številka n
Lf TO XI Mi
e jui.ij >011
CENA 1.4» EUR
RECICANI PRAZNOVALI
WHITE RABBIT
mW* OUjùoo%
wum cernez ieu usée
Vsako sobalo od 8. do 13. ure:
- STALNARPZSTAVAi>N AÏA RJ E 5K 011 tAS« > RAZSTAVNO - PRODAJ MA CALER TJ A DOMAČE iN UMETNOSTNE OBRTI
KMEČKA TRŽNICA
BENCINSKI SERVIS
Bohačev toplar
v Naiarjah.
fo\,o (/ HoZirju
) ipomfi f mpomfi
LETUS
JAN m J AH NH'(11NI« PJi	"nlr. li--- MI-
KA lriju
("¡is.jiiiirfitvij
¿jrafJUirtiitvfl
Sv^ovafmfi
HKMO 5GD.w
Me»4egM#l • lel.:03/70S 30 57 • {jSHOS/GUagj
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
Toplotno - izolacijski fasadni sistemi
(Rofiit, Baumit)
^EKO-POPUST 10 %
Velja za prednaročila za leto 2011.
' 5 le! garancija * kvcliiela po evropskih melHi ' uccd-io '
izdelujemo • vse vrsta fasad
• notranje in zunanje strojne omete - gradimo stanovanjske objekte
www,termo-sgd.com
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011
Tretja stran
Tudi sonce ni več, kar je bilo nekoč
Danes ni nič več tako, kot je bilo. Tudi naravno ultravijolično sevanje je danes močnejše, kot je bilo nekoč, poleg tega pa so se v zadnjem stoletju spremenile navade ljudi v smeri večjega izpostavljanja soncu. Škodljivi učinki ultravijoličnega sevanja se tekom življenja človeka seštevajo in lahko povzročijo bolezenske posledice, ki se kažejo v visokih stroških zdravljenja in povzročajo izgube zaradi odsotnosti na delu ter v najhujših primerih celo prezgodnjo smrt.
Navedena spoznanja strokovnjakov bodo postopoma vodila k spremembam vrednot in stališč v tem smislu, da je lepa koža zdrava in ne zagorela koža. To bo vplivalo na spremembe vedenjskih vzorcev, saj se danes veliko ljudi namenoma izpostavlja soncu, da bi porjaveli, zaščito pa razumejo kot varovanje pred sončnimi opeklinami. Dermatologi opozarjajo, da je zagore-lost v resnici znak poškodbe kože. Izpostavljenost soncu povzroča pospešeno staranje kože in nastanek različnih vrst kožnega raka.
A kjer so nevarnosti, so tudi priložnosti. Podjetja v farmacevtski in kozmetični industriji že leta bijejo bitko za večje tržne deleže (tudi) na področju sredstev za zaščito pred soncem, potrošniki pa smo marsikdaj v dvomih, kateri izdelek izbrati glede na njegovo ceno in karakteristike. Leto-
šnji mednarodni primerjalni test sredstev za zaščito pred soncem, objavljen v julijski številki revije VIP, je pokazal, da niso vsa sredstva vodo-odporna, čeprav to obljubljajo.
Primerjalni test sredstev za zaščito pred soncem s srednjim zaščitnim faktorjem je tudi pokazal, da dražja sredstva za sončenje niso nujno bolj kakovostna. Dodatno so preverili še navodila in priporočila za uporabo ter ugotovili, da jih imajo nekateri izdelki le na kartonasti embalaži ali na listu v njej, ki pa ju potrošniki po nakupu največkrat zavržejo.
Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije, svetuje: »Ponovno se je izkazalo, da je sredstva za zaščito pred soncem težko kupovati na pamet, saj pri nobeni znamki ne moremo biti 100-odstotni, da nas bo kakovostno zaščitila pred nevarnostmi, ki jih prinaša sonce. Zato naj velja, da se soncu čim bolj izogibamo, za nekatere tako zaželeno zagorelost lahko brez težav dobimo tudi v senci in med kopanjem - seveda v obeh primerih ustrezno zaščiteni.«

IZ VSEBINE: 27
v_.
Tema tedna:
Na sonce pozorni med dopustom, doma veliko manj.................
.4
BSH Hišni aparati Nazarje:
Nadgradnja proizvodnih
prostorov poteka nemoteno...............................5
Upravna enota Mozirje:
Novosti tudi pri
spremembi lastništva vozila..............................6
Stanko Zagožen:
Država mu jemlje koncesijo,
ker sama ni izpolnila pogojev............................8
Večer komedije na Rečici:
Smeh za različne okuse obiskovalcev..........10
Spominska slovesnost na Menini:
Danes iskan pogum izkazan
med drugo svetovno vojno...............................11
Maraton Alpe Scott:
Heli ponovno na stopničkah...........................18
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 27, 8. julij 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011
I«)
Tema tedna
navade in ravnanje slovencev na soncu
Na sonce pozorni med dopustom, doma
veliko manj
Poletni dopust je tik pred vrati, večina ga preživi ob morju, v toplicah ali planinah. Povsod pa smo veseli, če nas spremlja lepo vreme in se lahko nastavljamo toplim sončnim žarkom. Zato verjetno ni naključje, da je Združenje slovenskih dermatovenerologov ob vstopu v poletje predstavilo izsledke vseslovenske raziskave o navadah in ravnanju Slovencev na soncu. Kot kaže, se še vedno premalo zavedamo škodljivih posledic sonca, združenje pa med drugim opozarja na zaskrbljujoče dejstvo, da se manj kot polovica vprašanih pri dejavnostih na prostem, kot so tudi kmečka opravila in drugo delo okoli doma, zaščiti pred soncem.
PRED SONCEM SE JE POTREBNO ZAŠČITITI TUDI DOMA
V združenju so letošnjega junija drugo leto zapored pripravili Dan zaščite pred soncem, ki je namenjen aktivnemu osveščanju Slovencev o pomenu pravilne in zadostne zaščite pred soncem. Pri raziskavi navad in ravnanju Slovencev na soncu so se oprli na rezultate anket, katerih izpolnjevanje je v maju in juniju potekalo v 42 derma-toloških ambulantah po vsej Sloveniji, nekaterih lekarnah in na spletni strani projekta www.zascitapred-soncem.si. Pri reševanju anket je sodelovalo preko 550 oseb.
Izsledki raziskave kažejo na to, da soncu namenjamo najmanj pozornosti ravno pri dejavnostih, ki jih je v našem vsakdanu največ. Tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer prebivalci živijo pretežno v svojih hišah ali na kmetijah in se dnevno posvečajo opravilom na prostem, bi se morali nevarnosti prekomernega izpostavljanja soncu bolj zavedati. Veliko bolj smo Slovenci ozaveščeni pri dopustniških aktivnostih, saj se v primerjavi z našim vsakdanjikom na morju zaščiti kar 89 odstotkov, v gorah in na smučanju pa nekaj več kot polovica vprašanih.
V VEČJI NEVARNOSTI SO SVETLOPOLTE OSEBE
V anketi je združenje preverjalo tudi poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka. Najpomembnejši dejavnik zaščite pred soncem je izogibanje soncu med 11. in 16. uro, ko je njegova moč največja. Odgovori kažejo, da skoraj 23 odstotkov anketirancev v tem času ne opušča dejavnosti na prostem, okoli 16 odstotkov se močnemu soncu ne izogiba niti med počitnikovanjem ob morju. Zaskrbljujoč je tudi podatek,
da skoraj 60 odstotkov anketiranih uporablja zaščitne faktorje 20 ali manj, veliko jih krem za zaščito pred soncem sploh ne uporablja.
Anketirancem je najmanj poznan dejavnik tveganja faktor osebnega fototipa. Njegovega vpliva za nastanek kožnega raka ne pozna skoraj tretjina vprašanih, zato se ne zavedajo, da so osebe s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ter pegami v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka.
Na nevarnosti prekomernega izpostavljanja soncu opozorja tudi Vesna Tlaker Žunter, dr. med., zdravnica specialistka dermatove-nerologije, zaposlena na Derma-tovenerološki kliniki UKC Ljubljana, doma iz Varpolja:
»Pred soncem se je v poletnem času treba zaščititi ne le na morju, ampak tudi doma, pri delu in preživljanju prostega časa zunaj, ko večina ljudi niti ne pomisli, da je na soncu in da je to lahko zdravju
škodljivo. Ultravijolična svetloba, ki jo seva sonce in še v mnogo večji meri solarij, je rakotvorna. Svetovna zdravstvena organizacija jo je uvrstila v prvo, najnevarnejšo skupino kancerogenih dejavnikov, podobno kot rentgensko in radioaktivno sevanje, tobačni dim itd.
Porjavelost ni znak niti zdravja niti lepote, pač pa okvare kože in njen obrambni mehanizem, s katerim se bori proti nadaljnjim poškodbam. Porjavelost je v nasprotju s splošnim prepričanjem slaba zaščita pred nadaljnjo škodo, saj kožo pred soncem varuje le podobno kot krema z zaščitnim faktorjem 2-4. Poleg rakotvorno-sti UV-svetloba kožo tudi izrazito stara, vsa razlika v staranju kože npr. med obrazom in zadnjico pri starejših pomeni staranje zaradi UV. Zato je dobra zaščita pred soncem, poleg tega, da nas varuje pred kožnim rakom, tudi najučinkovitejši »anti-aging«.
Osnovni zaščitni ukrepi so trije. V času najmočnejšega sonca, med 11. in 15. uro, svetujemo izogibanje soncu, najbolje v zaprtem prostoru ali pa vsaj v senci. Ko smo zunaj, čim večjo površino kože pokrijemo z dovolj gosto tkanimi, a seveda lahkimi in zračnimi oblačili, po možnosti z dolgimi rokavi in hlačnicami. Moški, ki poleti delajo okrog hiše brez majice, ali ženske le v nedrčku, delajo hudo napako, ki se pozneje lahko maščuje s kožnim rakom. Svetujemo tudi pokrivalo, da so obraz, uhlji in zgornji del vratu v senci, ter sončna očala z UV-filtrom.
Kreme za zaščito pred soncem, ki so tretji zaščitni ukrep, nikakor niso namenjene temu, da bi se namazali in potem brezskrbno šli na sonce, pač pa zaščiti tistih predelov kože, ki jih ne moremo pokriti. Svetujemo uporabo kreme z UVA in UVB-zaščito, zaščitni faktor (SPF) naj znaša 30 ali več. Kremo
je praviloma treba ponovno nanesti vsaki dve uri ali po vsakem kopanju oziroma brisanju. V zadnjem času so na voljo kreme v številnih različnih podlagah, tako da bodo ustrezen pripravek zase našli tudi fizično aktivni ljudje, ki jih goste, mastne kreme sicer motijo. Še posebej skrbno je pred soncem treba ščititi otroke, saj je njihova koža bolj občutljiva. Sončne opekline v otroštvu strmo povečajo tveganje za kožnega raka v prihodnosti, zato sonce otrok nikoli ne sme opeči. Različni naravni pripravki, kot so olivno ali šentjanževo olje ali celo pivo, nikakor ne ščitijo pred soncem! Uporabo solarijev, ki nimajo nobenega pozitivnega učinka za zdravje, dermatologi absolutno odsvetujemo.
Več o zaščiti pred soncem ter prepoznavanju in preprečevanju kožnega raka najdete na spletnih naslovih www.zascitapredson-cem.si in melanoma-day.com/si.«
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Tema tedna, Aktualno
SONČNO SEVANJE POSEBEJ OGROŽA OTROKE
V Sloveniji je po prepričanju der-matovenerologov problematična tudi prepogosta uporaba solarijev. Rezultati ankete kažejo, da je sola-rij obiskalo že 22,9 odstotka vprašanih, od teh jih skoraj 40 odstotkov solarij obiskuje več kot eno leto. UV žarkom se izpostavljajo predvsem mlada dekleta in ravno pri njih se po podatkih združenja v največji meri povečuje tudi pojavnost melanoma, najnevarnejše vrste kožnega raka.
Delovanje sončnega sevanja je najbolj nevarno za otroke. Sončne
bsh hišni aparati nazarje
opekline, nastale pred otrokovim 18. letom starosti, so zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka. Hujše sončne opekline je v tem starostnem obdobju imelo kar 43 odstotkov vseh anketiranih.
VEDENJE NA SONCU SE SPREMINJA NA BOLJE
Zaradi melanoma v Sloveniji vsako leto umre več kot 100 ljudi. Po podatkih združenja je njegov sorazmerni delež med malignimi boleznimi velik zlasti pri mladih med 20. in 30. letom. Kljub temu so izsledki raziskave pozitivni.
Nadgradnja proizvodnih prostorov poteka nemoteno
Z nadzidavo hale bodo pridobili 1.750 kvadratnih metrov novih prostorov za strokovne službe razvoja. (Foto: Marija Lebar)
Nadzidava proizvodne hale na-zarskega podjetja BSH Hišni aparati v izvedbi družbe HTZ Velenje, hčerinske družbe Premogovnika Velenje, vidno napreduje. Kot pravijo v Nazarjah, potekajo dela v skladu z načrti in roki, tako da bodo novi prostori na voljo za vselitev v mesecu septembru, tehnični prevzem pa je načrtovan za sredino avgusta. Tudi stroškovno ostaja investicija v planiranih okvirih, in sicer okoli 1.200.000 evrov.
Z nadzidavo hale bodo pridobili 1.750 kvadratnih metrov novih prostorov za strokovne službe razvoja. »Širjenje potrjuje naše uspešno poslovanje in načrtovano strategijo za prihodnost, ki je predvsem v vlaganju v razvoj in raziskave ter pro-
Rezultati kažejo, da je v zadnjih letih kar 88 odstotkov anketirancev spremenilo svoje vedenje na soncu. Večina izmed njih je tudi potr-
obcinski svet luce
dila, da so zaradi akcije Združenja bolj seznanjeni z nevarnostmi prekomernega izpostavljanja soncu.
Tatiana Golob
Nov način financiranja vzdrževanja občinskih cest
Odbor za gospodarjenje, varstvo okolja in gospodarske javne službe lučkega občinskega sveta je med drugim razpravljal tudi o načinu sofinanciranja prenove občinskih cest. Ker bodo občine v nekaj letih morale urediti lastništvo zemljišč, po katerih potekajo občinske ceste, je odbor občinskemu svetu predlagal, da se spremeni način financiranja prenove teh cest.
Občinski svet je tako sprejel sklep, da se mora pred investicijskim vzdrževanjem cest predhodno izvesti geodetska odmera.
Prednostno bo občina vzdrževala tiste ceste, pri katerih bodo lastniki sami financirali geodetsko odmero ceste in to zemljišče brezplačno prenesli v last občine. V tem primeru bo občina izvedla celotno investicijo na lastne stroške, kar pomeni tako podlago kot asfalt.
Doslej je bila v Lučah kot tudi v nekaterih drugih zgornjesavinjskih občinah praksa, da so podlago za cesto pripravili krajani oziroma prebivalci sami. Občina je nato financirala izvedbo asfaltne prevleke.
Marija Lebar
občinski svet recica ob savinji
Na voljo še zazidalna
■ •• wv
zemljišča
izvode z višjo dodano vrednostjo. Letos prav tako načrtujemo otvoritev novih prostorov razvoja tudi v Ljubljani, kamor smo se bili pri-morani zateči zaradi splošno znanih razlogov - pomanjkanja ustrezne infrastrukture in s tem tudi zadostnega števila novega, kakovostnega kadra za potrebe naših razvojnih in tehničnih oddelkov,« pravi vodja proizvodnje in tehničnih služb Matija Petrin.
