I -ll" enski dnevni* I	S % I^lT" Š S fe M	I The onb ^ema' da;
jL ; 'Vinjenih drzavab * £	■ __ H l^kl /m 8 H 0 R /%	& • in rh* I r;(eU it
3 (*	® | ll ki 1 /-% 1 O 9 g B jr\	p £
f f	^^ c^ ^ ^ A W zMt^ A cJfc:	^f |SSU{,Q t,ver} da, ^
ffi ima lO.OoOk ^roenikov:- ff.	_ _ _	m Sundavs and RoJitkiV* --
l ______Js	iLisl ii0Tensidlir aeia^cev v Amerik	A -=>unaaysana J
________^BeS^SSSSSS^SB^
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congresi of March 3, 187f. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND!
NO. 268. — ŠTEV. 268.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 13, 1915. — SOBOTA, 13. NOVEMBRA, 1915.	VOLUME XXHI - LETNIK KXJB
POŽIGALNA IN BOMBNA ZAROTA
AVSTRIJSKIH IN NEMŠKIH DIPLOMATOV.
SLOVENEC, DR. GORIČAR, JE DAL S SVOJIMI RAZKRITJI POVOD, DA SE JE PRIČELA ZVEZNA VLADA PEČATI Z VELIKO POŽIGAL-NO IN BOMBNO ZAROTO. V KATERO SO BAJE ZAPLETENI NEMŠKI IN AVSTRIJSKI DIPLOMATI, KONZULI IN NJIH PODREPNIKI. — VLADA JE ŽE PRIPRAVLJENA NA ARETACIJO TREH NEWYORSKIH BANKIRJEV IN TREH INOZEMSKIH KONZULOV IN URADNIKOV. CELO ZADEVO SE JE PREDLOŽILO PREDSEDNIKU WILSONU. — DVESTOFETDESET MOŽ TAJNE SLUŽBE NA DELU. — GORIČAR POD VARSTVOM TAJNE SLUŽBE.
—	Glavni stani požigalnih in bombnih zarotnikov 30 znani zveznim oblastim. — Vodilne sile za celimi serijami požarov v municijskih napravah ter na krovu ladij se nahajajo v mestu New Ycrku.
To informacijo je podal včeraj neki visoki uradnik \ Wash in jjtoi m, ki je obenem izjavil:
Predsednik Wilson in njegovi svetovalci so sklenili, da enkrat za vselej napravijo konec protinevtralni delavnosti zarotnikov' na ameriških tleh.
—	Razkritja bivšega avstrijskega konzula, dr. Gori čar j a, niso tvorila za nas nikakega presenečenja. Tem razkritjim in drugim, katere se je že storilo, bo sledila odločna in hitra akcija.
Vlada je odločena, da spravi vodilne glave te zarote v zvezne jetnišnice. Velika masa materijala je pripravljena, da se jo predloži zvezni veliki poroti, kakor hitro pride tozadevno naročilo iz Wasliingtona.
\a«"elnik Tajne službe, William J. Flyun, je dobil naročilo, naj vzame v roke vse preiskave glede inozem-i ili rovanj na ameriških tleh. Flviimi se je dalo na razpolago pomoč okrajnih, nmnicipalnih, državnih in zveznih oblasti, kadarkoli bi jih potreboval.
Vlada j«1 vsaki trenutek pripravljena, da potegne železen obroč krog vratu zarotnikov, med katerimi se nahajaio trije newyorski bankirji ter trije zastopniki zunanjih vlad.
Ti ljudje so bili pod stalnim nadzorstvom že več tednov in zvezne oblasti so v stanu dokazati, da so dajali ti ljudje denar požigalnim in bombnim atentatorjem. —
Vlada se je posebno zanimala za celo vrsto požarov, ki so se za vršili zadnji čas v municijskih napravah po celi deželi. O lede ene tvornice se je pozitivno dognalo, da so bili varuhi, ki bi morali paziti na eventuelen požar. sami zapleteni v zaroto.
Razkritja dr. Goričarja so tvorila včeraj v diploma-tičnih in vladnih krogih glavni pogovor.
Kev. < . L. Orhach, urednik lista 'Slovak v Amerike*, je izjavil, da je dežela gosto posejana z inozemskimi špi-joni iii da se je porabilo do $40,000,000 v neuevtralne s vrhe. —
Jaz sem prijatelj dr. Goričarja, — je rekel urednik, in jaz vem, da je stvar resnična. O vsem tem mi
•	pripovedoval že dolgo časa nazaj. Dr. Goričar se je -pusiii v posameznosti. Imenoval je vsa imena, katera se je objavilo danes v listih.
Dr. Goričarja se ni pognalo iz avstrijske službe kot zatrjujejo njegovi sovražniki. Ukazalo se mu je, naj pride na Dunaj. On pa je vedel, da bi bila pot na Dunaj istovetna s podpisom njegove smrtne obsodbe. Njegovo življenje je bilo v nevarnosti, ker je bil Slovan. On ni nikak izdajalec. Slovani sovražijo Madžare, ker jih slednji za-1 t i rajo.
Izjava konzula Nuberja.
V s« takozvana razkritja so laž od pričetka do 'son«-a. pravi Nuber, avstrijski generalni konzul v New Vorku. — I)r. Goričar je kislo grozdje.
Izjava nemškega poslanika.
Nemški poslanik, grof Bernstorff, ki se mudi v New Vorku, je izjavil sledeče:
\ ^a tozadevna razkritja so smešna in napačna. \em>\o poslaništvo jih bo ignoriralo. Ce bi hotel odgovoriti na vse obdolžbe, bi ne imel časa za ničesar drugega.
Preiskava v Washingtonu.
W a s li i u t o n, D. C., 12. novembra. — Prcdsed-
•	i k Wilson je danes osebno vzel v roke preiskavo glede ohdolžb, katere je dvignil dr. Goričar z ozirom na delavnost avstrijskih in nemških agentov v tej deželi.
Dejanski razvoj tega dneva je bil sledeči:
—	Poslalo se je brzojavko John "R. Rathom, uredniku "Providence Journal" s prošnjo, naj izroči vse dokaze. ki se nahajajo v njegovih rokah.
—	Državni department je obrnil pozornost justične-ga departments na objave in razkritja dr. Josipa Goričarja. —
—	Neki agent pravnega departments je bil odpo-
slan, da se posvetuje z dr. Goričar jem.
—	Avstrijsko poslaništvo je izdalo izjavo, v kateri se zanikuje obdolžitve dr. Goričarja. Nasprotno se dolži dr. Goričarja, da je zapleten v zaroto s srbskimi in ruski mi agenti.
—	Just ični department ima sedaj na delu 250 agentov Tajne službe, da preiskujejo zadevo zarote inozemskih agentov v tej deželi.
—	Uradniki državnega departmenta ne zanikuje j o skrajne resnosti mednarodne situacije, ki se lahko razvije na podlagi teh razkritij.
Glavni zunanji agenti, katere se imenuje v zvezi z zaroto, so sledeči:
Kapitan Boy-Ed, mornariški atašej nemškega poslaništva ;
kapitan Franz von Papen, nemški vojaški atašej in Aleksander von Nuber, avstrijski generalni konzul v New Yorku.
Ob javi jen je dr. Goričarjevih razkritij je vsled tega oživilo govorice, da bo vlada Združenih držav započela s koraki, da se odslovi avstrijskega generalnega konzula v New Yorku.
V dokaz, da so izjave dr. Goričarja resnične.
P r o vide n c e. R. L, 12. novembra. — "Providence Journal" bo izjavil v svoji današnji izdaji:
—	Z ozirom na izjavo, katero je podal včeuaj neki nepoznani individij avstro-ogrskega poslaništva v Washingtonu, da so obdolžbe dr. Goričarja napačne in brez vsake podlage, bo pričel ta list priobčevati od jutri naprej celo serijo faktov. Ta fakta bodo preko vsakega dvoma dokazala krivdo avstro-ogrskega poslaništva potom avstrijskega generalnega konzula, Nuberia, v New Yorku ter njegovega štaba spijonov in zarotnikov.
Med obdolženimi je tudi Geza Berko, urednik ogrskega lista "Nepszava", katerega se je pred par tedn< zaslišalo pred justičnim departmentom glede obdolžbe da je dovoiil rabiti stotniku Csiszar, nekdanjemu uslužbencu avstrijskega konzulata v New Yorku, nieffov not ni list. —
Izjave obdolženih avstrijskih konzulov.
S t, Paul, Minn., 12. novembra. — Avstro-ogrsk" konzul Proclinick. je objavil danes sledečo izjavo gled< obdolžitev dr. Goričarja:
—	Ne zdi se mi potrebno odgovarjati na take neuiti nosti. Ta mož je renegat najhujše vrste. (Seveda sedaj ko je razkrinkal njih delovanje ter se zahvalil za pruske špijonsko službo!) Bil je v zvezi z revolucij onarj i (!) ter se je izkazal kot bojazljivca tekom njegovega službovanja v Srbiji za časa balkanskih zapletijajev. (Zato, ker ni hotel igrati uloge špijona!) Jaz nisem v nikaki zvezi s kovarstvi, katere je baje razkrinkal.
Izjava "Kranjca", dr. Šveglja.
St. L o u i s, Mo., 32. novembra. — To mesto, katere se je ze večkrat imenovalo kot eden izmed sedežev av stro-ogrske propagande, je bilo zelo interesirano glede razkritij dr. Goričarja. Tukajšni avstro-ogrski konzul, dr. John Schwegel, je podal sledečo izjavo:
—	Goričar je človek brez časti (!) ali čuta dolžnosti. (Schwegel je rojen Slovenec, kojega mati ne zna niti besedice nemški. Ce je kdo brez časti, je tak človek, ki zataji svoj materinski jezik. Spomnite se povesti o njegovem stricu, baronu Žveglju, poznejšem Schwegel).' Nočem počastiti povesti dr. Goričarja s tem, da bi jo imenoval laž. — To je idijotstvo (!). Jaz nisem imel'nikdar nobenega opravka s ščuvanjem ali lietenjcm nemirov v Združenih državah ter tudi nisem nameraval nobenega
razdejanja v prilog te ali one stvari.
*
O nadaljnem razvoju senzacijonalne zadeve bomo temeljito poročali v prihodnjih številkah.
! RESIGNACIJA DR. GORIČARJA	r"enivno vem' da bi jo .sobi1- ker sem težko bolan. Z božjo
Dr. Goričar je 20. deeembra 1.	rc-moCjo se hom že na ta ali oni
leta izstopil iz avstrijske službe in	nal'in HrežiTel-
poslal avstrijski vladi sledečo re-	- nima. C" in kr" mini^rstvo ni-
siirnaciio -	< esar P Prosim, da naj mi
"	rta potrdilo, da sem prostovoljno
"C. in kr. ministrstvu naznanjs'rn.	izstopil iz službe, ker zamorem na
da se s ti>m odpovem svoji službi	podlagi takega potrdila stopiti v to
kot konzul in obenem izstopam iz	ali ono službo.
državne službe.	S tem se c. in kr. ministrstvu in
Moja zadnja dolžnost pa V po-	vsem srcem, ki so mi bila naklo-
vedati c. In kr. miuistrsl.^u. da se	njena, zadnjič priporočam in osta-
nisem eel f-as mojega sLižo >\j»nia	jam z velespoštovanjem:
do današnjega dne ni'.i pičiee i»ie-	I>r. Josip Goričar. Svetil proti interesom svojo <lo:no-
Slovensko-Amerikanski
le izliv nemškonneionalne mržuje.	Wf W" T^ A
Dejstvo, da ljub:m narod, katere-	Kill H I 1 4 |J mu pripadam, da ga ljubim nad vse	"m. V-r I—4 1 9 in ga bom ljubil do smrti bi ne smelo dati povoda e. in kr. ministrstvu,	ZA LETO 1916 da je tako krivično nastopilo proti
meni. Posebno zate-ndelj no. kor	je V tisku in bode V tekli
s« mi ni nikdar povedalo, kdo me	__• « ,
je denunciral in se torej nisem mo-	dveh tfdnOV IZSel.—
gel braniti pred sovražnikom, kate-	ZS^ Vsebuje VeČ pOVeSti,
rega ne poznam.	t -i -
Moji ponudbi, da bi se mo posta-	KTOnikO IZ VOjne Z mnO-
viio pred vojno sodisf-e se ni ugodi- jjgg?3 gimi slikami in druge
K Videč, da sem izgubil vse zsnpa-	°	®
nje. katerega sein doslej užival. — ^ tvarino. — Cena m 11
smatram edino za pravilno ln 7o-	bode.35 CdltOV
^teno. da se orlpovem shiSbi in stopim vsem s poti.	Upravništvn
Kljub temu, da sem popolnoma j	"PT AQ WAPHTtA »i
brez sredstev, ne zahtevam nikake i tfmo iliiHviJii,
SRBSKA ARMADA JE KONCENTRIRANA PRI KRALJEVEM.
GRŠKI KRALJ KONSTANTIN JE RAZPUSTIL PARLAMENT. ;	ITALIJANI BODO POSLAL! NA BALKAN NEKAJ ČET,
3RESKA ARMADA SE NE MORE NIKAMOR GANITI. — SRBI FRIPOZNAVAJO, DA SE NJIHOVA ARMADA UMIKA. — SPOPADI MED ALBANSKIMI IN SRBSKIMI ČETAMI. — VENIZE-L0S BO SKUŠAL PRITI ZOPET NA POVRŠJE. — MALO JE MANJKALO, DA NISO BOLGARI VJELI SRBSKIH MINISTROV. — TURŠKI IN BOLGARSKI POSLANIK PRI GRŠKI VLADI. — SEJA ITALIJANSKEGA KABINETA. — FRANCOSKI MINISTER ODFOTOVAL NA BALKAN.
ZAVEZNIŠKA POROČILA ^
_ |
Med Kraljevem in Nisem. Milan, Italija, 12. novembra. — Glavna sila srbske armade, ki se nahaja med Kraljevem in Nišem, je popolnoma odrezana od drugih srbskih oddelkov. Od severa in ju-,ra jo ogrožajo Nemci, od vzhoda .»a Bolgari. Armada sicer še vedno zadržuje sovražnika, toda dolgo časa ga ne bo mogla zadrževati, .ter ji primanjkuje topov in dru-' gega vojnega materijala.
Srbi se umikajo. Pariz, Francija, 12. novembra. Srbsko poslaništvo je izdalo danes poročilo, ki se glasi:
Srbske čete so se v velikem re-; 11 \i umaknile južno in severno od iobro utrjenih postojank. Ob ce-j ii črti se vrši še od desetega no-v'embra silno vroča bitka. Najhujši spopadi se vrše ob reki Lesko-
vriei.
Zavezniške zmage. London, Anglija, 12. novembra. Poročila, ki prihajajo iz Macedo-nje, so zelo pomanjkljiva. Dopis-uik Reuterjeve pisarne je brzo.ia-/il, da so francoske čete porazile pri Velesu močno bolgarsko arma-lo in sedaj prodirajo proti seve-u. .Mestu Veles je bilo že enkrat v francoskih rokah, potem so jiii Bolgari z naskokom zavzeli, iedaj so ga pa morali zopet zapu štiti.
Angleška fronta pri reki Stružnici je dolga šestdeset milj. Ub _-eli fronti se vrši silno vroča bit ka. Severno od Izvora drže Srbi . šahu 10.000 Bolgarov, ki posku .iajo priti na pomoč svojim tovarišem pri Velesu.
Italijansko poročilo. • Ripi, Italija, 12. novembra. — Tukajšnje časopisje poroča, da se definitivno odločilo, poslati na Bal kan nekaj svojih čet in rešiti Sr-bijo.
"Giornale d'Italia" pravi, da bo poslala Italija v Albanijo toliko svojega vojaštva, da bodo zavezniki zmagali ter pregnali Avstrijce, Nemce in Bolgare iz nesrečne dežele.
Razpust parlamenta. London, Anglija, 12. novembra Grški kralj Konstantin je razpustil parlament. Prebivalstvo je to novico še precej mirno sprejelo. Grška vlada pravi, da ji ni preostaja! o drugega. Ona hoče mirno trgovati in ostati nevtralna. Sedaj ima proste roke in lahko stori vso. kar se ji zljubi. Nekateri mislijo, da bo prišel v kratkem času Venizelos na površje.
Grška armada je mobilizirana in je pripravljena za vsak slučaj.
Italijani. Milan, Italija, 12. novembra. — Iz Rima so sporočili, da je bilo v včerajšnji kabinetni seji sklenjeno, da naj se pošlje na Balkan par stotisoč vojakov, ki bodo pomagali Srbom.
Francoski minister na Balkanu. Pariz, Francija, 12. novembra. Francoski minister brez portfeja, Denys Cohin, je odpotoval na Balkan. Spremlja ga tajnik Lastrevle.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOL-! GARSKA POROČILA.
I	-
Bivši grški ministrski predsednik. I Berlin, Nemčija, 32. novembra. | Neki švicarski časopis pravi, da so bivšega ministrskega predsednika »Venizelosa zapustili vsi njegovi
pristaši in da je sedaj popolnoma osamljen. Pri ljudstvu je izgubil skoraj ves upi i v. Sedaj bodo naj-brže razpisane druge volitve, pri katerih bodo pa zmagali pristaši v lade. Venizelosu je enkrat za vselej odklenkalo.
Zadnje* dni je hotelo več tuje-zemskih diplomatov ž njim govoriti. pa ni maral nikogar sprejeti.
Protest.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Iz Budimpešte poročajo, da sta bila zadnje 3 dni pri grški vladi turški in bolgarski poslanik ter v prijaznem tonu zahtevala, da naj iz-žene grška vlada iz dežele, vse za-! vezniške čete. Dokazovala sta. daj so zavezniki s tem nesramno pre- j kršili grško nevtralnost in da ji morajo dati za to primerno zadoščenje.
Zastopnik grške vlade jima je odvrnil, da bo storil vse kar je v ujegovi moči in da bo grška vladaj ohranila svojo nevtralnost. S tem,; la so zavezniške čete v njenem o-' zemlju, se ni še ničesar nepostav-nega zgodilo. Kakorhitro bi se pa začeli zavezniki vtikati v posle grške vlade, bi ž njimi pošteno obračunala.
Srbi.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo:
Srbi se neprestano umikajo, mi iih pa zasledujemo. Južno od Kraljeva se vrše vroči boji. Mi smo '.avzeli nekaj višin, ki so za nas izvanredno velike važnosti.
V dolini reke Rasinc so naše čete dobro napredovale. Vjeli smo več kot 1700 mož in zaplenili ve-.iko vojnega materijala.
