-hare. Na programu so še druge tekme, ki jih bo po končanem turnirju organiziral njihov mena-žer. IVER DNEVA Igralci C. zvezde in Partizana skupaj Nogometaši beograjske Cr-vene zvez' so letos skupaj dočakali novo leto. Za ta predlog se je zavzemal trener Miljan Miljanic. Vsi igralci skupaj s svojimi ženami, zaročenkami ali dekleti so se za Silvester zbrali v beograjskem hotelu Palače Pravijo, da je bilo lepo Bilo je dovolj pesmi in plesa, pa tudi malce alkohola. Skupaj so silvestrovali tudi nogometaši beograjskega Partizana. Zbrali so se v klubskih prostorih na Terazijah. Predsednik kluba Mičo Lovrič je bil domačin. Za hipec «*o nogometaši pozabili na žogo, postali so »navadni« državljani — v najbolj veseli noči leta. NA ZDRAVJE OB NOVEM LETU! TALIŠ, MARIBOR POSKUSITE NOVO SPECIALNO SVETLO PIVO SILVESTER 18 */, — fJOTOVO VAM BO PRIJALO ZARADI POLNEGA. PRIJETNO GRENKEGA OKUSA. Silvester 18» t NEDELJA, 4. januarja 1970 Gledališče DRAMA SNG Nedelja. 4. Jan. — prodaja vstopnic aa predstavo v Mali drami. Ponedeljek. 5. jan., ob 19.90 — Primož Košak: LEGENDA O SVETEM CHE. Abonma S in laven. Vstopnine ao tudi ♦ prodaji. MALA DRAMA SNG (vhod la Igriške ulice) Nedelja. 4. jan., ob 20. uri — Dušan Jovanovič: ZNAMKE. NA- KAR SE EMILIJA .77 laven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami. Mladini do 18 let neprimerno. OPERA IN BALET SNG Nedelja. 4. jan., ob 15. uri — Asafjev: BAHCISARAJSKA FONTANA. Abonma Nedeljski popoldanski in izven. Celovečerni balet. Vstopnice so tudi v prodaji. Torek. 6. jan., ob 19.30 — Puccini: TURANDOT. Abonma red D tn laven. Vatopnftoa ao tudi v prodaji. MESTNO GU LJUBLJANSKO Torek, 4. Jan., ob 19.30 — M. Bor: PLES SMETI, komedija. Abonma Torek In kaven. Vstopnice tudi v prodaji. Sreda. 7. Jan., ob 19.30 — M. Bor: PLES SMETI, komedija. Abonma Kolektivi S In laven. Vstopnice tudi v prodaji. FESTIVALNA DVORANA »NEDELJSKI PLES«, od 19. do 22.30. Igra ansambel »DEHORS«. Vabljeni! Koncerti JITRI bo koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE za RUMENI ABONMA. Spored: Schubert — 3. simfonije. Prokofjev — 2. koncert m violino in orkester in Dsbussp — La Mer. Solist rlolnist LEO-NID KOCAN, dlristnt BOGO LESKOVIC. K FESTIVAL LJUBLJANA in Dru-kro glsshmfh umetnikov Slovenije prireja T torek, 6. januarja 1970 v Vitetki dvorani Krilank koncert. Sodelujejo: ZLATA OGNJANOVIČ — sopran. SLAVKO ZIMA EK — violina in MARJAN LIPOVŠEK — klavir. Prodaja vstopnic v Plečnikovem paviljonu Krilank. Rezervacije po telefonu 217«. K IV. ABONMAJSKI KONCERT — Zlata Ognjanovič, sopran, Zdenka Lukec. klavir. Mitja Gregorač, tenor. Pavia Uršič. harfa. Začetek koncerta točno ob 20. uri v Narodnem domu. Prodaja vstopnic v glasbeni Jon. •K RTV Ljubljana SPORED ZA NEDELJO 6.00—8.00 Dobro Jutro! — vmes ob 6.05 Poročila. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila in priredtve dneva. 7.20 Informativna odaja. 7.30 Za kmetijske proizvajalce. 7.50 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. • -! Rači: gra z.» otroke — Mirte Sušmeij: »Rezervirano za babice«. 8.43 Mladinska orkestralna glasba. 9.00 Poročila. 9.05 Srečanja v studiu 14. 10.00 Poročila. 10.05 Se pomnite, tovariši ... — Mitja Hribovšek: Usodna vrvica. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.40 Pet minut za EP. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci. 12.00—12.10 Poročila — Na današnji dan. 13.00 Poročila in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z ansamblom Weekend. 14.00 Poročila. 14.05 »Po domače«. 14.30 Humoreska tega tedna — A rt Buchwald: Novoletni obisk. 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 15.00 Poročila. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 16.55 Pet minut za EP. 17.00 Vremenska napoved in poročila. 17.05 Nedeljski operni stereo koncert. 17.30 Radijska igra. 18.35 Leo Weiner: Drugi godalni kvartet v f is-molu. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik I. programa — Poročila. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.00 Poročila. 22.15 Plesna glasba. 22.40 Zabavna glasba iz studia Zagreb. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz za vse. 24.00 Poročila in konec oddaje. TELEVIZIJA 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED * Pohorje. Plešivec CBgd) 9.25 PET MINUT PO DOMAČE (lok) i Ljubljana) 9.30 KMETIJSKI RAZGLEDI: Trm-vništvo (lok) Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA (lok Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Nove dogodivščine Huckleberryja Finna. Stan in Olio (lok) (Ljubljana) 11.35 TV KAŽIPOT (do 11.55 lok) Ljubljana) 14.50 ŠAHOVSKI KOMENTAR — (Zagreb) 15.20 TELESPORT (Zagreb) 16.00 London: OTROŠKI CIRKUS BILJAM A SMARTA — prenos I do 17.00 (EVR — Ljubljana) 18.10 FLANDRUSKI PES — ameriški film (lok) Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.35 POJE YVES MONT AND (Bgd 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.40 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.10 PROPAGANDNA MEDIGRA (lok) (Ljubljana) 22.15 TV DNEVNIK (Beograd) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje: 8.30 ALBANSKI TV PREGLED (Beograd) 9.25 POROČILA (Beograd) 9.30 NARODNA GLASBA (Bgd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zgb. Bgd) 10.50 OTROŠKI SPORED (Zagreb) 11.35 SERIJSKI FILM (Zagreb) 12.05 MESTECE PEYTON (Zgb) TV ABECEDNIK (Beograd) 14JO OBCESTNA KRČMA (Bgd) 17.45 KRATEK FILM (Zagreb) 18.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zgb. Bgd) 18.05 CELOVEČERNI FILM (Zgb) 19.50. 20.30 in 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA (Zgb. Bgd) 22.10 SEDEM DNI (Zagreb) 22.20 VČERAJ. DANES. JUTRI (Zagreb) Kino SPORED ZA NEDELJO FILMSKO GLEDALIŠČE KKiZi.NhK: ob 17.30 m 20. url franc. barv. W film NA ŽGOČEM SONCU. Režija Kene Clement. Igrajo — Alain De ion. Mari Laforet, Mau-rlce Ronet. Znani mojster francoskega filma je ustvaril kriminalko zanimivih zapletov. Predprodaja vstopnic uro pred t predstavo. KINO UNION: To je za vaše malčke, ne zamudite! Amer barv. nsanka Walta Disneva 101 DALMATINEC. — Predstave ob 15. in 17. url. Predvidoma zadnjikrat! Amer barv. CS družbena drama KO SE ZNOČI. Režija Otto Pre-minger. Igrajo: Jane Fonda, Mi-chel Caine. Faye Dunaway. FN »Skozi svet« št. 11. Predstavi oo 18JO in 21. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane Oo 10. uri matineja amer. barv. ureetema REVOLVERJI ODLOČAJO. KINO KOMUNA: amer. barv. W kom. DRUŽINSKE ZADEVE. Režija John i» Rov Boulting. Igrajo: Hayley Mills. John Comer. Murray He-ad. Brez tednika. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. KINO SLOGA: Pripeljite vaše malčke — amer. barv. risanka HITRI GONZALES z Dolgoušcem in drugimi junak: risank! Predstavi ob 15. In 17. uri. Zadnjikrat! ___ Angl. barv. film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO. Režija — John Ford. Jack Cardiff. Igrajo: Rod TayIor. Julie Christie. Maggie Smith Hrv podnaslovi. Predstavi ob 19. in 21. url. KINO VIC: amer. barv CS westem SE ZA NEKAJ DOLARJEV Režija Calvin J. Paget Igrajo: Giuliano Gerr.ma. Sophie Daumier. Dan Vardis FN 51. Predstave ob 16., 18 15 in 20 30. KINO ŠIŠKA: jug. barv. CS vojni film BITKA NA NERETVI Režija — Veljko Bulajič Igrajo. Yul Brynner. Si. v a Koscina. Lojze Rozman. Bata Zivojinovič. Milena D ra vič in drugi. Predstave ob 15., 18 in 2! uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO SAVA: zahodnonem barv kom. NAVIHANCI IZ PRVE KLOPI. Režija Wemer Jacobs. Igrajo: He:n-t)e. Theo Lingen. Peter Alezan d*r FN 50. Perdstavi ob 17. in 19. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od II. ure dalje, za matinejo fn kino Sava uro pred , pričetkom. KINO TRIGLAV: ob 10. un matineja špansko-ital. barv pust. filma — NEUSTRAŠNI MAŠČEVALEC. Igra Guy Williams Ob 16., 18. m 20. un ital. barv C S kavbojka SOKOLOV PLEN (The Big Gundown> Režija — Sergio Solima. Igrajo: Lee Van Cleef. Thomas Millian in Walter Bames. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Zadnjikrat! KINO \ Bfl » ob 17. m 19. un amer. barvni CS »vestem SAN FERNANDO. Režija Gordan Douglas. Igrajo: Ann Mar gret. Red Buttons. Van Heflin. Bing Crosby. KINO ZALOG: ob 18. un amer. barv. CS vestem MURIETTA Režija Geor ge Shermann Igrajo — Jeffrey Hun ter. Arthur Kennedy m Diana Lorris. KINO ZADOBROVA: ob 18. un amer. barv. kom BOEING BOEING. Režija John Rich. Igrata Tony C ur us m Jer-ry Levns. KINO S\OBODA — DOLGI MOST — LJUBLJANA: franc barv CS film ANGELIKA. MARKIZA ANGELOV, ob 17. in 19. uri. KINO SAVLJE — I JI BI J %N \: kino predstava odpade!! KINO DRAVLJE: Amer. film KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF. ob 18. *rs 20 uri. KINO VRHNIKA: amer. barv. vojni CS .ilm iO-BRUCK. ob 15. uri. Amer. barv CS film C AN CAN. ob 17. uri. Amer. barv film MATT HELM LJUBI IN UBUA, ob 20. uri. KINO BEVKE: amer. barv. CS vojni Ulm TO-BRUCK. ob 20. uri. KINO DOMŽALE: franc, barv CS film CUSTER Z ZAHODA, ob 15.. 17. in 19 un. KINO RADOMLJE: franc, barv CS film JAXC .* A PO MORJU PLAVA, ob 15.. 17. in 19. url. KINO MENGEŠ: amer. barv CS film D3RA2UN NA DAN SV VALENTINA, ob 16. in 19 uri. pcrrcjoci domzalf.: franc -italijanski CS oarv. ITm BUFFALO- BILL. JUNAK DIVJEGA ZAHODA. Gostuje v Prevojah. cb 19. uri. KINO DUPLICA — KA.MSt.i: angl. bnrv. krim. film NDJ»E-DEN NE MORE UITI. oo .5., 17. in 19. uri. KINO GUNCLJE: angl. barv. film — SKR»VN ./ST STAREGA MLINA, ob 15., 17. in 19. uri. KINO BLED: ital. barv. pust. film DOBER — GRD — SLAB. ob 10.. 15 . 