Pri Fernetičih zasegli 8,5 tone cigaret Slovenske založbe iz Italije na Knjižnem sejmu Na Goriškem zasegli božične okraske Primorski dnevnik št. 277 (21.210) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 2014 1 ,20 € 4 LEPOTNI SOLON JESSICR £ 1 TRG S. TOMMHSD15-DPČINE E SflLOTTODI JESSICA ZH INFORMACIJE TEL. D4D 213481 ^PONEDELJEK ZAPRTO —TOREK, ČETRTEK IN SOBOTA: ^00 9.00 0017.30 — SREDR IN PETEK: 0012.00 DO 20.00 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 771124 666007 4 1 1 27 NOVA GORICA - Gauck v Sloveniji Poplava »selfijev« popestrila goriški dan predsednikov Gaucka in Pahorja TRST - Sinoči z glasovi večine Odobren deželni zakon o reformi lokalnih uprav Opozicija polemično zapustila Deželni svet Mladi so prijateljsko obkolili predsednika Joachima Gaucka in Pahorja in posneli veliko »selfijev«; predsednika pa sta odprla in simbolno posedela tudi na klopci prijateljstva na Kostanjevici k.munih NOVA GORICA - Selfiji z dijaki, ogled dosežkov njihovega znanja, sproščena razprava o pomenu znanja za prihodnost, nato pa ogled Kosta-njeviškega samostana, knjižnice in cerkve, izmenjava protokolarnih daril in odkritje predsedniške klopi prijateljstva. Takole je včeraj potekal novogori-ški del dvojnega, nemško-slovenskega predsedniškega obiska. V sproščenem duhu, a z natančno usklajenim urnikom. Na 3. strani TRST - Deželni svet je sinoči z glasovi leve sredine odobril reformo lokalnih uprav. Predstavnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec se ni udeležil glasovanja, potem ko je leva sredina zavrnila njegov popravek, po katerem bi dvojezične občine iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino ohranile popolno samostojnost odločanja pri morebitnem povezovanju z drugimi občinami. Ocenil je, da je bil osnutek zakona sicer izboljšan, a ni bil sprejet odločilen popravek, s katerim bi zakon zadostil mednarodnim dogovorom. Pač pa je deželni svet potrdil, da bo 32 dvojezičnih občin tudi v primeru združevanja ali povezovanja z ostalimi občinami, za Slovence ohranile sedanjo raven zaščite. Opozicija se glasovanja ni udeležila in je polemično zapustila dvorano. Vzdržala pa sta se svetnika Deželnega sveta. Deželni svet je do poznega veče- ra obravnaval zakonski predlog o pre-ustroju lokalnih uprav. Pozno popoldne je prišlo do proceduralnega zapleta v zvezi s finančnim kritjem zakona, ki ga je oblikovala vlada predsednice Debore Serracchiani. Zastopniki desne sredine, ki že v torek umaknili skoraj vse amandmaje, so ocenili, da reforma nima proračunskega kritja in je finančno gledano zelo pomanjkljiva. Deželni odbor je bil drugačnega mnenja. Svetniki Gibanja 5 zvezd so se iz protesta odpovedali sodelovanju pri obravnavi zakona. Dežela Furlanija-Julijska krajina je po novem dobila tri skupščine narodnih in jezikovnih skupnosti (po eno za furlansko, slovensko in furlansko skupnost). Tako je je sklenil deželni svet, ki je tri nova telesa vključil v reformo lokalnih uprav. Skupščine bodo sestavljali župani občin, kjer živijo omenjene tri EU - Predsednik Evropske komisije Juncker predlaga ofenzivo za 315 milijard evrov naložb BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je včeraj predstavil načrt za spodbuditev 315 milijard evrov strateških naložb v evropsko infrastrukturo, izobraževanje, raziskave in energetsko učinkovitost v prihodnjih treh letih. Juncker je načrt imenoval naložbena ofenziva, s katero Evropa pošilja sporočilo, da je spet v igri. Temeljni cilj načrta za naložbe v Evropo je z 21 milijardami evrov obstoječih javnih sredstev v prihodnjih treh letih spodbuditi za najmanj 315 milijard evrov strateških naložb, zlasti zasebnih. Na 11. strani narodne skupnosti. Skupščino za Slovence po tako sestavljajo 32 županov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Gre za posvetovalna telesa, ki se bodo ukvarjala z zaščito in ovrednotenjem »ozemeljske kohezije« furlanske, nemške in slovenske skupnosti. Omenjene skupščine bodo tudi posvetovalni organ deželne uprave in sveta. Po paritetnem odboru, deželni komisiji in vladnem omizju bomo Sloveniji v Italiji dobili še eno posvetovalno enoto. Je ta sploh potrebna, so se vprašali nekateri deželni svetniki. Predlagatelj treh »manjšinskih skupščin« je ligaš Claudio Violino, med 15 podporniki njegovega predloga sta tudi deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar. Violinov predlog, ki je izzval dolgo razpravo, je doživel tudi podporo deželne vlade v osebi odbornika Pao-la Panontina. Zgonik: rebalans in popravila na šoli Na 5. strani V Dolini o javnih delih Na 5. strani Za krizo značilen tudi porast mikrokriminala Na 6. strani V Števerjanu se nočejo odreči samostojnosti Na 12. strani NABREŽINA Reforma »razbila« koalicijo NABREŽINA - Deželna reforma krajevnih uprav je postala kamen spotike v devinsko-nabre-žinski levosredinski koaliciji. Resolucija občinskega svetnika Edvina Forčiča s celo vrsto pomislekov o učinku reforme na majhne občine je na včerajšnji seji občinskega sveta pri glasovanju »razbila« Kukanjevo večino, saj so trije občinski svetniki Demokratske stranke glasovali proti dokumentu, ki so ga z županom vred odobrile ostale komponente večine in tudi trije opozicijski svetniki. Na 5. strani POVIR - Enega voznika prijeli, drugi pobegnil Na počivališču odkrili 175 kilogramov kokaina KOPER - V okviru poostrenega nadzora na avtocestnem križu so koprski policisti prejšnji torek na počivališču Povir v dveh tovornjakih, ki sta prevažala sadje iz Španije v Slovenijo, zasegli skupno 175 kilogramov kokaina. Vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič je na včerajšnji novinarski konferenci v Kopru povedal, da gre za enega največjih zasegov te droge v samostojni Sloveniji. Enega voznika so priprli, drugi je tik pred prihodom policistov odvrgel nahrbtnike s kokainom in pobegnil neznano kam. Oba sta vozila tovornjaka nekega štajerskega podjetja, pri katerem pa nista bila zaposlena. Na 2. strani GORICA - Po ukinitvi pokrajin Kdo bo upravljal Pokrajinske muzeje? 2 Torek, 25. novembra 2014 ITALIJA, ALPE-JADRAN / rim - Pod predsedstvom namestnika notranjega ministra Filippa Bubbica Danes sestanek vladnega omizja za slovensko manjšino RIM - Pod predsedstvom namestnika notranjega ministra Filippa Bubbica se bo danes sestalo vladno omizje za slovensko manjšino. Dnevni red obsega kar šest točk, začenši z oceno deželnega zakona za reformo lokalnih uprav. Beseda bo nato tekla o državnem financiranju slovenskih ustanov v pričakovanju tolikokrat obljubljene sistemske rešitve tega vprašanja. Omizje se bo ukvarjalo tudi z ustanovitvijo slovenske sekcije v sklopu tržaškega glasbenega konservatorija Tartini (neizpolnjena obveza iz zaščitnega zakona), državnim financiranjem Primorskega dnevnika ter os pedagoško svetovalsko službo za slovenske šole. Končno bo vladno omizje obravnavalo tudi vprašanje nekdanjega fašističnega koncentracijskega taborišča v Viscu v Furlaniji, za ka- terega so sicer pristojne italijanske oblasti in uprave. Stalno omizje za slovensko manjšino je bilo formalno ustanovljeno poleti leta 2012, ko je takratno tehnično vlado vodil Mario Monti, ustanovitveni odlok je podpisala takratna notranja ministrica Anna Maria Cancellieri. Prvič se je omizje sestalo septembra istega leta pod predsedstvom vladnega podtajnika Saveria Ruperta. Dogovarjanja in pogajanja za oblikovanje omizja, ki so bila še kar naporna, so trajala skoraj dve leti, vodila sta jih podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica in tedanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Stalni člani omizja so tržaški prefekt v svojstvu vladnega komisarja za Furlanijo Julijsko krajino, zastopniki ministrstev, ki se na Podminister Filippo Bubbico raznih področjih ukvarjajo s slovensko manjšino, predstavnik Dežele FJK, predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino, ter predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Današnji sestanek bo prvi v času vlade Mattea Renzija. Velike zamude pri sklicu seje gre pripisati tudi dejstvo, da je italijanska vlada odlašala z imenovanjem pooblaščenca za slovensko manjšino. Izbira je spet padla na Bubbica, ki pripada Demokratski stranki, in ki je svoj čas predsedoval deželni vladi Bazilikate. V sklopu predsedstva vlade se s slovensko in drugimi narodnimi ter jezikovnimi manjšinami ukvarja pod-tajnik na ministrstvu za dežele Gianc-laudio Bressa. Tudi on pripada Demokratski stranki. Pred kratkim se je Bressa mudil v Trstu na ustanovni seji paritetnega odbora, ob tej priložnosti se je srečal z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem. povir - Koprski policisti z rekordnim zasegom na avtocestnem počivališču Prevažala 175 kilogramov kokaina Tovornjaka vozila iz Španije v Slovenijo, en voznik pobegnil - Prodaja droge bi navrgla od 5 do 7 milijonov, na drobno tudi do 14 milijonov evrov KOPER - V okviru poostrenega nadzora na avtocestnem križu so koprski policisti prejšnji torek na počivališču Povir v dveh tovornjakih, ki sta prevažala sadje iz Španije v Slovenijo, zasegli skupno 175 kilogramov kokaina. Vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič je na včerajšnji novinarski konferenci v Kopru povedal, da gre za enega največjih zasegov te droge v samostojni Sloveniji. Policisti so na počivališču Povir (v smeri Ljubljane) ustavili tovornjak s celjsko registrsko tablico, ki ga je vozil 39-letni srbski državljan iz Obrenovca. Zaradi številnih prometnih prekrškov so se policisti odločili za podrobnejši pregled vozila. S pomočjo izurjenega psa so v voznikovi kabini odkrili potovalni torbi, v katerih so bili kvadratni paketi z 68 kilogrami kokaina. Drogo so zasegli, vozniku pa odvzeli prostost. Policisti so si ogledali še širšo okolico ter zagledali še drugi tovornjak celjske registracije. Voznika ni bilo, vrata so bila priprta in luči še prižgane. V neposredni bližini vozila pa so v odvrženih nahrbtnikih našli še dobrih 107 kilogramov kokaina. Policija je tako zasegla skupno okoli 175 kilogramov kokaina, čigar cena na ilegalnem tržišču se giblje med 5 in 7 milijoni evrov, v primeru prodaje na drobno pa bi vrednost narasla tudi do 14 milijonov evrov. 39-letni Srb je v priporu, policija pa išče drugega voznika, ki je zadnji hip pobegnil. Osumljenca sta očitno izkoristila legalen prevoz, za štajersko prevozno podjetje sta prevažala sadje iz Španije v Slovenijo. Kokain naj bi prevzela v Španiji, namenjen pa naj bi bil prav v Slovenijo, je navedel Jurič. Oba tovornjaka sta v lasti istega podjetja, težavo pri identifikaciji drugega voznika pa predstavlja dejstvo, da so šoferji izvajali prevoze honorarno in da v podjetju niso vodili evidenc o identiteti šoferjev. V sodelovanju z Europolom in policijami drugih držav medtem poizvedujejo, kdo je pošiljatelj droge, obenem pa skušajo seveda identificirati prejemnika in dejanskega lastnika kokaina. Ko bi izvedeli, kdo je čakal na več milijonov evrov vreden tovor, bi lahko poizvedovali, kam naj bi kokain potoval v naslednji fazi. Vodja sektorja uniformirane policije koprske uprave Tomaž Čehovin je V kabini prvega tovornjaka so policisti našli torbi s 68 kilogrami kokaina (spodaj), nato pa so v bližini, ob drugem tovornjaku, zagledali odvržene nahrbtnike in v njih odkrili še 107 kilogramov bele droge (desno) pu koper gospodarstvo Počivalšek Cerarjev kandidat za ministra LJUBLJANA - Novi kandidat predsednika vlade Mira Cerarja za gospodarskega ministra je direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, ki bo pred pristojnim odborom DZ zaslišan prihodnji teden. Gospodarstvo in koalicijski partnerji so zadovoljni s Cerarjevim predlogom za gospodarskega ministra, medtem ko tudi iz opozicije za zdaj ni bilo slišati kritik. Počivalšek je za STA potrdil, da je kandidat za ministra in dodal, da ni član nobene politične stranke in da bo poglobljeno izjavo dal, če bo imenovan za gospodarskega ministra. Cerar-ja sicer veseli, da je Počivalšek sprejel to odgovorno nalogo, saj je po njegovem mnenju izvrsten gospodarstvenik, prav tako pa tudi menedžer leta 2010. Vlada je brez gospodarskega ministra s polnimi pooblastili sicer od konca oktobra. Po ocenah koalicijskih partnerjev je Počivalšek dobra izbira. Prvak DeSUS Karl Erjavec pričakuje dobro sodelovanje pri gospodarski diplomaciji in odpiranju novih trgov, vodja poslancev SD Matjaž Han pa pravi, da se je morda »izplačalo malo počakati«. Han je tako zadovoljen z izbiro predsednika vlade. Po njegovem mnenju je Počivalšek pri svojem dosedanjem delu dokazal, da je zelo dober direktor in da pozna turizem, ki mu moramo v Sloveniji dati še več priložnosti. Tudi Erjavec ocenjuje, da je Po-čivalšek dobra izbira za gospodarskega ministra, vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je navedel, da so nad imenom kandidata za ministra za gospodarstvo prijetno presenečeni, saj gre za uspešnega gospodarstvenika. Iz opozicije za zdaj ni slišati kritik o Počivalšku, vendar pa ga bodo ocenili po zaslišanju v DZ. V ZL jih zanima smer, v katero bo Počivalšek vodil gospodarsko politiko, v SDS pa zbi-re kandidata za gospodarskega ministra za zdaj ne komentirajo, to bodo predvidoma storili v četrtek. V poslanski skupini NSi menijo, da utegne biti Počivalšek primeren kandidat za gospodarskega ministra, a je treba počakati na njegovo predstavitev vizije razvoja gospodarstva na pristojnem odboru DZ. ob tem opozoril, da ugotavljajo veliko kršitev, ko tovorna vozila »na črno« upravljajo osebe, ki sploh niso zaposlene pri transportnem podjetju ali pri njem niso evidentirane. Jurič je dodal, da se na avtocestnem križu vse pogosteje srečujejo z različnimi oblikami kriminalitete, od tatvin in goljufij do tihotapljenja mamil. Čehovin je poudaril pomen poostrenih nadzorov, s katerimi so se odzvali na spremembe prometnih tokov, predvsem na povečanje prometa tovornih in osebnih vozil v povezavi z migracijskimi tokovi, ki prečkajo Slovenijo. Golo nadziranje prometa z vidika ugotavljanja prekoračitev hitrosti je namreč preživeto, je dejal. ljubljana - V skupščini ZN Zakaj Slovenija ni podpria resolucije proti nacizmu LJUBLJANA - Slovenija prejšnji petek v Generalni skupščini Združenih narodov ni podprla resolucije o boju proti poveličevanju nacizma. Kot so za STA včeraj pojasnili na MZZ, je ta resolucija »tradicionalna ruska pobuda«, pri kateri so članice EU že vrsto let enotne in se pri glasovanju vzdržijo, resolucije pa tudi ni mogoče podpreti iz vsebinskih razlogov. Na glasovanju v tretjem odboru GS ZN, pristojnem za socialne in humanitarne zadeve ter kulturo, je resolucijo o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in ostalih praks, ki prispevajo k napajanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih oblik nestrpnosti, podprlo 115 držav, tri - ZDA, Kanada in Ukrajina - so glasovale proti, 55 pa je bilo vzdržanih. Med slednjimi so bile vse članice EU, tudi Slovenija, je razvidno iz dokumentov ZN o glasovanju. Kot je razvidno iz zapisnika seje odbora, na kateri je potekalo glasovanje, je predstavnik Italije po glasovanju v imenu EU pojasnil, da je unija zavezana boju proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti na nacionalni, mednarodni in regionalni ravni. Pojasnil je, da unijo skrbi iskrenost besedila, saj eden od glavnih sponzorjev resolucije krši človekove pravice. S slovenskega zunanjega ministrstva so nato za STA pojasnili, da gre za »tradicionalno rusko pobudo«, pri kateri so članice EU že vrsto let enotne in se pri glasovanju vzdržijo. »EU je trdno zavezana h globalnemu boju proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in sorodnim oblikam nestrpnosti. Pri tem izhaja celovito iz Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije kot univerzalnega mednarodnopravnega inštrumenta na tem področju. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 27. novembra 2014 3 NOVA GORICA - Predsednika sta na Kostanjevici odkrila »klop prijateljstva« Goriški dan predsednikov Gaucka in Pahorja v znamenju mladih NOVA GORICA - Selfiji z dijaki, ogled dosežkov njihovega znanja, sproščena razprava o pomenu znanja za prihodnost, nato pa ogled Kostanjevi-škega samostana, knjižnice in cerkve, izmenjava protokolarnih daril in odkritje predsedniške klopi prijateljstva. Takole je včeraj potekal novogoriški del dvojnega, nemško-slovenskega predsedniškega obiska. V sproščenem duhu, a z natančno usklajenim urnikom. Začetek obiska novogoriškega Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) se je začel sicer nekoliko izven protokola: na prizorišče je kot prvi najprej prispel slovenski predsednik Borut Pahor. Po rokovanju z gostitelji: novogoriškim županom Matejem Arčonom, direktorjem šolskega centra Egonom Pipanom in vodjo MIC-a Adrijano Hodak, je predsednik med čakanjem na gosta zavil k skupinici dijakov ob objektu. Po kratkem kramljanju so drug za drugim začeli na plano vleči mobilnike - selfija s predsednikom pač nima vsakdo. Nekateri srečneži so nekaj trenutkov kasneje prišli celo do dvojnega predsedniškega selfija: tudi Joachim Gauck je takoj po prihodu pred MIC v spremstvu Pahorja zavil med dijake. Tisti, ki so znali izkoristiti trenutek za fotografijo s predsednikoma, so si zagotovili precej 'obiskov' in 'všečkov' na katerem od družabnih omrežij. Predsednika sta se na MIC-u zadržala dobro uro. V tem času sta si ogledala opremljeni del objekta, v katerem že domujejo uprava, lesarska delavnica in laboratorijski del. Gost se je še posebej zanimal za programe, ki potekajo na centru in za produkte, ki so jih dijaki razvili z lastnim znanjem. »Nemškega zveznega predsednika sem v ta medpodjetniški izobraževalni center pripeljal iz dveh razlogov. Prvič zato, ker vem, da tudi mojega kolega in prijatelja zanimajo problemi mladih ljudi in da jim posveča veliko pozornosti. Drugič pa zato, ker ima Slovenija v mladi generaciji, v prizadevanjih njihovih profesorjev in tudi v spodbujanju njihovih staršev veliko samozavest, ambicijo, predvsem pa vedenje, da ni potrebno, da vsak konča prav univerzo, da bi imel spoštovan poklic, s ka- terim bi lahko tudi socialno dobro živel, ampak lahko tudi s praktičnimi znanji na nižjih ravneh izobrazbe doseže potrebno znanje, da je v 21. stoletju, kjer se hitro spreminjajo potrebe na trgu dela, konkurenčen in da lahko z upanjem gleda v prihodnost. To je bil razlog, da smo se oglasili tukaj,« je včeraj, ko sta se z Gauckom usedla na kratek pogovor z dijaki, poudaril Pahor in dodal, da z veseljem opaža obetajoč trend prilagajanja šolskega sistema potrebam novega časa. V nadaljevanju so besedo dobili dijaki. Nemškega predsednika so spraševali o posebnostih nemškega izobraževalnega sistema, zanimalo pa jih je tudi njegovo mnenje o študentskih izmenjavah v tujini in pomen tovrstnega nabiranja izkušenj. Gauck je povedal, da je nad tem popolnoma navdušen. »Mislim, da je to način, kako Evropejci skrbimo, da smo in bomo osta- li pravi Evropejci. Pri tem nam pomagajo programi izmenjave. Pomembno je, da jih spodbujamo, saj gre za pomembno obliko čezmejnega sodelovanja, ki se bo v prihodnosti še povečevala. Ob koncu obiska je Gauck poudaril, da je zelo zadovoljen. »To kar sem danes videl, lahko opredelim kot resnično prizadevanje po tem, da opremite mlado generacijo s kar se da širokim znanjem za kasnejšo poklicno kariero. Zaznal sem tudi odprtost slovenskega sistema za podobne modele in izkušnje od drugje. Po drugi strani mi je zelo všeč, da se tukaj s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev in s pomočjo angažmaja občine ustvarja takšen center znanja in izobraževanja. Za to vam lahko samo čestitam,« je poudaril Gauck in dijakom zaželel veliko sreče na poklicni poti. Po obisku MIC-a sta se gosta odpeljala na Kostanjevico nad Novo Gorico. V spremstvu gvardijana frančiškanskega samostana patra Marjana Čuka, direktorice Goriške knjižnice Franceta Bevka Irene Škvarč in vodje ogledov samostana Mirjam Brecelj, sta si predsednika ogledala cerkev in bogato samostansko knjižnico. Za to priložnost so iz Goriške knjižnice Franceta Bevka na Kostanjevico prinesli originalno Dalmatinovo biblijo iz leta 1584, da si jo je gost ob izvodu Bohoričeve slovnice iz istega leta, katero pa hranijo v samostanski knjižnici, lahko ogledal. »Nemškega predsednika je zanimal samostan, vprašal je, koliko nas je. Zanimalo ga je, kako so se knjige ohranile med vojno, pa sem razložil, da smo jih hranili v sodih ...« je po obisku povedal samostanski gvardijan. Pred odhodom sta predsednika odkrila še klop prijateljstva s posvetilom v spomin na včerajšnji dan in na njej kratko posedela. Klop je obrnjena tako, da obiskovalci s pogledom lahko zajamejo razgled na slovensko-itali-jansko mejo in na sosednjo Gorico. »Gre za lepo gesto, ki pomeni obogatitev in spomin na ta dogodek,« je novo pridobitev na Kostanjevici poko-mentiral gvardijan Marjan Čuk. Predsednika sta obiskala še ajdovski Pipistrel in dvorec Zemono, kjer je Pahor za goste priredil kosilo. Katja Munih AJDOVŠČINA - V okviru obiska nemškega predsednika Gauck in Pahor sta si ogledala tudi proizvodnjo vrhunskih letal Pipistrel AJDOVŠČINA - Na ajdovskem sedežu podjetja Pipistrel, ki je pred kratkim praznovalo 25-letnico delovanja in je tudi dobitnik evropske na- grade za inovativnost, sta si slovenski in nemški predsednik, Borut Pahor in Joachim Gauck, ogledala proizvodnjo majhnih električnih le- tal. Po besedah ustanovitelja in direktorja podjetja Iva Boscarola podjetje postaja vedno bolj globalno, saj v 85 državah po svetu leti že preko 1300 malih Pipistrelovih letal. Podjetje, ki se bo v prihodnjih letih še širilo in ima visoko in inovativno zastavljene cilje, zagotavlja vsakodnevno delo in kruh kar 150 slovenskim družinam. Po besedah direktorja Bosca-rola si bo podjetje še naprej prizadevalo ohraniti vodilni položaj proizvajalca visokotehnoloških ultralahkih letal in jadralnih letal s pomožnim motorjem in si pridobiti tudi podoben vodilni položaj na področju razvoja alternativnih pogonskih letalskih virov in okolju prijaznih letalskih pogonov ter postati mednarodno priznan letalski razvojni in raziskovalni inštitut. (KM TRST - Posvet v režiji ZKB V gospodarstvu je treba spremeniti smer TRST - Zadružna kraška banka je včeraj priredila svoj četrti posvet namenjen analizi gospodarske krize z naslovom Izčrpavanje v teku: spremenimo smer! Na njem so poudarili pomen zadružništva v kriznem obdobju, ko je pomembno ljudem vrni- ti zaupanje, obenem pa preusmeriti vlaganja iz finančnih v realne gospodarske dejavnosti. Posvet je uvedel predsednik ZKB Adriano Kovačič, ki je tokrat prvič javno nastopil v novi funkciji. O vsebini zanimive razprave bomo podrobneje poročali jutri. 