so poskusi ter eksplozije atomskih bomb resna nevarnost za ves svet. kralz Pavle in kraljica Frederikt prišla sredi julija t. 1. na privatni obisk na Brione. Delegacija JLA pod vodstvom državnega sekretarja za narodno obrambo generala armlje Ivana Gošnjaka je že teden dni na obisku v Sovjetski zvezi. V tem času sl je ogledala vrsto sovjetskih vojaSklh naprav ln ustanov. Na sliki naša delegacija v dražbi sovjetskih generalov hi drugih vi*jih oficirjev v vojni Akademiji »Frunee« v Moskvi Ljubljana, sobota, 15. junija 1957 LETO XXIII. stev. 139 SLAVNI CM ODGOVORNI OBKDNIR IVAN ŠINKOVEC PREJA DRKDKlSKJ ODBOB kut izhaja nik dan run petka — cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI ■LJBDIIA PBAV1CA« USTANOVLJENA *. OKTOBRA UM - UXO NARODNOOSVOBODILNO BOBBO n IZHAJALA KOT It-ONBVNUC 1» TEDNIK - OD OSVOBODITVI DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA UN IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO* ST! S »BOBBO« Opustitev za dobo eksplozij ekaj let Novi sovjetski predlogi v ožjem odboru razorožitvene komisije OZN ma o opustitvi atomskih eksplozij* Ustanovili naj bi mednarodno komisijo, ki bi nadzorovala Izvajanje sporazuma in o tem poročala Varnostnemu svetu in Generalni skupščini OZN. Ameriški delegat Stassen je še prej, preden je govoril Zorin, izjavil, da so ZDA pripravljene pogajati se o delnem sporazumu o razorožitvi. Nato je govoril francoski delegat sitega gradiva v vojaške namene. Prihodnje dni se bo med delegacijami zahodnih držav razvijala živahna izmenjava misli zunaj Lancaster Housa, kjer zaseda ožji razorožitveni odbor. V teh razgovorih naj bi razčistili »manjše število problemov«, o katerih je Stassen davi govoril ob prihodu v London. Davišnje Stassenove besede, »da je sporazum o prvem koraku bližji, kakor je bil kdajkoli v zadnjih enajstih letih«, so zadele na zmerno odobravanje. Upanje, da London, 14. jun. (Reuter), pmeriški delegat v ožjem odbo-u razorožitvene komisije OZN "Sfold Stassen je danes prispel London. V Washingtonu se je ®kaj dni posvetoval s predsed-‘kom Eisenhowerjem in zuna-ministrom Dullesom. 1 ? Pohodu se je sestal z de- Velike Britanije, Francije v Kanade. Ožji odbor razorožit-ene komisije je danes popoldne P° dveh tednih spet zasedal. Prihodu v London je Stas-en novinarjem izjavil: Zdaj smo liže prvemu koraku k razorožit-'> kakor pa smo bili kdajkoli v aanjih 11 letih. Prvi korale je ajtežji. Del glavnih t?žav je pre- n tnfn’ os^a^° Pa Je še nekaj odprtih vprašanj. Prepričan sem, a se bodo o nadaljnjih korakih eiativno lahko pogodili, kakor ■tro bo prvi korak za nami. V Lancaster Housu se je da-nrfu nadaljevalo zasedanje ožjega oobora razorožitvene komisije | bodo dosegli omejen sporazum o ki so ga zaradi posvetovanj razorožitvi pa še ni pokopano, rneriškega delegata Harolda I O daljšem sestanku z delegati assena v Washingtonu za več Kanade, Velike Britanije in “I odgodiii. | Francije, na katerem je Stassen dn ”v^etsk* delegat Zorin je na pojasnil svoje »nove procedural- * se^* 0*jega odbora raz-j ne napotke«, ki jih je .dobil v eai ne komisije OZN predla-1 Washingtonu po razgovoru s ®C__.na?. bi opustili vse atomske predsednikom Eisenhowerjem ln zunanjim ministrom Dullesom, niso nič posebnega objavili. V tukajšnjih političnih krogih pa zatrjujejo, da so na sestanku sprožili več vprašanj, o katerih je razpravljal zadnje dni mednarodni tisk. Baje so govorili o ne-Beograd, 14. jun_ (Tanjug). — razpoloženju med članicami At- Predsprinib- ui;i , , : lantske zveze spričo ločenih raz- asednik republike Josip Broz I govorov med s£Menom in Zori. ‘ 0 Prejel od predsednika nom, o stališču Zahodne Nemči-^edske vlade Tageja Erlanderja je. ki vztraja na povezavi razoro-br*ojavko, v kateri se mu najpri- žitve z združitvijo Nemčije, ka-1- ,1 j x i.^1 u kor tudl 0 delnem nezadovolj- rcneje zahvaljuje za čestitko ob gtvu Velike Britanije z načinom, jegovem rojstnem dnevu. 'kako se Stassen pogaja. HABIB BURGIBA FRANCOSKI VLADI: Tunizija bo branila svojo neodvisnost pred francoskim nasiljem škiParlz’ iun- (Tanjug) Tuni-1 pa je zahteval, naj se francoske Bu ITl*n'strski predsednik Habib ' čete umaknejo iz vse Tunizije je v svojem sinočnjem zen iz Bizerte. Odkar je pos bn 0rU po radiu izrazil upanje, da nova francoska vlada že te dni nai °K-°rila na tunižk0 zahtevo, , J bi začeli pogajanja o umiku B1H?C,0skih čet iz Tunizije. V zad-J? /4 dneh je nastalo med fran-dot Četami v Tuniziji in on-Valn,° nacionalno gardo ter prebi-dent kakih resnih inci- Britanski krogi že prej niso hoteli komentirati Stassenovih posvetovanj s sovjetskim delegatom, čeprav je bilo jasno, da jih ne odobravajo. Predstavniki Velike Britanije in Francije so izjavili, da bodo sodelovali z ameriškim delegatom, da pa bo minilo še nekaj časa, preden bodo določena končna gledišča o celi Delegacija JLA med sovjetskimi tankisti in letalci Moskva, 14. jun. (Tanjug). Sekretar za narodno obrambo general armije Ivan Gošnjak je bil včeraj skupaj s svojim spremstvom v Akademiji tankovskih in mehaniziranih oddelkov. Ivana Gošnjaka so spremljali maršal ZSSR Malinovski, generalpolkovnik Kurasov in generalmajor Sokolov. Načelnik Akademije generalpolkovnik Sokolikov je priredil kosilo, na katerem so bili Ivan Gošnjak, njegovo spremstvo in sovjetski vjšji oficirji. Popoldne so bili jugoslovanski gostje na Letalsko-inženirski akademiji vrsti še neurejenih podrobnosti, j Vukovskega. Danes so bili gostje v taborišču tamanske gardijske divizije Stassenovi predlogi o coni za letalske kontrole so zadeli na močno opozicijo v Zahodni Nemčiji in nekaterih drugih deželah , Zahodne Evrope, tako da zdaj čakajo na sadove posvetovanj o teh vprašanjih. TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA INFORMACIJE ODPRAVA OKRAJEV V ČRNI GORI bo prispevala k nadaljnjemu razvoju komunalnega sistema v tej republiki Beograd, 14. junija. — Okraj je postal ovira za nadaljnji razvoj komunalnega sistema in socialistične demokracije v Crni gori, je rekel na današnjem sestanku z novinarji v sekretariatu za Informacije ZIS predsednik Ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič, ko je govoril o predlogu, da bi v tej republiki odpravili okraje. ZIS je ta predlog na včerajšnji seji že sprejel. .1 " upuaiiiii vac aiumoBC trJL ,'Je *a obdobje dveh do n *** ter vzpostavili sistem role nad Izvajanjem sporazu- Erltmderjeva zahvala v Alabinu blizu Moskve. Prisostvovali so tudi vajam njenih enot. Komandant taborišča je gostom priredil kosilo, ki je minilo v prijetnem razpoloženju. Poslal ga bo Zvezni ljudski skupščini skupaj z ostalimi predlogi za spremembe in dopolnitve v zakonu o pristojnosti občin, ki naj bi začele veljati 1. januarja 1958. Blažo Jovanovič pa je poudaril, da bodo v Crni gori opuščali okraje in upost&vljali nove S SESTANKA NOVINARJEV V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE UPRAVIČENA SKRB zaradi jedrskih eksplozij in koncepcij o razorožitvi Beograd, 14. Jun. (Tanjug) Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Draškovlč je danes izjavil, da je pobuda zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine, da bi se Ljudska skupščina deklarativno izrekla za prepoved jedrskih eksplozij, »izraz velikega in upravičenega zanlmaja, kakor tudi zaskrbljenosti naših narodov v zvezi z razorožitvijo nasploh in s jedrskimi eksplozijami le posebej«. Draškovič je pripomnil, da zunanjepolitični odbor še zaseda ln da dokončnega besedila osnutka deklaracije še ni sprejeL Zato zdaj o tej stvari ne more kaj več povedati. Ko so novinarji Draškoviča na današnjem sestanku vprašali, kako komentira izjavo ameriškega zunanjega ministra Dullesa, s katero je dal prednost razgovorom v ožjem razorožitvenem odboru pred dvostranskimi sovjetsko-ameriškimi razgovori o razorožitvi, Je odgovoril, da »je lahko koristna sleherna izmenjava misli in vsaka akcija, prežeta s težnjo, da bi pripravili širši sporazum o razorožitvi v okviru OZN«. Kar zadeva nedavni obisk sovjetske vladne delegacije na Finskem, Je Draškoveč rekel, da obisk sovjetskih voditeljev v tej deželi vsekakor prispeva k nadaljnjemu razvijanju stikov dobrih sosedov med obema deželama, kakor tudi k splošnemu mednarodnemu sodelovanju. O izjavi prvega sekre- ra-postala Tunizija neodvisna dežela, so se francoske garnizije v Tuniziji naglo povečale na skoraj 70.000 vojakov, predvsem zaradi bojev v _. sosednjem Alžiru. »Pripravljeni SiniSa StOnkOVlC S. 'd,U 0 i<«lr»wh eksplozijah opravljamo vse dolžnosti, ki jih Moskva, 14. jun. (Tanjug). 1 ima neodvisna dežela. Upamo, da »Novoje vremja« objavlja v po-skim°x' Tunišlta vlada je franco- bo nova francoska vlada dala po- sebni anketi o opustitvi atom-Pre u am Prepovedala sleherno budo za to, da bi odpravili vzroke skih eksplozij razen mnenj zna-Priv"! anje brez niene poprejšnje hudih nesoglasij v francosko- tu- nih ameriških, angleških, japon-j6 r°3ltve- »Francoski poveljniki,« niških odnosih.« skih in drugih znanstvenikov o Upoft Burgiba, »pa niso hoteli Ministrski predsednik Bourges nevarnosti teh poskusov tudi tevi X3*1 naže upravičene zahte- Maunoury pa je v poslanski zbor- mnenje jugoslovanskega znanja Ce bodo še nadalje tako nici odločno zagovarjal mnenje, stvenika prof. Siniše Stankoviča. 11 tuniške oblasti in tuni- da morajo francoske čete še na- Stankovič pravi v tej izjavi, da ®tal SUverenost, bo neogibno na- dalje ostati v Tuniziji. Francoski lahko radioaktivno žarčenje po- a ** riPVOfMAct «iAina W 4« V.« lrrArti otti 1 r\ /la ca mtlinn /lnli< in ^ tarja CK KPSZ Hruščeva, v kateri je ocenil morebitno kontrolo nad razoroževanjem in poudaril potrebo po večjem zaupanju in razumevanju za to vprašanje, je Draškovič rekel, da je izjava »pozitiven prispevek k sedanjim naporom, da bi dosegli sporazum o razorožitvi«. Draškovič je pozdravil izjavo švicarskega zunanjega ministra, da bi švicarska vlada rada orga- Odvin Bat Očir pri Edvardu Kardelju Beograd, 14. jun. (Tanjug). Mongolski minister za industrijo Odvin Bat Očir je danes dopoldne položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Potem je bil pri predsedniku upravnega odbora Zvezne industrijske zbornice Todoru Vujasi-noviču. Clan Zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev mu je priredil kosilo. Opoldne ga je sprejel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Odvin Bat OČir se mudi pri! italijansko poslaništvo v Budini nas že od 5. junija. Udeležil se P®šti na propagando nekaterih je zasedanja Svetovne konferen- I italijanskih krogov, o kateri ma-ce za energijo, si ogledal termo- I džarska vlada meni, da je na-centralo na Kolubari, tovarno 1 ''-Jy viskoze v Ložnici, hidrocentralo j občine postopoma in da okrajnih ljudskih odborov ne bodo volili že na volitvah, ki bodo letos v oktobru. Vzporedno z izpopolnjevanjem komunalnega sistema je nastala v Crni gori # potreba po odpravi okrajev in prenosu njihovih pristojnosti na občine. To vprašanje so načeli že prej, pa ga doslej ni bilo moč urediti, ker so bile pristojnosti občin le neznatne, saj so v večini primerov pripadale okraju. Zdaj, ko dobivajo občine v vsej državi večje pravice in dolžnosti, je moč uresničiti tudi to misel, je rekel Blažo Jovanovič. Praksa je pokazala, da okraji v Crni gori ne ustrezajo razmeram, ker niso naravna gospodarska celota, marveč nekakšna administrativna središča. Okraji v sedanjih mejah znatno podraže administracijo, razen tega pa mora cela vrsta sklepov občin čakati, da jih odobre okrajni ljudski odbori, ki se sestanejo običajno enkrat v dveh ali celo treh mesecih. Vse to je onemogočalo učinkovito izpolnjevanje nalog, ki so čakale občinske ljudske odbore. Odprava okrajev v Crni gori bo ugodno vplivala tudi na delo krajevnih ljudskih odborov, ki ga doslej sploh ni bilo videti. Odslej bodo lahko nudili občinam mnogo večjo pomoč. Po Jovanovievem mnenju bi morali podobne spremembe uveljaviti tudi v nekaterih drugih pokrajinah naše države, kar pa je stvar razprave. Glede pristojnosti občin je Jovanovič WtkneYarnost vojne. ki jo bo politični krogi pravijo, da so se gubno Ijen ljudstvo sprejelo priprav- napeti odnosi med obema dežela-da brani svoio neodvis- ma po Burgibovem govoru še poslabšali. “ost., * Burgiba je izrazil pripravlje-iur* sklene s Francijo spora-0 skupni obrambi, odločno v Zvorniku, Kombinat gume in 1 željo, da hi med obema deželama obutve v Borovu in tovarno vži- 'ustvarili vsestransko sodelovanje, galic »Dravo« v Osijeku. 