320
Dopisi.
V Gradcu 18. sept. —s— Pretekli teden je imela štajarska gospodarska družba svoj shod, kteri je bil poleg vsega drugega posebno važen zavolj prenaredeb družbinih pravil. Že celo leto skoro so poddruž-nice svoje predloge izdelavale in svoje mnenja središnji družbi pošiljale in sedaj pri tem shodu so se nove pravila dognale in sklenile. Nočem se danes ozirati na druge imenitne in neimenitne pravilske premembe, po kterih se je poddružnicam štajarske gospodarske družbe podelila potrebna samostalnost, ampak naj navedem le, da je skupščina bila pravična tudi zahtevam slovenskih poddružnic. Slava vam nemški sosedje! pokazali ste ravnopravnost tudi enkrat v djanji. Bila sta namreč dva odstavka, ktera sta za slovenske poddružnice in ude tirjala poseben dodatek. Prvi je bil, naj imajo poddručnice svoj pečat. Dodalo se je temu, da slovenske poddružnice lahko imajo pečat s slovenskim napisom. Nek drug odstavek je govoril o gospodarskem tedniku. Gospod dr. Razlag je predložil, naj se gospodarski tednik tudi v slovenskem jeziku izdava, ako se stroški plačajo. Unel se je živ pogovor; novi govorniki so nove predloge stavili, dodatke pridavali predlogu Razlagovemu; . prišlo je do glasovanja in prvi dan je padel predlog Razlagov.   So li  potem drugi  dan štajarski gospodarji
prišli do boljšega prepričanja, ali je bila sramožljivost, da se jim ne bi nestrpljivost do Slovencev oponašala, ali pa so se bali, da ne bi morda več slovenskih gospodarjev namesti k družbi pristopilo še odstopilo: naj si bode to ali uno, drugi dan pa, ko so se vse pravde do konca v misel vzele in sklenile, sproži mariborski poslanik g. Brandstetter sopet ta predmet, rekši, da se je včeraj dr. Razlagov predlog zastran slovenske izdave gospodarskega lista le po nekakem krivem razumenji zavrgel in da več članov želi, naj gospod predsednik še enok to prašanje stavi pred občni zbor. Grof Gleisbach popraša tedaj: jeli sme prašanje o tej včeraj že sklenjeni reči ponoviti? Večina privoli; prašanje se postavi, in sopet se vzdignejo govorniki kazoči svoje dvombe in protigovore; nekteri so tudi opomnili, da slovenskim poddružnicam nikakor ni mar za gradsko gospodarsko družbo in da se hočejo Slovenci odtrgati, ker so ti Nemci in oni Slovenci, in takih reči več. Slovenske poddružnice in udje in pa slovenski gospodarji se imajo zahvaliti gosp. dr. Razlago vi krepki in prepričavni besedi, da slovenska izdava nemškega gospodarskega tednika sopet ni padla. Rad bi tukaj priobčil ves zanimivi govor g. dr. Razlaga, pa se ne spominjam vseh besed; le nektere misli so mi ostale. „Med drugim — je rekel gosp. dr. Razlag — imajo Slovenci še to nesrečo, da se nekdaj o njih nič ni pisalo, sedaj pa se dosti krivega piše o njih; kako bi tedaj mogoče bilo vse predsodke in dostikrat krive mnenja o Slovencih, ktere, si. gospoda! skozi tak dolg čas srkate iz nemških časnikov, podreti v tem kratkem času, v kterem imam govoriti. Pa vzemite reči, kakor so. Gospodarske družbe glavni namen je, da se povzdigne gospodarstvo in gospodarsko blagostanje in s tem blagostanje cele dežele, in kolikor se nanaša na družbo gospodarsko, tudi cele države. Mi Slovenci imamo lepe zemljišča, al kako so še obdelane, koliko je še ledine? Kdo bo ledino kopal, vino-, živinorejo, polje popravljal, kdo drugi