4 Četrtek, 27. novembra 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu FERNETIČI - Po zaslugi finančne straže največji zaseg cigaret v zadnjih letih V tovornjaku 8,5 tone cigaret Tihotapci vse bolj domiselni V polpriklopniku so se najprej prikazale vreče, polne perja ... finančna straža ... zatem pa 8500 kilogramov cigaret finančna straža Tihotapci imajo bujno domišljijo, prepovedano blago znajo stlačiti v najrazličnejša skrivališča. Tudi v odprtem schengenskem prostoru pa obstajajo določene vrste blaga in surovin, katerih ne smemo prevažati čez mejo brez dovoljenja in brezplačno. To velja recimo za večje količine tujih cigaret, kakršno so pri Fernetičih odkrili tržaški finančni stražniki. Avgusta je nek tihotapec skril cigarete v prikolico za dirkalne konje, tokrat pa je bilo nič manj kot 8,5 tone zavojčkov skritih za tovorom perja za polnjenje blazin. Na pokrajinskem poveljstvu navajajo, da je to največji zaseg cigaret zadnjih let v tržaški pokrajini. Cigarete znamke Yesmoke so bile v polpri-klopniku, ki so ga pri Fernetičih podrobno preiskali finančni stražniki skupine za boj proti organiziranemu kriminalu (GICO). Za vrečami, polnimi perja, je bila cela stena velikih paketov pretihotapljenih cigaret. Voznika in sopotnika so aretirali zaradi kršitve carinskih predpisov. Cigarete so bile verjetno namenjene v Veneto in Lombardijo, kjer bi jih Slovaka predala tamkajšnjim preprodajalcem. V tem letu so finančni stražniki v osmih akcijah na nekdanjih mejnih prehodih Fernetiči in Ra-bujez skupno zasegli 12 ton cigaret, aretirali 19 ljudi (vsi so državljani Evropske unije, najpogosteje gre za slovaške ali madžarske državljane) in zasegli 20 vozil (avtomobile, tovornjake in avtodome). Seveda pa ni mogoče vedeti, kolikim tihotapcem je v tem času uspelo neovirano uvoziti cigarete v Italijo. Finančni stražniki so v omenjenih primerih vsakič naleteli na dobro premišljene tihotapske strategije, pri čemer kriminalne organizacije tudi spretno ponarejajo dokumente. V tem letu so preiskovalci odkrili dvojna dna v avtomobilskih prtljažnikih ter kombiniranih vozilih, cigarete v hladilnem tovornjaku s svežimi živili, skrivno odprtino v klimatizacijski napravi, odprtine pri avtobusnih kolesih, cigarete v praznih pnevmatikah, lažen rezervoar za vodo, dvojni rezervoar za bencin ter cigarete, prekrite s tovorom kozarcev in krožnikov. Po navedbah finančne straže je tihotapljenje cigaret vse bolj razširjen pojav na mednarodni ravni. Do porasta je prišlo predvsem po vstopu vzhodnoevropskih držav v Evropsko unijo ter v schen-gensko območje. Lani so v Italiji zasegli 120 ton cigaret, dve preiskavi pa sta razkrili ponovno cvetoč pomorski promet s cigaretami v Jadranskem morju, saj prepovedani tovori spet potujejo iz Črne gore v Italijo. Na pojav tihotapstva pa so pred kratkim opozorili tudi na posvetu italijanske zveze prodajalcev tobačnih izdelkov v Trstu. (af) KORZO ITALIA - Dve ovadbi Nov poskus tatvine v trgovini Coin: »pozabili« plačati plašč Dve »kupovalki« sta bili v torek popoldne zaloteni med krajo blaga v trgovini Coin. 35-letna P.I. in 33-letna F.N., slovenski državljanki, sta vstopili v trgovino in si ogledovali razstavljene artikle. Ena od dveh se je odpravila v kabino za pomerjanje, kjer je pomerila plašč v vrednosti 400 evrov. Proti izhodu sta se nato odpravili s polno vrečko, a pri tem sta pozabili, da je treba blago tudi plačati. Zaradi sumljivega vedenja ju je pri izhodu ustavila odgovorna za varnost in ju prosila, naj ji pokaže-ta račun. Ker tega nista imeli, je odgovorna poklicala interventno številko 113. Na kraj dogodka so prišli policisti mobilnega oddelka tržaške policije in na podlagi zbranih informacij podali kazensko ovadbo. V omenjeni trgovini so obiski tatov in tatic pogosti, policija marsikdaj koga odpelje v bližnjo kvesturo. ROJAN - Neznanci s črnim avtom Drugi poskus prevare, tokrat pa brez uspeha FERNETIČI, ULICA CONTI - Vse v eni noči Policija prijela tri tatove motorjev V torek popoldne je bila v Roja-nu neka ženska skorajda žrtev zvite ukane, ki pa se je k sreči končala brez posledic. To je že drugi podoben dogodek v Rojanu, o prvem smo poročali včeraj. V Ulici Giacinti so nič hudega slutečo sprehajalko ustavili ženski ter moški, vsi stari okrog 30 let. Trojica je bila (tako kot v prvem primeru) v avtomobilu črne barve, ki se je ustavil v omenjeni ulici. Mimoidočo žensko so vprašali, kje je glavna tržaška bolnišnica. Ko jim je ta začela razlagati, kako prispeti do bolnišnice, ji je voznikova sopotnica začela kazati izdelke iz zlata. Ko je ženska zavrnila nakup zlatih izdelkov, so jo nepridipravi prijeli za ovratnik plašča in začeli svoje roke tlačiti v njeno torbico. Od gospe so zahtevali plačilo izdelkov, ki so jih na silo stlačili v torbico. Ker jih je pri kaznivem dejanju zmotil prihod drugega avtomobila, so se s črnim vozilom odpeljali neznano kam. Sprehajalka je takoj poklicala mobilni oddelek tržaške policije in povedala, kaj se je zgodilo. Policisti so nemudoma prišli na kraj dogodka in si zapisali informacije, ki so jih dobili. Okoliščine kaznivega dejanja policisti še preiskujejo, vse morebitne očividce dogodka pa pozivajo, da pokličejo na policijsko postajo ali interventno številko policije 113. Ob tem policija tudi opozarja, naj bodo občani v podobnih situacijah zelo previdni in naj ne zaupajo ljudem, ki se jim približajo na pretirano prijazen način. Opozorili so jih tudi, naj podobne dogodke takoj prijavijo in naj pri izsleditvi prevarantov in tatov pomagajo tudi tako, da si dobro zapomnijo ali takoj zapišejo osebni opis sumljivih oseb, smer, kamor je storilec pobegnil, registrsko številko, barvo ter znamko in tip vozila. V ponedeljek ponoči so mejni policisti med izvajanjem rednih obmejnih nadzornih dejavnosti pri Fernetičih naleteli na dvojico tatov. Aretirali so slovenska državljana D.C. in J.O., stara 29 in 24 let. V furgonu, s katerim sta se peljala moška, so policisti našli motorni kolesi, ki naj bi ju voznik in sopotnik malo pred tem ukradla na Miramarskem drevoredu v Trstu. Policisti so takoj obvestili oba lastnika, ko še nista opazila, da njunih motorjev ni več. Osumljenca sta v priporu v Trstu, zaslišal ju je tožilec, zaseženi motorni kolesi pa bodo vrnili lastnikoma. Še isto noč pa je imela policija v mestu opravka še z drugim primerom kraje motorja. Na voznika ukradenega motorja in njegovega sopotnika je policija nale- tela med redno kontrolo v Ulici Conti. Ko sta mladeniča zagledala policiste, sta pritisnila na plin in pobegnila. Ker jima je policija sledila, sta se ustavila in peš zbežala. Sopotnika so zelo hitro ujeli, medtem ko je bil voznik spret-nejši in je izginil neznano kam. Sopotnik je bil brez osebnega dokumenta, vendar ga je policija zelo hitro identificirala. Gre za 23-let-nega srbskega državljana N.P. Policisti so proti njemu podali ovadbo zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Na podlagi zbranih podatkov so ugotovili, da je lastnik motornega vozila krajo prijavil nekaj dni pred tem dogodkom. Motor, do katerega pa tatova nista bila preveč pazljiva, saj je imel kar nekaj kosov polomljenih, so policisti vrnili lastniku. V SK jutri razprava o »primeru Furlanič« Slovenski klub prireja jutri ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco 20) srečanje Primer Furlanič, zgodovina in slovenščina. Govor bo o dogajanjih v tržaškem občinskem svetu v zvezi s polpreteklo zgodovino in z rabo slovenskega jezika. Novinar Sandor Tence se bo pogovarjal s predsednikom občinskega sveta Iztokom Furlaničem in z občinskim svetnikom Slovenske skupnosti Igorjem Švabom. Boris Pahor na liceju Petrarca Trieste scrive (Trst piše) je niz literarnih srečanj, ki jih prirejajo na liceju Petrarca v Ul. Rossetti 74. Prvi gost bo danes Boris Pahor, ki se bo med 17. uro in 18.30 pogovarjal z dijaki raznih šol, nato pa se bodo premaknili v kavarno San Marco, kjer bo srečanje z občani. Enkrat mesečno bodo sledila srečanja še z drugimi tržaškimi pisatelji. Knjiga o Cescu Macedoniu V kavarni San Marco bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo Cesco e il suo teatro. Novinar Alex Pessotto je v njej skozi pričevanja številnih kulturnikov in prijateljev obnovil življenjsko in umetniško pot režiserja Francesca Macedonia, ki je med drugim bil med ustanovitelji Gledališča La Contrada. Stoletnica Laure Weiss V kavarni San Marco bo danes ob 18. uri prireditev v spomin na Lauro Weiss ob stoletnici rojstva. Velike tržaške zdravnice in intelektualke se bodo spomnili z mislimi in odlomki, ki jih bosta brala igralca Nikla Petruška Panizon in Maurizio Zacchigna. Mirovniški film v Podlonjerju V Ljudskem domu v Podlonjerju se nocoj ob 20.30 nadaljuje niz filmov ob stoletnici prve svetovne vojne: predvajali bodo mirovniški film Jeana Renoirja La grande illusione. Na odru zgodba o nasilju Ob dnevu za odpravo nasilja nad ženskami bo v občinskem gledališču Verdi v Miljah od danes do sobote ob 20.30 na ogled predstava Cronaca di un amore ru-bato, ki jo je Federica Dimartino povzela po knjigi Dacie Maraini Cronaca di una violenza di gruppo. Flebowski v Rossettiju Na odru dvorane Bartoli gledališča Ros-setti bo od danes do nedelje (do sobote ob 21. uri, v nedeljo ob 17. uri) zabavna predstava Flebowsky - Storie di ordinaria cor-sia (igra Nicola Pistoia). V gosteh predstavnik Kurdov Na sedežu skupine Germinal v Ul. del Bosco 52/a bo nocoj ob 20.30 gost Yilmaz Orkan, predstavnik Uikija, informacijskega urada Kurdov v Italiji. Govoril bo o dogajanju v mestu Kobane, kjer Kurdi junaško kljubujejo ofenzivi fundamenta-listov Isisa. STO na kongresu v Ženevi Na včerajšnjem kongresu foruma Združenih narodov za preprečevanje zatiranja manjšin v Ženevi so nastopili tudi zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja. Po navedbah gibanja Svobodno ozemlje so se prek Organizacije nezastopanih narodov in ljudstev UNPO udeležili kongresa Matej Pregarc (Društvo STO), Nicola Spon-za (generalni tajni gibanja Svobodno ozemlje) in Daniele Prelaz (rajonski svetnik na zahodnem Krasu), ki so spregovorili o pravnem statusu STO. / TRST Četrtek, 27. novembra 2014 5 devin-nabrežina - Potem ko je Forčič (SSk) predložil kritično resolucijo na račun deželnega načrta Reforma krajevnih uprav »razbila« Kukanjevo večino Deželna reforma krajevnih uprav je postala kamen spotike v devinsko-nabre-žinski levosredinski koaliciji. Občinski svetnik Slovenske skupnosti Edvin Forčič je med včerajšnjo občinsko sejo povsem nenapovedano predstavil resolucijo, v kateri je iznesel celo vrsto pomislekov o učinku reforme na majhne občine. Seja je bila prekinjena, dokument je vzela v pretres konferenca vodij svetniških skupin, med katero je Demokratska stranka iznesla celo vrsto pomislekov do besedila, ki ga je bila podpisala tudi vodja Zveze levice Elena Legiša. Forčič je pristal, da se iz besedila črta podporo konvencijam za združeno opravljanje storitev med okoliškimi občinami, ki »predstavlja najboljši način za zagotavljanje učinkovitosti upravnega dejanja ...«, vključen pa je bil dodatek (predlagal ga je nekdanji župan Giorgio Ret), v katerem je izražena »velika zaskrbljenost za to, kar se dogaja v deželnem svetu z reformo, ki je sicer potrebna, a bo - kot kaže - močno prizadela devinsko-nabre-žinsko občino, njeno upravno gospodarnost, zgodovino in kulturo ozemlja.« Forčič je med svojim posegom priznal, da je reforma deželnih krajevnih uprav potrebna, poudaril pa je, da bo tako, kot se sedaj kaže, prizadela majhne občine, kot je devinsko-nabrežinska, predvsem pa tiste občine, v katerih živi slovenska narodna skupnost. Obstaja namreč nevarnost, da bodo te majhne upravne enote ob pravico do lastnega avtonomnega upravljanja in da jim bodo smernice razvoja vsiljene z vrha, od številčno večjih in gospodarsko močnejših upravnih subjektov. Ret mu je pritrdil in opozoril na »nevarnost«, ki jo za majhne občine ob taki reformi predstavlja prisotnost velike občine, kakršna je tržaška. Vodja skupine Demokratske stranke Michele Moro je ocenil, da resolucija ni umestna, ker bi morali najprej počakati na dokončno besedilo reforme, da bi sploh vedeli, kaj slednja predvideva, in bi se nato -ko bi bilo vse jasno - o njej izrekli. Občinski svet je Forčičevo resolucijo podprli z osmimi glasovi. Ob predlagatelju so jo podprli župan Vladimir Kukanja, Elena Legiša, drugi svetnik Slovenske skupnosti Mitja Terčon, Maurizio Humar (Sel), Giorgio Ret in Tjaša Švara (oba Retova lista) ter Andrea Humar (Ljudstvo svobode Devin-Nabrežina). Svetnik Liste Kukanja Walter Ulcigrai se je vzdržal (že pred časom se je odločil, da se bo vzdržal pri vseh resolucijah), Michele Moro, Mariza devin-nabrežina - Nepričakovana zahteva države Breme 1,3 milijona Toliko je morala občinska uprava zagotoviti v rebalansu proračuna za prenos sredstev v državno blagajno Edvin Forčič Škerk in Roberto Gotter (vsi Demokratska stranka) pa so glasovali proti. Po seji je Moro ocenil, da se bo treba ob takem razpletu (oziroma zapletu) zamisliti in »preveriti« odnose znotraj koalicije. M.K. Devinsko-nabrežinskim upraviteljem je sveti Martin prinesel bridko presenečenje. Na njegov dan je deželna vlada sporočila Kukanjevi upravi, da mora zagotoviti milijon 323 tisoč evrov za prenos sredstev v državno blagajno. Za odbornika za proračun Lorenza Corigliana je bilo to strela z jasnega. Lanski »doprinos« občine državi je znašal vsega 46 tisoč evrov; letošnja zahteva je za skoraj 30-krat (!) višja. Občinski uradi so morali na vrat na nos izbrskati sredstva, da bi v zadnjem letošnjem rebalansu proračuna zadostili zahtevam »višjih sil« (beri: dežele in države). Pomagali so si z višjim prispevkom dežele (408 tisoč evrov), z dodatnim pregledom občinskih davkov (kar je navrglo 334 tisoč evrov), z dobičkom podjetja Atm (89 tisoč evrov), z nižjimi izdatki za nekatere programe (65 tisoč evrov), z znižanjem prispevkov za redno delovanje športnih in kulturnih društev (13 tisoč in 12 tisoč evrov), ter še z nekaterimi drugimi »rezi«, ki pa niso načeli kakovosti občinskih služb in servisov. Te podatke je navrgel odbornik Co-rigliano med včerajšnjo občinsko sejo ob predstavitvi rebalansa proračuna, v katerega je bilo treba vpisati tudi izdatek 188 tisoč evrov, ki ga je zahtevala dežela kot »izplačilo prejšnjemu upravitelju kopa- lišča Castelreggio v Sesljanu za zgrajena, sedaj že opuščena zunanja bazena.« Brez tistega izplačila bi občina ne mogla podpisati konvencije za upravljanje območja kopališča, je pojasnil Corigliano. Finančni dokument je naletel na kritike desnosredinske opozicije, medtem ko so predstavniki večine negativno ocenili dejstvo »odtujevanja« denarja občanov in prenosa sredstev državi, kljub temu, da posluje občina gospodarno in varčno. Rebalans je bil odobren z glasovi le-vosredinske večine, opozicija je glasovala proti. M.K. zgonik - Odobrena sklepa na torkovi seji občinskega sveta Popravilo šole in rebalans Zgoniški občinski svet je na torkovi seji soglasno odobril vpis v triletni seznam javnih del 2014-2016 popravilo poslopja osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku. Poseg bo stal 161 tisoč evrov; tolikšen znesek je občina prejela od dežele, je pojasnila županja Monica Hrva-tin. Sredstva bodo služila za odpravljanje posledic vrtinca, ki je konec avgusta prizadel tudi šolsko poslopje v Zgo-niku. »Sedaj bomo lahko takoj začeli z vsemi javnimi postopki, ki so potrebni za opravilo tega dela in nam ne bo torej treba čakati na odobritev proračuna 2015,« je sporočila županja, ki je tudi napovedala, da bodo dela predvidoma potekala v poletnem času prihodnje leto. Občinska skupščina je z veliko večino - vzdržal se je le novopečeni občinski svetnik Slovenske skupnosti Andrej Škerlj, ki je prav v torek prevzel mesto Marine Milkovich - odobrila rebalans proračuna. Predstavil ga je odbor- Monica Hrovatin nik za proračun Mirko Sardoč. Rebalans je bil predvsem vezan na sredstva v višini 481.305 evrov, ki so namenjena prenosu v državno blagajno. Občina je za to postavko že predhodno predvidela 225 tisoč evrov. »Razliko 25 tisoč evrov smo krili z višjimi dohodki v skupnem znesku 89.099 evrov in z znižanjem vseh stroškov za skupno 226.202 evra. Nastalo razliko 58.840 evrov pa smo namenili kritju potrebnih postavk za splošno upravljanje,« je pojasnil Sardoč, ki se je ob tem tudi osebno zahvalil odgovorni občinskega knjigovodskega urada Elizabeti Antonič za vloženi trud. »Verjemite mi, da je bilo opravljeno delo v danih normativnih razmerah, ki se prepogosto tudi iz dneva v dan spreminjajo, vse prej kot enostavno,« je ocenil odbornik za proračun zgoniške občine. Sardoč je tudi predstavil spremembo proračuna, in sicer v skupni vrednosti 26.900 evrov. Pluženju in posipavanju soli je bilo namenjenih dodatnih 6 tisoč evrov; 20 tisoč evrov za vzdrževanje zelenja in 900 evrov za nakup oblačil za uslužbence. Na začetku seje je županja Moni- dolina - Poročilo župana Sandyja Kluna na občinski seji Cela vrsta opravljenih del Skoraj 24 tisoč evrov za ureditev občinskih cest - Od danes V zadnjih petih mesecih so v dolinski občini opravili celo vrsto javnih del, tako na cestnem omrežju kot na občinskih poslopjih in sploh na občinskem ozemlju. Tako izhaja iz podrobnega poročila, ki ga je podal župan Sandy Klun med včerajšnjo občinsko sejo. Obnovitev in ureditev asfaltne baze na občinskih cestah v Dolin, Pre-benegu, Ricmanjih, Krogljah, Križpo-tu in Dragi je stala skoraj 24 tisoč evrov. Prav danes pa se bo na gornjem delu občine (Jezero) začel drugi del ureditve cestišč. Poseg bo zaobjel tudi Boršt, Dolina, Hrvate, Domjo, Ricmanje in Boljunec, kar bo stalo kakih 50 tisoč evrov. Medtem je že v teku preureditev in krajinsko ovrednotenje občinske ceste v Boljuncu med hišnima števil- Sandy Klun kama 41 in 35 za skupni znesek skoraj 8.650 evrov. nova tlakovanja za skupnih 50 Obenem so bila izvedena dela za izpraznitev in očiščenje jaškov za odtok deževnice pri Domju, v Krogljah in v Križpotu za nekaj več kot 2.500 evrov. Na pokopališčih v Borštu in v Mačko-ljah pa so bila opravljena vzdrževalna dela in čiščenje (strošek nekaj več kot 3 tisoč evrov). Nadalje so v Borštu očistili odpadke in namestili nekaj količkov z verigo za skladiščem pokrajine (2.800 evrov). Občina je opravila številne posege tudi v šolskih poslopjih, in sicer na šoli Venturini v Boljuncu (4 tisoč evrov), v vrtcu pri Domju (7 tisoč evrov); odstranitev azbesta je stala 2.400 evrov, za šolabus je bilo namenjenih 6 tisoč evrov. Čiščenje šol in občine je stalo 1.800 evrov. Številni so bi- tisoč evrov - Posegi na šolah li tudi posegi za občinsko ozemlje. Tako je nakup strojev za čiščenje zelenja stal skupno več kot 8.500 evrov, nakup kant za organske odpadke in njihova porazdelitev pa 16 tisoč evrov. Odbornik za okolje Franco Cre-vatin je poročal o posvetu o sistemih preprečevanja škode, ki jo povzročajo divji prašiči na kmetijskih in zasebnih zemljiščih ter o 30-letnici rezervata Doline Glinščice, medtem ko se je podžupan in odbornik za kulturne dejavnosti Goran Čuk zaustavil ob kulturnem delovanju v občini. Na dnevnem redu seje je bil rebalans proračuna, ki ga je skupščina odobrila z glasovi levosredinske večine, medtem ko se je opozicija vzdržala. M.K. Mirko Sardoč ca Hrovatin poročala o dejavnosti uprave v zadnjem mesecu. Med drugim je sodelovala na zelenem omizju na pokrajini, na katerem je bil govor o pravilniku odnašanja ranjene divjadi v naravnih rezervatih, izpostavila pa je tudi srečanje z vodstvom društva Cai, ki upravlja Briško jamo, na katerem so vzeli v pretres možnosti medsebojnega sodelovanja, predvsem v zvezi s turistično ponudbo. Uprava je tudi naslovila pismo telefonski družbi Telecom, da bi razrešila vprašanje spletne povezave, »ki je zares prepočasna za standarde današnjih časov,« kot je ocenila županja. Pismu je uprava priložila več kot sto podpisov občanov, ki so nezadovoljni s servisom družbe Telecom. V svojem poročilu se je Monica Hrovatin tudi zahvalila prostovoljcem civilne zaščite in koordinatorju občinske ekipe Lorenzu Breda, ki so sredi meseca v dveh dneh počistili pešpoti na Volnik, da so slednje - po avgustovskem vrtincu, ki je opustošil tamkajšnje območje - spet na voljo občanom. Na seji je nadalje odbornica za vzgojo, šport, kulturo, mladino in turizem Katrin Štoka iznesla stališče občinske uprave »o dvojezičnem poimenovanju v seznamu mestnih ulic in hišnih številk v državnem arhivu«, o čemer bomo še poročali. M.K. 6 Četrtek, 27. novembra 2014 TRST / CONFCOMMERCIO FJK - Ob državnem dnevu zakonitosti organizacija pripravila posvet Včeraj danes Z gospodarsko krizo je prišlo tudi do porasta kriminala Predstavljeni podatki v hotelu Savoia Excelsior niso spodbudni fotodamj@n Današnja kriza ne prinaša samo veliko ribarjenja v kalnem, mnogo korupcije in številne sumljive posle. Zanjo je, v globalnih razmerah, značilen tudi porast kriminala. Ta podatek je zabeležila tudi stanovska organizacija Confcommercio FJK, ki je ob včerajšnjem državnem dnevu zakonitosti, ki so ga poimenovali Legalita mi piace! (Zakonitost mi je všeč!), pripravila aktivnosti, ki opozarjajo na pojavnost kriminalnih dejanj v terciarnem sektorju. V tem kontekstu je v hotelu Savoia Excelsior včeraj potekal krajši posvet, na katerem so predavatelji predstavili podatke, ki zadevajo Furla-nijo Julijsko krajino. Uvodoma je spregovoril predsednik Confcommercia FJK Pio Traini, ki je opozoril, da nezakonitost ne gre prav nikoli »v krizo« ali na dopust. Confcommercio FJK je v sodelovanju s podjetjem Gfk Eurisko opravil raziskavo, v sklopu katere je preučil, kako so se v obdobju krize spremenili kriminalni pojavi. Iz raziskave je razvidno, da se je v naši regiji občutek varnosti zmanjšal za kar tretjino vprašanih podjetnikov. 2% vprašanih meni, da se je občutek varnosti izboljšal, 65% vprašanih pa je ocenilo, da je situacija ostala nespremenjena. Ta podatek je v primerjavi z vsedržavnim, po katerem naj bi se občutek varnosti poslabšal za kar 47% vprašanih, precej optimističen. Od začetka gospodarske krize leta 2008 do leta 2013 so se izrazito poslabšale razmere predvsem v zvezi s tatvinami; kar 71% podjetnikov je dejalo, da se je število le teh povečalo. Za 54% anketirancev se je povečalo tudi število ropov, za 50% vprašanih se je povečalo ponarejanje blaga, 46% vprašanih pa ocenjuje, da so se razmere poslabšale tudi na področju zlorab. Slednje kriminalno dejanje je bolj pereč problem na nacionalni ravni, kjer je kar 55% vprašanih ocenilo, da so okoliščine zelo naklonjene različnim oblikam zlorab. Del razlage za porast mikrokri-minala je bržkone pričakovan. Med tisočimi novih brezposelnih jih bo vsaj nekaj takih, ki se bodo, da bi preživeli same sebe in svoje družine, spustili v manjše nelegalne posle. V naši regiji podjetniki v terciarnem sektorju k sreči nimajo veliko opravka s podkupninami pri pridobivanju koncesij, z oderuštvom in z izsiljevanjem. Na vprašanje, ali se je povečala stopnja tovrstnega kriminala, so odgovorili, da niso zaznali sprememb. Je pa precej velik odstotek podjetnikov v zadnjih letih iz bojazni izboljšal varnost svojih obratov; skoraj 40% vprašanih je v svo- jih obratih namestilo videokamere in alarmne naprave (morda tudi zato, ker je kar polovica vprašanih izjavila, da jim s prodajnih poklic pogosto izginja blago), 20% vprašanih se je obrnilo na zavarovalnice, 14% na zasebne varnostnike, 7% se je opremilo z neprebojnimi stekli ... Kar velik del anketiranih v naši regiji pa je izrazil zaupanje v sile javnega reda, katerim običajno prijavijo kaznivo dejanje. (sč) Podjetja in mikrokriminal: katera kriminalna dejanja so v porastu? Podatki se nanašajo na obdobje 2008-2013 % v porastu v obdobju 2008-2013 podatki na državni ravni tatvine 68 Furlanija Julijska krajina % 71 zlorabe ponarejanje 55 ropi oderuštvo 52 50 podkupnine pri pridobivanju koncesij izsiljevanje 30 28 22 46 50 54 26 27 19 V terciarnem sektorju v tržaški pokrajini se gospodarska kriza nadaljuje, gospodarske razmere pa se iz trimesečja v trimesečje slabšajo. To so predstavniki tržaške stanovske organizacije Conf-commercio sporočili ob robu včerajšnjega posveta o spoštovanju zakonitosti v terciarnem sektorju. Iz poročila, ki se nanaša na julij, avgust in september, podatke pa so zbirali med 22. septembrom in 3. oktobrom, izhaja, da v naši pokrajini še naprej beležijo upad števila podjetij, zaposlenih in dobička. Anketirali so 384 podjetnikov, ki obratujejo v terciarni panogi, za večino vprašanih pa velja, da nimajo več zaupanja v lastno dejavnost. Naročniki ankete so edini pozitiven trend zaznali pri dostopu do posojil. Za polovico odstotne točke (s 35.5 na 36%) KRIŽ - Nocoj v Ljudskem domu Monodrama v spomin na Savinino zgodbo Sekcije VZPI Križ »Evald An-tončič - Stojan«, Devin Nabrežina in Zgonik vabijo nocoj, 27. novembra, ob 20. uri v dvorano Ljudskega doma v Križu na ogled gledališke predstave za igralko in harmonikarico, ki je nastala v sodelovanju s SKD Tabor, Savina -Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču. Približno pred dvema letoma je umrla Savina Rupel, ki se je rodila leta 1919 na Proseku in je med drugo svetovno vojno delala kot cvetličarka pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1944 so jo nacisti internirali v koncentracijskem taborišču Ravensbruck v Nemčiji. To je zgodba o njenem izgnanstvu a tudi o tragični usodi njenega sina Danila, ki se je v taborišču rodil in tudi umrl. Obstajajo številna pričevanja o realnosti taborišč, gledališka pripoved, ki je bila sestavljena na osnovi raznih intervjujev s Savino, pa do- takne nekaterih skrajnih točk. De-portiranci se v večini primerov s smrtjo soočajo ravnodušno, tako da jo celo rotijo. Toda smrt sina, rojenega med grozotami taborišča, postane neznosna bolečina za vse, ki so bili žrtev nasilja in poniževanja. Savina je imela dovolj moči, da je lahko doživljala spomin bolečine ob izgubi sina Danila, ki je živel le dva tedna, ker je čutila civilno in moralno dolžnost, da pusti pričevanje drugim. Zdaj, ko nas je zapustila, imamo pa mi dolžnost, da pričevanja tako grozljivih dejanj posredujemo prihodnjim generacijam, da ne gredo v pozabo. V monodrami nastopa Tatiana Malalan, spremlja jo harmonikarica Neva Kranjec, tekst in režija Giorgio Amodeo. Uprizoritev, ki je doživela krstno izvedbo prejšnji mesec v mali dvorani Kulturnega doma, je v italijanščini. Danes, ČETRTEK, 27. novembra 2014 VIGIL Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 21.53. Jutri, PETEK, 28. novembra 2014 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje C, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 26 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje C. [13 Lekarne CONFCOMMERCIO TRST - Ob robu posveta v hotelu Savoia Excelsior Znakov oživljanja terciarne panoge v naši pokrajini še ni se je izboljšal dostop do posojil. V obravnavanem obdobju je 40 podjetij, ki so včlanjeni v pokrajinski Confcom-mercio, prejelo posojila pod ugodnimi pogoji v skupni višini dva milijona evrov. Posojilo je sicer prejelo 39% prosilcev, 18% vprašanih se je moralo zadovoljiti z nižjim posojilom.Za 12 podjetij je stanovska organizacija pripravila projekt za ponoven gospodarski zagon in večjo kompetitivnost; za njegovo realizacijo pa je namenila 500 tisoč evrov. Razen teh svetlih izjem, so vsi ostali zbrani podatki slabši v primerjavi s predhodnim trimesečjem. Povečala se je stopnja brezposelnosti, zvišale so se cene dobaviteljev, za podjetnike pa se je podaljšal tudi rok odplačevanja blaga. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je že manj kot polovica vprašanih plačilno sposobnih, vsaj kar se poslovnih stroškov tiče. Tržaški Confcommercio se gospodarski krizi zoperstavlja z različnimi izobraževalnimi tečaji, v sklopu katerih želijo dati zagon malemu gospodarstvu. Trgovce denimo ozaveščajo, da lahko svoje izdelke prodajajo doma in v tujini. Spletno trgovanje sicer v naši pokrajini malenkost zaostaja, a kljub temu vse več ljudi kupuje v spletnih trgovinah. V obravnavanem obdobju je Confcommercio Trst organiziral kar 100 predavanj, ki jih je obiskalo 1086 slušateljev, je poudaril Pietro Farina, generalni direktor te organizacije. Na teh srečanjih ozaveščajo stranke o prednostih, ki jih morajo predstaviti strankam, povedo pa jim tudi, s čim bodo stranke najlažje osvojili. Skratka, gospodarski podatki za tržaški terciarni sektor so vse prej kot pozitivni, ampak vseeno ne tako slabi, da bi obupali. Trenutna situacija je lahko tudi priložnost za analizo in pregled vrednot ter iskanje novih izzivov ... (sč) Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. novembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bo roditeljski sestanek v petek, 28. novembra, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. in Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica. Vabljeni! prej do novice i j=JL www.primorski.eu * SiVince Tutto26 novembra 2014 Super Enalotto 10 18 24 35 47 50 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5 točkami 28 dobitnikov s 4 točkami 809 dobitnikov s 3 točkami 10.834 dobitnikov z 2 točkama St. 210 524.415,00 € --€ 3.655,92 € 326,05 € 14,60 € / TRST Četrtek, 27. novembra 2014 7 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - II canto della rivolta«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Due giorni, una notte«. CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana. FELLINI - 18.15, 20.15, 22.15 »Il sale della terra«; 16.40 »Il mio amico Nanuk«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Diplomacy - Una notte per salvare Parigi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »My old lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30 »Amaterji«; 17.40, 18.40, 20.50 »Butec in butec Da«; 20.40 »Gozdovi so še vedno zeleni«; 16.10, 18.50, 20.00, 21.15 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 16.20, 18.30, 20.10 »Kako se znebiti šefa 2«; 19.00 »Medzvezdje«; 17.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 15.40 »Čebelica Maja«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Ženska, ki je otrla solze«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.00 »Sils Maria«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; Dvorana 3: 18.10 »Il giovane favoloso«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusate se esisto«; Dvorana 4: 16.30, 18.40, 20.30, 22.15 »I vichinghi«; 16.30, 20.40, 22.20 »Ogni maledetto Natale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.50, 21.20, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta«; 16.00, 20.00 »Scusate se esisto«; 18.05, 21.20 »Interstellar«; 16.40 »Il mio amico Nanuk«; 16.30, 18.25, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I vichinghi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Ogni maledetto Natale«; 16.20, 22.10 »Cub - Pic-cole prede«; 18.15, 20.00, 21.45 »Michael Jackson: Life, Death and Legacy«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 20.00, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »I pinguini di Madagascar«; 20.20, 22.10 »Cub - Piccole prede«; Dvorana 3: 17.40, 20.15, 22.15 »Ogni maledetto Natale«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »Scusate se esisto«; Dvorana 5: 17.20, 19.50, 22.10 »Trash«. M Izleti Mamico Fjono in našega kolego Andreja Petarosa je razveselilo rojstvo male Majlin Čestitke in voščila pošiljajo vsi iz časnikarskega uredništva RAI V objemu mamice Fjone in tatka Andreja sladko spančka mala Majlin Vse najboljše in najlepše jim želimo Martin, Sabina, Devan, Tina, Peter in Laura Čestitke Na dan je mala MAJLIN prišla, kot sonce žareče razveselila starša oba. Vsi se ob lepi novici veselimo in polno lepega ji želimo. Mara in Valentina. Dobrodošla mala MAJLIN! Prepričane smo, da boš v objemu nežne mame Fjone in očka Andreja zrasla v pravo princesko! Iskrene čestitke! Vse kolegice otroških vrtcev VeŠ Na-brežina. □ Obvestila KRU.T - Sprostila so se tri mesta za izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in popoldanskim sprehajanjem med božičnimi stojnicami in po praznično okrašenem mestu. Kdor bi se rad pridružil, naj se zglasi do 1. decembra, na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. št.040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. FOTOVIDEO TRST 80 in Center otrok in odraslih Harmonija organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključen avtobusni prevoz, ogled in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje do torka, 9. decembra, na info@trst80.com ali 3294736590 (Martina) oz. center.harmo-nija@gmail.com ali 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno ponedeljka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). V SKLOPU GORIŠKEGA FESTIVALA E'STORIA bo 13. decembra potekal izlet po goriškem Krasu; informacije in vpis po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi danes, 27. novembra, z začetkom ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. DRUŠTO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na tečaj izdelave adventnih venč-kov in božičnih okraskov, ki bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) danes, 27., in petek, 28. novembra, od 9. ure dalje. Vodi ga gospa Jadranka Sedmak. PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK bo obiskala gostja, prevajalka in babica Irena Lampe, ki bo danes, 27. novembra, ob 17.00 podala v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14, pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 27. novembra, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. SEKCIJE VZPI Križ »Evald Antončič -Stojan«, Devin Nabrežina in Zgonik vabijo danes, 27. novembra, ob 20. uri v dvorano Ljudskega doma v Križu na predstavo »Savina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Tekst in režija Giorgio Amodeo, igra Tatiana Malalan, glasbena spremljava Neva Kranjec. 35-LETNIKI iz Brega pozor! V petek, 28. novembra, ob 19.30 bo v gostilni na Pesku naša večerja. Info na tel. št.: 347-4481432 (Anna) v večernih urah. Primorski mobile Spletne novice »PRIMER FURLANIČ«, ZGODOVINA IN SLOVENŠČINA - Slovenski klub bo v petek, 28. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani gostil tržaška občinska svetnika Iztoka Furlaniča in Igorja Švaba. Pogovor bo vodil novinar Sandor Tence. Vabljeni! MESTNE SEKCIJE STRANKE SSK priredijo v petek, 28. novembra, z začetkom ob 20. uri na sedežu (Ul. Gallina 5), svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. 30-LETNIKI POZOR!! Vabljeni na večerjo v gostilno v Bazovici, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20. uri. Potrdite vašo prisotnost odgovornim. DO SVOBODNEGA GIBA - Revija otroških in mladinskih plesnih skupin v organizaciji Z SKD in SKD Tabor bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio, 1). Na razpolago bo parkirišče sosednje ZKB. 45-LETNIKI (1969) od Milj do Štivana, se bomo srečali v soboto, 13. decembra, ob 20.00 v Križu. Prijave najkasneje do nedelje, 30. novembra, na tel. 333-6170026 (Patrizia), 346-2197404 (Ivo) in 335-6008774 (Pavel). OB PRAZNOVANJU VAŠKEGA ZAVETNIKA vabimo ljubitelje glasbe na koncert godbenega društva Viktor Parma iz Trebč, ki bo v nedeljo, 30. novembra, ob 17.00 v cerkvi Sv. Andreja v Trebčah. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na predstavitev koledarja »Bazovica 2015«, ki so ga izdale vaške organizacije in na predavanje o zgodovini klekljarstva prof. dr. Tadeje Primožič iz Žirov. Sodeluje OPZ Fran Venturini od Dom-ja, pod vodstvom Suzane Žerjal. VZPI ANPI, SKD SLAVEC (Ricmanje Log) in Krajevna organizacija ZB Škofije - Ob prazniku krajevne skupnosti Škofije in 73. obletnici ustanovitve prvega odbora OF v slovenski Istri vabijo v nedeljo, 30. novembra, ob 10.30 na slovesno odkritje obnovljene spominske plošče na Badihi posvečene borcu NOB, organizatorju in aktivistu OF Danilu Pregarcu -Zmaju. V kulturnem programu sodelujejo učenci OŠ Oskarja Kovačiča iz Škofij in MePZ Slavec - Slovenec (Ricmanje - Boršt). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v nedeljo, 30. novembra, na obisk Knjižnega sejma s prevozom in ogled predstave »ArTSpre-hod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu«, ki bo ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Odhod s Trga Oberdan ob 10.00. Prijave na tel. 040-635626, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. DSI vabi v ponedeljek, 1. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Guidom Barellom, avtorjem knjige o polpretekli romunski stvarnosti »La tortura del silenzio«. Knjigo in avtorja bo predstavil Miro Opelt. Začetek ob 20.30. SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387. ZALOŽBA MLADIKA vabi na Miklavžev sejem od ponedeljka, 1., do petka, 5. decembra, od 10. do 14. ure. Razstava knjig založbe Mladika za otroke in odrasle v Peterlinovi dvorani na Ul. Donizetti 3 v Trstu. V okviru sejma bodo ob 12. uri »Srečanja z avtorji«. V ponedeljek, 1. decembra, pesnik in pisatelj Marij Čuk, v sredo, 3. decembra, pesnik in pisatelj Miroslav Košuta, v petek, 5. decembra, Vinko Avsenak o prvi svetovni vojni. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj masaže novorojenčkov (5 srečanj) ob torkih (od 2. decembra) od 10. do 11.30 na sedežu v Ul. Canova 15. Tečaja se lahko udeležijo otroci stari od 0 do 12 mesecev in starši eventuelno skupaj s sorodnikom. Informacije in prijava: tel. št. 320-7431637 ali center.harmo-nija@gmail.com. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v petek, 5. decembra, ob 17.30 Miklav-ževanje v bivši osnovni šoli v Mavhi-njah. Angelčki bodo zbirali darila v četrtek, 4. decembra, od 18. do 19. ure v društvenem sedežu v Mavhinjah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali Sv. Miklavža! CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj za nosečnice. Informacije in prijava: tel. št. 320-7431637 ali center.harmoni-ja@gmail.com. H Prireditve V KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, je odprta razstava miniaturnih prikazov življenja in dela istrskih ljudi, umetnice Danile Tuljak Bandi po sledečem urniku: 28., in 29. novembra, od 17. do 19. ure. Danes, 27., in 30. novembra, od 10. do 12. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja »Predbožični čar«. Bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev v petek, 28. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa ŽVS Barkovlje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sobota in nedelja 10.00 - 13.00, ostali dnevi 15.00 - 19.00. Zaključek sejma v petek, 5. decembra. KROG PRIJATELJEV BRUNA GROE-NINGA vabi na ogled dokumentarnega filma Fenomen Bruno Groening - Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« v soboto, 29. novembra, od 17. do 19. ure (1. del) in v nedeljo, 30. novembra, od 17. do 20. ure (2. in 3. del), v Muzeju slovenskih filmskih igralcev -Škrateljnovi hiši v Divači. Vstop prost. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v društveno dvorano v soboto, 29. novembra, ob 19.30 na gledališko predstavo »Čakajoč«, v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Avtorica Jasmina Gruden. USTVARJALNA DELAVNICA za otroke pri SKD Tabor - Prosvetni dom v soboto, 29. novembra, od 10.30 do 12.30. Delavnico bosta vodili Katerina Kalc in Nada Sossi. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst prireja revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2014«, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Vabljeni! DVORŽAKOVE BIBLIČNE PESMI -Župnija Sv. Križ in Slomškovo društvo prirejata koncert Bibličnih pesmi op. 99. Na svetopisemsko besedilo jih je napisal češki skladatelj Antonin Dvor-žak, za glas in orgle pa priredil Marco Sofianopulo. Izvajala jih bosta so-pranistka Tamara Stanese in organist Tomaž Simčič. Svetopisemska besedila bo recitiral Tomaž Susič. Koncert bo v svetokriški župnijski cerkvi v nedeljo, 30. novembra, ob 18. uri. KD MELODIJA vabi na koncert z Ano urco al pej dvej ob 15-letnici ustanovitve v nedeljo, 30. novembra, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Gostje bodo trio Volk Folk, Pamela in Linda ter Janez Dolinar. SKD TABOR prireja v Prosvetnem domu na Opčinah »Miklavžev sejem« (drobna darila in rabljene knjige) od srede, 3. decembra, (od 16.00 do 19.00) do nedelje, 7. decembra, (od 9.30 do 13.00). V sredo, 3. decembra, ob 16.00 nastop zbora OŠ F. Bevk in društvenih plesalk; v četrtek, 4. decembra, ob 18.00, v sodelovanju z ZTT, predstavitev knjige Slovenija v žepu - Mitja Tretjak in Vojmir Tavčar. Vabljeni, da nas obiščete! SPDT vabi na »Večer gorniškega filma«. Projekcija nagrajenih filmov iz arhiva Mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale bo v sredo, 3. decembra, v Razstavni dvorani ZKB, Ul. Ri-creatorio 2 na Opčinah, s pričetkom ob 20.30. Kot predfilm bomo zavrteli delo »Zadnji trgovec z ledom«, avtor je Sandy Patch (ZDA/Ekvador). Sledil bo film »Vas daleč od vsega«, posnela sta ga Anne in Erik Lapied (Francija). 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. IZGUBIL SEM KLJUČE avta znamke ford v okolici pošte v Križu. Najditelj naj pokliče na tel. št. 040-226826. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št. 00386-41238424. NA LEPI SONČNI LEGI ob robu gozda v Dolini, prodajamo samostojno novo hišo z dvoriščem, kletjo, garažo in vrtom. Zaključna notranja dela po lastni izbiri. Tel. št. 347-7946135. NA OPČINAH v zelenem okolju prodamo stanovanje, 84 kv.m. Tel.: 040213385. PRODAM HIŠO z vrtom v dolinski občini. Tel. št. 040-228390. PRODAM 4 zimske gume znamke good year, velikosti 175/65 R14, v odličnem stanju, letnik 2012, prevoženih 8.000 km. Cena 120,00 evrov. Tel.: 346-9520796. PRODAM 4 zimske gume, znamke hankook winter, velikosti 165/65 R13. Skoraj nove, prevoženih 3.500 km. Tel. št.: 040-208002 (po 19. uri). PRODAM cyclette in pletenke za vino. Tel.: 040-814212. PRODAM ford mondeo SW ghia TDI, letnik 2005, sive temne metalizirane barve, v dobrem stanju. Tel.: 3477145565. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). PRODAM tablični računalnik asus eee pad transformer TF101, 16 GB, Wi-Fi, 10'', tipkovnico, ovitka za zaščito ter hdmi kabel. Tel. št.: 329-9841041. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. Prispevki V hvaležen spomin na brata Slavka daruje Torči Sosič z družino 100,00 evrov za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na drago Irmo Legiša Sardoč darujeta Rozi in Katja Legiša 20,00 evrov za Združenje Amici del Hospice Pineta del Carso. V isti namen darujeta Darka in Silvio 20,00 evrov. V spomin na Frankota Mesarja daruje družina Mesar 50,00 evrov za God-beno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na svoje drage daruje Sonja 100,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. Ob spominskem partizanskem večeru v Dolini daruje Just Žerjal 20,00 evrov za ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. V isti namen daruje Neri-na Žerjali 20,00 evrov. V spomin na Lučanota Košuto darujejo bratranci Ivo, Danilo, Božo in Miranda 100,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. t Zapustila nas je naša draga v Julka Strancar Slovo od pokojnice bo v soboto, 29. novembra, od 10.30 do 12.30 v kapelici pri Sv. Ani. Svojci in prijateljica Franka Pogrebno podjetje SantAnna - Trst 8 Četrtek, 27. novembra 2014 TRST / znanstvena konferenca - Jutri Koncentracijska taborišča in kolektivne travme Jutri bo v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5, mednarodna znanstvena konferenca Med memorijo in travmo: koncentracijska taborišča in gulagi v spominih pripadnikov slovenskih narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran. Konferenco prireja Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Trstu ter Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu. Namen konference je predstaviti dosežke slovenskih znanstvenikov in znanstvenic na področju memorije in spomina v povezavi s kolektivnimi travmami. Posebna pozornost bo posvečena italijanskim in nemškim koncentracijskim taboriščem ter gulagom v spominih pripadnikov slovenskih narodnih skupnosti v prostoru AlpeJadran. Predavatelji in predavateljice bodo s pomočjo psihoanalitičnih, psiholoških, zgodovinskih, socioloških, etnoloških in drugih spoznanj ponazorili pojave kot so travme, ki še ostajajo v senci, govorica travme, »molk«, trpljenje otrok v vojni, travma vrnitve, transgeneracijski prenos travmatičnih izkušenj. Tematiko množičnih travmati-zacij bo poglobil dokumentarni film. Konferenca se bo pričela ob 10. uri z nagovori predstavnikov treh inštitutov. Sledila bodo predavanja: Pavel Fonda, psihiater in psihoanalitik - Vojne travme, ki še ostajajo v senci; Marija Jurič Pahor, sociologinja - Spomin in govorica travme; Marianna Kosic, psihologinja - Metodologija intervjuvanja žrtev nacističnega in povojnega nasilja in njihovih potomcev z interpretativno fenomenološko analizo; Dunja Nanut, zgodovinarka - Koncentracijska taborišča v spominih primorskih Slovencev: med travmo deportacije in travmo vrnitve; Metka Gombač, zgodovinarka in arhivistika in Boris M. Gombač, zgodovinar - Slovenski otroci iz Ljubljanske pokrajine v italijanskih koncentracijskih taboriščih 1942-1943; Daniel Wutti, psiholog -Transgeneracijski prenosi travmatičnih doživetij na primeru treh generacij koroških Slovenk in Slovencev. Popoldanski del (ob 14.15): Božidar Jezernik, etnolog, Goli otok med spominom in travmo; Attila Kovacs, zgodovinar - Ju-goslovansko-madžarski odnosi v prvem desetletju po drugi svetovni vojni s posebnim poudarkom na položaju porab-skih Slovencev; Katalin Munda Hirnok, etnologinja - »Še do danes ni dokazov, da bi bili zločinci«: spomini porabskih Slovencev na povojne deportacije na primeru filmskega gradiva. šolstvo - V okviru jesenskih matinej sklada FAI Ogledi znamenitosti v družbi dijakov-ciceronov Sodelujeta tudi liceja Prešeren in Slomšek - Včeraj ogled kavarne San Marco Dijaki liceja Prešeren so iz ust svojih sošolk izvedeli marsikaj zanimivega o kavarni San Marco in mestnem predelu, kjer se nahaja foto damj@n Te dni se v okviru jesenskih matinej Italijanskega sklada za okolje FAI v Trstu vrstijo vodeni ogledi nekaterih znamenitosti, za katere skrbijo posebne vrste vodi- ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE ponudba velja od 27.11.2014 do 6.12.2014 oziroma do prodaje zalog. KLASIČNI PANETTONE MAINA, V CELOFANU 700 g discount QhetoBtii DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. - FAX 0039-040-8325039 BELA MOKA "00" 1000 g či: to so dijaki-ciceroni, se pravi višješolci, ki so se usposobili za vodenje ter razlago zgodovine in zanimivosti o nekdanji vojaški bolnišnici, kavarni San Marco in glavni železniški postaji. V okviru pobude, ki jo soorganizira Pokrajina Trst in je namenjena višjim srednjim šolam, sta med sodelujočimi šolami tudi Licej Franceta Prešerna ter Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška. Tako so včeraj zjutraj dijakinje 1. klasičnega liceja Prešeren Jelena Ilič, Mojca Petaros in Juliette Protti, ki jih je spremljala prof. Marta Ivašič, sošolcem predstavile kavarno San Marco in njene zanimivosti. Obisk se je začel v Peterli-novi dvorani, kjer jih je sprejel predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor, nakar so Jelena, Mojca in Juliette pred- stavile mestni predel, v katerem se nahaja kavarna, pa tudi kulturo kavarn in tržaško stvarnost iz obdobja tik pred prvo svetovno vojno. Dogajanje se je nato preselilo v kavarno samo, kjer so dijakinje orisale njeno zgodovino ter predstavile opremo, stilne značilnosti in poslikave, kjer so poudarile predvsem prenovo izpred 25 let, ko je padla odločitev, da bodo ohranili tako po-slikave iz leta 1914 kot tiste iz leta 1930. Po včerajšnjem obisku bodo dijakinje liceja Prešeren protagonistke tudi 28. novembra, ko bodo ob 12. uri vodile ogled po bivši vojaški bolnišnici: tokrat bodo na vrsti dijakinje 2. klasičnega liceja Linda Cap-pellini, Martina Husu, Ivana Pahor, Urška Petaros in Dana Milič, isti dan pa bodo ob 11.30 dijaki liceja Slomšek vodili ogled po kavarni San Marco. ENEL - Mednarodni dan boja proti nasilju Z oranžno barvo do nenasilnega sveta SIR MAASDAM OLDENBURG PASIRAN PARADIŽNIK 1000 ml cena za kg - SADNI SOKOVI "FRUPI OGRSKA 2000 mi SALAMA BECHER / SV cena za kg SUROV PRŠUT, S KOSTJO, CEL -srac- PRALNI ** DDAČFIf KLEMENTINE MEHČALEC cena za kg C0CC0LIN0 4000 ml Uslužbenci Enel so svoje fotografije delili na družbenih omrežjih Pobarvaj svet v oranžno v 16 dneh je tema letošnje kampanje OZN za odpravo nasilja nad ženskami. Torkov mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami so tudi v Trstu obeležili z različnimi pobudami in razpravami, s katerimi so želeli prispevati k preprečevanju nasilja nad ženskami. Pobudam se je pridružila tudi tržaška izpostava družbe Enel, ki obratuje v pasaži Tergesteo. Ob tej priložnosti so si vsi zaposleni nadeli oranžne majice, kravate ali rokavice, razne oranžne predmete pa so ponujali tudi obiskovalcem, ki so si jih lahko zataknili na svoje oprave. Predsednica Enel Patrizia Grieco je poudarila pomen akcije, saj multinacionalke, kakršna je njihova družba, s to gesto v svet lahko pošljejo pomembno sporočilo. Uslužbenci te družbe so svoje fotografije delili na družbenih omrežjih, s tem pa so želeli ustvariti neke vrste vir-tualno kampanjo, s katero so simbolično prispevali k odpravi nasilja nad ženskami. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 27. novembra 2014 9 GLOSA Zakaj Slovenija ni podprla protifašistične resolucije? JoZe Pirjevec_ Prijatelj Miha mi je včeraj poslal naslednje pismo: "Slovenija v Generalni skupščini Združenih narodov ni obsodila nacifašizma! Nikjer ne boste prebrali v nobenem časopisu ali drugih medijih, da je bilo dne 21. novembra 2014 v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku glasovanje, na katerem so obravnavali predlog resolucije, ki obsoja poveličevanje nacizma, nacistične simbolike in zanikanja holokavsta. Slovenija resolucije NI podprla, od držav Jugoslavije je samo Srbija glasovala za obsodbo, vse ostale države v EU in Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija so se hlapčevsko in vdano vzdržale obsodbe, enako kot vse države EU. ZDA, Kanada in Ukrajina so bile proti tej resoluciji, ki bi obsodila poveličevanje neo-nacifašizma. Rezultate resolucije imate v priponki. V tujini ta tema že dviga veliko prahu, v Sloveniji in vseh državah članic EU pa mediji o tem škandaloznem glasovanju kot običajno poslušno molčijo!!! SRAMOTA in nanjo je potrebno odločno reagirati!" Seveda sem priponko takoj natiskal. Iz nje sledi, da je 115 držav, z Afganistanom na začetku in Zimbabwejem na koncu spiska, glasovalo z „Yes". Tri države, ZDA, Kanada in Ukrajina, so glasovale z „No", medtem ko se jih je ostalih 55 vzdržalo. Miho sem vprašal, ali mi lahko dobi besedilo resolucije, a mi je odgovoril, da ne more priti do nje, ker da jo baje brišejo. Z nekoliko potrpljenja sem jo vendarle našel, pri čemer se strijam, saj sloni na idealih, ki so se uveljavili v Evropi in svetu po porazu Hitlerjevega Tretjega rajha. Ti ideali so tako splošni, da jim lahko pritrjujejo tudi države - Iran, Sirija, Izrael - ki so si sicer smrtno sovražne. Če greš v ZDA, moraš v vprašalniku, ki ga je treba izpolniti na letališču, med drugim povedati, ali si bil oziroma si član nacionalsocialistične stranke. Ne vem, kaj se zgodi, če odgovoriš pritrdilno, a mislim, da te ne pustijo čez mejo. To seveda ni veljalo za vse naciste, kajti tistim, ki so jih potrebovale, na primer Wernerju von Braunu, so ameriške oblasti na široko odprle vrata svoje dežele. Vsekakor pa je šlo za izjeme, ki niso bistveno zanikale odklonilnega odnosa Washingtona do nacizma. Zakaj so se ZDA danes postavile proti omenjeni resoluciji? Očitno, ker je bila med njenimi poglavitnimi sponzorji Rusija, ki zadnje čase glasno opozarja na ponovni vzpon "fašizma" v vzhodni Evropi, v prvi vrsti v Ukrajini, in s to politiko opravičuje svoje poseganje v notranje razmere sosednje države. Ta politika se zdi Zahodu tako nevarna, da obtožuje Moskvo imperialističnih ambicij, podobnih tistim, ki jih je izrabljal Hitler za povzročitev druge svetovne vojne. Kdo ima pri tem bolj prav? Kljub temu, da do Putinovega režima nimam posebnih simpatij, ker dobro vem za skorumpira-nost njegovega klana, mislim da ima bolj prav Vladimir Vladimirovič. ZDA so v zadnjem času preveč rožljale z orožjem in preodkrito sklušale razširiti s pomočjo NATA svoj vpliv v črnomorski prostor, da bi bilo mogoče gledati nanje kot na brezmadežnega paladina ukrajinske "suverenosti". Pred desetimi leti, ko so iz "humanitarnih" razlogov zaradi Kosova napadle Srbijo, so se požvižgale na njeno suverenost. Ukrajina je v bistvu umetna država, kakor je bila Jugoslavija, z razninimi identitetami, ki so med sabo sprte. Najbolje je to dejstvo priznati in se sprijazniti s spremembo meja na Krimu in na levi obali Dnjestra. Tudi ni mogoče spregledati, da se je na desni strani močno razmahnil desničarski šovinizem fašističnega tipa, kot se je zgodilo na Hrvaškem v Tudjmanovem času. V tem kontekstu bi EU in z njo Slovenija ravnali pravilno, če bi podprli rusko resolucijo. Ne samo, da bi glasovali za načela, na katerih sloni njihova zgodovina, temveč bi tudi namignili Was-hingtonu, da naj premisli svojo zunanjo politiko, če hoče ostati na čelu "svobodnega" sveta. VREME OB KONCU TEDNA Od jugozahoda vlažen zrak Darko Bradassi Ml Od dveh anticiklonov, ki sta pozitivno vplivala na vremensko sliko pri nas v tem tednu, je v zadnjih dneh ostal le eden in tudi ta slabi. Topel subtropski višinski greben se je postopno začel umikati že v preteklih dneh, včerajšnja in torkova burja pa je bila v bistvu posledica še poslednjega, prehodno nekoliko večjega vpliva celinskega anticiklona nad severovzhodnimi evropskimi predeli. V prizemlju in v nižjih plasteh ozračja je začel pritekati nekoliko hladnejši zrak. Temperatura na višini 1500 metrov v prostem ozračju se je spustila do +1,8 stopinje Celzija in se tako ponovno dotaknila dolgoletnega povprečja. Ničta izoterma pa je bila včeraj opoldne na višini 2681 metrov, kar je za okrog 800 metrov višje od normalnosti. V gorah je bilo povečini toplo za ta čas, v nižinah pa občutno hladneje kot doslej, toda vseeno skladno z običajnim sezonskim dogajanjem. Na vrsti je globoka višinska dolina s sever-noatlantskim zrakom, ki se ravnokar poglablja in bo zaobjela večji del zahodne Evrope. Naši kraji bodo v glavnem na njenem vzhodnem obrobju, glavnina dogajanja bo zahodno od nas. Vendar tudi proti nam bo z jugozahodnikom pritekal vlažen zrak. Dogajanje bo zaradi zmernih temperatur in bolj umirjenega ozračja bolj postopno in občutno manj izrazito kot v minulih tednih, ko je vreme marsikje povzročilo hude težave. V glavnem bo šlo za kolikor toliko normalno jesensko novembrsko sliko, ki je letos pravzaprav niti nismo še doživeli. Ob dotoku jugozahodnega zraka se bo poveča- la vlaga, ozračje bo oblačno in sivo, mestoma lahko megleno. Občasno se bodo pojavljale manjše padavine, lahko tudi v obliki rosenja, le ponekod tudi kvečjemu z zmernimi padavinami. Vlažna vremenska faza se bo nadaljevala vsaj nekaj dni, od danes do vključno nedelje ne gre pričakovati bistvenih sprememb. Prevladovalo bo vlažno vreme z občasnim rahlim dežjem. Tudi v začetku prihodnjega tedna ne kaže ravno na bistvene spremembe, za razliko, da se bo od višinske doline odcepil samostojen višinski ciklon, ki se bo nato še nekaj dni pomikal v naši bližini. Še naprej bo prevladovalo oblačno vreme z občasnim dežjem, kaže pa tudi na postopno ohladitev. Sredi prihodnjega tedna bi lahko že deloma zadišalo po zimi. Anticiklon nad Atlantikom se bo vzpenjal na skrajni sever, od koder bo proti Sredozemlju preusmerjal občutno hladnejši severni zrak. Najhladnejše jedro se bo, kot kaže, zaustavilo nad osrednjimi evropskimi predeli, vendar tudi obrobje severnega zraka, ki bo zajelo naše kraje, bo že razmeroma hladno. Kot kaže po sedanjih izgledih, toda evolucija je še nekoliko nedorečena, je zelo verjetno, da bo sredi prihodnjega tedna prišlo do nadaljnjega padca temperatur. Ne bo šlo ravno za neko izrazito ohladitev, vendar se bo živo srebro predvidoma spustilo za kakšno stopinjo Celzija pod dolgoletno povprečje. Prehodno se bo nadaljevalo oblačno vreme in bodo še možne občasne padavine, v gorah povečini kot sneg. Precej vetrovno bo. Na sliki: anticiklon popušča PISMA UREDNIŠTVU Zbogom, demokracija! Na splošno velja, da v Evropi, ki jo pretresa kriza kapitalizma, vladajoče banke in multinacionalne kor-poracije ne marajo demokratične kontrole in ljudskega odločanja. Zato je krčenje vseh oblik demokracije skorajda obvezno, kakor priporoča vsem evropskim vladam ameriška finančna družba JP Morgan s svojim pismom, v katerem graja predvsem ustave, nastale na valu protifašistične zmage v drugi svetovni vojni. V Italiji se program krčenja demokracije (vladavine ljudstva) stopnjuje že nekaj let. Najprej z uvajanjem volilnih sistemov, ki izkrivljajo voljo volilcev v brk ustavnemu določilu, da je naš glas „tajen, enakopraven, svoboden". Potem pa kar z ukinjanjem demokratično izvoljenih organizmov, kar lažno opravičujejo z nujnostjo varčevanja „stroškov za politiko". Renzi spreminja senat v drugorazredno zbornico, ki ne bo voljena, pač pa imenovana. Vanjo bodo prišli člani „kaste": župani, deželni svetovalci, delegati predsednika republike. Da bo vsem jasno: senat ne bo ukinjen, samo ne bo več voljen. Ostanejo birokracija, palače, uradi, dobro plačane direkcije in vse ostalo. Varčevanje pride v poštev samo pri volitvah. Enako velja za pokrajine, ki se v naši deželi že spreminjajo v drugorazredne ustanove, ki jih ne bodo več vodili izvoljeni sveti, pač pa delegati županov in občinskih svetovalcev. Birokracija ostane, demokracije ni več. Na koncu še reforma krajevnih uprav v naši deželi. V bistvu naj bi prišlo do združevanja občin v nekakšne medobčinske skupnosti, ki bi soupa- dale z zdravstvenimi okraji. Torej Trst s pokrajino, Gorica s spodnjo Furlanijo, osrednja Furlanija, Karnija in Pordenon. Združenja občin naj bi prevzela večji del pristojnosti in uradov, vključno s tem, kar bi ostalo od pokrajin. A ne takoj, najprej bi racionalizirali in združili občinske službe in urade. Male občine bi postale le prazne lupine, občinski svetniki bi bili brez dela, v županstvih bi prirejali poroke in nagrajevanja vinskih razstav. Vse ostalo bi prešlo v pristojnost nekakšnega „odbora županov", ki bi odločali na osnovi števila svojih prebivalcev. Smrt malih občin. Zanimivo je, da tu ne gre za prostovoljno združevanje, pač pa vsiljene rešitve, kot Gorica s Števerjanom. Za Trst še ni jasno, vendar se govori o samostojni tržaški občini in združ-tvi vseh okoliških, od Milj do Devina. Skupne zadeve, se pravi vse pomembnejše odločitve, naj bi šle skozi nekakšen ožji odbor, v katerem bi Trst imel vsaj polovico članov. Kdo bi potem odločal, vemo. Vprašati se moramo, ali je početje odbora Renzijeve namestnice Debore Serracchiani in njune stranke PD v skladu z obstoječo ustavo, zakonodajo in mednarodnimi določbami. Sama po sebi se naprimer vsiljuje misel, da nekaj ni v redu, če vzamemo v poštev določilo Londonskega Memoranduma, ki prepoveduje spreminjanje meja upravnih enot, če je to v škodo slovenski manjšini. Potem je tu še 21.člen zaščitnega zakona, ki jasno določa, da morajo krajevne uprave upoštevati zgodovinske in kulturne značilnosti ozemlja. Zapisati v novi zakon, da zaščitne norme iz zakona št.38/2001 še NIA vedno veljajo, je vsekakor vprašljivo, ker ni jamstev, da jih bodo nove oblasti spoštovale. Naprimer pri združevanju in preseljevanju uradov in služb. Pri tem imamo pred očmi bridko izkušnjo ukinjanja gorskih skupnosti. Prva je padla pod sekiro Kraška gorska skupnost, kriva, da je zagovarjala interese slovenske narodnostne skupnosti. Sledile so ostale. Beneški Slovenci dobro vedo, da so poslej bili osiromašeni, zakonski prispevki pa so bili razpršeni kakor pomladanski dež in ne v korist manjšine in njenega družbeno gospodarskega razvoja. Naši župani so v glavnem izrazili svoje nasprotovanje tej improvizirani „reformi", ki bo na koncu tudi ekonomsko deficitarna, saj bo do ustavne spremembe vsaj nekaj let treba skrbeti za nekdanje pokrajine. In vendar se na njihovo voljo požvižgajo, naj takoj občutijo, da so izgubili vsakršno oblast in pomen. In če ljudje ne bodo več šli volit, tem bolje, kot je po nedeljski volilni udeležbi komentiral par Renzi-Serracchiani. Prvi člen italijanske ustave trdi, da je Italija „demokratična republika, ki temelji na delu", Izkušnja zadnjih mesecev nam pritrjuje, da oblast sistematično ruši oba temelja, s tem pa tudi našo skupno svobodo. Prav bi bilo, da se temu upremo, preden bo prepozno. Stojan Spetič ssg - Včeraj Skupščina odobrila proračun za leto 2015 Slovensko stalno gledališče je odobrilo proračun za leto 2015. Včeraj se je namreč v Kulturnem domu v Trstu sestala skupščina Slovenskega stalnega gledališča, ki jo sestavljajo predstavniki ustanovnih članov. Člani so obravnavali omenjena finančna vprašanja in spremembe, ki jih stalnim gledališčem narekuje nov ministrski dekret. Predsednica upravnega sveta SSG Breda Pahor je uvodoma povzela že potrjene novosti v zvezi s spremembami, ki jih dekret uvaja in uvršča SSG v kategorijo gledališč relevantnega kulturnega pomena (zaradi posebnega člena o gledališčih jezikovnih manjšin). Upravni svet pa mora po zakonu uradno zaprositi za vključitev v omenjeno kategorijo. Predsednica je izpostavila, da člani posvečajo veliko skrb zagotavljanju sredstev iz javnih virov in skrbijo za to, da se ne bi zmanjšala, kar jim zaenkrat uspeva. Problem je skupen vsem kulturnim ustanovam v Italiji, ker javne ustanove izplačujejo sredstva z veliko zamudo (posojila pa medtem bremenijo bilanco gledališč). Breda Pahor je zbrane obvestila, da sta v torek z novim umetniškim koordinatorjem Eduardom Milerjem na slovenskem Ministrstvu za kulturo predstavila program gledališča za koledarsko leto 2015 in s tem v zvezi je bil govor o financiranju s strani Slovenije. Nova ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je bila oktobra na obisku v Slovenskem stalnem gledališču in je pokazala velik interes do delovanja SSG, žal pa je višanje sredstev trenutno nemogoče. Predsednica SSG je omenila možnost, ki postaja vse večja nuja, da se poišče dodatna sredstva v okviru evropskih projektov in morebitnih sponzorstev. Poročala je tudi, da se nov umetniški koordinator še uvaja v delo, a je začrtal začetek naslednje sezone z dvema koprodukcijama. S tem SSG nadaljuje na poti sodelovanja s pomembnimi gledališkimi ustanovami. Tudi ta sezona se je pričela v znamenju koprodukcij, najprej z ljubljansko Dramo, nato še s Stalnim gledališčem Furlanije julijske krajine, kar ima posebno politično va-lenco. Projekt za predstavo Trst, mesto v vojni žal ni bil deležen evropskih sredstev, za katere so sooblikovalci projekta zaprosili, vendar je naletel na zelo dober odziv pri abonentih. Uspešno se je začela tudi sezona v Gorici, kjer je gledališče zabeležilo zaznaven porast abonentov. Število abonentov se je povečalo tudi v Trstu. Proračunski dokument je predstavil član Upravnega sveta Paolo Marc-hesi in je poudaril, da se ne odmika od prejšnjih let. Po krajši razpravi, v kateri so predstavniki ustanovnih članov izrekli priznanje gledališču, da dobro upravlja s sredstvi, je bil proračun za leto 2015 soglasno odobren. Sledila je razprava o novem ministrskem dekretu in o možnih spremembah statuta. Po poročilu predsednika nadzornega odbora Pierluigija Canalija, so nekatere spremembe statuta potrebne, vendar pa niso bistvene. Upravni svet bo v najkrajšem času izdelal podrobnejše predloge. 10 Četrtek, 27. novembra 2014 KULTURA / ljubljana - Včeraj predstavitev ob odprtju Slovenskega knjižnega sejma Slovenske založbe v Italiji z izvirno knjižno ponudbo LJUBLJANA - Jubilejni trideseti Slovenski knjižni sejem je včeraj ob 9. uri odprl vrata za obiskovalce. Do nedelje, 30. novembra, bodo lahko ljubitelji knjig uživali v naborih knjig slovenskih in tujih založb, ki bodo na voljo po sejemskih cenah in se udeležili številnih dogodkov. Sejem bo vsak dan odprt do 20. ure, v petek pa ga bo mogoče obiskati do 22. ure.Letos se na knjižnem sejmu predstavlja 100 razstavljavcev, potekalo pa bo tudi več kot 220 spremljevalnih dogodkov. Na Založniški akademiji se bodo med drugim posvetili škotskemu založništvu, novim smernicam francoske literature na tujem trgu ter bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji. Osrednja razstava bo posvečena Kekcu ob 130. obletnici rojstva njegovega očeta Josipa Vandota. Kot vsako leto ostajajo stalnice, kot so Pisateljski oder, Forum za obiskovalce, Debatne kavarne in Šolski knjigosled. Na včerajšnji dan so takoj ob odprtju zabeležili naval obiskovalcev, v jutranjih urah so to bile zlasti šole. V literarnem klubu Lili Novy Cankarjevega doma pa so se na tiskovni konferenci predstavile založbe Slovencev v Italiji. Raznoliko proizvodnjo številnih knjig (Naslove smo v celoti predstavili na dvojnih straneh Primorskega dnevnika prejšnja petek in nedeljo) so gostom predstavili Martina Kafol in Na včerajšnji predstavitvi z leve: Alina Carli. Miha Obit, Martina Kafol, Nadia Roncelli in Marko Tavčar st Alina Carli za Založništvo tržaškega tiska, Miha Obit za Zadrugo Novi Ma-tajur, Nadia Roncelli za založbo Mladika in Marko Tavčar za goriško Mohorjevo. Predstavitve se je udeležilo tudi več avtorjev, bila pa je namenjena predvsem publiki in medijem iz osrednje Slovenije, ki jih sicer nismo zasledili ravno veliko. Izzvenela je predvsem kot vabilo k branju knjig, ki iz obrobja slovenskega prostora prinašajo izvirne in v osrednji Sloveniji manj znane teme. Naslednji dogodki niza Slovenske knjige v Italiji Po včerajšnji skupni tiskovni konferenci bo na Knjižnem sejmu danes in jutri še več dogodkov na pobudo slovenskih založb v Italiji. Danes ob 11.15 bo v drugem preddverju Kulinartfest ŠKROBEK KUHA ZELENO, delavnica za otroke s Škrobkom, ki jo prireja ZTT Jutri ob 11.00, prvo preddverje - debatna kavarna ALI JE LITERATURA ŽENSKA? Sodelujejo pisateljice Mateja Gomboc, Evelina Umek, Vilma Pu-rič. Pogovor vodi: dr. Edi Kovač, prireja založba Mladika; ob 17.00: drugo preddverje - Kulinartfest IZ MORJA V PONEV: PREPROSTO SIPE Mar-juča Offizia se bo pogovarjala z Mitjo Tretjakom, prireja ZTT; ob 20.00: dvorana Duše Počkaj Skrivnost norosti, norost skrivnosti BK Evolution. stalno gledališče fjk - Predstava v Kulturnem domu v Trstu Pippo Delbono v predstavi, ki želi spregovoriti gledalčevi intimi filmi@pnmorski.eu GORICA - Kulturni dom Prizma optimizma V gosteh variete Radia Slovenije V Kulturnem domu v Gorici bo nocoj ob 20.30 varietejska predstava Prizma optimizma, ki jo Kulturni dom prireja v okviru obeleževanja 33-obletnice svojega obstoja. Obenem bo to drugi dogodek v goriškem programu abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča. Slavnostna govornica bo Alenka Flo-renin, županja Sovodenj ob Soči. »Prizma optimizma« je terenska varietejska oddaja Radia Slovenije, s katero gostujejo po slovenskih krajih in ki razveseljuje poslušalce že od leta 1978. Stalnica oddaje sta poleg orkestra Big Band RTV Slovenija še »gagajevec« Tilen Artač (v vlogi psihologinje Ifigenije) in »glasovni multipraktik« Sašo Hribar. V Gorici bodo nastopili še gledališka igralka Nataša Ralijan Tič ter pevci Darja Švajger, Rudi Bučar in Martina Feri iz Trsta. Zabavno prireditev bo vodil Milan Krapež. Vzporedno z goriškim gostovanjem oddaje Prizma optimizma bo Radio Slovenija - Prvi program priredil danes »terenski dan« iz Gorice: od 8.50 do 13. ure se bodo namreč neposredno javljali v slovenski eter iz improviziranega studia v Kulturnem domu. V večernih urah pa bo Radio Slovenija v osrednji dvorani Kulturnega doma posnel Prizmo optimizma, ki jo bodo nato predvajali po prvem programu v soboto, 6. decembra, ob 20. uri. Za televizijsko snemanje nocojšnje oddaje bodo poskrbeli slovenski progami tržaškega sedeža RAI. GREMO V KINO Italijanski gledališki in filmski avtor Pippo Delbono, čigar dela se izmikajo kakršnikoli ustaljeni struji in opredelitvi, je včeraj in predvčerajšnjim privabil v Tržaški Kulturni dom množico gledalcev, pri katerih je bilo že navzven slutiti, da jih mika gledališče, ki se ne uvršča v ustaljene sheme, denimo v gledališče besede ali podobe, v ples in tudi ne v mešanico raznih zvrsti. No, Delbonova zadnja predstava Orchidee, s katero je nastopil v okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalnega Gledališča Furlanije - Julijske krajine, ki je letos začelo obsežnejše sodelovanje s Slovenskim stalnim gledališčem, je večino očarala, nekaj posameznikov pa povsem razočarala tako, da so odšli kar sredi dogajanja, kar se sicer dogaja tudi v drugih italijanskih gledališčih. Kakorkoli že, Delbono se seveda zaveda možnosti takšnega odziva občinstva, kot je mogoče raz- brati že iz začetnih besed predstave, ki v veliki meri sloni ravno na avtorjevem mojstrsko obvladanem in emotivnost vzbujajočem glasu zunaj odra, ko s hudomušno ironijo omeni izbirne in obvezne predstave abonmajskih redov in izrazi prepričanje, da je njegova spadala med izbirne. Delbonova ni običajna gledališka skupina, temveč skupnost, katere jedro se s časom širi; med njenimi člani so, denimo mali gluhonemi Bobo, ki ga je gledališčnik spoznal v psihiatrični bolnišnici v Aversi, klošard gosposkega videza Nelson Laric-cia, in fant z Downovim sindromom Gian-luca Ballare; nikakor pa ne gre za gledališče s socialnim predznakom. To so predstave, ki se hočejo s totalnim pristopom spojiti z gledalčevo intimo in so zato grajene na totalni intimni razgaljenosti: v delu Orchidee Delbono na vedno podob polnem ekranu, ki je edini scenografski ele- Gledališki in filmski avtor Pippo Delbono tudi v svoji najnovejši odrski stvaritvi razbija gledališke konvencije ment, predvaja tudi z mobilnim telefonom snemani posnetek svoje umirajoče mame. Predstava Orchidee je po svoje razmišljanje o resnici življenja in smrti, izraženo z mnogoterimi govoricami: z besedami, podobami, filmskimi posnetki, plesom... Razmišljanje sloni na avtorjevih izkušnjah in literarnih predlogah - še zlasti je silovita sporočilnost ključnih monologov nekaterih tragičnih junakov, denimo Shakespearovih Romea in Hamleta, ki jih Del-bono govori zunaj odra in s svojo interpretacijo sega globoko v gledalčevo zavest. Ob nastopu Delbonove skupine v Trstu so Stalno gledališče FJK, SSG, Gledališče Miela, Casa del Cinema in Kinoa-telje od 24. do 27. novembra priredili tudi štiridnevni poklon filmskemu ustvarjanju Pippa Delbona: drevi bosta v Gledališču Miela na sporedu filma Corpo a corpo, ob 20.30, in Guerra ob 22.30. (bov) Režija: Nima Javidi Igrajo: Payman Maadi, Negar Javaherian, Mani Haghighi, Shirin Yazdanbakhsh in Elham Korda Iran 2014 Ocena: 3,50 Amir in Sara sta na tem, da iz Irana odpotujeta v Avstralijo, kjer bosta v Melbournu nadaljevala študij, predvsem pa pogledala z bistveno večjim optimizmom v smeri prihodnosti. Do odhoda manjka le nekaj ur, mladi par postavlja na mesto še zadnje stvari. Ženska, ki ju je pravkar obiskala, je funkcionarka urada za ljudsko štetje in, ko odide iz njunega teheranskega stanovanja, pusti odprta vrata, kar pravzaprav omogoči tudi nam, da vstopimo in se zazremo v njuno zgodbo. Celoten film je posnet v notranjosti stanovanja, ki postane tako nekakšen oder in hkrati tudi kraj, iz katerega mi spoznavamo vse, kar se dogaja znotraj in izven njegovih zidov. V stanovanju s Saro in Amirom je dojenček, hčerkica sosedov, na katero onadva pazita, ko je varuška odsotna. Pravzaprav se oče nekaj mesečne deklice že vrača domov, ko se v svetlem stanovanju zgodi tragedija, ki lahko za vselej spremeni življenja vseh, ki so ji prisostvovali. Prvi dolgometražni film štiriintridesetletnega iranskega režiserja Nime Ja-vidija, poklicnega inženirja, ki se je do danes posvečal predvsem reklamnim spotom in kratkometražnim zgodbam, je slika sodobnega življenja v Iranu. Film je septembra odprl letošnji izbor beneškega Tedna kritike, to je sklopa, ki je posvečen prav režiserjem, ki se predstavljajo s prvim celo-večercem. V delu, ki pripoveduje o državi, ki želi kljub železni tradiciji in omejeni svobodi na vsak način živeti moderno življenje, predvsem pa o njenih mladih generacijah, ki hočejo biti čim bolj podobne mladini ostalega sveta, se Nima Javidi, zaustavlja pri problemu odgovornosti in bojazni, ki so seveda blizu čisto vsem. (Iga) / Četrtek, 27. novembra 2014 1 1 evropska unija - Predsednik Evropske komisije predstavil naložbeni načrt Juncker: Z naložbeno ofenzivo Evropa spet v igri BRUSELJ/STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je včeraj na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu predstavil načrt za spodbuditev 315 milijard evrov strateških naložb v Evropi. S tem realističnim načrtom, s to "naložbeno ofenzivo", Evropa obrača stran ter pošilja Evropejcem in svetu sporočilo, da je spet v igri, je poudaril Juncker. Strukturnim reformam in fiskalni odgovornosti dodajamo naložbe - to je krepostna trojica, ki bo zagotovila rast, delovna mesta in konkurenčnost, je poudaril Juncker. Za naložbeni preporod Evropa po njegovih besedah ne potrebuje svežega denarja, potrebuje svež začetek in sveže naložbe. "Denar ne bo padel z neba, nimamo tiskalnika denarja. Vzpostavljamo novo arhitekturo, ki bo to omogočila," je še dejal. Ob tem je predsednik komisije članice unije pozval, naj načrt ne postane talec v političnih preigravanjih, saj so naložbe preveč nujne, ker je Evropa ujeta v naložbeno past in na tem področju zaostaja za ZDA. Podpredsednik komisije za delovna mesta, rast, naložbe in konkuren- Jean-Claude Juncker ansa čnost Jyrki Katainen je poudaril, da je mogoče z izvedbo Junckerjevega naložbenega načrta za stalno spremeniti naložbeno krajino v EU. S tem načrtom je komisija po Katainenovih besedah izpolnila svojo prvo obljubo. Ne gre za številke in denar, gre za pravo reformo, je še poudaril. Vse tiste članice, ki so kritične, da ta načrt ni dovolj, pa je pozval, naj tudi same prispevajo. V sklopu priprav na izvajanje načrta pregledujejo 1000 potencialnih projektov, je še povedal Katainen. Dinamični seznam projektov naj bi dorekli do sredine prihodnjega leta. Pri izbiri ne bo ne nacionalnih ne sektorskih kvot, je poudaril komisar iz Finske. Juncker je spomnil, da je izpolnil svojo obljubo, da bo načrt predstavil pred božičem, in podvoril evropskim poslancem, ki bodo danes glasovali o nezaupnici njegovi komisiji, da ga je najprej predstavil v parlamentu, ker se tam dogajajo pomembne stvari. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je menil, da je naložbeni načrt lahko začetek nove dobe. V največjih političnih skupinah, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) in v skupini evropskih socialdemokratov (S&D), so načrt podprli. Za vodjo socialistov Gianni-ja Pittello je to prvi korak na pravi poti. Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je z nekaj pripombami načrt prav tako načelno podprl ter menil, da bi morala vsaka članica prispevati v novi evropski sklad za zagon strateških naložb. Slišati je bilo tudi nekaj ostrih kritik. Evropska levica Junckerju očita, da ni v načrtu niti evra svežega denarja ter da v njegov izračun, da bo en evro javnega denarja spodbudil 15 evrov naložb, ne more verjeti noben ekonomist. V evroskeptični Evropi svobode in neposredne demokracije (EFDD) so izpostavili "brutalno resnico", da Evropa nima 315 milijard evrov za naložbe, ter ocenili, da ta načrt ni "zgodnji božič", temveč le še en "puran EU". Italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan je v imenu italijanskega predsedstva poudaril, da naložbeni načrt prihaja ob pravem času, da je prvi korak k novemu zagonu rasti in zaposlovanja ter da so pričakovanja Evropejcev velika, zato ga je treba začeti uresničevati čim prej. (STA) Optimistična napoved zveze Confindustria RIM - V zadnjem letošnjem četrtletju bo rast italijanskega bruto domačega proizvoda po vsej verjetnosti nična, a prihodnje leto se bo italijansko gospodarstvo naposled začelo dvigati. Tako zatrjuje zveza industrialcev Confindustria v svojem zadnjem mesečnem poročilu. V njem je med drugim rečeno, da bodo strukturne reforme obrodile plodove v srednjem roku, a pristavlja, da reforme že zdaj vlivajo upanje, ki je potrebno za oživitev potrošnje in naložb. italija - Razsodba Evropskega sodišča Normativ o suplentih ni v skladu s pravom EU V Italiji je od 250 do 300 tisoč nestalno zaposlenih šolnikov bližnji vzhod - Po atentatu 24. oktobra Egipt je začasno odprl prehod v Gazo KAIRO - Egipt je včeraj za krajši čas odprl mejni prehod Rafa z območjem Gaze. Kairo je prehod, ki je edina vstopna točka na palestinsko ozemlje, ki ni pod nadzorom Izraela, zaprl po smrtonosnem napadu na severu Sina-ja 24. oktobra, v katerem je umrlo 30 egiptovskih vojakov. Prehod bo tudi danes odprt štiri ure. Kot so sporočili v Kairu, so prehod odprli predvsem za promet iz Egipta v Gazo. V tej enklavi pa so sporočili, da bodo s tem predvsem omogočili Palestincem, ki so po zaprtju prehoda obtičali v Egiptu, da se vrnejo domov. Po podatkih ZN je po samomorilskem napadu, za katerega Kairo sumi islamske skrajneže, v Egiptu obtičalo več kot 3500 Palestincev. Zaprtje prehoda je več tisoč prebivalcem Gaze med drugim onemogočilo dostop do zdravstvene oskrbe ali višješolskih ustanov v Egiptu in širše, so še ocenili ZN. V prvi polovici leta, v kateri je bil prehod zaprt skupaj 22 dni, je Rafo v povprečju dnevno prečkalo 6400 ljudi. (STA) LUXEMBOURG, RIM - Italijanski normativ o pogodbah šolnikov za določen čas ne spoštuje evropske zakonodaje. Suplenti, ki so bili zaposleni za več kot 36 mesecev na šolah, imajo pravico do stalne namestitve ali pa do odškodnine. Tako je včeraj razsodilo Evropsko sodišče pod predsedstvom slovenskega sodnika Marka Ilešiča. Razsodba je bila pričakovana, a je kljub temu v Italiji močno odjeknila, saj zadeva 250 do 300 tisoč ljudi. Če se bodo ti nestalno zaposleni šolniki obrnili na italijansko sodišče za delo, jim bo to na osnovi evropske razsodbe brez nadaljnjega odprlo pot do stalne namestitve. Tisti, ki so medtem dobili drugo zaposlitev, pa bodo lahko upravičeno zahtevali odškodnino. Sindikat Anief, ki j e začel sodni postopek pred petimi leti, ocenjuje, da bodo odškodnine državo stale najmanj 2 milijardi evrov. Sicer pa je njegov tajnik Marcello Pacifico včeraj takoj po branju razsodbe v Luxembourgu predvsem z zadovoljstvom poudaril, da so tudi italijanski nestalno zaposleni šolniki končno dočakali pravico. Podobno so se oglasili drugi šolski sindikati. Na razsodbo se je odzvala tudi ministrica za šolstvo Stefania Giannini. Dejala je, da je vlada s svojim projektom o »dobri šoli« anticipirala razsodbo Evropskega sodišča, saj projekt predvideva stalno nastavitev kakih 150 tisoč su-plentov. ukrajinska kriza Nato zaskrbljena zaradi ruske militarizacije Krima KIJEV - Militarizacijo Krima, ki si ga je Rusija priključila marca, bi lahko Moskva izkoristila za širjenje vpliva nad celotno regijo Črnega morja, je v Kijevu včeraj posvaril poveljnik sil zveze Nato v Evropi Philip Breedlove. "Zelo nas skrbi militarizacija Krima," je na novinarski konferenci v Kijevu dejal Breedlove. Zmogljivosti, ki jih Rusija tam namešča, bodo po njegovi oceni imele vpliv na skoraj celotno Črno morje. Rusiji bi izvajanje tega vpliva nad strateško regijo med drugim omogočile manevrirne rakete in rakete zemlja-zrak, ki so že nameščene na polotoku. Kot je dodal, so zelo pozorni na morebitna znamenja, da bi Rusija na Krim namestila celo del svojega jedrskega arzenala. Rusko obrambno ministrstvo je sicer sporočilo, da je na Krim že napotilo 14 vojaških letal kot del eskadrilje 30 letal. Breedlove se je v Kijevu na nizu srečanj z visokimi predstavniki države pogovarjal o ukrajinski krizi, ki je močno ohladila odnose med Moskvo in Zahodom. Ta Rusijo obtožuje podpore, tudi vojaške, proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine, kjer je v spopadih od aprila umrlo že več kot 4300 ljudi. Ukrajina je sprožila novo jezo na ruski strani, ko je pred dnevi izrazila namero, da se pridruži zvezi Nato. Kot je dejal Breedlove, zavezništvo uri ukrajinske sile, kar jih bo približalo "Natovi taktiki, tehnikam in postopkom", obenem pa je vztrajal, da je odločitev o članstvu države stvar političnih voditeljev. (STA) zda - Sol na rano Starši ubitega ■ ■ • v v • mladeniča ogorčeni nad izjavami policista ST. LOUIS - Starši 18-letnega temnopoltega Michaela Browna, ki ga je avgusta v predmestju St. Louisa Ferguson ubil beli policist Darren Wilson, so včeraj izrazili ogorčenje nad policistovimi izjavami za televizijo. Wilson je v prvem javnem nastopu po incidentu, ki je v Fergusonu sprožil proteste in izgrede, za televizijo ABC v torek dejal, da ga je Brown napadel v njegovem policijskem avtomobilu in mu skušal odvzeti pištolo. Ko mu je zagrozil, da bo streljal, mu je Brown odvrnil, da je prevelik strahopetec. Ko je le ustrelil, je Brown pobegnil, nato pa naj bi se obrnil in stekel proti policistu, ki ga je nato ubil. Mladeničeva mati je za televizijo NBC vidno ganjena policistove besede označila za nespoštljive in dejala, da so le dodale sol na rano. "Ne verjamem niti besede. Predobro poznam svojega sina. Ničesar takega ne bi storil," pa je povedala za televizijo CBS. Kot je dodala, njen sin ne bi nikoli nikogar provociral in nikomur ne bi naredil nič hudega. Brownov oče, Michael Brown starejši, pa je policistovo različico dogajanja označil za noro. "Prvič, moj sin je spoštoval zakonodajo. Drugič, kdo pri zdravi pameti bi tekel proti ali izzival policista s pištolo? Sliši se noro," je dejal. Najstnikovi smrti 9. avgusta so sledili hudi nemiri, nove izgrede v Fergusonu in proteste širom ZDA pa je razvnela ponedeljkova odločitev velike porote okrožja mesta St. Louis v Claytonu, ki ni našla razlogov za obtožnico proti policistu Wilsonu v zvezi s smrtjo neoboroženega Browna. ECB bi lahko spomladi začela odkupovati obveznice FRANKFURT - Evropska centralna banka (ECB) bo lahko spomladi prihodnje leto ocenila, ali bo potrebno odkupovanje državnih obveznic, imenovano kvantitativno sproščanje, je pojasnil podpredsednik ECB Vitor Constancio. ECB bi po njegovih besedah s takšnim ukrepom delovala znotraj svojih pristojnosti določanja monetarne politike in svojih zakonskih možnosti. Analitiki besede drugega moža centralne banke razumejo kot najjasnejši znak doslej, s katerim je ECB nakazala morebiten začetek odkupovanja državnih obveznic. Prvi mož osrednje denarne ustanove v območju evra Mario Draghi je sicer nedavno pojasnil, da v luči ukrepov za spodbujanja evrskega gospodarstva preučujejo tudi možnost odkupovanja državnih obveznic. Hrvaška pričakuje odziv EU na hujkaške izjave Šešlja ZAGREB - Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je potrdila, da je Hrvaška opozorila EU na hujskaške izjave haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, ki so ga v začetku novembra zaradi bolezni začasno izpustili na prostost. Pričakuje tudi ustrezen odziv Evropske komisije. Ministrica Pusiceva je spomnila, da se je Hrvaška odzvala na izpustitev Šešlja že 6. novembra, torej istega dne, ko so ga izpustili. Med drugim so poudarili, da bo končno odločitev glede Šešljeve odgovornosti za vojne zločine na Hrvaškem in v BiH sprejelo haaško sodišče, a da zgodovinska dejstva kažejo, da gre za vojnega zločinca. Šešelj je po vrnitvi v Beograd razburil hrvaško javnost z izjavami, da bodo nekoč uresničili idejo o "Veliki Srbiji" v škodo velikega dela hrvaškega ozemlja. Montezemolo predsednik družbe Nuova Alitalia RIM - Donedavni predsednik Fer-rarija Luca Cordero di Monteze-molo je dobil novo zadolžitev. Včeraj je bil imenovan za predsednika družbe Nuova Alitalia. V družbi je poleg »stare« Alitalie Cai letalska družba Združenih arabskih emira-tov Etihad z 49-odstotnim deležem glavnice. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.749,08 -100,16 SOD NAFTE (159 litrov) 78,33 $ -1,72 EVRO 1,2475 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. novembra 2014 valute evro (povprečni tečaj) 26. 11. 25. 11. ameriški dolar 1,2475 1,2424 japonski jen 146,91 146,66 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,579 27,583 danska krona 7,4396 7,4395 britanski funt 0,79095 0,79290 madžarski forint 306,60 305,82 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1801 4,1868 romunski lev 4,41 73 4,4358 švedska krona 9,2514 9,2662 švicarski frank 1,2026 1,2030 norveška krona 8,5100 8,4630 hrvaška kuna 7,6772 7,6750 ruski rubel 58,3900 56,5690 turška lira 2,7687 2,7675 avstralski dolar 1,4667 1,4563 braziljski real 3,1340 3,13227 kanadski dolar 1,4057 1,4003 kitajski juan 7,6578 7,6250 mehiški peso 1 7,0658 16,9695 južnoafriški rand 13,6860 13,6664 1 2 Četrtek, 27. novembra 2014 APrimorski r dnevnik S Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Kdo bo upravljal Pokrajinske muzeje po ukinitvi pokrajin? Občina jih hoče zase, a jih dežela noče dati Pokrajinski muzeji v goriškem grajskem naselju bumbaca priseljenci »Navala ne bo več« »Ustanovitev komisij za obravnavo prošenj za azil v Venetu bo krepko zrahljala pritisk priseljenskih tokov na Furlani-jo Julijsko krajino in še zlasti na Gorico,« je deželni odbornik za solidarnost Gianni Torrenti včeraj izjavil v deželnem svetu. »Nimamo neposrednih kompetenc na tem področju, ki je v izključni pristojnosti države, vendar dejstvo, da je dežela sodelovala pri koordinacijskem omizju s prefekturami, je omogočilo, da so bili doseženi pomembni rezultati. Ustanovitev komisij v Venetu je takšen rezultat. Dosedanji obstoj edine komisije v Gorici je na Goriško zvračal breme priseljencev iz celotnega Triveneta,« je dejal in pristavil, da sta notranje in obrambno ministrstvo evidentirali nekaj civilnih in vojaških objektov, kjer bi lahko uredili sprejemne centre za prišlece. »Zahtevali smo, naj jih bo vsaj pet in naj bodo na celotnem ozemlju dežele. V njih bodo deležne prve oskrbe maloštevilne skupine pribežnikov, dokler ne bodo le-ti vključeni v manjše skupnosti po dogovoru s posameznimi občinami,« je še povedal Gianni Torrenti. Kdo bo upravljal goriške Pokrajinske muzeje, pokrajinski arhiv in knjižnico v Ulici Diaz, ko bodo pokrajine ukinili? V reformi krajevni uprav, ki jo pripravlja deželna vlada, je predvideno, da bo upravljanje goriških Pokrajinskih muzejev prevzela dežela Furlanija Julijska krajina; s tem se ne nikakor strinjajo na goriškem županstvu, zato je včeraj župan Ettore Romoli odposlal pismo predsednici deželne vlade Debori Ser-racchiani, deželnemu odborniku Gian-niju Torrentiju in vsem deželnim svetnikom, v katerem je poudaril, da mora upravljanje Pokrajinskih muzejev prevzeti goriška občina. Goriški Pokrajinski muzeji so na državni ravni posebnost, saj so običajno upraviteljice muzejev občine. Goriški muzeji so »pokrajinski« že od leta 1861, ko je bila v okviru reforme upravne ureditve v Avstriji ustanovljena Goriško-gradiščanska dežela. Ko je Gorica prešla pod Italijo, so ukinili takratni občinski muzej in ohranili pokrajinskega, v katerem so še naprej skrbeli za ovrednotenje in zbiranje krajevne likovne in zgodovinske dediščine. »V Pokrajinskih muzejih hranijo izredno bogastvo, ki je tesno vezano na goriški prostor. Zato se ne strinjam z deželnim odbornikom za kulturo Gianni-jem Torrentijem, ki je prepričan, da mora upravljanje goriških Pokrajinskih muzejev prevzeti dežela Furlanija Julijska krajina preko zavoda, ki že upravlja Vilo Manin v Passarianu,« poudarja župan Ettore Romoli, po katerem bi morala nova upraviteljica Pokrajinskih muzejev postati goriška občina. »Dobro vem, da bi si z upravljanjem Pokrajinskih muzejev nakopali veliko breme, vendar smo prepričani, da je to v interesu mesta. Če se na deželi z našo zahtevo ne bodo strinjali, ne bomo postavljali barikad, vendar obenem ne bomo popustili pri zahtevi, da naj ostane lastništvo Pokrajinskih muzejev in njihovih zbirk goriško. Nočemo, da bi čez kakšno leto naša likovna dela odpeljali v Trst, mogoče v muzej Revoltella ali v Miramar. Goriška občina mora zato postati lastnica zbirk, ki jih hranijo v Pokrajinskih muzejih,« poudarja župan in pojasnjuje, da je še odprto tudi vprašanje petnajstih uslužbencev goriških Pokrajinskih muzejev. »Če bodo Pokrajinski muzeji prešli pod deželo, bo le-ta zaposlila tudi njihove uslužbence - nedvomno bi se njim to splačalo. Če pa bo upraviteljica Pokrajinskih muzejev postala občina, bodo pač podpisali po- pokrajina Gherghetta: Lastništvo naj bo goriško Lastništvo naj ostane goriško, čeprav bo upravljanje prevzela dežela. Kako si zamišlja prihodnost Pokrajinskih muzejev, smo včeraj vprašali predsednika pokrajine Enrica Gherg-hetto. »Upraviteljica Pokrajinskih muzejih mora po našem mnenju postati dežela. To bi muzejem zagotovilo, da ohranijo svojo mednarodno razpoznavnost in visok nivo svojih postavitev, razstav in zbirk. Hkrati se strinjam z zahtevami goriške občine, ki so upravičene. Lastništvo Pokrajinskih muzejev mora ostati vezano na goriški prostor, iz katerega so muzeji vzklili in se razvijali,« poudarja Gherghetta, po katerem bi morala deželna vlada pripraviti protokol, s katerim bi se zavzela za prenos lastništva Pokrajinskih muzejev in njihovih zbirk na goriško občino. Po njegovih besedah pa se ne gre nikakor lotiti kulturne vojne med ustanovami, temveč si je treba prizadevati, da bodo goriški Pokrajinski muzeji nadaljevali svoje poslanstvo in da bodo še naprej skrbno negovali bogato kulturno dediščino. Ukinitev pokrajine pa odpira tudi vprašanje, kakšna usoda bo doletela z gradivom zelo bogati pokrajinski arhiv, njegovo fototeko in pa višješolske stavbe in še druge prestižne nepremičnine v Gorici, ki so v pokrajinski lasti. (dr) godbo, ki velja za vse ostale uslužbence krajevnih uprav,« pravi Romoli in dodaja, da morajo uslužbenci v primeru prehoda muzejev pod deželo paziti, kdo jih bo dejansko zaposlil: dežela ali pa zavod, ki upravlja Vilo Manin in za katerega ni ravno jasno, kako bo v prihodnjih letih shajal. Mimo vprašanj, povezanih z upravljanjem in lastništvom, bi se morali tako deželni kot občinski upravitelji zamisliti nad vlogo in prihodnostjo Pokrajinskih muzejev, obenem pa tudi nad koordinacijo razstav in sodelovanjem med raznimi goriškimi muzejskimi ustanovami - tudi onkraj državne meje -, ki je še kako potrebno okrepitve. (dr) števerjan - Zaskrbljenost zaradi reforme krajevnih uprav Samostojnost! V števerjanski občini se ne nameravajo odpovedati svoji upravni samostojnosti, zato pa hočejo imeti možnost, da se sami odločijo za najboljšo obliko medobčinskega sodelovanja -zlasti z ostalimi občinami, v katerih živi slovenska narodna skupnost. Med torkovim zasedanjem ob- činskega sveta so števerjanski svetniki razpravljali o deželni reformi krajevnih uprav, glede katere imajo več pomislekov. Ob zaključku zasedanja so soglasno odobrili resolucijo in podprli amandma k deželni reformi, ki ga je pred dnevi vložil deželni svetnik Slovenske skupnosti in podpredsednik Števerjansko županstvo bumbaca deželnega sveta Igor Gabrovec. Njegov amandma predvideva, da se 32 občinam, kjer živi slovenska narodna skupnost, prizna pravica, da se same odločijo za najbolj primerno obliko povezovanja. Obenem je treba omenjenim občinam zagotoviti tudi možnost, da mimo ozemeljske kontinuitete med sabo sklepajo medobčinske naveze za nudenje storitev svojim občanom. »Dežela Furlanija Julijska krajina ima pristojnosti in nalogo urejati delovanje občin na svojem teritoriju. Pričakujemo pa, da bo deželna uprava pomagala majhnim občinam, kakor je Šte-verjan, pri njihovem razvoju in ohranitvi njihove samostojnosti; ne pristajamo na to, da bi jim dan za dnem odvzemala kompetence in jih silila v nesmiselna združevanja. Obenem mora dežela ovrednotiti poseben status in prisluhniti potrebam občin, kjer je priznana in zaščitena prisotnost slovenske narodne skupnosti,« so v resoluciji zapisali števerjanski občinski svetniki, ki opozarjajo, da opravljajo male občine izredno pomembno vlogo na teritoriju, sploh pa niso vir nepotrebnih in predvsem odvečnih stroškov. »Podatek, da izvaja števerjanska občina enega izmed najnižjih davčnih pritiskov na občana v goriški pokrajini in sploh v celi Furlaniji Julijski krajini, ni zanemarljiv. Dandanes poznamo preveč različnih javnih uprav, pristojnosti katerih se križajo ali si celo nasprotujejo. Javno upravo je treba seveda poenostaviti, občine pa pri tem morajo ohraniti svojo avtonomijo. Nadobčinska okrožja ali njihove notranje delitve ne poenostavijo upravljanja, ampak le zapletejo politični proces, s tem da zmanjšajo število prav tistih uprav, ki res lahko vplivajo na teritorij. Reforma pa se ne dotika dežele, to je prav tiste javne uprave, ki je v Italiji povzročila povišanje stroškov javnega upravljanja, s tem pa kaznovala boljše uprave, torej srednje-majhne občine,« poudarjajo štever-janski občinski svetniki, za katere je Ga-brovčev popravek izjemno pomemben ne le za Števerjan, ampak »za ohranitev slovenstva od Milj do Trbiža.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. novembra 2014 13 gorica - Finančna straža Zasegli 103 tisoč božičnih okraskov in drugih izdelkov Božične okraske so prodajali brez etiket, brez imena proizvajalca, brez navodil za uporabo: od balončkov, zvezd in drevesc do sveč, lučk in voščilnic. Prav tako brez etiket so bili tudi tekstilni izdelki (majice, hlače, jopiči, otroška oblačila), kuhinjska pripomočki, bižuterija (uhani, obeski, zapestnice, ogrlice), torbe, pisarniški material ... Goriški finančni stražniki so v prejšnjih dneh zaradi kršitve zakona 689 iz leta 1981 zasegli 103.000 božičnih okraskov in drugih izdelkov, in sicer v eni izmed trgovin, ki jih v goriški pokrajini vodijo kitajski državljani. Na podlagi pravilnika za zaščito potrošnikov, ki je bil sprejet leta 2006, morajo biti v trgovinah vsi izdelki opremljeni z etiketami; na njih morajo biti v italijanskem jeziku zapisane glavne informacije, ki potrošniku omogočijo, da razume, za katere vrste proizvod gre, od kod prihaja in iz česa je narejen. Finančni stražniki so upravitelja trgovine oglo-bili; če bo kitajski državljan goriški Trgovinski zbornici plačal 4000 evrov, mu bodo zaseženo blago vrnili. Če bo na vsakega izmed izdelkov nalepil etiketo, jih bo nato lahko spet postavil na police svoje trgovine in prodal. Zaplembo blaga so opravili v okviru rednih kontrol, s katerimi goriški finančni stražniki skrbijo za zaščito potrošnikov. »Obenem so kontrole namenjene preprečevanju nelojalne konkurence na trgu in zaščiti trgovcev, ki se držijo predpisov, kar je v trenutku gospodarske krize zelo pomembno,« poudarjajo z goriškega poveljstva finančne straže in napovedujejo, da bodo med božičnimi in novoletnimi prazniki še posebno pozorni na spoštovanje zakonov. Po njihovih besedah je december že tradicionalno namenjen prazničnim nakupom, zato pa si bodo prizadevali, da bodo trgovci - kitajski in ne - predpise spoštovali. Število kitajskih trgovin je sicer v zadnjih letih po vsej goriški pokrajini zelo naraslo; kitajski državljani so se vselili tako v male prodajalne v mestnih središčih kot tudi v večje trgovine v predmestjih. Finančni stražniki so v kitajski trgovini zasegli 103.000 izdelkov ronke S socialnim delom krepijo osebje občine Ronška občina je namenila 73.000 evrov za financiranje projekta za socialno delo, v okviru katerega bodo v prihodnjih mesecih v občinskih uradih in službah za obdobje enega leta zaposlili tri osebe. »Na občini že dalj časa ne smemo zaposlovati novega osebja, čeprav ga nujno potrebujemo. S projektom za socialno delo bomo tako vsaj delno zadostili potrebi po osebju, hkrati pa bomo zagotovili zaposlitev trem osebam, kar je v današnjih kriznih časih še kako pomembno,« pravi ronški župan Roberto Fontanot. Ronška občina ima 98 uslužbencev, ki jim gre prišteti še kakih dvanajst zaposlenih s pogodbami za določen čas v okviru projektov za socialno delo. V zadnjih letih se je število uslužbencev zelo znižalo; leta 2001 jih je bilo 117. gorica - V soboto se v mesto vrača Andrejev sejem Sejemski uvod v praznične dni Po ulicah preko 50 tisoč božičnih lučk, prižgali jih bodo v soboto - Z gostinsko ponudbo bo ponovno zaživel tudi Raštel Na Trgu Battisti in v Ljudskem vrtu že stojijo vrtiljaki, v soboto se jim bodo pridružili še trgovci s svojimi stojnicami. Z Andrejevim sejmom se konec tedna začenja niz prazničnih prireditev Di-cembre goriziano (Goriški december), ki ga goriška občina prireja v sodelovanju z združenjem trgovcev in drugimi ustanovami. Sejem bo v mestnem središču potekal od sobote, 29. novembra, do ponedeljka, 1. decembra, vrtiljaki in druge zabaviščne naprave pa bodo v Gorici ostali vse do 8. decembra. Hrano, oblačila in drugo blago bo na stojnicah po- trzic Niz prazničnih prireditev Letos prvič tudi panoramsko kolo Tudi tržiška občina prireja niz prazničnih prireditev, ki se bodo zvrstile vse do prvih dni prihodnjega leta. Napovedanih je kar 46 dogodkov. Zanje je bilo skupno vloženih 70.000 evrov, pri organizaciji s tržiško občino pa sodelujejo še zveza trgovcev Ascom, združenje Viva-centro in goriška Trgovinska zbornica. Ulice mestnega središča bodo okrasili z božičnimi lučkami, ki jih bodo prižgali že v soboto, 29. novembra, na Trg Republike pa bodo pripeljali panoramsko kolo, visoko dvanajst metrov, ki ga bodo prvič zavrteli 12. decembra. Med šolarji in po trgovinah bodo razdelili deset tisoč brezplačnih kart. Na Trgu Republike se bo zvrstilo tudi več plesnih in glasbenih nastopov; prvi bo v petek, 19. decembra, ko bo ob 18. uri nastopila glasbena skupina Abbashow, ki je pred kratkim zapela tudi v eni izmed televizijskih oddaj na programu Canale5. V soboto, 20. decembra, ob 18. uri bo na vrsti koncert, ki ga posvečajo Adrianu Celentano in na katerem bo nastopil petnajst krajevnih glasbenih skupin. V nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri bo zapel Soul Circus Gospel Choir, še pred njegovim nastopom se bo predstavila skupina Costumi Bisiachi. V ponedeljek, 22. decembra, ob 18. uri bo čas za balkanske ritme skupine Radioza-stava; v torek, 23. decembra, ob 18. uri bo koncert glasbene šole Cam, ob 20.30 pa bo v občinskem gledališču nastopila mestna godba na pihala. 31. decembra bo na mestnem trgu silvestrovanje na prostem, nastopila bo skupina Extralarge. Med 19. in 24. decembrom bo na trgu božična tržnica s petimi lesenimi hiškami. V petek, 5. decembra, bo v mestnem središču tradicionalni Miklavžev sejem. Lanska osvetljava v Tržiču Bonaventura nujalo okrog 250 trgovcev, vrtiljakov bo približno 74. Med sejmom bo na voljo tudi pokušnja vin v dvorani UGG na Bat-tistijevem trgu, ki jo prireja združenje Autoktona. Vina bo mogoče okusiti že od petka, 28. novembra dalje, ko bo večer popestril koncert skupine Triblend Project in Deep&Soul. Petkovo odprtje bo ob 17. uri, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa bo pokušnja vabila obiskovalce med 11. in 24. uro. Sejem sv. Andreja prinaša s sabo tudi več prometnih omejitev; nekatere izmed njih so stopile v veljavo že v prejšnjih dneh, ko so prepovedali parkiranje na parkirišču v Ulici Oriani in na Trgu Battisti, medtem ko so prometu zaprli ulici Rismondo in Cadorna. »Letošnje decembrske prireditve bodo v znamenju tradicije. Poskrbeli bomo, da bo mesto čim bolj privlačno in da bo sprehajanje po njem čim bolj prijetno. Nad mestnimi ulicami bomo razobesili kar 50.400 božičnih lučk, za katerem sem prepričan, da bodo pričarale pristno božično vzdušje,« poudarja župan Ettore Romoli in pojasnjuje, da bodo lučke prižgali ravno v soboto, 29. novembra, ob 18.30, ko bo v mestu že itak praznično zaradi Andrejevega sejma. Lučke so že razobesili v številnih ulicah mestnega središča, nekaj jih bo tudi v Ločniku in v Škabrijelovi ulici. V prihodnjih dneh bo oživel tudi Raštel, ki večino časa sameva. Kot že nekajkrat ob priložnosti večjih prireditev v mestu bodo v nekaterih praznih trgovinah zaživele gostilne, ki bodo ponujale V Ljudskem vrtu pripravljajo vrtiljake na začetek sejma bumbaca razne vrste jedi. Svinjske specialitete bodo že konec tedna ponujali člani združenja Osservatorio del Re, medtem ko bosta združenji Autoktona in Vitamine creative v sodelovanju z Vinoteko šte-verjanski griči izpeljali več prikazov kuhanja in gurmanskih srečanj v trgovini Maximilian. V hiši Mischou bodo kra- ljevale furlanske jedi, v Ulici Monache pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji balkanske kuhinje. Čevapčiče, pleskavice in druge srbske jedi bodo pripravljali kuharji restavracij Karamančic in Glumac. Pri stojnici združenja Pro Loco iz Romjana bo mogoče okusiti razna obrtniško pripravljena piva in tople napitke. nova gorica - Stoletnica začetka vojne Gavrilo Princip terorist ali revolucionar? Mednarodna koprodukcija Srbije, Hrvaške in BiH na odru SNG Potem, ko je priznani režiser iz Sarajeva Dino Mustafic na oder Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica postavil predstavo Zmaj ruskega pisatelja in dramatika Jevgenija Švarca (premiera je bila 13. novembra), prihaja na isti oder 29. novembra še eno njegovo režijsko delo - predstava Majhen mi je ta grob (Mali mi je ovaj grob) priznane in večkrat nagrajene avtorice Biljane Srbljanovic. Besedilo je prejelo Sterijevo nagrado za najboljšo sodobno dramo in zlati lovorjev venec na mednarodnem gledališkem festivalu MESS. Gre za mednarodno koprodukcijo Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine (Hartefakt, Bitef teater, Komorni teater 55, Gledališče Ulysses, Testament films, Festival MESS), ki je bila letos premier-no uprizorjena v Beogradu, Sarajevu, na Brionih in v Zagrebu, zdaj pa bo ek-skluzivno prvič gostovala tudi v Sloveniji na odru SNG Nova Gorica; opremljena bo s slovenskimi nadnapisi. Zgodba pripoveduje o sarajevskem atentatu, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne. V središču je Gavrilo Princip, mladenič, ki je streljal na prestolonaslednika Avstro-ogrske monarhije Franca Ferdinanda ... Njegov metek je bil klic po osvoboditvi Slovanov izpod avstro-ogrskega jarma, klic po Iz predstave revoluciji. Je bil Gavrilo terorist ali revolucionar? Predstava bo ekskluzivno uprizorjena na velikem odru novogoriške-ga SNG v soboto ob 20. uri. Za vstopnico je treba odšteti 14 evrov, ob nakupu pa SNG podarja brezplačen ogled foto sng predstave Zmaj istega režiserja - velja za ponovitve 7. 