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA: •m« r h ir. r.tb.v.T.: L. •: Vi O NIK ZA 02ENJENE M >SKE ob 14. uri. Amer. barv. film KAK«) v! REŠUJE ZAKON IN PROPADA 2IVLJENJE. ob 16. uri. Amer. bar-/ westem PRIMORAN DA UBIJE, ob 18. uri Amer. barv film NEVARN \ LINIJA, ob 20. uri. KINO SORA — ŠKOFJA VOKA: franc. barv. CS film G. SPO-DAR PODZEMLJA, ob lF.. 17. in 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. CS »vestem JUNAKI ZAHODA, ob 13.30 in 21. uri. jap. barv. film VELIKI ZID. ob 15.30. Predvajanje po sistemu TO. O— AO, SUPER - PANORAMA — 70 mm. Vstopnina zvišaniT' Amer. barv. CS glasb, k'm. — ZVEZDA, ob 18. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: angl. barv. CS film — JAMES BOND 007. CASINO ROYALE. ob 14. in 18.30. Vstop, zvišana! Amer. barvni CS pust. film — TARZAN NA VELIKI REKI. cb 16.30. Zah'Kinooem. barv. film HIJLGA IN MICHAEL (II. del), ob 21. uri. KINO TRZ1C: amer barv. CS r.m. UKROČENA TRMOGLAVKA, ob 15., 17. m 19. uri. KINO DOM — KAMNIK: amer. barv. CS pust. Ulm NEVARNA SMER 7000. ob .5.. 17. in 19. uri. KINO RADIO — JESENICE: ital. barv. film PAST d GRAND CANYONU. ob 17. tn *9. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: franc. barv. VV lilm KRVOLOČNA IGRA. ob 18. in 1:0. uri. KINO ŽIROVNICA: amer. barv. CS film POČITNICE V CALIFORNIJI. KINO DOVJE: amer. barv. CS film REVOLVE-RAS Z RDEČE REKE. KINO KR. GORA: franc barv. film ZBOGOM PRIJATELJ. KINO DEL. DOM — JAVORNIK: angl.-nemški barv. film KI VB UBIJALCEV IZ BROOKLY NA. ob 17. uri . Amer. bnrv. film ČRNA MORA. ob 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer barv. 'JS film VE'ER SLEDEČEGA DNEVA, ob 16. .n 19.30. Predprodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO KRKA — NOVO MESTO: arrpr. barv. film JUNAKI ZAHODA. ob 10.. 15., 17 in 19. uri KINO SVOBOD% — KRŠKO: franc. barv. CS film FANTO. MAS FROTT SCOTLAND YAR-DU. ob 17.30 in 19.30. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv VV film TAKO SE NE POSTOPA Z ŽENAMI, ob 15.. 17. in 19. uri. KINO SVOBODA JI. — TR BO VIJE: amer. zabav barv. CS film — STREL V TEMI. ob 10.. 17. in 19 ‘uri. ___ KINO SVOBODA —> ŠF'((*FTF8: amer. barv film ZAI>NJT SAFARI. ob 16.. 18. in 20. uri KINO SOČA — NOVA GORICA: franc. barv. film MALE VR-I.T NE. 'rELTKI GREHI, ob 16.. 18 in 20 uri. Obvestila cvetličarna siavir* Zajec — Androtič. Ljubljana. Miklošičeva 34 (danes dežurstvo). Nudi vam sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje. dostavlja na dom in se priporoča. 214.15.0 POSEBNO OBVESTIM) ZA VSE DELAVCE. KI SO ZAPOSLENI V ZR NEMČIJI Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana sporoča, da bo v času od 2 do 15 januarja 1970 vozil posyebni vlak na relaciii Ljubliana — Stuttgart prek postaje MUnchen.vzhodni kolodvor. Odhod iz Ljubljane ob 22.00. prihod v Stuttgart ob 9.00. 36-0 ZAHVALA Najlskreneje se zahvaljujem profesorju dr. Ladu 2aklju za odlično izvršeno operacijo in upravitelju dr. Cirilu Žaklju za vso skrb ter vsemu bolniškemu osebju za skrbno nego tn zdravljenje. Jože Nečemar. dipl. ekonom. Ljubljana. Korotanska 6/1 V.O ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite uspešno z naravnim zdravilom — rogaškim »DONAT« vrelcem. Zah. tevajte ga v svoji trgovini, te oa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«. .O KURJA OČESA in debelo kožo hitrp in uspešno odstranjuje — coi.OS AL Prodajata »NAMA« in »SUPERMARKET«. .O A’ 15 URAH lahko postanete >: • /»■' čarovnik s ponvi- jo teh treh knjig: »Skola hipno. Uj— — »Tajne orofc^ionTlnih hipnotizera« — »Izabrane madi. oni čar« k e v je*? me« in edinstvenega pripomočka »Hipno rotor«. C* na /n -v -d 20 Ndin P )š»mn;i j n iša Dobava tavo| P»ačlilvo pri prevzemu Naročila sprejema — •IIIPNOTIZŠM-. Sarajevo, pošt. ni predal 214. -O Vič—Rudnik- Postojnska 24. telefon 61121 Grosuplje—Ivančna gorica: začas no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon LM št 87-402 tn 77 141 Služba stalne pripravljenosti je za območje Medvod in Velikih Lašč Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku — Kidričeva 1 II nadstropje, soba štev 5. Ambulanta nudi prvo po moč v nuinih primerih in to vsak dan od 19 do 7 ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih pa ves dan IJI.RIJ4NŠ Lekarna Miklošič SODOBNI PODI topu pud ,Moquette« ui ves potrebni material n polaganje poda SINTETIČNE PREPROGE ZLOŽLJIVA VRATA Meraaioo beacru Najlon u> n plastike — pralne neobčutljive *» (nadete m trpežne (harmonika) / ts plastike — a ustrezno m praktično razdelitev prostora A R P. ITALPLAST run. Ftazza Un pedale | tel Mb Ut «nasproti glavne bolnišnice) Vsa pojasnila tudi v slovenščini BIOTEHNIŠKA FAKULTETA v Ljubljani razpisuje delovno mesto tehn. sodelavca v katedri za živinorejo (kmetijski tehnik — moški) Sprejem na delo najkasneje X. 2. 1970. Pismene prijave s priloženim življenjepisom sprejema tajništvo fakultete, Krekov trg 1 do 15. januarja 1970. 70 CZP »GOSPODARSKI VESTNIK« LJUBLJANA razglaša prosto delovno mesto TAJNICE redakcije pri reviji »ECHO«, z znanjem strojepisja, angleškega in srbohrvatskega jeai-ka ter s splošnim znanjem administracije. Zaželena srednja ekonomska šola. Rok prijave 8 dni po raz-pišu- Prijave pošljite na CZP »GOSPODARSKI VESTNIK« Ljubljana, Miklošičeva 38/1. 53 Komisija za delovna razmerja pri KOMUNALNEM PODJETJU VODOVOD MENGEŠ objavlja prosta delovna mesta za KV strugarja 2 KV ključavničarja z znanjem varenja 2 KV inštalaterja za centralne kurjave in vodovodne inštalacije KV zidarja za dela pri gradnji in vzdrževanju vodovodnih in kanalizacijskih objektov. Objava velja eto zasedbe delovnih mest. 11471 SGP Projekt Kranj In sindikalna podružnica sporočata žalostno vest, da je umrla Karolina Mirt kuharica Pogreb pokojnice bo v ponedeljek. 5. januarja 1970, ob 11. url v Zabukovju pri Sevnici Ohranili jo bomo v trajnem spominu SGP PROJEKT, KRANJ Dežurne službe Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od' 19 do 7 ure ob nedeljah in praznikih ves dan. tn to v nasled njih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežtgred- Krtlčm 10. telefon — 310-533 Cente- Miklošičeva e 24. telefon 313 063 Moste—Polje- Prvomajska ulica 5. telefon 314-527 Šiška—Šentvid- Derfteva ulica 5. (za občinsko ctavbo). telefon — 55-644 In 55 221 Sporočamo žalostno vest, da je umrl član naše delovne skupnosti tovariš Franc Steban kovač na rudniku Zagorje Pogreb dragega pokojnika bo danes, v nedeljo 4. januarja 1970 ob 15.30 na pokopališču v Zagorju ob Savi. Pokojnega sodelavca bomo ohranili v dobrem in lepem spominu. Delovna skupnost Zasavski premogovniki in sindikalna organizacija radarjev Trbovlje, 3. januarja 1970. KUPIMO VSEUIVA ENO-, DVO-IN TRISOBNA STANOVANJA Dela« pod 11681 Ponudbe v oglasnem oddelku »Podjetje«. Razpisna komisija pri KMETIJSKEM KOMBINATU »ZASAVJE« SEVNICA razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA podjetja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Splošne pogoje za sprejem na delo po Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih; 2. Posebne pogoje: a) visoka ali višja šolska izobrazba — poklic: agronom — ekonomist b) najmanj 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih. Kandidati naj pošljejo vlogo in izkazila o izpolnitvi posebnih pogojev na naslov: KK »ZASAVJE« Sevnica — razpisna komisija in sicer v roku 15 dni po objavi tega razpisa. 42 Sporočamo, da je po hudi bolezni preminila naša draga Selma Thuma rojena Strle Pokopana je bila 22. decembra 1969 v Candeni. Žalujoči: mož Saša, otroka Milojka in Miloš, mama, sestri Mojca in Alenka z družinama in drugo sorodstvo. Candena, Postojna, Koper, Nova Gorica. V 80. letu starosti je dotrpel naš skrbni mož, oče in stari oče Ivan Černčič Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 5. januarja 1970, ob 14.45 izpred Viškega pokopališča. Do pogreba leži v Janezovi mrliški vežici na Žalah. Žalujoči: žena Emilija, sin Tone z družino, hčerka Lojzka z družino Ljubljana, Maribor, Šentilj, 4. januarja 1969 Dotrpela je naša draga mama, nona in prababica Rozalija Vuk - »j Na zadnjo pot jo bomo spremili v nedeljo, 4. januarja 1970, ob 15. uri v Mirnu pri Gorici žalujoči: sin Marjan, hčerke Zala, Mila. Jela, Zofka in Mirjam z družinami, vnuki in pravnuki Miren, 3. januarja 1970 Obveščamo znance in prijatelje, da je umrla naša sestra, svakinja, teta in sestrična Uršula Palma roj. GAČNIK Pogreb bo dne 6. januarja 1970, ob 15.30 na pokopališču v Stepanji vasi. Do pogreba leži v Petrovi mrliški veži na Zalah. Žalujoči: sestra Angela z družino ter družine Gačnik, Palmovi, Jakličevi in drugo sorodstvo Cleveland, Boričevo, Ljubljana, Kamnik, 3. jan. 1970 AVTOMOBILISTI Pomislite na brezhibno delovanje vašega avtomobila in si zato priskrbite zanj: POKRIVALA radiatorjev, ki varujejo temperaturo SNEŽNE VERIGE za zanesljivo vožnjo SREDSTVA zoper zmrzovanje »PINGUINO« ŠČITNIKE zoper zameglitev stekla na zadnjem okencu, za boljši razgled in mnogo drugih koristnih izdelkov za zimsko obdobje Velika izbira: NOSILCI SMUČI - ZAŠČITNA SREDSTVA zoper rjavenje -ZAŠČITNA SREDSTVA zoper zameglitev - ANTIFRIZ itd. itd. -NAJBOLJŠIH ZNAMK IN ODLIČNE KAKOVOSTI v prodaji pri ZANCHI AUTOFORNITURE - TRST Via del Coroneo 4 Umrl je naš atek Dr. STANISLAV ŽITKO Pogreb bo v ponedeljek, 5. januarja 1970, iz Marijine kapelice na Žalah ob 15.30 žalujoči: žena Jelka, otroci Marija, Marjeta, Ana, Tone z družinami, brat, sestre in drugo sorodstvo Ljubljana, 2. januarja 1970 Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš skrbna mož, zlati očka in dobri brat STANKO KERN upokojeni gostinski delavec Pogreb dragega bo v ponedeljek, dne 5. januarja 1970, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah Žalujoči: žena Angelca, hčerki Krista in Boga z družinami, sin Marjan, bratje Franci, Srečko in Ivo z družinami in sestra Minka