Dela na novih prostorih bodo potekala tudi v času kolektivnega dopusta, ki ga imajo v nazarskem podjetju letos v času od 18. do 29. julija. Kot pravi Petrin, pa bodo v tem času opravljali tudi vzdrževalna in ostala potrebna dela v proizvodnji.
Marija Lebar
Na eni prejšnjih sej je rečiški občinski svet zadolžil upravo, da pripravi pregled možnih zemljišč, kjer je tudi po sedaj veljavnih prostorskih aktih (PUP) možna gradnja. Pri pregledu stanja so ugotovili, da je takih zemljišč še kar nekaj.
Kot je obrazložil župan Vinko Jeraj, želi občina Rečica ob Savinji zagotoviti možnost za gradnjo novih stanovanjskih objektov znotraj stavbnih zemljišč, ki jih določajo obstoječi prostorski akti. V občini čutijo veliko pomanjkanje zemljišč za stanovanjsko zidavo, kar je pogoj za nadaljnji razvoj. Ker so postopki za sprejem novega občinskega prostorskega načrta dolgotrajni in v veliki meri odvisni od pristojnih ministrstev, so tako župan kot svetniki menili, da je nujno potrebno poiskati prostor za gradnjo v okviru sedanjih možnosti.
Občinski sodelavec urbanist Peter Rušnik je nato predstavil
ugotovitev, da je še možnost gradnje. V večini so parcele razpršene med že obstoječimi objekti. Obstajata pa še dve območji, kjer bi potencialno bilo možno graditi individualno stanovanjsko gradnjo. Gre za vzhodni in zahodni del ob naselju Varpolje, kjer je prostora za okoli 15 do 20 enot in kjer bi občina lahko zagotovila komunalno opremljenost zemljišč, če bi bili sedanji lastniki pripravljeni za odprodajo.
Lastništvo vzhodnega dela kompleksa imajo štirje lastniki, zahodni del kompleksa v Varpo-ljah pa pripada članom Agrarne skupnosti Spodnja Rečica v enakih deležih in so lastniška razmerja zelo kompleksna. Nekateri lastniki so že preminuli, brez dedičev. Kljub temu je občinski svet sklenil, da se zadolži občinsko upravo, naj začne aktivno delovati na tem področju in se pogovarjati z lastniki zemljišč za odkup.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Iz občin, Iz upravne enote
občinski svet ljubno
Potrdili sklep o ustanovitvi sveta JP Komunala
Ljubenski občinski svet, ki se je sestal v četrtek, 30. junija, je med drugim obravnaval rebalans letošnjega proračuna. Gostili so direktorja Javnega podjetja Komunala Mozirje in govorili o najemu preužitkarske hiše v Vrbju.
Direktor JP Komunala Andrej Ermenc je svetnikom podal obrazložitev k točki dnevnega reda o ustanovitvi sveta ustanoviteljev JP Komunala d.o.o. Mozirje. Zaradi določil protikorupcijskega zakona župani, ki so sicer zakoniti za-
stopniki svojih občin - te so tudi ustanoviteljice Komunale - ne smejo več sodelovati v skupščini tega podjetja kot doslej. Zato so pripravili vse potrebno za ustanovitev sveta ustanoviteljev, v katerem bodo župani lahko odločali o komunalnih zadevah, ki so pomembne za občine.
Svetniki so menili, da imajo župani vsa potrebna pooblastila pa tudi vpogled v delo Komunale in stanje v svojih občinah. Zato so sklep o ustanovitvi brez večjih pri-
pomb sprejeli.
Računovodkinja Marija Potočnik, katere delo je župan Franjo Naraločnik še posebej pohvalil, je predstavila rebalans proračuna za leto 2011. Pojasnila je, da so glavni razlog za nedoseganje planiranega državni razpisi, na katere je občina kandidirala in so bili pozni. Tako bodo nekateri projekti izvedeni šele v letu 2012, zato bodo nižji letošnji prihodki, hkrati pa tudi odhodki. Člani občinskega sveta so v nekaterih postavkah želeli pojasni-
la, nato pa rebalans proračuna soglasno potrdili.
Že na prejšnji seji je pod točko pobude svetnik Paul Orešnik predlagal, da neurejeno preužitkarsko hišo v Vrbju dobi v upravljanje Društvo ljubiteljev lanskega mošta. Društvo je tokrat na svet naslovilo ponudbo za najem, občinski svet pa je sprejel sklep, da se preužitkarsko hišo da v najem imenovanemu društvu in da občinska uprava pripravi ustrezno pogodbo.
Marija Lebar
gornji grad
250 let katedrale
V nedeljo, 10. julija, ob 10. uri bo v Gornjem Gradu slovesnost ob 250-letnici blagoslova katedrale. Slovesno mašo bo ob somaše-vanju duhovnikov in celjskega škofa ordinarija msgr. dr. Stanislava Li-povška daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Župnijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata je največja baročna cerkev na Slovenskem. Leta 1750 je dal škof Ernest von Attems porušiti samo-
stanska poslopja in staro cerkev ter na tem mestu se je pričela gradnja današnje katedrala. Gradnja je trajala do leta 1760, leto pozneje jo je blagoslovil škof Petazzi. Cerkev je dokončno podobo dobivala še celo naslednje stoletje, saj so različni mojstri opravljali poslikave in druga dela vse do leta 1863. V soboto, 9. julija, bo v katedrali ob 19.00 uri predavanje o njeni zgodovini.
ŠS
Gornjegrajska cerkev sv. Mohorja in Fortunata je največja baročna cerkev na Slovenskem. (Foto: IS)
upravna enota mozirje
Novosti tudi pri spremembi lastništva vozila
Novi zakon o motornih vozilih, ki se je začel uporabljati s prvim julijem letos, prinaša nekaj novosti, pomembnih za lastnike vozil. Med drugim pravi, da se vozilo, ki je v lasti otroka ali mladoletnika, registrira na ime enega od staršev, skrbnika ali rejnika kot imetnika pravice do uporabe vozila. V prometno dovoljenje se vpiše tudi ime dejanskega lastnika.
Če je lastnik vozila polnoletna oseba, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, mora določiti uporabnika vozila. V prometno dovoljenje se v tem primeru vpiše tudi uporabnik vozila, ki je lahko le oseba z veljavnim vozniškim dovoljenjem za
občina ljubno
Dela na izvedbi vodovoda in urejanju okolice zaključena
konkretno kategorijo vozila.
Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je povedala: »Ponovno je uvedena določba, da je ob odsvojitvi (prodaja, podaritev ...) potrebno vozilo odjaviti in vrniti registrske tablice. Registrskih tablic ni treba vrniti le v primeru, da sta pri registracijski organizaciji hkrati prisotna tako prodajalec kot kupec vozila in kupec vozilo takoj registrira na svoje ime. Podpisa prodajalca na pogodbi ne bo potrebno overiti, bosta pa morala tako prodajalec kot kupec pri registracijski organizaciji izkazati svojo istovetnost.«
Marija Lebar
Ta teden so potekala še zaključna dela na trasi zadnje faze prenove ljubenskega vodovoda. Voda iz novih cevi pa je uporabnikom dostopna že nekaj časa. Končan je tudi primarni vodovod v Melišu, ki so ga prav tako zgradili to poletje.
Prenova vodovoda skozi Ljubno ob Savinji bi bila morala biti končana sredi junija, vendar je izvajalec dela zaključil šele te dni s polaganjem asfaltne prevleke. Nekaj negodovanja je povzročila tudi ureditev prometa med zaporami ceste na trasi. Vendar pa so v občini Ljubno s to investicijo zamenjali še zadnje azbestne cevi s sodobnejšimi in tako zvišali kakovost vodooskr-
be. Opravili so tudi tlačne preizkuse in dezinfekcijo ter vzorce vode dali v analizo. Rezultate analize je mogoče dobiti na Komunali Mozirje, ki upravlja z vodovodi občine Ljubno.
Vse potrebne preizkuse so izvedli tudi na primarnem vodovodu v Melišah, ki je bil prav tako nedavno zgrajen. Gre za okoli 680 m vodovoda od okoninske brvi proti Melišu. Investicija je z DDV vredna 19.000 evrov. S tem je zagotovljena vodovodna povezava zadnjih meliških gospodinjstev, saj je bil dosedanji sistem za tolikšen odjem vode premajhen. Vodovod je sedaj pripravljen za priklop posameznih gospodinjstev.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Iz občin, Gospodarstvo
nova štifta
Letošnji občinski praznik v Gornjem Gradu je mineval ob številnih kulturnih in športnih prireditvah. Dogodkom se je pridružila tudi otvoritev odseka obnovljene občinske javne ceste Podrižnik-Vo-lovšek. Dela na tem odseku so bila zaključena že v lanskem letu, z otvoritvijo so počakali zaradi ureditve prenosa lastništev z lastniki zemljišč ob cesti.
Odsek ceste so namenu predali župan Stanko Ogradi, predsednik krajevnega odbora Franc Galin in Marija Zavolovšek, blagoslov je
Prenovljen odsek ceste predan namenu
i
Ob otvoritvi so trak prerezali župan Stanko Ogradi (desno), Marija Zavolovšek in Franc Galin. (Foto: Štefka Sem)
opravil novoštiftni župnik Alojz Ter-nar. Krajane, ki so spremljali otvoritev, je pozdravil Galin, župan Ogradi pa je na kratko opisal opravljena dela in izrazil zadovoljstvo, da je ta odsek končno urejen. Naložba je bila vredna 80.000 evrov, 30 odstotkov sredstev je bilo iz sredstev za odpravo posledic neurja, preostanek je pokrila občina. Druženje ob prijetnem dogodku je popestrila mlada harmonikarica, krajani pa so si želeli še več izboljšav v kraju, ki bi jih zaključili na tako prijeten način.
Štefka Sem
recica ob savinji
■	«vv	• I I •_	•	I *w
Igrišče - pridobitev za najmlajše
Rečiški osnovnošolci so bogatejši za otroško igrišče. Tega sta svojemu namenu predala zadnji šolski dan ravnatelj Peter Podgoršek in župan Vinko Jeraj, otroci pa so pripravili prijeten kulturni program.
O pridobitvi, ki stoji v neposredni bližini šole, je spregovoril ravnatelj Podgoršek, ki je poudaril, da je sredstva za igrala prispevala občina. Ta so ob pomoči staršev, občanov, otrok in učiteljev ter različnih sponzorjev postavili v rekordnem času. »Vseskozi je bila dilema, ali igrala postavljati postopoma ali počakati kakšno leto in jih postaviti vse naenkrat. Odločili smo se za slednje in jih postavili tako, kot nam predpisuje zakonodaja,« ni skrival zado-
voljstva Podgoršek ob pridobitvi, vredni skoraj 15 tisoč evrov.
Župan Jeraj je prepričan, da bodo igrišče uporabljali ne le osnov-
nošolci, temveč vsi najmlajši občani. »Uporabljajte jih varno in uživajte otroštvo,« so bile njegove želje ob predaji pridobitve. Igrišče bo
odprto vsak dan. Ključe je mogoče dobiti v osnovni šoli, v času počitnic pa na športnem igrišču.
Marija Šukalo
Osnovnošolka je prerezala trak ob asistenci župana Vinka Jeraja (desno) in ravnatelja Petra Podgorška.
(Foto: Marija Šukalo)
citycenter celje
Otvorili polnilno postajo za električna vozila
Predstavniki nakupovalnega središča Citycenter Celje, družbe Elektro Celje, d.d. in Društva za električna vozila Slovenije so 1. julija odprli prvo Citycentrovo polnilno postajo za električna vozila. Citycenter Celje in Elektro Celje sta v partnerskem sodelovanju postavila električno polnilno postajo in skupaj naredila prvi korak k zeleni, bolj ekološko osveščeni prihodnosti. To je tudi prva polnilna postaja v nakupovalnih središčih v Sloveniji.
Strateška usmeritev največjega nakupovalnega središča v širši celjski regiji je slediti vsemu, kar prinaša napredek in biti
Polnilno postajo sta v partnerskem sodelovanju postavila Citycenter Celje in Elektro Celje. (Foto: Robi Krumpak)
v prvih vrstah, kar zadeva ekologijo in varovanje narave. Temu v prid govori podpora okolju prijazne lokalne mobilnosti - otvoritev polnilne postaje za kolesa, sku-terje in avtomobile na električni pogon.
Citycenter Celje želi s polnilno postajo za električna vozila pravočasno poskrbeti za vse številčnejše uporabnike teh najbolj ekološko nespornih prevoznih sredstev, ki jih bo v prihodnosti vse več. Polnjene bo v času obratovanja nakupovalnega središča za vse uporabnike brezplačno.
SD
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Gospodarstvo
stanko zagožen brez dokončanega jezu ne more zgraditi male hidroelektrarne
mu jemlje koncesijo, ker sama ni izpolnila
pogojev
Stanko Zagožen z Ljubnega ob Savinji je lastnik Batlnove kmetije. Le-ta je pred mnogimi leti mejila na reko Savinjo, kjer so njegovi predniki zgradili mlin in žago. Tudi jez na Savinji se je imenoval po kmetiji. Njegov oče ga je po veliki poplavi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja obnovil. Zaradi koriščenja vode za žago, ki je delovala vse do leta 1985, so Batlnovi nekaj let prej zaščitili vodne pravice. Nasploh se je življenje na tej kmetiji vedno vrtelo okrog vode. Tako je bilo v časih flo-sarjev in pozneje na mlinu ali žagi.
ZE DESET LET KONCESIONAR
Poplave v letu 1990, ki so prizadejala Zgornjo Savinjsko dolino, niso prizanesle niti Batlnovemu jezu. Tega je deroča voda popolnoma uničila. Na okoljskem ministrstvu so takrat zaradi poplavne varnosti naredili projekt, po katerem bi dotedanja Batlnov in Mrčinkov jez nadomestil eden, ob katerem bi uredili strugo. Na njej bi Zagožen lahko postavil malo hidroelektrarno (MHE), o kateri je razmišljal. V dobri veri, da bo v doglednem času zgrajen nov jez, je pričel s pridobivanjem dovoljenj in na podlagi razpisa leta1996 je od države dobil koncesijo za izkoriščanje vode na Savinji. Koncesijsko pogodbo je podpisal 29. junija 2001, v letu 2004 pa je podpisal še drugo pogodbo, ažurirano s spremembo zakonodaje na tem področju.
STRUGO ZASULI IZVAJALCI DEL
Gradnja Batlnovega jezu je ostala pri načrtih in obljubah, kajti zmanjkalo je denarja. Okoljsko ministrstvo je takrat poskrbelo za popravilo Mrčinkovega jezu, pozabilo pa na »klapne« oziroma zapornice, ki bi regulirale dotok v strugo, ob kateri naj bi stala nesojena MHE. Za nameček je Zagožen v dobri veri dopustil, da na zemljišču ob vodi, ki ga je imel v najemu od Zgornje-savinjske kmetijske zadruge Mozirje, izvajalec del na Savinji Nivo Celje začasno skladišči do 2.000 ku-bikov odpadnega materiala.
»Ko sem čez čas prišel na omenjeno zemljišče, je bilo tam desetkrat več uskladiščenega zemeljskega materiala in zasuta struga. Predstavnik podjetja Nivo mi je takrat dal vedeti, da struge tam ne bo več,« je povedal Zagožen. Vse prošnje na okoljsko ministrstvo, da bi jez le dokončali in mu tako omogo-
čili gradnjo MHE, za katero bi potreboval leto dni, so bile brez učinka. Vsaj trije ministri so mu obljubili, da bo do dokončanja jezu prišlo, a je ostalo le pri obljubah. Stroškov, ki jih je imel s pridobitvijo vseh dovoljenj, obljube ne bodo povrnile, povrnila bi jih zgrajena in obratujoča hidroelektrarna.
