Gorenjska je za pustne dni pripravila številne prireditve, ki bodo zaključene danes. Med najprusrčnejšimi je bila sobotna pionirska maškerada v Kranju, ki jo je pripravilo Turistično društvo Kranj v sodelovanju s turističnimi krožki na kranjskih osnovnih šolah. Našemljena mladež je s Trga revolucije krenila po kranjskih ulicah, (jk) — Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 14
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učttkar
Kranj, torek, 22. 2. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Dijaki slovenske gimnazije iz Celovca, ki so bili v petek in v soboto v gosteh pri kranjskih gimnazijcih, so si v soboto dopoldne ogledali Skofjo Loko in muzej na gradu. (Od tam je tudi posnetek). Potem so si pod vodstvom akademskega slikarja in udeleženca dražgoške bitke ter soavtorja spomenika v Dražgošah Iveta Subica, ogledali ta zgodovinski kraj. V petek pa so si ogledali Kranj in njegove kulturne znamenitosti, popoldne pa so jim dijaki kranjske gimnazije pripravili literarni večer in pogovor s pisateljem Tonetom Svetino. (Ib) — Foto: F. Perdan
Tisoči na Stolu
12. zimskega pohoda na Stol se je udeležilo okrog 3700 ljudi/do Prešernove koče na Stolu pa jih je prišlo skoraj 2300 — V nedeljo nagajalo slabo vreme — Lanski rekord presežen
Občinski odbor Zveze borcev Zaradi poslabšanega vremena Jesenice je pod pokroviteljstvom časopisa Delo iz Ljubljane organiziral v soboto, 19. in v nedeljo, 20. februarja, že 12. spominski Pohod na Stol, najvišji vrh Karavank, kjer je bila 20. februarja Jeta 1942 borba jeseniške čete z Nemci, v kateri je padel prvobo-rec Jože Koder. Letošnji pohod je Potolkel vse dosedanje. Do Valvasorjevega doma pod Stolom je Pnšlo skoraj 3700 ljudi, medtem ko se jih je lani do te postojanke Povzpelo 3038! V spremstvu gorenjskih gorskih reševalcev Pa se jih je skoraj 2300 povzpelo no Prešernove koče na Stolu. Število pa bi bilo zanesljivo še VeCJe. če ne bi v nedeljo nagajalo slabo vreme s snežnim metežem, saradi katerega so se morali Pohodniki sredi poti obrniti.
in varnosti nedeljska osrednja proslava ni bila pri Prešernovi koči, temveč ob Valvasorjevem domu. Slavnostni govornik je bil udeleženec bitke na Stolu Franc Konobelj-Slovenko. Vojaki so izstrelili salve, alpinisti in gorski reševalci pa so na prizorišče legendarne bitke, kjer je padel Jože Koder, ponesli venec.
Zbor VOS OF za Gorenjsko
Pokrajinski odbor Varnost
?e obveščevalne službe Osvo bo-
bo
. °dilne fronte za Gorenjsko
p Pripravil v ponedeljk, 28.
j! a arJa» OD 16, uri v domu LA v Kranju zbor pripadni-
sl°* ^arnostne obveščevalne Vo **e" ^a srečanju se bodo niff°Vci Pogovorili o doseda-jeui <jeju odbora in o nalogah * r programu dela za naprej. e2L0,i,i bodo tudi Pokrajinski 8ew°r VOS OF za Gorenjsko,
£retariat in komisije. 8e odbor nima točnega yžftftma vseh pripadnikov b^nostne obveščevalne služilyabi vse, ki morda ne bodo *bo Pismenega vabila, da se tat** vseeno udeležijo. Le Pol Dodo namreč lahko izpo-y*lntti seznam pripadnikov h^nostne obveščevalne služ-
Obisk poljske delegacije
Škofja Loka, 18. 2. - Na obisku je bila delegacija ministrstva za šolstvo iz Poljske. Vodja delegacije je bil pomočnik ministra za šolstvo Zdzislaw Szvmanski spremljali so jo predstavniki zavoda za šolstvo SRS — delovna enota Kranj.
Goste je najprej sprejel predsednik občinske skupščine Tone Polajnar skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravne skupnosti za šolstvo. Pogovarjali so se o razvoju šolstva pri nas. Po končanih pogovorih so si gostje ogledali osnovno šolo Petra Kavčiča v Podlubniku in osnovno šolo na Bukovici, ki nosi ime po padlem poljskem partizanu Tadezsu Sea-dowskem-Tomu. Poljski gostje so učencem poklonili nekaj učil in jim prebrali pozdravno pismo učencev osnovne šole iz rojstnega kraja partizana Toma.
Potem so gostje obiskali tudi grob partizana Toma. Ob grobu so učenci osnovne šole Bukovica pripravili krajši program. Obisk v škofjeloški občini so poljski gostje sklenili z ogledom  spomenika  v Dražgošah.
R. Zadnik
Iskra izdelala naprave za sistem radijskih zvez na redko naseljenih področjih
Uspešen preskus v Kranju
Petkovega preskusa najsodobnejših radijskih zvez med občinskim središčem in najodročnej-šimi kraji občine so se udeležili številni gostje iz vse Jugoslavije, med katerimi je bil tudi pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo ge-neralpolkovnik Ivan Dolničar — Naprave primerne za uporabo v normalnih in v izrednih
razmerah
Kranj — Zvezna uprava za radijske zveze je leta 1967 predlagala vzpostavitev radijskih zvez na področjih, ki so redko naseljena in nimajo drugih načinov obveščanja (na primer PTT zvez), in načine njihovega povezovanja z občinskimi središči. Takšne zveze bi bile dobrodošle v normalnih razmerah kakor tudi v najrazličnejših izrednih stanjih, kot so elementarne nesreče, vojna nevarnost itd. Šest let kasneje je bil pripravljen osnutek pravilnika o tehničnih značilnostih in delovnih pogojih radijskih služb na redko naseljenih področjih. Iskra Telekomunikacije je leta 1975 in lani v sodelovanju z zvezno upravo za radijske zveze organizirala v občinah Velika Kladuša in Delnice prikaz in preskus delovanja takšnega sistema. Naprave so uspešno prestale »ognjeni krst«. Oblikovano je bilo končo besedilo pravilnika o delovanju in uporabi takšnih zvez. Zato je Iskra
Samoupravljanje v dijaških domovih
Republiška konferenca ZSMS pripravlja v teh dneh v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS regijska posvetovanja, na katerih bodo spregovorili o deležu mladih pri oblikovanju in razvijanju samoupravnih in demokratičnih odnosov v dijaških domovih, vključevanju v družbenopolitično aktivnost prek 00 ZSMS in njenih oblik dela, pogojih bivanja in življenja v domovih in preživljanju prostega časa, medsebojnih odnosih in predlogih ZSMS o izboljšanju vzgojne dejavnosti v domovih. Na podlagi zaključkov teh posvetovanj bo republiška konferenca aprila pripravila posvet o domski vzgoji, funkciji in nalogah na tem področju, Se zlasti ob uvajanju usmerjenega izobraževanja.
Danes so se v Ljubljani na posvetu zbrali predstavniki Gorenjske in Dolenjske. L. B.
konec lanskega leta začela serijsko izdelovati naprave za takšne radijske zveze.
V Kranju so v petek, 18. februarja, ponovno preskusili sistem radijskih zvez. Delovanje so spremljali razen predstavnikov kranjske občine tudi člani zveznih, republiških in pokrajinskih organov za ljudsko obrambo, predstavniki zveznega izvršnega sveta, zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, zvezne uprave za radijske zveze itd. Med gosti je bil tudi po-
močnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Ivan Dolničar.
Kranjski preskus in uporaba taks nih radijskih zvez, za katere se zanimajo tudi druge jugoslovanske občine, je odlično uspel! Zveze z naj odročnejšimi kraji kranjske občine so odlično delovale in jih bo mogoče še dopolnjevati ter v sistem vključiti še nekatere delovne kolektive in posameznike. Takšen sistem radijskih zvez, so dejali v petek, je za kranjsko občino izredno dobrodošel, čeprav se občina ne more pritoževati zaradi pomanjkanja drugih zvez. Kljub temu je novi sistem zanesljiva in hitra obojestranska povezava med občinskim središčem in najoddalje-nejšimi kraji občine. Pohvala je bila izrečena tudi proizvajalcu naprav Iskri, zvezni upravi za radijske zveze in vsem, ki so podpirali oblikovanje takšnega sistema zvez.
J. Košnjek
Naprave za radijske zveze, izdelane v Iskri, med petkovim preskusom v Kranju — Foto: F. Perdan
DOGOVORIMO SE
5. STRAN:
Pred sejami vseh zborov kranjske občinske skupščine, ki se bodo sestali v sredo, 2. marca, popoldne, smo tokrat skupaj z Indok službo pri občinski skupščini Kranj pripravili izvlečke iz gradiva, ki bo obravnavno na seji. Tako se je po škofjeloški in radovljiški skupščini odločila za takšno predstavitev gradiva pod skupnim naslovom Dogovorimo se tudi kranjska. Po tri izvode današnje številke Glasa zato pošiljamo tudi vsem vodjem samostojnih delegacij, vodjem konferenc delegacij in vodjem delegacij v občini. Objavljeno gradivo na peti strani naj bi jim bilo v pomoč pri dogovarjanju in pripravi na sejo skupščine.
Podobne izvlečke iz gradiva nameravamo objaviti tudi pred naslednjimi sejami kranjske občinske skupščine.
Naročnik:
r
Narava ne prizanaša
\: Srbije poročajo o ogromnem zemeljskem plazu. Mokra zemlja drsi na površini okrog kvadratnih kilometrov. Iz vasi J ovac v bližini Vladiči-tuga hana in bližnje vasi Ofitrorici so morali izseliti večino prebivalstva, saj je plaz porušil Že 64 hiš, neposredno je ogroženih še več kot 180 stanovanjskih in drugih objektov, ostale hiše pa so v nevarnosti, (Y bi se zemlja še naprej premikala. Na prizadetem območju so aktivirali krajevne in občinski štab civilne zaščite. Na pomoč je priskočila tudi JLA. ki je brezdomcem odstopila šotore in se vključila v akcijo za preprečitev vdora zemlje v korito Jovačke reke. Ce bi zemlja zasula reko, bi voda ogrozila tudi vas Stubal s 1500 prebivalci.
Zaradi obilice deževja je začelo drseti tudi okoli 30 hektarov zemljišča v bližini Kli-novca pri Leskovcu. Plaz in kamenje, ki sta se vsula na cesto v Kačanski soteski, sta za nekaj časa onemogočila promet na cesti Skopje —Priština. Padavine in taljenje snega pa so povzročile hitro naraščanje Donave, zato so ob vsem njenem toku pri nas poostrili opazovalno službo in druge ukrepe za zaščito pred povodnjimi
3. julija po poti AVNOJ
Nad 50 udeležencev lanskoletnega pohoda »Po poteh slovenske delegacije AVNOJ« se je zbralo v soboto v Portorožu na tradicionalnem srečanju, na katerem so ocenili lanski pohod in povzeli izkušnje za organizacijo letošnjega pohoda. Ta se bo začel 3. julija v Črnomlju, udeleženci pa bodo obiskali tudi številne znamenite kraje iz NOB. Organizator pohoda je republiška konferenca ZSMS.
Razstava učil
Četrta mednarodna razstava učil in šolske opreme, kije bila na gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 15. do 19. februarja, je privabila več kot 40.000 obiskovalcev iz vse ■Jugoslavije. Ogledalo si jo je nad 500 organiziranih skupin pedagoških delavcev Jugoslavije, Slovenci iz zamejstva ter delegacije Nemške demokratične republike in Poljske.
Na razstavi je sodelovalo 151 razstavljavcev iz 11 držav, v posebnem delu pa še 72 vzgojno-izobraževalnih organizacij. Prikazani so bili tudi izdelki učencev poklicnih in tehničnih šol iz SR Slovenije ter 40 vzgojno-varstvenih zavodov.
Mladi komunisti iz Čila
Na štiridnevnem obisku se je i Jugoslaviji mudila dele gacija komunistične mladine ('.da, ki jo je vodula generalna sekretarka dladis Marin. Poudarila je, da v Cilu demokratična in humanitarna misel velja za zločin. Z nasilnim prihodom na oblast je čilska hunta poskusila in še poskuša V zavesti ljudstva iztrrisati obdobje demokratizacije. Dosegla pa je samo to, da je zavrla razvoj družbenih odnosov v deželi najstarejše parlamentarne demokracije v Južni A meriki.
20. februar — dan kulturnih spomenikov
V nedeljo smo slavili dan kulturnih spomenikov. 20.februarju se spominjamo dneva, ko je Jugoslavija takoj po vojni sprejela predpis o zavarovanju kulturnih spomenikov in druge dediščine preteklosti. Slovenci bi lahko obletnico tegu predpisa praznovali že prej, saj je že v januarju 1945 izšel odtok S NOS, kije zava roval to dediščino. Toda mnogo bolj od obletnice je važen naš sedanji odnos do varstva kulturne dediščine.
Kranj
V četrtek. 24. februarja, se bodo sestali predstavniki kranjske garnizije in osnovnih organizacij ZSMS iz vse občine. Pogovarjali se bodo o organizaciji proslav ob 40-letniri prihoda -Josipa Hroza-Tita na čelo partije. 40-let niči KPS in 85. rojstnem dnevu predsednika Tita. Osnovne organizacije ZSMS in vojaki bodo izdelali skupen program praznovanj.
Konferenca osnovnih organizacij ZSMS Sava i/. Kranja je pripravila v soboto in v nedeljo na Bledu dvodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij. Udeležilo se ga je okrog 50 mladincev. Na seminarju so obravnavali gospodarjenje v Savi, srednjeročni plan njihove delovne organizacije od 1976—80, gospodarski načrt za letos, uresničevanje zakona-o združenem delu. aktualne naloge mladinske organizacije, akcijski program ZSMS ter sodelovanje mladine t drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v Savi.
Včeraj popoldne pa je mladinska organizacija v Savi pripravila predavanje z naslovom: Naloge mladih pri uresničevanju /akona o združenem delu. Predaval je predsednik konference mladih delavcev pri RK ZSMS Ciril Sitar.
L B.
V četrtek. 24. februarja, ob 16. uri se bo v Kranju pri skupščini občine sestal koordinacijski odbor za izvedbe* programa gradnje družbenih objektov V krajevnih skupnostih v občini. Odbor bo razpravljal o izvajanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih, o zaključnem računu sklada za minulo leto in o finančnem načrtu za letos. 0 poročilu pa bo redni seji. ki bo v sredo. 2. marca, razpravljala tudi občinska skupščina.
Čebelarsko društvo Kranj je imelo v nedeljo. 20. februarja, dopoldne v dvorani društva upokojencev v Kranju redno letno skupščino. Pregledali so delo in se pogovorili o nalogah v prihodnje. Izvolili so tudi delegate za skupščino zveze čebelarskih društev Slovenije. Na zboru je o splošnem čebelarjenju predaval inž. Uroš Vidmar iz Bohinja. A. Z.
Radovljica
Za jutri. 2.1 februarja, popoldne je bila v Radovljici sklicana skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Izvlečke iz gradiva, ki ga bodo delegati vseh zborov obravnavali na seji. smo objavili že v petkovi številki Glasa pod skupnim naslovom Dogovorimo se. Ze po napovedi skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine in objavi gradiva pa je prišlo do spremembe. Tako se bo družbenopolitični zbor občinske skupščine Radovljica sestal že danes, 22. februarja, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine. Dnevni red današnjega zasedanja je nespremenjen.
Danes, 22. februarja, opoldne pa se bo na 75. redni seji sestal tudi izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Poleg gradiva, ki bo na zasedanju zborov skupščine, bo izvršni svet med drugim razpravljal še o predlogu statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva, o spremembah in dopolnitvah urbanističnega načrta Radovljica - Lesce-Begunje, o izdelavi idejnega projekta in lokacijske dokumentacije za obvozni cesti Radovljica in Bled in o sofinanciranju študije vodnih virov na porečju Save Bohinjke in Save Dolinke.
Tržič
V sredo, Hi. februarja, je bila na tržiški občinski konferenci SZDL seja koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje. Člani odbora so razpravljali o predlogih za dopolnitev družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v tržiški občini, O potrebnih dopolnitvah družbenega dogovora so tudi že razpravljali na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL.
V ponedeljek, 28. februarja, bo v Tržiču 7. zasedanje občinske konference SZDL, kar je bilo dogovorjeno na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. Delegati občinske konference bodo razpravljali o delovnem programu občinske konference za letos, poslušali in razpravljali o poročilu odbora za pripravo in izvedbo referenduma o samoprispevku, razrešili odbor in obravnavali sestavo odbora, ki bo bdel nad uporabo sredstev samoprispevka. Konferenca bo razpravljala tudi o lanskem zaključnem računu ter potrdila letošnjega.
V nedeljo. 20. februarja, sta bili v tržiški občini dve javni razpravi o kmetijstvu, in sicer v Podljubelju in v Križah. Razen kmetovalcev so na javnih razpravah sodelovali predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, kmetijske zadruge, kmetijskozemljiške skupnosti in davčne uprave občinske skupščine. V tržiški občini ho javna razprava predvidoma zaključena konec februarja, kot je bilo dogovorjeno na SZDL in v občinski konferenci ZKS. . jk
Mladina pokroviteljstvo nad spomeniki
Kranj — Pri občinski konferenci SZDL Kranj deluje poseben svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo. V program delavtega sveta se vključuje tudi mladina. Prav sedaj pripravljajo program dela na tem podroc'ju. V njem bodo določili aktivnosti pohodne brigrade Dr. Franceta Prešerna, naloge mladih umetnikov in'kultur-
nikov, naloge tabornikov, planincev in članov drugih mladinskih družbenih organizacij. Naloge bodo izvajali v sodelovanju z organizacijo ZZB NOV in ZRVS ter pripadniki partizanskih enot. Hkrati pa bodo v omenjenem programu predlagali, da bi mladina prevzela pokroviteljstvo nad spomeniki in spominskimi obeležji iz NOB. \j ^
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Kranj,
Gosposvetska ulica št. 9
objavlja delovno mesto
administratorke
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
upravno administ rat i v na ali aclininist rat i v na šola
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na v uvodu citirani naslov.
Tekstilna industrija
Tekstilindus Kranj
razglaša prosto delovno mesto v komercialnem sektorju
prodajalke v informativno prodajnem centru
Pogoji:
— uspešno dokončana poklicna šola za prodajalce tekstilne stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj s področja prodate.
— poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj oddajo pismene prijave v kadrovski sektor do 2. marca 1977.
Številne priče grozodejstev Drusckeja še žive
Mučitelj in izpraševalec brez milosti
Pogovor s Kranjčanom Francem Šumijem in Jeseničanom Jakom Bedenom, ki sta med vojno skusila zašli ševalske metode Clementa Druschke-ja in njegovih pomagačev — Vodja jeseniškega gestapa je bil že na prvi pogled ohol, osoren in
grob človek
Kranj, Jesenice — Na Gorenjskem, še posebno pa na Jesenicah in Hrušici, ne manjka očividcev grozodejstev Clementa Druschkeja in njegovih pomočnikov. Tudi ljudje, ki jih je Druschke osebno mučil in pretepal, še žive. Med njimi sta tudi upokojenca Franc Sumi iz Kranja in Jaka Beden ali po domače Rodar z Jesenic.
»Na Jesenicah sem bil zaposlen pri železnici, stanoval sem pa na Hrušici v isti hiši kot strojevodja in komunist Ivan Krivec,« pripoveduje 74-letni Franc Sumi. »Takrat se je pri železnici zaposlil tudi nemčur Hrastnig, doma nekje iz Avstrije. Dober prijatelj je bil z Druschkejem in po njegovi zaslugi so me premeščali na vedno slabša in manjvredna mesta. Hrastnig me je nenadoma obvestil, da se moram zglasiti pri Druschkeju. Oglasil sem se v njegovi pisarni blizu Krekovega doma. Druschke mi je očital, da sem sovražnik nemške države, ker ne pozdravljam z nacističnim pozdravom, grozil z izselitvami mojih in ženinih staršev in sorodnikov in dejal, da me čaka kovček in deset mark, če se ne bom poboljšal. Vedel sem, da se za takšno grožnjo skriva odpust z dela ali izselitev.«
Teror proti prebivalcem Jesenic, H ružice in drugih krajev se je po nalogah Druschkeja in njegovih pomagačev stopnjeval. Pri tem je imel še posebej veliko vlogo izdajalec Noč ali Glažar po domače, ki je tudi pri Sumijevih vohljal za partizani in sodelavci OF ter jih skušal. Sumi je Glažarja prepoznal po fotografijah, objavljenih pri nas oh izsleditvi Druschkeia.
»Sumljiv se mi je zdel ta nenavadni obiskovalec. Prelepo obleko je imel za partizana in po poti, za katero so vedeli le partizani in aktivisti, je krenil,« nadaljuje Franc Šumi.
»17. julija leta 1942 je naša stanovanja obkolila policija. Nagnali so nas ven. Tudi naše stanovanje so temeljito premetali in mi očitali, zakaj kot državni uradnik nimam Hitlerjeve slike. Odgnali so nas v Begunje. 29. julija nas je prišel v zapore zasliševati tudi Druschke. Spominjam se Jaka Bajca iz Kranjske gore. Čez mizo so ga položili, prekrili z odejo in sedli nanj ter ga tepli kot žival. Svoje blato je moral na rokah mimo vseh ob posmehovanju Druschkeja in drugih muči-teljev nesti ven! K meni je prišel vodja jeseniškega gestapa penast od jeze! Klel je bandite in nas. Očital mi je, da sem komunist in član OF, spraševal za Ivana Krivca in v besu prijel za brzostrelko na bližnjem stolu z besedami, da bo potolkel mene in družino. Zamahnil je z roko po meni. Omedlel sem. Ko so me z vodo zbudili, me je Druschke držal za goltanec in tepel. Vendar nisem več čutil udarcev. Tudi za vprašanja sem bil nem. Odgovoril se mu le, da vem, da je družina v njegovih rokah. Vendar ne vem in ne povem ničesar, četudi jo pred mojimi očmi pobije, sem mu dejal. Podpisal sem zapisnik o zasliševanju, ki ga nisem smel prebrati . ..«
Rezultat tega Druschkejevega zaslišanja je bil Šumijev odhod v Šentvid, odtod pa v Gunzenhausen, Annsbach in zloglasni Dachau. Franc Šumi se je na Jesenice vrnil 17. julija leta 1945, natanko tri leta po aretaciji, ko za njegovim mučiteljem Druschkejem, velikim, močnim in surovini človekom z neurejenimi lasmi, kot pravi Šumi, že ni bilo sledu!
Jaka Beden, po domače Rodar z Jesenic, rojen leta 1912, je padel v nemške roke kot vosovec v Plavš-keni Rovtu marca leta 1944. Raze.n Kodarja sta bila takrat ujeta Miško Verbič in Franc Koritnik, ki je Druschkeja prepoznal v Heidel-hergu, medlem ko je komandir Franc Grohotek padel in so njegovo truplo Nemci vrgli v gorečo hišo v Plavškem rovtu. Koritnik je bil huje ranjen in so ga Nemci že imeli za mrtvega, Medenu in Verhiču pa so Nemci zagrozili, da se bo /. njima /godilo enako kot z G robot kom.
»Druschke nas je prišel pogledat na kraj, kjer so nas ujeli,« se spominja Jaka Beden. »Kaj se pogovarjate z njimi, je pokaral podrejene. Zvežite jih. Doli jim bomo z žilavko že pomagali. Vse skupaj so nas zvezali pa še ranjenega Koritnika smo nesli. Za nami je nosil vojak mitraljez. Pri Erlahu so nas slikali. Ker se nismo preveč žalostno držali, so nas še zmerjali rekoč: saj ne greste na veselico. Še ne veste, kaj vas čaka. Ko smo tako korakali skozi Jesenice, sem se srečal s pogledom sedanje žene Francke, katere očeta in brata je Druschke osebno iskal in ju poslal v Begunje, in matere! Sledilo je zasliševanje in življenje v temnici. Druschke me je stalno zaničljivo gledal. Za konec je samo zamahnil z roko rekoč ,gnoj', kar je bilo za njegove podrejene znamenje, da me morajo ubiti.«
Za Jaka Bedena so se začeli težki dnevi zapora. Lincke, eden glavnih Druschkeievih sodelavcev, je velel Bedena obesiti z verigo in z rokami na hrbtu na strop. Tepli so ga, brcali in zasmehovali.
»Ubijte me, sem dopovedoval mučiteljem. Oni pa so mi odgovarjali, da me morajo po naročilu vodje počasi spraviti h kraju. Ušel vam bom ali pa se obesil, sem dejal Line keju in drugim. In načrt sem uresničil. Pri tem mi je pomagalo zidarsko kladivo, ki ga še sedaj hranim. Z njim sem nasilno odprl vrata, stekel po stopnicah zapora, zajahal kolo in se mirno peljal skozi Jesenice. Gestapovec Regitnik me je videl, vendar se je prepozno spomnil, da bi bil lahko ubežnik. Začel se je lov, vendar sem bil takrat že na varnem ...«
Jaka Beden ima zaradi strahotnega mučenja poškodovane roke. Kljub temu je 40 let delal v Železarni. Druschkeja in njegovih krvnikov pa ne bo pozabil!
J. Košnjek
Jaka Beden z Jesenic s kladivom, ki mu je pomagal uiti iz Druschkejevih klešč, v katerih zanesljivo ne bi ostal živ — Foto: F. Perdan
Vzgojni zavod
v Preddvoru pri Kranju
razpisuje za določen čas prosto delovno mesto
vzgojitelja — defektologa
zaMVO,PRU.