z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, Zagreb, dne 3. januarja 1970 Sporočamo žalostno vest, da je umrl član naše delovne skupnosti tovariš Alojz Mikuš rudar — kopač na rudniku Zagorje Pogreb dragega pokojnika bo danes, v nedeljo, 4. januarja 1970, ob 16. uri na pokopališče v Zagorju ob Savi. Pokojnega sodelavca bomo ohranili v dobrem in lepem spominu. Delovna skupnost Zasavskih premogovnikov In sindikalna organizacija radarjev Trbovlje, 3. januarja 1970 Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dragi mož, oče in stari oče Aleksander Graberski upokojenec Pogreb bo danes, 4. Januarja 1970, ob 15. uri na novomeškem pokopališču Žalujoči: žena Rozalija, sin Tone, hčerka Vera s družino in drago sorodstvo Novo mesto, 3. januarja 1970 ZAPUSTILA NAS JE NAŠA DRAGA MAMA IN BABICA MARIJA MUZIOVIČ ROJ. MIRTIČ POGREB BO V PONEDELJEK, 5. JANUARJA 1970, OB 12. URI IZ FRANČIŠKOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH ZA NJO ŽALUJEJO: HČERKA METKA IN SIN JANEZ Z DRUŽINAMA TER DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, KRANJ, MARIBOR, 2. JANUARJA 1970 Sporočamo žalostno vest, da je v 89. letu starosti umri naš dragi mož, oče in ded JAKOB GABROVŠEK vlakovodja v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 5. januarja 1970, ob 14.30 izpred pokopališča na Viču Do pogreba leži na Žalah v Jakobovi mrliški vežici Žalujoči : žena Kamila, sin Ludvik z ženo Elo, hčerka Marija z možem Francetom, vnukinja Marjanca in drugo sorodstvo Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, Reka, 2. januarja 1970 Tiho nas je zapustil naš ljubi mož, ata in stari ata JANEZ NOVAK p. d. Vavptov ata Pogreb bo v ponedeljek, 5. januarja 1970, ob 15. uri v Žužemberku Žalujoči: žena Marija, sinovi Stane, France, Bine, Tone in Marjan z družinami, hčere Pina in Mira z družino in drugo sorodstvo Žužemberk, Ljubljana, 3. januarja 1970 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1. TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 29-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897. POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT TELEFON 314-792 — BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 501-1-167/2 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednika 20-646 SONČNA SOBOTA V BEOGRADU — Sončno in mirno vreme je včeraj zvabilo v parke in druge izletniške točke mnoge Beograjčane. Med najbolj obiskanimi sprehajališči je bil prav gotovo park na Kalemegdanu, kjer je bilo toliko ljudi, ko da ni živo srebro zdrknilo pod ničlo. Odraslim sprehajalcem, pa tudi otrokom je sprehod po parku močno prijal. - Tanj ugfoto NOVOLETNI POZDRAV — Petnajstletna Eileen Rowe iz Rocky Riverja v Ohiu je z bratoma »izklesala« tale sneženi simbol, ki opozarja mimoidoče. Napis ob štiri metre visokem »kipu« pravi: »Zahlipajte za mir!« Telefoto: UPI IHH **• NENAVADNI MODREC — Vittorio Scifo, ki se naziva »Modrec iz Tobruka«, se je pri mestecu Urbe v Italiji postavil ob križ, ki ga je sam stesal. Pozival je ljudi, naj ga križajo, toda nihče ni ustregel njegovi želji. Scifo je tako protestiral proti sodni odločbi, s katero so ga izgnali s Sicilije kot potepuha in mu prepovedali, da bi preživel božič s svojimi otroki. Telefoto: UPI Nadaljevanje s prve strani Skupni imenovalec: mir Številni voditelji držav po svetu so se ob koncu starega desetletja obrnili na javnost z željami po miru Ob začetku novega desetletja so številni državniki po svetu poslali v javnost svoje novoletne izjave. Skupni imenovalec vseh teh poslanic je, na kratko rečeno, želja po svetovnem miru. $e sedem potresov zdravstva, gospodarstva, stanovanjske gradnje, verjetno ne bo mogoče uresničiti- Lesni kombinat »Vrbas«, ki je po katastrofalnem potresu oktobra že po dveh mesecih ob velikih prizadevanjih kolektiva dosegel skoro 90-odstotno proizvodnjo, je zdaj popolnoma uničen in stanje je slabše kot je bilo po prvem potresu.* Nič boljša ni tudi v tovarni celuloze. Bijedič je izrekel priznanje vsem tistim, ki so v teh hudih dneh prevzeli nase še posebno težke naloge, predvsem pa zdravstvenim, prosvetnim in komunalnim delavcem. »Dobil sem vtis, je nadaljeval Bjedič, da nihče ni demoraliziran. da Banjaluka ni v agoniji. Ljudje bodo tudi te težave premostili. Glavna naloga je preskrbeti ljudem u-streana stanovanja, da bi se izognili posledicam morebitnega novega potresa. Realne možnosti so, da bi v januarju vsem ogroženim družinam preskrbeli stanovanja, bodisi v novih hišah, ki so v redni gradnji, ali pa v montažnih hišah, barakah in vagonih,« je na koncu dejal Bjedič. V Banjaluki se je živo srebro danes zjutraj ob sedmih spustilo na minus 11 stopinj, snežna odeja pa je debela tri-četrt metra- Seizmološka postaja je sporočila, da so od včeraj do danes zjutraj registrirali sedem potresov. Najhujši je bil sinoči ob 20.45. in sicer 4,5 stopinj po Mercallijevi skali. RIM — Leto 1960 Je hudo preizkušalo državljansko zavest Italijanov, vendar pa je težava presežena, je v novo-letni poslanici izjavil predsednik Saragat, ko je komentiral zadnje dogodke na polotoku. posebno še atentate v Milanu in Rimu- Saragat se je obrnil predvsem k delavskemu razredu, ki da je preteklo jesen v znanih stavkah izvojeval ne le večje mezde, temveč tudi večje politične pravice. Ne pozabimo, da so delavci poglavitni uresničevalci italijanskega gospodarskega čudeža, je dejal Saragat. Sedanji problem je obramba kupne moči, zvišanih mezd, plač in pokojnin, gotovost pri varčevanju ter množično povečanje delovnih mezd. Za u-rejanje teh problemov ni droge poti mimo demokratične. Nevarnost, ki preti tej poti, je po mnenju Saragata nasilje. čeprav gre le za peščice nasilnežev, ki vznemirjajo de- Zaprta razstava na u Obiskalo jo jo kakih 6000 venezuelskih gospodarstvenikov želo. Kolikor bolj se širi prepričanje, da je nasilje sterilno, toliko bolj bodo ti drobci izolirani, je dejal Saragat. Nasilje teh skupin pa po njegovem nima zveze s plemenitim uporom mladih ljudi zoper vsakršno krivico, vendar pa je mogoče pravico doseči le z napredkom, strpnostjo, spoštovanjem tujega mnenja, demokracijo in sodelovanjem. VATIKAN — Papež Pavel VI- Je v novoletni poslanici izpovedal mnenje, naj bi šefi držav po vsem svetu ne izgubljali časa. kadar gre za tako važno vprašanje, kot je svetovni mir. Posebno je poudaril potrebo po vzpostavitvi miru v Vietnamu, na Srednjem Vzhodu in v Afriki. TOKIO — Sevemovietnam-ski predsednik Ton Duk Tang je zaželel sevemowietnamske-mu ljudstvu, naj nadaljuje boj do končne zmage, tj. do osvoboditve Južnega Vietnama in do zctfužitve Severnega in Južnega Vietnama. FORT OF SP Al N — Predsednik vlade Trinidada in To-bega dr- Erič Williams se je ▼ novoletni , poslanici zavzel za večje razumevanje med ljudmi in za prijateljstvo z neuvrščenimi deželami, posebno z latinskoameriškimi in afriškimi. Trinidad in Toba-go sta del tako imenovanega tretjega sveta, ki se poteguje za svoje mesto na svetu in za osamosvojitev. Prebivalstvo pa je pozval k rasni strpnosti. DAR ES SALAM — Predsednik Tanzanije Julius Nye-rere je izjavil, da je cilj njegove dežele »doseganje socialistične pravičnosti«. Dodal je, da je dosežen določen napredek pri širjenju ekonomskega in kulturnega sodelovanja med afriškimi deželami. LAGOS — Vodja federalne nigerijske vlade Jakubu Go-von je dejal, da se je njegova vlada vedno prizadevala za mirno rešitev državljanske vojne v Nigeriji. DAKAR — Senegalski predsednik Leopold Senghor je zaželel v novem letu mir in urejanje vseh sporov po poti pogajanj. BAMAKO — Sef Malija Musa Traore je pozval vse državljane k novim prizadevanjem za gospodarski in splošni napredek države. BUDIMPEŠTA — Predsednik prezidi ja LR Madžarske Pal Losonczjr/je sodil, da Je preteklo leto prineslo nove uspehe v razvoju gospodarstva in novo afirmacijo Madžarske na mednarodnem polju. BERLIN — Predsednik državnega sveta DR Nemčije Walter Ulbricht je izpovedal optimizem, kar zadeva druž-beno-ekonomski razvoj dežele v nastopajočem letu. Dejal je, da se bodo mednarodne vezi DR Nemčije razširile in da bo dežela vzpostavila nekatere nove diplomatske stike. Preteklo leto je označil kot leto pomembnih mednarodnih uspehov socializma. Opomnil je na nevarnost vsake oblike revanšistične politike. Umrla Anka Mihota-Supanc ZAGREB. 