GROZI MU ODVZEM KONCESIJE
Koncesija, ki jo je Zagožen pridobil od države, je temeljila na oblju-
Stanko Zagožen je spoznal, da država ni naklonjena malim ljudem, na področju voda vse vlaga v večja podjetja. (Foto: Štefka Sem)
Ob nedokončanem Mrčinkovem jezu naj bi stala Zagožnova mala hidroelektrarna, za katero mu je država najprej podelila koncesijo, sedaj grozi, da jo bo vzela. Z vodo, ki teče preko jeza, odteka tudi denar.
(Foto: Štefka Sem) bi le-te, da bo dokončan jez, ki je je odgovorna država. Tako je bilo
pogoj za izgradnjo MHE. Brez tega Zagožen ne more graditi, država pa ga je za njegovo potrpežljivost in vložen trud nagradila z obvestilom, da mu bo koncesijo odvzela, ker MHE ni bila zgrajena v roku. Po pogodbi bi moral Zagožen v dveh letih po podpisu le-te dokončati dela in pričeti z oddajanjem električne energije.
Vse od poteka tega roka mu okoljsko ministrstvo pošilja obrazce, naj jim sporoči, koliko energije je proizvedla MHE, na kar jim vedno odgovori, da še vedno niso izpolnjeni pogoji za gradnjo, za kar
vse do lanskega leta, ko so ga obvestili, da z njim razdirajo koncesijsko pogodbo zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Še več, pogodbo so pripravljeni skleniti z drugim interesentom. Pritožba, ki jo je poslal v odgovor, temelji na neizpolnjenih obljubah države, ki so razlog, da do izgradnje ni prišlo.
drŽava podpira velike
Odgovor, zakaj denarja za dokončanje jezu ni, je prejel na okolj-skemu ministrstvu. »Vsa sredstva iz vodnega sklada gredo za Savske elektrarne, male elektrarne ni-
so v prvem planu,« je povedal Zagožen. »Ker sva vsaj dva interesenta za gradnjo MHE, vodo koristijo tudi ribiči, kajakaši, tudi občina bi se lahko vključila zraven in tako bi nekako zbrali sredstva za dokončanje del, a to drugih ne zanima. Sam pa investicije vredne 300.000 evrov ne zmorem, poleg tega bom koristil le del vodnega potenciala. Pripravljen sem vložiti deset procentov od vrednosti del. Če bi država držala besedo, bi bila investicija v MHE do sedaj že pokrita, od mene bi imela prihodek tako država kot občina, tako pa se vse le odmika. Dohodek od prodane elektrike bi prišel zelo prav tako meni kot tudi proračunu,« je svoje razmišljanje zaključil Zagožen.
NAČRTOV ZA NOVE INVESTICIJE NI
O obljubah države je svoje mnenje povedal poslanec Jakob Pre-sečnik: »Širši problem je, da se podobni projekti financirajo iz vodnega sklada, od tam pa gre večina za urejanje spodnje Save, njenih pritokov in izgradnjo hidroelektrarn. Četrtina sredstev sklada gre za delovanje te službe in tako za ostale projekte ne ostane nič. Na področju vodnih gradenj v prihodnjih letih ni predvidenih investicij, zato slabo kaže tudi za dokončanje omenjenega jezu na Savinji. Menim, da bi bilo najbolje, da bi se v investicije hidroelektrarn vključilo financiranje brežin, saj bi se takšne naložbe hitro povrnile.
V preteklem letu so bile pregledane vse koncesijske pogodbe in kdor je ni izpolnjeval, je bil o tem obveščen, kako pa je z odvzemom koncesije, nimam podatkov. Prav gotovo bi bilo za Zagožna najbolje, da se v doglednem času dokonča jez in vzpostavi vodno zrcalo na Savinji, kot je že bilo in je tudi v načrtih, potem bi se tudi njegova težava pozitivno razpletla. Ampak za enkrat kaže slabo, saj ni načrtov za nove investicije, pa tudi v situaciji, kakršni je sedanja vlada, je težko napovedati, kaj se bo zgodilo.«
Štefka Sem
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Organizacije
recica ob savinji
Nova oprema že v gasilskih domovih
V Prostovoljnem gasilskem društvu Grušovlje so bogatejši za novo motorno brizgalno. Simbolični vžig sta zadnjo nedeljo v juniju na poligonu opravila župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in poveljnik PGD Grušovlje Jože Že-rak. Stroške »motorke« v višini 15 tisoč evrov je pokrila občina iz proračuna. Prav tako so 14.500 evrov iz občinskega proračuna namenili za nakup zaščitne opreme gasilcev v vseh treh društvih. Tudi to so v nedeljo operativci odnesli v matične gasilske domove na Po-brežje, Rečico ob Savinji in seveda Grušovlje.
Nova pridobitev v PGD Grušovlje je po besedah predsednika Janka
Poveljnik PGD Grušovlje Jože Zerak in rečiški župan Vinko Jeraj sta predala
v uporabo novo motorno brizgalno. (Foto: Marija Šukalo) Prislana pomembna za zagota- Ob predaji je zaželel, da bi jo upo-vljanje požarne varnosti, saj je bila rabljali čim manj za intervencije in stara že dotrajana in nezanesljiva. čim več za vaje.
Župan Vinko Jeraj je ob pozdravnih besedah poudaril, da so v zadnjih treh letih za malo večje investicije na področju gasilske dejavnosti v vseh treh gasilskih društvih v občini iz občinskega proračuna namenili skoraj sto tisoč evrov, kljub temu pa so vsako leto denar namenili tudi za prepotreb-no zaščitno opremo. Ob tem je tudi on zaželel, da bi bila oprema čim manj uporabljena na intervencijah in čim več na vajah.
Ob zaključku slovesnosti so vsa tri gasilska društva izvedla vajo gašenja s cisterno. Pri tem so bili najboljši domačini, za njimi so se uvrstili Rečičani in Pobrežani.
Marija Šukalo
otvoritev prenovljene mozirske koce na golteh
Na razvalinah starega zrasla gostoljubna planinska
postojanka
Predsednik Planinskega društva Mozirje Jure Marjanovič ni skrival navdušenja. Pred sto petnajstimi leti zgrajena, že skoraj v ruševinah, nato povečana, pa obnovljena je koča na Mozirski planini s 3. julijem letos vsak dan pripravljena gostoljubno sprejeti planince in naključne obiskovalce. In njihovo število na otvoritveni dan daje slutiti, da koča ne bo samevala.
Uvodne besede na nedeljski otvoritvi so bile predsednikove. Jure Marjanovič je preletel zgodovino obnove te več kot sto tisoč evrov
vredne investicije. Denar zanjo so dali prostovoljno člani planinskega društva, Evropski sklad za regionalni razvoj in donatorji. Obnovljena je bila streha, nameščeni kolek-torji, urejena čistilna naprava, prenovljene sanitarije in sobe, na novo opremljena kuhinja.
»Želim si, da si mozirska koča vrne nekdanji ugled, da bi bilo čim več gostov, ki bi v njej preživeli več dni. Z dobro voljo in delavnostjo pa bomo naredili vse, kar bo potrebno,« je med vzkliki odobravanja zagotovil predsednik društva.
Oskrbnik Filip Vrabič: »Zaljubljen v svet planin, v jutranjo sončno kopel, sem vesel, da mi je zaupana služba oskrbnika Mozirske koče. Po moje naj bi postala oaza nabiranja tistih vrednot, ki jih v vsakdanjem življenju še kako potrebujemo. Številni gormki na dan blagoslova obnovitvenih del dokazujejo, da si te planinske postojanke še kako želijo. Po svojih močeh in s prijateljskimi vezmi smem upati v razvoj tega dela pogorja rekreacijskega centra Golte, ki pohodniku nudi sokolske poglede, da v harmoniji stvarstva zmore graditi svojo osebnost. Koča ima stalno dežurstvo. Nudi tople obroke, kruh iz krušne peči, kislo mleko in čaj iz rožic, ki so že »stoletja z nami«. Topla voda bo omogočila dobro počutje vsem, ki bodo dlje prebivali pri nas. Zanje je na voljo šestdeset ležišč.«
Jože Bizjak, načelnik odseka za organizacijo izletov in pohodov, (desno) se je zahvalil predsedniku Juretu Marjanoviču (levo), podpredsedniku Zvonetu Mazeju in Cveti Štiglic za vodenje računov. (Foto: AG)
Za njim je predstavil potek obnove koče predsednik nadzornega odbora planinskega društva Jože Kumer in se razgovoril zlasti o mejnikih. Leta 1984 so kočo prevzeli mozirski planinci. Na tisoče prostovoljnih delovnih ur članov društva in njihovih družin je bilo potrebno, da je svojo 90-letnico koča proslavila obnovljena in dozidana. Ob 100-letnici so jo statič-
no utrdili in funkcionalno opremili, danes pa so uresničili še vse drugo načrtovano, in to brez zadolževanja.
Prenovljeno Mozirsko kočo je blagoslovil župnik Sandi Koren. Zapeli so Mozirski koledniki, k še boljšemu vzdušju pa prispevali tudi sestri Brezovnik, po domače Zagradi-šnikovi iz Radegunde.
Andreja Gumzej
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Kultura
fakulteta za strojništvo v ljubljani
Na ogled nove likovne stvaritve Gorana J. Horvata
Predzadnji torek v juniju so v prenovljeni avli ljubljanske Fakultete za strojništvo odprli razstavo likovnih del Gorana J. Horvata. Razstavljenih je dvanajst slik, med katerimi sta tudi dve, ki sta nastali na nedavnem mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Največje razstavljeno delo Druga širitev EU II. dimenzije 120 x 170 cm je Horvat podaril fakulteti ob njenem visokem jubileju - 90-letnici ustanovitve.
Omenjena obletnica je tudi posredni razlog, da je prišlo do razstave, saj je Goran J. Horvat kot diplomant Fakultete za strojništvo sedanjemu dekanu prof. dr. Jožetu Duhovniku poslal čestitko ob jubileju in ga povabil na obisk, le-ta pa se je na vabilo takoj odzval in bil nad likovnim opusom, ki ga je videl v Nizki, navdušen. Dr. Duhovnik je imel na otvoritvi razstave tudi osrednji govor, med uglednimi gosti pa je bil tudi direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Ko-bal. Razstava je odprta do sredine julija.
Franci Kotnik
i I
i
il
Dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Jože Duhovnik je izrazil navdušenje nad Horvatovim slikarstvom. (Foto: Jana Vejnovič)

večer komedije na recici ob savinji
Smeh za različne okuse obiskovalcev
Kulturno društvo Rečica ob Savinji je dan državnosti obeležilo s stand-up komedijo. Na odru domačega kulturnega doma so nastopili Klemen Mauhler, Husein Šakanovic in Aleš Novak, svoj kamenček v mozaik smeha pa je dodala tudi domača gledališka skupina I.V.A.N. z Amalijo Potočnik, Janjo Cajner, Mojco Brezovnik in Ta-maro Arnič.
Dekleta v režiji Mojce Štorgelj so pripravile parodijo na temo avdicije za izbor filmske igralke. Njihovo doživeto nastopanje, prijeten humor in domače narečje so nasmejali številčno občin-sivo.
Klemen Mauhler se je predstavil kot imitator raznih domačih in tujih osebnosti. Obenem je ob svojem nastopu gledalce popeljal skozi različne zgodbe iz vsakdanjega življenja. Te zgodbe so bile rdeča nit tudi Alešu Novaku. Čeprav je bilo njegovo razumevanje resnic napačno, je kljub temu poskušal prepričati v nasprotno. Hu-sein Šakanovic pa je v svoje zgodbe vpletal tako ostro politično noto kot socialno kritiko, s katero se je postavil na stran delavca.
Marija Šukalo
Dekleta so pripravile parodijo na temo avdicije za izbor filmske igralke. (Foto: Marija Šukalo)
©
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
kulturno društvo slap
Seiko Araki Gerl pesmi ne sestavlja, same se rodijo
Eno izmed društev, ki imajo svoj domicil v občini Gornji Grad in se je pridružilo praznovanju občinskega praznika, je Kulturno društvo Slap. V torek, 28. junija, so v kulturni dvorani v Novi Štifti pripravili literarni večer, na katerem je gostovala pesnica Seiko Araki Gerl.
Gostjo, ki je po rodu z Japonskega, je v imenu društva pozdravila Albina Rajter. Predstavila je pesnico, njeno delo in življenje, nato pa iz-menjaje z avtorico recitirala njene pesmi. Poezijo sta prebirali v slovenščini, pesnica pa je tri pesmi predstavila tudi v svojem maternem jeziku, torej japonščini.

Pesnica je pesmi predstavila tudi v japonščini.
(Foto: Marija Lebar)
Pesmi niso pisane v rimah in kakšni posebni metriki. Z občutljivostjo za stisko drugih govorijo predvsem o življenju samem, o odnosih med ljudmi in tudi o naravi. Precej je razmišljanj o staranju, o vprašanju minevanja časa v človekovem življenju in v naravi. Seiko Araki Gerl od leta 1997 živi v Celju. S poezijo se je srečala že v osnovnošolskih letih, saj se na Japonskem te veščine učijo v šoli. Več svojih pesmi je objavila tako v japonskih kot v slovenskih literarnih revijah, pred kratkim pa je izdala prvo samostojno zbirko pesmi v slovenščini. Pravi, da načrtuje tudi izdajo druge zbirke. Po njenem se pesmi ne piše, niti se jih ne popravlja in krasi s kakšnimi posebnimi besedami. Pesmi zapiše takšne, kot se porodijo ob raznih doživetjih.
V začetku je pisala v japonščini in je imela prevajalca, v zadnjem času pesmi prevaja njen mož. Sicer pa je slovenščino že toliko osvojila, pravi avtorica, da že razmišlja v slovenščini in tudi nekaj pesmi je zapisala v našem jeziku, mož pa jih nato slovnično popravi, če je potrebno.
Marija Lebar
spominska slovesnost na menini
Danes iskan pogum izkazan med drugo svetovno
vojno
Občine Zgornje Savinjske doline in Združenja borcev za vrednote NOB Štajerske, Gorenjske in Zasavja so v soboto na Menini pripravile spominsko slovesnost, s katero so počastili 66. obletnico legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini, 70-letnico OF in 20. obletnico samostojnosti naše države. Kulturni program so oblikovali zgornjesavinjski godbeniki, pevci ljubenskega mešanega pevskega zbora, učenci mozirske osnovne šole in recitatorji Kulturne-
ga društva Mozirje. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.
»Ob tistem preboju z Menine planine je moralo biti veliko tišine, moči, razuma, smelosti, tovarištva, veliko zaupanja in neizmerne preudarnosti v vas, poveljniki, komandanti takratnih partizanskih enot, in vsi ste bili takrat mladi. Poveljevanje na Menini je takrat prevzel 22-letni Franta. Pomislimo danes, koliko mi zaupamo našim ljudem, ko imajo 22 let. Takrat
Okoli dva tisoč ljudi je počastilo 66. obletnico legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini, 70-letnico OF in 20. obletnico samostojnosti naše države. (Foto: Marija Šukalo)
V mimohodu praporščakov so sodelovali tudi Zgornjesavinjčani.
(Foto: Marija Šukalo)
galerija stekl gornji grad
smo bili odvisni od 22-letnikov, ki so prevzeli odgovornost za veliko število vojakov na Menini planini, za ranjence, za smrt, za preživetje za domovino. In pomislimo, da danes enako starim mladim nismo odprli niti vrat v službe, kaj šele, da bi jim dali v roke odgovornost za vodenje naše družbe,« je v svojem govoru med drugim izpostavila ministrica Jelušičeva in nanizala dogodke izpred 66 let. Prav tako se je dotaknila tudi dogodkov pred dvema desetletjema, ko se je Slovenija znašla v osamosvojitveni vojni. Okrcala pa je današnjo politiko in politike, saj je prepriča-
na, da prehitro klonijo pred problemom in odstopijo.
