stev. iio. r LMoA v petek, dne 31. folija 1925. Posamezna StartlRa sinu TWd& LflO UD. Naročnina xa državo SHS: aa mesec......Din M m pol leta ..... „ 120 ra celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 90 Sobotna izdaja: celoletno t JugoslavlJl .... Din M * inozemstva. ... . M prilogo w Ilustrirani Slovenec Cene Inserafom: Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din 150 in Dtn T—, večji oglasi nad 49 nun vlSine po Din 2*50, veliki po Din 3 — in 4 —. oglasi v uredniibem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan irvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnino Mira v gotovini. Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 90, upravništva 328. P oiifičen list za slovenski narod ■ Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (sa inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 24,797. Doslednost g. Puclja. »Kmetijska list« prinaša skupščinski govor g. poslanca Puclja ob nastopu nove vlade. Prebrali smo ga in zdaj še-le vemo, zakaj ie šel v tabor RR pobirat drobtinice in zakaj je Že tudi s ponosom in veseljem glasoval za nove dvanajstine finančnega ministra, ki bodo Sloveniji dalje nalagale vse te neznosne dosedanje davke 'in povrb še nove davke, ki jih je g. Pucelj mesec preje na protestnem shodu proti davčni preobremenitvi Slovenije označil kot krivične in sramotne. To je torej storil g. Pucelj zato. ker so mu njegovi volivci dali mandat, da podpre tisto vlado, ki je prvič že sama na sebi sporazum, drugič pa nudi popolno sigurnost, da more izvesti sporazum. Nova vlada, tako je povedal g. Pucelj, ki je sedaj tu, ima moč in po mojem prepričanju ludi zaslombo v ljudstvu, ima moč in silo, da izvede sporazum, ker si je nadela to nalogo. To so spoznali naši volivci in nam dali mandate, da takšno vlado podpremo. Dobesedno tako se ie izrazil g. Pucelj, saj pravi njegov list, da objavlja n;egov govor po stenografskem zapisniku, torej jc vse do pi-iKce res tako rekel. Ali bodo volivci g. Puclja debelo gledali, ko bodo to brali! Ko se jim takrat, ko so volili g. Puclja, niti sanjalo ni, da bo enkrat vlada RR, da bodo radičevci zavrgli svoj republikansko-federalistično-avto-nomistični program in sprejeli monarhistično-unitaristično-centralistični vidovdanski sistem, da bodo zapustili zvezo, ki se je borila za srb-sko-hrvaško-slovenski narodni sporazum in šli »klepat separatni mir z radikali potom popolne kapitulacije pred režimom, kakor ga je v naši državi uvedla vlada PP; in ko so ti slovenski volivci ^kmetijci« vendar dali g. Puclju svoje glasove za to, da se bo tudi on zavzemal za avtonomijo Slovenije, za odpravo centralističnega režima, za osvobojene slovenskega ljudstva od strahovitega davčnega polipa, ki izsesava njegovo gospodarsko moč, za resničen, pošten in pravičen sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki bi odpravil dosedanje nesrečne razmere, ozdravil ves naš bo-lehavi državni organizem in nam vsem življenje v tem našem lepem in vsakemu nas dragem skupnem domu napravil zadovoljno in prijetno. Dali so torej g. Puclju njegovi volivci mandat proti vladi PP, da bi pomagal to vlado zrušili — on pa jc storil ravno nasprotno: udinja! se je vladi, ki je izpremenila samo firmo, ki pa bo v vsem in slehernem nadaljevala delo vlade PP. Razumemo g. Puclja. On si jc mislil: Kar jt Radič lahko storil, to tudi jaz lahko storim. Saj tudi Radič ni vprašal svojih volivcev, čc jim je to prav, kar jc zbarantal z radikali; pa tudi meni tega ni treba. In tako je sledil g. Pucelj le vzgledu g. Radiča in ne povprašavši svojih volivcev, ali to odobravajo ali ne, zavrgel program, za katerega jc dobil mandat, in s ponosom in veseljem stopil v službo vlade RR, češ, na ta način se bode dalo doseči za Slovence vsaj kake drobtine. V resnici pa je mož že s tem, da je glasoval za dvanajstine, pomagal vzeti Slovencem zadnje drobtine! Ker jo pa naravno vsa slovenska javnost nad to čudovito sposobnostjo g. Puclja, izpre-minjati [foljubno svoje barve, to je nad tem političnim kameelonstvom, silno ostrmela, je g Pucelj s še čudovitejšo spretnostjo v svojem govoru tej slovenski javnosti dokazal, da jc črno pravzaprav rdeče, in da to ni kameleon-stvo, če danes centrolist, ko je bil včeraj avtcnc^iist, in če danes glasuje za davke, proti katerim je včeraj protestiral, ampak je to samo dosledna in v popolnem soglasju z njegovo stranko stoječa in od njegovih volivcev vnaprej odobrena politika: kajti on, g. Pucelj, ima mandat de'ati za sporazum. In ker je vlada RR nastala iz sporazuma in ima moč, da izvede sporazum, zato mora on to vlado podpirati, ne glede na to, kakšen je ustroj te vlade in kakšen jc njen program, ne glede na to, ali je ta vlada za Slovenijo dobra ali nc in ali bomo Slovenci kaj od nje imeli ali nc. Sicer jc res, da ta vlada RR ne predstavlja slovensko-hrvaško-srbskega sporazuma, a to njemu, g. Puclju, nič mar — on je za sporazum; sicer je res, da ta vlada RR predstavlja nadaljevanje sistema in režima, ki ravno Slovenijo najbolj ubija, to njemu, g. Puclju, nič mar ■— on je za sporazum; sicer je res, da je ta vlada RR v svoji deklaraciji slovenski narod popolnoma prezrla in proglasila režim srbsko-hrvaškega dualizma v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, to njemu, g. Puclju, nič mar — on je za sporazum; sicer jc res, da se ta vlada RR ni ustvarila na načelu sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, in res je tudi, da ona takega sporazuma sploh nima ne v vidu ne v cilju in da o tem tudi v svojem programu nič ne govori, a to njemu, g. Puclju, nič mar — on je za sporazum. On je sploh v vsem in povsod samo za sporazum in je samo za to dobil mandat od svojih volivcev. Za kateri in kakšen sporazum, ali s Slovenci ali brez Slovencev, centralističen ali avtono-mističen, to je čisto postranska stvar. On je pod vsakim pogojeni za sporazum in za sporazum pod vsakim pogojem. In zato je on, g. Pucelj, sporazumar, ne pa drobtinar, kot mu to očitajo -klerikalci« in »Žerjavovd«. Ker če bi bil res drobtinar, potem bi se bil pri proračunski debati zavzel vsaj za kako drobtinico za Slovenijo in ne bi bil s ponosom in veseljem glasoval za vladine dvanajstine, ki bodo Slovencem pobrale zadnje drobtine. Drobtinarji so ^klerikalci«, ki so glasovali proti dvanajstinam, ker finančni minister ni hotel koncedirati niti tistih drobtin, ki so jih oni zahtevali. In tako mora vsak človek, če je količkaj pravičen, izprevideti in priznati, da se je g. Puclju njegov dokaz, da njegov vstop v radi-čevski klub ni nikakršno kameleonstvo in da je on s svojo politiko ostal sam sebi zvest in dosleden, imenitno posrečil. Čestitamo mu! In spričo tega prepričevalnega njegovega dokaza obžalujemo, če smo mu kdaj očitali kameleonstvo, in konstatiramo, da je g. Pucelj v politični doslednosti prekosil celo g. Radiča. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Novi zavezniki na vladi si ne zaupajo, radičevcci zamerijo radikalom, da vzdržujejo prijateljske stike z vsemi opozicionalninu strankami, zamerijo jim nadalje, da zavlačujejo imenovanje državnega p od tajnikov in da o tem, da dobi Stjepan Radič in ostalo vodstvo svoje mandate, ne marajo razgovarjati. Radikali stoje na stališču, da se Stjepanu Radiču in dr. Mačku in ostalim tovarišem ne sme dati imuniteta, ker se boje, da bi jo zlorabili. Pač pa so nekateri radikali, teh je pa malo zato, da bi se dalo Stjepanu Radiču ministrstvo brez porlfelja, toda proti temu je bil Pašič, dokler je še bil v Belgradu. Radikali zopet s strani Radiča neradi čujejo, da je treba tudi med Srbi zbuditi zeniljoradniško akcijo po zgledu Stambolijskega v Bolgariji. Bojijo se, da bi se v ministrstvu za agrarno reformo in za gozde in rude postopalo proti Srbom, posebno v prečanskih krajih. Taka ljubezen med novimi zavezniki ni baš velika in za konsolidacijo najboljše jamstvo. Velik uspeh dr. Korošca. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Na današnji seji pred glasovanjem o dvanajstinah je vstal fi-.v minister ter predlagal, da se iz novega naknadno predloženega amandementa črta določba: Na davke, ki jih plačujejo družbe, ki so obvezane javnemu polaganju računov, se morejo na ozemlju cele države nalagati in plačevati občinske in mestne doklade od 1. avgusta 1925 največ do 100% drž. davkov, okraji okrožja in oblasti pa največ do 50%. S tem je ' preprečen atentat na naše občine, ki bi se bil gotovo izvedel, če bi ne bili poslanci Jugosl. kluba stali na straži. Dr. Korošec ima za svoj uastop pri fin. ministru, radi katerega je bil od Puclja surovo nahruljen, sijajno zadoščenje. Ko je nocoj med govorom posl. škobeme-ta nek poslanec Jugosl. kluba posredoval pri fin. ministru, naj še kaj več odneha pri davkih, je fin. minister izjavil: -Saj sem umaknil določbe glede doklad, kar je zahteval dr. Korošec. V vsem pa Vam ne morem ustreči.c Zasluga poslancev SLS je, da so v zadnjem hipu opozorili hrvatske poslance, k.aj so prejšnji večer na zborovanju večine soglasno sprejeli. Vsi so se ustrašili posledic iu so morali podpirati zahteve poslancev SLS. istine. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Danes so bile sprejele dvanajstine za avgust—september. Zanje sta glasovala slovenska poslanca Ivan Pucelj in Prepeluhov poslanec Kelemina. Dr. Žerjav sploh ni glasoval. S tem je Pucelj-Pre- peluhova stranka odobrila pobiranje vseh davkov iu izrazila zaupanje vladi, v kateri sedijo izraziti neprijatelji slovenskega naroda, kakor sta Uaunovič in Trifunovič. Bolgrad, 30. julija. (Izv.) Danes se je nadaljevala v skupščini kritika vladne finančno-gospedarske politike. Dopoldne je bila končana razprava o prvem delu dvanajstin. Govoril je posl. Demetrovič, sam. dem. Nato so prešli na glasovanje. Za dvanajstine so glasovali radikali in radičevci, med njimi Pucelj in Kelemina. Popoldne se je nadaljevala debata o drugem delu dvanajstin. Prvi je govoril Ran-k o v i č. Kakor vsi predgovorniki je obsodil finančno in gospodarsko politiko sedanje vlade. Za njim je govoril zemljoradnik M o s k o v _ Ijevič. Ostro je nastopil proti izdajstvu Puclja in splošno demagogijo, ki jo pod firmo seljaštva uganja Radičeva stranka med kmeti, njeni zastopniki pa so pokazali tendenco, ki je odločno protikmetska. Proti njemu so radičevci zelo vpilj in protestirali, vsled česar mu je predsednik vzel besedo. GOVOR POSL. ŠKOBERNETA. Za njim je govoril v imenu Jugosl. kluba poslanec Josip Škoberne. Izvajal je: »Pred vsem moram protestirati proti temu, da se naše narodno in državno gospodarstvo vrši vedno na podlagi fiktivnega proračuna in na podlagi dvanajstin, ki so le kopija lanskega proračuna. Povsod v vseh državah je videti veliko varčevanje in zmanjševanje potreb, pri nas pa so izdatki vedno večji. Nalagajo se novi davki, ki jih težko prenašamo, ker je naša država kmetska, ki jo tvori delavno ljudstvo. V gospodarski in fin. politiki moramo iti za tem, da se pomaga delavnemu liudstv u do teira. da more urijucmu živeti, se prosto razvijati in napredovati. Toda za tako narodu in državi potrebno in koristno politiko vlada nima razumevanja. Režim obdavčuje delavec, ščiti pn milijonarje. Poslanec našteva posamezne postavke sedanjih dvanajstin in jih kritizira. Namesto pomoči in zaščite delavnega ljudstva se nalagajo novi davki od zaslužka ročnega dela. Posl. navaja borbo Jugosl. kluba prote temu davku in omenja posebno dr. G o s a r j e v predlog. Zahteva od fin. ministra, da v tem zadnjem trenutku ta davek odpravi. To je naj kri vi č-nejši davek. Delavcem zaslužek odtrgovati in zadrževati je vnebovpijoča krivica, katero jc treba takoj odpraviti. Ako hočejo državne dohodke povečati, naj obdavčijo korupcioniste in večkratne milijonarje, kateri so si na nepošten način pridobili svojo imetje. Nje naj se obdavči, ker lahko plačajo. Slovenijo izkoriščajo, kakor bi bila kolonija, katero je treba čimbolj pritisniti in potlačiti. Vsled zgrešene in škodljive finančne politike je nastal zastoj v izvozu. Gospodarji ne morejo dobiti denarja za vsakdanje gospodarske potrebe, niti ne za plačevanje v isokih davkov. Kmetje in obrtniki se zadolžujejo in ponujajo posestva na prodaj. Trgovci napovedujejo konkur/e. Pri vsem tem pa fin. minister še predlaga nove dvanajstine in povišuje davke. Za Slovenijo ni denarja. Poslanec obširno opisuje prometne raz-mere in pravi, da za ceste in železnice v Sloveniji ni nobenega denarja. Po zakonu določene podpore okrajnim zastopom in za vzdrževanje starih in novih cest. katere je država dolžna dati od denarja, ki ga je pri nas dobila, ne daje okrajnim zastopom nič več. Zahteva naš denar nazaj, ki ga vlada po krivici zadržuje, da se morejo začeti gradbe novih oziroma preje započetih potrebnih cest in popravila starih cest. Pred več leti se jc pričela graditi nova potrebna cesta Sv. Urban—Pre-vorje—Lesi ono. Vsled premajhnih sredstev se cesta ne more dograditi. Zahteva, da se vstavi tozadeven predlog v dvanajstine. Vicinalna železnica Grobelno—Rogatec, ki jc pod državno upravo, še do danes ni prevedena in njeni tarifi šc niso izenačeni. Ravno tako jc potrebno, da se začne z graditvijo železnice Novo mesto —Kočevje in Kočevje—morje. Stroški zato ne bi bili preveliki, železnice pa bi imele toliko dohodkov, da bi sc lahko same vzdrževale. Ogromno obdavčenje slovenskega ljudstva. — Žerjav, Pivko in Pucelj pa glasujejo za nove davke. Vse pravične predloge pa fin. minister odklanja, kakor tudi poslanci narodne večine. Potem pa hodijo poslanci dr. Pivko, dr. Žerjav in P u c e 1 j po Sloveniji in pripovedujejo slovenskemu ljudstvu, kako se jc težko boriti za pravice Slovencev. V skupščini pa jih ni slišati, pač pa samo takrat, kadar glasujejo proti Sloveniji in za nove davke proti slovenskemu ljudstvu. Dvanajstine prinašajo nova bremena. Dosegli so davki tako višino, da jih nihče več nc zmore. Posebno velika ogorčenost vlada med slovenskim ljudstvom radi pobiranja visoke osebne dohodnine in taks. Ta ogorčenost je tolika, da se teden za tednom vršijo med ljudstvom protestni shodi, kjer govorniki grajajo postopanje pregorečih davčnih uradnikov. En sam klic gre po deželi: Tako sc ne damo več odirati! Vlada, ki upropašča naše ljudstvo, ne zasluži nobenega zaupanja. Poslanec govori nadalje o zahtevah vinogradnikov in o zahtevah kmetskega ljudstva posebej. Po obširni kritiki in utemeljevanju svojih predlogov izjavlja, da taki vladi, ki hoče pod firmo seljaštva kmete odirati lin spraviti na kant, nc more noben pošten človek dati zaupanja, pač pa nezaupanje. Za posl. Škobernelom je obširno govori! demokrat S e č e r o v. Posebno je kritiziral ministra za agrarno reformo Pavla Radiča in na podlagi podatkov dokazal, da jc to politika kapitalistov, ki izročajo posebno v Vojvodini! malega kmeta v roke dunajskih in peštanskifc židovskih oderuhov in kapitalistov. Nato je govoril radikalni poslanec Aleksa Ž u j c v i č. Nato se jc prešlo na razpravo dvanajstis v podrobnosti, katere je vladna večina spre jela nespremenjene. Poudarjamo ponovno, da je za te dvanaj. sline glasoval tudi Pucelj in Kelemina, da bi pozneje nc varala slovenskega ljudstva kakor sta ga dosedaj. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem rede jc interpelacija posl. Rankoviča o zlorabi pri dobavi bencina. Flacfičevski minšstri forslrajo reakcionarni tiskovni zakon. Belgrad, 30. julija. (Izv.) V zakonodajnem odboru se jc tudi danes nadaljevala razpravs o tiskovnem zakonu. Z ozirom na to, da so številni členi še nerešeni, je v radikalnem klubu prevladovalo prepričanje, da naj se ta za kon za sedaj šc ne sprejme, niti ne forsira temveč naj sc odloži do jeseni, da jc take važna stvar, kakor jc tiskovni zakon, temeljito prouči. Radikalni ministri so danes tc zahtevo sprožili na seji ministrskega sveta Minister Srskič je odkrito zastopal stališče, da nc bo mogoče tega zakona sprejeti v tem zasedanju in da naj sc radi tega ta zahteva ne forsira. O zakonu naj se naprej razpravlja v jesenskem zasedanju. Na seji ministrskega sveta sta pri teh izjavah ogorčeno nastopila Pavle Radič in N i k i č in brezpogojno zahtevala, da sc mora ta zakon čimprejc sprejeti v svoji dosedanji reakcionarni obliki! Ta njun nastop potrjuje, da jc vlada ravno na zahtevo radičcvcev postavila napram vsem predlogom opozicije tn z&kon na dnevni red in da spreminjevalnih predlogov opozicionalnih članov v zakonodajnem odboru radi nastopa radičevcev ni hotela sprejeti. F a nastop radičevcev jc zelo značilen za reakcionarnost, ki vlada v vsem našem slovenec, dne 31 julija 1025. Štev. 170. rama, ki je prvič našla realna tla na zagrebškem kongresu. Za sporazum in proti njemu. Na vladi sta bili sedaj radikalna in demokratska stranka. Tudi ta vlada je zanikavala obstojanje kakega hrvatskega in slovenskega vprašanja in odbijala vsako misel na rešitev takega vprašanja. A čimbolj je uradna država zanikavala to vprašanje, tem večji razmah je dobivala ideja sporazuma med Srbi, Hrvati j 11 Slovenci. Zaradi zagrebškega kongresa je vodstvo radikalne stranke pretrgalo svoje zveze z demokrati, ker se je bil g. Davidovič udeležil zagrebškega kongresa, ki so ga označili za čin prevratnikov. G. Pašič je podal ostavko, ker je hotel izvesti prelom z demokratsko stranko. Tedaj je g. Pribičevič mislil, da drži g. Pašiča v rokah in da g. Pašič brez njega ne more nič. A ker ni pnišlo do razcepa v demokratski stranki, je g. Pašič brez vsake sentimentalnosti pustil g. Prihičevdča na cedilu. Tako je prišla na vlado radikalna stranka fin imeli smo celo leto 1923 homogeno radikalno vlado. Dne 18. marca smo imeli prve volitve po uveljavljenju ustave. Izid teh volitev je prinesel poraz jugoslovanski in demokratski stranki in zmago onim strankam, ki so imele narodni in avtonomistični program. Na Hrvatskem je zmagal g. Stjepan Radič, v Sloveniji Slovenska ljudska stranka, v Bosni in Hercegovini Jugoslovanska muslimanska organizacija, v Srbiji pa radikalna stranka. Toda radikalna stranka ni imela večine za vladanje, imela je nekaj nad tretjino mandatov ali točno 107 poslancev. Zaradi tega je bilo takoj jasno, da radikalna stranka ne bo mogla vladati, ako ne najde koga, ki bi ji hotel pomagati. Nasprotno je opozicija spoznala, da bi bilo sedaj posebno mogoče začeti odkrit boj s centralističnim režimom. Iz Zagreba je prišla iniciativa, da nastopimo v skupni fronti proti Belgradu. Prišel je dr. Maček' in nas prosil, da se dogovorimo, kako bi mogli skupno delati. Tako se je ustvaril prvi blok tzv. federalistični blok. Radikalna stranka se je takoj pogajala i z demokrati i z Radičem. Pašič zatajil Markov protokol. — Posledice. Vodstvu radikalne stranke ni šlo v račun, da bi prišel g. Radič v Belgrad preje, nego bi bilo izvoljeno predsedstvo in izvršena verifikacija. Zaradi tega je poslal g. Pašič svoje odposlance v Zagreb, da se pogajajo s federalističnim blokom in poizkušajo doseči^ da Hrvatje ne pridejo v skupščino; tako bi bila homogena radikalna vlada omogočena. Podpisal se je tedaj v Zagrebu znani Markov protokol, ki so ga sprejele HRSS, SLS in JMO. A ko je bilo vodstvo radikalne stranke gotcrvo, da Hrvati ne pridejo v skupščino, tedaj g. Pašič ni hotel več vedeti za Markov protokol. Ko so ga vprašali, kaj je z Markovim protokolom, je odgovoril, da ne ve nič, da to ve Marko, ki je protokol podpisal. (Smeh na levici.) Gospodje, pod radikalnim režimom smo vsi mislili in se nadejali, da pride do pogajanj o sporazumu, ker se je smatralo, da je bil dogovor v Zagrebu prvi korak do sporazuma. Toda hrvatsko vprašanje se ni pomaknilo naprej. Nasprotno so se nacionalne strasti razvile v strašno borbo, tako da je sama vlada začela misliti na vlado močne roke, na amputacijo itd. Posebno razmerje med Hrvati in Srbi je postajalo od dne do dne hujše. In ker je predstavljal g. Radič ta pogajanja v Zagrebu kot akt hrvatskega narodnega zastopstva, kot de facto vlade v Hrvatski, je ljudstvo pričakovalo, da pride tudi priznanje de iure. Toda namesto tega je prišla prepoved Radičevega shoda meseca junija. Ljudstvo je čutilo, da Belgrad noče sporazuma s Hrvati, a g. Radič je čutil, da ne more več oslati na Hrvatskem, ako ne pozove naroda na revolucijo. T< laj je u videl, da je lahko voditi seje hrvatske a narodnega zastopstva, a težko pozivati in voditi narod v revolucijo. In tako je g. Rad e raje odšel v inozemstvo, da se tam bori za Hrvatsko republiko in pravice hrvatskega naroda. Do tega trenotka se je g. Radič boril proti notranji ureditvi države Srbov, Hrvatov in Slo-vencev, toda od tega trenotka dalje je začel odkrit boj proti mednarodnemu pcljžaju države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Velesrbski režim in borba proti ijomu. Radikalni režim je bil onemogel, izčrpal se je bil 1. 1923. Ustavno vprašanje ni bilo rešeno, ker se ustava ni izvedla, skupščina ni bila sposobna za delo, uprava je bila pod vplivom korupcije v razkroju, povsod sta prevladovala partizanstvo in nered, a odgovornosti za javno delo ni bilo. Nastala je splošna nezadovoljnost in splošno vznemirjenje. Razen tega smo imeli paradoksno dejstvo, da j<3 vlada, ki je imela samo malo nad tretjino poslancev, brez formalnega kršenja parlamentarnega režima ostala mi vladi celo leto dni in da se je v narodni državi Srbov, Hrvatov i a Slovencev vladalo s pomočjo džemijehi ia Nemcev. Vrhu vsega, kar sem doslej ir.iv; lol, je pa nastopil težak zunanji položaj: a-:o' eija Reke po Italiji in prevrat v Bolgariji. Ti:!;o so bili dani vsi pogoji za to, da se misli r.-; c J krit boj proti radikalnemu režimu in de. se v to svrho ustanovi opozicionalni blok. Demokratski klub, Jugoslovanski 1 *••!> n Jugoslovanski muslimanski klub so t-el eiili takozvani ožji blok, ki ni posegal v p. ekrani posameznih strank, marveč je imel v p Irol). nostih izdelan samo delovni program. Njegov cilj je bil, da s pomočjo hrvatskih pos-lrncov, ki naj bi pnišli v Belgrad, vrže Pašlčevo vlado in vzame odgovornost na vladi v svoje roke. Z republikansko-brvatsko stranko je gojil ožji blok dobre zveze in po zaslugi in u :porih blokovih načelnikov, kakor tudi po poznanju g. Stjepana Radiča, da v Londonu ni mogoče ničesar doseči, je došlo do tega, da jo Radie opustil trdoglavo in jalovo politiko abstinence in da je prešel na politiko s; delovanja v Belgradu. Radič je poslal svoje poslance v Belgrad. Prišlo je 20 Radičevih poslancev in ostali naj bi sledili in pomagali ožjemu bloku, da vodi oster boj proti radikalni homogeni vladi in jo skuša vreči. 20 poverilnic Radičevih poslancev ;je bilo overovljenih in prvikrat se je zabeležilo v skupščinskih analih, da so prišli v Belgrad v narodno skupščino hrvatski poslanci in da so imeli dobro voljo, da sodelujejo pri zakonodaji v parlameirtu. V času, ko se je to zgodilo je vodstvo radikalne stranke takoj vedelo, da se radikalna homogena vlada ne bo mogla obdržati ha krmilu, ako ne najde kakega izhoda. In g. Pašič je uvedel pogajanja in hotel skleniti sporazum z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem. Toda dr. Korošec je sodelovanje z g. Pašičem oklonil, ker je dobro vedel — kakor smo vsi dobro vedeli, kar smo slišali v narodni skupščini, da je g. Pašič podpisal ženevski pakt samo zato, ker je vnaprej vedel, da ga ne bo držal. Razen tega .je g. Korošec odklonil sodelovanje z vlado g. Pašiča, ker jo bil istočasno ustr.novitelj ožjega bloka. Po neuspelih pogajanjih z g. Korošcem g. Pašič ni hotel overoviti ostalih 40 mandatov in bilo je vsem jasno, da noče sporazuma s Hrvati. G. Pašič je podal ostavko. Tedaj se je pripetila zanimiva stvar, ki jo je treba naglasiti. G. Pašič je podal pismeno ostavko in v istem pismu je zalite val, da mora priti vlada., ki bo vladala v skladu s senžermensko pogodbo. G. Pašič je tedaj opustil manifestacijo zedinjenja L decembra 1918. in se postavil na stališče, da je ta država stara država — Velika Srbija. < javnem življenju. Radičevci nastopajo za re-. akcionarni zakon, oroti kateremu so se nedavno tako zelo borili, kar je treba tolmačiti s praktične strani. Gotovo jim ni drago, da bi javnost preveč pisala o delovanju Radičevih ministrov in zato bd radi udušili svobodo javnega tiska in javnega mišljenja. Ta njihov nastop je vzbudil celo med njihovimi poslanci precej ogorčenja. Poslanci so izjavljali, da bodo morali nadaljno delovanje Radičeve familije malo bolj pozorno zasledovati. Na današnji seji ni o tem padla defini-tivna odločitev, vendar pa se trdi, da bo skupščina še prihodnji teden zasedala, da bo mogla sprejeti tiskovni zakon. Jutri pride na dnevni red interpelacija o zlorabah pri dobavi bencina. To interpelacijo, ki odkriva, kako ogromna škoda se dela pri raznih liferacijah, so podpisali tudi radičevci. Zanimivo bo, kako stališče bo ta stranka zavzela na jutrišnji seji. Radičevci za veleposestnike. Belgrad, 30. julija. (Izv.) V zakon o dva-najstinah je Pavle Radič kot minister za agrarno reformo vstavil zakonsko določbo o fakultativni kupoprodaji zemlje veleposestnikov in regulaciji odnošajev med veleposestniki in zakupniki. Princip sani na sebi bi mogel biti dober. Toda predlog je tehnično in stilistično površen in omogoča ali namenoma ali nena-menoma vse mogoče zlorabe. Temeljna misel agrarne reforme: ustvarjanje samostojnih go-epodarsko neodvisnih malih posestnikov, je popolnoma izigrana in njeno izpolnjevanje onemogočeno. Ubogi zemlje lačni kmetski ljudje bodo postali predmet izkoriščanja bank in veleposestnikov. Tudi tukaj so radičevci popolnoma opustili svoj program in pozabili na obljube kmetskemu ljudstvu. USPEH POSLANCA PUŠEN.IAKA. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Ze meseca maja Je posl. Pušenjak stavil na fin. ministra vprašanje radi izplačila podpor zadrugam, bivšim članicam Verbanda v Gradcu. Pred par dnevi je fin. minister odgovoril posl. Puše-njaku, da bo po možnosti skrbel, da se obveznosti napram tem zadrugam izvrše. Kot prvo podporo je sedaj na zahtevo posl. Pušenjaka postavil v dvanajstine 500.000 Din. POSL. BEDJANIČ IN VESENJAK PREDLOŽILA ZAKON O REGULACIJI DRAVE. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Posl. B e d j a -nič in V e s e n j a k sta narodni skupščini predložila nujen zakonski predlog: Reka Drava je znana kot najbolj živahna reka. Ne samo, da poplavi polja, ampak je svojo strugo razširjala na 1 km. Mnogokrat menja svoje korito. Razruvala je posebno v ptujsko-ormoškem okraju nad 1000 ha rodovitne zemlje in gozdov, večkrat ogroževala cele vasi. Da bi se oškodovanemu prebivalstvu v teh okrajih nudila pomoč, nam je čast predložiti narodni skupščini zakon o nujni pomoči od reke Drave oškodovanim okrajem Ptuj in Ormož. Čl. 1. Kraljevska vlada se pooblašča, da za najnujnejša regulacijska dela ob Dravi v ptujsko-ormoškem okraju v zaščito občin in imetja občanov izda 5 milijonov dinarjev in ta denar takoj v navedene svrhe uporabi. Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše. Prosimo, da se ta zakon proglasi za nujnega. Podpisana Bedjanič in Vesenjak. ZA POMOČ POPLAVLJENCEM. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nujni predlog zakona o nujni pomoči po poplavi poškodovanemu prebivalstvu občini Rečica ob Paki, ka- terega je vložil včeraj poslanec Vladimir Pušenjak, odkazal fin. odboru. Fin. minister je stavil kot prvo pomoč za vse oškodovane v celi državi v dvanajstine 3 milijone dinarjev in obljubil znatne davčne olajšave. NASE RAZMERJE DO GRČIJE. Belgrad, 30. julija. (Izv.) Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je podal danes dolgo izjavo o naših odnošajih z Grčijo. V teh izjavah dementira kategorično vse vesti o namerah naše države proti Grški in pravi, da so bile naše tendence v zunanji politiki napram GTŠki vedno lojalne in prijateljske. Take da hočejo ostati tudi v bodočnosti. Raditega vse nasprotne vesti niso resnične. Z MAROŠKE FRONTE. Pariz, 30. julija. (Izv.) Z maroškega bojišča ni nobenih posebnih vesti. Francosko poveljstvo pričakuje mirno napad na Uezzan, ki ga Abdel Krim pripravlja. Maršal Petain je zopet odpotoval iz Maroka. SOCIJALISTI ZA MIR Z ABDEL KRIMOM. Pariz, 30. julija (Izv.) Tu je zboroval odbor španskih, francoskih in angleških socijali-stov o maroškem položaju in sklenil resolucijo, ki zahteva, naj se nemudoma sklene mir z Abdel Krimom in sicer, da se prizna rifske-mu ozemlju neodvisnost. V slučaju, da bi se Francija in Španija z Abdel Krimom ne mogli pogoditi, naj se spor predloži zvezi narodov. MONARHISTIČNA ZAROTA V TURČIJI. Carigrad, 30. julija. (Izv.) Policija je razkrila novo zaroto proti turški republiki. Glava te zarote je Čerkez Edlieni. Vsi v Turčiji se nahajajoči člani te tajne zveze so pozaprti. Naša notranjepolitična Odiseja. PosL Sušnik je v svojem govoru povodom deklaracijske razprave v narodni skupščini, prešedši na notranje razmere, podal pregled naše notranjepolitične odiseje od 1. decembra 1918 dalje: Pašič briše 1. december 1918! Z manifestom dne 1. decembra 1918 se je formirala naša država Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je bila spontana manifestacija načelnega sporazuma brez veliko pogajanja in sporazumevanja; to je bil očividen rezultat zgodovinskih an političnih dogodkov. Toda takoj, ko smo prešli od tega preglasa na delo, smo trčili drug ob drugega, pokazala so se nasprotja in nesporazumi. G. Pašič je odpovedal vrednost odločbam z dne 1. decembra 1918 in med Srbi in prečani v vladi so se često pojavljali spori zaradi državne uprave. Toda vse te spore ;je bilo mogoče premagati, dokler ni prišla konstituanta. V konstihianti se je bila velika bitka med dvema frontama: med centralistično in avtonomistično odn. federalistično. G. Radič je a priori odbil vsako udeležbo v parlamentu. Slovenska ljudska stranka je ostala na tleh parlamentarnega dela in se borila proti centralistični ustavi. Pri izglasovanju te ustave se je pogazila krfska deklaracija in ustava se je sklenila s podkupovanjem un silo. Zato se je proti taki centralistični ustavi in proti slabi upravi, zvezani s korupcijo in zlorabo oblasti, dvignila velika večina Hrvatov in Slovencev. Začel se je oster boj in ostra kritika, kajti Hrvati in Slovenci smo uvideli, da se ta država ne bo uredila po načelu enakopravnosti, da se hoče vladati v njej mimo nas, ne vpoštevajoč nas in naše interese. Tudi Srbi sami so polagoma uvideli, da sta ta boj in ta kritika opravičena, da je ta boj smatrati resnim, da je treba položaj proučiti in Hrvatom in Slovencem kolikor mogoče ugodili. Tako se je porodita ideja spora- roaa v. vvacvam Ig!.«!: ej-kv rih bi Gorenjci svoje izborne utrjene planinske živine, ki slovi daleč okrog, sploh ne imeli. Naši davni predniki, ki so gradili planine in delali koče tudi v težkih časih, so to pač bolje umeli. Dokaz za to nam je ravno ta planina, kjer se je paslo pred 70 leti in je bilo tudi dejansko upravičenih pašnih pravic za 163 glav. Klasičen primer, kako je umela avstrijska šumska uprava čuvati in razširjati svoje erarične gozdove na škodo kmeta-pla-ninca, nam je ttrdi ravno ta planina, kjer se po preteku te za naše planinarstvo usode-polne debe sme in more pasti le še 21 glav govedi in to samo 75 dni na leto. Govornik je razvil nato kratko zgodovino planine, ki je imela v svojem najlepšem razvoju 7 stanov, enega od teh tudi zidanega. Toda s propadanjem planine in planšarstva so propadale in propadle končno tudi koče. Dober, primeren in trden hlev in stan na planini je torej jasen izraz gospodarstva na planini, kakor pri vsakem drugem gospodarstvu. Noben Iu-ksus, nobena potrata in mesto zanikerne staje dober in primeren hlev, ki daje zavetje živini ob mrazu, nalivih, hudi opoldanski vročini in mnogih nadlogah ter se more gnoj in gnojnica > pravilno uporabiti. Kaj pa šele tedaj, ako se misli na mlekarstvo in sirarstvo, na kar se mora danes nujno misliti, in kar je brez dobrega planinskega stana popolnoma nemogoče. Kako dolga, kako trnjeva pot še čaka našega kmeta-planinca, preden bo mogel spraviti planine vsaj v tisti stan, kakor so bile in pomenile v gospodarskem življenju našega kmeta pred 70 leti, ko je bilo povsod v planinskih krajih masla, skute in sira v izobilju! Vodi-ška srenja bi pa danes tega solidnega in trtt nega zidanega hleva, ki naj bo v spomin in ponos poznim rodovom, ne imela, ako bi pravočasno ne bila prišla na pomoč z nasveti, načrtom in tudi dejansko pomočjo komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Načrti in mnenja so bila tudii med upravičenci sejnimi tako različna, da bi se tudi med seboj ne bili nikdar zedinili, ako bi ne imeli strokovnja-škega načrta. Gospodarski odbor planine veža torej častno in prijetno dolžnost, da ioleče komisiji za agrarne operacije posebno sedanjemu vodji urada za agrarne opcracijo svojo iskreno in toplo zahvalo. Gradbeni odbor se mora zahvaliti tudi zidarskemu mojstru g. Fr. Grilcu iz Ra lov-ljice in g. Janezu Ješetu iz Dobrave, ki sta vodila vsa dela na planina, za res solidno, pošteno, požrtvovalno delo. Svoj govor je končal z željo, naj bi današnje slavlje ne služilo samo za lo, da sa dostojno proslavi otvoritev novega planinskega stana, ampak da bi še veliko bolj zbudilo zanimanje za naše planine in planšarstvo, da bi se vsi brez ozira na strankarske in druge interese strnili v stremljenju po gospodarskem napredku, ki je podlaga vsakega drugega napredka — v blagor naroda in domovine. Načelnik planinskega odbora za radovljiški okraj gospod Ivan Ažman je poudarjal veliko važnost planin in planšarstva, izrekel priznanje gospodarskemu odboru planine za njih težko a složno delo pni zgradbi novega planinskega stana ter želel mnogo uspeha pri delu v procvit in razvoj planlnarstva. Planinci imajo zadnje čase veliko oporo v uradu za agrarne operacije, katerega vodja res z vso vnemo skrbi za naše olanine. Zato nai ca Slavnostna otvoritev skpna stana na planini na Planina >Vodice« ima svoje ime najbrže po izbornih, mrzlih studencih na tej planini, medtem ko dobre pitne vode na Jelovici v splošnem zelo primanjkuje. — Nadmorske višine ima 1130 m in leži nekako v sredini med Kropo in Kamno gorico na vrhu prostrane Jelovice. S planine se nudi prekrasen razgled na vso gorenjsko stran na Karavanke in Kamniške planine. Dne 24. avgusta 1923 sta koča in hlev J na tej planini pogorela in planinska srenja ! js zgradila pod stavbenim vodstvom in načrtu komisarijata za agrarne operacije nov zidan hlev za 40 glav govedi z gnojno jamo. — V prostranem, lepo razdeljenem podstrešju pa je kuhinja, 2 lepi sobi in 2 shrambi. Novi stan je zgrajen prav trdno in solidno ter popol-loma ustreza svojemu namenu in nudi obenem prijetno zavetišče izletnikom in turistom. Slavnostna otvoritev novega planinskega stana se je izvršila v nedeljo dne 19. t. m. prav slovesno. In letos ko je v splošnem vreme iako neugodno, se je prireditev vršila ob res prav lepem neprevročem dnevu. Že na predvečer in zgodaj v jutru so prihajali gostje f ' vreh .itrani. Srečal si na potu tudi starčke in ženice 70 let, ki so se pa vendar podali na pot, da bi bili pri slovesni otvoritvi, pri ev. maši na prostem in bi že enkrat iz Vodje pogledali na prelepo gorenjsko stran. Dekleta so okinčala oltar na prostem z venci in planinskimi cvetkami. Tudi novi stan je bil okusno okrašen z venci in zastavami. Sv. mašo na prostem je ob pol enajstih daroval preč. gosp. J. Klavžar, župnik na Dobravi in je po sv. maši blagoslovil novi stan. Po blagoslovu je v otvoritvenem govoru pozdravil g. okr. glavar dr. Spiller-Muvs do-šle goste posebno in imenoma zastopnike velikega župana, vladnega svetnika dr. Andrej-ko, zastopnika okrajnega glavarja, okrajnega ekonoma g. Šustiča, načelnika okrajnega planinskega odbora g. Ažmana, zastopnika šum-ske uprave g. upravitelja Janšo, itd. ter vse goste, ki so prihiteli na to redko slavje. — Pohvalno je omenjal veliko vstrajnost in požrtvovalnost vodiške srenje, ki si je v težkih razmerah, vkljub velikim oviram postavila nov, lep, primeren in trden planinski stan. Želeč srečo in procvit novemu stanu in planini je izročil stan svojemu namenu in je z Živijo klici kralju Aleksandru I. zaključil svoj govor. Ljudstvo je navdušeno odzdravljalo, dobravski pevski zbor pod spretnim vodstvom g. župana Špendala pa je zapel himno Pravde Bog. Imenom velikega župana je nato vladni svetnik dr. Andrejka izrazil svoje veselje, da more prisostvovati tej slavnosti, ki pomeni obenem velik korak naprej v našem plani-narstvu. Imenom gospodarskega in gradbenega odbora je kot tretji govornik g. A. C v e n k e 1 iz Ljubnega govoril o veliki važnosti in gospodarskem pomenu planin sploh, brez kate- Štev* 170. SLOVENEC, dne 81. julija m Stran 3. Ker mnogi sprašujejo, kje in kdaj bi mogli govorili z enim aJi drugim Amerikaneem, ld be sedaj mudimo iu v domovini, se mi je zdelo primerno objaviti, kje in kdaj se bomo približno nahajali, predno se vrnemo nazaj v Ameriko. V nedeljo dne 2. avgusta bodo imeli priliko govoriti z menoj v Žužemberku pri cerkvi (iari) vsi oni, ki imajo kaj sporočiti rojakom, znancem in sorodnikom v Cleveland, Collin-rvood in v okolico Clevelanda. Ta dan bom celi dan ua razpolago in bom z veseljem postregel vsakemu. Ravno tako bo ta dan v Žužemberku tudi Rev. K. Zakrajšek O. F. M., kd bo r»d dal pojasnila in sprejemal sporočila za Cbieago in okolico. Prav isto nedeljo bo Rev. John Oman, župnik iz Clevelanda aa Krki, kjer ga bodo vsi našli, ki žele z njim govoriti. Z veseljem bo vsem na razpolago. V nedeljo dne 9. avgusta bova s Rev. J. Omanom V Št. Vidu pri Zatični in Rev. P. K. Zakrajšek bo v Čerencovcih v Prekmurju. V pondeljek dne 10. avgusta bom na razpolago v hotelu >limon« v Ljubljani za Ljubljano in okolico. Vsi, ki mi imajo kaj sporočiti ali izročiti, naj se zglasijo ta dan. Vsak čas mi pa lahko sporočajo tudi pismeno, kdor tako raje hoče. Dne 15. avgusta pa nas vse lahko naideto neli dan do večera na Brezjah na Gorenjskem. Rojaki iz okolico Kranja se pa lahko tudi zglasijo pri g. Jožefu Pikšu, vas Visoko št. 54, p. Sv. Jurij pri Kranju. G. Pikš je iz Clevelanda. Po 16. avgustu odpotujemo nazaj v Ameriko. Anton Grdina. * • • O dogodku na Žalostni gori, kjer so, kakor znano, orožniki ameriški delegaciji prepovedali govoriti, je sodba Zerjavovega popol-doevnika ta, da so vsega zopet samo ^klerikalci* krivi, ker niso dopovedati gospodom Amerikaneem. da vlada pri nas svoboda.. — ijj tako torej gospodje iz Amerike niso vedeli, da je v državi SHS to, da jim je orožnik prepovedal govoriti, svoboda, pa so naravno za to bilj užaljeni. Če bi jim pa bili ^klerikalni hujskači« dopovedali, da je to samo svoboda, kako bi bih ameriški rojaki veseli in srečni, da je tudi njim bilo dano uživati lo svobodo in kako bi potem to našo jugoslaveusko svobodo tam v nesvobodni Ameriki hvalili! Da, ti nesrečni "•klerikalci« ga res povsod samo polomijo! Podeljena je bila župnija Podlipa g. Jožefu Gnidovcu, župniku v Sv. Križu pri Litiji. , Poslanec Scrnec za poštne uslužhenec v Sloveniji. Na ministra za pošto in brzojav dr. Superino je stavil poslanec S e r n e e. vprašanje v zadevi draginjskih doidad takozvanih provjziopiranih poštnih uslužbencev v Sloveniji. Znano je, da se nahajajo provizionirani postni uslužbenci radi sramotno nizkih provizij in draginjskih doklad v silno žalostnem položaju. To se je izboljšalo že povsod, edino v Sloveniji so še ostale te sramotne razmerje. Zato se je poslanec obrnil na poštnega ministra, naj vendar to zadevo hitro reši. Na podlagi svojeeasr.e interpelacije poslanca ?kulja je minister za ljudsko zdravje izdal tudi letos oglas, ki se tiče oprostitve taks v državnih zdraviliščih za gotove slučaje. Ni tisto, kar bi se moralo dovoliti, a vsaj nekaj je! Takole se oglas glasi: Cel čas, dokler so kopališča odprta, se oproščajo takse sledeče osebe: 1. Invalidi in njih družine, ako jim zdravljenje odredi domača krajevna invalidska organizacija ali uradno pristojna policij- ska oblast. 2- Družine padlih in umrlih vojakov, ako plačajo manj ko 30 Din neposrednega davka od zemljišča ali od o$ebuega dela. V družino vojakov spadajo zakonska žena, otroci in starši. 3. Siromašni ljudje, ki plačajo pod 10 Din letno neposrednega davka ua zemljišče ali od osebnega dela. Izven glavne sezone: Organizirani delavci s potrdilom okrajnega urada za zavarovanje delavcev in siromašni dijaki vseli šol s potrdilom šolskih oblasti in spričevalom uboštva. Posl. Škulj je vložil na ministra za promet prošnjo, da se zgoraj naštetim tudi prizna brezplačna vožnja v zdravilišče in domov. Himen. Na Brezjah se je poročil dne 28. julija Anton Kajfež, veleindustrijee v Kočevju, s Frančiške l egat, poslovodkinjo v Ljubljani. Priči sta bila dr. iMiroslav Lukan, veliki župan v pokoju, in Anton Speude. ravnatelj v Ljubljani. Orlovski odsek v Šmarju pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 2. avgusta popoldne ob ?