NO. 150
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 28TH, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naših naselbinah
V	Gowandi, N. Y., je bil od avtomobila ubit rojak Štefan An-dolšek. Avto je vozil neki Italijan, Ponesrečenec je bil samec, star 39 let in rcjen v Falls Creek, Pa. V Gowandi je živel kakih 20 let. Tam zapušča starše, tri brate in pet sester.
V	seznamu stavkarjev v North Chicagu, ki jih je sodnik For-by obsodil v zapor in plačilo denarne kazni, so tudi sledeča slovenska imena: Frank Zeleznik, Steve Arh, J. čemernik, Edward Kavčič, Frank Musič, Anton Nagodein Stanley Grum. Vsi so bili izpuščeni iz zapora, ko so položili varščino in naredili pri-ziv na višjo sodnijo.
V	Pueblo, Colo., je umrla Mary Hrvat, stara 66 let in rojena v Prevaljah pri Hinju.
Glasilo K. S. K. Jednote naznanja, da je tekom dveh mesecev Jednotne kampanje pristopilo h Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti 557 novih članov v obeh oddelkih, kar je pač lepo število. Kampanja se nadaljuje.
Polletno zborovanje glavnega odbora KSKJ se prične dne 27. julija dopoldne.
V	Pittsburghu je umrl poznani rojak Mirko Lunaček. Pokojni je bil rojen v vasi Trav-
nik pri Loškem potoku pred 56. leti. Zapušča štiri otroke. Pred leti je pokojni živel v Cleve-landu, kjer se ga bodo gotovo dobro spominjali.
Na Georgetown univerzi v Washington, D. C., se je 7. junija vršil zaključek šolskega leta. 427 maturantov je gradu-iralo. Med temi je tudi en ameriški Slovenec, Anthony J. Kamin iz Forest City, Pa. Postal je doktor vsega zdravilstva. Njegov oče, Joseph Kamin, je bil doma iz Čateža pri Zaplazu, mati Ana pa, ki še živi, je doma v Velikih Dol pri Bombiščah, fara Št. Vid pri Zatični. Mladi doktor bo kmalu nastopil službo v Mercy bolnišnici v Wilkes-barre, Pa., kjer se bo izpopolnil v svojem poklicu.
V Milwaukee je bil zadnje dni ustreljen neki Tom Perhat in sicer v gostilni. Ustreljen je bil čisto brez povoda in sicer je streljal neki godec, ki je začel prepir z gosti radi slabega igranja iji je začel kar slepo streljati. Ranil je tudi neko žensko.
Težko je bil poškodovan v tovarni v Sharon, Pa., rojak John Cvelbar. Železna cev je padla nanj in ga močno poškodovala po glavi.
Ali bo šlo tretjič?
Washington, 26. junija. Dasi je bil Roosevelt komaj pred dobrim pol letom izvoljen drugič predsednikom Zed. držav, pa se že pojavlja propaganda, se Roosevelta pregovori, da še tretjič kandidira, česar dosedaj noben predsednik pred njim še ni naredil, niti prvi predsednik Washington ne, dasi so ga silili. Glavni zagovornik tretjega termina je governer države Penn-sylvanije, governer Earle. Roosevelt se bo moral v kratkem odločno izjaviti, kaj misli tozadevno. -o-
$10,000,000 za preiskovanje bolezni rak
New Haven, Conn., 26. junija. Dr. Sterling Cilds, poznani new-yorški investicijski bankir, je ustanovil na Harvard univerzi poseben fond, v katerega je plačal $10,000,000, da znanstveniki začnejo z intenzivnim delom v preiskovanju znane morilke človeka, ki se .pojavlja v bolezni rak, in o kateri je danes še malo znanega, kako bi se dal uspešno zdraviti. Svota bo zadostovala za dolgo vrsto let, da bodo lahko delovali najboljši medicinci in biologi na tem polju in bolezen temeljito proučila ter pronašli sredstva za uspešno zdravljenje.
--O-T-
Smrtna kosa
V soboto popoldne je preminul v Warrensville sanatoriju Mihael Kolesar, star 48 let. Stanoval je prej na 2822 E. 75th St. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, dva sina in hčer Mary. Pogreb ranjkega se vrši iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda v sredo zjutraj ob 8:30. Naj bo mu rahla ameriška zemlja.
Na operaciji
Poznani rojak Anton Pire, 924 Wheelock Rd., se je moral podvreči težki operaciji na slepiču. Nahaja se v Womans bolnišnici. Upamo, da se kmalu zdrav vrne domov.
* V North Bay, Ontario, je umrl najstarejši mož v Kanadi, John Birch, star 114 let.
Governer Davey se bo moral zagovarjati
Columbus, Ohio, 23, junija. Poseben odsek senatne zbornice državne postavodaje države Ohio je začel včeraj z obširno preiskavo glede poslovanja urada za starostno pokojnino v državi Ohio. Senat je dvignil sledeče obtožbe proti governer ju: 1. Da se starostna pokojnina deli iz političnih vzrokov ne pa onim, ki so jo v resnici potrebni. 2. Zakaj je governer Davey tekom zadnje kampanje zvišal mesečno pokojnino za $10.00 na mesec. 3. Koliko je "čizlerjev" na listi za starostno pokojnino, katere v resnici ne bi smeli dobivati. Več kot 100,000 oseb se nahaja danes v državi Ohio na listi za starostno pokojnino. To velja državo Ohio nekako $30,000,000 na leto. Država plača polovico te svote, zvezna vlada pa drugo polovico. Ta teden bo vpeljana še ena preiskava proti Daveyu in sicer radi "nepostavnega vodstva urada za javne ceste."
--;0-- ■„?
Pomožni šerifi Šerif O'Donnell v Clevel&ndu je te dni imenoval 120 pomožnih šerifov, kar je sicer samo čast, ne pa kaj uradnega. Znaki pomožnih šerifov so zlati. Dobili so jih razni mali trgovci, delavski voditelji, nočni stražniki in bankirji. En tak znak velja $4, poleg tega pa mora dotični pla-šati še $5.00 za $1,000.00 varščine. Nekateri pomožni šerifi so dobili tudi dovoljenje nositi revolverje.
Proti komunizmu
Znana ameriška bratska organizacija "Eagles," ki je pravkar končala svojo konvencijo v Clevelandu, je pred zaključkom prisegla, da se bo borila z vsemi silami proti komunizmu. 1,500 delegatov je slovesno priseglo. Mestna igrališča Komaj so odprli mestna igrališča pretekli teden, pa se je že sedem otrok ponesrečilo na njih. Ali ne pazijo dovolj na otroke, ali pa so otroci neprevidni!
Direktor javne varnosti v Clevelandu Elliot Ness se je včeraj posvetoval z generalom narodne garde v Youngstownu. Navzoči so bili tudi višji eksekutivni uradniki Republic Steel Co.
Reševali so vprašanje, če bi kazalo v Clevelandu odpreti tovarne omenjene družbe, katere uslužbenci so sedaj na štrajku. Prvotno je nameravala Republic Steel v Clevelandu odpreti že jutri, toda so dan otvoritve preložili na petek.
Vzrok je, ker governer Davey neče mobilizirati več vojaštva kot 4,500 mož, ki so sedaj na straži v Youngstownu in War-renu. Ako pride y Cleveland vojaštvo, tedaj bodo poklicali nekaj stotnij iz Warrena v Clevelandu. To pa vzamo čas, zato je Republic Steel Co. preložila dan otvoritve.
Warren, Ohio, 26. junija. Mesto Warren je dobilo pomnoženo vojaško posadko, po(tem ko so včeraj padle tri bombe v mestu, ki so ogrožale življenje vojakov. Vcjaške oblasti ne trpijo, da se delavci zbirajo okoli tovaren, in tudi radovedneže drži j p daleč proč od štrajkovnih prostorov.
Vojaštvo je dobilo več zrakoplovov iz Clevelanda, ki plovejo nad tovarnami in nad piketi. Šest nadaljnih zrakoplovov je bilo včeraj odposlanih, "(ibenem je dospelo iz Clevelanda 200 nadaljnih vojakov v Warren, kjer se je nahajalo že prej 600 vojakov.
Delavci se prosto gibljejo v tovarne in iz tovaren. Nihče jih ne nadleguje. Enako je tudi v tovarni Republic Steel Co. v Niles, Ohio. Koliko je ljudi'na delu, se ne more vedeti.
Policija, ki je na straži pri vratih Republic Steel Co. v War-renu, je štela včeraj avtomobile, ki so dovažali delavce na delu. Naštela jih je 900, in v vsakem avtomobilu so bile tri ali štiri .sebe.
Preiskava v tovarni je dognala, da delajo samo tri "ognjišča" ravno toliko kot ob izbruhu štrajka, kar je znamenje, da se delavci nikakor niso v večjem številu vrnili na delo.
Johnstown, Pa., 26. junija. Voditelji štrajka pri Cambria Steel Co. so včeraj protestirali radi omejenega števila piketov pred tovarno. Kompanija je naznanila, da bo začela delati "s
polno paro" v nekaj dnevih.
Včeraj se je govorilo, da bo "napadlo" Johnstown kakih 30,-000 unijskih premogarjev, ki pa niso dospeli. V mestu je precej mirno. V mestu so nabrali tudi 10,500 podpisov, katere'so poslali governerju s prošnjo, da se začne z delom.
Thomas Girdler, predsednik Republic Steel Co.. ki se je vrnil iz Washingtona, kjer je pričal pred senatom, se je včeraj .izjavil, da ne sprejme niti predsednika Zedinjenih držav za posredovalca v štrajku.
Pri volji pa je, da se vrši v vseh tovarnah Republic Steel Co. glasovanje delavcev, da se izjavijo, kaj želijo. Take volitve naj bi bile pod nadzorstvom treh kompanijskih uradnikov, treh delavskih uradnikov in treh vladnih zastopnikov.
C. I. O. organizacija je poslala včeraj število delegatov v Columbus, ki so protestirali pri governer ju Daveyu, ki rabi vojaške čete države, da odpirajo tovarne, kjer se vrši štrajk. Protestne brzojavke so bile poslane tudi na predsednika in na delavsko tajnico.
Paris, 26. junija. Ker Nemčija pošilja nadalnje bojne ladje v Sredozemsko morje in v španske vode, seje zgenila tudi Francija in je mobilizirala del svoje vojne flote ter jo odposlala v Sredozemsko morje.
V pristanišče Bone, Algir, sta dospeli dve francoski težki kri-žarki, ena oklopnica, več subma-rinov in nekaj torpedovk. Bro-dovje odplove pozneje proti španskim vodam.
