I*liifc!jana. nedelja, 1. avgusta 1954 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE1 PRVI IZ D IIJ 3 Leto XX. Stev. 182 glavni in odgovorni UREDNIK ivan Šinkovec UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen Petka. // Cena 10 dinarjev »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« mS ^ dni ™ ustvariti pogoje za Pristojnosti z okraja na občino, to nagel in bolj vsestran- , .v , ,... ski razvoj krajevnih Mnogi okraji zdaj ie temeljito družbenih skupnosti — proučujejo te možnosti. Njihove komun, to vprašane e še zmeraj ^nje kažejo da bo to na videz 0 središču politične dejavnosti preprosto m lahko delo zamotano, malone v vseli krajih naše države, težavno m dolgo Razen gospodar-0 tem razpravljamo že precej ča- sho močnih občin, ki so povsem Nedavno je podpredsednik »posobne. da prevzamejo nove Zveznega izvršnega sveta Edvard P™™e in dolžnosti imamo tudi Kardelj v zvezi s to razpravo po- občine, ki ne morejo dobro oprav- y}aril, da je težišče vsega procenta snovanja komun na pove-canju pravic občin, ki naj se pokopoma razvijejo v komune o marksističnem smislu. Zdaj že lahko rečemo, da se je razprava o komunah obrnila izključno v to smer. V vsej ljudski republiki Makedoniji, v mnogih okrajih Srbije, llrvatske, Bosne in Ijati niti tistih poslov, kar jih imajo zdaj v svoji pristojnosti. Med temi skrajnimi tipi občin pa je cela vrsta drugih, katerih gospodarski položaj in razvojne možnosti bo treba temeljito proučiti in šele potem dokončno sklepati o njih. Pri tem bodo morali najživahneje sodelovati vsi državljani, saj je končni cilj vzpostavitve komun okrepiti samoupravo lercegovine, v Sloveniji in Črni | delovnih ljudi na vseh področjih S°ri so občine področja, ki ozna- | življenja. Zato bi bilo sleherno Clljejn bodočo komuno kot osnov- j kampanjsko in šablonsko obrav-no celico družbe, čeprav se raz- navanje tega vprašanja brez Prave o komunah zaradi specifičnih, gospodarskih in zemljepisnih Pogojev lotevi/jo z raznih strani. Po mnogih razgovorih, ponekod tudi po ugibanjih in tipanju, so pristojpi organi jasno razumeli, da komuna ne more biti sedanji okraj, največkrat pa tudi ne sedanja občina. Sedanji okraji in občine so v glavnem umetne npravne tvorbe, ki so dobile svojo teritorialno osnovo celo že v prejš množičnega sodelovanja volivcev nepravilno in škodljivo, kajti ne le vsaka republika in vsak okraj, marveč tudi vsaka občina in celo vas ima svoje specifične probleme in potrebe, ki jih lahko najbolje obravnavajo samo neposredno zainteresirani ljudje. Ce upoštevamo zelo neenake možnosti sedanjih naših občin, pridemo do spoznanja, da bo prenašanje pristojnosti zares posto- njeni stoletju. Bodoče komune pa pen proces, da lahko nekatere ob- Haj bodo takšne enote, ki bodo po rnenile gospodarsko celoto, slonečo na sedanjem razvoju proizvajalnih sil, enote, ki bodo lahko zagotovile nagel razvoj socialistične demokracije in družbenega upravljanja in ki bodo čvrst temelj za nadaljnje oblikovanje socialističnih družbenih odnosov v naši državi. Nas/trot ja med naglim razvojem proizvajalnih sil in socialističnimi družbenimi odnosi na eni ter zaostalim upravnim sistemom ' šele potem, ko bo teror izginil' in ko se bo vrnilo vzdušje obojestranskega zaupanja, možno uresničita samoupravo. Tuniškemu begu poslana Men-d&s-Framceova proklaniiao.ija je pravzaprav še zmeraj samo predlo., o z posr raznin krogov tako v Tunisu ka- log in načrt. Sele čez nekaj dni ino. ali se je Mendes-Fran->srečilo zadovoljiti zahteve bo znano, ali se je Mendes-Fran- Pierre Mendes-France stal glavni spor v vprašanju procedure in uresničenja te samouprave. Sklep o takojšnjem odhodu novih čet v Tunis — 6000 vojakov, ki se že vkrcavajo na ladje, priča, da je v tem vprašanju general Kiimig zmagal in z grožnjo o odstopu prisilil Mendžs- Fes, s tem prenosom bomo po-1 grozil predsedniku vlade z odstopom« spremenili značaj in vlo-1 stopom. go okrajnih ljudskih odborov. Po- j Sklepi ministrskega sveta del-(Nadaljevanje na 2. strani) no odkrivajo bistvo trenj med Incident na meji z Albanijo Najostrejši protest zaradi umora desetarja Momčila Malčica - Postavljanje obmejnih znamenj opuščeno Beograd, 31. jul. (Tanjug). —Izvail danes dopoldne albanskega V neposredni bližini jugoslovan-1 poslanika v Beogradu g. BatoKa- rafilija na razgovor in mu izročil najostrejši protest jugoslovanske vlade zaradi incidenta, ki so ga včeraj povzročili albanski graničarji, Drž-\ni podtajnik je spo- * neposredni dhz _ _ sko-albanske meje na planini Koritniku pri Prizrenu blizu karavle Krsteč je začelo osem albanskih vojakov 30. t. m. ob 12.25 s puškami in brzostrelkami iz zasede na albanskem ozemlju streljati na skupino jugoslovanskih vojakov, zaposlenih z obnovo obmej-nil piramid. Pri tem je bil na jugoslovanskem ozemlju ubit desetar JLA Momčilo Malčič. Državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič je po- Vremensko poročilo hidrometeorološke službe je na jugoslovanskem ozemlju izlil sluz’ agi nedavno sklenjenega spora- lolnjevail službene naloge na pod- ročil albanskemu poslaniku, kako presoja jugoslovanska vlada stanje, ki je nastalo spričo^ uboja , strani takoj opustijo vsa nadalj-pripadnik z um a med jugoslovansko in albansko vlado o obnovi mejnih znaikov. Predsednik jugoslovanskega dela mešane jugoslovansko-aIhanske komisije polkovnik Mihajlo Vojnovič je poslal predsedniku albanskega dela mešane komisije pismo, v katerem ga obvešča, da je odredil, naj na jugoslovanski JLA v trenutku, ko 1 n ja dela. UBOJ JUGOSLOVANSKEGA VOJAKA V živem spominu so Boškov Zilovič, Branko Vujovič in drugi pripadniki JLA, ki so minulo leto in prejšnja leta izgubili svoje življenje po strelih albanskih organov z albanskega ozemlja. V petek je izgubil svoje mlado življenje tudi vojak JLA Momčilo 1 Malčič. Zaznamoval je obmejne Stanje dne 31. julija 1954 ob 1. url: frontalne motnje, pod katerth vplivom je bila ponoči tudi Slovenija, so Be pomaknile proti Jugovzhodu. Za Alpami se Je zgradil slaboten klin azorskega zračnega pritiska, ki pa te zafel ponovno slabeti na svojem se- _________________________ _ _______ verozahodnem delu. Preko srednjega ' ” ~~~ ' Atlantika in Biskajskega zaliva potu-1 napise V skladu s sporazumom leto proti srednii F.vropi nove fron-1 jugoslovanske in albanske vlade. talne motnje, tako da bo Izboljšanje 1 - . jpi_i ,, nrpr,rifaniu da Vremena le prehodnega značaja. J0 Je aelal v prepričanju aa Dopoldne je bilo v Jugoslaviji | opravlja posel, ki bo V pnhod-vreme s pndavmami v vzhod- nos(i pripomogel k zaščiti Živ-nem delu Slovenile, na Hrvatskem . . , *n v Bosni, v zahodnem delu Slove- , Ijenja jugoslovanskih državljanih 5a Past"J’,|o razjasnitve. V nQV gjj je prepričan, da opravlja Makedonill Je bilo pretesno jasno J ... ; ■ vreme. Temperature so bile med 13 u€?lo V pTlCL OTflGJitVC TlCLpctOSli til 'n 17" c. ob Jadranu ln v vzhodnem delu države med 18 in 26" C, v Makedoniji pa do 33” C. Vremenska napoved za nedeljo, !• avgusta: Pretef.no lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura se. bo nekoliko dvignila. Tzgledi za prvo Polovico tedna: spočetka lepo vreme z delno oblačnostjo in sorazmerno za mir na svetu. Streli z albanskega ozemlja so preprečili Mom-čilu Malčiču, da bi izpolnil svojo dolžnost v skladu z obveznostjo mednarodnega sporazuma. Toda Očitno je, da gre za najnavad-nejši uboj, in sicer zavesten in organiziran uboj. Takšen uboj ni moč z ničimer opravičiti, z niči mer nadoknaditi in z ničimer primerjati. Okoliščine, v katerih je bil ta zločin storjen, pa dajejo temu uboju vse elemente, da je mednarodni zločin, zločin proti mednarodni pravici, zločin proti miru in mednarodni varnosti. Vtem Čestitke predsednika Tita za švicarski narodni praznik Beograd, 31. jul. (Tanjug). — Predsednik republike je poslal predsedniku Švicarske konfederacije g. Rodolphu Rubatteleu brzojavko, v kateri mu prisrčno čestita k švicarskemu narodnemu prazniku. Sporazum o obvarovanju turške lastnine Beograd, 31. julija (Tanjug). Danes ob 14. uri sta predstavnika turške in jugoslovanske vlade, veleposlanik g. Iksel za turško vlado in veleposlanik dr. M. Bar-toš za jugoslovansko vlado podpisala sporazum o izpolnitvi protokola iz leta 1950 o obvarovanju turške lastnine, pravic in koristi spričo podržavljenja in drugih ukrepov v Jugoslaviji. Podpisala sta ta sporazum s pogojem, da ga njuni vladi potrdita. Pri podpisu sta bila navzoča člana turške delegacije g. Aitu in g. Esoj. Od Jugoslovanov so bili navzoči pooblaščeni minister M. JaJ<šič, svetnik B. Radojevič in D. Marič. Grško-etiopska konvencija o kulturnem sodelovanju Atene, 31. jul. (AFP). Grški in etiopski zunanji minister sta podpisala danes v Atenah konvencijo o kulturnem sodelovanju, ki določa izmenjavo študentov, profesorjev, novinarjev, industrijeev in trgovcev med Grčijo in Etiopijo. Pogajanja o blagovni kor v Franciji. Imenovanje generala Rover de Toura za generalnega rezidenta Tunisa in navzočnost maršala Juina v spremstvu Mendes-Francea naj bi prepričalo Francoze, da sklep vlade ni »protina roden« in da navzočnost Francije v Tunisu ni ogrožena. To naj naposled potrdi tudi <*!-hod novih čet v deželo, ki naj bi dobila samoupravo. Kako bo ta slednji argument vplival na ekstremne panarabske Je — . . . . šanja touche, ko je hova mnenja prepričal, da jih redlagana formula zadovoljuje. Nedvomno so zunanji vplivi ali bolje rečeno vplivi znotraj zahodne zveze delovali v smislu nagle ureditve tuniškega vprašanja. Angleški primer — umik iz Sueza — je bili vsekakor odločilen v smislu pridobitve najbolj konservativnih elementov v Franciji za koncesije v Tunisu in s tem za pomoč Mendes-Franceu. Današnji »Monde« v uvodniku ne prikriva, marveč poudarja, taiko angleški primer kakor tudi ameriški vpliv na stališče arabskih narodov. iPanarabska ooli-tika ZDA je rodila sadove,« poudarja »Monde«. V želji, da bi zagotovili sodelovanje arabskih držav v obrambi Sredozemlja, so Američani ohrabrili vsa arabska glavna mesta. Stisnjena med arabski blok, ki teži po neodvisnosti, in zavezniki, ki niso nič kai prida navdušeni spričo stanja v Severni Afriki, je morala Francija ukrepati hitro. Kakor v Ženevi, je tudi v tem primeru pri- elemente v Tunisu, je seveda dru go vprašanje. Kar se tiče zmernih | morana tekmovati s časom.« pristašev Neodestura, vse kaže, I Bogdan Pešič Notranja avtonomija Tunizije naj bi bila zajamčena s posebno konvencijo — Političnim naj bi sledile še upravne, gospodarske in socialne reforme le Tunis, 31. jul. (AFP). Na do-oldainsikem sestanku s tuniSkim jem je Mendes-France predlagal reforme, po katerih bi do-bil Tunis popolno samoupravo, ustavljeno izpolnjevanje ukrepov, nasprotujočih tem določbam. Mendes-France je baje zagotovil tuniškemu beju, da bo takoj , .... . po sklenitvi konvencij razglašena obramba m zunanje zadeve pa notranja avtonomija Tunisa brez n,aJ ,. 1 V"« prepuščene pariški Rl^hernih omejitev, izvzemži ome-vladu. »rrancoska vlada odkrito jj,jve, omenjene v konvencijah. priznava m razglaša notranjo -------------- • -■ avtonomijo tuniške države in namerava to potrditi kot načelo svoje politike ter z dejanji omogočiti uspeh avtonomije,« je rekel Men-des-France tuniškemu beju. Francoski ministrski predsednik je v tej zvezi izrazili pripravljenost francoske vlade, da prepusti tu- : p0 drastičnih protiukrepih, niškim predstavnikom vodstvo notranjih zadev v Tunisu. Mendes-France je rekel, da je za obe deželi koristno, da bi Francija tudi v prihodnje skrbela za varnost v Tunisu in opravljala iz ! Washington, 31. julija (AFP). njegovih mednarodnih odnosov Potovanje predsednika francoske izvirajoče posle. Obljubil je tudi I vlade v Tunis in osnutek reform, francosko pomoč pri gospodar- | ki ga je predložil tuniškemu beškem in socialnem razvoju Tu-j ju, so v ameriški prestolnici rntve, omenjene Političnim naj bi sledile tudi upravne, gospodarske im socialne reforme, pri katerih bi Francija pomagala Tunisu. Mendes-France se je tudi obrnil na prebivalce Tuniisa, naj ohranilo mir. Ce pa bi se atentati nadaljevali, bodo francoske oblasti prisiljene seči Ugoden sprejem v Washingtonu ugodno sprejeli. Politični krogi Vse to*pride v posebne kon- poudarjajo, da lahko ZDA samo venerje, v katerih bodo natanko pozdravijo predloge, ki jih je sta-določene obveznosti obeh strani, vil Mendes-France, in izražajo Spori, ki bi nastali zaradi more- upanje, da bodo pripomogli k bitne kršitve teh konvencij, bi vzpostavitvi reda v deželi ter Erišli pred francosko-tuniško ar- trdni zvezi med Francijo in Tu-itražo in z njenimi odloki bi bilo nisom. Praznik makedonskega ljudstva ko je Jugoslavija storila vse rzlicj izmenjavi med jugoslovnn-trpkim izkušnjam spričo agresije I skimi in čehoslovaškimi proti neodvisnosti in suverenosti,! podjetji Beograd, 31. julija. — Na Dunaju so se začela pogajanja o pa vendarle sedaj normalizira svoje odnose s sosedi v prid miru na svetu Albanija pa dela prav S š*:v.v: nasprotno od tistega, kar želi l blagovni izmenjavi med Jugosla-propagandno doseči z »miroljub- vijo in Češkoslovaško, ki bi po-nimU deklaracijami. Grob napad tekala s kompenzacijskimi dogo-Tia sporazum, ki ga je albanska vori. V delegacijah so predstav-vlada podpisala in za katerega je. ruki izvozno-uvoznih podjetij. . ' , dala tudi pobudo, ne le dokazuje, Seja bo pod vodstvom predstav- — uciiiu uutnvoiBiju lit miin&iuci "egovi tovariši in mi tudi prepričljivo spričevalo o al- žkoslovaške gospodarske zbor- Temperatura bo nekoliko padla. vsi se ga z bolestjo spominjamo. ^ banskem režimu. nice. Jutri, dne 2. avgusta, bo minilo deset let od prvega zasedanja A SNOM (Antifašistično sobranje narodnog oslobodjenja Makedonije), na katerem se je ASNOM proglasil za zakonodajno in izvršno telo Makedonije v okviru federativne skupnosti jugoslovanskih narodov. Ta praznik bo vse makedonsko ljudstvo zelo svečano proslavilo. Ze doslej so organizacije SZDL, Zveze borcev In druge v vseh krajih organizirale veliko število proslav. Največja proslava pa bo jutri v kraju Sveti Prohor Pčinjski, kjer bo slavnostno zasedanje Narodnega sobranja Makedonije v isti dvorani, kjer je bilo 2. avgusta 1944 prvo zasedanje ASNOM. — Na sliki vidimo zgradbo Narodnega sobranja Makedonije v Skoplju. PRED VELIKO DELOVNO ZMAGO V JABLANICI Use to smo zgradili z lastnimi silami V Jablanici se bo vrtela največja doma izdelana turbina Čestitka predsednika republike predsedniku Narodnega sobranja LR Makedonije Beograd, 31. jul. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku Narodnega so- Zeti v Crni gori. Ta elektrarna »"anJa ^ M*ponije Lazarju u_ o Kolisevskemu to-le čestitko: i bo potrebovala 6 turbin, ki bo „Najt0pleje čestitam makedon-I vsaka imela 53.000 konjskih moči, skemu narodu in Vam, tovariš konstruirane pa so za izkoriščanje ! predsednik, k zgodovinskemu mogočnega vodnega padca 526 m. dnevu Ilindenske vstaje — 2. av-Za veliko hidroelektrarno Kokin ffustu ter pošiljam tople pozdra-; Brod v Srbiji pa pripravljajo na- ve in najboljše želje za blaginjo črte za dve Francisovi spiralni in napredek Vaše republike. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Josip Broz-Tito f Po večletnih naporih graditeljev bo v kratkem času začela obratovati hidroelektrarna Jablanica na Neretvi, najmogočnejši vir hidroelektrične energije v naši državi. Skoraj hkrati se bo zavrtel prvi turboagregat hidroelektrarne Ovčar Banja na Zahodni Moravi, že nekaj tednov pa obratujeta hidroelektrarna Jajce II :ia Vrbasu in hidroelektrarna na slapovih Une. K uspehu graditeljev teh štirih hidroelektrarn je mnogo pripomogel tudi kolektiv tovarne Litostroj, ki je za vse te elektrarne izdelal potrebne turbinske naprave. I turbini, ki bo vsaka pri izkorišče- Za Jablanico so v Litostroju kundo, bo vsaka jablaniška tur- nem vodnem padcu 346 metrov izdelali dve turbini, za tretjo, ki bina dajala 40.000 konjskih moči. dajala kar 68.500 konjskih moči.1 jo je dobavila italijanska tovarna I Seveda pa se razvoj Litostroja »Tossi«, pa so napravili pomožne glede gradnje največjih vodnih naprave. Jablaniške turbine so, turbin ne bo ustavil pri velikih ne le največje vodne turbine v i jablaniških turbinah, saj so v to-naši državi marveč tudi največje, varni pridno na delu, da dovršijo ki smo jih doslej izdelali doma. j §e močnejše turbine, in sicer ve-Načrte za te turbine so v kon- ,ijice Peltonove turbine za hidro-strukcijskem oddelku Litostroja 1 elektrarno Mavrovo. Prvo morajo napravili že leta 1950, naslednje dobaviti že prihodnje leto. Vsaka leto se je začelo delo v delavni- turbina za Mavrovo pa bo imela cah, lani pa so že dobavili obe I 50.OOO konjskih moči, to je skoraj kompletni turbinski napravi, ki j toliko, kakor vse tri turbine Ma-vsaka tehta 160 ton. Moč vsake J riborskega otoka skupaj. Medtem pripravljajo oziroma so že pripravili v konstrukcijskem oddelku Litostroja načrte za še večje turbine, in sicer za hidroelektrarne, ki smo jih komaj začeli graditi oziroma jih Pri polni obremenitvi, se pravi j bomo šele začeli graditi. Tako so pri izkoriščanju vodnega padca izdelali načrte turbin za veliko 110 metrov in pri pretoku nad 1 hidroelektrarno Peračica, ki so 31 kubičnih metrov vode na se- jo letos začeli graditi na Gornji Ta teden je bila na Mestnem ljudskem odboru Ljubljana prisrčna slovesnost, v kateri je predsednik MLO Ljubljane dr. Dermastja in dohodnina od honorarnega dela S prvim avgustom začne veljati zakon o davku na dohodek od avtorskih pravic, ki ga je v začetku julija sprejela Zvezna ljudska skupščina, hkrati pa tudi uredba o spremembi uredbe o dohodnini, ki se nanaša na obdavčenje dohodkov od honoralnega dela. izmed turbin je tako velika, da zaleže skoraj za vseh sedem turbin hidroelektrarne na Fali. Jablaniška hidroelektrarna pa bo imela po dokončni opremi kar šest takih mogočnih agregatov. ......-n Pozdrav graditeljem Jablanice Jablanica, ponos naših naporov in boja za socializem, naprava, katere dograditev nestrpno pričakujejo vsi naši narodi, delo, ki simbolizira vse težave in muke nastajanja, pa tudi radost in zmago socializma, ta ponosna elektrarna bo začela za poskušnjo obratovati. Dolgo je že tega, ko so začeli graditelji uresničevati zamisel inženirja Čemi j a in skupine naših strokovnjakov. Na deroči Neretvi so roke naših ljudi smelo potegnile brazdo, iz katere so se začeli dvigati obrisi vitkega jezu, ki je zdaj končno zagradil Neretvi pot. Na tem gradbišču je bila izbojevana ena prvih naših zmag proti lnformbiroju. Ko so že naročeni stroji ostali v dvoranah čeških tovarn, so se naši strokovnjaki in delavci lotili težavnega dela, da bi izdelali opremo Za Jablanico. Delali so delavci in strokovnjaki >Rade Končarja*, »Litostroja<, mariborske >IIidromontaže«, na desetine podjetij širom po naši državi. Nad njeno graditvijo so bedeli strokovnjaki s fakultetnih inštitutov Beograda, Zagreba in Ljubljane. Jablanica je skupno delo oseh narodov Jugoslavije, simbol bratstva in enotnosti, simbol skupnega boja in skupne zmage. Mnogo noči so prečuli graditelji. Ta boj je zahteval tudi človeške žrtve, večkrat je prišlo do zastoja in graditelji so morali premagovati na videz nepremagljive težave. In vendar praznujemo na legendarni Neretvi, kjer je že popisana ena najslavnejših epopej našega boja med vojno, novo zmago. In ne samo to. Jablanica je bila velika šola, kovačnica novih ljudi, smelih v sklepih, neutrudljivih v delu. Posamezniki so delali na jezu po več let. Njihove izkušnje pa so tako bogate, da se lahko lote najtežavnejših del na področju elektrifikacije. Mnogi so se že namenili na nova gradbišča, obogateni z dragocenimi izkušnjami, ki so si jih pridobili na Jablanici. Zdaj, ko vode Neretve prvikrat v zgodovini pljuskajo ob močni jez in ko se ustavljajo pred vitkim jekleno-betonskim orjakom, pošiljajo vsi naši narodi tople pozdrave tisočem znanih in neznanih graditeljev, znanih in neznanih junakov elektrifikacije, ki so svoj trud in znoj pomešali med beton in železo jablaniške hidrocentrale. Njim veljajo najtoplejši pozdravi in želje, da bi želi na področju elektrifikacije nove zmage in uspehe. S. K orač Izročil ukaze in knjižice za umrle narodne heroje s področja Ljubljane njihovim svojcem. Tako je za padlega narodnega heroja Milana Česnika prejel odlikovanje njegov oče Mihael Česnik. Za padlega heroja Zvonimirja Runka so prejeli odlikovanje njegovi starši, za heroja Ernesta Eypperja njegova mati Ivanka Lokar. Za narodnega heroja Jožeta Kerenčiča sta bila ukaz o proglasitvi za heroja in knjižica podeljena njegovi ženi Kerenčič Mariji. Za heroja Toneta Žerjala je prejela odlikovanja njegova mati Liza Žerjal, za Toneta Trtnika starša Janez in Antonija Trtnik, za heroja Cveta Močnika — hči Cvetka Močnik, za Liziko Jančar — mati Elizabeta Jančar ter za Matevža Veluščka njegov sin Janez. Razen tega so prejeli ukaze za narodne heroje Janežič Vido, Kucler Antonijo, Kovačič Jožeta in Belič Malči njihovi sorodniki. — Na sliki vidimo svoje padlih herojev v pogovoru z dr. Marijanom Dermastjo. s Po zakonu o davku na dohodek od avtorskih pravic (Služb, list FLRJ št. 31) se obdavčijo dohodki od književnih, upodabljajočih, glasbenih, filmskih im podobnih del ter od znanstvenih in strokovnih del v izvirniku, prevodu, kopiji ali reprodukciji, nadalje dohodki od publicistične dejavnosti, od nagrad na natečajih za umetniška, znanstvena in projektantska dela, od izdelave skic in risb, od recenzije, redakcije, lekture in podobno ter dohodki od prodaje prototipov za izdelke uporabne umetnosti. Za dohodke od avtorskih pravic se ne štejejo dohodki od patentov, izumov in tehničnih izpopolnitev, od katerih se plača dohodnina. Razen tega se ta davek ne plačuje od nagrad, ki se dajejo iz proračunskih sredstev ali jih dajejo gospodarske in druge organizacije ali tuje države im mednarodne organizacije za uspeh in zasluge v umetnosti im znamosti. Prav tako se davek ne plačuje od tistega dela dohodkov od publicistične dejavnosti, ki se šteje za dohodek iz delovnega razmerja im je osnova za plačevanje prispevka za socialno zavarovanje. Sam davek znaša pri davčni osnovi do 50.000 din 4 %>, za zneske nad 50.000 do 100.000 din 6°/o itd. tako. da doseže davek po lest- Seja predsedstva Glavnega odbora SZDL Makedonije Skoplje, 31. jul. — Jutri bo v Skopi ju seja predsedstva Glavnega odbora SZDL Makedonije. Na seji bodo razpravljali o delu organizacij SZDL v minulem letu, o ustanavljanju komun in komunalnih skupnosti ter o nekaterih vprašanjih ideološkega in političnega dela na vasi vici za zneske nad 1 milijon din 20 °/o. Davčna osnova pa je vsak posamezni znesek, ki ga davčni zavezanec prejme od posameznega izplačnilka za posamezno delo (ali za več del skupaj v isti številki periodičnega lista, revije, zbornika) oziroma za več del po skupni pogodbi za ta dela. Pri dohodkih, ki jih obračunava ustanova za varstvo avtorskih pravic, se vzamejo za osnovo dohodki, izplačani v teku leta, pri čemer velja, da se smejo dohodki od malih avtorskih pravic uveljavljati samo po taki ustanovi (izjema velja za tantjeme od izvajanja glasbenih del v narodnih gledališčih in za izvajanje simfonij). Davek mora obračunati im odtegniti izplač-nik pri Vsakem izplačilu; v primeru izplačila v obrokih pa P° stopnji, kov. Ce Občina desetih narodnih herojev Poije pri Ljubljani praznuje Ljubljana, 31. julija Z otvoritvijo treh razstav in s kulturnimi nastopi so danes prebivalci Polja pri Ljubljani začeli svoj občinski praznik, ki se bo nadaljeval do prihodnje nedelje. Hkrati so štafete odnesle baklje h grobovom žrtev fašističnega terorja na Urh, kjer bodo gorele ves teden v spomin tistim, ki so dali svoja življenja za svobodo. Razstava v Domu »Partizana« »elo nazorno prikazuje revolucionarno gibanje v Polju in okoliških vaseh takoj po prvi svetovni voj- štev »Svobod«, stavke in druge oblike političnega giiibamia vse od 1919. leta naprej. Najibogaitejši, poslednji del* razstave prikazuje udeležbo te občine v NOB. Ver- Poleg slik prvih komunistov jetno je malo občin, ki imajo čast in voditeljev naprednega gibanja (Peter Čermelj, 1' rame Černe, Ivam Maček, Pepca Kardeljeva in drugi) so prikazani prvi zbori dru- Vsi preživeli borci štirinajste divizije, ki so se udeležili februarskega pohoda na Štajersko, naj se nemudoma pismeno javijo Glavnemu odboru Zveze borcev NOV Slovenije, Erjavčeva 16, p . p. 195, pod šifro »Štirinajsta«. Navedejo naj: ime in priimek, partizansko ime, datum in kraj rojstva, datum vstopa v MOV, enota (vod, četa, bataljon in brigada) in funkcija med pohodom, s katerimi odlikovanji so odlikovani in točen naslov. Pripravljalni štab za udeležbo proslave na Ostrožnem razstaviti deset slik svojih narodnih herojev, kot je to v Polju. Štirje od teh: Jože Moškrič, Tone Trtnik, Albin Grajzer im Rudi Mahnič so padli. Ostalih šest pa je dames večina na odgovornih mestih naše armade in ljudske oblasti. Polog herojev pa je 450 slik padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki so jih organizacije Zveze borcev s težavo zbrale pri svojcih in sorodnikih ter pripravile za razstavo. Vendar niso uspeli zbrati vseh slik, kajti skupno je v tej občini bilo več kot 500 padlih borcev in žrtev okupatorja Na gospodarski razstavi ima najvidnejše mesto tovarna papirja v Vevčah. Prikazan je proizvodni postopek te industrije od lesa oziiroma celuloze do končnih izdelkov naj finejšega papirja. Hkrati so na razstavi prikazali svoje izdelke mnogi privatni obrtniki, zlasti mizarji, kovači in drugi. , ki ustreza seštevku obro-:e pa prejme avtor dohodek od druge fiziične osebe, mora prijaviti prejeti dohodek v 15 dneh in plačati ustrezni davek. Davek na dohodke od avtorskih pravic se plačuje na poseben račun pri Narodni bamki FLRJ, sredstva tega davka pa so namenjena za pospeševanje kulturne dejavnosti in za socialno zavarovanje umetnikov. Po spremenjeni in dopolnjeni uredbi o dohodnini se od 1. avgu-sta plača od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja oziroma od honorarnega dela (honorarjev, nagrad in pod.) davek v znesku, ki ustreza predpisani davčni stopnji od kosmatega dohodka po 118. členu uredbe, se pravi v predpisanem odstotku ob vsakem izplačilu. Le če je honorarno delo edina in glavna zaposlitev in se opravlja v delovnem času, ki ustreza rednemu delovnemu času za tako delo, se davek ne plača. Kot dohodki, od katerih sc plača davek, so mišljeni tudi dohodki iz posebnega pogodbenega' razmerja z gospodarsko, zadružno ali družbeno organizacijo ali državnim organom ali zavodom, s katerim je ustanovljeno stalno delovno razmerje. Dohodnina iz dopolnilnega delovnega razmerja pa se ne plača od dohodkov iz delovnega razmerja sezonskih kmetij-gkih delavcev im od dohodkov od dela oseb, ki se od časa do časa najamejo za nakladanje, razkladanje ali prekladanje, če ne gre za stalne transportne in obalske delavce, ki niso v delovnem razmerju, pa 'plačajo dohodnino. Fred preiskovalnim sodnikom Mod dvema obravnavama, mod dvema samo sorodniki. Ko tem sedel v pi-obsodbama jo kaj ukradel ali koga'' sarni preiskovalnega sodnika jo pri-oropal. Nedavno so ga spot ovadili. Sol tudi advokat s prošnjo, naj mu Morda bi bilo dobro, da bi ta ali oni preiskovalni sodnik pripovedoval o svojom delovnem dnovu, o tistom pisarniškem časti od sedmih do dveh, ko mu ni dolgčas, ko nima miru in kn njegovo dolo ni proprosto. Najti resnico v preiskavi, ko imaš že raz-logo, da dvomiš, du jo človok storil kaznivo dejanje, priskrbeti sodišču ■ I o vol j dokumentarnih dujstov o »tor ioni krivici ali razpršiti v preiskavi zablode, oprostiti nedolinoga, po krivem obdolženega človeku, to je /sak-lanje delo preiskovalnega sodnika. Preiskovalni sodnik ne sodlsamo v ■ voji pisarni. Včasih nxna nenadoma idhiteti kam zaslišat pričo, pomagat liri proiskavl ati pa mora sploh zapu. ttiti področje svojega okrožnega sodišča in prevoziti več sto kilometrov, la koga zasliši ali kaj podobnoga. Prosil som preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v ltoogradu Blaža Itajlčoviča, naj mi pripoveduj« o ne (utorih primerih, Iz katerih bi lahko liovzel vlogo preiskovalnega tednika v preiskavi. 