1. Uvod
^eprav je bilo o pticah Ljubljanskega barja napisanega
`e precej, se je specifi~ne problematike odvodnih
jarkov kot gnezdi{~a ali prehranjevali{~a za ptice
dotaknilo le malo raziskovalcev. Ve~ina objavljenih del
opisuje opazovanja posameznih, redkih vrst, ki so se v
odvodnikih zadr`evale (Bo`i~ 1992, Bo`i~ 1994,
Rubini~ & Vrezec 1992, Rubini~ 1994, Sovinc 1989,
[ere 1986a, [ere 1986b, [ere 1994, Tome 1990,
Vrezec 1998). Edino sistemati~no delo s tega
podro~ja je predstavil Sovinc (1997).
S hidrolo{kega vidika razlikujemo na Ljubljanskem
barju {tiri tipe odvodnikov, ki se med seboj razliku-
jejo predvsem po {irini in po koli~ini vode, ki jo
vsebujejo. Med odvodnike 0. reda {tejemo velike
barjanske reke (Ljubljanica, I{~ica, I{ka, Borovni{~ica
ipd.). Sledijo odvodniki I. reda, s {irino med 2 in 4
metri, odvodniki II. reda imajo {irino 1 do 2 m.
Odvodniki III. reda so najo`ji (navadno manj kot 1
m) in so razpredeni po Barju na vsakih nekaj deset
metrov. Voda v njih je plitva, vegetacija v okolici
ve~inoma intenzivno oskrbovana (redno ko{eni
travniki), stene jarkov so strme. Zaradi na{tetega
odvodniki III. reda niso privla~ni za ptice in so bili iz
terenskega dela raziskave izvzeti. 
Namen prispevka je predstaviti pomen barjanskih
odvodnih jarkov za ptice. Pred za~etkom dela so bila
pri~akovanja velika, saj so ta vodna telesa {e edino,
kar kolikor toliko spominja na nekdanjo obliko
barja. Velik poudarek v tem delu je torej predvsem
na vodnih vrstah ptic.
2. Material in metode
Na terenu sem raziskal nekatere zna~ilnosti avicenoze
odvodnih jarkov na Ljubljanskem barju v gnezditve-
nem ~asu. Pomen odvodnikov za ptice v negnezditve-
nem ~asu ocenjujem na podlagi izku{enj, ki sem jih
nabral v ve~ kot 15-letnem obiskovanju Barja in s
pomo~jo objavljenih izsledkov drugih avtorjev. 
V okviru terenskega dela naloge sem ptice
popisoval ob odvodnikih med 10.5. in 20.6.1999, v
{irini do 5 m na obeh straneh jarka. Bele`il sem le
vrste, ki so po predvidevanjih v raziskovanem
obmo~ju tudi gnezdile. [tevilo osebkov sem dolo~al
na podlagi petja samcev ali opazovanja gnezde~e
razpolo`enih pti~ev, gnezd nisem iskal.
Odvodnike za popisovanje sem izbral subjektivno,
pri ~emer sem te`il po ~im ve~ji pestrosti biotskih in
abiotskih dejavnikov. Popisoval sem enkrat, po
potrebi (ko je bilo treba ugotoviti, ali vrsta ob
Acrocephalus 22 (104-105): 29 – 34, 2001
Pomen odvodnikov za ptice na Ljubljanskem barju
The significance of drainage channels at Ljubljansko barje for birds 
Davorin Tome
Nacionalni in{titut za Biologijo, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: davorin.tome@uni-lj.si
In his work, the author assesses the significance of the drainage channels on
the Ljubljansko barje for the birds. In the non-breeding period, the signifi-
cance is minor. In the breeding period, three types of bird communities
inhabit the area along these waters as a result of the changes in the riparian
vegetation. The most common in all three communities is Marsh Warbler
Acrocephalus palustris. The species that contribute most to the differentiation
between the communities are Sylvia spp. and Sedge Warbler Acrocephalus
schoenobaenus. The drainage channels are significant for the breeding distri-
bution of twelve species; without them, four species would have probably
disappeared from the Marshes. Of the greatest significance for the birds are
wide drainage channels (the rivers), such as Ljubljanica and I{~ica, and ones
with abundant marsh vegetation. Other waters are only of indirect impor-
tance for the birds.