Francoska vlada je izjavila, da namerava sodelovati z angleško vlado v slučaju, da nemške in italijanske bojne ladje na svojo roko operirajo v španskih vodah brez privoljenja mednarodnega odbora.
Anglija ima danes najmogočnejšo bojno mornarico v Sredozemskem morju in v španskih vedah, vendar drži vse tajno.
Anglija ima tudi tajno zagotovilo od Italije in Nemčije, da slednji dve državi ne bosta samostojno nastopili proti Španiji, razven "v slučaju skrajnega izzivanja."
Včeraj je bojna ladja nacionalistov Almirante Cervera zajela veliki ruski tovorni parnik "Kuban," ki je bil do vrha naložen z ruskim orožjem in. streljivom za madridske socialiste.
Na krovu ruskega parnika se je nahajalo 44 zrakoplovov, 48 tankov, 8,000 pušk, 1,100 strojnih pušk, 2,000,000 nabojev in 4,500' ton druzega bojnega materiala. Nacionalisti so dobili na vsak način bogat plen.
Nacionalisti so včeraj močno obstreljevali Madrid, dočim se Baski zbirajo deset milj južno od Bilbao, da pomagajo braniti mesto Santander.
-o-
Borite se proti fašizmu z unionizmom, je nasvet na zborovanju katoliških delavcev
Panika v Rusiji
New York, 26. junija. Grove Patterson, urednik časopisa "Toledo Blade," ki se je pravkar vrnil iz potovanja po Rusiji in po li drugih evropskih državah, je pripovedoval včeraj, da živi Rusija danes v paniki in v strahu, da izbruhnejo tleči plam,eni zarote v silno revolucijo j)o deželi. "Rusija, živi danes v silnem strahu. Strah je ljudi, ko jedo in ko počivajo. Stra h je danes ruski črni kruh l Stalin, ruski diktator je resno bolan, bolan na telesu in na duhu. Vsepovsod okoli sebe vidi zaroto in sabotažo. Marsikdaj plane kvišku in vihti tz rokami, kot bi odganjal pošasti. Noben višji uradnik danes v Rusiji ne ve, če bo drugi dan še živ. Rusko diktatorstvo je spremenilo ljudi v navadne sužnje,
-o-
Morajo plačati Dr. John Philen, 4320 Central Ave., je dobil od porotne sodnice sodbo, da mu mora plačati New York Lif6 Insurance CoT $25,-000 odškodnine za zlomljeno nogo. Zdravnik je šel obiskat nekega bolnika, ko je padel na zamrznjenih tleh in si zlomil nogo. Deset mesecev je bil v bolnišnici. Zavarovalna družba ni hotela plačati, češ da dotična poškodba ni bila na polici. Porota je pa bila drugega mnenja.
Oblak se je utrgal
Mesto Sandusky je bilo preteklo soboto zjutraj zelo prizadeto radi viharja in dežja. Nad mestom se je utrgal oblak in ploha je kmalu zalila vse mestne ulice. Ena oseba je bila mrtva, stotine ranjenih, in nekaterim je nevihta celo hiše odnesla. Povzročena škoda znaša nad $100,-000.
100 mrtvih
še ni minila prva polovica letošnjega leta pa so avtomobili v Clevelandu zahtevali letos že 102 žrtvi. Lansko leto je bilo v prvih šestih mesecih v Clevelandu ubitih "samo" 87 oseb od avtomobilov.
Policija dolži pjkete v Chicagu umora
Washington, 26. junija. Chi-caška policija je predložila senatnemu preiskovalnemu odboru mnogo zapriseženih izjav, v katerih se obdolžuje "druhal piketov," ki se je na Spominski dan baje navalila na policijo in začela z napadom.. "Mi.smo naredili, kar je bila naša dolžnost," se je izjavil policijski kapitan Moo-ney, ki je imel poveljstvo nad policijo, ki je naskočila štrajkar-je v So. Chicagi, in je bilo tekom boja deset piketov ubitih. "Ako bi mi ostal mirni, tedaj bi bili mi mrtvi," se je izjavil policijski kapitan. Zaprisežene izjave pravijo, da se je približalo policiji kakih 2,000 piketov, ki so kričali: pobijte kompanijske hlapce!" Policija je prosila, da se piketi umaknejo, in tedaj so padli streli iz piketnih vrst, nakar je tudi policija začela streljati. Policija je pa morala priznati, da izmed 67 oseb, ki jih je aretirala, nihče ni imel revolverja pri sebi.
-o-
Grdina in sinovi Nocoj se začne z otvoritvijo novega pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Prireditev se vrši skozi tri večere, v ponde-ljek, torek in sredo. Vsak večer bo Mr. Grdina kažal druge slike. Tudi bratje Hrvati so prijazno vabljeni, ker bodo slike tudi iz hrvatske zemlje. Sleherni dobi lepo darilo. Vsi ste prav vljudno vabljeni.
Pokojni Father Shuster V sredo 30. junija bo darovana za pokojnim Rev. J. Shuster-jem v cerkvi sv. Lovrenca ob 9. uri zjutraj peta črna sv. maša z libero 6b priliki 30-dnevnice pokojnega. Prijatelji pokojnega naj se udeležijo.
Zaroka Nedavno sta se zaročila Miss Anne Grame, hčerka znanega našega slovenskega farmarja Jožeta Gramca v Geneva, Ohio, in Mr. Matt Poturich iz Clevelanda. Iskrene čestitke!
Lep dar Za Jugoslovanski kulturni vrt je daroval Mr. Frank žot $3.00. Iskrena hvala!
Ne more dokazati
Jack Hoerr, Cleveland, siromak, je, star 80 let in je zaprosil za starostno pokojnino, katere pa rte more dobiti, ker ne more dokazati, da je \Yes toliko star, dasi zgleda, kot bi jih kmalu spolnil 100. Rojen je bil v vasi Harmonij, Pa., kjer je že njegov oče delal kot premogokop. Toda v vasi tedaj niso imeli nobenih zapisnikov, in ker postava. absolutno zahteva dokaz o pravilni starosti in o državljanstvu od vseh onih, ki prosijo za starostno pokojnino, bo ostal siromak Hoerr seveda brez vsake podpore. V Clevelandu je stotine takih, ki bi lahko dobivali pokojnino, če bi mogli dokazati svojo starost.
--o-
Prijet morilec Thomas Schneller, o katerem smo v soboto poročali, da je pre-rezal vrat Miss Mary Mathes in jo je ubil, po umoru pa pobegnil, je bil v soboto popoldne prijet v Girardu, Ohid. Neki farmar je opazil Schnellerja, ki je spal v •svojem avtomobilu in obvestil šerifa v Ashtabula county. Toda ko je šerif dospel tja, je Schneller že odpeljal. Pozneje je postal na njega pozoren pomožni šerif Sovik iz Girarda, ker je Schneller silno drvel po cesti. Začel ga je preganjati, in Schneller, k1} je vozil 70 milj na uro, bi skoro pobegnil, da ni zadel y barikado, katero so postavili vojaki pri vhodu v mesto Girard, in kjer preiskujejo vse došlece, če nimajo orožje s seboj. Schneller je bil prijet in odpeljan v Cleveland.
Kandidati brez uradov
Vsak vardni vodja demokratske stranke, ki hoče letos kandidirati za kak mestni urad, se mora takoj odpovedati vodstvu var-de, je ukazal demokratski glavni stan.
Ne bo šole
Angleški pouk, katerega vodi Mrs. Terbizan, se ne bo vršil v pondeljek, torek in sredo ta teden.
Washington, 26. junija. Pod avspicijami Narodnega katoliškega odbora za javno blagostanje, je bila otvorjena tu eno-te-denska konferenca katoliških delavcev in delavskih voditeljev. Konferenca je obravnavala o važnih današnjih problemih.
Ob otvoritvi konference je Miss Katherine Williams, predsednica Narodne zveze katoliških žensk v Ameriki, povdarjala, da z nasiljem ne pride nihče naprej kot k večjemu fašistovski in sovjetski diktatorji.
Rev. J. W. Maguire, načelnik sprejemnega odbora, je govoril, da je danes unionizem v Ameriki najboljše orožje, ki ga ima delavec proti izkoriščanju od stra-
ni korporacij. Z uninizmom se ahko pobija fašizem in komunizem. .
Svaril je, da organizirano delavstvo se ne sme pustiti zavle-či pregloboko v politiko. Svoje delovanje naj omeji na zdrave metode, da si pribori izboljšanje življenskega standarda in boljše plače.
Unionizem je bil vedno prijatelj pravega katoličana. Fašizem in komunizem sta dva največja delavska sovražnika. Za vzgled naj sleherni vzame danes položaj v izstradani Italiji in zasužnjeni Rusiji, kjer imata komunizem in fašizem pod diktatorji prvo in zadnjo besedo.
Pittsburgh in časopisi
Pittsburgh, Pa., 26. junija. Mednarodna unija poštnih eks-peditorjev je zagrozila unijskim poštnim ekspeditorjem v Pittsburghu, da bodo suspendirani iz unije, ako takoj ne prenehajo s štrajkom, katerega so neposta-ynim potom začeli pretekli torek, tako da Pittsburgh ni imel nobenega časopisa. Včeraj so poštni ekspeditorji tozadevno odglaso-vali. 55 jih je bilo, da se vrnejo na delo, 15 pa, da se nadaljuje s štrajkom. -Unija je nameravala poklicati ekspeditorje iz drugih mest v Pittsburgh, da bi zavzeli mesta jštrajkarjev, 'če se slednji ne bi podali. 5,000 tiskalniških delavcev je bilo vrženih od dela radi poštnih ekspedir torjev, ki niso imeli pravice tir-jati višje plače, ker njih pogodba je veljavna še do 7. jan. 1938. Vsi ekspeditorji so sedaj na delu. --o—■ —
Dva prijeta
V Cantonu sta bila prijeta včeraj dva štrajkarja pri Republic Steel Co., ker se nista pokorila sodnijskemu povelju, ki pravi, da nihče razven vojaštva in policije ne sme imeti orožja. Dotična štrajkarja sta nosila s seboj — frače, v katere sta polagala kamne in razbijala šipe na poslopju Republic Steel Co.
Pri boy scoutih
Mladi Raymond Svetek, sin Mr. in Mrs. August Svetek, je te dni Jodpotov&l v taborišče boy scoutov. šel je v taborišče Seven Mountain Camp. Spring Mills, Pa., kjer bo ostal pet tednov.