3. jan. (Tanjug). — Včeraj je v vojaški bolnišnici v Zagrebu v 75. letu živ-ljenja umrla Anka Mihota-Supanc, ena izmed najstarejših članov ZKJ. Anka Miho ta, ki je bila od leta 1919 organizirana v jugoslovanski komunistični partiji, je sodelovala na vukovarskem kongresu KPJ Odlikovana je bila s partizansko spomenico 1941 ter z drugimi odličji. Nenehno dejavna v delavskem gibanju in partiji je Anka Mihota-Supanc prestala številne težave, aretacije in preganjanja — večkrat je sta-la pred sodišči za zaščito dr-lave, dve leti pa je preživela v požarevskem zaporu. Vsi. ki so jo poznali, bodisi ▼ letih težkega ilegalnega dela. v NOB in v času po osvoboditvi. se jo spominjajo kot neutrudnega delavca, preprostega in skromnega človeka, čudovitega in požrtvovalnega tovariša. Danes so v Zagrebu ustanovili odbor za pokop umrle Anke Mihota-Supanc. Pokoj-nico bodo pokopali na za-grebškem Mirogoju 6. januarja. LA GUI ARA, 3. jan. (Tanjug), — V tem največjem venezuelskem pristanišču so zaprli jugoslovansko industrijsko razstavo. V šestih dneh, kolikor se je ladja »Libumia« zadrževala v la Guiari, je raz. stavo obiskalo okoli 6.000 ljudi. predvsem predstavnikov venezuelskega gospodarstva. Jugoslovanska industrijska razstava je bila druga te vrste tukaj; podobno prireditev so namreč imeli že Japonci. Venezuela je najbogatejša dežela v latinski Ameriki. Bruto nacionalni dohodek na prebivalca presega 900 dolarjev. Za ZDA in Sovjetsko zvezo je tretji proizvajalec nafte na svetu Nafta daje pečat nacionalnemu gospodarstvu te dežele, ki želi razviti lastno industrijo in se vsaj deloma otresti odvisnosti od uvoza. Zaradi te gospodarske usmeritve so možnosti za razvoj trajnejših stikov z Jugoslavijo precejšnje. Zato je javno mnenje Venezuele sprejelo našo industrijsko razstavo kot priložnost za okrepitev go-•podarskih odnosov in blagovne izmenjave s Jugoslavijo. Venezuelski poslovni ljudje so se. kar zadeva uvoz iz Jugoslavije, najbolj zanimali sa poljedelske stroje, ladje, tek-stil, usnje in medicinske aparate. Nixonov program za obnovitev ladjevja Trgovska mornarica ZDA je zastarela — Vsako leto potrebnih po 30 novih ladij WASHINGTON, 3. jan. (UPI) — Oba domova ameriškega kongresa sta ugodno ocenila Nixonovo zahtevo po odobritvi 3,8 milijarde dolarjev za desetletni program za graditev novega trgovskega ladjevja ZDA. Nixon predlaga v programu, naj bi se ameriško ladjevje obnavljalo tako. da bi dobilo na leto po 30 novih ladij. Ameriški predsednik je opozoril kongres, da so ZDA zaostale v dirki vodilnih pomorskih držav in da so zdrsnile na svetovni lestvici na šesto mesto. Ameriška zvezna uprava Je sporočila, da bo v prihodnjih šestih mesecih sklenila pogodbe o graditvi 15 do 18 velikih ladij, v novem proračunskem letu pa bo naročila še 25 do 27 modernih plovbenib objektov. Tempa graditve 30 ladij letno, kar zahteva Nbcon in kar bi pomenilo trikratno pospešen ritem, pred prihodnjim letom ne bo mogoče doseči, vendar ni več dvoma, da bo kongres odobril velike kredite sa naglo obnovitev ameriške trgondre mornarice, ki pre- 2EUMO VAM PRIJETNE UŽITKE OB PIVU PtLS. TAUS. MARIBOR PRIPOROČAMO VAM LAHKO SVETLO PIVO PILS. TO JE PIVO PLZENSKEGA TIPA. KI ZARADI SVOJE GRENKOBE IN PITKOST1 POSEBNO PRIJA. iVVa O Pils pelje zdaj samo 6 odstotkov blaga v zunanji trgovini ZDA, medtem ko so ameriške iad-Je takoj po drugi svetovni vojni prepeljale 57 odstotkov blaga. Sedanja trgovska mornarica ima 950 ladij, med katerimi jih je tri četrtine starejših od 20 let. Po Lloydo-vem . registru je svetovni rekorder glede tonaže trgovskih ladij Japonska, ki je potisnila Veliko Britanijo na drugo mesto, največ ladij pa pluje pod liberijsko zastavo čeprav so njihovi limtnHra v glavnem tujci. Skupna tonaža ladij pod liberijsko zastavo maša 29,2 milijona ton. Japonska ima 23,96 milijona. Velika Britanija pa 23,84 milijona ton. Nato sledijo: Norveška 16,68 milijona ton, ZDA 19,55 in SZ 13,7 milijona ton. Po Llojrdovem registru so ZDA na petem mestu. Japonska agencija KJodo pravi, da se bo v novem letu zaostril boj za položaje v svetovnem ladjedelstvu. Čeprav »pričakujejo nadaljnje povečanje proizvodnje, bo v vseh ladjedelnicah po svetu čutiti čedalje hujšo konkurenco. Agencija dodaja, da je dosegla svetovna proizvodnja ladij z več kot sto tonami skoraj 17 milijonov ton. Japonska zgradi polovi oo teh ladij, tako da je trdno zasidrana na prvem me atu. Gripa v Angliji pojenju je Iz Moskve pa poročajo, da so začeli cepiti 30 milijonov delavcev LONDON, 3. januarja (AP, Tanjug, Reuter) — Britansko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo danes, da epidemija gripe, ki je prejšnji teden terjala 702 žrtvi, poje-njuje. Gripa je doslej v Britaniji terjala številne žrtve. Zaradi pljučnice je umrlo 1677 ljudi, za bronhitisom pa 1331. Zdravstvena služba v Londonu je sporočila, da so bolnišnice včeraj sprejele 282 novih gripoianlh bolnikov. Obenem opozarjajo na pomanjkanje krvi, ker so mnogi krvodajalci zboleli. Epidemija gripe je prizadela tudi športne prireditve. Sporočili so, da je sedem nogometnih tekem preloženih. Funkcionarji nekaterih znanstvenih ustanov zahtevajo preiskavo, ker se niso pravočasno lotili preventivnih ukrepov niti opozorili ljudi na nevarnost pred epidemijo in potrebo po množičnem cepljenju proti gripi. Poudarjajo, da je gripa zajela tudi mnogo zdravstvenega osebja. V Essexu je v neki bolnišnici zbolelo od 288 bolničark več kot 100, tako da so morale učenke neke sosedne šole prevzeti skrb nad pacienti hi delati brezplačno 12 ur na dan. Nekateri so mnenja, da bo epidemija gripe veljala državo več kot petletne občasne stavke v industriji. Iz Moskve poročajo, da so ▼ Sovjetski zvezi začeli cepiti proti gripi s tako imenovanim živim cepivom približno 30 milijonov delavcev in uslužbencev. Po pisanju tiska gripa v SZ še ni dobila obsega epidemije. Čeprav so napovedi takšne, da ni pričakovati kaj hujšega, so se lotili obsežnih preventivnih ukrepov. •V Alžiriji je več kot 60 ljudi, v glavnem otrok, umrlo za epidemijo gripe, ki se je pojavila pred tremi meseci. Samo v neki vasi v Kabiliji je za gripo umrlo 40 ljudi. 73.000 ton kablov SVETOZAREVO, 3. jan. (Tanjug) Na seji delavskega sveta industrije kablov v Svetozarevu so sprejeli načrt fizičnega obsega proizvodnje za leto 1970. Po tem načrtu bo naš največji proizvajalec kablov proizvedel leta 1970 73.000 ton kablov in prevodnikov raznih dimenzij. Glede na to, da so lani proizvedli 61.000 ton kablov, se je načrt za leto 1970 povečal za 19,5 odstotka. /z včerajšnje zadnje izdaje Poziv grških političnih zapornikov ATENE, 2. jan. (Reuter).— Politični zaporniki na grškem otoku Leros so poslali dopisnikom tujih agencij poziv, v katerem zahtevajo ukinitev koncentracijskega taborišča na tem otoku in osvoboditev za vse zaprte bolnike in starce. V pozivu je zapisano, da je večina od 1060 zapornikov tega taborišča obolela za gripo in da bolnikom ne nudijo nobene zdravniške pomoči. Med drugim piše, da živijo v neznosnih higijenskih pogojih in da jim grozi nevarnost epidemije. Na raznih grških otokih je zdaj približno 1900 političnih zapornikov. Prva stavka v letošnjem letu RIM, 2. jan. (Reuter). Približno 90 000 delavcev mestnega prometa v velikih italijanskih mestih je danes stavkalo pet ur. To je bila prva stavka v Italiji ▼ novem letu. Sindikati prometnih delavcev zahtevajo povečanje plač za 30 odstotkov, delodajalci pa so pripravljeni dati samo 5 odstotkov več. Vsi dosedanji pogovori med sindikati in delodajalci, ki trajajo že devet mesecev, so bili brezuspešni. Kakor je sporočila generalna konfederacija dela v Italiji, so v zadnjih štirih mesecih izgubili v tej državi zaradi stavk kar 400 milijonov delovnih ur. Eban: Izrael ni obtoženec TEL AVTV, 2. Jan. (AFP). Izraelski zunanji minister Aba Eban je izjavil, da so iz Francije neupravičeno izgnali izraelskega admirala Limona pod obtožbo, da je sodeloval v aferi v zvezi s petimi ladjami. Eban je tudi izjavil, da dialog med Francijo in Izraelom ni nikakršen proces, v katerem bi bil Izrael obtožena Stanka- Teheran: smrtna kazen za trgovce z mamili TEHERAN, 3. jan. (AFP). v Iranu so izvršili še eno' smrtno kazen zaradi tihotapstva mamil. Usmrtili so Ka-sima Nanučerija, voditelja tihotapske druščine, o kateri trdijo, da je imela široko .razpredeno mrežo sodelavcev. Hkrati je vojaško sodišče v Tabrizu izreklo tri smrtne kazni za enaka kazniva dejanja, osem članov tihotapske druščine pa je dobilo po 15 let ječe. Te in nekatere prejšnje obsodbe kažejo, da je Iran odločen zatreti tihotapstvo z mamili. -uimmiHRiH THiiiiiinHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii’ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Gregorčičeva ulica 3 razpisuje na podlagi temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov in pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ št. 28/67) javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za gradnjo objekta servisnih delavnic v Kranju ob Koroški cesti Investitor oddaja celoten objekt na ključ. Rok za začetek gradnje je marec 1970. — dovršite? pa do novembra 1970. Raspianl elaborat je na razpolago na sedežu licitacije proti kavciji 1.000,00 ND. Ob vrnitvi prevzetega elaborata se znesek vrne. Licitacija bo dne 4. februarja 1970, ob 12. uri na sedežu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj — Cesta JLA 6/V — sejna dvorana. 37 Telegrami MESTNO PREBIVALSTVO V NERAZVITIH DRŽAVAH — NEW YORK. Strokovnjaki OZN so pripravili študijo o gibanju prebivalstva na svetu. V njej med drugim pravijo, da se mestno prebivalstvo v nerazvitih državah povečuje tako naglo, da bo kmalu preraslo število prebivalcev v mestih v razvitih državah. BRANDT BO MARCA OBISKAL VELIKO BRITANIJO — LONDON. Zahodnonem-ški kancler Willy Brandt se bo 3. in 4. marca pogovarjal z britanskim premierom Haroldcm Wilsonom o možnosti za sprejetje Velike Britanije v skupni evropski trg ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom. UGRABITEV LETALA — HAVANA. Brazilsko letalo je moralo pristati v Havani, ker so ga v to prisilili ugrabitelji. REUTHER O INFLACIJI — NEW YORK. Voditelj ameriškega sindikata avtomobilskih delavcev (Valter Reuther je izjavil, da je povečanje cen in dobičkov povzročilo inflacijo v ZDA in ne zvišanje mezd. ŠTEVILO UMOROV NARAŠČA — NEW YORK. Policija je sporočila, da se je v prvih enajstih mesecih lani število umorov v New Yorku povečalo v primerjavi z istim obdobjem leto dni prej za 7,7 odstotkov. Od januarja do novembra lani je bilo v New Yorku 945 umorov. AVSTRIJSKI REKORD — DUNAJ. Avstrija je lani dosegla svetovni rekord v potrošnji svinine. Vsak prebivalec Avstrije je lani pojedel povprečno 40 kilogramov te vrste mesa. VELIKA POVODENJ NA CEJLONU — COLOMBO. Povodenj, ki je ta teden zajela Cejlon, je terjala 34 smrtnih žrtev. Okoli milijon ljudi je ostalo brez doma. POJASNJEVANJE — TRIPOLI. Predsednik libijskega revolucionarnega sveta Mua-mer el Gadafi je sprejel francoskega veleposlanika v Tripoliju in zahteval