Klju~ne besede: Ljubljansko barje, odvodni jarki, avicenoze
Key words: Ljubljansko barje, drainage channels, bird communities
29
30
odvodniku gnezdi ali pa je le na selitvi) dvakrat v
raziskovanem obdobju, v ugodnih vremenskih razme-
rah (suho, ne preve~ vetrovno ali megleno vreme)
med 4. in 8. uro zjutraj. Ob izbranih odvodnikih je
bil evidentiran tudi tip vegetacije (zelnata, grmovje in
drevesa). [irino odvodnikov sem ocenjeval na meter
natan~no. Imena odvodnikov sem povzel po karti
kanalov melioracijskih jarkov in odvodnikov, ki jih
vzdr`uje OVS v merilu 1:25000.
Osnovne tipe odvodnikov glede na strukturo
avicenoze sem dolo~al z metodo neobte`enega kopi-
~enja (clustering) z Bray-Curtisovim koeficientom
razli~nosti (Clarke & Warwick 1990). Pred izra~uni
sem {tevilo osebkov posameznih vrst prera~unal na
enotno dol`ino jarka.
Zdru`bo ptic ob odvodnikih opisujem z indeksom
individualne dominance (Tarman 1992).
Pomen odvodnikov za gnezdilce sem ocenjeval glede
na to, ali ima odvodnik za vrsto neposreden (2 to~ki),
posreden pomen (1 to~ka; vrsta se pojavlja ob odvod-
niku zaradi zna~ilne vegetacije, ki je posledica na~ina
gospodarjenja, in ne zaradi vode ali mo~virnih rastlin)
ali pomena nima (0 to~k) in glede na razpolo`ljiva
alternativna gnezdi{~a na Barju (ni = 2 to~ki; redka =
1 to~ka; veliko = 0 to~k). Vrste sem na podlagi vsote
to~k razdelil v pet razredov, ki lo~ijo odvodnike po
pomenu za ptice v gnezditvenem obdobju:
(0) nimajo pomena – vrste so ob odvodnikih zgolj
naklju~no;
(1) imajo majhen pomen – odvodniki imajo za vrste
le posreden pomen, v okolici je {e dosti primernih
gnezdi{~;
(2) imajo zmeren pomen – odvodniki imajo za vrste
posreden pomen, a v okolici ni veliko primernih
alternativnih gnezdi{~;
(3) imajo velik pomen – vrste bi brez odvodnikov na
Barju sicer ostale, a v znatno manj{em {tevilu;
(4) imajo zelo velik pomen – vrste bi brez
odvodnikov z Barja hitro izginile.
3. Rezultati
Preiskal sem 10 odvodnikov, katerih skupna dol`ina je
bila 13,5 km (tabela 1). Odkril sem 28 vrst gnezdilcev.
Najpogostej{a vrsta je bila mo~virska trstnica Acro-
cephalus palustris. Med evdominantne vrste je sodila
tudi siva penica Sylvia communis (tabela 2). Domi-
nantne vrste so bile drevesna cipa Anthus trivialis, mali
slavec Luscinia megarhynchos, ~rnoglavka Sylvia
D. Tome: Pomen odvodnikov za ptice na Ljubljanskem barju
ime odvodnika / name of watercourse D (m) [ (m) opis vegetacije / description of vegetation
Strojanova 1.200 2 zelnata vegetacija, trst, grmovje/
herbaceous plants, abudant reeds, bushes
I{~ica 750 >5 zelnata vegetacija, grmovje in drevesa/
herbaceous plants, bushes and trees
@elimelj{~ica 1.600 3 zelnata vegetacija, grmovje in drevesa/
herbaceous plants, bushes and trees
I{ka 2.300 5 zelnata vegetacija, grmovje in drevesa/
herbaceous plants, bushes and trees
Matenov1 1.100 2 zelnata vegetacija, redko grmovje/
herbaceous plants, scarce bushes
Matenov2 1.000 2 zelnata vegetacija, redko grmovje/
herbaceous plants, scarce bushes
Pro{ca 1.250 3 zelnata vegetacija, grmovje in drevesa/
herbaceous plants, bushes and trees
Cornovec pri Bevkah 2.000 2 del zelnata vegetacija, del grmovje, drevesa/
partly herbaceous plants, partly bushes and trees
Pekov 1.200 2 del zelnata vegetacija, del grmovje, drevesa/
partly herbaceous plants, partly bushes and trees
Zornica 1.100 2 zelnata vegetacija, redko grmovje/
herbaceous plants, scarce bushes
Tabela 1: Preiskani odvodniki z opisom dol`ine (D), {irine ([) jarka in osnovnih vegetacijskih zna~ilnosti.