Šolske knjige
Med poslansko zbornico in med senatno zbornico državne postavodaje v Columbusu je nastal zopet spor glede šolskih knjig. Za te šolske knjige se je določilo en milijon dolarjev, in bi se morale nabaviti tako za otroke javnih kot katoliških šol. Dočim sta prvotno obe zbornici potrdili to postavo, so se pa sedaj konferenčni zastopniki senata in poslanske zbornice sprli. Zastopniki poslanske zbornice ne dovolijo knjig za katoliške šole, dočim senatni zastopniki to odločno zahtevajo. Malo je upanja, da bi prišlo do sporazuma med zastopniki.
Smrtna kosa
V soboto večer je je preminul v Cleveland State bolnišnici rojak Joseph Fakolt, star šele 31 let. Tu zapušča žalujočo mater Frančiško, rojeno Bokar, očima Antona Hrovata in brat Antona ter po pol brate Mike, Bernarda, Franka in po pol sestri Frances in Rose. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 6:30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia iz hiše žalosti na 3517 E. 88th St. Bodi ranj-kemu mirna ameriška zemlja!
Na obisku
Mrs. Frances Svetek iz Lewis-ton, Pa., se nahaja na obisku pri Mr. August in Mrs. Mary Svetek. Obiskovalka je sestra našega pogrebnika Mr. August Svet-ka. želimo ji najboljšo zabavo v naselbini.
AMERISKAflt DOMOVINA
ffr^M?v^	. „ .r-ir^l.; rf .	„.-,	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo _Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta >3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta >3.50. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: tJ.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 8 months
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.

No. 150, Mon., June 28, 1937
Nova deportacijska postava
V zadnjem članku smo razjasnili nekatere strogosti nove deportacijske postave zlasti glede onih tujezemcev, ki kršijo postave naše dežele. Omenili smo, da je nova nameravana postava v marsikaterem oziru prestroga.
Naj omenimo še to: tujezemec, ki ima družino, pa je brez denarja, je šel in ukradel kos kruha, da ga je nesel svoji družini. Zvedeli so za njega in ga aretirali. Večina sodnikov ne pozna strogosti deportacijske postave. Če je tak tujezemec obsojen za en sam dan v ječo, je podvržen glasom nove postave takojšnji deportaciji, kakor hitro pride iz zaporov. Če bi pa sodniki vedeli, kakšno krivico s tem naredijo sicer drugače poštenemu človeku, ne bi obsodili dotičnega, ako ima čist rekord za seboj, v ječo. Kaznovali bi ga z denarno globo, poten) pa globo suspendirali, in tak tujezemec ni podvržen deportaciji.
Precej krivična je tudi točka, ki na primer obsoja trgovca, ki ni državljan, in pri katerem so našli revolver, katerega je rabil v trgovini za slučaj roparskega napada, v de-portacijo. Na vsak način bodo poštenim tujezemcem naklonjeni kongresmani znali opiliti Diesovo predlogo z raznimi popravki, tako da ne bo delala krivice sicer poštenim ljudem.
Na drugi strani ima Diesova predloga precej dobrih točk v korist tu naseljenih tujezemcev, ki so dospeli sem nepo-stavnim potom ali pa ki so bili iz tega ali onega vzroka dose-daj podvrženi deportaciji. Nova postava bo dajala delavskemu oddelku ameriške vlade pravico preklicati deportacijo vseh onih tujezemcev, katerih se tičejo sledeči slučaji:
1. Če je bil tujezemec tu stalno naseljen zadnjih deset let in se je pošteno obnašal, četudi je prišel v Zedinjene države nepostavnim potom. 2. Ako je tujezemec stanoval v Ameriki vsaj eno leto, in ima v Zedinjenih državah mogoče očeta ali mater, zaročenko, legalno priznanega otroka, ali mladostnega brata in sestro, ki sta državljana po rojstvu v Zedinjenih državah. , .
Vendar delavski oddelek vlade, glasom nove postave, ne bo imel pravice pridržati letno več kot 3,500 takih tujezemcev v Ameriki in preprečiti njih deportacijo. Tako se je ustanovila nekaka kvota za deportacijo.
Tudi te točke niso popolne, vendar so boljše kot dosedanje. Najbolj važna je pa določba, da se v bodoče ne bo moglo več deportirati tujezemcev, ki so dospeli v Ameriko med 3. junijem, 1921 in med 1. julijem, 1924, in to nepostavnim potom. Po letu 1924 je prišlo zelo malenkostno število tujezemcev v Ameriko. Največ jih je dospelo v zgorej omenjeni dobi. In tem je namenjena nova postava, da jim ne samo prepreči deportacijo, pač pa jim tudi podeli ameriško državljanstvo, ako dokažejo, da so v vseh letih svojegar nepostavnega bivanja v Ameriki živeli neomadeževano življenje.
Dies, predlog za spremembo naselniške in deportacijske postave je še najboljši kar smo jih doživeli v zadnjih petih letih, ko je bil fanatizem gotovih kongresmanov na vrhuncu. Mi ga bomo podpirali in smo tozadevno obvestili tudi naše senatorje in kongresmane. Boljše je nekaj dobiti, kot pa vse pokvariti in zavreči. Je med nami mnogo sto Slovencev, katerih se bo tikala nova postava, in ki bodo veseli, da bo narejena tako kot je bila predlagana.
Bojimo se zaenkrat samo senatorja Revnoldsa, ki je največji nasprotnik vsake "milosti" napram tujezemcem. On je bil dotični senator, ki je preprečil lansko leto izboljšanje naselniške in deportacijske postave, in ki je izjavil, da raje pogine, kot da bi dal tujezemcem v Ameriki, dobrim ali slabim, drobtino ameriškega kruha.
Kot smo izvedeli je tudi Reynolds deloma spremenil svoje mišljenje. Končno je človek — človek, in senator Reynolds ni nič boljši, ako ima čisto vest, kot zadnji nase-ljenec-tujezemec, ki je dospel nepostavnim potom v .Zedinjene države in ki ima sicer čisto vest, razven tega, da je prišel v Ameriko za kosom kruha, enako kot so prišli dedje senatorja Reynoldsa.
Misli in domneve . ..
je Oglar, dočim je Gril brskal za piškavimi izgovori, da opraviči njuno skupno akcijo proti meni in o katerih sem mu ponovno povedal, da sem jih pripravljen vsak čas ponovno raztrgati in postaviti na laž.
"Direktorjem, ki so protestirali proti diktatorskemu načinu reševanja te zadeve, je dal Oglar jasno razumeti, da lahko re-signirajo, .če jim ne ugajajo njegove metode.
"Kar želim poudariti, je to: Oglar et Co. nočejo biti niti toliko pošteni, da bi povedali -čitateljem svojega lista, da pri klerikalni reakciji tolikanj .obsovraženi Ivan Jontez ni več njihov urednik!
"Ko sem nato resigniral tudi kot Član lutkovega direktorija, kar sem storil z izjavo, ki sem jo bil spisal prejšnji večer in v kateri sem izjavil, da odstopam, ker se ne strinjam s fašističnimi metodami, katerih se poslužujejo gospodarji Enakopravnosti,
je Gril protestiral, češ, tista o fašističnih metodah je 'navadna otročarija.'
"Na žalost pa je bila zgolj ugotovitev neveselega dejstva. Dokazi o tem so bili že navedeni zgoraj.
"Taka je bila ta stvar, če mislijo gospodje, ki s premočjo delnic diktirajo Enakopravnosti, da sem jim storil kako krivico, se bom drugič lahko bolj potrudil, šel v podrobnosti, osvetil njihovo kapitulacijo pred klerikalci itd. Zaenkrat naj zadostuje ugotovitev, da nisem več urednik njihovega lista, ker so me s nesprejemljivi pogoji prisilili k resignaciji.
"Ivan Jontez, 53."
f * *
Gornjega nismo napisali , mi. Te vrste je priobčila "Pro-sveta," glasilo SNPJ. Lekcija je {ako rekoč avtoritativna, ker nimajo slovenski "klerikalci" ž njo nobenega opravka. Je pa tudi—značilna.
K vsemu temu pristavlja naše uredništvo samo še to od svoje strani: pri nas redno in točno plačujemo vse dolgove in redno vračujemo vsako posojeno stvar in še pbresti navržemo, da bolj drži.
-o-
Josephine Praust, Cleveland, Ohio.
Spomin kresne noči
V daljo plovejo spomini, danes mi za kresno noč . . . Stari Martin nam je pravil, Turke krute v duhu zroč. Daleč tam v divji Bosni, baje lep vojak je bil on nekdaj, vse generale kar krog prstov si je ovil. Sam Radecki, vodja hrabri, zrl vanj je kot v Boga; saj močan je bil naš Martin, parizarja bi nesel dva. In pa Turke je pobijal, ah kako jih ort je znal, vsakokrat k povesti svoji, nekaj novih je prid j al.
Vedeli smo poslušalci, da kar sreče on gori,
če le kdo ga spomni tistih, zanj presrčnih turških dni.
Tituliral me je s frajlo, vsako jutro, vsak večer, ko na delo ali z dela, srečal me je Martin smel.
Zopet zbrala se je družba krog Martina kresno noč., s kuhinje Polonca ženka, zrla je pomežkujoč. Ko povest je do vrhunca spela, vsi smo že čakali številke smrti, teh grdob napeto le. Pa mu jaz odločno rečem: "Ej vi Martin, malo manj, dajte noi odnehat nekaj, bilo zadnjič jih je; manj!" "O, ti grda smrdokavra, o ti mleko skisano, ti, pa ti boš meni rekla, da pobil jih nisem'sto?"
Gromki smeh solze nam zvabil,-Martin bil je jeze bled. Pozno v noč Polonca v kuhinji, klela ž njim je mestni svet
Iz obiska na "divjem" zapadu
Piše Louis J. Pire
"Na zadnji seji direktorija E., katere sem se še udeležil, je direktor Jankovič zahteval glasovanje, ki naj bi odločilo, ali je večina za. novega urednika Šabca ali ne. Bilo je precej govorjenja o 'vrlinah' mojega naslednika, v katero se jaz nisem vtikal. Janl;0vičcvo zahtevo je odklonil gospodar Oglar, češ, on že ve, kaj počne, če pa komu to ne ugaja, ve, kje so vrata. Jaz sem tedaj izustil tele besede:
'"če se sramujete šabca, je to vaša stvar; toda jaz želim, da objavite v vašem listu vest, da jaz nisem več vaš urednik.'