Bolgari.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno /odstvo nemške armade, se glasi:
Naši vojaki neprestano zasledujejo srbsko armado na levem bre-^'u reke Donave. V zavretih mesti^ smo zaplenili veliko vojnega materijala. V bližini neke postaje ob reki Moravi smo zaplenili štiri lavbice, 8 brzostrebiih topov, !) novih žarkometov in veliko strojnih pušk.
Na postaji v Grablenici smo zaklenili 19 lokomotiv, 400 železniških voz in par ti^oč uniform.
Demoralizaciia v srbski armadi.
Berlin, Nemčija. 12. novembra. Tz poročil, ki jih je dobilo tukajšnje bolgarsko poslaništvo, je razvidno, da prodira bolgarska armada proti Leskovacu in da je že losedaj zaplenila več kot polovico irbskih vojaških potrebščin. Kakor kaže, se Srbi ne bodo mogli /eč dolgo časa ustavljati, ker so od vseh strani obkoljeni, ker jim primanjkuje živeža in ker so se vojaki žf naveličali vojne, vedoč. da ne morejo ničesar doseči.
Zavezniki na fronti.
Sofija, Bolgarsko, 12. novembra. Iz Soluna poročajo, da ni nikomur ničesar znanega o zavezniških četah, ki se baje bore pri Strumnici in pri Velesu. Nekaj albanskih rodov se je že dvignilo proti Srbom in začelo strašno masakrirati srbsko prebivalstvo v obmejnih vaseh.
Ustaja.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Sele sedaj se je dognalo, da so srbske oblasti takoj potem, ko so Bolgari napovedali Srbom vojno, računale z listajo v Nišu. Sedaj so našli Bolgari v nekaterih hišah ve-
liko ročnih granat, pušk in dina-mita. Bolgarsko prebivalstvo bi se bilo gotovo uprlo, če bi imelo malo več časa. Si bi so odpeljali vse Bolgare seboj.
Srbski ministri. Sofija, Bolgarsko. 12. novembra. Bolgari so tako hitro zavzeli Niš, da srbski ministrski predsednik in ostali srbski ministri skoraj pobegnili niso mogli. Ce bi bili Bul-gari samo r>;>! ure prej zavzeli glavno mesto ,bi bili sedaj večinoma vsi srbski ministri v bolgarskem jetništvu. Ko so padli severni for-ti trdnjave, so se člani vlade umaknili. —	___
Sueški prekop. Carigrad, Turčija, 12. nor, — Pri Sueškem prekopu, katerega so Angleži zaprli, je koncentrirana velika množina zavezniškega vojaštva. Vojaki imajo nalogo obe strani močno utrditi.
SLAHNTKARJI, POZOR!
V	pondeljek, 15. novembra se bo -ršila v Eeethoven Hali, 210 E. 5. ulica, New York, velika skupščina, na kateri bodo razni govorniki pojasnili, zakaj je položaj si am nikar j cv tako slab in kaj bi bilo dobro storiti, da bi -e zbolj al. T?oTžncst vseh slr.ranikarjev, posebno pa slovenskih je, da ca tega zborovanja v kol ""-or mogoče veii--.e-n številu udeleže.
Zborovanje se bo vršilo rod nadzorstven skurnega odbora "Mil- • linery and Ladies Straw Hat Workers Union", — o-e-'-.^rs Local 24 and Blockers Lokal 42.
Začetek Eb^~nvanja cb PCL-SETMIH ZVEČER. "
*37.0r, i)ošilj3tsi]i terja!
Denarne po&^&tve v -odeino sprejemali xliub vojsi j -alijo, poš&a gr? namotljeno pre KOIAHBIJ2 m SS^iNDIKA
V
Zadnja poročila nam nazn&nj*
o, da se denarne pošli j at ve n» ii lačuiejo v južni TIROLSKI n* iK>RliKEM, DALMACIJI in d* oms v PSnVTCPSU. — Z& d«? STRE, KRANJSKO V30 in enake 'podnji ŠTATER in druge notranje kraje pa posS'-je pošta kako? -f mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kak?- dm odn^ dalj, nego r mirevnih rai^ aierah.
Od tttk&j sc TOjGikoin ^orf V«r jih redu® prestavljajo, Iz&ko ps r-o^l^ TOrodriVvm ^ancom, 3d g% o&*
pošljejo volftku, ako vedo ijs^ov nsjc'ov.
ii&m po^Iiite po "Dom& PoRtal Moner Order", ter prt 'ožit« natančni V?Ji naslov in osg 16b«, kfttgri •< \ra%
Cene:
K. $	K.	$
5.....80	120....	18.6C
10.... IGO 130________20.15
15.... 240	140....	21.70
20---- 3.20	150....	23 25
25---- 3.y0 160________2 * SO
30____ 4.75 170________25 35
35-... 5 50	1M) ...	27.00
40____ 6 30 190________2D. ;5
45.... 7.05 200________31.00
50---- 7.75 250________3^.75
55.... 8.60 300________46.50
60____ 9.40 350________54.95
65________10.15	400....	6?.<0
70________10.95 450________60.75
75--------13.70 500________77. £0
80--------12.50 600________93.00
85________13.25 700________108.50
90....	14.05 800________124,00
100....	15.50	900____130.60
110....	17.05	1000____151.00
Ktr m c«n« sttiaj jakc 1 ojajo, naj rojaki vedno gls&aje naš o^laa.
TVP.DU FUJI 8AKSB31 /H Ocftiaidl *t» Mss % ^
GLAS NARODA. 13. NOVEMBBA, 191l
i: MARQ0A"
Omtif^	j
•■• -...-j poc fbed E>®
•»« ^ublislimy Co.
i i, * rxf^twci.!!
£LN1LDIK, Treasurer. V
•	'.-A"« * T i^inees of the coiporation end
trior,-Hsea of above officers : >5	' • ^trec-L, Borough of M«:-
-	Vork City, N. Y.
«-»	' • » ?» Ameriko in
ado........................f&QB
' - <o V. .... . ... ......1.50
1 *fc" 14 New York........ 4.00
P *ocl lem ta	New York ... 2.00
i rr . . - .«ta ....	4.50
'fU.M.r, =.,2.55 iU •	1.7C
H h Ot'A" izhaja vsak das
UI'tuiA.. fedfclj in praznikov.
'varoda'"
' r -3 of t:b€ People''"'« ■ .o- > -»/try <r,-:r?pt Sundavs a*«: HcHS^ys. » it- 7 jtanv^b'K'
• »t. agreement-
-J ~ v* „ tK ,t2 oaobcoati •« ce
v m - -^©vt: . fo&IJad pe — t» , •: j r»rder *r	■*»"ifc' iirai* *iaročniKO« pre
t	- um- ;:udi prejšnja
•	u«znani, da bit*« t
.">*■< v me uss'ovnika
"»j' T - *tvan: naredite t*
J4& ^RODA"
>4 C^l-ti..: St ,	New Yorw Cicj
~ia5r
Koncem tedna.
'<' • a cunja. ki živi oj same ?. ■ Lavljauja na Sakserja, ne bo i:; «• z najnovejšim napadom
i	t t'veha. ker se je v listu na:-: :k . dokazalo, kam se je po-tfi. 'o ! ar. — Nam se pa zdi, da bi ta li t >loh ne mogel izhajati, e«1 M n« b.lo Sakserja, ali bi ga pa morali slnviti za šest strani na te-drn, Pre sti natolcevalci in zabav-
a' - o i nu ll še nikdar pravega # * *
"X;.; p::del" — je zapisal "Na-' V stnik" s tn.ko velikanski--II • a;i, da je že po njih spo-zi:;- kako veselje je navdajalo u-f. i. ko je slišal to vest. To j'- \ : ' zaslepijonea, petolizni-
i j •■ človeka, ki se hoče la-
*	■	ni ter dobivati s tem
* * *
K ' > 7.\\ jo farbati svoje bac-* \ • i listu je slika, na ka-j • vid 'i ruske vojake, nalo-v S odaj pa je zapisali i' i ■ - i 11 > ruski "generali", ki s ; • \ jeni avtomobilov. Med t' m "v-, n' rati" je tudi eden, ki ne i.-t biti star dosti nad dvaj-- t i I'm j«; eel voz generalov, n i jo li.tlueinacij, pa nesrain-
rb: jo ljudi ter se norčujejo * * *
x	je podelil ženi
aru ■ >';e<ra poslanika v Berlinu, g i Corard, svetinji Rdečega 1 r >a prvega in drugega razreda. V d . n»*m poročilu se dostavlja, da ji* to prvi pot, da je nemški cesar podaril tako visoko odliko-t • i je ■ ki. ki ni iz kraljevskega t lu' — tJospa Gerard je v res-
ii	ei lahko ponosna iia dotični i pičil, posebno ker se je pregleda- ;
lo. da je iz navadnega semena. i * » *
General Ivanov je podelil carju I in njegovemu rnajstletneum simi ar;: > ost ni križec. — Sedaj nastane vp.ašanje: — Za kakšno lira- i brnvt — Neki list je tako hudo- ; ti. i o ter pripomni, ua za lira-b ost — pred ruskim narodom. *
*	a •
Ti prinei, cesarji, kralji in carji »o s; v oh zelo hrabra družba, vsaj v i i ■■> >■ '.'vilu odlikovanj, ka-ti > dobili v tej vojni. Pri i t<m ny mislimo domačih, kajti teh < si vsnk ee.^ar ali kralj obesi na ; i i . r si jih hoče. To so od- ; 1 • j a od drugih vladarjev, i Nai*'. t pa mora krvaveti, stradati ; t?" ,'!< :a i te kronane glumače. <
#	» • 1 V kratkem bodo prišla na dan <
velika razkritja o delovanja av- < frrijski!) birokratskih agentov v 1 t<'j deželi. Med razkritja spada tvli povest, kako se je podpiralo nekatere, v tujih jezikih pisane časopise, ki so nato ubrali vele- j patriotiene strune ter poživljali 1 aro je sorojake na punte, stavke tn nn-i^osti v prid Nemčije. — Avstrija ne pride pri tem niti v j.n-itev, ker je le služabnica Nem- š i.jc, izjavlja se, da, se je potisnilo!
v to službo avstrijske konzule, ker imajo baje le-ti več upliva na j ljudi iz svoje dežele kot ga pa: J imajo nemški konzuli na svpje iz j rajha. Za bivše in še vedno a\'v strijs-ke državljane je to kaj slabo izpričevalo.
Dopisi.
Davis, W. Va. — Danes nimam ničesar posebnega sporočiti iz naše mrzle naselbine, pač pa žalost-! no vest, da nam je nemila smrt pobrala našega sobrata Jožefa Skerleca. Pokojnik je bil povsod priljubljen in je bil jako mirnega značaja. Doma je bil iz Loža pri Rakeku, star je bil pa komaj triindvajset let. Pobrala ga je vročinska bolezen. Bil je član društva sv. Ivana Krstnika. ki mu je priredilo lep pogreb. Pogreba se je udeležilo tudi društvo Slovenski Gozdar št. 217 S. N. P. J. Tukaj zapušča žalujoče sorodnike, v starem kraju pa mater, brata in sestro. Bodi mu lahka tuja žemljica 1 Rojaki, pristopajte k društvom. ker nikdo ne ve. kje ga čaka nesreča. Pozdrav! — Anton Kušljan.
Joliet, BI. — Po tukajšnji okolici je začela smrt prav kruto gospodariti. Ni skoraj dneva, da bi ne bilo pogreba. Te dni je za vedno zatisnil oči rojak John Petrovič, večletni uslužbenec j»ri dobro-znanem trgovcu Josipu Sitarju. Pokojnik je bil star komaj 26 let in š"le dve leti oženjen. (J. Sitar bo gotovo pogrešal tako dobrega in poštenega delavca. Naj mu bo lahka svobodna žemljica! — J. Virant.
Gallup, N. Mex. — I/, tukajšnjega kraja je prav malo poročil. zato, ker ni tukaj posebno veliko Slovencev. Veliko je Srbov. Hrvatov in drugih narodnosti. Dela se s polno paro. zaslužek je pa odvisen od prostora. Sem pride veliko ljudi, pa jih tudi veliko odide, ker se jim kraj ne dopade. C'lanom društva sv. Barbare postaja št. 8 v Tercio, Colo., naznanjam, da naj se v vseh postajnih zadevah obrnejo name. Moj sedanji naslov je: Frank Krebs, liox 72. Allison. X. ilex.
Filipinsko otočje. — Prisiljen sf-in skoraj odgovoriti na dopis, ki je bil priobeen v Glasu Naroda dne ;J0. avgusta iz Grays Landing, Pa. Dopisnik smatra moj dopis, ki: je bil priobčen dne 18. maja, za: kolportažni roman. Tedaj sem bil j namreč sporočil o smrti mojega prijatelja Franka Grabnerja, katerega so na veliko nedeljo zjutraj usmrtili roparji. Vrjemite mi, da ni moja krivda, če imate iz vaše naselbine na tem otočju pri vojakih človeka, ki se tudi piše Fr. <Jrabnar. Dopisniku povem, da bi jaz strašno rad videl, če bi bil moj dopis le kolportažni roman. Vse bi rad žrtvoval, samo da bi mogel zbuditi k življenju svojega najboljšega prijatelja. Prihodnjič ne sodi prehitro in pridi v drugem dopisu s pravim imenom na dan. — Filip Polheben, slovenski vojak.
Iz Avstrije.
General Kusmanek v Irkutsku.
Branitelja Przemvsla, generala K.usmaneka, ki je prišel po predaji trdnjave v rusko ujetništvo, so spravili Rusi v sibirsko mesto Irkutsk.
Skupni grb avstro-ogrsice monarhije.
Cesar je odredil nov grb za av-stro-ogrsko monarhijo ter novo zastavo za vojaštvo in mornarico.
V jjrbu in na zastavi bo odslej tudi ogrska krona (krona sv. Štefana) in ogrske barve.
Nov pionirski znak.
Za pionirje se uvede nov znak, in sicer sidro z gorečo mino ter cesarsko krono na vrhu. Znaki so za častnike iz pozlačene kovine, za moštvo (tudi za častnike, če se nosi na zlatih našivih) pa iz po-srebrene kovine. Znak nosijo vsi oficirji in moštvo, ki so izvežbani kot pionirji, in sicer oni, ki so pri-deljeni pionirskim oddelkom (vodom), na Čepici, vsi drugi pa na levem rokavu vrhnje suknje.
811etni starček — na bojišču.
Štabni zdravnik dr. Hertwig je slavil te dni svoj 81.-rojstni dan v strelskem jarku.
Nezaslišano sleparstvo.
Vojaško sodišče v Plznji na Češkem se je pečalo z nezaslišano goljufijo. Židovski agent Mojzesi
Engelliart je bil ustanovil v Berlinu "avstrijski vojaški biro", ki i se je pečal s pomočjo svojega "zaupnika", tajnika litomencke-ga okrajnega glavarstva, zida Josipa Fischer j a. s sistematičnim "oproščevanjem od vojaške služ-j be". Metoda je bila zelo enostavna. Biro" je najel izbornega repre-zentanta. nekega Adolf a Baldin-gerja, ki ga je bila spoznala neka stroga nemška asentna komisija kot popolnoma nesposobnega za 1 vojaško službo. S tem si je prido-"jbil Baldinger kvalifikacijo za En-" gelhartovo podjetje. Kdor je lio-c tel biti vojaške službe prost, ta je 1 plačal Engelhartu takso TiK) do 1 1S00 mark in je čez nekaj Časa do-| bi! črnovojniško legitimacijo z u-1 radno konstataeijo, da je za voja-" ško službo nesposoben. Mesto njje-" ga je bil namreč medtem Baldin-" ger na naboru, iii ker je imel vse mogoče hibe, je bil tudi redno za nesposobnega spoznan. Baldinger " je dobil za vsak nabor potne stro-" ške. dijete in pa 125 K nagrade.
Tekom časa se je na ta način Bal-1 dinger predstavil, kolikor se je " dalo dognati, nabornim komisi-" jam v krajih po Češkem, Nižje 1, Avstrijskem in celo v Galiciji. Pa 1 ga je zadela nesreča. V Trnovem ' na Češkem je bil Baldinger — po-trjen. Vsled tega se je razvila ~ med Engelhartom in klijentom. V ki ga je zastopal Baldinger pred " asantno komisijo v Trnovem, ži-vahna korespondenca, eno pismo " je prišlo v neprave roke, Bngel-
•	liart, Baldinger. Fischer in več t klijentov }>a pred sodišče. Engel-
•	hart je bil obsojen na 13 let. Bal-1 dinger na 10 let, ostali pa na 4— ) 6 mesecev težke ječe.
j Orodje iz bakra, medenine itd.
"I Uradno se razglaša: Kljub do-" ločbi ministrske naredbe, da se
" bo moralo dne 30. novembra 1915
•	izročiti vse orodje iz bakra, me-
•	denine, tombaka itd., ki se nahaja v prodajalnah, v gostilnah v za-
■	sebni rabi itd., državi, se še doga-'	jajo slučaji, da se tako orodje
■	prodaja, oziroma kupuje. Resno " se svari pred takim dejanjem, ",kajti na tozadevne prestopke je L določena denarna globa do 5000 ' kron in kazen zapora G mesecev.
Prodaja sočivja.
1 Razven komisijonarjev žitnega 'i zavoda ni nihče upravičen kupo-[ivati fižola od kmetovalcev, tudi :! vojaštvo ne, in kdor bi prodajal L] fižol komu drugemu kot komisijo-ijiiarjem žitnega zavoda, se glasom j zakona kaznuje z zaporom od 1. meseca do 1. leta in z globo do 20,000 lv. Prevzemne cene, po katerih kupuje žitni zavod, so sledeče: za grah ali lečo 55 K, za fižol vseh vrst, ki je namenjen za človeško hrano, 40 K, za fižol in bob za krmo 30 K za 100 kg netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. Žitni zavod oddaja zaenkrat .še ves nakupljeni fižol vojaškemu erarju. ki ga prevzame v vrečah po 70 kg netto. Ko se zadosti vojaškim potrebam, se prične oddaja fižola okrajnim .apro-vizacijskim odsekom za preskrbo civilnega prebivalstva.
Pod oljko in iavorom.
— Zapiski iz solnčne Italije. —
Spisal dr. Evgen Lampe.
NA PRAGU RIMA.
(Nadaljevanje.)
Že sem videl podoben prostor: Place de la Concorde v Parizu. Tudi tam se dviga v sredi veliki egiptovski obelisk, žubore fonta-ne in se širijo pota na vse strani. Krasni grški fasadi sv. Magdalene odgovarja na drugi strani pročelje bourbonske palače, sedanje zbornice. Vse je v Parizu ogromne j še, dragocenejše, perspektiva velikanska, morda edina te vrste na svetu. Vendar rimska Piazza del Popolo je lepša, je mičnejša, nam je ljubša, kajti ona je original, v Parizu je pa blesteč posnetek.