Nastop dela 15. 3. 1977. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratek življenjepis. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Samsko stanovanje na razpolago.
, 22. februarja 1977
Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič izroča Titovo odlikovanje prvoborcu in revolucionarju Petru Debeljaku - Foto: F. Perdan
Titovo odlikovanje Petru Debeljaku
Kranj — Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič je v četrtek, 17. februarja, sprejel prvoborca Petra Debeljaka in mu ob njegovi 75. obletnici izročil visoko odlikovanje predsednika republike Tita — red republike s srebrnim vencem. Sprejemu in izročitvi visokega odlikovanja so prisostvovali soborci Petra Debeljaka, predstavniki občinskega odbora ZB Kranj in drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki krajevne skupnosti Zlato polje, kjer prvo-borec Debeljak od leta 1960 dalje stanuje.
Peter Debeljak se je rodil pred 75 leti v revni bajtarski družini v Tene-tišah. Pastir in hlapec je bil do zaposlitve v tržiškem Peku. Kmalu se je začel povezovati s člani Komunistične partije. 24. julija je postal borec kranjskotržiške čete. Preživel je borbo pod Storžičem avgusta leta 1941. Potem srečamo Petra Debeljaka v Cankarjevem bataljonu. Sodeloval je v bprbah v Preserjih in
na Vrhniki, v poljanski vstaji in v slavni bitki v Dražgošah. Iz Gorenjskega odreda je odšel v Tomšičevo brigado in se bil pri Turjaku, na Grčarici, na Krvavi peči in pri Ribnici. S 14. diVizijo je odšel na legendarno pot na Štajersko. Tu je močno ozebel in se je bil prisiljen zdraviti. Konec vojne je dočakal na Gorenjskem.
»Peter Debeljak se je za revolucijo in za zmago delavskega razreda, za utrditev linije partije žrtvoval vse svoje življenje in razdajal svoje fizične in umske sile. Njegovo življenje je bilo en sam delovni dan, zato je družba obvezna se spomniti teh jubilejev,« je v nagovoru med drugim povedal predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič.
Petru Debeljaku so za življenjski jubilej čestitali tudi predstavniki občinskega odbora ZZB NOV Kranj in krajevne skupnosti Zlato polje.
-jk
Družbeno politično izobraževanje
Jesenice — V občini so pripravili družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju. S tem dogovorom se podpisniki zavezujejo, da bodo urejali medsebojne odnose in odgovorno skrbeli za izobraževanje in usposabljanje. Čimširšemu krogu delovnih ljudi naj bi zagotovili možnosti družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja ter uveljavili družbenopolitično izobraževanje kot sestavni del vsega vzgojnoizobraževalnega sistema. Med drugim naj bi poenotili in uskladili kadrovanje za družbenopolitično izobraževanje in organizirali enoten sistem kadrovske evidence o udeležencih tega izobraževanja.
D. S.
»Obrambni«
novinarji so se sestali
Ljubljana — V ponedeljek, 14. februarja, je bil v prostorih društva novinarjev Slovenije v Ljubljani sestanek članov izvršnega odbora sekcije novinarjev za področje obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Sekcija je bila ustanovljena ob koncu lanskega leta.
Novinarji, ki so v izvršnem odboru, med njmi je tudi naš novinar Janez Govekar, so se najprej pogovorili o dosedanjem delu novinarjev, ki spremljajo ta področja, nato pa so se dogovorili tudi o nalogah, ki jih čakajo v prihodnje. Predvsem bo potrebno poskrbeti za strokovno in politično izobraževan^ je, je bilo ugotovljeno, za redne zdravniške preglede, za povezavo z oddelki za ljudsko obrambo pri občinskih skupščinah, za povezavo s svetom za ljudsko obrambo pri predsedstvu skupščine SR Slovenije ter s koordinacijskim odborom za ljudsko obrambo pri republiški konferenci SZDL. Seveda pa bo istočasno potrebno obvestiti še tudi vse druge ustrezne organe, da ta sekcija pri društvu novinarjev Slovenije sploh obstaja.
Ob tej priložnosti so člani sekcije dali tudi predlog za enega od dobitnikov Tomšičeve nagrade, zavzeli pa so se tudi za to, da mora biti sekcija v letošnjem letu ob številnih pomembnih obletnicah pobudnik za nekatere manifestacije.
Začrtan je delno že tudi načrt dela, ki je, treba je reči, za letošnje leto zelo obsežen. -jg
in negovanje
Škofja Loka — »Čeprav včasih pravimo, da smo ,stari', je naša organizacija še vedno neverjetno aktivna na vseh področjih dela,« je dejal na nedavnem sestanku občinskega od-hora ZZB NOV občine Škofja Loka njegov predsednik Ferdo Tolar, »kajti-več kot osemdeset odstotkov naših članov izredno požrtvovalno dela v vseh krajevnih skupnostih Škofjeloške občine.« Tudi delo odbora v preteklem letu je ocenil za zelo dobro. K temu so seveda v veliki meri pripomogli tudi člani krajevnih odborov ZZB NOV, člani posameznih komisij, ki so imeli zares veliko dela ter Člani drugih organov. Tudi v preteklem letu so bila rešena mnoga kočljiva vprašanja, s katerimi so se še pred letom ali. dvema morali J vso silo spoprijemati borci. Povijane so bile priznavalnine, v škofjeloški občini jih prejema trenutno lf>l občanov, več članov borčevske organizacije je prejelo enkratne priznavalnine in stanovanjska posojila, kar 56 članov družin, takih, iz ka-
Razvijanje
revolucionarnih tradicij
- -lanov družin, takih, iz ka-"n so člani ZZB NOV, pa je leto-v domovih v Novigradu in na jih       Pjanini. Petindvajset od teh
valo
Yodiški
^ Je prejelo poseben regres. V lan-'^m letu pa so bila rešena tudi °ga stanovanjska vprašanja bor-^ ln še marsikaj bi lahko našteli.
Čla •    'etws ne k° manjkalo,
či* V1 Dorcevskih organizacij in ob-
losk ga odbora ZZB N0V škofje" tar!^fe °^'ne so si *e zastavili narav • naCrte dela- Ustvariti name-»uajH° možnosti za kar najbolj van ^a<< za razvijanje in nego čjjj^ Revolucionarnih tradicij, za nih J UsPešno delovanje domicilnih 0(*D?rov enot narodnoosvobo-skih6 VoJske in slovenskih partiza-nje ?dredov ter poskrbeti za nadalj-domi *m n° sodelovanje med odbori
tami 11 ih enot N0V in P0S z en°-obrafv,^ A   *n  enotami teritorilne skih     ' ki nosijo imena partizan-slej ner>ot- To sodelovanje je že do-s zelo visoki ravni.
V nadaljevanju so se člani občinskega odbora ZZB NOV Škofja Lofca pogovorili o letošnjih proslavah in manifestacijah. Znano je že, da bo osrednja republiška proslava ob dnevu borca, 4. juliju, v Beli krajini. Takrat se bomo spomnili zgodovinskega trenutka, ko je bilo pred 35 leti osvobojeno prvo ozemlje na slovenskih tleh in ko so bile ustanovljene naše prve slovenske brigade. Ker je 4. julija v Škofji Loki že tradicionalni izseljenski piknik, so se Škofjeločani odločili, da bodo že na predvečer praznika pripravili na vrtu škofjeloškega gradu koncert, naslednji dan pa se bodo že po tradiciji zbrali na prijateljskem srečanju skupaj z našimi rojaki iz tujine tudi številni borci NOV, aktivisti, nosilci praporov, pripadniki slavnih partizanskih enot...
Domicilni odbor Prešernove brigade predlaga, naj bi bila letošnja osrednja proslava za preživele borce te slavne enote 17. julija na Javorču na Žirovskem vrhu. Člani odborov domicilnih enot Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja pa načrtujejo skupno srečanje na Martinj vrhu v septembru. Udeleženci sestanka so menili, da bi obe proslavi lahko združili, da pa končno odločitev prepuščajo posameznim odborom. Kajti res je, da se bi ob sedaj zastavljenih načrtih borci lahko srečali večkrat na leto, s tem pa bi se ob tradicionalno številni udeležbi na teh srečanjih revolucionarne tradicije prenašale tudi na mlajše. Posamezne izlete in srečanja za borce pa bodo seveda pripravili tudi mnogi odbori ZZB NOV iz občine. Prav tako pa tudi odbori vojaških vojnih invalidov.
Večjo pozornost v letošnjem letu so v Škofji Loki sklenili nameniti tudi vzdrževanju spominskih obeležij, spomenikov, grobov in grobišč padlih borcev NOV. Zato bodo člani ZZB NOV zastavili vse sile, da se podpiše poseben družbeni dogovor
o vzdrževanju le-teh med kulturno skupnostjo, zavodom za spomeniško varstvo, krajevnimi organizacijami in občinskim odborom ZZB NOV ter krajevnimi skupnostmi. Za vzdrževanje in oskrbo novega dražgoškega spomenika pa bo pri občinskem odboru ZZB NOV ustanovljen poseben odbor, v katerem bo tudi predstavnik tovarne Jelovica, ki je prevzela pokroviteljstvo nad spomenikom.
Člani občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka so nato spregovorili še o delih, ki jih čakajo pri dokončni ureditvi dražgoškega spomenika in njegove okolice. Tu bo treba napeljati še elektriko, postaviti žaro ter poskrbeti za vodiča, ki bo znal pojasniti potek dražgoške bitke in potešiti radovednost obiskovalcev. Zdaj se jih mesečno v Dražgošah zbira najmanj dva ali tri tisoč, sprejeli sb finančni načrt za letošnje leto, se dogovorili o popravilu doma zveze borcev v Škofji Loki, spregovorili pa so tudi o pogrebih umrlih članov ZZB NOV. Ti marsikje niso bili taki kot bi morali biti; kot jih zaslužijo borci. J. Govekar
Pogovor
o osvobodilnih gibanjih
TRŽIČ — Konec februarja bo v Tržiču okrogla miza o sodobnih osvobodilnih gibanjih v svetu. Srečanje mladih, ki se ga bodo udeležili tudi mladi Afričani, ki študirajo v Ljubljani, pripravlja komisija za mednarodne in mednacionalne odnose ter stike z zamejstvom pri predsedstvu občinske konference ZSMS. Okroglo mizo bo popestril tudi film o afriških osvobodilnih gibanjih. OK ZSMS Tržič bo ob tej priložnosti prodajala tudi nalepke po dinar. Izkupiček bo namenjen pomoči osvobodilnim gibanjem. mv
Glas — 3, strun
Svet TOZD zdravstvene enote BLED, Zbor TOZD zdravstvene enote BOHINJ, Svet TOZD zdravstvene enote JESENICE,
Svet TOZD Obratne ambulante ŽJ in Svet TOZD zdravstvene enote RADOVLJICA
ZDRUŽENEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA JESENICE,
Jesenice, Cesta maršala Tita št. 78. razpisujejo
vodilna delovna mesta:
predstojnika TOZD ZE Bled predstojnika TOZD ZE Bohinj predstojnika TOZD ZE Jesenice predstojnika TOZD OA ŽJ in predstojnika TOZD ZE Radovljica
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje in to:
— da je zdravnik specialist splošne medicine, medicine dela, zobozdravnik specialist z diplomo javnega zdravstva in organizacije zdravstvene službe ali zdravnik splošne medicine z 10-letno prakso. Kandidati morajo poleg navedenih splošnih in posebnih pogojev izpolnjevati še moralno etične kvalitete ter organizacijsko strokovne sposobnosti.
Delovno mesto »predstojnika TOZD« je vodilno in zanj velja reelekcija. Stanovanje ni zagotovljeno.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in službovanja z dokazili o zahtevani strokovnosti v 15 dneh od dneva objave na naslov sveta oz. zbora TOZD zdravstvene enote, za katero se prijavljajo na delovno mesto »predstojnika TOZD«.
TEHTNICA Kranj
Benedikova 1
Odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosti delovni mesti
1. ključavničarja
2. tehtničarjalll
Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod 1.: KV ključavničar ali orodjar in 1 leto delovnih izkušenj
pod 2.: PKV |delavec kovinske stroke in 3 leta delovnih izkušenj
Za razpisani delovni mesti je 2-mesečni poskusni rok.
Poleg teh dveh delovnih mest razpisuje tudi 2 MESTI VAJENCEV v poklicu tehtničar
Osebni dohodek se obračunava po samoupravnem sporazumu o oblikovanju in delitvi OD.
Pismene prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 7 dneh po objavi na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, Tehtnica Kranj, Benedikova 1.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri trgovskem podjetju na veliko in malo
UNIVERSAL Jesenice
ponovno objavlja prosto delovno mesto
vodje skladiščne službe
Pogoji:
- višješolska izobrazba organizacijske ali komercialne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj
- poskusno delo 3 mesece
Pismene vloge z dokazili o izobrazbi -sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev do 15 dni od dneva objave.
Q* tovarna _    &MJ vijakov
plamen
.     kropa g p# 0# Odbor za kadre
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. analitika
2. kuharice
3. natakarice
Pogoji: pod tč. 1.:
visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, delo se združuje za nedoločen čas;
pod tč. 2. in 3.:
KV kuharica in KV natakarica za delo v počitniškem domu za določen čas(sezonsko)
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov SZ Tovarna vijakov Plamen Kropa s p. o. — kadrovski oddelek. Rok prijav je 15 dni po objavi.
C
Industrija pohištva Alples Železniki
Velika izbira pohištva v Alplesovi trgovini
Nova proizvodna »linija« v obratu obutvi- v žirovskem Poliksu Perdan
Načrtov je še veliko
Žiri — V organizaciji združenega dela Poliks v Zireh se ukvarjajo kar s tremi vejami industrije. To so obutvena, kovinska in lesna. In kot kaže. se vse tri med seboj odlično dopolnjujejo. Kajti 110-članski kolektiv posebno v zadnjem letu ali dveh dosega vse lepše rezultate. I/redno velik napredek so pred nedavnim dosegli čevljarji. Obrat, ki danes šteje 65 članov, so še precej povečali. Odprli so namreč novo »linijo« za proizvodu jo copat.
»To je za nas res lep uspeh,« pravi direktor Poliksa Janko Poljan-šek. »Proizvodnjo bomo lahko, čeprav bomo na novo zaposlili zdaj največ deset delavcev, precej povečali. Zelo dobro sodelujemo z domačo tovarno obutve
Komisija za razpis delovnih mest pri
MLADINSKEM SERVISU Kranj p. o.
Stritarjeva 5, Kranj objavlja delovno mesto
tehničnega referenta
Splošni pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
— srednješolska izobrazba
— izkušnje pri delovanju med mladimi
Pismene prijave z življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh od objave razpisa.
Alpina, podpisali smo namreč kooperacijsko pogodbo za trajnejše sodelovanje, imamo pa tudi svojo proizvodnjo. Predvsem so cenjene naše kvalitetne copate. Letno izdelamo kar 100.000 parov telovadnih in še 100.000 parov drugih copat. Na tržišču gredo naši izdelki odlično v promet. Uspelo nam je vzpostaviti dobre stike s trgovsko mrežo po vsej Jugoslaviji, naše izdelke pa bodo, vsaj tako kaže, kmalu spoznali tudi na tujih tržiščih.«
Število zaposlenih se torej kljub močno povečani proizvodnji ne bo veliko povečalo. Toda tudi če bi se, ne bi bilo posebnih težav. Zanimanje za zaposlitev v Poliksu je med domačini še vedno precejšnje, za zaposlitev pa se je zanimalo že tudi večje število članov kolektiva idrijskega rudnika, ki ga bodo ukinili. Iz Idrije do Zirov so namreč dokaj dobre cestne povezave.
»Res se naše podjetje ukvarja z več dejavnostmi,« pravi Janko Poljanšek, »vendar menim, da so tudi take delovne organizacije potrebne. Nekdo pač mora opravljati tudi taka dela. Smo pa izredno utesnjeni. Smo v starih zgradbah, ki jih sicer preurejamo, da bi omogočili boljše možnosti za delo našim delavcem, ,učinki' pa niso ravno najboljši. Zato že dolgo razmišljamo o gradnji novih proizvodnih prostorov.«
Do uresničitve tega načrta tako res najbrž ni preveč daleč. Ker, treba je povedati, Poliksov kolektiv je zares enoten, pa čeprav so v kolektivu dekleta in fantje iz ,treh strok'.
»V prihodnje se želimo tudi notranje še bolje organizirati,« je
pristavil direktor Poliksa. »Potem bomo lahko dosegli še lepše rezultate.« J. Govekar
Železniki — V Alplesovi trgovini v Železnikih, v trgovini enega najbolj znanih jugoslovanskih proizvajalcev pohištva, Alplesov sloves pa gre že tudi daleč po svetu, lahko dobite »skoraj vse«. Prav zares: O tem se lahko prepričate tudi sami! Obiščite trgovino v Železnikih, ni je težko najti, saj je prav v neposredni bližini industrijskega giganta Selške doline, poleg modernih proizvodnih prostorov, v prostorih kulturnega doma na Češnjici, kjer je tudi del Alplesovih poslovnih prostorov. Ne morete je zgrešiti. Će pa boste v Selški dolini prvič, povprašajte po njej. Domačini vas bodo radi napotili na »pravo mesto«, kajti tudi oni se želijo, da bi sloves kvalitetnih izdelkov Alplesa prodrl še dlje, da bi se proizvodnja pohištva tako lahko še povečala . .. Treba je namreč vedeti, da mnogi prebivalci Selške doline in drugih krajev služijo kruh prav tu.
»Trenutno je pri nas največje zanimanje za pohištvo .Triglav' ter za pohištvo za predsobe, za ta dva zares priznana izdelka naše tovarne,« mi je ob nedavnem obisku v Železnikih pripovedovala poslovodkinja Alple-sove trgovine Mina Skrt. »Za naše izdelke se zanimajo po vsej Jugoslaviji. Zato svojo trgovino že imamo v Nišu, v kratkem pa jo bomo odprli najbrž tudi v Zagrebu in še kje. Kajti trgovska mreža nam danes lahko veliko pomaga pri uspešnem poslovanju.«
Trgovina Alplesa v Železnikih, ki je bila odprta že pred leti, ima vsak dan veliko obiskovalcev. V njej se oglašajo predvsem kupci s področja Gorenjske, Ljubljane, po telefonu pa se oglašajo celo ljudje s Štajerske, drugih krajev Slovenije in celo bližnje republike Hrvatske. Zanimajo se za to in ono in nazadnje se skoraj vedno odločijo za kak nakup.
»Zal imamo veliko premajhne prostore za trgovino,« pravijo v Alplesu. »Zato že nekoliko razmišljamo o gradnji novih. Treba je namreč vedeti, da hoče kupec najprej naše izdelke videti, videti pohištvo, ki ga kasneje namerava kupiti, a žal tu na ,podstrešju' pravega ambienta za to ni!«
V Alplesu v Železnikih pa so poskrbeli še za eno prijetno presenečenje! Vsakemu kupcu, ki obišče trgovino v dopoldanskem času, namreč »priskrbijo« arhitekta. Le-ta posreduje lahko ta in oni nasvet, nasvet, kako opremiti stanovanjske in bivalne prostore, kaj kupiti. Popoldne arhitektov sicer ni na razpolago, trgovina   v   Železnikih   ie namreč
r
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Poklicne želje in možnosti
V letošnjem letu bodo za učence, ki zapuščajo osnovno šolo in se odločajo za nadaljnje izobraževanje oziroma poklic, prvič predvpisi v šole druge stopnje.
Namen teh pred vpisov je pravočasno ugotoviti, za katere šole bo največ zanimanja, kje bo prevelik naval in kdo se bo moral preusmeriti. Kriteriji za sprejem v določeno šolo naj bi bili znani vsaj meseca maja, tako da bi imeli učenci, ki se bodo morali preusmeriti, skoraj dva meseca časa, da bodo našli ob strokovni pomoči drugo, zanje ustrezno šolo.
Preusmeritve bodo nujne. To ugotavljamo ob pregledu vključitev lanske generacije in ob pregledu namer letošnje generacije. Skupina poklicnega usmerjanja zbira za vsako generacijo zaključujočih osnovnošolcev podatke o njihovih poklicnih namerah, zatem pa še preverja dejanske vključitve. Ze nekaj let opažamo, da se iz leta v leto dviga procent tistih osnovnošolcev, ki želijo v gimnazijo in ostale štiriletne srednje šole, vsaj malo pa je takih, ki bi se želeli vključiti v dvo in triletne srednje šole, čeprav so v gospodarstvu potrebe po teh kadrih dosti večje.
Zaradi omejenih kapacitet štiriletnih šol vsi učenci niso sprejeti tja, kamor se vpišejo. Tako smo za generacijo mladih, ki so junija preteklega leta zapustili osnovno šolo, ugotavljali, da bi jih kar 57 odstotkov želelo v štiriletne srednje šole in le 24 odstotkov v dvo in triletne šole. Ostalih 19 odstotkov se je odločalo za nadaljevanje šolanja v osnovni šoli, ker niso v osmih letih uspešno končali vseh osem razredov, ali za priučevanje na delovnem mestu.
Po pregledu 'vključitev iste generacije smo ugotovili, da se je v štiriletne šole vključilo 51 odstotkov vseh zaključujočih ali 1(>1 učencev in učenk manj, kot jih je želelo. Seveda se je zato v poklice vključilo več učencev: 33 odstotkov celotne generacije oziroma 249 več kot se jih je nameravalo.Znižalo se je tudi število tistih, ki šolo nadaljujejo preko obveznosti oziroma tistih, ki so se odločili za priučitev — teh je bilo še 16 odst otkov.
Iz poklicnih namer osnovnošolcev, ki v letošnjem šolskem letu zaključujejo osmi razred osnovne šole, ugotavljamo, da se je odstotek tistih, ki želijo v štiriletne šole, spet dvignil. Kar 62 odstotkov vseh osmošolcev z Gorenjske želi v gimnazije, tehniške, zdravstvene, ekonomsko-administrativne in umetniške srednje šole. Ker pa se kapacitete teh šol predvideno ne bodo dosti menjale, je jasno, da za vseh 1412 kandidatov, ki imajo te namere, ne bo prostora.
Na katere šole bo pritisk največji? Po zbranih podatkih iz ankete o izbiri poklica, kjer so učenci napisali, kam želijo prihodnje leto, ugotavljamo, da bo prevelik naval na gimnazije (326), splošne zdravstvene šole (99), na zobotehnične šole za zobne asisten-tke(J4), administrativno tehnične ((51), elektrotehnične (112), gradbeno tehnične (60), verjetno pa tudi na vzgojiteljsko (75).
Glede na gospodarske potrebe pa je premalo zanimanja za metalurško tehnično šolo (9), čevljarsko tehnično (1) in med fanti za tekstilno tehnične, za katero se ne odloča nihče. Na dvo in triletnih šolah pa je po sedanjih namerah premalo kandidatov skoraj za vse poklice, razen za avtomehanika (86), administra-torke (56) in K'1'V mehanike (13). Tudi med temi kandidati bodo preusmeritve nujne, možne pa bodo tako v kovinsko kot v elektro, gradbeno, gumarsko, metalurško in gostinsko stroko. Branka Košič
Obvestilo
Opozarjamo vse mladince, ki letos ne obiskujejo rednih osnovnih šol, a se nameravajo v prihodnjem šolskem letu vpisati v katerokoli srednjo šolo v Sloveniji, da so uvedeni predvpisi v srednje šole. Predvpisi so obvezni za vse, ki se bodo junija vpisovali v prvi razred srednjih šol. Zadnji rok za prijavo je 28. februarja 1977. Vpisni listi so na voljo pri Skupnosti za zaposlovanje in njenih enotah.
S sistemskim pohištvom »Triglav« Alplesa iz Železnikov je mogoče funkcionalno opremiti prav vse bivalne prostore.
odprta od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure, zato pa vam marsikaj znajo svetovati fantje in dekleta iz Alplesove prodajalne. Če pa kdo prinese načrt prostorov, mu arhitekt prav tako lahko »predvidi« razporeditev pohištva v stanovanju.
»Prav vsak dan imamo velik obisk,« pravi Mina Skrt, »še predvsem v popoldanskih urah. Kupci imajo pri nas tudi možnost nakupa na kredit do višine 30.000 din. Odplačati ga morajo v dveh letih. Dobavni rok za pohištvo-je pri nas približno 60 dni. Vsaj tako pravimo. Navadno pa ga pripeljemo, tudi na dom, še prej!«
»Opremljam manjše stanovanje,« mi je dejala Milena Perme iz Ljub-
ljane, ki je prav tistikrat obiskala trgovino v Železnikih. »Iščem pohištvo, ki bo funkcionalno, a ga bo vseeno mogoče .spraviti' v manjši prostor. Prijateljica mi je pripovedovala, ona namreč že ima dobre izkušnje, da bi bilo tu mogoče zagotovo dobiti kaj takega. Ko sem si vse to ogledala pri njej, sem se odločila, da pridem sem gor. In zdaj mi ni žal. Tu bo res mogoče dobiti vse ,ta pravo' pohištvo za mojo dnevno sobo. To vidim že zdaj.«
Sicer pa je treba povedati, da Alp-lesovo pohištvo lahko dobite v številnih trgovinah po mnogih krajih Slovenije! Dobiti je mogoče kvalitetne Alplesove proizvode. Take, ki navdušijo vsakega! -Os
Boljše možnosti za delo
Škofja Loka - V kolektivu kemične čistilnice in pralnice »Bistra« v Škofji Loki se iz leta v leto, predvsem pa še v zadnjem času, prizadevajo, da svojim zaposlenim, v podjetju je trenutno zaposlenih 55 delavcev, od tega 53 žensk in 2 moška, zagotovijo čimboljše možnosti za delo. Tako so že pred časom v prostorih poskrbeli za naprave za čiščenje zraka, preuredili so prostore, uredili pa tudi naprave, da strupeni hlapi, ostanki kemičnih čistil, ne onesnažujejo ozračja in vode v okolici čistilnice. Toda pridobitev Bistre v lanskem letu s tem še ni konec.