kakor stanovniki ta-mošnji Slovenci. Al brez uka in poduka ostane vse pri starem. In kdo drugi ima poduk o gospodarstvu širiti kakor društvo gospodarsko? In ker je gospodarsko društvo za celo deželo, tedaj tudi za Slovence, in kar Vi v isti deželi Nemcem nudite, smemo vsaj tudi Slovenci pričakovati. Praviti, da se hočejo slovenske poddružnice ločiti od gradskega središča. Ako jih vežemo z vezo ravnopravnosti in jim damo vse koristi družbine, ktere imajo nemški gospodarji, kako bi se mogli zgrešiti Slovenci proti razumu in se odtegniti napravam, ktere jim koristijo. Saj nas veže ista dežela, isti zakoni, ista vzajemna korist. Nasproti pa tudi dobro vem, da so že nekteri kmetovavci iz družbe izstopili, ker niso razumeli nemškega gospodarskega lista in vprihodnjič tudi ne more inači biti. A svoje nemške brate mi spoštujemo ter pričakujemo, da so nam pravični in nam ne kratijo ravnopravnosti. Pravite, da Slovenci sami ne umejo svojih slovenskih listov. Kako to? Nas Slovencev je sicer malo število, al v primeri s tem ima malokteri časnik toliko bravcev, kolikor jih imajo „Novice". Bilo bi li tako, ako ne bi Slovenci svojega jezika razumeli! Odvrzite predsodke! Toda v imenu svoje poddružnice, ktero zastopam jaz, ne bi zahteval slovenske izdave gospodarskega časnika, ako bi nemški udje tudi morali za-nj plačevati, ampak mi ga zahtevamo le na svoje stroške, ker pristavljamo, ako se stroški plačajo. Ne odrecite tedaj svojim sosedom Slovencem poduka v gospodarstvu in kazite jim svojo ljubezen pa djansko ravnopravnost."
Tako blizo je gospod dr. Razlag razložil, in vstali so pri glasovanji spoštovanja vredni Nemci, v tem, ko je dosti udov iz slovenskih poddružnic obsedelo! Vendar v ečina je bila, in obveljal je Razlagov predlog
s pristavkora: ,,ako se stroški plačajo po prejemnikih." Kako spoštovanje je zbudil dr. Razlag s svojim dobro premišljenim in tehtnim govorom, se je vidilo tudi še pozneje pri splošnem obedu, kjer je Nemec Schenkel iz Lukavca napil slovenskim poddružnicam in vsem slovenskim gospodarjem ter njih čvrstemu zagovorniku gosp. dr. Razlagu. Se ve da zvest zagovornik narodnih pravic nikdar ne zamudi nobene priložnosti, kjer je treba besedo spregovoriti za svoj narod in možem drugega naroda mnenja vedriti. Tedaj tudi pri tej priložnosti vstane Razlag; nepričakovana udanost od nemške strani mu je srce vidno razveselila in govoril je navdušene besede o slogi, bratinstvu, vzajemnosti narodov avstrijskih, naj se poveliča po svojih narodih carevina avstrijska, kteri ni treba se naslanjati na nobeno inostransko moč. Pri teh zadnjih besedah, ki so bile ravno tako navdušeno tudi sprejete, se po-zivlje govornik na nekega Angleža, kteri pri zadnji zagrebški razstavi ni nič kaj pričakoval od razstave, potem pa, ko si vse pogleda, se ni mogel načuditi obilosti in imenitnosti pridelkov na jugu ter isto tako sodil o Av-strii, da je vedno bolj in trdno prepričan, da je Avstrije materialna in duševna moč v lastnih narodih silna in nepremagljiva, ako se opusti ona nesrečna politika, ktera je narod z narodom tlačila, ampak vsi avstrijski narodi v blagi tekmi vzajemno jo branijo in hranijo. Končno pa je napil govornik sosedom Nemcem, kteri so danes pri glasovanji djansko ljubezen do Slovencev pokazali in pot ravnopravnosti nastopili.