"Zapomnite si, da nisem zahteval, naj pojasni, zakaj mi je brez včdrosti direktorija stavil take poniževalne pogoje, da jih nisem mogel sprejeti (ti pogoji so bili: 1. Moje ime se vrže iz lista in ostane samo Grilevo. 2. šabec in jaz bova delala skupaj in za enako plačo—po $25.na teden). Vse kar sem zahteval, je bilo to, da Enakopravnost pove, da nisem več njen urednik. In kakšen je bil Oglarjev odgovor ?
'"To se ne bo zgodilo!' je izjavil.
"Direktorij je bil pri stvari vseskozi brez besede. Odločal
Medtem sva se s Father Gni-dovcem vrnila v žapnišče, kjer mi je povedal,'da je čas, da se poda na kolodvor, da počaka tam Rt. Rev. John J. Omana, ki prihaja iz Denverja v Rock Springs na misijon. Seveda naš kanonik Oman niti slutil ni, da se nahajam jaz v Rock Springsu. Čez pol ure že pripelja Rev. Gnidovec g. kanonika. Stal sem pri vratih sprejemne sobe in pozdravil župnika sv. Lovrenca. "Dober večer!" je odzdravil in hotel naprej, pa se obrne in me pogleda. "Tristo tamalih miš !" vzklikne kanonik Oman, "odkod ste pa vi prišli?" To je bilo govorjenja, predno sem vse raz-tolmačil. . .
Kanonik Oman še ni bil pol ure v župnjšču, po dolgi vožnji iz Denverja, ko je že hitel ir cerkev, da otvori misijon v slovenski cerkvi. Po kratkih molitvah je imel Rt. Rev. Oman krasen nagovor na zbrane v cerkvi, potem pa blagoslov z Najsvetejšim, nakar smo se podali v župnišče k večerji!
Zanimalo me je lepo petje v cerkvi. Vprašal sem župnika Father Gnidoveca, kdo so pevci ? Povedal mi je, da je vse pomešano, nekaj Slovencev, nekaj Hrvatov, nekaj Slovakov, nekaj Nemcev in nekaj—Italijanov. VSI so pa peli čisto in razločno lepe slovenske pesmi!
In tedaj sem se spomnil na nesrečno Mussolini j o, kjer jc našim primorskim bratom pre-
povedano prepevati božje pesmi v domačem jeziku celo v cerkvi. In kot da hoče kazen božja, morajo pa Italijani v svobodni Ameriki—slovensko peti! V domovini je našim ljudem na rodnih tleh prepovedana slovenska pesem v cerkvi, v Ameriki pa mladi Italijani v cerkvi Čisto in razločno prepevajo slovenske pesmi na koru slovenske cerkve! Kaj takega menda niste še nikdar slišali!
Cerkev sv. Cirila in Metoda v Rock Springsu se je pričela graditi leta 1912. Vogelni kamen je bil blagoslovljen 6. julija 1912, po škofu iz Cheyenne.1 Je to v resnici velika, veličastna stavba božja, tako na zunaj kot zlasti še v notranjščini. Poslopje krasi visok zvonik, v katerem se nahajajo štirje precej težki zvonovi, in ko so zvonili, me je misel vedno zanesla na prijazno zvonenje male župnijske cerkve na deželi v Sloveniji.
Kar vas bo pa še posebej zanimalo je dejstvo: cerkev in župnišče, vse je plačano,! Nobenega dolga. Poleg tega ima cerkvena blagajna še $8,000 čistega premoženja, kar najbrž nabirajo, da bodo zgradili slovensko, oziroma župnijsko šolo. Pri tem lastuje slovenska cerkvena občina še obširen lot poleg cerkve, katerega ima v najemu neki kamnosek in prodajalec nagrobnih spomenikov, ki plačuje lepo najemnino mesečno slovenski cerkvi. Pred par
leti je bilo slovenski župniji na razpolago, da kupi tudi lot na vogalu za borih $500. Žal, da niso tega storili. Danes bi cerkvena občina samo od tega lota dobivala $200 najemnine na mesec, kajti lot je ob glavni ameriški cesti—Lincoln Highway, kjer so sedaj zgradili veliko gasolinsko postajo in kjer vozi dnevno mimo tisoče avtomobilov iz sleherne države ameriške unije.
Prihodnji dan, v soboto, 12. unija, sem se zjutraj podal na lastno korajžo na rekognosci-ranje po Rock Springsu. Vse novo, kamorkoli stopim. Vse tlakano, vse tako vzorno čisto in snažno! Pravijo, da je mesto Cheyenne najlepše mesto v Wyomingu, jaz pa bi rekel, da ga Rock Springs še prekaša.
Naj prvo sem sklenil, da po-iščem ono priprosto hišico, kjer sem stanoval, ko sem bival v Rock Springsu, kjer sem se poročil in kjer je bil rojen naš sin. Včasih ceste niso imele imen, danes je pa vse "krščeno" prav kakor v velikem mestu. Cesta, kjer se je nahajalo moje nekdanje stanovanje, se imenuje "M Street." Grem počasi gor in dol in kukam po jardih, da najdem pravo. In res sem jo kmalu našel. še ravno taka je bila kot tedaj, ko sem jo zapustil z ženo in otrokom, ko sem se preselil v Cleveland. Stopim na dvorišče, kjer dobim sedanjo gospodinjo hiše, ki je hči Mrs. Lowe, pri kateri smo tedaj stanovali. Ni me poznala, toda ko sem povedal, kdo sem, se me je takoj spomnila. Rekla je, da je bila tedaj stara 6 ali 7 let, pa se me dobro spominja in se je mnogokrat vpraševala, kaj se je zgodilo z nami.
Fotografiral sem hišico od vseh strani, da prinesel sliko v Cleveland in jo pokažem sinu za spomin, da bo vedel, kje je bil rojen. Nadaljeval sem pot proti železniški postaji, kjer sem imel nekaj poslov, potem sem pa poiskal pošto, katero sem tudi iztaknil. V moje največje veselje dobim na pošti mojega starega znanca Toma Chadeža, ki je oskrbnik pošte za strica Sama. Nahaja se tam že 12 let, kot mi je pravil.
Iz pošte me je nanesla pot v Rock Springs National banko, veličastno poslopje s sijajno opremljenim uradom. Na tej banki deluje že dolgo vrsto let kot blagajnik Mr. Frank Ple-mel, sirom Amerike dobro poznani rojak, ki se je povzpel z lastno marljivostjo in nadarjenostjo na tako visoko mesto. Kot so mi pravili, sta Mr. Frank Plemel in Rt. Rev. John J. Oman skupaj hlače trgala po minnesotskih šolah, in Mr. Plemel mi je pozneje celo izdal skrivnost, da sta šla z Rt. Rev. Omanom večkrat—plesat, ko sta bila še fanta, in je bil Rt. Rev. Oman tedaj drvar in kurjač. Vidite—g. kanonik, če človek po svetu rajža, marsikaj dobrega poizve.
Mr. Plemel je bil leta 1917 pri organizaciji Slovenske Narodne Zveze v Clevelandu in tako sva se poznala še od tedaj, dasi sva se sprva nezaupno gledala, ker trenutno eden druze-ga nisva poznala. Mr. Plemel mi je brž izmenjal denar, potem pa namignil, da se popoldne vidiva, kar sem s hvaležnostjo vzel v naznanje.
Iz banke sem šel v mestno hišo, kjer ima oče župan svoj urad. Je to še vedno isto poslopje, kot pred 28. leti, le nekoliko so ga predelali in dozidali. Svoječasno je bil v tej' mestni hiši edini toilet na vodo, kot jih imamo danes vsepovsod. Druzega enakega toileta ni bilo v vsem Rock Springsu. Tedanji" župan Mr. Park mi je leta 1908 izročil ključ do tega toileta, češ, kadar bo sila ... Ta ključ imam še danes in sem ga nesel s seboj v Rock Springs, kjer sem ga s ponosom pokazal. Istotam sem
se seznanil tudi s policijskem načelnikom Mr. Kriegerjem, ki je orjak po postavi, bistrega razuma in silno prijazen, pa tudi vnet katoličan. V poslopju se nahaja sedaj tudi ognjegasna postaja št. 1.
Domov grede sem se ustavil v gostilni Mr. Johna Mraka, kije stara gorenjska korenina. Zdi se mi, da se je tekom zadnjih 28 let za 28 let pomladil. Svoje dni je imel leseno borno poslopje, kjer se je nahajala njegova gostilna, zadaj je pa bila dvorana za društvene seje. To dvorano sem zopet videl. V tej dvorani sem bil namreč sprejet v društvo sv. Alojzija št. 18 JSKJ, ki je bilo prvo društvo, h kateremu sem v Ameriki pristopil. Gostilniški prostori g. Mraka so pa danes popolnoma moderni, čisti, up-to-date, in pijačo dobiš kakoršnjo hočeš. Kar imajo n. pr. v Hollenden hotelu v Clevelandu, to ima tudi Mr. John Mrak, po domače Prek. Oh, kako sva si stisnila desnici, eden druzega sva bila vesela. V gostilno je med tem prišel Tine Jugovic, oskrbnik Slovenskega doma v Rock Springsu, ki se nahaja par korakov naprej od slovenske cerkve. No, končno je prišel tudi stara korenina Mr. Frank Fortuna, ki ima številno družino, toda lepo vzgojeno. Nekateri so trgovci, druge učiteljice, telefonistinje, itd. Zares lepo preskrbljena družina.
Prišel sem domov, ko je opoldne zvonilo angelsko češčenje. Molili smo, potem se pa vsed-li h kosilu, ki ga zna gospodinja Mrs. Margaret Zupane tako izvrstno pripraviti. V župnišču se nahaja tudi njena hčerka, krasno dekle, Miss Mollie, ki je uslužbena pri državnem oddelku za javne ceste v državi Wyoming. Poleg tega sem imel kot prijetno sostanovalko tudi Ivanko, sestro g. župnika Gnidoveca.
(Dalje prihodnjič)
Odbor skupnih društev fare sv. Vida se zahvaljuje
Odbor, kakor tudi vsi požrtvovalni in delavni zastopniki in zastopnice skupnih društev naše fare, kateri so žrtvovali dragocen čas in svoj trdo zasluženi denar za uspeh bazarja, kateri se je vršil dneh 29-30 in 31. maja na prostoru stare cerkve, se iz srca zahvaljujemo vsem, kateri so nam bili v pomoč in nam pripomogli do tako lepega uspeha. Na tem tridnevnem bazarju je bilo $1,758.77 dohodkov. Seveda, od tega moramo odšteti še precej ogromne stroške, in sicer $965.10, tako da je čisti preostanek $793.67; to je že precej lepa svota.