»Lani smo kupili za naše potrebe tudi dva izredno moderna stroja, ki neverjetno olajšujeta delo našim zaposlenim,«« pripoveduje direktor škofjeloške organizacije združenega dela »Bistra« Emil Zeleznikar. »To sta eden najmodernejših strojev za kemično čiščenje oblek ,Bowe', uvozili smo ga iz ZR Nemčije, ter ,predeta-širna' miza, ki jo uporabljamo za odstranjevanje madežev na tka-ninah pred čiščenjem. To pa pomeni, da nam oblek ni treba čistiti dvakrat, ampak zadostuje enkratno čiščenje. Kajpada s tem prihranimo veliko količino čistilnih sredstev, močno pa se nam je povečala tudi produktivnost.«
Prav na račun nakupa novih strojev v škofjeloški Bistri namesto
v dveh zdaj že delajo samo v eni izmeni. Seveda so delavke, predvsem tiste, ki imajo otroke, izredno zadovoljne.
»Toda to še ni vse,« pravi Emil Zeleznikar. »Veliko bomo privarčevali tudi pri gorivu in električni energiji. Imeli bomo veliko manjše stroške, kar pomeni, da bomo lahko šli ,v korak* z veliko mero optimizma tudi z drugimi sorodnimi podjetji.«
Kajpada v Škofji Loki zaradi povečanih zmogljivosti že razmišljajo tudi o razširitvi svoje sprejemne mreže. Poleg sprejemnic v Škofji Loki (dve), v Kranju, na Kokrici, v Šenčurju, Ljubljani (štiri), Medvodah in Gorenji vasi nameravajo Škofjeločani že letos odpreti še vsaj dve poslovalnici — v Kranju in Ljubljani. Načrti pa s tem še niso končani.
»Samo lani smo v novo opremo in preurejanje prostorov investirali prek 100 milijonov din,« je dejal direktor Bistre. »Toda s tem naše investicije še niso končane. Že za letos ponovno načrtujemo večja vlaganja. Počasi pa bo zaradi našega .širjenja4 seveda potrebno začeti razmišljati tudi o gradnji novih prostorov. Smo mnogo preutesnjeni. Širiti se skorajda ne moremo več. Poskrbeti pa bomo morali tudi še za boljše možnosti za delo naših delavcev.« J. Govekar
Najmodernejši stroj za čiščenje oblek v škofjeloški Bistri. Delo za žene in dekleta je zdaj veliko lažje. Tudi zato, ker delajo le v eni izmeni. - Foto: F. Perdan
DOGOVORIMO SE
©
KRANJ
31. SEJA
družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj
sreda, 2. marca 1977, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščine
32. SEJA
zbora združenega dela skupščine občine Kranj
sreda, 2. marca 1977, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščine
28. SEJA
zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj
sreda, 2. marca 1977, ob 15. uri
dvorana kranjske občinske skupščine
Ocena
samoupravnega delovanja
Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda sredinega zasedanja zborov kranjske občinske skupščine je nedvomno poročilo o delu delegacij, zborov in teles občinske skupščine od aprila 1974 do januarja letos. Zato je prav, da poročilu posvetijo določeno pozornost tudi na sejah delegacij in konferenc delegacij pred zasedanjem skupščine.
skupščine. Udeležba
Dnevni red
31. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Poleg izvolitve komisij za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu se naslednja vprašanja:
— poročilo o stanju obrambnih priprav in organiziranosti družbene samozaščite v občini za leto 1976
— poročilo o delu delegacij, zborov in teles skupščine občine Kranj (od aprila 1974 do januarja 1977)
— poročilo občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja o stanju, pojavih in problemih pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine
— poročilo o delu in problematiki inipekcij
— kadrovske zadeve — izvolitev člana izvršnega sveta
— poročilo o izvajanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih
— odlok o določitvi upravnih organov skupščine občine Kranj
— podelitev domicila Kokrškemu odredu NOV in POJ
— odlok o ustanovitvi skupne Geodetske uprave za občini Kranj in Tržič
— sklep o sirsi sestavi in kadrovski zasedbi predsedstva skupščine občine Kranj v vojni
— predlogi in vprašanja delegatov in delegacij
32. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 28. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ
Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora. Le da bosta ta dva zbora obravnavala se:
— odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih his in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in
— predloga zazidalnih načrtov Močnik in Stiska vas
Od tretje do sedme točke dnevnega reda bodo razpravljali in sklepali vsi trije zbori skupščine na skupnem zasedanju. O osmi točki bo na skupnem zasedanju dana le uvodna obrazložitev, razprava in sklepanje pa bo o tej točki in o vseh ostalih točkah dnevnega reda na ločenih sejah zborov.
Poročilo namreč ugotavlja, da aktivnost delegacij in konferenc delegacij v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih še vedno ni takšno, kot bi moralo biti glede na dosledno izvajanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v delovanju zborov občinske skupščine. Še vedno se namreč kaže nedoslednost pri sklicevanju sej delegacij in konferenc delegacij pred sejami zborov skupščine. Te na primer med drugim prepogosto delegirajo posamezne člane delegacij za delegate skupščine. Slaba pa je tudi povezanost delegacij z delegatsko bazo.
Pri tem pa se kažejo precejšnje razlike pri delegatskih vprašanjih. V zboru krajevnih skupnosti je bilo v obravnavanem obdobju postavljenih kar 181 delegatskih vprašanj. V zboru združenega dela le 32, v družbenopolitičnem zboru pa posebnih vprašanj tako rekoč sploh ni bilo. Določena nejasnost ali nedodela-nost pri uresničevanju sedanjega skupščinskega sistema pa se med drugim kaže pri delegatskih vprašanjih tudi zato, ker bi bila le-ta morala pogosto biti naslovljena na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Nič manj niso zanimivi podatki o udeležbi na sejah skupščine. Najboljšo zasedbo na sejah kaže zbor krajevnih skupnosti (89,7 odstotka), v zboru združenega dela znaša zasedba 83,5 odstotka. Za družbenopolitični zbor pa bi lahko ugotovili, da ni zadovoljiva (znaša le 65,5 odstotka). Dve seji tega zbora pa sta zaradi nesklepčnosti morali biti sklicani dvakrat.
V poročilu pa je kritično ocenjeno tudi delo skupin delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin
republiške
na sejah sicer ni bila najboljša, vendar je aktivnost skupin in delegatov na sejah republiške skupščine dobra. Skupini sta namreč posredovali 85 pripomb, amandmajev, predlogov in drugih vprašanj.
Poročilo, ki bo na dnevnem redu skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine v sredo, 2. marca, v četrti točki nakazuje torej nekatera odprta vprašanja in probleme, o katerih velja razmisliti in sprejeti tudi stališča ter naloge za nadaljnje delo.
Največ kršitev pri varstvu okolja
Poročilo o delu v minulem letu bodo v šesti točki dnevnega reda skupnega zasedanja zborov podale tudi inšpekcijske službe občinske skupščine. Osnovne značilnosti lanskega delovanja inšpekcij sta povečana kontrola in nadzor izvajanja zakonskih določil in predpisov v občini.
Inšpekcije so obravnavale varstvo okolja, blagovni promet, obrt in tudi komunalno problematiko. Kaže se povečana disciplina pri spoštovanju zakonov in predpisov tako na področju gospodarstva kakor tudi na področju obrti. Vse več kršitev pa se kaže na področju varstva okolja. Za odpravo nepravilnosti so največkrat zadoščale že izdane upravne odločbe. Sicer pa so inšpekcije pri svojem delu upoštevale navodila in priporočila republiških organov ter stališča posameznih resolucij družbenopolitične skupnosti.
Pri obrambnih pripravah in organiziranju družbene samozaščite so bili lani doseženi nekateri pomembni rezultati. Delegati se bodo s tem seznanili na zasedanju v tretji točki dnevnega reda. Poglejmo, kdo vse se je vključil v izvrševanje priprav in orga niziranje.
Občinska skupščina je sprejela odlok o ustanovitvi Pokrajinskega odbora O F za Gorenjsko in odlok o zakloniščih in družbeni samozaščiti v občini. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je obravnaval in sprejel več obrambnih načrtov za posamezne dejavnosti ter dajal tudi smernice in izhodišča za načrtovanje obrambnih priprav ter utrjevanje organiziranosti družbene samozaščite v občini. Izvršni svet in upravni organi pa so dopolnjevali načrte dejavnosti ter strokovno skrbeli za usmerjanje obrambnih priprav v OZD in drugih delovnih ter krajevnih skupnostih.
Svoje obrambne načrte so izpopolnjevali   tudi  odbori   za ljudsko
Pomanjkljivi samoupravni akti
V poročilu o stanju, pojavih in problemih pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da so splošni samoupravni akti pomanjkljivi, nejasni in pogosto neusklajeni z ustavo. So pa tudi TOZD in OZD ter druge samoupravne organizacije, ki imajo akte formalno usklajene z ustavo in zakoni, a določila večkrat kršijo. Zato bi se morali delavci seznaniti s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter nadzorovati izvajanje ustave, zakonov in samoupravnih aktov. Prav to naj bi bila tudi ena osnovnih nalog sindikatov v prihodnje.
Lani je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval 159 zadev. V 112 primerih so dali pobudo delavci ali skupina delavcev, sindikat pa je sprožil le dva postopka. Poročilo ugotavlja precejšnjo neprizadetost samoupravnih delavskih kontrol za nepravilnosti in kršitve. Podobna neprizadetost se kaže tudi pri samoupravnih organih in v sindikatu. Prav tako pa skoraj ni zaslediti družbenopolitične skupnosti in njenih organov ter samoupravnih skupnosti.
Največ primerov kršitev je bilo ob prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, pri terjatvah, ki izvirajo iz delovnega razmerja, in pri nepravilnostih v splošnih aktih. Sicer pa so delovne organizacije bile v glavnem pripravljene sprejeti pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja ter odpraviti nepravilnosti.
Delegati bodo na seji obravnavali tudi poročilo o gradnji družbenih objektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini
Gradnja družbenih objektov v KS
lo poročilo, ki bo na dnevnem redu kot osma točka oziroma zadnja °a skupnem zasedanju (delegati bodo namreč na skupnem zasedanju Poslušali uvodno obrazložitev, razpravljali pa o njem na ločenih sejah zborov) po pomembnosti P™v gotovo ne zaostaja za razpravo o delu oelegacij, zborov in teles občinske skupščine. Poročilo namreč obravnava izvajanje programa družbenih objektov v krajevnih skupnostih, Ovajanje družbenega dogovora o združevanju sredstev za izgradnjo tfch objektov, delo koordinacijskega odbora, njegovega sekretariata in komisij in finančno stanje pri uresničevanju programa. Vse to za mi-n«lo leto 1976.
^Slejmo si torej posamezne zna-c"hosti iz poročila oziroma progama.
Osnovna šola Primskovo: Za
^dnjo šolskega objekta in zunanjo Urfcditev je izdelalo načrt Projektiv-n[\ podjetje Kranj. Ta mesec bo J^jfekt začelo graditi Splošno gradio podjetje Gradbinec Kranj (prej T.^jekt Kranj), gradnja pa naj bi ^!,a končana decembra letos. Predani stroški bodo znašali 16,165
'Jijona dinarjev. . Osnovna So*a Planina: Tudi za ^ Solo ter za športno halo in zunanjo ureditev je bila projektna naloga ^uPana Projektivnemu podjetju jVar»j. Načrti naj bi bili gotovi do rjf^vgusta letos, stroški gradnje pa (je*?0   po   predvidevanjih veljali
,l20.480 dinarjev.
Otroški vrtec Preddvor: Po pogodbi bodo gradbena dela, ki jih izvaja Splošno gradbeno podjetje • Gradbinec, končana do t. maja letos. Predvideni stroški pa bodo znašali 7,008.819,05 dinarja.
Otroški vrtec Planina: Projektna dokumentacija za vrtec z j asi i m i je že izdelana. Naredil jo je Projektivni biro SGP Tehnik Škofja Loka. Potrebni bodo še načrti za zunanjo ureditev. Sicer pa naj bi gradnjo objekta in zunanjo ureditev izvajalo podjetje SGP Gradbinec. Vrtec bi moral biti gotov do konca tega leta. stroške gradnje pa načrtujejo na 23,824 milijona dinarjev.
Rekreativni objekti v krajevnih skupnostih. Imenovana je posebna komisija in na njen predlog je bil sprejet tale vrstni red gradenj:
— gradnja rokometnega igrišča pri osnovni šoli Josip Broz-Tito;
— gradnja rokometnega igrišča pri osnovni šoli Besnica in
— izvedba prvega dela obnove kotlarne v domu Partizan Stražišče.
Posebni program krajevnih skupnosti: 10,7 odstotka zbranih sredstev iz samoprispevka naj bi se porabilo za financiranje posebnega programa krajevnih skupnosti. Imenovan je poseben odbor za razdeljevanje sredstev. Lani je bilo 18 krajevnim skupnostim odobreno 3 milijone 15.056,30 dinarja, izplačano pa 2,090.230,65 dinarja. Razlika bo krajevnim skupnostim izplačana, ko bodo izpolnile predpisane pogoje.
Financiranje gradnje družbe-
nih objektov: V tem delu poročila so omenjena določila iz družbenega dogovora, ki se nanašajo na posamezne kategorije plačnikov samoprispevka in na tiste, ki so plačila samoprispevka oproščeni.
Sredstva sklada v minulem letu: Dohodki so bili lani uresničeni v višini 9:},7 odstotka. Zaostajajo predvsem prispevki i/, delovnih organizacij (1 odstotek od bruto OI) iz dohodka). Skupni dohodki sklada sicer znašajo 30,193.784,40 dinarja, vendar je med temi sredstvi kar 3,95 milijona dinarjev namenskih sredstev skupnosti otroškega varstva in samoupravne stanovanjske skupnosti za gradnjo vrtcev. Lani je bila porabljena le ena tretjina sredstev. Bilo je namreč to leto priprav za uresničitev programa. Krajevne skupnosti pa so za uresničitev posebnega programa porabile okrog 80 odstotkov sredstev.
r
Nov član IS
Zaradi razrešitve podpredsednika izvršnega sveta Alojza Bostiča je v izvršnem svetu občinske skupščine ostalo nezasedeno področje za notranje zadeve, varnost in družbeno samozaščito. Za ta vprašanja je bil odgovoren tudi razrešeni podpredsednik. Za člana izvršnega sveta, ki naj bi v prihodnje odgovarjal za to področje, je zdaj predlagan Franc Thaler, sekretar občinske konference socialistične zveze Kranj. O predlogu bodo delegati razpravljali v sedmi točki dnevnega reda.
obrambo in družbeno samozaščito v OZD in drugih delovnih skupnostih. Usklajevali so sestav organov in predpise za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po sprejetju novih zakonov. Krajevne skupnosti so prav tako organizacijsko utrjevale štabe in enote CZ. Povsod so ustanovili tudi štabe za teritorialno obrambo, izpopolnjevali obrambne načrte ter evidentirali pripadnike enot in načelnike enot za narodno zaščito. Družbenopolitične organizacije pa so opravljale predvsem usmerjevalno vlogo ter pri tem utrjevale lastne vojne organizacije članstva. Posebno skrb so posvečale usmerjanju mladine v vojaške šole in poklice.
Tako so obrambni načrti narejeni pri občinskih organih za vse dejavnosti. Prav tako tudi v večini organizacij združenega dela (le v nekaterih manjših OZD in delovnih skupnostih ne) in v vseh krajevnih skupnostih. Velja poudariti, da vsi načrti niso med seboj usklajeni in materialno ovrednoteni.
Zanimiv je še podatek, da se je lani udeležilo različnih oblik obrambne vzgoje okrog 18.000 občanov, in sicer na vojaških vajah, pri pouku pripadnikov obrambne vzgoje in civilne zaščite in na predavanjih za dopolnilno usposabljanje prebivalstva za samozaščito ter za delovanje v družbeni samozaščiti.
Na Planini pri Kranju je v zadnjih letih zraslo novo stanovanjsko naselje
Predsedstvo skupščine v vojni
Pred delegatskimi vprašanji pa bodo delegati vseh treh zborov razpravljali Se o imenovanju članov predsedstva občinske skupščine v vojni. Republiški zakon 0 ljudski obrambi namreč določa, da mora občinska skupščina določiti število članov. V Kranju so predvideli, da bi ta organ imel predsednika in 10 članov.
Kaj vsebuje predlog odloka o ...
.. . določitvi upravnih organov skupščine občine Kranj? Nova ustavna ureditev, uvedba delegatskega sistema, spremenjen položaj in vloga samoupravnih interesnih skupnosti ter drugo narekujejo spremembe v organizaciji občinskih upravnih organov. Ustanovljene so strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Zato v občinski upravi ni več potrebna posebna organizacijska enota za to področje Nekatere občinske pristojnosti na področju družbenih dejavnosti pa je treba prenesti na druge organizacijske enote upravnih organov
Treba bo na primer okrepiti plansko-analit -sko službo. V prihodnje naj bi bila organizirana v samostojni organizacijski enoti in razbremenjena upravno-pravnih pristojnosti. Nadalje naj bi bilo večje število pravnih in upravnih zadev, ki so v občinski pristojnosti, združenih v posebnem oddelku. Skupne službe naj bi postale posebna organizacijska enota in zagotovile učinkovito opravljanje administrativnih iu tehničnih poslov za občinsko skupščino, izvršni svet in upravne organe. Delo V i/.vTšnem svetu pa je pokazalo, da bi bil potreben poseben sekretar tega organa. V sekretariat u pa bi bila druga delovna mesta sistematizirana le kot izjema. Kazen tega pa je treba določiti nove pristojnosti ali bolj poudariti dosedanje tudi pri delu nekaterih drugih organov.
.. . minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih his in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah? Zve za stanovanjskih skupnosti Slovenije predlaga (Kllok, ki bi na področju celotne Slovenije uredil enak«' normative. Gre za to, katere stroške iz vzdrževanja stanovanjskih hiš naj se krije iz stanarine in katere naj plačujejo imetniki stanovanjske pravice poleg stanarine. V primerjavi z dosedanjim odlokom je tudi doba trajanja nekaterih elementov v stanovanju daljša. Kazen tega bodo imetniki stanovanjske pravice morali zamenjavo nekaterih elementov kriti sami. Gre predvsem za tiste dele, ki niso točkovanj in zato niso vračunani v vrednost stanovanjske hiše. Od njihove vrednosti torej ni odvisna vrednost stanarine. To so na primer iztočne pipe, ključavnice in podobno O predlogu tega odloka bosta odločala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na ločenih sejah.
... podelitvi domicila KokrAkemu odredu NOV in POJ? Nosilci Spomenice 1941 iz kranjske in M žiške občine so skupaj z odborom Kokrškega odreda in z občinskima odboroma ZZB NOV Kranj in Tržič predlagali kranjski občinski skupščini, da podeli Kokrškemu odredu NOV in POJ domicil v kranjski občini. Kokrški odred je bil prvič ustanovljen junija 1942 in je obstajal do januarja 194.1. Obnovljen je bil avgusta 1944 in deloval vse do osvobo-
ditve. Operiral je na območju občin Kranj, Tržič in Kamnik. Komisija za (nllikovanja in priznanja predlaga, da se Kokrškemu odredu podeli domicil v kranjski občini. Kna največjih zmag odreda je bila tudi osvoboditev zapornikov iz begunjskih zaporov leta 1945.
.. . ustanovitvi skupne Geodetske uprave za občini Kranj in Tržič? Geodetska uprava Kranj je že doslej opravljala zadeve s področja geodetske službe za območje obeh občin. Financiranje je urejala le pogodba med kranjsko in tržiško občinsko skupščino. Sedanja organizacija geodetske službe pa ni bila usklajena z zakonom o geodetski službi. Tudi pogodba je že iz 1 *><>*». leta in ne določa dovolj natančno obveznosti posameznih občin. Zato naj bi zdaj z odlokom ustanovili skupno Geodetsko upravo za območje kranjske in tržiške občine. Sedel uprave je predviden v Kranju.
Zazidalna načrta
O predlogu zazidalnih načrtov za Močnik in Stiska vas bosta v 13. točki dnevnega reda na ločeni seji razpravljala le zbor združenega dela in :bor krajevnih skupnosti. Oba na rta urejata izgradnjo počitniških hišic na Šenturski gori in sicer na podlagi urbanističnega načrta za območje Krvavca.
Območje zazidalnega načrta Močnik leži severno od ceste Cerklje —Krvavec in zahodno od kmetije Močnik. Obsega 4800 kvadratnih metrov zazidljive površine in predvideva na območju 10 počitniških hišic. Območje zazidalnega načrta Stiska vas pa leži vzhodno od vasi. Obsega 50 arov in predvideva, da bi lahko zgradili 12 počitniških objektov.
V sodelovanju z IN DOK službo Kranj pripravil Andrej Zalar
MINI FEST 77 V KRANJU!
KINO CENTER od 22. do 27. 2.1977
22. 2. ob 20. uri REŠITELJ,
jugoslovanski barvni film režiserja KRSTA PAPIĆA Igrajo:  Ivica Vidovič, Mirjana Majur-jc, Relja Bašič, Fabijan šovagovič
23. 2. ob 20. uri SKRITI GREHI, JAVNE VRLINE, ital. jug. barvni film
Režija: MiklosJaneso
Igrajo tudi Ivica Payer, Demeter Bitenc, Zvonimir Črnko Poseben vpogled v avstroogrsko afero Maverling.
24. 2. ob 20. uri POGLEDI KLOVNA, z. nem. barv. film
Režija: Vojtech Jasny
Igrajo: Helmunt Grrien, Hanna Schvgulla
Propad človeka, ki v sedanjem vidi preveč preteklega, da ne bi to motilo njega in drugih
25. 2. ob 20. uri DRUŽINSKA ZAROTA, amer. barv. film
Režija: Alfred Hitchock
Igrajo: Karen Black, Bruce Dern, Barbara Han is Triinpetdeseti film mojstra kriminalk!
26. 2. ob 20. uri GOSPOD KLEIN, franc. barv. film
Režija: Joseph Losey
Igrajo: Alain Delon, Jeanne Moreau
Nacistični odnos do Zidov v Franciji!
27. 2. ob 19. uri TAKSIST, amer. barv. film
Režija: Martin Scorsese
Igrajo: Robert de Niro, Cybill Shephend, Peter Boyle Znana grozljiva zgodba o taksistu, ki ga družba nagradi za njegov brutalni umor.
Kinopodjetje Kranj
Gorenjska grafika in risba na razstavi v Murski Soboti
Gorenjska še zdaleč ni dežela grafike kot npr. Primorska. Zdi se, da je imelo .tudi v preteklosti gorenjsko slikarstvo predvsem slikovit značaj. Te alpske slikovitosti, ki se je v tej pokrajini javljala v pisano poslikanem pohištvu, panjskih končnicah ali stenskem slikarstvu, tudi kasnejši čas ni mogel preglasiti in tako smo imeli na Gorenjskem do nedavnega veliko slikarjev pa malo grafikov in še pri nekaterih od teh so njihova dela prej v grafično ploskev preneseno slikarstvo kot pa čista grafika.
Seveda se v zadnjih letih predvsem zaradi dotoka novih likovnih delavcev in drugih pokrajin stanje v marsičem spreminja tako na področju grafike kot tudi risbe. Ta ugotovitev je napotila Gorenjski muzej, da je letos nekoliko spremenil repertoar likovne izmenjave s Pomurjem ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je največkrat zajel le slikarstvo in kiparstvo. Pri tem ga je vodila tudi želja, da bi pri gorenjskih grafičnih ustvarjalcih v večji meri spodbudil to danes tako popularno in razvijajočo se likovno zvrst.
Nekih sorodnih izhodišč kot jih pogosto opažamo npr. v grafičnih prizadevanjih pomurskega prostora, na Gorenjskem ni mogoče zaslediti. Kolikor je likovnikov, toliko je — strogo vzeto — tudi različnih realizacij.
Tako se nam Milan Batista predstavlja s ciklom tako imenovane industrijske grafike, ki je počasi zrasla iz slikarjevih močno razgibanih abstraktnih kreacij, le da so se barvne gmote počasi umirile in se spremenile v odtise najrazličnejših delov industrijske mašinerije. V nekem podobno strogem redu so po ploskvi razporejeni tudi črkovni sestavi Melite Vovkove.
K urejenosti in čistosti grafične zasnove je Štefana Simoniča pripeljal strog kompozicijski sestav ljudskega reza, iz katerega črpa svoje številne motivne variacije.
Urejen oblikovni svet se nam kaže tudi v delu Nejča Slaparja, čeprav se pri njem nekdaj prevladujoča predmetnost oz. figuralnost spreminja v nekakšen njen odmev, v.optično razkrojeno podobo, ki je samo še sled njene nekdanje eksistenčne celovitosti, toda zato nič manj, kvečjemu le bolj prepričljiva in neposredna v svojem izrazu.
Enako čista, osnovnemu slikarje-vemu konceptu do kraja podrejena, prostorsko jasno determinirana je krajinska podoba Borisa Jesiha.
Na samo mejo med slikarstvom in grafiko oz. risbo je postavljen opus Jožeta Trobca in Henrika Marcela. Pri prvem iščemo izhodišče zdravega in polnega likovnega razvoja v odmevih popartizma, pri dru-
gem pa v informelu, vendar z močno prisotno željo, ustvariti barvnim gmotam trdnejšo notranjo povezavo in tudi trdneje zgrajen kompozicijski okvir.