Tako se je godilo pri zadnjem gospodarskem shodu, po kterem tedaj tudi štajarski Slovenci dobijo slovenski gospodarski list, ako bode, kar ni dvomiti, dosti deležnikov.
Iz Celja. —jk—   „Slava Mozirjanom!" tako kliče še danes vsak,   ki   se je  udeležil  „besede",   ktero je celjska čitavnica v nedeljo 18. t. m. v Mozirji napravila.  Res radosten  je   bil   dan   za   vso gornjo-savinsko dolino!   Že v saboto v večerko so možnorji pokali, da si mislil, jutri mora se poseben praznik za Mozirje obhajati.    Celjska mestna godba je zvečer domoljubne tr-žane med gromovitim strelom vabila   in   spominjala jutranje veselice,   v nedeljo  jutro   pa jih  je   dramila iz sladkega spanja po trgu gori in doli trose mile slovenske glasove.    Od vseh krajev  vrelo je  ljudstvo v trg, in vsak voz, ki je pripeljal gostov, pozdravljali so mož-narji in godba.    Iz koščate lipe  sred trga vihrala ti je slovenska zastava nasproti,  druga kazala je iznad lepe visoke hiše,  kje bodo zvečer Slovenci se radovali, pri vhodu  v trg  pa te je z zastavami in cvetjem ovenčan in z lepimi slovenskimi napisi ozaljšan slavolok sprejel in spustil te tako rekoč skoz častne vrata v „slovenski trg."    Po slovesni sv. maši, pri kteri se je Tribnikova slovenska masa kaj izvrstno pela, in po veselja polnem obedu v gosp. M. Goričarjevi hiši je   prihajal čas,   da začne   se   „beseda."    Prav prisrčno je   pozdravil   novi župan,   naš že slavnoznani g. Janez Lipold iz vseh krajev krasne gornjo-savinske doline sešle goste in odzdravil mu  predstojnik  naše  čitavnice  g. dr. Kočevar, ter  posebno povzdignil in pohvalil  izvrstno domoljubje Mozirjanov,   kar nam  je gotovo vsem iz srca govoril. Po končanem petji   so   dale   se  tudi mlade Mozirjanke slišati,   ktere   so   s svojimi   čistimi grli  in lepimi pes-mami, večidel od „flosarjev" razveseljevale mnogobrojno društvo.    Po cesarski pesmi,   igrani   od mestne godbe, med ktero so tribarvene rakete v zrak švigale   in ben-gališki ogenj ljudstva polni dvor razsvitijeval, začeli so rajati, vrteti se in plesati, in so radovali se do belega dne. — Ne bom popisaval dalje „besede",  samo le izrečem: Hvala, presrčnahvala domoljubnim Mozir-janom za tak sprejem  in  za  tako   zabavo,  posebna
hvala pa še novemu županu, iskrenemu gosp. Janezu Lipoldu in vsi njegovi rodovini, hvala g. M. BlažuT kteri je mnogo pripomogel, da se je beseda v Mozirji napravila, in pa gosp. M. Gričarju, ki je tako rado-voljen svojo   hišo   odprl in tako lepo gostom postregel.
Iz savinske doline. Tudi pri nas so bile že nove srenjske volitve; v Gornem gradu^je za župana izvoljen g. Sehel, svetovavca pa sta g. Spende in Mikuš; vsi trije vrli domorodci. V Mozirji je enoglasno bil voljon g. Janez Lipold, mož, ki ga vsa dolina spoštuje, svetovavca pa g. M. G o r i č a r in Jan. G o 1 i č n i k; vsi trije pravi domorodci. Gornjanci niste se zastonj veselili, da imate g. L i p o 1 d a za župana; zakaj od njega bote dobili vse pisanje po slovensko in ne bo vam treba po 2 uri deleč nositi pisma v trg, da vam jih kdo bere. Vsak otrok vam jih bo lahko doma prebral, da le eno leto zdaj v Mozirji v šolo hodi.