'J1 upanje, da bo italijanska vla- da ukrenila vse potrebno ter Grški kralj pride na Brione \ »rep reči la delovanje, ki zastrup- n * • v „ 'ia »d™** med Italijo in Ma- Beograd, 14. jun. (Tanjug). Na džarsko. povabilo predsednika republike. Predstavnik zunanjega mini- Josipa Broza Tita bosta grški strstva je potem na sestanku z Frederika novinarji v tej zvezi omenil tudi pisanje italijanskih časnikov ter nizirala mednarodno konferenco znanstvenikov, na kateri bi zahtevali prepoved jedrskih eksplozij. »Mednarodna konferenca znanstvenikov,« je rekel Draškovič, »bi lahko po našem mnenju pospešila nujno potrebne ukrepe, da bi dosegli sporazum o opustitvi poskusnih jedrskih eksplozij.« Na vprašanje, kakšni so razlogi, da je bil obisk češkoslovaške delegacije v Jugoslaviji odgoden, Ja Draškovič odgovoril, da so čisto časovne narave. Laburistični prvak pri Edvardu Kardelju Beograd, 14. jun. (Tanjug). — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je v _ _ _____________________ sredo sprejel enega izmed vodi-j rekel, da bodo večino sedanjih teljev britanske Laburistične pristojnosti okraja prenesli na stranke Johna Stracheyja. Na občine, le nekaj pa na. republiko, razgovoru je bil tudi direktor In- Vse te spremembe bodo prispe-štituta za mednarodno politiko in vale k nadaljnji utrditvi komu-gospodarstvo Veljko Begovič. | nalnega sistema. Madžarska in Zahod Protest zaradi italijanske propagande — Nedopustni posli ameriškega veleposlaništva v Budimpešti Budimpešta, 14. jun. (Tanjug). | ima madžarska vlada za žaljivo. Zunanje ministrstvo je opozorilo Predstavnik zunanjega ministr- s(vn novinarjem ni povedal, kakšna je vsebina te note, seznanil pa jih je z madžarsko noto, v kateri j«* rečeno, da ameriško predstavništvo »bojkotira uradne oblike vzdrževanja stikov, ne kaže nobene pripravljenosti, da bi normalizirali stike in se peča s prepovedanim zbiranjem informacij«. Madžarska vlada je hkrati poudarila, da bo to vprašanje znova proučila v skla-du z željo in potrebami, da se zboljšajo stiki med obema deželama. perjena proti njej in Madžarski. V ustni noti je vlada izrazila icosko nasilje v Alžiru U-Jun-'(Tanjug). Des-dajf Poslanec Jean Dides je *aL,e* od obrambnega ministra teri^i ’ nai prepove levičarski je v ‘Fr81106 Observateurc. Ta javil *adnj* Številki v celoti ob-U0 . reportažo nekfega tuniškega ^]».ln®rja o množičnem pokolu v va8* Meluzi, kjer so pred Int» pobili 334 Alžircev. htev ^elacija Jeana Didesa za-pa .a* naj vlada »zajezi to kamin 1 demoralizacije, defetizmu Linius Pauling pride v Jugoslavijo protimadžarsko razstavo v Rimu, Iti si jo je ob otvoritvi o?lrdal tudi predstavnik italijanske vlade. _ _____________ Na prejšnjo zahtevo madžar- j V'11® PauHng pride letos poleti ▼ 1 _ J ___‘ ?yi 1 • 1 , I 11 rrrtc I n Tri Pariz, 14. jun. (Tanjug). Zna-ameriški znanstvenik dr. Li- ske vlade, naj ameriško diplomatsko predstavništvo v Budimpešti skrči svoje osebje, je ameriška vlada odgovorila z noto, ki jo RK za begunce iz Madžarske Jugoslavijo. Pauling, ki je Nobelov nagrajenec za kemijo in prvi na seznamu 2000 ameriških znanstvenikov, ki so nedavno zahtevali, da je treba opustiti jedrske eksplozije, se zdaj mudi v Parizu in se je sestal s francoskimi' znanstveniki. Na univerzah v Parizu, Strassbourgu, Toulousu in Montpellieru bo predaval o kov ijdaistva«. Predstavniki alžirskih uporni- v Tuniziji so demantirali : >o i6 *ran?°ske obdolžitve, >da I k] VP°rniki v noči na 30. maj po-J, Prebivalstvo« " CilQ . v vaseh pri Mannu in Ulentatidi. Poro- fia -lz ^acostovega glavnega sta-Uhi/? navajalo, da je bilo ondi ^ .Uudi, 20 pa ranjenih. ?stayniki upornikov so znova fra 1 ' naj k* OZN preiskala Al&8ke metode vojskovanja v vBjih oficirjev v Beograd, 14. Jun. (Tanjug). Dr- 1 žavni sekretar za notranje zadeve znanstvenih vprašanjih in razis-Svetislav Stefanovič je sprejel kavanjih na nodročju biokemije, danes generalnega sekretarja Zve- ! Julija pride v Veliko Britani-ze društev Rdečega križa g. De- jo, nato pa prek Francije v Ju-rougea. Govorila sta o pomoči goslavijo. madžarskim beguncem v Jugosla- _______ vfji. Skupaj z Derougeom sta bila _____________ pri Stefanoviču tudi predstavnika vrfmpm«wp MII poved te Zveze v Jugoslaviji gg. Robert za soboto, is. junij* Tissot in Bertel Sandergard. Pretežno jasno. Temperature pono- Zveza društev Rdečega križa je e‘ ,met! 14 In 18- v Primorju 23, naj-v glavnem prevzela prehrano in I «g5S,ture med * ** preskrbo vseh madžarskih begun- . cev v Jugoslaviji od l. marca do ~ ^ ^ »tanje vremena. 30 luniia 1 Q«i7 Zahodnoevropsko podroeje visoke- ”• JunlJa 1“S7- Na zadnjem ie- ga zračnega pritiska se Je razširilo tudi Stanku je Izvršni odbor Zveze nad Balkan. Hladni zrak se v Višinah sklenil nadaljevati pomoč madžar- *sh9dn° «>Radnik«, ki je bila zasidrana v reški luki. Plameni so zajeli pletene košare in zaboje, namenjene za izvoz v ZDA. Kakor hitro so mornarji opazili ogenj in dim, so sprožili alarm. Na pomoč so prihiteli reški gasilci in dva vlačilca. Požar' se je zelo razširil, tako da ga ob času, ko smo prejeli to poročilo, še niso uspeli do kraja pogasiti. Kolikšna je škoda, se še ne ve, vsekakor pa ie precejšnja. PREDSEDNIK NORVEŠKEGA RDEČEGA KRIZA Stin s soprogo je včeraj prispel v Beograd. Pri nas se bo mudil več dni kot gost jugoslovanskega Rdečega križa. ALEKSANDER RANKOVTČ JE VČERAJ SPREJEL goste iz Norveške in se z njimi dalj časa prisrčno razgovarjal. Vodja skupine Jans Majnih se je zahvalil za prisrčni sprejem v Jugoslaviji in poudaril pomen prijateljstva med obema deželama, ki se ie. skovalo med vojno, ko so bili Norvežani pogosto priče mučenja jugoslovanskih internirancev na Norveškem. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovic' je med drugim dejal, da jugoslovanski narodi ceniio ne le pomoč, ki so jo nudili Norvežani našim interesom, ampak tudi prisne-vek Norveške v boju proti fašizmu. „ DELEC A CIT A SOVJETSKE ORGANTZACUE ZA SODELOVANJE Z ARMADO, letalstvom in mornarico je včeraj prispela na obisk v Ljubljano. Člani delegacije se bodo raztovarjali s ‘predstavnik* Liudrke tehnike Slovenije io si med drugim ogledali tovarno Litostroj, Muzej NOB i° IjrKlinncV« znamenitosti. PREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SVETOZAR VUKMANOVTC potni« po Kosovsko-metohirski oblasti. 7. njim pa so predsednik Ljudske skupščine Srbije Jo-'ran Veselinov, predsednik Rf-nub>)iske?a izvršnega sveta Miloš Minic ter član IzvršneC* sveta Srbiie Djoko Paikovic* Spremi ia jih več funkcionarjev. Včeraj so bili na posvetovanju predstavnikov ljudskih oblasti in družbeno političnih organizacij s področja pečkega okraja, na katerem so govorili o pospeševani«] kmetijstva, industrije-obrti in drugih dejavnosti ter o nadaljnjem razvoju gosp0' daTstva tega okraja. V razpravi sta govorila tudi Svetozar Vukm(anovič in Jovan »e-sel’nov. CEDALTE MANJ NALEZLJIVIH BOLEZNI registriral«* v zveznem zavodu za ljudsK” zdravstvo. Kakor pravi P0^?" čilo teea zavoda za obdobje od i. do ?. ji;nija. sta bila tem času prijavljena sa1”0 dva primeri otroške paralize-zlasti pa se je zmanjšalo vilo obolenj za pegastim tuu' som in oslovskim kašljem. Obvestilo naročnikom časnika »Socijalizam« Redakcija časnika »Socijalizam-odložila Izhajanje časnika do 1- red* nuarja 1958. Pri tem Je redakcija P][:0g vsem upoštevala, da bo novembra VII. kongres ZKJ, katerega stali*««' sklepi bodo omogočili, da bo časn -Soctjallzam- bolj temeljito ln vs stransko obravnaval probleme, » terlml se bo ukvarjal kot glasilo L-ZKJ za Idejna politična vprašanja. Hkrati obvešča redakcija svoje n ročnike, da bo naročnina, ki so j plačali, veljala za leto 1958. Ce tega _ iolijo, lahko dobijo vplačani znes povrnjen. EedallcU» »LJUDSKA PRAVICA« 3 Proti vojnim v mirnem času T°dr?in»tte=t^'fVanT A° tudi, 111 Preizkušale tako velikih bomb kakor k. it J LxLiudska P°slan- so Je vrgli na Blklne? Tomšič je Izrekla samo Vendar pa se ne smemo varati: «Je»0lK°mre6?iCO’ k° J® v zuna- še zmerom govore namesto o eksplo-Sčlne HU , skup' ziJah' tako Imenovanih »umazanih vsaka ,z:,a ?’ da J® Pomb«, ki povzročajo veliko naravo) n? »F,SS Jedrska eksplozija ščanje radioaktivnosti ozračja, o Je vLk miLi ""era času in da majhnih eksplozijah tako lmenova-Pravzanr«*, ~ »na ?,em J • • • — zdaJ nlh »tistih bomb«, ki niso nevarne. prav na fronti. Opustitev poskusov in prepoved KU D®°ata, v katero Je posegla, Je atomskega orožja že zmeraj vežejo n1“ ®ha najpomembnejših v zuna- na splošni sporazum o razorožitvi, tavk nem odboru naše Skupščine splošno zazorožltev pa na ureditev n» i F° sP>ešnem človeškem pome- nemškega in drugih vprašanj. Zato stv’„ , or ludl P® politični ln znan- Je zdaJ nujno potrebno ločiti vpra-_,r®ni dokumentarnosti obravnava- šanJe atomskih eksplozij od katerih gledišč ln po akciji, ki Jo je koUl drugih vprašanj. nlh tprožSa. našega najvišjega predstavni- debati zunanjepolitičnega odbora na-. organa, da se odvrne nevar- še Skupščine. V ožjem razorožifve- bude““na.8?ila i®4,fa?f*ek _veUke po~ J To je bilo tudi bistvo sklepov v nol8® ščina že ?rozi Človeštvu. Skup- nem odboru OZN še nteo dosegu na-Mtlčnl ”~'^‘rS?la"-Ves m Urn visi nad fflavo » pesledlce jedrskih eksplozij so uprte oh-LjS. nad Slavo noeč odbora za -a., VSMn -vpt. ir.tr, ^ ^aJ vseSa sveta. Nobena Izmed p osi snica njih ne more nadaljevanja poskusov Vrhov- opravičiti s trditvijo, da bi utegnil demonstracije na to- JSnec Izpopolnjevanja atomskega omajaU Kdanje iskeg? o ves j c pjTJJanjartško dejavnost, PfKa ^jCeata,Tit-a’ resoluc«a lona^^ ulicah, ^asno ustavlt^naratnetsile*13kl med" sllaml- datl Prednost kontlnen- 8prožiia človeška ^ka m k* »J? talnim vojskam in podobno. Obe groze, da se ivmako^ simrešM k J atram sta nakopičili že toliko mo-'rolt. Izmaknejo človeški kon- rilnega or0žja, da lahko z njim unt- Kdo Si še drzne no vseh teh .v, ata dru^a drugo ln ves svet. Za kaj «li'h, pričevaniih 2? Xfrel>inMh ?» toreJ Sre? A11 naJ težnjo posameznih JjaJršzUčnej^h krajev sveti trdi« veles11 po močl * hegamonljl ves da zastruDimnnsr ozraai! še ni Ho’ SY®‘ Pla6a z uničenjem zdravja bo-y®Kla nedovoljene stoDnle ln kdo si dočih r°dov? Odrekamo jim pravico, LUPa vesti'MeŠevmSemP?lsl?Jale “ ^ ni?;gnaJ preizkusijo uničevalno moč mirnem času. ka» vrst orožja? Mar nimamo do- Prenehanje atomskih eksplozij Je bX£v’ da Je spontana splošna akcija samo P° sebi nujna in neodložljiva ziin hadaljnjim poizkusnim eksplo- naloga. Hkrati pa bi napravili z njim Jam Že rodila nekaj sadov, čeprav velik korak na po« k splošni razoro-test malenkostnl? Mar po valu pro- čitvl, ublažili bi nakopičeno neza-ek«?,v nl odpadla četrta napovedana upanje in odločneje prispevali k po-n„ Ptozlja britanske vodikove bombe puščanju mednarodne napetosti. V Pacifiku? Mar Eisenhower na tem Je Izreden pomen akcije, spro-' zadnjih sestankov z novinarji žene v sredo na naši Skupščini. ni napovedal, da ZDA ne bodo več J. AlmuU Sovjetski obisk v Sloveniji Ljubljana, 14. jun. Danes je prispela v Ljubljano šestčlanska delegacija sovjetske organizacije za sodelovanje z armado. Delegacijo vodi general Meljnik. Bila je na glavnem odboru Ljudske tehnike. Zatem se je sestala s predstavniki Litostroja in njegovimi delavskimi upravnimi organi upravljanja. Potem so si gostje ogledali še tovarno samo. Po kosilu v hotelu »Bellevue«, ki ga je gostom priredil član Izvršnega sveta LRS Milko Goršič, je delegacija odpotovala preko Tržiča in Begunj — kjer je bila na grobovih talcev — na Bled. Tam ji je priredil zvečer večerjo tov. Franc Leskošek, predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije. Jutri si bodo gostje ogledali letališče v Lescah, kjer bodo prisostvovali posebni letalski prireditvi. Nato si bodo ogledali še tovarno Iskro v Kranju. Iz Kranja bodo 'krenili v Postojno, si ogledali jamo in odpotovali na Reko. NIKITA HRUSCEV 0 PERSPEKTIVAH RAZOROŽITVENIH PRIZADEVANJ Zaupanje in koeksistenca namesto jalove letalske kontrole oboroževanja Helsinki, 14. jun. Nikita Hruščev je izjavil, da je moč doseči razorožitev samo o zaupanju med državami. To velja predvsem za velike države, ki imajo najmočnejše oborožene sile in atomsko orožje. Hruščev je govoril o tem na sestanku z novinarji pred odhodom sovjetske delegacije, ki je bila tu tri dni na obisku. Ali je moč vprašanje razore- - Da pa ne bomo slepili sebe in žitve urediti, če gleda ena dežela drugih moramo priznati, da no- udaril da )e zaupanje med drža- na drugo kot na gangsterja, ki je bena kontrola ne more urediti vami n„jno potrebno in da brez po mojem mnenju pripravljen vprašanja razorožitve, ker pred- njega razorožitve ni moč doseči. Pogoji za takšno zaupanje so dani, treba jih je le pravilno izko- | zraka nad arktičnimi področji, kar zveni res smešno. Razgovori o kontroli kot predhodnem pogoju za razorožitev so zgolj Kamuflaža, za katero se skrivajo j načrti, da bi tekmovanje v oboroževanju nadaljevali. Potem je Hruščev znova po- vso svojo vojaško moč uporabiti vsem ne more preprečiti priprav- Pogoji za takšno zaupanje so da-proti prvi? je vprašal Hruščev. banja napada na drug, strani. ni, treba jih je le pravilno izko-Ce se lotimo tega vprašanja trez- Nobena kontrola^ne more odkriti ristiti. Vse države morajo spo- no, je pripomnil, bomo morali skritih zalog jedrskih bomb in priznati, da takšno stališče vele- raket, niti njene proizvodnje. Če sil ene proti. drugi ne more biti hočemo govoriti odkrito, moramo prikladno za obravnavanje raz- priznati, da še tako vneti zago- Dostikrat pravijo, je nadaljeval, da bi lahko kontrola pripomogla k ureditvi teh vprašanj. Finska nevtralnost potrjena ob sovjetskem obisku Bulganin o stikih med Finsko in SZ, o sodelovanju s Skandinavijo in o evropskem varnostnem sistemu Helsinki, 14. jun. Včeraj so ob- Finska se bo kot nevtralna dežela javili uradno poročilo o finsko- tudi v prihodnje ogibala vsemu, sovjetskih razgovorih, ki so jih kar veča nasprotja v mednarod- znati, da je miroljubna koeksi' stenca ne glede na njihove socialne sisteme edini izhod iz se- orožitve, zlasti pa ne odvrnitve vorniki kontrole ne zanikajo, "da ^menu j^rek^Hruščev^ia'm^ atomske vojne nevarnosti. je zavzemati se za kontrolo eno, ramo dose6i sporazum o ohranitvi .. -- - drugo pa dovoliti tujim nadzor- mirU) da moraTno likvidirati po- w i?