Risbe Janeza Ravnika so pravzaprav skice za njegove v smislu opartističnega slikarstva razkrojene barvne sestave, s katerimi se je slikar lansko leto predstavil na Gorenjskem pa tudi v Ljubljani.
Težnje, ki jih zastopa Janez Ravnik v omenjenih slikarskih delih ali Nejč Slapar v risbi, je na področju plastičnega oblikovanja na likovno čvrst in vizuelno učinkovit način uresničil Cene Ribnikar.
Berko, slikar iz Škofje Loke, ki je izšel iz poudarjeno barvitega pop-arta, je našel privlačen cilj v strukturno in optično razgibanem in predvsem tonsko pojmovanem scenskem slikarstvu.
Zanimanje za rastrske in strukturalne učinke, želja zajeti figuro ali skupine figur v dinamičnem gibanju je postalo vodilo fotografskim realizacijam Marjana Kukca, ki je bil zaradi sorodnih teženj, ki se pojavljajo tudi v grafiki in risbi, uvrščen v program razstave.
Svet zase pomeni delo Vinka TuŠka z njegovimi na videz preprostimi, pa vendar domiselnimi in barvito razgibanimi kompozicijami iz papirja in kartona, ki jih sam imenuje gibljive grafike.   Cene Avguštin
Teden slovenske drame '77 je za nami
Ob dejstvu, da so bile vse predstave v Tednu slovenske drame razprodane, da si jih je v devetih večerih in dveh popoldnevih ogledalo več kot tri tisoč obiskovalcev, ni da bi se ustavljali. Dejstvo je namreč tudi, da je mnogo interesentov ostalo brez vstopnic in da dvorana ni bila vedno zasedena, čeprav razprodana. Vsiljuje se vprašanje, če je zgolj zaradi ekonomske računice bilo toliko sedežev prodanih delovnim kolektivom.
Naneslo pa je letos tako, da za edini Cankarjev tekst, v priredbi Marjana Beline, ni bilo pravega zanimanja. Zaradi izvedbe Horjulskih amaterjev? Verjetno, kajti podobno je bilo s Potrčevimi Krefli v izvedbi PG, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da so abonmajske predstave že odigrali. Zanimanje je letos veljalo predvsem mladim avtorjem; Je-sihu, Rudolfu in Lužanu po eni strani ter drugače Strniši in Partljiču.
Tone Partljič je s komedijo O, ne, Ščuke pa ne žel največji aplavz. Razumljivo; dramaturgija njegovih komedij je »klasično« slovenska, nadaljevanje tradicij ljudske igre, kljub večjim pretenzijam, kakor jih kažejo imena njegovih oseb (iz Cankarjeve Za narodov blagor). Mimo »razumljivosti«, tako v gradnji kot v zgodbi, je razlog popularnosti v šaljivosti, v poskusu satire, razgaljevanja drobnih nevšečnosti, kot se kažejo v našem vsakdnevu. Delo nikakor ni kritično in izostreno, v Cankarjevem duhu nadaljevano šibanje »slovenskih« razvad; razvade mu služijo za smeh kot hvaležna, ne presegajoča snov in motivacija. Prostodušnost pa in preprostost asociacij na Blagor pač ne prenese.
Drugače je z najmlajšo generacijo piscev besedil za gledališče. Predvsem so dramaturgijo povsem spremenili, jo na novo postavili. Toda namesto o dramatikih, komediogra--
fih itd. lahko govorimo pravzaprav kot o piscih sinopsisov ali morda scenarijev za gledališče. O tem se sicer ni govorilo za okroglo mizo O sodobni slovenski dramatiki, ker bi preprosto, bolj kot o dramatiki morali govoriti in spregovoriti o uprizorit-venih dosežkih. Ce pomislimo, da so še pred leti bili domači avtorji v ved-nem nasprotovanju z režiserji zaradi prirejanja besedil ter so tako terorizirali ves uprizoritveni so-ustvar-jalni »mehanizem«, potem je tako-imenovano pisanje sinopsisov in scenarijev privedlo do večjega izkoriščanja režijskih, igralskih in tehničnih zmogljivosti. Seveda pa tudi takšen kompromis ni pripeljal do večje izenačitve. Po nakazani hipotezi je najbolj uspel Zvone Šedlbauer z Je-sihovo Brucko. (Uogledališčenost Strniševe Driade Mileta Koruna je temeljila na kompleksnejšem tekstu!) Emil Aberšek za Rudolfov skeč ni imel na voljo dovolj dobrega igralskega ansambla; pa tudi sicer je postavitev povsem prerasla pisano osnovo. Pri bolj inventivnem Pavlu Lužanu pa se Herzog ni izkazal, za-blestel pa je igralec Jože Pristov.
Problem za okroglo mizo je bil tako — kakor drugače pretenciozno postavljen, vendar ob problemu, če izhajamo iz trditve o primarnosti gledališkega v predstavah letošnjega Tedna — vsekakor vendar preozko zastavljen: literarnozgodovinsko. Povsem samotno pa je izzvenel Drolčev monolog o jeziku v sodobni dramatiki, ki tako že drugič za isto razmišljanje ni imel koreferenta. In iskala so se opravičila za nekvaliteto sodobnih gledaliških tekstov. Konformist ično so izzvenele marsikatere izjave. Avtorji so šokirali gledališki prostor zgodovinarjev, kritikov, občinstva. In četudi je donekle sprejemljiva sklepna ugotovitev o »končno normalnem sprejemanju novitet«, ko ima vsakdo vendarle mož-
nost pokazati, kaj zna in da smo preši obdobje Čakajočih na »veliki« tekst, je vendarle prav omenjena »normalnost« pripeljala do hiperprodukcije slabokrvnih tekstov, grajenih zgolj na domislicah (namesto, da bi se nadgrajevale, se le ilustrirajo), na kritiki potrošništva (vsaj desetletje prepozno), a tudi na ble-stečem leporečju — kljub slangom itd. Linearnost dogajanja in problematike ni samo na ravni konjunk-turnega blaga, ampak tudi umetniško idejne poprečnosti in zagate.
Tako se je navsezadnje pokazalo, da je Teden slovenske drame 77 v resnici uspel le zaradi organizacijskih sposobnosti prirediteljev, ki so znaji pritegniti obiskovalce; reper-toarno so tako ali tako bili odvisni od ostalih slovenskih gledališč.
Pa še: predstavnice kranjskega občinstva so bile silno navdušene nad predstavami v Tednu, kakor so povedale v TV Kulturnih diagonalah; vprašamo se le lahko, zakaj so ugotovitve teatrologov bile tako pesimistične? Janez Poštrak
Mladi kranjski ustvarjalci
Center za obveščanje in propagando OK ZSMS Kranj je v okviru Dnevov mladine v Kranju v ponedeljek, 14. februarja v kadilnici Prešernovega gledališča organiziral razgovor o ustvarjalnosti mladih v Kranju skupaj z ustnim časopisom Mladine.
Mladi novinarji, mladinci in gostje so si najprej ogledali Kosovelov recital, ki ga je pripravila mladinska gledališka skupina GEG iz Kranja. V razgovoru je med drugim najprej spregovoril sekretar ZKO Slovenije Dore Hvalica, ki je povedal nekaj besed o pravkar minulem petem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih goricah. O kvaliteti prispevkov je nato spregovoril kulturni urednik Antene Peter Kuhar. Ugotovili so, da je na območju Kranja, kakor tudi cele Gorenjske, precej pišočih. Nekateri posamezniki že celo presegajo kvalitete, ki jo pojmujemo za začetnike. Možnosti za uveljavljanje na Gorenjskem so zelo majhne, v glavnem le na literarnih večerih, ki pa jih avtorji v glavnem sami organizirajo in seveda svoja
dela tudi sami berejo. Zato bi bilo dobro, če bi se mladi avtorji povezali z recitatorskimi in gledališkimi skupinami in bi skupaj organizirali literarne večere. Takšna mlada in obetavna skupina je GEG iz Kranja. Seveda pa bi takšne skupine, ki jih je v kranjski občini še več, morale dobiti določeno podporo od ZKPO Kranj. Predstavnik ZKPO Kranj je na razgovor bil sicer povabljen, vendar se vabilu ni odzval, j
Ugotovili so tudi, da je edini literarni časopis, če izvzamemo šolska glasila, v Kranju samo priloga Glasa, in sicer Snovanja. V njih pa, imajo mladi avtorji zaradi omejene-' ga prostora le malo možnosti za objavo svojih del.
Glavni urednik Mladine Andrej Pengov in urednik Mladih potov Blaž Ogorevc sta v nadaljevanju povedala, da se mladim literatom v prihodnosti obetajo boljši časi pri Mladini. Od sedaj bo redno izhajala priloga Mlada pota, če pa bo rešeno financiranje Mladine, bo Mladina postala nekakšna založba mladih pesnikov in pisateljev.
F. Erzin
Umetnika iz Pomurja razstavljata v Kranju
Sodelovanje Kranja in Gorenjske s Pomurjem ob slovenskem kulturnem prazniku prehaja v svoje šesto leto. Pri tem moramo poudariti, da so prav ta sklenjena srečanja veliko pripomogla k medsebojnemu spoznavanju in s tem tudi k nekaterim skupnim nastopom v slovenskem prostoru. Pogosto so pomenila zanimiv ohračun z likovno žetvijo v pretočenem letu, še posebej ob večjih predsta vitvah.
S Štefanom Galičem in Zden-korn Huzjanom smo se srečali v Kranju leta 1973, v času, ko sta šele dobro zapustila Akademijo in se je njun likovni izraz šele oblikoval. Ce primerjamo njuno takratno delo z nocojšnjim, pa moramo vendarle reči, da se je že v njunem takratnem nastopu izoblikovalo tisto izhodišče, ki je pomenilo osnovo za danes doseženo kvaliteto.
Motiv razklanega glasbila, ki ga je Štefan Galič kot temeljni simbol že pred leti vključil v svoje likovne rf>al':'i<iir. j«> nostn! kasneje osrednji
nosilec oblikovnega in vsebinskega dogajanja na njegovih tudi tehnično odličnih lesoreznih ploskvah, osnova slikarjeve izpovodnosti in v zadnjem času tudi svojske razpoloženjskosti.
Tudi nocoj predstavljeno figuralno slikarstvo Zdenka Huzjana nosi pečat že leta 1973 v Kranju močno opaženega izhodišča. Morda se je' nekoliko spremenil le idejni odnos do obravnavane teme v smislu določene degeneracije fizične in mentalne pojavnosti figure Kot nekak in-termezzo se vrašča v Huzjanovo figuralno slikarstvo krajina. Morda uporabljena kot prizorišče najrazličnejših barvnih in oblikovnih konfrontacij pa tudi kot prizorišče močnih umetnikovih vsebinskih hotenj. Tako se Huzjanova krajina povezuje v nekakšnem imaginarnem sistemu na še vedno temeljno slikar-jevo izrazilo — figuro, jo po svoje dopolnjuje in tako obenem razkriva širok spekter slikarjeve ustvarjalne angažiranosti.
Cene Avguštin
Akcija šolski novinci
Akcijo šolski novinci izvajajo na šoli delavci šolske svetovalne službe; to je psiholog, pedagog in socialni delavec. Osrednji cilj te akcije je, da otroke ustrezno usmerimo v primerne šole začetnega šolanja. Namen akcije šolski novinci je tudi, da še pred vstopom v šolo odkrivamo razne otrokove telesne ali duševne pomanjkljivosti in mu nudimo ustrezno pomoč. Tretji pomemben cilj je, da z ugotovljenimi podatki o otroku seznanimo njegovo učiteljico v prvem razredu, ki tako pouk in vzgojno ravnanje lažje prilagodi otrokovim posebnostim.
Akcija šolskih novincev poteka od vpisa otroka v šolo, preko male šole do vključitve otroka v enega izmed oddelkov prvega razreda in se nadaljuje v prvih treh razredih v obliki pomoči učencem, ki imajo kakršnekoli učne ali vzgojne težave. V osnovno šolo vpisujemo otroke s sedmim letom, zakon pa dovoljuje tudi bolj zgoden vpis, če je otrok dosegel ustrezno zrelost. Pri vpisu mora biti otrok prisoten, ker to pomeni za otroka posebno doživetje, ki lahko pozitivno vpliva na njegov odnos do šole. V prijetnem pogovoru sprostimo starše, ki nam posredujejo nekatere osnovne podatke o otroku. Pogovorimo se tudi z otrokom, damo mu možnost, da nekaj nariše in tako dobimo prvi otrokov izdelek, ki nam marsikaj pove. Če pri otroku odkrijemo govorno motnjo, svetujemo staršem, naj ga peljejo v zdravstveni doni k logopedu, ki bo z vajami to motnjo odpravil. Podatki, ki jih dobimo ob vpisu, nam služijo za načrtovanje števila oddelkov male šole, in delno lahko predvidimo število oddelkov prvih razredov in oddelkov šolskega varstva.
Med malo šolo šolski svetovalni delavci vabimo na razgovor vsakega starša šolskega novinca posebej, da nam posredujejo podatke o otrokovem okolju in otrokovem razvoju v predšolskem obdobju. Preučevanje otrokovega okolja in njegovega razvoja je nujno zato, da pravilno razumemo njegove rezultate na testu, da na osnovi njih pravilno napovedujemo, kako bo uspeval v šoli, da spoznamo kakšne posledice bo imelo otrokovo okolje na njegovo delo v šoli in da vemo, kakšno pomoč moramo nuditi otroku, da bo uspeval v šoli.
Da bo otrok zmogel napore, zahteve, ki ga predenj postavlja pouk v prvem razredu, mora imeti doma varno zavetje staršev in .njihovo pomoč.
Pogosto so prav neurejene razmere v družini vzrok otrokovega neuspeha v šoli, čeprav je otrok lahko telesno in duševno zrel. Podatki o otrokovem okolju
in njegovem razvoju v predšolski dobi nam omogočijo, da ocenimo, ali bo to ugodno ali neugodno vplivalo na otrokov uspeh v šoli in njegov nadaljnji osebnostni razvoj. Ocenimo tudi stopnjo osebnostne zrelosti, ki jo je otrok dosegel v predšolskem obdobju. To nam omogoča, da oblikujemo nasvete za starše glede ravnanja z otrokom, nasvete za učitelja glede odpravljanja otrokovih pomanjkljivosti in druge oblike pomoči, ki jo lahko dajemo šolski svetovalni delavci otroku.
Med malo šolo opravijo otroci zdravniški pregled, da zdravnik ugotovi, ali je otrok telesno zrel za šolo, da ugotovi stopnjo razvitosti čutil in motorike ter morebitne pomanjkljivosti in okvare. Če ima otrok okvare vida ali sluha, mu to lahko onemogoča, da normalno sledi pouku v šoli in bo njegov uspeh ogrožen. Tudi otrokova razvitost »finih« ročnih gibov je pomebna za njegov uspeh v šoli. Otroci, ki imajo slabše razvito »fino« motoriko rok, imajo več težav pri pisanju, risanju. Otrok mora imeti, ko vstopa v šolo, neko fizično kondicijo, saj mora prehoditi do šole določeno pot vsak dan, v vsakem vremenu, prenašati nekaj kilogramov težko torbo in sedeti nekaj ur v šolski klopi. Tudi če je otrok duševno zrel za šolo, vendar bolehen in nerazvit, bo težko premagoval telesne in psihične zahteve, ki jih predenj postavlja šola. Takemu otroku bodo morali starši in učitelji nuditi veliko pomoči. Zato je zdravniški pregled pomembna sestavina v akciji šolski novinci.
Psiholog opravi ob koncu male šole preskus intelektualne, osebnostne zrelosti šolskih novincev. Če otrokove, duševne (mentalne) funkcije niso dosegle tiste stopnje zahtevnosti, kot ga narekuje učni program, bo otrok že v prvem ali drugem razredu zaostal. Otrokovi razvojni zaostanki se lahko še stopnjujejo do takšne mere, da se otrok oblikuje v povsem nezrelo osebnost, ki ga bo vse življenje ogrožala.
Lahko se, zgodi, da so otrokove duševne (mentalne) funkcije močno razvite, medtem ko so navade, čustvovanje, socialno reagiranje in razne lastnosti značaja (npr. vztrajnost, poslušnost, discipliniranost itd.) premalo razvite in mu preprečujejo uspeh v šoli, prav tako pa je lahko obratno. Zato v akciji šolski novinci uporabljamo še en pripomoček, ki kaže, kako je usklajena njegova osebnost ob vstopu v šolo.
(Se bo nadaljevalo)
Marija Tome šolski pedagog
Aj, Kozaro,
aj, Kozaro
ODMEVI IZ TAŠKENTA n
Koliko je u Kozari grana, još je više mladih partizana.
Plan operacije je bil povsem obkoliti Kozaro in za to je imela Kozara idealno lego, kajti z vseh strani je obdana z rekami. In spraviti vojsko čez reko, je težko. Osnovni namen grupe je bil popolnoma uničiti 2. krajiški odred in Kozaro očistiti prebivalcev, kajti vsi so bili vključeni v odpor, potem pa partizane in vse skupaj poriniti v trikotnik med Du-oico, Jasenovcem in Orahovo. Taborišče Jasenovac, Staro Gradiško in druge so povsem izpraznili in pripravili za sprejem Kozarčanov. Planirano je bilo, da se vse prebivalstvo zajame in spravi v zbirne centre; moške nad 14 let bi poslali v koncentracijska taborišča, mlajše žene in dekleta v Nemčijo na prisilno delo, starejše žene, starce in otroke pa izseliti ali uničiti v Jasenovcu ali Stari Gradiški. Le tako bi onemogočili še vnaprej  oskrbovanje  partizanov v Kozari in  tudi mobilizacijo novih borcev; kozarski partizani so namreč imeli v teh »zbegih« svoje rezerve, od koder so črpali novih, mladih moči. V borbo so se vključevali mladi fantje in žene, ki so bile včasih pravi vzor junaštva in poguma.
Ofenziva na Kozaro je bila poznana pod operacijo Xaver: najprej zavzeti v hitri predakciji Prijedor in Ljubijo z ene strani, z druge pa potisniti enote 2. krajiškega odreda v Kozaro in zasesti začetne linije. V drugi, jurišni fazi, se pa izvrši Čiščenje Kozare in Prosare planine: partizane poriniti na Uno in Savo in jih tu uničiti.
Začetek operacije je bil predviden za 10. junij ob pol petih zjutraj. Glede na to, da akcija v vzhodni Bosni ni uspela, so se Nemci za to v Kozari pripravili silno natančno. Odločeno je bilo, da bo v ofenzivi sodelovalo 11 pešadijskih bataljonov, 1 tankovski bataljon, 3 divizijske artilerije, 1 inženirski bataljon, 1 bataljon za vezo, 1 avtotransportni bataljon, okrog 1 bataljon pomožne policije, oklopni vlak in nedoločeno « število bojnih avionov. Ustaši in domobranci pa bodo sodelovali s 27 ustaško-domobranskimi pešadijski-mi bataljoni, 7 do 8 baterijami artilerije in prav tako nedoločenim številom bojnih avionov.
Za blokado reke Save od Bosrnske Gradiške do Jasenovca so angažirali 5 monitorjev madžarske donavske vojne flote, opremljene s topovi. Skupaj torej 43 bataljonov pešadije, 15 do 16 baterij artilerije, 5 monitorjev in nedoločeno število avionov. No, in povrhu vsega še četniki, ki so zamenjali obrambno posadko Banjaluke; stopil] so na mesto Nemcev in ustašev. Vsega torej nad 50.000 vojakov, poslanih nad 3.500 partizanov, ki so bili v primerjavi s sovražnikom skoraj golih rok.
Pri tej akciji so Nemci zavzeli posebno taktiko. Z manjšimi napadi ustašev, domobrancev in svojih na Partizanske položaje, so dobro pri-
krili svoj namen. Partizani so dobesedno odganjali misel, da sovražnik pripravlja kaj večjega.
Prvi nemški napad, ki ga je izvedla proti Prijedoru borbena grupa »Put-lic«, je bil tako nenaden in silovit, da štab 4. bataljona ni mogel obvestiti komande mesta v Prijedoru, ampak samo v Kozarcu.
Z motorizirano kolono iz Ivanjske so prišle tudi ustaške in domobranske enote, da so sproti čistile teren.
Vseeno je partizanom uspelo umakniti se iz mesta le z majhnimi izgubami. Del se je prebil proti Kozari, del pa proti Grmeču. Takoj so tudi udarili nazaj: 1. krajiška brigada še isti dan napade ustaše in domobrance 1. bataljona 1. pešadij-skega polka severno od vasi Rado-savske in ga povsem razbije. Tolkli so jih na Suhači, okrog Ivanjske, Piskavice in drugod. SamonaSuha-či so partizani v boju uničili 183 ustašev in Nemcev, ujeli 30 vojakov in oficirjev, zaplenili 43 karabink, težki mitraljez, 3 puškomitraljeze, 10 lahkih metalcev min, 274 min ter 23.000 nabojev in druge opreme. Podobno je bilo tudi v drugih bojih.
1. gorska divizija, ki je zavzela položaje okrog Une, dobi nalog, da 14. junija ob 4.30 prične potiskati enote 2. krajiškega odreda v Kozaro proti- severozahodnim linijam. V treh kolonah so šle te čete in bataljoni v Kozaro. Spet se vnamejo silni boji in ustaši in domobranci so tol-čeni na Pogledevu, v Maglajcih, Bje-lajcih ...
Komandant 1. gorske divizije ustašev in domobrancev v svojem poročilu javlja med drugim: »Sovražnikove izgube so znatne, pa tudi naše niso majhne. 9. in 12. satnija ustaško-domobranskega polka so izgubile več kot tretjino borcev. Sorazmerno velike izgube že v začetku prodiranja neugodno vplivajo na neizvežbane mlade zelene trupe. Tretja bojna je razbita. Sovražnik je tako žilav, da so topovi povlečeni v strelsko črto in z ravnim ognjem tolčejo v sovražnikove položaje. Deli sovražnikovih teles lete po zraku, toda ostali ne zapuste položajev ...«
1. bataljon 2. krajiške brigade je v Podkozarju, od Bosanske Kosta-njice do Bosanskega Novega ščitil prebivalstvo, da se je umikalo v Kozaro. Ko je bilo prebivalstvo na varnem, so se zaradi vedno hujšega pritiska sovražnika tudi borci umaknili v Kozaro.
Operativni štab za Bosansko krajino je dal, ko je bil obveščen o padcu Prijedora in o situaciji na Kozari, nalog 1. krajiški brigadi, da se prebije v Kozaro in deblokira enote
2. krajiškega odreda. Vendar se brigadi to pot ni uspelo prebiti na Kozaro. Pri vasi Piskavica so naleteli na prehudo sovražnikovo moč: 5Ć borcev je padlo in 53 je bilo ranjenih. Sovražnik jih je povsem obkolil in le hiter in vešč manever jih je rešil pred popolnim uničenjem.
trtomir Zoreč:
Tržaško
slovenska deželica ob morju
(7. zapis)
Ko sem pred  kakim poldrugim desetletjem predaval  v ljubljanski ~°li za  oblikovanje in  pozneje v Kranjski Tekstilni tehniški šoli o no-'^znanstvu, sem o ljudski noši trzajih slovenskih okoličank kar iznenada spregovoril s posebno toplino. f^aJti imel sem občutek, da je to naj-D°lj čista in najbolj sveža izmed na^ih ženskih ljudskih noš. Pa tudi najbolj ženska v primerjavi z dru-S'ni tudi še najbolj prisotna, živa. /" tržaških primestnih vaseh vsaj ob j^znikih, ženitovanjih in žegnanjih ^!so žene in dekleta v starih nošah l<-j nekaj nenavadnega, v« zakaj se mi vidi ženska ljudska I ^a iz  tržaške okolice tudi tako ePa? Ker ima obvezno obilje cvetja nedrjih,  prepletenega z zlatimi er'žicami, za osnovo svoje ženske rv£žine. Ker je bil batist s čipkastimi .obovi tako nebahav, prej bolj plah ./ nežen. V mislih imam batist za ^etelno   zložene   naglavne rute »i^e) in batist za životce s širokimi °«avi.
ŽENSKA LJUDSKA NOŠA
rila niso barvasta, navadno le bela ali vsaj močno svetlih barv. Predpasnik pa je moder,
K
svilnat. Prepasane so naše Tržačan-ke s pisanimi pletenimi pasovi. Čez bluzo (janko) se ogrnejo s široko rdečo ali modro ruto, ki pa mora imeti dolge rese (»franže«). Nogavice morajo biti ročno pletene, vrvičaste počez in pa — seve — volnene. Čevlji so nizki, spredaj zelo odprti, toliko, da prikrivajo prste. Opetnice so visoke in tanke, zelo ženske in ko-ketne. Tudi naglavne rute iz batista morajo imeti ob robeh pritrjene široke čipke.
Rokavi pri bluzah so v toplem vremenu navzven obrnjeni (zavihani). — Seveda ne sme manjkati uhanov, zapestnic in ovratnic. To pa je že vpliv mediteranske gizdavosti. Ce je gorenjska ženska noša bahata in košata, potem je primorska lahkotna in temperamentna. Kot vidim v belokranjski slovesno preprosto staro-žitnost in v koroški, posebno ziljski noši, nekako alpsko igrivost in šeg-vost.
Stari profesor Simon Rutar se je prav tako navduševal: »Lepa navada tržaških okoličank, starih in mladih, zlasti nepokvarjenih deklet, je, da imajo ob praznikih polna nedra vrtnic in drugili lepili cvetic, izoieu
Usodni prstan
Po treznem premisleku torej sem žalostno sporočilo preložil na naslednjo nedeljo. Ne bom pa tega vdovi neposredno povedal, temveč posredno — preko župnika. On Vando Kohanovsko gotovo dobro pozna in bo to žalostno novico bolj. delikatno in laže opravil kot jaz, ki ženske ne poznam. Zavijem vse dokumente v paketič, mu ga oddam, pred mašo ali po njej, s kratko prošnjo, naj ga izroči Kohanovski. Tako sem sklenil.