12. ob 17. uri ali 11. in 13. 12. ob 20.uri. Rezervacije in nakup vstopnic pri blagajni gledališča potekajo od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ter uro pred začetkom predstave. (km) 14 Četrtek, 27. novembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Podaljšali rok za izbiro zemljišča za univerzitetni kampus V igri ostajajo tri lokacije Po včerajšnji seji upravnega odbora Univerze v Novi Gorici (UNG) za univerzitetni kampus še vedno ostajajo v igri tri lokacije: ob domu upokojencev v Vipavi, v središču Nove Gorice in nekdanja upravna stavba Primorja s 6 hektarji zemljišča v Ajdovščini. »Upravni odbor je sprejel sklep, da vsem trem podaljša rok do 31. marca prihodnje leto,« je medije včeraj seznanil rektor univerze, Danilo Zavrtanik. Upravni odbor sklepa, ki ga je sprejel na aprilski seji, včeraj ni spreminjal. Se pravi, da Vipava še vedno ostaja prva izbira, ostali dve pa sta v igri kot rezervi, če bi se primerilo, da zemljišče v Vipavi ne bi bilo primerno. Kot je znano, je upravni odbor že na aprilski seji vipavsko lokacijo izbral za najprimernejšo, vendar z zadržkom, saj stoji na delno poplavnem območju, kjer se šolskih objektov ne sme graditi. Občini Vipava, ponudnici, je najprej naložil šestmesečni rok, znotraj katerega naj pomanjkljivosti zemljišča odpravi. »V vmesnem času so bili vsi trije ponudniki pozvani, da izboljšajo ponudbe in odgovorijo na pogodbe, ki smo jih poslali,« je povedal Zavrtanik in dodal, da je na podlagi tega poziva upravni odbor na mizo dobil poročilo iz Vipave o stanju pridobivanja soglasij za gradnjo in potrebnih ukrepov za spremembo poplavnosti na tistem območju. »V Ajdovščini se je novi župan Tadej Beočanin precej aktiviral, problematična pa je previsoka cena - na decembrski dražbi naj bi za kompleks zahtevali 8 milijonov evrov. S ponudbo iz Nove Gorice se ni zgodilo nič, smo tam, kjer smo bili spomladi,« dodaja Zavrtanik. V Novi Gorici je tik pred lokalnimi volitvami osem od devetih županskih kandidatov svečano podpisalo sporazum, v katerem so se zavezali, da bodo v primeru izvolitve ohranitev UNG znotraj občine in zagotovitev njenega nadaljnjega razvoja postavili kot eno izmed temeljnih prednosti svojega mandata. »Potrebna so dejanja, ne pa izjave,« je včeraj pribil Zavrtanik, ki meni, da je bilo dejanj s strani novogoriške občine v tej smeri premalo. »Še enkrat poudarjam, brez podpisanih pogodb z lokalno skupnostjo univerza v izgradnjo kampusa ne bo šla. Vipavska občina je edina, ki nam je podpisane pogodbe poslala,« je ponovno izpostavil Zavrtanik. Glede financiranja gradnje rektor računa na evropska kohezijska sredstva, saj je po njegovih besedah univerzitetni kampus vključen v regijske razvojne plane. V povezavi s financiranjem naložbe pa je ključno povezan izbor lokacije. Čas pa teče. Zavrtanik poudarja, da je univerza glede vprašanja gradnje kampusa v časovni stiski: »Raje ne razmišljam, kaj se bo zgodilo po 31. marcu, če do takrat ta problem ne bo rešen.« Rektor vseeno upa, da bo do tega datuma lokacija znana in bo tako zgodba o izbiri zaključena. Katja Munih Vipavsko zemljišče je še vedno prva izbira šempeter - V sklopu bolnišnice Urgentni center rešen Zgraditi ga morajo do konca prihodnjega leta - Povečana bo hitrost in učinkovitost obravnave nujnih akutnih stanj Potem, ko je izgradnja urgentnega centra v sklopu šempetrske bolnišnice že visela na nitki, so z ministrstva za zdravje končno prispele dobre novice: služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko je potrdila projekt »Urgen-tni center Nova Gorica«. To pomeni, da so sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj dodeljena. Za projekt v vrednosti dobrih 7,2 milijona evrov bo prispeval nekaj manj kot 3,8 milijona evrov. Šempetrska bolnišnica je še edina v Sloveniji, kjer urgentnega centra še niso začeli graditi, čeprav je imela projek- te narejene med prvimi. Urgentni center mora biti zgrajen najkasneje do konca prihodnjega leta, sicer bi bila evropska sredstva izgubljena. Ker do včeraj še ni bilo jasno, kdaj bo projekt s strani službe vlade za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko odobren, je obstajala resna nevarnost, da projekt propade. Z uresničitvijo naložbe se bo povečala hitrost in učinkovitost obravnave nujnih akutnih stanj v Goriški statistični regiji ter povezanost z ostalimi urgen-tnimi centri višje strokovne ravni. Naložba, ki obsega graditev urgentnega centra, operacijskega bloka in veznega trakta, bo izvedena kot nov objekt oz. vezni trakt, prizidan k obstoječima stavbama - glavni in stari stavbi bolnišnice. »Namen projekta je zagotoviti sodobne pogoje za izvajanje službe nujne medicinske pomoči za območje Goriške statistične oz. zdravstvene regije, vključno z združitvi- foto k. m. jo primarne in bolnišnične urgentne službe na enem mestu ter na enem mestu zagotoviti zdravstveno obravnavo pacientov kot tudi bistveno boljše možnosti diagnostične in terapevtske obravnave,« so pojasnili na ministrstvu. Naložba bo, poleg povečanja prostorskih zmogljivosti in povečane organizacijske učinkovitosti, povečala tudi zmogljivost osebja za izvajanje večjega števila urgentnih postopkov. Na ministrstvu pričakujejo tudi, da se bosta skrajšala čakalni čas in ležalna doba ter povečala učinkovitost zdravstvene oskrbe. »Med drugim se bo s projektom izboljšala tudi dostopnost in zvišala strokovna raven izvajanja neprekinjene nujne medicinske pomoči za uporabnike storitev službe nujne medicinske pomoči z gravitacijskega območja Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca, ki obsega devet občin,« so še sporočili z ministrstva. (km) policija - Spletna goljufija Za ponaredek telefona odštel okrog 400 evrov Policija vseskozi poziva k previdnosti pri nakupih preko spletnih trgovin. Vest o spletni goljufiji nas je včeraj dosegla iz Nove Gorice. Domačin je namreč preko ene od spletnih trgovin kupil rabljen mobilni telefon znamke Samsung Galaxy S5 in zanj odštel kar čedno vsoto. Grenko presenečenje ga je dočakalo ob prejetju pošiljke. Ugotovil je, da gre za ponaredek telefona, za katerega je plačal približno 400 evrov. Policisti preiskujejo okoliščine goljufije in bodo na podlagi ugotovljenih dejstev podali kazensko ovadbo. Vsem, ki sumijo, da so žrtev podobnih goljufij oziroma, če sumijo da so postali žrtev spletne prevare, svetujejo, da prijavo o sumu kaznivega dejanja podajo na policiji. RAZSAJALA BURJA Prevrnjen tovornjak Zaradi prevrnjenega tovornjaka je bila regionalna cesta Podnanos-Vipava včeraj zaprta. Prevrnil ga je močan sunek burje; na kraj nesreče so napotili novogoriško prometno policijo. Zaradi burje, ki je v sunkih dosegala hitrost do 80 km/h, je na hitri cesti med cestninsko postajo Nanos in Ajdovščino ter na regionalni cesti Razdrto-Vipa-va-Ajdovščina veljala prepoved prometa za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osmih ton. ronke - Umrl Valdino Tomasin Cenjen podjetnik ter slikar in kipar V Ronkah je odjeknila vest, da je v torek popoldne umrl Valdino Tomasin, poznan gradbeni podjetnik in kmetovalec, predvsem pa cenjen slikar in kipar. Tomasin je bil rojen 11. julija 1936 in je pri svojih štirinajstih letih že vstopil v svet gradbeništva, sicer kot pomočnik na gradbiščih. Izkušnja se je obrestovala in je že zelo mlad stopil na pot svobodnega poklica. Na noge je postavil gradbeno podjetje, ki je štelo do petdeset delavcev in je v Laškem zgradilo vrsto pomembnih poslopij, za katera je bil značilen tudi likovni poseg Tomasina samega ali katerega izmed njegovih prijateljev iz kroga likovnih ustvarjalcev. K likovni umetnosti se je približal leta 1967 in se začel uveljavljati tu- di na tem področju. Leta 1976 je ustanovil svoje kmetijsko podjetje, ki ga še danes upravlja njegova družina. Leta 1978 je odkupil in obnovil vilo Ragusin ter v njej uredil lokal Enoteca del Contado s ciljem promocije svojih in bezjaških vin. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je lotil poslovanja tudi z Venezuelo. Objavil je knjigi Lalbero della felicita in Trolodo - Storie di paese, ki jima je vtisnil tudi svoj umetniški pečat. Kip Kristusa, ki ga je Tomasin izdelal iz vojnih ostalin, je bil pred kratkim podarjen papežu Frančišku. Pogreb bo v soboto ob 11. uri v cerkvi sv. Lovrenca. Za pokojnikom žalujejo vdova Giovanna ter sinovi Gianfranco, Susy in Flavio z družinami. gorica - Prva vojna Slovenska drža skozi Vorančev Doberdob foto k.m. Predavateljica Vesna Cunja foto vip Ob koncu prejšnjega tedna je 48. mednarodni simpozij, ki ga je v Gorici pripravil Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM, potekal na temo prve svetovne vojne. Sodelovali sta univerzi iz Trsta in Vidma, pokroviteljstvo je zagotovilo tudi predsedstvo italijanske republike. Udeležili so se ga strokovnjaki na področjih literature in zgodovine iz raznih evropskih držav, prizorišča pa so bila palača Attems Petzenstein na Kor-nu, sedež videmske univerze v kompleksu sv. Klare, nekdanje Malo semenišče in dvorana Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Simpozij je ponudil preko dvajset predavanj, ki so vojno in njene posledice obravnavala iz različnih zornih kotov pod skupnim naslovom Prva svetovna vojna in kriza srednjeevropske omike. Vsa so bila dobro obiskana. Poudarek zasluži okoliščina, da so predavali izvedenci iz držav, ki so si bile med prvo svetovno sovražne, zato so prišla v stik tudi zgodovinopisja, ki so se več desetletij med seboj ignorirala. V četrtek so pred mikrofon stopili Hanna Ser-dowska iz Poljske, Andrej Capuder iz Slovenije ter Mauro Tabor, Maria Cristina Be-nussi, Ivano Cavallini, Gianpaolo Romanato, Annapaola Laldi in Francesco Pi-stolato iz Italije. Zgovoren je bil skupni imenovalec njihovih predavanj: Glas kulture med vojno in mirom - Spanec ali prebujenje srednjeevropske zavesti? V petek dopoldne so se za predavateljsko mizo zvrstili Fulvio Salimbeni, David Macculi, Maddalena Guiotto, Vesna Cunja, Alberto Gasperini, Fulvio Senardi, Marco Maria Tosolini iz Italije in Gyôzô Szabo iz Madžarske, ki so predavali na temo Proti samomoru Evrope - zgodovinsko in civilizirano branje in razumevanje prve svetovne vojne. Tržaška docentka Vesna Cunja, ki poučuje na Katoliški univerzi Srca Jezusovega v Milanu, je prispevala slovensko gledanje na vojni čas. To je opravila s pomočjo romana Doberdob Preži-hovega Voranca, pri čemer je izpostavila pisateljev prikaz vojne skozi suženjski odnos malega vojaka do kronanih glav. Ravno zaradi protivojnega razmišljanja in opisovanja dogajanja z izrazitim socialnim pečatom je bil roman na udaru cenzure in je izšel šele leta 1940, celih 22 let po koncu vojne. Kot zlata nit se je skozi popoldanska predavanja vila tema Kultura posredništva - za mirno poravnavo konfliktov. Nastopili so William Kinger iz Hrvaške, Rudolf Dinu iz Romunije, Ferdinan-do Sanfelice di Monteforte iz Italije in Georg Meyr s tržaške univerze, medtem ko je Petra Svoljšak, ena izmed najbolj cenjenih slovenskih zgodovinark z obravnavanega področja, je predavala o italijanskih namerah na zasedenih ozemljih sedanje Slovenije. V soboto, na zaključni dan, so organizatorji priredili še soočanje mladih iz različnih krajev Evrope, ki so izpostavili vprašanje: Nikoli več vojne? Zaradi tehtnih vsebin in zlasti zaradi odklonilne drže do vsake vojne, ki jo je bilo zaznati v doma vseh predavanjih, bi bila objava zbornika simpozija res hvalevredno dejanje. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 27. novembra 2014 15 krmin - Od petka Cormonslibri Ob pojavu lepega na knjižnem sejmu Knjižni sejem Cormonslibri je pred durmi. Predstavili so ga v ponedeljek na krminskem županstvu ob prisotnosti petnajstih novinarjev, snemalcev, prirediteljev in radovednih občanov. Začel se bo v petek, 28. novembra, in bo trajal do 14. decembra. Prvi je pozdravil župan Luciano Patat in opozoril na bogato ponudbo, ki bo trajala petnajst dni v obliki več kot petdesetih srečanj s odličnimi gosti. Celotno mesto sodeluje pri pobudi, najbolj vidno turistične kmetije in restavracije, ki nudijo brezplačno spanje in hrano povabljenim nastopajočim. Brez takšne podpore bi knjižni festival ne preživel, kajti nekdanjih podpornikov ni več; deželna uprava je odsotna že več kot pet let. S prispevki pa izstopata Fundacija Goriške hranilnice, katere predstavnik Roberto Collini je obrazložil, kako se tudi njegova podporna ustanova bori s finančnimi težavami. V bodoče bo sredstev za kulturo še manj, kajti ob splošnem pomanjkanju so se v fundaciji odločili, da podpirajo predvsem pobude, ki se posvečajo sociali. Napovedal je skorajšnje srečanje vseh kulturnih operaterjev v deželi z namenom, da se dogovorijo in uskladijo. Občinski odbornik za kulturo Alessandro Pesaola je pojasnil, da je letošnji naslov izbral večletni umetniški vodja Renzo Furlano in se glasi All'ap-parir del Bello - Ob pojavu lepega. Marsikdo dojema pojem lepega kot nastopanje, javno pojavljanje in uveljavljanje. V resnici se mora lepo povezovati z dobrim in pravičnim, za kar imamo lep primer v Leopardiju, ko se sprašuje, ali je še kaj prostora za umetnost. V petnajstih dneh bo mogoče iskati lepoto in tudi resnico v prepričanju, da slednja pelje v bolečino. O vsebinskih ponudbah je spregovoril umetniški vodja Renzo Furlano, ki je povabil vse obiskovalce, naj v naslednjih dneh iščejo različnost, družbena vprašanja, dvome, ne pa kiča. Le- tos so prireditelji ponovno uvedli literarno nagrado, ki je nekaj časa nazaj bila ukinjena zaradi pomanjkanja sredstev. Podelili jo bodo zadnji dan, in sicer 14. decembra. Na Collinijevo spodbudo, naj manifestacijo Cormons libri razširijo v druge kraje goriške pokrajine, je dejal, da se to dogaja preko manifestacije Cormonslibri v kraju San Giovanni al Natisone, sicer pa so letos bili na goriški manifestaciji eStoria. K nekaterim primernim dejavnostim bodo povabili okrog 1300 dijakov. Vse to zahteva veliko napora in prepričevanja ob dejstvu, da prireditelj ne more obljubljati honorarjev. Letos se literarna nagrada povezuje tudi s športom s pomočjo Dina Zoffa in Bruna Pizzula. Paolo Vidoz bo govoril o boksarju Luigiju Musini, Sergij Tavčar pa se bo pogovarjal s Flaviom Tranquillom. Vprašanja, povezana s priseljenci bo obravnavala bivša ministrica Cecile Kyenge. O lepoti v sodobnem svetu bo razpravljal Umberto Curi. Dne 6. decembra bodo predvajali video zapis Oltre il confine, ki so ga posneli krminski dijaki pod mentorstvom Tatjane Rojc. Francesco Tornada bo nagovoril ustvarjalca Jurija Palj-ka in Miho Obida. Vse prireditve so navedene in predstavljene v brošuri žepnega formata. Kar nekaj pobud je namenjenih ženski ustvarjalnosti. Mina Welby pa se bo o pomembnem etičnem vprašanju blage smrti soočila z duhovnikom Pierluigijem Di Piazza. Tudi našim bralcem znana knjiga o furlanski bolničarki, ki se je v Gorici vključila v Osvobodilno fronto, je na vrsti ob koncu meseca. Med odmevnimi imeni nastopajočih sta še kantavtor Francesco Guccini in novinar Corradino Mineo. V istih festivalskih dneh bo tudi mnogo vzporednih prireditev, sicer pa je prav in koristno, da si bralec priskrbi ustrezno knjižico z vsemi vsebinami, urniki in nastopajočimi. (ar) . ! Lekarne S Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349 ali 328-5341047. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 20.00 -22.15 »Hunger Games - Il canto del-la rivolta« 1. del. Dvorana 2: 16.30 - 18.20 »I pinguini di Madagascar«; 20.00 - 22.15 »Lo sciacallo - The Nightcrawler«. Dvorana 3: 20.30 »Un paese di pri-mule e caserme« (vstop prost - Teden UNESCO). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 20.00 -22.15 »Hunger Games - Il canto del-la rivolta« 1. del. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »I pinguini di madagascar«; 20.20 - 22.10 »Cub -Piccole prede«. Dvorana 3: 17.40 - 20.15 - 22.15 »Ogni maledetto Natale«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Scu-sate se esisto!«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Trash«. POHOD IN VODEN OBISK bazilike v Ogleju organizira združenje Forum Gorica v nedeljo, 30. novembra. Zbirališče pohodnikov je predvideno ob 10.30 pred cerkvijo Sv. Andreja v kraju Perteole pri Rudi, nato se bodo po-hodniki podali na približno 13 km dolgo pot do Ogleja. V popoldanskih urah bo ob 16. uri na sporedu obisk bazilike v Ogleju, ki ga bo vodil Andrea Bellavite. Predviden je tudi nastop pevskega zbora Ars Musica iz Gorice; informacije po tel. 3396382180. ESTORIABUS: 13. decembra bo potekal izlet po goriškem Krasu; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 in 349-3052235 ali even-ti@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Gledališče »GLEDALIŠČE DRUGAČNOSTI«: v občinskem gledališču v Tržiču danes, 27. novembra, ob 10. uri »Corpi, musica e parole«, nastopajo dijaki ISIS Per-tini iz Tržiča; ob 10.30 »Materiali per una storia«, nastopa gledališka skupina ISIS Buonarroti iz Tržiča; ob 11.30 »Pinocchio«, nastopa gledališka skupina zadruge Integrazione ANF-FAS iz Trsta; vstop prost. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 28. novembra ob 20.45 muzikal »Tutti in-sieme appassionatamente«, igrata Lu-ca Ward in Vittoria Belvedere. Pred-prodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do so- V spomin na Sedeja V svetogorski baziliki bo jutri ob 11. uri goriški nadškof Carlo Redaelli daroval mašo v spomin na svojega predhodnika Frančiška Borgio Sedeja, ki je bil na čelu goriške Cerkve v obdobju prve svetovne vojne. »Sarajevski« katalog V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev kataloga o razstavi »Sarajevo 1914«, na kateri so na ogled še neobjavljeni posnetki grofa Maria Attemsa Svetokriškega. sKulturin katalog Društvo sKultura 2001 bo predstavilo katalog Kiparskega srečanja 2013 jutri ob 20. uri v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju. Polfinalni nastopi Na klavirskem natečaju Giuliano Pecar bodo danes ob 9. in 16. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v G orici polfinalni nastopi; vstop je prost. Jazz pianist v Ločniku V obnovljeni vili Attems v Ločniku bo dre- vi ob 20.45 nastopila jazz skupina UK Connection Trio z uveljavljenim pianistom Andreo Pozzo. Čezmejni recepti V krminski vinoteki bodo danes ob 17.45 predstavili knjigo čezmejnih kuhinjskih receptov, ki so jih zbrali v okviru projekta Heritaste. Trobentice in vojašnice V goriškem IKnemaxu bodo nocoj ob 20.30 predvajali dokumentarec o vojašnicah v FJK »Un paese di primule e ca-serme«. Vstop bo prost. Slovo Jordana Ipavca V včerajšnji članek o pokojnem Jordanu Ipavcu je bilo v nadnaslovu in pod fotografijo zapisano napačno ime. Prizadetim se opravičujemo. bote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 4. decembra ob 21. uri gledališka predstava »Le ho mai raccontato del vento del nord«, nastopata Chiara Ca-selli in Roberto Citran; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481532317, več na www.artistiassociati-gorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 28. novembra ob 19. uri in ob 22. uri koncert skupine Laibach - napravimo to deželo spet sproščeno!; informacije in predprodaja vstopnic na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 2. decembra, ob 18. uri odprtje gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Prekomorci«. O razstavi bo spregovorila avtorica razstave zgodovinarka Irena Uršič. Za glasbeni poklon bo poskrbel MoPZ Gabrje. Ob 17.30 bo začetek projekcije dokumentarcev »Rudolf - Življenje in delo Jugoslovanske vojske na Srednjem vzhodu« in »E. Adamič - Pre-komorci«. V GALERIJI TIR kulturnega centra Mo-stovna v Solkanu pri Novi Gorici bo v četrtek, 4. decembra, ob 20. uri odprtje fotografske razstave »mENTAL bORDERS - cONFINI mENTALI« študentke digitalne fotografije na Visoki šoli za umetnost univerze v Novi Gorici Roberte Battiston; na ogled bo do 27. decembra. H Prireditve DO SVOBODNEGA GIBA - Revija otroških in mladinskih plesnih skupin v organizaciji ZSKD in SKD Tabor bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio, 1). Na razpolago bo parkirišče sosednje ZKB. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Obvezno na račun 20 evrov. »PROFESSIONE CINEMA« - brezplačna srečanja z delavnicami in projekcijami za ljubitelje filma, ki jih organizira združenje Hiša filma v goriškem Kinemaxu med 9. uro in 12.30 v sodelovanju z goriškim Dams-om vi-demske univerze: 27. novembra »La sceneggiatura«: projekcija filma »Nel-la casa« (Francois Ozon, 2012), srečanje z režiserjem Matteom Oleot-tom; informacije in vpisovanje v pokrajinski mediateki (tel. 0481-534604 ali segreteria@mediateca.go.it. KAKO NAJ SE BRANIMO PRED GOLJUFI IN TATOVI? Občina Sovodnje vabi v torek, 2. decembra, ob 19. uri v dvorano Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska 120/A v Sovodnjah, na srečanje na temo varnosti in oblik preprečevanja goljufij in tatvin, ki je namenjeno predvsem starejšim občanom oz. ranljivim skupinam. Pobudo prireja goriška pokrajina v sodelovanju s sindikalnimi predstavništvi upokojencev, zavodom Galilei in javnimi upravami. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD Štandrež in Skultura 2001 vabijo na praznovanje župnijskega zavetnika »Štandrež 2014«: v petek, 28. novembra, ob 20. uri v dvorani Pokrajinskega muzeja v goriškem gradu predstavitev kataloga »Kiparski bie-nale 2013«. V soboto, 29. novembra, ob 9.15 adventne delavnice, ob 19. uri maša, vodi nadškof Carlo Redaelli, so-mašujeta upokojena škofa Dino De Antoni in Metod Pirih, sodeluje združenje Unitalsi. V nedeljo, 30. novembra, ob 9.30 na trgu pred cerkvijo tržnica v pričakovanju Božiča; ob 10. uri bo mašo vodil srebrnomašnik Božo Rustja; ob 11. uri na trgu podelitev dvanajstega klasa; ob 11.15 bo mašo vodil srebrnomašnik Karel Bol-čina; ob 17.30 praznične večernice; ob 18. uri v župnijskem domu tombola. GRADNIKOVI VEČERI 2014: v petek, 28. novembra, ob 19.30 v avli gradu Dobrovo odprtje likovne razstave LD Dablo »V sanjavih mladostnih letih«; ob 20. uri predstavitev nove pesniške zbirke Patricije Peršolja »Šinjorina«, sledila bo premierna predstavitev multivizijskega filma »Šinjorina« v izvedbi Lada Jakše. V soboto, 29. novembra, ob 20. uri predstavitev znanstvene monografije »O zemlja sladka: kamen, zrno, sok. Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet« Ane To-roš, profesorice na fakulteti za hu-manistiko Univerze v Novi Gorici. Pesmi Alojza Gradnika bodo recitirale učenke OŠ Dobrovo in bivše učenke OŠ Alojza Gradnika iz Števerjana, ob glasbeni spremljavi skupine Pikaja. INFORMATIVNA SREČANJA za preprečevanje goljufij in kaznivih dejanj zlasti na škodo starejših ljudi organizira goriška pokrajina v sodelovanju s karabinjerji in sindikati upokojencev: 28. novembra ob 20. uri na sedežu Briškega griča na Bukovju v Števerjanu. OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ronkah niz srečanj z avtorji z naslovom »Autunno da sfogliare e da as-coltare«ob petkih ob 18.30: 28. novembra Pino Roveredo, »Ballando con Cecilia«, predstavlja Rossana Vesnaver; 5. decembra Luigi Nacci, »Alzati e cammina«, predstavljata Furio Pillan in Emilio Rigatti. »KO SE PRED OČMI DOKONČNO ZA-TEMNI« je naslov srečanja v soorga- nizaciji SZSOja, MOSPa in skupine Etika in prihodnost, ki bo v soboto, 29. novembra, v Močnikovem domu v Gorici v Svetoivanski ulici 9 ob 19. uri. Uvedel ga bo p. Edi Kovač z ljubljanske in toulouške univerze. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v četrtek, 4. decembra, na novo srečanje pod lipami z naslovom »Ladinska skupnost v pokrajini Belluno in projekt evroregije Alpskega loka«. Gosta večera bosta predsednik ladinske skupnosti Danilo Marmolada in sociolog Diego Cason, člana avtonomističnega gibanja BARD. SKRD JADRO vabi na predstavitev knjige »le origini dell' Occidente. Nel segno di Belino«, prevod knjige »Be-linov kodeks« Iva Petkovška. O delu in avtorju bosta spregovorila zgodovinarja Valentino Roiatti iz Vidma in Claudio Barberi iz Trsta ter lektorica Anita Callea ob glasbeni spremljavi Edoarda Zottija iz Ronk v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri v konferenčni dvorani tržiškega kulturnega konzorcija na trgu Unita 24 v Ronkah. □ Obvestila 11. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru društvom in organizacijam ali posameznikom; predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro-svete na podlagi javnega razpisa. Rok oddaje je 31. december 2014 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. ZSKD obvešča, da je na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske (www.zpzp.si) že odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. LETNIKI 1934, rojeni v občini Sovodnje, so vabljeni, da se udeležijo v petek, 28. novembra, ob 18. uri srečanja za pripravo skupnega jubilejnega praznovanja v Rupi na sedežu pevskega zbora Rupa-Peč; informacije in prijave po tel. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-882285 (Ivič K.). 2. FESTIVAL ESTETSKIH ŠPORTOV bo v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra v Gorici v nedeljo, 30. novembra, ob 10.30. Srečanje organizirajo društva Bor, Cheerdance Millenium, Olympia, Polet in Vipava. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja v soboto, 20. decembra, vsakoletno druženje z včlanjevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega za mašo v spomin na rajne, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Gori-ziani; vpisovanje do 13. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbirajo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Giovanni Bertotti v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 10.15, Aglaje Gogola vd. Zanolla s pokopališča v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče v Ro-mansu; 11.30, Elvia Fragiacomo por. Succi (ob 10.30 iz goriške splošne bolnišnice) v baziliki Sv. Ambroža in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Gio-vanna Sabatti vd. Maier (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 15.00, Bruna Stefania Morgut vd. Gobet (iz bolnišnice v Palmanovi) v cerkvi in na pokopališču. 16 Četrtek, 27. novembra 2014 RADIO IN TV SPORED RAI3bis RAI1 RAI2 RAI3 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 23.50 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole H RAI PREMIUM / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.10 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.45, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 17.00 Zecchino d'oro 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 23.35 Talk show: Porta a porta 12.20 Nad.: Un posto al sole 13.15 Nad.: Betty la Fea 14.05 20.10 Nad.: Terra Nostra 14.55 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 16.25 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 16.30 Rubrika 16.40 Nad.: Amanti e segreti 18.30 Novice 18.35 Nad.: Pasion prohibida 21.10 Nad.: Un medico in famiglia 7.05 Nad.: Army Wives - Conflitti del cuo-re 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Talk show: Virus -Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta 21.05 Film: Il rosso e il blu 23.00 Serija: The Newsroom _RAI4_ 11.45 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.3018.00 Xena 13.15 Heroes 14.05 20.20 Beauty and the Beast 14.50 Greek 16.20 The Lying Game 17.10 Novice 17.20 Streghe 18.50 La spada della ve-rita 19.40 Supernatural 21.10 C'era una volta 23.30 Film: Final Destination 2 (horor) _RAI5_ 12.20 Glasba: Verdi 13.35 Ubiq - Maschera 14.10 Il popolo dei cieli 15.10 Un anno nel-le terre selvagge 16.10 Ples 17.00 Prima delle prima Tosca 17.35 Novice 17.40 0.00 David Letterman Show 18.25 Ubiq - Eroi 18.55 Storia e splendore dei palazzi reali 19.55 Divini devoti 20.40 Passepartout 21.15 Petruška presenta 21.20 Glasba: Simon Boccanegra RAI MOVIE 14.05 Film: Heartburn - Affari di cuore (kom.) 16.00 Film: Gli anni spezzati (dram.) 17.55 Novice 18.00 Film: All'ombra di una colt (vestern) 19.25 Film: Al bar dello sport (kom., It., '83) 22.10 Serija: L'ispettore Coliandro _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Il cucciolo 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Dok.: Life -Uomo e natura 23.55 Dentro la notizia _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Show: Zelig 23.30 Talk show: Matrix _ITALIA1_ 6.50 Nan.: Tutto in famiglia 7.15 Nan.: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.50 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Serija: E alla fina arriva mamma! 16.45 Serija: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 20.20 Uefa Europa League 23.05 Uefa Europa League - Speciale IRIS 10.45 Film: Il domestico (kom.) 12.45 19.10 Serija: Hazzard 14.50 Film: Una ra-gione per vivere e una per morire (vestern) 17.05 Film: Sette chili in sette giorni (kom., It., '86) 21.00 Film: Eyes Wide Shut (dram., '99, i. T. Cruise, N. Kidman) LA7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 21.15 Film: La macchia umana (dram., '03, i. A. Hopkins, N. Kidman) 23.05 Mo- vie.mag 23.35 Film: The Woman (horor, '11) 16.30 Film: Suor Therese 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menu di Benedetta 10.00 19.00, 21.10 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.30 Dottori in prima linea 16.50 SOS Tata 23.10 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta- dio 18.00 23.55 Trieste in diretta 20.00 Fe-de, perché no? 20.05 Happy hour 21.00 Ring 23.30 Tisane, uguenti e cachet _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.00 17.45 Serija: Jamie - Menu da 30 minuti 15.05 Serija: 360 giorni in viaggio 16.10 Serija: L'archeologo vagabondo 16.45 Serija: Citta nascoste 18.50 Serija: Bourdain - Senza prenota-zione 19.55 Dalla A a LaEffe 20.05 Serija: Racconti dalle citta di mare 21.10 Dok.: La storia del lusso 23.30 Gad Lerner _CIELO_ 12.30 Hell's Kitchen 13.15 14.30, 15.30 MasterChef Australia 13.45 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.3018.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.10 Film: Max Payne (akc., '08, i. M. Ku-nis) _DMAX_ 12.35 Property Wars 13.25 Container Wars 14.15 20.20 Banco dei pugni 15.10 Texas Tarzan 16.00 River Monsters 16.50 22.00 Affari a quattro ruote 17.45 21.10 Top Gear 18.35 Affare fatto! 19.30 Storage Wars 22.50 Macchine da paura 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.05 Odprta knjiga 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 23.05 Osmi dan 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.35 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 9.00, 23.50 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Kviz: Male sive celice 8.45 Infodrom 10.45 Dobro jutro 13.15 23.05 Točka 14.50 Posebna ponudba 15.25 Evropski magazin 15.40 Točka preloma 16.20 Ljudje in zemlja 17.15 Mostovi - Hidak 17.50 Dok. serija: Zgodovina sveta 18.45 Žrebanje Deteljice 18.55 Nogomet: evropska liga, Rijeka - Standard, prenos 20.55 Nan.: Sodobna družina 21.20 Film: Clara _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Potopisi 16.50 Alpe Adria 17.20 Fol-kest 2013 18.00 23.20 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Nogomet: evropska liga, Rijeka - Standard 21.00 Dogodki 21.15 Glasba zdaj 21.30 City folk 22.15 Avtomobilizem 23.50 Med valovi _POP TV_ 6.00 Risane in otroške serije 7.2013.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.1514.50 Queen La-tifah Show 9.1010.20, 11.35, 12.45 Tv prodaja 9.25 15.45 Nad.: Barva strasti 10.35 16.40 Nad.: Sila 11.50 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 22.55 Serija: Kosti 17.00 18.55, 22.25 Novice in vreme 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.20 Odd.: Epilog 23.50 Serija: Rizzoli in Isles _KANAL A_ 6.50 Risanke 8.3013.00 Serija: Ameriška restavracija 9.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 10.20 14.05 Nad.: Detektiv na Floridi 11.10 12.45, 13.50 Tv prodaja 11.25 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.55 17.05 Serija: Naša mala klinika 14.55 Film: Kočljiva ugrabitev 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Butec na večerji (kom., i. S. Carell) 22.05 Film: Karate Tiger 23.55 Film: V navzkrižnem ognju IRIS VREDNO OGLEDA Četrtek, 27. novembra Iris, ob 21. uri Eyes wide shut ZDA, Velika Britanija 1999 Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Tom Cruise, Nicole Kidman, Sydney Pollack, Rade Šerbedija, Vi-nessa Show New York, sredi sedemdesetih let. Mladi zdravnik William Harford zapade v hudo krizo, ko mu žena Alice nekega dne razodene svoje dokaj posebne sanje. Odkritje povsem zmede vrsto moževih prepričanj in gotovosti. Resnica privede moža in ženo, da se prepustita seksualnim igricam z drugimi moškimi in še drugimi ženskami. Zadnji Kubrickov film, ki je izšel po režiserjevi smrti predstavlja trezno odkrivanje moralnih protislovij, ki zaznamujejo človeški vsakdan. Po Schnitzelrjevi noveli je tako Kubrick samo nekaj tednov pred smrtjo posnel film, katerega dogajanje je preselil v moderno metropolo. Zgodba je tudi prva večja mednarodna preizkušnja za enega velikih igralcev nekdanjega jugoslovanskega prostora, Radeja Šerbedijo. PLANET TV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 22.50 Nan.: Prijatelji 11.40 Serija: Chuck 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nan.: Talenti v belem 15.35 21.00 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Barva dežja (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Serija: Castle 22.00 Nan.: Ljubice 23.25 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Največ sveta otrokom sliši Slave; 12.15 Moj Sv. Ivan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 13. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Srečni Italijan ABU DABI - Komaj 19-letni Raffaele Marciello je na uradnih testih formule ena v Arabskih emiratih preizkusil Ferrari, ki ga je dan prej nastavil Kimi Raikkonen. To je bil preizkus aerodinamičnih meirtev i stabilnosti dirkalnika, dosegel pa je drugi najboljši čas za Mercedesom, ki ga je prav tako upravljal novinec, Nemec Pascal Wehrlein. McLaren je zaradi težav novega motorja honda opravil le pet krogov, druga moštva pa okrog 200. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Platini za Nemca NYON - Predsednik krovne evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini meni, da bi naslov najboljšega nogometaša leta 2014 moral pripasti enemu od članov nemške izbrane vrste, ki si je v Braziliji zagotovila naslov svetovnih prvakov.«Obstaja več igralcev, ki bi si zaslužili zlato žogo. Toda mislim, da bi morali v letu, ko smo imeli svetovno prvenstvo, izbrati igralca, ki je bil član zmagovite ekipe,» je dejal Platini. A pred štirimi leti je v JAR zmagala Španija, zlato žogo pa je osvojil Lionel Messi. Četrtek, 27. novembra 2014 APrimorski ~ dnevnik 17 Skupina A Atletico Madrid - Olympiacos 4:0 Malmoe - Juventus 0:2 Atl. Madrid 5 4 0 1 14:3 12 Juventus 5 3 0 2 7:4 9 Olympiacos 5 2 0 3 6:11 6 Malmoe 5 1 0 4 2:11 3 PRIHODNJI KROG (9.12.): Olympiacos -Malmoe, Juventus - Atletico Madrid Skupina B Basel - Real Madrid 0:1, Ludogorets - Liverpool 2:2 Real Madrid 5 5 0 0 12:2 15 Basel 5 2 0 3 6:7 6 Liverpool 5 1 1 3 4:8 4 Ludogorets 5 1 1 3 5:10 4 PRIHODNJI KROG (9.12.): Liverpool . Basel, Real Madrid - Ludogorets Skupina C Zenit - Benfica 1:0, Leverkusen - Monaco 0:1 Leverkusen 5 3 0 2 7:4 9 Monaco 5 2 2 1 2:1 8 Zenit 5 2 1 2 4:4 7 Benfica 5 1 1 3 2:6 4 PRIHODNJI KROG (9.12.): Monaco - Zenit, Benfica - Leverkusen Skupina D Arsenal - Borussia Dortmund 2:0, Anderlecht - Galatasaray 2:0 Borussia D. 5 4 0 1 13:3 12 Arsenal 5 3 1 1 11:7 10 Anderlecht 5 1 2 2 7:9 5 Galatasaray 5 0 1 4 3:15 1 PRIHODNJI KROG (9.12.): Galatasaray -Arsenal, Dortmund - Anderlecht nogomet - Liga prvakov: po zmagi na Švedskem je na zadnji tekmi proti Atleticu dovolj točka Juventus na pravi poti Malmoe - Juventus 0:2 (0:0) Strelca: Llórente v 49. in Tevez v 88. min. Malmoe: Olsen, Tinnerholm (od 86. Erdal Ra-kip) , Johansson, Helander, Ricardinho, Eriksson, Halsti, Kofi Adu, Forsberg, Theli (od 70. Cibicki)n, Rosenberg. Juventus: Buffon, Lichsteiner, Bonucci, Chiel-lini, Padoin, Pirlo, Marchisio, Pogba, Vidal, Llorente, Tevez MALMOE - Juventus je na Švedskem dokaj prepričljivo dosegel »obvezno« zmago proti skromnemu, a borbenemu nasprotniku. S tem izidom si je precej olajšal pot do osmine finala. V zadnji tekmi faze po skupinah mu zdaj čez dva tedna v Turinu zadostuje, da igra proti Atleticu iz Madrida neodločeno. Če pa bo Špance, lanske finaliste lige prvakov, premagal z dvema zadetkoma razlike, bo v skupini končal kot zmagovalec. Kakorkoli že, nobena ekipa iz skupine C, s katero bi se pomerili v osmini finala, se ne zdi prehuda ovira. Juventus v prvem polčasu, na slabem igrišču, ni ravno blestel, zato je gol, ki ga je Llorente dosegel v 4. minuti drugega dela v protinapadu, pomenil pravo odrešitev. Po zadetku se Juventus ni zaprl v obrambo, kot dan prej Roma v Moskvi (in zaradi tega plačala visok davek), temveč je skušal obdržati posest žoge in podvojiti, kar mu sicer zaradi določene nespretnosti ni uspelo. Po drugi strani je bil Malmoe še manj nevaren. Na varno so gostje spravili zmago šele v 88. minuti, ko je Tevez v protinapadu spretno preusmeril v mrežo podajo Pogbaja. Švedi so vzrojili, češ, da je Morata pred tem storil prekršek, in so si prislužili kartona in izključitev, a zmaga gostov je etično čista. Allegrijevi igralci so tako v tem tekmovanju po 21 mesecih končno zmagali v gosteh, a delo še ni dokončano, zadnja tekma proti Atleticu pa bo vse prej kot lahka. Španski prvak iz Madrida je sinoči v velikem slogu premagal grški Olympiakos iz Pireja. »Colchonerose« je v vodstvo popeljal Raul Garcia (9.), nato pa je »eksplodiral« Hrvat Mario Mandžukič in dosegel tri gole v 38., 62. in 65. minuti za končnih 4:0. REKORDER - Cristiano Ronaldo je za Real Madrid, branilca naslova, proti Baslu zadel v 35. minuti in tako na večni lestvici strelcev v ligi prvakov dohitel legendo svojega kluba Raula (oba sta dosegla po 71 golov), za Argentincem Lio-nelom Messijem, ki je na torkovi tekmi v Nikoziji za Barcelono dosegel "hattrick", pa zaostaja tri gole. ŽE V OSMINI - Po Borussii iz Dort-munda, Bayernu, Portu, PSG, Real Madridu, Barceloni, Chelseaju in Šahtarju iz Donjecka so si sinoči nastop v osmini finala zagotovili še Bayer Leverkusen, At-letico Madrid in Arsenal. EVROPSKI POKAL - Danes tudi: 19.00 Sparta Praga - Napoli, Guingamp - Fiorentina in Rijeka - Standard Liege; 21.00 Torino - Brugge in Inter - Dnjepr Dnjepropetrovsk, Llorente je na Švedskem pri prvem golu preigral tudi vratarja ansa Najboljši branilci RIM - Italija je bila včasih kovačnica vrhunskih branilcev. V širšem seznamu 20-erice za nagrado za najboljšega branilca leta 2014, ki jo skupaj podeljujeta Mednarodna nogometna zveza Fifa ter sindikat igralcev FIFPro, ni niti enega. Seznam kandidatov: David Alaba (Avstrija/Bayern München), Jordi Alba (Španija/Barcelona), Dani Alves (Brazilija/Barcelona), Jerome Boateng (Nemči-ja/Bayern München), Daniel Carvajal (Špa-nija/Real Madrid), David Luiz (Brazili-ja/PSG), Filipe Luis (Brazilija/Chelsea), Diego Godin (Urugvaj/Atletico Madrid), Mats Hummels (Nemčija/Borussia Dortmund), Branislav Ivanovič (Srbija/Chelsea), Vincent Kompany (Belgija/Manchester City), Philipp Lahm (Nemčija/Bayern München), Marcelo (Brazilija/Real Madrid), Javier Mascherano (Argentina/Barcelona), Pepe (Portugalska/Real Madrid), Gerard Pique (Španija/Barcelona), Sergio Ramos (Španija/Real Madrid), Thiago Silva (Brazilija/PSG), Raphael Varane (France/Real Madrid) in Pablo Zabaleta (Argentina/Manchester City). kosarka FIBA pravi, da Avstralija ni krišila pravil ZÜRICH - Mednarodna košarkarska zveza (Fiba) je sporočila, da je zaključila preiskavo v zvezi s tekmo na svetovnem prvenstvu v Španiji med Avstralijo in Angolo. Ugotovila je, da Avstralija ni kršila pravil fair playa. Gre za tekmo, ki je močno vplivala na slovensko reprezentanco. Zavoljo poraza Avstralije, ki je bila proti Angoli nesporni favorit, je Slovenija v zadnjem krogu za osvojitev prvega mesta v predtekmovanju potrebovala zmago proti Litvi. To tekmo je izgubila in zasedla drugo mesto, ki ji je v četrtfina-lu prineslo dvoboj s kasnejšimi zmagovalci Američani. Fiba je v preiskavo vključila posnetke omenjene tekme, poročilo nadzornega organa na tekmi, izjave strokovnjakov ter pismo predstavnika avstralske košarkarske zveze. OLIMPIJA - Evropski pokal: Himki - Union Olimpija 105:77 (36:14, 63:46, 83:61). Prepelič 24 in Kanace-vic 20 točk za Ljubljančane, ki so nastopili le z osmimi igralci. SMUČANJE - Presenetljivi smukaški olimpijski prvak iz Sočija Avstrijec Matthias Mayer napoveduje, da se bo po poškodbi kolenskih vezi vrnil že jutri na prvi smukaški preizkušnji v novi sezoni svetovnega pokala v Lake Louisu. NOVOST, ADIJO - Kot poroča nemški strokovni časnik auto, motor und sport, so se vodilni v formuli 1 na sestanku v Ženevi dogovorili, da v letu 2015 dvojnega točkovanja na zadnji dirki ne bo. VARNOST - Vaterpolski klub Partizan je Evropski plavalni zvezi (Len) priporočil, da prestavi tekmo lige prvakov proti Galatasarayu. V klubu menijo, da gostom iz Carigrada ne morejo zagotoviti varnosti po incidentu na košarkarski tekmi med Ga-latasarayem in Crveno zvezdo, v katerem so Turki do smrti zabodli beograjskega navijača.. nogomet - V taboru Maribora po torkovi izločitvi v Lizboni »Tak Sporting bi premagal tudi Real« Zlatko Zahovič pravi, da je že po žrebu povedal, da so Portugalci boljši od Schalkeja, s katerim se bo Maribor v zadnjem krogu boril za evropsko ligo LIZBONA - Nogometaši Maribora so v torek v Lizboni izgubili tekmo 5. kroga lige prvakov. S 3:1 jih je premagal domači Sporting, ki tako ostaja v igri za osmino finala najmočnejšega klubskega tekmovanja v Evropi, medtem ko se bo Maribor za tretje mesto skupine G boril v zadnjem krogu proti Schalkeju doma, kjer mora za obstanek v Evropi zmagati. Poraz vijoličastih je po tekmi ocenil tudi športni direktor Maribora Zlatko Zahovič, sicer dober poznavalec portugalskega nogometa, saj je v karieri igral za Vi-torio iz Guimaraesa, proslavil pa se je v Portu in v največjem tekmecu Sportinga, Benfici. Žvižge je zaradi tega na tekmi najbolj občutil njegov sin Luka Zahovič, ki pa na tokratnem dvoboju proti Sportin-gu v napadu ni blestel. Gostitelji so se izkazali za premočno moštvo, tudi menjave trenerja Anteja Šimundže in krepitev napada z Damijanom Boharjem, Jean-Philippom Men-dyjem ter po bolezni še ne povsem pripravljenim Agimom Ibraimijem, niso obrodile sadov. Po tekmi so igralci vključno z vodstvom priznali, da je bil Sporting tokrat preprosto boljši. Obžalovanj ni bilo, saj se pomnjenju igralcev portugalskega moštva Mariborčani so stadion v Lizboni zapuščali sklonjenih glav ansa s takšno igro ni dalo premagati. «Ni grenkega priokusa, niti malo ob tem porazu. Če si v zadnjem krogu še vedno v igri za evropsko ligo, je to fantastično. Za ta poraz je samo en krivec, to je veličina Sportinga in njegovih igralcev. Kadar Sporting igra tako koncentrirano, potem Maribor v desetih tekmah nima niti ene priložnosti, kaj šele v eni sami tekmi, Sporting je kakovost zase,» je uvodoma dejal Zahovič, ki kar ni mogel prehvaliti igre portugalske ekipe. «Da bi premagali Sporting, bi se nam moralo poklopiti vse. A eno je želja, drugo pa realnih 90 minut. Igrali smo proti fantastičnemu Sportingu in tako, kot je Maribor igral, tako se ne da zmagati. Proti takemu nasprotniku ima lahko Maribor dobrih prebliskov kolikor hoče, ampak proti takemu nasprotniku ne moreš zmagati. Takšen Sporting lahko premaga Real Madrid, kaj šele Maribor,» je bil o torkovem tekmecu prepričan Zahovič. Portugalski ekipi je na igrišču uspevalo vse in kljub temu, da se je tekma končala z izidom 3:1, so vse gole večera prispevali domači nogometaši, saj je Jefferson ob koncu prvega polčasa poskrbel za avtogol. Dolg premor ob polčasu, zaradi izpada elektrike in posledično vnovičnega ogrevanja reflektorjev so se igralci na igrišče vrnili po dolgih 45 minutah, je sicer poživil mariborsko igro, a moči na igrišču le ni spremenil. «To sem povedal že po žrebu, da je Sporting za Chelseajem druga najboljša ekipa v skupini, a mi 99 odstotkov Slovencev ni verjelo, ker so v Sloveniji bolj priljubljene nemške ekipe. A Sporting je dosti boljša ekipa od Schalkeja, to ni naš svet. Na drugi strani pa smo Schalkeju lahko konkurenčni, to je pa druga zgodba,» meni Zahovič. Po torkovem razpletu je zdaj Chelsea z 11 točkami v skupini premočno prvi, drugi Sporting jih ima sedem, tretji Schalke pet, zadnji v skupini Maribor pa tri. Na tretje mesto v skupini in s tem do selitve vsaj v evropsko ligo vodi vijoličaste 10. decembra v Ljudskem vrtu le zmaga proti Nemcem, drugače sledi slovo od evropskih tekem. 18 Četrtek, 27. novembra 2014 ŠPORT / jadranje - Od danes do nedelje k šejkom v Abu Dabiju Na veliki finale za prestiž in nagrado Češnja na torti in nasploh glavna novost letošnje mednarodne jadralne sezone je finale svetovnega pokala ISAF World Cup 2014 v Abu Dabiju. Štiridnevno tekmovanje bo od danes do nedelje združilo v zalivu pred glavnim mestom Združenih arabskih emiratov približno 270 najboljših jadralcev, ki nastopajo v desetih olimpijskih razredih in s kajti. Na veliki finale sta bila povabljena tudi jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki se v modernem mestu visokih in luksuznih stolpnic mudita že nekaj dni tudi s predsednikom Čupe Robertom Antonijem. Poslastica ob koncu sezone želi predvsem ovrednotiti olimpijsko jadranje, ki se največkrat razvija daleč od reflektorjev. Ravno v Abu Dabiju, kjer bo umeščen finale vse do leta 2018, stavijo organizatorji na veliko medijsko pozornost, ki jo želijo doseči tudi s tem, da bodo regate vidne z obale. V vseh klasah bodo jadralci jadrali v manjših flotah, saj je povabilo v finale prejelo za vsak razred samo 20 posadk. Prestižnost tekmovanju pa daje (prvič) tudi visok nagradni sklad, ki znaša kar 200.000 dolarjev. Denarno nagrado v vsakem razredu bodo prejeli prvi trije uvrščeni: prvi 10.000 dolarjev, drugi 6.500, tretji pa 3.500. Sivitz Košuta in Farneti bosta tekmovala štiri dni: od danes do sobo- 200.000c " dolarjev znaša nagradni sklad finalna svetovnega pokala ISAF World cup. Denarno nagrado v vsakem razredu bodo prejeli prvi trije uvrščeni: prvi 10.000 dolarjev, drugi 6.500, tretji pa 3.500. Nagradni sklad je magnet predvsem za najboljše jadralce, ki ciljajo na visoka mesta. PLANINSKI SVET Večer gorniškega filma .Slovensko planinsko društvo Trst je tokrat vključilo v svojo redno predavateljsko sezono tudi poseben dogodek, projekcijo nagrajenih filmov iz arhiva Mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale. Dogodek, ki smo ga poimenovali "Večer gorniškega filma", se bo udejanjil v sredo, 3. decembra 2014, v Razstavni dvorani zadružne kraške banke, ulica Ricreato-rio 2 na Opčinah s pričetkom ob 20.30. Za potrebe društva je dogodek organiziralo Društvo za gorsko kulturo. Najprej bo na sporedu predfilm "Zadnji trgovec z ledom", čigar avtor je Sandy Patch, ZDA/Ekvador. To je zgodba o velikih spremembah v tradicionalnih kulturah. Ekvadorski ledni trgovec Baltazar Ushca se že več kot petdeset let ukvarja s prodajo ledu. Slednjega pridobiva na ledeniku gore Mount Chimborazo. Njegova brata, ki sta se prav tako preživljala z ledom, sta se upokojila že davno tega, le Baltazar še vztraja v tem težkem in redkem poklicu. Film prikazuje, kako so se trije bratje skozi čas privajali novim navadam in jih postopoma sprejeli za svoje. .....Sledil bo francoski film "Vas daleč od vsega", čigar avtorja sta Anne et Erik Lapied. Avtorjema je uspelo posneti klasični dokumentarec o prebivalcih odmaknjene himalajske vasi v pokrajini Ladakh na višini 4000 metrov. Simon Sivitz Košuta (levo) in Jaš Farneti na mednarodni regati Jean Bertrand v Sanremu, kjer sta v začetku novembra osvojila 1. mesto te sta na sporedu po dva plova, v nedeljo pa se bo najboljših deset pomerilo še v regati za kolajne. V razredu 470 bo tekmovalo 16 posadk, med njimi je tudi najboljših sedem posadk (z izjemo Britancev Patience / Wills) s septembrskega svetovnega prvenstva v San-tanderju, torej tudi svetovna prvaka in zmagovalca evropskega prvenstva, Avstralca Belcher in Ryan. Na finalu pa vendarle ni vse smetane: med nastopajočimi ni Francozov, ki so vselej med boljšimi posadkami na svetu, ni tekmovalcev jadralnih velesil Velike Britanije in Nove Zelandije, tudi s severnih evropskih držav se niso prijavili mnogi. Na regato so bile povabljene posadke po mešanih kriterijih, upoštevali pa so svetovno prvenstvo v Santan-derju, svetovno jakostno lestvico, regato v kitajskem Quingdau, dve posadki pa so vključili s posebnim povabilom wild card. Jadralca Čupe sta bila v seznam povabljencev vključena, ker sta na svetovni jakostni lestvici sedemnajsta. Z 39 jadralci (27 posadk) bo italijanska ekipa med najštevilnejšimi v Abu Dhabi-ju, prisotni bodo v vseh razredih. Od tržaških jadralcev bodo nastopili še Francesca Komatar in Sveva Carraro (ženski 470), Giovanni Coccoluto in Alessio Spadoni (laser standard). Od slovenskih jadralcev bodo nastopili Vasilij Zbogar (razred finn) ter dvojec Tina Mrak - Veronika Macarol (razred 470), ki so že dosegli normo za nastop na olimpijskih igrah v Riu. Jadralca Čupe sta v Abu Dabi odletela v nedeljo, zaradi megle sta pristala v Dohi. Prav zato sta na prizoriš- če dospela kasneje in imela manj časa za regulacijo jadrnice (dobila sta jo v najem) in treninge. Po dveh dneh dela nam je krmar Simon Sivitz Košuta le potrdil, da je jadrnica nared in da sta s flokistom Jašem Farnetijem le uspela opraviti uro trenigna. Vse to pa jih je kar izmučilo, tako da sta se včeraj zvečer morala pošteno odpočiti pred današnjimi prvimi plovi. Na prizorišču se bodo z olimpijskim klasami merili tudi kajti, ki jih bodo bržkone uvrstili med olimpijske klase na olimpijskih igrah v Tokiu 2020. primorski_sport facebook 4 Nagrajenci z Davidom Štrajnom in predsednico SPDT Marinko Pertot Vas je odrezana od ostalega sveta, do nje vodi le ena transportna pot po nevarni zamrznjeni reki. V idilični vasici je avtorjema uspelo v filmske podobe ujeti vsakdanje tegobe mož, žena in otrok, katerih življnje je nam nepredstavljivo. ....Filma sta prevedena v slovenščino in sta opremljena s slovenskimi Izlet v neznano Sredi decembra, ko zima trka na vrata, prireja Slovensko planinsko društvo Trst že tradicionalni „Izlet v neznano".V tem času se odbor odloča za zanimive in obiska vredne cilje, ki jih v poletnih mesecih zanemarjamo, ker so naše želje uprte v osvajanje vrhov. Lažji zimski pohod pa nudi priložnost za njihovo odkrivanje, istočasno pa je tudi prilika za prijetno prijateljsko druženje. Tako se bodo v nedeljo, 14. decembra 2014, tržaški planinci z avtobusom odpeljali prikritemu cilju naproti. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 8.00 uri, oziroma ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Na cilju bodo pohodniki lahko izbirali med napornejšo (triurno) turo ali lažjo (dvourno). Vsekakor izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo ime- ti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno ponedeljka, 9. decembra. Za prijavo pokličite na telefonski številki 040 413025 (Marinka) ali 040 220155 (Li-vio). V Bazovici tekmovali najmlajši Minulo soboto so se na društveni tekmi na bazoviški umetni steni pomerili najmlajši člani alpinističnega odseka SPDT, ki obiskujejo urice plezanja za otroke ob sredah in petkih. Z barvnimi oprimki se je borilo 14 osnovnošolskih otrok, med njimi so bili tako novinci, ki so to športno panogo začeli spoznavati v letošnjem šolskem letu, kot tudi večletni člani. Končno zmago je slavil Anej Bandi, ki je edini preplezal vse zastavljene probleme, drugo mesto je zasedel Goran Polojaz, tretja pa je bila Anja Novak. Tekmi, ki je bila organizirana pod po-krovitelstvom ZSŠDI, je sledilo nagrajevanje in družabnost, na kateri so si otroci ogledali posnetek s finalne tekme svetovnega pokala v športnem plezanju. izola Istrski maraton se utrjuje Na Občini Izola so predstavili Istrski maraton 2015, ki bo 12. aprila prihodnjega leta. Prihodnje leto maraton gosti Izola, je sporočila predsednica organizacijskega odbora Marijana Sikošek. Startno-ciljni prostor pa bo v središču mesta. Vse trase so podrobno opisane na spletni strani društva Istrski maraton www.istrski-maraton.si. Razpis bo objavljen 1. decembra 2015, torej že čez nekaj dni, s tem dnem bodo organizatorji začeli sprejemati prijave. Za BK2IM so organizatorji omejili število udeležencev na 3.300 tekačev. Na lanskem prvem maratonu 2.000. Župan Občine Izola Igor Ko-lenc je obljubil, da bo Izola vložila veliko napora v pripravo te največje športne prireditve v mestu v prihodnjem letu. Številni dogodki se bodo odvijali tako v soboto kot v nedeljo 11. in 12. aprila. Tek bo med drugim povezal izolsko zaledje in obalo, saj bo start 10-kilometrskega teka v Kortah, od koder se bodo tekači spustili do Izole. To bo eden najlepših panoramskih tekov v Sloveniji. Tudi za maratonce in polmaratonce bo dobro poskrbljeno. Mesto bo skupaj z organizatorji poskrbelo za dovolj parkirnih mest, slačilnic, toaletnih prostorov in vsega ostalega, tako da se bodo športniki kar najbolje počutili. Izola v drugem koncu tedna v aprilu pričakuje vsaj 10.000 obiskovalcev. Generalni sponzor Istrskega maratona je Banka Koper. Runcard RIM Italijanski atletska zveza bo izdala kartico Runcard, ki je namenjena ljubiteljskim tekačem, z njo pa bodo deležni vrste popustov in ugodnosti za področju opreme (Asics), prevozov (Trenitalia), zavarovalništva (UnipolSai) in zdravstva (CONI). Stala bo 30 evrov. Ocenjujejo, da je v Italiji 5 milijonov tekačev, a jih je le 100.000 registriranih pri atletski zvezi. vzs mitja čuk Reagirali v drugem polčasu Ekipa VZS Sklad Mitja Čuk je v košarkarskem prvenstvu Bomba igrala neodločeno proti močnemu moštvu tržaškega Cesta, proti kateremu je v prvem delu zanesljivo izgubil. Kot vedno doselj v tem prvenstvo so naši košarkarji v prvem polčasu slabše igrali kot v drugem delu, ko so nadoknadili zamujeno. Ob dobri igri v obrambi zlasti Patrika Rebule in Francesce Sfreddo v napadu pa Fra-giacoma (6 točk) in Jeleniča (4) so naposled izid izenačili. Z osvojeno točko pa so se povzpeli na tretje mesto lestvice za vodilnima Schultzemn in Cestom. VZS Sklad Mitja Čuk - Cest 10:10 (2:6) VZS: Fragiacomo 6, Jelenič 4, Brandolin, Spazzali, Carciotti, Cor-belli, Maurel, Rebula, Sfreddo, Scher-gna; trenerja: Stefančič in Tomizza. Vrstni red: Cest TS in Schultz 6 točk, VZS Mitja Čuk 4, Zunami 2, Anffastars in Il Mosaico 0. Na lestvici najboljših strelcev je Fragiacomo na drugem mestu, medtem ko je Rebula zanesljivo prvi kot najboljši igralec prvenstva. V prihodnjem krogu igrajo naši košarkarji v torek, 9. novembra v Trstu proti vodilnemu Schultzu. (lako) / ŠPORT Četrtek, 27. novembra 2014 19 ritmična gimnastika - Pri odseku ŠZ Bor vadi 75 deklet En rekvizit, dosti medalj Dr. Branka Vajngerl, ki je z občasnimi prekinitvami zaradi raziskovalnega dela na fakulteti za šport v Ljubljani, kjer ritmično gimnastiko tudi poučuje, že 30 let glavni trener pri gim-nastičnem odseku Športnega združenja Bor, ima vse lepo zabeleženo. Ko jo obiščem na stadionu 1. maja, mi še pred začetkom pogovora izroči list s shemo kolajn, ki so jih telovadke našega tržaškega društvav zadnjih šestih letih osvojile na tekmah prvenstva Slovenije v programu A1. V to tekmovanje so polnopravno vključene od leta 2009, ko so si kadetinje v skupinski sestavi z obročem prislužile dve srebrni medalji. Odtlej je šla krivulja uspešnosti le še navzgor. Šest kolajn leta 2010, enajst leta 2011, osemnajst leta 2012, no, eno manj, se pravi 17, leto kasneje, zato pa kar 21 letos! Skupno znaša to 21 zlatih, 25 srebrnih in 29 bronastih odličij. Program A1 je, da poenostavimo, neke vrste gimnastična druga liga. V njej tekmujejo v Sloveniji dekleta iz dvanajstih društev, v vrhunskem programu A pa je klubov pet. Telovadke ŠZ Bor so specializirane. Tekmujejo samo v skupinskih sestavah, njihov rekvizit pa je obroč, ki je nekoliko manj zahteven od drugih. Za skupinske sestave so se odločili tudi za to, ker te razvijajo več gibalnih lastnosti kot individualna vadba, nastopanje v skupini pa utrjuje čut odgovornosti do drugih in krepi socializacijo med dekleti. Za en sam rekvizit pa so se odločili, ker trenirajo samo dvakrat na teden. To ne pomeni, da se z drugimi rekviziti ne ukvarjajo, z njimi pa nastopajo v javnosti samo med ekshibicijami, na primer na priljubljeni božični akademiji. Kako jim kljub majhnemu vadbenemu obsegu uspe biti konkurenčni v Sloveniji, in to doma- ŠZ Bor je aprila letos organiziral eno od tekem prvenstva Slovenija, prihodnje leto bo tekma v Trstu na sporedu 26. aprila, morda pa bodo organizirali tudi prvenstveni nastop v februarju fotodamj@n la v vseh kategorijah? Odgovor je na dlani: Vajngerlova je kot strokovnjakinja v Sloveniji prava institucija, svoje znanje pa - očitno bolje kot drugi - prenaša na tekmovalke tržaškega društva. V Trstu ji pomaga tudi hčerka Taja, iz vrst nekdanjih telovadk pa je vzgojila tudi domač kader, ki je tudi že izšolan. V njem so trenutno Valentina Oblak, Petra Dilli in Irena Magliacane. Podružnico imajo tudi na Opčinah, tam je aktivna predvsem Dillijeva. Vajngerlova pravi, da bi lahko trenirali tudi vsaj še enkrat več, vendar nastopijo tu težave. Ena od teh je prostorska stiska v veliki dvorani na stadionu 1. maja. Tekmovalni te-pih, ki ga pred vsakim treningom raz- gorica - 2. festival estetskih športov Javnosti se bo predstavilo 5 društev Plakat z vabilom na nedeljsko prireditev Na pobudo ustrezne komisije ZSŠDI in v organizaciji ŠZ Olympia bo v nedeljo, 30. novembra, v Slovenskem športnem centru v Gorici potekala 2. izvedba festivala estetskih športov, na katerem se bo javnosti predstavilo pet naših klubov, to so domače ŠZ Olympia, kotalkarski društvi KŠD Vipava in ŠD Polet, odsek ritmične gimnastike ŠZ Bor in navijaško društvo Cheerdance Millenium. Med 10.30 in 11.30 bo vsako društvo prikazalo nastop z največ tremi točkami, po oceni organizatorjev se bo v dvorani zvrstilo najmanj 70 nastopajočih. S to pobudo želijo na začetku sezone promovirati svojo delovanje v javnosti. Prva izvedba lani je bila na openskem Pikelcu. vijejo na parket »balona«, je pretežek, da bi ga lahko prenesli v malo dvorano svetoivanskega športnega centra. »Dodaten tepih pa stane 8.000 evrov,« je pojasnil predsednik ŠZ Bor Igor Kocijančič. Za takšno investicijo denarja ni. Toda ni nujno,da je prostorska stiska zlo. To, da ne pretiravaš s količino vadbenih ur, ima tudi nekaj prednosti. Na primer to, da je pri Boru osip telo-vadk tudi zaradi tega manjši kot v Sloveniji. »V Sloveniji veliko deklet opusti gimnastiko že po osnovni šoli (devet-letki, op.ur.), pri Boru pa nastopi osip šele po končani višji srednji šoli,« pravi Vajngerlova. To sicer pripisuje tudi navezanosti deklet na klub in na manjšinsko skupnost. Zato ima ŠZ Bor tudi dobro ekipo članic, pri čemer spadajo v kategorijo članic dekleta, starejša od 15 let. Skupno vadi pri ŠZ Bor 75 deklet, nekaj manj kot lani, nihanja pa so odvisna predvsem od števila začetnic. Kaj pa če se pri Boru pojavi nadpovprečno nadarjena telovadka? Vajn-gerlova ima glede tega zelo jasne ideje. »Ritmična gimnastika je izjemno zahteven šport. Le redke uspejo. Žrtvovati je treba ogromno, zato so v svetovnem merilu uspešne predvsem vzhodnoevropske tekmovalke, ki jim je po miselnosti lažje podrediti celotno življenje vrhunskemu športu,« je pojasnila. Tudi pri Boru se je v teku let zvrstilo nekaj zelo dobrih te-lovadk, ne pa tako dobrih, da bi bilo smiselno zanje, da se odpovejo vsemu in podajo v vode vrhunskega trenažnega procesa, je dala razumeti Vajngerlova. O organizaciji odseka smo se pogovorili s predsednikom Kocijančičem. Ena od mnogih posebnosti gimnastike pri Boru, najbolj markantna je seveda ta, da ne nastopa na tekmah italijanske gimnastične zveze v Italiji, je tudi ta, da nima svojega odbora. Zanjo odgovarja glavni odbor našega mestnega društva. Vedno je v ozadju gospa Olga Pavletič, ki je s pokojnim možem Bojanom, eden od očetov našega povojnega športa, zasnovala gimnastiko pri Boru, toda ad hoc odbora nimajo. So pa zato zelo dejavni starši. »Vedno priskočijo na pomoč in poprimejo za katerokoli delo, pa tudi prispevajo za nabavo dresov in rekvizitov. Zlasti dejavni so pri organizaciji nastopov in tekme slovenskega prvenstva, ki je v naši pristojnosti. Za organizacijo prvenstvene tekme smo deležni pohval tudi slovenskih klubov. Predlagajo nam, da bi prihodnje leto organizirali celo dve prvenstveni tekmi,« je povedal Kocijančič. Finančno se odsek vzdržuje pretežno s sredstvi iz vadnin in s prispevkom ZSŠDI za trenerje. Za razliko od drugih klubov ŠZ Bor, ki domu-jejo na stadionu, ritmika ne plačuje za uporabo telovadnice. Tekmujejo pa približno enkrat na mesec. Organizacija tržaške tekme državnega prvenstva Slovenije pomeni extra strošek, a je takrat extra tudi dobiček društvenega bara, je pojasnil predsednik. Sezona stane približno 15.000 evrov, skoraj dve tretjini gre za honorar za trenerje. A. Koren zsšdi Danes v Rimu na avdiciji med poslanci Delegacija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo bosta sestavljala predsednik Ivan Peterlin in podpredsednik Igor Kocijančič, bo na pobudo slovenske poslanke Tamare Blažina danes v Rimu na avdiciji v poslanski zbornici pri Komisiji za kulturo, znanost in izobraževanje. V pripravi je namreč nov zakon o športu. ZSŠDI je v preteklih mesecih posredovalo Komisiji svoja gledišča in dopolnila na predlagano besedilo in s tem v zvezi bosta predstavnika ZSŠDI jutri imela priložnost, da Komisiji predstavita slovenski šport v Italiji in posredujeta svoja razmišljanja o nastajajočem zakonu. Jutri tiskovna konferenca v Ljubljani Na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani bo jutri tradicionalna novinarska konferenca, na kateri se bodo medijem v Sloveniji predstavile vse tri zamejske športne krovne organizacije, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveze s Koroške ter Zveza Slovencev na Madžarskem iz Porabja. V delegaciji ZSŠDI bodo poleg predsednika Ivana Peterlina tudi predsednik ŠD Vesna Robert Vidoni in kapetan članske nogometne ekipe Edvin Carli, predsednik AŠZ Olympia Mihael Cor-si in športni direktor Andrej Vo-grič. Naš šport bodo torej zastopali predstavniki dveh ekip, ki so v letošnjem letu želi pomenljive uspehe z napredovanjem v elitno nogometno ligo in odbojkarsko B2-ligo. Za Koroške se bodo skupaj s predsednikom SŠZ Marijanom Velikim predstavili Športna akademija Krona, Društvo Taks Management in Šolski košarkaški klub Koš Celovec. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 340-5814566 (Valentina). namizni tenis - Ženska B-liga Kras presenetil V Guminu premagale tudi favorita - C2-liga: četra zmaga - Ženska C-liga: še na vrhu lestvice so bile dorasle krasovkam. Minuli konec tedna se je za nam-iznoteniške igralke ŠK Kras nadaljevalo tudi prvenstvo B-lige. Odpotovale so v Gumin, kjer so bile na sporedu celo tri tekme. Izkupiček je bil zelo dober, saj so Sonja Doljak, Katarina Milič, Damjana Sedmak in Monica Mosetti dvakrat zmagale, enkrat pa remizirale. Presenetljivo so z ahka premagale solidno Sar-meolo (4:0) in v tej tekmi se je posebno izkazala mlada Katarina Milič s temperamentno igro, saj je nadoknadila že skoraj izgubljeno tekmo. Tudi veteranki Do-ljak in Sedmak nista imeli večjih težav proti nasprotnicam iz bližine Padove. V drugi tekmi proti Duomofolgo-reju je zgoniškim igralkam uspel preobrat, potem ko so že izgubljale s 3:1. Še največ preglavic je igralkam Kasa povzročala mlada in hitra Visentin Chiara, Katarina Milič fotodamj@n ki je tudi osvojila dve točki. Remi je na-zadnj zadovoljil Kras. V zadnjem dvoboju pa so rdeče-bele presenetile, saj so bile boljše od domačink ekipe D'Aronco. V prvem delu prvenstva so z njimi re-mizirale, tokrat pa premagale s 4:1. Edino točko je osvojila tržaška Slovenka Lara Posega proti Katarini Milič. Druge ni- V moški C2-ligi beležimo četrti zaporedni uspeh krasovcev. Videmski Cus jim ni bil kos in je priznal njihovo premoč s 1:5. Tokrat je na igrišče namesto Toma Fabianija stopil Roberto Milič in osvojil važen uvodni dvoboj proti bivšemu krasovcu Marcu Mianiju. Zelo dobro sta svoje delo opravila tudi Alessio Stibiel in Alessandro Flego, ki sta spravila v žep vsak po dve točki. V ženski C-ligi je Kras (Sonja Mi-lič in Isabella Torrenti) gladko, s 5:0, premagal ekipo Libertas iz Latisane in skupno izgubil le niz. Nekoliko težje jima je predla proti ekipi D'Aronco, a zmago sta vseeno osvojili (3:2). Tudi Qua-drifoglio je klonil pred razpoloženimi krasovkami, ki ostajajo tako same na vrhu lestvice. (R) 20 Četrtek, 27. novembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Nad severno, vzhodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem pa je območje nizkega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja doteka nad naše kraje od vzhoda vlažen in razmeroma hladen zrak. 990 1000 1010 -1020 > oslo 1/3 O stockholm -3/6 O kijev o -5/-1 Varšava 3/4 ¿h, dunaj O 2/4 ljubljana O 3/4 beograd O 0/6 ¿3 split —«521/15 sofija O-2/1 Po celotni deželi bo pretežno oblačno s krajevnimi rahlimi padavinami, ki bodo obilnejše ob morju in na vzhodu. Ob morju bo pihal šibak burin. Danes bo oblačno, predvsem ponekod v zahodni, južni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Šibka burja bo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. TOLMEČ O 5/12 TRBIŽ O 2/6 VIDEMO 6/14 ČEDADo 7/13 22 CELOVEC O1/4 KRANJSKA G. - 00/6 c__b O TRŽIČ (_2> 1/4 KRANJ O S. GRADEC O 1/3 ¿h, CELJE 2/4 O Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 o Dolžina dneva 9.05 Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 21.53 skopJE 4/9 \ S»' ■ v-„ATENE0,:\ ■ar" 1949 - Večdnevno obilno deževje v zahodni Sloveniji je oslabelo. Do 28. novembra zjutraj je marsikje padlo več kot 300 mm padavin v 120 urah. V Mrzli Rupi na Idrijskem < so namerili 466 mm, v Plužni pri Bovcu 415 mm in na Livku pod Matajurjem 383 mm padavin. • c CtrST^ 10/14 LJUBLJANA O 2/3 22 GORICA 9/14 O N. GORICA 06/10 POSTOJNA O 2/5 PORTOROŽ O 8/12 kaN N. MESTO 3/4 o KOČEVJE o ČRNOMELJ O Po vsej deželi bo oblačno oz. zelo oblačno z možnimi deževnimi padavinami, ki bodo lahko tudi obilne, predvsem ob morju in na vzhodu, ampak bi se lahko pojavile tudi drugod. Jutri bo oblačno, predvsem v južni in zahodni ter deloma v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. TOLMEČ O 5/13 VIDEMO 7/15 TRBIŽ O 3/8 ČEDADo" 8/14 CELOVEC 02/8 KRANJSKA G. O 3/9 3 O TRŽIČ ^ 2/8 KRANJO S. GRADEC 00/7 22 CELJE 3/7 o (22 2b, LJUBLJANA O 4/8 GORICA 0N- GORICA 10/15 O " 8/14 POSTOJNA O 6/11 N. MESTO 5/9 O KOČEVJE S° - , ČRNOMELJ Danes: ob 1.05 najvišje 27 cm, ob 6.36 naj-Sj nižje -8 cm, ob 12.04 najvišje 26 cm, g ob 18.51 najnižje -41 cm. S Jutri: ob 2.18 najvišje 26 cm, ob 8.01 najnižje čl -4 cm, ob 13.02 najvišje 15 cm, ob 19.48 najnižje -33 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje C. -JO 500 m ............ 3 1000 m ...........1 1500 m ........... 0 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 1,5. 2000 m . 2500 m . 2864 m . . -1 . -2 . -3 Aktivisti za prepoved uživanja mačk in psov BERN - Švicarski aktivisti se zavzemajo za prepoved uživanja mačjega in pasjega mesa. V švicarski parlament so zato vložili peticijo s 16.000 podpisi, ki poziva vlado, naj prepreči uživanje domačih živali. Aktivisti na težavo opozarjajo pred prazniki, ko so mačke v nekaterih delih Švice tradicionalna božična jed. "Približno trije odstotki Švicarjev na skrivaj jedo pse in mačke," je povedal ustanovitelj in predsednik društva za zaščito živali SOS Chats Noiraigue Tomi Tomek. Opozoril je, da so mačke v nekaterih delih Švice, kot so območja Luzerna, Appenzella, Jure in Berna, del tradicionalnega božičnega jedilnika, ko jih pripravijo z belim vinom in česnom. Pasje meso pa v Švici večinoma uporabijo za klobase ali kot zdravilo za revmo. V francoski knjižnici odkrili Shakespearov First Folio HONGKONG - Dva meseca so vztrajali na ulicah za svobodne volitve Policija odstranila protestniške tabore in aretirala več protestnikov HONGKONG - Hongkonške oblasti so včeraj nadaljevale odstranjevanje osrednjega protestniškega tabora, pri čemer so aretirale več kot 100 protestnikov, ki niso hoteli zapustiti prizorišča. Med njimi sta tudi dva študentska voditelja protestov. V skladu z nedavno odločitvijo sodišča v Hong-kongu, da lahko oblasti odstranijo pro-testniške tabore, je policija v torek že tretjič začela tovrstno operacijo. Sodelovalo je več sto policistov in uslužbencev mestnih oblasti, ki so po hitrem postopku potisnili protestnike na rob dogajanja in odstranili lesene in kovinske barikade ter šotore na 500 metrov dolgem pasu ceste v četrti Mong-kok. Dve uri po začetku je na robu nekdanjega tabora vztrajalo le še nekaj deset protestnikov. Operacija je sledila spopadom, ki so v torek zvečer izbruhnili med policijo in protestniki. Policisti so uporabili solzivec in aretirali 116 ljudi. Med njimi sta tudi študentska voditelja protestov Joshua Wong in Lester Shum. Približno 20 policistov je bilo poškodovanih. Hongkonški protestniki že dva meseca blokirajo tri glavne mestne prometnice in zahtevajo reforme pred volitvami, ki bodo potekale leta 2017. Zahtevajo možnost svobodnega kandidiranja na položaj prvega moža mestnih oblasti, medtem ko v Pekingu vztrajajo pri potrditvi ustreznih kandidatov. Po zadnjem posredovanju oblasti je Federacija študentov, ki vodi proteste, na Facebooku že sporočila, da se je "pot komunikacije končala" ter da bodo v svojem delovanju naredili nov korak. Protesti so sicer v zadnjih dveh mesecih na ulice včasih pritegnili tudi več deset tisoč ljudi, a njihovo število je zadnje čase v upadanju. (STA) Za restavracije obvezna navedba hranilnih vrednosti WASHINGTON - Zvezna uprava za hrano in zdravila (FDA) je v torek sporočila, da morajo verige restavracij in podjetja z avtomati za hrano na več kot 20 lokacijah strankam predstaviti, koliko kalorij, maščob, soli in drugih snovi je v določeni ponujeni hrani. New York in nekaj drugih zveznih držav to sicer že poznajo. Američani bodo poslej morali vedeti, kaj jedo zaradi zakona o zdravstveni reformi iz leta 2010, katerega določila glede vsebnosti kalorij in drugih snovi začenjajo veljati šele sedaj. V ZDA je tretjina ali 78,6 milijona prebivalcev predebelih in za takšno osebo je treba porabiti povprečno 1429 dolarjev več za zdravstvo, kot za osebo z normalno telesno težo. Komisarka Margaret Hamburg, ki je sedaj verjetno vesela, da njen priimek nima končnice -er, je dejala, da gre za pomemben korak za javno zdravje, ki bo potrošnikom pomagal sprejeti dobre odločitve glede prehrane. Verige restavracij, med katerimi je največ takih, ki ponujajo tako imenovano hitro prehrano, ter avtomati za hrano, bodo morali imeti pri stalni ponudbi navedeno vsebnost kalorij, maščob, holesterola, soli, ogljikovih hidratov, sladkorja, proteinov in še česa. Informacije o tem, da se s pokovko, mastnimi prestami, sladoledi in visoko kaloričnimi napitki spravljajo v prerani grob, bodo dobili tudi obiskovalci kinodvoran in zabaviščnih parkov. (STA) SAINT-OMER - V knjižnici v mestu Saint-Omer v Franciji so odkrili izvod dragocene Shakespearove zbirke, znane pod imenom First Folio. Našli so jo knjižničarji med pripravami na razstavo o zgodovinski povezavi med francosko regijo Nord-Pas-de-Calais in Anglijo. Je eden od dveh do sedaj znanih izvodov, ki se nahajata v Franciji. Knjiga je v knjižnici v Saint-Omeru nedotaknjena ležala kar 200 let. Zbirka First Folio vsebuje 36 od 38 znanih Shakespearovih dram in je prva zbirka njegovih zbranih del. Natisnjena je bila leta 1623, sedem let po dramatikovi smrti. RUSIJA - Pri minus 52 stopinjah Celzija V Sibiriji so potniki potiskali zmrcnjeno letalo MOSKVA - Potniki so morali v torek na letališču v ruski Igarski, ki leži za arktičnim krogom, izstopiti iz letala in ga pri minus 52 stopinjah Celzija potiskati. Za drastičen ukrep so se odločili, ker je letalu zmrznila šasija, je včeraj sporočilo tožilstvo, ki preiskuje nenavaden dogodek. Tožilstvo in javnost sta se z njim seznanila, potem ko je eden izmed potnikov na portalu Youtube objavil posnetek skupine potnikov, ki je po zasneženi pisti ob spodbudnih vzklikih potiskala letalo vrste tupoljev. "Gremo," so si vzklikali v debele plašče zaviti potniki z rokami na krilih letala, ki jim ga je uspelo premakniti za ključnih nekaj metrov. Eden med njimi je ob tem dodal: "Vsi hočemo domov!" Kot je včeraj sporočilo sibirsko tožilstvo, je zaradi nizkih temperatur zamrznil zavorni sistem šasije in vlečni to- vornjak letala ni mogel premakniti na dovoz do vzletne steze. "Potniki na krovu so izstopili iz letala in ga začeli potiskati," je dodalo tožilstvo. To so počeli, dokler se letalo ni obrnilo, nato pa je naporno delo prevzel vlečni tovornjak, pa so povedali v družbi Katekavija, ki je lastnik tupolje-va. Letalo, s katerim je potovalo 74 potnikov, je zatem uspešno vzletelo proti svojemu cilju, sibirskemu Krasnojarsku. Kot so dodali v letalski družbi, so zavore zmrznile, ker sta jih pilota prejšnji dan pozabila sprostiti. Kljub temu, da so Rusi vajeni ledenih zim, so si potniki prislužili nemalo občudovanja. "Sibirci so tako žilavi, da je zanje potiskanje zaledenelega letala mala malica," je zapisal dnevnik Komsomolskaja Pravda. Pohvale na račun potnikov so deževale tudi na spletnih družbenih omrežjih. (STA)