Tri ulice vodijo odtod v srce mesta. Med dvema cerkvama, katerih skoro simetrični kupoli tvorita impozanten vhod v glavno ulico, se začenja Corso. Tu blizu je Goethe stanoval in gledal rimski karneval ter pesnil rimske elegije. Tu so v srednjem veku prirejali slavne konjske dirke,; iskri berberi so dirjali skozi Corso do Beneške palače, kjer je sedaj avstrijsko poslaništvo. Pod Kapito-lom so jih ujeli. Tam zadaj sedaj štrli v nebo velikanski oder za zgradbo spomenika Viktor Erna-nuelu. Ozreš se nazaj, pa vidiš i skozi mestna vrata v dolgo pred-'
mestno ulico; daleč tam zunaj so katakombe sv. Valentina.
Tako te že pri prvem koraku v mesto obdaja vsa svetovna zgodovina v svojih monumentih in spominih. In vendar si šele pri vra-
•	tih — kaj boš šele videl in čutil. ; ko stopiš na posvečene kraje sve-.| tili zgodb in te obda tajnostni še-.|pet duhov, ki so obvladali človeštvo in vodili njegovo zgodovino! ;J Tujec na pragu Rima!
it Zadaj se dviga Monte Mario, s . katerega so romarji prvič zagle--Ulali večno mesto. Pod nogami se . jim je zablišcala vatikanska bazi-■ lika, daleč pred njimi se je razte-, zalo glavno mesto sveta s svojimi . svetišči, stolpi in kupolami. Tedaj .j so padli na kolena, poljubili zeui-Jljo in molče strmeli solznih oči na .J nepopisno lepi prizor. Nato so pa _! zapeli zahvalno pesem in z razvi-.'timi zastavami kot zmagovalci L slovesno korakali k grobu aposto-
•	lov. kjer so jih čakala gostoljub-.ina zavetišča.
J Tujec v Rimu! Ali ni to pro-.ibleni za veliko razpravo, v kateri j »se razvija kulturna zgodovina . dolgih tisočletij? Kako različno v je sprejemal Rim prišlece iz tujih [ dežela v raznih dobah svojega j t i razvoja!
. Kako so se časi izpremenili !' t Prve tujce so povabili Romulovi razbojniški tovariši med se, da so 1 jim u ropal i njihove hčere. Kra-j _ ljevi in republikanski Rim je smatral vse izven sebe kot pri-' . pravljeni plen, ki le čaka, da ga . gospodar sveta pograbi in porabi . zase. Tujec ni videl Rima drugače . kakor uklenjen ali kot ponižni . oznanovalec, da se je zopet ena pokrajina udala. Rimljani so ve-! deli, da se najboljši brani oni, ki napade sovražnika, še p redno se . je ta pripravil za naskok. Enkrat » le so Galci vzeli Rim in ga raz-j i dejali, a to je bilo dobro zanj, ker . je vzrastel nov in mlajši iz razva-L lin in na mestu ozkih, temnih ulic _:So nastali lepo urejeni mestni deli.I . Boječi klic, da je Ilanibal pred J vrati, je enkrat pretresel republi-J kanski Rim, a ko je veliki Afri-J čan opešal pred vrati in je Italija! . bila pokorna rimski oblasti, se je i utrdila zavest, da ni nikogar, ki bi kdaj še drugače prišel v ponosno mesto, nego s sklonjeno glavo in z darovi v roki.
Odtlej se je rimski državljan smatral za nekaj višjega in je zaničeval tujca. Rim edini je bil bo-1 žanstven, ves svet je bil barbarski. Servij Tulij je bil iz strahu pred sovražniki obdal mesto s krepko utrdbo, od katere se vidi-( jo še danes precejšnji ostanki blizu velikega kolodvora pri Diokle-eianovih termah. V obodu	m
je obdajal mesto 30 m širok jarek in debel zid je branil nepoklica-j nemu tujcu dohod v mesto. Na vzhodnem koncu Esquilina se je | začel ta obrambni pas. se je vzpe-j njal čez Celij, je oklepal obe višini Aventina in se je končal ob . obrežju Tibera blizu sedanje cer-j kve sv. Sabine. A ko se je Rim povzdignil iz vrste navadnih mest v gospodu j očo oblast, mu je ta tesni oklep postal premajhen in mesto se je svobodno razširjalo1 čezenj, odprto na vse strani, ta j j se ni bilo bati sovražnika na sve-j tu, ki bi se drznil približati več--nemu mestu.
Zavladali so imperatorji, ki soj sami sebe povzdignili za bogove in si postavljali spomenike iz belega marmorja in pozlačenega brona. Z njimi se je čutil povzdig-1 njenega tudi rimski državljan, zakaj ti časti in užitka lakomni bo-t go vi so se morali laskati rimskemu prebivalstvu, da se ohranijo j v oblasti in v življenju, ki sta bili obe vedno v enaki nevarnosti.1 Bogovi s Palatina so morali Rim-! 1 janu skrbeti ne le za dobro vodo in ceno žito. ampak tudi za prijetna kopališča, za kratkočasje in
za senzacijo. In da nasitijo cesarji nikdai- zadovoljne želje rimskega prebivalstva, so mu vrgli za pleni inczemca, zaničevanega barbara.! da se ž njim igrajo in kratkoča-j sijo ter da si na pasejo pohotne poglede nad njegovimi ranami in nad njegovo svežo krvjo. In to je bil Rimljanu najljubši pogled, ko je videl v areni od divjih zveri raztrganega tujca, kako je umazan od krvi in prahu krčevito se tresoč izdihal svojo dušo, slavnemu občinstvu v veselje.
Še danes mi je uganjka. ki si ' je ne morem rešiti, kako je mogel stari Rim tako očarati ves zunanji ; svet. Da so si Rimljani z železno ] vojaško disciplino, ki je skozi to-, liko stoletij delala dosledno za en'< določen smoter, podjarmili druge i narode, ki niso imeli urejenih dr- < žav in izšolanega vojaštva, to je 1 jasno in naravno. A rimska oblast 1 je bila podobna oni kači, ki s svo- t jim pogledom najprej omami ne- j srečno žrtev, da se ji d.a potem s
brez upora objeti in povžiti. Kamorkoli je segal glas o večnem-mestu, se je polastila ljudi neute-i šena želja, da bi pohiteli tja in ga' videli. In prihajali so. v trumah jih je sprejemal imperatorski Rim, da jih zasmehuje, izkoriščaj in mori.
(Dalje prihodnjič).
Z zapadnih bojišč.
Trije angleški aercplani izstrelje-^ ni iz zraka. Francozi so razstrelili
mine. _
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Ob priliki nekega boja v zraku se je spravilo na tla dva angleška aeroplana, dočim je bil tretji prisiljen pristati za nemškimi črtami. Tozadevno poročilo je izdalo danes arniadno vodstvp.
Francosko poročilo.
Pariz. F
ancij a, 12. novembra, j V današnjem popoldanskem poro-I čilu francoskega vojnega ministrstva se poroča o artilerijskih in minskih bojih.
V sekciji pri Loos in Fosse Ca-I lonne ter pri Bus v Artois distrik-tu je pripravila francoska artile-rija nekaj nemških baterij, da so I umolknile.
j Na griču 22") v Argonih so vpri-• zorili Francozi s pomočjo neke i majhne mine protinaskok proti gotovim nemškim utrdbam, iz katerih je bilo opaziti veliko aktivnost. Severno od Flirey so razstrelili Francozi nadaljno mino in j razdejali par naprej potisnjenih postojank Nemcev, vsled česar je bilo ustavljeno delo v teh utrd-. bah.
I - !
Z. i v *i | •• v v
iztočnih bojišč.
i , -
Z iztočne fronte ni poročati ničesar novega. Odbiti ruski naskoki pri Kovel-Samy železnici.
i Berlin, Nemčija. 12. novembra. Nemški generalni štab poroča danes, da je armada generala Lin-singena odbila včeraj neki naskok j Rusov južno oil Kovel-Saruv železnice. Ujelo se je 4 častnike in 230 mož.
| Glede armad ni h skupin maršala Ilindenburga in princa Leopolda ni poročati ničesar novega.
!
Nemci imajo težkeče pred Dvin- j skom.
Težkoče, na katere so naleteli Nemci pred Dvinskom, opisuje neki nemški kapitan v "Vossisehe! jZeitung''. On pravi, da so utrdbe | iz mehke zemlje veliko bolj pri-, pravne za odpor kot pa utrdbe iz kamenja. Obstreljevanje je na-' J pram utrdbam iz peska brez vsa-j k c ga vpliva, dočim bi bile skale že davno razdejane. Od 15. do 2(i.; i oktobra so zavzeli Nemci fort petnajstkrat. a se še vedno ne nahaja v njih posesti. Ta fort je do polovice razdejan, a odporna sila; .druge polovice ni vsled tega nič trpela.	j
j Težki projektili pokajo brez j vsake koristi, ker se zarije jo izstrelki v mehki pesek.
-
i
Uspehi Italijanov?
! --
Italijani peročajo o uspehih na kraški visoki planoti in na višinah !	pred Gorico.
— ! I Run, Italija, 12. novembra. —
i Italijanski generalni štab poroča jO zavzetju par velikih in važnih utrdb na kraški visoki planoti, ; južno-zapadno od Sv. Martina, pri i čemur so napravili Italijani 30(!) jetnikov. Megla, dež in neprestani i plazovi so ovirali vse večje ope-! racije v goratih krajih, j Na višinah pred Gorico so lta-ilijani nekoliko napredovali ter 'ujeli 260 mož. V Cordevole dolini i so nadaljevali s svojimi operacijami proti gori Sief. Odbilo se je neki naskok Avstrijcev proti San Giovanni prelazu v Campelle dolini.
Položaj na Galipolisu.
CarigTad, Turčija, 12. nov. — Turški generalni štab naznanja : — Včerajšnje poročilo, da so začeli zavezniki odvažati svoje čete z Ga-lipolisa. je popolnoma neresnično. Včeraj so pristale k onemu delu obali, ki je v zavezniških rokah, velike transportne ladije, in vkrcale kakih trideset tisoč vojakov. Ko
so ladije odplule, so jih začele obstreljevati naše obrežne baterije. Kolikor se je dosedaj do-, gnalo, ni nobena zavezniška tran-j športna ladija po|kodoyana. ]
Kašelj in hripavost
prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila.
S^ Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kaš!ia hripavost:, vret.a sapnika in oslovskega kašlja že"odteklih petin trideset let Je zeio izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in cO centov.
"Imel p»m hudi kn5eli." e. Frank Vaeh.j. i- Eik- River, Minn., "ter sem kt:pil steklenic i S- ver. v. - , i;:U,:.;:;- i Pljuča in predno sem ponbil celo -tokicni.-, ". jI" V^e:; popolnoma izjialL Jaz sem Ci let stur ter :e zdr.ir 1 počutim."
Kupite	S ZAPEKA,
SEVEB0VE PRIPRAVKE ! ^'v-
reucno v nav
cd vašega lekarnarja.	^EVERA'5
Zavrnile nadomestitve. AV:o vns le- i	s J«-^« C!-1"«*
k. kTiiar ne m založiti, na-	^	i«- .'35 Irsi.S
ročito jih od nas.	(Scverove Jetrae Krogi: icc). Čemi
VI. F. SEVERA CO,, Gedar Rapsds, Esv/a.
»mP	■! i i ; M —" '»•*->^mmmmmm f»pir»n» » ..........- ■ ■ ■.. - ...........~	— ___
/	r v v '	"	A-Os	S. 4tS.	M t	J
t J' ;v	Javni Notar (Notary Public)
ji ; "	718-720 MAEKET S T E K E
j'	W	O A .--jI L. ft .
s«« s
' jf&t^w PRODAJA fina vina, izvrstne imolk^, pateetirans zdravila.
PRODAJA ?oxn« liitka vi«h pr«ko»or-PHONE 243 f akih črt,
POŠILJA!denar t itari kraj aaiieslj!?^ Zastopnik	pošteno.
"GLAS NARODA" TTDP4OTTA	. w ,
B2 Cortlandt Street,	™ V BOt«r,Kl P01®1 »P*«*"
New York, N, Y.	del*.
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše isi od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo k^m.	proti notranjim boleznim.
xa "BRINJEVEO" Je: % steklenic I 8.(50
p "nHk	12 »tet161110 13 00
pmsl	V ZALOGI IMAMO
h^^-—---—--d	tadl ?l«tl domači TROPINJEVEC In SLIVOV-KA kunan* v nagi lastni distileriji. l^^T^® Naše cene so sledeče:
PSj^TT^^®	Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00
Lg^V/^o^	SloTovitz per pal.................f2.T5—J3.00
gpr ^^ 4	Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00
^^	^S	Sllvovitz zaboj ...................... $13.00
■p,/:	\S	"86" Sye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
rapinf;	Eudeča Oblo \ per gaL .... 55c., 80e., 85e. *
_ ^a Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, ex
~-—	25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj.
j Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ^^^_111	naslov. Za pristnost pijuče jamčimo.
g^fSJ Tise Ohio Brandy Distiiiing Co,
6102« ST. CLUR AVE., CLEVELAND, 0.
■
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kedar treba naročiti
DOBRE IN
■^BBMMBaM
POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
i
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, O,
ItUdAJU JNAJtUUAJTE fciti NA -tfJLtAS iNAKODA", NAJVlfiCJl SLOVENSKI DNEVJQE Y ZDB, DB&^tg* _____
Avstrija in Italija.
ITALIJANSKI POLKOVNIK JE ŽE PRED ENIM LETOM IZJAVIL, DA BO ITALIJA LAHKO TEKOM ENEGA TEDNA ZA-£1 LA TRST. — PREROKOVANJE SE NI IZPOLNILO. — VELIM! MNOŽINE ITALIJANSKIH ČET OB ŠVICARSKI MEJI. PCBF.03N0STI O POTOPU ITALIJANSKE LADIJE "BENE-I ITD I2RIN." — ITALIJANSKI KRALJ IN VOJVODA D'
AOSTA.
Izjava polkovnika Barona.
Polkovnik Biirone je že decembri krnskega leta v Rimu na ne-k«• 111 javnem zborovanju izjavil. <ia 1» » mogla Italija tekom enega letna zasesti Trst. tekom treh me-■ ■i-ev Dunaj in Budimpešto. In R, roue j<- zahteval takrat, da naj Italija takoj vstopi v vojno. Ko je ' ijna napočila pet mesecev pozneje. be je zopet oglasil Barone in i i-orok.ival "vojaški sprehod italijanske armade. Ako je kdo rekel, da bo trajala vojna čez polet-j« iii «ia /.iiv.u-i Italijane zima sredi Alp. s.- je smatralo to za izliv sovraštva napram Italiji in pri-jii'eljstva napram Avstriji in Nemčiji. Posebno glasen je bil "Cor-ii«-re della Sera". katerega so nevtralisti v Italiji že poprej nazi-vali "( omere della guerra'\ ta .j' označil vojno napoved za zadnje I - «• vje zjedinjenja Italije. Pozdravljal je že kar naprej zavetje Trsta ju Tridenta, češ, to se zgodi v par dneh.
"Tribuna" je prinesla 2. juni-ja : Jutri bo Trst naš, v prvih dneh so sanjali tudi. da zasedejo hitro že Ilozen. ileran itd., prinašali so - ':e krajev, "ki hočejo biti od-j rešeni" in ki so pripadali nekdaj i rimskemu imperiju — ali sedaj jim je prešla volja govoriti o zav-zetju. o |>ohodu armade do donavskih nižin in tja gor do Rena. Dandanašnji tožijo "o težki in trdi nalogi vojnega podjetja" in kislo «e držijo. Kako kisli bodo šele sedaj eez zimo!
Skozi Švico?
J/ Ženeve poročajo, da se širi po šviei vest, da hoče Italija sto-J riti neki odločilen korak, pri čemer ni izključeno, da se ne bo nič ozirala na nevtralnost Švice. Na tesinski meji je zbrala Italija, kakor- znano, velike množine čet.
Izjava generala Dankla.
Pester Lloyd" poroča, tla je I I njegov vojni poročevalec pri Danklu. V razgovoru je rekel general: Mi smo tukaj, kakor zna-i •>, v detenzivi. Zato tacaš ni 1110-guee lotiti se kake večje operacije. Navzlic temu upam, da niti e :en Italijan nakaznjeno Jie po-i ■ * f j svojega nosa dalje, nego mu m: dovolimo. Za vse je že poskrb-'! ' 1 tako da moremo pričakovali 'lahnih dogodkov povsem mir-
"Benedetto Brin".
1» »Jn:i ladija "Benedetto Brin" je uničena, kakor znano. Ladija j .i bi i a spuščena v morje leta 1901. i'! 14.1)70 ton. dolga je 13?S me-f ov, široka 24. globoka 8.8 m. To-]>ovi: .j0. > centimetra štirje, štirje 20 < m, dva 4.7. dva ;i.7, d ve strojni puški, dve cevi za laneiranje nad morjem. dve pod morjem, sti-oji s., imeli 20.475 konjskih sil. vozne hitrosti 20 morskih milj. — Posadka HO mož.
Eksplozija na oklopni ladiji 'Benedetto Brin' jo napravila po celi Italiji velikanski vtisk. "Corrie-de Ha Sera" roti občinstvo, naj se ne vdaja radi tega nepotrebnim skr!>.m in naj ue jadikuje preveč iv.di te nesreče. Ladija je sicer do-Ii;m in precej velika, ali ne spada v vr-to moderih ladij in izguba te 1 i ii.i" nima nikakega vpliva na močno razmerje italijanskega bro-dnvja napram sovražnemu. To raz-i m- i'.!■■ je. kakor meni "Tecolo",! za oklopno hrodovje Italije in A v-j siro-O-rske tudi po tej nesreči) •	Avstro - Ogrska
1 'i0,000 ton, Italija 189.780, ne'
na Indije, ki bodo v kratkem1
zgrajene.
H katastrofi ladij.- "Benedetto1 Brin se še poroča:
< »klopna ladija je zletela v zrak' vsled t. <r;i. ker se je munieija v su:odni.šMiei sama vžgala; kratek poskus, pogasiti ogenj, je bil brez-usp II. Mod žrtvami katastrofe se nahajata poleg kontreadrairala Kul sne d«' Cervin tudi oba povelj-i nika Indije. Nesreča je po celi de-, želi napravila strahovit vtisk. Sa-j landra je prosil brzojavno velike-; ga admirala vojvodo Abružkega, naj poizve za vzroke katastrofe in naj se postopa, ako se dožene, da| se je zanemarila dolžnost, proti kiiveem z brezobzirno strogostjo. Nalandra utemeljuje svojo prošnjo, -klieujoč se na razpoloženi med'
ljudstvom, kateremu se tudi vlada ne more odtegniti. Listi pišejo obširno o katastrofi, s sočutjem so pisani dotični članki, ali obenem (hitijo pomirjevati občinstvo, da nova izguba ije zmanjšuje moči in bojne pripravljenosti italijanskega brodovja.