V prvi vrsti se iz srca zahvaljujemo društvu Najsvetejšega Imena, oziroma nekaterem članom tega društva kateri so nam šli tako lepo na roko in delovali z nami. Ednako se zahvaljujemo Marijini družbi, Materinskemu klubu, Oltarnemu društvu, in društvu Odi. Hvala lepa, Bog vam poplačaj! In kaj pa naša dekleta cd drill teama, teh pa ne smemo pozabiti, ko so tako moško korakale, tako da so razveselile vse občinstvo. Hvala vam dekleta, kakor tudi vaši neumorni načelnici Mrs. Albini Novak. Hvala Mr. Blažu Hacetu, ko je tako navdušeno vlekel in pritiskal na knefe svoje harmonike, tako da je privabil na stotine občinstva na bazar in jih razveseljeval vse tri dni, in to vse brezplačno. Hvala Vam Mr. Hace!
Nadalje se zahvaljujemo Mr. Lcuis J. Pircu, uredniku nam naklonjenega lista Ameriške Domovine, za darovni ček za $10.00, kakor tudi Mr. Louis J. Princu, trgovcu iz Norwood rd., in Bonna Ave, za darovanih $5. Farani upoštevajmo in podpi-rajmo tega trgovca, ker niti ena cerkvena prireditev ne gre mimo, da ne bi Mr. Princ vrgel finferja. To je pa res lepa navada. Mr. Lcuis Cimperman. tr-
govec iz Norwood rd. in Glass ave., je tudi daroval $2.00. Lepa hvala Mr. Cimperman. Hvala Mr. Matt Križman za darovano šunko, kakor tudi se lepo zahvaljujemo Mrs. Ma jar iz Edna Ave., za darovano tako lepo preprogo, katera nam bo prinesla ob priliki tudi lep denar.
Pred vsem pa si štejemo v veliko dolžnost, da se moramo zahvaliti uredništvu našega lista Ameriške Domovine, za tako lepo reklamo in priporočilo na prvi strani lista. Farani, ako niste naročeni na list Ameriško Domovino, naročite si ga takoj, ker brez tega lista nikakor vam ni mogoče biti dober faran naše fare.
Še enkrat vam izrekamo lepo hvalo, vsem, kateri ste kaj darovali, ali s čim pripomogli do uspeha, kakor tudi vsem, kateri ste se bazarja udeležili. Bog naj vam stotero poverne, in se s polnim zaupanjem na vas priporočamo tudi še za naprej.
Kakor vam je gotovo znano,, da bedo imela skupna društva naše fare v kratkem še en velik in pomenljivi dan, in to bo dne 8. avgusta, ker se bo vršil piknik zunaj v naravi, tam na dobro poznani Pintarjevi farmi. Kakor nam je do sedaj znano ne bo to samo piknik, ampak še vse kaj drugega. To bo res vesel dan, ker ta dan bodo razdeljene lepe nagrade. Prva in glavna nagrada bo lepa električna ledenica (Westinghouse izdelka), vredna $177.00, naročena od skupnih društev. Druga nagrada, bo pa lep radio (RCA izdelka) vreden $45.00, darovan cd tvrdke Grdina in sinovi. Tretja nagrada je pa po meri narejena moška obleka za $22.50, darovana od tvrdke Brazis Bros., ki ima eno svojih trgovin tudi tukaj v bližini naše cerkve, in sicer na 6905 Superior Ave.
In v slučaju, da vam ne ugaja električna ledenica, ali pa da jo že imate, se lahko dogovorite s tvrdko Grdina in sinovi da ustrežejo z drugim blagom v enaki vrednosti. In ravno tako tudi druga nagrada, radio lahko zamenjate za drugega, kar vas veseli, v isti vrednosti.
še enkrat lepa hvala vsem skupaj, in vam kličemo: na svidenje v nedeljo 8. avgusta na Pintarjevi farmi v korist naše cerkve. Odbor skupnih društev.
(e verjameSe al' pa ne
Mica in Anca delata v "Fišer-ci." Ker delata z rokami, jima tečete jezička 95 milj na uro in v galop. Seve, zaslužita pa samo z rokami, z jezikom pa nič. če bi kompanija plačala tudi za obratovanje z jezikom, bi zaslužili veliko več. .
Ampak že več tednov sta njuna jezika na sedečem štrajku. To je sicer obema zelo težko, ampak jeza je jeza. Niti pogledate se več ne. In če bi bili njiju pogledi nabrušeni meči, bi bilo vse poklano.
Pa kaj se je zgodilo? Nič posebnega, samo štiri besede so bile izgovorjene ob nepravem času, drugega nič. čakajte bom opovedal, kakor mi je pravil on-gav Ambrož.
Nekega jutra prideta obe prijateljici, Mici in Anca, na delo. Veselo se pozdravita in ko začneta z delom, se odpro tudi za-tvornice jezikovnega obrata in Anca začne:
"Ježeš no, Mica, sinoči bi jo blia pa kmalu skupila. O, ta pre-teti svet, kakšen je! Saj danes pošten deklič že ni več varen."
"Kaj pa je Anca?" rase radovednost v Mici, da kar zija.
"Veš, ko sem šla sinoči okrog enajste ure iz šova, sem videla na vogalu Saranac Rd, nekega moškega, ki je strašno zijal va-' me. Ti ne veš, kako sem tekla! Kar brez sape sem bila!"
"Pa si ga ujela?" vpraša nedolžno Mica in diplomatske razmere med njima so bile pretrgane.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po namlktm imTirnlkn K. Mmj■
KOLEDAR
društvenih prireditev
Pridobivajte člane za S. D. Zvezo
DNEVNE VESTI
MALI OGLASI
/ NNHV — THERE'S A { &U1LDING IN NEW YORK A WITH 86 STORIES 7 vX. »N IT. —
SO VOU'RE FROM NEW VORK'CITV, YOU*
' VEM4- \ AM' IT'S A ) SWELL PLACE7 V TOO.y1
--ir^/J^-
Slovenka
srednje starosti želi dobiti službo pri vdovcu ali samcu. 23511 St. Clair Ave., Euclid, O. (151)
Naznanilo
V torek 29. junija se bom nahajala v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida med 6. in 7. uro zvečer v svrho društvenih zadev. — Marija Hochevar, tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J.
Naprodaj je
hiša, ima 6 sob. Lepa lega. Hiša je na 19004 Keewanee Ave. Vpraša se nall59 E. 76th St.
151
ZOBOZDRAVNIŠKO
DELO točno in zanesljivo po zobozdravniku, ki dela dolgo vrsto let v enem uradu. Vsakomur osebno postreže, kadarkoli želi.
1 Pridite in se prepričajte ) • pri
; DR. J. v. ŽUPNIK j 6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste
v.rgLCliitf''"■vt
THA'S nothing-
WE'VE GOT A BUILDING* IN THIS town WITH HUNDREDS OF . STORIES IN IT. _ y
THE
library.
Vlada v Mehiki je prevzela vse železnice
Mexico City, 24. junija. Včeraj je predsednik mehikanske republike Gardenas izdal ukrep, glasom katerega pridejo vse železnice v Mehiki v državno last. Vlada ima večino delnic pri železnicah, dočim so ostale delnice last Angležev, Francozov in Amerikancev. Slednji imajo $73,000,000 investiranih v mehi-kanskih železnicah. Mehikanska vlada bo polagoma izplačala vse delničarje.
WHAT v
BUltPlNG h

In razen tega so videli njegovi til apostoli in učenci, da je šel v nebo. In ti so nam njegov vne- let bohod popisali."	v '
"Velik čudež se je zgodil! In'be praviš, da bo prišel sodit?"
"Da! Prišel bo sodit žive in ga mrtve. Sam je tako povedal. Sicer pa tudi vaš Mohamed se pravi, da bo Isa ben Marjam— Pr Jezus, sin Marijin—prišel sodit. Pravičnim bo dal večno uh zveličanje, hudobnim pa večno tu pogubljenje. Kedaj je Mohamed kaj takega rekel? Nikjer sli ne bereš v koranu, da bi bil Mo- ta hamed sebe proglasil za sodnika. Ali ni Kristus večji in mogočnejši ko Mohamed?- Ali ni Ce Bog? Kajti le Bog more soditi, Vr le Bog more dati zveličanje ali d\ pa pogubljenje. Kristus je N; Bog!"	je
"Skoraj da bi veroval!" "Skoraj? Kristusove besede sk so večna resnica, ker je On sam k£ večna resnica. Kristus je rekel pc o sebi: 'Meni je dana vsa oblast j}] na nebu in na zemlji.' Ali je Mohamed kedaj izrekel take mogočne besede?"
"O effendi, pripovedoval bom doma ženi in prijateljem, kaj si V£ mi povedal! O da bi imel vaše sveto pismo! Sam bi ga bral in če se učil iz njega in morebiti bi tudi nad mene prišel tisti sveti bi Duh, ki si o njem pripovedoval, nj da je prišel nad zbrane vernike ^ na binkoštni praznik.
"če človeka žeja, mu dajo vo- k< de. Pa tudi dušo žeja. In tudi J J mojo dušo je žejalo in zdelo se mi je, da pijem vodo, ko sem molil svoje molitve in poslušal hodžo—mohamedanskega pridigarja—v mošeji. Ko pa sem tebe čul, se mi je zdelo, da do danes še nikdar nisem pil čiste vode. Kajti tvoje beSede mnogo P bolj osvežujejo in so čistejše ko • besede našega hodže. Le žal. bl da te nikdar več ne bom videl!" n'
"Ostal bom pri tebi, ne sicer po telesu, pač pa po duhu. Besede, ki sem ti jih govoril, te ^ nikdar ne bodo zapustile. Poči- si vale bodo v tvojem srcu kakor seme, ki je položeno v dobro, rodovitno zemljo. In to seme bo pognalo in rodilo obilen sad. v "In ker sem te vzljubil in kei tj si mi mnogo dobrega storil, ti bom nekaj podaril, spominjalo ž te bo na nocojšno potovanje, g kadarkoli boš vzel v roke moje darilo."	|(	fc
"Kaj mi boš podaril?"	r
"Knjigo. Saj znaš brati. Ku-	t pil sem si jo v Damasku v spomin na mesto cvetlic in hladnih	t studencev. Naj bo knjiga tudi	g tebi šopek duhtečih cvetlic in	, naj tudi tebi teče iz nje osvežu-	r joč studenec, ki si boš ob njem
utešil svojo žejo!"	c
"Poiskal sem v torbi ob sedlu knjigo in mu jo dal.	;
Ogledoval jo je.	]
"Kaj je v njej? Pripoved- 1
ke?"