*-i, • TOl0 v t?7aTna1}: na litiko hladne vojne po možnosti letališčih in v arzenalih te ak one skupaj z najbo!j vnetimi eie. . . zagovorniki. Dane so tudi objek- w i, rvezl zanimiva usoda tjVTle možnosti, da bi prav zdaj Eisenhowerjevega predloga o »od- dosegli sporazum o opustitvi po- prtem nebu«. Z vsem našim dolž- gkusnih jedrskih eksplozij, nun spoštovanjem do predsednika Eisennowerja, je rekel Hruščev, smo takoj v začetku izjavili, da bo ta predlog samo povečal sumničenje ene dežele nasproti drugi. Tudi ZDA to čedalje bolj razumejo. Američanom letalska kontrola ni povolji ne v Evropi ne na področju sovjetskega Dalj-nega vzhoda. _ Zdaj predlagajo, Odložen obisk BONNSKI DRŽAVNIŠKI OBISK NA DUNAJU Adenauerjevi pomisleki 0 posledicah eventualne nevtralizacije Nemčije ,®unaJ- 14. jun. (Reuter). Za-lodnonemski kancler Adenauer urariniSPt' ,včeraJ v Avstrijo na dni 7 n^lS se bo mudil tri nister n !m,sta Prišla zunanji mi-skeea • rfen ano in direktor bonn-hlrru P ormacijskega urada Eck-nih sP°redu ni bilo urad- stn f^bhčnih razgovorov, vendar a Adenauer In Raab neobvezno zrnenjala misli o — —.— - mednarodnem Političnem položaju. Pri tem tu vim obiskom je bilo, kakor kaže, likvidirano vprašanje nemškega premoženja v Avstriji, ki je doslej kalilo stike med obema deželama. Mešana komisija je o tem že sklenila poseben sporazum, po katerem bo Avstrija vrnila fizičnim, ne pa tudi pravnim - nemškim državljanom premoženje, katerega posamična vrednost ne presega 260.000 šilingov. Nemški državljani bodo Opozarjajo, da bi lahko nevtralna dobili okrog tri milijarde šilin-Avstrija posredovala med Vzho- gov, avstrijski pa 30 milijonov. otP in Zahodom. Z Adenauerje- | Zato menijo, da je sporazum zelo PRED OBNOVO koalicije štirih strank v Italiji? 14- ^un- (Tanjug). Sekre-r Demokržčanske stranke Fan-oi in bivši predsednik vlade k»£lj sta zdaj najprimernejša P. ? ta za sestavo nove vlade, je ,.ednik republike Gronchi se b"1 dni posvetoval o novem Bolgarski veleposlanik Nikolov v Ljubljani ^Ljubljana, 14. junija. V sprem-«inh *n prvega sekretarja umasade je prispel v sredo na •ffpiS predsedl}i-ku mandatarju. Zdaj kaže, da je obnova sodelovanja štiristrankarske koalicije za demokristjane še najprimernejša rešitev. Ker se vse stranke pripravljajo na volitve, se bo zdaj stežka katerakoli stranka, zlasti pa Demokrščanska, odločila za lastno radikalno smer. štiri stranke bivše vladne koalicije pa se še niso povsem sporazumele o novi zvezi in njeni obliki. Zaradi tega Gronchi bržkone ne bo mogel takoj poveriti mandata za sestavo štiristrankarske vlade, marveč bo naročil enemu izmed politikov, naj naveže BUVjctaAUi ittzguvuiiii, A.1 au jii* **•«* veva uoo^tuija v uicuiiaiuu- t , . • , _ imeli med obiskom predsednika n*h odnosih, in si prizadevala, da , naj bl 'oto?raflranje opravljali iz vlade Bulganina in člana preži- bo prispevala k vsemu, kar lahko dija Vrhovnega sovjeta Hruščeva koristi sporazumevanju med na- na Finskem. Obe vladi sta trdno Fodi- Obe vladi se brezpogojno sklenili, da morajo biti stiki med iz;reka,ta za prepoved uporabe obema deželama tudi v prihod- atomskega in vodikovega orožja nje prijateljski in da morajo slo- er za traJno prepoved atomskih 0-ični galski dovtipi so prislo-neti na medsebojnem zaupanju. P°skusov. ^ vični, vendar v Parizu že Na sestanku z novinarji je dolgo ne pomnijo tako jed-predsednik sovjetske vlade Bul- kih šal, kakor jih je bilo slišati ganin tik pred odhodom iz Fin- na račun nove Bourges-Maunoury-ske izjavil, da sta prišli vladni jeve manjšinske vlade. Čeravno delegaciji obeh dežel do sklepa, se ji je posrečilo doseči skromno da so odnosi med SZ in Fin- investituro ((najmanj glasov iz-sko izredno prijateljski in da je med vseh vlad po letu 1947), dana možno9t za njihovo’ nadalj- vendar na hodnikih bourbonske njo krepitev v korist obeh dežel, palače še ne pomnijo take hlad-Izjavil je, da uveljavlja finska nosti in utrujene resignacije, s miroljubno zunanjo politiko. Z katero so sprejeli poslanci novo zadovoljstvom je pozdravil od- vladno kombinacijo, točnost dežele, da se zavzema za Sicer pa so ti občutki razum-sporazume med narodi. Prepriča- ljivi, saj je nova vlada v malo ni smo, je dejal, da bi bilo za bolj desno usmerjenem smislu po-krepitev miru v Evropi in sploh snetek stare. Bivši vojni mini-na svetu storjeno zelo mnogo, če ster v Molletovi vladi, ki je bil, bi tudi druge severne dežele uve- tudi vnet zagovornik 'sueške ljaVljale takšno politiko. Bulga- avanture,v svojem redkobesed-nin je rekel, da je Sovjetska zve- nem, suhem programskem govo-za pripravljena razviti s temi de- ru ni povedal nič novega razen želami praktično sodelovanje, j tega, da bo nadaljeval politiko Menil je, da bi krepitvi miru v ognja in meča v Alžiru, da bo še Beograd, 14. jun. (Tanjug). — Dne 27. maja letos je bilo objavljeno, da bo delegacija češkoslovaške vlade na povabilo naše vlade obiskala Jugoslavijo v drugi polovici letošnjega junija. Po vzajemnem sporazumu so ta obisk odložili na ugodnejši čas. Provizorij nik bolgarski' veleposla- BeogTadu g. Miša Nikolov. ..... ......F^.«....»j »u6ujiaviji preuvsem aniracu, 8uei 14 jun fAFPl Na lužnem i . T? : I stike s, strankami in prouči mož- fosfate in obrtniške izdelke v za- deiu_ su45kega pi:ekopa je bn promet ugoden za Zahodno Nemčijo. Ublažitev napetosti na svetu, Je dejal Adenauer danes na sestanku z novinarji, je moč doseči samo s kontrolirano razorožitvijo, vštevši atomsko. Samo če bi povsem opustili atomsko orožje, bi bilo moč dokončno odvrniti sleherno nevarnost. »Glavna nasprotnika, toda ne sovražnika« sta zdaj SZ in ZDA. Nevtralizacija Nemčije pa bi pomenila, da bi se »ravnotežje nagnilo v prid SZ«. V tem primeru bi industrijska in ekonomska zmogljivost Zahodne Nemčije »koristila SZ za povečanje njene zmogljivosti glede na ZDA«. Kar se tiče združitve Nemčije, je treba Nemčiji v celoti vrniti suverenost, »kar Je tudi SZ doslej večkrat izrecno priznala v mednarodnih listinah«. O odnosih s Poljsko je dejal, da zdaj »ni treba ukreniti ničesar, kar bi lahko pomenilo vmešavanje v poljske notranje zadeve ali v poljsko-sovjetske odnose«. Trgovinski sporazum z Marokom Rabat, ii. jun. (AFP). Tu je bil sklenjen trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Marokom. Sporazum bo veljal leto dni ter določa, da bo Maroko dobavljal Jugoslaviji predvsem antracit, Evropi ustrezal splošen evropski bolj privil davčni vijak. ira«mns4n( «t t— S i Ifl .. J. 1. 1 ________• varnostni sistem, v katerem bi sodelovale vse evropske države ne glede na razlike v družbeni ureditvi. Takšen sistem bi zamenjal sedanjo razdelitev Evrope v dve nasprotujoči sl skupini. Z VSEH STRANI SVETA MADŽARSKA LABORATORIJI ZA IZOTOPE Budimpešta, 14. jun. (Tanjug). — Komisija za Jedrsko energijo Je zbrala gmotna sredstva za zgraditev štirih laboratorijev za radioaktivne izotope. Dva laboratorija bodo začeli graditi že letos, dva prihodnje leto. Direkcija za energijo v ministrstvu za težko Industrijo meni, da bodo na Madžarskem zgradili v letih 1965-1966 tudi prvo centralo na atomski pogon. EGIPT PREISKAVA ZARADI EKSPLOZIJE NA PREKOPU Suez, Pred aj0* (°vaT'^u Mihi Marinku, riši P aiku Izvršnega sveta tovarni? “jjrisu Kraigherju in predsed-P) d OLO Ljubljana dr. Marjanu je Tovariš Miha Marinko Pridržal goste na kosilu. L,«« | — ™ — iUUVSAtv — «*»— j*« tvj- J V. Ull V« 1 judske nosti, da bi sestavili vlado centra, meno za les, kmetiiske Dotreb- da*}es začasno ustavljen, strokovnjaki L I 1-.. rr 1 .. 1 • • t. t «,1_______________ w. . . “ hnflfi nroialrsH ovrolra alrcnlnvHa nnH_ bodo preiskali vzroke eksplozije podvodne bombe, ki Je pred dvema dne- desnice. Celo konservativni »Fi-garo« je ugotovil, da je nova vlada izraz notranjih protislovij, ne pa kakšne težnje po novi nacionalni politiki. Njen prvi ukrep — 150 milijard frankov novih davkov. Gre za preizkušnjo, ki je podrla že Molletovo vlado. Zavoljo tega ji mnogi napovedujejo jo prav kratko življenje, saj jo bremeni dediščina, ki je pokopala že njeno predhodnico. Sicer pa tudi sedanji kompromis med socialisti in radikalnimi strujami zavoljo polarizacije in razčiščevanja v obeh strankah, ni trden. Mendčs-France svari svoje kolege v stranki pred nadaljevanjem pustolovske politike v Alžiru, češ da se bo ponovil indonezijski Dien Bien Fu. Toda teh pozivov k treznosti nihče ne posluša, slepo se nadaljuje politika, ki je zadnja leta doživljala poraz za porazom. Tudi večini v Socialistični stranki je doslej uspelo dušiti proteste levega krila, ki ugotavlja, da brutalna Lacostova politika množičnih represalij in pogromov ne vodi k pomiritvi. Skratka, za sedaj se nadaljuje politika, ki jo je bivši član izvršnega odbora Socialistične stranke Andrč Philippe kratko označil »izdajstvo socializma«. Na gospodarskem področju zavlačujejo Izplačevanje njihovih BoprgČ6-Maunoury ni odprl ni-mezd. Vlada je poslala svojega pred- kakršne nove perspektive. Vlada, ?*a™.lka na pogajanja z njimi. Ejlat kolikor se ji bo seveda posrečilo, je edino izraelsko prlstanlžče v Akab- da ge bo 0Jbdržala nad'vt)d0i bo morala slej ko prej potrkati na washingtonska Vrata, saj je že zdaj jasno, da je 150 milijard frankov ne more rešiti iz finanč- Vlada je kompromis med socialisti, ki so obdržali dva osrednja resora: zunanje mistrstvo in rezidenco v Alžiru, ter strujami Radikalnosocialistične stranke. V parlamentu pa je odvisna od skem zalivu. FRANCIJA SPET REDNA PLOVBA PO SUESKEM PREKOPU Pariz, 14. jun. večjih francoskih Pcev- To pa je obenem »Messagerle Mnritime« je objavlla™da najbolj spolzko področje, _na ka-bodo njene ladje čez teden dni spet plule po Sueškem prekopu. Vlada je družbi to dovolila. VELIKA i BRITANIJA ATOMSKA MORNARICA London, 14. jun. (AFP). Po poročilu družbe »Lloyd« si bo Velika Bri- terem se utegne nova vlada najhitreje ponesrečiti. Bourgčs-Maunoury je predsednik 23. povojne vlade, kar nazorneje pomeni, da je imela Francija po letu 1945 vsakega pol leta novo vlado. Svojevrsten rekord sicer, razen tega pa dokaz jalo- Kakor sodijo, bi lahko takšen ščine in električne aparate. _______________________________ _________________ _______________ mandat verjetno dobil'Fanfar#. Jugoslovanska trgovinska de- voma precej'’poškodovafa"neko* libij- vmija močno prizadevala zgraditi tr- Ce Fanfani ne bi hotel sprejeti legacija, ki jo vodi Marko Pero- sko la<«0' _nAWT go^BrttanskTI^niH? in*0^^ vosti- splošne 'degeneracije 'me- mandata, bi ga dobil Segni, ki je vič, je iz Maroka odpotovale v otavki v^i torji bodo v kratkem zgradili prototip ščanslvega parlamentarizma, lci vse do nedavne krize vodil koali- Tunizijo, kjer bo imela podobna Ta, . i ?; 4 J? atomskih reaktorjev za po^on ladij, je zadnja leta taval iz krize ▼ ci3° centra' 1 pogajanja. začo^ stvkk«1\&^Pkjratun.eSite? Sklole^aJ ‘f.l* nttčrta pa b0 p°- krizo. To notranjo gnilobo obe- ■■■ - ■ _ležujejo porazi v Indokmi, Alil- Londonu je vse lepo, Trafalgar \t Square, Buckinghamska palača, iz-” mena gardne straže, Britanski mu-Sr zeJ in celo Brighton! Človeka zaboli pr > ko vidi kopalce, kako prihajajo vsi hre fa^eni iz morfe’ se nagl° oblačijo in v6j.ber»e po soncu. London pa ima še eno ŽIVKO MILIC ----------menoj Val Z načrt°m Londona lec pragozdov na zjutraj se odpelje z jutranjim avtobusom domov in leže k počitku. Za sosednjo mizo spet pariški prizor: ljubavna idila, toda noben gost se za zaljubljenca ne zmeni. Nekaj gnilega je v Londonu. Michel Tood prispe te dni v London, namerava kar celo Temzo, vodo, na tisoče gostov iz vseh kra- :uci sem v avm- „ ,, .. j _ ,, , . . „ ----------------- ,............... — j~» oVozil jih bo po Temzi, na stoti- V roki ko razisko- udLP«! t ^niih rcvnv železnica ali to pa hodijo londonske ženske. Takoj opa- ne poštenih Angležev v smešnih livrejah slonovem hrbtu. Se- lin! .Z° AaA° ?i.