Nekaj besed je številnim obiskovalcem namenil tudi France Sever Franta, avtor knjige Past na Meni-ni, v kateri opisuje, kako je na Me-nini z izvrstno taktiko prelisičil XIV. SS divizijo.
Ob predstavitvi dogodkov preteklosti pa se je v svojem govoru dotaknil, tako kot ministrica Jelušiče-va, tudi današnje politične situacije. Ob tem je med drugim poudaril, da »konji, ki so zapeljali voz v jarek, ne bodo več uspešni pri vlečenju voza iz jarka«.
Marija Šukalo
Tehniko žganja na les Toni Osovniker dopolnil z
barvami
Na praznik državnosti je gornje-grajsko kulturno društvo v okviru občinskih praznovanj v Šteklu odprlo likovno razstavo domačina To-nija Osovnikerja. Dela v tehniki žganja na les je avtor ustvaril v zadnjih šestih letih. Poleg ostalih govornikov je spregovoril župan Stanko Ogradi in Osovnikarju podaril knjižno darilo.
Samostojni likovni ustvarjalec v Šteklu gostuje drugič, sicer pa je to njegova šesta samostojna razstava v petih letih, odkar je stopil na likovno pot. Ustvarja s posebno tehniko pirografijo - to je žganjem na les. Kot je povedala pove-zovalka dogodka Jožica Tiršek Drčar se je te likovne izraznosti oprijel med rehabilitacijo po bolezni in jo razvil ter dopolnil z njemu lastnimi prijemi.
Jožica Tiršek Drčar je povedala, da je Toni Osovniker svojo likovno izraznost razvil in dopolnil z njemu lastnimi prijemi. (Foto: Marija Lebar)
Razstava prinaša pregled od rejenih po avtoportretih Fride Ka-
najzgodnejših del do najnovejših. Tako je mogoče spremljati avtorjev razvoj. Med drugim je bilo videti portret Primoža Trubarja in Mo-ne Lise, pa tudi tihožitja in morska plovila. Prevladuje sedem slik, na-
hlo, mehiške slikarke, ki je pred kakim letom pritegnila Osovnikerjevo pozornost. Kot je povedal avtor, je enega njenih portretov zagledal v nekem časopisu in ga je popolnoma prevzel. Do takrat o tej umetnici
ni vedel nič. Odkar je spoznal njeno tragično usodo, se z njo ravno zaradi bolezni in invalidnosti čuti še posebej povezanega.
V zadnjem času je razvil posebno tehniko priprave lesa, na katerega s pirografom žge glavne konture, ki pa jih kasneje dopolni z barvami. Vse skupaj prevleče še z zaščitnim premazom, saj je les dojemljiv za različne vplive iz okolja.
Kulturni program ob dogodku so oblikovale Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega od Dreti in recitator Borut Stojilkovič z Gregorčičevimi pesmimi o domovini. Spregovorila je predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek, avtorju pa se je za njegov doprinos h kulturnemu utripu domačega kraja zahvalil župan Stanko Ogradi.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011
Organizacije
večer pod trsko lipo na recici ob savinji
Ob ritmih tolkal in s pesmijo vse do ognjemeta
V okviru 32. tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja so člani rečiškega turističnega društva pripravili Večer pod trško lipo. Na zabavnem druženju prvo soboto v juliju so občinstvu tolkalci velenjske glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega pod imenom Rhytm factory prikazali, da tolkala niso le instrument, ki je v glasbeni skupini nekje v ozadju.
Kot je povedal vodja skupine Luka Venek, sestav dela že nekaj časa. Sprva so eksperimentirali le trije tolkalci pod vodstvom profesorja Tomaža Lojena, nato pa so se jim pridružili še trije prijatelji. Njihov od-mevnejši nastop je bil festival tol-kalnih skupin v Murski Soboti, kjer so predstavili klasično glasbo. Na zabavnih druženjih pa pripravijo tudi zabavne ritme.
L
Vrhunec večera je bil ognjemet, ki že vrsto let na ta večer ožari nebo nad Rečico ob Savinji. (Foto: IS)
MM
s
*	E;
Bp


Člani skupine Rhytm factory so uporabili kar kante kot priročna tolkala.
(Foto: Marija Sukalo)
Po Venekovem zatrjevanju igrajo predvsem zase, ob tem želijo na dogodkih, kot je bil Večer pod trško lipo, pokazati, da se s tolkali lahko pripravi zanimiv program. In na Rečici so uspeli navdušiti tako s programom, ki so ga pripravili, kot z zanimivim izborom instrumentov in nastopom. Pokazali so, da so tu-
di kante lahko priročna tolkala, na katera zaigraš poskočne ritme.
V nadaljevanju večera so obiskovalci lahko prisluhnili tudi domači vokalni skupini Rečiški pobi, ki jih je s svojimi pesmimi popeljala vse do Dalmacije, in ansamblom Veseli svatje.
Marija Šukalo
večer pod trsko lipo v mozirju
Kosec koso skleplje
Na trgu pod lipo je Kulturno društvo Mozirje 29. junija pripravilo etnografsko obarvano prireditev v pozdrav poletju in počastitev dneva državnosti. Pobudo zanjo so dali moški pevci, člani kulturnega društva. V uvodnem nagovoru je predsednik društva Matej Skornšek napovedal, da bo narodopisna prireditev, s katero želijo ohranjati slovensko kulturno dediščino, prerasla v mozirsko noč
pod lipo.
Kresni čas je čas košnje. Kako se je kosilo po starem - ročno, s koso? Roman Čretnik je povabil obiskovalce, da si ogledajo prikaz tega ročnega dela, pri katerem so nekdaj sodelovali domači, sosedje in prijatelji. Vrnitev v preteklo stoletje naj bo mladim v poduk, starim pa naj obudi spomin na minule čase. Družno so se odpravili na »Kra-hlnov travnik«. Gospodar Jože Bre-
Zaslišala se je pesem, vrisk in prednjak je zarezal v travo. (Foto: CMS)
( 12 J Savinjske novice št. 27, 8. julij 2011
Na mozirskem trgu se je etnografsko obarvana prireditev nadaljevala s kulturnim programom. (Foto: Ciril M. Sem) zovnik, po domače Zagradišnik, je ve, je bilo prikaza nekoč povsem
pozdravil kosce in grabljice ter jih opomnil, da je pomembno, koliko pokosijo in kako. Nato je izbral prvega kosca, najboljšega. Zaslišala se je pesem, vmes klepanje kose, še vrisk in prednjak je zarezal v travo. Za njim so se zvrstili preostali kosci. Na koncu redi (red je pas trave v širini zamaha kose) so zapeli, grabljice pograbile pokošeno travo na kup, gospodinja pa postregla z jedačo. Ko je padla še ena red tra-
vsakdanjega kmečkega opravila konec.
Družba se je vrnila na mozirski trg. Tam se je nadaljeval kulturni program s pesmijo, z recitacijo in zaigranim krajšim prizorom iz trškega življenja v 30. letih 20. stoletja izpod peresa narodopisca Aleksandra Videčnika.
Več fotografij najdete na www. savinjske.com (geslo: trg29ju).
Andreja Gumzej
Zgodovina in narodopisje
Ko je šlo za denar Slovencev (2)
Piše: Aleksander Videčnik
KAKO JE BILO NA SLOVENSKEM GOVORNEM OBMOČJU
Slovenci na samem začetku denarnega osamosvajanja nismo imeli dobrih vzorov. Tako se je pri nas razvilo posojilništvo iz lastne moči, je zapisal Ivan Lapajne.
Po zgledu čeških posojilnic je Čeh Horjak v Ljubljani ustanovil prvo posojilnico, ki je poslovala po načelih Schulze-Delitzscha. Posojilnica je bila namenjena obrtnikom, ki so bili tedaj združeni v »Obrtnem pomožnem društvu«. Ta posojilnica je poslovala tako slovensko kot tudi nemško.
DR. JOSIP VOŠNJAK IN NJEGOVA POBUDA
Zanimivo, da je bil prav zdravnik prvi pobudnik za oblikovanje slovenskih posojilnic po vrnitvi s Češke, kjer je leta 1868 prisostvoval odprtju češkega gledališča. Ob tem si je ogledal »češke založne« in se nad njimi navdušil. Zato se je odločil objaviti v časopisu Slovenski narod svoja opažanja na Češkem. Poudaril je nujnost oblikovanja zavodov, ki bodo pritegnili Slovence k varčevanju in jim nudili po potrebi tudi posojila. Obsežno razpravo o tem je napisal tudi v koledarju Družbe svetega Mohorja za leto 1871. Trudil se je za ustanovitev posojilnice v Šmarju pri Jelšah, kjer je tedaj služboval. Žal je prehitro odšel iz Šmarja in do uresničitve njegovih načrtov ni prišlo. So pa leta 1872 ljutomerski rodoljubi ustanovili slovensko posojilnico z imenom »Okrajna posojilnica«, ki je poslovala po načelih Schulze-Delitzscha. Tej je kmalu sledila podobna posojilnica pri sv. Jakobu v Rožni dolini.
Celjska posojilnica je poleg velikih uvedla tudi male deleže in leta 1880 dosegla davčne olajšave. Kot druga registrirana je bila Gornjesavinj-ska posojilnica v Mozirju in tako se je pričelo! Ob dejstvu, da je bila mozirska posojilnica registrirana že leta 1874, torej na samem začetku po-sojilništva na slovenskem govornem območju, to hkrati pomeni občudovanje razgledanosti in domoljubja Mozirjanov tistega časa.
PRIZADEVANJA MIHAELA VOŠNAKA
Po upokojitvi kot železniški inženir pri Južni železnici se je Mihael Vošnjak naselil v Celju. Takoj se je vključil v gibanje za pospeševanje slovenskih posojilnic in hranilnic. Čeprav inženir, je med študijem na Dunaju poslušal tudi predavanje poslovne ekonomije na tamkajšnji univerzi. Tako si je pridobil precej znanja o ekonomskih dogajanjih tistega časa. Prav to mu je zelo koristilo pri obsežnem delu v zadružništvu in pred-
vsem posojilništvu. Zavedal se je težkega položaja Slovencev na Spodnještajerskem. Sestavil je pravila za posojilnice, pri tem je upošteval načela obeh nemških začetnikov posojilništva in dodal sodobnejše oblike poslovanja, zato so njegovim posojilnicam rekli »vošnjakovke«.
V Celju je ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic, zgradil Zadružni dom in v njem uredil tiskarno, ki jo je poimenoval Zvezna tiskarna. V njegovem času se je število novo nastalih posojilnic hitro dvigovalo. Pri Zvezi v Celju je oblikoval rezervni sklad, iz katerega so po potrebi pomagali novim posojilnicam. Hkrati je uvedel zadružno revizijo, ki je imela tudi nalogo inštruktaže po posojilnicah. Kmalu si je prislužil naziv »očeta slovenskih posojilnic«. Kot državnozborski poslanec v dunajskem parlamentu si je pridobil izreden ugled tudi med nemškimi poslanci. Znana
neomejenim poroštvom«. Imamo na voljo izvirnik pod naslovom »Računski sklep«, kar je dejansko letno poslovno poročilo. Ta dokument je za tretje upravno leto 1896. Hranilne vloge so tedaj obrestovali 4,5 odstotka. Posojila dajejo le »društvenikom« (članom), in sicer osebna posojila po 6 odstotkov obresti, hipoteke pa po 5 in pol odstotkov. Uradni dan so imeli vsak četrtek med 9. in 12. uro.
Pomemben je podatek, da je leta 1896 pristopilo 45 novih članov, ki so vplačali deleže. Koncem leta je bilo vsega 170 članov, ti pa imajo vplačanih 379 deležev. Hranilne vloge so tega leta znašale skupaj 38.458 goldinarjev. Ta del poročila je podpisalo »ravnateljstvo posojilnice«. Tega so sestavljali: Davorin Budna, tajnik; Ignac Fludernik, ravnatelj; Martin Juvan, namestnik ravnatelja; Franc Jeraj, računski pregle-
Zadnji upravni odbor hranilnice na Ljubnem leta 1940. Od leve sedijo: Franc Lihteneger, Franc Plesec, Ignac Fludernik, Jože Ermenc. Stojijo od leve: Franc Kolenc, Miloš Turk, Ivan Natlačen, Jože Zagožen
in revizor Urbanija.
so njegova prizadevanja za slovensko gimnazijo v Celju, za dvojezičnost na sodiščih slovenskega govornega območja in nenazadnje ustanovitev Južnoštajerske posojilnice v Celju, ki je imela tudi že bančna pooblastila. Tako so slovenske občine imele tam lahko svoje odprte račune. Banka Celje je Mihaelu Vošnjaku vzidala spominsko ploščo na hiši v Stanetovi ulici, tam je do preselitve v Gorico tudi stanoval.
VOŠNJAKOVA PRIČAKOVANJA Vedno in znova je trdil, da morajo naše posojilnice nuditi ugodne pogoje najemanja posojil za rokodelce in druge gospodarske potrebe, tudi kmetijstva. Posojilnice naj skrbijo za znižanje obrestnih mer pri zemljiško-knjižnih posojilih. Pospešujejo naj smisel varčevanja pri naših ljudeh. Preprečujejo naj tvegana zadolževanja. Ljudi, člane posojilnic, morajo te navajati k razsodnosti ravnanja z denarjem in s svojimi nasveti stati ljudem ob strani!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA LJUBNEM Ustanovljena je bila leta 1893 kot »društvo z
dnik; Franc Kolenc, blagajnik. V nadzorstvu pa so bili: Janez Ermenc, Jožef Dekorti, Anton Her-le in Ivan Robnik. Zanimiv je tudi podatek, da so denarno podpirali Prostovoljno požarno bram-bo na Ljubnem, Dijaško kuhinjo v Celju in Juž-no-štajerski jubilejni zaklad. Vsekakor je poročilo dokaz o uspešnosti te denarne inštitucije na Ljubnem že v tretjem letu poslovanja!
DRUGE POSOJILNICE V NAŠI DOLINI Da so naši predniki hitro sledili napredku tudi v denarniškem pogledu, pričajo še podatki o posojilnicah v naših krajih. Že pred prvo svetovno vojno so delovale tele posojilnice: Gornje-savinjska posojilnica v Mozirju, Posojilnica Gornji Grad, Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, Ljudska hranilnica in posojilnica na Rečici ob Savinji, Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornjem Gradu, Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju, Hranilnica in posojilnica v Bočni, Hranilnica in posojilnica v Solčavi (ustanovljena po prvi vojni) in Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Dreti.
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Nasveti, Oglasi
Zatiranje voluharja
i
i_^_■■__
DARINKA PRESEČNIK,
svetovalka za hortikulturo
Govorili bomo o nadležnem in enem najbolj požrešnih nadlog naših vrtov. Spoznajmo ga: Voluhar je bližnji sorodnik podgan in miši. Trup meri v povprečju 12 do 20 cm in je robusten ter zavaljen, pokrit z rjavkastim kožuščkom. Ima dlakav rep dolžine 6 do 11 cm in kratko glavo s krajšimi ušesi, ki se skrivajo v dlaki. Samec in samica živita skupaj samo v času parjenja.
Pri njegovem zatiranju je to težava, saj, ko zatremo enega, se na njegovo mesto naseli drugi. Rovi so okrog 50 m dolgi, 5,5 cm visoki in 5 cm široki. Razprostirajo se na globini od 15 cm in vse do pol metra. Razmnoževanje poteka od marca, aprila do septembra, oktobra. V mesecu maju je največja intenziteta razmnoževanja. Brejost traja 21 dni. Pod površino v globini 20 do 40 cm je gnezdo, ki je kotlaste oblike in široko 15 do 25 cm. Samica skoti dva do osem golih in slepih mladičkov. V razmnoževalnem obdobju ima do šest legel. Mladiči so po 14 dneh že sposobni samostojnega življenja.