> (vlak iz Ljubljane pride popoldne ob 2 v Šmarje) javno telovadbo in srečolov. Pri sre-čolovu bo malo srečk, pa mnogo [epih dobitkov. Za en dinar lahko dobiš jagnje, purana itd. Polovična vožnja je dovoljena. Kamnik. V dopisu v nedeljski številki »Slovenca? je pomotoma izostalo, da je Orlom na čast izobesila zastavo na svoji hiši tudi zavedna trgovina E x 1 e r. Finančna delegacija objavlja, da izide ->Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za II. četrtletje l£>2o- v eni prihodnjih številk Uradnega lista. Imenovanja v sodni službi. Imenovani so: Peter K e r S i č, dežehiosodni avetaik v Ljubljani, za višjega sodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani; dr. Milko Gaber, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodi-sča v Ljutomeru, za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani: Jurij Gregorc, deželno-I sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča 1 v Radovljici, za deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Kranju; dr. Rupert C e 1 e s t i n a , deželuosodai svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Črnomlju, za deželnosodnega svetnika in predstojnika okr. sodišča v Radovljici; dr. Jakob K o n d a, okr. sodnik v Celju, za deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Celju; Božidar Romih. okrajni sodnik v Novem mestu, za deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu; Viktor Iv obe, sodnik v Novem mestu, za okrajnega sodnika v Novem msetu; dr. Vojteh Hočevar, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornjem gradu, za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Brežicah. TJi železniške službe. V območju ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani so vpokoje-nj po čl. j.27., točka 3. zakona o državnem prometnem osebju: Leopold Pahor, uradnik v 1. TI.:, Fran Juvan, Jakob Plehan, Ivan Šedla-ček in Martin Žnidru-ič, uradniki v 1..TII. Nova zdravnika. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila vpisana: dr. Milan G r e g o r i č, zdravnik splošne državne bolnišnice v Ljubljani, iu dr. Franta Mi s, asistent državnega higienskega zavoda v Ljubljani. Iz Uradnega. H&U. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti dne 29. julija t. 1. prinaša poleg imenovanj in raznih uradnih raz-j glasov :>Uredbo o izpremembah in dopolnit-i vah državnega zakona o organizaciji trgov -i škili in obrtniških zbornic !\ nanašajoče se na sestavo in teritorialno okrožje trg. in obrtne zbornice y Ljubljani in njen v olivni red; da- '■v^r^rr.-T^zTSz-. - .".»''v-, v: 7rri&svr-jrcrrsittv""t POTKOTratsSrr/fiKSSE, if^-rj&^Mcariii^ planinci do tega urada obračajo s polnim zaupanjem. G. Vladimir Kapus iz Kamne gorice je kot lovec in turist pozdravil goste, se zahvalil za prireditev in vspodbujal ljubezen do njemu tako ljube in drage Jelovice, Sploh so vsi govorniki govorili stvarno in temeljito in želi jato splošno odobravanje. Nad vse originalen io bil nastop oglarja Tončovega Marka iz Krope, ki je v domačem kroparskem narečju slavil današnji d3n in izražal svoje veselje, da bo mogel pohajati v novi stan, piti tam planinsko mleko in rajati pod lipo, ki je žc toliko let čuvarica t® ljubke planine. Tudi temu originalnemu nastopu jc sledilo burno prilr-ievanjc in ploskanje. Koncem govora jc Anica Šoberl iz Dobrav-« v narodni noši, čustveno in krasno predn-i*iila nalašč .»a lo slavnostno otvorit« v spesfljer.o pasem, ki jo prinašamo na koncu. Sp«sn*l ie ta pozdrav > Vodice m- naš domači pesnik g, Joža Lovrenčič, ki je tačas na počitkih nV©livru red zbornice za trgovine, obrt in industrijo v Ljubljani* in "-Odločbo glede na-davka ua zlato pri pobiranju carinskih pri. stojb'n. švicarski narodni praznik. Dne 1. avgusta ie. švicarski narodni praznik in zbog tega švicarski konzulat v Zagrebu tega dne ne. ura-duje. Poroke na Brezjah. V tukajšnji romarski cerkvi so se poročili: Ivan Grdina, zas. uradnik v Ljubljani, z Ivano Puc, šiviljo v St. Vidu nad Ljubljano; Ivan Vehovec, mizar na Vrhniki, k Frančisko Skodlar z Vrhnike; Jo žef Babnik, mizar v Preski, z Ivano Šinkovec iz Št. Vida nam Ljubljano; Franc Erjavec, čevljar v Št. Vidu nad Ljubljano, s Terezijo Urn-berčič iz Polhovega Gradca; Matija Rejc, pos. sin iz Selc, z Marijo Šturm iz Selc; Lovro Štremfelj, čevlj. pomočnik v Stari Oselici, z Marijo Filipič s Trate. Mošnje. Naša občina je vendar enkrat prišla do svojih samoupravnih pravic. Dne '27. julija je bil izvoljen za našega župana Silvester Tanger c, pos.. Spodnji Otok 22. Novi župan jc vzgleden krščanski mož. Za sveto-vavce pa so bili izvoljeni Franc Šlibar, pos-Dvorska vas 8, Andrej Cvenkelj, pos., Brezje 40, Aulou Avsenek, les. mojster, Vrhnje t, in Mirko Finžgar, gostilničar, Brezje 60. Vsi imenovani so zavedni somišljeniki SLS. Dolžni smo zahvalo našim odbornikom, da so se dne 27. julija možato držali. S svojo možatostjo so pripomogli, da smo v naši občini pomedli z nasprotniki krščanske ljudske demokracije. Loški potok. Strela ubila deklico. Iz Loškega potoka nam poročajo: Dne 28. julija ob 12. uri nas je napadla nevihta z nalivom in točo. Ljudje letos z veliko težavo spravljajo seno po naših lazih. Tako je bilo tudi ta dan. Hiteli so, da pospravijo še kaj pred nalivom- Na lazih med Retjami iu Starim trgom so spravljali seno Mihovi iz Retij. Ko se je vsul dež. so stopili pod samotno drevo. Ko je v okolici treskalo, sta mati in sin bežala izpod nevarne strehe. 15 letna Marija Ko-šmerl pa je vztrajala pod streho, dasi jo je mati klicala, naj beži. Medtem je enkrat hudo treščilo. Ko se je po nalivu mati vrnila k hčeri, jo .je našla m r t v o ležati. Strela je zahtevala svojo žrtev. Deklica je imela razbito uho io ožgane lase. Večni pokoj mladi duši! Dve veliki avtomobilski nesreči na Uncu pri Rakeku. V zadnjem času se vsled neprevidne vožnje pri nas kar vrstijo nesreče. V pondeljek je pridirjal v smeri z Rakeka nek avto v silnem diru. Pri kapelici med Rakekom in Uncem so počila kolesa in avto se je prevrnil ter padel na šoferja in ga nekaj časa vlekel dalje po tleh. Šofer je bil dalj časa nezavesten. Ljudje so prihiteli skupaj in ponesrečenca močili, da je polagoma prišel k zavesti. Drugi dan v torek je bil r«i Uncu zopet velik karam bol. V smeri iz Planine se je pripeljal baron Gicz iz Čabra na svojem avtu in ca je tudi sam vodil, šofer pa je sedel na zadnjem sedežu. V istem času prid i rja z Rakeka drug avto, v katerem so bili neki Hrvatje. Avto so kupili v Trstu in tudi šoferja tam vzeli, peljali pa so se na carinarnico na Rakek. Nazaj od carinarnice pa je priletel avto in trčil na Uncu v avto, ki jc pridirjal iz Planine. Nek finančni stražnik, ki je bil na avtomobilu, ki je pridrvel z Rakeka, je odletel iz avtomobila več metrov stran, vendar brez poškodb. Baron, ki je vodil drugi avto, pa ima zlomljeno roko na dveh mestih. Tudi noge ima eden poškodovane. Oba av tomobila sta postala nerabna. Avto barona ima prednji del ves razbit, gumi s koles strgan, svetilke vse razbite in tudi os sprednjih koles skrivljeno, da ga ni mogoče spraviti dalje. Zapeljali so ga pod sosednji kozolec in čaka še sedaj, da se ga kdo usmili. Popoldne je prišel nek drug avto iu je odpeljal avto, v katerem so bili Hrvatje, seboj v Ljubljano. Nekaj ponesrečencev se je odpeljalo z brzovlakom v Ljubljano. Od 11 dopold. pa do 6 zvečer so se zbirali ljudje na kraju nesreče. Oba avtomobila sta vozila na isti strani in tako trčila drug v drugega. Zakaj oblast ne poskrbi, da bi ti ljudje ne dirjali tako z avtomobili in da bi šoferji vsaj vedeli, na katero stran se je treba umakniti, če pride drug avlo nasproti? Grand-hctel Sv. Janez ob Bohinjskem je-jeru. Počen Si s 1. avgustom t. 1. bodo znižane rsne sobam v hotelu Sv. Janez ob Boh. jezeru c a 20% vsem onim gostom, ki se bodo mudili tu Čez 8 dni. Izborna celodnevna prehrana se računa po izbiri od 50 do 80 Din za osebo, tako da bo znašala celokupna preskrba, vštevši stanovanje za osebo od 73 do 110 Din na dan. Hotel Sv. Janez slovi že od nekdaj kol prvovrstni hotel, vsled česar la njegov korak prav posebno pozdravljamo. Objava. Vsled silne prenapolujenosti zavodov za oskrbo umobolnih prosimo g. zdravnike, da za sprejem v opazovalnico pošiljajo }*. nujne slučaje. Iz istega vzroka bomo prisiljeni odpustiti iz zavodov vse. one bolnike, ki stalne zavodne oskrbe niso absolutno potrebni. — Ravnateljstvo. Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih, opremljen z vsemi pojasnili k zakonu o stanovanjih, kakor tudi s pojasnili k temu pravilniku, z obrazci in zgledi za tožbe, prijave in prošnje na stanovanjska sodišča, je izšel te dni. Dobiva sc r*"> vseh knjigarnah in v založbi Jug v Ljubljani, Seienburgova ulica 7 TI (pisarna Jugoslovenske Matice). Pojasnila in obraze* ter 'zgled* ie napisal dež. »nd. svetnik dr. A. Gradnik. Knjižim »iifogii in-i li*kn-ne strani- Vsem, ki imajo opravka v stano- vanjskimi zadevami, priporočamo to knjižico, ker jim vsekakor olajša trud in kaze pravilno pastor \nje v vseh stanovanjskih zadevah. Knjižira stane 20 Din. Lihlnica uredništva. G. absolviranega juri sta in gospo R., ki sta prosila m neko intervencijo, prosimo, naj se zglasila v uredništvu, da jim sporočimo o uspehu. — Uredništvo ^Slovenca«-. Zoper mole najboljše sredstvo Tarmol izdeluje Chemoteclina, Mestni trg 10. da Vam obleka ne obdrži fazonc, da je kmalu strgana in nerabna, ker še do sedaj niste vedeli, da se morajo obleke, ki jih hočete z zadovoljstvom več let nositi, kupiti k pri tvrdki Drago Sdtwab - Ij^ljana, Dvomi irej šl. 5. Iz Ljubljane. \ neueljo v Trnovo aa javno telovadbo trnovskih Orlov in Orlic. Po telovadbi, ki se prične ob pol 4 pop., bo veselica z bogatim in zelo zabavnim sporedom. Izlet na Magdalensko goro pri Šmarju. Kdor se žali ob hudi vročini spočiti v senčnatem gozdu, naj pohiti v nedeljo 2. avgusta zjutraj ob 7 v Šmarje, od tam na goro, kjer bo ob 9 sv. maša iu orlovsko zborovanje. Govorita gg. Fran Korelič, stol. vikar, in Fr. Terseglav, urednik. Po zborovanju oddiii več ur v gozdu, kjer se bodo dobila mrzla jedila in pijača. šiškarji dobe za svojo podružnico sv. Jerneja nov veliki zvon. Slavnostno nameren je zvona se vrši v nedeljo, dne 2. avgusta t- 1, začetek ob 9 dopoldne s pridigo iu sv. mašo. Udeležite sc mnogoštevilno le redke slovesnosti. Srebrna poroka. V župni cerkvi Marijinega Oznanenja »ta obhajala dne 30. t. m. g. Franc Loretto, prokuriat zavarovalnica ••Sava* in njegova soproga Marija, srebrno poroko. Revizija teže tor znižanje cene kruha. 7a Ljubljano je določeno, da pečejo peki kruli le po teži 1, pol in četrt kg ter je bila (< ua posamezni teži kruha enotna. Doznalo se ie pa, da nekateri peki pečejo kruh pod normirano težo ter mu temu primerno znižujejo ceno. Ker je na ta način točna revizija leže in cene Kruhu nemogoča in neoportuna, bo m?nno tržno nadzorstvo te dneve izvršilo pri vseli ljub-ljanskih pekih revizijo ter je k tej reviziji povabilo tudi načelnika pekov ske zadruge, da . a na lastne oči prepriča o neredni prodaji kruha. Z ozirom na padanje cen muke je mestno tržno nadzorstvo pozvalo pekovsko zadrugo, da naroči svojim članom, da znižajo cene kruhu ter je načelstvo zadruge sporočilo tržnemu nadzorstvu, da se bo tozadevno vršila drugi teden seja radi znižanja cen kruhu, obenem je pa predložilo kalkulacijski načrt stroškov raznih vrst mlečnih izdelkov, nu podlagi katerega naj bi mestno tržno nadzorstvo v gotovih odstotkih pripustilo prodajo kruha. S tem načrtom se še mestno tržno nadzorstvo bavi ter bo, kakoi kaže v ta razmah privolilo z ozirom na veliko povišanje najemnine lokalov. V slučaju, da iu bo cena moki Se izdatno znižala, ne bodo mogl/ peki vzporedno s ceno muke prodajali tudi kruha tfer se jim bo vsaki vrsti kruha le mi primerno dovolil odstotek zaslužka. — Mestu« tržno nadzorstvo v Ljubljani. Ogenj v skladišču :^0rient . Kakor st fiam z merodajne strani sporoča, sta prva za pazila nočni straznki Anton Jerauko ter kou trolor Josip Milievc, oba dolgoletna uslužbenci I. ljubljanskega zavoda za struženje in zakle panje v Ljubljani, katera sta po vestnem is vrsevaniu svoje naporne službe preprečili izbruh večjega ognja in lastnike skladišča ob varovala občutne škode. Neprevidni vozniki. V zadnjem času s* vedno bolj množe slučaji neprevidne vožnje po mestu. Razni vozniki, kolesarji, motoci-klisti in avtomobilisti včasih res tako brezol> zirno drve po ulicah, da se občinstvo upravičeno zgraža. Posebno nerodno je za občinstvo, če 'so ceste malo blatne ali poškropljene. V tem slučaju leti blato čez cesto na trotoar in o brizga pasante, izložbe in zidove hiš. To gotovo ne bo nobenemu všeč, tudi če je, sani športnik; še menj pa drugim. Poleg tega pa imajo ljudje očitno škodo, ker madeži od cestnega blata se le prav težko spravijo iz blaga in perila. Poleg te nagle in neprevidne vožnje pa vozijo nekateri vozači zvečer vrh tega -s brez luči, tako da se jih ne more občinstvo prav nič čuvati. Če pa opozore stražniki takega neprevidnega voznika ali vozača, so pa ti še včasih skrajno sirovi. Tako je opozoril neki stražnik voznika, da naj počasueje vozi in naj si preskrbi luč. Voznik pa je stražniku .arežal, pognal z bičem konja in zaničljivo za-klical: ;Dane« se nič ne piše!