Tu je Pavel Mrak nehal pisati svoje ujetniške doživljaje. Zgodba ki jo je zaupal stenografsko pisanemu dnevniku, se je končala povsem drugače, kot je bil on sklenil. Vzrok za to so bili begunci iz Poljske. Najavljen je bil namreč nov transport, ki ga bodo nastanili v II. turkestanskem polku, ujetnike pa odpravili drugam, v taborišče Kata Kurgan v Gladni stepi. Ze naslednje jutro.
Kata Kurgan v Gladni stepi! Po imenu sodeč, to taborišče ni prida. Človeka vnaprej odbija, kajti v jeziku domorodcev Sartov in Uzbekov, pomeni veliko gomilo ali velik grob. V grob pa človek ne gre rad. Torej . ..
Tako nekako je morda Mrak presodil novi položaj tisto prvo nedeljo v oktobru, ko je prišla v polk novica, da bo že naslednje jutro treba Taškent zapustiti. Vendar ga novo neznano taborišče ni toliko razburilo in odbijalo kot nenadni odhod vanj. Ta mu bo onemogočil, da bi izpolnil svoj sklep, ki ga je napravil dopoldne med mašo v tisti poljski cerkvici, potem ko je prepoznal vdovo Vando Kohanovsko, ki jo je zvesto iskal po naročilu njenega moža. Od naročila je pa izpolnjena šele prva polovica, druga pa še čaka. Zatorej mora svoj sklep na vsak način uresničiti, preden zapusti Taškent in pride v tisti neznani Kata Kurgan, iz katerega morda ne bo več rešitve . . . Način pa je samo eden: pobeg iz kolone med zapuščanjem Taškenta! Toda kje? ... Ni dolgo razmišljal. Izbral si je kraj na tisti cesti, po kateri bo kolona odhajala, kraj, ki smo ga večinoma poznali, za ujetnike pomemben kraj pri Salarskem mostu. Od tam je najkrajša pot do poljske cerkve in k župniku, ki si ga je Mrak izbral za posrednika v svoji zadevi.
Pred mostom se namreč cesta nekoliko razširi, preden se popne po rahli vzpetini. Ob začetku tiste vzpetine se odcepi stranska pot, ki pelje po plitvi globeli proti cerkvi. Na tem mestu se je zmeraj ustavil pogrebni voz z mrličem- ujetnikom, s pogrebci, štirimi ujetniki, in z vojakom stražarjem. Počakali so, da je prišel poljski župnik od cerkve sem in opravil molitve za pokojnim. Ko je obred opravil, je odšel nazaj, pogrebni sprevod pa naprej čez most na pokopališče, ki od tod ni več daleč strat). To mesto torej si je Mrak izbral za svoj pobeg.
Ko je transport dospel do tiste vzpetine in že krenil nanjo, se je moral ustaviti. Iz sredine dolge kolone se je namreč nekdo nenadoma odtrgal in kot blisk hitro šinil po globeli proti cerkvi. Stražarji so zavpili v en gla.,: »Stoj! Stoj!« — Mrak pa, so ugotovili, kakor da jih ni    slišal,   drvi    kar    naprej, s
podvojeno silo kot vihar, da mu je plašč frfotal po zraku. In ker se ni ustavil niti na tretji poziv vojakov, je oficir, vodja transporta, ukazal streljati za njim. Dva strela sta zgrešila, tretji pa ga je zadel v hrbet. Nesrečnik je zakrilil z rokami, se zazibal in omahnil na stopnice, ki vodijo k nedograjeni poljski cerkvi.
Ranjenca, komaj živega in nezavestnega, so malo kasneje odpeljali v vojaško bolnišnico, kjer je bila zaposlena sestra Vanda Kohanov-ska. Vojaka, ki sta ga pripeljala na dvokolesni arbi, sta povedala, kaj se je zgodilo. Kaj se je potem z njim zgodilo še isti dan in kaj so našli v njegovem nahrbtniku, pa že verno i/. Vandinega pripovedovanja.
Po eni uri pozornega branja Mrakovega dnevnika je sestra Vanda odprla vrata in kar s praga vprašala: »Ste že, pan Batko?« »Ze«.
»Kaj torej piše?« je vprašala in pristopila bliže k moji postelji.
»Zanimive, zelo zanimive stvari o vas in vašem možu,« sem odgovoril in malce počakal. »Ampak, sestra, zgodba je precej dolga in zamotana. V eni uri ne prideva do kraja.«
Nenadoma sem tO rekel, ker me ni bilo volja vpričo obeh Madžarov in Nemcev • razpravljati o nenavadni zgodbi, ki bi sestro Vando utegnila do solz ganiti. Razumela me je, kaj sem hotel povedati in me povabila, naj odidem za njo ven. Odvedla me je po dolgem hodniku v neko sobico, v kateri je bil telefon, mizica s stoloma in široka klop pri oknu.
»Izvolite sesti za mizo, pan Batko. Malo se boste pokrepčali, preden začnete govoriti,« je dejala in odprla majhno omarico v steni in postavila na mizo prigrizek, kos kruha, salamo, kislo kumarico in kozarec taškentske črnine. Je pač
katerih se bleščijo zlate in srebrne verižice, medaljoni in podobni ovrat-ni okraski. Kar vse prav okusno diči ženska oprsja in se kaj lepo podaja zdravim ličieam.« — Pa tudi moški nosijo skoro vedno, če je količkaj slovesno, v gumbnici kak cvet.
UPORNA VAS
Sloves gre Ricmanjem, vasici v dolinski občini, a že bliže tržaškemu mestnemu jedru. Vas, po laško »San Giuseppe della Chiusa«, leži v celoti na strmem bregu. Slovenska je in zavedna. Ze od nekdaj, ko se je v letih 1900-1909 z vsemi silami upirala krivičnim odlokom tržaškega škofa ter kočno raje izstopila iz rimsko-katoliške Cerkvi-. Brž nato je postala prva slovenska občina »svetega grškega obreda s staroslovenskim bogoslužjem«. Tržaški Slovenci pa so kar preprosto rekli: »Ricmanjci so prestopili v pravoslavje.«
Bil je to dogodek, ki je odmeval tudi izven meja Avstro-Ogrske. Vsi napredni Slovenci so podpirali uporno vas. Poroke in pogrebi so se opravljali po novih obredih. Civilne poroke in pogrebi so postali svojevrstna atrakcija, posebno za Trža-čane. Meščane pa tudi za druga radovedna zijala.
Seveda pa v bistvu ni šlo.za pre-
dobro vedela, da imajo okrevanci po preboleli malariji volčji apetit, ki ga jim uradna bolniška menza ne more povsem potešiti.
Ko sem torej prigrizek pospravil in ga žalil s sladko črnino, sem odprl Mrakov dnevnik in začel počasi prevajati od samega začetka. Tako je sestra hotela. »Vse podrobno, od konca do kraja, prosim.«
Do večerje sva prišla do kraja. Ni me motila, nič prekinjala z nepotrebnimi vprašanji, mirno je sedela pri mizi in me napeto poslušala. Saj je pisec sam vse jasno in natančno obrazložil, tako da ji ni bilo treba nič pojasnjevati. Zgodba jo je sicer močno ganila — to sem opazil med branjem — a solze ni potočila. To me je presenečalo.
In ko sem končal, sem jo vprašujoče pogledal, pričakujoč njene besede. Ni je dala takoj. Opazil sem, da se v njeni duši dogaja nekaj izrednega. Globoko je zajela sapo in bolečino svoje duše zlila v tožbo: »Pan Mrak je bil dober človek, pokopal je mojega moža na fronti, jaz pa sem njega v Taškent u pogubila . . .«
»Ne vi, ampak oficir, ki je ukazal streljati!« sem jo začuden prekinil. »Ni imel pravice to storiti. Prekršil je predpis mednarodne haa.ške konvencije.«
Nič ni odgovorila na to, zato ne vem, ali sem ji s svojo ugotovitvijo krivde pregnal iz duše mračno misel in neosnovane očitke vesti. Naslednji dan, ko sem zapuščal bolnišnico, se pa o tem nisva menila. Prijateljsko sva se poslovila in nisva se videla več.
Usoda me je čez nekaj dni odpeljala z novo odpravo ujetnikov v taborišče v Kata Kurban. Tam res ni bilo nič prida, kar jt oil slutil Mrak, toda obujati spomine na tisto Gladno stepo, ne kaže na tem mestu. Je poglavje zase, ki ne spada pod gornji naslov.
Franc Valjavec
RAZPIS
za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1977
Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka
objavlja
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF leta 1977
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1977 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socilističnega samoupravnega sistema in odnosov.
Upoštevani bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju.
Kandidate za podelitev priznanj lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter delovne organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani.
Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidati prejmejo priznanje OF za leto 1977. Rok za prijave je 31. marec 1977. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Predloge sprejema: Žirija za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Škofja Loka
stop iz katolištva v pravoslavje, pač pa za menjavo rimskega z grškim obredjem. Na to kaže poslanica »presvetlega vladike Križevačkega Julija Drobnobezkega« riemanjskim župljanom.'
»Vi ste ostali v pravi katoliški veri in ne dajte se z ničim od nje odvrniti in zavesti. Držite se jedinega duha v zvezi miru: Eno telo, eden duh.
eden Gospod, ena vera, eno kršče-nje.« Torej je šlo najbrž za staroka-tolištvo, ki odklanja le oblast rimskega papeža in njegovih škofov. Zal se moram v tej stvari opirati le na svoj spomin, kake literature o ric-manjskem uporu še nisem dobil v roke. Bom pa ob prvi priliki spet sam šel v to vas in še kaj poizvedel — če je kdo od sodobnikov še med živimi.
Tudi starejše Slovenke iz ti ' :•/,•<• bkolice a? rude postavijo v svojih lepih starih nošah    tudi štvt Ijeia i nedrjih.
O svoji krajevni skupnosti so nam povedali...
Godešič — Obisk v krajevni skupnosti Godešič, krajevni skupnosti, ki je v neposredni bližini Škofje Loke. ki vsak čas lahko postane Škofjeloško predmestje, je bil zares zanimiv. Zanimiv iz ver razlogov! Prvič zato, ker ga le malokdaj obiščemo, zato, ker je godešiška krajevna skupnost izredno delavna, ker je tu aktivno Športno društvo, mladinska organizacija, ker tu prebivalci stremijo /a napredkom na vseh področjih. Krajevna skupnost Godešič je zares delavna krajevna skupnost Vsi prebivalci so trdno povezani med seboj. Dosedanji uspehi kažejo na to. pa tudi nacrti za prihodnje! In kaj o tem prav i jo sami prebivalci krajevne skupnosti?
Judita More, zaposlena v Škofjeloški Jelovici:
»Doma sem iz Sovodnja v Poljanski dolini, pred približno enim letom pa sem se priselila na Godešič. Izredno dobro se počutim tu. Želim si le Se tesnejšega stika, tesnejSe povezave z domačini. Kaj najbolj pogreSamo? Prav gotovo vrtec. Sin Robert sicer resda že hodi v prvi razred in z njegovim varstvom posebnih težav nimamo, zato pa moram drugega »fanta« — Matjaža — vsako jutro peljati v vrtec na Trato. Kulturnega življenja trenutno niti ne pogreSamo. saj se .zanaSamo' na televizijo. Pa tudi s trgovino smo zadovoljni!«
Tone Bogataj, avtomehanik, doma iz Škofje Loke!
»Avtomehanično delavnico tule na GodeSiču imam že pet let. Imam edino tovrstno delavnico v kraju. Pri nas popravljamo predvsem .velike' kamione — ,merredesove' tovornjake. Kateri so največji uspehi krajevne skupnosti v preteklih letih'.' J a, dobili smo moderno cestno povezavo z Jeprce prek Reteč in GodeSiča do Škofje Loke. asfalt po krajevnih cestah in poteh, telefon . . . To je res veliko. Z domačini se odlično razumem. Zato pri vseh skupnih akcijah tudi rad pomagani.«
Marjan Krajnik, mesar pri K2K Kranj, doma z GodeSiča:
»Naša krajevna skupnost izredno hitro na predu)<■ šele v zadnicm času Zdaj se lahko pohvalimo z marsičem. Zal pa v preteklosti ni bilo tako No, moram pa pripomniti predvsem to, da nri nas primanjkuj« zemljišč za gradnjo »tano-varilskih hiš. Prav rad bi si /gradil hišo tu v domačem kraju, a žal za zdaj za to ni možnosti. Parcel ni! Povem naj tudi, da je ureditev prometa na glavni cesti skozi kraj .porazna'. Orne jitve hitrosti ni Zalo kajpada tudi nesreč ne manjka Dokaj zadovoljni pa smo z avtobusnimi zvezami Tudi /" moj prevoz, na ,šiht' v K ran | •
•GodeSiča h i si predvsem želimo, da bi do-, končno uredili glavno cesto, .prometno žilo', ki pelje sko/i vas K u jt i tu je iz meneča v mesec izredno veliko nesreč Postaviti bi bilo potrebno znake in omejiti hitrost. Asfaltno prevleko pa bi bilo seveda potrebno položiti še na nekatere vaške poti Lahko povem, da smo tudi mladinci na Godešjču dokaj aktivni. Pripravili smo že plesne vaje. posebno prireditev .plesni venček'.
Matjaž Šimič, dijak tehnične tekstilne Sole v Kranju, doma z GodeSiča:
Se več sodelovanja pa si želimo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju. Vsaj za vsak ples bi si želeli imeti zagotovljeno dvorano«
Peter Bobnar, »modelni« mizar, doma z GodeSiča:
»Po največjih dosežkih v zadnjem letu me sprašujete? Vodovod, asfalt in ureditev javne razsvetljave, morda pa še kaj. Veliko smo zgradili s prispevki nas samih. Plačujemo namreč samoprispevek in tudi prostovoljnih delovnih ur smo že veliko žrtvovali. Leta 1972 smo do naSega novega naselja položili asfalt. Trenutno pa bi si najbolj želeli na GodeSiču vrtec, Športno igrišče za mlade, kanalizacijo. Moram reči, da se naSi načrti tudi uresničujejo. Kajti z velikim zagonom delamo dalje. Z denarjem iz samoprispevka in ob pomoči od drugod bo mogoče še marsikaj postoriti.«
Marija
Karuza,
zaposlena
v Iskri Roteče,
doma z
GodeSiča:
»Za nas mlade predstavlja problem predvsem to, ker nimamo prostorov za svoje nemoteno delo. Pridobitev na G(xleSiču pa je v zadnjih letih zares veliko. To so predvsem telefon, javna razsvetljava, urejen odvoz smeti ter delno urejena kanalizacija. Treba bo tudi v prihodnje še marsikaj postoriti. Izredno aktivni v kraju so športniki, predvsem nogometaši, igralci namiznega tenisa in' strelci. In tudi pri mladinski organizaciji imamo kulturni odbor. Vsako leto ob novem letu pripravi le-ta za najmlajše posebno prireditev z obiskom dedka Mraza.«
Janez Starman, zaposlen v Litostroju, doma z GodeSiča:
»V zadnjem času je mogoče opaziti v naši krajevni skupnosti večjo aktivnost na vseh področjih, Predvsem bi lahko povedal nekaj več o športu v kraju. V športnem društvu .Kondor' imamo nogometni in namiznoteniški klub tolst relsko, sankaško in šahovsko sekcijo. Društvo ima trenutno I IH članov. To pa je za Godešič veliko. Seveda skrbimo tudi za rekreacijo; za skupne izlete v planine, za rekreacijsko drsanje \ in pripravo raznih športnih tekmovanj. Zal pa nimamo dvorane. Upamo, da bomo že v kratkem dobili vsaj manjši prostor. O tem se pogovarjamo z gasilci.«
Mirjana Hafner, učenka 7.razreda OŠ »Cvetko Golar« na Trati, doma z GodeSiča:
»Mislim, da smo v zadnjem času v krajevni skupnosti dosegli kar lepe uspehe. Seveda je bilo za to treba marsikaj žrtvovati. Brez plačevanja samoprispevka in tolikih prostovoljnih delovnih ur pa vsekakor ne bi šlo! Sama se predvsem ukvarjam s športom. Igram namizni tenis. Dekleta smo najboljše v občini, na gorenjskem pionirskem prvenstvu pa smo med ekipami zasedle peto mesto. Treniram drugo leto. Zal nimamo ustreznih prostorov za treninge. Tudi dramskih predstav zato, ker ni dvorane, ne moremo imeti. Zanimanje za razne kulturne prireditve pa je pri nas veliko.«
Besedilo: J, Govekar Slike: F. Perdan
Načrti do 1980. leta
... Za domačine naj se zagotovi vsaj toliko zazidljivih lokacij, kot je bilo na novo zgrajenih stanovanjskih hiš v preteklem 20-letnem obodbju (55), saj število prebivalcev Godešiča stalno narašča, še bolj pa bo, če se bo industrijsko območje razširilo na območje krajevne skupnosti Godešič.
... Urediti bo treba kanalizacijo, kajti sedaj poteka skozi vas vaška kanalizacija, v katero pa je vključenih le nekaj hiš. V najkrajšem času bo treba izdelati greznico ali pa kanalizacijo podaljšati v potok pod vasjo.
... V okviru zazidalnih površin bo treba določiti mesto za gradnjo novega športnega igrišča, saj sedanja igrišča ne ustrezajo potrebam vaščanov. Predvidena sredstva naj bi se zbrala delno iz dejavnosti SD Kondor, delno pa s prispevki občinske SIS za telesno kulturo.
... Predvideno je asfaltiranje krajevnih in vaških potov v skupni dolžini 2780 m. Sredstva za asfaltiranje nameravajo pridobiti iz krajevnega samoprispevka, iz dotacij skupščine občine Škofja Loka, iz prispevkov delovnih organizacij in iz sredstev KS in ostalih organizacij.
...Iz teh sredstev nameravajo obnoviti in povečati tudi javno razsvetljavo, saj je danes na območju krajevne skupnosti le osem svetilk.
. . . Potrebna je obnovitev in povečanje trgovine, ki je zaradi porasta števila prebivalcev postala premajhna in je slabo založena. Letos morajo biti izdelani načrti za razširitev, prihodnje leto pa naj bi se gradnja začela. Investicijo bo prevzelo trgovsko podjetje Veletrgovina Loka. H. J.
Kje otroški vrtec
Gradnjo otroškega vrtca na GodeSiču vključuje družbeni plan občine Škofja Loka in plan razvoja vasi GodeSič od 1975— 1980. Krajevna skupnost je bila pripravljena odstopiti za otroSki vrtec sedanjo montažno hišo.
V petek, 11. februarja, pa je oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Škofja Loka organiziral komisijski ogled objekta. Na ogled je povabil predstavnike občinske Skupnosti otroškega varstva, Urbanističnega zavoda, Lokainvesta. Tehnika - TOZD Projektivni biro, sanitarnega in požarnega inSpektorja občinske skupščine ter predsednika krajevne skupnosti.
Po ogledu so se člani komisije dogovorili da objekt ni primeren za preureditev v otroSki vrtec. IzvrSnemu svetu skupščine občine Škofja Loka so predlagali, naj določi novo lokacijo za gradnjo vrtca in sicer čim bliže središču vasi. H. J.
Obisk v krajevni skupnosti Godešič
Moč volje in vzajemnosti
Med tuste krajevne skupnosti, ki na svojem območju nimajo industrijskih objektov in organizacij združenega dela in ki tako ne morejo računati na sodelovanje in pomoč drugih, sodi tudi majhna krajevna skupnost Godešič. V primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi, velikimi in že skoraj prevelikimi, je prav neznatna in prav nepomembna bi se zdela, ko ne bi dosegla že toliko zavidljivih uspehov, da z njimi lahko stopi v korak s katerokoli drugo krajevno skupnostjo; še toliko bolj bo v ospredju, ker s skromnimi sredstvi dokazuje, da moč volje, aktivnosti, pripravljenosti in vzajemnosti med občani rodi številne uspehe.
Sama krajevna skupnost je v preteklem obdobju sicer bila deležna nekaj družbene skrbi in je dobila nekaj denarja, kar pa ni zadostovalo za številne želje in potrebe, zato so se občani odločili za samoprispevek. Ko pa so izdelali srednjeročni načrt razvoja — skrbno, natančno in pretehtano — so znova ugotovili, da ga nikakor ne bodo mogli uresničiti, če ne bo v okviru občine več resnosti in doslednosti pri solidarnem prelivanju sredstev za manj razvite krajevne skupnosti oziroma za tiste, ki nimajo možnosti, da bi jim ob raznih akcijah priskočile na pomoč organizacije združenega dela. Medtem ko organizacije združenega dela v Ljubljani (ki zaposlujejo prebivalce Godešiča), redno nakazujejo sredstva za delo godešiške krajevne skupnosti, so organizacije združenega dela v škofjeloški občini neresne in denarja sploh' ne namenjajo. Prav gotovo bi morali sami delavci, vaščani Godešiča, povzdigniti glas in v svojih delovnih kolektivih zahtevati, da se uresničuje samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti.
Brez problemov in težav krajevna skupnost Godešič ni: ^trgovina, zgrajena pred leti, ne ustreza več; na asfalt čaka še precej vaških poti; javna razsvetljava je dotrajana; urediti bo potrebno kanalizacijo ter poskrbeti za boljšo avtobusno postajo. Razen tega je še kako potrebna in pomembna izgradnja novega vrtca, usodno za nadaljnji razvoj pa je pomanjkanje zazidljivih površin. Vaščani so ob teh in ostalih problemih nenehno prisotni, tare jih skrb za razvoj kraja, pristna in živa skrb, ki se izraža na zborih občanov, pri delu družbenopolitičnih organizacij, pri delu same krajevne skupnosti.
• Čeprav je zanje še kako pereče pomanjkanje denarja, ki bi ga morali dobiti, je obenem nadvse pomembno, da so se že vživeli v smisel in pomen samoupravne organiziranosti krajevne skupnosti, v delovanje delegatskega sistema. V okviru krajevne konference SZDL so si enotni v tem, da nadaljnjih uspehov in napredka brez sodelovanja kar najširšega kroga vaščanov ni pričakovati; se strinjajo s tem, da bo kar najhitreje treba ustanoviti osnovno organizacijo ZK, saj dosedanja oblika delovanja komunistov v okviru osnovne organizacije na Trati nikakor ni ustrezna; si prizadevajo za to, da bi v delo družbenopolitičnih organizacij zares vključili kar največ občanov.
Vendar pa je tudi sedanja družbenopolitična aktivnost vredna vse pohvale: ko organizirajo razna predavanja, prireditve, seminarje, zbore občanov, prostori ne ostajajo prazni. Vaščani Godešiča prihajajo in z zanimanjem slede, so seznanjeni in vsak po svoje aktivni v krajevni skupnosti.
Ko bi bilo le več takšnih krajevnih skupnosti, v katerih bi bil povsem prepričan, da se nisi pogovarjal le s peščico aktivnih in odgovornih delavcev krajevne skupnosti, da bi po obisku odhajal v veri, da je krajevna skupnost resnično in dosledno samoupravno organizirana in resnično pomeni skupnost, v kateri uresničujejo svoje potrebe in interese vsi prebivalci. Le kaj bi te o tem lahko bolj prepričalo kot to, da smo po sestanku s predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij komaj našli izhod med številnimi krajani, mladimi in starimi, ki so prišli na predavanje o — splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti.
D.Sedej
Aktiven vsak osmi krajan
Krajevna skupnost Godešič trenutno .šteje 524 prebivalcev. V industriji in drugih organizacijah je zaposlenih 200 ljudi. Število prebivalstva je v zadnjih dvajsetih letih hitro naraščalo, saj je še leta 1955 vas imela 399 ljudi, od katerih jih je bilo 134 zaposlenih v delovnih in drugih organizacijah.
Zanimivo je, da je vsak osmi Godešičan aktiven v eni od vaških družbenopolitičnih organizacij oziroma društev. Delo le-teh pa je izredno pestro.
Tako šteje organizacija ZB NOB 39 članov. Kot priznanje za svoje delo so pred leti dobili tudi zlato plaketo občinske skupščine Škofja Loka. Enkrat na leto se vsi nekdanji borci srečajo na družabnem večeru. Zelo dobro sodelujejo z mladimi. Zanje imajo v načrtu nekaj predavanj in izletov v partizanske kraje, da bi se mladi na ta način seznanili z začetki vstaje v domači vasi in z vlogo sovaščanov med NOB.
Pred dvema letoma so v krajevni skupnosti ustanovili odbor za SLO, v katerega spada tudi štab civilne zaščite, zajema pa naslednje odbore: za gospodarstvo in preskrbo, za narodno zaščito, za propagando, za socialno delo, za prvo pomoč in za gasilstvo, medtem ko nameravajo v kratkem ustanoviti še odbor za družbeno samozaščito. Sprejeli so vojni plan, ki določa naloge za vsak odbor posebej. V splošni ljudski odpor so vključeni vsi krajani, ki niso vojaški obvezniki  oziroma  niso razporejeni
Čista
vas
Skoraj začudeno smo gledali, ko so nam vaščani G<xlešiča nekako ponosno povedali, da smeti po vasi in okrog nje sploh ni. Ze dve leti je namreč od tega, kar so začeli sami skrbeti za (xlvoz odpadkov. Takrat so tudi opravili več očiščevalnih akcij, predvsem mladina, in »ukinili« vsa divja smetišča. Za odvoz smeti vsak krajan plača 150 STARIH dinarjev na mesec, tisti iz oddaljenejših domov pa so celo oproščeni prispevka, vendar morajo odpadke sami pripeljati na določena mesta. Kaže, da so vaščani vzeli hudimano zares tisti pregovor, ki pravi: pomagaj si sam, če ti drug ne!       H. j.
drugje. Lani so izvedli prvo akcijo,, ki je zelo dobro uspela. Pohvalijo se lahko s pomembnim priznanjem, ki jim ga je dodelil republiški sekretariat za narodno obrambo. Sedaj pripravljajo reorganizacijo po novem zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, so pa tudi eni prvih, ki so že podpisali sporazum o sodelovanju z vsemi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Pomembno pa je tudi gasilsko društvo, ki šteje 74 članov, od teh je kar 40 aktivnih. Imajo tri gasilske desetine: člansko, mladinsko in pionirsko. So zadovoljivo opremljeni, lani pa so si uredili tudi prostor za hrambo opreme. Želijo si v svoje vrste pritegniti še več mladine.