pojasnila zastran raketnih topnjač, ki so iz Cherbour-ga odplule v Izrael. AZIL — KJOBENHAVN. šef danske policije je sporočil, da je 28 češkoslovaških turistov, ki so prišli sem praznovat novo leto, zaprosilo za azil. KRITIKA — STOCKHOLM, švedski sindikati so kritizirali sporazum med združenjem delodajalcev in zvezo industrijskih ulužbencev, ki predvideva v naslednjih petah letih povečanje plač uslužbencem, poslovodjem in inženirjem za 7 odst. letno. Sindikati menijo, da so si uslužbenci v industriji s tem prisvojili velik del skupnih plačilnih sredstev. Sporazum izenačuje tudi ženske z moškimi, kar zadeva delovno dobo za dosego upokojitve. POVEČANJE CEN — LONDON. Vladna pisarna za cene in dohodke je potrdila novo zvišanje cen premogu, da bi se s tem izognili velikemu deficitu te industrijske veje. To je drugo zvišanje cen premogu v treh mesecih. Težo tega ukrepa bodo najbolj občutile družine z nizkimi dohodki in upokojenci. SPREJEM — KAIRO. Egiptovski zunanji minister Mahmud Riad je sprejel podpredsednika britanske laburistične stranke Georga Browna. Pogovarjala sta se o položaju na Srednjem vzhodu in o možnostih za dosego miroljubne ureditve krize. NAPAD — LA PLATA. Skupina neznanih oseb je napadla taborišče rednih argentinskih enot v La Plati. Doslej ni bilo nobenega sporočila vojaškega poveljstva o tem incidentu. V zadnjih dveh tednih je to že drugi napad na kasarne sedmega pehotnega polka argentinske armade. DOLG — DUNAJ. Avstrija bo letos izplačala zadnji večji obrok svojega dolga na podlagi državnega sporazuma iz leta 1955, po katerem je nad to deželo prenehal nadzor velikih sil. Letošnji obrok znaša 70 milijonov šilingov. Skupaj s to vsoto je Avstrija doslej, izplačala 14,2 milijarde šilingov na račun svojih obveznosti. Pa še to: PRIJATELJI — »Prijatelje moraš imeti, pa daleč prideš!« tako nekako pravi pregovor. Jugoslovanski smučarski skakalec Marjan Mesec jih mora imeti v uredništvu Tanjuga, ki je vesoljno Jugoslavijo obvestilo o tem, da si je mladi Kranjčan na novoletni tekmi v Ga-Pa priskočil 19. mesto, v resnici pa je bil šele 56. Vest so po Tanjugu (napak) povzeli vsi tisti časniki, ki na novoletni turneji nimajo svojih poročevalcev ... SONCE VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 4. I. 1970 ob 0,7. }iri vzide 7.42 zaide 16.28 LUNA vzide 4.08 zaide 12.49 sončno. delno «5*7 oblačno oblačno ^ dež nevihte V? sneg megla ^ burja ju8T° -gr" S°Pla fronta Vreme in temperatura 3. januarja 1970 kraji Ob 7. vreme uri »C vreme ob 13. »C uri Ljubljana oblačno —3 oblačno —2 Planica jasno -13 jasno —3 Brnik oblačno —6 poloblačno —2 Kredarica jasno —8 jasno —4 Maribor jasno —13 jasno —4 Sl. Gradec oblačno —5 jasno —4 Celje megla —13 jasno —9 Novo mesto jasno —11 jasno —2 Koper oblačno 3 oblačno 5 oblačno 3 oblačno 7 Pulj oblačno 4 oblačno 7 Hvar — — Dubrovnik poloblačno 4 oblačno 6 Zagreb oblačno —5 jasno —5 Beograd jasno —9 iasno 1 Sarajevo — — jasno —3 Titograd — -— dežule 5 Skopje poloblačno 0 jasno 5 Celovec oblačno —6 Gradec — — jasno —8 Dunaj oblačno —6 poloblačno —6 Benetke — — oblačno 0 Milano oblačno —2 oblačno 0 Genova oblačno 10 oblačno 6 Mlinchen Doloblačno —7 poloblačno 0 ZUrich jasno —10 jasno —1 Rim oblačno 10 7 Pariz oblačno 2 2 Serlin oblačno —1 Stockholm jasno —10 Moskva sneži —4 Nauoved za danes VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo in Alpe prihajajo zahodni zračni tokovi; severno Evropo so zajele hladnejše zračne gmote, ki pa se le počasi približujejo Alpam. Vpliv frontalnih motenj bo sprva le majhen. NAPOVED SLOVENIJA Pretežno oblačno bo, možne so le rahle snežne padavine, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Najnižje nočne temperature od —5, do —10, na Gorenjskem in v Prekmurju do —14, v Primorju 1, najvišje dnevne do 0, v Primorju do 5. JUGOSLAVIJA Pooblačilo se bo na Hrvat-skem in v Vojvodini, v osrednjem in vzhodnem delu države pa bo še precej jasno- Snežne razmere v Slovenili včeraj ob 7. uri ŽIČNICA NA VELIKO PLANINO; 90; ŽIČNICA NA KRVAVEC: 90; ŽIČNICA NA VOGEL; 90; ŽIČNICA NA ZELENICO* 150; LJUBELJ—PREDOR: 60; ŽIČNICA NA VITRANC: M; ŽIČNICA NA ŠPANOV VRH: 55; POHORSKA VZPENJAČA: 90; BOHINJ: 32; PLANICA: 65; JEZERSKO: 41; LJUBLJANA; 16; CELJE: 30; MARIBOR: 34; NOVt?1£s'»*urSKA SOBOTA: 30; POSTOJNA: 15; BRNIK: 22; 5EF2ICA; spodaj, mo- flr ■ KREDARICA- 290; LOGATEC: 40 40 cen- —ta°*S££JO- ~ Prvaki samo remizirali Medveščak : Jesenice 1:1 v derbiju zvezne hokejske lige v Zagrebu že t prvi mlmitl Ja Smolej Treeel mrešo 'ŠlnanovKa in tako mltal dokaj glaana pa daloa. Vendar pa ao ae Zagrebčani kaj kmalu ma»ll in raavila ae Je bili podpore pri svojih ■medvedi ■ ae vaUe ZAiikr.n — Drmliite na Ladotcfcy (Subotica) in Grjec ( MEDVEŠ CAK: Sinanovič. Žibrat, Rataj, Ofttrtt. Krmelj. Feoeli, Gojanoald, An&eviC, Renaucl, Zajec, Sb»-vec, Jutt, Belinič. Horvat, Kurtela, fiupth, SilhaitL JESENICE: Knez, M. žbootar, Ravnik, TTadi^ni. S. Ko&r, Jan, TlSler, Felc, Smolej, F. žbontar, JJdakar, r. Kotir. Eržen. Pirc. STRELCI: 0:1 — Smolej (1), 1:1 — Zajec (15). ■I čedalje večje gledalcih. Toda temo niao kaj i k ar ao mali blokinul ree ko da vratar Krna v teh dveh minutah la mam-raj m tanal remrjčvga dala. ttaeprotnlka ata rti »tirala raj- U tempo. ImmlHanl pa ao. ob la-enačanlh močeh na obeh etraneh. v pičlih dveh miimlah se- rijo napadov proti ragrebtkinv vratom, udarcev pa le ni bilo toliko, kolikor Jih Je bilo pričakovati. Vendar ao goatja v nabrni trenutku pn*ell aplavz, ko ao eačeli akcijo lm«ed svojih vrat — bliskovito in kombinatorno, tako da se Ja Hiti navidas naglo entksl sam iz oči v od z vratarjem Stnan čem toda njegov udarec Je bU prečihak, ralrrena pcemalo natančen. Sieer pa Je trebe tudi reči. da Ja imet Mtrtvečfek v ■ to : ču nlo eaneeljivega vratarja. Id Je nekajkrat brea pnaebnlb tahv in s občutkom elgumoatl ukrotil več dobro merjenih udarcev, zlesti tedaj. ko Je bU prt strelu Tltler. Skratka, tekal Ja aortam boj bolj ali mani •tvi sta v prvi tretjini zaigrali selo dobro; igra Je bila polna lepih kombinacij in priločnosti. Oba vratarja sta ae večkrat odlikovala s izvrstnim posredovanjem. Nasprotno pa ao bili strelci v odločilnih trenutkih neiznajdljivi. Tnacnlftnl ao imeli najlepio priločnost, ko Je mladi Hiti iz neposredne miom sadel vrstnico. Začetek druge tretjine je bil ksj miroljuben. Čeprav sta bila na ledu najboljša napada. Njune akcije ln nasploh vse poteae so bile podobne bolj ogrevanju ali taktiziranju. Zato pa je bilo šivahneje pozneje. zlasti po raalngl drugega Jeseniškega napada, ki ga Je neumorno poganjal naprej prekaljeni Jan. Slednji Je kmalu pripravil 2bontarju idealno priložnost, toda mladi igralec v odločilnem trenutku ni bil dovolj priseben. Ko sta sodnika kaznovala z dvema minutama Pirca, se je vzdušje v areni vse bolj stopnjevalo, pri čemer ao Olimpija: Slavija 9:2 Groba igra na ljubljanskem derbiju ZHL LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, giedalcer 300, nHniits I. Petelin in E. Petelin (K. Pavletič). OLIMPIJA: Gale, Albreht, Zvan, Radin. Jug, Lap, Kumar, Smolej, S. Beravs, D. Beravs, Svetlin. Jakopič, Petač, Vnuk, Puterle, Seme. SLAVIJA: Podsedenšek, Ogrinc, Repina, Gruden, Bergman, Grosman, Lešnjak, F. Kvarnih, Zupančič, Boško-vič, Modic, S. Kvartuh, Kralj, Bahč, Bricelj, Drečnik, Erjavec. STRELCI: 1:0 — Smolej (4), 2:0 — Seme (S), 3:0 — Svetlin (9), 4:0 — D. Beravs (16), 4:1 — S. Kvartuh (21), 5:1 — S. Beravs (26), 6:1 — D. Beravs (28), 7:1 — Puterle (36), 7:2 — Bricelj (49). 8:2 — Smole!] (57), 9:2 — S. Beravs (58). IZKLJUČENI: Olimpija 8, Slavija 8- IS i m Kraastj. ko i dMflto v lasa in temi. Napeto 'n držalih aa Ja bolj atoprteralo, prvaki pa ao do honoa tretjine igrali domala samo s petimi igralci, kajti na kaaenakl klopi Ja bil zdaj ta, zdaj oni Jeaanifzn, Splet takih nknIUčm je kajpak navrgel Med-vaččaku določena prednosti, ki pa Jih aaradl večja zagrlaenoati ln raftjlh ttuhej gostov niao audi obrniti v svoj prid. Tudi goaUa ao naposled prtZll na aračuna (MJJučen Gojanovlč), a tudi niao iakertatUl čtevllčne da^bi uvalJaariU svojo ^gro.'"kajti Mtrtvečfak ae Je organizirano branil in enako dobro začenjal napada. Kljub temu pa Ja treba reči, (ki so si prvaki le ustvarili nekaj več rrslejflb priločnosti. Vse težl-čče Je. »lasti v tej tretjini, slonelo na obeh obrambah, ki sta odlično delovali, kar velja posebno za kfedvaččekoio, ki Je imela v dveh minutah kritičnega obdobja (izključen Balinič) celo pobudo. Po malem če zmedeni gostje so se morali naadnje kar krepko potruditi, da ao vendarle obdriali neodločni bbd, čeprav ao če v po-aledBjih sekiavlati zbrali poslednje ataeas meči. ae vrgli v napad, ven. dar vsa zaman; kfadvsččakeia o-branzba Ja bila nepremagljiva. Prva Norveška, naši šesti DUNAJ. S. januarja — Na mladinskem prvenstvu Evrope je B prvo i prvo mesto zasedla Norvečka, potem ko Je v odločilni tekmi jzrsniečsls Italijo mč;0. Jugoslovanska reprezentanca pa Je v tak ml aa peto mesto izgubila srečanja s Avstrijo s 0:3 <0:1, Odi, M) hi vaaedle predeaihtja mesto prod Igadčarefco- X Italija, 3. Poljaka. 4. Romuni-jkJ^Aukije, 6. Jugoslavija, 7. | SMUČANJE J Avstrijska zmaga v Oberstaufnu OBERSTAUFEN. 3. jan. (po telefonu) — Prvo tekmo letošnjega velikega tonskega mednarodnega smučarskega tekmovanja v ZRN — slalom Je dobila Avstrijka Bernl Ban ter pred Francozinjama Izabeli« igir in FTancotae Mačehi. Po prvem teku Je imata najboljši čas Američanka Cutter — 44,2, vendar pa Je na drugi progi padla. Sploh je bilo v drugi vačnjl Izločenih več favoritinj. Na zale. deneli in zelo tetki stezi sta progo brea padca presmučali samo dve tekmovalki iz prve Jakostne skupine. Med sirtvami« je bila tudi lanska zmagovalka v -ekmotunju za svetovni pokal Avstrijka Gabi. ki je bila po prvem teku sedma. Američanka Nagel tokrat ni nastopila. Vrstni red: 1. Reuter (Avs) — 91.01, 3. Mir (Fran) 91.63. 