«: Če se vozniki tako obnašajo napram javnim nameščencem, ki vrše le svojo težko službo, potem ni čuda. da postanejo tudi ti osornejšn in se strožje drže svojih predpisov. Torej malo več obzirnosti d» pasantov in do javnih uslužbencev, pa bo veliko menj nezadovoljstva in nerodnih sitnosti z oblastmi, ki morajo nadzorovati in ščititi javni red in varnost. Dober tovariš se .je splazil na Cesti dveh cesarjev v stanovanje delavca tobačne tovarne Ivana Čamernika. Odnesel mu je skor> vsi obleko in perilo in še nekaj težko prislužeuih prihrankov. Tan 4. SLOVENEC, dne 31- julija 1925. Stev. 170. Tatvine na Vodnikovem trgu so &e vedno na dnevnem redu, dasi tržni in varnostm organi p ovečajo vso možno pozornost tej nevarni zalem. Je pa tudi res, da veliko tatvin zakriviji- ljudje sami, ker so skrajno neprevidni. Ženske nakupovalke nosijo svoje denarnice v zunanjih žepih kril in predpasnikov včasih cel > tako, da jim mole iz njih aL celo v odprtih košarah in ročnih torbicah. S tem naravnost vabijo žeparje in največ tatov napravi ravno prilika. Tako je naznanila Ana Ja >n ni kova, posestnica iz Siča pri Krki, stražniku Dolinarju, da je bila ukradena iz koša. katerega je imela poleg sebe, denarnica z zneskom 175 Din. Žena tata, ki je neki mlad fant, navidez dobro pozna in ga je že videla na trgu. Zagrozila mu je, da mu bo prihodnjič, ko ga zopet sreča, ves ohraz opraskala Isti tat je po opisu oskodovanke ukradel tudi posestnici Mariji Škrjančevi iz Sinča^asi i ž. žepa predpasnika denarnico z zneskom 290 Din. — Tudi ta se je seveda hudo vala, toda zvonenje po toči nič ne pomaga. Huda žeja je prijela čevljarja Matijo Pečana iz Gline. Naletel je na sina gostilničarke Neže Končanove v Rožni dolini C II št. 36. iTudi ta je bil žejen. Ugotovila pa sta, da voda d dobra m sta prišla na drugo miseL Sin Končanove se je oplazil v materino ledenico in ;e zvalil iz nje srečno sodček pive, katerega sta spravila s tovarišem v bližnjo drvarnico, kjer sta ga takoj nastavila. Slučajno je prišel mimo Še en tovariš, katerega sta tudi povabila na sveže in poceni pivo. Tako so spil; žejni tovariši v dnarnici več kot polovico sodčka, ostalo polovico pa poslali gostilničarki pošteno nazaj. Tatvina na Rakovniku. Neznan tat je ukradel iz zaprte kuhinjske shrambe na Rakovniku neki uslužbenki novo žensko obleko, brisačo, 20 žemelj in pa dva ključa. Mož se pripravlja bržkone še na nadaljnje tatvine, ker si je prilastil tudi ključe. Kopaici! Varnostna oblast je prepovedala kopanje v Grubarjevera kanalu in v Malem grabnu. Odredba je primerna, vendar pa je fe nujnj potrebno, da postavi oblast posebno na onih krajih, katere so doslej kopalci najšte-v:lnejše obiskovali, tudi primerne table z napisi, da je kopanje na tistem prostoru oblastno prepovedano. Uhan. sestavljen iz 2 večjih briljantov se ie izgubil v mestu. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti dobri nacrradi na policiji. (4966) Prfoiarij W. J eš a h e ordinira od 1. do 23. avgusta 1925. iz štajerske. Konjerejske prireditve v Ljutomera. Na razstavi konj, ki se vrši dne 15. avgusta v Ljutomeru, se bo videl prvovrsten kasački (tra-berski) in toplokrvni materijah Nadvse zanimiva bo tudi uporabnostna preizkušnja kasačev, ki bo pokazala, da je kasač prvovrsten dirkač, pa tudi v k met? kem gospodarstvu popolnoma uporaben konj. Drugi dan, 15. avgu-sta, se vrše dirke, za katere je priglašenih mnogo tekmovalcev. Po dirki ljudska veselica v gostilni Rajh na Moti. Godba vojaška. Kdor se hoče udeležiti te prireditve v Ljutomeru, ima ugodne železniške zveze na vse strani. Dne 16. avgusta zvečer bo vozil najbrž tudi posebni vlak iz Ljutomera do Pragerskega. Iz Maribora odhajajo dne 15. avgusta ob 8. uri zjutraj avtomobili z Grajskega trga; voznina do Ljutomera za osebo 40—70 Din. Iste dni se vrši v Ljutomeru tudi obrtna razstava; priprave zanjo so v polnem teku. Podrobnosti na lepakih. iz maribora. Pouk verouka v IV. letniku učiteljišča je bivši prosvetni minister Pribičevid ukinil. To naredbo je izdal Pribičevič v Službenih novi-nah tik pred svojim odhodom. Treba je, da se na to ne pozabi, da se pravočasno ta naredba uniči, da ne bo trpela verska vzgoja v naših učiteljiščih. Stvar je navidezno malenkostna, ima pa izrecno ost proti verouku, da ga degradira na predmet druge vrste. Naše poslance prosimo, da pri novem prosvetnem miniti™ dosežejo odpravo te krivične naredbe. Nova stavba. Pokojninski zavod v Ljubljani bo začel zidati svojo palačo na Kralja Petra trgu. Načrti so odobreni in se vrši komisija danes na licu mesta. Upajo, da bo stavba že do jeseni pod streho! Za izlot Jugoslov.-oehoslovaških Lig v Rogaško Slatino so se prijave zaključile. Skupen odhod v nedeljo dne 2. avgusta ob 5.25. Udeleženci naj pazijo na rezervirane vagone. Zanimiva šolska vest. Pretekli pondeljek in torek je bila prva in obenem že zadnja matura na tuk. drž. srednješolski kmetijski šoli. Predsednik komisije je bil g. Avramovič iz Belgrada. Mature se je udeležilo 13 dijakov. Zrelostni izpit je napravilo 7 dijakov, ostali pa ne. Ta šola v tej sestavi letos preneha in bo za nadalje v Mariboru le srednja vinarska šola za v>o državo. Namesto sedanjih dveletnih tečajev za kmetske sinove bodo vpeljali za iste enoletne tečaje s samo prakso. Ta vinarska in sadjarska šola je zaključila šolsko leto '-jO. julija t. 1. s slovesno šolsko mašo. kjer Je pel izbran zbor lepe slov. cerkvene pesmi. Zadeva ljudskega kopališča. Mnogo se de-bstira in piše zdaj, ko je nastala vročina, o Jjudsksm kopališču v Mariboru. Ker razmere v tem oziru res niso vzorne^ pa so posledica naravnih razmer naših voda, je nesmisel, da se od mariborskega župana naenkrat terja re-medura. Tudi >Jutrov< dopisnik bo vedel, da Drava v kopalnem oziru ni ena najbolj prikladnih rek, ker je izredno deroča, skoro vedno blatna in izredno mrzla, tako da. doseže ob največji vročini komaj 14 stopinj. Treba bo gotovo misliti na nove kopalne lokale in naprave, in tu ima gostobesedni >Jutrov< dopisnik najlepšo priliko, da pride s pametnim nasvetom pred mariborsko javnost, oziroma potom svojih občinskih svetnikov stavi predloge na prvi prihodnji občinski seji, ki bo dne 4. avgusta. Take notice, mu garantiramo, bo mariborska javnost z večjim zanimanjem brala kot stalne največkrat popolnoma neosnova-ne napade na tovariše >Narodnega blokam v občinskem svetu. iz ptuja. Seznam izžrebanih Številk efektne loterije. Al 13, 49 82, 88, 97, 145, 170, 720, 788, 839, 9-^0, 048, 1063, 1066, 1067, 1079, 1276, 1314, 1514, 1515, 1564, 1673, 1745, 2068, 2310, 2360, 2421, 2590, 3039, 3072, 3147, 3538. 3619, 3704, 3705, 3807, 3838, 3850 4075, 4523, 4787, 4862, 4987, 4999. — B. 209, 245 315, 451, 578, 634, 744, 745, 1046, 1268, 1655, 1708, 1811, 1938, 1964, 1996, 2104, 2377, 2389, 2443 2566, 2609, 2804 . 2920, 3030, 3051, 3108 , 3139, 3175, 3232 3335, 3349, 3595. 3602, 3695, 3845, 3959, 4016, 4285 4383, 4503, 4642, 4698, 4818, 4844, 4874. 4931. — C. 95, 154, 695, 808, 843, 942, 1066, 1099 1148 1267, 1347, 1395, 1431, 1734, 1758, 1762, 1953, 1956, 1968, 2316, 2407, 2609, 2683, 2706, 2855, 3077, 3265 3389, 3508, 3599, 3682, 3700, 3757, 4178, 4278, 4336 4439, 4545, 4623, 4785, 4882, 4984. — č. 43 131 279. 705, 860, 984. 1005, 1011, 1020, 1238, 'l306, 1310, 1342, 1428, 1469, 1645, 1702, 2263, 2303, 2414 2461, 2492, 2772 2836, 2895, 3085, 3511, 3618, 3882, 3893, 3929, 3944, 4080, 4248, 4473, 4980. - D. 70 234 357, 396, 480, 528, 668, 701, 1010, 1019, 1189, 1407 1622, 1872, 2093, 2278, 2670, 2732, 2787, 2793, 2795 2808, 2912, 2983 , 3078, 3228, 3250, 3259, 3324, 3365, 3503, 3608, 3665, 3939, 4567, 4716, 4751, 4767, 4879 — E. 105, 140, 211, 349, 387, 422, 591, 677, 732, 849, 961, 977, 1048, 1127, 1167, 1180. 1204, 1406, 1418, 1679, 1758, 1855, 2376, 2468, 2624, 2768, 2774 2848 , 2889, 2914, 2999, 3161, 3181, 3209, 3316, 3355. 3684, 3726, 3821, 3993, 4165, 4188. — Vsak nai pazi na številko in črko! Kdor jc kaj zadel, nai pošlje srečko in potem dobi dobitek. Kdor želi zvdeti, kakšen dobitek je njegov, naj pošlje znamko za odgovor. Dobitek, ki ne bo v teku enega meseca vzet, zapade v korist orgel. Iz Primorske. Nova vremenska nezgoda. V noči od zadnjega ponedeljka na torek je divjala v podgorski občini silna nevihta. Pevmica je narasla in preplavila vso okolico. Odnesla je več mosti-čev, poljski pridelki so uničeni, ceste raztrgane. Najbolj je prizadet Podsabotin. Smrtna kosa. V Košani pri Št. Petru je umrl Jakob Požar, star 84 let Dopisi. Iz Kamnika, 29. julija 1925. Kakor po drugih krajih, tako je bilo tudi v Kamniku letos skrajno slabo vreme. Le zadnji čas se je nekoliko spreobrnilo in upamo, da bo sedaj tudi tako držalo. Letoviščarji so zasedli v letošnji sezoni malodane vsa stanovanja in sobe, ki so za tujce na razpolago. Tudi v kamniški bližnji in daljnji okolici je mnogo letoviščarjev. Tako jc zaseden tudi Dom sv. Antona usmiljenih bratov v Mekinjah, ki so dali svoje prostore gostom z znano gostoljubnostjo na razpolago. Usmiljeni bratje bodo pričeli popravljati meseca avgusta zdravilišče, kopališče ter vilo Neptun, kar bo gotovo veliko pripomoglo k povzdigi mesta Kamnika. Zdraviliški park se že obnavlja po načrtih veščega vrtnarja. Tudi klopi so že v parku obnovljene. Ravno tako je osnažen ribnik. Kopališče je dobro oskrbovano in zato jc tudi poset zadovoljiv. Ob torkih, sredah, petkih in nedeljah so tudi tople kopeli v banjah. Kakor se sliši, si je general usmiljenih bratov iz Rima ogledal vse naprave in sc je zanje toplo zavzel, tako da bo v prihodnji sezoni kopališče in zdravilišče v redu. Tudi material za obnovitev je že pripravljen. — V Kamnik so prispeli letoviščarji iz cele naše države. Tudi Srbi so zastopani. Brez-dvoma čaka Kamnik še lep razmah v tujsko-pro-metnem oziru tudi kot izhodišče na naše lepe Kamniške planine. Turistika in spori MEDDRŽAVNI LAHKO ATLETSKI MEETING NA DUNAJU. Rezultati lahkoatletskega meetinga, pri katerem so tekmovala reprezentančna moštva Nemčije, Maiarske, Jugoslavije, Češkoslovaške in Avstrije, in o katerem smo poročali že v torkovi številki, so sledeči: 400 m: 1. dr. Peltzer (N) 48.8 sekund! 2. Gerz (NI, 3. Vykoupil (Č), 4. Barsi (M), 5. Juhasz (M). Jugoslovana Kojič (AŠK, Zagreb) in Valtrič (Primorje) sta v predteku dosegla lc 5. mesto ter sta izpadla. Rezultat dr. Peltzerja je odličen. 100 mi 1. Biichncr (N) 10.7, 2. Schuler (N), 3. Gero (M), 4. Vykoupil (Č), 5. Roszahegyj (M). Jugoslcivana Modec (Hašk) in dr. Perpar (Primorje) sta izpadla v predteku. 110 ra z zaprekami: 1. Trossbach (N) 15, 2. Jandera (Čl. 3. Muškat (M), 4. Lipcik (Č), 5. Paulus (NI. Po Trossbachu doseženi čas jc izvrsten, naš tekač Jamnicki (Hašk), pomanjkljiv v tehniki, jc izpadel že v predteku. 800 m: 1. dr. Peltzer (N) 1 min 55.7 sek.!, 2. Barsi (M), 3. Bocher (N), 4. Mahr (A), 5. Strni-šte (Č). Dr. Peltzerjev čas zopet izreden. Mažar Barsi rau je bil nevaren tekmec (1 min. 36.8 sek.). Čeh Drozda, ki je pasiral cilj kot 4., je bil diskvalificiran, ker je oviral Mahra. Jugoslovanski rekorder na to progo Miškovič (Bečkcrek) ni startal. 1500 m: 1. Wollmcr (N) 4 min. 06.1 sek., 2. Drozda (Č) 4 min. 07 sek,, 3. Jenuwein [NI, 4. Vohrdlik (Č), 5. Bclloni (M). 5000 m: 1. Walpert (N) 15 min. 43 sek., 2. Bruhnen (A) 15 min. 46 sek, 3. Dieckmann (N). 4. Kantor (A), 5. Gyulai (M). 10.000 m: 1. Bruhnen (A) 32 min. 53.7 $ck.!, 2. Hochmann (Č) 34 min. 02.7 sek., 3. Tuschek 34 minut 18 sek. Met krogle) 1. Arabroezy (J) 13.78 m, 2. Bedo (M) 13.61 m, 3. Darany (M) 13.52, 4. Kulzer (N) 13.30, 5, Zimmermann (N) 12,75. Ambroczy (Železni!. ŠK. Bcčkerek) je dosegel tu edino prvo mesto za Jugoslavijo. Kopje: 1. Baczy (M) 58.82 m, 2. Gyurko (M) 54.67, 3. Turansky (Č) 54.35, 4. Zimracrmann (N) 53.93, 5. Kastaer (A) 5349. Jugoslovanski prvak Gašpar s svojim metom ui prišel v odločilno tekmovanje. i Disk: 1. dr. Gorog (č) 41.40, 2._ Somfai (M) 40.35, 3. Hoffmeister (N) 39.45, 4. Egit (M) 38.88, 5. Klambauer (A) 38.61. Jugoslovan Ambroczy, če-gar rekord znaša nad 42 ra, je bil indisponiran ter z metom blizu 38 m ni prišel v finale. Skok v višino: 1. Gaspar (M) 186 cm, 2. Or-ban (M) 180, 3. Machan 180, 4. in 5. Hulm (N) in Stanislej (Č) 175. Jugoslovanski prvak ing. Zgaga (Marathon, Zgb) sc ni mogel udeležiti meetinga, Jamnicki je zaostal pri 170 cm. Skok v daljavo: 1. Somfai (M) 707, 2. Bako (M) 689, 3. in 4. Machan (Čl in Hoffm.inn (N) 685, 5. Rauch (A) 673. Jugoslovan Telesko (Bečkcrek) se ni placiral. Somfai je dosegel rezultata 737 in 719, ki pa nista bila priznana. Štafeta 100 + 200 + 300 -f 400 m: 1. Ma-žarska 1:57.2, 2. Nemčija 1:58.1, 3. Češkoslovaška. 