Table 1: The investigated drainage channels with their length (D) and width ([), and their basic vegetational characteristics.
atricapilla in rjavi srakoper Lanius collurio. Sub-
dominantnih je bilo 8 vrst, recendentna je bila ena,
subrecendentnih pa 13 vrst.
Pri analizi podobnosti pti~jih zdru`b so se izobliko-
vale tri skupine odvodnikov (slika 1). V prvi so bili
odvodniki s prete`no zelnato vegetacijo na bre`inah
(Matenov jarek 1 in 2, Zornica) in odvodnika
Cornovec in Pekov jarek, ki sta napol obra{~ena z
zelnato in napol z drevesno grmovno vegetacijo. V tej
skupini je bilo 13 vrst, evdominantna je bila mo~virska
trstnica. V drugi skupini so bili odvodniki, ob katerih
prevladuje grmovno drevesna vegetacija (I{~ica, Pro{ca,
I{ka in @elimelj{~ica). Odkritih je bilo 23 vrst,
evdominantne so bile mo~virska trstnica, siva penica
in ~rnoglavka. Biotski element, ki najvidneje lo~i
Strojanovo vodo od drugih odvodnikov, je {irok pas
mo~virne vegetacije na obeh bregovih. Ob tem tipu
jarka je bilo odkritih 7 vrst, evdominantni sta bili bi~ja
in mo~virska trstnica.
4. Diskusija
4.1. Pomen odvodnikov v ~asu selitve in klatenja
ptic
Za vodne ptice imajo odvodniki relativno majhno
uporabno vrednost. Globina vode navadno presega 10
cm, kar je za {tevilne manj{e vrste pregloboko, obre`ni
Acrocephalus 22 (104-105): 29 – 34, 2001
31
Tabela 2: [tevilo osebkov ptic po odvodnikih (ST – Strojanova, I[ – I{~ica, @E – @eljimelj{~ica, PR – Pro{ca. IK – I{ka, 
M1 – Matenov jarek 1, M2 – Matenov jarek 2, CB – Cornovec pri Bevkah, PE – Pekov jarek, ZO – Zornica) in skupaj (SK) 
(% = indeks individualne dominance). 
Table 2: Abundance of birds per separate drainage channels (ST – Strojanova, I[ – I{~ica, @E – @eljimelj{~ica, PR – Pro{ca.
IK – I{ka, M1 – Matenov jarek 1, M2 – Matenov jarek 2, CB – Cornovec pri Bevkah, PE – Pekov jarek, ZO – Zornica) and total
(SK) (% = index of individual dominance).