š,..da nimai° ni.č skupnega z ženskami, pa bo streglo tem čudaškim, bogatim tuj- Piccadilly ne vprašuje kaj se dogaja z Veliko Britanijo hl3e bi'0 tudi z menoj. Sedel sem v avto- -f1'raS, ,fn, 3^jc?V' TSele .P°tok^ domača moda. Nad vsem tem in skozi vse jev sveta. 3 . H^agUžUUV na Siunovem nroiu. oe- AJ ,, . , ’ , ” o“ - k/V oncgiu mm v.uuaan.nu, uuftauiu lUj- sem se s sprevodnikom in ga prosil, P?1'lnJf i« SFfCe" * P°znamo iz del Bernarda Shawa. cem. Cel odred pirotehnikov bo skrbel za k?3 nie potreplja po rami, ko prispemo f « morja neonskih luči in ognjemetov Nasprotno, ženske so najlepši okras Picca- bengalični ogenj, vse v slavo premiere no- cilj. ’ P P stoji vodomet. Okrog njega se zbirajo za-dillyja. Torej ni res, da so Angležinje grde. vega Toodovega filma. ‘Kar brez skrbi bodite,« se je oglasila K? če sf SjuMJ^ISS^Itemdle : Zav,3fm v stransko ulico in srečam pi- Kaj se dogaja z Veliko Britanijo? Na sosednjem sedežu ženska z arhaičnim v srajcah s cilindri in trdimi klobuki na « na ves f],as *n brezskrbno pre- derbyju zmagujejo francoski konji. Ame- ^nim klobukom Armade rešitve na glavi «i«h v« Hd .7,(1iii I, ^ Peva- v restavraciji »Bologni« z grškimi riška vlada je prek svojih protokolmh or- lu.di jaz že deset let nisem bila na Picca- fa J’ prerivata skoz množico s trSren' na‘akfr3i- Italijansko tradicijo in angleško ganov uradno objavila da med obiskom l Jyju, čeprav živim v Londonu.« Avto- tom na katerL je n^sano »Pokesai se VeČer3°’ sedi kolegica Judy Finton iz »Eve- britanske kraljice v ZDA ameriškim da- fetž r po,i„hr*b,rtj ATtde ‘r™‘ Sikr'!"'d‘- “r ®lr*srad,vo “ *voJo r”A“eS.s «1“ o X« »-»s. j. prvl h,p S ^«««»i.»»»- “VJ t w*K,ks«„ J^lk eovorlte?. J16 Zls™ tet - -Mislim »kr,k k„ na?„- ~ ^»mli _ *AnRle,Skl-* “ mi ogovorili' Reporterji, ki so Jih vrgli is hotel«, č«- kompliment,- lah delov«« sil« selo pičeni? se vpr.Sule- vorili pa so v londonskem narečju, ki kajo pred vrati, da zaključijo »sprejem« Judy ima odgovor takoj pripravljen. je Angleži »Volkswagni« bodo orenla kaHn °Fi kaklh 8 milijonov Londončanov, nekega znamenitega gosta. Japonci fotogra- »Običajno ne govore nič lepega - pred vili Veliko Britanijo. Toda Piccadillv »beli t Sj- ne Prlzadevajo, da bi jih razu- firajo drug drugega. Iz gledališč in barov svatbo. Po svatbi še nekako gre. Pri vas se zavoljo tega ne razburja. Človek bi de-M i tujci. prihajajo ljudje nekam razočarani. Proda- na celini je nasprotno. Po svatbi izgine jal, da ga zanaša tok časa. fet ,sm? Prispeli, na Piccadilly. jalci pomaranč in južnega sadja molče, domišljija. In vendar je na celini prijetno« Nazaj grede sem spet srečal skupino tem x T*1* i U*1C se ^on^a Mimo hodijo prostitutke in skupine tu- Judy bo nocoj opravila še kakih deset aktivistk Armade rešitve. Vstopile so v Oravi angleškega imperija. To je ristov, restavracija s tremi palubami pa sprejemov in o vsakem bo napisala za avtobus in nisem jih utegnil vprašati * Babilon. Kamor se ozreš, same sve- plove ko prekomorska ladja, polna sendvi- svojo rubriko nekaj vrst. Sele ob petih kakšen je bil Plccadilly pred desetimi leti.’ ru, ekstremni notranJejjolitični izbruhi (Poujadovo fašistično gibanje) itd. Te krize so izraz notranje nemoči, »potrditev dejstva«, kakor je’ ondan ugotovil neki tuji opazovalec, »da Francija v povojnih letih kljub vzraj-nemu iskanju še ni mogla najti same sebe«. Tuji obiski V nedeljo bo prispela na pri-jateljški obisk grška vojaška delegacija, ki jo bo vodil generalmajor Spanojakls Rodamontos. Grški gostje bodo ostali pri nas kakih 10 dni. V Beogradu se mudi načelnik urada za planiranje In generalni sekretar Komisije za atomsko energijo Egipta dr. Rahman, ki bo ostal pri nas še nekaj dni. Rahman se razgovarja s predstavniki jugoslovanskih ustanov za planiranje in Komisije za Jedrsko energijo. POMOČ PUŠČAVSKIM PODROČJEM Pariz, 14. Jun. (AFP). Izvrfnl o vsem Spodnjem Posavju in prav ako hitro so Izzvenelo ostre obsodbe vseh prebivalcev Posavja, kl zahtevajo za ta zločin najostrejšo kazen in to celo na mestu, kjer je bil zaklan zahrbtno (pp mesarsko ali ustaško) nedolžen človek. ' In morilec? Starejši (okrog 45 let star) — že (po....................................... „ pripovedovanju ljudi) nekajkrat ude- trgu, se je sinoči pet minut Pre enajsta po vrsti. Za zaključek je ljubljanska Drama pri-»M. ? komedijo sodobnega ameriškega pisatelja Norberta Nasha R i!Jster za dež«, vedro, duhovito komedijo ne brez osti ln bodic. *>Ja: Viktor Molka. Na sliki: prizor lz komedije R. Nasha p »Mojster za dež«. a. nehotenem, a nujnem premoru v Operi —r zaradi gostovanja *:v1Yenake Filharmonije v Italiji — bo jutri znova steklo običajno Jenje tudi v tem gledališču. Balet ljubljanske Opere Je pripra-»R samost°J®n baletni večer s tremi baletnimi deli: »Silfide«, tl» k 0 zlatem teletu« in »Fantastična prodajalna«. Balete na naj* jiChopina’ Gotfrieda von Eincma in Rossihi-Respighija so “študirali za to uprizoritev Majna Sevnikova, dr. Henrik Ncu-aucr in Metod Jeras, glasbeno pa dirigent Ciril Cvetko. ’1Z KINEMATOGRAFSKIH DVORAN Triumf Japonske in Italije iodl\P0n»ki barvni film »Vrata pekla« fllm*ir 2 dvoma vrhunska dosežke bo /vT .umetn°stl, vendar kljub temu ne navMo 9Ierav hobro posrečilo. Ta način pa sito J~f!0!.nem nasprotju a klasično fllm- a hltn~ ' kl akuS« presenetiti pledalca Japonski 'Menjavanjem slik. Vendar Ima avolo počasnih prehodov tudi thogoče SL,?'!?1!- Vaal<0 ah°v namreč ni na primer na ta načln- Tako so Pekla« rtei«r*uvodnl Pr'K>ri filma »Vrata v manjši ln nadlnamlčnl, kar velja manjš men ,ploh „ {llm M* ^oziroma^ n*®x0dba f,,mn >>VraU **- *0odbe evropskem,,", pripovedovanja te tuj, potem to Dl! 9,ed®lcu odmaknjen in 9rafljo. Sn-msl ®k0r ne Ve,J8 Za f0tO" Mmu nadaliev« 60 fSu?,yama Kohel v barvne 9 tradlcljo stare japonske ben"-°r'ie li,buki Bledalllča. Osnovni vrednoRti ?« * " rdeCa “ ,ta »»mbollčni tar ■a i' kI Ponazarjata, določena čustva takn ? ot ,zraznl sredstvi vključujeta v rah* ,m®novano vertikalno montažo. Upo-ux,a barvnih simbolov je tolikanj bolj učinkovita, ker jih gledalec n* spozna v®«tno, marveč intuitivno. Način Igranja pa lahko označimo, če Presojamo z našimi merili, kot nebrzda-PeipI?ep°8redno8t v lzra*«nju čustev. Evropi*. ,Tno navajeni na zolo ublažene izraze Izražai medtem ko v filmu »Vrata pekla« smehri!? *V0Je razpoloženje z vreščečim talnost u dlvJ,m Jokom. Nagonska bru-tuja ,„1 , ^Udl ne le’ d® se nam zdi Por.’ ki!!?! nam vCas*h vzbuja celo od-zato j« 0asa 86 J® tega bržkone zavedal, doitoiin«*U9tvard 1 mirno naravo žene In •Proti, P°Jav0 moža pravo na- Slan v br“taI"ost|, ki Jo predstavlja tretji "v zakonskem trikotniku. Dot™hIlk0ud,IJ,‘ razla°a ” n,m je dale« U d? opravičilo za tiste g le- • k* Jim film ne bo všeč. Za italijanski film »La strada« pa tega opravičila pri najboljši volji ne moremo najti. Tisti, ki mu ta film ne ugaja, je docela otopel za sleherno lepoto. Kajti »La strada« je filmska simfonija lepote, ki Je skrita *v umazanih vsakdanjih dogodkih in je morda prav zaradi tega še bolj pomembna. Režiser Federico Fellini je namenoma lokaliziral svoj film v cirkuško okolje, kajfi od tega sl je obetal učinkovit rezultat: biser na črni podlagi se nam zdi Še bolj bleščeč, lepota v blatu prav tako. Zgodba nima trdne dramaturške zgradbe, označili bi Jo lahko kot vrsto prizorov iz življenja potujočih artistov. Vse dogajanje je obrnjeno navznoter in zaradi tega ni višek filma spopad med Zampanom in Norcem, marveč izbruh Zampana na morski obali. % Scenarij, režija In igra glavnih igralcev bi zahtevala natančno analizo, ki bi presegla naš okvir. Zadovoljili se bomo samo s pavšalnimi ocenami. Režija je mojstrska, ima smisel za detajle in za ustvarjanje vzdušja, predvsem pa Je Fellini velik pesnik. Med igralci je najboljša gotovo Giuletta Massina, ki Jo upravičeno primerjajo s Charlle Chaplinom. Primerjava seveda ne gre na rovaš originalnosti, kajti njen način podajanja najbolj drobnih odtenkov človeških čustev Je samonikel in brez predhodnikov. Skoraj enakovredna sta ji njena soigralca Anthony Quinn in Richard Basehart, le da prvi igra predVsem s svojo zunanjostjo, drugi pa z dovršeno Igralsko tehniko. * Filmska biografija mehiške skladateljice Marije Graver se nam zdi ob obravnavanih filmih nepomembna, solzavo sentimentalna ganljlvka. Zatorej ne bomo o njej izgubljali odvečnih besed. Dovolj Je, Če bralce informiramo, da igra v kinu »Sloga« mehiški film »Ko bom odšel«. t. P. Jubilej Jugoslovanskega dramskega gledališča Beograjska Jugoslovansko dramsko gledališče bo prihodnjo sezono proslavilo desetletnico svojega obstoja. Vsa dela, ki jih bodo ob tej priložnosti uprizorili, sicer še niso določena, saj bo proslava v aprilu 1958. V zvezi s svečano proslavo Oktobrske revolucije bo JDG dajalo »Oklopni vlak« Vse-voloda Ivanova. DRAGI FEDJA! Ne pišem Ti pisma, ker je bojda zastarela literarna oblika, temveč iz čiste, zadrege. Kaj naj pišem o filmu Kruh in sol — Madchen und Manner, čigar premiero doživljamo, v Ljubljani? Reportažo, recenzijo, kritiko, pamflet? In kako naj Ti drugače pišem v času, ko smo jugoslovanski filmski publicisti zašli v slepo ulico? Na široko aranžirani boj nekaterih naših filmskih delavcev zoper »neobjektivnost«, naše kritike ima za posledico, da se poslej brez mere in meje uveljavlja misel o popolni relativnosti kriterijev. »Ni filma, ki bi bil tako slab, da bi ne bilo še slabšega« — je dandanašnji geslo prenekate-rega filmskega recenzenta. Mučno prizadevanje po »statusu quo« v našem filmu, hotenje po premirju med našo filmsko resničnostjo in njeno kritiko — in zatohli pokopališki mir bi dosegli, brž ko bi se posrečilo kakorkoli utišati progresivni del naše filmske publicistike, ki se zgleduje ob najboljših domačih in tujih filmskih stvaritvah — ima za posledico, da bistvene probleme naše filmske ustvarjalnosti imenujemo malenkostne, epizodne uspehe in dosežke pa razglašamo za pomembne. Dragi Fedja, imam občutek, da smo v tej mlačni atmosferi izgubili celo smisel za naj nižjo stopnjo še mogočega, še okusnega, Se sprejemljivega in opravičljivega. Pismo, neposredni pogovor z znancem in prijateljem mi utegne biti v pomoč, da bom ta hip bolj neposreden in namesto ciničen — vsaj še rahlo sentimentalen ln ogorčen. Da, dragi Fedja, toži se mi po pošteni misli in po pristnem čustvu, ki se utapljata v reklamni humbug našega tiska in v še neraziskane globine tolmuna sebičnih koristi, ki segajo že zdavnaj čez meje naše dežele. V Ljubljani doživljamo tedaj premiero Kruha in soli. Film predvajajo domala že štirinajst dni. Pred predstavami je živahno povpraševanje po »karti odveč«. Za uvod v predstavo smo brali, da je Kruh in sol proizvod Ba-varia Filmkunst A. G. in Zagreb I filma, ki si Ti njegov direktor. | Ko sem gledal TBakonja fra Brne, Tvoj prvi film, Te osebno nisem poznal. Po vnanji podobi Te še nisem poznal, ko sem videl Stojana Mutikašo. Prebiral sem Tvoje sestavke o filmu, in vedel sem, da potuješ po tujini, kflder pomagaš utirati pot naši misli o filmu — mogočnem sodobnem sredstvu za spoznavanje med na-! rodi, misli, ki daje tudi našemu filmu zadnji smisel in je njegov poslednji namen. Vedel sem te-; daj, da si privilegiran: po svojem ' izobraženem talentu in po možnostih, svoj talent in svoje znanje uveljaviti, kar Ti je v bogati meri nudil naš čas, naša družba. Ce ta hip premišljam o sedemdesetih igranih jugoslovanskih filmih iz poslednjih dvanajstih let, potlej sodim, da jih je bilo spočetih iz neponarejene misli in iz pristnega občutja bore malo. Toda ob Dekletu in hrastu, ob Jari gospodi, ob Nevihti, ob srednji Treh zgodb, ob Zlem denarju, ob Ne obračaj se, sinkol... sta prav gotovo tudi obe Tvoji deli. Vsaj po inteligentnem in poštenem naporu, interpretirati naše pomembne vsebine v izvirni formi, na svetovni višini. Osebno sem Te spoznal na drugem festivalu našega filma v Pulju. Poslej si ne morem zamišljati puljskega festivala brez Tebe. Z domiselnimi in ostrimi dovtipi si bil v središču diskusij o pašem filmu. Kako neposredno in prav smo si vse povedali! Ti, Rudolf, Stevo iz Zagreba, Vicko in Dušan iz Beograda, Ina iz Sarajeva, midva z Muskom iz Ljub-, ljane... Na stotine kilometrov živimo vsaksebi, toda ob prvem srečanju smo čutili in vedeli domala isto o bistvenih problemih naše filmske ustvarjalnosti. Poznali smo njihove vzroke in re- SLOVENSKI MUZIKI v deželi glasbe liaZ Vel'kim zanimanjem sprem-tuihv sleherno naše gostovanje v tuiirT Na^brž se zavedamo, da *nan^ ni tako rad°darna s pri-skoril’ ^ot smo radodarni mi za stui s,leherni