"Ne. Ne boš našel v njej pri- . povedk, ampak resnico od vekomaj. Tvojo dušo žeja po res- . niQi in našel jo boš. Tale knjiga je novi zakon, vse je v njej, kar sem ti pripovedoval, in še mno-
v >>
go vec.
Kriknil je od veselja, ves srečen je bil.
»Effendi, tvoje darilo je tako
dragoceno, da si ga skoraj ne
upam vzeti!"
"Obdrži ga v božjem imenu! Nisem bogat, tudi tale knjiga ne stane mnogo, pa največje bogastvo vsebuje, ki ga more zemlja nuditi, — pot ti pokaže k resnici in k zveličanju. Odre-šenik sam je rekel, naj iščemo v svetih knjigah, kajti v njih bomo našli pričevanje o.Njem. Želim iz vsega srca, da bi ga tudi
ti našel,!"
Zahvaljeval se mi je, da sem se mu komaj branil, in še dolgo bi bil govoril, da naju ni zamo-
til nepričakovan dogodek.
Prispela sva na ravnino in naletela na shojeno pot. Pot seve L v tistem pomenu, ki ga ima ta beseda na Balkanu.
"Kam pelje tale pot?" sem ^ ga vprašal.
"Iz Uzu dereja v Maden. Ako pi se nje držiš, ne moreš zaiti. Pravzaprav bi te moral—"
Sumljiv glas mi je udaril na ! uho. Ustavil sem konja in segel . tudi šimenu v vajeti.
"čuj—!" sem mu šepnil. "Ali ni
slišiš? Zdelo se mi je,' kot da je ^ tamle spredaj konj zahrzkal." "Nič nisem čul. Zmotil si se." "Tla so mehka in dušijo udarce kopit. Pa poglej mojega P] vranca,! Nemirno striže z ušesi, dviga glavo in voha po zraku! ^ Njegovo obnašanje mi priča, da je nekdo pred nami. čuj!"	^
"Da, sedaj pa čujem. Konjsko kopito se je spotaknilo ob L kamenu. Kdo bi jezdil ob taki pozni uri po teh samotnih krajih?"	I
"Morebiti je berač—" "Ni verjetno!"
"Zakaj ne?"	§]
"Zelo pozno bi bil odpotoval."	rj "Zakaj bi to bilo nemogo- ^
če?"	n
"Ker misli tebe prehiteti. Dobro ve, da imaš izvrstnega ko- ^ nja. Nemudoma je zapustil Uzu ^ dere in jezdil dalje."	v
"No, pa si je vendar tudi lahko mislil, da bom odpotoval šele jutri. Ni se mu mudilo. Saj niti sluti ne, da vem za njegovo pot. V Ali bi ga obšla in prehitela? r
Premišljal je pa dejal:	_
"Bi se dalo narediti. Pa je s bolje, če jezdiva naravnost k njemu in pogledava, kdo je." "Je res. In če je Saban, kaj P i počneva z njim? Naprej ne r sme. Ali ga naj vzamem s se- c boj ? Ali mu naj zapovem, da se c mora vrniti? Ne bo ,ubogal r "Meni ga prepusti, effendi!" 11 "Kaj pa boš počel z njim?" P "Vzel ga bom s seboj v Ko-
t
. šikawak."
"Branil se bo!" "Dvasva! Mu bova že kos!" ' ( ) "O tem ne dvomim. Toda na g vratu ga boš imel! Maščeval se
ti bo!"	]
I	"Ne bojim se ga. Saj me itak A } že sovraži. Vse poštene ljudi , ' sovraži.	. .
3	"Sicer pa gre za uslugo, ki jo (
bom storil tebi. Saj smem vsaj < nekaj storiti za tebe, ne? Ne " boj se za mene!	i
"Torej pojdiva! Ako je oa- ,
II	ban, ga ustaviva in vzel ga bom
[i s seboj domov. Ti pa jezdiš da- , n lje. Ni mu treba vedeti, da si l~ namenjen v Maden." n "Kako se pride odtod v Maden?"
u "Drži se tele poti! Ne mores zaiti. V pol ure si v Madenu. Pojdi! Prijela ga bova. In na-
to se posloviva."
"Pa pazi na svoje besede,! Ne
sme vedeti, kam potujem." "Ne boj se! Radi kopfie sem s" še mislil govoriti s teboj, pa tvoj :a hadži ima Mosklanovo, ti pa si ir vzel Deselimovo. Zadostovali
bosta. Pojdiva!"
Kmalu sva toliko došla sa-e" motnega nočnega jezdeca, da naju je slišal. Videla sva, da c0 je pognal konja. Ni sicer vedel, ie kdo prihaja za njim, pa se ie vkljub temu hotel izogniti sre-a! čanju. Slabo vest je imel.
"Le kar za njim!" je priga-■ie n j al kovač. "Ako je berač, ga
re bova kmalu došla. Saban ni do-
že ber jezdec, poznam ga." 'e' "Kaj pa če krene v stran?" >v "Ne bo. Saj ne ve, kdo sva. 'O- pa si v taki temni noči tudi ne :e" bo upal."
'di Neznanec je bil res slab jezdec. Vse bliže sva mu prihajala. ;m Opazil je, da nama ne more so uiti, s poti si ni upal, pa je ob-stal, da bi naju pustil mimo.
19: |£|	7 Moj	JULI T« iN		J ffi!	1( [SI	>37 Sa	
□ UJ i 18 1	i 1 1	u 1 1 27	[fl [14 m M	D 8! 15 22 29	2, JLi 16 23 30	l3 !fi 17 M 3T	
							
JULIJ
4.—Hrvatsko	društvo "Kolo hrvatskih sinov i kčera" priredi i piknik na cerkvenih prostorih i v Maple Gardens.
5.—Piknik	Euclid Rifle klu- 1 ba na Močilnikarjevi farmi.
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi ! piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
18.—črički imajo piknik v Maple Gardens.
18.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, Ohio, priredi piknik na farmi Antona Kosa v Lorainu.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
25.—Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi svoj letni piknik na Pintarjevi farmi.
25.—Društvo št. 403 H. B. Zajednice iz Newburga priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights, O.
AVGUST
I.—Piknik	župnije Marije Vnebovzcte na Močilnikarjevi farmi.
8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
15.—Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave, ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
29.—Podružnica št. 32 SžZ praznuje 8. obletnico.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
II.—Društvo	sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
19.—Koncert Združenih mladinskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
25.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma.
26.—Igra	in ples Pevskega ; zbora Cvet v S. D. D. na Prince 1 Ave.
OKTOBER
2.—Društvo sv. Ane" št, 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice ob-' stoj a društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
-o-
ZAHVALA
Najprisrčnejša z a h v ala • z i ■ surprise party ob priliki 25 let • nice najine poroke, človek n< sme nikdar reči da si ne, bo nosi i odgriznil. Jaz sem vedno rekla : da bi mene ne mogli tako lahki 'speljati, pa so naju prav lahke
To je bilo na 12. junija in zgodilo se je tako. Najin sin igra pri St. Josephs Band in na sredo pred 12. junijem sta prišla k nam Charles Trček in Louis Opalek. Jaz sem bila sama doma in me vprašata, kje da je Anton. Povem jima, da ga ni ^ in potem mi naročita, naj mu j povem, da imajo v soboto večer mal party in da naj pridejo tudi . starši godbenikov. Vprašata me, ! če bova tudi midva prišla. Povem jima. da tega še ne morem povedati, ker na soboto sem vedno zelo zaposlena. To jima pa ni bilo po volji, češ, vsi drugi bodo tam, samo vidva ne. No ker sva zelo ponosna na to, da najin sin igra pri tej godbi, sem pa obljubila.
No, pa se odpravimo v soboto ".čer. Z nama gre sin in gdč. Kosoglav. Podamo se v Kun-čičevi dvorano na Waterloo Rd. Kako je bilo, ne morem vsega natančno popisati. Sumila nisva prav nič, zlasti še, ker sta najin sin in hčerka precej boječa v tem oziru in ne vem, kako so mogli kaj takega skupaj spraviti. Seve, posrečilo se jim je samo s pomočjo drugih. Na tem mestu se prav prisrčno zahvaliva,najinemu sinu An-thony-u in hčerki Mitzie, Carolyn Kosoglav in Letfnard bratom. Nadalje se prav lepo zahvaliva Mr. Antonu Pregelj za podarjene cvetlice in darilo. Najlepša zahvala najinim bratom: Franku Stefančič, njegovemu sinu in hčerkama, Louis Stefan-čiču, soprogi in sinu, Steve Ste-fančiču, soprogi, sinovom in hčerkam, Leopold Stefančiču in soprogi. Najlepša zahvala Mrs. Frances Stefančič, in sinovom: Viljemu, Stanleyu in soprogi, nadalje Mr. in Mrs. Kosogilav, sinovimin hčerkam. Hvala moji teti Frances Svegelj iz Bonna Ave., nadalje Mr. in Mrs. Frank Vidmar, Mr. in Mrs. Anton Ar-telj in hčerkam, Mr. in Mrs. John Jalen in hčerka,, Mr. in Mrs. Max Kobal, Mr. in Mrs. Joseph Sircel, sinu in hčerkam, Mr. in Mrs. Joseph Zupan, Mr. in Mrs. Frank Kaučič, Mr. in ■ Mrs Anton Rakovec, Mrs. Rov-šek, sinu in hčerki, Mr. in Mrs. Leopold Kolar. Mr. in Mrs. Joseph Ivančič, Mr. in Mrs. Frank . Sustaršik Sr. in družini, Mr. in
-	Mrs. Frank Sustarsik, Jr., Mr. . in Mrs. Trepol in Anton Trepol,
Mr. in Mrs. John Toni Jr., Miss
-	Rose Nema, Mr. in Mrs. Simčič
-	in družini, Mr. in Mrs. Batič in družini, Mrs. Klun, Mr. in Mrs. John Tomšič in družini, Mr. in Mrs. Cappeletti.
Vsem se prisrčno zahvaljuje-i va za party in srebrn šopek s 25 srebrnimi dolarji. Nadalje e se zahvaliva Mary Stefančič, a Ani Stefančič, Mrs. Koseglav, i, Kati Sircel, ki so tako dobre po-o tice spekle. Prav lepa hvala ). Kati Artelj, ki je tako dobre
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Uradno se naznanja vsem iclubom, spadaj očim k Slovenski lovski zvezi, da na podlagi sklepa zastopnikov zadnje seje, se imata vršiti v tem letu dve tekmi in sicer v Barbertonu in pa v liorainu.