1’rlinere jo vzel kar na depo sročo, 110 morda v najboljšem vrstnem redu, tako da se jo včasih oddaljil od glavne teme. NEVIDNI KANALI IN POHLEPNI PRODAJALCI Sil EC K Vsi vodo, da no polemiziramo o lem, da ima Državna razredna lote- rija plemenite nameno. to večkrat smo brali, kam gredo njeni dohodki. V tom oziru ne moromo nikomur ničosar očitati. Toda proti načrtom ln prek njih tor mimo nnčel so nevidni kana. 11, pri katorlb neslišno odtoka donar v potokih no v najboljše roke. Na dan žrebanja, vsakega 23. v mosocu, morajo prodajalci srečk ue-I>rodano srečke izročiti pošti v predpisano započatenih ovitkih ali pa ka. kor pač ta procedura predpisuje. Neki prodajalec v Mariboru jo prodajal srečke šolo potem, ko je po radiu zvedel za izid žrebanja. Tedaj je hitro pobral Iz blokov srečke, ki so zadele, ostale pa zavil in odnesel na pošto. Tam je dobil potrdilo e predpisanim žigom, da jo srečke prodal nokaj minut pred dvanajsto uro. Vsakega 23. v mosocu, prav tisti dan, je bila njo. gova žona kot poštna uslužbenka dežurna pri okenou, kjer sprejemajo srečke. Zadeva je prišla na dan. Ško da znaša kakih 000.000 din. To početje so odkrili in krivca ob. sodili. To pa ni ednl primor. Preiskovalni sodnik jo nodavno odredil, da so zaprli nekoga prodajalca srečk iz iSoograda. Direkcija Jugoslovanske loterijo je prijavila, da JI dolguje ta 1 pr.dajalec 400.000 din za prodane srečke In da nima niti paro. Mož je prijel v preiskovalni zapor zato, kor ni plačal srečk. Ni pa odinl, ki se ukvar- ja s takšnim poslom. Naj zadevo pojasnimo. Ko mine na dan žrebanja poldne, mnogi prodajalci obdržo po sto, dvo sto ali voč eto neprodanih srečki. Uporabijo namroč na račun vezanih številk, mislijo na zanesljiv odstotek dobička, vse to pogrojojo v bujni domišljiji tn posolo Z neštetimi podobnimi primeri. Na onom žrebanju izgubi tak prodajalec 50.000, na drugem, ker so jo treba izmuzniti tudi za prejšnjo, 100.000, dalje 200.000. Tako se kopiči število prodanih ln nopro-danlh sročk, ker jih prodajalo! sami kupujojo ali boljo rečono pridrže mnogo, ne da bi mogli plačati. Računajo pač, da se jim bo sreča nasmehnila in da bodo dobili kup donarja. Potem gro vso hitro in proprosto: ovadba, javni točiloo — preiskovalni sodnik. To je samo on primer, no ver jamem pa, da jih ni več. Le da Ima direkoija Jugoslovansko lotorijo 8u den kritorij, komu bo dovolila Se nadalje Igrati v razredni lotorljl s tu jim denarjem in komu ne. Prodajal ca, ki so je že zadolžil, menda sploh ne ovadijo, ker nemara tudi sami čakajo na srečno naključje. OBIČAJEN PRIMER Včasih preiskava zahtova, naj pro-Iskovalnl sodnik hitro zapusti pisarno In gro zasllšovat priče. M, M. je bil samo nokaj mesocev po vojni prost. Prislinil se je bil k neki družbi, v kateri ni nikogar poznal, popival jo 1 žo na pol pijanimi ljudmi in ko so luči v kavarni že ugasnilo, gostje pa odšli domov, jo M. M. najbolj pijanega iz družbo odpeljal s seboj, mu dovolijo sostati se z njogovlm klientom v preiskovalnem zaporu. Preiskovalni sodnik Boveda dovoli sestanek, če to ne škodujo preiskavi ali če ni jetniška uprava obdolžencu to pravico odrekla zaradi disciplinskega prostop- poru. BESEDA O PRESTAH mod potjo ukradel uro in ga spravil | ka, storjenega v proiskovalnom zaspat. M. M. jo bil aretiran, toda njegova žona je kot priča pred preiskovalnim sodnikom Izjavila, da je njen mož uro kupili z izkupičkom za njon prstan. Na vprašanjo, ali je še komu to znano, so je žena spomnila in povedala neko Imel Proiskovalni sodnik je takoj šol zasliševat novo pričo. Izjavi sta si nasprotovati. Tudi v mnogih drugih prlmorih jo od trenutka, od eno samo izpovedbe odvisno, ali bo sodnik zadovo takoj pojasnil, ali pa so bo preiskava sukala v krogu, dokler no bo prišla na pravo pot. Preiskovalni sodnik odloča o proiskovalnom zaporu. Včasih sc pri,-poti, da javni tožileo predlaga preiskavo, kako se je zgodilo z M. M., ki Vsak dan so vrsto pri proiskovalnom sodniku ljudje različnih pokll cev, ki morajo odgovarjati »a to ali ono. Sodnik Rajičevlč pravi, da ima največ oprayiti s kriminalom v gospodarstvu In z običnjmm kriminalom, najmanj pa z uboji In večjimi zločini. Najin pogovor so jo bližal koncu in sodnik jo žo utrujono odgovarjal na vprašanja. »Morda bi bilo dobro napisati nekaj o prestah,« je dejal. »O kakšnih prestaht« »Noko deklo jo poneverilo v pod so je ukvarjal s preprodajo stanovanj, jotju, kjer je služilo, 300 000 din. Ko hkrati pa predlaga tudi preiskovalni so jo prignali iz preiskovalnega za-zapor. Proiskovalni sodnik pa je ta pora v podjetje, da bi ugotovili, ka predlog zavrnil. Zadeva jo prišla prod ko jo z njeno ponovorbo, so ji bivše višjo Instanco ln tožilčev predlog jo tovarišice ponudile proste. Morda je bil zavrnjen. to malonkost, toda mar ne bo dokle, Prod pisarno proiskovalnoga sod- ki Jo okradlo skupnost ln oškodovalo nika sodi navadno na klopi kak č'an podjotjo, pomislilo, da Jo postalo ju-obdolžončovo družino ln čaka, da mn naklnja, kor je kradlat Vldlto, na-dovolijo soslanck z obdolžencem v pro- mosto, da bi jo v podjetju obsodili, JI iskovalnem zaporu. No oglašajo pa so ponujajo prosto. V. Jovanovi Na začetku pomembnega dela (Nadaljevanje s 1. strani) zneje bodo postali skupnost komun, sčasoma pa bo prišla na vrsto tudi združitev tistih okrajev, ki so gospodarska in zemljepisna celota in ki imajo skupne koristi, v večjo skupnost komun. V postopnem prenašanju pristojnosti z okrajev na občine, ki ne bo nič drugega, kakor preobrazba občin o komune, se bo pojavil tudi problem združitve občin. Že zdaj lahko vidimo dokaj močno težnjo po združitvi manjših in nerazvitih občin. Ta l težnja je delno razumljiva, če pomislimo, da bodo imele gospodarsko močnejše in bolj razvite občine tudi večje pravice. Toda tega iela se je treba lotiti pazljivo in upoštevati mnenje volivcev, pogoje za skupno življenje, perspektive gospodarskega razvoja itd. Pozabiti tudi ne smemo, da lahko področja sedanjih občin spreminjamo samo z zakonom. Nekateri okraji, kakor na pr. dubrovaški in kumanovski, so že določili vrsto pristojnosti, ki jih lahko prevzamejo gospodarsko močnejše in bolj razvite občine, brž ko bo to s statutom teh okrajev formulirano. Tudi v večini okrajev takšne možnosti proučujejo. Prve izkušnje kažejo, da so te možnosti večje, kakor bi lahko človek• prvi hip mislil. Na občine lahko z okrajnih ljudskih odborov prenesemo mnoge pristojnosti s področja gospodarskega planiranja, sestavljanja proračunov, s področja gospodarstva, prosvete in kulture, ljudskega zdravja, socialne politike, delovnih odnosov itd. Samo s področia gospodarstva bi lahko po tezah Izvršnega svetu Srbije z okrajnega ljudskega od bora prenesli na občino 18 raznih pristojnosti. Snovanje komun je zdaj ž tehten splošni jugoslovanski dni beni, gospodarski in politični pr• blem, katerega ureditev bo zalil vala mnogo naporov, proučevan in časa. Postopni prenos priri nosti z okrajnih na občinske lir ske odbore je prvi velik kornk < tem velikem in pomembnem del J ffled azilskimi socialisti Ki onec maja je bil v planinskem kraju Kalo v srednji Burmi tretji sestanek Biroja Azijske socialistične konference (ASK). d k , Ustanovitev te organizacije januarja 1953 je bila važen dogo-1 . ker so socialistične stranke in gibanja v Aziji s tem prvikrat sto P' a na mednarodno torišče kot posebna, organizirana sila, s ka-er° morajo vsi računati. Vodstvo angleške laburistične stranke je Usalo pozneje čimbolj vplivati na azijske socialiste, da bi se P°vezali z Socialistično internacionalo. Azijski socialisti pa so gle-a | na to prizadevanje skeptično in sklenili, da bodo vsaj v prvi azi čim samostojnejši. Na ustanovni konferenci v Rangunu sp sklenili s* enoviti Biro ASK, ki naj bi se kot o?je felo konference ukvarjal tekočimi političnimi, organizacijskimi in drugimi vprašanji ter pri -rav>jal zasedanja Konference vsako drugo leto. Biro se sestane vsa-kefSa pol leta. ' Tretji sestanek bi moral biti ko-..ec aPrila v Bandungu o Indonezi* J', pa delegati Izraela niso dobili “d indonezijske vlade vizumov. Ta-0 je vodstvo ASK sklenilo, da bo sestanek v Burmi. Na njem so ob-rav'navali kakih 20 vprašanj. Med JlaJvaJ!nejšimi je bila dejavnost An-°lonialnega biroja ASK in povezovanje azijskih socialistov s pro-lonialnimi osvobodilnimi gibali v drugih delih sveta, predvsem ^ Afriki. Antikolonialni biro ASK 'iha koordinacijski odbor, v kate-ri pomenila vključitev teh dežel v bloke še večjo podreditev njihovih vlad in celih dežel tujim koristim, Pa tudi v tem oziru azijski socialisti še nimajo enotnega stališča in jasnih nazorov. Glavni tajnik stranke indijskih socialistov je na sestanku predlagal, naj bi sklenili neodvisen obrambni pakt v deželah jugovzhodne Azije, hkrati pa obsodili ameriško prizadevanje za ustanovitev Zahodu naklonjenega azijskega pakta in politiko pritiska sovietskega bloka. Tega pred loga pa drugi delegati niso podprli. Zato se je Biro omeiil na tri resolucije, in sicer o vprašanju razorožitve in atomske energije, o Indokini in o Koreji. Za razpravo o mednarodnem položaju je bilo tudi značilno, da so se azijski socialisti malo ukvarjali z evropskimi vprašanji in da pravzaprav napačno razumejo položaj Evrope' in njene napore. Cesto ne vidijo, da se razcepljena Evropa na svoj način in čedalje bolj bori proti politiki blokov. V Evropi vidijo mnogi samo nekakšno središče držav, ki imajo Mnogi člani laburistične opo- dl z liberalizacijo gospodarstva zieije 'so pričakovali, da bo Chur- dosegli znatne uspehe. Vse suro-chill pred počitnicami napovedal vine, razen jute in časopisnega nove volitve, ki naj bi bile še papirja, so oprostili kontrole, letos. Njih nade se niso izpolnile. Ukinili so racioniranje še neka-Preden se bodo konservativci terih predmetov široke potrošnje, konec prihodnjega leta obrnili na razen premoga in goriva, volivce, bi radi zboljšali življenj- j Ena izmed značilnosti letoš-ski standard upokojencev in do- njih zasedanj parlamenta je bila, segli vidnejše uspehe tudi na da so zunanjepolitični problemi drugih področjih, tako v notranji zasenčili parlamentarno delo v kakor v zunanji politiki. i zvezi z notranjimi vprašanji. Iz- Med dosedanje uspehe na no-1 redno mnogo časa sta posvetila tranjem torišču prištevajo vladni oba doma debatam o problemih krogi okrepitev funta ter nara- zunanje politike, ker je bila an-ščanje dolarskih in zlatih rezerv, gleška diplomacija zelo aktivna. To povečanje sicer še ni doseglo Od berlinske konference v janu-zadovoljive ravni, . vendar kaže, arju do anglo-egiptovskega spo-kakor pravijo konservativci, da razuma o Suezu je bilo zunanje l sloni plačilna bilanca na trdnih ministrstvo najdelavnejši resor! temeljih in da se p« svetu krepi vlade. Napori Anthonyja Edena | za pomiritev na svetu. S tem so-zaupanje v angleško valuto. So- v zvezi s premirjem v Indokini I laburisti izgubili še en propa-deč po uradnih statistikah so tu- in sporazum o umiku angleških i gandni adut. Po mnenju konservativne stranke kaže, da je raz- IZ ITALIJANSKEGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA S zmede so zanesli v vrste stranke konservativni »sueški uporniki«, ki so obsodili vlado zaradi sporazuma z Egiptom. V vodstvu konservativne stranke pa sodijo, da ta spor še zdaleč ni tako važen, kakor gonja bevanovcev proti službeni politiki laburističnega gibanja v vprašanju oborožitve Nemčije. A Aleksander Šokorac Naoeti odnosi mei Indiio in PortunalsVo Indijski konzul v Goi priprt, portugalski v Bombayu pregnan iz Indije Nem Delhi, 31. jul. (Reuter). Portugalska je obvestila indijsko vlado, da bo jutri izdala nove ukrepe za dostop indijskih državljanov na ozemlje portugalskih posesti v Indiji Kdor bo hotel na ozemlje portugalske posesti, bo moral imeti od jutri dalje notno dovoljenje portugalskega konzulata. Uradno je bilo tu objavljeno, da je indijska vlada protestirala pri portugalski vladi proti aretaciji indijskega konzul« v Goi. Na portugalski strani pa so razglasili, da bo indijski konzul ostal v priporu, dokler ne bo portu- Vznemirjenost zaradi Južne Tirolske Problemi obrambe organizacije Italije — Splošna razprava o osnutku zakona o ratifikaciji pogodbe o EOS zaključena — Fanfanijev poziv Rim, 31. jul. (Tanjiug). Rimske vladne kroge je vznemirila vest z Dunaja, po kateri je avstrijska, vlada poslala velesilam spomenico o vprašanju italijamske Južne Tirolske. Kaže, da ta spomenica vsebuje dokaze, ki so bili pred osnutek zakona o ratifikaciji pogodbe o EOS. Komisija bo še danes končala splošno razpravo o osnutku zakona o ratifikaciji pogodbe o EOS. Na koneu seje bo govoril zunanji minister Pic-cioni. Glasovanje o pogodlbi o kratkim navedeni v spomenici, i EOS bo najkasneje na prihodnji katero so predstavniki južne Ti- seji komisije, ki bo v torek. Pri- rolske ljudske »trpinke predložili čakujejo, da bo zunan jepolitična j ameriška vojaška uprava je baje Scelbi, češ da italijanska vlada komisija potrdilu pogodbo o EOS, | potrdila, da sme slovenska ob- ne spoštuje določbe pogodbe, na kar bodo med splošno parla- sklenjene med De Gaeperijem to meniatrno raizpravo obravnavali Gruberjem. Po tej' pogodbi so ta osnutek. Južni Tirolci dobili za svojo po-1 Famfani se je sinoči sešel s IZ ANGLO-AMERIŠKE CONE STO Zakaj skoparijo ravno pri Zgoniku? Trst, 31. jul. (Tanjug.) Anglo- čina Zgonik v coni A STO porabiti v drugi polovici letošnjega leta za javna dela le 6 milijonov lir namesto 97 milijonov, kolikor jih je zahteval občinski odbor. Ta nizki znesek je bil določen za občino Zgonik vzlic temu, da konferenco, ki naj pripravi kongres galski konzul v Bombayu, ki so MALA KONFERENCA ZA INDOKINO se prične danes popoldne v New Delhiju N ero Delhi, 31. jul. (Tanjug). Jutri se začne v New Delhiju ?®toda konferenca za Indokino«, ^akor tamkaj imenujejo uvodni ^stanek predistavniikov Kanade, Indije, Poljske, treh indokitajskih dežel, Vietminlva to Francije. Jutrišnje dopoldanske seje se bodo udeležili samo pre'1 Nvniki treh c*°žel, sodelujočih v nevtralni komisiji za Indokino. N.a seji bodo Pod Nehrujevim predsedstvom ^klepali o dnevnem redu »male konference«. Naloga konference podrobno proučiti vlogo nevtralne komisije to raziskati sta-'šče prizadetih strank do posameznih določb ženevskega spora-2|)itia. Seje bodo tajne. V New Delhi so doslej prispeli: dela francoske in kanadske delegacije ter vsa laoška delegata. Delegacije Kambodže, Viet-minha. Vietnama in Pol jske so na Poti. Pričakujejo, da bodo jutri k ►poldne zbrane vse delegacije. Binh Ninh namesto Trung Džiuja Hanoj, 3t. jul. (AFP.) Člani Mešane komisije zn premirje se ®je pripravljajo, da bi zapustili Trung Džiu, ker se bo spri-r:° premikov čet ta vas znašla Sredi cone pod nadzorstvom Viet-"ama. Zategadelj je vietininška 'lada predlagala, naj bi bil novi Sedež komisije Binh Ninh, 30 km Severovzhodno od Hanoja. Prvi ranjenci iz Vietminha To je prva skupina, ki se je vrnila po razglasitvi premirja v Indokini. »Francoski odbor« v Hanoju Hanoj, 31. jul. (AFP.) V Hanoju bodo ustanovili »odbor za varstvo francoskih civilistov*, ki bi radi ostali v severnem Vietnamu«. V tem odboru, ki ga ustanavljajo na zasebno pobudo, naj bi bil zastopani trgovci, tehniki ter francoski in sploh evropski nameščenci. ga indijske oblasti včeraj izgnale, prispel v Goo. PRIPRAVE ZA OSVOBODITEV GOE Bombaj, 31. jul. (AFP). Indijski socialistični prvak Griraj, ki organizira in zbira »oborožene sile« za osvoboditev Goe, je izjavil, da se je priglasilo 150 prostovoljcev, ki bodo 15. avgusta vkorakali v to portugalsko posest. To Je prvi korak za osvoboditev Goe Izpod portugalskega Jarma. Prostovoljci se bodo jutri sestati v Belgaumu na meja portugalskega ozemlja, kjer se bodo pripravili na akcijo. V kratkem se bo začelo gibanje »pasivnega odpora« za osvoboditev portugalske posesti Diu, ki meji z indijsko državo Soraštro. Van Dong še vedno v Moskvi Moskva, 31. jul. (Tanjug.) V Moskvi se še zmeraj mudi namestnik predsednika vietminške viade Fam Van Dong. Vietmin-ško poslanstvo v Moskvi je njemu na čast priredilo sprejem, ki so se ga udeležili Malenkov, Hruščev, Bulganin ter ostali voditelji vlade in stranke. Izmed diplomatskih predstavnikov zahodnih dežel se je sprejema udeležil le francoski odpravnik poslov. Kitajski zunanji minister Cu En Eaj. ki se je mudil v Moskvi tri dni in se je tam ponovno sestal s predsednikom sovjetske vlade Malcnkovim in tajnikom K P Hruščevom, pa je z letalom odpotoval v Peking. kmajtoo poseben statut. Spričo teh j tajniki pokrajinskih organizacij vesti zahtevajo desničarske stran-1 demokrščanske stranke. V svojem ke od vladne koalicije to tudi od ; govoru pred predstavniki pokra-vlade, naj prenehata sodelovati \ finskih organizacij je obrazložil s postanni jmžtioHrolske ljudske j načrte nove direkcije za okrepi-strarnike, ki so sedaj vključeni v tev stranke. Opozoril je, da je s0 njene potrebe večje od potreb vladno koalicijo. _ nujno, okrepiti enotnost stranke. d ih obfjn v coni. Občinski Državni obrambni svet jevce- ter pozval predstavnike različnih «* raj obravnaval pod predsedstvom struj, naj se pridružijo naporom odbor je zahteval, naj bi za zgra-■ " ’ v stran- ditev ambulante in čitalnice v Saležu odobrili kredit v znesku 8 milijomjv lir. Toda atigloame-riška vojaška uprava je odobrila zanju samo 3 milijone lir. predsednika republike Einaudija za ustvaritev ravnovesja ob sodelovanju ministrskega pred- ki. Po prvih obvestilih iz direk-sednrilka Scelbe finančne proble- cije demokrščanske stranke sta me obrambne organizacije Italije, vodja levega krila stranke Gron-llkrati je parlamentarna komisija ehi ter vodja desnice Pella spre-za zunanje zadeve proučevala jela ta Fanfanijev poziv. OB ZAKLJUČKU RAZGOVOROV EISENHOWER-SING MAN RI \ • Ameriška pomoč Južni Koreji O kakšnih skupnih ciljih na Koreji je bilo govora v Washingtonu? — V kratkem podrobni razgovori strokovnjakov obeh dežel skupna vprašanja, ki sodijo v njihovo pristojnost. Predstavnik Bele hiše je izjavil, tla tisti del poročila o razgovorih med Eisenhovverjem in Washington, 31. jul. (AFP). — O razgovoru predsednika Eisen-howerja in predsednika Južne Koreje Stog Man Rija je bilo v Wash.to£tomi objavljeno poročilo, . da sta obe dežela pripravljeni v Sing Mam Rijem, ki govori o poti tesnem sodelovanju nadaljevati za ureditev korejskega vprašanja, napore, da bi dosegli skupne cilje i nedvomno pomeni, da bodo na glede na Korejo. Poročilo po- prihodnjem zasedanju generalne udarja, da nameravajo ZDA in skupščine OZN razpravljali oKo-Južna Koreja korakati naprej v ; reji. Korejsko vprašanje bodo skladu z resolucijo o Koreji, ki j predložili generalni skupščini brž-sp reje la Generalna skup- kone v obliki poročila, ki ga bodo "* Ker pa v Ženevi ko- sestavili predstavniki vseh dežel, deva ameriško-južnokorejske razgovore strokovnjakov, je predstavnik Bele hiše dejal, da bodo pri teh sodelovali funkcionarji zunanjega in obrambnega ministrstva ter uprave za stike s tujino. ZDA so baje že privolile v povečanje pomoči južnokorejtskiim oboroženim silam. Dasiiravno poročilo o razgovorih med Eisenno-vverjem to Sing Man Rijem take lomoči ne navaja, zatrjujejo, da pomoč C lužni Koreji obsegala jo je seina ------ —-■ -- — - ■ r . . .. - . - ,v. rejskega vprašanj« niso uredili, katerih čete so se vojskovale na zlasti letalske in mornariške po- sta obe deželi proučevali pot. ki Koreji pod zastavo jo je treba ubrati, da bi bil omenjeni cilj dosežen. Na koncu poročila je rečeno, da bodo ameriški in južnokorej-ski vojaški in gospodarski strokovnjaki podrobno proučili vsa Kar za- trebščine. Z VSEH STRANI SVETA AMERIŠKI TISK ZAVRAČA RIJEVO VOJNO HUJSKAŠTVO KOSTARIKA »ZlVCNA VOJNA« San Jose, 31. jul (AFP). Predsednik Kostarike Josč Figeres Je izjavil, da so premiki oboroženih sil Nlkarague , zgolj »živčna vojna«, ki naj bi oma- ! jala zaupanje kostariSkega ljudstva v njegovo vlado. Pristavil je, da je Kostarika pripravljena na sleherno presenečenje. BRAZILIJA OKREPITEV ODNOSOV Z LIBANONOM Rio de Janeiro. 31. julija (AFP). Brazilija in Libanon sta sklenila povijati svoji poslaništvi v veleposlaništvi. Brazilsko zunanje minstrstvo, ki Je to obtavllo, pravi da se bodo tako okrepili odnosi med obema državama. ZDA STAVKA 1200 LETALCEV New York, 31. julija (Tanjug). O polnoči je začelo stavkati 1200 ietal- mentira napadalno stališče juž-nokorejskega diktatorja Sing Man Rija, ki se je v ameriškem kongresu nasilno skliceval na Ta stavka jt zajela ves notranji tnišnici zaradi vojnih zločinov, Izpu- združitev Koreje, češ naj se ZDA ■ •1 —' -i,,j ■ pridružijo južnokorejskim in kuomintanškim četam v napadu | na Kitajsko. Negodovanju proti l tej izjavi sta se pridružila tudi [ bostonski »Christian Science Monitor« in »Walstreet Journal«. New York, 31. jul. (Tanjug.) , bi bil svet pognan v vojno in Ameriški tisk še vedno ostro ko-j bedo, smrt iu izgubo svobode — ameriški letalski promet, ki zajema dnevno kakih 20.000 potnikov. AVSTRIJA PRVA AVSTRIJSKA DELEGACIJA NA POTI v ZSSR Dunaj, 3-1. julija (AFP). Avstrijski minister za kmetijstvo Franz Thoraa, ki pripada ljudski stranki, Je s po-Šebno delegacijo odpotoval v Sovjetsko zvezo na otvoritev kmetijske razstave. Tako je prvikrat po zadnji vojni avstrijska delegacija na poti v Moskvo. Socialisti, ki so glasovali za to, n»1 delegacija obišče Moskvo, so soudeležbo odklonili. JUŽNA KOREJA JUZNOKOREJSKE VOJNE ZLOČINCE NAJ BI V TOKIIT IZPUSTILI IZ ZAPOROV Seul, 31. Jul. (AFP). Predsednik stili iz zaporov VELIKA BRITANIJA PRISILNI PRISTANEK ANGLEŠKEGA LETALA V VZHODNI NEMČIJI Berlin, 31. Julija (AFP). Britanski voiaški predstavnik v Berlinu je objavil, da so te dni v Vzhodnem Ber- Kar redlaga Sing Man Ri, linu prijeli dva letalca z britanskega pravi »V^alstreet Journal«, je letala tipa »Meteor«, ki sta prisilno preneumno, da bi na to odgovo-prlstala v sovjetski coni Oba sta se (-1....: t;nn!rrosfl ki so ca medtem že vrnila na svoje oporišče r,n- S l*ni r v Zahodni Nemčiji. Predstavnik je poslušali, niso ukrenili ničesar, pristavil, da so sovjetske oblasti za- marveč so zmedeno molčali. Cas-Jamčile britanskim oblastem, da jim njpa sodi, da Sing Man Ri nj bodo prožile vso potrebno .pomoč za • • ° prenos ^Meteorja«, ki Je bil ob prisil- tako neumen, kot je njihov predlog. nem pristanku baje poškodovan. IRAN POPLAVE V SEVERNEM IRANU Teheran, 31 Jul. (AFP). Predstav- da je kongres zelo hladno spre- jel hujskaške pozive Sing Man Južnokorejške vlade Piun Jung Tae Je spričo poplt.v, ki so včeraj nastale I ‘i.. Hn hn nioPnvfl vlada za- sevemozahodno od Teherana izguDiio mj Hanoj, 31. jul. (AFP.) Sinoči obranih v ameriški federa- „ . . v. ,. cChI’ dela Stavkajo zato ker trajno htevall od držav ki so se v koretski življenje 250 ljudi. Reke so preplavile J. prispelo v Hanoj IZ Vietria fez amerjSk0 celino več kot po vojni vojskovale pod zastavo OZN, bregove in poplavile 13 vasi in pre- '20 ranjenih in bolnih ujetnikov, £sem ur ln zahtevaJo zato ugodnejši naj posredujejo, da bodo v Tokiu 23 trgale prometne zvezi Je .. ........... Pripadnikov čet Francoske unije, razpored vožnje. i Korejcev, zaprtih v pre- zveze s Teheranom, tamkajšnji je- Porušile so 12 mostov. vse to pa >v imenu miru«. Obžalovati moramo, zaključuje »Christian Science Monitor«, da je bilo Sing Man Riju omogočeno odigrati svojo vlogo na govorniškem odru ameriškega kongresa. Priprave za vojaško zvezo v Južno vzhodni Aziji Manilla, 31. jul. (AFP.) Podpredsednik filipinske vlade in zunanji minister Carlos Garcia je po sestanku z ameriškim veleposlanikom objavil, da bo 6. septembra v Bargiu pripravljalna konfreneca za sklenitev pakta v Jugovzhodni Aziji. ZDA so v to privolile, Filipini pa so privolili v rok konference. Sklep pa je začasen. Ameriško delegacijo bo ija. Prepričani smo da bi tako yod{] npmnra sam dr;nvni tajnik tudi javnost sprejela ta poziv. „n. . , Časnik sodi, da ni ne moralnih, za zunanje zpadeve . - J ne razumnih temeljev, s katerimi Foster Dulles. »Christian Science Monitor« postavlja: »Tretja svetovna vojna? — ne, hvala!