ansambel, ki go- stoli? i?r* nas‘ Včasih ta naša goje JH~n°st pljusne celo preko mesi, °brega okusa. So pa gostova hja 6 s svojimi nastopi sproti V , ?rJati reklamo, tako potrebno zahodnem svetu. Žiti - 3 Se nekaJ Je treba zabele-bn ‘ gostovanje Filharmonije je kar ,s .nJeno na trgovski bazi in, Ho Je bil° zg to gostovanje skraj- V be,Jgodno, padlo je tako rekoč sni? 0 sezono. Torej — summa *W??,rum ~ nif kaj ugodne načine. In vendar! Večkrat je že padel očitek, da se naši ansambli po vrnitvi v domovino vse preradl hvalijo z uspehi v tujini. Da bi se temu izognil, sem segel po italijanskem lokalnem časopisju, ki je o našem gostovanju poročalo. Nimam vsega pri roki, za bežno sliko bo pa dovolj tudi to, kar je prispelo v naše redakcije. Brescia je Slovenski Filharmoniji izkazala veliko zaupanje: enega od dveh koncertov v tem 'mestu so prireditelji uvrstili v otvoritvene slavnosti ob nanovo restavriranem znamenitem starorimskem Capitoliumu, tu so sprejem Ljubljančanov posneli tudi za italijansko televizijo, dirigenta Sama Hubada pa so zaprosili, naj za njihove gledalce pove nekaj o umetniški poti in ciljih gostujoče ustanove. Pri prvem koncertu v Brescii je bila dvorana do dve" tretjini zasedena, pri drugem — teden dni pozneje, ob povratku — pa je bila zasedena do kraja. Preselimo se zdaj na skrajno južni del, v Sicilijo (o -koncertu v Ascoli Pičeno, kjer je bil uspeh, sodeč po sprejemu občinstva, največ ji, ter o koncertu v Aquili še nimamo na razpolago poročil v domačem tisku). Tu, v Palermu, sta bila dva koncerta. O prvem piše »Giornale di Sicilia«: Čudovit koncert, eden najlepših, najzanimivejših nastopov, bleščeč v svoji čistoti, svetal v dovršenosti interpretacije... Orkester in zbor iz Ljubljane tvorita celoto, blok nadvse čistih glasovnih moči, pretkan s perfektnimi instrumentalisti, z odlič- nimi in pogumnimi pevci, ki se v izvajanju zlijejo v eno samo celoto in dosežejo tisto stopnjo kulture, ki se boči od skrbne poglobitve v težko in novo glasbo do jasnega občutka za pravo modernost v krepko razlivajoči se izvedbi sodobnih avtorjev, vokvir-jenih v absolutno formalno popolnost, sad študija in discipline..'. Včeraj sta zbor in orkester pod vodstvom Sama Hubada dala na svojem prvem koncertu v Palermu »Carmina burana« Carla Orffa. Dvorano, nerazložljivo posejano z velikimi oazami praznine, je napolnilo nezadržno na- cel6 svetovno interesantni tčma len in Ti tožiti, kako me je bo-in problem v podobi Kruha in lelo srce, ko sem spet gledal, ka-soli. Gledamo film na Eastman ko tuJci nekulturno plenijo po barvni trak ujetih prelepih pej- nekaJ borih Mlometrih sloven-sažev Slovenskega Primorja — skega morja! Kako sem se zdrz-med katere pa je vkomponirana n*k ko ob začetku filma pripelje groba, neestetska, brutalno opol- P° strmi piranski ulici sladoledar zka štorija o »eruptivnih stra- SV0J voziček in kriči »Eis!« Kako steh« nekakih balkanskih grenkih mi Je bilo> ko sem videl, da Stane rižaric, kakor si jih predstavljajo ®ever “* ki mu je napisal S. Ost6-Nemci od Fantoma Durmitorja Ji*- v zagrebški Vjesnik: »Velika-do Hiše na obali in Dalmatinske na Jugoslovanske gledališke in -svatbe. Gledamo zgodbo udarcev fUmske umetnosti predstavijo s pestmi, pijanih moških in od- evropski publiki z epizodno vlo-vratnih žensk, storijo v nylonu &° Pijanca, ki bi jo lahko odigral razgaljenih »preprostih« ribiških katerikoli bolj inteligentni Človek deklet z vrhunsko atrakcijo — s s ceste« — ko sem videl tedaj prostaškim nemškim Schlamm- najinega prijatelja Staneta hkrati kampfom, s pretepom obeh lepo- z vrsto drugih naših nadarjenih tic v blatu — kar presega po pri- 'Judi — v nemščini statirati Ba-kazovanju človeka, . ponižanega varii Filmkunst A. G.... pod stopnjo živali, domala vse, Zdaj gledajo milijoni pri nas kar sem kdaj banalnega bral ali in v tujini Kruh in sol — M5d-videl na filmskem platnu. Pre- chen und Manner. Po Ljubljani sega Greh in Hišo na obali in se vzpodbujajo ljudje k obisku: Gubbiah, presega po svoji nein- »Pojdi pogledat, boš videl, kaj je teligentni konstrukciji celo Dve svinjarija!« Nekritični mladi gle-jagodi grozdja in najbrž tudi Pa- dalci — in pri nas jim nihče ne riške vrabčke — Kadar pride lju- brani obiska — strme v brutalne bežen, ki so hkrati z nekaterimi prizore s široko razprtimi očmi. Frajarji so očarani nad dekolteji Isabelle Corey. Študentke pišejo Stanetu protestna pisma. Tolerantni gledalci vneto diskutirajo, ali je slabši Gubbiah ali Kruh in sol. Toda po mnenju prenekate-rega našega gledalca je film Kruh in sol neizbrisen jugoslovanski, posebej slovenski kulturni škandal. Zakaj, tovariš Fedja, si podpisal koprodukcijsko pogodbo? Pogodbo za menda štirinajsti jugoslovanski koprodukcijski film, izmed katerih je bila po našem skupnem puljskem mnenju do neke mere utemeljena le Krvava pot? Trdijo, da je Zagreb film zaslužil s Kruhom in soljo osemdeset milijonov dinarjev. Toda koliko je z njim izgubil jugoslovanski film? Gmotno, in ne nazadnje — moralno politično? Kdo bo kdaj to izračunal!? Vsega tega Ti ne omenjam zato, ker bi domneval, da sam ne veš. Bil pa si direktor-umetnik, ne »direktor kot tak«. Nisi poznal samo »kupčije kot take«, temveč tudi njen predmet, njegovo kakovost, njegovo uporabnost in posledice. Nisi se lovil za gmotnimi dobički in nisi se pehal za dvom-. , ljivo slavo. Ko smo Te pred le- drUgimi koprodukcijskimi filmi tom dni vprašali, si nam iskreno in s šestintrideset milijoni inve- odgovoril, da je scenarij za Kruh stiranega slovenskega denarja in sol in celotni aranžma brez-obtlčali v bunkerju. upno slab. Kruh in sol pa se seveda ne Zakaj si-tedaj s svojo, oseb-dogaja »nekje« in »nekoč«. V nostjo, s svojim imenom zaščitil uvodu je razločno napisano, da tisto smer v našem filmu, ki je Fiimirn«e+* a ~r*"*1 - —r- — ™ v portoroških in piranskih soli- negacija prizadevanj po izvirnem • ?, ln!nah- Zahodnonemški listDerneue filmu jugoslovanskih narodov in SZi! P‘n0' *S,e je ‘lakaj 1Film PriPOveduje o Franzu Capu ki pomeni v svetovnem merilu — nvtn?! ,praY u,° sokdmh in V j eku Dobrincicu, o glavnem akulturno dejanje? avtomobilih in je bila solidno akterju, ki je Die blaue Adria — Zdaj je ljubljanska premiera hladen i lepotami »der modro Jadransko morje, o Piranu Kruha in soli pri kraju. Dohod-J **' 1 , , , ln Portorožu in v filmu igra »der kov je na milijone. In jih še bo. scenari? " ^i ohidrucksvolle jugoslawische Dar- Pri nas in v tujini. Kako prezirno n i^i, ^ < s°\ m steller Stane Sever als betrunke- se lahko spet posmehujejo film- kunst Ari Z A ’ ner Ehemann — odlični jugoslo- ski kupci: »Kritiki lajajo, toda anrihi Produkcijsko po- vanski igralec Stane Sever v vlo- filmska karavana se vozi dalje v onriiein ® 5 ™° ,gi pijaneSa moža*- In celo Der limuzinah in si s honorarji gradi SktirT r 3 K® f, F 'neue Film' zrasel 12 razmer, v vile ob Adriatisches Kustenland!« rektor I. G. Farbenfilmkunst.) Ko katerih vladajo avstrijski »Wald- vem da ta hin sm? J® povprašah, si nam po- und Wiesen-filmi« in zahodno- jaz zTodilo se m? vedal: F. Cap in V. Dobrinčič sta nemški »Heimat-fiimi. zg?auo se mi Je nekaj zelo opazila portoroške soline, opazila ! »Film za mladino ni primeren — j^^rosim^nrostf^odrL^uv^ sta hkrati s Piranom enega naj- in ni primeren za praznike«, na- du sem s^ odnovedal einf,m,Y ^ lepših pejsažev našega Primorja, j kar se ob koncu ocene takole na- premteri Kruha fn ioh w’ km Opazila pa sta še nekaj več: da vduši': liJSJnE * • a» , loU pa ^ b11 na teh solinah pridelujejo sol zelo i »Preostaja nam želja: te lepe 1 Kvari? F^dfa T^da na fabflnn k’t a-SPreM°v,iinren' Pokr^lne’ Jenske melodije, ne j svidenji v Pulju' lla premierl tabuno, kot so jo pridobivali za smemo nikoli več izgubiti' TTmi- ' premieri časa Benečanov. - Ni dvoma: | mo, da je to razveseljivi zaS +TYojega nove/a fllma »Svojega izredni motiv! Čudovit tčma v za nadal^je SprodukSe z Ju- %23 katerega diemS?oSclrTntaskozi° JST ča?^ j g°D?jKwh in sol se odigrava hotenfa^po prif f™" sr a jarcaa sss karja ali glasbenika — in morda v času nvlona in rock and rolla n < x -r. j predvsem za filmskega ustvar- torej danes. Prisrčno Te pozdravlja Tvoj l'a*c,, . , . . Dragi Fedja, nimam namena Zdaj gledamo svoj evropsko,' biti do tolikšne mere sentimenta- Prtzor iz komedije Branislava Nušlča »Mister Dolar«, s katero Je beograjska Komedija sinoči us*pešno pričela svoje gostovanje v Sloveniji. Danes in jutri bodo Beograjčani nastopili po dvakrat v Mestnem gledališču s predstavami: »Hladen tuš« Vladimirja Maja-kovskega, »Skupno stanovanje« Dragutina Dobričanina in z delom »TTX« francoskih piscev S. Lorana ln P. Meza, v ponedeljek pa bodo ponovili satiro na birokracijo Vladimirja Majakovskega »Hladen tuš« v Operi. Po gostovanju v Ljubljani bo Komedija nastopila tudi v Mariboru šitve, ker je živela v nas ista „ vizij a. Lani, na III. festivalu jugoslovanskega filma v Pulju, si bil direktor Zagreb filma. V hotelu Reviera si sprejel in pogostil, kakor se ob takih priložnostih spodobi, skupino ljudi iz Bavarla France Brenk V Ljubljani, junija 1957. mm SSSSB Italijanski lepak za nastop zbora in orkestra Slovenske filharmonije vdušenje maloštevilnega, a gorečega občinstva, ki ga je privabil glas dobre glasbe in živo zanimanje za umetnost, navdušenje, ki se je spremenila v pravo ovacijo, ki jo je povzročila vzorna in neposredno živa izvedba... Samo Hubad nam je s sodelovanjem odličnih solistov dal nepozabno predstavo. V eno samo celoto je združil glasove in orkester in z ognjevito in živo senzibilnostjo oživel Orffov svet, petje in orkester, ritem in melodična jedra, z napetim, trepetajočim, odsekanim in hkrati barvitim enozvočjem navdiha in glasu... Nič manj polna hvale ni bila ocena v istem časopisu naslednji dan, ob Dvofakovi »Stabat Mater«. Samo odstavek od sorazmerno dolge ocene: Tista vnema, ki je je polno glasbeno življenje v Jugoslaviji in v mestu, kakršna je Ljubljana, natrpa z, opernimi in koncertnimi prireditvami vso dolgo sezono, ki se vleče nepretrgoma od oktobra do junija, tista popolna predanost ritmu in petju, ki se zdi, da je utelešena v duši in osebnosti slovanskega človeka, ves ta svet strasti, prekipevajo- čega, prirojenega smisla za glasbo je včeraj, po prvem triumfalnem koncertu, prinesel v Palermo za nas novo predstavo, DvofakovO »Stabat Mater«, ki jo je mojstrsko interpretiral Bogo Leskovic in sijajno izvedla orkester in zbor, prav iz Ljubljane... Z Istim zanosom piše tudi časopis »L’ora«, z najbolj laskavimi superlativi se izraža o vseh treh dirigentih, Samu Hubadu, Bogu Leskovicu in Radu Simonitiju, z nič manjšim navdušenjem ne govori o solistih, Nadi Vidmarjevi, Dušanu Popoviču in Janezu Lipuščku. Z istimi ali podobnimi besedami priznanja in navdušenja ocenjujeta nastop Slovenske Filharmonije tudi Primorski dnevnik in »II corriere di Trieste«. Tržaški Avditorij je bil poln, prišli so tudi Italijani: na tem koncertu v Trstu sta kot solista nastopila tudi pianistka Damijana Bratuževa in mladi violinist Dejan Bravničar. O obeh se je kritika zelo ugodno izrazila, posebno pozornost sta oba časopisa posvetila Pahorjevi »Istrijanki«. ki ie bila na sporedu tržaškega koncerta. K vsemu temu še to: ti izvlečki italijanske .kritike koncertov Slovenske Filharmonije so veren izraz celotnih ocen, kajti vse so polne navdušenja, od prve do zadnje vrstice. Brez sleherne omejitve, brez slehernega pomisleka Ze na začetku teh informativnih vrstic sem zapisal, da si je morala Filharmonija delati reklamo sproti, sama s svojimi nastopi. Reklama pravkar končanega gostovanja je bila nadvse uspešna: ljubljanski umetniki so italijanskemu občinstvu nudili veliko več kot je od njih pričakovalo. Značilno: povsod, kjer sta bila dva koncerta, je bil drugi mnogo bolje obiskan kot prvi, se pravi, dvorana je bila tako v Brescii kot v Palermu (in v Trstu) pri drugem koncertu polna. Na koncu slehernega nastopa so morali na zahtevo občinstva ponoviti ali dodati še nekaj točk. Povsod, kjer so gostovali, so jih povabili za prihodnjo sezono, po možnosti za november, torej v času, ki je za gostovanja najbolj ugoden. c. Zlobec —( TELESNA KULTURA Danes stari v Opatiji I -Brzojavki Beograd, 14. Junija. - Sekretariat Boksarske zveze Jugoslavije Je določil tekmovalce, ki bodo sodelovali na velikih športnih Igrah v Moskvi. Tl tekmovalci so: Paljlč (muha), Mitrovič (bantam) ln Jakovljevič (srednja). Split, 14. junija. - Od 25. junija do 19. Julija bodo v Splitu (kupne priprave kandidatov za sestavo državne plavalne reprezentanc#, ki bo gostovala v Angliji. Na treningu, ki ga bo vodil zvezni trener Stenjanovlč, bodo sodelovali: plavalci - NJeguš, Pandur, Mlkln, Miloševič, Dorčič, DJordjevič, 9kanata, Saboljlč, Volčanšek, Matullč, plavalke - Jerlčevlč, Stapltf. Varga, Benkovič, Mežnar, Matekalo, Kratma-Jer ln Koncilja. Beograd, 14, junija. — Včeraj J« prijavil svojo udeležbo na mednarodnem atletskem prvenstvu Beograda tudi grSkl skakalec s palico Rubanls, ki je na zadnjih olimpijskih Igrah osvojil srebrno medaljo. Rubanls Študira v ZDA, trenutno pa se nahaja v Atenah. Letos Je že preskočil višino 4.59 m, kar je najboljši rezultat, ki ga Je kdajkoli dosegel evropski skakalec s palico. Beograd, 14. junija. - Ceškl šahovski mojster Plthart, ki Je sodeloval na mednarodnem turnirju v Novem Sadu, Je včeraj odigral v Beogradu simultanko na dvajsetih deskah. Igralci Sla-vlje so proti pričakovanju premagali češkegla mojstra i rezultatom 10,5:9,8. Dirke v Opatiji? Ne, toda ovinek je prav takšen, pa tudi podobni stroji bodo tekmovali danes in jutri na mednarodnih avto-moto dirkah v Opatiji. Razen jugoslovanskih bodo v Opatiji nastopili tudi Švicarski, nemški, avstrijski, madžarski, češkoslovaški in poljski motociklisti. Dirke se bodo začele danes ob 16.30, jutri pa ob 15.30. Na sliki je Heinz Zimmer iz Vzhodne Nemčije na mednarodni dirki v Angliji PISMO IZ BEOGRADA Prava parada košarke Za nepozabnimi srečanji najboljših košarkaric na Tašmajdanu še Poljaki Medtem ko vlad* v Sloveniji košarkarsko zatišje, pa Je športni Beograd živel v prvi polovici junija skoraj izključno v znaftienju koSarke. Lahko smo ljubosumni na košarkarsko parado prejšnjega tedna na stadionu Tašmajdan. Nič manj žal nam ne bo 14. t. m. zvečer, ko bodo spopade najboljših Igralk zamenjali moški reprezentanci Poljske ln Jugoslavije. Repriza tega srečanja bo v Zre-njanlnu. Prav čuditi se je, d£ v Ljubljani, vrhu letošnje kakovostne Jugoslovanske košarke, ne moremo prisostvovati niti klubskim mednarodnim srečanjem. Skoda bi bilo, Če bi še vnaprej ostali nepodjetni v »ševl«, v kateri na moremo priti do srečanj, ki jih najbolj zaslužimo. Izgovorov Je sicer vse polno, toda če s« zanje mimogrede zanimamo, se prav lahko prepričamo, da niso utemeljeni. Obisk je le enkrat dosegel 6000 gledalcev. Z vstopnicami so prireditelji pobrali okoli 2,000.000 din.. Prav gotovo ni niti eno niti drugo nedosegljivo za Ljubljano. Organizacija Je bila dobra le za športnike. Z 1,300.000 din subvencije, ki Jo Je dobila Košarkarska zveza Jugoslavije, bi z lahkoto prekosili beograjski turnir, ki Je bil eden največjih športnih dogodkov v tem letu. V množici nepozabnih trenutkov, ko je sicer prepolni pisani »Luna park« pred Tašmajdanom Izumrl, da bi dal prostor drugjm dogodkom med koši, bi omenili le nekaj scen. Le-te zaslužijo najbolj zveneče naslove. Najlepši je bil dvoboj med Čehinjami ln Poljakinjami. Najbolj dramatičen Je bil nastop Francozinj ln Madžark, najbolj odločilen pa spopad Bolgark s Poljakinjami. Prvo srečanje je bilo lepo predvsem zaradi tega, ker se Je vsak napad enih in drugih končal s košem. NJč manj pa ni bilo privlačno presenečenje, ko so Poljakinje prvič v premnogih medsebojnih dirkah prfr* magale CsR. V galeriji i mojstrsko izdelanih košarkarskih likov, so J« tehnična komisija- kaj težko odločila 'ta najboljšo igralko. Prt izbiri med najboljšo strelko Hubalkovo (CSR), nezgrešljivim »trelcev osebnih Gloševa, »i a j bolj točno igralko pri metanju lz daljave I DJanbazovo ln Poljakinjo 011siewlcz, so se odločili za zadnjo. Imeli so prav. | Celo med moškimi ne srečamo pogosto Igralca s takim repertoarjem. Ole- 1 siewicz je bila neutrudljiva v proti- napadih, prodorih, metih ln podajah, ki so prevladovale poljske vrste. Visoka Je 166 cm. Najvišja je bila njena rojakinja Kladlnska 185 cm.\ Med sodniki so se najbolje odražali Stefanovič. Cifra ln Fogllattl. O naših lahko še enkrat zapišemo, da so bile nedorasle odličnim nasprotnicam. Ne bi mogli reči. da Je naša reprezentančna vrsta - marionetna. Njen nastop je povsem realen odraz naše ženske košarke. Spomine na turnir prejšnjega tedna Je najbolje označil R. Busnel, ki J« na zaključnem deflleju med drugim dejal: »Prvi pokal Jugoslavija je končani Živel drugi r« BORIS KRISTANČIČ Janez Drnovšek mm mmsm Prizor s nedeljskega nastopa društev »Partizan« ▼ Markovcih pri Ptuju Z domačih igrišč MARKOVCI Preteklo nedeljo Je »Partizan« Markovci slavil 25-letnlco obstoja te-lesnovzgojne dejavnosti v tem kraju. Ob tej priložnosti je društvo razvilo prapor ln priredilo Javni telovadni nastop, ki so se ga udeležila še društva »Partizan* lz Ptuja, Dornave, Cirkulan ln Središča. Pokrovitelj prireditve je bil sekretar OK ZKS Celje tov. Franc Simonič, ki je eden Izmed ustanoviteljev sokolske čete v Markovcih. Vsega skupaj Je v M točkah nastopilo 450 članov omenjenih društev, ki jim je bil ta nastop zadnja preizkušnja za Festival telesne kulture v Ljubljani, prireditvi Je prisostvovalo več kot 1500 ljudi. O. P. SLOVENJ GRADEC V Slovenjem Gradcu Je včeraj Izšel spominski almanah z naslovom »Telesna vzgoja treh dolin«. Ta zbirka prikazuje razvoj telesne vzgoje na ZAVODI RR - NlS takoj kupijo uporabne jeklene h mbe za vodik ln azot z delovnim pritiskom 150 At ln poskusnim pritiskom 225 At Takojšnje ponudbe predložite na gornji naslov ali na telefon 25-37, komercialni sektor. Koroškem. Almanah obsega 274 strani s 123 fotografijami. Pri zbirki Je sodelovalo 41 dopisnikov naše Koroške. Izdajo spominskega almanaha so včeraj v Slovenjem Gradcu prav svečano proslavili s telovadnim nastopom ln s posvetom vseh predsednikov ln tajnikov društva »Partizan« pa tudi predstavnikov ostalih telesnovzgojnlh društev na Koroškem. VRHNIKA Na Vrhniki Je minila nedelja rez kopice tepmovanj. Preteklo nedeljo so bila le trt, vendar zaato tembolj zanimiva. Domači nogometaši so odigrali prvo mednarodno tekmo z moštvom ACC (Arbelter atletik club) lz Gradca. Domači »Usnjar« je nastopil še z nekaterimi igralci z Rakeka in Borovnice. Vzllc premoči domačih so gostje prišli v vodstvo zaradi avtogola. Domači so do odmora izenačili. V drugem delu igre so se gostje popravili, tako da se je tekma končala z njihovo zmago 4:1 (1:1). ■ Odbojkarji domačega »Partizana« so Imeli prvenstveno tekmo s Kamnikom, ki Je zasluženo zmagal z rezultatom 3:1 (10:1S, 15:0, 15:4, 15:12). Košarkarji »Partizana« so gostovali v Domžalah in podlegli domačinom z rezultatom 41:5L K. T. KOPER V koprskem okraju so društva Partizan zaključila večino tekmovanj v raznih športnih panogah. V odbojki Je zasedla prvo mesto Ilirska Bistrica, v namiznem tenisu Koper, v nogometu Šmarje, v malem rokometu Koper, medtem ko bo o naslovu okrajnega prvaka v košarki odločal dvoboj med Piranom ln Postojno. Razen članov so tekmovali tudi mladinci ln članice. Vsega skupaj se je udeležilo predtekmovanj ln finalnih tekem okrog 800 Alanov TVD Partizan. Včeraj se Je na 2alah ln ob odprtem grobu poslovila od tragično preminulega profesorja telesne vgg4Je Janeza Drnovška razen svojcev tudi množica njegovih prijateljev, smučarjev, planincev, gorskih reševalcev ln članov telesnovzgojnlh organizacij, člani Društva učiteljev ln profesorjev telesne vzgoje LRS ter ves profesorski zbor IX. gimnazije. Ni več fanta, vedno vedrega ln veselega obraza, ni več planinca in reševalca, ki se ni bal previsnih sten ln kaminov naših skalnih orjakov, ni več klenega mladega moža, ki so ga dobro poznale tudi švicarske hi avstrijske Alpe. Kolikokrat Je kot član Gorske reševalne službe v najtežjih okoliščinah, v mrazu in snegu, ponoči ln v deževnih viharjih, reševal druge Iz objema smrti ln vendar ga je le ta ugrabila na ravni cesti. Odličen smučarski učitelj, zagorelega obraza ln nasmejan. Je vedno užival v beli opojnosti, kjer Je rad posredoval svoje znanje na tako pristen ln domač način, kot zna to le pravi sin gorskih Nekam čudno zasanjan Je bil poslednje dni. Večkrat se Je brezizrazno zazrl v daljavo, kakor bi prisluhnil nemili usodi, ki se je kradoma bližala mlademu možu. Bil Je pred velikimi načrti, a kruta usoda se za to ni zmenila. Luč na drogu ob cesti Je ugasnila od silnega udarca, ugasnile pa so tudi prijateljem In prirodi zveste Janezove oči ln nekaj ,anl za tem Je prestalo biti še njegovo srce. Janez, mladina ln stene Te bodo nenehno pogrešale. Prav tako pa tudi ml. Tvoji kolegi. Naj Tl bo lahka zemljica, dragi naš Janez, ln planinske sapice naj osvežujejo cvetlice, ki so zasule mrežo grudo na Tvojem grobu. Danes in jutri v Ljubljani NOGOMET Odred ! Zenica, prijateljska nogometna tekma z moštvom tretje cone jutri na stadionu Odreda ob 17. url s predtekmo ob 15. uri. Finalna tekma medfakultetnega tekmovanja v nogometu med gradber no ln strojno fakulteto, danes ob 16.30 na stadionu Odreda. Odred i »Prvomajska« prijateljsko srečanje ,danes ob 20. url na kotalkališču v Čufarjevi ulici. Moštvo »Prvomajska« lz Zagreba Je že dvakrat osvojilo naslov državnega prvaka. Predtekma ob 19. uri. ATLETIKA Finalno tekmovanje zvezne atletske lige za mlajše mladince. Jutri ob 9.30 na stadionu »Ljubljane« v Šiški. Nastopajo: Mladost (Zgb), »Senta«, »Kla-divar« (Celje) ter ljubljanski klubi: Odred, »Ljubljana« In Svoboda. KEGLJANJE Kegljaški klub Gradis bo priredil v nedeljo v okviru I. slovenskega festivala telesne kulture kegljaški turnir, ki se ga bod udeležile tele vrste: državni prvak Medvedak iz Zagreba, osmoplaslrana vrsta na državnem prvenstvu OTJ lz Zagreba, »Ljubljana« ter republiški prvak Gradlk. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri dopoldne na kegljišču Gradisa v Bohoričevi ulici. Končan je kongres FIS Dubrovnik, 14. junija. Danes dopoldne Je bil v Dubrovniku končan kongres Mednarodne smučarske federacije. Na kongresu so reševali predvsem tehnična vprašanja. Tako Je bilo 1 med ostalim sklenjeno, da se število vratc v slalomu za moške poveča na 75, vključno s startom ln ciljem, toda s to dopolnitvijo, da bodo v prihodnje vratca široka namesto 3 m, 3.20 m. Za ženske bo v prihodnje na olimpla-dah 50 vrte, na ostalih mednarodnih ' tekmovanjih p« 48. Rezervne oficirje terena »Tone Tomšič« v Ljubljani obveščamo, da prireja okrajni odbor ZROJ ogled najnovejših tehničnih sredstev enot JLA dne 16. Junija 1957 v Ribnici. Odhod z vlakom ob 4.40. Prevoz plača okrajni odbor. Pododbor poziva vse člane in nečlane — rezervne oficirje terena, da se čim številneje prijavijo za ta ogled v društveni pisarni, Gosposvetska 13 v petek, 14. Junija od 17. do 18. ure. Letovanje na morju za 470 din, otroci 230 din — za julij-avgust. Sprejemamo rezervacije: Turistično letovišče kamp Omišalj, otok Krk. Zabavišče Tivoli. Pričetek obratovanja danes, v soboto od 15 dalje, Jutri, v nedeljo od 13 dalje. Avtobusni promet - Celje obvešča potnike, da vozi sezonski avtobus na relaciji Celje-Logarska dolina po naslednjem voznem redu: odhod 16.45 Celje, prihod 7.45, pdhod 18.00 Ljubno, prihod 6.00, prihod 19.00 Logarska dolina, odljod 5.00. Vožnja iz Logarske doline ob 7.00 s prihodom v Ctlje ob 9.15, Je ukinjena. - Avtobus proge Rečica ob Savinji-Celje odhaja iz Celja ob 16.00, ne pa ob 17.30, kot je bilo objavljeno v voznem redu. - Uprava. Uprava cest OLO Ljubljana obvešča, da bo cesta Ob železnici od 14. t. m. do nadaljnega zaradi rekonstrukcije del zapita za ves vozni promet. Preusmeritev prometa bo po Tovarniški ulici. Uprava Poliklinike v Ljubljani obvešča, da od ponedeljka dalje, to je od 17. Junija, poslujejo vsi specialistični oddelki Poliklinike v novi stavbi na Njegoševi cesti 4, razen klrur-gičnega oddelka (s poškodbami) ln diagnostične postaje, ki ostaneta začasno še v Slajmerjevem domu, ter okulistične ordinacije na Celovški 4. . Uprava Poliklinike. Obveščamo profesorje In študente ljubljanske univerze ter dijake srednjih šol, da lahko poceni preživijo letošnje počitnice v študentskem taboru v Ankaranu pri Kopru. Prijave ze taborjenje sprejema Univerzitetni odbor ZŠJ vsak torek, četrtek in soboto od 12.30 do 14 na Miklošičevi 5a. Taborilo se bo v štirih skupinah po 15 dni, ln sicer od 15. junija naprej. Dnevni penslon stane samo 250 din. Izkoristite ugodno priliko. UPRAVA VIŠJE SOLE ZA TELESNO VZGOJO V LJUBLJANI sporoča vsem kandidatom, ki se nameravajo v študijskem letu 1956-58 vpisati v I. letnik, naslednje: Dne 20. septembra ob 9 dopoldne morajo kandidati priti na zdravniški pregled v prostore šole na Taboru -številka 13. Dne 21. septembra ob I zjutraj se prično prav tako na Taboru štev. 13 sprejemni izpiti, na katerih morajo i kandidati dokazati osnovne psihofizične sposobnosti za ta študij. Izpiti obsegajo: tek na 100 m, tek na 1000 metrov (za ženske 800 m), skok v višino, suvanje krogle 7,25 kg (za ženske 3 kg), poljubno vajo na bradlji (za ženske na dvovUtnskl bradlji), preskok čez konja oziroma kozo, plezanje po vrvi, spretnosti v obvladanju žoge ln plavanje. Komisija bo predlagala sprejem n* Solo na podlagi splošne ocene kandidatove zmogU w«Mtl. Uprava Višje šole za telesno vzgojo prosi vse kahdldate ln kandidatinje, ki «e nameravajo vpisati, da se takoj z dopisnico Javijo na upravo šole - Ljubljana, Tabor IS. Pege vam zagotovo odstrani Pege- san krema. Odklanjajte v trgovinah nadomestila ln zahtevajte originalni PEGESAN z rdečezlato etiketo. 'hjiAuh€ Za nego normalne ali malo mastne In občutljive kože polmastna hranilna PERKUTOL VELOUR krema. Se ne sveti, uporabna za dan ln noč. Original »ULTRAGIN« - šport kremo dobli v vseh parfumerijah. Ta krema te ne bo razočarala. Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEX«. Pege z obraza zagotovo odstranite s kremo proti pegam »EVELINE-". Dobite jo v drogerijah v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju ln Novem mestu. Zadnji krik francoske mode - tri svetle barve šminke so dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju In Novem mestu. KONCERTI V ponedeljek, 17. t. m. bo ob S0.15 koncert za rdeči abonma. - Dirigent Bogo Leskovic, solist violinistka Pina Carmlrelli. Na sporedu Bach, Haydn, Bonportl, Vivaldi ln Gretrjr. Preostale vstopnloe v prodaji pri blagajni SF. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE ORAMA Sobota, 15. junija ob 20: Nash: -Mojster za dež«. Premiera. Premierski abonma ln izven. Nedelja, 18. junija ob 20: Nash: »Mojster za dež«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 17. junija: Zaprto. Danes zvečer bo Imela Drama enajsto in zadnjo letošnjo premiero. Uprizorjena bo »romantična komedija« N. R. Nastja: »Mojster za dež«. Režiser je ing. arch. Viktor Molka, scenograf ing. arch. Ernest Franz, kostumograf Alenka Bartl-Serša. Komedijo Je prevedel Janko Moder. Igrajo: H. C. Cur-ryja Edvard Gregorin, Noha Anton Homar, Jima Drago Makuc, Lizle Vika Grilova, Fila Stane Cesnik, šerifa Aleksander Valič, Starbucka Jurij Souček. OPERA Sobota, 15. junija ob 20: Švara: »Kleopatra«. Abonma red E. Nedelja, 18. Junija ob 20: Baletni večer: Chopin: Sllfide; Von Einem: Rondo o zlatem teletu; Rosslnl-Respighl: Fantastična prodajalna. - premiera. Premierski abonma in izven. Ponedeljek, 17. junija ob 20: Majakov-skl: »Hladni tuš«. Gostovanje Beograjske Komedije. Izven. (Vstopnice so že v prodaji.) Torek, 18. jun. ob 15.30: Švara: »Kleopatra«. Abonma red Petek popold. Cenjene abonente petkovega popoldanskega abonmaja obveščamo, da bodo prihodnji teden Imeli v Operi zadnjo operno predstavo te sezone izjemoma v torek, 18. t. m. ob 15.30, in sicer zaradi omejenega števila petkov, ki ostanejo do konca sezone na razpolago za predstave, ki Jih Drama te dolguje petkovim abonentom. MESTNO GLEDALISCB LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 15. Junija ob 18: Majakovskl: »Hladni tuš«. Gostovanje Komedije lz Beograda: Izven. (Cene od 120 dinarjev.) Ob 20: Dobričanln: »Skupno stanovanje«. Gostovanje Komedije iz Beograda. Izven. (Cene od 150 din.) Nedelja, 18. junija ob 18: Nušlč »Mlster Dolar«. Gostovanje Komedije iz Beograda. Izven. (Cene od 120 din.) Ob 20: S. Loran-P. Mez: »TTX«. -Gostovanje Komedije lz Beograda. Izven. (Cene od 150 din.) Cenjene obiskovalce opozarjamo na gostovanje Beograjske Komedije v soboto ln nedeljo ob 16. ln 20. url. 8ENT.I AKOBSKO GLEDALISCB Ljubljana. Mestni dom Sobota, 15. junija ob 20: I. Cankar: »Za narodov blagor«. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 18. junija ob 20: l. Cankari »Za narodov blagor«, komedija, -Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje na telefon 32-880. MESTNO LUTKOVNO GLEDALISCB MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg I Nedelja^ 16. junija ob 9.30: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«. Zaključena predstava za nižjo gimnazijo lz Domžal. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Komenskega 12 Sobota, 15. Junija ob 20: Stojan: »Bilo Jte - sedaj«. Prodaja vstopnic dve url pred pričetkom predstave. S to predstavo Obrtniško gledališče zaključuje sezono. Nedelja, 16. junija ob 15 gostovanje v Jevnici: »Res luštno Je na deželi«. DELAVSKI ODER V LJUBLJANI (Dvorana Doma sindikatov) Sobota, 15. Junija ob 20: Jože Kranjc: »Direktor Čampa«. Gostovanje DPD Svobode lz Ptuja. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Sobota, 15. Junija 1957: lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Nedelja, 16. junija 1857: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. • KINO »PARTIZAN«: amer. film »Abbott ln Costello v tujski legiji«. »UDARNIK«: ameriški film »Žongler«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 15. junija ob 20: Puccini: »Tosca«. Premiera. Izven ln za premierski abonma. Gostuje Valerija Hey-balova, prvakinja beograjske Opere. Nedelja, 16. Jun. ob 15 in 20: Goodrich-Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. -Gostovanje v Ravnah na Koroškem. Umetnostna galerija Spomladanska likovna razstava DSLU pododbora Maribor v vseh prostorih galerije. Razstavlja 22 umetnikov 155 del v risbi, grafiki, akvarelu, gvašu, olju in plastiki. Razstava Je odprta v času od 28. maja do 16. junija 1957 dnevno od 10. do 18. ure. Vabljeni. IZ MURSKE S0R0TE »PARK«i amer. barvni film »Vojna svetov«. Predstava ob 20. CEIJSKE VFSTl »UNION: amer. barvni film »Kliči M za umor«. V gl. vlogi Grace Kelly, Ray Milland in Robert Cummings. »METROPOL«: amer. film »Iznad tridesetega nadstropja«. V glavni vlogi Wllllam Holden, Friderik March ln June Allyson. r I »LETNI KINO«: amer. film »Beg lz Guyanne«. V gl. vlogi Humphrey Bogart ln Mlchele Morgan. 17 ttnrsnevr si httnF Amer. barvni film »Fant iz Oklahome«. V glavni vlogi Wlll Rodgers ln Nancy Olson. vesti t7 Tunnmi »DELAVSKI DOM«: amer. barvni film »Poletno potepanje«. V gl. vlogi Katherine Hepburn ln Rossano Brazzi. »SVOBODA - TRBOVLJE II*: ameriški film »Angel ali demon«. V glavni vlogi Jose Ferrer ln June Allyson. VESTI IZ KR ANI A »STORŽIČ«: amer. barvni vista-vision film »Daljna obzorja«. Predstavi ob 17.30 in 20. - v glavni vlogi Charlton Heston ifi Jean Peters. LETNI KINO »PARTIZAN«: premiera amer. filma »Da bi ne vstala zarja«. Predstava ob 20.30. V gl. vlogi Carles Boyer, Olivia de Havllland ln Paulette Gotard. NAKLO: amer. barvni film »Gola ostroga«. V glavni vlogi Robert Ryan. Vesti z lesenic ln okolice Zdravniško dežurno službo I10* na Jesenicah dr. Mirko Vlšnar, Je**" nice, Prešernova cesta. Brivsko dežurno službo ima-v nt* deljo, 16. junija dopoldne, Debeljs* Franc, brivski salon, Javornik, Kldrr čeva cesta. , KINO »RADIO«: premiera amer. barvne” ga filma »Kleopatra«. Predstavi oD 18. ln 20. uri. »PLAVŽ«: ameriški barvni flWj »Broadwajska uspavanka«. Predstavi ob 18 in 20. V gl. vlogi Doris Day. ŽIROVNICA: amer. barvni film- »Človek s puško«. Predstava ob 19.*" V glavni vlogi Randolph Scott. , DOVJE-MOJSTRANA: ital. barv« film »Teodora«. Predstava ob 30. v gl. vlogi Glanna Maria Cannale. . KOROŠKA BELA: ameriški barvrf film »Kleopatra«. Predstava ob 19. . DR0RNI OGLASI UČENCE za trgovsko, elektroinstal** cijsko, avtomehanično ln mizarsko stroko sprejme finančno samostojni zavod »Ljubljanske mlekarne«. ' Pogoji: dovršena nižja srednja ozr roma 8-letna osnovna šola. Pismen* ponudbe pošljite tajništvu zavoda ' Ljubljana, Vodovodna 94. 19" STANOVANJE, enosobno s kabinetom ter vrtom v Ljubljani, primemo z* družino z majhnimi otroki, ln kotn* fortno dvosobno stanovanje z dvema balkonoma in vrtom v Ptuj« zamenjam za trisobno ali večsobno stanovanje v Ljubljani. Interesenti naj sporoče svoj naslov na oglasni odd. Ljudske pravice pod »Likvl' daclja okraja«. 5»" PRODAM DVODRUZINSKO HISO *“ zamenjam za enodrušlnsko. Mo*' nost nakupa stanovanja. Prodatn zazidljivo parcelo v izmeri 1212 m • Okolica Celja. Naslov v podružnic* LP v Celju. C l«1 MEDICINSKA SESTRA ln učitelj, ob« z večletno prakso, želita menjat* kraj službovanja. Pismene ponud' be na podruž. LP v Mariboru P°“ »Komfortno stanovanje«. M 24 V MARIBORU BO V KRATKEM ustanovljeno lzvozno-uvoznp trgovsko podjetje za kovinsko stroko. Z* uspešno delo tega podjetja bodo temu potrebni sposobni kadri, *“ imajo predpisano kvalifikacijo z* opravljanje lzvozno-uvoznih pošlo* kovinske stroke. Ker Trgovinsk* zbornica za okraj Maribor, ki le zadolžena za organizacijo tega poj' Jetja, še nima interesentov za ;0 podjetje, vabimo vse tiste, ki lmaJ® predpisane pogoje in ki bi že le” biti zaposleni v tem podjetju n* katerem koli položaju, da to P,5j meno sporoče Trgovinski zbornic' za okraj Maribor, Jurčičeva ul. O*1, Dopis naj vsebuje običajne gen«* ralije s podatki dosedanjega sluz" ■bovanja. - Trgovinska zbornica z* okral Maribor. M USLUZBENCA-KO sprejme takoj " službo podružnica Okrajnega zHV°” da za socialno zavorovanje na Vrn' niki. Pogoji: popolna srednja šol* ali njej enaka šola. Plača po uredb* in dopolnilna plača po pokazanejn uspehu pri delu. Prednost imal® absolventke srednje ekonomsk® šole. Prošnje pošljite na gornji n** slov do 25. t. m. 19®1 LJUBLJANSKI FESTIVAL potrebuj« večje število moških ln ženski*1 glasov za govorni zbor pri uprizoritvi opere »Hlapec Jernej«. Inte* resenti naj se zglase v soboto, dn* 15. t. m. ob 16 v Viteški dvora™ v Križankah. 198** SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE vaj« v dveh urah lepo izdela Poto Paul*. Trubarjeva c. 38. Sprejemamo vs» ostala fotografska dela tudi Izve** ateljeja. Telefon 20-305. ...... i........ „|^ ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega zlateS* sinčka MARKCA se zahvaljujeva vsem, ki so darov»Jj cvetje in ga spremili na njegovi *8° nji poti. . Hkrati se zahvaljujeva zdravn*c_ dr. Kmetovi, medicinskim sestram . strežnemu osebju Infekcijske klini* v Ljubljani, ki so mu lajšali njego^ zadnje ure. Ljubljana, 14. junija 1957. Marko ln Nada Koma® ifl ZAHVALA Ob tragični smrti naše ljublien* hčerke v prerani mladosti J0SIPINE MILAVEC Izrekamo Javno zahvalo vsem, ki sočustvovali z nami. Posebni? se zahvaljujemo Post <« LM Črnomelj, tov. Angelci Kvas 2 Ri pnn Sovjetski barvni film »Vesele zgodbe- vojaka Brovkina«. Predstavi ob 18 ln 20.30. V glavni vlogi I. Gruin ln L. Hartngonov. Črnomlja, gasilski godbi lz Postojn• darovalcem vencev in cvetja ter vsej, ostalim, ki so jo spremljali na.nJ8 zadnji poti. Postojna, 12, junija 1957. Žalujoči star*1 Sporočamo, da je 14. Junija nenadoma preminil naS dragi soprog, oče, stari oče in svak ALBIN SMERKOLJ Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 16. jun. 1037, ob 16.30 iz Jožefove vežice. Koper, Ljubljana, Trst, 14. junija 195,7. Soproga SLAVICA, hčerka TATJANA, sinovi STOJAN, SAMO in BORUT l družinami tn ostalo sorodstvo I Umrl je 13. junija 1937 v 88. letu starosti naS dragi papa JOSIP ŽILIH gimnazijski profesor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 15. jun. 1957, ob 16.30 iz Jakobove mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, 13. junija 1957. Žalujoča družina ZlLIH in ostalo sorodstvo »LJUDSKA PRAVICA* 9 Za občinski praznik občine Bovec - 15. junij Čestitajo vsem prebivalcem občine BOVEC Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS in ostale množične organizacije ter kolektivi podjetij na območju občine Kolektivni organ za upravljanje finančno samostojnega zavoda »LJUBLJANSKE MLEKARNE« razpisuje delovno mesto za šefa tehničnega sektorja Pogoji: Inženir agronomije s prakso v mlekarstvu ali Visokokvalificiran mlekarski delavec z najmanj 15-letno Prakso v mlekarstvu, od tega vsaj 5 let na vodilnem položaju. Pismene ponudbe je treba poslati v tajništvo zavoda v i roku 10 dni po razpisu. — 1980 B 1 Z F I S tfRUNO** tovarna usn a v Tržiču razpisuje dve štipendiji za vpis v srednjo usnjarsko šolo v Domžalah Začetek pouka v šolskem letu 1957. - Pogoji za sprejem: Dovršene 4 gimnazije ali položen končni izpit za vajenca usnjarske stroke. — Sola traja 4 leta. Prošnje sprejema podjetje do 1. julija 1957. 