Prva tekma se vrši v Barbertonu in sicer 18. julija. Začetek streljanja bo točno ob 1:30 popoldne. Radi tega ste naproše-ni, da pridete pravočasno in da se ne poslužujete tiste slabe slovenske navade, da ste priprav-jeni za nastop eno uro pozneje
kekse spekla. Najlepša hvala gre vsem dekletom, ki so stregle gostom, da niso bili lačni. Hva-a godbenikom, ki so igrali vesele poskočnice. Najlepša zahvala gre kuharicam: Mrs. Frances Stefančič in Mrs. Žagar, ki so vse tako okusno napravile.
Najlepša hvala gre govornikom: Mr. Antonu Pregelj, Mr. Franku Stefančič, Steve Stefančič, Mr. Maxu Kobal, za njih pomenljive govore.
Dragi sin in hčerka, sorodniki, prijatelji in znanci! Ni besed, da bi se dalo. govoriti, ni moči, da bi se dalo zapisati, kako prisrčno bi se vam rada zahvalila. Ako nama bo kateri-krat dana prilika, bova vesela, Če bova mogla vsaj malo povrniti. Naj velja vsem skupaj še enkrat iskrena zahvala. Ako bi se pomotoma kako ime izpustilo, oprostite, ker najina zahvala je namenjena vsem enako. Hvala Charlesu Trčku in Louisu Opa-leku, ki sta naju povabila na tako "good time."
Dan 12. junija 1937 nama ne bo šel iz spomina in za vedno bova ostala s hvaleežnostjo v najinih srcih.
Anton in Mary Stefančič, 890 Rudyard Rd. -o-
Farmerji so se oborožili radi štrajka
Cambridge, Md., 26. junija. Pri Phillips Co., ogromni toVar-ni, kjer prezervirajo zelenjavo, se vrši štrajk že en teden. Pri tem so pa farmarji v okolici zelo prizadeti, kajti ves njih dohodek prihaja od prodaje zelenjave tovarni. Včeraj se je oborožilo 200 farmarjev s puškami in so spremljali cele truke fižola v tovarno. Piketi se niso drznili napasti farmarjev, ki so odložili svoj pridelek v tovarni, kjer dela še vedno 600 mož.
-o--
Vsi hoteli zaprt po vsej Franciji
Paris, 26. junija. Zveza francoskih hotelirjev, lastnikov re-stavrantov in kavaren je sklenila zapreti vse svoje prostore po vsej Franciji kot v protest, ker je bil uveden 40-uri delovnik za uslužbence. Ministerski predsednik se je začudil akciji hotelirjev in je začel posredovati. Hotelirji pravijo, da bodo njih posli uničeni, ako Se bo ta postava izvajala.
_r\__-
kakor je napovedano. In ravno za vas, solovci, ne izgleda najlepše, ako se držite take slabe točnosti.
Kar se pa tiče drugih podrobnosti, bo vse raztolmačeno na strelišču oziroma bo pravočasno poročano od strani Lovskega kluba iz Barbertona.
Sprejmite, solovci, moj lovski pozdrav in pa na veselo svidenje na strelišču Barbertonskega lovskega kluba v Rittmari, Ohio.
Jos. Lekšan, predsednik.
Mednarodni odbor odo-bril 40-urni delovnik
Geneva, Švica, 24. junija. Mednarodni delavski odbor je včfe-raj odobril 40-urni delovnik za tekstilno industrijo. Glasovanje je bilo 88 proti 41. Borbo za odobritev 40. urnega delovnika sd vodili zlasti delegatje iz Zed. držav. Enake resolucije za tiskarsko in kemično industrijo so bile poražene. Mednarodni delavski odbor je odložil zahtevo American Federation of Labor in Committee for Industrial Organization, da bi bili sprejeti v Mednarodno delavsko zvezo.
-o-
Leto 1937 je najboljše leto za trgovino
Washington, 24. junija. Statistika trgovskega oddelka Zedinjenih držav pravi, da je leto 1937 najboljše leto za trgovino. Kljub številnim štrajkom in sporom v industriji, pa ljudje letos bolj kupujejo kot so še katero leto od leta 1930. Mesec junij sicer kaže, da bo nekoliko slabši od meseca maja, toda vseeno bo še boljši kot je bil lanski junij.
-o-
Vlada namerava začeti s štetjem brezposelnih
Washington, 26. junija. Senatna zbornica kongresa je dobila predlog, da se začne s štetjem brezposelnih v Zedinjenih državah. Kot se poroča želi predsednik Roosevelt, da se s tem štetjem čimprej začne, štetje bi se financiralo iz sklada, ki je namenjen ža relif brezposelnim.
-o-
Davey in McWilliams Governer Martin L. Davey je poslal svojim pristašem v Cleveland puziv, da delujejo za izvo-! litev McWilliamsa za prihodnjega župana. Dasi Davey ni nič kaj prijazen napram Cleveland-skim demokratom, in tudi Mc-} Williams ni naklonjen Daveyu, pa so prišli demokrati do prepričanja, da le s skupnimi močmi lahko porazijo sedanjega župana . Burtona.
Predsednioa mednarodne ženske temperenčne lige, dr. Ella A. Boole, levo in predsednica narodne ženske organizacije istega imenu, sta odprli letno konvencijo te suhaške lige v Washing tonu, kjer se je predvsem sklenilo, da se gre z novo silo na delo proti smrtnemu sovražniku alkoholu.
a
"Naklada vašo prtljago, da jo ponese v mojo gostilno. Cena je, in udobna, upam da bosta zadovoljna pri meni," je odgovorila s prijetnim glasom v francoskem jeziku.
Godwin pogleda Wulfa, in Wulf Godvina, posvetovala sta se, kaj jima je storiti. Ko sta bila edina v tem, da "ni pametno zaupati se na ta način skrbi neznane ženske, sta uzrla^osla, ki ga je nosač z njuno prtljago na hrbtu odpeljal.
"Prepozno je, da bi odrekla," reče ženska in se nasmeje, "biti morata moja gosta, da ne izgubita svoje prtljage. Pojdita vendar, po tako dolgi vožnji potrebujeta, da se umijeta in okrepčata."
Nato je odšla skozi množico, ki se ji je umikala, kot sta opazila, in je odšla proti kolu, kjer je bila privezana lepa mula. Odvezala jo je in nalahko skočila v sedlo in odjezdila, ozirajoč se od časa do časa nazaj, da vidi, ali gresta za njo, kar sta seveda bila primorana storiti.
"Rad bi vedel, kam gremo," je rekel Godvin, ko sta stopala ob pripekajočem solncu po bejrut-skem pesku.
"Kdo ve, kam naju pelje ta ne-
znana ženska?" odvrne Wulf in se nasmeje.
Vodnica po daljšem potu obstane pred verando bele, prostrane hiše, ki je stala sredi velikega vrta, nasajenega z murvami, pomarančami in drugim sadnim drevjem, ki jima je bilo tuje.
ženska razjaha ter izroči mulo Nubiju, ki je čakal. Zatem hipoma odgrne pajčolan in se obrne proti bratoma, kakor da bi hotela pokazati svojo lepoto. Krasna je bila, morda petindvajset let stara, in jako bele polti, kar je nenavadno pri ženskah z Jutrovega.
"Moja borna hiša je za romarje in trgovce, ne za slavne viteze; a vseeno dobro došla, gospoda," je rekla izza vogalov svojih očj.
"Potnika sva, ki sva šla na romanje," odvrne Godvin. "Za koliko vsoto na dan nam daste hrano in sobo za spanje?"
"Gospoda, moj dom je le skromen, komaj primeren za viteza kot sta vidva; ali ako mi hočeta izkazati čast, znaša cena — toliko."
"Zadovoljna sVa," reče Godvin, "zlasti, ker sva prepričana, da boste lepo ravnali z nama tujcema, ker ste naju tako nasilno privedli v svoj dom."
"Tako kakor le želita — hočem reči — kakor mi bosta plačala," je rekla ženska. Ko sta hotela plačati nosaču, jima je rekla: "Ne, bom že jaz uredila z nosačem; on vaju prevari."
živo in dcglo časa se je dogovarjala ženska z nosačem za plačilo. — Ker nj hotela dati nosaču, kar je zahteval, se je razsrdil, rekoč: "Zakaj me odiraš, ti Masuda vohunka. Ti si me najela, sedaj se pa vlečeš za krščanska psa proti pravoverniku, ki otrok Al Džebalov!"

AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
r Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrorine listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
rešila; in kako so bili pozneje premagani z zvijačo, kakor so je zmožni le oni, ki so v sultanovi službi, in to pot so ugrabili gospico."
"Divja povest, prav res," je rekel Godvin. "Ali vam je pa ta človek tudi povedal, je-li ta gospica morda dospela v Palestino?"
Zmajala je z glavo.
"O tem mi ni povedal ničesar. Poslušajta me, gosta moja. Po vajinih mislih se zdi čudno, da vem toliko; ali to ni nič čudnega, kajti tu v Siriji so ljudje, ki se za znamenitosti zanimajo. Ali sta mislila, nespametna kot otroka, da bosta mogla dva taka viteza, kot sta vidva, ki sta igrala važno vlogo v jako znameniti zgodbi, o kateri je glas prodrl tudi na Jutrovo, nepoznana potovati po suhert in po morju? Ali sta menila, da nikdo ni ostal zadaj, da
opazuje vaša gibanja in poroča o njih onemu mogočniku, ki je odposlal bojno ladjo z gotovim naročilom? No, kar on ve, je znani tudi meni. Ali nisem rekla, da je moje opravilo poizvedovati? Cemu vama pripovedujem vse to? No, morda radi tega, ker imam rada take viteze kot sta vidva, in ker mi dopada ona zgodba o dveh moških, ki sta stala drug drugega na pomolu, dočim je ženska plavala čez vodo zadaj za njima, in sta ji pozneje močno ranjena naredila pot skozi celo četo sovražnikov. Tu na Jutrovem imamo radi taka viteški dejanja. Morda tudi zato, ker bi vaju rada posvarila, da ne stavita brez potrebe v nevarnosti svojega življenja, s tem da skušata priti skozi zastražena vrata Damaska. To bi bilo blazno."