Odbor RK je bil ustanovljen šele pred tremi meseci in šteje 205 članov. Pred novim letom so pripravili srečanje za 80-letnike in jih obdarili. Prepričani pa smo, da bomo o delu odbora še mnogo slišali.
Predstavnika mladinske organizacije na sestanku žal ni bilo, vendar smo na račun mladih vseeno slišali precej pohval. Mladi so povezani z vsemi organizacijami v krajevni skupnosti in radi sodelujejo pri vseh skupnih akcijah. Pogrešajo pa finančne pomoči, saj so brez denarja in popolnoma prepuščeni sami sebi in lastnemu delu.
Ena najbolj množičnih organizacij na GodeSiču pa je športno društvo Kondor, ustanovljeno 1968. leta. Vanj je vključenih okrog 130 vaščanov, torej kar ena petina vseh prebivalcev 'krajevne skupnosti. Imajo nogometno, strelsko, namiznoteniško, šahovsko in sankaško sekcijo, katerih predstavniki tekmujejo v občinskih in celo gorenjskih ligah. Aktivni pa so tudi drugače; pri vzdrževanju športnih objektov vsako leto opravijo veliko ur prostovoljnega dela.
Kulturnoumetniško društvo je dvajset let po vojni imelo aktivno igralsko skupino. Nato pa so domove »preplavili« televizorji in zanimanje za kulturno udejstvovanje je nekako zamrlo. Navzoči pa so še vedno pri vsaki proslavi pomembnih praznikov in na drugih prireditvah. Pesti jih predvsem pomanjkanje finančnih sredstev, da bi njihovo delo lahko na novo zaživelo, kajti zadnje čase se spet kažejo potrebe po kulturnem življenju na vasi.
H. Jelovčan
Obiskali smo krajevno skupnost Godešič, kjer so nas predstavniki krajevne skupnosti, predstav niki družbenopolitičnih organizacij in drugi krajani seznanili s problemi, težavami in uspehi te male, a aktivne krajevne skupnosti v škofjeloški občini. — Foto: F. Perdan
Torek, 22. februarja 1977
Glas — 13. stran
e ivalci krajevne skupnosti Godešič so pred leti dobili trgovino, kije danes založena, vendar si prizadevajo, da bi v naslednjih letih trgovino % mli in tako omogočili pestrejšo oskrbo vaščanom. Foto: F. Perdan
fjf&ednik sveta krajevne skupnosti A lojz Igličar
V slogi je moč
Prebivalci krajevne skupnosti Godešič so res složni in podjetni. To kaže med drugim že kratek pregled njihovega dela v 20-let-nem obdobju: od 1955. do 1975. leta.
V tem času so predvsem s svojim denarjem in prostovoljnim delom ter ob delni pomoči skupščine občine Škofja Loka uspešno izvedli nekaj pomembnih akcij: tako so 1959. leta dobili vodovod, nato trgovino in družbene prostore, postavili so spomenik padlim borcem in internirancem iz NOB. Pomembna pridobitev za kraj je bilo tudi avtobusno postajališče, kanalizacija, javna razsvetljava, montažni rekreacijski objekt in še bi lahko naštevali. Pohvale pa krajanom veljajo še toliko bolj, saj na njihovem območju ni niti ene organizacije združenega dela, od katere bi lahko pričakovali finančno pomoč.
1974. leta so v krajevni skupnosti izvedli volitve in se organizirali po novi ustavi. Naslednje leto so se na referendumu odločili za samoprispevek. Dobro se namreč zavedajo, da edino s sredstvi, pridobljenimi na ta način, lahko ^lresničijo vrsto nalog.       H. J.
Kmetijstvo
Danes se na GodeSiču bavi s kmetijstvom le 51 prebivalcev, skupaj s kmečkimi upokojenci. Še leta 1955 jih je bilo sto. Vzroki za tako občuten upad števila kmetijskih proizvajalcev so- večinoma v tem, ker so bili takrat pogoji za kmetovanje izredno slabi; pa tudi družba ni bila dovolj zavzeta za razvoj zasebnih kmetijskih gospodarstev. Kmetje niso imeli možnosti najeti posojila pod ugodnimi pogoji, tako da bi opremili gospodarstva s kmetijsko mehanizacijo. Po drugi strani pa se je naglo razvijala industrija v občini, ki je pritegnila tudi ljudi, ki so se trudili z obdelovanjem zemlje.
Sedaj imajo kmetje skupaj 125,57 ha obdelovalne zemlje. S kmetijsko mehanizacijo so dobro opremljeni, saj pride na primer en traktor na 5,23 ha obdelovalne površine. Posvetili so se predvsem vzreji živine in pridobivanju mleka. Živinoreja je v zadnjih letih porasla kar za okrog 200 odstotkov.
Ze sedem let pa uspešno deluje tudi strojna skupnost, ki so jo ustanovili med prvimi v Sloveniji. Godešič je edini kraj v škofjeloški občini, kjer kmetje v sodelovanju s kmetijsko zadrugo še gojijo semenski krompir. Lani so ga na ta način pridelali kar 300-1 on.
Sodelovanje s kmetijsko zadrugo je vzorno na vseh področjih. Tako kooperanti lahko najamejo pri kmetijski zadrugi tudi srednjeročne, kratkoročne in kooperantske kredite, ki jim jih zadruga odobrava z regresiranimi obrestmi. H. J.
V pogovoru so sodelovali: predsednik sveta KS Alojz Igličar, predsednik zbora delegatov Leopold Križaj, podpredsednik zbora delegatov Franc Križaj, predsednik KUD Jože Rant, predsednica RK Anica Križaj, predsednik (II) Stane Bertoncelj, predsednik SI) Kondor Janez Starman, predsednik SZDL Drago Hafner, predsednik ZB NOV Filip Rant, tajnik sveta KS Janko Bertoncelj, podpredsednik sveta KS Andrej Jenko in član sveta KS Alojz Knific.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja
SKUPŠČINE OBČINE JESENICE
razpisuje delovno mesto:
občinskega sodnika za prekrške na Jesenicah
Razpisni pogoji:
Razpisni pogoji so določeni v Zakonu o prekrških (Ur. list SRS št. 7-31/73) in je za občinskega sodnika za prekrške lahko izvoljen:
*• a) diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom ali izpitom sodnika za prekrške;
b) lahko tudi brez izpitov s pogojem, da ima najmanj eno leto pravne prakse in da v dveh letih po izvolitvi opravi enega od predpisanih izpitov. Ce izpita v tem roku ne opravi, mu preneha funkcija sodnika za prekrške;
2- a) diplomant višje pravne ali upravne šole, ki ima pet let pravne ali upravne prakse in izpit za sodnika za prekrške; b) lahko tudi brez izpita za sodnika za prekrške — s pogojem, da v dveh letih po izvolitvi ta izpit opravi. Ce izpita v tem roku ne opravi, mu preneha funkcija sodnika za prekrške.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne Pogoje za sprejem na delo in imeti moralnopolitične kvalitete za opravljanje funkcije sodnika za prekrške.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice v 15 dneh po objavi razpisa.
NARODNI PARKI SEVERNE AMERIKE
KRANJ — Jutri, 23. februarja, ob 19. uri bo v delavskem domu v Kranju predavanje znane akademske slikarke Alenke Gerlovič o narodnih parkih severne Amerike. Slikarka je leta 1974 obiskala zahodni del severne Amerike in za predavanje pripravila okrog 200 barvnih diapozitivov. Posnela jih je v divjini severne Amerike, ki so jo oblikovali erozija, vulkani in drugi geološki pojavi. Gledalci in poslušalci bodo spoznali pokrajino Dekote, YelIowstonski narodni park, park G ran Tetous, Brice Canvon itd. Predavanje ho pokazalo značilno nasprotje Združenih držav: stometrske nebotičnike in divjo prirodo, kjer so komajda opazni sledovi človekovih posegov.
M. H.
telje. Najvcstnejši bodo sprejeti med alpiniste-pripravnike. Kdor še ni dopolnil 1H let, se mora izkazati s potrdilom staršev o dovoliti vključitve med alpiniste. Udeležencem plezalne in alipinistične lole j« prvi predaval predsednik 1*1) Kranj Franci Kkar. Govoril je o planinstvu in njegovi organiziranosti. Dober obisk šole potrjuje, da nc v Kranju ni bati za alpinistični naraščuj, iz katerega bodo sčasoma izšli tudi člani gorske reševalne službe. -jk
Takole se je v petek, 18. februarja, opoldne v Radovljici zagozdil tovornjak, ki je bil naložen z deskami oziroma ladijskim podom. Tovor je peljal z žage na Lancovem skozi Radovljico. Tudi ta primer kaže, kako potrebna je obvozna cesta za Radovljico. — F. Debeljak
V KRANJU ALPINISTIČNA ŠOLA
KRANJ — V četrtek, 17. februarja, se je začela v Kranju plezalna in alpinistična šola za začetnike, ki jo vodita alpinista Matjaž Dolenc in Dušan Moštrokol. Za zdaj obiskuje šolo 15 planincev, vendar ie organizator šole voljan sprejeti še nove sluša-
Medtem ko je zadnje deževje pobralo večino snega v nižjih predelih, so gozdovi na Pokljuki še vedno pokriti z debelo snežno odejo. Domačini jo s pridom uporabljajo za spravilo hlodovine iz notranjosti gozdov v bližino poti, od koder jo bodo kasneje spravili v dolino. — Foto: B. Malovrh
KARNEVALI *77 NA SLOVENSKEM!
Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani zbira med drugim popolno dokumentacijo pustovanja-karnevalov po slovenskih mestih, trgih in vaseh v preteklosti in letošnjem letu: lepake, pustne časopise, fotografije, besedila satiričnih govorov, besedila sodb nad Pustom-Kurentom, značke ipd. Prireditelje naproša, da po en primer takšnega letošnjega (ali tudi starejšega) gradiva pošljejo Inštitutu za njegove zbirke ali mu ga proti povračilu stroškov posodijo, da ga prekopira in nato vrne. Na željo pride predstavnik Inštituta gradivo ogledat. Posebej so vabljeni k sodelovanju tudi amaterski in poklicni fotografi (možnost odkupa odbranih posnetkov). Pošiljke, ponudbe in dopise prosimo na naslov: Inštitut za slovensko narodopisje SAZU, Novi trg 3, p. p. 324, 61001 Ljubljana.
Janez Globočnik, predsednik turističnega društva Cerklje: »Tudi na letošnji razstavi bo nekaj novosti. S še večjo enotnostjo pa bomo dosegli še boljše rezultate.«
Cerklje — V torek zvečer, 15. februarja, je bil v osnovni šoli Davorin Jenko občni zbor Turističnega društva Cerklje, ki se ga je udeležilo blizu 250 članov, gospodinj in ljubiteljev cvetja, prisostvovali pa so mu tudi številni gostje in predstavniki Turistične zveze Slovenije, Gorenjske, predstavniki sosednjih turističnih društev in družbenopolitičnih organizacij cerkljanskega območja.
O delavnosti Turističnega društva Cerklje v preteklem letu je poročal Janez Globočnik, predsednik TD Cerklje. Omenil je le glavne prireditve in akcije, ki so se zvrstile v preteklem letu v okviru turističnega društva Cerklje. Tako so v mesecu marcu organizirali tekmovanje v veleslalomu, katerega so se udeležili tudi predstavniki sosednjih turističnih društev. Kmalu za tem so organizirali očiščevalno akcijo »v dolini« in na pobočju Krvavca. Med sedmimi krajevnimi skupnostmi cerkljanskega območja so razpisali tekmovanje za čim lepšo ureditev vasi, nagrado turističnega društva Cerklje pa je prejela krajevna skupnost Poženik. Na pobudo Turističnega društva Cerklje pa so se v olepšavo kraja dokaj uspešno vključili tudi prebivalci KS Naklo in v Cerkljah upajo, da bo sodelovanje med turističnima društvoma postalo tradicionalno.
Alpinistične novice
NOVICE IZ TRŽIČA
,r>. februarja sta Zeljko Perko in Iztok Tomazin v osmih urah opravila prvenstven timski vzpon prek SZ raza Storžiča (letna (Mena IV, IV+ , višina smeri 280 m). Razmere v steni so bile slabe, presenetila ju je močna od juga
Dva dni prej pa je Iztok Tomazin opravil prvenstveni vzpon v S steni Begunjščice — Smer ob zajedi. Višina smeri je 450 m, ocena III — IV, 40 do .r>.r> stopinj.
5. in (>. februarja je bil v Domu pod Stor-žičem zimski alpinistični tečaj AO Tržič. Predavala sta Zvone Korenčan — o tehniki varovanja in plezanja pozimi ter Zeljko Perko o plazovih. Načrtovani vzponi s tečajniki v Storžiču so odpadli zaradi slabega vremena in neugodnih razmer.
PASTIRSKA SMER V RATITOVCU
25. januarja sta člana AO Škofja Loka Tone Hiršenfelder in Franci Lan-gerholc opravila prvo zimsko ponovitev Pastirske smeri v J steni Ratitovca. Stena je visoka približno 200 m, zanjo pa sta potrebovala šest ur in pol, ocena IV, V — eno mesto V Al. Stena je bila kopna, le tridesetmetrski kamin je bil poledenel.
17. februarja se je v Škofji Loki začela plezalna šola. Predavanja bodo bo četrtkih.
Priznanje TD Cerklje
Posebno skrb pa so posvetili 10.jubilejni razstavi cvetja in lovstva, ki jo vsako leto prirejajo ob Dnevu borca. Na razstavi med drugimi zelo uspešno sodelujeta Lovska družina in gospodinje.
50 nagrad je podelila komisija za ocenjevanje vrtov in balkonov v sedmih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja, parkovni prostori okrog osnovne šole Davorin Jenko pa so eni od najbolj urejenih na Gorenjskem. V letošnjem letu bodo izdali tudi razglednico Cerkelj z okolico. Še tesneje pa nameravajo poglobiti sodelovanje s Hortikulturno zvezo iz Kranja, s sosednjimi Turističnimi društvi pa navezati stike za tekmovanje »Uredimo naše okolje.«
Tajnik Turistične zveze Slovenije Boris Matajec je izročil visoko priznanje Turistične zveze Slovenije prebivalcem in Turističnemu društvu Cerklje za doseženo drugo mesto v tekmovanju za najbolj prizadeven kraj v Sloveniji. Pripadla jim je tudi denarna nagrada v višini 2000 dinarjev. To priznanje so dobili za urejenost kraja, za marljivost, pridnost in uspešnost organiziranja.
Tudi za letos so sprejeli bogat program dela, med prireditvami pa velja omeniti v marcu veleslalom na Krvavcu, v aprilu in maju očiščevalni akciji po naseljih oziroma na pobočjih Krvavca. V juniju bo tek-
movanje med sosednjimi turističnimi društvi pod naslovom »('redimo naše okolje« in pomladni dan na Krvavcu. V juliju bo enajsta razstava cvetja in lovstva ter ocenjevanje vrtov in balkonov ter v septembru Planšarski dan na Krvavcu v sodelovanju s KO ZB Cerklje. Na kraju so si z zanimanjem ogledali dva polurna filma, ki govorita o lepotah Cerkelj in okolice ter o 10. jubilejni razstavi cvetja in lovstva, ki jih je posnel Miha Kern.
Popravek
V razgovoru z zlatoporočen-cema Katarino in Janezom Škofi-cem z Brega pri Žirovnici, ki je bil objavljen v zadnji številki Glasa 18. februarja, smo zapisali, da sta zlatoporočenca darilo predsednika jeseniške občinske skupščine namenila socialnemu skrbstvu občine Jesenice. Včeraj sta nam pismeno sporočila nenamerno pomoto v izjavi glede darila, ki ga nista namenila socialnemu skrbstvu, temveč sta znesek prispevala za nakup aparata,za odkrivanje raka. Za pomoto se opravičujeta!
ŽIRI — Žiri so v lanski jeseni končno le dobile dolgo obljubljano, težko pričakovano in zares prepotrebno moderno telovadnico. Po mnenju tistih, ki so jo že videli, je ena najlepših v Sloveniji. Tudi domačini so ponosni nanjo in niti malo jim ni žal, da so kot posamezniki ali prek delovnih kolektivov prispevali kar lep del., denarja za njeno gradnjo. V telovadnici imajo zdaj od zgodnjih dopoldanskih ur do sredine popoldneva pouk učenci domače osnovne šole, nato so približno dve uri namenjeni njeni prostori za delo posameznih krožkov, približno ob šestih pa telovadnica .sprejme' člane žirovskih športnih klubov in člane delovnih organizacij iz kraja, tistih, ki si zaželijo rekreacije. Za rekreacijo članov delovnih kolektivov je tedensko namenjenih trinajst ur, vadbo pa usmerja TVD Partizan iz Žirov, Treba je pripomniti, da bo obisk na urah rekreacije v novi moderni žirovski telovadnici najbrž v prihodnje še večji, če bo delo bolj načrtno, kvalitetno in, da bo z možnostmi tovrstnega športnega udejstvovanja seznanjenih še več domačinov. Zaradi velikega zanimanja se tako telovadnica izprazni zvečer šele malo pred enajsto uro. Sicer pa je treba povedati, da imajo poleg »rekreativcev« redne treninge v novem žirovskem »športnem središču« tudi člani košarkarskega kluba Kladivar, zaradi velikega zanimanja in uspehov imajo košarkarji največ ur treninga, nogometnega kluba Alpina, smučarskega skakalnega kluba Žiri ter cicibani TVD Partizan Žiri. Poleg tega imajo v mali telovadnici treninge judoisti, karateisti in igralci namiznega tenisa ter člani šolskih krožkov, v kleti pa vadijo strelci. Sobotni in nedeljski dopoldnevi so kajpada namenjeni za razna tekmovanja, kijih zdaj v Žireh res ne manjka. Telovadnica je torej praktično zasedena od zgodnjega dopoldneva do poznih večernih ur. Opremljena je, potrebne so le še manjše izboljšave. Tribune, ki jih pravkar urejajo, sprejmejo približno 500 gledalcev, v telovadnici pa se poleg 700 otrok žirovske šole tedensko zvrsti še najmanj 200 drugih športnikov in »rekreativcev«. Obeta pa se še večja množičnost. (—J. Govekar) — Foto: F. Perdan
mali oglasi • mali oglasi
Kranj
ima v svoji trgovini PRI KRANJCU, Cankarjeva 1
veliko izbiro tkanin
za ženske pomladanske
in letne obleke
v širinah 90 in 140 cm po IZREDNO UGOTJNIH CENAH od 40,70 din dalje Najnovejši MODERN
vzorci
prodam
Prodam dve mladi KRAVI, ki bosta tretjič telili. Zaje, Valburga 15, Smlednik 1153
Ugodno naprodaj DNEVNA SOBA: dvodelna omara, enodelna omara z vetrino, 3 fotelji in mizica. Sok-lič, Sorlijeva 3, Kranj, telefon 24-588 od 15. ure dalje 1154
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Leše 24, Tržič 1155
Prodam večjo količino MODE-LARCA. Plevel Jože, Trata 9, Cerklje 1156
Prodam hladilno OMARO 1000-li-trov in hladilno VITRINO - delikatesno, primerno za slaščičarje in mesarje. Kržišnik, Frankovo naselje 70, Škofja Loka 1157
Prodam KRAVO za v skrinjo. Praše 7, K ran j 1158
Prodam PRAŠIČA za zakol. Trboje79 1159
Prodam motorno ročno KOSILNICO moto benasi. Jagodic, Breg 19, Komenda, tel. 064-841-059 1160
Prodam SENO in OTAVO. Janez Oblak, Hrib pri Zmincu 6, Škofja Loka 1161
°rodam OBRACANIK na konjsko   vprego   in   seme LUCERNE
Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združene podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava liata: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 61500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
DETELJE, 1 kubik mecesnovih PLOHOV 10 mm debeline. Cerklje 31 1162
Prodam večjo količino REPE. Grad 43, Cerklje 1163
Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo (Ultra estera) in motorjem. Vopovlje 16, Cerklje  1164
Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA in 1000 kg jedilnega KROMPIRJA igor. Knafelj, Sp. otok 19, Radovljica 1165
Barvni TELEVIZOR prodam ali menjam za rabljen avto. Albin, Ljubljanska 30, Radovljica        1166
Poceni prodam dva, skoraj nova POLKAVCA. Košir Ivanka, Ko-vor 74, Tržič 1167
Prodam KAVČ, tri FOTELJE, MIZICO in PREPROGO 200x300. Bašar Miro, Ješetova 16 c, Kranj
1168
Ugodno prodam letni in zimski ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen, primeren za prevoz turistov. Ogled možen vsak dan. Kersnik Franc, Gozd Martuljk 3 1169
Prodam okroglo mrežasto STAJICO in CICCO STOLČEK. Modrijan, Kebetova 18, tel. 21-577       1170
Prodam brejo TEL1CO. Smlednik 59 1171
Prodam rumeno KORENJE. Zab-nica 16 1197
vozila
SPAĆKA, letnik 1975, prodam. Peternelj Tomaž, Kuratova 8, Kranj
MOPED 15 SL, letnik 1975, prodam. Registriran do avgusta. Va-ljavec Janez, Možnje 36, Radovljica
1172
Prodam dobro ohranjen MENJALNIK za zastavo 750. Močnik, Ambrož 1, Cerklje 1173
Prodam ZASTAVO 850, letnik 1970. Naklo 6 1174
Kupim dobro ohranjen VW 1200. Gašperšič Leon, K ropa 95 1175
Prodam LADO, letnik 1971. Ba-kovnik Jože, Visoko 98 1176
dežurni veterinarji
Od 25. februarja do 4. marca 1977:
Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj;
Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka;
Plestenjak Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, 'telefon 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
Sporočamo žalostno vest, da nas je sredi neumornega dela nepričakovano zapustil
VRH FRANC
vodja tehnične trgovine v Ljubljani, bivši poslovodja" blagovnice »Astra« Kranj
Do pogreba leži v mrliški vežici na Žalah v Ljubljani. Ohranili ga bomo v trajnem spominu kot dobrega tovariša. Kolektiv blagovnice »Astra« Kranj
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE SLOGA KRANJ
vabi kmečke žene na predavanje O PROBLEMIH IZ PORODNIŠTVA IN ŽENSKIH BOLEZNI, KI VAS ZANIMAJO
Predavanje bo v zadružnem domu PRIMSKOVO, Jezerska c. 41, v torek, 1. marca 1977, ob 15. uri.
Predaval bo PAJNTAR DR. MARJAN. VABLJENE
	Hotel BOR
	Preddvor
•	pustni torek
•	veselo pustovanje
•	lepe nagrade za
	najboljše maske
	Vabljeni
Ugodno prodam AMI 8, letnik 1973. Dr. Tancer Dušan, Zdravstveni dom Bled 1177
Prodam PRINCA 1000 in 1100 po delih. Veingerlova 4, Šenčur       1178
Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, registriran do leta 1978. Zamlen Ivan, Brezje 37 pri Tržiču. Ogled v petek. 1179
Prodam TRAKTOR ZETOR 1125. Zg. Besnica 14 1180
Prodam dobro ohranjeno KATR-CO. Grilc Vinko, Tenetiše 22, Golnik 1181
Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1968. Zupan Slavko, c. Staneta Žagarja 8, Kranj
kupim
Kupim smrekove PLOHE 5 cm. V poštev pridejo samo lepi in suhi. Bratun, mizar, c. na Rupo 15, Ko-krica 1182
Kupim javorjeve, lipove, jelšove in brezove HLODE premera nad 30 cm. Ipavec, Mengeš, Gorenjska 10, tel. 72-093 1183
Sovodnju 37. Informacije vsak dan: More Ana, Trebija 26, Gorenja vas
1189
Prodam TRAVNIK na Kokrici. Ponudbe pod »Travnik« 1111
V Kranju ali okolici vzamem v najem PROSTOR, 15 do 20 kv. m, za mirno obrt s trofaznim tokom. Naslov v oglasnem oddelku. 1112
ZAMENJAM družbeno dvosobno STANOVANJE na Zlatem polju za trosobno. Dogovor — zamenjava. Naslov v oglasnem oddelku. 1190
PROSTOR za kovinsko obrt najamem ali kupim v Kranju ali Škofji Loki. Ponudbe pod »Čimprej« 1191
zaposlitve
Iščem INŠTRUKTORJA za francoščino za 1. razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku. 1115
Zdravniška družina v Kranju išče dobro žensko za pomoč v GOSPODINJSTVU in družbo starejši osebi. Pišite v oglasni oddelek pod šifro »Kranj« 1118
Takoj zaposlimo ADMINISTRA-TORKO za 4 ure dnevno v dopoldanskem času. Vzgojni zavod Frana Milčinskega v Smledniku, telefon 71-163 1192
V dopoldansko VARSTVO sprejmem dva mala otroka. Perko, Mlekarska ul. 9, Cirče, Kranj 1193
prireditve
Pridite na veselo PUSTOVANJE, ki bo v vseh prostorih doma PARTIZAN LJUBNO na pustni torek (danes) ob 19. uri. Za ples vam bo igral ansambel MANUAL. Najboljše maske bodo nagrajene! Stregli bomo liubenske domače krofe! Vabljeni 1194
obvestila
EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 1195
POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 1196
stanovanja
Oddam ogrevano SOBO s posebnim vhodom, študentu, uslužbencu. N aslov v oglasnem oddelku.       1184
V Kranju ali okolici kupim GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod »Gotovina«
1185
Mlad zakonski par (domačina) nujno potrebuje STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici. Mlakar, Frankovo naselje 73, Škofja Loka 1186
V Kranju oddam 8 LEŽIŠČ, poceni s posebnim vhodom. To so: dve sobi, 1 dnevni prostor in WC s kopalnico. Prednost imajo samo va-jenke — študentke ali vajenci — študenti. Informacije ob delavnikih od 16. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 1187
Tričlanska družina išče kakršnokoli STANOVANJE, lahko samo večja soba. Ponudbe po »Nujno«-
1188
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice in prababice
Frančiške Palovšnik
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, darovalcem cvetja ter kolektivom. Zahvala g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter brat in sestra.