« List pravi, OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 85-LETNICI 2ELEZARNE NA JESENICAH ŽELEZflRNB IN UUDSKI ODBOR delata z roko v roki Razgovor s predsednikom LOMO Jesenice Maksom Dolinarjem Naš sodelavec se jc obrnil na predsednika Mestnega ljudskega odbora Jesenice, tov. Dolinarja Maksa in ga zaprosil, da mu odgovori na nekaj vprašanj. Kakšen pomen imajo sedanje slovesnosti za Jesenice? Glavni pomen sedanjih slovesnosti jc po mojem mnenju v tem, da damo pravilen poudarek razvoju našega mesta ter naši mladini in sploh vsem prikažemo, kaj nik-Jesenice in vodovoda na Blejski Dobravi. Tudi nova cesta, podaljšek Tomšičeve uijiioe, je velikega pomena. S tem bo omogočena graditev privatnih hišic na področju desno od železniške proge Ljubljana—Jesenice. Zdaj gradimo na Jesenicah novo postajo. obnovo starih obratov železarne im v zgraditev novih. Toda bili smo v težavnem položaju zaradi velikega poimamjikartja delavcev. Mnogo nekdanjiih delavcev je novo poslopje Narodne banke ter ljudje padlo v borbi, nekaj jih je oikupa- drugiih stavb, da ne govo- j so jih Z letalom nad naraslo Donavo Novi Sad, 30. julija i tiskala voda, z vrečami peska in, Sirna polja med Beočinom in »PO-2«, letalo Aerokluba »He- prsti. Dohod do vojaške bolnlš- j Cerevičem je zalila voda. Pod tor preselil in razgnal, mnogi so roj Pinki« iz Novega Sada, je j nlce je bil malone onemogočen tisto popoldne drselo po čistem in da niso tako hitro delali, bi zraku proti Donavi. Cilj našega jo bili morali izprazniti. Ko so poleta je bil južni del Bačke, zamašili rove, so zabrnele motor-področje, ki mu je narasla Do- ne črpalke, ki so jih takoj dala nava grozila s poplavami. | na razpolago razna podjetja. Dve Petrovaradin je na levo od črpalki črpata vodo še zdaj. nas. V tem starem mestecu se je! Letimo nizko nad vasjo Fu-bil pred tremi dnevi dramatičen' togom. Zavarovana je s čvrstim boj. Donava ni bila kos kamnit- nasipom do Novega Sada in proti nemu bregu in trdnjavskim ste- Begeču, toda za vsak primer so nam, pač pa je prodrla v rove. ljudje zgradili v nekaterih uli-Vseh rovov je 34 in za mnoge cah »zajčje« nasipe. Ada ob Do-sploh niso vedeli. Začeli navi je že pod vodo. Vendar pa mrzlično iskati. Vojaki in so Futožani mirni; na bregu re- Joscmicah dosegli' Že | ®f. P°Jub®; Potem smo se zna- lcza,rlM, r . 0 I un rvpAf) nriAh niocituniifi 85-tetnica železarne in p razno va nje občinskega praznika v spomin na prvi oborožen spopad z okupatorji, sta tako pomebna, da ju je potrebno proslaviti. Nedvomno je potrebno prikazati, kaj in koliko je moral prešiniti jeseniški proletariat, koliko je pri tem kljub izkoriščanju in trpljenju ustvarjal, pa tudi kulkšan odpor je nudil okupatorju. Zato je bila vsekakor pravilna zamisel združiti praznovanje vseh jubilejev v skupni proslavi. Ali bi nam, tovariš predsednik, lahko povedali nekaj besed o razvoju Jesenic po osvoboditvi? Po osvoboditvi so v naši državi občutno nuirasle potrebe po železu in izdelkih jz njega. Zaito je bila prva skrb po osvoboditvi posvečena železarni. Največ investicij- \ škili sredstev je bilo vloženih v Slavnostna seja MLO Jesenice Jesenice, 31. jul. Danes zjutraj je imel delavski svet Železarne slavnostno sejo v počastitev 85-let niče Železarne. Na seji ie direktor podjetju orisal zgodovino šli pred problemom, kje nastaniti nove delavce. Zaradi potreb ka- pitalne izgradnje je prva leta primanjkovalo sredstev za izgradnjo družbenega standarda. Z leti pa se je to stanje toliko spremenilo, da In kakšne načrte imate za prihodnost? Nerad napovedujem, Rajši govorim o konkretnih stvareh kot nami je Cerevič. Hiše na bregu so že več dni zalite z vodo. Od reke jih deli samo cesta, tako da so neprestano v nevarnosti, da bi jih voda še bolj zalila. Poplavljeno je tudi nogometno igrišče, in iz vode štrle samo goinji deli lesenih naprav. » < Banoštar je poplavljen pri' bližno tako, kakor področje Ce-reviča. Kalna voda stoji okrog vaških hiš na bregu Donave. Vtem ko so hiše v gornjem delu vasi na gričih zmeraj varne pred vodo, so hiše na bregu zmeraj v nevarnosti, da jih voda zalije: Nasipa ni in ga tudi ni moč zgraditi tako, da bi bil čvrst. Pod seboj vidimo na leveffl bregu pristanišči Koruška in Ne-štin. Tudi tu je Donava zalila travnike in nekaj hiš. Susečko in druge rečne otoke je zalila voda, iz katere štrle samo krošnje dreves. Na desni strani pri Bački. Ljubljana, 31. Jul. vzroča velik rlziko pri rentabllltet- Pal?nki vidimo kakih 500 m dolg nem računu. Seveda pa Ima tudi ta »zajčji« nasip. Na tem področju iah^nnvnia^r.rilli0 t°v»rna težave z uvozom, čeprav na- SO takšni nasipi pogosti in poje Mestni ljudski odbor povabil pred- mcrava postopoma sama izdelovati 1 Hnhni so hnrilcnrlnm stavnike nekaterih ljubljanskih in- po,fabrik^te za svoje izdelke. | d(>bm S0 barlkadam' dustrljsklh podjetij, ki so iznašali Podobne nrobleme z dev znl „ re- ' Vračamo Se nizko nad DonaVO. v rim o izgradnji novih obratov že- civilisti so delali noč in dan, da ke vidimo večjo skupino kopal- so zamašili rove, Iz katerih je pri- cev. S TISKOVNE KONFERENCE PRI MLO LJUBLJANA Kako najti izhod iz zagate? Devizni predpisi povzročajo podjetjem velike težave “nSm Puvo1anJpov!bUu moinosU Nad N°vim Sadom opazimo so se odzvali nredstavntki tovarne, kA !maJO daljavi zalito naselje Sangaj. Prebivalce so začasno prepeljali na Sejmišče. Aleksander Vačlfi Maketa bodoče ureditve naselja »Na plavžu« smo začeli graditi stanovanjske pa o načrtih. V perspektivnem na-hiše, komunikacije in druge ob-! črtu Jesenic pa imamo seveda jekte za izboljšanje življenja na- železarne od njenih začetkov pa ^ delovnih ljudi. do danes. Seje so se udeležili zastopniki množičnih organizacij in številni domači in tuji gostje. Mestni ljudski odbor je danes obdaril otroke padlih borcev v hotelu Korotan. Ob 18. uri je bilo v Znamo je, da smo na Jesenicah zgradili lx»lnioo, ki je gotovo najmodernejša v Sloveniji. Bolnica sama pa brez vodovoda ne bi pomenila dosti. Zato smo ob najširšem sodelovanju vseh preb i val- R _________________„________________ . iju reliko zborovanje pred giimnazi- cpv Jesenid zgradili nov vodovod jo, kjer ie govoril predsednik Tudi novo stanovanjsko naselje Mestnega ljudskega odbora. .(.»Na plavžu« je v ponos mesi«. Popoldne so bila razna Spori- Trenutno je najvažnejša na-na tekmovanja. I loga zgraditev vodovoda Javor- IZ RAZGOVORA S STARIM MARTINARJEM „Mo\ oče je umrl od izčrpanosti.. Med upokojenci jeseniške železarne je več starejših delavcev, ki vedo marsikaj zanimivega povedati o delu v železarni v prejšnjih desetletjih, pa tudi o političnem življenju na Jesenicah ter o borbi delavskega razreda za boljše življenje. Tovariš Janko Avsenik, upokojeni martinar, in dolgoletni revolucionar, je našemu sodelavcu povedal marsikaj zanimivega o tem. Ko sem pred prvo svetovno vojno kot mlad delavec začel delati v jeseniški železarni, so bili tam pogoji dela zelo težki. Mladina danes prav gotovo ne bi mogla razumeti, pod kakšnimi pogoji smo bili takrat prisiljeni delati. Delovni čas je trajal vsak dan 12 ur, v nedeljah celo 18 ur. Na delo smo šli v soboto zvečer ob šestih, v nedeljo opoldne pa sem prišel domov tako truden, dili prve kopalnice, so bile le-te le za mojstre in uradnike. K&ko sl je znala železarna delavce povsem podrediti, dokazujejo rudniške trgovine. V taki trgovini, ki smo jo pri nas imenovali »kašta«, je delavec dobil vse na kredit. In znani so bili primeri, da ob Izplačilu delavec ni dobil nobenega denarja. Večkrat so pravili, da so letele po zraku prazne kuverte, ker je blagajnik, pa predvidenih veliko del. Potrebe so ogromne. Potrebujemo nov hotel, novo stavbo ljudskega odbora, v načrtu imamo zgraditev novih Šol, kopališča. Pozaibljene tudi niso potrebe kulturnih ustanov. Toda izvedba vseh načrtov je odvisna od materialnih sredstev. Mislimo pa, da bomo veliko naših načrtov izvedli prav z razvojem in organizacijo komune. Dosedanje ob dob je demokratizacije, ki «noo ga z ustin navijanjem raznih svetov uvedli leta 1953, je rodilo mnogo kovisii. S?, „SC “dzvalt plic?,s31v,1lll‘ 1 povečanja izvoza, če ln v kolikor bi »Hog«, Tovarne pisalnih strojev, Te- d0i,iia sredstva za uvoz strojne opre-lekomunlkacije, Saturnusa, tovarne me )n nekaterih surovin, česar pa ??.naJ, *n šc nekaterih drugih podJ< - marsikdaj nekateri odgovorni organi tlj. Vsi predstavniki podjetij so po- nočejo razumeti. R. udarjali nemožnost realnih kalkulacij pa tudi nerazumevanje nekaterih or- „ ...... ganov za investicijsko politiko pod- ,, .jetij, ki pa bi v najkrajšem času lah- '* * i ko prinesla ogromne koristi. Najbolj pereč jo primer Saturnusa. Tovarna je že lani naročila stroje za tiskanje pločevine, lakirni stroj in peč za sušeftje. Tovarna Je za te stroje tudi že plačala 40.000 dolarjev in bi jih po pogodbi morala dobiti že letos februarja. Zaradi novih deviznih predpisov tovarna ni mogla dobiti ostalih sredstev ter dobava ni bila izvršena. Podjetje bo moralo plačati ležarino, razen teg. pa bo vse naše gospodarstvo utrpelo 2 milijona dolarjev škode. Za toliko bo namreč manjši izvoz, ker Saturnus za razna Izvozna podjetja, predvsem živilske industrije, ne more izdelati potrebne embalaže. Razen tega je podjetju onemogočen izvoz in so Inozemski naročniki odpovedali pogodbe, ker ,iih Saturnus ne more izpolnjevati. Čeprav Jc že pred dobrim mesecem in pol izšla nova uredba, ki orrtogoča nabavo opreme pod ugodnimi pogoji tistim podjetjem, ki imajo možnost povečati izvoz, in čeprav Je tovarna predložila že vso potrebno dokumentacijo, Je vendar vsa stvar zastala. Upamo pa, da borno s pritegnitvijo še večjega števila ljudi v neposredno upravljanje dosegli še več. Ko bodo naši ljudje sami odločali o tem, kaj bomo delali in kako bomo urejali razne stvari, takrat bouno po mojem prepričanju lohko veliko napravili, J Podobne težave Je navajalo podjetje Telekomunikacijo, ki, Je prav tako lirlsujeno UVaiSdtl Strojho opremo In del potrošnega materiala. Podjetje bi imelo velike možnosti izvoza radijskih sestavnih ilelov v države Južne Amerike, vendar zaradi pomanjkanja strojne opreme to ne pride v poštev. Prav tako podjetje ne bo moglo Izdelovati nekaterih sestav- | nih delov radijskih aparatov in bo I morala radijska industrija te. dele uvažati, kar pa bo seveda znatno, dražje, kot če bi jih izdelalo pod-j jetje Telekomunikacije. Prav zaradi | — j™«—«. Se nekaj bi rad poudaril. Med j j<'.'t/0asv v prvemZpoUeUu'\Iipo%iVo,iprto- ki s0 j* izvršile kmetijske za železarno in mestnim ljudskim ‘ izvodm plan s komaj 44”/., finančni druge v okolici Celja, kjer je odborom ni nobenih nasprotij. Na- j?la" i,!l samo s n•/». zaradi sedanjega bila letos huda poplava, bo tam- i ■ ,....... „„ deviznega režima pa bo moralo povi- _______________..____. sprotno, med obema je tesno so- gat| tua| cenc svojim izdelkom. delovanje. I ako v zelezarni kot povsem drugačen le problem torni na ljudskem odlioru, vsi gle-; varne Zmaj, ki izdeluje baterije Velike površine, in sicer približno Plodno vojvodinsko ravnino Je pokrivala vodna gladina IZ OKOLICE CELJA, KI JE BILA POPLAVLJENA Približno sto vagonov sena primanjkuje Ljubljana, 31. julija Kakor je razvidno iz popisov, lahko pojavila pri živini ob za-iu;vanju krme iz poplavljenih krajev. Zlasti primanjkuje sena v kajšnjim živinorejcem primanj- ,vasi’ v°jniku, Strmcu, kovalo kakih sto vagonov sena. ^krni ter Frankolovem in okoli 1700 ha, so bile poplavljene. Krma je bila na teh področjih uni- daimo, da čimveč ustvarimo, čim- predvsem za Izvoz In odpade na (loveč damo družbi, ker imatljo od ’oTnovn,rVoVm tovarne x tefftt tudi sami komsti. V preteklo- tev in preureditev tovarne, za kar j cena, v kolikor pa bi bila pri-sti je biilo za Jescmce dovol j |ko- so 1tp1*‘'lv1e pri republiški komisiji m i mema za pašo ali košnjo, so mo-de, ker med železarno iin obCišno bičm pa irjavno^v fem^^ "tav^na rale to zadruge prepovedati, da ni bilo zdravih odnosov. dela predvsem za izvoz, kar pa po- bi preprečile metljavost, ki bi se Celja. Okrajna zadružna zveza v Celju je pozvala zadružne organizacije drugih okrajev, naj pomagajo tem krajem, kajti v mnogih krajih Slovenije je sicer krme dovolj, primanjkuje pa koscev. k. M. ŠE O DELAVSKEM UPRAVLJANJU v. do&ioKski eiektKaKni da sem potem nepretrgoma spal ki je mezde takrat še sam osebno do ponedeljka zjutraj, ko sem šel izplačeval, Imel navado metati ponovno na delo. Vse delo je bilo kuverte kar po zraku, ročno. Razumljivo je zato, da so Sele 1920. leta so levičarji pr-delavci precej trpeli. Moj oče vič dobili odborniška mesta na ' i.; Pogled na stari plavž n. pr., ki je bil prav tako martinar, je zaradi izčrpanosti od dela umrl že 45 let star. 2ivljenjska starost železarjev je bila sploh zelo nizka. Razen tega so vladale v železarni slabe higienske prt-like. Na delo smo hodili v lesenih cokljah. Omaric za obleko nismo poznali, temveč smo obleko shranjevali v najrazličnejših zabojih, ki smo si jih napravili sami. Tudi kopalnic ni bilo. Ko so zgra- tedanji občini. Med 33 odborniki jeseniške občine je bilo 14 komunistov. Tudi za župana je bil izvoljen komunist, vendar pa te volitve niso bile potrjene. Eden izmed delavcev, ki je podpisal predlog liste, je namreč izjavil, da ga je, ker je bil iz vojne živčen in se mu je roka tresla, nekdo držal za roko pri podpisovanju. Za to je zvedel jeseniški župnik in dosegel, da so bile volitve razveljavljene... R. Dne 8. t. m. sem v »Ljudski pravici-Borbi« pisal o krivici, ki so je zgodila uslužbencu doblarskc elektrarne tovarišu Mirku Čuku. Tovariš Cuk je v podjetju opravljal posle materialnega knjigovodje, prizadevno pa jc sodeloval tudi v političnem življenju kolektiva, zaradi česar ga je organizacija ZK v podjetju izvolila za svojega sekretarja. Pred leti, ko so na pobudo sindikalnih in drugih forumov začeli kolektivi Soških elektrarn razpravljati o tem, ali ne bi morda kazalo elektrarne decentralizirati, se je tudi tovariš Cuk v razpravi ogreval za decentralizacijo. To jo povzročilo spor med njim in še nekaterimi njegovimi somišljeniki (tajnik sindikalnih podružnic itd.) ter med sedanjim vršilcem dolžnosti direktorja Soških elektrarn tov. Ladom Keršcvanom. Prišlo je nazadnje do tega, da je tovariš Cuk prejel, po ponovni združitvi elektrarn Doblar in Plave, prve dni maja letos službeno odpoved, zaradi ukinitve delovnega mesta. Okrajna arbitraža jfe njegovi pritožbi ugodila in odpoved zavrnila. V prvih dneh junija jc sledila ponovna odpoved. Vršilec dolžnosti direktorja tovariš Keršcvan je na seji arbitraže zahteval začasno odstranitev tov. Čuka s seje, češ da v njegovi prisotnosti ne more povedati članom arbitraže pravega vzroka za odpust. Predsednik arbitraže je tej želji ugodil, nato pa je arbitraža odpoved potrdila. Moj članek z dne 8. t. m. je vseboval kritiko tega krivičnega ravnanja arbitražo v Novi Gorici. \ Kot odgovor na moj Članek jo tovariš Martin Groif objavil v ^Ljudski pravici-Borbi« 20. t. m. Članek »O delavskem upravljanju v doblurski olok trarni In v njem zapisal, da so bilo trditvo v mojem Članku notoCne. Tliro-tovil jo, da jo bila pri odpovedi Mirku Cuku storjona lo administrativna napaka Kledo na datum odpovedi, ostalo navedbo v mojem Članku pa jo tovariš Groif' zavrnil kot nepravilno in colo tendenciozne. No nameravam so spuSCati s tovarišem Oreifom v razpravo o vzrokih, ki so narekovali združitov ali razdružitev Sožkih elektrarn, ker to tudi ni bila bistvena vsobina mojega članka z dno 8. t. m. V članku som namreč hotel povedati predvsem to, da vršilec dolžnosti direktorja Soških elektrarn tov. Kerševan nikakor no hi smol sod po roprosalijali proti ljudem, ki so s poštenim namenom razpravljali o decentralizaciji in zavzeli pri tem stališčo, ki ni bilo istovetno i z njegovim mišljenjem. Vsak držav- Ijan Ima vso pravico povedati svoje mišljenje o tem ali onem problemu.| ce s tem no nasprotuje splošnim in J terosom našo socialistično družbo. T(f tem bolj velja v pogojih delavskega in družbonoga upravljanja Kot novi-l nar pa som smatral za svojo dolžnost 1 da ponovno proučim ravnanjo Okrajno arbitražo, da hi prišol Cim hližo resnici v tej zadevi. V naslednjem bom nanizal le izjavo dveh članovi okrajno arbitraže v Novi Gorici, izjavo predsednika upravnega odbora! Soških olektrarn l.n mnonjo tov. La-| dota Keršovann. Tovariš Jože Spacal, predsednik | Okrajnega sveta in član Okrajne ar.’ bltraže, ki jo bil navzroč na seji arbitražo, pravi takole (zapisal bom lo bistvo njegovo izpovedi): »Strinjam so s poglavitnimi ugotovitvami v članku z dno R. t. m., da so jo tovarišu Cuku zgodila krivica. Arbitraža je drugo pritožbo tov. Cuka zopor odpoved neupravičeno zavrnila. Arbitraža je bila namreč pod vplivom enoga iz- . mod okrajnih funketonarjev, zato ni | ravnala tako, kot bi sicor, če bi sklo-pala po lastnom, nopristranskem pro. udarku. Kot član arbitražo sem pristal na sklep, Coprav se mi je zdel takoj krivičen. Direktor Kerševan tudi petem, ko je na njogovo željo tovariš Cuk začasno zapustili sejo arbitražo, ni navodol nobonih novih utemeljenih vzrokov za odpust, tomveč jo dejal lo to, da je bil tov. Cuk edon izmed glavnin ponudnikov za decentralizacijo. Smatram, da na arbitražo no hi smol vplivati nihče, da lil lahko dolala lo po zakonskih določilih. Nato je tov. Spacal dejal, da Jo za ravnanjo tov. Keršovana značilno tudi to, da že dvo loti odklanja, da bi sprejel v podjetje za vratarja no-kega Invalida NOB, Coprav jo zdaj na tem mestu fizično zdrav človek, ki jo doma s posostva. Toda tov. Kerševan | pripominja k tomu, da sedanji vratar, invalid, dela še Izpred vojno. Predsednik Okrajne arbitražo tovariš Kristijan liaudaš mi jo v bistvu potrdil resničnost Špacalovo izjavo. Dejal je, da je arbitraža čutila vpliv, oziroma težnjo onega izmed funkcionarjev, ki so jo pristransko nagibal proti tomu, da bi so tov. Cuku ugodila pritožba. Tudi tov. Baudaš jo povedal, da jo čutil krivičnost skle. pa, čeprav jo pri njegovem sprejetju sam sodeloval. Glede izjave tov. Keršovana na seji v odsotnosti tov. Cuka, češ da je bil Cuk eden Izmed glavnih pobudnikov zn decentralizacijo Soških elektrarn, pa jo Bavdaš potrdil izpoved tov. Spacala s temi besedami: »Da, držalo bo, nijkaj takega je tovariš Kerševan res rok el.« Predsednik upravnega odbora Soških elektraron tov. Branko Cuznar pa jo povedal tole: Na seji upravnega odbora ni bil proti odpovedi tov. Čuku, poznoje pa jo mnonjo spremenil ker so mu je tov Cuk zasmilil. Na sostanku osnovno organizacije ZK je podpisal pritožbo proti odpustu, po-znejo pa jo glede tega spot spremenil svoje mnenje Tov. Cuku jo namroč zamoril njegovo ravnanjo po odpo vodi, sicor pa pravi, da je tov. Cuk prej, kot sokretar osnovno orgnniza-| eijo ZK, v redu opravljal svojo funk- cijo In (la mu tudi »rlerfo elužho ni bilo kaj očitati. •x Y^ilec direktorja tov« rifi Kcržovan vztraja pri svoji trdit vi, da proti tov. Cuku ni uporablja! roprosalij, čoprav sta bila različnemu mnenja tflodo centralizacije elektrarne. Pravi, da eo tov. Cuka odpustili r n* kvalifikacije za materialnega knjigovodjo in jo to delovno mesto zaradi združitve obeh elektrarn t> decentralizaciji, ko podjetje ni imelo dovolj strokovnih mo£i), toda vso kaže. da je bila ta stvar pri odpustu lo drugorazrednega pomenn. Nimnni namreč razloga, du ne bi mogel vor-joti izjavam obeh člnnov Okrajno inšpekcije, ki pa postavljajo zadovo v povsem drugačno luč. Izjav,l tov. Ker-sovana na seji arbitražo, da je bil tov. Cuk eden izmed glavnih pobud-nikov za decentralizacijo, nnmreč po. ve, da jo bil eden izmed glavnih vzrokov za odpustitov ta, d« jo tov Cuk povedal svojo mnenje o tem problemu kar nekaterim ni godilo. Tako stn stvar razumela tudi člana Okrajno arbitraže tov Spacal in Ravdafi! Tudi trditev, da so ukronlli vse potrebno, da bi tov. Cuku ne grozila nezaposlenost, ta zavrača, češ. da Ae ni nafte) novo zaposlitvo. Tz.javi oboh članov Okrajne arbitražo kažeta, da v teni primeru ni bila storjena samo administrativna napaka gledo na datum LPravi v svojem članku tovariA Uroir), marveč gre za globljo stvar. I o teh izjavah sodeč, so bila v tem primeru demokratična načela krfiona prvič s krivičnim odpustom s strani podjetja in drugič, fio hujSo, z ne umostnim vplivanjem na stališče arbitražo. T« krivična razsodba arbi traže jo storila medvedjo uslugo de lavskemu upravljanju v doblaraki elektrnrni, izjava predsednika tam k a jčnjeern upravnega odbora o tem. kako je večkrat spremenil svoje rnne njo, pa tudi po svoje kaže, da neka tori Člani organov delavskega upravljanja v tem podjetju ne 'avnajo vodno po lastnom, treznem preudarku. Miro Zakrajšek L KULTURNI OBZORNIK 0 NAPREDKU IN TRADICIJI NA LIKOVNEM PODROČJU , konca minulega stoletja do na- dnf traja na vsem evropskem livnem podro&ju poseben vrvež in Presnavljanje ob najrazličnejših li-'ovnih protislovjih, le na prelomu s o let ja se je približal svojemu koncu Proces razkrajanja oblik v njihovi se. s avi, v začetku našega stoletja pa . . ____________ s® začela ta oblika, razkrojena in ! nih futuristov, kubistov, supremati. ra*cvela v barvo, gibati čedalje ne-*Keni reki na Kitajskem, sredi gosto llaseljene Azije. Enako zanikanje se 'e Pojavljalo pozneje tudi na drugih Področjih, tako na področju med rekama Tigrisom in Evfratom, še po-lr,eje pa je v različnih zgodovinskih Psevdomorfozah zaostalo kot verska dogma v semitskih sektah in islami *fci veri ter ustvarjalo posebno likov-n° jalovost predvsem v islamskem 8vetu. A mar niso te faze dekadence najbolj podobne tistim dozdevno na-Prednim zapadnjaškivi med razpada nJern in umiranjem helenske civilizacije v Sredozemlju, ko se je razkrajala univerzalna drlava rimskega im. Perija. V tem sredozemskem• krogu lahko malone od faze do faze vidimo, kako se je ravijalo razvrednotenje le-®e. skladne in zgoščene oblike tja do strašeč že vnaprej slehernega pogumneža, ki bi se drznil le malo skeptično presoditi takšno naprednjaštvo in v tem prodajanju metafizične megle spoznati običajno šarlatanstvo. Tako so v tistih davnih časih ezoterično muzicirali z oblika, mi, linijami in barvami, preden so propadli. Ob takšnem muziciranju in takšnih ezoteričnih znakih zmeraj izgi- grami na likovnem področju Evrope in se vleče kot rdeča nit skozi likovno trajanje. Malone iste fraze in iste besede lahko slišite iz ust naših este. tov in dozdevnih naprednjakov, v vprašanju umetnosti in sodobnosti, kakor smo jih slišali že zdavnaj. Po. slušali smo jih že pri Marinettije-vem r^anifestu in hrupu, pri člankih in deklaracijah Kandinskega in pri Vadu in brali smo jih že v prvi svetovni vojni v IValdenovem Sturmu. Ta gesla zanikanja smo slišali iz vrtin ca nemškega ekspresionizma in nove stvarnosti, ko so bili takratni apostoli napredka dejansko utelešenje leta 1918 poražene Nemčije. Podobno pesem smo slišali pozneje v Bauhausu Desaua. Slišali smo čudovite Apoli-nairove domisleke in sarkazma, kot da se je z njimi začel Picassov vek, in malo pozneje smo brali Bretonove enunciacije in likovna načela. Brali Ljubo Babld: Avtoportret torišča sveta cele civilizacije, smo občasna gesla in nauke Arhipen-zmeraj porajajo in prihajajo I ka in Zadkina, kakor tudi cele nove (n druge na istih ali drugih področjih našega globusa. Niso ie izumrle ene, že se pojavljajo druge. Takšen je namreč red na naši drobni ugasli zvezdi. Ene teh civilizacij trajajo dlje, tiste, ki- so bolj žilave in odpornejše, druge pa ugasnejo hitre, je, ker so šibkejše. Nekatere izmed njih se ustavijo na pol pota in oltr-nejo ali propadejo že v mladosti, na svojem začetku. Druge spet spremene svoj močni začetni polet v dolgo in trajno jalovo stagniranje in dolga stoletja okrnjene livotarijo. Vsekakor se v svoji biti nove razlikujejo od prejšnjih civilizacij, čeprav so prevzele posamezne elemente svojih časovnih ali prostornih predhodnikov. Nikoli pa niso ne ponavljanj«, ne nadaljevanje prejšnjih. Za zgraditev in polet tekšnega novega civilizacijskega organizma so nedvomno odločilnega pomena tisti prevzeti stari elementi, še več, ti elementi lahko postanejo velika prednost, predvsem pa pobuda, kadar so prevzeti elementi afirmativ. ni in dejansko preizkušeni kot elementi poleta. Nasprotno, če Ibi pte-vzeli v noui organizem negativne elemente, elemente vrveža, razsula in dekadence, tedaj bi takšni elementi razkroja nedvomno postali v novih organizmih razdiralni in škodljivi za kakršen koli razvoj. Samo po sebi Je razumljivo, da so bili v vseh mtnu. lih in sedanjih civilizacijah njihovi poleti in dekadence družbeno pogojeni. Prav zaradi tega so v naših novih družbenih razmetali milo rečeno škodljiva vsa forsiranja in vsa podprta prevzemanja tujih negativnih elementov dekadence na njihovem podroliu. In takšni-elementi niso samo škod! j i. vi, marveč so tudi v popolnem protislovju s samim pojmom kakršnega, koli ' likovnega poleta, kaj šele i gra ditvijo in oblikovanjem novega spe cifičnega likovnega življenja, kakor je naše, rastoče na povsem drugačnih in novih družbenih temeljih. Takšno prevzemanje in suženjsko posnemanje negativnih elementov razsula prikazujejo nekateri kot posebno napred. no in ustvarjalno razvrednotenje in zanikanje sleherne stvarnosti, tudi naše, kot nedvomno življenjsko silo. Takšno zanikanje ni morda novo, od Z. Priča: Noseča žena Jade, večidel ne Francozov, ki jih Je pomenila Ecole de Pariš. In zdaj, ko 88 spominjamo teh gesel, ko se ponavljajo v drugačni obliki in ko v perspektivi motrimo to »Eco!