4 Avstrija, 5. Jugoslavija (Modec, Verpar, Plehaty, Valtrič). Štafeta 800 -I- 400 + 200 + 100 m: 1. Nemčija 3:18, 2. Mažarska 3:263, 3. Češkoslovaška, 4. : Avstrija, 5. Jugoslavija (Ferkovič, Valtrič, dr. 1 Perpar, Modec). Čas, ki ga ie dosegla nemška štafeta, znači nov svetovni rekord. Končna klasifikacija: 1. Nemčija 69 točk, 2. Mažarska 65.5, 3. Češkoslovaška 38.5, 4. Avstrija 15, 5. Jugoslavija 7 točk. V okviru meddržavnega meetinga je bilo absolviranih nekoliko ženskih lahkoatlet-skih tekmovanj, v katerih je bUo doseže-nih več dobrih rezultatov, tako v metu diska 25.10 ra (Hoppl, Danubia), v skoku v daljavo 482 cm (Rascha, Danubia), v teku na 100 m 12.9 sek. (Pcrkaus, F. A. C.). * * * Juniorske pokalno tekme se nadaljujejo v soboto in nedeljo 1. in 2. avgusta na igrišču Ilirije. Semlflr.alna tekma ca pokal SK Diriie se vrši_ v nedeljo ob 15.30 med juniorji Ilirije in SSK Maribora. Vsporedno se odigra I. kolo utešnih tekem, ki so naknadno razpisane za moštva, ki so izpadla v I. in II. kolu juniorskth te-kem. In sicer se sestaneta v soboto ob 18. Her-ra c s in Panonija, v nedeljo ob 8. K r a k o . v o in Olimp ter ob 9.30 Jadran in Mars. Tekme, ki so prinesle že doslej lep mladinski šport, bodo gotovo tudi vnaprej ustrezale svojemu namenu ter zainteresirale vse udeležene športne kroge. Avtomobilska dirka Mostar—Sarajevo. Dne 9. avgusta t. I. priredi sekcija Sarajevo Avtomobilskega klubi kraljevine SHS dirko Mostar—Sarajevo. Te dirke se more udeležiti vsak član Avtomobilskega kluba kraljevine SHS. Prijave je poslati do 5. avgusta t l Sekciji Sarajevo. Pravila za dirko so na vpogled pri Avtomobilskem klubu kraljevine SHS, Sekcija Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke. III. nadstr. Izpred sodišča. Drage posledice je imel spor, ki 6ta ga uprizorila po par čašah vina v gostilni na Visočah na Gorenjskem delavca - bratranca Janeza Švab in Krsnik. Vsled česa sta si prišla po veselem po-meaku navskriž, tega ne vosta, ali pa nočeta povedati. Gotovo je le, in to priznata oba, da je priložil Krsnik Švabu pošteno klofuto, Švab pa je pograbil nož in je zabodel bratranca v nogo. Pravi, da ga je hotel samo malo ustrašiti. No, in morda je bilo to res, ker je bila rana na nogi prav lahka. Krsnik je štirikrat iskal zdravnika in ker ga še četrtič ni našel mu je namazala rano, ki ga je vedno bolj pekla in bolela, kar kuharica, in sicer z jodom. Noga pa je bila vedno slabša in mož je moral v bolnico, kjer je ostal 14 dni, preden sc je zacelila. Vsled tega je postala poškodba težka in Janez Švab je prišel pred senat deželnega sodišča. Oba sta povedala dogodek, kot je že opisan. Po kratkem posvetovanju je obsodil senat Janeza Švaba z ozirom na njegovo odkritosrčnost in ker je postala poškodba težka šele vsled nesrečnega slučaja, samo na 1 mesec težke ieče. Pač pa bo moral plačati 2170 Din za bolnico, vse sodne stroške in takso in pa morebitno odškodnino za delonezmožnost, kolikor jo bo določilo civilno sodišče, če jo bo poškodovani bratranec zahteval. Zanimiva zapuščinska razprava se je vršila včeraj dopoldne v veliki razpravni dvorani dežel, sodišča št. 79. Razprava se je vršila o zapuščini pokojne posestnice Marije Pance iz Viča št. 22. Žena je umrla brez vsakih bližnjih dedičev in tudi brez oporoke. Na poziv sodišča se je priglasilo veliko število dedičev ožjega in daljnega sorodstva. Sodišče je nato posestvo prodalo in je razdelilo po odbitku raznih, seveda precej visokih stroškov, znesek med dediče, katerih se jc priglasilo sto in eden, ki so dobili skoraj en milijon kron. In včeraj dopoldne so se sestali vsi H dediči v zgoraj omenjeni dvorani, kjer je vodil zapuščinsko razpravo g. sod. Avsec, ki je razsodil po natančnem rodovniku vsakemu sorodniku pristoječi mu delež. Tako se je razpršilo zopet lepo posestvo po odbitku stroškov na sto in en delež. — Nekaj pa jc bilo pri tem, kar ie neprijetno dirnilo marsikoga. Žena jc zapustila sto in enega ddiča in vsak je dobil precej čeden . delež. Ko pa je sodnik pripomnil, da bi bilo umestno pokojnici postaviti vsai skromen spomenik, in to iz njenega denarja, je bila večina dedičev proti temu in tako bo sedaj premožna žena s tolikim sorodstvom ostala celo brez vsa-kega spomenika. Če bi bil vsak dedič lo nekaj prispeval od tega, kar je dobil, bi lahko imela pokojnica vsaj skromen spomenik. Volivni boj med opozicijo in fašisti v Palermu. Rim, 30. jul. V Palermu so razpisale občinske volitve. Opozicija je sklenila, da se tu pomeri s fašisti. Vse opozicijsko skupine so I se združile za enotno listo pod vodstvom liberalne stranke. Volivne borbe se udeležuje vse prebivalstvo do zadnjega občana. Režim je z vsemi sredstvi na delu, da zagotovi zmago fašistom, a opozicija pošilja v boj svoje najboljše može. V nedeljo je imel volivni shod posl. Orlando; navzoči so bili tudi posl. dr. Trabia, knez Seordia in posl. di Cesaro. Ko je po shodu posl. Orlando sedel v avtomobil, da bi se odpeljal, je navalila nanj gruča fašistov, oboroženih z gorjačami. FaJisti so udrihali po avtomobilu in razbili vsa stekla. Pa-I dali so streli in nastal je med občinstvom in fašisti strahovit pretep. Prihiteli orožniki so naskočili fašiste in jih razkropili, nakar se je Orlando, ki je dobil le neznatna poškodbe, I odpeljal. Težjih žrtev ni bilo. — Volivni boj v Palermu se nadajluje. Ker gre tu za prvi veliki sprijeni med združeno opozicijo in fašisti, se zanima za palermske volitve celokupna italijanska javnost. Nosilec fašistovske liste je minister Di Scalea. ANGLEŠKA PREMOGOVNA KRIZA. London, 30. julija. (Izv.) Pogajanja vlade z zastopniki delavcev in podjetnikov niso dosegla še nobenega uspeha. Nobena stranka noče popustiti. Neki delavski delegat je izjavil, da je položaj neizpremenjen in da ni nobenega upanja, da bi se štrajk preprečil. NEMŠKI RUDARJI PROTI MEDNARODNEMU ŠTRAJKU. Pariz, 30. julija. (Izv.) Kakor poročajo listi, so se na seji izvršilnega odbora mednarodne rudarske zveze nemški zastopniki izrekli proti mednarodnemu in solidarnemu generalnemu štrajku in izjavili, da bi se nemški rudarji temu štrajku ne pridružili. ROPARSKI NAPAD NA HOTEL. Chicago, 30, (Izv.) Včeraj popoldne je pet oboroženih roparjev napadlo neki hotel. Razvil se je hud boj med policisti in roparji. Med bojem je bila ubita neka čisto neprizadeta oseba, en ropar je bil ranjen, eden pa ujet. Trije roparji so pobegnili in odnesli 10.000 dolarjev. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Pariz, 30. (Izv.) Vsled silnega viharja je v bližini Feza skočil s tira vlak. Ubitih jc 10 oseb, težko ranjenih pa 20. Afera dr. Lukinioa. (Govor narodnega poslanca dr. Jakoba Hod" žarja v narodni skupščini dne 10. jul. 1925.) Gospodje poslanci! Včeraj srno se z govorom gospoda dr. Palečka nekako oddaljili od one temeljne smeri, v kateri bi se imela obravnavati tožba proti bivšemu pravosodnemu ministru gospodu dr. Edo Lukiniču in sicer v kolikor se ttče juridičnega dela njegovega govora; o političnem delu njegovega govora si bom dovolil pozneje govoriti. Gospod dr. Paleček je zameril prvič to', da je bila tožba vložena s strani opozicije. Gospodje poslanci, vprašanje je, ali je tožba osnovana ali ne, naj si bo potem vložena od katerekoli strani. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici.) Dalje je gosp. dr. Paleček napravil še eno napako. On nam je pripovedoval, da bi morala tožba dokazovati nekaj čisto drugega; da bi morala gospodu dr. Lukiniču dokazati, da je on z razveljav-ljenjem sekvestra nad imetjem kneza Thurn-Taxdsa imel gmotno korist, da je, kakor se šepeta, več milijonov vtaknil v svoj žep; če bi se to dokazalo, potem bi biLa šele tožba utemeljena. Toda gosp. dr. Paleček je pri tem pozabil na teror tožbe. Ona se obrača proti gosp. dr. Lukiniču v tem pogledu, da je oo j. rešitvijo dvignjenja sekvestra z imovine kneza Thurn-Taxisa zlorabil svojo uradno dolžnost in pri tem državo oškodoval. Vsak pravnik ve, da spada tako dejanje pod kazenski zakon, tukaj pa, ko gre za ministra, tudi pod zakon o ministrski odgovornosti in da je drugo vprašanje, če je gosp. dr. Lukinič imel tudi sam kako osebno korist. To bo pokazala preiskava, ki jo bo izvršil preiskovalni odbor, če bo izvoljen in pozneje so« dišče. Nikjer ni rečeno, če se bo tekom preiskave izkazalo, da je imel gosp. dr. Lukfinič kako osebno korist od razveljavljenja sekvestra, da bi se. ne mogel istotako pozvati na odgovor. Gosp. minister Svetozar Pribičevič je omenil, da se ga pozneje ne da prijeti Mislim, da je slab pravnik, ki kaj takega trdi, Eventualno obtožbo bo sestavil šele preislu> valni odbor. Gospodje poslanci! Predočiino si v krat« kem zgodovino te afere. Člen 297. verzajske mirovne pogodbe je jasen. Po tem členu ima naša država pravico, da za račun vojne odškodnine likvidira imovino vsakega nemškega podanika. (Ivan Vesenjak: Brez izjeme!) Samo ena izjema je, namreč ta, če je dotičnik »s primenom ovog ugovora« pridobil državljanstvo kake zavezniške ali pridružene države. Torej so oni, ki so delali verzajsko mirovno pogodbo, mislili tudi na izjeme, a so priznali samo eno izjemo. Tega nam branitelj ministra Lukiniča gospod dr. Paleček ni ovrgel in tudi gospod dr. Lukinič ni ovrgel tega v svoji pismeni obrambi. Naravno je takoj prvotno došlo do tega, da je ministrstvo za trgovino in industrijo dne 13. maja 1919. leta imovino kneza Thurn-Taxisa stavilo pod šele vester; po citirani mirovni pogodbi drugače tudi ni moglo postopati. Nato je bil nekako dve leti mir. Dve leti se ni nihče posebno brigal za to zadevo. Pač pa se je za kulisami mislilo in delalo, kako bi se obšel člen 29T, verzajske miirovne pogodbe. Lota 1921. se je potem bavarski knea Thurn-Taxis iz Regensburga poslužil nečednega sredstva, da je dobil švicarsko tvrdko B l a n k a r t et Komp., ki mu je potrdila, da je ona že leta 1918. kupila vso imovino od kneza Thurn-Taxisa v svobodno razpolaganja Firma Blankart et Komp, je stavila predlog da naj se njej kot švicarski tvrdki da na raz* polago že leta 1918 kupljena imovina knez« Thurn-Taxisa in dvigne sekvester. Gospod do Lukinič v svoji obrambi sam priznava, da t* bila ta kupna pogodba fingirama. Gospodje poslanci, zapomnite si, da ie bila ta kupna Štev. 170. SLOVENEC, dne 31. julija 1925. Stran 5. pogodba fingirana in da je g. dr. Lukinič za to vevdel. Zapomnimo si, da je tudi knez Thurn-Taxis potrdil, da je bila kupna pogodba iz leta 1918. v resnici sklenjena. Nikjer ni govora o fidejkomisu, nikjer ni govora o avstrijskem državljanstvu. Gospodje, ali ne bi bilo enostavnejše, če bi takrat, ko so se tepli za fingirano pogodbo, prinesli domovni-co? Dve leti s«r imeli časa. Drug za drugim so intervenirali, toda nihče ni trdili, da je knez Thurn-Taxis avstrijski državljan. Mislim, da bi se ne bilo treba posluževati nečednega sredstva — fingirane kupne pogodbe, če bi bila pravica na strani kneza Thurn-Taxisa. Najlažje bi bilo pač prinesti domovnico>. V tej zbornici se je govorilo, da je bil knez Thurn-Taxis avstrijski državljan, češ ker je opravljal javno službo kot član avstrijske gosposke zbornice. Če je bil avstrijski državljan, potem bi moral že prej prinesti domovnico. Saj je znano, da po avstrijskem zakonu nikdo ni dobil javne službe, če ni imel avstrijskega državljanstva. Če je v resnici smatrati član-|osposke zbornice kot javno službo, pori moral knez Thurn-Taxis imeti že 1. domovnico v rokah, da dokaže svoje jsko državljanstvo, a vendar se je sedaj 1 nekaj čisto drugega, namreč fingirane : pogodbe. To mimogrede, o državljan-Thurn-Taxisa pozneje, aravno je bilo, da je likvidacijska ko-6. septembra 1921. 1. ponudbo Blankart mp. odbila. Potem je bil nekaj časa mir. ;rat se je pa na obzorju pokazal bel- i odvetnik Čelabonovič. Intere-) je, kakih sredstev so se posluževali, obide čl. 297. verzajske mirovne po-, Mislili sio, če z inozemsko, švicarsko j to ni šlo, potem bo domač človek doda se obide čl. 297. Naenkrat so za-diti, da je knez 1 hurn-Taxis iz Regens-avstrijski državljan in sicer podanik av-e republike. Kaj nas briga avstrijska lika? Dne 3. novembra 1918. tega niti ni biLo. Knez Thurn-Taxi,s je ponudil iržavi 25 milijonov dinarjev in je obda bo celo podjetje nacionaliziral in >ril v akcijsko družbo. Gospodje, kaj ii naciicnaliziranje pri nas in še posebej v črti ji, o tem bodo gotovi gospodje in :e tudi g. dr. Žerjav vedeli mnogo po-i. (Ivan Vesenjak: PraprotnJik et con-.) Pa to je bila samo ponudba, ostanimo m. Vemo samo, da se je ustanovila ak- družba za eksploatacijo šum, vse drugo 'ito v meglo. oncem koncev je prišel pravosodni mi-g. dr. Edo Lukinič in je z odlokom 17. novembra 1924 ukinil sekvester z te kneza Thurn-Taxisa in odredil prejele' imovine v dejansko posest akcijski i. Ta svoj odlok je izdal par dni potem, nastopil službo pravosodnega ministra, nost je pa cela stvar prišla šele meseca irja 1925. To so dejstva, na katera bom zneje prišel. jko se vprašamo, zakaj je g. dr. Lukinič 1 ta sekvester, potem nam dr. Lukinič :loge navaja deloma v svoji rešitvi, de-pa v svoji pismeni obrambi. On pravi, vič zato, ker je bil knez Thurn-Taxis jski podanik že pred 3. novembrom drugič, ker je to posestvo fidejkomisa-in tretjič, da sta ravno tako postopali slovaška in Italija. Zadnji razleg bi bil nalogiam. ►stanimo najprej pri avstrijskem držav-vu. Tu se sklicujeta g. dr, Lukinič in v branitelj g. dr. Paleček, ki smo ga j slišali, na potrdilo dunajske policijske sije z dne 12. oktobra 1922 in na po-avstrijsikega notranjega ministrstva z 1. marca 1924 ter končno na domovnico e Maxglan z dne 19, januarja 1924. ateresantno je, kako utemeljujeta av-10 državljanstvo. Pravita, da je bil knez Tburn-Taxis član avstrijske gosposke zbornice in da je po § 3. avstrijskega državnega osnovnega zakona postal avstrijski državljan. Če pogledamo § 3. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, vidimo, da se ta glasi sledeče: Nasledni člani gosposke zbornice so poglavarji domačih družin, ki imajo obširna posestva itd. in katerim cesar podeli ta naslov oziroma to dostojanstvo. Treba je torej dotičnemu zemlje, treba je cesarskega daru in treba je, da je to plemstvo domače, to se pravi, da izvira od avstrijskega vladarja ali pa, da je istemu ravno-pravno. Vsakemu, kdor je študiral zgodovino prava, je znano, da se je v začetku prešlega stoletja nemškemu plemstvu glede nekaterih osebnih in političnih pravic priznala enakopravnost avstrijskemu plemstvu. Iz tega pa še ne sledi, da bi moral zaradi tega dottčniik postati že tuldi podanik druge države, v tem slučaju avstrijski državljan. Samo v gotovih 'ozirih so jih osebno priznavali kot ravnopravne avstrijskemu plemstvu. Samo častna zadeva je bila, ako se je tak plemič poklical v avstrijsko gosposko zbor-nicio. S tem pa še ni rečeno, da bi dotičnik na podlagi tega dobil tudi avstrijsko državljanstvo, Če bi to držalo, gospodje, potem bi prišli do dalekosežnih posledic, kajti znano je, da je bil tudi knez Lichtenstein član avstrijske gcsposdie zbornice. Knez Lichtenstcin je suveren in kdo bo trdil, da je kak suveren tuj podanik ali da bo skušal .pridobiti državljanstvo tuje države? Razni inozemski škofje so bili tudi člani avstrijske gosposke zbornice. (Franc Kremžar: Breslavški.) Da breslavški. To, da bi samo radi § 3. državnega osnovnega zakona iz 1. 1867. knez Thurn-Taxis eo ipso postal avstrijski državljan, ali da bi moral že prej biti, ne drži. Ne drži pa tudi iz čisto enostavnega razloga in sicer iz popolno pravnega. Knez Thurn-Taxis je bil rojen 1. 1867. Poglavar družine je postal 1. 1885., član gosposke zbornice pa 1. 1838. Znano je, da je po avstrijskem pravu dobil vsak državljan polnoletnost s 24. letom, v Nemčiji pa z 21. letom. Če bi bil torej knez Thum-Taxis že takrat avstrijski državljan, potem bi bil moral čakati še 3 leta,- da bi bil prišel v avstrijsko gosposko zbornico. Njegova polnoletnost se je takrat presodila po nemškem pravu, ne po avstrijskem in to v smislu § 34 o. d. z. Če bi bil avstrijski državljan, potem bi se nanj nanašalo avstrijsko pravo in bi mogel šele tri leta pozneje priti v gosposko zbornico. Jasno je torej, da takrat še ni imel avstrijskega državljanstva, pozneje ga pa ni pokazal. Šele 1. 1923. oziroma 1924. se je potegoval za avstrijsko državljanstvo. Občina Maxglan mu je izdala domovnico post fe-stum. Cela stvar se more otipati. Sicer je imel možnost, kakor končno i drugi inozemči, da bi bil postal avstrijski državljan, toda on se za to ni pobrigal. Taki visoki gospodje so se smatrali kot nekaki suvereni in se kratko-malo niso brigali za to, da bi si pridobili državljanstvo kake države, in lo jih danes tepe. Pustiti bi pa bil moral nemško podati-stvo, česar niti sam nc trdii. Če pogledamo potrdilo dunajske policijske direkcije, na katero polaga g. dr. Paleček tako važnost, vidimo, da imamo pravzaprav dve potrdili. Eno se je poslalo naši državi, drugo pa občini Maxg!an. V potrdilu, ki ga je dobila naša država, stoji tudi dostavek: če ni dobil medtem že kakega drugega državljanstva, n. pr. češkoslovaškega. V potrdilu, ki ga je dobila občina Maxglan, je pa to izpadlo. Zakaj je to izpadlo, naj gospodje presodijo sami. V sit d omenjenega doslavka bi se občina Masglan merda vendarle premislila, i/staviti domovnico. Ako pravi g. clr. Lukinič v svoji obrambi, da so oblasti (dun. polic, direkcija in avstr. notr. ministrstvo) potrdile, da jc bil knez Tlmm-Tavis v resnici avstrijski državljan, potem morate priznati, da nemški profesor prava dr. Kelzen, na katerega polaga g. c)r, Paleček toliko važnosti, brani svoje stališče po § 29. o. d. zakona, Paragraf 3. drž. osnovnega zakona iz 1. 1867. je nekaj različnega. Če na podlagi enega zakona ne bi dobil avstr. državljanstva, naj bi ga dobil na podlagi drugega. Že samo nesoglasje med mnenjem dunajske policijske direkcije, ki je v resnici le dedukcija iz § jf avstrijskega drž. osnovnega zakona in med mnenjem dr. Kel-zena, bi moralo vsakega pravnika in tudi la-j;ka prepričati, da tukaj nekaj ni v redu in da se na dokumente tako sumljive vrednosti ne more naslanjati rešitev, ko gre za tako važne stvari in za tako veliko imetje, ki bi moralo pripasti naši državi, če bi bila padla odločitev za drugo naši državi prijazno mnenje. Sicer pa imamo izvajanja profesorja državnega prava g. dr. Poliča, ki je nam neprijazno tezo jasno in odločno ovrgel in celo mnenje dr. Kelzena uporabil kot dokaz. Naravno, da se je od naših neprijateljev avstrijsko državljanstvo kneza Thurn-Taxisa zavilo v nekako misteriozno meglo. Nov slovenski odvetnik v Chicago, 111. Državno dovoljenje za prakticiranje prava je dobil Slovenec Williain Konipare v Chicagu, brat tamkajšnjega slovenskega odvetnika R. Kom-pareta. Novi odvetnik je zelo delaven član slovenske župnije sv. Jurija. 25 letnica atentata na kralja Humberta I. Dne 30. jul. t. 1. je preteklo 25 let, odkar je Gaetano Bresci v Monzi izvršil atentat na italijanskega kralja Humberta I., očeta sedanjega kralja. Angleškega prestolonaslednika imajo v Južni Afriki zelo radi. Zadnjič je iz lastnega nagiba položil venec na grob Steyna, onega moža, ki se je v burski vojski boril proti Angležem. Počiva skupaj z znanim burskim voditeljem de VVestom. Istega dne je obedoval prestolonaslednik pri Gnoblerju, tudi znanem iz burske vojske. Gnobler mu je napil iti je imenoval princa »najbolj priljubljenega moža Južne Afrike«. Prohibicija — socialni čia. Dr. Alice Salomon, ki je lansko leto prepotovala Severno Ameriko, piše v članku o dobrodelnosti v reviji »Soziale Praxis: »Z ameriško dobrodelnostjo se ni mogoče baviti, ne da bi se tudi vsaj z eno besedo dotaknili prohibicije, katere uspeh je dal vsemu socialnemu skrbstvu čisto drugo lice. V Ameriki ni sociologa, ki ne bi vpliva prohibicije na splošnost visoko cenil, ki ne bi bil prepričan, da se je gospodarski položaj delovnega ljudstva hitro vzdignil, da so se pregrehe, zločini, uboštvo, nalezljive bolezni omejile, da je prohibicija nc samo socialna revolucija, temveč tudi socialni čiii. Mednarodna konferenca gluhonemih. V Londonu zboruje te dni mednarod. konferenca gluhonemih. Referati soglasno ugotavljajo, da imajo gluhonemi veliko sposobnst za koncentracijo in se odlikujejo v visoko kvalificiranem ročnem delu. Znamenjski jezik gluhonemih se je v zadnjem času tako izpopolnil, da popolnoma nadomešča govor in predstavlja nov mednarodno razumljiv jezik. Kdaj časnikar ne živi in ne umrje brez denarja. Po evropskem časopisju kroži te dni anekdota, ki naj ilustrira nehvaležno usodo časnikarskega poklica: V Tenasu je nedavno odložil svoje mesto urednik nekega krajevnega lista, ko je bil preje naložil v hranilnici 50.000 dolarjev. Svojim prijateljem je vesej izjavil, da hoče poslej mirno in udobno živeti od svojega kapitala. Tovariši so ga radovedno vprašali, kako je vendar mogel kot časnikar spraviti skupaj tako čedno vsoto. Srečnik jim je odgovoril: »Trideset let sem kot provin-cialhi časnikar vršil svojo dolžnost; vedno' sem trdo delal in si nisem privoščil nobenega pokoja ne oddiha. Vsa leta sem varčeval in nisem izdal nobenega centa nepremišljeno. Tako sem mogel, ko mi je nedavno umrl stric in mi zapustil 49.999 dolarjev in 50 centov, priložiti iz svojega 50 centov in naložiti v hranilnico polnih 50.000 dolarjev. Tovarišem priporočani, da moj sistem posnemajo!« Sejem v Solunu. Pod protekloratom gr-ške vlade se yrši dne 18. do 31. oktobra 1925 v Solunu mednarodni sejem za industrijske in poljedelske produkte. Prospekti in pravilnik sejma so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Zavarovani tleli telesa. Znan nam je zadnji slučaj, ko si je mlad inžener in odkriteij v Modlingu pri Dunaju odsekal nogo, da bi dobil visoko zavarovalnino; prav malo prej se je bil dal zavarovati za velikansko vsoto 28 milijard kron, po naše za 28 milijonov dinarjev. Taka visoka zavarovalnina se zdi čudna samo tistim, ki jim ni znano, da je zavarovanje posameznih delov telesa nekaj prav pogostega in da so vsote včasih prav ogromne. Med zavarovanimi najdemo umetnike, ar-tiste, rokodelce, odkritelje, kemike, konštruk-terje, učenjake. Zavarujejo tisti del telesa, s katerim si v prvi vrsti služijo kruh. Tako si je slavni violinist Jan Kube lik zavaroval roko za 200.000 mark — predvojnih —, če bi je kdaj ne mogel več rabiti. Najmanjšo rano, čeprav zaradi nje samo en večer ni mogel igrati, mu je plačala zavarovalna družba s 1000 markami. — Adelina Patti je bila menda prva pevka, ki se je poslužila te vrste zavarovanja. Za prav visoko premijo si je zavarovala grlo; če bi le en večer ne mogla peti, ji je bila določena odškodnina 20.000 mark. Samo dvakrat se je pripetil tak slučaj; kajti bila je zelo zdrava in so čuvali njeno dragoceno življenje — vsaj za zavarovalnico dragoceno — poleg služkinj in služabnikov neprestano tudi trije zdravniki. Druga slavna pevka pariške opere, madama D e 1 i s 1 e , je imela zavarovano svoje grlo proti letni premiji 40 tisoč mark za 10.000 mark za vsak večer. Nekoč je potegnila to vsoto štirikrat, drugič pa desetkrat. Se je torej izplačalo — a ne za zavarovalnico. Slavni pianist J. H o f f m a n n ni imel zavarovanih samo svojih rok, temveč še vsak prst p o se b e j. Pred vojsko je nekoč v Ameriki padel s kolesa in si je zvil palec ene roke ter vseh pet prstov druge roke. Ker je bil vsak prst zavarovan za 2000 mark, je dobil 12.000 mark na dan skozi vse tri tedne ko se je zdravil. Znameniti pianist I. Pade-r e v s k i si je za slučaj popolne neporabno-sti zavaroval roke za 200.000 mark in je plačal za to na leto 16.000 mark. Da si dajo slikarji zavarovati roke in oči, . jo umljivo. Alfred Barnard, slikar, ki nt imel rok in je slikal z nogami in zobmi, si ja dal zavarovati za 40.000 mark noge in zobe Saj pravijo tudi o Raffelu, da bi bil postal slikar, če bi bil prav rojen brez rok. Enoroki kipar Panhard se je zadovoljil z zavarovanjem desne roke v višini 160.000 mark; angleški naravoslovec Huxley si je dal zavarovati vid oči za 5000 funtov in je plačal za to letno premijo 100 funtov. Imel je srečo, da ni onih 5000 funtov nikdar dvignil, kajti do smrti so mu ostale oči zdrave in močne. Najbolj čudno je bilo pa pač zavarovanje violinista B1 a v a t s k y j a , ki je zavaroval svojo umetniško, z dolgimi in snežno-beli mi kodri pokrito glavo proti pleši za 1000 funtov. Pri športnikih je slučaj delnega zavarovanja precej pogosten. Neki slaven dirkač je zavaroval svoje noge za 10 tisoč mark, neki mojster tenisa noge in desno roko za letno rento 6000 mark. Igravci v varietejih so seveda zavarovani, tako tuomin težavnost položaja; k sreči je ras tel po skalah reven, stih lišaj, s katerim so sc dobro založili, ravnotako z drugo rastlino, ki ji pravijo »lja-reta«, koje korenine prav rade gore. Dragoceno gorivo so prinesli v kočo in je zložili na ognjišče. Z veliko težavo so napravili ogenj, še težje je bilo, ohraniti ga. Preveč razredčeni zrak ni imel več zadosti kisika, ki pospešuje gorenje. Tako je vsaj razlagal major. >Na drugi strani,« je pristavil, »pa vodi ne bo treba slo stopinj toplote, tla zavre. Oni, ki imajo radi kavo od kropa pri sto stopinjah, ne bodo prišli na svoj račun, ker iu zavre voda že pri manj kot devetdesetih.«.1 Mac Nabbs se ni motil. Takoj, ko je voda v kotličku zavrela, so deli vanjo toplomer. Pokazal je se-deminosemdeset stopinj. Vsakdo je popil z naslado par požirkov vrele kave; kar zadeva posušeno meso, se je vsem zdelo nekoliko premalo; zato je napravil Paganel sicer pametno, pa nepotrebno opombo: >Pri moji veri, pečeno stegno lame bi ne bilo 1 Za vsakih 300 m višine se zniža vrelišč® za 1 slonimo. nič preveč. Pravijo, da ta žival zastopa govedo in ovco; radoveden sem, čc to velja tudi za želodčno stran.« — Kaj, učenjak Paganel ni zadovoljen z našo večerjo? — 0, pa še kako! Vendar pa moram priznati, da bi mi takole bedrce od divjačine kuj dobro teknilo, kajne, dragi major? ■— Vi ste sibarit, je dejal Mac Nabbs. — Velja, major, toda, recite, kar liočete, tudi vi bi se ne kremžili pred bifstekom. — Zelo verjetno, je odgovoril major. — Jn če bi vas zaprosili, da greste na divjačino navzlic mrazu in temi, ali bi se pomišljali? — Nikakor, in če bi radi... Mac Nabbsovi tovariši niso imeli časa, da bi se mu zahvalili jn zajezili njegovo neprestano uslužnost, kajti v tem trenotku se je zaslišalo v daljavi rjovenje, pretresljivo in zateglo. To ni bil glas one same živali, to je bii glas cele črede, ki se ie naglo bližala. Previdnost jim je dala prenočišče, ali jim hoče zares preskrbeti še večerjo? Tako je vsaj mislil zemljepisec. Vendar mu je Glenarvan nekoliko zagrenil veselje s pripombo, da ne pridejo andski četveronožci nikoli tako visoko v vrhe. »Odkod prihaja torej ta hrup?« je vprašal Tom Austin. »Ali ne slišite, kako se bliža?