Po italijanskih poročilih se navaja za vzrok eksplozije na oklopni križarki "Benedetto Brin", ki je bila admiralska ladija ene divizije eskadre vieeadmirala Presbi-tero. ker je sovražni napad skoro izključen, ali kratek stik. ali se je munieija vžgala sama. sumi se tudi na atentat, ker je istočasno v Sirakuzi na parniku "Pijemont" nastal požar, ki je povzročil ek-, i splozijo. Končno se pokazuje na . i to. da so bili v zadnjih dneh v Genovi za Rusijo določeni avtomobi-;li zažgani, na drugih krajih pa so I bile druge vojaške stvari na zločinski način zažgane. Italijansko časopisje ne more prikriti velikega pomena izgube ladije "Benedetto Brin", skuša pa izračunati, da je italijansko hrodovje v primeri v avstro-ogrskim še vedno moč-j nejše in da je torej Italija lahko | še dalje dobre volje.
!
Italijanski kralj in vojvoda d' Aosta,
V	političnih krogih v Rimu je razširjena ta epizoda :
Kralj Viktor Emanuel je ostal rrden do zadnjega trenotka, kar naenkrat pa je prišel k njemu, k svojemu stričniku. vojvoda dr Aosta in kategorično izjavil: — Ali greš z entento ali pa je hiša savojska nehala vladati. Vojvoda mu je i vrgel to v obraz tako brutalno, da 'se je fizično slabi kralj popolnoma vdal.
"Ven z nemškimi vohuni!"
V	Florenci v Politeama Nazio-nale so igrali prvikrat veselo igro "Beli lasje" spisal Adami, to je igra brez vsake politične ali pa-trijotične primesi. Večini je ugajala igra. nekateri italijanski dijaki pa so žvižgali, nakar se je večina za drla nad njimi: "Ven z nemškimi vohuni!"
k Policija jih je vrgla iz gledališč«. množica jih je psovala in suvala.
"Avanti" zaključuje poročilo o tem dogodku z besedami: "Gospod cenzor, komentar napravite Vi!"
Delavski štrajk v Italiji.
•'10.000 tekstilnih delavcev v Gornji Lombardiji je začelo štrajka-ti, štrajk škoduje dobavi za vojno upravo. Vzrok štrajku so neizpolnjene zahteve povišanja mezde. —
S fronte ob Soči
"Die Zeit" poroča iz vojnega poročevalskega stana: , Mod vožnjo ob Soški fronti sem mogel izvedeti iz zanesljivega vira. da j«- zdra vest veno stanje italijanske armade precej slabo.
V	Okraju Tržič so bili neprestano slučaji kolere, in odtod se jc ta nalezljiva bolezen širila tudi drugam. Tudi na zaledju primer-Ijaji kolere niso redki. Italijanska uprava doslej te nevarnosti ni mo-
iria premagati.
Se hujše razsaja neka vrsta di-seiiterije (griže). To bolezen so prinesle italijanske čete s seboj iz 1 1'ihije. Bolezen povzroča velike |bolečine ter se loti tudi jeter. Italijanski zdravniki so nasproti tej kužni bolezni brez moči. | T jetniki pripovedujejo, daiina-!jo jako malo aktivnih častnikov, j Večina jih je padla ali so ranjeni, mnogo jih je prijavilo obolenje, i So bataljoni, ki imajo samo po ene-ira aktivnega častnika (sottote-uenta). Ker se ni posrečilo italijanski artileriji in pehoti, to hočejo sedaj izvršiti s saperji, ki so izvrtali že mnogo min. tudi v kraške skale. Naše težko topništvo s patroljami in protiminami ima dokaj posla, da uničuje ta dela.
Pri ujetnikih so dobili pisma, ki | tožijo o draginji na zaledju. Zlasti huda je baje draginja v Na-polju.
Kako sijajen je avstrijski pobožaj. kaže dejstvo, da je na Soški fronti brigada, ki septembra meseca ni zgubila niti enega moža. ' Gorica je čisto blizu avstr. po-
stojank. Od izbruha vojne se je vrnilo v Gorico 6000 prebivalcev ki so bili zbežali. To dejstvo govori jasnejše, ko vsa poročila Ca-dorne.	i
Z deberdobske planote.:
Ž mesece buta Lah ob te skalne čeri. a odnaša dan za dnem krvavo glavo in s svojimi trupli gnoji nerodovitno skalovje. Prej popolnoma neznana vas Doberdob s svojo planoto je postala svetovno znana. Doberdob in hrib Sv. Mihaela. ki obvladuje vso planoto in griče tja do Kostanjevice, ste danes najvažnejši točki naše obrambne črte na Krasu. Avstr. oddelki na planoti morajo veliko prestati. Vse ceste, ki vodijo na planoto, so izpostavljene sovražnemu topniškemu ognju. Sovražni topniški opazovalci morejo zapaziti vsako premikanje že daleč. Zato je tudi podnevi vsak promet izključen. Korakali smo iz Kostanjevice čez Novo vas v Doberdob. Manjši oddelek more od Nove vasi dalje korakati podnevi le mož za možem v presledku 200 korakov. Lahi streljajo s topovi na vsako majhno skupino, kakor divji. Levo in desno ceste so izkopane luknje od j laških granat na gosto, kakor luknje v rešetu. Do Doberdoba smo i prišli srečno, ne da bi nas nadle-) go val sovražnik, toliko bolj pa je Ijel sipati potem v Doberdob, pa-dalo pa je ie tja. kjer ni bilo žive duše. Vas je zapuščena. Hiše preluknjane, le malokatera je še cela. Nobenega življenja. Le kak lahkoranjen ali bolan vojak se kje stišči in čaka večera, da bo mogel lahko nadaljevati pot. Pred nami je planota. Bojne črte se že vidijo. Proti severu stoji sv.1 Mihael. Tekom mesecev so 'Lahi i planoto popolnoma predelali. Od! i nekdaj že primanjkuje Kraševcemj j vode in tudi lesa. Laško topništvo <je napravilo po vsej planoti ne-1 j šteto kal o v ali lokev za nabiranje j vode. ker je pošiljalo svoje gra-, nate tja. kjer ni bilo žive duše. Na povelje Cadornovo pa je zra-stel pred sv. Mihaelom cel gozd.! ■laz sem sicer zastonj upiral oči! po njem. da bi ga zrl iz obličja v obličje. Vsekakor je vse to mogo-' čen učinek "visoke'' laške kultu-' re. Ta gozd so sicer sedaj "za-j sedli Lahi. pa moremo le upati.' da ga ohranijo Kraševcem tudi | za poznejše čase. Srečni Kraševei! — Bili smo torej na ti planoti, ki j je požrla Lahom že na tisoče najboljših sinov. Krvave glave, ki jih! je Lah odnesel iz prvih dveh bitk J ga niso ustavile. Ne napada sicer! več s tisto srditostjo a ne miruje niti enega dneva. Podnevi raz-! saja njih topništvo in išče naših! baterij, ponoči pa začne pehota. V drugi polovici preteklega meseca smo imeli več hudih napadov, ki so bili vsi odbiti. Lahi so upali prodreti. Privlekli so v pomoč tudi bersaglere. ki so garda njih' armade. Ko se je podnevi izstrelilo topništvo, ki je obdelovalo trde kraške skale, je na noč pričela napad laška pehota. Tekom časa so so Lahi le prepričali, da so naše krogle trše od njih butic. zato poizkušajo sedaj bolj previdno. Le posamezni roji in vodi se približujejo. Vsak nosi s seboj vrečo, napolnjeno z zemljo. Plazi se nekaj korakov in se potem zakrije za vrečo. Vsako noč so se tu in tam za nekaj korakov približali, ^sak dan je potem Cadorna slovesno poročal, da laška armada napreduje polagoma, a sigurno. To je bilo skoro vsako noč. Drugi 'lan je pa naperilo naše topništvo ogenj na te vreče in dostikrat jih jc podnevi zmanjkalo in seveda tudi tistega, ki je čepel za nji-|ni. In tako so bili Lahi zopet tam kjer prejšnji dan. Toda na noč so pričeli zopet. In zopet so "napredovali" Mi smo pa za kratek cas računali kdaj bodo Lahi s takim napredovanjem, kakor sedaj, zasedli nekatere kraje. Nabrežino bodo zasedli čez kakih 32 mesecev, m tedaj se bo tudi Trst Tahko imel za izgubljenega, do kranjske meje pri Ajdovščini bodo pa potrebovali nekaj več in sicer kakih f» let. ><asi Vipavci sojo v pričetku voj-nc ze mislili popihati, a sedaj lahko vidijo, kako so prav naredili, jla so stali. Kdaj bi padla Ljubljana. pa nismo računali, ker je gotovo, da bomo mi mladi prej od starosti pomrli. Tako še vrši laško napredovanje *Prej so bile bojne črte oddaljene po 600 in vee korakov, sedaj so se Lahi pribli-l zali do 200 in ponekod celo do 60 korakov. Mi pa stojimo tam. kjer vedno. Oboji imamo prav. Cador-| na ni vendar nikdar poročal, da je to ali ono vas zasedel. — Od bra- \ uilcev planote se zahteva najhuj-
ših naporov. Spati ni skoro nikoli mogoče. Iz svoje luknje se podnevi ne sme ganiti. Laška letala krožijo neprestano in takrat se mora vsak skriti. Cel dan se ne dobi ničesar ne jesti ne piti. Kosilo prinesejo konjički šele po deseti uri zvečer. Oslički pa pripeljejo v sodčkih kavo, vino in vodo. To je za na i najvažnejše. Žeja je hujša od lekote. Hrane ostane, pijače zmanjka. K mojemu oddelku sta prihajala rednr- -ii.s oslička. Siveek je bil večji, jsaiu je vozil sod s kavo ali čajem, črnec pa je vozil sodček z vinom. Sodček je vdelan na dvokolesni voziček Ker je že po malem teklo iz soda. je prijel dolgi Dalmatinec-gonjae o-slička spredaj in ga dvignil, da se je sodček vzadi nagnil. Do zadnje kapljice se jc vedno vse iztočilo, kajti podnevi peče solnce in žeja je huda. dobi se pa ne do drugega večera ničesar. Osli so za te kraje jako pripravni. S svojimi majhnimi vozički niso navezani na ceste, ampak pripeljejo po stezah do vsakega manjšega oddelka. Samo pred jutrom se radi izdajo. Imajo namreč petelinjo navado pred zoro oznaniti dan. Tedaj začne cela vrsta svoj i-a. Toda njih vrste niso tako goste, kakor sovražne. Vsaj 100.000 Lahkov je ob spodnji Soči postalo nesposobnih za boj, bodisi da so bili ubiti ali luido ranjeni. Preden bi bil zaseden cel Kras in Goriško, bi treba-lo žrtvovati še desetkrat toliko. Tedaj se bo pa reklo, da je laška armada bila. — Nam pomaga tukaj tudi narava. Nastopili so mrzli dnevi, nenavadni ob tem času. Laha že neznansko zebe. nam pa. ki smo vajeni mrzlejšega podnebja, ni nič sile. Že nekaj tednov veje veter čez Doberdob in odganja k Lahom sirnid še nepokopanih trupel. Vse kakor nalašč za nas. 1 Laške "katovue" ne bodo še kmalu gnezdile na slovenskih tleh.
j
^ Rusija in Bolgarija,
Kdor bi bil pred izbruhom svetovne vojne trdil, da ho prišlo v j velikem evropskem metežu tudi do I vojne mod Rusijo in Bolgarijo, tega bi bili poznavalci razmer proglašali za fantasta. Saj je bila sta-!ra resnica, da je bolgarskemu narodu še vedno ruski car prvi. last-Ini kralj pa šele drugi za Bogom, j V bolgarski politiki sta se od Stambulova sem menjavali vedno j dve struji. "liberalna" protiru ska in "narodna" rusofilska. in j Bolgarija se je nagibala enkrat !bolj proti Petrogradu. drugič bolj na evropski zapad — toda to je bila vlada, to je bila ofici-ijelna politika, narod sam pa ni 'nikdar prenehal častiti svojega "velikega brata" in najpopularnejše ime je bilo vedno le ime "carja Osvoboditelja". V zgodovini mlade Bolgarske je igrala Rusija od vsega začetka mnogo večjo vlogo. kakor v zgodovini kateregakoli drugega balkanskega naroda, ki se je tekom 19. stoletja oslobodil izpod turškega jarma. Rusija je izposlovala Bolgarom lastno cerkveno organizacijo, ek-sarhat, še ko je bil ves bolgarski narod podanik turškega sultana, ruske armade so osvobodile bolgarsko rajo v lvrvavi vojni s Turki, Rusija je ustvarila v sanšte-fanskem miru prvo Veliko Bolgarijo. ki je segala od Črnega morja
pa do Kavale in Bitolja. ruski državniki in generali so organizirali ustanovljeno bolgarsko državo in njeno armado, skratka, cela mladost bolgarskega naroda je polna ruskih spominov. Priprosto ljudstvo se takih spominov ne otrese in tradicija se vokorenini v narodovi duši tako globoko, da jo iz-rujejo le katastrofalni moraiični potresi. Ne smemo tudi pozabiti na velevažno vlogo, ki jo je igrala cerkev — bolgarska eksarhistič-na cerkev se je smatrala od svojega postanka za hčerko in varovanko ruskega pravoslavja in bolgarski duhovnik je vse do danes naj-vernejši služabnik in agitator svete Rusije. Tudi kulturno življenje bolgarskega naroda po osvoboditvi se je razvijalo popolnoma pod ruskim vplivom — ruska šola. ruska knjiga sta vzgojili največji del starejše bolgarske inteligence.
Ni se torej čuditi, če so tudi naj-
objetktivnejši poznavalci bolgarskega naroda pritrjali izreku.0 da
bi " en sam ruski polk premagal vso bolgarsko armado." Še pred
kratkim je napisal znani berlinski slavist, profesor Brueckner, v 'N. Fr. Pr.' članek, v katerem zatrjuje: Proti Rusiji bi Bolgarija pač nikdar-ne zagrabila za orožje. Pregloboko je vkoreninjen v bolgarskem narodu čut hvaležnosti do carja Osvoboditelja, katerega
I,
spomenik se dviga pred Aleksandrovo katedralo v Sofiji. Saj je bila Bolgarija res popolnoma od Rusije ustvarjena----Ko so bolgarski opozicijonalei nedavno svarili kralja Ferdinanda pred akcijami. ki bi bile v nasprotstvu z narodnim čustvovanjem, so mislili seveda le na protirusko politiko."
Razvoj dogodkov je pokazal, da so se poznavalci Bolgarije zmotili. Res je bolgarski narod tudi še danes po svoji večini morda ru-sofilski in napačno bi bilo trditi, da bo vojna proti Rusiji pri ljudstvu popularna. toda na drugi strani je dejstvo, da je večina bolgarske inteligence, torej večina voditeljev naroda, protiruska in da se rusofilija priprostega ljudstva umika splošnemu srdu in želji po maščevanju nad Srbijo ter naravnost strastni težnji po osvojitvi Macedonije. To razpoloženje jc znala vlada kralja Ferdinanda jako spretno uporabiti, da dokaže bolgarskemu narodu, da je Rusija sicer res ustanovil , -a Bolgarske. toda. da je pr! jiea le take Bolgarije, ki bi ho. .i podre-jevati svojo samostojnost in neod- j visnost velikim ruskim političnim načrtom in vršiti nalogo ruskega eksponenta proti ostalim evrop- j
skim državam. Vdanosti bolgar-, skega naroda Rusiji je odgovarjala do najnovejšega časa simpatija ruskega naroda za Bolgare. Ruski narod je smatral Bolgare' dolga desetletja za svoje najbližje slovanske brate. Toda ruska di-' plomacija se jc ravnala po docela drugih načelih in takoj po u-stanovitvi Bolgarije je pokazala, da hoče biti v Bolgariji absoluten j gospodar in da ji je bolgarski narod le sredstvo za njene lastne cilje. Ruska diplomacija ni bila sposobna. razumeti razvoja osvoboje-j nega. liberalno-parlamentarično konstituiranega naroda, katerega inteligenca je s čim dalje večjim j nezadovoljstvom prenašala vsemogočni upi i v ruskih organizatorjev' mlade države. Tako je ruska poli-.tika sama izzvala protirusko stru-J jo v deželi ter se spozabila proti združenju vzhodnje Rumelije z' Bolgarijo in organizirala proti knezu Aleksandru Batenbergu revolucijo, ker si je upal v rumelj-!ski aferi samostojno postopati. Spor Rusije z Aleksandrom Baten-bergom je rodil prvo veliko protirusko revolucijo — Stambulovo protircvolueijo. Med oficijalno Bolgarijo in Rusijo je nastala napetost. tekom katere je prišlo do prerušenja diplomatičnih .stikov in blokiranja Varne; s trdno brez-' obzirno roko je držal Stambulov državno krmilo in je kronal svojo politiko z izvolitvijo koburškega princa Ferdinanda. Po svoji novi (dinastiji se je Bolgarija nagnila na evropski zapad in navzlic te-inui. da se je pozneje ruski dvor s j Ferdinandom pobotal, navzlic temu, da so stambulovistienim politikom sledili skoro zopet rusofil--ski krmarji države, se Rusija nik-;dar ni oprostila onega notranjega nezaupanja proti Bolgariji kralja Ferdinanda, ki je značilno za vso j rusko balkansko politiko zadnjih 'desetletij. Čim je nastal v Srbiji državni preobrat in so prestol I Obrcnovičev. vdanih prijateljev 'Avstrije. zasedli Karagjorgjeviči, !so se simpatije oficijalue Rusije kar- ostentativno obračale na srb .sko stran in Srbija je postala pr-[va varovanka ruske politike na jBalka mi. Se enkrat se je zazdelo, da zašije ruska milost v polni meri nad Bolgarijo. Leta 1912 se je justanovila balkanska zveza, katere protektorat je prevzela Rusija. Ni kdo ni dvomil, da pripade Bolgariji hegemonija med oslobode-nimi balkanskimi narodi in simpatije za "rusko mater" za "očeta carja" niso bile ob izbruhu prve balkanske vojne nikjer tako glasne in velike,, kakor med bolgarskim narodom. Tako bolgarski načrti glede Carigrada so se križali s histroičnimi aspiracijami Rusije in ko je Bolgarija še v makedonskem sporu zahtevala, da se izpolni pogodba o razdelitvi Macedonije, ki bi ji bila zasigurala nedvomno hegemonijo na Balkanu, se je Rusija postavila zopet na stran Srbije in je pripustila ponižanje premagane Bolgarije v bu-kareškem miru, dolžeč« jo še povrhu bratoniorstva. V Bukarešti je zazijal prepad med Srbijo in Bolgarijo, pa tudi med Bolgarijo in Rusijo. Žele sedanja vojna je pokazala ruskim in srbskim državnikom vso dalekosežnost v Bukarešti storjenega državniškega po-greška. Ako bi se bil v Bukarešti uveljavil pri nasprotnikih Bolgarije državnik, kakršen je bil Bismarck po Kraljevem gradeji, potem hi ne bila morala Rusija izro-čiti Bolgariji ultimatuma in ji o-
čitati, da se je vrgla "Nemčiji v naročje". Usodepolui pogrešek
Slovens ko katoliško
H==a
podp. društvo	svete ®ar^are
a	a
ZA ZEDINJENE DRŽAVEISEVERNE-AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 T'driari Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Wlllock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZAEAR, Box 547, Forest City. Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR. Box S3o, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
H.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. PooblaSCenec: JOSIP 7.ALAR, 1004 North Chicago St, Jollet HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St, Jollet HL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St. Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINC, Box 622, Forest City, Pa
II. nadzornik: FRANK PAVLOvClC, Box 705, Conemaagh, Paul. nadzornik: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Fredsednik: martin OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. EL porotnik: MIHAEL KLOPClČ, 528 Davson Ave., B. F. D. 1, Grm-field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^, Bridgeport O. I. npravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. EL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS narodi."
srbske in ruske diplomacije po drugi balkanski vojni je diskredi-|tiraj rusofilske stranke v Bolgariji ter pripravil diplomaciji centralnih držav najugodnejša tla. — j Večina inteligence in zlasti tudi častniki, je prešla v stambulovi-' stičen tabor, v narodu pa je mrž-nja do Srbije zmagala nad vftemi [drugimi čustvi. Kralj Ferdinand ruska politika nele interese samostojne Bolgarije, temveč tudi njegove dinastije. Zaman se je trudila Rusija od izbruha svetovne vojne sem. pridobiti bolgarsko vlado 7a\ sebe. zaman je počastil car Nikolaj bolgarsko armado, po-vabivši njene odlične generale v ruski glavni stan in izročivši Rad-ku Dimitrijevu zapovedništvo nad veliko rusko armado. Kralj Ferdinand in njegovi državniki so vedeli. k;ikšne obljube je dobila Srbija in so spoznali, da naj po ruski volji pripade hegemonija na Balkanu Srbiji. Videli so tudi, da je glavni cilj Rusije. osvojitev Carigrada in da bi se Bolgarija v slučaju'rusko-srbske. oziroma če-tverozvezne zmage nahajala v mnogo slabejši politični situaciji, kakor kdaj poprej.