vrsta / species ST I[ @E PR IK M1 M2 CB PE ZO SK %
Tachybaptus ruficollis 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4
Anas platyrhynchos 0 2 0 0 1 0 3 2 0 1 9 3,6
Falco tinnunculus 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0,4
Galinulla chloropus 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4
Streptopelia turtur 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4
Jynx torquilla 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4
Anthus trivialis 0 1 4 2 2 0 0 1 2 0 12 4,8
Motacilla alba 0 0 0 2 2 0 0 2 1 0 7 2,8
Luscinia megarhinchos 0 2 1 3 6 0 0 0 0 0 12 4,8
Saxicola rubetra 1 0 1 1 0 1 1 1 1 1 8 3,2
S. torquata 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 2 0,8
Turdus merula 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 3 1,2
Locustela fluviatilis 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 2 0,8
Acrocrocephalus schoenobaenus 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 4,0
A. palustris 8 8 7 14 10 5 7 12 5 6 82 32,8
Sylvia communis 1 2 2 3 11 3 0 0 2 1 25 10,0
S. atricapilla 0 3 1 1 9 0 0 3 2 0 19 7,6
Phylloscopus collybita 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0,8
Aegithalos caudatus 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0,8
Parus major 0 2 2 2 2 0 0 0 1 0 9 3,6
Oriolus oriolus 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4
Lanius collurio 1 0 1 2 3 1 0 3 1 0 12 4,8
Pica pica 0 1 2 2 1 0 0 0 0 0 6 2,4
Corvus corone 0 0 3 2 1 0 0 0 0 0 6 2,4
Chloris chloris 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 0,8
Acanthis cannabina 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0,8
Emberiza citrinella 0 1 1 1 2 0 0 4 2 0 11 4,4
E. schoenobaenus 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4
pas je zaradi strmih sten zelo majhen. Neprivla~na za
te ptice je tudi slaba preglednost, ki je posledica
ugreznjenosti in zara{~enosti bre`in. Ob odvodnikih
tako le redko zasledimo manj{e skupine martincev
Tringa spp. (Tome 1990), kozice Gallinago spp., sloke
Scolopax rusticola (Rubini~ & Vrezec 1992, Rubini~
1994) in ~aplje Ardea spp. (Bo`i~ 1992, 1994c, Sovinc
1989), ki se raje zadr`ujejo na travni{kih povr{inah.
Vodne vrste se odvodnikov izogibajo, ker je voda
zanje preplitva in/ali odvodniki preozki. Izjeme so
barjanske reke (Ljubljanica, I{~ica), kjer zasledimo
tudi kak{ne redke vrste ([ere 1986a).
[e najprimernej{e so razmere za manj{e ptice
pevke. Veliko ve~jih odvodnikov ima bregove porasle
z ozkim pasom visoke vegetacije, ki pticam ob selitvi
zagotavlja primeren `ivljenjski prostor (Sovinc 1997).
32
D. Tome: Pomen odvodnikov za ptice na Ljubljanskem barju
Slika 1: Razporeditev odvodnikov (ST – Strojanova, 
I[ – I{~ica, @E – @eljimelj{~ica, PR – Pro{ca. IK – I{ka, 
M1 – Matenov jarek 1, M2 – Matenov jarek 2, CB – Cornovec
pri Bevkah, PE – Pekov jarek, ZO – Zornica) v dendrogramu
glede na podobnost avifavne
Figure 1: Distribution of drainage channels (ST – Strojanova,
I[ – I{~ica, @E – @eljimelj{~ica, PR – Pro{ca. IK – I{ka, 
M1 – Matenov jarek 1, M2 – Matenov jarek 2, CB – Cornovec
pri Bevkah, PE – Pekov jarek, ZO – Zornica) in view of the
similarity of the area's avifauna
vrsta / species GN OD AL OP SK
Tachybaptus ruficollis GN 2 1 + 3
Anas platyrhynchos GN 2 1 + 3
Falco tinnunculus GN 1 0 + 1
Galinulla chloropus GN 2 1 + 3
Fulica atra GN 2 1 - 3
Streptopelia turtur GN 1 0 + 1
Jynx torquilla GN 1 0 + 1
Alcedo atthis VG 2 2 - 4
Anthus trivialis GN 1 0 + 1
Motacilla alba GN 1 0 + 1
Luscinia megarhynchos GN 1 0 + 1
Saxicola rubetra GN 0 0 + 0
Saxicola torquata GN 0 0 + 0
Turdus merula GN 1 0 + 1
Locustella fluviatilis GN 1 1 + 2
Acrocephalus schoenobaenus GN 2 2 + 4
Acrocephalus palustris GN 1 1 + 2
Acrocephalus arundinaceus VG 2 1 - 3
Sylvia communis GN 1 0 + 1
Sylvia atricapilla GN 1 0 + 1
Phylloscopus collybita GN 1 0 + 1
Aegithalos caudatus GN 1 0 + 1
Remiz pendulinus VG 2 2 - 4
Parus major GN 1 0 + 1
Oriolus oriolus GN 1 0 + 1
Lanius collurio GN 1 0 + 1
Pica pica GN 1 0 + 1
Corvus corone GN 1 0 + 1
Chloris chloris GN 1 0 + 1
Carpodacus erythrinus VG 1 1 - 2
Acanthis cannabina GN 1 0 + 1
Emberiza citrinella GN 1 0 + 1
Emberiza schoenobaenus GN 2 2 + 4
Tabela 3: Ocena pomena odvodnikov za ptice 
v gnezditvenem obdobju (sivo so ozna~ene vrste, za katere
imajo odvodniki velik pomen, krepko tiste, za katere imajo
odvodniki zelo velik pomen). GN – vrsta ob odvodnikih
potrjeno (GN) ali verjetno oz. ob~asno (VG) gnezdi. 