Zatiranje voluharjev je zelo zahtevno in traja skozi vse leto. Je vegetarijanec in obožuje dobro pognojena in rahla vrtna tla, zato mu ustrezajo naši vrtovi, kjer ima vedno pogrnjeno mizo z našimi pridelki.
Kako ga najdemo in ulovimo?
Znano je, da zelo slabo prenaša prepih. Gremo po vrtu in kjer se nam pod nogo vdre, z motiko odpremo rov. Voluhar bo rov spet zaprl in tako bomo vedeli, kateri rovi so še aktivni. V rov nato nastavimo mehansko past s koščkom jabolka. Pustimo del rova odprt, da bo voluhar prišel pogledat, od kje prihaja prepih, premamilo ga bo naše jabolko in z njim bo konec.
Ujamemo ga lahko tudi tako, da tam, kjer poteka rov, izkopljemo jamo in vanjo položimo večji ste-
klen kozarec ali kakšno drugo posodo. Zakopljemo ga tako, da se iz obeh strani rova pride točno v kozarec. Vanj damo kakšno jabolko ali korenček in vse skupaj pokrijemo s šopom sena ali slame. Ko enkrat pade v kozarec ali steklenico, ne more več ven, ker so stene gladke.
Lahko pa v plastične steklenice do polovice nalijemo pivo. Na vrhu steklenico odrežemo. Pivo naj bi dišalo voluharju in se bo prav tako prej ali slej ujel in se utopil. Pivo diši tudi polžem, zato se bo kmalu tudi kakšen ulovil.
Patroni proti voluharju so sredstvo za zatiranje voluharja v vrtovih, sadovnjakih in na zelenicah. Način delovanja: Pri gorenju se razvija žveplov dioksid in ogljikov monoksid v količini, ki usmrti voluharja.
Naravni sovražniki so: Ptice ro-parice (kanje, postovke, sove in sive čaplje). V sadovnjake namestimo prečne palice, na katerih bodo počivale ptice. Z njih prežijo na voluharja in ga z hitrim napadom tudi pogosto ujamejo. Podlasice in dihurji: naredimo jim skrivališča, kjer bodo prebivali in imeli mladiče. V pomoč so tudi: lisice, jazbeci, mačke, psi, kače pa tudi ježki.
Kako ga pregnati iz naših vrtov? Okoli vrta ali ogroženih mest posadimo rastline, ki voluharjem smrdijo: česen, cesarski tulipani, križnolistni mleček, kristavec, medeno deteljo. V rove polagamo snovi, iz katerih hlapijo odbijajoče vonjave: limonine in pomarančne lupine, liste orehov, stroke česna, ribje glave ... Poskusimo lahko tudi tako, da v rove položimo človeške lase. Voluharju očitno snovi v laseh ne godijo. V odprtine rovov zalivamo bezgovo brozgo. Znano je, da voluhar ne mara hrupa, zato ga lahko nadlegujemo s tem, vendar se lahko s časom tudi na hrup navadi.
Staro in preizkušeno sredslvo so pojoče steklenice. V zemljo zakopljemo prazne litrske steklenice do grla, tako da so lahko nagnjene. V vetrovnem vremenu se veter ujame v praznih steklenicah in tako nastaja zvok podoben žvižganju. Tudi hrup, ki ga z vrtenjem povzročajo vetrnice, ga moti. Poznamo tudi solarni odganjalec vo-
luharjev, ki oddaja zvočne valove, ki jih živali ne prenašajo. Pomagajo tudi prazne pločevinke piva. Na dno napravimo dve luknjici za žico, ki jo napeljemo skozi luknjici in tako pripravljene steklenice obesimo po drevju ali v vrtu po dve ali več skupaj. Zakaj na dnu - zato da voda odteka. Ne smejo biti preveč na tesno skupaj, toliko, da ob vetru tolčejo druga ob drugo.
POZOR: Najslabša izbira so stru-
J
pi. Ker ne delujejo selektivno, pokončajo tistega, ki ga zaužije. Torej ne pogine samo voluhar, ampak še cela vrsta drugih živali.
Ne pozabite, da so voluharji prilagodljive živali in se znajdejo ter prilagodijo vsaki situaciji. Mnoge raziskave so pokazale, da najbolje nadzorujejo število voluharjev njihovi naravni sovražniki. Njih pa je vedno manj, zato je tudi voluharjev vedno več.
g^SSgE^	(Nazarje
Pfeifer d.o.o. je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in podjetju predan kader za utrjevanje tradicije, dviga kakovosti in povečevanja obsega poslovanja. Dejavnost podjetja je izvajanje mednarodnih prevozov, skladiščenje in izvajanje celovitih logističnih storitev.
Posebno pozornost posvečamo zaposlovanju, saj smo prepričani, da so ljudje najdragocenejši vir podjetja. Če so vam sorodne vrednote kot je zaupanje, odgovornost ter stabilno delovno okolje, potem se nam pridružite kot
skladiščnik
Delo je prava priložnost za vse, ki Izpolnjujete naslednje pogoje:
končana vsaj IV. stopnja strokovne izobrazbe, zaželene izkušnje na področju skladiščnega poslovanja, znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), uporaba računalniških orodij (MS Office), vozniški izpit B kategorije, urejenost, delovna vztrajnost.
Izbrani kandidat bo delo opravljal v skladiščih na sedežu podjetja, delo poteka v treh izmenah.
Ocenjujete da ste poleg navedenega še iznajdljivi In vestni? Potem ste zagotovo kandidat, ki ga iščemo.
Nudimo:
-	takojšnjo zaposlitev delovno razmerje za določen čas s poskusnim delom ter možnostjo sklenitve delovnega razmerja
za nedoločen čas
-	razgibano delo v urejenem okolju in prijetnem ozračju, stimulativno plačilo za opravljeno delo,
-	možnost napredovanja ter osebnega in strokovnega razvoja
Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oz. zahtevajte dodatne informacije. Pokličite ali pošljite vlogo za zaposlitev z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Pfeifer d.o.o., Prlhova 21, 3331 Nazarje, telefon; 03 839-10-88 ali na e-mail: franci@pfeifer-slo.com. Vaše prijave bodo obravnavane zaupno.
Franc Pfeifer s.p.
Franky's pub Prihova 21,Nazarje
natakarica
-	nekaj delovnih izkušenj
-	delovno razmerje za določen-kasneje za nedoločen čas (lahko tudi preko študentske napotnice)
Informacije na GSM 041/408-72Z ali na e-mail: franci@pfeifer-slo.com
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
planinsko društvo gornji grad
Pogled na Alpe s ptičje perspektive
V četrtek, 23. junija, so člani Planinskega društva Gornji Grad, odseka za varstvo narave pripravili predavanje Matevža Lenarčiča in Janeza Bizjaka Alpe - kot jih vidijo ptice. Knjiga z istim naslovom Matevža Lenarčiča, pri kateri so sodelovali številni drugi strokovnjaki, je edinstven pogled na Alpe s ptičje perspektive. Fotografije je prispeval Lenarčič z Rečice ob Savini, ki je s svojim letalom v ta namen velikokrat preletel Alpe. Številne nagrade in izdaja v štirih jezikih so podatek, ki sam zase govori o posebnosti te knjige.
Matevž Lenarčič (levo) in Janez Bizjak sta posebej poudarila, kako pomembno je okoljsko ozaveščanje za ohranjevanje Alp.
(Foto: Štefka Sem)
Lenarčič in Bizjak sta predstavitev obogatila s fotografijami in besedami o pomembnosti tega območja. Predvsem so Alpe, ki se raztezajo preko osmih držav in v katerih se govori več kot deset jezikov, pomemben vir pitne vode. Prav tako sta omenila ledenike, gozdove ter ljudi in kulturo te gorske verige. Posebej sta poudarila, kako pomembno je okoljsko ozaveščanje za ohranjevanje Alp. V imenu organizatorja se je za poučno in dobro obiskano predavanje Lenarčiču in Bizjaku zahvali vodja odseka Lojze Gluk.
Štefka Sem
9. tradicionalno tekmovanje s starimi brizgalnami v radmirju
Iz naše doline le dekleta PGD Gornji Grad
Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje je na dan državnosti pripravilo 9. regijsko tekmovanje s starimi brizgalnami, ki je hkrati štelo tudi za memorial Trbovšek Franca - Boška. S srečanjem veteranov so tako radmirski gasilci obeležili spomin na svojega dolgoletnega aktivnega člana.
Na travniku, v neposredni bližini gasilskega doma, se je letos pomerilo enajst veteranskih ekip gasilcev in gasilk iz različnih krajev Slovenije v vaji z motorno ali ročno brizgalno. Zgornjesavinjske barve so letos branila le dekleta iz PGD Gornji Grad. Komisija je pri izvedbi vaje ocenjevala tako čas kot avtentičnost brizgaln, originalnost tekmovalnega orodja in izvirnost osebne opreme.
Z motorno brizgalno so kot lani vajo najbolje izvedle veteranke iz PGD Šoštanj-mesto, saj niso imele konkurence. Brez konkurence so bile tudi Gornjegrajke, ki so vajo opravile z ročno brizgal-no. Med moškimi so najbolje rokovali z ročno brizgalno veterani PGD Vransko pred Letušem in Braslovčami. Z motorno brizgalno so bili najhitrejši veterani PGD Paška vas pred Šoštanj-mesto in Gotovljami.
Šoštanjčani so se letos lahko pohvalili z najstarejšim članom, 82-letnim Martinom Turkom, in najstarejšo motorno brizgalno iz leta 1924. Motorna brizgalna istega letnika domuje tudi v Gotovljah. Najstarejši ročni brizgalni iz leta 1886 pa krasita gasilska domova
Veterani Vransko so v starih oblekah izvedli vajo z ročno brizgalno iz leta 1886. (Foto: Marija Šukalo)
na Vranskem in v Gornjem Gradu. daljena ekipa prejela posebno pri-
Najdaljšo pot do Radmirja je imela znanje.
ekipa Gotovelj, ki je kot najbolj od-	Marija Šukalo
"gornji grad	'
Izbirali bodo najboljši ajdnek
V soboto, 16. julija, bo v okviru Čebelarskega praznika v Gornjem Gradu tekmovanje za najboljši ajdnek in medenjake. Zbiranje vzorcev bo od 10. do 11. ure v gostilni Menina. Le-te bo komisija ocenila, na večerni prireditvi bodo objavljeni rezultati in podeljena priznanja. Gornjegrajsko turistično društvo in čebelarska
družina sta v sodelovanju z Zavodom Savinja omenjeno tekmovanje organizirala že v lanskem letu. Med devetimi vzorci ajdneka je priznanje za najboljšega prejela Marija Petek, za najboljše me-denjake Marija Pustoslemšek. Organizatorji upajo, da bo letos vzorcev še več.
ŠS
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Ljudje in dogodki
zaključni koncert glasbene šole nazarje
Uživali v soncu in glasbi
center starejsih gornji grad
Na odru so se predstavili učenke in učenci, ki so v letošnjem šolskem letu s svojimi glasbenimi uspehi izstopali na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. (Foto: TG)
Ob koncu šolskega leta so za to šolsko leto s poučevanjem glasbenih instrumentov zaključili tudi na Glasbeni šoli Nazarje. Za učence, njihove starše in kolektiv šole so zato v četrtek, 23. junija, priredili zaključni koncert mladih glasbenikov.
Koncert je tokrat prvič potekal na prostem, in sicer so se vsi omenjeni zbrali na prireditvenem prostoru na Lazah nad Kokarjah. Muhasto vreme je bilo mladim glasbenikom naklonjeno, starši vseh učencev glasbene šole so tako lahko uživali v lepem vremenu in prijetni glasbi.
Glasba in druženje poletju v pozdrav
Pred nastopom poletnih dopustov so v gornjegrajskem centru starejših za svoje stanovalce pripravili piknik. Druženje na prostem, hrana z žara in glasba so pričarali pravo poletno počutje.
V centru že tradicionalno prirejajo piknik. Z njim zaključijo številne prireditve, ki potekajo vse od jesenskih do poletnih mesecev. S tokratnim piknikom so imeli srečo, saj je bilo vreme za zabavo na prostem kot naročeno. Z žara je prijetno dišalo, pred centrom, kjer se je piknik dogajal, pa je zvenela prijetna glasba v živo, ki jo je iz sintetizatorja iz-
vabljal Toni Sternad.
Toni je glasbenik invalid, sicer doma iz Nove Štifte. Trenutno je zaposlen v recepciji centra starejših preko zavoda RUJ. »Z glasbo se ukvarjam sedem let, intenzivneje pa zadnja tri leta. Igram tudi pri ansamblu Zlatorog,« je povedal. S svojo glasbo je pričaral pravo fe-što, so menili stanovalci in se veselo podali tudi na plesišče. Direktorica centra Francka Voler je povedala, da bodo, preden bo nastopil čas dopustov, za stanovalce organizirali še izlet na Menino.
Marija Lebar
Na odru so se predstavili učenke in učenci, ki so v letošnjem šolskem letu s svojimi glasbenimi uspehi izstopali na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Njihove nastope je spremljal mladinski orkester pod vodstvom Stefana Garkova. Orkestru, ki se je predstavil tudi samostojno, so se ob zaključku koncerta pridružili vsi učenci in skupaj zapeli pesem, s katero so pozdravili počitnice ter se za dva meseca poslovili od šole. Koncert sta pripravili profesorici Milanka Črešnik in Tadeja Cigale.
TG
Razpoloženje na pikniku je dopolnila še dobra glasba.
(Foto: Marija Lebar)
vrtec ljubno ob savinji
■t	V* v ••	•	I	v •	I
Domači čaji za jesenske čajanke
Vzgojiteljice in pomočnice v lju-benskem vrtcu skrbijo, da so že najmlajši ozaveščeni o pomembnosti narave, zdravem načinu življenja in da med sprehodi spoznajo čim več zanimivega. Tako so se sredi junija v velikem številu sprehodili do Kolenčeve lipe, naravne vrednote lokalnega pomena.
Lipa je stara častitljivih 150 let, njen obseg je 472 centimetrov, in da je to veliko, so otrokom dokazale štiri vzgojiteljice, ki so skupaj obsegle drevo. Da pa lipa ni pomembna le zaradi sence, ki jo daje, je otrokom razložil vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Lojze Gluk. Poleg zgodovin-
Iz nabranih in posušenih lipovih cvetov bodo v vrtcu kuhali čaj.
(Foto: Štefka Sem)
skega pomena lipe, saj naj bi se pod njo sprejemale pomembne odločitve, je Gluk omenil še bogastvo zdravja, ki ga daje čaj iz posušenih lipovih cvetov. Otroci so nato z velikim veseljem trgali cvetove, ki jih bodo v vrtcu posušili in potem čaj kuhali v času prehladov.
Vodja enote vrtca Vida Firšt je povedala, da so letos pridno nabirali bezgove cvetove in iz njih kuhali čaj, prav tako so iz nabranih smrekovih vršičkov pripravili smrekov sirup. Prav gotovo se bo v njihovi kuhinji znašla še katera vrsta domačega čaja in v jesenskem času bodo prehlad znali z njimi pregnati.
Štefka Sem
@
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Kultura, Ej, Informacije
12 let zasedbe puseljc
Ljudski napevi in kmečki rap na Veselem večeru
Ljudske pevke Pušeljc so s svojimi gosti v četrtek, 30. junija, pripravile Veseli večer. Prireditev v okviru gornjegrajskega občinskega praznika je v Novo Štifto privabila številne ljubitelje ljudskega petja in domače glasbe.