« de Pa-ris*, lahko rečemo, da je bila dejansko dialektično nasprotje minule velike francoske umetnosti in njene tra. dicije. Pomembni francoski umetniki te dobe so živeli v tej tradiciji, bila jim je prirojena, prišleci pa so bili brez te tradicije, ker tradicije ni moč prevzeti. Primerjava med sijajni n Braquom in kameleonom Picassom jasno kaže to bistveno razliko. Te istovetne fraze ponavljajo zmeraj isto zanikanje svarnosti, zdaj pa razlagajo abstraktno umetnost kot sintezo in veliko končnico vse moderne umetnosti. Razlagajo jo enako, kakor so razlagale dozdevno napredna gesla najrazličnejših minulih izmov. Razlagajo opuščanje in zanikanje objektivnega sveta in njegove stvarnosti in zato i* vseh pestrih in dina. mičnih, čeprav okusno aranžiranih arabesk in geometrijskih krivulj, signalov, risb in rešetk, pravokotnih ali večkotnik, gleda ničevost, kar so na-zvali abstraktno umetnost. Posvečeni in poučeni, sklonjeni nad to ničevostjo •praznote, pobožno in navdušeno poslušajo skrivnostno muziciranje, v katerem je slišati zdaj krike vsega človeštva, zdaj posamezno glasbo ve. selja in radosti človeštva, podobno Beethovnovi neskladni izraznosti. Slišati je prosvitljeno glasbo sfer četrte dimenzije. »Na zemlji in na nebesu imate marsikaj, Horacij, o čebier te vaši filozofiji niti ne sanja,« je rekel ie Shakespeare. Če je dobil veliki Američan, abstraktni Calders na mednarodni tekmi za svoje žice in listke s stropa prvo nagrado za kiparstvo, mora že biti v teh licah nekaj velikega, česar mi še ne razumemo! Toda, če se najdejo tudi takšni grešniki, da v tem praznem niču abstraktnosti ne vidijo in ne slišijo ničesar, marveč samo tisto, kar so zares te abstraktnosti in vse modre in obrazložene raz. lage, tedaj take grešne duše Icaj hitro razglase za trmoglave bedake, za katere napredka sploh ni, ker niso le običajni stroji in popolni reakcionarni tipi, marveč tudi pravi idioti in idioti zmeraj napadali in se ji posme. hovali. Zato pa je bodočnost . .. Tako besedičijo malone že 50 let okrog teh in takšnih klavrnih humoresk. Poslednja je abstraktna. To je res končnica, sinteza stilnega napredka, kontradikcija življenja ' — smrt v maski šarlatana. Toda ta smrt je prava in nepotvorjena. Mi pa hotemo življenje, ne smrti, mi hočemo afirmacijo tega življenja, ne pa zanikanje na likovnem torišču. Vse naše težnje na likovnem področju so stoletja potrjevale to afirmacijo življenja, in sicer prav afirmacijo našega življenja, ker so vsi pozitivni rezultati, pa naj bodo veliki ali majii ni, nosili v sebi ne le željo in možnost originalnega izražanja, marveč so v svojih enkratnih in pozitivnih rezultatih dejansko bili oblikovanje posebnosti, ki se je tudi izpod tuje skorje prebila in privrela na dan tudi v najtežavnejših časih, kar so jih morali preživeti naši narodi na svoji zemlji. Ustvariti tudi v največ, jih težavah in naporih originalna, pomembna in noja dela, pomeni v minulosti posebno vitalnost. Ta vitalnost in odpornost sta hkrati tudi velika afirmacija življenja. Ta afirmacija je najsvetlejša stran naše likovne umetnosti, in sicer že od zgodnjega srednjega veka. Zadostuje opozoriti na čudovite kamnite spomenike na našem Jadranu, ki jih je izklesala hrvatska roka i» kakršnih po originalnosti ni videti niti drugod iz iste dobe; na čudovito lepo stensko slikarstvo srb. skih zadulbin, ki po svojem liknvnem bogastvu in prvenstvu nedvomno pomeni v splošni zgodovini umetnosti ne le najlepše, marveč tudi najpomembnejše strani tega obdobja. Tudi pozneje je življenjska sila z uaših tal dala celo Italiji in njenemu raz voju originalne likovne pojave, ki so bili tudi med prvimi vse renesanse, v IS. in 1S. stoletju pa se Je ta neuničljiva sila med najsrditejšimi tu. Jimi vdori uveljavila v dubrovniškem slikarstvu. V celi vrsti ondotnih mojstrov vseh panog umetnosti je zrasel v tej naši svobodni komuni lik Nikole Božidareviča, da omenim samo enega'v tej majhni vrsti. In vzporedno se pojavlja ta življenjska sila v baroku tja do naših dni. Ootovo ne zadostuje, da smo samo v besedah ponosni na likovno tradicijo in da jo poudarjamo, marveč je vsekakor po. trebno, da postane ta davna in malone pozabljena likovna minulost veljavna in ustvarjalna za naše sedanje likovno dogajanje kot edinstven bo- j drilni primer, kot veliko merilo, pa j tudi kot pobuda, kar se tiče original- , nosti, življenjske sile, predvsem in nad vsem pa afirmacije našega liv. tjenja. Proti temu življenjskemu vrelcu, tej nujni afirmaciji našega življenja in torej naše likovne originalnosti, to se pravi vsemu tistemu, kar daje našemu posebnemu likovnemu obstoju upravičenost in njegov raison d'čtre '■ postavljati prevzemanje tujih elementov, tujega likovnega dogajanja, in sicer prav tistih negativnih iz . splošnega evropskega likovnega vrve. | la, ki jih predstavlja zdaj abstraktna umetnost kot nekakšna sinteza vseh takšnih minulih evropskih elementov, pomeni nesmisel. Mar ni milo rečeno absurden nesmisel trditi, da je smisel namen našega likovnega razvoja Beseda o L/ubu Babiču Umetniška dejavnost hroatskega akad. slikarja Ljube Babiča je izredno bogata in vsestranska. Rojen je bil l. 1890 v Jastrebar-skom, diplomiral pa je na Umetniški akademiji v Miinchenu. V hrvatskem javnem umetniškem življenju se je pojavil že med prvo svetovno vojno. Aktivnost, ki jo je pokazal v svojem delu, je kmalu prerasla ozke meje osebnostnih prizadevanj in dajala pobude o novo ustanovljeni umetniški slcupini »Pomladni Salont. kjer so se zbirali mladi, napredni umetniki. Boj diletantizmu in stremljenje za suverenim obvladovanjem, vsebini ustreznega oblikovnega likovnega izraza, sta bili osnovni točki programa nove skupine. Toda za neumornega iskalca čim doslednejšega umetniškega izraza je kmalu postal »Pomladni salom preširoka osnova za čiščenje in izpopolnjevanje, okolju primerne umetniške govorice. Te težnje so rodile leta 1923 v Zagrebu organsko tesneje povezano skupino »Neodvisnih umetnikov«, v kateri so sodelovali tudi nekateri srbski slikarji. Toda Ljubo Babič je šel dalje. Osnoval je *Skupino treh<, kateri sta pripadala Vladimir Bečič in Jerohim Miše. Svoj umetniško idejni program, ki se je zrcalil zlasti v ostri zahtevi po kvaliteti, je navedena trojica, jasno odražala na razstavah, ki jih je sistematično prirejala dobrih sedem let, in so kot likovna manifestacija predstavljale v takratnem umetniškem gibanju pomembno žarišče. Posebno še, ker so prav ta leta po-menjala za zagrebško ustvarjalno sredino obdobje močnih preizkušenj pri iskanju novih izraznih sredstev, ki je kljub vabljivim vplivom razbohotenega Pariza skušala ostati zvesta svojemu okolju. V tej smeri je opravil Babič tedaj veliko delo. Kasneje je ozkf krog »Skupine treh« razširil in pritegnil vanj tudi nekatere mlajše umetnike, med njimi tudi naša slikarja Franceta Pavlovca in Gabrijela Stupico. S tem je dal možnost mladim talentom, da so se predstavili javnosti in v smislu osnovnega programa >Skupine treh< izpovedovali svoja umetniška dognanja. Svoj osebno slikarski izraz pa izpopolnjuje Ljubo Babič dalje še danes. O tem njegovem stremljenju po oblikovanju, času in okolju odpravljajočega umetniškega izraza, nam je zgovorno pričala njegova udeležba na razstavi >Petdesetih let jugoslovanskega slikarstva<, ki smo jo videli tudi v ljubljanski Moderni galeriji. Slikarstvo je zanj osnovno umetniško izrazilo, toda ne edino. Njegova umetniška potenca je iskala še drugih izraznih možnosti, da bi čim nazorneje izpovedala svoja hotenja in dognanja v umetnosti. Te možnosti je porabil Babič kot scenograf ter umetnostni kritik in pisatelj. Svoje dolgoletne gledališke izkušnje je formuliral v delu »F odrski luči«. V umetnostno zgodovinskem delu pa je posegel v domačo in svetovno problematiko. To njegovo obširno delo zajema umetniške pojave od prazgodovine pa do najnovejših likovnih stremljenj, ki jim je posvetil svojo pozornost zlasti v umetnostni kritiki. Obširnim razpravam, kakor so: Pregled zgodovine umetnosti. Mojstri renesanse, Umetnost pr.i Hrvatih, Španska umetnost (1?. stol.) itd. ie v najeadnjem času dodal še delo tFrancosko slikarstvo 19. stoletja*, ki ponovno priča o njegovem širokem razgledu in dejavnosti. Kot muzejski strokovnjak pa je postavil temelje današnji ureditvi Strossmayerjeve in Moderne galerije pri Jugoslovanski akademiji za znanost in umetnost v Zagrebu. naši strokovnjaki in mladi estetit Mar naj res zatajimo in zanikamo e likovnem vse naše stvarno življenje, naš svet in našo zemljo samo da bomo stilno naprednif Mar je naša se. danja likovna vitalnost v tem, da drvimo za nekakšnim bežnim in dozdevnim napredkom, sebe pa naj zanikamo v neumnem, odvečnem in škodljivem dedovanju in posnemanju negativnih elementov vsega evropske, ga likovnega vrveža v zadnjih petdeset letihf Nel Mi hočemo afirmacijo, ne pa zanikanja abstraktnosti. Mi hočemo življenje, ne pa smrti (Zaradi njej?oye aktualnosti pona-tiskujemo ta članek iz -književne revija Republika.) interpretiranje v skladu z dogodki in tradicijo na področju umetnosti tujih kulturnih narodov«, razumevajoč pod tem abstraktno umetnost, kakor trdijo Ljubo Babič: Dama v črnem THEOPHILE STEINLEN Letofinjo pomlad Je The Arts CouncLl of Great Britain v Londonu priredil razstavo del znamenitega francoskega grafika, risarja in ka. rikaturista Thžophila Alesandra Stelnlena. Razstava je o-bsesala nad 100 del, med njimi najvefi litografij (tudi barvnih), kjer se je ta mojster pokazal morda v svoji najboljši podobi, prav tako je bilo pa lepo Število risb. Tudi izbor grafičnih listov (suha igla in akvatintaii je pokazal veliko znanje tega tako značilno pariškega nravstvenega kronista in upodabljalca življenja preprostih ljudi. Poseben 6ar so dajale raistavi risbe — osnutki za časopisne in knjižne ilustracije, kjer je dosegel veliko umetniško dognanost, saj je med drugim ilustriral več knjig Ana-tola Francea. izdeloval ilustracije za pesmi Verlaina, Richepina in za spise Maupassanta, Zolaja in drugih. Th. A. Steinlon, (1859—1923) je bil po rodu Švicar, rodil se je v Lausan. ni, se mlad preselil v Pariz in postal polnokrven Parižan. Bil je tovariš in prijatelj s celo vrsto tedanjih umetnikov iz dobe »fin de Sižcla«, ki so se zli rali na Montmartru. Tam so oh Steinlenoveem prihodu slovele znamenite bohemske krfmice, kakor znani Crni maček (Chat Noir), tam, so se zbirali umetpiki vseh panog, tam je bilo umetniško srediSče Pariza in sveta sploh. Tako je Steinlen ki je bil • sotrudnik cele vrste najbolj znanih pariSkih humorističnih in satiričnih listov (Caricature, Rire, Ca-Sauvage, Chambard Socialiste, Gil Blas itd.), s svojim ostrim peresom in svinčnikom pogumno poda. jal nerposredno doživete, toiplo čustvene vtise s pariSkega tlaka, kjer je predstavljal sumljive junake z zunanjih bulvarjev, midinetke, boh«me, brezposelne berače in izobčence iz ustaljenih meSčanskih krogov. Ker je bil vselej zelo proerresfamo usmer. jen. je v njegovih delih mnogo jedko kritike in stroge obsodbe tedanjih družbenih razmer. Kulturne beležke iz tujine jev včeraj do danes, marveč traja le od kreteni, ki niti tega ne morejo razu-začetka našega stoletja pod različni- i meti, da je vsaka velika in prava mi imeni, gesli, izrazi in bučnimi pro- I umetnost nerazumljiva in da so jo DOMAČI IN TUJI AVTORJI V PARIŠKIH GLEDALIŠČIH Med francoskim Drufitvom avtor, in Sindikatom direktorjev pariških gledališč je bil sklenjen spora, zuin, po katerem lahko posamezno gledališče uprizori po eno tuje dramsko delo in dvoje francoskih. V letošnji sezoni so gledališča kršila ta sporazum, kar je sprožilo zelo živahno razpravo. Francoski dramski pisol večinoma monijo, da je treba ohraniti to razmerje in ščititi domačo literaturo, posamezni kritiki pa načelno odklanjajo takSen »protekcionizem«. češ da jo v Purifu v?č gledališč, ki uprizarjajo malone izključno domača dela (Comedie Francaise, Ljudsko gledališče) in da uprizarjajo dela francoskih avtorjev v tujini znatno pogosteje, kakor n. pr. angle-6kih ameriških, nemških in ruskih v Parizu. Kritiki priporočajo povsem svobodno’ konkurenco na podlagi kakovosti gledaliških del. DUHAMEL — KANDIDAT ZA NOBELOVO NAGRADOt Ali bo za AndrG Gidom (1950) in Francoisom Mauriacom (1952)' dobil letošnjo Nobelovo nagrado za književnost tretji Francozt O tem vprašanju razpravlja pariški tisk in omenja kot najresnejšega kandidata Georgea Duhamela Duhamel bo praznoval letos 75 letnico rojstva in v skandinavskih deželah uživa ugled ne le kot romanopisec, marveč tudi kot sociolog. POUK Z GRAMOFONSKIMI PLOŠČAMI V Pedagoškem muzeju v Parizu so odprlj razstavo z imenom »Pouk z gramofonskimi ploščami«. Razstavljenih je kakih 3000 plošč, s katerimi prirejajo predavanja oziroma na primerih pojasnjujejo različne učne predmete, kakor na pr. glasbo, žive jezike, književnost in zgodovino. S tem učnim sistemom so dosegli v francoskih nižjih in srednjih šolah zelo zadovoljive uspehe. 750-LETNICA MAIMONIDESOVE SMRTI Pred 750 leti, leta 1204, je umrl v Kairu židovski znanstvenik Moisej Mai-monides, rojen v Cordovi y Španiji leta 1135. Pisal je v hebreiskem in arabskem jeziku in je znan tudi z arabskim imenom Mose ben Maimon. Prepotoval je Severno Afriko in Palestino, proti koncu življenja pa je bil zdravnik na dvoru v Egiptu. Napisal je 18 razprav o medicini, več razprav o astronomiji in matematiki ter Komentarje k hebrejskim verskim razpravam. Za najvažnejša veljajo njegova dela s področja filozofije (»Voi .......... - . . (»Vodič blodečih«). Kot izreden poznavalec Aristotela je bil posrcfdnik med njegovo filozofijo ni srednjeveško sho-lastiko. ARHEOLOŠKO ODKRITJE NA ŠVEDSKEM Med arheološkimi izkopavanji v kraju Ekere pri Stockholmu so našli zlate firedmete in stekleno posodo iz 6. sto-ctja. Zanimivi so zlasti stekleni predmeti v petih različnih barvah. Švedski arheologi pravijo o njih, da so edinstveni primerki te vrste iz tistih £a»ov. UPRIZORITEV »JULIJA CEZARJA« V ARENI V AGLU UPRIZORITEV JANAČKOVIH DEL Mestna opera je prvikrat uprizorila ega skladatelja pastorka« (jenufa). ja Leo- glasbeno dramo češkega ša Janačka »Njena pas> Londonska skupina. Saglers Wells pa znova uprizarja Janačkovo opero »Katja Kabanova« pod glasbenim vodstvom Rafaela Kubelika, ki že dalj časa deluje kot dirigent v Angliji. Združitev koprskega in postojnskega gledališča Te dni so se v Postojni zbrali predstavniki okrajnih ljudskih odborov Tolmin, Sežana. Postojna, Nova Gorica in Koper in predstavniki Izvršnega sveta Ljudske republike Slo-veaije Fran Kimovec. Vlado Vodopivec in Franc Perovšek ter razprav. Ijali o ukrepih za napredek gledališke umetnosti v Slovenskem Primor, ju. Na sestanku so sklenili, da se bo Gle^a-ližče za Slovensko Primorje z začasnim sedeiem v Postojni preselilo v Koper in se združilo s koprskim gledališčem. Ta sklep bo nedvomno, pozdravilo vse primorsko prebivalstvo, saj so s tem aane neprimerno večje možnosti za razvoj kvalitetne gledališke umetnosti v teh krajih, ki jim je dolgoletna fašistična okupacija zapustila hude posledice. V okvitu praznovanja 2000-letnice ustanovitve mesta Agla v franooski Pro-venci so uprizorili v ondotni stari rimski areni Snakespearejevo tragedijo »Julij Cezar« Gledalcev je bilo 8000. Tragedijo so uprizorili v režiji znanega francoskega filmskega režiserja Jeana Renoira, ki se je po dolgem času znova pojavil kot gledališki režiser In ki je ... ’ _ . . ,.. zelo uspešno prikazal vse dramske učin- 1 ameris>kega pisatelja Jose Eustasija Ide tega dela. Med igralci sta se zlasti Rivera »Vrtinec« in avtobiografsko odlikovala Jean Pierre Aumont v vlogi jelo sodobne japonske književnice Marka Antonija in Paul Meurice v vlog. joko MttCuoke ,H« Pacifika«. Knjige tujih avtorjev v Zagrebu Te dni izidejo v Zagrebu tri pomembne knjige tujih avtorjev: Stendhalova proza »Lamiel«. roman južno- Pionirji težke atletike v naži državi V dnevih 4. do 7. avgusta letos bomo v Ljubljani svečano praznovali 60-let-nico tcžkontletskega Sporia v Jugoslaviji. Na igrišču ASK pod Cekinovim gradom bodo zanimive tcžkoatletske ' prireditve, na katerih bodo sodelovali tudi dvigalci uteži in judoisti z Dunaja, ki so v teh dveh športnih panogah priznani mojstri. Nastopil bo tuat letošnji svetovni prvak VI. ETAPA KOLESARSKE DIRKE »PO HRVATSKI IN SLOVENIJI« Petrovič še z rumeno majico Belgijec Wullen'weber je zmagal na VI. etapi od Ljubljane do Maribora Iport, ki so ga začeli gojiti Slovenci. V Ljubljani je bila težka atletika razvita tudi že pred letom 1694, in sicer so jo gojili v sokolskih vrstah ter dosegli tudi velike uspehe? Matej Benčan je na prvem vsesokolskem zletu v Pragi leta 1891 Dostal vseslovanski prvak v roko- •br - • te vrste na današnjem jugoslovanskem ozemlju, je bil torei rezultat dejavnosti težkoatletov že prea njegovo ustanovitvijo. Kljub temu pa pomeni ustanovitev kluba osamosvojitev težke atletike kot športne panoge, ki je tedaj nastopila samostojno Življenjsko pot. Zasejano je to oor juda Beogi Od k ustanovil klub, poteka podatkih in dokumentaciji, in težki kategoriji Ljubo Ivanovič. .J®?* Iz Beograda. | lJe“te je Emil Kondor* 1894. IetuKT‘*sn{* utoii * r Ljubljani prvi težkoatietski! .ftl.k®* Mateja BenČana zato po pravici iubljani prvi težkoatletski ! letps že polnih 60 let. Po lahko smatramo za utemeljitelja tega ki so na , *Porta Pri nas* • razpolago, je težka atletika potemtakem Klub, ki ga je ustanovil leta 1894 eden najstarejših, če že ne najstarejši Emil Kandare in ki je bi takrat prvi ' borblT Sc istega leta, po povratku jz 1 Mo seme, ki je kasneje bogato obrodilo. Prage, je začel zbirati Okoli sebe štu- 1 Kmil K»ndare je na Dunaju kot študent ' ' ..............................'postavil v dviganju uteži rezultate, ki jih do danes v Jugoslaviji ni še nihče prekosil. Obojeročno tezno je dvignil 110 kg, s sunkom pa 136 kg. S temi rezultati bi se tudi danes uvrstil med najboljše evropske dvigalce uteži. z njimi treniral rokoborbo in i telovadnici bivše re- Marlhor, 31. Jul. Šesta etapa kolesarske dirke »Po Hrvatskl in Sloveniji« od Ljubljane do Maribora (137 kin) ni bila nič manj razburljiva od pete. Vcselln Petrovič Je zadržal v tej etapi »rumeno majico«. Zanimivo Je, da se prednost Petroviča pred Van der Weydom ni v tej etapi spremenila niti za sekundo, potemtakem Petrovič v splošni razvrstitvi le vedno vodi 34 sekund pred Van der Weydenom. Ghidini (Italija) je v tej etapi izboljšal razliko v razmerju s Petrovičem in zaostaja sedaj za njim le 2:02 minute. Jugoslovansko moštvo je še nadalje neogroženo v vodstvu. Razvrstitev tekmovalcev v VI. etapi: Wullcnwcber (11) 3;50:01, Schwen- | makers (N) 3(51:26, Osrečkl (J) 3(51:26, I Gellsscn (II) isti čas, Steenbakcn (N) isti čas, Moens (B), Simon (L) Cvcjln (P), Ignjatovič itd. Petrovič in Van der Weyd*n sta prispela v drugi veliki skupini na cilj 8:44 min. za prvim, Italijan Ghi-dlnl Je prispel na cilj 7:22 min. za i zmagovalcem. Splošna razvrstitev po VI. etapi: | Petrovič (J) 28 (17:57, Van der Weyden (N) 28:17:31, Ghtdtnl (Italija) 28:18:59,, Ročič (J) 28:28:42, Bolzan (Luxemburg) 28;32:3J, Lakovič (J) 28;32:53. VAN DER WEYDEN IN GHIDINI NAPADATA Podobno kakor v V. etapi sta Nizozemec Van der Weyden ln Italijan Ghidini tudi danes skušala izsiliti odločitev. Vse do cilja so tride favoriti vozili v glavni skupini. Pred ciljem sta začela napadati Wullenweber ln Ghidini, ki se Jima Je v začetku posrečilo pobegniti za več kot 500 m Veselln Petrovič, ki Je n%, vse) etapi preživljal krizo, je dohitel to skupino. GHIDINIJU SE JE POSREČIL BEG Vendar pa Ghidini ni odnehal 30 kilometrov pred Mariborom Je po- REPUBLIŠKO PRVENSTVO. V STRELJANJU Množica oresenečeni ■ Prvenstvo Slovenije sc bližn h koncu. Se en dun in končane bodo ogorčene borbe za naslov republiškega prvaka v vseh disciplinah, ekipno in posamezno. Kljub temu, da se ;je po tj-o-dnevnerti tekmovanju položaj že precej i v razjasnil, vendar kakšnih sigurnih p: gnoz še ne moremo dati, kajti tudi strelskem športu presenečenju niso redka. Že takoj pri vhodu na strelišče so nam povedali, da so naši P. Vinko PRIČELO SE JE DRŽAVNO PRVENSTVO V VESLANJU V vseh točkah ostre borbe Maribor, 31. julija. — Na umetnem Jezu pri Brestemicl se Je danes pričelo veslaško prvenstvo Jugoslavije, na katerem sodeluje rekordno število tekmovalcev in ekip. Skupno je prijavljenih čez 600 tekmovalcev iz 30 društev. Potem ko so bila včeTaJ in danes dopoldne predtekmovanja, so se danes dopoldne pričele finalne tekme. Tekmovali so člani, mladinci ln ženske I. razreda, Jutri pa bodo nastopali tekmovalci v zveznem razredu. Ze prva borba četvercev s krmarjem Je razgibala številne gledalce. Zmagalo Je moštvo Crvene zvezde iz Beograda, ki Je prevozilo 2000 m dol- razred. Naslov državnega prvaka Je osvojil »Momar« lz Splita s časom 7:18,2, drugi pa Je Crvena zvezda lz Beograda. , V četvercu za starejše mladince Je na progi 1500 m prav tako zmagala Crvena zvezda lz Beograda v času 4:58, drugo mesto Je zasedla ekipa »Borisa Kidriča«, tretje pa Vukovar. 3:55,2; sciff proste gradnje za I. razred <2000 m): Danubis, Novi Sad 7:10,8, Mladost, Zagreb 7:26,2; dvojka proste gradnje' s krmarjem za I. razred (2000 m): Mornar, Split 7:18,2, Crvena zvezda (Bgd) 7:34,0; četverec proste gradnje s krmarjem za starejše mladince (1500 m): Crvena zvezda, Beograd 4:50,8, »Boris Kidrič« 4:59,?; sciff Oostall rezultati tekmovanja: : preklopne gradnje za ženske (1000 m); Četverec proste gradnje s krmar- Branik, Maribor (Silovšek Olga) 4:1*6, Jem za I. razred (proga 2000 m); 1. Vukovar 4:29,4; doublescoul proste Crvena -zvezda (Bgd) 6:46,4; 2. »Stu-, gradnje za I. razred (2000 m): Sava, dent« (Bgd) 8:52,8; osmerec proste Zagreb 8:43,0, Danubis, Novi Sad gradnje za ženske (1000 m); Borec, 6:48,8; četverec preklopne gradnje s Osijek 3:31,8, »Jadran« Zagreb 3:34,4; krmarjem ženske <1000 m): Loltopio-dvojka proste gradnje brez krmarja tlva, Zagreb 3:47,5; Vukovar 3:51,0 redno dobro potegnili, katerega že aalj pištoljaši« iz-In res! Ivanuš, B_ že dalj časa nismo zasledili med prvaki, je znova zablestel, saj je njegov rezultat 478 krogov visoke vrednosti; pa tudi rezultata Dolorenza 459 in Umeka 455 sta zelo dobra. Na drugi strani strelske lope, kjer so streljali mladinci in članice, so se presenečenja zopet vrstila. Mladi Jež, ki pa je že star rutiniran strelec, je v disciplini za mladince — malokalibrska puška z rezul- Pri članih, ki so tekmovali z vojaško puško za »Značko dobrega strelca« ln za prvenstvo Slovenije, se je posebno odlikoval študent Dimitrovski, ki je dosegel najvišji rezultat dneva 426 krogov, kar je obenem njegov osebni rekgjd. Za zaključek dneva je bilo še hitro streljanje z vojaško puško na 300 m, in sicer z .10 streli v minuti. Tu Je očitno presenetil Planinc, kt je z 10 zadetki in 80 krogi postavil rezultat, ki bi ga bil vesel tudi v preciznem streljanju. Tekmovanje se bo, zaključilo danes, ko bodo na sporedu finalne tekme za prvaka z vojaško puško. -rl V Kočevski Reki bodo ustanovili TVD V prijetni vasici Kočevska Reka bodo prihodnje dni ustanovili teles- skušal še drugi beg. Posrečilo se WU Je ločiti od Petroviča in Vgn der Weydena. Petrovič Ghldlnija ni mogel dohiteti. Zopet Je napel vse ln se trdovratno držal žilavega Nizozemca. To Je bila nenavadno huda ln naporna borba, v kateri se Je Petroviču posrečilo še vedno ohraniti rumeno majico. tatom 535 krogov sigurno zmagal pred novzgojno društvo »Partizan«. V vasi Vrbincem 527 In Porapatom 454. Manj- je gradlJo velik kulturni dom, v ka-kajo še nekateri rezultati. Pri članicah .... je nadarjena Milena Dimic zasedla prvo mesto s 521 krogi pred Brtoncljevo 504 in Anico Flis. * O,mireč proste gradnje zn I. razred dent« (Bgd), tretja »Istra« (Pula). V - - -• - --- - - - ’ - ■ ««»" ->• o-.,,. «.««« osmercih za ženske sl Je prvo mesto priboril »Borac« lz Osijeka s časom 3:31.(f pred . »Jadranom« lz Zagreba. Huda borba Je bila tudi v disciplini dvojk brez krmarja za I. razred. Tu so bili uspešni veslači »Mornarja« lz Splita s 7:33,5 pred »Gusarjem* lz Splita in veslaškim klubom »Bled«. V double scoulu za ženske Je nastopila edino ekipa »Vukovarja«, ki Je preveslala progo v času 3:55,2. Tekmovanje skifa za I. razred Je prineslo uspeh veslaču Garici od kluba »Danibus«, Novi Sad, Jd Je zmagal v času 7:22,6 pred Mladostjo ln Savico lz Ljubljane. Dve posadki sta se pomorili v tekmovanju dvojic za I. NOV REKORD VIPOTNIKA Maribor, 31. julija. Sinoči Je bil na stadionu Branika atletski •miting, ki so se ga poleg tekmovalcev celjskega KladivarJa in domačega društva Branika In Železničarja, udeležili tudi atleti turške reprezentance. Izmed doseženih rezultatov velja posebej omeniti nov 'slovenski rekord Celjana Vipotnika v teku na looo m v času 2:27,7 in nov turški rekord v teku na 100 m za ženske, ki ga Je dosegla Onelova s časom 12,8. C Ostali boljši rezultati: Moški: 110 m ovire: Batman (Turčija) 15,2; Kovač, Kladlvar 15,3; 100 m Selvi (Turčija) 10,9; Kovač (Kladlvar) 11,4; — met diska: Peterka, Kladlvar 43,57; Golc, Kladlvar 41,30; met kopja: Ziraman Turčija 55,26; troskok: Fer-han, Turčija 13,33. Zenske: 80 m ovire: 2eleznlk (kla-divar) 13,2: loom: Bajželj (Železničar) 12,6; Onel (Turčija) 12,8: — krogla: Celesnik (Kladlvar) 11,56, Korošec (Branik) 10,97. Gusar Split 7:40,1; doublescoul proste (2*00 m): Mornar, Split 6:00,6, Pgrtl-gradnje za ženske (1000 m)t Vukovar zan« Beograd 6:10,2. ŠPORTNIKI, NA ODMOR! Zveza Športov Slovenije je ena prvih družbenih organizacij, ki otvarja »voie letovišče iz sredstev; ki jih je prejela od Izvršnega sveta LRS za povečanje števila letoviščarjev. Tako bodo lahko .