OD – odvodniki imajo za vrsto neposreden (2), posreden (1)
pomen, nimajo pomena (0). AL – vrste imajo poleg
odvodnikov {e veliko (0), malo (1), ni~ (2) alternativnih
gnezdi{~. OP – vrsta je bila med raziskavo opa`ena (+). 
SK – skupna ocena pomena.
Table 3: Assessment of the significance of drainage
channels for the birds in the breeding period (grey colour
depicting species for which channels are highly significant,
bold letters representing those for which channels are of
very high significance). GN – species along channels with
confirmed (GN) or probable/periodical (VG) breeding. 
OD – channels of direct significance for species (2), of
indirect (1) significance, and of no significance (0). AL –
species have along channels many (0), few (1), none (2)
alternative nest-sites. OP – species observed during the
survey (+). SK – joint significance assessment.
Tu so bile odkrite tudi nekatere redke vrste: srpi~na
trstnica Acrocephalus scirpaceus ([ere 1986b), pla{ica
Remiz pendulinus ([ere 1994), rjavoglavi Lanius
senator, ~rno~eli srakoper L. minor (Vrezec 1998).
Kljub temu ocenjujem, da je pomen odvodnikov
majhen, saj vrste privla~i vegetacija in ne sami
odvodniki (posreden pomen).
4.2. Pomen odvodnikov v ~asu prezimovanja
Pozimi je ve~ina odvodnikov zamrznjena ali pod
snegom in tako za ptice nedostopna. Posamezne
prezimujo~e vrste lahko opazimo le na najve~jih,
nezamrznjenih odvodnikih, kot sta Ljubljanica in
I{~ica (Ljubljanica: mali ponirek Tachybaptus rufi-
collis 20–30, siva ~aplja Ardea cinerea 1–5, mlakarica
Anas platyrhynchos 100–150, liska Fulica atra 10–40;
I{~ica: mali ponirek 2–5, siva ~aplja 2–4, mlakarica
50–100 osebkov; neredno se pojavljajo {e druge vrste
rac in mo~virnikov; [tumberger 1998, 1999, Gre-
gori 1987, Kmecl & Ri`ner 1995). Vrednosti niso
izjemno visoke, kar potrjuje podatek, da v istem ~asu
na nekajkrat kraj{em odseku Save, v bli`ini Trboj-
skega in Zbiljskega jezera, prezimuje prek 100 malih
ponirkov, prek 300 mlakaric, prek 200 lisk itd. 
4.3. Pomen odvodnikov za gnezdilce
Osemindvajset vrst ptic, ugotovljenih na barjanskih
odvodnikih, sestavlja dobro ~etrtino vseh na Barju
ugotovljenih gnezdilcev (Sovinc, Tome, Trontelj
1998). V kon~no analizo pomena odvodnikov za
ptice sem vklju~il tudi pet redkih ali ob~asnih gne-
zdilcev, ki med samo raziskavo niso bili opa`eni
(Bo`i~ 1994b, 1999, Sovinc 1997, [ere 1994, Tome
2000).
Repalj{~ica in prosnik (skupaj 6% vrst) se ob
odvodnikih pojavljata naklju~no. Vrsti gnezdita na
odprtih travni{kih povr{inah, ~e so le-te v bli`ini
odvodnika, obstoja mo`nost za njuno gnezdenje.
Ocenjujem, da odvodniki za vrsti nimajo nikakr{nega
pomena.
Devetnajst vrst (58%) je na odvodnike vezanih
posredno, saj jih pritegne drevesno grmovni pas, ki je
razvit na bre`inah nekaterih jarkov, in ne sama voda ali
vodna vegetacija. Vrste zelo verjetno gnezdijo enako
uspe{no tudi v mejicah (vrste dreves in grmovja, ki na
Barju lo~ujejo parcele razli~nih lastnikov) brez
odvodnih jarkov, v gozdovih, grmi{~ih in na gozdnem
robu. Ker je tak{nih biotopov na Barju {e veliko,
menim, da imajo odvodniki za te vrste majhen pomen. 
Re~ni cvr~alec Locustella fluviatilis, mo~virska
trstnica in {krlatec Carpodacus erythrinus – skupaj 9%
vrst – so na odvodnike vezani posredno, njihova
gnezda najdemo tudi dale~ od odvodnikov. Ker pa
velik del vegetacije, kjer se vrste zadr`ujejo, raste ob
odvodnikih, menim, da imajo ti zanje zmeren,
posreden pomen.
Pet vrst (15%) je od odvodnikov odvisnih neposre-
dno, saj se na ali ob vodi zadr`ujejo ve~ino ~asa.
Gnezdijo prete`no ob odvodnikih 0. reda, poleg tega
imajo na Barju tudi alternativna gnezdi{~a na
ribnikih in glinokopih (Bo`i~ 1994a, 1994b, 1995,
1999). Ker pa je alternativnih gnezdi{~ malo,
ocenjujem, da imajo odvodniki zanje velik pomen.
Vodomec, bi~ja trstnica, pla{ica in trstni strnad
(12% vrst) so vrste, ki jih najdemo izklju~no ali
prete`no le ob odvodnikih; podobnih, alternativnih
gnezdi{~ na Barju nimajo. Ocenjujem, da bi brez
odvodnikov te vrste z Barja izginile! Pomembna zanje
pa ni samo voda, temve~ tudi oblika zara{~enosti
bre`in, kar je povezano z na~inom vzdr`evanja
odvodnikov (Sovinc 1997). Vodomec in pla{ica se
pojavljata predvsem vzdol` odvodnikov 0. reda, bi~ja
trstnica in trstni strnad pa ob odvodnikih I. in II.
reda z bogato mo~virno vegetacijo na bre`inah.
5. Sklep
Za ptice imajo najve~ji pomen {iroki, vodnati
odvodniki, kot sta Ljubljanica in I{~ica, ter
odvodniki, zara{~eni z mo~virno vegetacijo (primer
Strojanova voda). To so pomembna ali celo edina
gnezdi{~a nekaterih vodnih, obvodnih in mo~virnih
ptic na Barju, zadnje oaze neko~ zna~ilnega in
prevladujo~ega barjanskega elementa – mo~virja.
Zaradi majhne povr{ine, ki jo pokrivajo, in zaradi
pogostih ~lovekovih posegov so tudi dale~ najbolj
ogro`ena oblika biotopa na Ljubljanskem barju.
Pomen drugih odvodnikov za ptice je bolj ali manj le
posreden. 
Zahvala: Raziskava je bila narejena kot del projekta
“Izdelava katastra barjanskih odvodnikov po
njihovem ekolo{kem pomenu”, ki ga je financirala
Mestna ob~ina Ljubljana.
6. Povzetek
V delu ugotavljam pomen barjanskih odvodnikov za
ptice. V negnezditvenem obdobju je le-ta majhen. V
~asu gnezdenja ob odvodnikih lo~imo tri tipe
avicenoz, ki so posledica razlik v obre`nem rastju. V
vseh treh je najpogostej{a vrsta mo~virska trstnica
Acrocephalus palustris. Vrste, ki najbolj prispevajo k
razlikovanju med zdru`bami, so penice Sylvia spp. in
33
Acrocephalus 22 (104-105): 29 – 34, 2001
bi~ja trstnica Acrocephalus schoenobaenus. Odvodniki
so pomembni za gnezditveno raz{irjenost dvanajstih
vrst, {tiri vrste bi brez njih z Barja verjetno izginile.