« — Plaz? je ugibal Mulrady. — Nemogoče, saj slišite, da so čisto živalski glasovi, je odgovoril Paganel. — Pojdimo pogledat, je predlagal Glenarvan. — Toda kot lovci, je pristavil Mac Nabbs in vzei karabinko. Vsi so pohiteli na prosto. Zunaj je bila brezme-t-cLonn ujAzdnat« ona Lnna še ni nokazala svojega krajca. Vrhovi na severu in na vzhodu so se izgubljali v temi, pogled je dosegel le še fantastične obrise najvišjih vrhov. Tuljenje, — tuljenje preplašenih živali — se je podvojilo. Prihajale so iz temnega dela Kordiljer. Kaj se je godilo? Naenkrat je prišel strahovit plaz ,toda plaz živih bitij, ponorelih od strahu. Zdelo se je, da se premika vsa planota. Na stotine in na tisoče je prihajalo teh živali. Kljub razredčenemu zraku je bil hrup oglušljiv. Ali so bile zveri iz pamp ali pa le čreda lam in vigonj? Glenarvan, Mae Nabbs, Robert, Austin in oba mornarja so imeli ravno toliko časa, da so se vrgli na zemljo, medtem ko je živi vihar drvel nekaj docimetrov nad njimi. Paganel, ki je bil niktalop (tako imenujejo človeka, ki vidi tudi ponoči), je stal pokonci, da bi bolje videl. Kot bi trenil, ga je vrglo na tla. V tem trenotku je počila puška. Major je ustrelil na slepo srečo. Zdelo se mu je, da je padla žival nedaleč od njega, medtem ko je tolpa, ki jo je gnala nevzdržna sila, podvojila rjovenje in izginila na obronkih, ki jih je obseval ognjenik. »Aha, jih že imam,« je spregovoril glas, — Pa-ganelov glas. — Kaj imate? je vprašal Glenarvan. — Očala, primojruha! Izgubiti očala v takem vrvežu je pač najmanj, kar si morete misliti. — Ali niste ranjeni? ... — Ne, samo malo pomečkan. Pa kaj je bilo neki? »Tole,« je odgovoril major in vlekel za sabo ustreljeno žival. Vsakdo je gledal, da je prišel čimpreje v kočo. Pri svetlobi na ognjišču so oglodavali, kar je bil ustrelil Mac Nabbs. (Dalje sledij a> o .'DJ ro \B S j* i? M O „ v »M ^ ° w Ig- S> S ui 55 o Ut * N a> •a? JStnrn S. SLOVENEC, dne 31. Julija 192!?. 8t»v. 170. Gospodarstvo. Svetovni pridelek 1925. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je objavil ravnokar prispele podatke o rezultatu žetve v celi vrsti držav. Iz teh podatkov posnemamo najvažnejše. 1. Pšenica. Prispeli so podatki iz 12 jevropskih držav, Kanade, sevemo-ameriških Združenih držav, 4 azijskih držav, 3 severnoafriških držav. Letošnja žetev je dala v teh državah 57 in pol milijona ton, lanska 56.3, leta 1923. pa 65 milijonov ton. Kar se tiče Evrope, je omenjenih 12 držav lani dalo 40 odstotkov vsega evropskega pridelka. Letos bo v teh državah pridelek za 25 odstotkov (večji kakor lani. 2. Rž. Letošnji pridelek bo — čeprav le niso prišla vsa poročila — znatno boljši kakor lani in bo zelo blizu rekordni žetvi leta 1923. V 11 evropskih državah ter v Severni Ameriki je pridelek 11.3 milijona ton (lani 8.4 milijona to in leta 1923. 11.5 milijona ton). 3. Ječmen. Pridelek v 11 evropskih, S azijskih, 3 severno-afriških državah ter v eeverni Ameriki cenijo na 16.2 milijona ton flani 14.8 mi!i;ona ton ter leta 1923. na 17 milijonov ton). Pridelek ječmena menda ne bo dosti večji kakor lani (samo za 10 odstotkov). 4. Oves. Svetovni pridelek (10 evrop-pkih, 3 afriške države ter severna Amerika) teenijo na 31.65 milijonov ton; lani 34 milijonov ton. V Evropi kakor tudi drugod je računati približno z istim pridelkom kakor lani. 5. Koruza. Iz severnoameriških Združenih držav in Kanade poročajo, da stoji tam koruza izvrstno. Letošnji pridelek bo v severni Ameriki za 27 odstotkov večji kakor lanski. Tudi v Evropi kaže koruza dobro. 6. Krompir. Krompir je po celem fcvetu nekoliko zaostal, vendar računajo, da bo pridelek sreden. 7. Sladkorna pesa. Površina kul-livirana s sladkorno peso je sicer za 4 od- am, v«n- stotke manjša na celem svetu kakor 1 dar pa jc računati na dober pridelek. 8. Bombaž. Površina kultivirana z bombažem je letos zlasti v severno-ameriških Združenih državah znatno narasla. Računajo, da bo letošnji pridelek za 10 odstotkov večji kakor lanski. Tudi v Egiptu računajo na dober pridelek. Angleški kapital in Jugoslavija. Zagrebški »Morgen« poroča, da je veliko lesno podjetje v Zagrebu dobilo v Angliji posojilo 10 milijonov dinarjev. Iz Londona poročajo, da namerava angleški kapital ustanoviti angleško-jugoslovansko banko. Državni dohodki od trošarine in taks v juniju 1925. Državni dohodki od trošarine so znašali v juniju 1925 63,524.909 dinarjev (v juniju 1924 59,180.926 dinarjev; proračun za junij 1925 50,166.667 dinarjev). V prvih treh mesecih proračunskega leta 1925—1926 so dosegli 195,543.980 dinarjev (proračun za to dobo 150 milijonov dinarjev; dohodki od 1. aprila 1924 do 30. junija 1924 so bili 190,284.760 dinarjev). — Dohodki od taks so znašali v juniju 1925 96.754.000 dinarjev (proračun za ta mesec 80 miljonov dinarjev; dohodki v juniju 1924 57,841.817 dinarjev). Od 1. aprila 1925 do 30. junija 1925 so dosegli državni dohodki od taks 292,722.792 dinarjev (proračun za to dobo 240 milijonov dinarjev; dohodki v odgovarjajoči dobi 1924 so bili le 284,357.588 dinarjev). Organizacija trgovskih in obrtniških zbornic ter volilni red za zbornico. »Uradni list« št. 70 z dne 29. julija 1925 prinaša uredbo o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic glede sestave in teritorialnega okrožja Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in volilni red za to zbornico. Letošnja produkcija svilenih kokonov v naši državi. Letošnja produkcija svilenih kokonov je dala v Vojvodini 380.000 kg. Država je porabila za njihov odkup 15 milijonov dinarjev, dolžna pa jc ostala še 2 milijona dinarjev. V Macedoniji jc produkcija kokonov .■a.-!()','oljiva, kvalitativno izvrstna. — Ministrstvo trgovine in industrije je pred kratkim prodalo Milanu 12.000 kg svile, ravnokar jc poslalo tudi v Milan 10.000 kg svile in 10.000 kilogramov postranskih produktov, kar bo prodalo še v juliju 1925, Vrednost izvoženega blaga cenijo na 18 milijonov dinarjev. Stanje Državne hipotekarnc hcr.ke (prej Uprava foadova) dne 30. junija 1925. Državna hipotekama banka (prej Uprava fondova«) v Belgradu objavjal svojo bilanco za cca dan. 30. junija 1925, iz katere posnemamo, da je imel zavod 82,2 milijona dinarjev samostalnik fondov ter 9.8 milijona dinarjev rezerv, Upravljal jc 266.8 milijona dinarjev fondov in kapi-talov javnih ustanov in 116.3 milijona dinarjev privatnih kapitalov in vlog; v prometu je 252.9 milijona dinarjev založnic. Banka je podelila posojil v znesku 933 in pol milijona dinarjev. Stanje hmelja v Žatcu (Češkoslovaška). Po poročilu žateškega hmeljarskega društva je letos posejano s hmeljem v žateškem okraju 8231 ha, kar pomeni napram lanskemu letu prirastek 15 odstotkov. Poročilo za teden, ki je končal dne 26. julija t. 1., pravi, da hmelj dobro napreduje. Če bo vreme še nekaj časa dobro, bo kvaliteta prav dobra. Pridelek bo srednjedober. borza. DENAR. 30. julija 1925. Zagreb. Italija 201.30—203.30 (201.72—204.20), London 268—270 (269.42—272.42), Newyork 55.20 do 55.60 (55.68—56.28), Pariz 265—267, Praga 1.65 do 1.70 (1.65—1.67), Dunaj 7.80—7.90 (7.795—7.895), Curih 10.52—10.80 (10.82—10.90). Curih. Bclgrad 9.25—9.35 (9.25). Pešta 72.23 —72.27 (72.245), Berlin 122.50—122.60 (122.40). Italija 18.95—19.05 (18.85), London 25.01—25.03 (25.02), I Ncwyork 514.74—515.20 (515.10), Pariz 24.44—24.55 1 (24.35), Praga 15.20—15.30), 15.25), Dunaj 72.23— : 72.27 (72.45), Bukarešta 2.57—2.67 (2.50), Sofija 3.70—3.80 (3.75). Dunaj. Bclgrad 12.79, Kodanj 163?-;, London I 34.46, Milan 26, Newyork 709.35, Pariz 33.73, Varšava 129%. — Valute: dolarji 704.70, angleški funt 34.37, lira 26.05, dinar 12.75, češkoslovaška. krona 21. Praga. Lira 124, Zagreb 60,95, Pariz 160V,, London K>4, Newyork 33Vi. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posojilo 70 den., Celjska posoj. zaklj. 201, Ljublj. kreditna 225—238, Merkantilna 100—105. Praštediona 810—815, Sla-venska 65 den., Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne. i05—129, Trbovlje 335—350, Vevče 100— 110, Nihag 45 hI., Stavbna družba 165—180, 4 in pol odstol. zastavni listi 20 den., 4 in pol odstot. kom. zadolžnice 20 den. Zagreb. Hrv. eskomptna 108—109, Hipotekama, Zagreb 60—60.50, Jugobanka 98—99, Praštediona 810, Slavenska 65—66, Ljublj. kreditna 235, Trbovlje 342-344, Vevče 100—105, Slavonija 42.50—44, 7 odstot invest. posoj. 75, vojna odškodnina 285—286. Dunaj. Podunavska - Savska - Jadranska 608, Alpine 303, GreiniU 145, Trboveljska družba 449, Leykam 185, Jugoslovanska banka 121.50, Hrvat-sko-slav. dež. hip. banka 70.50, Avstrijske tvorni-ce za dušik —, Gutmann 61, Slavonija 5.32. BLAGO, Ljubljana. Les. Trami, monte, 8-8, 8-11, lili, 11-13, fco nakl. postaia 290 zaklj. Hrastove vozovne deščice, do konca avgusta 4000 kosov, 43 mm, 2,65 ni, fco meja 1350 den. Bukova drva. 1 ni dolž., suha, fco nakl, postaja 1 vag, zaklj. 18.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, bačka, fco Ljubljana 340 bi., pšcnica, slavonska, par. Ljubljana 300 lil., koruza, slavonska, fco Postojna trans. 2 vag. zaklj. bi. 238, krompir, novi, fco štaj. postaja 68, laneno seme, fco Ljubljana 450—500. Orlovski vestnik. Orlovski odsek Krakovo - Trnovo vabi na javno telovadbo dne 2. avgusta 1925 ob pol 4. uri popoldne na letnem telovadišču (Korunova ulica štev. 14). Spored: 1. Člani proste vaje za. leto 1925. 2. Članicc proste vaje za leto 1925. 3. Člani (bradlja). 4. Nižji naraščaj proste vaje za leto 1925. 5. Mladenke proste vajo za leto 1925. 6. Lahka atletika. — Govor. — 7. Višji naraščaj proste vaje za leto 1925. 8. Članice krožkovel vaje. 9. Člani (drog). 10. Nižji naraščaj in gojenkc; 11. Voditelji odsekovne vaje. 1?. Zaključna sku-] pina. — Po telovadbi koncert, prosta zabava (srečolov, šaljiva pošta itd.) Poravnajte naročnino! Originalne (prave) potrebščine fixat in preservsta za Opiogroph dobite edino le pri IL. Vsaka drobna vrstica EJirt l'SO ali vsaka beseda 50 par. Naj manjši 5 DSrt. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol j 2 pletena stroja LaoiSČe j za ročni pogon, 8/40 in 11/60 s kompletnim priborom, sko- Prof. dr. Alfred ŠERKO rdravnik za živčne bolezni ZOPET ORDINIRA od 2. do 3. ure popoldne. Sprejmemo tre zidarje. Oglasiti sc ie treba pri tvrdki VILJEM TREO stavbenik — Cesta na Gorenjsko železnico štev. 4. TRGOVSKI pomočnik, izučen manufakture in spe-cerije ter zmožen slovenskega, nemškega in nekoliko grbohrvatskega jezika, želi premeniti službo. Nastopi s J. septembrom. Cenj. dopise na Atoma Comp., Ljubljana, pod šilro: Trgov, pomočnik« Urarski POMOČNIK mlad, išče službe, zmožen vsakega dela. Gre najraje na deželo. - Naslov v upravi !»Slovenca« pod štev. 4941. Znižanje cen! Vsled pozne 6ezone prodajamo, dokler traia zaloga, damske čevlje štev. 34/36: Platnene Din 80.—, lakaste 195.—, semiš vseh barv 150, rujave špangarje, pravi ševro 140.—, otročje špangarje in sajidalce št. 18 25 Din 25.—. Samo pri »VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg 10, — Pošiljamo tudi po povzetju. — Sprejemamo popravila. Sobarico pošteno in pobožno dekle, katera zna tudi nekoliko šivati, se išče k mali rodbini. Postopek dober, plača po dogovoru. - VERA KASU-MOVIČ, soproga zdravnika -Koprivnica- 4919 Brezplačno nudim inštrukcijo Iz matematike ali pisarniško delo tistemu, ki mi preskrbi druž. stanovanje. Ponudbe na upravo pod »Drž. uradnika. na upravo Slovenca«. Naprodaj p. p. 150 hI sortiranega vina leta 1922, 1923 in 1924. — Franjo Kukec, Dubrava, p. Zavrčc, kraj Ptuj. 4630 Kupim nekaj voz SLADKEGA SENA ra govedo. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunpiska cesta 36 Fi^c - klobuki ifamski, beli in barvani, so po tov; rniškib cenah vsak dan naprodaj na sv. Jakoba trgu. Sprejemalo «e ludi popravila po najnižji ceni. Julija Polainko. sivALN? STROl »Singer , dobro ohranjen, je. ugodno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod Stev. 4840. znamke »FIAT«, v dobrem stanju, se ugodno proda. — Naslov se izve pri upravi >Slovenca-< pod štev. 4967. Lesnega industrijalca ozir. kompanjona iščem za svojo staro, dobro vpeljano trgovino stavb, lesa in drv za kurjavo v Z e m u n u na lastnem in velikem prostoru blizu Donave in železnice s pisarno in šupami. Kompa-njon bi imel oskrbovati posle stalno za veliko in malo prodajo stavbnega lesa. Ponudbe na Julij Berkovič, Zemun. KOSTANJEV T ANINSK1 LES kupujem vsako količino, svež ali suh, na progi Ljubljana—Karlovac in Ljubljana —Zidani most—Zagreb. Dobava do 15. septembra. Ponudbe z naznako količine in cenc je poslati na DRAGO HADL, Novo mesto. 4940 FIŽOL za kuho mešane vrste kg Din 1.75, čiste vrste ... kg Din 2,25, prodaja SEVER in KOMP., LJUBLJANA. sestavljen iz dveh večjih briljantov, se je IZGUBIL v mestu. — Prosi se, da se ga odda proti dobri nagradi na policiji. moderno urejeni — v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glavnega kolodvora — se ODDAJO v najem. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod 4971. Selenbuiriova fji. 6/1. ^SSo" godeno in negodeno raj nova, marke Popp, za j kupuje V vsaki množini 12.500 Din naprodaj. S temi ! _ „ _ ^ se lahko pletejo jumperi, ob- TERILNlCA leke, nogavice itd. - Povprašati pri »Techna«, Zagreb — Trg I., broj 13. 4953 ANTON ŠINKOVEC, d. d., Grosuplje. Nizke cenc, dobro blago in brezhibna ročna izdelava oblek za gospode, dečke in otroke, so naša najboljša reklama. - Konfekcij, tovarna Fran Oerencla & Cie., Ljubljana. Obiščite JSS" detajlno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti dramskega gledališča). Za nameravan stalni nakup usllklh množin jabolk in Meh iz str m Izredno prikladni kal! na vogalu Dunajske ceste in Sodne ulicc 1, se z novem-berskim terminom oddajo v najem najvišjemu ponudniku. Prostori se prevzamejo lahko skupno ali posamezno. - Ponudbe poslati na Kmetijsko druibo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. 4961 JNA OBROKE ^ dobite proti jamstvu pri tvrdki M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. z daljšo prakso, spretnega akviziterja z dobrimi zvezami z tuzemsko industrijo in trgovino, koncepta zmožnega v slovenščini, hrvaščini in nemščini, za potovanje in pisarno išče tovarna v Sloveniji. — Javijo naj se samo zelo zmožni, izkušeni gospodje. — Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov in referenc je nasloviti na: Oglasni in reki. zavod Vinko Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16. 'Jfi ma m »u, trnom