Športni delavci, športniki in njih svojci poceni preživeli svoj letni odmor pod šotori ob morju pri Rovinju,, saj bo celodnevna oskrba znašala le 240 do 260 din. Prijave sprejema Zveza športov Slovenije, Ljubljana, Ltkozarjeva ul. 12, telefon 31-3S5. Letovišč bo odprto od 3. avgusti napra). DR2AVNO PRVENSTVO MLADINCEV V PLAVANJU 210 tekmovalcev v Kamniku V Detek zvečer se je v Kamniku za- I čelo mladinsko državno prvenstvo v plavanju, ki je obenem tudi izbirno tekmovanje za določitev mladinske reprezentance za dvoboj z Avstrijo, ki bo i dne 7. in 8. avgusta. Ob navzočnosti 700 1 gledalcev in 210 tekmovalcev je v imenu 1 Plavalne zveze Jugoslavije pozdravil navzoče inž. Dragan Lazarevič. Govoril je j tudi pokrovitelj tekmovanja, predsednik , MLO Kamnik Alfred Janko. Prvi dan tekmovanja so bile na spo- | redu štiri discipline. Slovenski tekmo-( valcl so dosegli lep uspeh. Predvsem I j moramo omeniti domačine Zrimška, ki je ' na 200 m metuljček zasedel drugo mesto | z lepim časom 2:31,0, in tekmovalko ' Mladosti lz Kranja, Vukičevo, ki je na 100 m metuljček zasedla drugo mesto. Oba sta se uvrstila v državno mladinsko reprezentanco, kar je velik uspeh. Na 1000 m prosto je Pirc (Ilirija) istočasno prispel na cilj z Nikinom (Proleter — Zrenjanin), kar so ugotovili tudi sodniki na cilju, vendar pa je sodniški zbor prisodil Pircu tretje mesto. Rezultati so bili: 100 m prosto — mladinci: RogiČ (Sever — Bgd) 14:0,8;'Nikin (Proleter — Zrenjanin) 14:10,3; 400 m prosto — mladinke: Staplč (Mornar — Split) 3:57,8; Mladenovič (Sever — Bgd) 6:02,4; 200 m metuljček — mladinci: Camby (Jadran — Split) 2:48,3; Zrimšek (Kamnik) 2:51,0; 100 m metuljček -- mladinke: Neihardt (Mladost — Zgb) 1:26,6; Vuklč (Mladost — Kranj) 1:34,2. ZENSKO ATLETSKO PRVENSTVO V VARAŽDINU DANES PREIZKUŠNJA Danes bo v Varaždinu državno prvenstvo žensic v atletiki, ki bo hkrati pregled moči naših atletinj pred trobojem AvstriJa-NemčlJa-Jugoslavija prihodnji mesec v Linzu. Iz Slovenije sodeluje na prvenstvu Izredno močnb zastopstvo ln Imajo naše tekmovalke velike mož- nosti za ugoden plasma. V prvi vrsti velja to za reprezentantki Siroovo ln Kotluškovo, ki se bosta vsekakor potegovali za osvojitev najvišjega naslova. Tudi mlade tekmovalke Stamejčič, Slamnik, Bajželj ln Marija Knez se lahko vrinejo v ospredje, kar ne bi bilo presenečenje, saj so dosegle že nekaj odličnih rezultatov, ki Jih uvrščajo med najboljše v državi, In na koncu so še tu Majcnova, Celesnikova, Hudobivnikova. Orchko-va, Kačarjeva m Pristovškova. Tudi te lahko odigrajo v Varaždinu važno vlogo. Srečanje najboljših atletinj Jugoslavije bo dalo odgovor na mnoga vprašanja, ki sl Jih stavljajo naši atletski strokovnjaki ln prijatelji atletike. Stanje pa točkah po prvem dnevn tekmovanja: Sever 26, Mladost — Zgb 19, Mornar — Split 18, Proleter — Zrenjanin in Jadran — Split 16, Kamnik 12, Mladost — Kranj in' Primorje 8, Ilirija 5. Zaključek tekmovanja bo danes, v nedeljo popoldne ob 16. url. I. Z. NOVI MLADINSKI REKORDI Kamnik, 31. julija. — Na državnem plavalnem prvenstvu v Kamniku sta bila danes dosežena dva nova Jugoslovanska mladinska rekorda in slovenski republiški rekord. Popoldne Je bilo predtekmovanje v šestih disciplinah. Nastopilo Je več kot sto tekmovalcev. Nov Jugoslovanski mladinski rekord Je bil dosežen v štafeti 4X100 mešano (moški) s časom 4:48,4, ki ga Je postavila štafeta Jadrana iz Splita. V isti disciplini so mladinci Kamnika postavili nov mladinski republiški rekord v času 5:15,0. Mladinke »Jadrana« bo dosegle nov Jugoslovanski mladinski rekord v štafeti 4X100 m prosto v času 5:18,6. NOV SVETOVNI REKORD Chicago, 31. Jul. (Reuter). Študentka Jody Albenson Je sinoči dosegla nov svetovni rekord na 100 yardov — ženske — prosto z rezultatom v času 58,1 sek. Prejšnji rekord Danke Grete Anderson lz leta 1949 Je znašal 58,20 sek. TRAGIČNA SMRT UGLEDNEGA AVTOMOBILISTA Znani avtomobilist Argentinec Ono-frio Marimon se je včeraj na veliki avtomobilski dirki »Okrog Nemčije« smrtno ponesrečil. MEDNARODNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V KRANJU Projektor ln Semperit v borbi za »Pokal Kranja« terem bo tudi prostorna telovadnica. Brž ko bo gotov, bodo začeli z redno telesno vadbo. Vaška mladina vadi sedaj na prostem, ukvarja pa se tudi z atletiko ln odbojko. Prejšnjo nedeljo Je bila propagandna tekma domačega moštva s TVD Partizan Kočevje. Zmagali so gostje s 3:1. Pripravljalni odbor novega društva bo s pomočjo gospodarskih podjetij ln okrajne zveze Partizan Kočevje nabavil tudi najnujnejše telovadno orodje. Ker Je volje ln pridnih rok veliko, se bo novo društvo Kočevska Reka kmalu uvrstilo med najboljša društva v okraju. Veselin Petrovič na ciljn v Ljubljani Končna odločitev o zmagovale* dirke »Po Hrvatskl ln Sloveniji« W} potemtakem padla v poslednji etap' od Maribora do Zagreba. Tekmovale* bodo prispeli v Zagreb prek Dubrave na Igrišče »Zagreba«, kjer pričakuje)* tekmovalce okrog 17. ure. B. FlJačKO »TOUR DE FRANCE« DANES ZADNJA ETAPA Trolx, 31. Jul. (AFP). Predzadnl* etapo kolesarske dirke »Po Franciji* od Nancyja do Troixa (216 km) Je do-bil Belgijec Debrlan v času 6;35:3. Po XXII. etapi vodi v splošni razvrstitvi še zmeraj Francoz Bob** (134 ur 35 min. 25 sek.), drugi ie KUbler (Svlca), tretji Švicar Schšr 4. Francoz Dotto, 5. Francoz Malea* Itd. Jutri bodo tekmovali na zadnj* etapi te velike kolesarske dirk* Trolx—Pariz dolgi 182 km. Posnetek z velike mednarodne dirke »Tour de France« VELIK U8PEH NAŠIH JADRALNIH LETALCEV V ANGLIJI 106 mili v 6 urah in 5 min. « ucucjo uu »I. u«i »o v jLijuDijani ob ceklnovem gradu turnir, ki ga priredita kluba za konjski šport »Ljubljana« in »Bežigrad«. Ker bo to po osvoboditvi v Ljubljani prvi jahalni turnir, smo prepričani, da bo vzbudil zanimanje javnosti, ki bo s številnim obiskom dala nove vzpodbude in priznanje mladim športnikom in pritegnila nov dotok naraščaja. — Na sliki kobila »Pupa« z jahačem Korenčanom V petek zvečer ln soboto ves dan so bile v Kranju v okviru II. mednarodnega namiznoteniškega turnirja na sporedu precej razburljive igre. Izmed petih ekio, ki sodelujejo na turnirju, sta po doslej odigranih igrah glavna fa«; vorlta »Semperit« z Dunaja in domači Projektor. Ekipe VOST iz Linza, »Saar-brilcken in Onatija so nekoliko slabše in se bo raea njimi vodila borba za ostala tri mesta. Nekaj podrobnosti o posameznih srečanjih: OPATIJA : 8AARBRCCKEN 5:4 Za Opatijo so nastopili: Dmitrovič, Lukšetič in Osmanagič; za SaarbrUcken pa: Eiber, Hinbcrg, Schoraa. Opatijčani so že vodili 3:1, toda Igralci flaara so izenačili in prešli celo v vodstvo 4:3, nazadnje pa so srečanje izgubili 5:4. PROJEKTOR : VOST 5:1 VOST: Holzinger, Ertel in Janisch. Projektor: Ahačič, Rebolj in Petrovič. To je bila precej sigurna zmaga domačih. Ahačič bi z malo bolj živahno igro lahko dosegel tudi zmago proti Ertlu. SEMPERIT : OPATIJA 5:0 Semperit: Vukovich, Schingler ln Stoiber. V tem srečanju je bila najlepša igra med Vukovichem in Lukšetičem, v kateri ie prvi zmagal pp razburljivi igri v treh setih. VOST : SAARBRUCKEN 5:2 Igralci Saara so od srečanja do srečanja boljši. Ekipi VOST so nudili močan odpor, kar pa iz samega rezultata ni razvidno. Turnir bo zaključen v nedeljo z na-^,yir?1 »ječanji: ob 9. uri: Opatija -VOST in SaarbrUcken — Projektor, ob 17.30: Semperit — SaarbrUcken, ob 19. uri: Projektor — Opatija. SVETOVNO PRVENSTVO V KAJAKAŠKEM SLALOMU BO L. 1935 v Jugoslaviji Na kongresu Mednarodne kajakaške zveze, ki je bil nedavno v Maconu v Franciji in na katerem so sodelovali tudi predstavniki naše države, je bilo sklenjeno, da Jugoslavija organizira svetovno prvenstvo v kajakaškem slalomu leta 1955. Svetovno prvenstvo bo na Sa'i Eri Ljubljani. Ob tej priložnosti ho v Jubljani kongres Mednarodne kujaku-ške zveze. London, 31. julija Zaradi slabega vremena so se šele včerai po šestdnevnem presledku nadaljevala tekmovanja na svetovnem jadralnem prvenstvu v Great-Hacklowu pri Derbbishireu. Včerajšnji dan jo potekel v znamenju velikega uspeha jugoslovanskega jadralnega letalstva. V tekmovanju dvosedežnih jadralnih letel »KoŠava« sta dva jugoslovansko tekmovalca Božidar Komac in Zvonimir Rajn dosegla izvrsten rezultat. V rekordnem času štiri ure pt;t minut sta preletela razdaljo 106 milj od Great-Hačkiowa do marsemskega letališča. Ostalih osem tekmovalnih ekip v razredu dvosedežnih jadralnih letal je doseglo neprimerno slabše rezultate. Za obema Jugoslovanoma sta bila najboljša v tej disciplini ameriška pilota S. Smith in R. Kider. Obema se je posrečilo preleteti le 40 milj. Temu pomembnemu uspehu jugoslovanskega letalstva jadralnega športa je britanski tisk posvetil veliko pozoruojst. Poročilo o tem dogodku objavlja n. pr. »Manchester Guardian« na prvi strani, FRANCOSKI KOŠARKARJI PRIDEJO V LJUBLJANO IN MARIBOR Od 5. do 10. avgusta bo v Sloveniji gostovalo francosko košarkarsko moštvo B. C. »Monbrlgon«. Montbrt-gon Je član II. francoske lige (»Exce-lence«) ln Ima v svojih vrstah državnega reprezentanta Sardina. Gostje bodo Igrali več tekem v Ljubljani ln Mariboru. V doslej edinem dvoboju z Jugoslovanskimi košarkarji Je Mont-bryffon Izgubil z ASK 47:62. NEMŠKI KOŠARKARJI NA REKI Moška ekipa Heidelberga (Zahodna Nemčija), je na Ilekl odigrala dve tekmi proti ekipi »Nafte«, v prvi tekmi so bili gostje premagani z rezultatom 45:41, druga tekma pa «e je k nčala z zmago gostov 49:34, medtem k i je ženska ekipa Heidelberga bila obrakrat premagana od domače ekipe »Nafte«, in aleer z 42:36 ln 85:30. poudarjajoč v naslovu uspeh Jugo«!*" vanov. »Times« v svojem poročilu podrobn* opisuje jadralno tehniko, a katero •* naši tekmovalci dosegli izreden uspeh-T. Blagojevlč JUGOSLOVANSKI PADALCI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Iz Beograda je odpotovalo v Francijo pet najboljših padalcev Jugoslavije, kt se bodo oq 2. do 7. avgusta v Salnt Jeanu udeležili II. svetovnega padalskega prvenstva. V moštvu, so letošnji Jugoslovanski prvak . v športnem padalstvu Mladen Milivoje-vič ter Jovan Marttnovič, Danil* Damjanovič, Vukašln Prentlč ln Ff' Pollcar. '30 let nogometa v Hrastniku Leta 1924 so hrgstnlškl steklar) dobili prvo nogometno žogo. Mladi«" se je takoj navdušila za nogomet i* še istega leta jo bilo ustanovljeno n* gometno , društvo, ki je bilo izrazit' delavskega značaja. Od todaj pa d' danes je minulo 30 let dela, naporov žrtev ln uspehov, ki jih lahko dosožf samo društvo, ki ima v svojih vrsta" delavoljne, disciplinirane ln dobr" Mane. Hrastniški športniki so prv' del svojega jubileja proslavili že vč*' raj, današnji spored pa obsega š£ naslednje prireditve. Ob 8. uri sprevod; ob 8 80 slavnostni gčvor in odkritje spominsko pl« šče padlim nogometašem — žrtvnm fs šizma; ob 9. uri nogometni hrzotuf nir, na katerem sodelujejo: I-roleto rec. Rudar (Trbovlje), Rudar (Hrast nik), Dobrna in Retjo; ob 9. uri šfl hovskt turnir, na katerem sodeluje)' Rudnik, Kemična tovarna in Steklar na; ob 14. url finale nogometne?" brzoturnlrja; ob 15 url orodna tel« vadba: nastopa TVD Partizan, Hraš' nik: ob 16. uri propagandna rokomet na. tekma Proletarec : Rudar; ob 11 url zaključna nogometna tekma P«-pirničar (Zagreb) : Bratstvo (Hrast nik). Po zaključku tekmovanja v športnih disciplinah bo prosta zabava 1 bogatim erečolovom. ŠPORT IN TELESNA VZGOJA CE ZNA OTROK BRATI še preden je prestopil šolski prag V razgovoru s starši, ki imajo pisanju in črkah, vendar sem . kako se imenujejo črke. Nisem se je naučil začetnih črk časnl-ou-oke, ki še ne hodijo v šolo, bila vztrajna. In tako se mi je mu povedala. Naslednji dan pa ških imen. Temu je sledila za-Cest° slišimo, da so se otroci že posrečilo, da starejši sin, ki je že mi je pokazal veliko tiskano četna črka n&šega priimka na naučili brati in pisati. , dopolnil peto leto, še ni poznal črko O in zadovoljen pripomnil: j vratih stanovanja. Ker je ne- Nekateri starši to poudarjajo nobene črke. Prvo črko se je na- | »Mamica, to je pa črka O!« Čez utrudno poizvedoval, kaj je ta, z radostjo in ponosom. Govore, učil z naslova Copičeve knjige nekaj dni je razpoznaval črko O kaj ona črka, sem spoznala, da da so se njihovi otroci sami na- »Lalaj Bao«. Mi smo mu prebrali I v raznih naslovih in začel je ga ni moč več dolgo zadržati. Ueili brati. Starši takšnih otroik naslov in on je ponavljal Ime I »brati časopis«. Dolgo je opazo- 1 Ko je imel šest let, sem ga pordijo, da je to znamenje intell- Bao. Potem je začel poizvedovati, ' val velike črke in v nekaj dneh slala v vrtec In tako se Je začelo gence in vedoželjnosti in zato sklepajo, da bo šlo njihovim otrokom šolanje zlahka »tepod rok». So pa tudi starši, seveda jih malo, ki sami uče svoje otroke brati in pisati, da bi jih pripravili za šolo. Le-ti pravijo, da mo-fajo starši olajšati otroku prehod 12 brezbrižnih let igranja v resno šolsko življenje. Tako praVijo starši. Kaj pa Pravijo o tem šola in učitelji? Učitelji in šola niso nikdar Navajali staršev na to, da bi sami .učili otroke pred šolo brati in pihati, temveč prav nasprotno, kar je povsem razumljivo. Branje in Pisanje je za začetnika zelo zamotan duševni in psihofiziološkl Proces. Metodike začetnega bra-nia in pisanja se uče učiteljski Pripravniki tri do štiri mesece, vtem ko starši praktično niti ne vedo, da se je treba pri tem ravnati po določenem metodičnem Postopku, marveč uče otroke tako, kot pomnijo,- da so njih nekdaj učili. Zato učitelji tudi očitajo’ takšnim staršem,. češ da se mešajo v njihovo delo. V Praksi se je pokazalo, da se večina otrok nauči pred šolo brati in pisati nepravilno in netočno. Mnogo teže je, znova jih učiti povsem od začetka. Tako , pravijo učitelji. Razen tega otroci, ki že znajo brati, ovirajo učitelja med poukom s svojimi pogostimi medklici: »Prosim, tovariš učitelj, jaz Pa. to že znam!« kar ne ugaja niti . njihovim šolskim tovarišem, često pa tudi ne učitelju. Potemtakem je kazno, da bi bilo najbolj koristno in najpreprosteje, tako za starše kot za otroke pa tudi za šolo, da se otroci pred šolo ne nauče brati in pisati, tisti starši pa, ki nočejo upoštevati tega nasveta, naj vedo, da 'se ty>do njihovi otroci v šoli znašli v Izjemnem položaju — s tem pa bi bil problem na videz tudi rešen. Tako sem tudi jaz mislila Pred nekaj leti in zato je razumljivo, da sem svoje otroke sklenila »očuvati« pred prezgodnjim učenjem. Seveda so otroci že v tretjem letu jemali svinčnik in papir v roke In čečkali. Postopoma sem jih navajala na .risanje, prerisa-vanje In na uporabo raznih barvic. Otroci so povpraševali tudi o Tudi naša mala prav rada ber« novo, zelo plodno obdobje njegovega »samoizobraževanja«. Otroci so se med seboj spraševali, kaj kdo zna, na sprehodih po mestih pa so preverjali znanje tako, da so brali napise in reklame. Uvidela sem, da se je vsega tega naučil, čeprav mu nismo nič pomagali. Od drugih staršev sem tudi zvedela, da večina otrok kaže veliko zanimanje za branje _ in pisanje pred šolo in da se ' tega pretežno nauče sami. To pomeni, da je ta pojav normalen. Potemtakem rešitev tega vprašanja ne tiči v tem, da otrokom branimo, da bi se doma naučili delno brati in pisati, marveč v tem, da bi morala šola in učitelji vse to vzeti kot normalen pojav ter glede na to prilagoditi Zmagoslavje bombaža Bombažasto blago je prišlo v boste pa prav gotovo tudi ve rade letošnji modi do tolikšne veljave, da si šivajo ženske iz njega celo večerne obleke. Seveda pri nas tega še ne moremo privoščiti, ker naše - bombažaste tkanine še niso tako izdelahe, da bi jih lahko uporabljale za karsibodi. Nekatere tuje tovarne pa znajo in morejo, ker imajo več možnosti, predvsem tehničnih, bombaž že tako predelovati, da pada ko svila, pa tudi na pogled je zelo podoben svili. Zaradi hladu je pa poleti celo bolj priljubljen kot svila. Iz Indije, kjer so ga sadili že pred 3000 leti, je bombaž našel pot po širnem svetu. Arabci so ga prinesli iz Indije v Evropo. Anglija je bila prva, ki je že v 12. stoletju spoznala vrednost bombažnih vlaken. Najprej so jih uporabljali za stenje za svetilke, nato so jih pričeli predelovati v vrvi, končno pa v prejo za obleko. Štirim velikim iznajdbam v zadnjih 150 letih se ima bombaž zahvaliti za svoj uspeh: parnemu stroju, predilnemu stroju, mehaničnemu tkalnemu stroju in stroju za obiranje bombaža. Sedaj prideluje bombaž 30 milijonov ljudi v 60 različnih deželah. Nadaljnjih 20 milijonov ljudi ga prede, tke in oblekle. Odlegla vam bo za marsikakšno priložnost, za delo doma, za pisarno, za prehod, pa tudi za kako drugo, srednje praznično pri ložnost, seveda pa morate biti pri izbiri kroja za obleko iz takega bla- ga previdne in često veliko bolj do miselne. Pri lepi svileni obleki sta kakovost blaga in pa vzorček do volj učinkovita. Prj navadnem bom bažastem blagu mora pa biti kroj predeluje njegova vlakna in seme _ . _ na. Seveda boste te številke pozabi- pouk v prvih razredih. Tako bi ie Nič zato. Bombažasto obleko, ki, odločilen, k temu pa često pripo se Izognili negativnim pojavom, j0' lahko operete kadarkoli, ki se v I more kak prav skromen okrasek ki smo jih že omenili. njej počutite kot v svileni, ali iz morda samo robovi iz drugega bla- Nevenka Frankovič kakršne koli dragocenejše tkanin?, ga. Naravna in umetna odpornost otroka proti tuberkulozi Kovček je dobil madež Bržkone nikdar ne potrebujemo toliko kovčkov kot prav zdaj v po-Jitnicab Saj je veliko družin, ko vse loto s kovčkom ne potujejo nikamor razen na počitnice. In na potovanju: v vlaku, na 'ladji ali avtobusu, kjer mora kovček celo na streho, se kaj rado zgodi, da dobi nad usnjen kov. c©k madež Gospodinja, ki ima rada red pri hl&, ni tega prav nič vesela. Skoraj jo je minulo pol veselja, ki je imela s počitnicami. Stvar pa ni tako nevfiečna. Ko Pridemo domov in kovček dobTo iv-PraAimo, vzamemo lahko mlačno milnico in vse madeže s krpo in milnico odstranimo. Nato pa ves kovček pamažemo z dobro pasto za čevlje *n en zdrgnemo z menko krpo. Tako očistimo vse kovčke iz svinjskega, telečjega ali kravjega usnja. člžC Spah,je utKuja£ Spanj® no utruja zmeraj. Znan. etveno-medicinaki osnovi in prišel do stvenikt pa 6e ni«) odgovorili na zaključkov, ki deloma presenečajo, vprašanje, če je epanje Tea najboljše Najprej razlikuje zdravnik, v gro. sredstvo za odpravo utrujenosti. Neki bem vzeto, pet vrst utrujenosti glede tuberkulin v mnogih primerih tudi V naš4 državi oboli za tuberkulozno infekcijo vsako leto mnogo otrok. Med množičnim cepljenjem z BCG (od avgusta 1949 do konca leta 1950) je bilo ugotovljeno, da je 17% otrok okuženih z bacili tu-berkoloze v 5. letu, 36% v 10. letu in 50% v 15. letu. Razširjenost infekcije z bacilj tuberkuloze se ugotavlja a tuberkulinskimi preizkusi. Ti so zasnovani na načelu, da | strup, ki uničuje bacile tuberkuloze, znanstveno imenovan tuberku-' lin, kadar ga damo na kožo ali ubrizgamo v kožo okuženega otro-• ka, povzroča reakcijo (vnetje), za katero sta značilna pordečenje in lahka oteklina. Pordečenje in oteklina največkrat pomenita le, da »o v otrokovem telesu bacili tuberkuloze, vendar je ta reakcija kože na argentinski zdravnik Je psihologijo na to, kakšnega Izvora soi utrujenosti začel raziskovati na znan 1. utrujenosti zaradi fizičnega napora posameznih delov telesa (stopal, nog, rok); 2. utrujenost zaradi splošnega telesnega napora; 8. utrujenost, ki jo povzroča pritisk na posamezne dele telesa zaradi znak akutnega razvoja bolezni. Vnetje na koži je v zvezi s pojavom alergije. Pri mnogih kužnih boleznih se v krvi bolnika tvorijo protitelesa, ki se aktivno bojujejo proti bolezni. Ta protitelesa varujejo organizem pred ponovno infekcijo z isto boleznijo. Sposob 4. utrujenost, ki jo povzroča pomanjkljivo delovanje posameznih organov (jeter, ledvio); 5. utrujenost zaradi živčne razdraženosti in duševne napetosti. Jasno Je, pravi zdravnik, da je bolnik na jetrih, ki po spanju še dolge Komblneži iz svilenega blaga Gospo dinji v pomoč tujega vplliva^ (na primer pretesni ,nost, ki jo je dobil organizem, ki čevlji, obleka); je prebolel nalezljivo bolezen, se ' imenuje imuniteta. Pri tuberkulozni infekciji pojav alergije, to je reakcije kože na tuberkulin, ne pomeni, da je bolnik tudi za vedno zavarovan pred tuberkulozno infek tijo. Alergija pomeni, če ni vidnih _________________ __ __________ znakov bolezni, da je organizem ure presedi v stolu, ker je truden, po . sklenil premirje z bacili tuberkulo-takem počivanju še bolj zbit. Jasno I ze« ki so prodrli v telq. Dokler tra-Je, da so noge boleče tudi 8« po deset. 1 j®3° ugodni pogoji življenja (pra-urnem spanju, če nosimo preozke vilna prehrana, počitek, čist zrak, čevlje. | čistoča itd) organizem lahko obvla- Predolgo spanje je prav tako škod- da bacile tuberkuloze, ki so v njem. tjivo kot premalo spanja. Ce predol- j Toda takoj ko nastopijo neugodni go spimo, so telesne funkcij« prav ta- pogoji, preidejo bacili tuberkuloze ko ovirane kot pri neugodni klimi. ! v ofenzivo in lahko izzovejo obole-Torej preveč spanja utrujal | nje. Alergija torej pomeni oborože- Ce se po delni utrujenosti (primer no premirje med obrambnimi sila-&t. 1) navadimo preveč počivati, se! mi organizma in bacili tuberkulo-zniža reakoljska sposobnost in odpor- ze. Ona utrjuje organizem proti po-nost telesa. Veliko bolje Je v tem pri. novnim infekcijam, ker ima stalno je otrok izpostavljen neprestanim perila, v katerem spi, od sobe, v infekcijam, objambne sile orga- kateri živi, od čistoče telesa, spanja nizma niso več sposobne ščititi ga in počitka, od čistega zraka, od in kmalu zboli za tuberkulozno in- pravilne vzgoje, predvsem pa od fekcijo. Imunost pri tuberkuloznih pravilne prehrane, obolenjih torej ni podobna imuno- Večina otrok v naši državi, v sti pri drugih boleznih. mestih in na deželi, se hrani nc- Imunost za tuberkulozo je od- pravilno in to bolj zaradi neznanja visna tudi od splošne odpornosti staršev, kakor zaradi tega, da ne Dve bluzi sa svečanosti organizma proti bolezni. Splošna bi imeli sredstev. Prehrana otrok odpornost proti tuberkulozi in dru- je pri nas zlasti pomanjkljiva v gim boleznim pa zavisi ne samo od plemenitih sestavinah, to je v be-podedt>vani’ lastnosti, temveč mno- ljakovinah. Starši mislijo, da so go bolj od dispozicije, ki jo dobi ogljikovi hidrati (močnate jedi, otroški organizem v ugodnih ali sladkor, slaščice itd.) glavna pre-neugodnih pogojih življenja. Sploš- hra .a'otroka. Toda hrana, v kale-no, tako imenovano nespecifično ri so zastopane !e neštete sestavine, jedi Je tainogo bolj priporočljiv kratek tuberkuloze v organizem. Toda, če Bprehod, kakor popoldansko spanje. Posebno pozornost posveča zdravnik sodobni bolezni: živčni izčrpanosti. Pri tem opozarja, da so gospodar, stveniki in politiki v ZDA vedno bolj prepričani, da je poleg pisarne potrebna že soba za počitek. To je po navadi svetlo tapeciran prostor, ki Shramba je lahko še tako ve-lika, toda gospodinje so vendar često v zadregi zaradi prostora. Nikoli ga ne bi bilo preveč za razne košare, pladnje in kaj vem kaj S? vse. Takele »košarice« za jajčka, bi lahko izdelovali tudi pri nas- Polivinil bi bil kaj primeren material zanje. Ozke so ___ • i | ima samo divan, prho in gramofon s in zavzemajo malo prostora, ker , ■ t. m ... , ploščami umirjenih melodij. Letati 10 jih lahko gospodinje "“>™Jo sproiSeno to na ni6 mi&iiti. po. več eno na drugo Ko vzamemo! ^ kot > u traja n6knJ eno jajce iz nje, se skotali •------------------------------ ,------- drugo za njim. Tako da ne bi bilo treba »polic« nikdar premikati, razen seveda, kadar bi jih čistili, oziroma polnili z jajci. To Ie praktična malenkost, ki naj-irž ne M veliko stala. Morda se bo kako naše podjetje ogrelo za to? meru okopati si nogo v mrzli vodi ali mobilizirane vse obrambne sile pro- 0(jpornost proti bolezni zmanjšujejo 1 ne omogoča pravilnega razvoja pa roke masirati z alkoholom. Po ti naknadnemu prodiranju bacilov neuR0{jnj pogoji v katerih živi' otroka. Izgovori mnogih staršev, • J . 1 _ L. - _______!»n.