Slatna 3, Begunje, 21. februarja 1977
posesti
Prodam starejšo HIŠO, z gozdom, skupaj  3  ha   ob  glavni  cesti na
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta in deda
Aleša Štularja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za izkazano pozornost in za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu predsedniku KO ZB Kovor Ludviku Aljančiču, gasilskemu društvu Kovor in njihovim praporščakom. Iskrena zahvala tudi sosedoma Bizjaku in Repovžu za izkazano pozornost in tolažbo.
Žalujoči: žena Jožefa, sinovi in hčerka z družinami.
Kovor, 16. februarja 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta, brata in strica
Jožeta Rehbergerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremljanje na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Merkur in tovarišu Maleju za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala č. gospodu župniku za pogrebni obred. Prav tako tudi prostovoljni gasilski četi Primskovo xa spremstvo in pevcem društva
upokojencev za lepo petje.
Vsem prav lepa hvala!
Vsi njegovi!
Kranj, 22. februarja 1977
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu starosti zapustil mož, oče, stari oče
Franjo Golež
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 22. februarja 1977, ob 16. uri izpred mrliške vežice
na pokopališče v Kranju.
Žalujoči: žena Katarina, hčerki Jadviga in Jaruška z družinami, sin Zvonko z družino
in sin Gojko
Kranj, 21. februarja 1977
Prvenstvo SRS za mladince, starejše pionirje in mlajše pionirje   in pionirke A in B
Na treh »frontah« kopica medalj za Triglav
8o se'za'V*"" V TrDOVU«h. Ljubljani in kranjskem zimskem bazenu mladink«« ;oSlVe republiške naslove potegovali mlajši mladinci in J- " »     ' 8tarejši pionirji in pionirke ter mlajši pionirji in pionirke A
TnT^tV 8t^eifii Punini
valce   *       Je" ToreJ kar na tren »frontah« Je nastopilo nad 300 pla v  v 12 vsch slovenskih plavalnih kolektivov. Na vseh teh treh Sinv.r        pa 80 mladi plavalci kranjskega Triglava dokazali, da so v *»°venni daleč.pred vsemi ostalimi.
V KRANJl' DRNAČ IN rJvORSAKOVA
KRA NI 1
triirio, i ~ Ljubljančan Andrej Drnač in dnevn« * Son'a Dvoršak ata na dvo-■kem k Tp.ub,l*>*em prvenatvu v zim-Drna^ .ranj8kem bazenu dosegla največ. nrviK Je °8V°J'I Seat, Dvoršakova pa pet prvin mest. Med 60 tekmovalci iz deaetih Liiakii." ko,ek«vov. le-ti so ai prej na re-tate« nPrv.en8tvlh morali priplavati rezul-» violin ?p na Prvenatvu, ao tudi tu prvo v«*i«~ P'avali domačini, aaj ao oavojili kov. r°lIovov' Izkazali ao ae Praprotni-KaHr»';f * Vceva ter Celar, Cerne ter do«P*u °8ta,i Čeprav ni bilo rekordnih nar«**°?.y*mo, da je prehod teh mladih vpnH..r,ov v visJ° kategorijo težak, rl",r"!e krepko izboljšali svoje oael
rezultate Rezultati -
so osebne
pionirji:   200 m   kravi: 1.
Drnač (Ljubljana) 2:21.1). 2. Koleni' (Rudar) 2:30.0, 3. Celar (Triglav) 2.30,0. 200 m prsno: I. JocW 3:00,9, 2. Cerne (oba Triglav) 3:10,1, 3. Sluga (Ljubljana) 3: 13.0, 100 m hrbtno: 1. Drnač (Ljubljana) 1:20.8, 2. Bašek 1:20.«. 3. .Stok (oba Celuiozar) 1:24.5. 4 x 100 m mešano: I. Triglav (Kadim', Jocič, Rus, Celar) 5:21,6, 2. Ljubljana 5:2.1,5, 3. Celuiozar 5:40,5, 400 m kravi: 1. Drnač (Ljubljana) 4:56,8, 2. Koleni- (Rudar) 5:14,4, 3. Bučar (Ljubljana) 5:17.4. 200 m hrbtno: 1. Bašek (Celuiozar) 2:52,«. 2. Kadoič (Triglav) 2:55,0, .1. Stok (Celuiozar) 2:68,0, 100 m delfin: 1. Rus 1:19,5, 2. Jo cie 1:22,4, 3, Jerman (vsi Triglav) 1:25,3. 4 x 200 m kravi: 1. Ljubljana (Sluga, Kovač, Bučar Drnač) 4:42..'), 2. Triglav (Celar, Kadoič, Giacomelli, Rus) 4:45,0, .1. Ilirija 5:04,9, 100 m kravi: 1. Drnač 1:05,5, 2. Bučar (oba Ljubljana) 1:09,8, 3. Rus (Triglav) 1:10,0, 100 m prsno: 1. Jorič (Triglav) 1:24,«, 2. Sluga (Ljub-
f   II. zvezna košarkarska liga — zahod
Končno peta zmaga
KRANJ - Ilirija in Dalvin ae vedno bijeta borbo, kdo bo prvak v ligi. Oba ata dve koli pred koncem v enakem poloiaju. Ljubljančani so v tem kolu doma premagali Maribor, Splitčani pa so bili uspešni z Orioli-kom. V preostalih srečanjih je Željezničar obračunal s Slovanom, Celjani so bili uspešni v Zagrebu, Jug pa v P ulju.
TRIGLAV : ŠIBENIK 90:86
Kranj - II. ZKL, Triglav : Šibenik 90:86 (49:41), telovadnica OŠ F. Prešeren, gledalcev 200, sodnika Maksimovič (Zagreb), Radoševič (Ljubljana).
Tirglav: Košir 20 (1:0), Fartek 11 (4:3), Sku-bic 16 (5:4). Lipovac 26 (9:«), Stefe 4 (2:2), Mavric 11 (3:3). Hribernik 2.
Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih
Naši slabi
VIKERSUND - Na tej norveški velikanki se je končalo 4. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Ponovno je slavil Švicar Walter Steiner, ki je premagal vso svetovno elito pred svetovnim rekorderjem Tonijem Inna-uerjem in Zahodnim Nemcem Henrijem Glassom. Padel pa je tudi tudi rekord skakalnice, saj je Ceh Novak s 157 jnetri izboljšal Bachlerjev rekord skakalnice za 3 metre.
Od nase četverice se je najbolje uvrstil Bogdan Norčič, ki je po treh dneh poletov zasedel skromno 17. mesto. Bogdan je začel solidno, saj je bil Po prvem dnevu med prvo deseterico, nato pa je začel popuščati in na koncu je razočaral. Od ostale naSe trojice je bil Mlakar izločen zaradi prekratkih skokov te drugi dan tekmovanja, Uolhar in Lostrek pa sta na repu 38 skakalcev.
Končni vrstni red: 1. Steiner (Švica) 5«4,5 (142, 148, 161), 17. Norčič 459,0 (128, 112, 105), 26. Dolhar 392, 5 (106, 83, 108), 278. Lostrek 389,5 (104, 88, !05), 38. Mlakar 118,0 (90.).
" Vikersundu se je sestal tudi mednarodni komite za skoke - FIS, ki je določil, da bo V. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih leta 1979 skoraj »»gotovo spet v Planici. -dh
Šibenik: Sare 10 (4:4), Furčič 9 (3:3), Maru-nič 3 (3:1). Jelavic 24 (13:12), Amanovič 13 (9:7), Brljevič 2, Poljak H, Slavita 20 (4:4).
Vse do sredine prvega dela srečanja so bili gostje enakovreden tekmec. Nato so jim domačini le uSli in si zagotovili lepo prednost. V nadaljevanju so sicer gostje poskušali vse, da bi nadoknadili zamujeno, toda ni jim uspelo. Tako 80. triglavani prišli do pete prvenstvene zmage.
Izidi: Triglav : Šibenik 90:85 (49:41), Ilirija : Maribor 100:89 (47:37), Željezničar : Slovan 110:105 (03:52), Medveščak : Celje 72:79 (34:40), Dalvin . Oriolik 105:90 (53:41), Puljanka : Jug 103:109(51:52). Lestvica:
Ilirija 20   15    5 2003:1712
Dalvin 20   15    5 1782:1654
Oriolik 20   12    8 1856:1780
Puljanka 20   12    8 1844:1889
Maribor 20   11    9 1879:1763
Jug 20   11    9 1715:1668
Slovan 20   U    9 1862:1826
Celje 20   10   10 1753:1828
Šibenik 20    8   12 1718:1764
Željezničar 20 8 12 1878:1953 Triglav 20    5   15 1637:1847
Medveščak (-1)   20    2   18 1418:1670 Pari prihodnjega kola: Željezničar : glav, Slovan : Dalvin, Oriolik : Puljanka, Jug Ilirija, Maribor : Medveščak, Celje : Šibenik
-d h
30 30 24 24 22 22 22 20 16 16 10 3
Tri-
Tolmin : Triglav 1:2
TOLMIN - Prijateljska nogometna tek-strelca za Triglav Ocepek in Štular.
. * '»kviru priprav za novo nogometno sezono
)* moštvo kranjskega Triglava nastopilo v Tol-
m,nu 1*0 boljši igri, predvsem v drugem delu, so),j|: — - • - •
gosi je uspešni
Dirki v kolesarskem krosu
KRANJ - V četrtek, 17. februarja, je bil kolesarski klub Sava Kranj v Stražišcu organizator klubskega prvenstva v kolesarskem krosu.
Rezultati — pionirji 5. in 6. razred: 1. Borut Bogdanovič, 2 Igor Bitenc, 3. Janko Gor-janc (vsi OS L. Seljak); 7. in 8. razred: 1. Lado Marn (OS L. Seljak) 2. Franc Svetelj (OS S. Mlakar Šenčur), 3. Iztok Kolenko (OS L. Seljak); mlajši mladinci: 1. Miro Bobnar, 2. Stane Kurent, 3. Franc Bogataj; starejši mladinci: I. Marko Cuderman, 2. Oton Be.ing, 3. Tone Svoljšak; člani: 1. Bojan Ropret, 2. Mirko Rakuš, 3. Mirko Kraker.
V nedeljo pa je bila dirka za odprto prvenstvo Kranja. Nastopilo je 50 tekmovalcev iz petih klubov.
Rezultati — 5. in 6. razred: 1. Boris Bori-šek, 2. Igor Bitem (OS L. Seljak); 7. in 8. razred: 1. Silvo Povirk (Dol). 2. Lado Marn (OS L. Seljak). 3. Bogdan Kralj (Dol); mlajši mladinci: 1. Miro Bobnar, 2. Stane Kurent (oba Sava), 3 Matej Herlec (Rog); starejši mladinci: 1. Ivan Turk, 2. Franci Zrimšek (oba Novo-teks Novo mesto), 3. Oton Derling (Sava); člani: 1. Bojan Ropret (Sava). 2. Božo Mijajlovič (Novoteks), 3. Franc Koder (Sava).
H. Jelovčan
Ijanal 1:29,1, 3. Cerne (Triglav) 1:30,2, 200 m delfin: 1. Rus 2:.56,7. 2. Jocič 3:04,2, 3. Jerman (vsi Triglav) 3:14,«, 200 m mešano: 1. Drnač (Ljubljana) 2:40.7, 2. Jocič 2:53,1, 3. Rus (oba Triglav) 2:53,2. 1500 m kravi: 1. Bučar (Ljubljana) 20:30.9, 3. Celar (Triglav) 20:57.8. 3. Mik-sič(Branik) 20:59,2;
pionirke: 200 m kravi: 1. I. Avbelj 2:33,9, 2. O. Avbelj (obe Ljubljana) 2:35,5, 3. Vojnovič (Branik)   2:38.3.  200 m  prsno:   1. Dvoršak 3:12,7, 2. Praprotnik 3:13,1, 3. Rakovec (vse Triglav) 3:18,7,  100 m  hrbtno:   1. Dvoršak (Triglav) 1:21,7. 2. Lorenci (Branik) 1:23,4, 3. Praprotnik (Triglav) 1.23,7, 4 x 100 m mešano: 1. Triglav (Poljka, Rakovec, Praprotnik, Dvoršak) 5:44,7, 2. Ljubljana 5:58,7, 400 m kravi: 1. I. Avbelj (Ljubljana) 5:21,0, 2. Praprotnik (Triglav) 5:30,4, 3. O. Avbelj (Ljubljana) 5:51.4, 200 m hrbtno: 1. Dvoršak 2:51,8, 2. Praprotnik (obe Triglav) 2:52,8, 3. Lorenci (Branik) 2:55,0, 100 m kravi: 1. Vojnovič (Branik) 1:10,8, 2. I. Avbelj (Ljubljana) 1:11,0. 3. Dvoršak (Triglav)   1:16,0.  100 m  prano: 1. Dvoršak  1:27,0, 2. Praprotnik (obe Triglav) 1:28,4, 3. Jeranka (Olimpija) 1:32,7, 200 m delfin: 1. Praprotnik 3:12,3, 2. Rakovec (obe Triglav)   3:30,4,  3.   Korelc  (Ljubljana) 3:54,4, 4X 100 m kravi: 1. Ljubljana (I. Avbelj, Korelc,  Mozetič, O. Avbelj)  5:05,7, 2. Triglav (Dvoršak, Rakovec, Poljka, Praprotnik) 5:08,2, 200 m mešano: 1. Dvoršak 2:19,5, 2. Praprotnik (obe Triglav) 2:49,5, 3. Vojnovič (Branik) 2:58,4. 800 m kravi: 1. Praprotnik (Triglav) 10:52,5. 2. I. Avbelj 11:05,4, 3. O. Avbelj (obe Ljubljana) 11:15,8.
STERN V ZNAMENJU TRIGLAVANOV LJUBLJANA - Plavalni klub Ljubljana je bil v zimskem bazenu organizator letošnjega zimskega republiškega prvenstva za mlajše pionirje in pionirke B. V tej konkurenci so »glavno besedo« pri osvajanju naslovov SR Slovenije imeli predstavniki kranjskega Triglava. Med vsemi nastopajočimi so pobrali skoraj vsa prva mesta in bi lahko mirno zapisali, da je bilo to klubsko prvenstvo plavalcev gorenjske metropole.
Rezultati — pionirji: 50 m kravi: 1. Bešter
34.4, 2. Marenčič 35.0, 3. Znidar (vsi Triglav)
35.5, 100 m prsno: 1. Šolar 1:33,4, 2. P. Pintar 1:33,8, 3. Knap (vsi Triglav) 1:37,2, 100 m hrbtno: 1. Bešter 1:26,0, 2. Marenčič 1:26,9, 3. Šolar (vsi Triglav) 1:29,8, 50 m delfin: 1. M. Brinovec 38,7, 2. Šolar 40,1, 3. Pintar (vsi Triglav) 41,5, 100 m kravi: 1. Bešter (Triglav) 1:18,3, 2. Kenda (Ilirija) 1:20,2, 3. Znidar (Triglav) 1:22,0, 4 x 50m mešano: 1. Triglav I (Bešter, Knap, Brinovec, Mrkaič) 2:46,6, 2. Triglav II 2:46,7, 3. Ljubljana II 2:58,4, 200 m kravi: 1. Kenda (Ilirija) 2:45,3, 2. Bešter 2:45,3, 3. Šolar (oba Triglav) 2:54,8, 50 m prsno: 1. Pintar 44,5, 2. Knap 45,1, 3. Šolar (vsi Triglav) 45,9, 50 m hrbtno: 1. Bešter 40,9,2. Pintar 41,3, 3. Marenčič (vsi Triglav) 41,3, 100 m delfin: 1. M. Brinovec 1:30,2, 2. Šolar 1:34,7, 3. Znidar (vsi Triglav) 1:38,2, 100 m mešano: I. Pintar 1:26,8. 2. Šolar 1:28,0, 3. M. Brinovec (vsi Triglav) 1:28,4, 4 X 50m kravi: 1. Triglav I (Knap, Pintar, Brinovec, Bešter) 2:28,4, 2. Ljubljana I 2:31,9,3. Triglav II 2:33,6;
pionirke: 50 m kravi: l.T.Skafar (Celuiozar) :15,7, 2. Jugovic 35,8, 3. Valjavec (obe Triglav) 36,7, 100 m prsno: 1. Cvek 1:31,7, 2. Ko-sirnik (obe Triglav) 1.32,4. 3. Bobek (Fužinar) 1:45,7, 100 m hrbtno: 1. Kosirnik 1:29,0, 2. Valjavec (obe Triglav) 1:32,3, 3. Burja (Rudar) 1:34,4 . 50 m delfin: 1. Jugovic 38,8, 2. Kosirnik 41,8, 3.  Valjavec  (vse Triglav)  45.7,   100 m kravi: 1. Valjavec 1:18,8, 2. Jugovic (obe Triglav), 3. Škafar (Celuiozar) 1:21,4, 4 x 50 m mešano: I. Triglav I (Kosirnik, Cvek, Valjavec, Jugovic) 2:48,5, 2. Rudar 3:08,4, 3. Ilirija 3:22,0,  200 m  kravi:   1. Skalar (Celuiozar)' 2:48,9. 2. Valjavec 2:53,1, 3. Jugovic (obe Triglav) 2:59,2, 50 m prsno: 1. ('vek 42,7, 2. Kosirnik (obe Triglav) 43,9, 3. Bobek (Fužinar) 47,1, 50 m hrbtno:  I   Kosirnik (Triglav) 41,9. 2. Burja (Rudar) 44,5, 3. Valjavec (Triglav) 44,6, 100 m delfin: 1 Jugovic 1:30,1, 2. Jereb 1:44,8, 3.   Valjavec   (vse   Triglav)    1:46,0,   100 m mešano: 1. Jugovic 1:27,7, 2. Kosirnik 1:29,7, 3. Cvek (vse Triglav) 1:31,7, 4 X 50 m kravi: 1. Triglav I (Kosirnik, Jereb, Valjavec, Jugovic) 2::t5,9, 2. Ljubljana 2:52,9,3. Rudar 2:59,0. V TRBOVLJAH PETRlC ODLIČEN TRBOVLJE - Tu ao se za republiške naslove potegovali mlajši mladinci in mladinke ter starejši pionirji in pionirke. V starejši konkurenci je bil najboljši Kranj-čanBorut Petrič, ki je pobral skoraj več kot polovico naslovov in na 200 m mešano postavil tudi državni rekord za mladince in absolutnega    slovenskega.    Tudi ostali Kranjčani se niso odrezali slabo, saj so domov prinesli lepo bero kolajn.
Rezultati — mladinci: 200 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 2:06,9, 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:24,5, 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:.'18,0. 2. Petrič 2:41.6, 3. Jerman (oba Triglav) 2:51.1, 100 m hrbtno: 1. D. Kos (Fužinar) 1:05.0. 2. Petrič (Triglav) 1:06,1, 200 m hrbtno: 1. Petrič (Triglav) 2:19,7, 100 m del-
Na letošnjem republiškem prvenstvu v kranjskem zimskem bazenu za mlajše pionirje in pionirke A je triglavanki Vesni Praprotnik uspelo, da je osvojila dva naslova. Bila je prva na 200 m delfin, na 800 m kravi pa je obračunala z dvojčicama iz Ljubljane Ireno in Olgo Avbelj. Foto: F. Perdan
C
VI. Beštrov tekaški memorial
j
Tone Djuričič pred Jelencem
Nemilje — Zaradi odpovedi trnovskega maratona je SK Triglav organiziral VI. Beštrov memorial v smučarskih tekih. Kljub pomanjkljivi snežni odeji je na dobro pripravljenih progah nastopilo 100 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov.
V najzanimivejši disciplini teku članov je v odsotnosti Filipa Kalana iz Gorij Jeseničan Tone Djuričič končno le enkrat obračunal s triglavanom Maksom Jelencem. Pri mlajših članih so nastopili le štirje tekmovalci, slavil pa je član Alplesa Jože Demšar. Pri članicah sta tekli le dve predatavnici kranjskega Triglava.,
V najzanimivejši disciplini teku članov je v odsotnosti Filipa Kalana iz Gorij Jeseničan Tone Djuričič končno le enkrat obračunal s triglavanom Maksom Jelencem. Pri mlajših članih so nastopili le štirje tekmovalci, slavil pa je član Alplesa Jože Demšar. Pri članicah sta tekli le dve predstavnici kranjskega Triglava.
Rezultati — člani: 1. T. Djuričič (Jesenice) 40:02,30, 2. Jelene 42:41,10, 3. J. Šolar 44:16,94, 4. F.Zupan (vsi Triglav) 44:32,76, 5. L. Jelene (Alples) 46:37,34; mlajši člani: 1. Demšar (Alples) 45:38,71, 2. Mrak (Jesenice) 50:46,83. 3. M. Kordež (Triglav) 52:56,13; starejši mladinci: 1. D. Podlogar (Gorje) 31:51,90, 2. Car-man (Triglav) 33:15,23, 3. Orešek (Ihan) 33:23,04; mlajši mladinci: 1. B. Bratina (Gorje) 21:00,05, 2. D. Djuričič (Jesenice) 21:38,01, 3. B. Munih (Olimpija) 22:57,43; članice: 1. H. Bešter 39:03,92, 2. M. Fister (obe Triglav) 39:51,43; mlajše mladinke: 1. Jelovčan 25:55,82, 2. M. Bešter (obe Triglav) 26:32,78,
Jeseničanu Tonetu Džuričiču je na nedeljski tekmi v Nemiljah v članski konkurenci uspelo, da je premagal favorita tega teka triglavana Maksa Jelenca. Foto: F. Perdan
3. Kobentar (Jesenice) 27:59,34; rekreativci: < I. F. Kordež (Mali vrh) 26:51,16, 2. Bahar (Olimpija) 29:06,78, 3. L. Jelene (Mali vrh) 29.14,39, 4. Mohorič (Mali vrh) 29:15,70, 5. Rovšnik (Olimpija) 29:19,34, 6. Kožar (Sava) 30:04.68, 7. Perne (Triglav) 33:15,85, 8. Lanišek (Kamnik) 36:15,58, 9, Pevec (Projekt) 45:04,26.
-d h
Mednarodno študentsko prvenstvo v Kranjski gori
Naši uspešni
Že nekaj let nazaj se opaža, da je ženski smučarski tek v krizi. To je pokazala tudi nedeljska tekma za šesti Beštrov tekaški memorial. V tej konkurenci sta nastopili le dve. Zmagala pa je Helena Bešter pred svojo klubsko kolegico Mili Fister, obe pa sta članici Triglava — Foto: F. Perdan
KRANJSKA GORA - Na tukajšnjih smučiščih je bilo letošnje mednarodno prvenstvo studentov. V obeh kategorijah je nastopilo 110 tekmovalcev iz petih evropskih držav.
Tako kot v moški so tudi v ženski konkurenci v veleslalomu in slalomu največ uspeha imeli naši študentje, medtem ko so favorizirani Avstrijci v obeh kategorijah morali s proge.
Rezultati — veleslalom: moški: 1. Franko (Jugoslavija) 2:31,24, 2. Zerntg (Avstrija) 2:31,45, 3. Gorišek (Jugoslavija) 2:32,16; slalom: 1. Zibler 103,39, 2. R. HOlzl 104,45, 3. M. Franko (vsi Jugoslavija) 104,72;
ženske: veleslalom:  1. Tomšič 1:23,98,
2. Podgoršek  (obe Jugoslavija) 1:24,56,
3. Gscheider (Avstrija) 1:25,08; slalom: 1. Podgoršek 119,10, 2. Tomšič (obe Jugoslavija) 124,42, 3. Gscheider (Avstrija) 129,88. -dh
šport med vikendom
KOŠARKA — V slovenski moški košarkarski ligi so bili v 14. kolu doseženi naslednji izidi: Jesenice : Fructal 63:80 (32:42), Kras : Trnovo 94:92 ( 50:54), Vrh-n>ka : Elektra 95:94 (46:43), Dolenjska : Rudar 84:64 (32:36), Jezica : Branik 92:85 '•'8:3»), Domžale : Radenska - Pomurje 86:64 (31:33).
V prihodnjem kolu bodo Jeseničani nastopili v Mariboru proti Braniku.
KKGI,JANJK — Na novomeškem štiristeznem kegljišču se je nadaljevalo letošnje r,'l>ubliško moško ekipno prvenstvo. Po rezultatih doseženih v Mariboru, Slovenskih Konjicah in Novem mestu je na 1. mestu sedaj Gradiš 21.061, 2. Konstruktor 20.797. 3. Triglav *0 7(>4
VATERPOLO — V zimskem bazenu v Kuparih so bile letošnje četrtfinalne tekme ?a jugoslovanski vaterpolski pokal skupine B. Kranjski Triglav se je po dobrih 'Krah uvrstil v polfinale.