(Dalje prihodnjič)
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
Največja roža na svetu, ki jo kažejo v botaničnem vrtu v Bronx, N. Y. Rožo imemtfpjio Sumatra Kirubi . in bc zdaj prvič, da bo cvetela v tej deželi.
ga osla, kolikor so se obrabile, dovoli mi, da grem k romai'jema, ' ki me bosta bolje plačala."
Dala mu je denar in pristavila s svojim mirnim glasom:
"Pojdi; ako pa ti je življenje drago, pazi bolje na svoje besede."
Nosač je nato odšel; ponižen kakor tepen suženj.
"Odpustita mi, ali tu v Bejrutu so ti saracenski nosači prave pijavke, zlasti nasproti nam kristjanom. Vajina zunanjost ga je prevarila. Mislil je, da sta viteza, ne priprosta romarja, za kar se izdajata, ker sta pod svojo haljo oblečena in oborožena kot viteza; in" je pristavila ter uprla svoje oči na marogo belih las na Godvinovi glavi, kjer ga je v boju ob Mrtvaškem zalivu zadel meč, "kažeta viteške rane, čeravno je seveda resnica, da jih človek lahko dobi pri kakem gostilniškem pretepu. No, vidva mi ' bosta dobro plačala in zato imela najboljšo sobo, dokler bo vaju volja počastiti me s svojo družbo. Oh, vajina prtljaga. Suženj, pridi semkaj."
S presenetljivo naglico je prišel Nubij, ki je odpeljal mulo in vzel prtljago. Nato ju je peljala po hodniku v veliko, opremljeno sobo z visokimi okni, kjer sta stali na cementnih tleh dve postelji ter ju je vprašala, ako jima ugaja.
"Da, bo že zadostovala." Uga-nivši, kaj se je vršilo v njuni glavi, je pristavila: "Ne bojta se za prtljago. Da bi bila bogata kot pravita, da sta revna, in tako plemenita kot pravita, da sta nizkega stanu, bi bila vidva s prtljage čisto varna v krčmi vdove Masude, — ali kako pa je vama ime?"
"Peter in Janez."
"O gosta moja, Peter in Janez, ki sta prišla obiskat deželo Petra in Janeza in drugih svetih ustanoviteljev naše vere--"
"In bila tako srečna, da jih je na njenem obrežju zajela vdova Masuda," je odgovoril Godvin in se. zopet priklonil. "Ne govori o sreči, dokler je nisi dosegel, gospod — ali si Peter ali Janez?" je odvrnila s sumljivim povdarkom.
"Peter," je odgovoril Godvin. "Pomni, romar z marogo belih las je Peter."
"Vaju je treba razločevati, saj sta dvojčka, kakor vidim. Dajta, da vidim—Peter ima marogo belih las in sive oči. Janez ima modre oči. Janez je tudi večji bojevnik, ako more romar biti bojevnik — poglejte njegove mišice; ali Peter toliko več misli. Ženski je bilo težko izbirati med Petrom in Janezom, ki pa sta sedaj oba videti lačna; dovolite, da grem pripravit malo jedi."
"Čudna gospodinja," je rekel Wulf in se nasmejal, ko je odšla iz "sobe; "ali meni je všeč, čeprav je naju tako lepo vjela v svojo mrežo. Rad bi vedel, zakaj. In kar je še več, brat Godvin, ti si jej všeč, kar je jako dobro za naju. Ali, prijatelj Peter, pazljivosti je treba, sicer bom istih misli kot nas nosač, da nama utegne biti nevarna. Pomni, da jo je nazval vohunko, in nemara je v resnici."
Godvin ga nevoljno pogleda, a v tem se je od zunaj čul glas vdove Masude, ki je rekla:
"Brata Peter in Janez, pozabila sem vaju opozoriti, da govorita tiho v tej hiši, kajti nad vrati se nahaja mrežica za zrak. Ne bojta se; slišala sem zgolj Janezov glas in ne tistega, kar je rekel."
"Nadejam se, da ne," je za-mrmral Wulf, ki je govoril to pot zares tiho.
Zatem sta razvezala svojo prtljago, vzela iz nje svežo obleko in se po dolgi vožnji umila z vodo, ki so jo pri-, pravili v velikih vrčih. Ko sta1 se preoblekla in oblekla verižne oklepe pod jopiče, je prišel Nubij in ju peljal v drugo veliko sobo, kjer so ležale blazine okoli preproge po tleh.
Ročke feller jeva vnukinja je podedovala $25,000,000 po svojem starem očetu. Je to markiza De Cuevas, ki jo vidite na sliki s svojima dvema otrokoma. Njen mož je gori v desnem kotu, katerega je poročila, ko je bil še ta reven damski krojač v Parizu. Mrs. De Ceuvas je hči Rockefellerjeve hčere Mrs. Bessie Strong.
Jahti Ranger, levo, in Yankee, demo, ki sta tekmovali za prvenstvo pri Newport, R. I, Ranger je zmagala v 30 miljah vožnji za šest minut.
Naenkrat je bilo videti, kakor da je ženska postala nepremična kot kača, preden skoči.
"Kdo je to?" je rekla mrzlo. "Ali imaš v mislih gospoda smrti?" In pogledala ga je s strašnim pogledom.
Ob tem pogledu je bil nosač premagan.
"Odpusti, vdova Masuda," je rekel. "Pozabil sem, da si kristjana in stojiš seveda na strani kristjanov. S tem denarjem ne bodo plačane niti podkve moje-
AmiMT^ OM MO^DWif. reaiember the. -first station
that you got on -the old jfj homevaob raqio set j? m
wolff heating co.
GRELNI INŽENIRJI	^aSSA.
GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING	JKBgEfflSt*
Popravljalni deli za vseh vrst | llREflO
boilerje in furnace	| l|EiS£j9sa».
DO 3 LETA ZA PLAČANJE J j 112ml lL
Postavite si grelni sistem in začnite
plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik 715 East 103rd Street	GLenville 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
Namignil je, -da naj sedeta in odšel, pa se je takoj zopet vrnil z Masudo, noseč jedi v medenih skledah. Kakšna jed je bila, nista vedela, in sicer radi omake, v kateri je bila; povedala jima je, da je riba. Za ribo je prišlo meso, za mesom kuretina, in za kuretino kolači, slaščice in sadje; ako-ravno sta bila močno gladna, saj sta cele dneve žedla zgolj nasoljeno svinjino in črviv pe-čenec, ki sta ga poplakovala s slabo vodo, sta jo morala vseeno zaprositi, da naj ničesar več ne prinese.
"Pijta vsaj še kozarec," je rekla, se nasmejala in jima natočila kozarec s sladko kapljico z Libanona; videti je namreč bilo, da ji je všeč, ker sta se tako vneto posluževala njene hrane.
Ubogala sta jo in mešala vino z vodo. Ko sta pila, ju je iznenada vprašala, kakšne načrte imata in kako dolgo nameravata ostati v Bejrutu. Odgovorila sta, da nimata nobenih načrtov za prve dni, ker potrebujeta počitka, da si hočeta ogledati mesto in okolico ter kupiti dobre konje — pri tem bi jima morebiti mogla pomagati. Masuda je iznova prikimala in vprašala, kam nameravata jezditi.
"Tja gori," je rekel Wulf in pokazal z roko proti goram. "Ogledala bi si rada cedre na Libanonu, preden se napotiva proti Jeruzalemu."
"Cedre na Libanonu?" je odvrnila. "To pač ne bo varno za vaju, kajti v tistih gorah je mnogo divjih zveri in še bolj divjih ljudi, ki ropajo in more. Še več, gospod, onih gora je sedaj v prepiru s kristjani in zgrabi vsakega, ki ga najde na svojem ozemlju."
"Kako je temu gospodu ime?" vpraša Godvin.
"Sinan," je odvrnila, in opazila sta, da se je hitro ozrla naokoli, ko je izpregovorila to ime.
"O," je rekel, "mislila sva, da mu je ime Džebal."
Osupnjeno ga je pogledala s široko odprtimi očmi in odvrnila:
"Tako mu je tudi ime, ali, gospoda romarja, kaj pa vesta o strašnem gospodu Al Džebalu?"
"Samo toliko, da živi v nekem kraju s imenom Marijuf, ki bi ga rada obiskala."
Zopet je osupnila.
"Ali sta blazna?" je vprašala, nato pa se je premagala in s ploskanjem rok poklica-
Čeden slučaj nezgode. V Chicagu je eksplodirala vodovodna cev. na Fidlerton Ave. Pokrov na cesti je vrglo 100 čevljev v zrak in je padel skozi streho v poslopju preko ceste in padel v spenjačo v poslopju ter pri tem ubil voznika spenjače, A. C. Daya. črta kaže pot pokrova.
la sužnja, da odnese jedi.
Brata sta izrazila željo, da bi šla l'ada na izprehod.
"Ta človek bo vaju spremljal, najbolje je, da ne gresta sama, ker bi se lahko izgubila. Vrhutega tudi ni vedno varno za tujce, in najsi* so videti še tako nizkega stanu," je pristavila pomenljivo. "Ali želita obiskati guvernerja v trdnjavi, kjer je nekaj angleških vitezov, ki dajejo romarjem raznih nasvetov?"
"Nimava namena," odgovori Godvin, "nisva vredna tako imenitne družbe. Ali, gospa, čemu naju gledate tako čudno?"
"Ugibam, sir Peter in sir Janez, zakaj se vama zdi vredno praviti ubogi • vdovi laži? Cujta, ali sta tam v svoji deželi kdaj čula o dvojčkih z imenom — kako jima je že ime? — sir Godvin in sir Wulf iz hiše D'Arceyjev, o katerih se je že govorilo v tej deželi." Godvin je široko odprl usta, Wulf pa se je na ves, glas zasmejal, in ko je videl, da so bili sami v sobi, ker je suženj odšel, je vprašal:
"Ta dva dvojčka bosta gotova vesela, da ste tako slavna. Kako pa se je naključilo, da ste čuli o njih?"
"Od nekoga, ki je tudi do-šel z ladjo in se je oglasil pri meni, ko sem pripravljala za vaju kosilo; ta mi je povedal čudno zgodbo o neki četi, ki jo je poslal Salah-ed-din — njegovo ime bodi prokleto! — da vjame neko gospico. Kako sta se brata z imenom Godvin in Wulf bojevala proti celi tej tolpi in jo odbila ter gospico
Filmska igralka Betty Grabel v lepi poletni obleki.
LOUIS OBLAK
3«m trgovina a pohištvom p Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEndcrson 2978
povest iz dobe tretje križarske vojske Angleški spisal: H. R. HAGGARD Prevel: I. m.
gos h/ dap, it's -rue vmoodman band in omaha/