~Xl -1,:.. T ml n Xa - _ _ v v • • • < Življenje gospodinje često olajšajo malenkosti.' Takple kljuka ni nič posebnega, mož ali pa sin vam jo lahko naredi, vam bo pa lahko v veliko pomoč pri delu. Z njo obesite vedra na vodovodno pipo. Tako kljuko lahko koristno uporabite tudi pri drugih delili, na primer pri obiranju sadja; z njo obesite košaro na vejo in tako imate roki prosti za delo. ■ 1 ur. Tak počitek priporoča argentinski zdravnik vsakomur, ki duševno dela. Kazon toga pa je ta odločen nasprotnik vseh umetnih dražil za odpravo utru-jenosti, ker imajo lahko tudi svoje posledice. NASVETI Od olgarete osmojeno pohištvo, seveda če ni preveč, lahko očistite, če ga drgnete s surovim krompirjem, ki ga pomakate v mehek pepel. Star linolej popravite tako, da izrežete strgana mesta in vložite ostanke novega linoloja. Bobove prevlecite s kitom. Ko-so pa posuši ga obribajte s steklenim papirjem. Nato • pa vse skupaj pomažito z oljnato barvo. * I Hadt bi Imeli res čisto Juho. V I njo zakuhajte razstepen Leljak, juho | zavrite in nato precedite skozi »vi-I leno cedile«. Sadje za zimo Očistimo in olupimo ter na. režemo na primerno kose 5 kg sadja, ki ga stresamo na ce-. dilnlk, da se dobro odteče in osuši V popolnoma čisti kozici zavremo liter vode, v katero stresemo poldrug kilogram sladkorja. Sladkor in vodo kuhamo 15 minut. Nato dodamo žličko saljeHa In v vodo stre. semo sadje. Počakamo da zavre, vre naj tri minuto. Po. tem kompot takoj naložimo v dobro pomite, segreto kozarce. Le-te pokrijemo z dvojnim oeio. fanom, ali pergamentnim papirjem in Jih zavežemo. Zložimo lih na mizo ln prekrijemo z debelo odejo tako, da se v tem sadje pari naprej. Ko se ko-zaroi popolnoma ohlade, jih zbrišemo in postavimo na suh, hladen prostor. Tako lahko vkuhamo češnje, višnje, mare. Ilce, breskve, hruške In če-Splje. Češplje pa moramo nabosti, da nam ne razpokajo, dodamo jim pa tudi nekoliko cimeta in klinčkov. Pri kuhanju tega kompota moramo paziti, da je prvič zdravo sadje in da so kozica in kozarci temeljito pomiti. Pazite tudi na to, da bodo kozarci dobro segreti in da Jih postavljate n« les, da ne po- nogo otrok, kakor t'idi neustre-, češ da nimajo sredstev za meso, zajofa prehrana. Izid tuberkulozne povrtnino, jajca, mleko in sir niso infekcije je v mnogočem odvisen opravičljivi. Otroku, ki je nepravil-od omenjenih činiteljev, ugodnih in no hranjen, primanjkujejo bistve-neugodnih, ki vplivajo na razvoj ne sestavine prehrane, od katerih otroka in ’p-edhoden pojav bolezni, sta odvisna njegov pravilen razvoj Dobro hranjen otrok, ki živi v in rast. ugodnih higienskih pogojih, ni ta-1 Končno je danes možno zaščiti-ko izpostavljen tuberkuloznemu, ti otroka tudi s cepljenjem BCG, obolenju kakor slabo hranjen otrok, j kar je ena največjih pridobitev me-ki živi v neugodnih higienskih po- | dicine v XX. stoletju. BCG varuje gojih. * | otroka pred tuberkuloznimi infekci- Starši so dolžni ustvariti ugod- iami- Pa cepljen otrok navzlic ne pogoje, da bo otrok čim bolj *em« zb°' » primerno tuberkulo-odporen proti bolezni. To ie odvis- J* lažJe8a 7načaja. Z no od obleke, ki jo otrok nosi, od Omara za dnevno sobo Gospodinia prehodi več ko lOkin na dan Vsaka gospodinja, ki sama opravlja vsa hiSna dela, prehodi povprečno 10 km na dan. Vselej, kadar napravi korak, prenese na svojih nogah od 80 do 100 kg telesne *eže, kar je velik« obremenitev. Zato je zelo važno, da gospodinje posvečajo primemo pozornost obutvi ki Jo imajo med BCG cepljeni otrok nikdar ne oboli delom na nogah. Razumljivo Je, da za najtežjimi, nekoč smrtnimi obli- morajo biti tevljl udobni ln mehki ,,__. , . , ’____. . . . . In da ima noga v njih naraven po- '{ami te bo. !zni - tuberkuloznim ložaj. V nasprotnem primeru sl lahko meningitisom in miliarno tuberku poškodujemo ne samo stopala, tem- Jožo Zato je pri nas cepljenje z več tudi členke ln celo sklepe v kol- Prn' ku. Za noge je zelo dobro, če jih BCG obvezno za vsakega otroka, večkrat umijemo ln redno telovadimo. ' Ur- "• Lupic Angleški znanstveniki že štiri leta raziskujejo Grenlandijo Te dni polete hidroplani tipa »Sunderland« obalne komande angleškega kraljevskega vojnega letalstva v arktični krog. S tem bodo končali svoje zadnje operacije v vrsti poletov od leta 1951. Vsa ta leta sv. letata pomagala angleški odpravi na severnem delu Gronlandlte. Letos poleti bodo pripeljala člane odprave nazaj v Anglijo. Letošnjih operacij se bo udeležila 230. eskadrila. Prva dva hidroplana sta odletela iz oporišča v Pembrocke Docku v Južnem Walesu, 31. julija v Rejkja- | vik na Islandiji, 1. avgusta pa bosta v Young Soundu na se-vernovzhodnem delu Grenlandije. Druga letala prilete tja 6. avgusta. Hidroplani bodo pripeljali nazaj tudi 12 • polarnih psov. Odprava jih je kupila na Gron-landiji in v Anglijo jih pripelje Gronlandlja: značilno naselje na skrajnem Severu UAU LEKSIKON Koliko let io gradili »lovečo šibeniško katedralo? Ali se lahko nekateri liki trajno zrcalijo o očeh? Kako dolga je reka Amazona? šibeniška katedrala sv. Jakova, zgrajena iz klesanega kamua, marmora in kovine, sodi med največje uspehe arhitekture 15. stoletja. Podobnih stavb v Evropi ln tudi na Bližnjem vzhodu ni. Zlasti veličastno je njeno pročelje. Vrednost katedrale lahko presodimo, če vemo, da je načrte zanjo izdelal in graditev tudi -vodil genialni arhitekt in kipar Juraj Orsini-Matejev — Ballmatineo iz Zadra. Katedralo so gradili blizu 100 let. Temeljni kamen so položili ■ leta 1431. Njen prvi arhitekt je bil Franjo Jakovljev iz Be. netk. Nekaj časa je gradil katedralo tudi inženir beneške republike Lauro Pincino, za njim pa Juraj Orsini, in sicer do svoje smrti leta 1473. Or-sinijev naslednik je bil Nikola Florentinao (do leta 1517), potem pa arhitekt Bartul (do leta 1925) in končno njegov sin Jakob, ki je po Orsimijevem načrtu leta 1528 dogradil pro. čelje katedrale. * Dolgo so strokovnjaki mislili. da se nekateri liki ne morejo zrcaliti v očeh trajno, marveč samo začasno, dokler lik stoji pred njimi. Praksa pa je to mnenje ovrgla. V neki * rranooski vasi živi deklica, ki se v njenih zrklih trajno zrcalijo rimske Številke urnika. Zato ji pravijo kmetje »dekle z uro v očeh«. Številke žare; zlasti lepo je videti 1, V, VII in X. Medicina še ni mogla pojasniti tega naravnega pojava. Deklica dobro vidi. * Glavna reka bogate in Se neraziskane države Amazoni-je je že neraziskana reka Ama-zonija. Dolga je 5.500 km, njeno ustje je desetkrat fiirfie od Kokavskega preliva. Na njem »o trije otoki in eden je večji od Švice. Beka Amazona je plovna. Plovni eo tudi njeni pritoki. Proti izlivu je plovna 64 km daleč ceilo za velike ladje. Vseh njenih pritokov Se niso raziskali. Ob tej reki raste kakih 20.000 raznih vrst dreves. Čudna riba V morskih globinah je skrita še marsikatera skrivnost in naravoslovci še zdaleč ne poznajo viseh vrst morskih živali. Posadka neke angleške ribiške lad je je nedavno v bližini Islandije našla doslej neznano ribo, dolgo kakih 60 dn. Najbolj čudno na njej je, da je n jeno meso zelo mastno. Ra zen tega iima kepice masti tudi v zračnem mehurju in glavi. Te ribe se lahko dobesedno spečejo v lastni masti. Naravoslovci domnevajo, da so priplavale iiz severnega Atlantika na jug. Najbrž bodo ribičem dobrodošle, saj jih po naročilu postaje za znanstvene raziskave na Falklandskih otokih. Letos oktobra bodo pse vkrcali na ladjo za pomorske znanstvene raziskave, ki bo tedaj odplula proti Antarktiki. Pse so določili za pleme in križanje s polarnimi psi v tej angleški koloniji. Zračna pot od jezera Britanija do Pembroke Docka je dolga 3331 kilometrov, pot z ladjo do Falklandskih otokov pa 16.093 km. Z dovoljenjem danske vlade bo posadka prvih dveh bidroplanov, ki bosta priletela na Grenlandijo, za angleško odpravo posnela iz zraka področje jezera Britanija. Letos poleti bodo minila štiri leta, odkar angleško vojno letalstvo sodeluje z angleško odpravo na Gr&nlandiji. Leta 1951 je hidroplan z omenjenega oporišča odpeljal na Grenlandijo odpravo, da bi pripravila vse potrebno za raziskovanje ledene skorje. Predlanskim je pet letal prepeljalo člane odprave in 250 ton opreme do dveh oporišč. Lani pa so letala prepeljala na grftnlandska oporišča 130 ton opreme in hrane. Te zračne operacije so bile zelo važne vale za angleško vojno letalstvo in bistven prispevek k uspehu odprave. Posadke hidro-planov so si pridobile važne izkušnje o letenju v velikih višinah in v arktičnem 'podnebju. Eskadrile so operirale iz arktičnih oporišč z malenkostno opremo. Uspešne zračne operacije te vrste so omejene tu na nekaj tednov v drugi polovici poletja, ko morje ni pokrito z ledom. Odprava, katere pokrovitelja sta kraljica Elizabeta II. ln Winston Churchill, se je ukvarjala z geofizikalnimi, geološkimi in glaciološkimi raziskavami na še neraziskanih področjih severne Gr6nlandije. Ena njenih nalog je bila ugotoviti, kako debela ledena Najnovejša angleška letalonosilka »Centaur« posneta Iz letala KONEC STRAHOT NA HUDIČEVEM OTOKU Francozi so ugodili ameriški zahtevi in ukinili zloglasno kazensko kolonijo Nedavno so odpeljali s Hudi- i nih primerih rado pripeti, je bilo; češ da je sramoten madež na hu-čevega otoka na severnem koncu med kaznjenci tudi nekaj nedolž- bodo lahko prodali, ker ne bo po- skorja pokriva večino GrOn-trebno olje, da bi jih spekli. landije. KRIŽANKA Vodoravno: 1. odkritelj povzročitelja malarije (Charles Louis Alphon-se), 7. moški pevski glas, 13. oseba iz Borodinove opere, 14. časovno obdobje v paleozolku, 16. del telesa (mnoi.), 17. nekoč znan jugosl. nogometaš, 19. sredstvo proti malariji, 21. vrsta športa, 22. prazno govoričenje, naliSpsn odstavek v govoru, 24. neobdelan svet, 27. mesto in pokrajina v sev. Italiji, 28. vrsta, zvrst, 29. travnata stepa v tropskih krajih, 31. topovi, 34. angleško pivo, 35. povzdig (grš.), 37. reka in kraj sev,-vzh. od Frankfurta, 39. gospodična (angl.), 41. evropska država, 43. angleški pomorščak, znan po lzsledovanjih na Tihem oceanu (James 1768—79), 44. aotranje (tujka), 43. ienska, ki Uče. Južne Amerike v Bordeaux 88 v verige vklenjenih kaznjencev. V pristanišču Cayenne je stala stara zarjavela ladja, s simboličnim imenom »Liberte« (Svoboda). Potniki na‘ njej so bili na rokah in nogah vklenjeni v težke verige. Bili so zadnji kaznjenci z zloglasnega Hudičevega otoka, ki bodo morali konec stroge kazni in najbrž tudi svojega življenja preživeti v kaznilnicah v svoji domovini. Na otočku pred Cayenne je bilo zmeraj zaprtih kakih 6000 kaznjencev. Vsako leto so jih 2000 odpeljali na Hudičev otok, kjer pa niso dolgo živeli. Podnebje je 'namreč tam sila neugodno, le redki ljudje ga preneso, večina mu kmalu podleže. Razen tega pa so s kaznjenci ravnali zelo grdo. Mnoge so pokončale tudi razne kužne bolezni, drugi pa 60 podlegli pikom strupenih kač in škorpijonov. Med kaznjenci na Hudičevem otoku je bilo tudi nekaj pravih hudičev v človeški podobi, množičnih morilcev in drugih zločincev. Neki morilec je imel na vesti smrt 18 otrok. Med kaznjenci so bili tudi ljudje, ki niso imeli okrvavljenih rok, razni tatovi, sleparji in spretni ponarejevalci, obsojeni samo ha nekaj let. Izmed njih se jih je nekaj vrnilo v domovino in s tem tudi v človeško družbo. Večina pa je našla na Hudičevem otoku strašno smrt. In kakor se v takš- nih, ki so prišli v ta pekel zaradi krivega pričevanja svojih sovražnikov. Več sto jih je že strohnelo manosti in človeškem dostojanstvu. In tako je francoska vlada naposled tej zahtevi ugodila in ukinila -najstrašnejšo, seveda pa v zemlji, preden so sodne oblasti' tudi najbolj osovraženo kazensko ' dognale, da so bili obsojeni po kolonijo na svetu, nedolžnem. Otoček ob severni obali Južne Zadnja leta na Hudičev otok Amerike blizu ekvatorja pa pride niso več pošiljali kaznjencev., v zgodovino. To je zgodovina krvi Hkrati so ameriške oblasti zahte- i in solz, krikov groze in blaznosti, vale, naj Francija ukine to 1. 1884 rožljanja verig in stokanja umi-ustanovljeno kazensko kolonijo, rajočth. Terariji s kačami novost živalskega vrta v Ljubljani Ljubljanski živalski vrt se stalno matinsktmi kačami, za katere sicer razvija ln dopolnjuje z novimi ži- ne poznamo slovenskih Imen. V na-valmi. Prijatelji živali ln zvesti obi- slednjih terarijih pa bodo nato ure-skovalcl lz Ljubljane bi sl sicer želeli dlll še prostor za domače strupenjače, I hitrejfiega razvoja vrta. Radi bi vi- j za modrase ln gadei Vsi tl terariji pa Anekdota Navpično: t. llvki, 2. (urški fevdalec, 3. merska enota za el. napetost, 4. Beethovnova tretja simfonija, 5. inicialke znanega češkega komponista, 6. nedoločni zaimek, 7. vrednostni papir, 8. barvilo, ki ga liporabljamo v tekstilni industriji, 9, ' veznik, 10. toliko, tako, 11. lehe, 12. znana toaletna krema, 15. pot, ulica (lat.); beseda označuje tudi smer, 18. norveška denarna veljava, 20. zadnji rimski cesar Iz Avgustovega rodu, 23. grenčec, 23. žensko ime, tudi ime zvezde, 26. slov. kipar (Boris), 28. narod - v zap. Pirenejih, 29. brez družbe, 30. no- kor sem Sl podoben sam. ZatO vica, sporočilo, 31. začimba, 32. malik, ‘ 33. pritok Savinje, 36. strmijo, gledajo, 38. Iadjedelntška naprava, 40. oblika povratnega zaimka, 42. rimski novčič. deli, da bl bile že dogotovljene ogra- I de za živali, da se te ne bl več mučile v tesnih in neprimernih kletkah in da bl bil že kmalu urejen tako, kakor Je bilo napovedano. Mnogi Ljubljančani bl tudi radi videli v ljubljanskem živalskem vrtu leva ali kamelo, nekateri celo tigra ali slona. Toda vsi ti bodo morali Se počakati, da bo živalski vrt s skromnimi sredstvi, ki jih Ima na razpolago, uredil najprej primerna In dostojna- bivališča za domače živali, ki Jih vrt že poseduje. Kljub temu pa so vsi zadovoljni z napredkom, ki ga Je vrt v zadnjih mesecih dosegel. Ljubljančani radi vidijo nove živali v kletkah, mnogi pa, že nestrpno pričakujejo, kdaj bodo oba medveda preselili v nove nro-store. Ker bo nova ograda za medvede že kmalu gotova, ta čas ni več daleč. Vendar bodo najprej zasadili tudi notranjost ograde z rastlinami ln drevjem in nato počakali še nekaj časa, sredi septembra pa pripeljali medveda iz sedanje kletke 'v novo bivališče. To bo za Ljubljančane prav gotovo velika privlačnost, saj bo mogoče videti medvede pri njihovem življenju v prosti naravi. Prav pred dnevi pa je naš živalski vrt dobil še novo pridobitev, namreč kače. Na desno od glavnega vhoda, tam kjer domujejo galebi, so postri-vlli dva terarija. V prvem terariju vzbuja pozornost en ln pol metra dolg gož, ki živi v naših krailh. P« predstavljajo le začasno ureditev. Kot Je znano, Je za • akvarije ln terarije, to je za ribe ih kače, določena nekdanja glavna postaja pionirske železnice. Preureditev te postaje v prostore živalskega vrta je že odobrena, in zdaj pripravljajo detajlne načrte, na podlagi katerih nameravajo že v Jeseni začeti s preureditvami. Kot računajo, bodo čez zimo z deli gotovi, tako da bl spomladi Ljubljančani že lahko hodili gledat ribe in kače v novo urejene prostore. R. PREVEC PODOBNA FOTOGRAFIJA Mark Twain je vsak dan dobival fotografije od ljudi, ki so si domišljali, da so mu podobni. _ , , . Nekoi ie na nnslnvn fntnnrnfiin1 ,CK nlcSa sta dva Progasta goži. k ive/to c je na poslano jotograjijo „v|ta v Dalmi,clJ1 ,n ra7,.n nj)h še odgovoril: »Spoštovani dvojnik, vaša fotografija mi je bolj podobna, ka- sem jo spravil v okviru in kadar se brijem, jo uporabljam kot zrcalo.« dva plavorja, ki sta prav tako doma na dalmatinskem skalovju. V druge-1' terariju so našle svoj prosftor naše nestrupenjače. Tu bodo lahko Ljubljančani spoznali belouško in smokuljo, pa tudi kobranko, ki jo pogostokrat zamenjujejo za s*runenega gada ali modrasa. Cez nekaj dni bodo po- — Zdi se mi, Oskar, da je ve- <111 IlltlUi doa» v., v A iicndj uiit ******** i | • * v < v stavili ,Se tretji terarij z večjimi dal- Slanjc zelo osvežujoče. WILLIAM SAROYAN J.Cn moj, uti se o&\ti Moja staira mati — bog jd daj dobro — meni, da bi moral vsak človek praktično delati. In nekega dne mi je rekla: »Učiti se moraš, da boš znal kaj pametnega delati, da boš storil kaj koristnega za ljudi, da boš izdeloval kaj iz gline, lesa, kovina ati blaga. Nezaslišano je, če mlad človek ne ceni obrti. Ali sploh kaj znaš? Ali znaš narediti preprosto mizo, navaden ključ, preprosto odejo ali kavni lonec? Kaj pa sploh znaš r < Stara mati me je ogorčeno pogledala. »Vem,« je rekla, »imajo te za pisatelja in menim, da si res. Vsaj cigaret pokadiš dovolj, da bi lahko bil nekaj, in vsa hiša je zmeraj polna dima. Toda naposled se moraš naučiti, da boš znal narediti tudi kaj poštenega, karkoli, kar je za rabo, kair lahko človek pogleda ali otiplje.« »Nekoč je živel perzijski kralj«, je dejala moja stara mati, »ki ie imel sina, in ta dečko se je zaljubil v hčerko kozjega pastirja. Stopil je pred svojega očeta in mu dejal: .Gospod oče, ljubim pastirjevo hčer in rad bi se oženil z njo.' Kralj pa i odgovorili: .Jaz sem kralj, ti si moj sin, in po moji smrti boš ti kra.lt. Kako pa bi mogel niti kralj, če bi se oženil s pastirjevo hčerjo?* Toda sin je dejal: .Gospod oče, tega ne vem, vem pa, da ljubim to dekle in da bi jo rad napravil za svojo kraljico.' Kralj je spoznal, da prihaja ljubezen njegovega sina od boga, in je rekel: .Pošljem jd sporočilo.' Poklical je sla in mil ukazal: ,Pojdi k pastirjevi hčerki in ji reci, da_ jo moj sim l jubi iin da bi jo rad imel za ieno.* Sel je prišel k dekletu in dejal: .Kraljev sin te ljubi in bi te rad imel za ženo/ Dekle je vprašalo: Kakšno delo pa opravlja?' In sel je odgovoril: .Čemu? Saj je kraljev sin in delati mu ni treba.* Na to je dekle dejalo: .Izučiti se mora kake obrti.* Sel se je vrnil n kralju in mu sporočil besede pastirjeve hčerke. Tedaj je dejal kralj svojemu sinu: .Pastirjeva hči želi, da se izučiš katke obrti. Ali jo še zmeraj želiš imeti za ženo?* In sin je odgovoril: ,Da, naučiti se hočem presti rogoznice." In la čeli so ga učiti, kako se predejo rogoznice; predel je več vzorcev, v pestrih barvah in z bogatimi okraski. Cez tri dni je že predel čudovite rogoznice. Tedaj je sel zmov« odšel1 k pastirjevi hčeri in jd dejal: ,Tele rogoznice so delo kraljevega sina.* Tedaj je dekle odšlo s slom v kraljevo palačo in postalo zena kraljevega sina.« »Nekega dne«, tako je pripovedovala moja stara mati, »se je kraljev sin izprehajal po ulicah Bagdada. Prišel je do krčme, ki je bila tako snažna in hladna, da je vstopil in sedel k mizi.« »Tista krčma,« je pripovedovala moja stara mati* »je pripadala tatovom im morilcem. Zgra- bili so kraljevega sima in ga vtrgli v mračno suhiim, da bi ga pojedli.' Kraljev sin je bil med ječo, kjer so imeli zaprte mnoge ugledne meščane, najbolj-, suhimi, in ker ni bilo znano, da je sin Tatovi im morilci" so se zabavali s tem, da so perzijskega kralja, so mu začasno prizanesli. Ta- najdebelejšega izmed njih ubili im vrgli najbolj tovom in morilcem je dejal: .Plesti znam rogoz- nice in rogoznice, ki pridejo izpod mojih rok, so dragocene.** Tedaj so mu prinesli slame in mn ukazali, naj plete.' V treh dneh je spletel tri rogoznice in dejal: .Odnesite te rogoznice v palačo perzijskega kralja in za vsako vam bo dal sto cekinov.* Rogoznice so odnesli v kraljevo palačo im. ko jih je kralj zagledal, je takoj spoznal, da so delo njegovega sina. Tedaj jih je odnesel k pastirjevi hčeri in dejal: ,Te rogoznice so prinesli v palaoo in vidim, da so delo mojega pogrešanega sina'.* Pastirjeva hči si je natanko ogledala rogoznice in našla v vpletenih okraskih sporočilo svojega moža v knjižnem jeziku Perzijcev. Sporočilo je izročila kralju « »In kralj«, je dejala moja stara mati, »je poslal mnogo vojakov h krčmi tatov im morilcev in kraljev sin se je srečno vrnili v očetovo palačo in k svoji ženi, pastirjevi hčerki. Ko je prišel v palačo in spet zagledal svojo ženo, se ji je do tal priklonil, objel njene noge in dejal: .Ljubljena, samo tebi se moram zahvaliti, da sem še živ.* In kralj je bil zelo vesel' pastirjeve hčere.« »Na«, je dejala moja stara mati, »ali zdaj razumeš, zakaj se mora vsak moški izučiti kake poštene obrti?« »Razumem zelo dobro«, sem odgovoril, »in brž ko bom zaslužil dovolj denarja, da si bom lahko kupil žago, kladivo im les, bom napel vse sile, da bom naredil preprost stol ali knjižno polico.« ViESA PO MAIEM ZA VIB Nova številka Ekonomske revije Ptvq številka hkonomske revije, gla- nu posamezne, dinamično obdeluue ka- kov iz naše konkretne aktualne proble- siln 7 ••••»« i^nuiiuinaAc revije, ^iu nami °lj gospodarnostno smer ter 7«VZ?-rjut* na nevarnosti, kjer bi lahko / Q;*' nepravilnega izvajanja politike ali nosU ncznania gospodarsko škodili skupki i^9r. nn^ družbeno-politični razvoj, ne f "**ro prehaja posamezne razvoj-v «* i *.a^° *uc^ gospodarski sistem niRi .dinamiki. Novi gospodarski pred-stalno preurejajo načine in oblike st on°niskega delovanja. Gospodarski si-i*x se. ni ustaljen, je v razvoju in še ; nnjustreznejSe oblike. Kot ekono-sil s.a,ni. tako mora tudi njihovo gla-aktivno sodelovati pri razvijanju £ sPodarskcga sistemu in prispevati v z«01 Ve^* nieri izkristaliziran ju ter borbi uveljavljanje in uvajanje najboljših j°no,nskih prijemov. Revija ni le re-Kstrator izvršenih dejstev, temveč je Jena vlogQ predvsem v tein, da aktivno Prispeva razčiščevanju pojmov in izbira-,Ju novih, boljših poti. To pa je vse-akor velika in odgovorna naloga. Eko-. auJa je namreč življenje in vsakdo nenti nion razvoj ali zastoj, napredek "vKazadovnnje v končni konsekvenci — življenjski ravni, v kateri je človek edno io povsod občutljiv. Seveda pa mora biti revija tudi re-b*strator vsega ekonomskega dogajanja, ped v sem o naši ožji in širši domovini, nV° da bi pri prebiranju celotnega let— ika revije čitatelj dobil verno sliko in ntično analizo stanja naše ekonomike v tistem letu j., Da ne bi teoretično razpravljali, kost « je ekonomska revija uspela zado-lik Pričakovanjem, koliko dala iw ko-■ *° ni, je najbolje, da analiziramo v fatkem pregledu vsebino prve številke "nvcpi letnika. V uvodni ♦noretični razpravici pod t ui .111 »Polemika med ekonomisti pre-,eKlosti in sedanjosti« avtor kritično ®nulizira trditve nekaterih .znanih bur-•OAfenih ekonomistov po svetu, ki bi rudi Zftvrli borbo naprednih sil za ekonomski J*fv°j nerazvitih dežela. Avtor zavrača njihovp teorije kot tendenciozne trditve. katerimi bi radi zameglili dejanski P°ložaj in vzroke ter opravičili obstoj P° njihovem »siromašnih« dežela. Toda pnlikokrat so prav te dežele med naj-pegatejSlini v naravnih zakladih, a druz-bfini sistem ni dopuščal ekonomskega .razvoja, du 1 bi te zuklude lnhko tudi izkoriščali. Stališče OZN je pravilno, suj Je Generulnu skupščina sprejela že vrsto naprednih sklepov za reševanje svetov-n*n ekonomskih problemov. Daljša študiju dr. Bajta analizira Problcmntiko optimalne velikosti projekcijskega obratu. Na optimalno velikost moramo gleduti ne s trenutnega tališča, temveč z gledišča dolgoročnega ravnovesja produkcijskega obrata, nadalje je važno vprašanje produkcijske tehnike: gre za atoiniziranc produkcijske enote ali pa za organske celote, kje je spodnja in kje zgornja meja op-‘bnalnosti, kakšen je odnos med opti-mulno tehniko in nujnižjimi stroški, ali Pomenijo najnižji stroški optimalno ve- * 1r- * • * ' urence 02r marsi-misli naprej in jih aplicigal pri uualizi pod-r Jetju, kjer je zaposlen. Prav gotovo bo Prišel do zanimivih in koristnih zaključkov. Krajšemu pregledu družbencea plana leto 1954 sledi obsežen pregled značilnosti gospodarske dejavnosti v Sloveniji v letu 1953. Na 25 straneh je avtor *aJel ekonomiko Slovenije skoraj v ce-•oti in naj naštejem samo posamezna po-Blnvja tega članka: narodni dohodek, značilnosti gospodarske dejavnosti v letu industrijska proizvodnja, energe-‘*ka, proizvodnja sredstev za delo, proizvodnja reprodukcijskega materiala, pro-‘zvodnja potrošnega blaga, zaloge dovršenih industrijskih proizvodov, kme-f1 jska proizvodnja, gozdna proizvodnja, _ investicije, izvoz, finance, potrošniški ^rediti in hranilne vloge, denarni obtok, notranji trg. . V Ljubljani Imamo dve fakulteti (ekonomsko in pruvno), kjer se predava tegorije tako, kot so razčlenjene v na- matike: novi gospodarski sistem, eko-fiem gospodarstvu. Avtor zaključuje svoj nomsku sprostitev, problemi naše zunu-ek s podrobno izdelanim predlogom nje trgovine in članeK s podrobno izdelanim predlogom nje trgovij osnovne inzčlenitve teoretične ekonomije, Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu nekdaj in sedaj; predvsem pa je po- s čimer je javnosti podan nov osnutek in bo diskusija o tem luže stekla. V drugem delu revije pod skupnim naslovom »Pregledi in oCenc« je na prvem mestu pregled društvenega dela ekonomistov Slovenije in organizacijske reorganizacije. Ob poročilu Mariborskega društva ekonomistov zaman iščemo pregled dela Ljubljanskega društva, saj ve« m o, da obstuja in da so posamezne nek-cije zelo delavne. V pregledu mednarodnega gospodarstva je podana sintetična slika svetovne ekonomike za leto 1953, ilustrirana s številnimi statističnimi podatki. Izčrpnejšim recenzijam Marxovih Teorij o presežni vrednosti in Schauerjevc knjige o em-bulaži sledi več krajših pregledov novih ekonomskih knjig, s katerimi bo čitatelj v nekaj vrstah aobil osnovno sliko pregledanega deln. Zadnii del revije je izpolnjen r bibliografijo dontočih ekonomskih knjig in Člankov ter pregledom novejših knjig v inozemstvu. Po vsebini je prva številka dokaj pestra, vendar bi si želeli več prispev- Antiperonosporna služba Poročilo za dno 3». julija 1954 Srednje tlnevne temperature so se gibale v mejah med 14,7" C v Svečini ln 18,8" C v Vipolžah ln Ložah; relativna vlaga med 51V« v Ajdovščini in ea«/. v Rogaški Slatini. Brez dežja je bila le Primorska z izjemo Ajdovščine ter del Prelunurj^ (Murska Sobota, Vel. Dolenci). Napoved: V okolici Gornje Radgone je ponoven izbruh peronospore pričakovati v noči med 3. ln 4. avgustom, v okolici Kapele, Bizeljskega, Brežic, Radoviče, Semiča ln Črnomlja v noči. med 4. ln 5. avgustom, v okolici Dol. Lendave, Maribora, Peker, Zavrča, Podlehnika, Jarenlne, Svečine, Novega mesta, Krškega, Kostanjevice ln Mokronoga pa v noči med 5. in r,. avgustom. Ker se bodo temperature v prihodnjih dneh predvidoma zopet dvignile, bo izbruh peronospore v nekaterih predelih nastopil verjetno še pred napovedanim rokom. Zato naj vinogradniki nemudoma pristopijo k ponovnemu, verjetno zadnjemu škropljenju proti peronospori. Na 100 litrov škropiva (bordojske brozge) dodajte 200 do 300 gr Kumulusa ali Košana ali da boste vinograde isto-obarvali pred oidijem. Pri KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO plačilne bilance, mesto slovanskem h j; predvsem na le grešuti v reviji prispevke, ki bi bili namenjeni pruksi v naših podjetjih. Urez dvoma bi bilo koristno ponovno uvesti nekdanjo stalno rubriko »Iz eko- nomike podjetij«, ki bi bila namenjena prvenstveno ekonomistom po podjetjih, ki prav gotovo najbolj čutijo, potrebo po pomoči visoko kvalificiranih ekonomistov in medsebojnem izmenjavanju ekonomskih raziskuv s področja organizacije in poslovanju podjetij. Veliko je Še možnosti tehničnih in ekonomskih ru-cionalizacij po naših podjetjih, saj nam nizka storilnost dela dokazuje, da Čaka ekonomiste tu še ogromno dela, preden bomo dosegli raven industrijsko razvitejših držav. Vrednost se ustvarja v materialni proizvodnji in proizvodnja je zato osnova, ki ji morajo ekonomisti _____________________ posvetiti največ pozornosti. Če ni pro- ; Sumporola, tzvodnjo, tudi od najboljšega načina po- | časno oba. razdelitve narodnega dohodku ne mo- škropljenju pazite, da boste čim bolje remo pričakovati, da bi tu mogel rešiti I poškropili grozde in spodnjo stran li- obsežno ekonomsko problematiko in stov; le s tako izvršenim škroplje- j dvigniti življenjsko raven prebivalstva. ! njem boste zavarovali pridelek pred’ Tone lir. peronosporo in oidijem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiii »LETNI KINO BE2IGRAD« premiera ameriškega barvnega filma: »Naiboliši od slabih« Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii DNEVNE NOVICE Pomenijo najnižji stroški optimalr likost ter vpliv omejene konkuren Povpraševanja. Zanipnva tema bo koga napotila, da bo razvijal rais [) T*ll 1 ■ n .M. nnl ! ni _ I nn m lini Odbor Društva zobozdravstvenih v Ljubljani pri Akademskem kolegiju delavcev Slovenije poziva zobozdrav- od 1. avgusta 1954 dalje ne sprejema stvene delavce, da čimprej pošljejo več prošenj niti osebno niti po posti, prijave za udeležbo na širšem stro- ker so vsa mesta že zasedena, kovnem sestanku, ki bo od 9. do 12. Z dopisnim tečajem se hitro na- septembra t. 1. v Ljubljani v dvorani učite esperanta. Prvo lekcijo posije Sindikalnega doma na Miklošičevi 22. proti plačilu 50 din Zveza esperanti- Prosimo, da pošljejo prijave tudi ti- stov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. sti ki ne potrebujejo hotelskih pre- Vajenska šola kovinske stroke v nočnin ali drugih rezervacij. Ker Ljubl.