Pred dvanajstimi leti so pevke pričele svojo glasbeno pot, zaznamovano s preko 550-ti-mi nastopi po vsej Sloveniji in mnogih deželah Evrope. Posnele so tri zgoščenke in so redne gostje televizijskih in radijskih postaj. Zase so v uvodu dejale, da so v glasbeni puberteti, ki pa jih ne daje preveč. Ob nastanku zasedbe, ko so bile še brez imena, jim je njihov prijatelj Jože Mi-klavc dejal, da so lepe kot rožice, in od tod je nastalo ime Pušeljc. Članice zasedbe so veliko povedale o skupnih letih, še več pa so prepevale in igrale. Predstavile so se s številnimi ljudskimi pesmimi, pri katerih so jim velikokrat pomagali poslušalci v dvorani.
Da bi bilo druženje še prijetnejše, so pevke na
odru gostile otroški pevski zbor iz podružnične šole Nova Štifta, Mitjo, Katjo in Nastjo Stenšak, sestri iz Konjskega Vrha, pevke iz družine Štiglic, Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti in Petro Golob na citrah. Za popoln večer so se jim pridružili godci Katzen Winkel in Old tajmerji. Dogajanje v Novi Štifti pa ni minilo brez priljubljene Gelce, ki jo upodablja Ivo Tesovnik. Gelca je namreč veliko povedala o dogajanju v kraju pred mnogimi leti, o medsosedskih odnosih, skupaj z raperjem Zlatkom je izvedla kmečki rap.
Prireditev je obiskal tudi župan Stanko Ogradi in se članicam zasedbe zahvalil za prijeten pevski večer. Pevkam so se za konec na odru pridružili člani kvarteta Grmada iz Žalca in jim ob praznovanju zapeli. Veseli večer so zaključile z zahvalo in podelitvijo daril vsem, ki so soustvarjali zgodovino Pušeljca, prav tako so bile tudi same deležne cvetočih pozornosti.
Štefka Sem
Janja Vidmar: Brez
Ljudske pevke Pušeljc so se predstavile s številnimi pesmimi, pri katerih so jim velikokrat pomagali poslušalci v dvorani. (Foto: Štefka Sem)
Simon, glavni junak knjige, je upornik in ima težave z zakonom. Simon namreč krade telefone in druge vrednejše predmete in jih preprodaja. Slab vzgled dobiva od očeta, ki je na služenju kazni v zaporu. Poleg tega ima Simonova mama novega prijatelja, medtem ko je sam zaljubljen v Lejlo. A njegova simpatija ne tolerira dejanj, s katerimi se ukvarja Simon.
Besedilo mladinskega romana je dinamično in sestavljeno iz številnih napetih situacij, tako akcijskih kot bolj »statičnih«. Kljub zvečine resnemu in napetemu vzdušju pa v besedilu na pravih mestih ne manjkajo tudi posrečene, izvirne in duhovite formulacije, ki znajo biti avtoričina specialiteta. Knjiga je izvirna tudi po obliki, v njej sta namreč združeni dve besedili, prozno in dramsko.
POPRAVEK
V 26. številki Savinjskih novic sem v članku o lutkovni skupini Ecipeci iz Luč napačno poimenovala avtorico besedila lutkovne igrice Čudna čarovnija. Avtorica je Patricija Resnik in ne Patri-cija Resman, kot sem navedla, za kar se ji opravičujem.
Štefka Sem
V času od 11. do 16. julija bo v Tolminu potekal Me-talcamp. Med številnimi skupinami bodo predzadnji dan nastopili tudi Zgornjesavinjčani - skupina The Scourge. V njej igrajo bobnar Matija Kadliček, kitarista Matjaž Par-fant in Primož Brezovnik ter basist Jernej Štorgelj. Kompletna skupina se je zvrstno definirala kot death/thrash/ groove metal band. Njihov prvi demo CD From the Ashes je izšel avgusta 2009, tik pred nastopom skupine na Paranoid OA festivalu.
Prvemu večjemu festivalu je sledilo leto nastopanja po slovenskih odrih. Band trenutno vadi nove komade, ki jih bo predstavil julija na Metalcampu. Ob tej priložnosti se bodo preimenovali v Paragoria. Pod tem imenom bodo septembra začeli s snemanjem prvega albuma, ki ga bodo posneli v lastnem studiu.
MŠ
r -vv

¡H
-. ^ ■ i-
4
5
f {v
V/
$ *
«i
Vf
■■■■-■ 1 - ^ , 1 ■
•- ' ■ o.	>
Savinjskenovicešt.27,8. julij 2011 17
Šport, Organizacije, Oglasi, Čestitke
kolesarski maraton alpe scott
Andrej Marovt Helešič ponovno na stopničkah
Drugouvrščeni Andrej Marovt Helešič (levo) je na vseh petih maratonih stal na stopničkah za zmagovalce. Na sredini zmagovalec maratona Gregor Tekavec, desno tretjeuvrščeni Andrej Guček.
(Fotodokumentacija KD Alpe Kamnik)
Na letošnjem petem kolesarskem Maratonu Alpe Scott minulo nedeljo je odličen rezultat znova dosegel Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji. Drugo mesto v absolutni konkurenci je že tretje drugo mesto, ki ga je poleg zmage in tretjega mesta na omenjenem tekmovanju osvojil Heli. Zmagovalec je drugič zapored postal Velenj-čan Gregor Tekavec, med ženskami Urša Pintar. Medtem ko je Teka-vec dosegel nov rekord trase s časom 3:36:37, je Pintarjevi uspelo prekolesariti 130-kilometrsko preizkušnjo v manj kot štirih urah.
Marovt Helešič je bil na tej tekmi maksimalno motiviran že zaradi vožnje skozi domače kraje. »Občutkov, ko te med potjo spodbujajo domači, prijatelji in znanci, se ne da opisati,« je povedal po tekmi. Z uvrstitvijo na drugo mesto je zelo zadovoljen, veseli ga tudi, da
je še vedno najuspešnejši tekmovalec na omenjenem maratonu. »Kljub temu da beležim letos odlične rezultate v Italiji, kjer tekmujem
in se redno uvrščam med deseterico najboljših, ostaja zame ta maraton kot najpomembnejša dirka sezone ravno zaradi ljudi, ki so me
spremljali na poti po Zgornji Savinjski dolini.«
Letos se je edinstvene prireditve organizatorja Kolesarskega društva Alpe iz Kamnika udeležilo rekordnih 693 kolesarjev iz šestih držav. Med njimi so bila znana imena profesionalnega kolesarstva: Gorazd Štan-gelj, Novozelandec Jeremy Jates, junak velike nagrade Kranja Luka Me-zgec in najbolj vsestranski slovenski kolesar Mitja Mahorič. Med udeleženci je bil tudi biatlonec Klemen Bauer in nekdanji kolesarski šampi-on Primož Čerin.
Občina Železna Kapla in Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem sta že drugo leto zapored pripravili tudi nagrade za najhitrejšega in najhitrejšo na Pavličevo sedlo, lovorika je letos pripadla končnima zmagovalcema Tekav-cu in Pintarjevi.
Štefka Sem
veseli dan v šmartnem ob dreti
Z rekreacijo do sredstev za vrtec
Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti je na dan državnosti pripravilo športno zabavno druženje za domačine in številne druge udeležence iz naše doline pod naslovom Veseli dan v Šmartnem ob Dreti. Ta je bil sestavljen iz teka in pohoda v dopoldanskem času, iger med zaselki v krajevni skupnosti v popoldanskem in zabavi ob glasbi v večernih urah.
Na startu v Račneku se je zbralo več kot sto ljubiteljev rekreativnega teka in pohodništva. Podali so se na skoraj šest kilometrov dolgo
pot, ki jih je vodila po poljski cesti do Zgornjih Kraš preko mostu v Spodnje Kraše. Sledil je vzpon na Brdo in spust proti Račneku nazaj. S star-tnino zbrana sredstva, nekaj več kot 270 evrov, so podarili vrtcu Šmartno za didaktične pripomočke.
V kategoriji do 35 let sta najhitreje progo pretekla med ženskami Mateja Mlinar in med moškimi Janez Pustoslemšek. Oba sta bila tudi absolutna zmagovalca teka. V starostni kategoriji nad 35 let sta s progo najbolje opravila Franc Te-sovnik in Tatjana Remic.
Veliko smeha in zabave so požele popoldanske igre, v katerih so se pomerili Šmartno-center, Šutna, Volog, Spodnje in Zgornje Kraše ter Profesorji. Svojo spretnost in hitrost so preizkušali v metanju žog v koš, slalomu z žogo med stožci, teku s
smučmi in v drugih šaljivih igrah. Ob zaključku napetih borb med zaselki sta imela tako Šutna kot Volog enako število točk, zato je o zmagovalcu odločala dodatna igra. Tokrat je bila sreča naklonjena Šutni.
Marija Šukalo
Smučanje na travi v trojkah je bil velik podvig. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Organizacije, Šport
kulturno društvo gornji grad
Potovanje po Krpanovi poti
Člani gornjegrajskega kulturnega društva, ki so skrbeli za žar na pikniku.
Člani Kulturnega društva Gornji Grad so se v začetku junija podali na zanimiv izlet po Loški dolini. Na Krpanovo pot jih je povabil slikar, pisatelj in pesnik Benjamin Žni-daršič.
Prva postaja na njihovi poti je bila Nova Štifta na Dolenjskem. Pot so nadaljevali na Bloško planoto, kjer jih je pričakala vodnica lokalnega turističnega društva. V Novi vasi na Blokah so si ogledali izdelavo znamenitih bloških smuči, nato pa še vodnjake na vasi. Zanimiv je bil tudi pogled na gnezdo štorkelj, ki so si za svoje domovanje izbrale najbolj mrzel kraj. Menda je na Bloški planoti tako mrzlo, da moški nosijo dolge »gate« do svetega Jakoba, nato pa zopet od svete Ane naprej.
tradicionalna nogometna tekma na recici ob savinji
Mladi ponovno zmagali
V Ložu so izletnike v turistični pisarni pogostile kmečke žene iz društva Ostrnice. Nato so si gornje-grajski kulturniki ogledali še muzej polharstva in obnovljeni grad Snežnik ter se zatem podali na svoj končni cilj - žago ob izviru Velikega Obrha. Lastnik žage je Benjamin Žnidaršič, ki je dober prijatelj članov kulturnega društva, saj je v Gornjem Gradu že razstavljal svoje slike, ki jih ustvarja z usti, v lanskem letu pa je imel tudi literarni večer. Žago preureja v likovni salon in delavnico. Izletniki so tam priredili piknik, ki je minil v nadvse prijetnem vzdušju. Z obljubo, da se še srečajo, tako v Gornjem Gradu kot na Žagi, so se poslovili od Bloške planote.
Tekst in foto: Karlina Mermal
Ljubitelji nogometa so si lahko na rečiškem športnem igrišču ogledali 9. srečanje med mladimi in starimi. Tega je Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji posvetilo občinskemu prazniku in štirim desetletjem dela društva. V uvodu sta tekmovalce pozdravila predsednik društva Rok Hribernik in rečiški župan Vinko Jeraj.
Igra s številnimi dobrimi akcijami je že v prvem polčasu nakazovala enakovrednost ekip, a kaj kmalu je Simon Šemenc prelisičil vratarja starih in zabil prvi gol. Hitro je sledil revanš starih, ki so z golom Draga Kolenca uspeli izenači-
ti. Pred koncem pa so mladi pove-dli. Tokrat je bil strelec Luka Lenarčič.
Vodstvo iz prvega polčasa je bila dobra popotnica za začetek igre v drugem za vse strelce ekipe mladih. Ti so, kot kaže, želeli starim dokazati, da imajo veliko kondicije in borbenosti. Tako sta še po en gol dodala Šemenc in Lenarčič. Strelec gola je bil tudi Matija Veninšek. Na seznam strelcev dveh zadetkov tekme pa se je vpisal še Mitja Fin-kšt. Rezultat ob zaključku rečiške-ga fusbala, 7:1 za mlade, je pričal o njihovi borbenosti in učinkovitosti zmagovalcev.
Marija Šukalo
Vodstvo iz prvega polčasa je bila dobra popotnica za začetek igre v drugem za vse strelce ekipe mladih. (Foto: Marija Šukalo)
sd dreta kokarje
Tenis turnir Zadrečke lige
Športno društvo Dreta Kokarje je v okviru za-drečke lige pripravilo teniški turnir, ki je v nedeljo, 26. junija, potekal na Venišah. Turnirja so se tudi letos udeležili tenisači iz različnih krajev občine Nazarje.
Po turnirju so tenisači zadovoljni ugotavljali, da so bile vse igre kvalitetno odigrane, kljub temu pa, da so bili vsi igralci tenisa dobri, je bilo treba izbrati najboljše. Med ženskami je prvo mesto zasedla Nataša Burger, na drugi stopnički je stala Gabrijela Flere, na tretji pa Maša Re-penšek. Med moškimi je zmagal Dani Trbovšek, drugi je bil Rok Fale, tretje mesto je zasedel Matjaž Ugovšek.
TG
Po turnirju so tenisači zadovoljni ugotavljali, da so bile vse igre kvalitetno odigrane. (Foto: TG)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011
I«)
Šport
mednarodni jakob-schillings-gedachtnis turnir v nogometu
Velika zmaga Lučanov v Nemčiji
Na povabilo nogometnega kluba FC Grevenbroich in predvsem njihovega predsednika Die-tra Wintersiga, ki dobro pozna našo dolino, saj redno dopustuje v Lučah, sta se na 1.200 km dolgo pot v Nemčijo podali ekipi veteranov iz Luč in kluba 81 iz Šmartnega ob Paki.
Sodelovanje na mednarodnem nogometnem turnirju jim je bil v prvi vrsti izziv, obenem pa dokaz, kaj v tako močni konkurenci sploh zmorejo. Čeprav je utrujenost od naporne vožnje naredila svoje, se vsaj v igri Lučanov to ni poznalo. Po obetavnem začetku in gladki zmagi proti ekipi FC Kirckerten so v nadaljevanju iztržili remi, minimalen poraz z Koelnčani pa so nadoknadili z zmago nad FC Orkenom. O polfinalistu je tako odločalo srečanje z FC Betreuer-Teamom, kjer so varovanci Rajka Rudnika spet pokazali svojo lučko trmo, nepopustljiv karakter in že izgubljeno tekmo prav v zadnjih trenutkih tekme preobrnili v svojo korist. Na veliko presenečenje številnih domačih ljubiteljev okroglega usnja so Zgor-njesavinjčani v polfinalu po izvajanju »penalov« premagali še njihove favorite, veliki finale pa je ob bučnem spodbujanju vrstnikov in kolegov iz Šmartnega s pravim evrogolom odločil najboljši strelec lučke ekipe Andrej Kos. Velika turnirska
zmaga je tako odšla v Slovenijo, skupaj z našimi fanti pa so se je veselili tudi gostoljubni in prijazni domačini.
Da je bilo športno in družabno srečanje v nemškem Grevenbroichu res na nivoju, zgovorno pove že sam sprejem slovenske delegacije pri županji. Naslednji dan so si s prijaznimi go-
stitelji ogledali še glavne znamenitosti mesta z največjim dnevnim kopom premoga na svetu, bližnji Koeln ter znamenito katedralo in smučarsko dvorano v Neussu pri Duesseldorfu. Polni prijetnih vtisov so se odpravili proti domu z obljubo gostiteljem, da se prihodnje leto spet vidijo.
Franjo Pukart
Nogometni veterani iz Luč s predsednikom nogometnega kluba gostitelja Dietrom Wintersigom.
občini gornji grad in nazarje
V Zadrečki dolini povezana športna društva
Lani je pobudnik združevanja športnih društev v Zadrečki dolini Primož Jelšnik uspel družiti številne ljubitelje rekreacije in različnih zvrsti športa. V sedmih športnih panogah so se merili športniki občin Gornji Grad in Nazarje. Po Jel-šnikovih besedah je bilo to edinstveno merjenje moči, izboljšala se je kvaliteta iger v malem nogometu, košarki, velikem nogometu, namiznem tenisu, tenisu, rokometu in odbojki.
Vsa ta tekmovanja so se točkovala in zbir
športno društvo gmajna varpolje
Začetek ZLOM-a
Kratica zgornjesavinjske lige odbojke na mivki napoveduje novo sezono, ki se je v športnem parku Varpolje začela prejšnjo soboto. V poletnih mesecih se bo tako na vroči mivki potilo 20 ekip, tudi tokrat razdeljenih v kategorijo fantov, deklet in mešanih parov. Po pogovoru z vodjem varpoljskega »beach volley« projekta Boštjanom Beletom se v ligi čuti porast ekip iz šaleškega in spodnjesavinjskega konca, najbolj številčna pa je konkurenca mešanih in moških dvojic, tako da se obeta zanimivo prvenstvo rekreativne odbojke na mivki.
Franjo Pukart
točk skozi vse leto je prvo mesto in prehodni pokal prinesel ŠD Lipa Šmartno ob Dreti. Na drugem mestu so pristali Veterani Gornji Grad in tretjem ŠD Gornji Grad.
V malem in velikem nogometu ter tenisu so bili najboljši gornjegrajski športniki, Veterani Gornji Grad v rokometu in košarki, Novoštiftča-ni so nepremagljivi v namiznem tenisu, Šmarča-ni imajo najboljšo ekipo odbojkaric, Nazarje pa ekipo odbojkarjev.
»Druženje se je dobro prijelo in izpolnilo namen - povezovanje med društvi. Vrhunec pa je vsekakor tekmovanje v odbojki, kjer je bilo kar osem ženskih in deset moških ekip,« ni skrival veselja Jelšnik in poudaril, da s tovrstnimi tekmami nadaljujejo. Dokaz za to je v teh dneh zaključeno prvenstvo v košarki in začetek prvenstva v tenisu. Za konec leta imajo v načrtu tudi smučanje, to bo izvedeno v Novi Štifti.
Marija Šukalo
Zbir točk je prvo mesto prinesel Športnemu društvu Lipa iz Šmartnega ob Dreti.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
C
Črna kronika, Pisma bralcev, Oglasi
Č R N A K R O N I K A
•	PONAREJENE LISTINE
Mozirje: 27. junija se je na Policijsko postajo Mozirje oglasil občan, ki je povedal, da je po pošti prejel dopis Upravne enote Mozirje, da mora vrniti registrske tablice njegovega vozila, saj mu je potekla registracija. Tega vozila sam nikoli ni imel, zato ga je verjetno nekdo registriral na njegovo ime. Ugotovljeno je bilo, da gre po vsej verjetnosti za kaznivo dejanje ponarejanja listin s strani znane osebe, zoper katero bo izveden ukrep, ko se bodo zbrala vsa dejstva in ugotovile okoliščine.
•	RAZGRAJAL NA DVORIŠČU
Mozirje: 28. junija v večernih urah je občan po telefonu obvestil policiste, da pred njegovo hišo razgraja in vpije znana oseba, ki se noče odstraniti z dvorišča. Policisti so odšli na kraj in kršitelju izdali plačilni nalog.
•	PES POVZROČIL NESREČO
Ljubija: 29. junija v večernih urah je prišlo v Ljubiji do prometne nesreče s telesnimi poškodbami, v kateri je bil udeležen voznik motornega kolesa. Slednji se je umikal psu, ki je nenadoma pritekel na vozišče. Voznik je zaradi tega padel po vozišču in se lažje telesno poškodoval. V primeru izsleditve lastnika psa mu bo izdan plačilni nalog.
•	POZABILA DENAR V BANKOMATU
Gornji Grad: 30. junija je občanka na bankomatu v Gornjem Gradu dvignila denar in ga ob odhodu pozabila v reži bankomata. Ko se je kasneje vrnila, denarja ni bilo več. Ob odkritju storilca bo zoper njega napisana kazenska ovadba.
•	MOŽ PRETEPAL ŽENO IN JI GROZIL
Ljubno ob Savinji: 30. junija je občanka z Ljubnega ob Savinji obvestila dežurnega policista, da jo je doma pretepel mož, ki ji grozil, da jo bo ubil. Po opravljenih razgovorih je bila možu izrečena prepoved približevanja, prav tako bo zoper njega podana kazenska ovadba. O zadevi so bile obveščene tudi ostale pristojne službe.
•	NAPADEN NA PRIREDITVI
Rečica ob Savinji: 2. julija je prišel na mozirsko policijsko postajo občan, ki je povedal, da ga je na prireditvenem prostoru na Rečici ob Savinji napadel moški in ga lažje telesno poškodoval po glavi in nogi.
•	ZNANEC GA JE PRETEPEL
Rečica ob Savinji: Na policijsko postajo je v jutranjih urah 2. julija prišel občan in povedal, da ga je pri Osnovni šoli Rečica ob Savinji pretepel znanec, s katerim se je pred časom sprl. Pri pretepu ga je telesno poškodoval.
•	POŠTENI NAJDITELJ VRNIL DENARNICO
Mozirje: 3. julija je na Policijsko postajo Mozirje prišel pošteni najditelj, ki je prinesel denarnico, ki jo je našel na cesti. Obveščen je bil lastnik, ki je denarnico prevzel.
•	PRIDRŽAN VINJENI VOZNIK
Mozirje: 3. julija v dopoldanskem času je patrulja ustavila vinjenega voznika, ki mu je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0.68 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper voznika je bilo odrejeno pridržanje.
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenlh prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Takšni in
K sledečemu pisanju me je spodbudil dogodek, ki se je nedavno zgodil na parkirišču pred samopostrežbo na Ljubnem ob Savinji.
Nič hudega sluteč sem zaradi opravkov parkirala na parkirišču, nasproti gostilne, ki pa je ne bom imenovala in ji delala reklame, saj to zanjo opravlja spodaj opisana klientela.
Drage, sicer meni nepoznane Ljubenke (?). Bežen pogled mi vas je v spominu ohranil kot klonirane blondinke, ki so s cigaretnim dimom poskušale prikriti svojo pra-znoglavost. To pisanje je namenjeno vam, ki ste se tako duhamorno norčevale iz mene in našega družinskega prijatelja Iva Dečmana, takoj, ko sva stopila iz avta. Če bi šlo samo zame, bi vse skupaj še prezrla, saj sem med vami Ljuben-ci že marsikaj doživela. A norčevale ste se iz človeka:
- prvič, ki je v otroštvu prebolel meningitis, kar mu je pustilo posledice in ga trajno zaznamovalo za vse življenje, kot človeka s posebnimi potrebami ...
drugačni
-	drugič, norčevale ste se iz človeka, ki se je na Japonskem na pa-ra-olimpijskih igrah okitil z medaljo. Po vašem obnašanju sodeč, pa bi vam ljube opravljivke, okrog vrata pristajala vse kaj drugega kot medalja ...
-	tretjič, norčevale ste se iz človeka, ki je na razumski stopnji otroka. Torej prizadele ste otroka, ki ne razume od kod in zakaj vaša hudobija. Vesela rumena majica, ki jo je nosil, z napisom Pikin festival, je očitno bila preveč za vas ...
Kje je vaša toleranca do drugačnih in do Neljubencev?
Oprosti vam naj bog, jaz vam ne bom. Pa naj vas opomnim. Ne ubija samo cigareta, s katero ste prijateljevale, temveč tudi grda beseda s katero ste kramljale.
Ljubi Ljubenci, še zdaleč ne boste kmalu kot Črnjanci iz Črne na Koroškem, ki so te drugačne vzeli medse in za svoje, pa čeprav imate nekateri prekleto črno srce. Lep pozdrav.
Silvana Robnik Savina 60 3333 Ljubno ob Savinji
Leonardo da Vinci
Povabilo k vključitvi v projekt mobilnosti v EU programu Leonardo da Vinci
Vabljeni k vključitvi v projekt mobilnosti, katerega namen je omogočiti poklicno usposabljanje oziroma delovno prakso v tujini petim ljudem iz Zgornje Savinjske doline. Praksa lahko poteka v državah Evropske unije s trajanjem od 2 do 26 tednov.
Prednost imajo: mladi s kmetij, iskalci prve zaposlitve in tisti, ki potrebujete nova znanja za izboljšave na svojem delovnem področju.
Prijave zbiram do zasedbe prostih mest.
Pokličite ali pišite na: 583 37 73, 031/738 821, martina@pecnik.net.
Martina Pečnik Herlah s.p. Radegunda-Mozirje www.pecnikherlah.net
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Obvoznica - mimo ...
V pismih bralcev dne 27.5. 2011 je bilo omenjeno moje ime in čutim se izzvanega, da tudi v Savinjskih novicah povem svoje mnenje.
Dragi Ivan, seveda bo najino prijateljstvo preživelo. Toliko kilometrov prog, kartanja in smeha, to se ne pozabi. Čudoviti trenutki.
Čudi pa me netočnost izjav, ki so zapisne. Društvo LUČ-združenje za trajnostni razvoj Luč, daje poudarek predvsem na trajnostnem razvoju. Asfaltiranje, betoniranje in nasilno spreminjanje naravnega okolja pa s trajnostjo in današnjo percepcijo razvoja dostikrat nimata veliko skupnega. Posebno še, če od tega ni kakšnega velikega haska.
Tudi zame veš, da sem dnevno v Lučah, da imam tam službo in firmo, da imam z mnogimi Lučani tudi dnevno sodelovanje, da so in še hodijo moji otroci v šolo in k verouku v Luče ter da sem sam, moja žena in otroci, aktiven v družbenem življenju v Lučah. Na Luče me ne veže le nostalgija kot zase praviš, ampak dnevno vpeto življenje v lučko okolje.
Kar se pa tiče obvoznice trdim, da ni bila dogovorjena, skomuni-cirana. Ali ni najboljši dokaz za to že dejstvo, da se najbolj izobraženi in eminentni Lučani o tem projektu dogovarjajo preko časopisa, namesto da bi se pogovarjali na okroglih mizah, zborih občanov, forumih, sestankih i.t.d.? Občina, ki je za to pristojna, zadolžena, plačana in odgovorna, ni na temo obvoznice sklicala ničesar podobnega. V javnem pismu na isti strani, kot si pisal ti, dragi Ivan, župan Luč obžaluje, zakaj ni več pozornosti namenil komunikaciji z ljudmi. Ali to ne pove dovolj? Ali ljudje o tem ne
bi morali biti sprotno in natančno obveščeni? Nekaterim hočejo vendarle vzeti zemljo.
Popolnoma se strinjam s pismom, ki ga je dve številki SN nazaj napisal Toni Breznik. Projekt je premegalomanski, hkrati pa ne rešuje prav veliko. Če upoštevamo odgovor ministrstva za promet občini Luče dne 21.6.2011, da v projektih DPN most na mestu sedanjega pontonskega ni predviden, da bo glavnina prometa v Luče šla preko krožišča na Juva-novih prodih, da bo občina udeležena pri sofinanciranju projekta, da se smiselnost obvoznice postavlja pod vprašaj, če bi še želeli imeti promet skozi (namerno ustvarjene) »ožine« v Lučah je jasno, da prinaša takšna tehnična rešitev v Lučah le zaplete in le malo razbremenitev. Čeprav je minister baje županu obljubil most, je pisni odgovor jasen. Ne bo ga.
Nihče, razen kakšnega osebno zainteresiranega svetnika, ni spremljal izdelave projektov DPN, ki jih je pripravljala država. Sedaj so narejeni tako, da Lučam ne služijo bo-gve kako, ampak bolj našim severnim sosedom in peščici prebivalcev na spodnji vasi. Precej pa za-komplicirajo promet iz Podvolovlje-ka, na zgornji vasi in še kje in to bi bilo ljudem pošteno povedati. Alternativa je cesta skozi vas, izdelana po načrtu iz l.93, kjer bi bilo potrebno porušiti le dva objekta, ki nista spomeniško zaščitena.
Hvala Bogu, se mi pri projektu obvoznice ni treba zavzemati zase osebno. Vem le to, da ima vsak hišo tam, kjer jo je želel imeti ali pa že prej njegovi predniki. Nihče ni bil prisiljen, da zgradi ali kupi objekt tam, kjer ga ima sedaj. Če pa bo
speljana obvoznica po novi trasi, bo šla skozi mnoge parcele, po katerih lastniki ne želijo, da gre. Mnogi svoje zemlje ne bodo hoteli prodati. Država bi z obvoznico naredila svoje, za probleme, ki bi jih s tem ustvarila, pa ji je malo mar. Ostali bi nam, rešljivi in nerešljivi. To se lepo vidi tudi iz karte DPN.
Ni vse zlato, kar se sveti in tako je tudi z obvoznico. Želje so eno, realnost pa drugo. Za trajnostni ra-
zvoj je ključna vizija, ki bo tudi »jutri« prenesla test sorazmernosti med koristmi in škodo. Poglobiti se je treba v detajle in pogledati preko domačega plota.
Alojz Selišnik Luče 3 3334 Luče
P.S. No, pa oprosti, ker sem ti lahko odgovoril ... !? In na zdravje, prvič, ko se vidiva.
Poletni veter je odtrgal list z drevesa življenja.
Med številnimi je izbral le enega.
Ta listje bil del našega
življenja, sedaj manjka
in za vedno bo manjkal med nami.
ZAHVALA
Jakob FILAČ mlajši - Rado
1967 - 2011
Nikakor ne moremo doumeti, da so se pretekli ponedeljek dopoldne začele iztekati zadnje ure tvojega življenja. Ne moremo verjeti, da si nas zadnjikrat pogledal s svojimi dobrimi očmi, da smo zadnjikrat videli tvoj dobrodušni nasmeh, s katerim si nas sprejemal in katerega si delil vedno, ko smo sodelovali in delali na različnih področjih.
Biti gasilec ti je bilo položeno že v zibelko. Imel si velik čut do te humanitarne dejavnosti, ki si jo podedoval od svojih domačih. Skozi življenje si se izobraževal z namenom, da boš humanitarno delo reševanja ljudi in premoženja opravljal z veliko mero sposobnosti in v dobrobit prizadetih. Zaradi svoje strokovnosti, pridobljenega znanja, pridobljenega čuta do sočloveka in prijaznosti so ti bile zaupane številne naloge v našem prostovoljnem gasilskem društvu. S svojim mirnim in uglajenim pristopom si z lahkoto sodeloval z gasilsko mladino, veterani ali drugimi člani v gasilskih vrstah. Vse naloge si s svojo preudarnostjo in skrbnostjo tudi kvalitetno opravljal. Ko so nas prizadejale različne naravne in druge nesreče, si za ceno reševanja žrtvoval tudi svoje službene in družinske obveznosti. Za prizadete si našel čas in jim pomagal pri odpravljanju posledic nesreč in sanaciji nastale škode.
S tvojim nenadnim, nepričakovanim in mnogo preranim odhodom gasilci izgubljamo poveljnika društva, Občina člana občinskega poveljstva, Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline člana poveljstva, vsi skupaj pa dobrega in verodostojnega gasilskega tovariša. Ob vsem tem delu je tvoja zemeljska pot prekmalu ugasnila. Člani PGD Gornji Grad se ti zahvaljujemo za tvojo dobroto, za tvoje prijateljstvo in tvoj večno živi nasmeh, s katerim si znal sprejemati tudi neprijetne naloge, s katerim si v naprej raztapljal slabo voljo. Hvala tvoji družini, ki te je nesebično delila z nami.