3. Mačehi (Prane) 93.78, 4. Budge (ZDA) 94.64. S. Cllfford (Kan) 96.56, 6. Portna (ZDA) 96.73, 7.. Bojrdstun (ZDA) 96.93. 8. Hafen (ZRN) — 96.01. 9. Rolland (Fran) 96,15, 10. H^termeier (ZRN) 99.93. Izmed 91 tekmovalk se jih je uvrstilo le 18. Vse naše zastopnice (Pirnat. Cizej, Žuraj), so bile diskvalificirane če v prvem teku. V tekmovanju za svetovni pokal vodi zdaj Jacot (Pr) z 71 točkami. Sledijo B. Cochran (ZDA) 55. Mačehi (Fr) 51, Nagel (ZDA) 50, Reuter (A) 41. I. Lafforgue (Fr) 34 itd. MILAN BERNIK U. Rak presenetili!] Začetek 23. prvanstva SRS v namiznem tenisu LJUBLJANA, 3. jan. — V prostorih NTK Ilirija ▼ Zg. šiški se j« danes začelo 23. prvenstvo Slovenije v na- s ssrv,^sas Iz Lendavo, tun a Sobote Maribora, Trbovelj, Litije, Zaloga, Jari, Količevega, Sodražice, Novega mesta, Kresuj*... Jesenic, žabnfee, Vrhnike in Ljubljene. Tekmujejo tudi vsi najboljši z Veckom in Kotpo na čelu, manjka le večkratna slovenska prvakinja Cirila Pirc-Korpa, ki zaradi-družinskih obveznosti ni mogla priti na prvenstvo.' Tekmovanje aa Ja začelo s dis- I ločaH boljči Sivci m večja mku4- Po rezultatu sodeč bi lahko sodil:. da so Olimpijci zlahka premagali nasprotnike. Čeprav so se j ATLETIKA Olimpijski kandidati iz SRS LJUBLJANA — Ker je do prihodnjih olimpijskih iger v Mun-chnu še precej časa in je sedaj pravzaprav še težko reči kdo bo v prihodnjih letih dozorel za na-■SOB v izbrani vrsti SFRJ na olimpijski) igrah, je atletska zveza Slovenije prpravila širši .spisek kandidatov. v katerem so poleg 18 resnejših kandidatov še mlajši — perspektivni atleti in atletinje — (24), ki bi jih lahko imenovali »olimpijski upi«. Ta spisek namerava AZS stalno ožiti, tako da M ▼ olimpijskem letu uživali ugodnosti kandidatov za MUnchen le oni. ki bodo imeli vse možnosti aa nastop na OI. Na nedavnem sestanku aastop-nitof AZS s člani odbora aa olimpijske priprave pri ZTKS, ki ga ▼odi prof. Jaše Sturm, ao razpravi jali predvsem o ožjem spisku kandidatov (9 atletov ln 9 atletinji. vendar bodo vso skrb posvečali tudi »olimDiiškim upom«. Med atleti so v soisku kandidatov Mele. Carli. Pečar. Zomada in Novak (Olimpija — slednji je prestooil iz AK Gorica), Podpečan. 2untar in Kocuvan f Kladiva r> ter Zilek (Triglav), izmed atletinj pa so v spisku Lubejev*. Urbančičeva. Samčeva in Urankar-jeva (Kladivar). Baboškova in Fe-ltlerjeva <ŽAK Maribor). Pečetova (AK Ljubljana). Hočevarjeva (AK Gorica) in Skobemetova (AK Pomurje. M. Sobota). Ker je sedaj že Jasno, da bo fe- * mladi Vevčani skoči vso tekmo srčno borili, pa ao zaradi svoje nespretnosti pred Galetovimi vrat- ^ištaiji11 aoUCočitoo*'pbdoac^evaU Slavijo, iž) ao rečeh salo lagodno. Prav v prvih minutah pa ao gostje uprizorili nekaj nevarnih akcij, vendar pa ao bili pri aahljnčnth strelih netočni. Lepe priložnosti sta zamudila S. Kvartuh in Bahč, ko ata is neposredne bUUne sgre-šila vrata. Kar pa ao aamudili Vevčani, pa ao vešče Unristlli Olimpijci m še v 4. mhmU prvič premagali Podaedenška. Čeprav je bil gostujoči vratar med najboljšimi. pa je moral kar devetkrat pobrati ploščico iz svojih vrat. Vnovič je bil najuspešnejši drugi napad, ki je upriaoril vrsto lepih kombinacij in neusmiljeno polnil mrežo Vevčanov. Skoda pa je, da Je bila tekma groba. Naporno je bil glavni krivec sodnik I. Petelin, ki ni snal pomiriti duhov takoj ob aafsthn, saj mu njegov bolni brat ni mogel pomagati, sodnik, ki ga je aame-uJal, pa aa je v dogodke užival prepoano. B. KAVČIČ LESTVICA 1. Jesenice 14 13 1 0 156:27 27 2. Olimpija 14 9 1 4 117:38 19 3. Medvešček 13 8 2 3 70:44 18 4. Kr gora 14 4 0 10 45:93 8 5. Slavija 13 2 1 10 29:99 5 6. Partizan 14 2 1 11 32:147 5 | ŠAH Remi Ljubojeviča clpltno mi ii9 Hi B, mad katero eno pričakovan obračun mad staraj-•tani igralci id mlaJBrnl, vglav- mlatjitm na kaša dobro, eui ao Ja samo enemu mladincu — poli pa so pretefcin mladinci — uspelo preleti r finala. To Ja uspelo Urošu Raku (Otonpija), U Ja poskrbel za prvo presenečanja pr-renatva ln izločil prvega nosilca skupin A. Sazonov (Ljubljana) s 3:0. Rak je tudi v nadaljevanju zaigral dobro in po razburljivem boju izločil “fuu- (Triglav) m 2:1. Ta zmaga mu Je omogočila vstop v finale, v katerem ae bo Jutri pomeril s Bojanom Kernom (OI), Janikovcetn (Tr) ln Kastelicem (Ol). u so zapovrstjo opravili s nekaterimi boljšimi mastop-niki mlade garde .Unesimo Kern ln KaMelic sta prekričala vse upe slovenskega mladinskega prvaka Savnika (Mrb ), enega najboljših mladincev Benka (So), Milovanoviča (Mrb.) in Se nekaterih, ki so računali na boljSa mesta v disciplini moških B Kastelic sl je priboril uvrstitev v finale po raabur-1 Ji vem srečanju s Simoničem (Le) e 2:1, ▼ katerem ao na koncu od- POLJUBCEK — Na tekmi v slalomu t Oberstaufnu je nragala Avstrijka Rauter (desno); drugouvrščena Francozinja I. Mir ji čestita — s poljubčkom. Telefoto: UPI Se je »odprlo« Dolharju? se je oa nesui e tej turneji de-Douiarju, ki Je 74, drugič 13 tn INNSBRUCK, 3. Jan. — (po telefonu) — Tu je bil danes zadnji trening pred jutrišnjo tretjo tekmo nemško-avstrijske novoletne skakalne turneje. Tekmovalci eo trenirali na skakalnici Berg Isel. Videli smo nekaj zares lepih skokov. Naj omenimo, da se Je od naših (Klelešenceii na te;' nos »odprlo« r skočil prvič 74. tretjič selo lepo 88,5 m. Izmed drugih tekmovalcev eo izstopali Norvešani, Poljaki. tekmovalci SZ, CSSR in NDR. Nekaj lepih In daljših skokov: Grinl dvakrat 91. Mork 92, Wirkola 92, Gasienica 90, Pawlisiak 90,5, 90, Ivannikov 91, 93, Napalkov 90, 2eglanov 92, Smimor 92, Raška 92, 90, Matouš 92 in 90, Klemens 91, Kiehl 91, 92.5, Queck 94,5, 93, H. Schmidt 92, R. Schmidt 91, 91,5. Med tekmovalci je treba iskati tudi jutrišnjega zmagovalca. Jugoslovani: Dolhar 74, 83, 88.5, Jurman 77, M. 82. Mesec 84, 88. 83, Stefančič 79. 85, 83, Zajc 82. 85, 86 metrov. S. UREK nje. Tekmovati ao začele tudi v disciplini moških A, kjer pa do časa poročanja šs ni prišlo do nobenega presenečenja, kar m izpadel nobeden noellec skupine. Vec-ko in Korpa ata gladko odpravila vse tekmece, čeravno sadnja dva meeec« sploh nista tpentnda. Po skoraj polletnem odmoru se Je »nova pojavu za zeleno mizo nekdanji mladinski driavpi prvak Darko Klevišar (Ol). Rezultati moški B — eamtnka finala: U. Rak (OD : A. Sasonov (Lj> 2:0. Marušič (Tr) : Kravanja (OD 2:0, Kern (OD : Benko (So) 2:1, Milovanovič (Mrh) : Krnc (Lj) 2:1, Janškovee (Tr) : Tadina (Kr) 2:1, O. Sasonov Od) * B. Rak (OD 2:0, Simonič (Le) : MUovan-čeviC (Mrb) 2:1, Kaatellc (Ol) : Savnik (Mrb, 2:0; četrtfinale: U. Rak : Maruši 3:1, Kem : Milovanovič 2:0. Janškovee : O. Sazonov 3:1, Kastelic • Simonič 2:1. V finale so se uvrstili: Janško-vec (Tr), Kastelic, C. Rak, Kem (vsi OD, v malem finalu od 5.—8. mesta pa bodo igrali Marušič (77), Milovanovič (Mrb), Sazonov O. (Lj) ln Simonič (Le). Tekmovanje se nadaljuje ter bo še Jutri od 9.—18. ure D. N. UTRINKI RAZOČARANJE — Italijanke, ki se navdušujejo za nogomet toliko, da ga celo igrajo, so zelo razočarane; njihove zveze ne priznava niti italijanska nogometna zveza niti italijanski olimpijski komite. Dekleta ae celo do sodiščih borijo za svoje pravice. NOVI NAČRTI — Sloviti italijanski kolesar prejšnjih let Glno Bartali bo ustanovil novo italijansko kolesarsko skupino. Ta bo imela svoj sedeš v naši soseščini — v Vidmu. 118 nastopajočih ŠKOFJA LOKA, 3. Jan. — Za jutrišnji slalom, ki bo na Stenu pri Škofji Loki za člane in članice, so izžrebali pri članih 105 startnih številk, pri članicah pa 13. Članov s kategorizacijo je 46, članic pa 6. Pri članicah bo med prvimi startala Eti Kurnik iz Tržiča pred Romano Lakota z Jesenic ter Mojco Magušar, pri članih pa bodo šli na progo najboljši po naslednjem vrstnem redu: Kavčič (Enot), Bedrač (Bran), Soklič (Tržič), Vogrinc (Br.). Začetek tekmovanja je ob 10. tiri. p. P. GRONINGEN, 3. januarja — V tretjem kolu finalne skupine mla-lovakega turnirja so bili doseže.. U~3 remi tat i: Ljubo-JevkJ : Adorjar. rami, Fales : Bel-Ion (hi, Velikov : Prichett prek., _______________I_______________ '0055*0 : Ristoja 1:0, Urcsika : deracii* financirala prtorave za OI I Beljavski 0:1 ▼ glavnem šele zadnie leto. bo * Vrstni rad: Beljavski 3. Ljubo- ‘imlem 4** Ballm. O i! itd. Gligorič remiziral HASTINGS. 3. Jan. — V nad*, ljevanju tradicionalnega šahovskega turnirja ae je partija med Por-tiachen in Gligorirem končala s remijem, Timman je premagal Medino. Levy Littlearooda. unaicker pa Drimmerja. VRSTNI RED PO 5. KOLU: Portiscto 4 točke. Gligorič 3,5. Un-aicker 3.5. Timman 3.5, Smislov 3 (1), Medina 2.5 itd. prej nujno treba zbrati sredstva v Jevič, Adorjan in Bellon 2, Fales, okviru reoublike. Za vse kandi- Jacobaacn. Biroja m Urcalka date in »olimpitske upe« bodo trenerji morali do konca januarja pripraviti načrte priprav, ki Jih bo pregledala posebna strokovna komisija. Na sestanku ao se še dogovorili, da AZS pripravi širši načrt predolimpijskih priprav, v katerem bodo poleg skupnih priprav predvideli tudi individualne priprave, udeležbo na večjih tekmovanjih v tujini, psihološko-pedagoško In medicinsko kontrolo kandidatov (testiranja bo opravljala VSTK v Ljubljani), pomoč v obliki opreme, štipendij, hrana-rin. itd. ~~ Kaže. da je ZTKS tokrat res pravočasno pričela s pripravami aa čim uspešnejši nastop naših šoortnikov na Ol v MUnchnu t predvidevajo. da bi za prtorave slovenskih športnikov rabili dva milijona 450 tisoč din), saj je razen posvetovan j z republiškim strokovnimi zvezami pripravila aa januar ln februar še razgovore z občinskimi zvezami za telesno kulturo, ki imaio v svojih osnovnih organizacijah športnike — kandidate aa prihodnje OI leta 1972. F MIKEC SANKANJE ______________________J Tri tekmovanja LJUBLJANA — Po koledarju eenkeike zrase Slovenije bodo danes v Sloveniti trt sankaške tekmovanje, in sicer: tekni* z* pokal Bohinj* s tekmovalnimi —-1 ne polurni progi v Bohinju, tekme z* prehodni pokal ObZTK Ljubljana-Sliks s tekmovalnimi sankami na naravni progi v Sort in tek. ma aa pokal TVD Partizan Sora • miiiiiiiiiiiiiMiMniMiiimiimnmilamiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiBiiimintiiiiminniHMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1 TURISTIČNA AGENCIJA »TRANSTURIST« IN UREDNIŠTVO »DELA« f | vas vabita na obisk . i I SVETOVNEGA PRVENSTVA V ALPSKIH I SMUČARSKIH DISCIPLINAH f V VAL GARDENI (Italija) | OD 12.11.—15.11.1970. I Videli bbste najboljše smučarje in smučarke v boju za naslove I svetovnih prvakov. I Obiskali boste romantično dolino Val Gardena, ki slovi po idealnih | smučarskih terenih, ki jih boste lahko tudi sami preizkusili. | REKLAMNA CENA NOVIH DIN 440.00 PO OSEBI. | Pohitite s prijavami v vseh poslovalnicah »Transturista«: Ljubljana. I Šubičeva 1. tel. 20-316 in 20-188. Škofja Loka, Bled, Radovljica in Bohinj ,1 Mimi«IIIIIIIINIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«IIIIIIIIIIIHIIIIIIIII(limillllllllllllllltllinilšllllllllll>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII|||||l|||||||||||U|||„||||||||in _ NA KRIVI SLEDI 54. nadaljevanje Morala bt bila urhtett, da se to ne rta preprečiti. BUa sem nora od strahu. Ali se spomnite, kako sem se obnašala, ko me Je tisti fotograf slikal?« »Spomnim se.« »BUa sem vsa jz sebe in — nikdar ni- sem marala, da me kdo fotografira. Iz- gubUa sem glavo. Tedajsem uvidela, da ta sovrašfcva. s Tanyj«n se mi je ponudila priložnost, da govorim J lastno dihanje. Potem je zašepetala: »le bil to — oni Malonejr?« »Ne vemo še, kdo je bil.« »Ali je — nevarno?« »Opomogla si bo.« »Kaj — se je zgodilo?« »Zastrupljena je bila z arzenikom.« »Ob, ne,« je zašepetala Francesca. »Ne!« Spoznanje, da je morilec njenega bratranca živ in prost, jo je prizadelo bolj kot karkoli dotlej. Ni še bila toliko močna, da bi lahko prenesla take pretrese. »Ne vemo še vsega,« je povzel Boger. »Mislite, da je Lancelota ubil vaš oče? Aii pa mislite, da bi lahko brat...« »Tany,« mu je segla v besedo. »Tony?« Spet je zamižala. »Ampak — ampak — Čemu neki? Lancelot — sovražil je Lancelota zaradi vsega, kar je storil. Toda mama — čemu bi kdo hotel ubiti njo? Čemu?« »Morda zato, ker ve, kdo je morilec.« »Ampak dna vendar misli, da ga je ubil oče!« »Ste prepričani o tem?« »Da, da! Vam je rekla, da to ni mogo-bila pri njej, je bila , ^ bte skupaj pri njej Za vse je kri- nekom, ki morda pozna vso zadevo z J, rt , ~*fTv • . JJ-., liv ifBr mo O vUa preklmjala ga je, ker ji je na- nravu/m« kopal sramoto. Mislim, da ga je sovra- ponudila foto ^ Vjdet. je bilo> ^ jeK prepričana, vaše strani. To je bil urednik. Ker me je zasledovala policija, sem grafu denar, ker nisem hotela, da bi vi zvedeli, da sem v resnici samo hotela govoriti z urednikom. Ta je bU — prijazen. Nisem pričakovala, da bo zadržal fotografijo — pa je. PotodU je tudi tisto, c čemer ste me poskušali prepričati vi, namreč da bodo očeta verjetno obhodili.« Bogerja je še vedno grizel sum, da mu morda česa, česa bistvenega ni povedala. “■ »Gospodična Liddel,« je rekel, »zale j j ste mi rekli, da je življenje vaše matete v nevarnosti?« Ni odgovorila. »Koga ste sumili?« Pritisnila S' je roko na čelo in se malo vzravnala. Celo ta drobni gib je bil ljubek. Negotovo ga je pogledala. »Nilcogar.« »Kaj?« »Nikogar,« je ponovila Francesca. »Morala sem vas prisiliti, da boste podvomili, da je oče res kriv. Mislila sem, da boste začeli iskati drugega krivca, če se da je on morilec, zato ...« Obmolknila je. »Kar govorite zdaj, ni dokazno gradivo in tega ne more nihče uporabiti proti vam ali komurkoli drugemu, veste. Zato le povejte vse.« »Saj sem vam povedala.« je odgovorila. »Vse?« »Da. Vse, kar je omembe vredno. Veste, zakaj sem se sestala s Kanom in s čim me je izsiljeval. Povedala sem vam tudi, kaj se je dogajalo na kmetiji.« Opazoval jo je in se čudil, kako se more še vedno obvladovati. V obraz je bila smrtno bleda, telo pa je držala vzravnano, kot bi otrpnila. »Dveh stvari mi še niste povedali,« je mimo rekel Roger. »K-katerih?« »Kakšne dokumente je prišel iskat Kane v stanovanje vašega brata? Ali jih ni zahteval že kdaj prej, vam jih ni poskušal izsiliti?« »Od mene ne. S Tonyjem je govorih mi vas posreči prepričati, da je vi nevar- Tony mi “i povedal, za kaj gre. Pravza-nosti nekdo drug. Mteuia sem, da oom prav niti ne vem zagotovo, ali ve on sam. lahko pomagala očetu. Mati sploh ni bi- Nikdar nisem slišala za te dokumente, le v nevarnosti.« Zame je bila to popolna uganka.« Roger je malo počakal, potem pa se lahko ji je bilo verjeti; a lahko je bije nasmehnil. Ona ga je napeto opažava- 1° vse le slepilo. la, a ko so se mu ustnice raztegnile v >>KaJ ste še hoteli: zvedeti?« je vprašala nasmešek, jo je prevzelo olajšanje — 'n »Zakaj ste se mi lagali, da niste pre- občutek, da ga je naposled prepričala. poznali Kana, ko vaju je z bratom nap.i- »Ni bilo slabo,« je -rekel Roger. »Cisto sem vam nasedel. Toda spet se je zgodilo, da je bila v potegavščini resnica. Vašo mater so napadli.« Francesca je osupnila. Ves čas preiskave je bil mislil, da del?« Naveličano je dvignila roke. »Prav, lagala sem. Da, bil je Kane in sploh ni bil maskiran. Zahteval je dokumente in rekla sva, da jih nimava. Podivjal je in udaril Tonyja, tako da je padel v nezavest. Jaz sem začela vreščati in tedaj je planil nadme — moral me je utišati. Potem je začel brskati po stanovanju, Francesca delno prikrivala resnico ali pa a vtem je pri prednjih vratih pozvonilo. Devet kandidatov za olimpijske igre LAUSANNE — Tehnični direktor mednarodnega olimpijskega komi* tej a Artur Takač je sprejel zastopnika Flrenz, Tampereja in Denverja ter njihove uradne pri* nizacijo olimpijskih Jave za organi iger ▼ letu 1987. Za zimske igre so do zdaj uradno kandidirali Denver (ZDA). Granada (Speni ja). Sion (Švica). Tampare (Finska) in Vancouver (Kanada), za letne igre pa Firen-ze (Italija). Los Angeles (ZDA). Montreal (Kanada) in Moskva — (SZ). Končno odločitev o podelitvi organizacije poletnih in zimskih iger bo olimpijski komite sprejel na s navadnimi sankami na naravni I »Stanku, ki bo 13. maja letos v progi v Sori. H. I Amsterdamu. Jelovica pripravljena Mlado in staro ramo ob rami na zasneženih zgodovinskih terenih UTip INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA zastopnik firma ALFA-LAVAL sprejme v delovno i ■■im« Jii VEC INŽENIRJEV, TEHNIKOV AU EKONOMISTOV S* protejo prolmrodov. na Jugoslovanskem tržišču sn sicer prfilTMm k farme — stroje m mlašrsMtuo — mlekarskih hladilnih naprav — rtrojev tn naprav m kemdčno in farmacevtsko industrijo — strojev ln naprav aa prehrambeno industrijo Za ta delovna mesta, ki aahtevajo stalna potovanja in delo » Mrsnhaml. Je nujno potrebno aktivno marnje nemškega in eventualno še angleškega Jesiha. Pnskueno delo traja 3 mesece. Prav tako potrebujemo tudi Julka Poskusno delo Vsi, ki se aafdmajo aa ta delovna mesta, naj pošljejo prošnjo v slovenskem tn nemškem Jeelkn s vestni potrebnimi na nesi ni IMP — Ljubljana, Uprava, Titova 37 v roku 15 dnt po objavi v časopisu. DRAŽGOŠE — V spomin na dražgoško bitko so v zgodovinskih krajih pod Jelovico vsako leto številna športna tekmovanja, predvsem v smučanju. Pobudnika teh spominskih tekmovanj sta domačin iz Dražgoš, podpolkovnik Janez Lušina in sekretar SZS Miloš Rutar. Le-ta sta leta 1957 predlagala takratnemu predsedniku okrajnega odbora ZB Kranj, naj odbor v spomin na bitko Cankarjevega bataljona v Dražgošah priredi vsako leto razne športne prireditve. Leta 1958 je bila prva prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, s katero se mladina na privlačen način seznanja z zgodovino NOB. Tekmovanje je med mladimi pognalo že globoke korenine, razširilo pa se je tudi na druge gorenjske kraje. Spored 13. zimsko - Aportnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« bo tudi letos pester kot vsa leta doslej. Na tekmovaližča pojdejo prvi žolarii gorenjskih osnovnih Sol in SsD. ki se bodo 10. t. m., ob 9. url v Lancovem pri Radovljici že devetič pomerili ▼ smučarskih tekih in veleslalomu. Za teke lahko Aole priglasijo neomejeno število nastopajočih; učenci bodo tekmovali na 3 km, učenke pa na 2 km. V veleslalomu (350 m, 70 m. 20 vrat) lahko vsako šolo' sastope le po 5 pionirjev in po 5 pionirk. Tekmovanje bo za ekipe in posamesnike. Za ekipno uvrstitev bodo upoštevali rezultate dveh najboljših učencev in ene učenke, posebej za vsako disciplino. Na lanskem tekmovanju sta bili najboljši OS A. T. Linharta (Rad) v tekih in 06 heroja Bračiča (Tržič) v veleslalomu. start ali bo 6. republiško in 7. državno prvenstvo v zimskem dvoboju — smučarskem teku tn streljanju. Stan in cilj bo pred osnovno šolo. Tekmovali bodo samo člani. Na 20 km dolgi progi bodo 4 strelišča. kjer bodo po štirje tekmovalci. rezultati treh najboljših pa bodo veljali sa oceno ekipe. Na lanskem tekmovanju je smagal Pavel Kobilica (Gorje), med ekipami pa Dol I. V soboto. 10. t. m. zvečer, ob 18. url, bo SK Alples v Železnikih priredil še nočni slalom sa člane, članice, mladince tn mladinke- Ker Je proga precej zahtevna, bodo lahko nastopili samo kategorizirani člani in mladinci (od 1. do 7. razreda), m članice tn mladinke pa ni omejitev. Za začetek drugega dkie. v nedeljo. 