|anl-Vič. Cesta na Brdo, ima te-popust na železnici ni .odobren, sve- lefonsko številko 20-130 tujemo udeležencem, da se poslužu- Lani MOTOX — ln letos zopet jejo skupinskih popustov. samo MOTOX, ker samo MOTOX je ŠOLSTVO zanesljivo sredstvo proti moljem Stanovanlska uprava L.lubljana I b„» poslovala od 2. avgusta t. 1. na ResMevi c. 14a, I. nadstropje. Zaradi selitve uprava v petek in soboto ne bo poslovala, o čemer obveSčamo hišne svete in zasebie hišne lastnike. MARIBORSKE VESTI m v-cna ** Dežurna lekarna v nedeljo, 1. av- ameriške Slovence Jc 75 USA dolar- glista: Lekarna »Center, Gosposka 12. Jev, za domače udeležence pa 18.500 | KINO PARTIZAN: Ameriški film »V senci mržnje«. UDARNIK: Avstrijski Ulm »Dvojčki«. POBREŽJE: Avstr, film »Dvojčki«. STUDENCI: Amoriškl film »Oženil sem se s čarovnico«. XXXVI. skupna seja Mestnega zbora ln Zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora Maribor bo v torek, dne 3. avgusta, ob IG. uri v sejni dvorani MLO, Ulica heroja Staneta l-II, soba 87, z naslednjim dnevnim redom: rebalans negospodarskih investicij MLO za leto 1954; odlok o ureditvi gozdarske službe v mestu Mariboru; poročila in predlogi komisij ; razno. V času od 9.—21. avg. priredi Put-nlk Slovenije krožni avtobusni Izlet »Po Jugoslaviji« po sledeči poti: Ljubljana—Zagreb — Dubrovnik — Cetinje— Split — Crikvenica — Reka — Postojna— Ljubljana. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Putnika do 4. avgusta. Odhod iz Ljubljane dne 9. avgusta ob 9. url dop. Izpred Putnika. Izlet posebno toplo priporočamo našim rojakom ameriškim Slovencem, ki se mude na obisku v domovini. Cena za dinarjev, s sindikalnim popustom pa 12.500 dinarjev. Za Afriški balet Kelta Fodeba, ki bo nastopil v sredo ob 21 v Unionu, je na razpolago 8e nekaj priklopnih sedežev. »Klasicizem in romantika na Slovenskem«. Dr. Francd Stele bo imel strokovno vodstvo po razstavi v Narodni galeriji danes ob 11. url. Študentje! Komisija za sprejemanje študentov v študentovske domove Umrli so v Ljubljani RADIO LJUBLJANA Poročila ob G.05, 7.00, 13.00, 15.00 iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiitmiiitiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii »LETNI KINO JLA« premiera italijanskega filma »Nehvaležno srce '< III Itll Iti IIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllil III lllllllll II llllllll lili llllllll llllll II tl llllll Jagodic Vika, invalidska upokojenka. Pogreb bo danes, v nedeljo, bo 15. uri na Žalah. Masten Sonja, otrok. Pogreb bo danes, v nedeljo, ob 15.80 uri na Zalah. Matjaž Jože, kurir v pokoju. Po- 19-30 1» 22.00. greh bo danes, v nedeljo ol' 16. url 6.00-B.00 Dobro jutro, dragi poslu na Žalah ’ i Saloll (pester glasbeni spored) — vmes * ob 6.30—6.35 Pregled tiska — 7.15—7.30 Reklame — 7.30—7.35 Radijski koledar Obveščamo svoje poslovne prija- m prireditve dneva — 8.00 o športu telje, da Je naš dolgoletni predsednik in športnikih: Med veslači in Jadralci — 8.15 Domače pesmi za prijetno ne-BRANKO J. MILOJEVIC deljsko Jutro — 9.00 Otroška predsta- dne 29. julija 1954 ob 18,30 preminul, va: Anna Ellsabeth Wlede: Sončna Kolektiv I. steklarske zadruge, ura 9.30 Lepe melodije — 10.00 Dopol-Beograd, Cara Uroša 8 danski simfontčni koncert: L. M. Sker- 10671a Janc: Osem skladb za godalni orke- * ster, Blaž Arnič: Osma simfonija »Na 2alostnega srca Javljamo sorodni- n*^^-ihpk^nnnl- kom in nriintpilpm rin 1»» nos drad neSke Slovence 11.21) Liihek opol- kom ln prijateljem, da je naš dragi danskl glagbenl, spored _ vmes ob BRANKO J. MILOJEVIC 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci — v "■ ' --------5” "V" ,r dolgoletni predsednik I. steklarske Pol ure za našo vas — 13.15 Za- PolUična ekonomija. Zato je tudi za aas zadruge ln predsednik Obrtne zbor- S8™? flasba' v,m?s..r<;kla,V-e,-—„ 3' aktualno vprašanje metodike pouka po- nlce LR Srblje dne 29. Julija ob 18.30 | Ze'el* stePoslušajte! — 15.15 V pe- '»tične ekonomije. Dosedanji nnčln ni nreminul. — Žalujoči- soproaa Mica I sml ln Plesu po Jugoslaviji — 15.45 'j0* najboljših rezultatov niti ni bil Stu- slnova Jova„ ln Bora ter ostala rod_ Po naši lepi deželi - Vlado Habjan: 'le<>tu najlužc dostopen niti ni pred- blna 10G71 Tam, kjer Je začela štajerska grupa s*°vljal zaokrožene celote, ker je bil — 16.15 Glasbena medigra — 16.30 Ne- ra*mt na več predmetov. Diskusiji, ki že znani talenti (Javno nagradno tekmo- 'ln.lj čnsa trajn, je prispevala tudi re- ____________ ______ vanje solistov ln ansamblov v veli- VUa s konkretnim predlogom, kakšen VI MARIBORSKI TEDEN kem studiu RL) — 17.30 V plesnem "“j bo študij tega predmeta na fakul- ritmu — 18.00 Radijska igra — Ernest *«tah. Avtor Černe Izbere naziv »teore- OD 7. DO 15. AVGUSTA 1954 Adamič: Lovro Košir — kletni izuml- ‘.'fno ekonomija«, ki naj zamenja »e- telj poštne znamke — 19.00 Zabavna '*Qnjo »politično ekonomijo«. O metodi VFI IKA glasba, vmes reklame ln obja.ve — Proučevanja pravi, da »sta dedukcija in a datctava 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Ope- "jdukrija, analiza In sinteza v teoretični OOSrODAKsKA KAiiMAVA retna ln lahka glasba — 20.30 Športna '?«onomiji potrebni kot dve nogi pri KULTURNE poročila — 20.40 Večerni operni kon- ?°jl. V prccnostranskl deduktivni metodi »»j Spabtvp PBIftFniTVP cer* ~ 22.15 Reportaža s kolesarske vedno nevarnost preabstraktnih kon- w BlrUKlINli dirke »Po Hrvatskl in Sloveniji« — 'trukcij«. Sam predmet teoretične eko- ^ra p'eshl orkester Radia LJub- n°mije sestoji iz dveh delov: študij 15. AVuUalA liana — 23.00—24.00 na valovih 202.1 ln 'Plošnih ekonomskih kategorij in analiza .KMF^KI T)AN« 212,4 m *n na kratkem valu 90.1 MHz: Površinskega mehanizma delovanja go- »imunim Nočni simfonični koncert (Ipavec- sPodarskih procesov in pojavov, a glede or « *plp7r>iH Leskovic, Brahms) — 23.00—24.00 na Pouka pa naj bi bila teoretična ckono- ,0 POPUST na zeieinu-i va,u m j m; oddaja z& tUjino (Pre. ">'ja enotna veda, ki bi se razvrstila --------nos iz Zagreba). Uprava Industrijske rudarske šole v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1954-55 večje število učencev, ki se žele usposobiti za kvalificirane delavce rudarske stroke (kopače). Vpis od 1. avgusta do vključno 10. septem-( bra 1954. Pogoji: 1. kandidat mora imeti z uspehom dovršenih najmanj t razrede osnovne šole in mora zadostiti osemletni šolski obveznosti; 2. v letu 1954 mora dopolniti 15 let starosti in ne sme prekoračiti 18 let; 3. biti mora duševno in telesno zdrav ter sposoben za rudarski poklic, kar ugotovi šolski zdravnik - Pri vpisu j Tednlk PredstaVa ob 20.30. Prodaja mora kandidat predložiti: proSn o, l vstopnlc eno uro pred priaetJtom kolkovano s 3fl din, zadnje šolsko i predstave spričevalo, potrdilo, da Je zadostil | osemletni šolski obveznosti, potrdilo 0 premoženlskem stanju staršev ali varuhov in izpisek iz matične knjige. Šolanje traja 3 leta. Učenci prejemalo redno mesečno štipendijo v 1 letniku 1000 din. v II. letniku 1500 ln v TIT. letnilku 2000 din. Poleg redne štinendite prejemalo učenci še posebne mesečne nagrade za pridno in vestno učenje. Vsako eto preimelo učenci nar delovnih čevljev in delovno obleko. Pri šoli je internat, v katerem imajo učenci celotno preskrbo (hrana do 4600 kalorij dnevno, prenočišče, pranje in krpanje perila in delovne obleke ter strokovno pomoč pri učenju). Stroški preskrbe v internatu znašajo 4200 din mesečno. Siromašni, socialno ogroženi kandidati ln sirote naj sl pred vpisom v Šolo zagotove redno mesečno.podporo krajevnih ali oKrtrthih' ljudskih KINO »UNION«: Angleški barvni film LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA »Afriška kraljica«. Brez tednika. | DOZ — Danes zaprto! Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 JESENICE »RADIO«: Angle&ki film »Odveden«. Predstavi ob 18 ln 20. V primeru slabega vremena tudi ob 16. Dopoldne ob 10 matineja po znižanih cenah. »PLAVŽ«: Francoski flJm »Človek mojega življenja«. Predstavi ob 18 ln 20. V primeru slabega vremena tudi ob 16. Dopoldne ob 10 matineja po znižanih cenah. KOROŠKA BELA: Angleški tlim »Odveden«. Predstava ob 19. CELJE »UNION«: Švedski film »Zaradi moje ljubezni«. Predstave ob 16, 18 in 20. »DOM«: F rancosko-belgij skl flln> »Banket tihotapcev«. Predstavi ob 16,15 in 18,15. »LETNI KINO«: Franeosko-belglJ- ski film »Banket tihotapcev«. Predstava ob 20.15. KRANJ »STORŽIČ«: Angleški barvni film »Važno se Je imenovati Ernest«. Ob 10 matineja ameriškega barvnega filma »Lidija Balley«. LETNI KINO »PARTIZAN«; Ameriški barvni film »Lidija Balley«. »SVOBODA«: Mehiški film »Rio Escondldo«. Predstave ob 15, 17 in 19. Je matineja Istega filma. KINO »KOMUNA«: Finski film »Olim-plada«. Tednik. Predstave ob 16, 18,15 ln 20,30. Ob 10 je matineja francoskega filma »Ulica Estra-pad«. Danes zadnjikrat! KINO »SLOGA«: Angleški barvni film »Rdeči gusar« Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 Je matineja Istega filma. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 In od 15 dalje. KINO »SOCA«: Francoski film »Ulica Estrapad«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 15 dalje. Danes zadnjikrat! KINO »TABOR«: Angleški barv. film »Rdeči gusar«. Tednik. Predstava ob 20,30. »TRIGLAV«: Ameriški film »Zločin v Nevadi« ln tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »SlSKA«: Francoski film »Ulica Estra-pade«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. : JESENICE pri otlborih, sinovi staršev, padlih v NOV\, pa pi;Vokretnih odborih Zveze boroev. — Kandidat se lahko vptte osebno ali pa poSlJe proSnlo po pošti. Industrijska Rola IJtostroJ, Ljubijo na, vpisuje v I. razred za Šolsko leto 1954-55 vsak dan (razen nedelje) od 0. do 12. ure za poklice: livar, motielni mizar, strugar in strojni kljuCavniCar. Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLUJ, stari od 14 do 16 let. Prednost vpisa imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo in partizanske sirote. Za vpis je potrebna prošnja, kolkovana s 30 din, rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. V prošnji naj bo navedeno tudi morebitno bivanje v internatu. Vse ostale informacije se dobe na upravi šote osebno, .pismeno ali telefonično na št. 21-811 doVtfia, interno 417 Šolski odbor Železniške prometne šole v Zemunu razpisuje natečaj za sprejem slušateljev v šolskem letu 1954-55. Prosilci morajo biti državljani FLRJ, stari od 18—20 let, in morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo (matura gimnazije ali srednje ekonomske šole) ter ne smejo biti poročeni. Sprejeti slušatelji bodo prejemali v železniški prometni šoli plačo, določeno po tarifnem pravilniku železniško transportnega podjetja, službeno obleko ln ugodnosti po Pravilniku o režijski vožnji po železnicah. Od plače morajo plačati stroške vzdrževanja v šolskem internatu. — Prošnje za sprejem, kolkovane s 30 dinarji in naslovljene na železniško transportno podjetje, Ljubljana, vložite pri najbližji železniški postali do 15. avgusta, na kar bodo kandidati pozvani na zdravniški pregled. Podrobnejša navodila dobite na vseh železniških postajah. — 2elezniško transportno podjetje, Ljuoljana. PROGRAM prireditev v počastitev prvegu občinskega nra/.nikn Jesenic, 85-letnice Železarne, 25-letnice proglasitve Jesenic za mesto, 30-letnice razvitja prvega rdečega prapora Neodvisne delavske straitke in 75-letnice godbe na pihala DPD »Svobode« 1. avgusta Ob 5: Btidnicc ffodb na pihnla na Hru(>radis< Jesenice Ob 8: Prihod godb n^ pihnla na Športno Igrišče Podmeiakljo. Ob 8.30: Zbor delegacij za polaganje vencev na grobove padlih borcev onhod na pokopališče. — in talcev (na igrišču Podinežakljo), nato o Razvitje sindikalnega prapora, podelitev spominskih knjig prvoborcem, razglasitev rezultatov Športnih tekmovanj in ra/delitev nagrad zmagovalcem. s no teku Ob 9.50: Prihod partizanske patrulje z Mežaklje, nato veliko politično zborovanje na igrišču Podmežakljo. Ob 15: Finalna nogometna tekma zmagovalcev prejšnjih tekmovanj na, igrišču Pomnežakljo Ob 17: Nogometu na gomctr*B tekma poraženih moštev. — Popoldne ljudsko rajanje vrtu Kazine, športnem igrišču Podmezakljo in na strelišču. DROBNI OGLASI ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE kemičnih proizvodov, Ljubljana, v bližini magistrata z manjšo ku- Celovška c. 135. 2596 hinjo, primerno za upokojence, KVALIFICIRANEGA PLESKARSKE- zamenjam za večje kjer koli Ljubljani. — Ponudbe poslati pod1 »Zamenjava« v oglasni odd. »Ljudske pravlce-Borbe«. 2327 b:lektrotehnik ali obratni ELEKTRIČAR, sposoben za izvrševanje vseh elektroinstalacijskih GA POMOČNIKA po možnosti iz okolice Mengša, takoj sprejmemo Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na »LEK«, tovarna farmacevtskih ln kemičnih proizvodov, Ljubljana, Celovška c. 135. 2597 del, prav tako popravil elektromo- SODE (ležake, od 20—30 hi), restavra- torjev, dobi službo. Plača po tarifnem pravilniku Nastop službe takoj. Zaželeno je, da bi reflektant stanoval v bližini Mengša, kler bo tudi zaposlen. Ponudbo pošljite na »LEK«, tovarna farmacevtskih in cijske mize in stole, v dobrem stanju, kupimo.. Plačamo takoj ob prevzemu. Pismene ponudbe z navedbo cene in količine na oglasni oddelek pod šifro »Dalmatinka«. 2598 ' y / / /vvvaa^a/ y s TRDE £ M. REMAROUB tovariši Roman Cez pet minut je zapel telefon in oglasil se je sanatorij. »Z gospodično Hollmannovo bi rad govoril,« sem rekel. »Trenutek, takoj vas zvežem s postajo.« Oglasila se je višja bolniška sestra. »Gospodična Hollmannova že spi.« »Ali nima v sobi telefona?« »Ne.« »Ali je ne morete zbuditi?« Glas se je obotavljal. »Ne. Danes tudi ne bi smela vstati.« »Mar se je kaj zgodilo?« »Ne, Samo nekaj dni mora ostati v postelji.« »Ali se res ni nič zgodilo?« »Ne, ne, v začetku je zmeraj tako. Ostati mora v postelji in se šele privaditi življenju v sanatoriju.« Odloži! sem slušalko. »2e prepozno, kajne?« je vprašal Fred. »Kako to misliš?« Pokazal mi je svojo uro. »Gre že na polnoč.« »Da,« sem dejal. »Telefonirati sploh ne bi bil smel.« Ob dveh smo vstali. Lenz je odpeljal Valentina in Ferdinanda s taksijem domov. »Pojdiva,« je rekel Koster obrnjen k meni in pognal Karlov motor. »Saj grem lahko teh nekaj korakov peš, Otto.« Pogledal me je. »Odpeljeva se še malo iz mesta.« »Prav.« Vstopil sem. »Šofiraj tl,« je rekel Koster. »Neumnost, Otto. Jaz ne morem šofirati, ker sem pijan.« »Kar šofiraj. Na mojo odgovornost.« »Boš že videl,« sem dejal in sedel k volanu. Motor je zabrnel. Volan se je tresel v mojih rokah. Cesta se je majala mitno n>ene, hiše so se gugale, ulične svetilke pa so stale po strani v dežju. »Ne gre, Otto«, sem dejal. »Zaletel se bom kam.« »Kar zaleti se«, je odgovoril. Pogledal sem ga. Njegov obraz je bil jasen, napet in trd. Gledal je na cesto pred nama. Pritisnil sem hrbet na naslonjalo sedeža in čvrsteje stisnil volan. Stisnil sem zobe in zatisnil oči. Polagoma je postala cesta razločnejša. »Kam, Otto?« sem vprašal. »Naprej. Ven.« Prispela sva v ulico, držečo iz mesta, potem pa na široko cesto. »Prižgi velike žaromete«, je rekel Koster. Betonska cesta se je svetlosivo zasvetila pred nama. Deževalo je le še po malem, toda kaplje so mi udarjale v obraz ko tpča. Veter se je zaletaval v avto v močnih sunkih, oblaki so viseli nizko, nad gozdom so bili raztrgani in srebro je kapljajo skoznje. Megla za mojimi očmi se je razpršila. Brnenje motorja je prešinjalo moje roke in telo. Čutil sem avto ln njegovo moč. Eksplozije v cilindrih so pretresale mračno otrplost moje glave. Bati so udar- jali ko črpalke v moji krvi. Pognal sem na vso moč. Avto je drvel po cesti. »Hitreje«, je rekel K8ster. Plašči so jeli žvižgati. Drevesa in brzojavni drogovi so bme* švigali mimo. Bil sem že popolnoma trezen. »Se hitreje«, je rekel Koster. »Ali mu bom potem še kos? Cesta je mokra.« »Boš že pazil. Pred ovinki prestavi na tretjo brzino in pota. zavij.« Motor je zabrnel. Zrak se mi jt zarezal v obraz. Stisnil sem se za zaščitno steklo. In iznenada sem zdrknil v bučanje motorja, avto in telo sta postala eno, ena sama napetost, visoko vibriranje, pod nogami sem začutil kolesa, čutil sem tla, cesto, hitrost. V sunku se je nekaj popravilo, noč je zatulila in zažvižgala, vse drugo je izbila iz mene, ustnice so se stisnile, roke so postale kremplji in bil sem samo še vožnja in dirkanje, brez preudarka in silno pozoren hkrati. Na nekem ovinku je zadnji konec avtomobila zaneslo. Zavil sem na drugo stran, enkrat, dvakrat in na vso moč pognal. Za hip je bilo vse zrahljano kakor zračni balon, potem pa se je avto spet poravnal. »Dobro,« je rekel K6ster. »Bilo je mokro listje«, sem odgovoril, čuteč toploto in sproščenost, ki prevzame človeka po vsaki nevarnosti. Koster je prikimal. »To je prekletstvo gozdnih ovinkov jeseni. Ali hočeš cigareto?« »Da«, sem odgovoril. Ustavila sva se in si prižgala vsak svojo cigareto. »Zdaj pa lahko obrneva«, je rekel Koster potem. LJUDSKI KR AH J čestita vsem delovnim ljudem k občinskemu prazniku 1. avgustu! KOKRA, KRANJ TRGOVSKO PODJETJE NA DROBNO IN VELIKO SE PRIPOROČA SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM OB PRILIKI GORENJSKEGA SEJMA VSE INFORMACIJE: »KOKRA« — KRANJ MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA obvešča svoje stranke, da je znižala obrestno mero za vsa posojila in kredite za 1 do 3 % letno. To znižanje velja od 1. julija 1954 dalje tudi za vsa že obstoječa posojila in kredite. Istočasno je zvišala obrestno mero za vloge na tekočih računih delavcev in nameščencev od 2 na 3 % letno z veljavnostjo od 1. januarja 1954. Vloge na hranilne knjižice se obrestujejo še nadalje po 5 do 6 Yt°fo letno. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA LJUBLJANA — ČOPOVA 3 TELEFON 22-383, 22-136 Vsak naročnik »Ljudske pravice-Borbe« zavarovan SAMO BELINA? NI DOVOLJ! Mnogim ljudem izpadajo dobri, beli, močpi zobje zaradi bolnih dlesni. KLOROFIL IN NATRIUM LAURIL SULFAT smatra moderna zobna medicina za zelo uspešna antibakterična sredstva. sredstva. C^/ri zoft^ ZARADI BOLNIH DLESNI Hygiea s klorofilom ohranja zobe ne samo bele, temveč Jih tudi ščiti s tem, da preprečuje infekcijo dlesni. Zato nudi Hygiea s klorofilom dvojno korist. Medicinska zobna pasta. ZAHTEVAJTE VEDNO IN POVSOD »PERION« PRAŠEK ZA FINE TKANINE ZVEZNA UPRAVA ZA ZAŠČITO RASTLIN razpisuje NATEČAJ za sprejem v službo: i INŽENIRJA KMETIJSTVA ali KEMIKA za referenta kemičnih sredstev za zaščito rastlin PRAVNEGA REFERENTA z znanjem francoske ali angleSke korespondence Plača po uredbi ln dopolnilna plača Prošnje le treba vložiti do dno 10. avgusta na naslov: Savezna uprava za zaStltu bilja - Beograd, Savska ulica 35/IV. . —■ ■■■•■•■■■•mimiiimi, HYGIEA Kamion 3 do 5 ton samo brezhiben, s pogonom na nafto ali bencin, prevzamemo s pogojem prenosa lastnih sredstev Ponudbe na podjetje »K 0 2 A« za odkup usnja, volne in tehničnih maščob KRAGUJEVAC Telefon 21-78 OKRAJNI SINDIKALNI SVET KRANJ čestita vsem delovnim kolektivom okraja- Kranj k občinskemu prazniku 1. avgustu! OKRAJNO GRADBENO PODJETJE — SEŽfiHfl sprejme večje število delavcev težakov, zidarjev in zidarskih vajencev za dela na gradbiščih: GRADIŠČE, DUTOVLJE IN SEŽANA Plača po tarifnem pravilniku! GEOLOŠKA STŠ V BEOGRADU Natečaj 1054/55 ima Solo prvi rozred cn V šolskem letu možnost vpisati v oddelek. I. Sprejemni uogoji so naslednji: do je kandidat Končal 4 razrede gimnazije ali osemletko in opravil nižji tečajni izpit; da na dan prijave ni starejši od 16 let; do je popolnoma zdrav in sposoben za delo v geolo.ški stroki. II. Kandidati morajo poslati naslednje dokumente: 1. Lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din. 2. Spričevalo o 4. razredu gimnazije (8. razredu osemletke) in nižjem tečajnem izpitu. 3. Izpisek iz rojstne knjige. 4. Izjavo staršev (skrbnikov) učencev s podeželja, da jim bodo priskrbeli v Beogradu stanovanje in hrano (v katerem koli internatu ali zasebno). 5. Prijave brez naštetih prilog ne bodo upoštevane pri izbiri učencev. III. Prošnjo pošljite najkasneje do 31. avgusta 1954. Kandidati, ki bodo sprejeti, bodo pravočasno obveščeni in morajo priti v šolo 15. septembra 1954. GEOLOŠKA STS BEOGRAD, RUMSKA 8 4155 RAZNAŠALKO (po možnosti s kolesom) za raznašanje časopisa po Ljubljani, v zgodnjih jutranjih urah — sprejme uprava »Ljudske pravice-Borbe« JAT JUGOSLOVANSKI AER0TRANSP0RT RAZPISUJE ANONIMNI natečaj za izdelavo predloga zn kroj in barvo materiala za uradne obleke-uniforine osebja JAT, in sicer: • načrte zn moško in žensko uniformo — poletno, s Čepico, • načrte za moško in žensko uniformo — zimsko, s čepico in plaščem. NAGRADE: za poletno uniformo s Čepico 1. nagrada... 30.000 din, 2 nagrada.... 20.000 din, 3 nagrada..... 10.000 din; za zimsko uniformo s Čepico in plaščem 1. nagrada... 50.000 din, 2. nagmda..... 30.000 din, 3. nagrada.... 15.000 din. Predloge je treba poslati Direkciji jugoslovanskega aerotransoorta, Reo~ grad, Rirčaninova ulica l/III, zaključno s 1. septembrom 1954. Za pogoje natečaja se obračajte na Propagandni odsek JAT, Beograd, Birčaninova l/III ali na telefon 28 751. .__________________ 4118 Mizarsko podjetje »JANKO PREMRL-V0JK0« V ČRNEM VRHU PRI NOVI GORICI potrebuje za takojšen nastop štiri izučene mizarje Plača po dogovoru — Interesenti naj se zglasijo osebno pri upravi podjetja v Cmem vrhu št. 30 Oglašujte v našem listu! EN0STAN0VANJSK0 VILO s hišnim vrtičkom PRODAMO s hišnim vrtičkom ter lepim razgledom na okolico OKRAJNO GRADBENO PODJETJE - SE2ANA Ogled ln informacije pri upravi podjetja! Tovarna olja »MILAN ZEČAR« v Uroševcu »VINO-LJUBLJANA« - TRŽNA ULICA 6 - SE JE Z ODLOČBO ML0 V LJUBLJANI PREIMENOVALO V »VINEA« TRGOVINA Z ALKOHOLNIMI IN BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI NA DEBELO, LJUBLJANA, TRŽNA UL. 6 PODJETJE SE BO ŠE NAPREJ TRUDILO, DA BO SVOJE ODJEMALCE ČIMBOLJ ZADOVOLJILO S KVALITETO BLAGA, NIZKO CENO IN SOLIDNO POSTREŽBO! OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA IMAMO NAJNIŽJE CENE! BLAGO IZDAJAMO LE V KOLIČINI NAD 5 LITROV NUJNO KUPI VEČ ZAPRTIH PLOČEVINASTIH SODOV uporabnih za shrambo in transport jedilnega olja Ponudbe z opisom in ceno pošljite na gornji naslov ali sporočite po telefonu številka 16, Vroševac! Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odbora mestne občine i_i:; J ra*plsuje ha podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij m obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) MESTA RAVNATELJEV ZA NASLEDNJA TRGOVSKA PODJETJA: »ZELENJAVA« »POVRTNINA« »MODA« »POSTREŽBA« Ponudniki morajo imeli enega od naslednjih pogojev: a) popolna srednja »°lu s 3 leti trgovske prakse ali b) strokovna (vajenska) šola s petletno ‘fRovsko prakso ali c) strokovni izpit in 15 let trgovske prakse. Za razpisana mesta je predvidena plača po tarifnih pravilnikih podjetij. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri tajništvu za gospodarstvo *n komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. l/II, soba št. 13, najkasneje do 15. avgusta 1954. Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komisija za imenovanje direktorjev Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podrtij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) MESTO UPRAVNIKA PODJETJA »S0B0PLESK« V KRANJU Ponudniki morajo Imeti mojstrski izpit za sobosliknrja in pleskarja f. najmanj dveletno prakso v tej stroki in sposobnost samostojnega upravljanja podjetja. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrnz-ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri tajništvu za gospodarstvo ,n komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. l/II — soba st. 13 r-n*jkasneje do 15. avgusta 1954. Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komisija za Imenovanje direktorjev ♦Hh* gradsko GIPSARSKO PREDUZEČE Beograd. Timocka is Telefon 44-424 sprejme več gipsarjev in fasaderjev za dela v Beogradu in notranjosti PLAČA PO UČINKU! ♦♦H* Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53) MESTO DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA »KLASJE« V KRANJU Ponudniki morajo imeti enega od naslednjih pogojev: a) ekonomist s 5 leti komercialne prakse ali b) s popolno srednjo šolo z 8 leti komercialne Prakse ali c) z vajensko šolo z 10 leti komercialne prakse. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri tajništvu za gospodarstvo jn komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. l/II, soba Št. 13, najkasneje do 15. avgusta 1954. Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komisija za imenovanje direktorjev Komisija za razpis mesta direktorja OLO Kranj razpisuje MESTO DIREKTORJA za »MARMOR HOTAVLJE« industrija naravnega kamna Gorenja vas nad Škofjo Loko. P°8oj: rudarski ali gradbeni inženir s triletno prakso, ali rudarski ali gradbeni tehnik s petletno prakso. Od prosilcev se zahteva komercialna praksa in po možnosti praksa v kamnolomih. i laca po tarifnem pravilniku. Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisnimi podatki je vložiti na Tajništvu OLO Kranj do 15. avgusta 1954. Tovarna »ANGORA« - Ljubljana - Emonska 2 sprejme takoj GLAVNEGA RAČUNOVODJO (zaželena praksa v tekstilni stroki) Ponudbe pošljite do dne 15. avgusta 1954 na upravo podjetja! Plača po dogovoru. Vodnoinštalatersko podjetje - Maribor Koroška cesta 31. telefon 28-64 Izvršuje: gradnje vodovodov In montažo črpalnih naprav za pitno in Industrijsko vodo. Gradi: moderne sušilnice m lesne Industrije, tekstilne tovarne, za sadje In povrtnino. Izdeluje: naprave za omehčavanje napajalne vode za parne kotle, vse vrste namakalnih naprav za povrtnino ln lepotične nasade, za sadovnjake, razsadnike ln vinograde Izvršuje vsa remontna dela, popravila ln montaže vodno turbinskih naprav Gradi in montira moderne sanitarne naprave za industrijo, podjetja ekonomije, državna posestva, obdelovalne zadruge itd Izdeluje vsa stavbna ln galanterijska kleparska dela. pnevmatične transportna naprave in vse vrste ventllaclj. IzvrSuje vse vrste Izolacijskih del. RAZPIS ZA SPREJEM UČENCEV V GRAFIČNO IN KART0NAŽN0 STROKO Združenje grafičnih podjetij LRS sporoča, da bo vpisovanje učencev za podjetju grafične in kartonažne stroke od t avgustu do 20. avgusta 1954. Vpisovanje bo dnevno od 7. do 14. me na Združenju grafičnih podjetij LRS, Ljubljana, Trg Osvobodilne fronte 14/1. Pogoji za sprejem vajencev: 1. Štirje razredi nižje srednje šole. 2. Fizično in duševno zdravje. 