SMUČANJE - ALPSKE DISCIPLINE - V Kranjski gori je bilo letošnje odprto prvenstvo SRS v slalomu in veleslalomu za mlajše pionirje in pionirke. Pri mlajših pionirkah v veleslalomu zmagala Leskovškova (Novinar) pred K unčevo (Jesenice) in Krekovo * petour). V slalomu si je Leskovškova prismučala drugi naslov, Kunčeva drugo srebrno ^1 ,     medtem ko je bila Krekova (Alpetour) četrta. Pri mlajših pionirjih je naslov v veleslalomu osvojil Erbežnik (Olimpija), Jeseničan Oblak pa je bil 4. V slalomu je slavil Petrovič (N<>vinar), Jeseničan Oblak pa je bil 5. SMUČARSKI SKOKI - Na otvoritvi nove 40-mctrske skakalnice v Celovcu je •»stopilo nad 80 mladih skakalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Pri starejših p'adincih je bil najuspešnejši VVinkler (Avstrija), 3. pa je bil triglavan Benedik. I^ri mlajših mladincih sta prvi dve mesti osvojila Kranjčana Bizjak in Globočnik, °evc je 7 t Martinjak 8., Gros 9. in 10. Finžgar, 12. pa je Križan Božič. Med starej-yni pionirji je zmagal Godec (Avstrija), 4. je bil Ropret (Triglav), 8. J.Mandeljc, iiK ^ U8trun> 12. J os t, 14. Škrjanc (vsi Križe), 15. Beton (Triglav). Pri mlajših pionir-7a.je zmagal Kaiser (Avstrija), 4. je bil I. Mandeljc (Križe), 5. Slatner, 6. Silar, "imžar(vsi Triglav), 10. Poljane (Križe). -dh
fin: 1. Petrič 1:04.1, 400 m mešano: 1. Petrič (Triglav) 5:04.9, 100 m kravi: I. Petrič (Triglav) 57,2, 1500 m kravi: 1. Petrič (Triglav) 17.13,2, 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:13,5, 2. Petrič (Triglav) 1:1«,5. 200 m delfin: 1. Petrič (Triglav) 2:17,5, 200 m mešano: I. Petrič (Triglav) 2:15,4;
mladinke: 200 m kravi: 1. Blažič (Rudar) 4:47,3, 2. Stembergar (Triglav) 4:51,4, 200 m prano: 1. Stembergar (Triglav) 2:57,9, 100 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 1:11,2, 2. Stembergar (Triglav) 1.18.4. 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:30,9, 2. Stembergar (Triglav) 2:53,1, 100 m delfin: 1. Stembergar (Triglav) 1:14,5, 400 m mešano: 1. Blažit' (Rudar) 5:31.2, 2. Stembergar (Triglav) 5:38.7, 100 m kravi: 1 Vehovec (Ljubljana) 1:04,4, 2. Stembergar (Triglav) 1:08,5, 800 m kravi: 1. Blažič (Rudar) 9:47,1, 2. Stembergar (Triglav 10:10,8, 100 m prsno: 1. Stembergar (Triglav) 1:24,2, 200 m delfin: 1 Blažič (Rudar) 2:38.«, 3. Stembergar (Triglav) 2:44,4, 200 m mešano: 1. Stembergar (Triglav) 2:45,1;
starejši pionirji: 100 m hrbtno: I. Novak (Rudar) 1:06,6, 3. 1). Petrič (Triglav) 1:17,1, 200m hrbtno: 1. Novak (Rudar) 2:22,3, 3. D. Petrič (Triglav) 2:42,2, 400 m mešano: 1. Vočko (Fužinar) 5:11,4, 3. D. Petrič (Triglav) 5:31.2, 200 m delfin: 1. Vočko (Fužinar) 2:27.5, 3. D. Petrič (Triglav) 2:38,6;
starejše pionirke: 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:50,3, 3. Bradaška (Triglav) 3:04,1, 100 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 1:12,6, 2. Berložnik   (Triglav)   1:17,4,   200 m hrbtno:
1. Kolenc (Rudar) 2 35,0, 3. Berložnik (Triglav) 2:47,9. 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:22.2,
2. Bradaška (Triglav) 1:23,6, 200 m mešano: 1. Rodič (Fužinar) 2:39,9, 3. Bradaška (Triglav) 2:44.0 D. Humer
Uspele X. jubilejne zimske športne igre ObSS Kranj
MARTULJEK - Oba tekmovalna dneva je bilo v Martuljku precej živahno. V soboto so se v veleslalomu pomerili najprej najstarejši, najmarljivejši in najbolj disciplinirani tekmovalci; ženske in moški starejši od 5C let. Vse dopoldne so se odvijali zanimivi tihi boji med vratci in le redki so morali v sneg ali pa so izpustili vratca in bili diskvalificirani.
Medtem ko za soboto lahko rečemo, da je bilo vreme zadovoljivo, se je v nedeljo pokvarilo in ni prenehalo rositi. Vseeno pa so bile vse tekmovalne proge dobro pripravljene, za kar gre pohvala marljivim športnim delavcem iz Mojstrane.
Zmagovalci v posameznih disciplinah in kategorijah so bili:
veleslalom — ženske do 25 let: Oman (Kulturna skupnost), ženske do 35 let: Kurnik (LB), ženske do 45 let (krajša proga): Pust (Porodnišnica), ženske nad 45 let: Rautner (Zavarovalnica); moški do 25 let: Bernik (Servis Gorenje), moški do 30 let: Ponikvar (Gradbinec), moški do 35 let: Pesjak (Cestno podjetje), moški do 35 let (krajša proga): Slivnik (Gradbinec), moški do 40 let: Jaklič (Iskra), moški do 45 let: Primožič (GG), moški nad 50 let: Medja (Zavarovalnica);
teki — ženske A (3 km): Fister (LB), ženske B: Vidic (Gradbinec); moški A (5 km): Šolar (Iskra), moški B: Gorjanc (Sava), moški C: Kordež (ŠC Iskra);
sankanje — ženske A: Šimnovec (SPIZ), ženske B: Sekne (Gradbinec); moški A: Savs (Ikos), moški B: Meglic (Iskra), moški — tekmovalne sani: Rogelj (Sava).
Obširnejši zapis z X. jubilejnih zimskih športnih iger bomo objavili v petkovi številki Glasa.
Ker je bilo vreme v nedeljo v Martuljku precej neugodno, bo razglasitev rezultatov, podelitev pokalov, plaket in diplom v sredo. 23. februarja, ob 17. uri v delavskem domu v Kranju v veliki predavalnici (vhod 6).
Za zaključek pa še to: pot od glavne ceste do hotela Špik je bila zelo slaba. Na tak način turizmu ne delamo usluge in če le more, se izletnik popelje mimo hotela. Kaj na to pravi Viatorjev hotel Špik?        I. S.
Povedla SD Tone Nadižar
KRANJ — Občinska strelska zveza je za letošnje strelsko tekmovanje pripravila strelsko ligo občine Kranj, na kateri se za najboljšo ekipo poteguje devet občinskih strelskih družin.
V prvem kolu so se najbolje odrezali strelci SD Tone Nadižar Cirčiče prva ekipa,* ki je drugouvrščeno SD Iztok iz Bitnja prehitela za 49 krogov.
Izidi: 1. kolo: 1. Tone Nadižar Čirčiče I 2592, 2. Iztok Bitnje 2543, 3. Sava Kranj 2489, 4. Franc Mrak Predoslje 2442, 4. Tabor Cerklje 2389, 6. Bratstvo-Kdinstvo Kranj 2387, 7. Janko Mlakar Šenčur 2311. k Tone Nadižar II 2266, 9. Tone Nadižar ...2.58. .dh
S svečano podelitvijo izkaznic »Mladi novinar OK ZSMS« so se v petek v Kranju sklenili dnevi Mladine, ki jih je v sodelovanju s tednikom M pripravila občinska konferenca. Pri organizaciji dne-vov Mladine je imel veliko vlogo aktiv mladih novinarjev, ki je bil ustanovljen lansko spomlad. V njem je včlanjenih približno 40 učencev osnovnih in srednjih Sol, mladih delavcev in študentov. Najbolj aktivnim med njimi, tistim, ki dopisujejo tudi v lokalne in osrednje časopise ter radio, so podelili novinarske izkaznice. Prejeli so jih: Lidija Grmek, Aleksander Lap, Džilio Filipčič, Tatjana Dolžan, Jerneja Narat, Marjana Čeme, Daša Maretič, Lidija Rebol, Mojca Sodnik, Irena Hribar in Milan Čilibrk. S tremi smo se pogovarjali o njihovem pisanju.
Džilio Filipčič, dijak 1. letnika pedagoške gimnazije v Ljubljani, doma je v
Kranju:
»Lani sem se včlanil v aktiv mladih novinarjev in pred petimi, šestimi meseci sem poskusil napisati prve prispevke. Čeprav sem pred tem bil prepričan, da kaj takšnega nikdar ne bi zmogel, in da »časopis« ustvarjajo izključno poklicni novinarji in ljudje, ki so strokovnjaki za določena področja, sem misli še kar hitro spravil na papir. Ko so bili moji prvi prispevki objavljeni, sem dobil veliko veselje do pisanja. Pišem o delu naše osnovne organizacije, pripravil pa sem tudi prispevek o dnevih Mladine. Res se bom moral še veliko učiti, da bom znal misli in podatke spraviti v primerno obliko; toda, če bo šlo vse po sreči, tako šola kot pisanje, se bom najbrž po končani gimnaziji odločil za novinarstvo.«
Irena
Hribar,
učenka
8. razreda
osnovne
šole
dr. Franceta
Prešerna:
»Ko sem bila na nagradnih počitnicah na Ohridu, sem pisala potopis. Na pobudo aktiva sem ga poslala v uredništvo Glasa in objavljen je bil v nadaljevanjih. To je bil začetek. Potem sem pisala še o delu kranjskega planinskega društva, sodelovala pa sem tudi na vseh akcijah aktiva mladih novinarjev. Pisali smo o Kranju, o obisku v garniziji in nazadnje o kulturi. Prispevke pošiljam le v uredništvo Glasa, drugam še nisem poskusila dopisovati. Pisanje me zelo veseli, zelo rada tudi potujem in najbrž se bom odločila za novinarski poklic. Seveda pa bom morala najprej narediti gimnazijo.«
Aleksander Lap, strojni inženir, zaposlen v Iskri:
»V Glas dopisujem že več kot pet let. Do sedaj sem največ poročal o delu mladine v Stražišcu, kjer sem doma. Odkar pa sem zaposlen, dopisujem tudi v Iskro. Pri koordinacijskem svetu osnovnih organizacij ZSMS Iskra Elektromehanika Kranj sem namreč zadolžen za informiranje. Pisanje mi je konjiček. Kadar se seznanim s stvarmi, ki bi utegnile zanimati tudi druge, to napišem.«
L. Bogataj
nesreče
Trčila v avtobus
V nedeljo, 20. februarja, nekaj pred 8. uro zjutraj se je na magistralni Ljubljanski cesti v Kranju pripetila hujša prometna nezgoda. Voznica kombibusa Eva Žirovnik (roj. 1955) iz Ljubljane je peljala od Labor proti Kranju. Na mokrem in valovitem cestišču je kombibus zaradi neprimerne hitrosti, imel je tudi povsem izrabljeno gumo, v križišču Ljubljanske, Savske in Stare ceste zaneslo čez sredino vozišča na levo. Takrat je iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni pripeljal avtobus Alpetoura, vozil ga je Janez Draksler iz Šenčurja, tako da sta vozili silovito trčili. V nesreči je bila voznica Zirovnikova hudo ranjena, prav tako pa še sopotniki: Matjaž Rozina (roj. 1956), Darko Kavčič (1958), Jože Pogorevc (roj. 196.3), Matjaž Koselj (roj. 1959), vsi iz Ljubljane: laže ranjeni pa so bili Roman Sčrk (roj. 1958), Gorazd Mirnik (roj. 1962) in Ambrož Žitko (rojy!941), tudi iz Ljubljane. Škode na vozilih je za 60.000 din.
Prehitro na prednostno cesto
Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v nedeljo, 20. februarja, nekaj po polnoči pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Frančišek Ravnikar (roj. 1949) z Jesenic je odpeljal s parkirnega prostora restavracije Pikova dama in zavijal na desno na Cesto maršala Tita. Pri zavijanju ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo čez celo vozišče v levo na avtobusno postajališče, kjer je oplazil parkirani avtomobil Antona Betona, nato pa je nadaljeval vožnjo kar po levi. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Danijel Lavtižar (roj. 1957) iz Kranjske gore, ki je skušal nesrečo preprečiti, tako da je zaviral in zavijal v levo. Vendar sta avtomobila trčila. Voznik Lavtižar in sopotnica sta bila laže ranjena, škode na avtomobilih pa je za 22.000 din. Voznika Ravnikarja so zaradi suma vinjenosti odpeljali na odvzem krvi.
Preživel noč v snegu
V nedeljo, 20. februarja, nekaj pred deveto uro zjutraj, je 10 gorskih reševalcev na smučišču na Orlovih glavah na Voglu našlo vsega premraženega, toda živega 19-letne-ga Emila Rojca, dijaka 4. razreda gimnazije iz Ilirske Bistrice.
Dan prej se je Emil udeležil izleta, ki ga je za učence višjih razredov osnovnih šol in srednjih šol organizirala občinska počitniška zveza iz Postojne. V skupini je bilo 68 učencev. Po kosilu je del dijakov ostalo v botelu, nekateri pa so se šli smučat do 16. ure, ko so imeli planiran odhod. Zadnji je odšel iz hotela vodja skupine in vzel s seboj še nahrbtnik, ki je ostal. Ko so pod žičnico ugotavljali, čigav je, so ugotovili, da je Emilov, Emila pa ni bilo nikjer. O tem so takoj obvestili žičničarje, ti pa oddelek milice v Boh. Bistrici.
Emil je skupaj Z ostalimi šel iz
hotela na smučišče smučat, vendar pa, kot so povedali sošolci, kaj posebno dobro ni znal. Ker so sumili, da se mu je kaj zgodilo, so v akcijo iskanja poklicali gorske reševalce, ki so skupaj s teptalnimi stroji pregledali smučišče, vendar Emila do 24. ure niso našli. Akcijo so zaradi megle, vetra in ledenega dežja prekinili in jo nadaljevali naslednjega dne zjutraj. Emila so našli kakih 50 metrov od žičnice in okoli 1500 metrov od Ski hotela. Povedal je, da se je zaradi goste megle izgubil, na neznanem terenu tudi ni vedel pravo smer ter si zato ni upal zapustiti smučišča. Ko je spoznal, da bo moral preživeti noč v snegu, si je iz snega zgradil zasilen bivak in v njem prenočil. Tako so ga zjutraj reševalci našli živega, le precej premraženega. Prenesli so ga v hotel, kjer si je opomogel in kjer ga je že čakal njegov oče.
Zasedanje občinske konference ZKS Kranj
Preveč komunistov brez zadolžitev
Za člane ZK ni dovolj le aktivnost v delovnem kolektivu, so poudarili na kranjski konferenci ZK, temveč je nujno tudi vključevanje v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti
Kranj — Četrtkova konferenca ZKS Kranj je strnila ocene uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS po osnovnih organizacijah, aktivih in svetih ZK v kranjski občini in opozorila na pomanjkljivosti in na neizpolnjene sklepe, ki jih bo treba uresničiti do kongresov ZKS in ZKJ ter bližajočih se volitev leta 1978. Člani konference so se zavzeli za širjenje organiziranosti komunistov tudi na področje, kjer doslej njihovega vpliva ni bilo čutiti (šport, kultura, družbene organizacije in društva) in za oblikovanje tako imenovanih partijskih sredin ali idejnih jeder. Opozorili so na predvsem prostorske težave pri delovanju osnovnih organizacij in menili, da kaže pospešiti sprejemanje mladih, žensk in delavcev v Zvezo komunistov, kjer je v kranjski občinski partijski organizaciji opaziti zaostanek za republiškim poprečjem. Največ graje je bilo izrečeno komunistom, ki se izogibajo zadolžitvam in delovanju v krajevnih skupnostih z izgovorom, dk so s partijskimi nalogami obremenjeni v delovnih kolektivih. Prav zaradi tega so nekatere osnovne organizacije po krajevnih skupnostih kadrovsko in predvsem idejno in akcijsko oslabljene. Osnovne organizacije morajo trajno skrbeti za sprejem novih članov in njihovo izobraževanje ter sprotno ocenjevati aktivnost posameznih članov, kar je še posebno pomembno pred volitvami, ki bodo prihodnje leto. Osnovna organizacija mora ocenjevati razmere, v katerih deluje in biti pozorna na pomanjkljivosti, ugotovljene ob ocenjevanju uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS. Sem sodijo brez dvoma tudi ocenjevanje zaključnih računov, dela pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter uresničevanju zakona o združenem delu. S takšno zavzetostjo, so dejali na konferenci, bomo najlepše proslavili letošnje jubileje ZKS, ZKJ in predsednika Tita.
To je srž sklepov, ki jih je sprejela četrtkova konferenca. Člani konference so v razpravah predlagali tudi dopolnitve le-teh, ki so bili sprejeti. Konferenca je menila, da je treba biti nenehno pozoren na sprejemanje kmetov v zvezo in ne le ob
sedanji javni razpravi o kmetijstvu, da kaže oblikovati aktiv komunistov obrtnikov, da morajo osnovne organizacije spremljati odgovornost njihovih članov, izvoljenih v organe občinske konference in komiteja, da je treba smeleje sprejemati v ZK učence v gospodarstvu, čeprav vsi še niso dopolnili 18 let, da kaže v ZK
vključevati delavce iz drugih republik in pokrajin ter organizirati izobraževanje po samskih domovih in da morajo osnovne organizacije letno ocenjevati uresničevanje srednjeročnih programov krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
J. Košnjek
Srečanje mladine pobratenih mest
Pretekli teden je bila v Ba-njaluki seja koordinacijskega odbora pobratenih mest Zemuna, Bitole, Hercegnovega, Osijeka, Banjaluke in Kranja. Na seji so se dogovorili, da bo letošnje srečanje mladine pobratenih mest od 18. do 20. aprila v Banjaluki. Vsako mesto bo na srečanje poslalo po 2 predstavnika občinske konference ZSMS, po enega predstavnika specializiranih konferenc mladih delavcev in mladih iz krajevnih skupnosti, potem kovinostrugarja, ki se bo udeležil tekmovanja za najboljšega kovinarja — mladega delavca Jugoslavije ter glasbenika, pesnika, slikarja, fotografa, ter ekipo, ki bo tekmovala v šahu in ekipo, ki se bo pomerila v namiznem tenisu.
Na seji so se tudi dogovorili, da bodo pobratena mesta skupaj sestavila mladinsko delovno brigado, ki bo sodelovala na mladinski akciji Sut-jeska 77 ali Kozara 77. Nadalje so se na seji dogovorili tudi o sodelovanju osnovnih organizacij pobratenih mest. Tako naj bi začeli sodelovati taborniki, mladinci iz tekstilnih tovarn in srednješolci.
L. B.
Srednješolci se usmerjajo v študij
V lanskem šolskem letu je na treh gorenjskih gimnazijah zaključil šolanje 301 dijak; večina maturantov se je po pričakovanju, ker so gimnazije še vedno pripravljalnice za višje in visoke šole, razen tega pa ne usposabljajo za noben poklic, vpisala na višje in visoke šole. Po podatkih Centra za razvoj univerze v Ljubljani se je za nadaljni študij na višjih in visokih šolah v Ljubljani odločilo skoraj 92 odstotkov gorenjskih gimnazijcev, medtem ko za ostale za sedaj še ni podatkov ali so se vpisali kam drugam ali pa so se zaposlili.
Gimnazijci so izbrali za svoje nadaljne šolanje visoke šole in sicer se je tja vpisalo 213 dijakov, medtem ko se je le 14 odstotkov vseh, ki so se odločili nadaljevati študij, vpisalo na višje šole. Med šolami prevladujejo — tako kot je to že običajno — družboslovne usmeritve, saj se je za to odločilo več kot polovica dijakov; tehnične vede je izbralo 24 odstotkov dijakov, bio-medicinske pa dobrih 20 odstotkov. Če pogledamo nekoliko podrobneje, potem je iz podatkov 6 vpisu razvidno, da se je kar 45 dijakov odločilo za filozofsko fakulteto, 39 za ekonomsko, za strojno fakulteto pa le 8, za elektro 9 itd.
Zelja po nadaljnjem izobraževanju je kot kaže močno zasidrana tudi pri ostalih srednješolcih, ki so lani zaključili kako srednjo šolo v gorenjski regiji. Čeprav bi se vsi lahko zaposlili, saj je gospodarstvo v lanskem letu objavilo 718 potreb po delavcih s srednjo šolo, se je odločilo za šolanje na višjih in visokih šolah okoli 40 odstotkov od 334 srednješolcev, ki so lani končali 4. letnik. Potrebam po teh kadrih niso zadostili niti srednješolci z Gorenjske, ki so šolanje končali v šolah izven Gorenjske.
Za nadaljnje šolanje so se najbolj odločali dijaki tehniške elektro in strojne šole - 48 odstotkov, dijaki srednje zdravstvene šole — 47 odstotkov in dijaki srednje ekonomske šole - 46 odstotkov, le nekaj manj pa tudi s tehniške metalurške in strojne šole.
Odločanje za nadaljnje šolanje v tako velikem številu je seveda opravičljivo takrat, kadar je uspešnost študija tudi primerna; lahko pa predvidevamo, da bo od lani1 vpisanih srednješolcev skupaj z gimnazijci na ljubljanske visoke in višje šole, po doslej znani 30-odstotni uspešnosti, končalo študij le okoli 140 od skupaj več kot 400 vpisanih v prve letnike.
Služba poklicnega usmerjanja pri skupnosti za zaposlovanje Kranj je za spremljanje uspešnosti gorenjskih študentov lani uvedla kartoteko, iz katere je razvidna vsakoletna uspešnost Studiranja kakor tudi — čez čas — uspešnost generacije. Lani se je od vpisanih srednješolcev le polovica lahko vpisala v drugi/letnik višje ali visoke šole, uspeh gimnazijcev pa je bil prvo leto študija nekoliko boljši. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, kako uporabiti podatke o sposobnostih in usmerjenosti gimnazijcev in drugih' srednješolcev, ki ji služba poklicnega usmerjanja zbira že od osnovne šole in bi seveda uspešno uporabljeni - tudi pri štipendijski politiki - lahko brez dvoma vplivali na sedaj le prevelik osip visokošolskega študija. L. M.
r
PETROLOV »MARS IN ZGIN«
Kranjska gora — Minuli torek je bilo, sredi lepega, krasnega dopoldneva, ko so bila parkirišča Kranjske gore skoraj popolnoma zasedena, le tja proti Podkorenu je bilo še nekaj prostora ob cesti. Iskal sem parkirišče v neposredni bližini smučišč in že hotel zaparkirati na Petrolovi črpalki blizu smučišča, na prostorni črpalki, kjer bi me avto popolnoma neoviran za drug promet lahko počakal, ko je Petrolov uslužbenec podivjal: »A nimaš pet din, a? A hočeš, da ti jih jaz dam, a? Zgin stran, marš naprej parkirati«
Prav nič ga ni motilo, da sta na črpalki že parkirana dva avtomobila, prav nič ga ni motilo, da sem se bil takoj pripravljen odstraniti, divjal je možakar naprej in stresal svojo nervozo in živčnost. Ko sem mu dejal, naj se malo manj predira, je poskočil od tal in spet začel s svojo lajno, če hočem, da mi Senka tistih pet dinarjev za parkiranje.
Še dobro, dragi Petrolovec, da si se drl samo name, le kaj bi bilo, ko bi se pripeljal v avtu tvoj direktor ali kdo drug, ki bdi nad tvojo kulturo, nad tvojim obnašanjem na delovnem mestu. S tem, ko tuliš na smučarje in si daješ duška nad prometom, ki ti žre živce — namesto da bi bilo ravno obratno — prikazuješ svoj Petrol v dokaj klavrni luči. Dobro, jaz ne bi smel parkirati na nedotakljivem Petrolovem zemljišču, ti pa se niti približno ne bi smel dreti nad turistom, ki ti prihaja v goste. Hočeš ali nočeš, brž v knjigarno po bonton . . .
Petrolov »Marš in zgini«
J
Mini Fest '77 v Kranju
Pred štirinajstimi dnevi se je v Beogradu iztekla velika mednarodna filmska prireditev Fest 77. N* njej so bili predstavljeni skoraj vsi največji filmski dosežki svetovni kinematografije v preteklem letu-Vseh teh filmov pa žal v rednih sporedih naših kinematografov bomo videli, saj so bili nekateri od njih le gostje na Festu, za nekateri pa še tečejo pogajanja za odkup.
Kranjsko Kino podjetje pa je z* ljubitelje kvalitetnih filmov uspelo dobiti Šest del, ki si jih bo:ni i^nkc ogledali od 22. do 27. februarja v kinu Center v Kranju.
Tako bo že drevi na sporedu jugO' sJovanski barvni film režiserja Krst* Papiča Rešitelj, v naslednjih dne!1 pa se bodo zvrstili: italijansko-ju; goslovanski barvni film Skrit1 grehi, javne vrline, zahodnonero' ški film Pogledi klovna, ameriški Družinska zarota, francoski Go& pod Klein in kot zadnji amerišk1 barvni film Taksist.
H. Jelovčan