Iskrena hvala tudi vsem gasilcem iz številnih društev, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Rado, pogrešali te bomo.
Člani PGD Gornji Grad
(HI
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Zahvale, Oglasi
Boštjan VOZELJ
(71.7. 1971 - 5.7. 2009)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, podarite cvet, zanj molite in mu zaželite večni mir in pokoj.
Vsi njegovi
Smisel življenja je, da ohranimo srce odprto za vse, kar je človeško, tudi v razočaranju, v samoti,
v bolezni in v smrti. (Zenta Maurina Raudive)
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega
Alojza BELETA
28.3.1927 - 22.6.2011
Iskreno se zahvaljujemo dr. Karmen Fürst in patronažni sestri Sonji za njuno skrb in pomoč ob bolezni.
Prav tako zahvala sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot in nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Njegovi najbližji
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Pride čas, ko bolečina v blaženost se spremeni, a telo je le lupina, ki jo duša zapusti.
V SPOMIN
Franc MLINER
5.2.1920 - 21.7.2001
iz Poljan
Prišla je 10. pomlad, odkar te ni med nami. V naših srcih še živiš naprej.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
K>lb>M!0*$t§iri!U
Dobnik Franc & Jani, s.p.. Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIH POLIC in <v ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
Ni res, da si odšel -nikoli ne boš! Ujet v moje srce z najlepšimi spomini, boš vsak moj korak spremljal v tišini.
V SPOMIN
11. julija mineva žalostno leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil
Mirko POTOČNIK
Hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v srcih, postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče ali se ga kakor koli drugače spominjate.
Vsi njegovi Šmiklavž, julij 2011
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Za razvedrilo
RECEPT ZA ODGANJANJE POTREBE PO RECEPTIH
Županja občine Nazarje Majda Podkrižnik in župan občine Ljubno Franjo Naraločnik enoglasno: »Spoštovani dr. Kolenc, ali glede na vaše dolgoletne izkušnje morda poznate recept, kako pregnati črne oblake, ki se zgrinjajo nad zgor-njesavinjsko dolino zaradi pomanjkanja zdravnikov?«
Dr. Cveto Kolenc, upokojeni zdravnik z Ljub-nega: »Zelo težko vprašanje, na katerega žal ne vem odgovora. Vprašajta raje organizatorje srečanja starodobnikov na Ljubnem, kako so poskrbeli za tako čudovito vreme.«
NI JIH CEZ NAŠIH IN NAS Stanko Ogradi, gornjegrajski župan (desno): »Poglej ga! En, dva, tri mi je Janez Stanovnik prevzel Ljubico.«
Marjan Šarec, župan Kamnika (drugi z leve): »Čez starih borcev jih ni. Zato pa sedaj mi sedimo tukaj, Nemce pa njihove Brunhilde čuvajo.«
Komandant France Sever Franta (levo): »E, Brunhilde, Gertrude, Clothilde ... Ni jih čez naših Mick in Franck!«
Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v sredini): »In
Ljubic!«
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Križanka, Oglasi
STAROEGIPČ. SV. PTIČ
Nikoli ne bom res dober kriminalec. Moji starši so preveč ...
NEUMNO DEJANJE
NEKDANJI ITALIJANSKI SMUČAR (KRISTIAN)
NAJLAŽJA KOVINA
ZAČETEK AZBUKE
MOČVIRSKA RASTLINA
VERDIJEVA OPERA
TRSA DLAKA
OSEBNI ZAIMEK
LIBERALIZEM (STAR.)
JAPONSKI REŽISER KUROSAWA
KDOR IMA SHIZOFRENIJO
GIBANJE PO ZRAKU
JAHALNE HLAČE (REDKO)
NEM. IGRAL. (USCHI)
RIBIŠKA VRVICA
PAUL VALERY
POZDRAV PRI SLOVESU
NADA VIDMAR
VREDNOST (KNJIŽ.)
KNJIŽEVNIK (SIMON)
DOLGOREPA PAPIGA
avtor P. L.
KRASTAČA (EKSPR.)
PREDPISAN RED
VRH JUŽNO OD LJUBLJANE
ELITNA VOJAŠKA ENOTA
PREBIVALKA HAVAJEV
SVETOVNO MORJE
BREZNOGI PLAZILEC
LOV (POG.)
LJUBLJANSKA TOVARNA
GRADBENI OBJEKT
NERODNEŽ (SLABŠ.)
PEVKA DREMELJ
JAP. OBL. BUDIZMA ŠP. PISEC (MATEO)
KANTAVTOR SMOLAR
PRELIV
ENAKI ČRKI
OSKARJEVKA WINSLET
1702
AMERICU
TV-VODITELJICA KULJAJ
ELEKTRIČNO NABIT DELEC
MINI SLOVARČEK
ROGOZA - močvirska rastlina ALEMAN - Mateo, španski pisatelj
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
						!t				î.s.-	=
r		(v?			O	_	p	r	e	s	a
\			-tu		ul	«sí»	l	e	t	e	v
		cen5r				ib	o	Ur	a	s	a
3K		eIOÍO.	_	ft".	o	k	t	a	n	t	»■
	k	e	o	p	s		®	l	o	m	e
=	a	l	b	e	r	t		k	l	i	n
=	t	e	r	i	e	r	k	a	Ur	l	e
■ir	a	k	i	™	č	i	r	H-	n	i	s
	r	t		1?	i	r	i	d	i	j	-i-
		r	1	f	l	e		o	t	o	n
■to™."."			i				SSSEiiï,				
	p	o	r	e	Ur	m	a	l	i	n	e
■S.	e	m	Sšr	f	r	a	n	■BS"	tS-	o	g
Süs	p	o	l	e	t	„s	d	e	č	v	a
s	i	b	e	r	i	-5-	o	p	a	s	t
„	t	i	s	o	č 1 t		r	i	s	t	o
sssss	a	l	a	n	_ f		a	k	t	o	r
OČE
BIZMUT
SKANDIJ
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Sobota, 9. julij	ob 19.00. Katedrala Gornji Grad Predavanje o zgodovini katedrale
	ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Koncert slepih deklet Sajgona (Vietnam)
Nedelja, 10. julij	ob 10.00. Gornji Grad Slovesnost ob 250-letnici blagoslova katedrale
Torek, 12. julij	ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Športne aktivnosti za otroke
Sreda, 13. julij	ob 9.00. Športno igrišče v Nazarjah Športne aktivnosti za otroke
Četrtek, 14. julij	ob 9.00. Laze pri Kokarjah Raziskovalne delavnice za otroke
živali - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče zelo mesnate selekcije, za dopitanje, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodajam prašiče lastne reje, 100 do 130 kg z možnostjo dostave; gsm 041/561-893. Prodam bikca simentalca, starega 5 mesecev; gsm 031/299-738. Prodam bikca limuzin, težkega 150 kg; gsm 051/253-986.
Prodam bikca limuzin, starega 10 dni; tel. 584-17-85.
Prodam teličko simentalko, težko cca 120 kg,ugodno; gsm 041/516-187. Prodam telico, brejo 8 mesecev, rjave pasme, pašno; gsm 041/783-457. Prodam nemškega ovčarja, starega 8 te-
dnov, čistokrven; gsm 041/454-626. Prodam zajce za nadaljnjo rejo ali zakol; gsm 051/357-683.
ŽIVALI - ODDAM - PODARIM
Oddam dva mlada muca; gsm 031/780399.
Podarim mlade psičke mešane pasme; gsm 031/207-247.
DRUGO - ODDAM
Oddajam kozje mleko; tel. 589-18-03. Prosim, če ima kdo za oddati ohranjen majhen jedilni kot, majhno mizo in dva stola, komplet, da ne rabijo več; gsm 040/660207.
DRUGO - PRODAM
Prodam telečje polovice; gsm 051/423440.
Prodam otroški voziček in jajčko, cena: 50
Matična kronika junij 2011
ROJSTVA:
Rodili so se štirje dečki in pet deklic.
POROKE:
Uroš Blekač in Katarina Moličnik, oba z Rečice ob Savinji, Edin Mehmedovič z Rečice ob Savinji in Hatidža Bečirovic iz Brijesnice, Matjaž Fekonja iz Ljubljane in Melita Koren iz Gaberk, Mitja Miklavžina iz Ravn in Renata Mitja iz Nizke, Mladen Šiška in Alenka Medvešek, oba iz Krškega, Matjaž Tešar in Lucija Tešar, oba iz Tičnice, Tomaž Nadvežnik in Tjaša Bajda, oba iz Velenja, Uroš Vidali in Klavdija Drolc, oba iz Šempetra v Savinjski dolini, Vitko Remšak z Rečice ob Savinji in Tjaša Lukač iz Ljubije, Jože Dešman in Marija Podbregar, oba iz Raduhe, Aleš Bo-žnar iz Zgornjega Dupleka in Tatjana Furek iz Maribora, Franc Tesovnik in Lanud Daylen Cooper, oba iz Gornjega Grada, Rudolf Kosmač in Daniela Kopušar, oba iz Konjskega Vrha.
SMRTI:
Kristina Prodnik z Ljubnega ob Savinji, Primož Brezovnik iz Brezja, Angela Mlinar iz Šentjanža, Antonija Zajc iz Šmartnega ob Dreti, Marija Selišnik z Rečice ob Savinji, Jožef Laznik iz Nove Štifte, Matija Mavrič iz Florjana pri Gornjem Gradu, Alojzij Bele iz Mozirja, Antonija Metulj iz Luč, Elizabeta Kolar iz Homc, Jakob Filač iz Gornjega Grada.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
do idealne teze brez stradanja!
Želite izgubiti odvečne kilograme na zdrav način s podporo wellness svetovalca? Pokličite 040 548 022.
Agencija Svit, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje. kmetje, gozdarji
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ali vam zdravnik svetuje obisk morja?
Ne skrbite ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad.
montaZa satelitskih sistemov - pop tv in a kanal
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. steklarska delavnica tamše, mozirje
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. peskokop haber
Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525.
Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. šiviljstvo zana
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ste utrujeni, brezvoljni, manj odporni? Imate povečan obseg pasu, ITM, neurejeno prebavo? Čas je, da storite nekaj zase! Pokličite: 031 642 353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje; 03 839 5014. računovodski servis Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah. Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, Mozirje.
montaZa in storitve
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje.
eur; gsm 041/354-568.	Prodam samonakladalno prikolico sip15, cena po dogovoru; gsm 051/355-806. Prodam dvojna kolesa dimenzije 16,9 - 28, z vezmi za montažo, original za zetor : 6245, 7245 itd. ; gsm 041/519-507.
Prodam žensko gorsko kolo z otroškim se dežem; gsm 031/642-058 - Katarina.	
Prodam klaftro suhih brezovih drv, cena 200 eur; gsm 041/538-126.	
Prodam suha metrska drva, možna dosta- Prodam vitlo krpan 5T, skoraj nova, vitlo va; gsm 031/553-403. tajfun 4T starejšo; tel 583-54-52.	
DRUGO - IŠČEM	Kupim traktor 40 do 70 RS, lahko v slabem stanju; gsm 051/203-387.
ščem, če mi kdo podari (starejše) žensko ali moško kolo; gsm 051/357-753. NEPREMIČNINE	
	Prodam stanovanje, 35 m2, delno opremljeno, nova streha, 25.000 eur; gsm 051/206045. Prodam enodružinsko hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom, Bočna 20; gsm 031/811-191.
VOZILA - PRODAM	
Skoda felicija sport line, klima, veliko doda tne opreme, prodam; gsm 051/357-683. Skuter piaggio zip 50 2T, nov, ugodno pro dam; gsm 031/840-897.	
Fiat uno fiorino, brezhiben, registracija do Najamem dvosobno stanovanje ali hišo v 4.2012, prodam ali menjam za bukova drva; Mozirju za daljše obdobje; gsm 031/210-gsm 041/468-550. 400.	
KMETIJSKA MEHANIZACIJA	Na Ljubnem prodam hišo ali jo dam v najem; gsm 051/731-265.
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2011	I«)
Ljudje in dogodki, Oglasi
občina luce
Najbolj uspešni devetošolci pri županu
Štirje učenci so bili letos na lučki šoli taki, ki so v vseh devetih letih dosegli najboljši uspeh. Število je nizko le na prvi pogled, saj je to kar tretjina devetega razreda, v katerem je bilo letos dvanajst učencev. Skupaj z razredničarko Alenko Kos in ravnateljico Valerijo Robnik so bili na sprejemu pri županu Cirilu Roscu.
Župan je v nagovoru mlade goste spomnil na priložnosti in nevarnosti, ki so pred njimi sedaj, ko odhajajo po učenost iz svojega domačega kraja. »Ostanite pošteni in med
seboj povezani. Radi se vračajte v Luče in z na novo pridobljenim znanjem prispevajte k boljšemu jutri naših občanov,« je med drugim dejal Rosc.
Mladi gostje so se predstavili in razodeli svoje načrte. Vsi štirje gredo v različne gimnazije. Na koncu so naredili skupinsko fotografijo, župan pa je za spomin vsakemu podaril knjigo E-enciklopedija.
Marija Lebar
Lučki osnovnošolci, ki so v vseh devetih letih dosegli najboljši uspeh, z županom, ravnateljico in razredničarko.
(Fotodokumentacija Občine Luče)
občina solčava
Župan Alojz Lipnik sprejel letošnje
devetošolce
Sredi junija so bili na sprejem pri županu povabljeni solčavski devetošolci, ki so zaključili osnovno šolanje na matični šoli Blaža Arniča v Lučah, kamor v višje razrede odhajajo solčavski otroci potem, ko so nižjo stopnjo končali v domači, solčavski šoli. Župan jih je sprejel v prostorih nove Rinke in se z njimi pogovoril o njihovih načrtih za bodočnost.
»V solčavski občini, kjer je le nekaj več kot 500 prebivalcev, je pomemben vsak mlad človek, ki odhaja v svet, saj si želimo, da bi po končanem šolanju prišel nazaj, si po možnosti kje blizu našel zaposlitev in si v domačem kraju
O
C	:
tj	:=,
o	> "5
*	I
:	(0
_ CD
,<S 'C N
O S > TS i g
E o)
._ O	<D C
% 2 "ČT "CD
o —	S? »n
>	ra	> ra Oh5 c ■O C	CD o
O Q) > r
>	o	to E
06 L ££ OZ £0
ustvaril družino,« je povedal Alojz Lipnik. Pozanimal se je, v kakšne šole so se učenci vpisali in kje bi lahko našli skupen interes s krajem in občino. Vprašal je goste, kako se v prihodnosti vidijo v lokalnem življenju. Zagotovil jim je, da bodo na občini poskušali vsakemu, ki bo imel interes, zagotoviti tudi ustrezno prakso.
Spregovoril je o zahtevnem obdobju, ki je pred njimi in je hkrati tudi lepo. Za spomin je vsakemu podaril simbolno darilo - knjigo Solčava, da jih bo vedno spominjala na domači kraj.
Marija Lebar
a) cd
1° h
"E ° cd .E
_Q ._ TJ
2 .S5,
O) >
s s
ro "Z
— CD
CD iS
ČE
CD CD -Q C/J
Zupan je v Rinki sprejel tri solčavske devetošolce. (Fotodokumentacija Občine Solčava)
Savinjske novice št. 277,8. julij 2011
Hoiel Plesnik
Vsako suiioiii ta nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni jo,oo EUR.
Otroci du 10. ftfti imajo kuiHo breipiafno (tvj ur™*nn triu tu/ras Jo osebo).
Vljudno vabljeni!
Vaš Hotel Planik **'*
Tet.: i>3 839 23 00
1 -