Že v starem stambulovističnem programu se je nahajala zahteva po sporazumu s Turčijo. Za entento ter zlasti za Rusijo neugodni razvoj vojnih dogodkov se je zdel stamlmlovističnim na državnem krmilu se nahajajočim politikom edina prilika, da krene Bolgarija na pot popolne neodvisnosti od Rusije. Neokretno post o j m jc en-tentne diplomacije v macedonskem vprašanju je znatno olajšalo taktiko bolgarskih državnikov, ki so se mogli zanesti na trdno oporo svojega kralja in prijateljsko podporo diplomacije centralnih držav. Tako je prišlo do sporazuma s Turčijo, ki pomeni definitivui obrat bolgarske politike v zmislu stambulovističnega programa. Vsi poznejši dogodki so le povsem naravne posledice tega kardinalnega dejstva.
Pač je bila bolgarska politika zadnjih mesecev boli politika razuma vodilnih bolgarskih državnikov, kakor pa politika, ki bi se o-zirala na čustva narodove duše. Gotovo Rusi še danes računajo na to, (ia se bo bolgarski narod uprl vojni z Rusijo in brezdvomno bodo skušali vplivati na ljudstvo ter izzvati reakcijo proti sedanjemu sistemu. Toda misli bolgarske naroda so obrnjene drugam — proti Srbiji, in v ideji revanže za Bre-galnieo bodo pač utonili pomisleki rusofilske tradicije.
V Karlovcu na Hrvatskem
zmanjukujc moke in kruha. Do-čim peko v mnogih mestih na O-grskem kifeleke in žemljice, pa primanjkuje v Karlovcu vsega, kar speko peki ponoči, to je zjutraj že na vse zgodaj razprodano.
Veliki knez Nikolaj Nikolaj evič
je prijel v Till is. kjer so ga sprejeli z velikimi slavnostmi. Vesti, da je obolel, niso resnične.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
Pri kvartanju zgorela.
V Selcih na Braču so v neki družini po večerji kvartali. Xesre-čaje nanesla, da se ji* prevrnila svetilka-petrolejka in je začelo v sobi goreti. Pri gašenju so se štiri osebe tako opekle, domača gospodinja celo tako hudo, da je na-!slednji dan umrla.
Ivan Albrecht:
Trenutek. !
Tak plovem v svet. oblak, ki ž
njim besni vihar. Oko ne vidi in srce ne čuti. le včasih, zabobni mi na uho kot jekla silnega udar.
In sam, tak trpko sam! V obraz se mi reže svetovi kot da /besneli so vragovi, kot da zdivjali so grobovi, da me objamejo, požro.
. In misel sama v sebi se zapleta.
•	v megleno brezobličnost gine svet.
' , VJ
Ivo Peruzzi:
Med kolesi,
L	__
Pošastne, zle melodijo 1 pojo kolesa, transmisije. . . . In pravkar
je dvignil orjaško dlan, da prsi stroju postavi v bran.... , Le st ok.... In bil je ves bled in till.
le v grlu zarjul je.
*	—
zadavil se vzdih....
— Pač dolgo se. mati. že oče mudi. — | otroci se stiskajo h krilu.... I V njih dušah pa trnja m grozo ni... .
L
Deca ti mala. kaj hočeš od sveta? Vzela boš križ, zapuščino očeta, in težek ko tgrob ti bo vdar melodij
. pojočih koles, transmisij. . . . Ivo Peruzzi:
Poziv. 'I
Viharji se bliskajo i in v strastnih objemih ječ i j o, vsi divji nad mestom gorijo oblaki, čez polje vriskajo. . . .
A v duši kak silno razkošje! Železo in blisk se valita zdrobljena po zemlji, ječi ta. kot prsi. ki stisnil jih nož je....
o.i! Stoj! Trenotek prelesti, ne daj oddehniti se misli boječi, ne pusti zmagovati varani sreči — raztepi obraz in ga tiraj po cesti,
po eesti. brezzvezdni — do križa! in dete boječe in dete veselo, kot jagnje ročice bo vdano razpelo:
Vem, vera, a trd je. kdor cilju se bliža.
; Jugoslovanska ^^^ ^atol. ^e(l[,8ta
Inicorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
j	Sedež v ELY, MINNESOTA.
SLAVNI URADNUJj
I Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way oi box f^ Uradfc 1
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, X1L
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kanu. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Bnrdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metodt, Itev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jezusa, itev. S, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od druStva Slovenec, Itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih radev, kakor tndi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oairalo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
Moje mati.
T o m o Z u n a n.
Došel mi je rojstvom in godov-ni tla ti obenem.
Veselilo me je časih, «la so sej osebno zglašali znanci, želec mi| sreče, veselja in zdravja. Te želje so se mi zdele naravne. Le ona radi zdravja skoraj smešna. Smatral sera zdravje za samoumevno.' Tako strpna narava in njej želja zdravja — čemu to. tako sem ta-j krat domneval.
Izpremenil sem se.
Danes bi me pa tudi sploh ne. veselili več čestitajoči osebni pri- j hodi. Nekak napor je namreč, za i vsaeega njih. ki prihajajo. Iu| brezpotrebnega tudi najmanjega! napora ljudem povzročevati mi ni ljubo. Pač pa ne vidim nerad, če j m- mi s pisanimi besedami takrat I odzovejo tisti, katerih tudi jaz old enakih prilikah ne pozabljam. Od I časa do časa — saj ne morem venomer težega brati ali pisati —!
it*	y .
pregledujem potem na večerih take dopisnice. Dvigajo me in zamislim se ob njih v to resnico, da i vljudnost na svetu ni karsibodi stvar. — Tudi Se mi taka pisana! želja o zdravju danes ne zdi več smešna.
Izpreinenil! kako in zakaj izpremenil? Popolnoma pojasnitve in I popolnoma vzroka vam sam pove-!
dati ne morem.
* *
I'o opravljenem najpotrebne-jeiii napotim tak spominjski j dan leto za letom od doma misleč :| Nikdo te danes motil ne bo.
In premišljevanja v železniškem vozu ?
Redoma so posvečena preteklim; zgodbam živenja. prijateljskim o-j sebam in svojim ljudem. Dolga vrsta.
Svojim Ljudem. Komu med temi najprej t
To je mati in njena earovita prikazen. Nikoli brez srčne radosti ; nikoli brez srčnih ran.
Tako zgodaj si jo moral izgu-biti. Tako zgodaj in bilo bi ti je še tako treba.
O tej materi naj vam tu izpre-govorim.
Materina slika torej i/, moje roj-stvene hiše.
Po<l gorenskim Stolom je to bi-i lo. Ponovita selska hiša. Pod hišo doli se je raztezal prostran, pravilno zasajen vrt. Večidel jablane in ne ena napak vrste. Dedova in o-četova pridnost je to bila.
Kakor da bi bil mislil na žive-nje brez konca, preplačeval je o-če težkim denarjem tu poleg hiše ležeča posestva tako. da se je sčasoma nazvalo krop in krog vse domače. Tem potem je nastala nad mero vgodua naselbina: vsekako' pa predraga.
Na takem posestvu je torej kraljevala mati: dečkom braneč, de-' Jd£ta učeč. .. _____'
Bil sem kot prvorojenec,	komaj zibelki odrastek takoj v	hišo' starega očeta sprejet. Čutil	sem st* takrat tam kqt doma.
Praznik pa mi je bil vselej, ko sem se vračal od tod na pravi dom mater obiskat. In to dan za dnem, če je le vreme hotelo. Torej praznik do mala slednji dan.
Tem načinom sem si nabiral spomin je v. ki bi mi jih sicer toliko ali takih ne bilo. — Kar sem mogel sem hiteval oh tistih pose-tih od stare matere na Breznici doli do lastne matere v Smokuc domu. Ce$rt ure hoda sem trebal. Prijazno so ine ogovarjali srečevale! in sile mi nikoli ni bilo. — Pač! Nekokrat sem prav na sredi med Breznico in Smokučem v doslovški paštebi, ki je bila zidana ob poti. strah videl za belega ilne. Bil je prvi in zadnji vseh dosedanjih strahov. — Počasi se plazeč prešie se je pomikal skozi vso to zgradbo od ene stene do druge in je izginil. Zato sem po dolgem ovinku tu memo odhitel. Peklenščeka torej takoj po dnevi- — Tudi še dolgo potem sem redoma delal tu velike ovinke in plašno noter v paštebo pogledoval. Poprej e nego sicer sem se od tega strahu naprej vračal z rodnega domu zopet gori na reznico v dedovo hišo. O mraku so še nevarne j i strahovi.
Nekokrat vendar sem doma v Smokiču ostal čez noč. Pred počitkom smo molili rožni venec. In po oče ve m rožnem vencu je tisto-krat mati povzela prisrčno molitev ki je odzvenevala v besedah: — Rudi tvojih peterih krvavih ran.
—	Poprijela se me je tako nenavadno. da sem jo parkrat prosil ponovitve. Ponovila jo je. Ljub-keje in pretresovalneje nisem slišal nikoli. A dolgo, predolgo je od tega. Nobene druge besede vam ne znam več navesti.
Iji mati iz imovite iliše pod Stolom? Nenavadna po znnanjem:
nenavadna po notranjem.
Kakor da bi jo dvigal zrak. se mi je zdelo, kadar sem jo ob svet-kih spremljal na župnijsko božjo službo v brezniško cerkev. Tako je stopala. V bele, našopirjene rokavee se jej je razraščal ošpe-kelj: bujnocvetični robec je ode-val telo; s črnim predpasnikom so se skladale barve njene ostale obleke. Nedeljo za nedeljo- pa jej je glavo pokrivala tista tako slikovito prav po gorensko zložena peča, kakor je nisem nikjer več opazil. Tudi komaj v Ljubljani med krogljuWjaneanka*ni. — kjer danes najpravilneje — žal. da le ob največjih svetkovanjih
—	uveljavljajo našo narodno pe-čo. Naj pravilneje, ker petelinje pentje vrh glave menda nikjer drugod ne znajo danes več tem načinom zavezovati. T. N' » mi je stopala mati na desni. — Živ spomin se mi budi. kakor bi jej z otroškim ponosom še danes hodil ob njeni sfraai.~............T
In ob zimskem času. o Božiču. Podtriglavskega mraza jo je varoval takrat gorak, na krasno iz-| delan kožuh, natančno se prilegajoč vsej njeni rasti. Segal jej je malo čez kolena. Iz ovčjih kož na lahko rumenkljate barve je bil; le čisto belih obrobkov tam, kjer se je na šiveh spuščal doli po telesu. — Taka je bila pa njena zimska podoba.
In danes. Kako je danes? Danes} je po višem Goreuskem peča red-[ ka prikazen. In po zimi ? Po zimi pa naše žene in dekleta pre-J zehajo tudi gori na redoma raz-sodnejem Gorenskein. Opustile so namreč že davno tisto narodno tako ponosito in ob enem tako zdravo zimsko nošo.
Došla v cerkev se je vsedla v hišno žensko klop. Bilo je to v kapelici sv, Josipa, tik pod lečo. —j pred to krasno altarjevo podobo iz Meiicigarjevega čopiča. — 1~-nostran. tudi v kapelici, je hiša imela moško. Nad njo je danes spomenik. Iz načisteje karare vsekana podoba najbolj odlikovanega Breznieana. ljubljanskega knezškofa Zlatoustega. človeške j velikosti je. Altarjevi sliki. sve-J temu Avguštinu, zre tu vpodob-.' ljeni škof v obličje.	[i
j Do mala soletnika. a ne sošo-11 larja sta z materjo bila. Zlatousti ! je pohajal očitno šolo v Gradu, v ' svoje matere zavičaju; mati pa zasilno na Breznici. ki jo je vzdr- I zevala duhovska deloljubivost. ;! I £e je bil velik eerkven god. ho- '1 jevalo mi je že dolgo poprej na um: kako bo pač pel danes masni \ veliki zvonec — težak tako. da / ga je mogel goniti le 14 do 161et- ' ni strežnik-dečak. Kedaj ga ti, zmoreš. sem si domišljeval. A rek-1 lo mi je nekaj : Nikoli. Če prideš 1 namreč v ljubljanske šole, tam ne ^ bo taeega zvonila in tudi trebal i.' te ne bodo v Ljubljani na taki(" službi. Je drzih dovolj. Ob enem/ mi je pa časih zazvenela v ušesih * I stare matere — prav materine ma-j tere — beseda: V Ljubljani. ka-;A mor pojdeš. pogosto zvone; pa ; poredko jedo. In če bi bilo v Ljub- ' ljani temu res tako. zvonil ven-,1 der le kakor na Breznici tudi v/ Ljubljani gotovo ne boš. Tako sem v sklepal.	j«-
Na tak zvonov krepki glas v|( cerkvi se je odzivljal topič gori *" na hribu nad brezniško cerkvijo. ■ J posvečeno Žalostni materi božji. Mogočno je odmevalo Stolovo " podgorje, začenjajoče se ob zrač- j1 nem svetišču sv. Petra nad Begu- ( nami in končujoče se v Mostah ob
Završnični strugi.
.	...	I
Ne vem, če je prihajajoč na j
prazniško ali tudi nedeljsko bož- x jo službo obiskati opustila kedaj svojo mater gori na brezniški višini : v Kraljičevini — le malo naprej od cerkvenega strelišča. Bili sta dve ljubeči se duši. Govoriti jima je bilo vselej veliko; a tožili
—	vsaj kolikor sem jaz čul — tožili med seboj nista nikoli. Saj ny eni ne drugi ni bilo kaj treba. Ke-dor je gmotno bolj podpri, redoma manj toži.
S posli je umevala mati lepo ravnati. Bila jim je zelo na roko. Zato se tudi sploh v hiši niso me- r njali: i lit i ženske, niti ne moški. <1 če se je torej za leta zopet vrnil 11 sem tujec, vgledal je te iste zna- t ne obraze. Zdeti se mu je pač mo- t ralo. kakor da so njeni domači in t njeni nedomači tu ena rodovina. ^
Napram otrokom je bila mate- 11 rina vzrejevalna sila: ljuba v. Sa-Jo ma zase pomirovalne narave ni P zaželenejega poznala, nego če je,* videla, kako se ljubijo med seboj s iu kako jih je zgolj le radost. — n Kakor da bi ne bila rojenka s pri-J s prostega Dosloviškega domu; pač t pa tista vežbanka v najveljalne- š jih odgojilnih šegah, ki uče — i da prizanesljivo ljubeča mati de-
ci hiše tako zida. kakor jim je n skrnobnjenka podira. — Taka je i bila naša mati.	|v
Vselej resnico, tudi neljubo res-,ž nieo o bližnjem nam je otrokom t razodela. Ni ogrdovala: ni olep-ševala ; ni tajila. A norčevaje be- 1' seda o soljudeh in do bližnjega j za smeh jej ob takem nikedar ni.c oskrunil niti ust. niti obličja. —J? Nikoli po ovinkih; vselej ravno * pot naprej: takoj je vplivati zna- ( la na nas.
Meni ni nikoli namerila pesti: menda je nisem nikoli toliko ža-:§ lil. Zato se s svojo materjo tudi's nikoli nisem bil spravil. — Nikoli s v detečji dobi: nikoli otroku pe-'t sti; in ne. ko sem odraščal, nikoli.jt
—	Tudi prav nikoli ne božajoče č roke. Bila je namreč mehka, a i ob enem trda gorenska narav. Po- j ljubila me ni nikoli; jaz nje niko-j li. Pač enkrat, v prvo iu v zadnje J v živenju: ko je v Novakovim g pred odluHlom lin Rodine pred 1 odhodom na Rodine položena le- 1 zala v črni rakvi. Poljub na to ( mrzlo obličje — njegov ogenj mi s
. še to sedanjo uro nevgasljiviin
-	žarom v duši žeri.