Iz Teharja na Staj. 7. sept. VoHtve novih srenj-skih odbornikov in županov so se po Stajarskem vsled nove občinske postave ta mesec začele. Tako je bilo tudi v Teharji. Ob 5. uri popoldne so se zbrali odborniki teharske županije, po številu 12; kot cesarski komisar je bil pričujoč sam okrajni predstojnik gosp. Lichtenegger iz Celja. Po kratkem pogovoru je bil enoglasno voljen poprejšni župan in vrli gospodar Jakob Žohar. Komaj pa se zadnji glas zapiše, že se razpne lepa zastava nad hišo zopet izvoljenega župana, v istem trenutku pa zagrmijo od našega kovicam" dobro znanega gospodarja in občinskega svetovavca Miha Bizjaka k tej slovesni priliki nalašč oskrbljeni možnarji. Vsakemu pričujočemu se je bralo resno veselje na licu. Volitev se sklene med grmečim strelom. Po končani volitvi je bila vesela malica v hiši županovi, ktero so spremljale mnoge zdravice; kar se vzdigne Novičnim bravcem tudi dobro znani teharski mlinar Anton Grabič in zapoje veselo pesem, ki jo je tej volitvi na čast zložil in v kteri prav po domače radost razodeva nad izvoljenimi, od kterih se po pravici more pričakovatineutrudljiva delavnost, čeravno, kakor pravi:
Dostfkrat, res,
Grenek je pelinovec vmes,
Vsak'mu stfriti prav po volji,
Se zameriti nikoli:
Takega na svet1 ni b'lo, — Ga ne bo ! Veselje je bilo viditi tako lepo edinost; to najbolj tisti občuti, kdor je priča bil tudi drugotnih volitev, pri kterih prepir razdira zložnost, pri kterih le hripav krik praznih čenč, krik širokoustnih starokopitnežev zvonec nosi, tam, kjer ne spoznajo pravic narodovih, kjer v enomer le nemškutarsko struno napenjajo, ter nočejo spoznati veljavo tega, kar nam je podelila volja cesarjeva. Zato še enkrat rečem:  Slava vrlim teharskim možem!
Balant Sitar. Iz Teharja na Staj. 24. sept. * Po hvalevrednem sklepu občinskega odbora 7. sušca t. t., da bi se obdarovali pridni sadjorejci, kteri bodo letos največ cepljenih dreves izkazali, so prejeli darila po le-ti vrsti: Prvo darilo (cekin) je dobil Janez Gorišek, posestnik v Teharji, — drugo (zvezni tolar) Matija Vizjak, svilo-rejski učenec v Gradcu in sin Miha Vizjaka v Pečovji, ki je za umno in marljivo gospodarstvo prejel srebrni križ s krono, — v spomin, da je spomladi pridno pri svojem očetu cepil, predno je graško kmetiško učilnico nastopil; — tretje darilo (pol zvezn. tolarja) je prejel Miha Žoher, posestnik iz Teharja; — strto Janez Stan te, sin Štefana Stante-ta, posestnika v Teharji, kteri je zraven svoje vsakdanje učilnice* pridno cepil, — peto darilo pa Juri Gaber, posestnik iz Teharja; ob& ta dva sta dobila pol zvez. tolarja. — Ali bi ne bilo dobro,   da bi se po vseh občinah slovensko-štajarskih
321
okrajin  takosne  darila  vpeljale ?    Očitna  čast bi  bila spodbuda marsikomu.
Iz Kranja 26. sept. S. — Namesti da bi šli k „besedi", moramo ogenj gasiti. Ob 6. uri zvečer so začele pristave goreti; dve ste zgorele. „Beseda" je tedaj v sredo 28. dne t. m.
Iz Ljubljane. Danes popoldne ob 5. uri je zopet seja mestnega odbora; obravnave bojo zadevale med družim: predlog o napravi mestne godbe, — da bi se prodala mestna kamnotiskavnica, — da bi mesto prevzelo podobo sv. Janeza poleg črnuškega mosta in umetno delo otelo razpada, — da bi se ceste mestne okolice vvrstile deželnim cestam, — da se pohišje napravi visi realki, -— da se cesta nasuje v Krakovem itd. Izpisek mestne kaše kaže, da 24. septembra je imelo mesto v obligacijah premoženja 10.916 gold., gotovine pa 1665 gold. 91 % kr.
—  Goveja kuga gre h koncu na Kočevskem; v Starem Logu je komisija 19. dne t. m. še 2 bolne kravi v že izprva okuženih dveh hlevih pobiti dala; ker se v nobenem drugem hlevu kuga ni iznova prikazala, je upati, da je je tih. konec; v Mali gori, Kotu, Starem Bregu in mestu kočevskem ni komisija 22. dne t. m. nobene bolne živine več našla. Goved in drobnice je poginilo ted?j v vseh teh 5 krajih 16; pobili so bolnih 38, zdravih 15. Tudi v okolici ljubljanski je poslednje dni potihnila, tako, da je upati, da je je tudi konec. Le ostremu ravnanju se imamo zahvaliti, da se je sila nevarni plamen zadušil tako hitro.
—  Šole bogoslovske se začno 10. oktobra; šole c. k. normalke, realke in gimnazije 17. oktobra, vpisovanja pa 3 dni pred. — V mestni glavni šoli pri sv. Jakobu se začne letošnje šolsko leto 1. oktobra. Učenci za vse štiri razrede se bodo zapisovali v reduti, kjer je šolsko poslopje, 29. in 30. t. m. dopoldne od 8. do 11., popoldne pa od 3. do 6. ure. V saboto, to je, 1. oktobra, ob 8. uri je v Šentjakobski cerkvi slovesna Šolska maša.
—  Odbor čitavnični je v poslednji svoji seji sklenil, da bodo „besede" letošnje leto še: 30. oktobra, 2Q. no ve mor a in 18. decembra, — občni, po pravilih zaukazani družbeni zbor pa 26. decembra. Programi za „besede" se bodo razglaševali po navadi. — Prihodnjo nedeljo, kakor so „Novice" že naznanile, obhaja društvo ^Južnega Sokola" svojo prvo obletnico; natanko ob -2l/2. uri popoldne, ako bo vreme ugodno, se začne na poletnem sokolišču občna telovadba , zvečer ob 8'/o» uri v čitavničini dvorani ples. Sokolovci se zbirajo omenjeni dan ob 2 popoldne na Frelihovem vrtu, od kodar se podajo po zastavo k svojemu načelniku. Vabljeni so k tema veselicama vsi udje „Sokola", ljubljanske čitavnice pa tudi vseh drirzih Čitavnic; k telovadbi morejo tudi drugi gostje priti, ako se popred naznanijo odboru.
—   (Razglas pevskega nauka v čitavnicij 3. dan prihodnjega meseca oktobra se začne zopet pevska šola v čitavnici in je potem vsak pondeljek in četrtek, zvečer ob 6. uri, za gospe in gospodi-čine, vsak torek in petek pa za gospode; vsako sredo in saboto so vaje pevskega zbora ob poli osmih. Kdor se želi peti učiti, če tudi ni ud čitavničini, naj se ob naznanjenih urah oglasi pri pevovodju g. J. Fabjanu, kteri brez plačila uči petje v čitavnici, pa naj se oglasi brž iz začetka, da ne zamudi prvega nauka.
—    V današnjem „Oglasniku" oznanjeni časnik „Die Zukunft" bode, kakor se nam je za gotovo povedalo,   izdajal  gosp.  J. pl. Delpinv,   vredoval   pa ga
bode gosp. J. Praus, vrednik nekdanje „Sudslavisehe Zeitung": oba moža, ki že davno slovita kot izvrstna publicista.
— Gosp. dr. Costa, mestni župan, in gosp. Horak? predsednik pomočne obrt. družbe, sta danes iz Zagreba prišla vsa vesela,   da  sta vidila res krasno razstavo*
322