1973 O SVET FILOZOFSKE FAKULTETE V BEOGRADU razpisuje natečaj za: predavatelja (docenta, izrednega ali rednega profesorja) za slovenščino izrednega profesorja za etnologijo docenta za zgodovinski materializem docenta za narodno zgodovino srednjega veka docenta za splošno zgodovino srednjega veka znanstvenega sodelavca za jugoslovansko književnost strokovnega sodelavca za osnove psihološke statistike strokovnega sodelavca za angleščino lektorja ali strokovnega sodelavca za arabščino asistenta za metodiko osnovnošolskega pouka asistenta za splošno zgodovino XIX. in XX. stoletja* srednješolskega profesorja za deio za srednjeveško arheologijo dva srednješolska profesorja za delo za francoščino srednješolskega profesorja za delo za slovenščino srednješolskega profesorja za delo za perzijski jezik ho-it. * Prllo8smi (diploma, življenjepis, spisek del. zaposlitev ln odo- rnv, ™,Unove) Predložite sekretariatu Filozofske fakultete v Beogradu v r>Hi dni 0(* dnev® objave tega natečaja. “ " UM8* p« * po 25 dinarji državnih kolkov. Iz sekretariata Filozofske fakultete Prijave kolkujte % 30 dinarji. TOVARNA ELEKTRIČNIH IN HLADILNIH STROJEV TER GASILSKE OPREME »MOTOR«, ŠKOFJA LOKA razpisuje delovna mesta za: tehničnega vodjo v poštev pride strojni ali elektro inženir z daljšo prakso v kovinski stroki več strojnih ali elektro tehnikov za delo v konstrukciji, pripravi dela in v proizvodnji več visokokvalificiranih in kvalificiranih strugarjev, preciznih vrtalcev, rezksr-jev, ostrobrusilcev, orodjarjev in strojnih ključavničarjev llnančnega knjigovodjo več administrativnih uslužbencev Za mesto finančnega knjigovodje Je potrebna srednja strokovna, izobrazba in praksa Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe po dogovoru PONUDBE POŠLJITE NA UPRAVO PODJETJA “MOTOR- - ŠKOFJA LOKA »PLANICA-ŠPORT«. podjetje za proizvodnjo šport-^ nih predmetov LJUBLJANA - Likozarjeva 7 telefon 32-396 razpisuje naslednja delovna mesta za: šefa tehničnega oddelka referenta za konstrukcijo in tipizacijo izdelkov lesnega tehnika strojnika lesnega obrata ter več kvalificiranih mi-zarjev-kolarjev in več pol-kvalificlranih mizarjev-ko-larjev Plača po dogovoru. — Nastop služb takoj. Ostali pogoji so na razpolago v tajništvu podjetja. 1979 TRGOVSKO PODJETJE GORICA AVTO NOVA GORICA ima na zalogi zunanje »PIRELLI« 640 X 14 Fiat 1400 BJ 590 X 13 in 600 X 18 nadalje garniture puše, bati s svornlki in obročki komplet za • -OB TIT ANO« kakor tudi bogato izbiro vseh delov za avtomobile znamke Fiat 1100 vseh tipov, originalnega izvora Sprejemamo naročila za vse druge tipe vozil italijanskega izvora s kratkoročnim dobavnim rokom. Za cenjena naročila se priporočamo. 1976 1Ž>e-Zbe OE7INFICRA IN pt/ooOPiPA LETALSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE Beograd, Uzun Mirkova 4-1. razpisuje nateCaj za: 1. upravnika letalske delavnice v Vršcu 2. šefa obrata v letalski delavnici v Vršcu 3. tehničnega strokovnjaka za letala in motorje (za Beograd) 4. referenta za Jadralna letala in opremo (za Beograd) 5. kontrolorja gradnje v delavnici Vršac Za delovna mesta pod l. in 5. so pogoji: letalski alt strojnt inženir ali letalski tehnik z lo-letno prakso. Za delovna mesta pod 2.. S. in 4. je pogoj: letalski tehnik s prakso. Za vsa delovna mesta plača po sporazumu. Za delovna mesta pod 1.. 2. ln 5. so zagotovljena komfortna sta-inovanja v Vršcu. Nastop službe takoj. Prošnjo z natančnim opisom dosedanjega dela predložite Zveznemu odboru Letalske zveze Jugoslavije do 18. junija 1957. 1837 UPRAVA ZDRAVSTVENE POSTAJE DOBROVO V BRDIH razpisuje naslednja mesta za: medicinske sestre za patronažno službo v Goriških Brdih zobne asistentke za Zobno ambulanto Vipol*e Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru. Nastop službe čimprej. Samsko stanovanje predvideno. Vse ostale informacije dobite na upravi Zdravstvene postaje Dobrovo. • 1972 dli A Razpis štipendij KOMISIJA SKLADA ZA ŠTIPENDIJE OLO GORICA razpisuje za šol. leto 1957-58 naslednje štipendije: 1. Medicinska fakulteta l 2. Medicinska fakulteta, stomatološki odd. 1 3. Pravna fakulteta 3 4. Veterinarska fakulteta 1 5. Agronomsko gozdarska fakulteta 2 (1 agronomija, 1 gozdarstvo) 6. Prirodopisno matematična in fil. fakulteta 6 (slavistika 3, pedagog, in psih. 2, mat-fil. 1) 7. Ekonomska fakulteta 3 8. Višja pedagoška šola 5 (sl.-sh. 1, angl.-sl. 1, zg,-zem. 1, ma.-fi. 1, ris.-roč. delo 1) 9. Akademija za igralsko umetnost 1 10. Akademija za upodabljajočo umetnost 1 11. Inštitut za fizkulturo 2 (moški 1, ženska 1) 12. Višja šola za rentgenske pomočnice 2 18. Višja šola za medicinske sestre 3 14. Srednja vzgojiteljska šola 4 15. Sola za medicinske sestre 5 16. Sola za otroške negovalke 4 17. Glasbena srednja šola 1 18. Sola za sanitarne tehnike 1 19. Ekonomska srednja šola 8 20. Gozdarska srednja šola 1 21. Tehniška fakul. odd. za geodezijo 1 22. Tehniška fakulteta, gradbeni odd. 1 23. Sola za socialne delavce 3 24. Gradbena srednja šola 1 25. Administrativna šola 6 (2 z 8 razr. gimn., 4 z nižjo s gimnazijo) 26. Višja šola za medicinske sestre-inštrumentarke 3 27. Nižja gozdarska šola 4 28. Knjižničarska šola 1 Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prosilci iz goriškega okraja. Vsi prosilci naj vlože pravilno kolkovano prošnjo in naslednje priloge: 1. prepis zadnjega šolskega spričevala; 2. potrdilo o vpisu v šolo (razen za visoke šole); 3. potrdilo o imovinskem stanju; 4. potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroškega dodatka; 5. potrdilo o družinski skupnosti; 8. mnenje mladinske organizacije o prosilcu. Komisija ne bo upoštevala prošenj, ki ne bodo pravilno kolkovane, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge in tistih, ki niso zajete v razpisu. Rok za vlaganje prošenj je do 15. Julija 1957. Komisija ne bo upoštevala prošenj, ki bodo dospele po navedenem roku. PODJETJE LESNE 1NDUSTHUE »GRMEČ« v Drvaru RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem v službo, in sicer za glavnega inženirja z 10-letno prakso v lesni industriji gozdarske stroke. Plača po sporazumu. — Stanovanje zagotovljeno. — Ponudbe z življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju pošljite podjetju na zgornji naslov najkasneje do 15. junija 1957. — Kdor je bil kaznovan zaradi gospodarskega kriminala, ne pride v poštev. 1858 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Japonski barvni flim »Vrata pekla« Tednik: Posebna vožnja. Predstave ob 18. IT. It ln 31. V glavni vlogi Ha-segawa Kazuo. Prodaja vstopnic od SJ0 do U ter od 1« dalje. KINO »VIC« Italijanski film »STO LET LJUBEZNI« Brez tednika. Predstave ob 18, 18.18 ln 20.80. Prodaja vstopnic od 8.30 do U ter od l< dalje. KINO »UNION«: ital. film »La strada«. i Brez tednika. Predstave ob IS, 17,! 19 ln 21. Ob 10 je matineja istega filma. V gl vlogi Anthonv Ouinn in Giuletta Masslna. Danes zadnji«. KINO »SLOGA«: premiera angl. barvnega filma »Zvezda Indije«. F. N.. št. 24. predstave ob IS, 17, 19 ln 21. • V gl. vlogi Cornel Wilde ln Herbert Lom. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.80 do u in od 14 dalje. KINO »SOC A«: Ital. film: -Sto let ljubezni«. Predstave ob 17 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. LETNI KINO -BEŽIGRAD« ameriSkl film »Ne kot tujec-. V gl. vlogi: Robert Mitchum in Ollvla de Havll- land. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. FILMSKO GLEDALIŠČE Ljudske univerze - Gospodarsko razstavišče -predvaja franc, film »Prepovedane igre«. Predstava ob 20. - Prodaja vstopnic od 8-14 ln uro pred predstavo v recepcijskem biroju GR. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova S. predvaja amer. barvni film »Bagdadski berač«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. KINO LITOSTROJ amer. barvni film »Človek iz Alama«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. V gl. vlogi Glenn Ford in Julia Adams. KINO »TRIGLAV Ameriški barvni film »Voina svetov« V gl. vlogi Gin Bery ln En Robinson. Prestave ob 18, 18 ln 20. - Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO »SISKA« Ameriški barvni film »Plutove in Pajine pustolovščine« Predstav« ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo ie danes ln Jutri. POZIV NA NAROČNINO Tiskamo »llpravno pravo FLRJ« II. knjiga — prof. dr. Ive Krbeka Izdaja v latinici. - Naročninska cena za broširano izdajo 800 din, za izdajo .v polplatnu 1000 din. V tej številki je: I. Organizacija državne uprave (splošna pravila o držav-noupravnih organih, ljudskih odborih, centralna uprava, avtonomija, posebne službe, Ljudska armada); II. Ustanove! , III. Družbene in gospodarske organizacije; IV. Upravni akt; V. Postopek po zakonu o splošnem upravnem postopku; VI. Prekrški. Naročninska cena velja le v primeru, če je denar vnaprej vplačan na tekoči račun 1031-T-582. Obveščamo vse zainteresirane, da je I. knjiga Upravno pravo FLRJ« prof. dr. Ive Krbeka popolnoma razprodana. KSAVUliMKNA ADMINISTRACIJA«-] ZALOŽNlSKO-TISKARSKO PODJETJE - BEOGRAD Poštni predal 479 - Tekoči račun 1031-T-582 1902 Na ppdlagi čl. 154 uredbe o izvrševanju proračuna državnih organov in ustanov (Ur. list FLRJ št. 35-35) razpisuje INSTITUT »JOŽEF STEFAN« LJUBLJANA 1978 javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila znamke TATRA osebnega avtombila znamke JEEP Prednost pri nakupu imajo državne ustanove in podjetja. Javna licitacija bo 15. julija 1957 ob 10. uri na Fizikalnem inštitutu »Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamo-' va 39, v sobi št. 102. Pismene ponudbe s potrebnimi pooblastil sprejemamo do začetka licitacije do 9. ure. Ogled avtomobilov na mestu, Ljubljana^ Jamova 39. INSTITUT -JOŽEF STEFAN« LJUBLJANA Šui* *a ,n t,ska Časopisno-založniško podjetje -Ljudska pravica«. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6. telefon 89181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva 1 priti., telefon 20-507 in 22-621 — llurna rubrika Nazorjeva ulica 12/11, telefon 21 887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39^181 - Telefon za naročnino 31-030 In oglase 31-358 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 6P*KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo LJUDSKA PRAVICA SOBOTA, 15. JUNIJA 1957 »SEN KRESNE NOCI« Češki lutkovni film po Shakespearovi komediji TEŽAVE Z GLASBENIMI FILMI Ameriške filmske družbe neprestano iščejo nove načine, kako bt zagotovile glasbenim filmom večjo priljubljenost pri gledalcih drugih narodnosti. Ti filmi namreč doživljajo zlasti v Evropi čedalje slabši sprejem, celo tisti, ki v njih nastopajo najbolj znani pevci in drugi filmarji. Zato se je pred meseci odločilo podjetje FOX za nenavadno delo: sinhror nizirali so film -Carousell- v nemškem jeziku, in sicer tudi pesmi, kar je najbolj nenavadno. Isto so storili tudi s filmom -Kralj in jaz-, pri katerem je bila sinhronizacija precej olajšana, ker so glasbeni trak že spočetka posneli v nemščini. Katharlne Hepburn kot Lizzle Curry v filmu »Umetni dež« Letošnji mednarodni filmski festival v Karlovih Varyh Ja že de-•etl po vrsti, zato pričakujejo rekordno udeležbo. Doslej so prispele prijave tridesetih držav, med njimi Jugoslavije, ki bo na festivalu prikazala lanski film režiserja Stojanoviča »Slab denar«. Izbira ni ravno posrečena. Lanski nagrajenec v Pulju za režijo Branko Bauer je pravkar zaključil snemanje avojega novega umetniškega filma »Sledovi«, ki ga bo podjetje Jadran film poslalo na letošnji filmski festival v Pulju, e »Nagi In mrtvi« je naslov novega ameriškega vojnega filma, ki ga je posnel znani režiser Fred Zin-nemann. Scenarij so povzeli po istoimenskem romanu Normana Mal-lersa. Japonska filmska Igralka Yoko Tani je trenutno zelo zaposlena v evropskih filmskih ateljejih. Pred mesecem dni je nastopila z Audyjem Murphyjem v »Mirnem Američanu«, ki ga je v Rimu režiral Manklewicz, pred štirinajstimi dnevi Je zaigrala pod vodstvom režiserja Denysa de la Patelličre v »Nojevem jajcu«, zdaj pa snema z režiserjem Alfredom Rodom »Hčer ognja« (na sliki). Takoj zatem bo odpotovala v Berlin, kjer bo nastopila v nekem nemškem filmu. Burt Lancaster v vlogi Starbucka, ki zatrjuje, da bo napravil dež. Revijo bodo iožili Etchlka ChourfeauNin Tab Hun-ter sta glavna igralca v ameriškem filmu »Eskadrila La Fayette«. To je prvi film, ki ga je mlada francoska umetnica posnela v Hollywoodu. Švicarska igralka ElisabetH Mueller ni le dokaj dobra igralka, kar je, dokazala v filmu »Moč in nagrada«, marveč je tudi zelo podobna Grace Kelly. Zaradi tega ji napovedujejo uspešno bodočnost, ker v ameriški filmski ekipi še niso našli zamenjave za novopečeno vladarico Monaca. • Cornel Lukas je eden najboljših fotografov na svetu. Njemu »® morajo številne filmske igralke za* hvaliti, da so dobile prve vloge ali pa da so dosegle pri pubMki uspeh* Ko so ga vprašali, kakšna mor® biti dobra fotografija, je Cornel Lucas odgovoril: »Lepota je rezultat osvetljave. Vsi fotografski efekti so posledica igre svetlobe 1° sence. Naloga fotografa je, da zadene pravilno razmerje.« • Znani pevec Mario Lanza J® prispel v Rim, kjer bo najprej sodeloval v filjnu »Mesto na sedmerih gričih«. Menda bo ostal v Italiji tri leta, nastopil pa bo v štirih filmih italijanske proizvodnje. Silvana Mangano, ki nastopa pod vodstvom režiserja Reneja Clementa v filmu »Jez na Pacifiku«, se je prvič pokazala pred filmsko kamero s kratkimi lasmi. Zunanje prizore so posneli v Bangkoku, njeni soigralci pa so Alida Valil, An-thony Perkins, Jo Van Fleet in R. Conte. Po Hemingwayevih romanih snemaj© trenutno kar dva filma, in sicer »Zbogom orožje-« v Italiji, v Mehjki pa »Sonce tudi vzhaja*« z Errolom Flynnom in Tyronom Powerjem (na sliki) ter z Avo Gardner v glavnih vlogah. V Hol!ywoodu snemajo filmsko kriminalko »Ježa nazaj*«. Posnel kaže Lito Milan, ki je napadla stražarja, ko je ta hotel arettf moža, ki ga je ljubila.