-| Ko je bilo oskrbljeno za po-
-	dnevne obede in za njimi posprav-j ljeno. vsedla se je za mizo na iz-i biranje volne. Težko to delo ni ? bilo; a važno. Neslo je. Veliko je . nesla očetova suknena kupčija po
>	Koroškem. Le ostrost oči jej je i ob takem drobnem gledanju trpela in zgodaj je to začutila.
i I Nič čudnega torej, če jo je ob
-	takem domovanju od časa do ča-. sa radost prevzela. In takrat je
J zapela Vodnikovo v otročjih letih priučeno: "Od straže Ilrava-) ške — gor sonce mi pride", ali ob
>	resnejih čutih pa našo častito sta-i rico: "Za Bogom častimo Marijo
najprej.''
Rada je pripovedovaje učila; redoma le pripovedovaje učila.
Tako mi je razlagala, kakošni potrebniki bi uprav mi v naši hiši bili, ko bi nas vhitila kaka neprevidna nesreča. Bog varuj: o-genj! je rekla. V naši liiši, je menila. je veliko, ^se to nam pride v nič. Po drugod tega nimajo in kjer ni premoženja, tam tudi vsaj velike premoženjske nesreče biti lie more. Ne morejo je tako čutiti. .Tudi opomogli bi si drugi bolj ali I man j do prejšnjega stala: mi nikdar več. Ljudje bi današnjim potrebnejim šli na roko. A v nas bi jim bila ta pomota, da bi rekli: Tu ni treba; saj tu je bilo vsega preveč. Tem načinom — Bog nas 'pa hudega reši — bi postali mi večji reveži, nego so današnji naši nepremožni sosedje. V tej stari, ognja nevarni hiši se vedno bojim. Zato očeta nove tako prosim. Ne prosim, da bi morala biti lepa. Le prostorna in-varna. | Ves njen čas so povzela obširna domača opravila. Zato sem na kakem prostranejem potovanju bil z njo tako poredko, kakor s staro materjo pogosto, — Lo samo 'enkrat smo šli vsi trije dalje in 'sicer na hrib sv. Jošta. Čez Rado-ljieo, Podnart iu Besnico nas je vodila pot gori in čez Kranj nazaj. Vedel bi vam iz takratnih ljubih pogovorov tudi danes še to iu ono navesti. Vse mi gre živo po 'spominju. — Kako sem začetni pr-vošolček tu na zemski višavi kli-Jcal gori v nadzemske višave soln-'ea in sreče proseč na to vsodno gimnazijsko pot in kako ob tem j nisem misliti mogel, da se nekokrat vdomačim tu doli pod svetim •Toštom v takrat mi popolnoma tuje ozemlje, vse to mi bujno vri danes po duši.
Nikoli mi ni izrekla želje: naj se po dokončanih latinskih šolah poprimem tega ali onega stanu Le te-le njene besede jej imair v spominju: Stan si tisti izvoli da boš srečen.
(Konec prihodnjič.
Osebna svoboda«
Louis N. Hammerling-.
XL V.
.Delo razvoja in oliranjenja narodne prosperitete je zadeva vlade, — bi lahko rekli. S tem se morili strinjati tudi jaz, a treba je takoj pripomniti, da ne more biti nobena vlada uspešna brez so delovanja pozgrnega občinstva. Naša vlada pa je bila ustanovljena za to. da služi narodu ter ne i . '
j obstaja za to, da bi bil narod napram njej suženj ali hlapec. V veliki republiki kot je naša, v kateri se skoro vsaka štiri leta izpreme-[lii vlada ter je trajna politika [skoro nemogoča, je neobhodno potreba, da obstoji organizirano meščanstvo. ki se trajno zanima za narodne probleme.
Ni je sile, ki bi bila bolj koristna narodu, če se izvaja pametno in previdno kot je ona, ko delajo vsi sloji skupaj v vseh delih dežele in sicer brez strankarstva in brez vseh predsodkov.
Raditega je posvečati posebno pozornost organizaciji, katero se •je ustanovilo pred kratkim in ki obsega trgovce vse dežele. Ta or-jganizacija je federacija, ki je znana pod imenom ''The Chamber of Commeree of the United States."'
Jaz vam ne predstavljam tr-Jgovske zbornice kot zdravilno sredstvo za vse ekonomske bolesti. Nobenega predpisa ni. ki bi bilo dobro za vse slabosti ter ga jtudi nikdar ne bode a jaz rečem, da je ni skupine v javnem in ekonomskem življenju, ki bi bila večje važnosti kot je trgovski stan. j Te besede so vzete iz nagovora John H. Fahe^, predsednika trgovske zbornice Združenih držav, katerega je imel ob priliki konvencije Associated Advertising Club of the World. Svarilo, naj se trgovci organizirajo, se je že
I
l večkrat ponovilo v teh člankih glede osebne svobode. Cilj take
■	organizacije pa naj bi bil ohranje-• nje in obramba osebne svobjode,
. ki tvori najdražji zaklad.	I
ij Ali se trgovci po celi deželi za-! » veda jo, da je bila tendenca vlade' » v tej deželi že leta in leta omeje-
■	vanje in zatiranje osebne svobode ? Ali vedo trgovci, da so mejeva-uja glede obratovanja železnic o-
, težkočala taka podjetja ter jim odvzemala kapitalizacijo v teh podjetjih Ali vedo t r go ve i, da obsta-! ja v tej deželi majhna skupina' (inož, ki ima pravico preiskavatii poslovanje vsakega posameznika' ter doložiti. da je tako poslovanje' nepostavno.' Ali vedo. da so zakonodaje. ki predpisujejo dolžino'
posteljnih rjuh. prepovedujejo imet i
pri sebi cigarete in tobak sploh?' To je le par vzgledov za tenden-j co. katero je opaziti in koje na-! men je omejevati od strani obla-J sti delovanje posameznega moža' ali korporacije. Eksistenco te ten-' dence ni mogoče zanikati in omejevanja osebne svobode posamez-i nika zavzemajo vedno večji obseg. —
Samomor milijonarja. Chicago, IU., 12. novembra. — 21-letni Warren Peabody, ki je podedoval 2 milijona dolarjev in1 ki bi se moral poročiti v par dneh,i se zastrupil v stanovanju svoje, matere. Slednja je izpovedala, tla' je trpel že kot deček na napadih'
samomorilne niauije.
Položaj v Kavkazu. Carigrad, Turčija. 12. nov. — \ Kavkazu se ni ničesar posebnega pripetilo. Pri Vanu se vrše neprestano manjši spopadi, ki pa nimajo nobenega upliva na splošni položaj.
Tudi na Nemškem je stiska za drobiž,
i
v prvi vrsti zaraditega, ker pride i drobiž večinoma v roke vojaštvu,1 ki ga izda v okupiranih delih Polj-j ske. Belgije in Francije. Nemška vlada je sedaj dala nakovati 60' milijonov komadov denareev po 5' pfenigov iz železa.
Za bolgarski "Rdeči križ" bodo tudi v Avstriji nabirali in so
y ta namen že ustanovili na Dunaju poseben odbor.
SfAftl ZASTOPNIKI,
cmteri so pooblaščeni pobirati narot alno ca "OIm Naroda" In knjige, ka cor tudi aa vse drog* t naio strok« tpadajote posle: Janj Liai, Ark. la okolica: Mlchs« Ira*.
6aa Fraadsc«, CaL: Jakob Lovile Denver. Colo.: Frank Skrabec. Lead vlile. Cole.: Jerry Jamnlk. PaeU«, Colo, i Peter CnHg, J, u. Sojts, Frank Janesh In Joiin Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Co <tello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Safticli. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Bndmas Woodward, la. In okolico: Luka« Podbregar. Aurora, I1L: Jernej B. VerbUL Oglesby, 111.: Math. Hrlbernlk. Chicago, 111.: Frank Jurjove* Depue, ILL: Dan. Badovlna«, La Salle, DL: Mat. Komp. Jollet, HL: Frank Lanrlch. John Ki etel In Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Waokecai, DL: Frank PetkovSck 1& Math. Ogrin. Be. CUeafo, OL: Frank Cena is
Bndolf Potek. Bprlngfleld, DL: Matija Barfaorl* Frentenae, Kans. In okoUen: FranJ Kerne.
Mnlkery, Knns. in ekeUea: Martix Cos.
Calnaiei, Mlek. In ekoBea: Part) ^balta In M. F Kobe. HuliHMe. lOeh. h ekeUea t »
Cotalan.
S^ lun, Mleku ta ofcoUeai i
Ukori«.
Amra Ml— i Joda fnsln Chlihohn. Minn.: K. Zfone. Jsko» Petrlcb ln Frank Žagar. Dnlnth, Minn.: Joseph Sham boa. Br* Mira. In okoHea: Ivan Ooaie M. L. Kapscb, Joa J Pesbet in Louii M. Peruiek. Xreletk, Min.: Jnrlj Kotn. Gflkert. Minn, in ekoliea: L. VuaL HlkUng, Minn.: Ivan Poole. Kitzville, Minn. In okolico: Jot Adaznlch. Nashwauk. Mfam.: Geo. Manrtn. Tlrginla, Minn.: Frank Hrovstlek 84. Lonia, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridce. Meat.: Gregor Zobee. Gnat Falls, Msnt.: Math. Uriefe. «40» N. 6th Ave.
Bed Lodge, Mont.: J. Koprlvfiek. Roundup, Mont: Tomaž Paulin. Little Falls, N, Frank Gregorka Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik in John Prostor.
Irttflu O. in sfceBca; Alois Ba-lant
Bridgeport, 0.: Frank DoSorac. j Colllnwood, O.: Math. Blapnik. Igrale, Ohio In okoOca: John Eos
m 1785 s. n. st IimiliB, Od Ant HEM, _____
Oregon City, Dreg.: M. Justin. Allegheny, Pa In ekoliea: M. KU
risk.
Pa.: Lonis Hrib&r, j Braddoek, Pa: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Bndolf PleterSek. ( Bnrdiae, Pa. ln okoiien: John Ker Uinlk.
Conemsngh, Pa.: Ivan Pajk. Oaridge. Pa.: Anton Jerlna. Canonsbnrg, Pa.: John Koklich. Breaghton, Pa. ln okoiien: A. Dsn lar.
Darragh, Pa.: Dragntln Slavil, i Dunlo. Pa. in okolico: Jcslp Snhor j Export, Pa in okoiiea: Frank Tre bee.
j Forest City. Pa.: Karl Zalar ln Tt Lebea.
VnrelL Pki a>So* Vnle«tl»«a
Fitz Henry, Pa.: F. Gottliclier. Greensburg Pa In obollea: Joseph Novak.
i trwia. Pa. In okolica) Frank Dca I lar.
| Johnstown, Pa.: Frank Gsbrenja Is
•John Polanc.
Meadow Land*, Pa.: Georg Seholta Monessen, Pa.: Math. KlkelJ.
i Moon Bon. Pa. ln okolica: Franl
MaCek.
!----
Plttshargk, Pal Ignacij Podvasali, Ignas Magister, Z. Jskis la U, B. Ja'
kobich.
Steel ton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta* Pa.: Joseph iksrlj. West Newton, Pa. ln okoUea: Jest* /ovan.
Tfilloek, Pa.: FraaS Bsssš in Joes?! PotemeL Toeie. Utah: Antoa Falfil, Wlateninarters, Utah; Lonis S51a» «d«h.
Black Diamond, Wssh.: Gr. Forests, Bavessdale, Wash.: Jakob J^oss-jfiaE.
Davis. W. Ta. Is c^ollenf 7okn Br*
dleh.
Uosus, Vf.	La ekalteat Fran«
Kocljan In A Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfiL Kenoha, Wis.: Aleksander Pe»3lr. Milwaukee, Wia.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis. S Frank Sepich If Heronlra Svetlin.
West Allis, Wis. t FraaR BSefl tfl Lonis LonCarli.
Rock Springs, Wyo.: A Justin, Val^ Stallch ln Valentin Marclna. KsHnerer. Wro.1 Josls Meto*.
jCENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NSW YORK, N. YJ
MOUTVENIKI:
Duhovni boj	t—.60
Marija Kraljica	i—.60
Vrtec nebeški	e—.40
POUČNE KNJIGE:
j Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	(—.50 j Berilo prvo, vezano	;—.30 (Berilo drugo, vezano	t—.40 j Berilo tretje, vezano	>—.40 ; Cerkvena zgodovina	s—.70 Evangelij	.—.50 1 Fizika 1. in 2. del	.—.45 Katekizem vez. veliki	t—.40 Katekizem vez. mali	t—.15 i Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnlc«	$1.00 Poljedelstvo	s—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$100 Postrežba bolnikom	!—.20 Sadjereja v pogovorih	s—.25 Schimpffov nemsko-aloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnica, ves.	$1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po	—.60 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna nš in trtorejn	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	i—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1,,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	<—.20
Belgrajski biser	t—.20
Beneška vedeževalka	t—.20
Bitka pri Visu	(—.30
Bodi svoje sreče kovač	(—.30
Boj s prirodo	:—.15
Božični darovi	t—-15
Burska vojska	s—.25
Cerkvica na skali	t—;15
Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00
Cvetke	<r-.20
Don Kižot	*-.20
Dobrota in hvaležnost	■—.60
Fabiola	t—.85 George StephensoD, oče
leznic	'—.20
Grizelda	«r-.10 Hubad, pripovedk«, 1. in 2.
rvezek po	ir-.20 Dustrovani vodnik po Gorenjskem	t—.20 Ivan Resnicoljub	>—.20 Iz an ami, mala Japonka	t—.20 Izidor, pobožni kmet	s—.20 Jama nad Dobrnšo	(—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	;—.45 Krištof Kolumb	f—.20 Križana umilejnost	t—.40 Kaj se je Makaru sanjalo!	.—.50 Leban, 100 beril	^-.20 Maksimilijan I.	t—.20 Marija, hči polkova	>—.20 Mati, socijalen roman	$1.00 Malomestne tradicijo	i—.25 Miklova Zala	—.35 Mirko PoštenjakoviČ	>—.20 Na divjem eapadn, ve«.	«—.60 Na jntrovem	»—.8P Na krivih potili	i—J& Na različnih potih	>—.20 Narodne pripovesti, 1. in 3.
zvezek po	—.20
Naseljenci	»—.2C
Na valovih iužnega morja	r-.l[?
Nikolaj Zro^uki	,2Q O j etiki
Odkritje Ameriko, yon.	t—.88
Prihajač	,—.Sfl
Pregovori, prilik«, roki	t-^S
Prst božji	,—.22
Randevous	i—.23
Revolucija na Portugalskem	—.29
Senila	i—.H
Stanley v Afriki	t^.SSI Sherlock Holmes,
3., 4., 5. In 6. ffveiek po	<—.Ri
Sveta noč	t—.26
Srečolovec	t—.28 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.09
Strelec	,— 20
Sanjska knjiga, velika	t--.30
Štiri povesti	e—.20
Tegetthof	—.25
Vojan na Balkanu, 13 rvea.	^1.85
Zlate jagode, vee.	.83
Življenja trnjeva pot	t—.53
Za kruhom	)—.33 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt ceBarjeviča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingii)	—.73
SPILMANOVE POVESTI:
1.	ev. Ljubite svoje sovražnike	—.2«
2.	cv. Maron, krščanski deček	t-.2S
4. rv. Praški judek	»—.29
6.	«v. Arumugan, sin indijskega kneza	►—.2?
7.	rv. Sultanovi sužnji	*-?.2i
8.	ev. Tri indijanske povesti	—.88
9.	ev. Kraljičin n*5ak	t—.88
10.	ev. Zvesti sin	t—.
11.	ev. Rdača ln fetla vrtnica	£—.88
12.	ev. Boj in zmaga	e—.39
14.	ev. Prisega huronskega glavarja
15.	z v. An gel j snžnj«j	t—.30
16.	zv. Zlatokopi	t—.S3
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—,39
19.	ev. Mlada mornarja	r-.BS
TALIJA.
Zbirka gledaliških l^er: Brat sokol
Pri pušeavniku	t—,2Q
Raztresene«	t—.S9
Starinarica	«—.29
Županova Micka	»—.39
Idealna Tašča	t-^.29
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	e—.03
ducat po	»—.2f Z slikami mesta New Yorka
po	t-.35 Album mesta New Torka
krasnimi Blikami, mali	t—.33
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrške, mali	•—.19
Združenih držav, mali	—.19
veliki	—.29
vezan	—
Balkanskih držav	t—.Ifl
Evrope, vezan	—.99
Vojna stenska mapa	91.59 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	»JI
OPOMBA: Naročilom j« p rilo Siti denarno vrednost, bodisi ▼ Kth to vini, poštni nakaznici, ali noŠtn ih *rnwiir»i» Požtnina jo ml
•^■»fe It mimm*
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	,
V ruskem ujetniitvu so: Josip •Tuvan iz Novega Vodmata št. 117, občina Moste pri Ljubljani Domači-nad !> mesecev niso vedeli,' ali je živ ali mrtev. Od 33 sept.j dalje sta v ruskem ujetništvu' brata Jernej Legat in Anton Legat i z Naklega. V ruskem ujetništvu ji* od 10. luaja Emil Aljančič, korporai 17. peš.nolka. Ž njim je ujet štcbi ii. Domžal in eden iz i rnur. V mskem ujetništvu je stotnik >7. i ešj>olka Josip Novak.
Umrl je v Laškem trgu hišni lu»>. stnik Xorbert Krotil, star 57 let. V Postojni je umrl Ivan I ■ urja. c. k. evid. nadofieijal, star t>3 let.
Trebušni legar z«io divja po vipavskih občinah.
Požar, v Sodražiei je začelo goreti v podstrešju enonadstropne
hiši* Kržetove, ki stoji sredi trga. V hipu je bila vsa streha v plani! nu. Zavladala je velika panika tied Sodražani, ker je bil cel trg vs-Vd na gostu postavljenih poslo-:>!.• v i i varnost i. Da pa ni bilo . s,- ji zali valiti mirnemu ozraeju in deževnemu vremenu, ker zaradi mokrih streh iskre n so prijele sosednih hiš. Ker je !" riača požarna hramba, kateri
• prišli v pomoč gasilci iz sosed-I!' Zaiuostca in Sv. Gregorija s svojimi brizgalnami, z vso spretnostjo vršila svojo dolžnost, so ji* posrečilo ogenj omejiti samo na to hišo. Zgorela je streha; ker so pa pohištvo metali skozi okna prvega nadstropja in je obila votla vdrla skozi strop v prvo nadstropje in celo v pritličje, ima hišni posestnik Martin Krže ogrorn-!1" -k Mu. ki s,- z zavarovalnino nikakor ne bo pokrila. Poleg gasilcev in orožuištva se je za omejitev požara s posebno di*nostjo trudilo pod vodstvom poročnika Spitzkopfa t rensko moštvo, katero jc nekaj dni sem v Sodražiei nastanjeno. Da je bil s svojo znano ra/boristostjo v tej stroki župan Lovrenčič, ki je bil svoječas-no sam načelnik gasilcev, popolnoma na svojem mestu, pač ni treba omenjati. Prezreti pa ne smemo pridnih dona.ša!k vode, v čemer se Sodražanke pri vsakem ognju odlikujejo. Njim gre hvala, da so uničit* brizgalne nemoteno delovati. Posebnih nesreč ni bilo. Le en vojak, doma iz (Jalieije, je pri nad vse požrtvovalnem delu na strehi vsled dima padel v orno-} tieo in nekaj poškodoval na ro-ki. vendar je, kakor čujemo, iz-l ven t sake nevarnosti. Ogenj je ha e nastal vsled slabo reguliranega dimnika.