3. Uspešno opravljeni sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in risanja (na Združenju). Pri vpisu jc* treba predložiti lastnoročno pisano prošnjo, zaključno spričevalo nižje srednje šole in tojstni list. Kandidati za tiskarne v Celju, Mariboru in Kranju naj vlagajo prošnje direktno na podjetje. Po uspešno opravljenem izpitu imajo prednost sinovi borcev Narodnoosvobodilne borbe. ZDRUŽENJE GRAFIČNIH PODJETIJ LRS LJUBLJANA VOJNA POŠTA 1101 POSTOJNA RAZPISUJE naileeof ZA SPREJEM NASLEDNJIH DELAVCEV: VISOKOKVALIFICIRANIH strojnega ključavničarja, ki po možnosti pozna oborožitev, in avtomehanika KVALIFICIRANIH električarja za avtomobilsko inštalacijo strojnega ključavničarja, ki po možnosti pozna oborožitev, in avtomehanika Vloge s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve naj kandidati pošljejo na gornji naslov do dne 10. avgusta 1954. Plata po uredb i, ostale informacije pa se lahko dobe pri VOJNI POSTl 1101 Postojna. Iščemo: komercialista VERZIRANEGA V v BRODOGRADBENI STROKI Z najmanj PETLETNO PRAKSO Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje preskrbljeno/ Ponudbe je treba poslati na naslov: LADJEDELNICA »R0RIS KIDRIČ« - PIRAN - STT BOLNIŠNICA NA JESENICAH RAZPISUJE naslednja delovna mesta: mesto oddelčnega zdravnika na internem odd. (pozneje možnost specializacije). Dopolnilna plača 5000 din mesto šefa lekarne (farmacevt) Dopolnilna plača 5000—7000 din tri mesta babic za ginekološko porodniški odd. Prosilci naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom na naslov: BOLNIŠNICA JESENICE UPRAVA BOLNIŠNICE Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje nu podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št 51/53) MEST® UPRAVNIKA PODJETJA »F0T0LIK« V KRANJU Ponudniki morajo imeti mojstrski izpit iz fotografske stroke in vsaj dve leti prakse v tej stroki ter sposobnost samostojnega upravljanja podjetja. — Plačo po tarifnem pravilniku podjetju. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokuzili šolske izobrazbe kakor tudi strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve. I.OMO Kranj, Titov trg st. l/II, soba št. 13, najkasneje do 15. avgusta 1954. Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komisija zn imenovanje direktorjev Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. iu 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 31/53) MESTO DIREKTORJA PODJETJA »K0V1NAR« V KRANJU Ponudniki morajo imeti enega od naslednjih pogojev: a) strojni inženir s poznavanjem ene izmed naslednjih dejavnosti podjetja: tekstilni stroji, strojne naprave in instalacije centralne kur»ave, vodovodne instalacije ali ventilacijske naprave z vsaj dveletno prakso v tej stroki, ali b) strojni tehnik s poznavanjem ene izmed zgoraj navedenih dejavnosti in vsaj petletno prakso v tej stroki, ali c) strojni ključavničar-mojster s poznavanjem ene izmed zgoraj navedenih dejavnosti in večletno prakso v stroki. Kandidati morajo imeti tudi sposobnost samostojnega upravljanja podjetja. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Kolkovane proinje 7 življenjepisom, dokazili Šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg St. l/II, soba St. 13, najkasneje do 15. avgusta 1954. j Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komisija zu imenovanje direktorjev Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje nu podlagi 89 in 90. člena Uredbe o ustanuvljanju podjetij in obrtov (Uradni list KI R J št. 51/53) MESTA POSLOVODIJ • pri naslednjih samostojnih trgovinah: 1. Samostojna trgovin« »PRI KRANJCU*, trgovina z modnim blagom na drobno. 2. Samostojna trgovina »HRANA«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami 3. Samostojna trgovina »KOLONIAl,E«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščin umi. 4. Samostojna trgovina »NA SAVSKEM BREGU«, trgovina z živili iu gospodinjskimi potrebščinami. 5. Samostojna trgovina »NA GORENJI SAVI«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami. 6. Samostojna trgovina »POTROŠNIK«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami. 7 Samostojna trgovina »IZBIRA«, trgovina z živiii in gospodinjskimi potrebščinami. 8. Samostojna trgovina »PRI STARI POSTI«, trgovina z Živili in gospodinjskimi potrebščinami. 9. Samostojna trgovina »ŠPECERIJA«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami. 10. Samostojna trgovina »PRI MOSTU«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami 11. Samostojna trgovina »STRAZISČE«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami. 12. Samostojna trgovina »JEZERSKA CESTA«, trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami. 13. Samostojna trgovina »TRGOVINA Z USNJEM«, trgovina z usnjem, čev-Ijurskitni in jermenarskimi potrebščinami. Zn razpisana mesta je predvidena plača po tarifnih pravilnikih podjetij. Ponudniki morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: a) srednja šoln z enoletno trgovsko prakso ali b) vajenska šola s triletno prakso ali c) strokovni izpii z osemletno trgovsko prakso. — Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri tajništvu zn gospodarstvo in komunalne zadeve I.OMO Kranj, Titov trg št. l/II, soba št. 13 najkasneje Vlo 15. avgusta 1954. Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komisija za imenovanje direktorjev Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Urooni list FLRJ št. 51/53) MESTO DIREKTORJA PODJETJA »TOVARNA LOVSKIH PATR0N IN PUŠKARNA« V KRANJU Ponudniki morajo imeti enega od nuslednjih pogojev: n) stroini inženir z najmanj dveletno prakso v strojni stroki ali b) strojni tehnik s poznavanjem puškarske stroke in vsaj triletno prakso v tej stroki ali c) puškarski mojster z večletno prakso v puškarski stroki. Kandidati morajp imeti sposobnost samostojnega upravljanja podjetja. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Kolkovane prošnje z Življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter opisom dosedanje zaposlitve vložite pri tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kranj, Titov trg št. l/II, soba št. 13, najkasneje do 15. avgusta 1954. Ljudski odbor mestne občine Kranj, Komisija za imenovanje direktorjev VOJNA POŠTA 8115-26 ZEMUN RAZPISUJE prvo ofertalno licitacijo ZA GRADNJO NASLEDNJIH OBJEKTOV: 1. dveh armiranih betonskih dvoran pri Zadru — predračunska vsota okoli 120.000.000 din, 2. dveh armiranih betonshih dvoran pri Tuzli — predračunska vsota okoli 80.000.000 din, 3. šest enonadstropnih poslopij pri Tuzli — predračunska vsota okoli 50.000.000 din. Licitacija bo dne 18. avgusta 1954 ob 11 v prostorih Vojne pošte 8115-26 Zemun, Maršala Tita ulica 5. Pravico licitiranja ima vsako gradbcuo podjetje, ki dokaže, da je registrirano in da ima osnovna sredstva in strokovno osebje ter da je doslej opravljalo takšna dela. Jamčevino v višini 2*/o orientacijske vsote je treba položiti v obliki garancijskega pisma . Narodne banke. Ponudbe v zapečateni kuverti za vsako delo posebej je treba izročiti neposredno ali po pošti Vojni pošti 8115-26 Zemun do 10. ure na dan licitacije. PISMENI PONUDBI JE TREBA PRllOŽITI: pismeno izjavo, da so lirituntu znani pogoji in revidiran glavni načrt ter njegov pristanek, da bo po njih licitiral, garancijsko pismo Narodne banke, dokazilo o registraciji podjetja, seznani cen inateriula po merilnih enotah franko skladišče proi/vujulca in koeficient, ki bo uporabljen za videna dela. IZ PISARNE VOJNE POSTE 8115-26 V ZEMUNU V ZAČETKU TEGA MESECA IZIDE DRUGA ŠTEVILKA ČASOPISA »MEDNARODNI PROBLEMI« POSVEČENA EVROPSKI OBRAMBNI SKUPNOSTI, EVROPSKEMU SODELOVANJU IN INTEGRACIJI Poleg uvodnega članka državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča o evropskem sodelovanju in integraciji prinaša časopis članke o poskusih gospodarske integracije Zahodne Evrope, o političnih organizacijah evropskega sodelovanja in integracije, o Evropski obrambni skupnosti, o pravnem aspektu evropske integracije, o Veliki Britaniji in integraciji Evrope, o stališčih socialistov do vprašanj sodelovanja in integracije, kakor tudi gradivo o stališču Jugoslavije do Evropske obrambne skupnosti. Ta številka »Mednarodnih problemov« prinaša še ocene knjig o gornji problematiki, v prilogi pa bogato kronologijo in bibliografijo. V številki so med drugim članki dr. Milana Bartoša, veleposlanika-državnega svetnika; Petra Tomaca, generalnega majorja; dr. Janvida Flereta, svetnika v Državnem tajništvu za zunanje zadeve. Naslednje številke »Mednarodnih problemov« bodo posvečene vprašanjem nerazvitih dežel, problemom razorožitve in atomske energije ter drugim pomembnim aktualnim problemom širšega mednarodnega pomena. »Mednarodne probleme« urejuje novi redakcijski odbor, v katerem so: dr. Milan Bartoš, Stevan Belič, dr. Jaša Da-vičo, Josip Djerdja, Vojin Guzina, Jovan Marinovič, Ivo Pelicon, Marko Perič, Radoš Stamenkovič, dr. Dragoslav Todorovič, Marijan Vivoda, dr. Mihajlo Vučkovič. Odgovorni urednik: Marko Perič. Letno izidejo štiri številke »Mednarodnih problemov« v založbi Instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, Beograd, Makedonska 25, telefon 22-913. Letna naročnina 300 din. Posamezna številka v prodaji 100 din. Naročnino sprejema Publicistično založniški zavod »Jugoslavija«, Beograd, Terazije 31, tel. 29-940, na tek. račun pri Narodni banki, Centrali za LR Srbijo, 103-T-304, z označbo »Za Mednarodne probleme«, poštni predal 62. nepred IZ NAŠIH KRAJEV V koprskem okraju bodo letos zgradili v bližini Dekanov tovarno ključavnic, hladilnico in okrajno mlekarno — Modernizirali bodo cesto Rižana—Črni kal, zgradili stanovanjsko hišo s 26 stanovanji in še 18 tri- do štiristanovanjskih hiš , Priprave za okrajni gasilski festival v Kopru Prvo nedeljo v oktobru bo v Kopru okrajni gasilski festival, ki ga bo organizirala okrajna prostovoljna gasilska zveza v Kopru. Med festivalom bodo organizirali posamezna tekmovanja med gasilskimi odelki ter priredili več vaj. V pri- | pravah za festival bo v Piranu že OB OBČINSKEM PRAZNIKU V MORAVČAH Več nemških divizij na Moravski bataljon Do konca leta bodo dogradili. S tem se bo zelo izboljšala pro- z modernim avtobusom že v do- 12. septembra večja gasilska sloves- o koprskem okraju več novih industrijskih in stanovanjskih objektov, ki so jih začeli graditi v glavnem letos pomladi. Največ industrijskih objektov bodo zgradili v neposredni bližini Dekanov in sicer tovarno ključavnic, hladilnico in okrajno mlekarno. Najpomembnejši objekt je tovarna ključavnic, saj bodo z njeno dograditvijo rešili pereče vprašanje zaposlitve ženske delovne sile, hkrati pa bodo izdelovali več nujno potrebnih artiklov široke potrošnje. Pripravljalna dela bodo začeli sredi prihodnjega meseca, tovarna pa bo začela obratovati ob koncu leta. Dela pri izgradnji hladilnice v Dekanih so približno 50 odstotno zaključena. Objekt bo precejšnjega gospodarskega pomena, saj bo možno v vročih poletnih mesecih ohraniti večje količine sadja in zelenjave za bolj oddaljena tržišča in za izvoz. Za hladilnico so že nabavili potrebno opremo, dogradili pa jo bodo do konca leta. Tudi dela pri graditvi okrajne mlekarne v Dekanih lepo napredujejo. Mlekarna bo najmodernejše opremljena in bo zapolnila vrzel, ki je že več let preprečevala razvoj te veje gospodarstva v okraju. V zvezi z izgraditvijo teh objektov bodo do konca leta tudi uredili elektrifikacijo, kanalizacijo in vodovod na dekanskem področju. Od drugih pomembnejših industrijskih objektov moramo omeniti predvsem zunanje separacije | v rudniku črnega premoga v Sečovljah. Dela pri izgradnji separacije bodo končali v avgustu. Živilski trg v Celju konec julija Zastran kakovosti poljskih pridelkov, ki so jih prodajali na celjskem živilskem trgu konec julija, se gospodinje ne L j moglo pritožiti. Ven. dar pa so cene pridelkom, kljub znižanju, še zmeraj sorazmerno precej visoko. Minuli teden je bilo na trgu veliko zctlenjave (predvsem v zgodnjih jutranjih urah). Od sadja je bilo v petek in soboto največ breskev, k| so jih prodajali pn 50—So dinarjev kilogram. Najceneje prodaja pridelke dukcija visoko kaloričnega črne- krih dveh urah. ga premoga v rudniku. Izmed stanovanjskih hiš v ko- Do konca letošnjega leta bodo | prskem okraju je najpomembnej-končali tudi modernizacijo ceste Rižana-—Crni kal, ki predstavlja nost, na kateri bodo izročili tamkajšnjim gasilskim oddelkom zastavo. del glavne cestne zveze Slovenije z morjem. Strokovnjaki so izračunali, da bo možno po celotni modernizaciji ceste Koper—Senožeče in odseka Kalce—Planina dopotovati iz Kopra v Ljubljano ši stanovanjski blok v Kopru, v!TrrT, .. . . T katerem bo 26 stanovanj, več V Tovarni Arrigom v Izoli Detajl iz Kopra samskih sob ter prostori za razne lokale. Stanovanjski blok bo najmodernejše opremljen in bo imel tudi dvigala. Po računih gradbenih strokovnjakov se bodo lahko prvi stanovalci vselili že v začetku novembra letos. Razen stanovanjskega bloka v Kopru bodo letos zgradili v okraju še 18 tri-do štiristanovanjskih hiš, v glav- Moravčami bodo 8. avgusta slavili dvojno obletnico, Enajst let je minilo od takrat, ko je okupator poslal nad Moravski bataljon več diivrzitj vojakov in policistov, da bi ga uničili. Deset let pa je minilo od takrat, ko je okupator doživel več občutnih porazov v boju s Šlandrovci in je začel načrtno požigati hribovske vasi V tovarni ribjih izdelkov »Arri- okrog Moravč ter popolnoma pogoni« so začele te dni obratovati žgail: Grmače, Katariijo, Veliko nove naprave za izdelavo paradižni- vas, Hrib, Preker, Zagorico, Jakove mezge. Najmodernejše stroje vorščico im Sv. Trojico. Takrat so so uvozili iz Zahodne Nemčije, ljudje utrpeli zeilo veliko škodo, Dnevno bodo izdelali približno 5 saj so ostali brez stanovanj in brez vagonov paradižnikove mezge, tako oblek. Dne 13. avgusta 1944. leta da bo produkcija povsem zadosto- pa je okupator s tanki nenadoma so začeli izdelovati paradižnikovo mezgo Pa nem za delavce in uslužbence po-1 vala za domače potrebe, hkrati pa udrl v Morarvče im ujel 20 doma sameznih okrajnih podjetij inl bodo večje količine izvažali tudi v čiinov, ki so sodelovaili v NOB ter ustanov. posamezne države Srednje Evrope, vse odpeljal v zaipore v Begunje. V Zalem hribu bodo letos odprli ambulanto Na nedavni seji okrajnega Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v Novi Gorici so med drugim razpravljali tudi o nekaterih važnih vprašanjih zdravstvene službe na Goriškem in sprejeli nekaj sklepov. Prebivalstvo Zalega hriba bo prav gotovo najbolj veselo novice, da bodo v zadružnem domu, ki je bil doslej domala neizkoriščen, še letos uredili splošno ambulanto in zobno ordinacijo. Skupaj s stroški za ureditev stanovanja za zdravnika in dentista, V Ptuju gradijo 50 stanovanj Prj Ciril Metodovem drevoredu jo iz proračunskih investicij LOMO v Ptuju so začeli gradili dvonad- hiše ob parku pri Dravi. Okoliške slropni blok, ki bo imel 12 dru- ulice bodo dobile ulično razsvetlja-žinskih stanovanj. Gradnjo investira j vo. Urejajo tudi kanalizacijo me- ki se je pred dnevi priselil iz preselila v Valdoltro, bodo odprli še preostale oddelke splošne bolnišnice. Razširjena bo imela okoli 600 postelj, kar bo dovolj za potrebe vsega Slovenskega Primor - Ljubljane, bodo vsa ta dela stala 1 ja- Prizadevanje, da bi primorsko približno 1,300.000 din. | ljudstvo, ki je s krivično mejo _ _ ... ... , ... . . „ i izgubilo vse večje zdravstvene V prihodnjih letih ™a3o v “ ustanove, čimprej dobilo nujno Črtu preureditev še ostalih nadstropij, nakar bodo v zadružnem domu odprli lekarno, ambulanto za težje bolnike in nekatere druge zdravstvene ustanove. S tem bi sedanji zadružni dom postal nekakšno zdravstveno središče ne samo za Zali hrib, marveč tudi za prebivalstvo sedanjih občin. Računajo, da bodo v poslopju sedanje bolnišnice za kostno tuberkulozo v Šempetru pri Novi Gorici že prihodnje leto odprli potrebno splošno bolnišnico, bo z večjim zneskom podprla tudi republika. M. D. V spomnim na te hude čase I občinski ljudski odbor Morava' razglasili 8. avgust za občinsW praznik. To bo praznik vsega ,®e' lovnega ljudstva moravske občil* Za proslavo so pripravili več p? reditev, ki se bodo vrstile ves M den pred praznikom. Nastop#} bodo pevski zbori, igralske — 50 din. bre skve 60 din, fise 40 din. borovnice 40 hiše dogradilo, še ni moč oceniti, dim, rdeče malino 120 din; zelenjave: Vsekakor bodo nove hiše precej «rn^a“d«„W35^6dninflkŽum^ stanovanjska slisko v Ptuju ce 36—60 din, čebula 26—40 din. pap- že letos ali drugo leto. rika 100—150 din, zeljo 20—82 din, so_ c.„r„ «.;* lata 40—50 din. bučo 18 din. korenje lu<1‘ nekatere stare hUc bodo 50 din. dobile nove fasade. Sedaj obnavlja- V Prekmuriu ie še precei nedograjenih zadružnih domov imajo tudi dvorane in prostore za razne organizacije. V nekaterih zadružnih domovih imajo tudi kimo-dvorainc in dvorane za kulturne prireditve, kjer nastopa urami «u ___________________- mladina im vsi, ki imajo veselje do raznimi težavami, ki pa so jih , prosvetnega dela. V mnogih kra-pramostiilii povsod, kjer so vaščani ' jih, kot na primer v Bistncah, so pravilno razumeli razvoj Pred letii so v Prekmurju zgradili več zadružnih domov, ki zdaj služijo nrocviitu kulturnega in gospodarskega razvoja posameznih vasi. Res je, da so se v mnogih vaseh morali že ob začetku biti z Lepa poslopja so zdaj ponos vsem vaščanom v Čepim cin, Cren-sovcih, Odrancih in še v mnogih drugih vaseh. Tu niso uredili samo prostorov za zadružno trgovino, v zadružnih domovih uredili tudi lepe učilnice. Zato ni čudno, da pravijo v nekaterih vaseh, kjer ga še nimajo, da so sami krivi, da ga niso zgradili takrat, ko so imeli za to še denar. Ljudje v Hotizi, Lipi, Dokle-žovju, Filovcih in drugih krajih, da bi Za občinske delavnice .bodo zidali novo poslopje B ... Z ustanavljanjem različnih občinskih obrtniških delavnic jo tudi v Frankolovem čutiti pomanjkanje, primernih lokalov, kjer bi taka podjetja neovirano pospeševala svojo dej a vnosi ogra to vprašanje ne bo lahko rešiti, morda bi dozidali zadružne domove z denarjem, ki pa prigospodarijo med letom trgovine kmetijskih zadrug, /dii se, da bo letos neovirani) "'»j" . ..j....... --.-p. ..... , Zato so je ljudski odbor v tej zgrajen zadruzni dom le v Veliki ^vVate^i FrnlraSsCdT1 Polani, kjer bo v jeseni velika lavnlce in remont. Nokaj denarja za proslava ob 20-letnioi »Ljudske to že imajo (1,5 milijona kredita),^ve. pravice,,, jn bodo v njem imeli ; liko . | stovo Pri Planinskem domu v Logarski dolini se radi ustavljajo vsi, ki letos spet obiščejo to zanimivo in lepo dolino. Z radostjo ugotavljajo lep napredek prve turistične postojanke, katero je lani odprlo Planinsko društvo Celje. — Postojanko je v petih mesecih minulega leta obiskalo nad 26.000 gostov. Razen obstoječih, lepo opremljenih sob s 130 posteljami, so v obdobju med lansko in letošnjo sezono prizidali veliko jedilnico za 100 gostov (na levi strani slike). Mešetarji podražit e jo meso V Ptuju bo pred dnevi znižali ceno telečjega mesa od 220 na 200 din. Nekoliko so znižali ceno tudi drugega mesa. Nedavno pa so teletino ponovno podražili na 210 din. Na 2ivi-noodkupu pri OZZ Ptuj pravijo, da so meso moralli spet podražiti zaradi visokih odkupnih cen, ki so višje kakor je bilo pričakovati; najbrž ga bodo morali še podražiti. če bodo ceno živine delali razni nakupovalci, za katerimi se skrivajo prekupčevalci in mešetarji. Čeprav prekupčevanje ni dovoljeno, ga odkupna podjetja iz drugih okrajev nehote omogočajo in pospešujejo. Po sejmih in po vaseh hodijo ljudje, ki so jih razna odkupna podjetja pooblastila, da nakupujejo za njih živino Med nakupovalci je zelo malo takih, ki bi pošteno oprav-ljalli posel Mnogi so se razvili v prave prekupčevalce; živino ne odkupujejo le za svoje podjetje, temveč jo prodajajo tistemu, ki jim več plača. Zato so tudi njihove odkupno cene zelo gibljive: včasih živino prepla-čujejo, ker si hočejo ustvariti monopol, da bi le oni lahko odkupovali; drugič pa opeharijo živinorejce, ki ne poznajo dnevnih cen. Kadar imajo konkurenta, so nakupovalci pripravljeni plačati 5 din več, kot je dnevna odkupna cena. S tem prisilijo tudi poštene nakupovalce, da zvišajo ceno ali ostanejo brez živine. Tako zviševanje cen se nato spet nadaljuje. Odkupne cene v ptujskem okraju se gibljejo po kakovosti goveda od 70 do 120 din za kilogram žive teže. Nekateri nakupovalci želijo biti celo posredniki med živinorejci in uslužbenci fcivinoodkupa v Ptuju — seveda za »ustrezno nagrado«. Pri tem poslu ^mešetarjev« niti malo ne moti, da njihov zaslužek in pretirano dviganje cen sre iz žepa potrošnikov. Odkup živino bi bilo treba organizirati drugače Odkupna podjetja se ne smejo zadovoljiti le s tem, da odkupijo mnogo živine, temveč morajo skrbeti tudi za to, da jo odkupijo po ustrezni ceni. Cena naj bi bila za živinorejce stimulativna, vendar zaradi potrošnikov ne previsoka. Vmesni člen — mešetarji — pa se redijo na račun živinorejcev in potrošnikov, zato jih jo treba odstraniti. P. J. pa bodo pomagali občini s preji jnira delom. Nesreča zaradi neprevidnosti V sredo 28. julija so je v Bizarni Store ponesrečil 16-letni Alojz Ravnikar, pleskarski vajenec. Zarum neprevidnosti ga je pritisnila P1** utež n ek e« a dvigala tako nesrečno k drogu, da mu je odtrgalo gluvo.-Nf-kraj nesreče je prispela komisija, ki je ugotovila, da je nesrečo zakri-vil Ravnikar sam. Hiša in gospodarsko poslopje sta gorela Dne 28. julija je začelo goreti v gospodarskem poslopju Jožeta \ I16a v Pristavlji vasi, okraj U)un-ljana-okoliea, Ogenj se je razori tudi na stanovanjsko hiSo. Zakaj Ju začelo goreti, še preiskujejo. SKoaa znaša okrog pol milijona dinarjev. Žejna tatova V noči na 29. julij je nekdo vlomil v klet posestnika Martina lvOCJ’i; na v boki pri Zidanem mostu. Od tam je odnesel 100 litrov jabolčnika. Tat je odprl vrata s sekiro. Za žejnim tatom poizvedujejo. * Tudi v klet zadružno gostilne Orešje pri Ptuju je ponoči 29. julija vlomil neznan tat. Iz nekaj sodov je natočil približno 50 litrov vina m dva litra žganja. Za neznanim storilcem poizvedujejo. Precej časa je imel V sredo 28. juija je nekdo vlomil v stanovanje Ano Korbič v Zbiljah in ji ukradel dve moški zapestni uri in precej denarja, Korbičeva je oflko. dovana za približno 50.000 din. Tat jo po stanovanju tudi vso razmetal. prvo filmsko predstavo. jo Na potovanju po poteh partizanskih brigad je 50 mladincev lld puiuvauju F« ------------o . . fln< mladink, otrok padlih borcev NOV, pred dnevi obiskalo tudi sp menike NOB v Novem mestu. Mladina je položila pred doprs kipa komandanta Staneta in komisarja Petra v veži spominsK plošč žrtev iz narodnoosvobodilne vojne dva lepa venca in šope nageljnov Vročina, žeja in cent Celjane spremlja v vročih dnevih holnih pijač (coekta, pokalice, zvest sopotnik - žeja. Zastran te novec, borovničev sok, kisla vo , , , | Itd.), bi že vendar lahko enkrat ubr» spremljevalke pa kopalci res niso za- AU Je Rostllniearjem re dovoljni. Edina okrepčevalnica na toUko do dobttka_ da prodaJajo c0CKt» desnem bregu Savinje, kjer je naj- ^ ^ ^ d)narjev steklenlco (v C*' manj kopalcev zaradi popoldanske ^ vtgm kQ Jq prodajajo v mnoRJ sence je sicer založena, toda . . Na na- oddalJeneJših krajih po 30 dfnarje' sprotni strani kopališča se koplje na (goStanj Šmarje pri Jelšah, Velet>Je stotine kopalcev, kt se nimajo kje od- jtd j Tudi prt kisli vodi hočejo žejatt, razen če gredo na desni breg stinska podjetja ustvarjati dobltk1^ Savinje, v omenjeno okrepčevalnico. saj j0 pr0dajajo kar za 20 in še ve Ati ne bi kazalo postaviti nasproti dinarjev draže. V Celju stane 2 d?c otroškemu Igrišču primeren paviljon, j kisle vode 8, 9, 10 din, vtem ko jo kjer bi točili brezalkoholne osvežilne j nekaterih drugih krajih prodajajo P pijače? Pa tudt zastran cen brezalko- ! 6 din za 2 decilitra. F. K. KRIŽEm PO mHRIBORU NA TEZNEM RASTE NOVA SOLA Blizu oddajnika mariborsko rn-diooddajne postajo na Teznem gradijo novo žolo, ki bo najsodobnejša v Mariboru. V dveh nadstropjih bo imela 20 svetlih in zračnih učilnic, društvenj prostori pa bodo v kleteh. Gradbena dela jo prevzelo podjetje »Gradis« iz Kidričevega. ki po zmanjšanju gradbenih del pri tovarni glinico in aluminija v Kidričevem preusmerja svojo dejavnost v Maribor, Dela hitro napredujejo; te- melje so začeli kopati v pozni pomladi, do konoa oktobra pa bo cela stavba že pod streho. GOSPOSKA ULICA SPREMINJA PODOBO V spodnjem delu Gosposke ulice, prj Glavnem trgu, so skoraj na vseh nišah obnovili fasado. Pritličja sta-i rili hifi so preuredili v trgovske lokale z velikimi izložbami. Ce bi ne I bila ulica tako ozka, bi marsikdo sodil, dn jo to novejši del mesta; tako spreminja podobo center st*' rega mesta. , Obnoviti pa bo treba še hiše 11 oglu Gosposke ulice in Glavnega ga. kjer so po odstranitvi rušeVV posadili nekaj drevja in uredili de.Drevje ne more skriti okrušen*1 fasad starih zgradb, na katerih še poznajo posledice bombardiranj", Te hiše bi bilo treba obnoviti ali pr{* Na Mariborskem otoku njimi zgraditi večjo novo, ki bi l»*j ko imela v pritličju ilokale, v nau' stropjih pa stanovanja. ZA MARIBORSKI TRDEN BO-TREBA POISKATI NOV PROSTO* Razstavni in zabavni prostor M*1' riborskega tedna jo postal veli* gradbišče. Delavci postavljajo odi’1’’ tržnico, ograjo in izravnavajo tl*1 j Prihodnji teden pa bodo začeli dovi* žati stvari za razstavo. Ker je pl", stor premajhen, bodo naredili tržnic1 in razstavili nekatere stvari tudi i‘J ulici in bodo zaprli Ael Prešerno'’ in Razlagove ulice. Razstavni prostor bi morda Ha/1', ko razširili. V bližini, v Sodni uli1’. je precej velik prostor, kjer seri*1-; pridelujejo zelenjavo, da zemlja neizrabljena. Gotovo bi ga bilo m‘l1 urediti in v prihodnjih letih uporab 1 jat| za prireditve ali razstavo M*1' riborskega tedna. PRESKRBA S PRESNIMI RIBAM1 Mariborčani radi kupujejo ril,p’ Preskrba z njimi pa dosle.j ni bi'fl | zadovoljiva. Prodajali so jih le nl' tržnici in Še tam ne vsak dan. Z so se potrošniki razveselili, ko jo tr' govsko podjetje »Rog« odprlo prorin* jalno rib v Sloveuski ulici. 2elij(1: da bi prodajalna imela na zalo£f dovolj rib. J. List izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III-, telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrika telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon št. 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo