glasilo slovenske: narodne: podporne: jeunotl U.ued daily •seept Sunday* and Holidays. LETO—YEAR CHICAGO, ILL., TOREK 17. APRILA (APRIL) 1917. STEV k—NUMBER 90. Ill <1 Wall street bi rad odložil vojno breme na ljiidstvo. SVARI KONGRESNIKE PRED radikalizmom. Washington, D .C. - Gospod« i, Wall Streets je pričela gibati, ,1, ae na lože vojnega bremena i- lnovIteiUfU ».loju. Ko je Kitehin, vodja deniokra-li(-.uc večine predložil kongresu lu za $7,000,000,000, u, zastopniki velekapitalizina pn- f.,li pritiskati, da država ne za-pleni dohodkov, ki presegajo [llK),000 na leto Zastopniki velc-Liitalizuia pravijo, da mora pre-Llisti govorica o zaplenjen ju ve-' lik ili dohodkov. f Vprašanje je nastalo, kdo je »slal svarilo v svet, da naj ne tivore in pišejo preveč o zaple-Ujeuju velikih dohodkov. , Predsednik ni storil tega. Stu-biral je dobro fakta ruske revolu-fije, tla je prišel do zaključka, da zapleni ha ogromnih dohodkov uiilejži formi popularna. Tega nista storila tudi kabinet Irzavni vojni svet, ki sta z Jrugiiui posli preobložena čez flavt). Svarilo v svet ni poslal nihče iJrugi kot lastniki in varuhi 0-iroinnih premoženj, (Jospodje bi t lahko nekaj naučili iz Anglije, jer *> v začetku Vojne velekapi-lalisti protestirali proti oikiuv-•ciiju imovitih slojev. Njih pro-c*t ni prinesel zaželjenega uspe-ih, ker je na drugi strani Ijud-tvo odločno zahtevalo, da nosijo r«>jiio breme tisti, ki ga nosijo mjložjc. Nekateri kapitalisti pravijo, da sploh o t«'iu še govoriti ne mo-; da država zapleni ogromne et nc dohodke za kritje vojnih roško v. Wel, tako guvore kapi alihti. Na take govorice kupita stav nc morejo odgovoriti de-svei drugače, kot da zahtevaj'o odločnejše, da se naloži vojno »reuic iiiiovitcnuu sloju. Delavci i Itiii res iieiitnui, če bi odjcnjali »•I svoje zahteve, ker nosijo krvni avek v večji meri kot kapitali || Kapitalisti m* sicer izgovarjajo, n lii hil tuk davek protiustaven, meriško ljudstvo se ne iiKire o iuili nil take izgovore. Oe se je lain \ Angliji deloma odložiti jni davek nn imoviti razred, sala j lii v to ne zgodilo v Ameriki? •»»gre* ima pravico, da dobiček apitalistnv omeji, četudi taka iiicjitev kapitalistom ni všeč. Glasovi o miru v centralnih državah. MIR ZAHTEVAJO OGRSKEM NA fOJA&KA PREDLOGA PRED SENATNIM ODSEKOM. Washington, D. C. 16. aprila. — Znatni odsek z« vojaške zadeve pričel razpravljati o predlogi *plosuo in občno vojaško doli-|1">'' Vojni lajnik Maker je pred->im raztolinačil za zaprtimi dur-Odločili še niso, ie vse vrši |«wio za slišan je, ki ga zahtevajo osebo in organizacije. Chicago, 111. — O miru prihajajo v javnost najrazličnejši glasovi in težko je reči, katera brzojavka je resnična. t • , lz Kopenhageua p it k Londona 11. pr. poročajo, da socialistični duevnik 4 Vorwaerts'' zanika, da se jc imela vršiti konferenca med Scheidenmaiuiom, tovariši in ruskimi socialisti glede mirovnih pogojev. Vest o bivanju Scbeide-mauua v Kopenhageiru je prišla v javnost, ker je neki nemški socialistični časnikar izjavil, da jc &cheidenianu govoril e njim. llrzojavka iz Haparande na Švedskem pravi, da je ponesrečila mirovna misija danskega socialista Jeppe Borgbjerga, ker mu niso dovolili prekoračiti meje. "Vorwaerts" najprvo pravi,da Scheidemann ni nastopil v ulogi posredovalca za mir, ampak prepušča to nalogo danskemu socialistu, ki je pa ni izvedel. Dan kasneje komentira "Vorwaerts" izjavo proviziročne ruske vlade za odločno nadaljevali je vojne: "Na podlagi sporazuma med Avstrijo in Nemčijo na eni strani in na drugi z Rusijo lahko poravnajo račun brez nadaljnega krvo-prelitja. Avstrija iu Nemčija nočeta ponižati Runi je in pridržati zase zasedeno ozemlje. Ruski manifest dokazuje, da moč ruskega toka teče v is^o smer. Dolžnost nemške vlade je, da ga sreča." Kaj je to T Kakor prvi dan "Vorwaerts" zanika, da je odšel »Sheidoniaiut v vlogi posredovalce edsko, rav_ očno prizna dru^ dantnec! vrsticami, da hoče nensHca vlada skleniti seperaten mir z Rusijo. Odkod naj izvedo v uredništvu "VorwaerUa", da sta Avstrija in Itusija pripravljeni zapustiti zasedene kraje, če niso prišle iz vladnih krogov. Da narodi v centralnih državah vedno glasnejše zahtevajo mir, nam pove brzojavka istega dne iz Amsterdama, ki se glasi: "Ogrski socialisti so sprejeli re-zolucijc, v katerih odločno zahtevajo mir. V resolucijah protestirajo, da pošiljajo ogr*kc čete proti ruski svobodi, da tako zopet ožive carizeni.'' Istega dne pa piše "Selnvabi-sche Tagwacht", organ socialistov v Wuertenbergu, o silni premoči aliirancev iu da je zmaga za Nemčijo nemogoča. List dostavlja. da povečava potrtost v Nemčiji veliko število vlakov, ki vozi ranjence in da sorodnikom ni dovoljeno videti ranjenih vojakov. Is vseh teh vrsti je spoznati, da ljudstvo v centralnih državah vedno glasnejše zahteva mir in tej zahtevi vpirajo le še kaj Nova proklamad-ja predsednika* APELIRA MA SLOGO AMERIŠKEGA LJUD8TVA. Washington, D. 0. — "(llavua preiskušuja za narod je pri&la. Govoriti, delati in služiti moramo vsi." 8 temi besedami je predsednik zaključil svojo adreso ua ameriško ljudstvo iz Bele hiše, v kateri apelira na svoje "tovsrše rojake" obojega spola, da pomagajo razviti gospodarske moči v Združenih državah. V svoji adresi je ie enkrat ponovil, da .m šle Združene države v vojno, da se ohrani po vojni mir na svetu, in radi tega apelira, da naj nihče ne izrabi vojne v profi-tarske namene. Če kongres sprejme splošno in obvezno vojaško dolžnost, bo 2,-000,000 mož odbranih za armado, drugi bodo pa služili v industriji hi poljedelstvu. V odreši pravi predsednike Tisoči, ne sto tisoči, ki «o drugače spotkibui za vojaško službo, bodo oproščeni te službe in bodo dodeljeni delu v industriji, tovarnah, rudnikih in na polju." Da »e delo na polju izvede, bo vlada pomagala s semenom in o-skrbela jih ihj z delavci posebno ob času ietve. Nova davčna pred Kaj sc godi v Berlinu? loga predložena, 1 . . ... kongresu. ! — Ali jc izbruhnila splošna stavka! Strašni boji divjajo na zapadni fronti. da se Ker in pruski junker j i, ker še u LMNOJSKI 00VERNER APE- pa jo, da zmagajo in vsemu svetu ------------------------------v p()ki lll4rpkujcjo mirovne pogoje. URA NA LJUDSTVO, DA POMNOŽI PRIDELEK. Springfield, 111. — (Jovemer ••Milen je izdal poziv ua ljud-"iij obdela ves svet, ki je Jih.m.1,,1, /„ plug.'V apelu pravi, ■'J si pndelek koruze pomnoži I o., odstotkov, kdor redi ene-prssifks, lisj »zredi dva. Po-"ii<» priporoča i>erotninsr-• j /.rede veliko število ko-ki /H prehrsnitev ravno k" |.'.tr. loie kot druga živila. VI AUA BO VAROVALA DE LAVCE. w**hingu>n, D C. — Profesor v rislier na vslf4(i univerzi an rve/,. fM prsnoI mornariškega » lisi de las, ks j misli vlsds Tn vawvo delavstva v voj-'"i. n« *t s vi j«mio vpraša " lv»v«iri| DanieU, da je * '"de, da *krbi za var-vci»v, ,|M lahko poinuožr »k'-ijo in ohranijo človeško u*oč. načrt za cenzoro. WASHINGTON. D. C. 1«. apr Tajnik Lansing, Maker In Daniels ui Oeorge ( reel, ki tvorijo *edaj ustanovljeni biro zs oiijave so ob-državsli konferenco glede eciizu. Washington, 11». par. -- pred-sedniik Wilson jc včeraj objavil dolg apel na ameriško ljudstvo, proseč ga,da marljivo i:i složno-deluje -za uspešno končanje vojne in obenem da sc prilagodi novim razmeram, ki jih bo p»mesl» vojna. Wilson pr.ivi: "Z vstopom našo ljubljene de žcJc v strašno vojno ua demokraciji in elovcčanske pravice, ki je pretresla ves svet. «111(1 naletellaia inuogo prtiibleinov, ki jih jc tr.'ba takoj ugodno rešiti. Naša mornarica bo kanalu na bojnih uoguh in priprave delamo za veliko armado, ampak to so malenkosti spričo drugega velikega dela, ki nas čaka. V razlogih, ki so nas privedli do vojne, ni najmanjše sebičnosti, kolikor morem jaz videti. 11 »rimo sc za stvari, o katerih smo prepričani, da .so pravice človeštva in za bodoči vesoljni mir. V dosego teh stvari, ki ho vsekakor vredne, da jim žrtvujemo vse brez ozira na materijaltii dobiček, moramo i,e dobro preskrbeti s hrano ne-samo zase, za naše armade in pomor ščake, temveč tudi za velik del narodov, ki ne bore ob nafti «trai:i Preskrbeti sc moramo s sto iu sto parniki, ki imajo vozili na dru go stran morja — subniarlnke dol, sufbmariukc gor — vse potrelišči-ne iz naših tovarn, našiii farm in naših rudnikov. Pomagati mora 1110 ljudem, ki so le dolgo pod o-roŽjcm iu ki si sami ne morejo po-gut i'; osftrbeti se moramo s jire inofoui, ki ima kuriti nulc pami1;e 1111 morju tn stotine tovr.ru onkraj nHirja; onk r beti z jeklom, ki Ima služiti za orožje in strelivo tukaj iu tam; oskrbeti m tračnicami za izrabljene železnice iu nes elimi drugimi rečuii, ki so ncizogbin.i potrebne. NaAe industrije, larme iu rudniki morajo dati več proizvoda kakor kedaj prej, a olieneui morajo biti gospodarsko IniljMi up rs vije; i in prilagtMliti se mors jo rszmeram se0 odstotkov ua posameznike in korporacijc pri-m^c še i|«10r>,(KK),000. Ta ua $2,1 KM) letnih dohodkov. Od najnižjega dohodka bo treba plačati 2 odstotka, od najvišjega dohodka pn 40 odstotkov vka. Najvišji dohodek tvori 10,000 11a leto iu več. V juniju 1H1H bo la davek vrgel približno bojih za lens leže kupi mrllctlv. — obe stranki se bojujeta srdito. — mesto je v plamenu in podrtinah. — nemški cesar me5etari za separatni mir. — njegovo zadnje upanje so notranji nemiri v rusiji. dir *T< $840,000,000. Ityvek ua profit vrže v tem letu1 *22< »,000,000, v prih »m I njem Ic tU pil $200,000,0(KI vrč kot letos. teiu prido indirektem davek, ki ga ho največ nosilo ljudstvo. Ta davek bo vrgel približno *000, 00*>,(KX> dolarjev. Davek bo ua ožpu 1111 pet rde j, žganje, tobak, obile, tovorne avtomobile, cigarete, Hinodnike, nosljanec, ne-opojno pijače, vino, denaturlrnn alkohol in še na druge potrebščine. Naložen bo davek tudi na vstopnice v gledališča, ua igrišča kjer igrajo žogo. V mislili imajo da naložc davek na surovine: ko-kavčuk, volno, les itd. Tn davek bo večina mršilo ljudstvo. In če kapitalistični listi trdijo, da jo tak davek pravično razdeljen, so v zmoti ali pa hočejo ljudstvo prikriti, da bo nosilo večji del vojnega bremenil. ZAKON PROTI 0DERUSTVU PREDLOZE KONORESU. London, 16. aprila. — Potuiki, ki prihajajo iz Nemčije 111 Ho landsko, pripovedujejo po poročilu centralne časnikarske agenture, da je danes sjutraj iioruhnil generalni itrajk v Berlinu ln da ae vrte slični izgredi. Amsterdam, 16, aprila. — Nemški državni sbor se snide dne 24. aprila in nemški kancelar von Bethmann Hollweg pr.de s novo izjavo glede Rusije. re. I/ podučim ih vest, d« najbrž Washington, D. C. Poljedelski tajnik Houston na/nun,ja, dn je v delu prologa, ki spravi p«nl državno oblast produkcijo žive/.a iu trg, če bo sprejeta. Predloga ima namen odpraviti oderuštvo in špekulacijo z živli. Ko je predsednik dejal, da so-glaša z nameravano predlogo, je Houston takoj aranžiral konic-reiieo z Leyerjein, predsednikom zbarui&kcga odseka, da pride predloga kmalu v zbornico iu da dobi. vlada oblast nad živili. (Vcdsednik Wilson dobi ua t« način moč, da bilrko s pomočjo poljedelskega departuieuta zahrri-ni oderuštvo in poljubno zvišanje •imi za j«**tvine, V podu črti Hi krogih prsvij« bo zakon nik ne posluži 1 o*jo tsk pimlužili. KRVAVI BOJI ZA LENS. Paris, 16. apr. — Današnje u-rodno poročilo francoskega voj nega ministrstva se glasi, du ko francoske čete prešli jo noč podrle v drugo liuijo nemških zako-pov v Alzaeiji. ' Francoska artile rlja jc vroče bombardirala zako po preden jc naskočila pehota, ki je našla zakope polne mrličev. London, 10. apr. - Angleške čete, ki so si izvojevule pot v l*eus ua severnem koncu lliudeuburgo-ve limje, so zajelo veliko število neuiHklh t o pri v ln ogromno zalogo mniiieijc v Mevinu. Tako unglo so Angleži prid ril v Llevin (za padno predmestje Lensa),da nemške čete ni*o imele časa rešiti lopov, ne streliva, .lužuoiztočno od HargitMuirta so Angleži vzeli z naskokom Villerel, Ljuti boji okrog Lensa trajajo že oseoiiiištiridesot ur. Nemci, ki so dobili velika pojačaiija, ho srdito odbijali angleške cele v nudi, da jih zadržijo, ali zaman, (tuji so bili večjidcl mož proti uio/u med gomilami premogove škili in med miiiiom iu plamenom gorečih bivališč, kar je dajalo fiirijo/.neuiu klanju pravo peklensko lice .luž no od Leuwa in iztočno od Arrssa so bili ravno tako ljuti Imji Tretja bavarska divizija je do bila včeraj povelje, da rcokupirn Moiiehy za vsako ceno Nemci so se zagnali kakor blazni proti poziciji, toda lilso mogli /usesti mesta. Vsi ponovni protinapadi m> Idli »nihilI in llavarcl so trpeli iz redno velike izgube. Trudno po ročflo pravi, ds ena tretjina vseh nemških ujetnikov, kar je bilo /n jet ih od 10. aprila, *o Hn vnrci Nemške čete borijo / vdihi hrabrostjo iu zlasti m* trudijo t vsemi silami, dn zadržijo zave/.nike na fronti med guenotom 111 (Juentiuom, kjer zija velika «wlprti „„ v rasliHi fronti U u i- '"I treh I včeraj zjirtrsj obkoljen o»l , če 1 strani iu neuradno pornčsjo, ds «0 rm g.Honlim.i je sovražnik prva nemška "defcutivua ofeuai va", inlkar traja bitka pri Arra sil. Sedanji boji (udi dokazujejo, du Nemci niso Imeli pripravljenih zakupnih linij ua tskozvaui "llin-, denburgovi črti", ko so se prvič umaknili s stare fronte, h'utogrs-f i čne slike zu vi'/niš k i h avijatlkov spričiijejn, «la Nemci uepreneho-ma kopljejo iu rijejo nu novi fronti, todu jarki, ki jih zdaj de lajo, so le provi/.orični, ki nu morejo nudili posebne obrambe. K v id en t »to je-torej, du se Netil d ni« so umaknili po "iadelausut načrtu," kakor je venomer poročal ge uerulni stub v MerHltti. Pari«, 10. apr. Vojni urad jt* poročal ali toč i; 1 V okollšoii »St. t^iieirtiua so bili topniški boji ves dim. Naše baterijo so razpršile nemške čete, 'ki m> ae koticetrirale severno od Itaiinourta (južuols* točno od St. (^uentiua). Artilerijski boji so bili tudi ob reki Aisne in v Humpuniji. V leirenu hiiio In ni hard i ral i nemške linije v gozdu Im Petru In Peruy. Havre, Hi. npr. - Melgijsko po-v le jntštvn po*o4«H - Težnje t so belgijske čete po močni artilerijski p reparaciji prodrle do tiru* ge sovražne linijo v Dixniuude.kl jo bila prazna. Na vsi belgijski fronti so bili včeraj vroči topili* ški boji. lierlin čez London, Hi. apr. Heiieralui štab j«' poročal simwii (tb reki Aisne 111 v rapodui Šum pn 11 rji so bili včeraj hutli artile rijski boji. Vroči rufuiiterljskl boji so sr vršili ob eesli Itapauiue-t umbrai. Na laijišču pri Arrasu smo premaknili: naše liuijv severno od reke Hearpe, nakar se je lsijt«vsnje omejilo ua manjše, lo da ljute spopade. Nov.ru/nik je imel \oJike izgube. Angleške di vizije, ki so uupadale v gostili ima suh, so Izgubile ra/eu mrl vili iu ranjenih tudi mož v ujetui kili. Vplenili smo 20 strojnih pušk iu zrušili enajst sovražnih croplaiHiv Ruska fronta. Petrograd, Mi. apr. Na /n (Milini rumunski fronti lu v Kar pulili je položaj iiei/piemeujen. V /.rajnih spopiulih so Nemci iz gubili dva ivrofilaini Balkanska fronta. 1'uiiz. upr. Snvru/uii arti lenjs je bila včeraj zelo aktivna med reko ('Vrno in jezerom Pre sba, Po iHuubnrdiranju s pltnaki imps UM,m w..K». ......i" • - » •■•»■—• /. ilrl tu.lij..,..k. nu l.r..... , M,r.-jH. .1» I'""1-"1' I . V,....... ,,rr. «. K.:.", .-I.. ......"'I .. ........... ..........................ir I , v iv.T-lvo I« .... ........... ..I K................... .............................: ; ; 1 ... uj - .......................... krogov prihsjs prepuste Midlro čttuiiiksrjcin, ds jrriobčijo, kar za javnoet, in zavržejo, kur po smlbi časnikarjev ni za Javm»st. v tovarnah in rudnikih, ln njtlio t^^ ,,4Mtnilnicc imenujejo w#pet j medlem Kasneje olrdržava odlnrr s«'j<» s V4 ^^»s bo rsvno tsko častna v vm4i »mstih, t r- Arti južno časnikarji, da se doncJle r. njimi ,,aVrijotmna kakor služba na boj . h N,.„„ j %l.ers. J ' • ' ' Organizirat t I........ ............ p..............*...... ........... ' «««+ ............ »* «1a . :.!......: L. i.......I,.'1 ......... .^.I,, ...i,rodni % ^.m N.. kiH.il o...... ko •»/ Oddelki le ar rod, kskor tudi za nsmde. s kite ^^ ^^^ kj(.t. \Mt ,,n rimi amo v kooperaciji, j'1 «adi»st us zaloga fivefs. Bres zsdc«tne / --h rs ne morsrao vsi omagati in ps*- Dsnea ne Imi odločilne aprenteui tj Kv<»(aTna rexens hrane je zelo lie v tenvperaturi; vlešdi Irodo ^ St samo zdsj. ampsk ši hodni vetrovi. .jolgo čaaa |h» vojni bo »•*« W Bolnčni vzhod ob 5:06 a. m.;j solnčni zahod ob 6:32 p. m. manjkovalo delavnih moei ns |h»- IJtf. 1 at vo z narodi v Kvrop! (Mi* m t. t. vred t* tiieonrt. ksterl je bil v rokah fr par tednov Ali mslo čNSM Ml IM« .rsdovsli svoji. /mnge. ksjti A ogle/i odgovorili f lisps»koiwotiva eimrt. 1'miksj^ i r« premikanj« vo/ je povo/ds i og-nj lahkih lopov 1/, obb /,, letneers Frank Helletta in njegovo \„ jih j«» triletno aestrieo Msry.. ,Angleii ujeli. ^ 14 I v angleških Utrij^kt irspsil nu hrib št 144. KAJZER V OBUPNEM POLOŽAJU, Nemei «n» pičili bt l.'iOO, dveato so jih ps Tako1 j" končala 1'olrogrsd, Hi miiiHitr^lvo j»* sleileei« porodilo npr. Vojno včeraj obpivllo " IJjrti av strij- Dsljs ua a str. 1. kol. PROSVETA Imum) daily except Sunday and Holiday. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ii 1 II ■■ wn——mmmm Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. LAHTNINA 81/OVKNBKK NARODNB PODPORNE JEDNOTE Cciie t/tfla&ov po dogovoru. Rokopiri m ne vračajo. Nurolmnu: Zedinjene drtave (izven Chicago) in Canada M na 1«U, 91.60 za pol leu in 7 5c aa tri meeace; Chicago la ln< $2.26 za pol IsU, $1.13 ul tri meaace.M loaeroatvo $4 60 na leto. Naalov aa vae, kar im alik a liateau "PROSVETA" 2057 So. LawMlale Avaaua, Chicago, IlikM*. "THE ENLIGHTENMENT" Organ af tke Slevenic Nalivaal Beaeflt SmUj. Own«d by Slovenk National Benefit Society. Advertising rates on agree«eat. Subscription: United SUtes (except Chicago) and Canada $t per yaar; Chicago and foreign countries, $4.60 per year.__ Address: "PROSVETA" 2SB7 So. Lawndalo Avenne, CMengn, IUI—la. Talafon LawndaU 4€SS. Datum v oklepaju n. pr. (Fekruarja 2S-17) poleg vaftega imena In na •lova pomeni, o proti papirije,,^ radi kršitve »liiemianovega Jt ] t rust nega zakona. Pet obtofej" je zastopanih weksekutivi*^ boru od "New« Print Pap«-i M nufacturea Association," w.. j družba kontrolira 455% vasgi ^ uikarskega papirja. Aleksander Suuth iz Chissge s obdolžen, da je vodil imetji papirnih tovarn. Drugi obtoiea >tao: Geo h. Mead, Philip t. dud ge, Gordon H. P. Gould, Chahoot jun., Edward W. Bakus in Frm i j. Sensenbrenner. Zvezna velika porota je radi t«, ga vzdignila obtožbo proti iiueuo. vauemu paprineinu trustu, Tier j, I justični department pri preiskavi ccne papirja naletel na neke i*! rednosti. Preiskavo je predlagali trgovska komisija. Med tem euon so ae tovarnarji sporazumeli s tr-flovako komisijo glee, katera Ac ni talco stara. Koncem aiigocaenmke dobe pa ne je valed zemeljskih potre-aov zemeljako površje pri sedanji Panami vwlign.ilo za toliko, da ac Je julna Amerika zvezala z severno. liočitcv oceanov jc p« i-velrke posledice za nji-živali, in radi tega, ker mogli več medsebojno občevati, radi Jočitve oceanov, ho ac tudi razvijale. l)o najnovejšega časa se Jc ni is rica-creek, Imperial county, v južni Kaliforniji, vsled »katerih je po dolgem in natančnem raziskovanju pronafiel, da ao popolnoma e-naka onim koralom, katere je na- bodo in enakost naroda, da so ae v oni noči proatovoljno odpovedali vsem predpravicam in privile g i jami, katere ao stoletja imeli. Plemen it aši ao ac odpovedali svojim davčnim predpravicam, duhovna desetini, najubožnejši du hovni svojim (postranskim dohodkom, drugi Ibotgatini ao se odpovedali pravici soditi in do lova. Ce le provinc ijc bo sc odpovedale svojim predpravicam, katere so jim podelovale neko bolj častno mesto v državi. Bile so sploh vse predpravice odpravljene, bodisi posameznikov, meat ali cclih provinci j. Toda ali so se prostovoljno od Chicago, 111. — Herman 8oule si bode dobro zapomnil, kedaj da je obiskal Chicago. Priseljen Vieksrburga, Mich, v Chicago iu se počasi včeraj popoldne izpreha-jal po mestni glavni cesti. Nato ga ogovorita dva neznanca .iu »e mu pridružita. Začeli ao pogovor, med katerim sta dva "prijatelja" spoznala, da jc on tujec v mestu. Ker ata >bila dobra oblečena, se je nas potnik rad odzval povabilu, da mu bodeta razkazala mesto in njegove znamenitosti. Povabila sta ga tudi v avtomobil, kar je naa zna nec jako rad sprejel. Mislil si je, da se vendar še dobe dobri ljud-' je ma svetu, da tako radi pomagajo tujemu človeku. Vožnja ui trajala ravno dolg« in naša dva "spremljevalca" sta se ihitro dogovorila, da je njun prosti čas potekel. Poslovila stane jako prijazno in izginila za bližnjim voglom. Popotnik je pa bil - . , . .j . , povedali vsem tem ugodmoatimf M ob obrežju Flonde m^apadno.,^. ^ ^. ^ ^ indijskega otočja. Ti korali pa so žc iz novejše dobe, kakor je plio- pri narodni konvenciji proti upor ... .. . ,. , , nim kmetom, kateri so podirali caenlj.ka m po.pl.oc.*,..*,ka do-^»K^^ ^ . . oropali; uprli so se kmet jc dajati Po naziranju Vaughn in drugih, dllhovnom desetino, grajščakom ac da rz tega sklepati, da je, ko sta in drugim plemcnitašem delati sc oba oceana koncem Aligocae- tlako Kmetski upori, kateri ao se nijske in začetkom nnocaenijskc, naiprej y vzhodni Franciji dobe ločila, zopet nastal prekop med obema oceanoma, ker na drugi način niso živali obeh oceanov inogli priditi v dotiko, in enake živali prebivati ua gornjem koncu kalifornijskega zaliva kot v flo-rklskem zalivu. Ne da se pa natauiko določiti, 0a kakšen način da sta ue oba O-ocana združila, in koliko časa sta bila zvezana. Toda domneva se, da jc bil ta naruvni prekop v bližini mcksikatiNke ožine pri Teli uantepccu, kjer je sedaj mana Železnica, ki veže oba ooeana. • Vendar šc ni vse natanko raz-iskano, in različni učenjaki si bo-bo ac nekoliko čusa belili glave. žejen in ko je hotel iti piti kou rlc piva, je zapazil, da je z njegovima dvema "spremljevalcema" odšel tudi ves njegov denar v skopni vsoti $380. — AMERIKA NE BO SKLEPALA MIRU S SEDANJO NEMŠKO VLADO. Kakor nekdaj, tako sedaj. sc jc raztegnil proti južni, sred nji in severni. Ko so plctne-nitaifi in duhovščina pri narodni konvenciji prosili pomoči, se jim je takoj dalo razumeti, da je vaa ka prošnja zastonj. In radi tega so ac "proutovoljno" odpovedal vsem predpravicam — ko so jim uporni ikmctje Že vse vzeli. Kakor je bilo takrat na Fran coskem, ravno tako jc danes na Ruskem. Tudi v Rusiji ae razni ve liki knezi odpovedujejo svojim predpravicam, svojim deželam in gotovim ugodnostim, katere so i-meli na škodo ubogega ljudstva, in to vse "žrtvujejo domovini katero jako ljubijo." Ko bi sc ljudstvo in vojski ne uprli, bi te ljudske pijsvke nikdar ne prijela taka ljubezen do domo-! vine, da skoro celo svoje premoženje darujejo domovini. Toda tako zgodovini f™' ,aUko »KldarMi ;mim' ten so že prej aami vzeli. Upamo, da bodo ruski kmetje Washington, 16. apr - Vladni uradniki so mnenja, da l)li/.aj"" se mednarodna koAfercnca, ki * bo kmalu vrnila v WasliingUim, bo zakijučila, da ne bodo Zdruw-nc države sklepale miru v drozls entente s sedanjo avtokraiw nemško vlado. Vsekak »s- bo storjen zaključek, da vojna bo trajala toliko času, dokler ue padepr* ska mUitaristična vlada, ^poslanci Anglije in Francijo, ki * /zdaj na poti v Ameriko, boj minimalne in maksimalne rovtne i>ogoje, ki imajo sln/.«ti o podflago bodočega miru liM'la«!" uradniki so uverjeni, da miiii'"1' ui .pogoj jc uničenje s\-»kn«Jt v Nemčiji iu Avstriji. OSKRUNITEV ZASTAVI Chicago, m. - Policij« j' tirala 35 let stare*« Mnhon radi nedoslednega ottm nja napram ameriški razil se je zelo zaniM™ • ^ Mi zastavi, za kar ae bode w rsl pokoriti za omrežeiu®' » kurilnic ainlolomotirl POŠKODOVANE Dogndki v svetovni ac zopet ponavljajo. *....... j Is Iiuaijc prihajajo poročila, da 1 »1 o "d ap i > tej ^ze m"l» lj» k 1 revoluciji v« ^bki knezi iu carjevi prin.| posnemali francoske, in to, kar so ni naatopils nobena važnejša iz->» V^til na sedanjo provizorično sedaj vzeli domovino ljubečmi prememba c. ko vlado brzojsve, r katerih sc odpo- knezom nikdsr več ne dsli iz rok. ao inženirji isdelali prekop ir. c. vedo vsem privilegijem in pred-; - nega <>ee«na do drugega, ampak P^vicam. katere a«» nedaj imeli. ^^ _ še ena temeljita preiskava (rcolo- Ponavljanje svetovne zgodovi- Srbska živina Ogrskem. gov, je dokazala, ds ao bila ta mi- - šljenja napačna Zveaii teologij. Bilojc v noči 3. — 4 avgusta v Ko ae jc belipajska vojna uprs-ski ursd je vwa ts preiaksvsnjs Parizu ko ac Je v narodnem zbo- va *poraxrnnola z ogrskimi trgt»v-natančno ob j svil. kmters so vss rovanju o privilegijih, katere ao d, so začeli pošli jstl živino b Hr-v «trogo tehničnim ožini .-n»wans, dosedaj uživali različni plemenita bije na Ograko. kar t»o veliko po-vender ao pa tudi za vsakega pri- fti na račun kmetov. — Ako ame- magano radi dlo-||«ml Jenaftel foMilfankarale V Car- hovščins tako navdušena za avo-iognko 4. januarja t. I. zbornico. oložaj na bojišču. PROSTATA -kt Ltnik je izpovedal,da je bcr-kancelar Hethmann-Holl-"lal nemške socialist* v ■kj,oln. v svrho, da se suidej<> •uliti in delujejo za V zvezi s to ve«t jo ruhkiiai sovi ^iratui uur sekakor tudi dejstvo, da nem-generalni štsb ui po svoji ata »Jvadi na široko objavil dogod do ueuiike čete osvojile am ►j.ske postaje v Crvicah (Iron-rviw-e-Kovel). Po izpovedi o-ujeuena častnika delajo ueui- socialdemokrat je solidarno z a«, smatrajoči ne uajprvo za Ill(.e Drugi avstrijski dezerter poveduje, da je zdaj manj go-ic o miru v avstrijski ariuadt, . )(. pA bilo pred rusko revo-ijo, u toliko več je pa upanja, bodo notranji ruski nemiri pri-ji Kosijo do kapitulacije. Vse doka/uje, česa vse se ne |H*lu-- oe mika vlada z namenom, bi napravila razdor nied avo- sovražniki." IZČRPANOST NEMČIJE? .ondon, K>. apr. — Holandski ueevalee lista "Daily News", leri <>d časa do časa pošilja pre-/anosljive informacije o 110-njein položaju v Nemčiji, jav-: "V nizozemskih trgovskih >gih je zavladalo skdraj soglas-prepričanje, da se Nemčija ne re vzdržati dlje kot šest inese-v vojni." rika ima do-volj deuarj'n, ]hi jih In I še plačala". POSTNI DAN V ANGLIJI London, i (i. upr. — .Vlada vpe I je jutri prvi nememi dan. V L iu-donu ne smejo jesti lutaa ob tor kih, po drugih krajih Anglija p; oli sredah. Krompir pr. ^u ju je sti le takrat, ko je prepovetUn* meso. NIKOLAJ ROMANOV NOVAN JE KAZ AMERIČANI V BOJU PRI ARRASU. Ktawa, Ont., 16. apr. — V dol-ii uradnem seznamu mrtvih in jenih Kanadčanov, ki so padli loju za pogorje Viniy ua Fran-keui, so tudi imena dveh ih in sedmero ranjenih Ame-uiov. I0VA NEMSKA ZVIJAČA. alveston, Tex., 16. apr.—Ka-ii angleškega parni ka, ki je plul včeraj v tukajšnjo luko, vi, da so Nemci položili ua Seno morje na stotine novih min, imajo periskop kakor subrna- daljšem zaslišavanju mi dognali, da je bil oui, ki je govoril izzivalno v K ve ret tu iu ji bil 5. novembra tudi ua "Vcro-ni", neki G. Reese, uslužbenec pinkertonske detektivske agent lire. Iz tega sklepajo, da je bil na pa rui k u "Verona" med drugimi sopotniki tudi detektiv. U AVSTRIJSKA VLADA ŠE ZMI RAJ VLEČE LJUDSTVO ZA NOS Amsterdam, 16. apr. — Vladi naklonjeno avstrijsko časopisje pripoveduje ljudstvu, di z vstopov Amerike na stran zaveznikov jc centralnim državam zavigurona velika vojna odškoduinu. Zavezniki v Evropi so brez malega že bankrotirali — pišejo trobila a v-atrijske vlade — in Amerika jc prišla kakor nalašč, da * u plačala odškodnino za nje. Odškodnina bo pa toliko večja, ker ima Amerika dovolj denarja, da lahko plača. Dalje pišejo vladni avstrijski listi, da ruska revolucija pomeni poraz Rusije in zmago Avstrije in ruska republika da je sploh nemogoča. Delavske vesti. BRUTALNOST KAPITALIZMA ODKRITA. k*m. Švica, 16. apr. — Ostalo bje ameriškega poslaništva na maju in ameriški konzuli v j/l.i večjega števila ameriških svljanov, ki so zapustili Av-|J". mi danes dospeli s poseli-> vlakom v Curih. Vlak jim je pkrbeta švi.-arska vlada. Po-lik 1'euficld s soprogo in pri-tajni ksi je že na poti Mi Parizu. AMERIŠKI DAN" NA FRANCOSKEM. '»r>*. 16. apr. — 22. april je ►plašen kot 'Ameriški dan" po i rsneiji. Vsakemu prebivalcu "»ročHuo, da razobesi tega dne • zastavo in po vseh več-"l^tih bodo obhodi in demon-P'|> V proslavo Združenih T. BERLINU PIŠEJO O STRA DANJU NA ANGLEŠKEM. hoMeidaoi, |«. apr. — Berlina-'»M.jNsje ji. }>o*vet1lo dolge ' ' k rit H-neinu položaju v An-' k* ga napovedujejo vsisd ikMs|H*ba" v potapljaniu \eiiMks visits je urad-toSMsuila ljudstvu. ds je bilo Seattle, Wash. Ta teden je sod-nija končala svojo obdožbo proti Thomaau Tracy, kateri je obdolžen da je 5. novembra lanskega leta umoril v Everettu pomožnega sherifa. Sedaj so začeli klicati priče k zasliševanju. Kot prvi priči sta bila poklicana tajnik /druže-uili postaj I. W. W. Herbert Mahler in delavski velitelj James Thompson. Zadnji jc menda dokazal, da je bil izlet v Everett prirejen brez vsakih pristranskih namenov, in da ui nobeden imel kakih izzivalnih govorov. Pri izpraševanju je Thompson ovrgel tudi napačno razlago nesmiselnega govora od pravega delovanja. Kakor je on pojasnil, dokazine, da je orga/iizirauo delovanje delavcev v velikem nasprotju z delovanjem politikarjev. * Veliko število prebivalcev v K-verettu je pri zaslišanju izjavilo, da so deputiji jako surovo |Histo-pali. Neka ženska je izjavila, da jo je neki deputij dvakrat udaril. Neki drugi moški je izpovedal, da ga je nek šerif z tako močjo udaril j Hi glavi, da se je takoj onesve-til, ko je mirno stal. Onesvešče-nega je potem drugi deputij vlekel ua strsn in gs šc tsm us tleh letečega tolkel. Neks drugs gospods je doka-zsls, da, ko jc bila navzočs pri rsznil uličnih z bars v an jrb', da niso imela ta zborovanja niti nsj-manjšega izzivalnega namena, izpovedala je, da ji je šerif MeRse rekel, da Imde poakušsl doseči, da LEPA ZMAOA. Chicago, II. Iz glavnega stana pekovske organizacije poročajo, da se je posrečilo organizirati pekovske uslužbence v New Yorku, Brooklyn, Pittsburgh, Newark, Cleveland, Cambridge, Providence iu Baltimore, in da bodo vse pekarne Ward Co. po prvein maju pod linijsko kontrolo. Po novi pogodbi, katera stopi s 1. majem v veljavo, dobe peki Hurno delo iu znatno povišanje plače. Ward družba je največja pekarija v Združenih drŽavah in se je dolgo časa ustavljala priznan ju,unije. (Jlavni tajnik, kateri je z glav nim blagajnikom in eksekutivnim odborom vodil pogajanja, sc je izrazil, da'upa, da bosta obe stranki upoštevali pogodim z največjo natančnostjo; boj, ki je do sedaj delal velike težave, je odstranjen Odborniki pekovske organizacije upajo, da bode zmaga veliko upli-vala na druga pekovska podjetja, da bodo v doglednem času priznala pekovsko unijo, ki se sedaj ustavljajo sklepati pogodbe z unijo. Iz Baltimora kjer jc zadnji teden zaštrajkalo 40 pekov, poroča organizator Za in ford, da je sedaj 25 peltarij, v katerih jc vpo-slenih 125 pekov, podpisalo novo pogodbo, dočini se druge pek arije branijo. Ne branijo se povišati mezde, ampak unije nočejo priznati. Hkebe skušajo i m port i rat i iz Philadelphije. OOMPERS PROTI VOJAŠKI SLUŽBI. Washington, D. 0., Zbornični komite, ki ima nalogo preučiti prisilno vojaško služIm, je končal zaslišanje proti prisilni vojaški službi. Dobili so veliko število pro-testov proti tej predlogi. Grand Hamilton, kateri je zastopal A. F. of L. se je izjavil, da le prostovoljna vojaška služba odgovarja načelom svobodne republike. Prebral je izjavo Samuel Gompersa, predsednika A. F. of A., v kateri izjavlja, da je prisilna vojaška služba v odločnem nasprotju z tradicijonelniml odno-šaji ameriškega ljudstva. Iz Chicage je bil Jane Addams, ki je protestiral proti prisilni vojaški službi. WILSON EPSLUJE NA UUD STVO. OUSaji*«*«* Is pm viselo oil ts Notarskih pridelkov v Ameriki. tKI naših farmarjev torej zavisi v veliki meri usoda voj-ue ip usoda narodu V. Ča« je kratek m napeti je treba vse sile, da dohitno veliko letino. Zlasti apeli ram ua farmarje na jugu, da sc potrudijo za veliko iu dobro leti no bombaža. Trgovina Im neovirana, kolikoi bo možat, nikakor pa nc sme bit. škodljivih manipulacij hrane \ ro kali tistih, ki jo dobavljajo kon zuiucutom Zdaj je priložnost, dn pokažemo sposobnost naše veliki demokracij«* in da se je izkazom« v redne., Pre kupčeva I ceni vsake vr ate velja ta belila. Oči vse deie le gledajo na vas iu ljudstvo zali teva, da se ne Okoriščate r. nenavadnim dobičkom. Namesto tega gledajte, da si pridobite zaupanj« ljudstva. — Železničarji in operatorji železnic morajo vedeti, da se železnice žile narodnega življenja in da ua njih leži velika odgovor uost, da želesniee niso ovirane \ prometu in da služijo zahtevam. Trgovci naj ui zapomnijo: "Malo profita iu hitra •pestirešbu!'' Živež in bojite potrebščine mu-rajo iti «iez morje ue glede, na to, koliko ladij bo potopljenih. Za vsako potopljeno ludjo In blago mora priti takoj druga. Rudar je ravno tako važen ka kor farmar. Ves svet ziivisi od nje-govega dela; brez njega so armade in državniki brez moči. Huda:* je ludi vpisan v veliko službeno armado. Tovaniurjeni ui treba ne omeniti, da vsu Amerika zahteva od njih hitro iu popolno postrežbo. Delavci v tovannah se naj tudi zavedu-jo, da je n jih delo alnmlutuo nenadomestljivo iu na ji je računa vaakdo, ki ljubi Ameriko in njene svobodščine. Kdor ai obdela vrt iu ]siseje zelenjave, veliko -pomaga k rešitvi živežuega problemu, in vsnka gospodinja, ki varčuje, je tudi vpisana med tiatimi, -ki služijo Ameriki. Zdaj je čas, da Amerika opusti neodpustno potrato iu ekstrava-gantnost. Upapi, da bodo te moje bes<*He našle odmev povsod ob tej uri največje krize iu da bodo časnikarji in uredniki razširili moj apel po vsi deželi. Zu Ameriko prihaja največja iskušnja iu vsi moramo skupno govoriti, delati in služiti."' Stomiski Narodna UatsaavlJssa S. april« teas OLAVN0SBT4JI: iukory. :7. junija 1V07 v d rt. IMInota. iTICAtKJ. ILLINOIS •ear-as ho. lawn d al a at*, upravni odjjobi PraSaadaU; Jota Vogrii, bos ISO, La Sails, UL L PodprsdsoUslk: J. UraUovtf, a. F. O. 4, boj SS, Utrsrd, Kass U. Po4pra4ssdsikt Jofarf KskalJ, S4S9 Iwis« s«a., So. ObUago TsJaU: Joka Vsrdsrbar, I70S So. Lswa<", — — — r— .- - 4aa® let, naj slane kar hoče MeKae razbila. UsftttflkeBci sshtevajo _ t. uuBVLV Alf IA SUPPLY CO je rrki\f da so vsi tovarnarji z .krajšanje delavnika in povišanje F*S»S»B*VA»IA SWrri-T njim, in da ima nalog izgnati vae p|«če I Portar Bloek Bldf.Easton, člane I. W. W. iz mesU, in pre- Radi tega štrsjka je prizadetih 1_Dept. 5, ....... 11 'zgubljenih sau o prrčiti izkrcanje izletnikov. Ako i veliko drugih pristanišč nih delav —s. v)/",aru,k 1 bo«bi kljub tetisi hoteli priti v "P Amerike v vojno je nets- »»eato, jih bisle pa kar ns kroVu 0'tuo ••SS4»|tuio tMiraliiJo OL.---- «» reh J UM. S pozor rojaki 1 Naznanjam rojakom, da sam odprl trgovino s m slanim blagom in se priporočam za obilen obisk. — Vsakemu bom hvaležno poatrs gel po smerni ceni. ANTON ZORNIK, HERMINIE, PA Kaj več naj bi Se rekli. Vaš z vso naklonjenost, moje i me je Miško Rakijasič - dragu gospoda moja, vi ste gotovo pričakovali kaj novega nek vašega čudovitega vrcduust njega BoLgarskega Krvnega Caja je jio preteku dveh let nečednosti mojega želislca iu bolečin v čre-vili ta, da jaz, sem se• 1 o s w . I Ai li »f Kri Irk. i . Im.U mm f»l|. all m. kwr4S. |K> It- l..u, v (im, k o« lok, erljM. im tatUUl >** k« krt. 1.1,!.».•> M soloso N« iskoiU. h.« to Vm SoImoI, hI oHImU)« im ««4mmm •otobw Mrsvla pu nfrajtanl m»i„4i s«, kar kil/« ofHMlto, 4« im |,«n.Nul. mutbm »■SlMSt. s. Sltlu, Uu.fi ItOSIto Is |o« vosi io kooi »"e«« e«»r»U smos.|s Mvt, hI *o4l I« m.htirlB Mira »t« t krotkooi Oo««. Hr« sil «<»«l«». hllo oodrorlai * It srok Is «Uor In*. tsdjs H»U«al mcSmiis, SI im>u lis« f krltw In krMu I« v<«atk luSt i>rt •i»0«400tu vod«. ooSrarlM a ivoono* lUauMw. Ira*ala, kotaito«, »Malto* ptmtkm, amobo io drsa« h«to« k«4»«si. hI miUh»S •«la4 »aOUto hrvl »tlratlai « krotka« lu« ls ol Hralrn« lateo. I'raOna sroi V |M*oa4aHklk, a>»4aS lo u.tkto o4 ti of«troj S« f. ihm..i4m v torhlk. aotrlklh U •nl»..«*h f vra «to< too i 4» • «»• avator. — Oh oa4*l>aS pa 8 ootto so Oaio* fsaito Na saooMto Sso la ttorUkol v eev. •maje porabilo za postrelil. |o-mi šestem« vojn*mu Te opazke je napravil šerif 'a katerega j* ^ težko MeKae že nekaj dni pred fi. no-' i je malce Heklatn« se gls-1 vembrrsn Is tega se da sklepati, «^eni. "Knptir »Hmde, d« j«. Ml šerif na vse pripravljen, lahko brez skrbi. Ame-| Harry Fsinbergs je izpovedal, Talentiran "Vi torej hočete, da poštene vaš sin umetnik f Ali je talenti-1 rsnt" "Pa še ksko! (hi lahko stradsf po več dni akupsj." , KADITE TILLMAN CIOARE Uniako izdelana Ibykas Cigars........... 10c S M. P. J. Cigars ........10c Tillman Cigar Co AIJK^)RA. MINN, NORTH SIDE STATE BANK HOC* STTUJiCS. wyo. IMA KAPITALA IN WEZEKVK 1100,01)0.00 Je Izredno tirj]>ravjj«»n In otirwmljon /m poslovanj« s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in drugimi SLOVANI hfl pMSItaMo 4>nar »aAw v Mira do*»0.i*-» p" r A PROSVKTA KLETVA. Spiral August fcenoa. — Pre vel 8 tar og or ski J l>« moj iSiMlinilit Zakaj mi pev a te, ko uii je jok v očeh? ujee! Kvo ga! . Pri meni je, moj je iu ui Nada mi vene, in moja sreča mi gine. Potrpi hčerka moja — reče škof Pavel iu g<>rka ho i/a »uu oroai uko. — A ti Berislav — ae obrne k mladcu — idi k stricu, pričakuje te. In olijameta »e /aduja potomca Horvatov in 1'aližen, da i/, njiju vzcveti nov horiieev za hrvatsko pravo iu svobodo ali da bo njun grob priča pmpa*ti rodov Horvata iu Paližne, priča propasti naroda hrvatskega. • • • Solzno je oko Andjelijino, veliko srce junaka. A kjer st- strne ženska ljubav v junaškem o-krilju, je zmaga gotova. A junak llrvoje, veliki vojvoda boseuski, stiska roke škofu Pavlu. Škof, škof, kedaj bodeta srečna ta dva? K<> l»o srečna njuna domovina — reče »vc-čauo škof. XXII. Dalmacija je kamnita. V nji rujejo Benečani, želi si je ftišman, a gospodari ji Tvrtko, Trd je kamen vkrog Vrane, a še tršji je prior vruuski. Trd je, junak je in hrabro srce bije v njegovili prsih, krepke so mišice njegove. Iu ee vprašaš starega priora, kaj uiu je uajmilcjše, kaj najsvetejše, odgovoril bi: — Svoboda hrvatska! (Hej, kako mirno je morje ob otoku Krku. Tu je otočič Prvič iu na lijem sta se sestala dva junaka, I van Krški iu Ivan Paližua. —- Anžo! , — Ivan! — Pošteni smo, borimo sc /a grudo zemlje, v kateri smo si- rodili, zakaj bi ue prelita krvi skupno, da iznikne iz nje svoboda na mu iu narodu tirvat*kcinu ? — Nikdar — zagrmi Ivan krški. — Vi ste mušice, ki letite, dokler si ne »palite kril. Vaš som po sreu; vem, da ko bo prelila kri, vem da delu Šišmau / denarjem. Benečani rujejo, razumem vašo težnjo za svobodo, vem, da jc Tvrtko junak, a Hrvat bo povsod zopet sužeuj. Vi trgate človeku krono z glave, a jaz tega ue maram. Zato dvigam desnico za Sišmana, zato se borim zunjega, ker svoboda hrvatskega naroda vzcveti le tedaj, ko bo Šišmau oslabljen, a narod močan. •— Ivan — reče prior Paliina — zakaj nočeš biti z uupii. Poznani vas, spoštujem vas, vi letite visoko, ju/ sodim /. razumom. Zediniti se ue moremo. Z Bogom brat Ivan ! Ivan krški odide, a na pustem, kameiiitem otoku Prviča, je dolgo plakal Ivan Paliina. Kletev hrvatska in nesloga bratska, ti litini uničiš narod in prevedeš tujcu za gospodarja. XXI n. Na pomlad 1391. leta je vrelo po Hrvatskem. Ivaniš ban m« je pripravljal na vojsko, pripravljal »<> jc tudi Ivan Paližnit. Ivaniš ban je nameraval iti z Berislavom v Maivo nad Nikolo (iorjanskega. A on ima glasovito konjenico, zato jr* Ivaniš ban tudi sam vežbal vojsko, a pogostokrat mesto njega Berislav, ki jc rad prihitel na tliuiš. Saj tu bivala njegova radost, njegova uajiiiilejša nevesta Audjcliju. Tudi Šišmau sc pripravlja, in njegova glavna pomor jc Nikola (lorjauski. Kad bi vladal Nikola tudi v primorskih deželah, ali ni mogel, zakaj tam jc lol junak Ivan krški. Kil jc na strani Hišuuina, a je i/ srca sovražni! maščevalno vlado Nikolc (ioijonskega iu kraljice Marije. Tudi ta dva sta mr/.ila ujega, ali nista mu mogla do živega zakaj krški knez je bil velik junak in ob jcducm rešitelj kraljice. Stari prior jc šel od mesta do mesta, neumorno, kakor kak mladec. Pozabil jc ua svoja leta in ua silne rane, ki jih je dobil v raznih bitkah. Nekega dne je tulila grozna burja po gorah, ali prior jc sel, dasi so mu odsvetovali, da pogleda utrdbe v Klancu Ko sc je vračal, jc besno stiskal /.obe, zakaj odprli >la s»- iiiii l> no^ali jc klečal škof Pavel Horvat, pri »lavi pa je *ial žalosten Itcrislav 1'aližua, luž-no gledajoč v strica, n na stolu jc sedel mrk in otožen Ivaniš Horvat Naenkrat se jamejo prsi bolnika dvigati iu obraz mu pordeči. Kmj jc, brut zdravnik vpraša Itcrislav. Narava se Innli, ne vem. ali v dobro ali v slnlio, vendar niimini upanja reee križar iu spu*>ti nekoliko kapljic Imlnikti v lista Prior se v /.budi Kako je /. menoj, brat kri/nt ' Nekoliko bolje reče \ Nadlegi križar. Ne taji, prijatelj* Dovolj voi živel' Vem. odpotoval bom, /skaj varnnje" reee s čvrstim plnsoni Spomni se, da m'iii tvoj predstojnik iu povej on, ali je smrt sli/ii Hli/.u rečn kri/ar in povedi irlnvo. I'llstite me Minolta, dram moji, n ti brut Pavil, (Nimiri mojo dušo ui daj mi r.adujo po-petnico ' \ «1 odidejo ven iu škof l/pove prioril. Ko \ t io j<>. r cer prior : I mreti, bratje. Je. «>.|i»i krmnega »veta \ »-• lil lio )a/lji Vre, lic liojim sc siniti, slokial sc m ji gledal v o.-i, a žrlel Iu uri im, da In %itiii junaško no jr. da moram /apusiiti va« junaški krog \ csrlil sem »p pomladi. Saldja uu je po skakovalu od radosti, a seduj, evo, bo klouilu desnica, padlu v prah in pepel. Z Bogom, bratje! Brat Pavel, ne odvrni svojegu uma od U'diio domovine! Ivaniš, junaška desnica, sijaj v vrlini iu krepkosti celemu narodu v borbi za svobodo. A ti Berislav t Bodi pošten ! Dovolj imaš imetju, daj četrtino za dom, za boj proti Šišmanu iu Mariji. Zapuščam ti v dedščino žarko ljubezen za domovino, voljo mojo, bojuj se za svobod« domovi-ne, kakor aem se boril jaz vae svoje življertje. Bodi pvgtcn, naj sije ime Paležuih sijajno v narodu hrvatskem! A nagrada bo tvoja dobra An-djelija iz rodu Horvatov. Bog vas blagoslovil Starec preneha iz zapre oči. Za nekaj času jih odpre in reče: — Dujte mi sabljo! . . . Kublja moja — in atarec poljuUKtrikrat držaj — nisi m• mi izneverila, nisem le izneveril niti jaz tebi. Ali ločiti sc moramo! flo/'l sem s telioj zapisati še en slaven dogodek, aR /oka je omahnila! Z bogom! Z bo-bogom! A-Ai, bratje, stojte trttyio pri Tvrtku. Zberite se krog njega, kakor čebele krog svoje matice, zakaj poštenjak je, juuak je. Bodite z njim, to zahteva od Va* ta krasna zemlja. Bog jo blagoslovil. Prior pogledu skozi okno nu gore in doline ili izduhne. Tuko premine ob zarji boljših dni najmočnejši steber hrvatske lige, juiiajt Ivan Paližua, prior vrauski. XXIV. Ali ne pride nikdar posamezno zlo, uiti hrast ne pade z enim udarcem. A človeška sreča, ko se jame rušiti, je kakor stavba, ki se ji odvzame < temeljno kamenje. Kuši sc iu ruši, da noka človeku srce. • Med tem, ko je plakala liga za svojim prvakom Ivanom Paližnom, jc grda kraljica v veselju s svojim polbratom in maščevalcem Nikolo Gor-janskim. Ob vesti, da je umrl Paližua, ji zaža-re oči, kakor kači, da sc je sam Nikola Gorjanski — možka glavu — stresel. — Nikola moj! Grda sem, veni, ne ljubiš tega tcle*a, ali ljubi osveto v njeni. Ljubim te in poljubim ti trikrat roko, ko mi prinese? glavo Ivaniša bana. Oh to bo slast. Tako je govorila Marija. Obraz ji je oživel, oči so sc ji zalile s krvjo. Ali ni še prikipela njuna radost do vrhunca. &c ui bila |>olna mera grenke žalosti hrvutske lige. Nekegu dne prispe glasnik v grad bana Ivaniša : — Slabe vesti prinašam, vrli junak — reče glasnik Jamomctovič. — Kralja Tvrdka ni več. Nagla smrt je pobrala junaka iz tega sveta. Ivaniš zupluku. — Njegov grob jc grob hrvatske svobode!' — Ivaniš, no plakaj — za j oče junaška žena, gospu Vladislavs. — Nisem Ji paz pri tebi7 Dokler je krepka troja desnica, ui še odprt grob hrvatski svobodi. Andjelija ob novici, du je umrl Tvrtko, boseuski kralj, zbeži v svojo sobico in pade pred »liku bogorodnice nu kolena. ''» — Mati božja! S čim sem le razžalila na svetu? Najlepše cvetje sem ti dajala, najlepše trenutke življenju sem prebila moleč, a ti si se odvrnila od mene, ti preganjaš mojo ljubezen. Muli božja, povej, kaj aem zakrivila. XXV. Kralj je umrl, živio kralj. V Budim u je veliko veselje, ftišman je rešen najhujšega liepri-jatelja. Hrvatom so porezaua krila, osveta se od daleč smehlju kraljici Mariji in Nikoli Gor-janskemu. A v Bosni so velikaši zdvojeni. Kui so zu slabiča Dabišu, Tvrtkovega nezakonskega brata, a drugi se potegujejo za mladega Tvrtkovega nezakonskega sina Tvrtku Tvrtkoviča. A ao tudi glasovi, ki volijo po junaškem srcu in žele postaviti ua prestol Hrvojo Vukčiča, velikega bo-seuskega. Plemstvo jo nesložno, u nesloga rasle šc bolj /akaj budiuski iu beneški cekini lete okrog, polnijo žepe in podkupujejo duše iu uničujejo svobodo hosenskega kraljevstva. Budimci iu Benečani si žele v Bosni slabega vladarja, hočejo strahopetca Dabišu. Vladati ga hočejo s cekini brez strahu in skrbi? A Hrvojo? .Iiuiuk je, silen je. Sree iiiii drhti, ko sliši kateri gina, da ga žele bosanskega kralja. Nečimernost in želja po vladanju jc prevzela tudi tega velikega junaku. Njemu ui za Tvrtkoviča, ne za Dabišu, najraje bi vladal sam. Vsa Bosna upira v njega svoje oči, a on o-uiuhuje, ne ve na katero stran naj se obrne, ue ve za katerega kralju bi sc odločil, zaknj v duši mu kipi iu vre. Prezira Dubiša, mrzi Tvrtku Tvrtkoviča. Silni Ifrvoj ne bi rad vee nikogar služil, sree mu govori: Vludar bodi sam! Kakor kača rujc črv v duši lirvoja: Vladati iu vladati. A Benetke in Budim ue marata Hrvojo za vladarja. Kujeta zoper njega, a ga tudi cenita. Nekega dne, haš pred izvolitvijo kralja, pride k llrvoju Badoer, poslanik beneške republike. Veliki vojvoda, v telw je uprla mM pre jasna republika. Pošilja me k tebi, da ti javim, da t c jc zlmr imenoval za častnega meščana bene* čanskega. Odloči m* za Da hišo, zakaj ujega želi jasna republika. S temi besedami preda Badver llrvoju veli. ko škatljo. ..... , Beuečau odide iu llrvoj vzame i/ škatljc naprej pismo z velikim pečatom težko zlato veri-žieo, a še je nekaj > škatlji. Bil jc daur beneške roptrblikc, tri tisoč cekinov, sijajnih cekinov a poilobo sv. Marka. Tsko je olnlarila jasna republika bosciiakega vojvodo lirvoja. Sc je pregledoval lirvoja rumene cekine, raz-iinšljsjoč, ali je lo |M»štcno ali lic, kar pride pi«. umi i nI lioginiiilakega stana, očeta StojdrNK". lirešnik Tvrtko je mrtev. Na tebi. pravem sinu< cerkve leži usoda domovine. Pridi, da se dogovorimo. Ako ue prideš hodi proklet! In silni lirvoja gre in pade ua kolena pred očeta Stojdiaga. „ (Dalje prihodujii.) 0 Vojni spomini nemškega vojaka. 0 0 Prosto prevel Jože Ambrožič. S -1 K"-ir=ir=iwr=ir=ir^/ UDE (Nadaljevanje) Postavili smo strojne puške v strelske postojanke, rn se založili s streljivuni v izobilju. &e predno srno dokončali delo, že ho žvižgale granate iz naših topov v nu«-protuikove vrste. Smreke so nas krile pred sovražnik oni ali naspro-tni gozdič, ki je bil oddaljen kakih 500 metrov, zakrival je nami razgled. Naa so sedaj učili, kuko se imamo obnašati, uko napade konjiča. Neki star, siv major pešcev jc prevzel poveljništvo. Pionirji srno bili razdeljeni med pešce, naši "junaški" častniki t»o pa v trenutku izginili. Hranitev očetnjave mora biti po njihovih mislih stvar 'priprostega vojaku. Ker so gospodje samo zu ukazovati tukaj, mi smo pu bili podrejeni pehotnim častnikom, so spoznali, du so odveč in so se po "francosko" poslovili. To sc nanaša sumo nu pionirske častnike, ki ae niso udeležili »boju, kakor hitro so oddali vojuke pe sceni uli lovcem. To je bilo vna-vadi vsaj pri naših častnikih mojega štirinajst mesečnega bo jeva nju. Vedno so se drsali v udobni vaiHMMti. Tako delujo tudi večje glave pri pešcih, majorji, polkov niki, ki uho i>dii nikoli pri masko ku graven. To so mi pripovedovali vojaku drugih polkov, iu tudi sam sem hc prepričal na svoje oči Naša instrukcija we Je gladila sledeče: Če napadejo konjiki, mo ra se vsak mirno zadržati. Pu&ko mora imeti v nastavku, ali ne sme sc pokazati iz jarka. S strel janjem we ne sme začeti popreje, dokler se ne oglasi strojna puška, pri kute ri bode sum major; nuto pu hitro streljati, kar more puška prenesti in dobro meriti. Topništvo je streljalo močno njegov ogenj jc vodil leta-lec vi.so ko v zraku s signalnimi ruketumi kut ere so pu seveda sumo častniki razumel i. Četrt ure za četrt ure jc prešlo iu že smo se veselili, da ne pride do boju, todu naenkrat je postalo živo. Drug je sunil drugega in ooi vseh so hc obrnile v gozd kukili 500 metrov pred nami. Ob obeli straneh gozdu so prihajale čete komjikov im hc združile pred gozdom v eno četo. V divjem dimi so sc bližali nušein jmstojum-kain. Pri hitrem pogledu nazuj sem videl, du so topuičarji prenehali strel juti iu pograbili puške, da branijo topove. Hitro so sc bližali konjiki in nc vede, kaj da delamo, sem we po-tipul ||x> telesu, kakor da žc čutim konjske podkove na sebi. Vedno bolj so hc 'bližali. Videli amo kopita konj komaj sc dotikati zemlje: videli mno jezdece v svojih uaiiforuiah in že tudi obraze konjikov. Na 350 metrov so sc žc približali, lirstanje konj je postajalo razločno, ali še vedno sc aw oglasila strojna puška. Tristo metrov — dvewto petdeset — moj tovariš me je sini i I v rebra: "Je li stari (mislil jc majorja) znorel? Sedaj gremo vsi k hudiču!" Poslušal ga nisem, krčevito sem držal puško iu aeni gledal vihri nasproti. Dvesto metrov — "Je li stari slept" Čutil sem. da mi mrzel pot teče po hrbtu iu da %c trenem, kakor da je prišla zadnja sekunda. Sto petdeset, sedaj se je naslonil moj tovariš na luetic; na pet on t je - ^itek Odpravili odhod, ko smo dobili nC * dih. 1 (Dalje prihodnji j Valahija. Iu mi T »Smejali smo se in se veselili našega junaštva. Z nevarnostjo vred oogu — drugegu nič jiu svetu.---- ln vendar je bila bojazen, čisto navadna bojazen, ki srno jo ravno tako občutili kakor Angleži, Francozi ali Turki. In kdor govori drugače ki poje viwoko pesem o jumu6tvu, je navade«! lažnjivec. Zakaj smo se sedaj veselili in u ganjali šale T 1 no — ker so oni pustili življe nje in ne mi. Ker se je šlo zu življenje iu suirt — orni ali mi, smo imeli vzrok se veseliti. Čemu suio torej vojaki, morilci, barbari? Poveljnik topništva je pritekel k majorju im mu čestitutf. Zaičeli smo teči za sovražnikom strojne puške so jih držale v ognju. Kakih dvesto jih Je ušlo, bc-žečiih na vse struuii. Topništvo je začelo zopet .strel jut i, mi smo se odpravili oskrbeti ranjence. To ni bilo lahko delo, ker so po večini lcza'li pod ikupoui konj. Živali so bile kakor divje krog sebe, in ako se je kateri oprostil, jc bežal po gozdu, uko je 'bil tud'i občutno ru njen. Marsikateremu ranjencu jc bilo šc ponittguti, du gu niso vbile podkve konj. Ker je imel vsak vo jak -mali zavitek obvez seboj, smo zavezali težko ranjene, kolikor smo mogli. Marsikateri je nam rokah umrl. Nekateri, ki so »e la hko govorili, so pripovedovali z vso živahnostjo nekaj. Dasi ravno nismo razumeli njih Jezika, smo vedeli, kuj hočejo povedati, ka jt i njih izraz ua obrazu, in kretnje so govorile dovolj j own o. Hoteli so se nuni za4ivaliti zu sumu rit umsko delo, ki smo gu izvrševali, — duši mogoče sumi niso mm e I i, kakor nii ne, du moramo najprvo moriti, potem pu vzajemno ponittguti. Njuni sc je zdel — kuikor nuni — tu svet, kakor "guš pertsko gledišCe," v katerem smo mi leseni pujuci ibrcz Jastne volje. Navadni vojaki smo hodili med mrtvimi in ranjenimi, kakor du v vsem svojem življenju nimno i-nieli drugegu opravku. In'vendar smo v civilnem življenju imeli trail pred mrtvecem in gnjusile so sc nami a-ane. Vojna je trda učiteljica, ki človeštvo upogne in mu da druge čute iu obliko. Noki odddek jc bi s tem zapos-Ijen, du jc kopal velik grob za mrtvece. Pobrali smo jhu vse vrednosti iu papirje iu iz čepov pobrala vse jestviue iu pijačo. Ko je bil grob gotovo, siuo jih metali notri. V grobu smo jih vkludali lepo enega poleg drugegu, du smo ves prostor lojvi izrabili. Bi'1 sem tudi ik temu delu pri-deljeti. Površinu g robo v eg a dna je imela prostora za 211 mrtvecev. Ko amo naložili že drugo vrsto, je zapazil neki podčastnik, da eden še Živi, kajti gibal jc s prsti desne roke. Pri natančnejši preiskavi se jc izkazalo, du je dotičui res šc živ, ter je prišel k zavesti po dveh uVuli. <'aiftnik pešcev je vprašul onu bu: "So vsi mrtvi?" dva, ki htn ravnala mrtvece v gro- ".la,'' se jc glasil odgovor, ln to je zadostovalo človekoljubnemu častniku, du je za ukazal V vseh časopisih Je , jusalo o Valahiji, U4 njem času, ko So Hiisl znano ofenzivo. Toda Ilur - . malo ve o tej pokrajini. ~ Valahija se razieZa v Rusiji in meji nu zap. )la (JJ na severu se razteza do rekVK pet pritok Dnjepr« ^^^ du do Dnjepra, na jugu d0 -T katero si mislimo potegi^^ Lvova do Kijeva. Itaztea s« med 50 in 53 severne širine in 30 vzhodne dolžine Cela Valahija je valovita mu I jina. Gričevje doseže višJj 340 m. do 400. Vse gričevje kj! vleče od severozapsda proti I vzhodu, je zelo gosto poraš. T gozdovi. Pokrajina je vti-jJ močvirnata. Zemlja je v^iZj ilovita in peščena, le na jU{rUpfJ vladuje takozvani fbuuim"^] črna — zelo — rodovitna prst Večje reke so: Turija, sztok I va, Stajer z Ikvo ,liornij in Sluti' Uborty, Uc, Teterev. Vse t,. ^ I so jako pripravne za plovbo, ink bi bile nekoliko urtjane, !h ^ jako vužne trgovsko eeste. Podnebje je jako milo, in rm. linstvo bujno. Gozdovi pojmuj 26.5% cele pokrajine. Prebivulstvo Valahije zjiaaa zudnjein Ijudsketni štetju 3,027iH uli 57.4 nu en kvadraten km. Xjj. gosteje so naseljeni na jugu, kje je zemlja jako rodovitna, k«f ruska država razdelila velike sest va med ljudi. Prvotni prebivalci Valahije »j Ukrajinci, kateri tudi sedaj pol vladujejo v veliki večini, draci j narodi tvorijo samo nekake jun-j kovne otoke, ali so pa razttswj naseljeni in pomešani med 1'kri-jinci. Ukrajincev jc po zadnjM ljudskem štetju okoli '»',(W.j,lKJl)ili 70.1% vsegu prebivalstva Vitim j kmetovulstvu jc ukrajinska, kakor tudi mala obrt po ine?/r!li in ' audi, nižje duhovščina in .nižji uradniki| so veeinoma Ukrajinci. Drugi večji nurod je jul stili, kjer se sedaj tvorijo večia meščanstva. Tako na prmier '/.jb mir jc 42% Židov, v Kivnidi 56%. Edino Kreinjunecz je v ^ čini Ukrajinski. Poljakov je v Valahiji okoli 200,000. Zastopani so vseh*ti» kah. Nekoliko jih je zap