S pošte. Josip Vertlir je imenovan za višjega poštarja na Bledu, \;i' ei 1'eakar za poštarja v Ribnici.
Draginja po Krasu. Poroča n.* Kupil sem jajce, dal sem 20 vin. Kupil sem 1 k«r krompirja, plačali sem :{0 vin. Kupil sem liter mleka,' dal sem 40 vin. Kupil sem četrt kg solate, dal sem 40 vin. Kupil sem liter mošta, za katerega sem dal 1 K 4<> vin. Draginja je torej pre-, rejšnja. S kruhom je sedaj tuin-J 1.1 m boljše. Sliši se. da tudi vojaška oblast gre na roko civilnemu prebivalstvu z moko.
ŠTAJERSKO.
Padel na bojišču. Iz ("inžata se' poroča: Kakor se je uradno do-/ii do, je padel na severnem boji-š u kot sanitet v svoji službi tu-i- ijšnji posestnik in občinski od-
-n i k Ivan I Više dne 9. junija t. 1. Po u At nem poročilu nekega saidteta je pravil tukajšnji rojak, «ia je pri nalaganju nekega ra-njenea na voz priletela krogla ter zadela Ivana Pe rišeta iz Cinžata ••avno v srce. Ker se torej ti dve i/javi, ime, čas. število in datum strinjajo, je gotovo, da počiva ta vobče čislani mož že v tuji, a tu-j di od lastne krvi poškropljeni; zemlji. Poklican je bil pod orožje dne L"), februarja t. L, dobil jc 14-dnevni dopust ob času žetve, kjer, se je obakrat tako težko poslovil Od svoje žene in treh nedoraslih otrok.
Žrtev vojne. Dne 4. oktobra je umrl v bolnišnici na Ogrskem' vsled na bojišču zadobljenih ran, Jakob Ctubenšek iz Prevorja pri Pil št an ju.
Tretjikrat odlikovan. Major 26. domobr. pešpolka Ivan Kisvardavj je bil vnovič odlikovan za svoje, junaštvo s Signum laudis. Že me-( seca maja t. 1. je bil odlikovan z redom železne krone in nekaj tednov pozneje z vojaškim zaslužnim križcem z vojnim okraskom J
Odlikovan je bil Janko Uaiuer-j s.'! k. praporščak 7. pešpolka, doma. u Bukovec pri Ptuju, zaa^l
velikega junaštva na severnem bojišču s srebrno kolajno I. razreda.
Grcmenje topov se sliši. Iz Go-
m i lice pri Arvežu poročajo: Dne 10. okt. se je na našem hribovju prav razločno slišalo gromenje topov z italijanskega bojišča. Skozi cele tri ure se je vsak posamezni strel prav dobro slišal.
Prehodi in bredišča čez Savo na črti Trbovlje—Jesenice. Od dne 15. oktobra 1915 naprej smejo rabiti le naslednji prehodi in b rodovi čez Savo na črti Trbovlje— Jesenice (na Dolenjskem) za promet s Kranjskega na Štajersko oziroma Hrvatsko in v nasprotni smeri: Cestni most Trbovlje—Škofjariža (posestnik c, kr. stavbni nadsvetuik Kirchscbla-ger ; brod Hrastnik—Sava (posestnik A. Urbajs'i ; most na deželni cesti Radeče—Zidanmost (posestnik kranjska dežela); brod Hotomež—Loka (posestnik J. Si-mončič v Broduj ; cestni most Kadna—Sevnica (posestnik baron Tuseh v Boštanju) ; brod Krško-Rajheiiburg (posestnik Ivan Flis v Rajhenburgu) ; most na deželni cesti Krško—Videm (posestnik kranjska dežela) ; brod z Mrtvic in Skopic na (Ježevec na Štajerskem (posestniki v Mrtvicah in Bregah : most na deželni cesti (Jatež—Brežice ( posestnik štajerska dežela) ; brod Čatež—Mostec (posestnik občina Mostec); brod Jesenice—Ključ na Hrvatskem t posestnik Ivan Senienie v Jesenicah). Prekoračenje Save na o-menjeni črti na drug način, uporaba vseh drugih brodov ali sredstev za prehod, tudi tistih čolnov, ki služijo le zasebni uporabi lastnika. je strogo prepovedano. Čolni in druga sredstva za prekoračenje, ki ne služijo za obrat gori navedenih brodov, se morajo za čas te naredbe odstraniti od brega Save. Prestopki se bodo kaznovali od političnih oblastev po cesarskem ukazu z dne 20. aprila 1854.
Navijalci cen. Pred okrajnim sodiščem v Ptuju se je zagovarjala 571etna trgovka Gabrijela Selinšek iz Ptuja zaradi navijanja cen. Bakreno galieo, katero je meseca maja t. 1. kupila po 67 K in 1*20 K za meterski slot, je prodajala nekoliko pozneje kilogram [K) K 3.20. Obsojena je bila na teden dni zapora in v denarno globo 1000 K. — Pred istim sodiščem se je zagovarjala ptujska tvrdka C. Schwab zaradi navijanja cen pri prodaji žvepla in ocetne kisline. Obsojena je bila na 800 K denarne globe. — Nadalje je okrajno sodišče v Ptuju obsodilo 9 lu-karjev radi navijanja cen na zapor od 1 do 6 dni in zraven še na denarne kazni do 200 K. — Pri ptujskem okrajnem sodišču je v zadnjem času veliko tožb zaradi navijanja cen.
Najvišje cene za drebevino zaklane živali. Štajersko namestni-štvo uradno razglaša, da so najvišje cene za drobovino zaklane živali določene sledeče: za želodec in pljuča kilogram po 1 K; kravje vime kuhano kilogram K 2.10. nekuhano K 1.30; gobec kilogram K 1.50 do K 1.80, srce kilogram K 1.40 do K 1.60, možgani goveje živine kilogram 4 K, svinjska pljuča kilogram 3 K in 4 K.
Uporaba divjega kostanja in želeda. Štajersko namestništvo u-radno razglaša: Ker je divji kostanj in želod važno nadomestilo za živinsko klajo. naj prebivalstvo skrbi, da se bo divji kostanj in želod prav pridno nabiral, posušil in shranjeval na zračnem prostoru, da ne splesni. Nabrani divji kostanj in želod se naj pošlje v vrečah na urad za krmila štajerskega namestništva.
Umrla je 10. okt. v Sv. Lovrencu nad Mariborom bivajoča Marija Govedič, notarjeva vdova, v starosti 90 let.
Otrok v banji utonil. Selnica ob Dravi. Posest niča Ivana Namestnik je pustila 10. okt. svojega 19 mesecev starega sina Jožefa kratko časa samega v kuhinji. Otrok je šel k banji za pranje perila, padel v njo in utonil.
Živ se je skuhal. Dne 3. okt. je imel v donaviških plavžih (Zgornja Štajersko) oženjeni delavec N. Lammer očistiti parni kotel, ki so ga prej izpraznili. Ko je pa Lammer zlezel skozi ozko odprtino pod kotel in dvignil pokrov, ga je nenadoma oblila vrela voda, ki se je še nahajala v kotlu, in se je revež v par trenutkih dobesedno skuhal. Z mrtvega telesa je odpadla koža in mišičevje.
Novice iz Dr&melj. Ubila sta
jcfcva starčka; 82 let stari oče Bla-,ža Jesenek je padel s kozolca, Jurij Hrovat pa z jablane. — Lepe dni po kvaternem tednu se je iz-vrstno dalo spravljati pridelke in sejati. Isti čas pa je mraz ajdo pomoril. — Prve dni oktobra smo imeli povodenj.
Živinske kužne bolezni, v prvi polovici oktobra meseca so bile na Spodnjem Štajerskem sledeče kužne bolezni: v občinah Sv. Peter v Sav. dol. in Sv. Peter pod Sv. Gorami kuga na gobcu in parki jih ; v občinah Senena. Dol-goše. Sv. Marjeta ob Pesnici, Orehova vas, Partinje. Pobrežje, Zg. Voličina, Sp. Voličina, Zrkovci. Sv. Miklavž, Rogatec in v Maii-boru konjske garje. Pasja steklina v Višnji vasi. Svinjska kuga v Studencih, Lajteršpergu, pri Sv. Lovrencu, v Brežicah in ua Bizeljskem. Svinjski pereči ogenj v občinah Ormož, Sv. Lovrenc na | Drav. polju, Slovenja vas in Vur-! berg.
Pes trgal ovce. Knetom na i Kozja kil pri Dobrni je neznana ^ zver, ki se je klatila \ tej okolici, raztrgala v kratkem času 28 ovac. Ljudje so že bili zelo obupni, ker [ se lovcem ni posrečilo dobiti drznega škodljivca. Dne 4. okt. so ga pa zasačili v hlevu nekega posestnika. v katerem je trgal ovce. Bil je to velik ovčarski pes pesestnika I Tomaca. Drznega roparja so v hlevu takoj ubili. I 785 K našel. Pionir Andrej Pe-stiček je v Ptuju našel košarico z živili, v kateri je bilo pa še tudi 785 kron denarja v gotovini. Najdene reči je izročil takoj pristojni oblasti.
Ponarejeni bankovci. V raznih večjih avstrijskih mestih krožijo v prometu ponarejeni stokronski bankovci. Papir ponarejenih sto-kronskih bankovcev je tako lahek in cunjast, da se jih na prvi hip prav lahko razločuje od pristnih. Ze tudi v Gradcu krožijo ponarejeni stokronski bankovci. — j V celjskem okraju kroži v pro-i metu veliko število ponarejenih j petkronskih novcev. Ponarejeni ! novci so tako temne barve, da se jili na prvi hip razločuje od pristnih. kajti napravljeni so iz razne kovinske zmesi in so tudi mnogo lažji.
Duhovniška vest. Župnijo Šent Ilj pod Turjakom je dobil Davorin Koškar. župnik pri Sv. Morijami ob Boču.
Slovo.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Bilo je zadnje dni meseca septembra. Jesen je tu, zima se bliža. Ptice selivke lete trumoma na jug iskat toplejših in menda tudi srečnejših krajev. Tudi naš priljubljeni kaplan Fran Močnik se je poslovil od nas in se podal proti jugu v svoj novi delokrog. Po 121etnem delovanju pri nas je bil poklican za župnika na župnijo Sv. Štefana ob Žusmu. Pred odhodom je povabil odlične može župnije kot zastopnike župnije' in občin na mali sestanek, da se še enkrat od nas poslovi. Pri tem slovesu smo se spomnili tudi naših vojakov ob bistri Soči ter smo nabrali zanje 17 K 35 vin.
Mestni zastop ptujski je izvolil "Stajerčevega" urednika Linharta za svojega zaupnika v dra-giujskih zadevah. Študirati mora, zakaj je draginja in kako jo odpraviti. Mestni zastop je sklenil, da bo naprosil okrajno glavarstvo. naj gotova živila rekvirira po okraju za Ptujčane. Toda okr. glavarstvo tega ne bo storilo, ker je rekviriranje političnih oblasti natanko po cesarskih ukazih omejeno in se ne more vršiti samo na željo kakega zastopa. Nadalje je sklenil mestni zastop, naprositi etapno poveljstvo, da zabrani izvoz masti, olja. mastnih svinj, mleka, jajc. sira, masla, divjačine in lesa.
Vinska letina. V ptujskem vinogradniškem okraju je letošnji vinski pridelek izborne kakovosti, toda pridelalo se ga bo manj, kakor v lanskem letu. Iz celjskega okraja se pa poroča, da so vinogradi vsled dolgo trajajočega deževnega vremena zelo trpeli. Več kakor polovica grozdja je se-gnila.
Hmelj. V prvi polovici oktobra meseca se je spravila večja množina tujega, zlasti Štajerskega hmelja na trg v Žatee na Češkem. Ker po tujem hmelju ni bilo prav nobenega povpraševanja, je bila cena za tuj hmelj le samo na papirju in je znašala za štajerski hmelj 70 do 75 K za 50 kg.
KOROŠKO.
f V vojni padlemu Hermanu To-mitsehu, gojencu 3. letnika na celovškem učiteljišču, nameravajo napraviti spominsko ploščo in jo vzidati v lopi celovškega učiteljišča.	_	__
a
Ruskega ujetnika okradel. 0-
rožništvo v Gospi Sveti je ovadilo državnemu pravdništvu hlapca Janeza Gladerja, ker je na sumu. da je okradel ruskega ujetnika Ivana Martina.
Odšel je 3. okt. iz Celovca poveljnik deželnega orožuištva na Koroškem, polkovnik L v gen Do-browiecki. da nastopi svojo novo službo. Xa kolodvoru se je poslovil od njega njegov namestnik s častniki in stražmojstri.
PRIMORSKO.
PogTeša se. Ivan Gabršček. učitelj v Dolini pri Trstu, piše: Kljub vsestranskemu poizvedo taliju že od 14. oktobra 1914 nimam nikakih obvestil o Albinu Mikla-viču, učitelju, ki je služil pri 7. regimentu (Celovec), 12. kompani. i rojen leta 1887. v Kobaridu.
Odlikovanje. Armadno poveljstvo jugozapadne fronte je podelilo orožniškemu stražmojstru in post. vodju Dragotinu Pahor pri dež. orožniškem poveljstvu št. 7 v Trstu srebrno lirabr. svetinjo.
Ivan Terpin, občinski tajnik iz Podgore pri Gorici, se nahaja pri občinskem uradu *'Podgora'\ u-: radujočem pri okrajnem glavarstvu v Gorici.
Kolera. Uradno se je naznanil 1 slučaj azijatske kolere v tržaški okolici, v neki občini koprskega okraja pa 7 slučajev.
Izjava nemškega vojaškega pc-o-čevalca.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Poročevalec 'Berliner Tageblatta', ki se mudi na srbski fronti, je sporočil sledeče:
Kar sem videl v Srbiji, mi skoraj ili mogoče popisati. Dežela je uničena; več let bo preteklo, pred-no se bo mogla povspeti. Prebivalstvo beži v divjem begu, kam beži in kje upa najti varno zavetišče. ni nikomur znano. Takoj, ko so Srbi izprevideli, da se ne morejo ustavljati veliki premoči, so bili prepričani, tla bo zanje najbolj varno v Črnigori. Res, začeli so se umikati proti deželi kralja Nikolc. Skoraj v istem času so pa začeli Nemci in Avstrijci prodirati proti Višegradu, in ko je bilo enkrat to mesto v njihovih rokah, proti jugu. Srbi so kmalo izprevideli, da ne morejo v Črnogoro ter so napravili nov načrt: začeli so se približevati Albaniji. Pozabili so namreč, da so nekateri albanski rodovi njihovi najbolj zakleti sovražniki. Kmalo po zavzetju Niša so naleteli na albanske čete, ki so jih pognale v beg. Albanci imajo namreč utrjene vse gorske prelaze in so tako dobro organizirani, tla jih ne more niti trikrat močnejša sila premagati. Sedaj je glavna sila srbske armade koncentrirana pri Kraljevu. Avstrijci in Nemci so jo prisilili, da se je začela ž njimi boriti. Gotovo je, da bodo morali Srbi podleči, ker bi bilo naravnost nesmiselno, da bi se ustavljali taki premoči. Srbski vladi ne bo kazalo drugega kot da se bo udala ali pa pobegnila v Italijo. Kakor hitro se kaj takega zgodi, bo izgubilo ljudstvo pogum in se bo prostovoljno uda-lo. Kralj Peter je baje sedaj neprestano na fronti in navdušuje vojake.
Churchill odšel na fronto.
London, Anglija, 12. novembra. AV inston Spencer Churchill, nekdanji prvi lord admiralitete. je izstopil iz ministrstva, kot se glasi v danes zvečer objavljeni uradni izjavi.
Glasi se. da je odpotoval Church ill na fronto.
Churchill je bil ob izbruhu vojne prvi lord admiralitete in njemu se naprtuje odgovornost za to. da se je vprizorilo dragi poskus. da se prodre skozi Darda-nele. Od meseca maja naprej je bilo njegovo stališče v kabinetu le še liominelno.
Dumba brez službe.
Stockholm, Švedsko, 12. nov.— Kot je izvedela **Politiken" z Dunaja, je bil odpuščen iz službe dr. Konstantin Dumba. ki .je bil av-stro-ogrski poslanik v Washing-tonu. dokler ga ni avstrijska vlada odpoklicala na zahtevo zvezne vlade.
Podržavljenje pijač.
Waco, Tex., 12. novembra. — Konvencija socija! ' ene stranke v Texasu je sprejela resolucijo, v kateri se zahteva podržavljenje trgovine z opojnimi pijačami.
LISTNICA UREDNIŠTVA"
J. U., Barberton, O. — Dopis je jako zanimiv, toda v celoti ga sko-1 raj ne moremo priobčiti, ker se je 1 o tej .stvari že na dolgo in široko razmotrivalo in je bila cela zade-va že popolno®** pojasnjena.
Glavne vaše misli bomo o priliki uporabili v posebnem članku.
J. Š., Ely, Minn. — Vaš nasvet bomo po možnosti upoštevali. Sporočite še, kaj. Pozdrav!	j
Rada bi izvedela za naslov svoje-' ga brata FRANCA B AM BIČ. Pred štirimi leti je bil v Buenos Aires, Argentina, v Južni: Ameriki. Prosim cenjene roja-1 ke, če kdo ve. kje se nahaja, da! mi naznani njegov naslov, ali! naj se sam oglasi svoji sestri' Frančiški, sedaj omoženi Medi-j žovec, 1236 Penn St., Chicago.! 111. '	(12-15—11)1
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem j obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročni no in izdajati tozadevna potrdila Upravništvo Glas Na rod a.
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, okr-relost in »gibčnost sklepov in mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko —
25 in £0 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTEB & CO.
74-80 Washington St ' New York. N. Y.
Ruski samostani za vojne stroške.
Iz Petrograda poročajo: Sveti i sinod je sprejel pi-edlog vlade, da I naj se da na razpolago za obrambo države tretjino ruskih samo-
' stanskih zakladov. ■ ■———__^^—————
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem La . popravljam po najnižjih cenah, a de-! lo. trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek : vzamem kranjske kakor vse drage 1 harmonike ter računam po delu ka-| koršno kdo zahteva brea nadaljnlti vprašanj.