Najve~ji pomen za ptice imajo {iroki, vodnati
odvodniki (reke) in tisti, obra{~eni z mo~virno
vegetacijo. Drugi imajo za ptice le posreden pomen.
7. Literatura
Bo`i~, I.A. (1992): Iz ornitolo{ke bele`nice: ^opasta ~aplja
Ardeola valloides. Acrocephalus 13 (54): 151-151.
Bo`i~, I.A. (1994a): Gnezditvena biologija malega ponirka
Tachybaptus ruficollis na ribnikih v Dragi pri Ljubljani.
Acrocephalus 15 (65-66): 116-122.
Bo`i~, I.A. (1994b): Gnezdenje ~rne liske (Fulic atra) v
Dragi na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 15 (63): 38-
45
Bo`i~, I.A. (1994c): Iz ornitolo{ke bele`nice: Rjava ~aplja
Ardea purpurea. Acrocephalus 15 (64): 97-97.
Bo`i~, I.A. (1995): Gnezdenje zelenonoge tukalice
Gallinula chloropos na ribnikih v Dragi na Ljubljanskem
barju. Acrocephalus 16 (73): 187-191.
Bo`i~, I.A. (1999): Gnezditvena biologija rakarja
Acrocephalus arundinaceus na ribnikih v Dragi pri Igu.
Acrocephalus 20 (97): 177-188.
Clarke K.R. & R.M. Warwick (1990): Lecture notes pre-
pared for the training workshop on the statistical treat-
ment and interpretation on marine community data,
Split, 26 June - 6 July 1990, part II. - Long-term
Programme for Pollution Monitoring and Research in
the Mediterranean Sea (MED POL - Phase II), FAO,
UNESCO, UNEP, Split.
Gregori, J. (1987): Iz ornitolo{ke bele`nice: Navadna pro-
senka Pluvialis apricaria. Acrocephalus 8(34): 61-61.
Kmecl, P, & K. Ri`ner (1995): Iz ornitolo{ke bele`nice:
Siva gos Anser anser. Acrocephalus 16 (71): 124-124.
Rubini~, B. (1994): Iz ornitolo{ke bele`nice: Sloka Scolopax
rusticola. Acrocephalus 15 (63): 56-56.
Rubini~, B. & A.Vrezec (1992): Iz ornitolo{ke bele`nice:
Pukle` Lymnocryptes minimus. Acrocephalus 13 (52): 
88-88.
Sovinc, A. (1989): Iz ornitolo{ke bele`nice: ^aplje. Acro-
cephalus 10 (41-42): 58-59.
Sovinc, A. (1997): Vpliv ~i{~enja trsti~nih jarkov na gnez-
denje ptic. Acrocephalus 18 (84): 133-142.
Sovinc, A., D. Tome, P. Trontelj (1998): Ljubljansko
barje. DOPPS – zgibanka.
[ere, D. (1986a): Iz ornitolo{ke bele`nice: Rjavovrati
ponirek Podiceps grisegena. Acrocephalus 7 (29): 36-36.
[ere, D. (1986b): Iz ornitolo{ke bele`nice: Srpi~na trstnica
Acrocephalus scirpaceus. Acrocephalus 7 (29): 44-44.
[ere, D. (1994): Selitev pla{ice prek Slovenije. Acrocepha-
lus 15 (64): 73-96.
[tumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v janu-
arju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36-44.
[tumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v jan-
uarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-15.
Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali.
DZS. Ljubljana.
Tome, D. (1990): Iz ornitolo{ke bele`nice: Re~ni galeb
Lams ridibundus in pikasti martinec Tringa ochropus.
Acrocephalus 11 (43-44): 30-31.
Tome, D. (2000): Ljubljansko barje. V: Polak, S. (ur.)
Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji.
DOPPS, Monografija {t. 1. Ljubljana 85-96.
Vrezec, A. (1998): Iz ornitolo{ke bele`nice: Rjavoglavi
Lanius senator in ~rno~eli srakoper Lanius minor. Acro-
cephalus 19 (86): 25-25.
Arrived / Prispelo: 15.5.2001
Accepted / Sprejeto: 15.6.2001
34
D. Tome: Pomen odvodnikov za ptice na Ljubljanskem barju