11. t m. bo ob 9. url najprej talna komemoracija pri spomeniku NOB v Dražgošah. Na ooboč-lih Jelovice bo ob 10. tiri 13. tekma smučarskih patrulj. Tekmo. Dražgošah bodo ob 10. uri ali tekmovalci sa biatlon. To vale bodo tričlanske republiške ekipe na 10 km ter drugi tekmovalci in tekmovalke z razredi: člani na 10 km. stre j Si mladinci na 8 km in mlajši mladinci na 6 km. slednji — kot tudi članice na 6 km ter starejše in mlajše mla- Spomin Gozdna planota Jelovica je bila med narodnoosvobodilnim bojem prizorišče številnih spopadov mad partizani in okupatorji. Naj več ja in najslavnejša bitka Je bila januarja 1942 v Dražgošah. Borci Cankarjevega bataljona so poprej — med manjšimi in večjimi spopadi — zaplenili precej orožja, zato so bili kar dobro oboroženi; pestili ao okupatorja po vsej Selški in Poljanski dolini. Sovrstnik je partizanske enote tudi 'stalno napadal; pred mimo so se slednje zato umaknile v vas Dražgoše na pobočju Jelovice, ki Je imele za obrambo salo ugoden položaj. 9. Januarja 1942 so Nemci napadli Dražgoše. Čeprav jih Je bilo skoraj tridesetkrat več ■o partizanov, so se napadalci morali umakniti, imeli pe so preoej izgub. Drug! dan so okrepljeni Nemci poskušali z Rudnega, Cankarjev bataljon pa Je spet vzdržal njihov nalet. Žele tretji dan Je Nemcem uspelo prebiti obrambo. Cankarjev bataljon se Je po hudih bojih žele s nočjo umaknil na ■•aneženo Jelovico. Neme! so se maščevali nad vasjo. Preoej domačinov so pobili, vaz pz so popolnoma uničili. dinke na 4 km (oboje solo) — ne bodo streljali, peč pa bodo v ekipah po trije tekmovalci. Druge patrulje tekmovalcev z razredi bodo sestavljali po trije nastopajoči. Vsak tekmovalec bo streljal s petimi naboji v skupno tarčo na enem strelišču. Za zgrešen strel dobi ekipa minuto pribitka. Svojo konkurenco bodo imeli tudi tekmovalci brez razredov, družbenih in športnih organizacij, JLA in kombinirane ekipa. Tekmovanje bo popestril nastop starejših Članic in starejših članov — veteranov. Ob 9. url bodo tudi meddruštvene sankaške tekme s tekmovalnimi, navadnimi in samotežniml sankami na progi v Topol j ah. Proga bo dolga 1000 m, povprečnega padca pa bo 10 odstotkov. S tek. m ovalnimi sankami bodo tekmovali starejši Čanl, člani, mladinci in ženske v skupini enosedov in dvosedov, s samotežniml sankami pa največ štirje tekmovalci, a najmanj trije. Nastopajoči bodo morali čez progo dvakrat. TVD Partizan Gornja vas (planiška šola Poljane) bo ob 10. uri v Poljanah nad Škofjo Loko priredilo tekmo v smučarskih skokih za mlajše in starejše pionirje (15 metrov ta 25 metrov). Ob 13. uri bodo v Kropi meddruštveni skoki za člane ta mladince. Tekmovanje bo na 40 m skakalnici, na kateri Je lani zmagal Jože Doda (Jes) med člani ta Danilo Pudgar (Cma) med mladinci. Spored ob 28. obletnici dražgoške bitke v okviru prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« oo s ■vojo pestro vsebino nedvomno eden izmed vrhuncev smučarske ta sankaške sezone pri nas. H. laže. Zdaj pa je dvomil, da je bila nara t-nost lagala, dvomil pa je tudi, da mu I« bila posedala vse. Prepričan je bil, da jo je novica o poskusu umora gospe Lidc!»l popolnoma iznenadila. Zdelo se je, da je »Kane me je izsiljeval, ker je vedel, ■ jj^^koraj nehala dihati. V tišini je slišal !e da ima oče nezakonskega otroka.« ’ J Kane si je potisnil klobuk na oči, si potegnil ruto na obraz in odšel.« »Zakaj pa mi tega niste povedali že na kmetiji, če je to vse?« »Kane me je izsiljeval, J. Turk - kegljač leta Šest kegljačev iz SRS med najboljšimi na lestvici KZJ ZAGREB — Dvaintridesetletni elektrotehnik Jože Tuik iz Kranja je najuspešnejši kegljač Jugoslavije v letu 1969. Na lestvici kegljaške zveze Jugoslavije je zasedel prvo mesto z odličnim povprečkom 897 kegljev v devetih nastopih. Največji uspeh je dosegel z osvojitvijo naslova državnega prvaka med posamezniki, vrh vsega je bil naš najboljši tekmovalec na meddržavnem dvoboju z Madžari, na tradicionalnem turnirju republik pa je bil drugi. najsterico je kar Šest kegljačev iz Slovenije. lestvica KZJ za leto 1969 je: 1. Jože Turk (Triglav, Kranj) ^ nastopov — 8 81 podrtih kegljev, povpreček 897 , 2 Vlado šojat (Poštar, Zagreb' 10 nastopov — 10.706 KOŠARKA Proti Zadru — brez Bassina in Logarja LJUBLJANA — Na današnji tekmi zvezne košarkarske lige bo O-limpija proti Zadru nastopila oalabljena, ker sta Logar in Bassta suspendirana. Prijavil ju je delegat Novakovič, po tekmi Rabotnički : Olimpija, ker j® Bassin baje pljunil po dosojeni peti napaki, Logar pa naj bi skozi vso tekmo ugovarjal sodnikom^. B. KAVČIČ Borac : Lokomotiva 101:93 (54:44) 2eliezni£ar : Partizan 75:69 (32:36) Uspeh Jožeta Tuška ni nepričakovan; 4meraj je bil v solidni formi. To velja še posebno za mednarodne dvoboje. Ce si ne bi bil pred tremi leti pri delu zlomil roke. bi se bil bržkohe že prej prebil na vrh. Zagrebčan Vlačo Soj at je že osvajal naslov prvaka Zagreba ta Hrvatske, vendar je napredoval šele v minuli sezoni in to v neposrednih dvobojih z najboljšimi jugoslovanskimi mojstri. Svetovni prvak Miro Steržaj Je bil doslej sedemkrat najboljši jugoslovanski kegljač. V minuli sezoni je večkrat pokazal, da je menda znalce utrujen. To je tudi razumljivo Steržaj ima sedaj 38 let, za keg anje pa velja nenapisano pravilo: kdor začne zgodaj, relativno mlad tudi zapušča kegljaške steze. Med drugimi tekmovalci moram vsekakor omeniti še mladega kegljača zagrebške Grmoščice B. Greifa. Ta jt prvič na lestvici. Strokovnjaki menijo, da pripada generaciji, ki šele prihaja. Sestavljale lestvice so upoštevali samo rezultate najpomembnejših prireditev, med njimi prvenstvo Jugoslavije za posameznike, uare ta ekipe, turnir republik, mednarodne dvoboje z ZRN, NDR, Madžarsko itd. Glede uspeho« na mednarodnem odru so naš* Kegljači v letu 1969 dosegli soliden uspeh. Sicer pa niso imeli vel-ko priložnosti. Kegljači so premagali Madžarsko ta ZRN, ki zelo napreduje, izgubili pa so z ekipo NDR. Slovenski ‘ekmovalci so lahko uvrstitvijo na lestvici bolj ali manj zadovoljni: med prvo dva- '892), 3. Miro Steržaj (Branik, Maribor) 9 nastopov — 7.983 (887), 4. Jože Šlibar (Jesenice) 7 nastopov — 6.187 (883), 5. Božo Greif (Grmošč-ra, Zagreb) 7 nastopov — 6.155 (879), 6. Lenko Barišič (Poštar Split) 5 nastopov — 4.364 (8”2^ 7. Anton Česen (Triglav, Kranj 8 nastopov — 6.959 (869,8), 8. Zvonko Dobrilo-vic (Medveščak. Zagreb) 5 nastopov — 4.333 .86b,6), 9. Miro Ambrožič (Triglav Kranj) 7 nastopov — 6064 (866,3), 10. Duje Smo-ijanovič (Grmoš ica. Zagreb) 6 nastopov — 5.J65 (860,8), 11 Branko špjljaK (Medveščak, Zagreb) 5 nastopov — 4303 (860,6), 12 Jože Farkaš (Ljubi *:-ns») 8 nastopov — 6871 (858) itd S. PIRŠL Peterica na tujem Turneja nogometašev po ZDA in Bližnjem vzhodu NOVO NA TUJEM ONTARIO — Reprezentanca CSSR je na gostovanju po Kanadi igrala v Londonu (Ontario) z reprezentanco Kanade 2:2 (0:0, 0:2, 2:0). FRANKFURT — Rokometna .ekipa Frischauf Goppingen je osvojila naslov prvaka ZRN, potem ko so premagali prejšnjega prvaka VFL Gummersbach 22:18. BEOGRAD — Ce sklepamo tudi po rezultatih, so najlepše in najprijetnejše novoletne praznike preživeli nogometaši Sarajeva in hajduka — s kvalitetnimi igrami in zmagami daleč zunaj meja naše domovine. Sarajevčani so se izkazali na Malti, kjer so zmagali štirikrat in od koder se zdaj vračajo domov. Splitčani pa še nadaljujejo zmagovito pot po državah Latinske Amerike, kjer jim pri njihovih dosežkih precej pomagata igTalca Olimpije Popivoda, zlasti pa nadvse učinkoviti napadalec Oblak. Holzerjeva četa je iz Kostarike odpotovala v kolumbijsko mesto Santa Fe, h klubu enakega imena, v katerem igra Sekularac, trenira pa ga Veselinovič. Na pot v daljnje dežele se te dni odpravljajo še štirje naši prvoligaši — Crvena zvezda, Partizan, Dinamo in Sarajevo Prva postaja Miljaničevih varovancev bo perujsko glavno mesto Lima. Nogometaši Sarajeva bodo samo en dan preživeli doma, kajti že jutri bodo spet vzeli pot pod noge. Namenjeni so v dežele Bližnjega vzhoda, v Irak, Pakistan in Kuvajt. Na najdaljšo turnejo pa se pripravljajo Zagrebčani, ki bodo 6 t. m. odpotovali najprej v 'Kolumbijo, nato pa bodo igrali tekme še v Peruju, Čilu in morda še v Gvatemali ter Panami. Igralce Dinama čaka na 40- dnevni turneji najzanimivejši in hkrati najpomembnejši »hexsagonal — turnir« v Santiago de Chilu, na katerem bodo sodelovali še bivši svetovni klubski prvak Santos, Uni-versidad Catolica, Universidad Chile ter čilensk prvak Colo—Co- ^ lo. Beograjski črno-beli odhajajo na gostovanje v Ameriko 8., ali 9. t. m. Udeležili se bodo mednarodnega turnirja v Mexico Sityju, na katerem bod oigrali še Spartak iz Trnave, Botafogo, reprezentanca Mehike in reprezentanca Gvadala-hare. Na programu so še druge tekme, ki jih bo po končanem turnirju organiziral njihov mena-žer. IVER DNEVA Igralci C. zvezde in Partizana skupaj Nogometaši beograjske Cr-vene zver' so letos skupaj dočakali novo leto. Za ta predlog se je zavzemal trener Miljan Miljanlč. Vsi igralci skupaj s svojimi ženami, zaročenkam. alj dekleti so se za Silvester zbrali v beograjskem hotelu Palače Pravijo, da je bilo lepo Bilo je dovolj pesmi in plesa, pa tudi malce alkohola. Sku: j so silvestrovali tudi nogometaši beograjskega Partizana. Zbrali so se v klubskih prostorih na Terazijah. Predsednik kluba Mičo Lovrič je bil domačin Za hipec «o nogometaši pozabili na žogo, postali so »navadni« državljani — v najbolj veseli noči leta. NA ZDRAVJE OB NOVEM LETU! TALIŠ, MARIBOR POSKUSITE NOVO SPECIALNO SVETLO PIVO SILVESTER 18 •/. _ GOTOVO VAM BO PRIJALO ZARADI POLNEGA, PRIJETNO GRENKEGA OKUSA.