JOHN WEN ZEL, I M17 East <S2nd St.. Cleveland. Ohla
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat ANTON V1DR1CH. Pred G. meseci je bil v Romlv, Col.i. Prosim cenjene rojake, ako ve kdo za njegov naslov, da mi sporoči, ali naj se pa sam javi. bratu: John Vidrich, Box 31)1, Kellogg, Idaho. (11-13—11
Iščem svojega prijatelja GABRIJELA ZAGORCA. Midva sva skupaj delala v Jackson, Aia.. in sedaj se nahaja baje nekj« v Kansas City, Kans. Prosim cenjene rojake, če vedo za njegov naslov, da ga mi naznani., ali naj se pa sam javi na naslov: Peter Borauich, 421 Clair-pont Ave., Detroit, Mich.
Velika zaloga vina in žganja.
^g*	_MARIJA GRIILL
prodaja belo vino po ................ 70e. gallon
^HhcfcW'WjjBpWR^y	črno vino po................ 50c.
j^Wgaf^SaSji^MB^ Drožnik 4 gallon p za .................... $11.00 .
^XPSSfw^SESSs^^ Brinjevec 12 ste kler.ic za................ ¥12.00
" 4 gallone (sodfek) ze.......... $16.00
aMBamEHp Za obilno"naročbo se priporoča
Marija Grill,
i5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postreieni.
1 dobit« "GLAS NARODA" sioai itirl mesec« dnevno, ixvxemBi nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA"	s izhaja dnevno na šestih straneh, tako,	* da dobit« tedensko 36 strani berila, t	" mesecu 156 strani, ali 624 strani t štirih	' m«s«cih. "GLAS NARODA" donašs	■ dnevno poročila z bojišča in nuns ili-	' ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo	" iS,000! — Ta it«vilka Jasno govori, da je list zelo rassirjen.	* Vu csobj« lista Jt organizirano in spada v strokovne unije.	'
VRNIMO SE.
Mi vsi se radi spominjamo dni, L o smo bili polni	- |I|j |||l
zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pri-	J|j' I ||
pravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo	JW
izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot	KES! zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu
življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k*	J^^^^l svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavno sistem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in
nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro	| ij
opazite kako nerednoat, vzemite	fifel w^
TR1INER-JEVO ' *
ameriško Elixir grenko viooJl§§§|j
To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne	J^Svr^
funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, fej^^^^fi^yf/- V dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To	ELIXIR	b
sredstvo tudi	&1T7ER-V/1HE I
Olajša bolečine v notranjosti,	4
odpravi konstipacijo,	^ 1
ustvari tek,	V J |
ojači prebavno moč,	& J
vzdrži organe pri delu,	* k §
odpravi nervoznost.	J j
Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša	10RKE vino I
konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in	^^^T^^Trn^
ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti	753SAsMand Ave
klorozi	ž
Cena $1.00	V lekarnah	IsII^^bB^^^P^
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Ce se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-raigično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c.
WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
V^---1-->
T	(Nadaljevanje)
Sel sem torej po Lanche cesti, na kateri se je za časa cesarstva streljalo dezerterje. Vrvenje, petje in zvonenje se je vedno bolj odstranjevalo. Vsa okna iu vsa vrata so bila zaprta, kajti vse se je pridružilo procesiji. V tem splošnem velikem miru sem za par trenutkov obstal v starem delu mesta, da pridem nekoliko do sape. Preko okopov je pihljala s polja sveža sapica. Prisluškoval sem na vrvenje iz daljave, si obrisal znojuo čelo ter mislil sam pri sebi:
—	Kje naj najdem sedaj Katarino?
• ■ Žst-m hotel iti naprej, ko sem naenkrat slišal nekega zaklica-ti na. glas:
—	Margarot. zapiši vendar točke!
V tem trenutku sem zapazil, da so okna v prvem nadstropju «>reta Colin odprta in da je notri polno ljudi, ki so igrali biljard. Izgledali so kot veterani: s kratko pristriženimi lesmi ter košatimi i>rki. Hodili so kro£ biljarda z glasnimi klici ter se niso brigali niti .'.a Lndovika XVI.. niti za župana, mestnega poveljnika ali za me-Neane. Eden izmed njih. kratek človek z angleško brado, se je eelo sklonil ven. pogledal na trg ter rekel pri tem:
—	Pri petdesetih končamo igro kot neodločeno.
Takoj mi je prišlo na misel, da morajo biti to častniki, katere se je postavilo na polovico plače in ki zapravljajo sedaj svoje zadnje vinarje, dasiravno ne bodo kmalu vedeli, od česa naj žive. -laz pa snu šel medtem že zopet naprej ter razmišljal o teh stvareh. Kakor-hitro pa sem stal gori pri Nemških vratih, je bilo vse zopet pozabljeno. Procesija je ravno prišla krog vogala in petje je odmevalo kot buča nje trobent. Mladi duhovniki iz Nancy so letali z dvignjenimi križi med množice ter delali red. Švicar S iron je korakal dvignjene glave ter zelo dostojanstveno pod svojim banderom: — spredaj so poli vsi duhovniki in ministranti litanije in zadaj je odgovarjala množica, da je vedno nastal silen vrtinec glasov.
Dvignil sem se na prste ter mislil pri vsem tem le na Katarino, katero sem želel najti meti množico. Videti je bilo le malo. kajti Ijnd-sk<- množice so bile preveč ogromne. Sploh pa sem se čudil, da živi toliko 1 juti i v naši okolici. Doma so najbrž ostale le stare ženske in majhni otroci, dočim je bilo vse drugo zbrano v mestu.
To je trajalo že najmanj dvajset minut in že sem izgubil upanje, <la zagledam Katarino, ko jo naenkrat zapazim poleg tete Grete. Teta je molila s tako zvonkim glasom, da jo je bilo slišati iz cele tiiuo/u-e. dočim ji> korakala Katarina polejr nje s povoženo irlavo. < V bi .n mojT' I zaklicali, iti me bila gotovo slišala. Mislil sem si pa.
da je bilo /e dosti, da se nisem vdeležil procesije ter nisem hotel delati še nadaljno zdražbo.
Pa naj povem na kratko, šli so ravno mimo in procesija se je ustavila na paradnem trgu, pred velikim oltarjem na desni strani »•erkvo. (lospod župnik je opravljal obrede in preko celega mesta je legla tišina. V ulicah na desno in levo je bilo vse tiho in prazno in skoro večina ljudi je klečala. Pogled na ta prizor me je globoko ganil in pričel sem moliti za domovino, za mir in za vse. kar sem .'bčut il v sebi. V tem trenutku. — dobro se spominjam. — je bilo slišati ob okopu pod Nemškimi vrati glasove, ki so dobrodušno poživljali :
Prosim, nekoliko prostora, dragi prijatelji!
Pro-esija je zapirala pot, da niso mogli potniki naprej. Ti glasovi s.> nekoliko zmotili pobožno razpoloženje množice.
Nekaj oseb pred vrati je zapustilo svoje prostore. Švicar in eerkovnik sta šla od daleč in jaz sem stopil nekaj korakov naprej. Teda j je prignetlo pet do šest zaprašenih veteranov s skrivljenimi hrbti in razoranimi obrazi ob okopu, da dospejo na Arzenalno cesto. kjer so upali dobiti prosto pot. Še danes jih vidim pred seboj v njih ponošenih črevljih. belih gramašah ter starih, zakrpanih uniformah Korakali so drug za drugim oh okopu, da bi kar najmanj motili ljudi, ki so sedeli spodaj. Neki starec s tremi službenimi znaki, ki je korakal prvi in ki je bil sličeu mojemu ljubemu staremu seržantu Pinto. padlemu pred Lipskem. me je pripravil v kaj tužno razpoloženje. Imel je prav tako dolge brke, napol osivele in i-1 i zadovoljni obraz, kljub vsem nesrečam in vsemu trpljenju. Na koncu palice je nosil majhen sveženj in govoril je čisto tiho in mirno: - Oprostite, gospodje in dame! — Drugi pa so korakali za njim. —
Bili s<> to prvi jetniki, ki so se vračali vsled konvencije z dne
aprila. Od tedaj smo jih videli prihajati vsaki dan do julija. Ti prvi pa so brez dvoma prehiteli etape, da vidijo čimpreje Francijo.
Ko >o dospeli do konca ulice, so izprevideli. da je prav do arze-nala vse polno ljudi. Da ne motijo nadalje ljudi, so stopili v kotlino izpadu i h vrat sedli na mokre stopnjice ter čakali, da bi se pričela procesija pomikati naprej. Prišli so iz daljave ter so komaj vedeli, kaj je dogajalo pri nas.
X.i veliko nesrečo pa so ljudje iz Les Baraques. dolgi Ilorni. Ksaver. Roller, tkalce Coehart in kolporter Pinaele, katerega se je napravilo županom, ker je pokazal zaveznikom pot v Falberg, — vsi ti lopovi in še drugi, ki žive od kradnje lesa po gozdovih, zapazili od daleč tribarvno kokardo na čakali veteranov in vsakdo si je mislil sedaj: Konično imamo priliko pokazati, da smo pravi stebri prestola in oltarja.
Potisnili so ljudi na stran ter se prignetli v bližino. Prvi je prišel Pinaele. z veliko črno ruto krog vratu, ki je izgledal kot bandit, ki hoče napraviti obraz poštenega človeka. Veteran s tremi znamenji je že oddaleč zapazil te ljudi ter vstal, da vidi, kaj naj to pomeni.	• * *
No. ni se vatn treba nič žuriti. — je rekel. — Mi nismo ljudje, ki bi bežali. Kaj hočete pravzaprav od nas?
Pinaele pa se je bal, da bi mu ne ušla lepa prilika, da pokaže svoje navdušenje za Ludovika XVIII. Mesto odgovora je raditega udaril veterana po glavi ter kričal pri tem:
—	Proč s kokardo!
Ogorčeni-veteran se je hotel seveda braniti, a v istem trenutku so prihrumeli na lice mesta ostali ljudje iz Les Baraques. možje, ženske in otroci.
Padli so po vojakih, jih pobili na tla, jim potrgali kokarde in epolete ter jih neusmiljeno obdelavali z nogami. Ubogri veteran se je skušal dvigniti ter klical pri tem s presunljivim glasom:
Kuj! Tolpa bojazljivcev! In vi hočete biti Francozi?! Fuj!
Za to pa je dobil novih udarcev. Konečno sj *ih pustili ležati v kotu. vse oblite s krvjo ter s strganimi oblekami. Poveljnik De la Faisandrie, ki je prihitel na lice mesta, je izjavil, da jih je treba spraviti v ječo.
Če bi bil mogel priti dol. bi jim bil jaz neglede na Katarino, teto Grete in gospoda Guldena prihitel na pomoč in^ljudje bi tudi mene kot one pobili na tla. Še daues me prime jeza, kadarkoli se spomnim na ta prizor. Na srečo pa je bila stena pri izpadnih vratih nad dvajset erevljev visoka in ko sem gledal ta strašni prizor, kako se jih je vse krvave odvleklo s pozorišča, sem bil tako iz sebe d» me je vprašal oče-Gulden pri povratku domov:
—	Kaj se je pa zgodilo?
—	Bil sem ravnokar priča strašuega prizora. — sem mu odgovoril.
Nato sem s solzami v očeh pripovedoval, kaj se je zgodilo. On je hodil po sobi gorindol. z rokama na hrbtu ter sempatam obstal, da posluša moje poročilo z bliskajočimi se očmi in trdno sklenjenimi ustnicami.
—	Jožef, — me je vprašal. — ali so ti ljudje kaj storili?
—	Ne., gospod Gulden.
—	To ni mogoče. Ti ljudje so morali izzvati celo stvar. Saj vendar za vraga nismo divjaki. Ljudje iz Les Baraques morajo imeti druge povode kot je bila kokarda.
Na noben način mi ni mogel vrjeti. Šele potem, ko sem mu podrobno navedel še enkrat vse posameznosti, je rekel:
—	No. vrjeti ti hočem. Ker se je završilo vse pred tvojimi očmi. ti hočem vrjeti in to je veliko večja nesreča kot si misliš sam. Če bo šlo to tako naprej, če se ne bo držalo vse te lumpe na vajetih, če bodo vsladali tukaj taki ljudje kot je Pinaele, potem se bodo morali pošteni ljudje poskriti v najtemnejše kote.
Nadalje ni rekel ničesar, ker je bila procesija pri kraju in ker se je vrnila Katarina s teto Grete.
Obedovali smo skupaj. Teta Grete je bila zelo dobro razpoložena in tudi Katarina. Dasiravno sem se pa srčno veselil, da jo vidim. mi je vendar nekaj težilo srce.
Konečno sem spremil proti večeru Katarino in teto do La Roulette, kjer smo se še enkrat objeli in poslovili. Bilo je krog osme ure in šel sem takoj spat. Gospod Gulden je šel v pivovarno k '•Divjemu možu", da čita tam časopise. To je bila njegova nedeljska navada. Krog desete ure se je vrnil in ko je še videl svetlikati luč v moji sobi. je odprl vrata ter rekel:
—	Gotovo se vrše vsepovsod procesije. V listih ni čitati o ničemur drugem.
Nadalje mi je še sporočil, da se bo vrnilo domov osemdesettisoe ietnikov in da pomeni to za Francijo pravo srečo.
(Nadaljnje se).
__
MODERNO UREJEN AS
TISK ARM KLAS NABOB \
ggg	—»^"HTHi
VSAKOVRSTNE TISKOVINE
IZVRŠUJE PO NIZKIH SSSX CENAH.
• • DELO OKUSNO, • • • • • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
s • :•: s
UNUSKO ORGANIZIRANA.
w s POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLQVENIC PUBLISHING 00.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI *TVO NE UREDNIŠTVO
Kaj pravijo pluaUljl. nfeajakl la OziaTSlkl • tajlrf Bari« *L Battaer	. •
"Doli z orodjem!" j
Lev Nikolajev1« Taista j Je pisal: Knjigo iem ■ veliki« silt- i
lom prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga «•!• vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstsdt: Odkar je umrla madama Stati ni bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli % orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da M bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovski: Tc knjigo bi človek najrajie poljubil. V fino srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Bedel sua v nekem tosdu pri Krleglach in sem bral knjigo a naslovom "Doli s oroft-Jem l" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vm kulturne jesike, da bi jo Imela vsaks knjigarna, da bo je tudi v lolab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki rasSirjajo Sveta Pismo. Ali bi m as Moglo ustanoviti družbe, ki bi raatlrjaJa to kajlgo?
Bearik Hart: m Te je aajbolj oAsrljlva knjiga, kar ssm lik fdaj bral....
C. Neumann Hefer: — To je najboljfla kar so Jia tolkali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir____
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu)1 Ke her davil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pe> ■udtL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje. ki bi fil taje križem svet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajowski je rekel v nekem svojem govern T poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojelki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta SL Suttnerjeva. Prosim^Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, fta ss ae bo nlkdo vež navduševal sa vojno, če bo prebral to knjige« CENA M CENTOV.
aerefejte J« pcftf
Slovenic Publishing Co.,
*2 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J I
VAXNANILO.
Rojakom ▼ drŽavah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jik fco le obiskal nai fastopnlk
C
Mr. FRANK MEH
catcri je upravičen pobirati narof i aino za list "Glas Naroda" in is dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Upramifitvo 'Glas Naroda*
Presti nasvet is infer-mm prise!jesci&
■1*1 »**Htg »i Ii4uMfli OS«
4fi8&Ss?ailoavl u iihi« *§» varajo im pomaga prisslje* ki bili oaleparjeni, iljkllt kaiwiml m it slaVj Ur
iUtb
BreapIa&BO sS daje nasvete pil
Mljeneem, kateri so bili oalepaz jemi o4 bamkirjev, odvetnikov, t* geveev s aemljišži, prodaj alter *jL?e£To4ftik listkov, spremi j evai v «v, kaiipotev is yoeeetnikoT etibf«
Bak si iaforma#ij# t matmralf ^skli lUeraki kak« fttot
navijam, kjer se tfUstt? s« Cz »vljaaake listine. Sorodniki maj bi ee se-tall ■ fii na Ellis Isltadm «11 »fl t?r* OP.*«.
SBAJlTNI BlE&TfiB DS7AXTKSjr> flitate Department of LaVeC^ BUREAU OF INDUSTMU
and immigration. tJrad v Mestu New Yorktt ti n ta gt.f o-iprt vsak} iu sjutr*3 lo S. pcyeHm*
3Sfeae	9. e.5 11»
mazilo. zra- ;	V ;' ^^^^^^^^
kraino brke In /fy^-i^^^B^SEj^^^ v
brada in nob-l- cV"'	'
do odpadali in • — ^ -	••
ne oaiTeli. Revm»t!iem. kost!bol ali trscanje v rokih. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim rane. opekline. t.ule. ture. kraite in grinte. potnt nose, kurje oči, braoovica, ozebline v par c.iel? popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila br« aooaba rabil, mu jamčim ta 25.00. Piiit« takoj pc canik in knjiilco. pošljem saatonj.
SAK9U WIS^O, UM U. HA M, Cleveland, Wo
mOJAJO MABOGAJTB 8B NA
^LAfi MABODA^, NAJTE€Ti
Br^rgwm »kbthh S som
Veliki vojni atlas
fojskajočih se evropski drža? in pa kokiii-skih posestev vseh yelesil.
Obsega l ! raznih zemljevidov, ■a fOtih straneh In vsaka stran je 10i pri 13* palca valikai
^Cena siiir o 25 centov.«
Manjši vojm atlas
'občega rlovol raznih zemljortclc«''
e» 8 slrmsab, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov. Ts! semljeridi so narejeni v raznih barvah, da sa T^ak lahko spozna. Označena bo vBa večja mesta, število pr«-bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod Indi označen obse£~ površine, katero zavzemajo^poiamasns države.
Pošljite 25c, ali pa 15c. v znamkah iE E^ančen naslov 1» ml vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri •djam« damo popnst.-
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y:
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
...... L - ^ ■ t.-	___ ____^—^ _______ .—^	Jg
Y Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (16) ^ ffiASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako w% predloži skupno s devetdesetimi (00) ali ve& ra» nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI 7 kaki it lili HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali prij
TECR AMERICAN TOBACCO CO, S. PraaloiM Dept. 498 Broome SL. New York. M. S. A
jft (Ta ponndlm oeasDv 31. decembra 1911.) ^
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?.
Velikost je> 21 pri 28 palcIH. j—Cena 15 centov, g}^—\
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.;
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rnsijp» Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih drža?. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite naiij
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do^iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda." zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino,
100 K velja sedaj $15,50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.