Št 16.	V Ljubljani, dn<* 15. avgusta 1901.	Leto XIV.
Slovenskemu narodu na Kranjskem!

lzh.ija zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu jc 80 kr. na leto. InKcrnti sc sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu „Domoljuba*f Ljubljana, Semcniške ulice it. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
-T V
Volitve so tu!
V kratkem sc vršijo nove volitve za deželni zbor kranjski.
I)nč 12. septembra bode odločeval slovenski kmet, dne 19. septembra pa slovenski meščan o usodi naše samostalne deželne uprave za prihodnjih Šest let.
Izvojeval se bode pri tej priliki ljut boj med katoliškim slovenskim ljudstvom in njegovimi sovražniki liberalci. Vsi, ki sovražijo katoliški in slovenski značaj našega naroda, bodo vihteli združeni svoje umazano orožje. Zato pa morajo tudi vsi, ki še niso odvrgli katoliškega in slovenskega prepričanja, vsi, prav vsi v boj, ki se nam usiljuje. Pokazati se mora vzajemnost in soglasje vseh katoliških Slovencev brez razlike stanu proti združenim sovražnikom; zraven se pa mora pokazati hkrati, da vidijo vsi, zlasti pa proizvajalni stanovi, kmetje, rokodelci, trgovci in delavci v spojenem liberalstvu skupnega sovraga tudi svojemu gospodarskemu blagostanju.
Volivci! Odločiti se bodete morali za katoliško-narodna načela ali pa za židovski liberalizem! Razsodnim možem ta odločitev ne more biti težka.
Pogled na zadnje volitve.
Volivci! Ni še preteklo^leto dni, odkar se je, povodom zadnjih ' državnozborskih volitev, katoliško-narodna stranka obrnila do Vas, Vas klicala na volilno bojišče. Odzvali ste sc temu klicu in z ogromno veČino odločili borbo za katoliško-narodna načela. Prijatelj in sovražnik občudoval je Vašo politično zrelost, Vašo moško odločnost, Vašo požrtovalnost, Vašo jasno razsodnost in pravo slovensko značajnost. Z opravičenim ponosom gledala je katoliško-narodna stranka na svojo zmagonosno volivno armado, opravičujoč najlepše nade za prihodnost. Židovski liberalizem pa, ki kroš-njari po „Slov. Narodu", „Rodoljubu" in po drugih nečednih listih in lističih po naši lepi deželi, sprejel je od Vas, vrli katoliško-narodni možje, tisti odgovor, katerega je zaslužil. Nič vas ni premotilo: nobena laž, nobeno obrekovanje, nobena zvijača, pretenje, nobena sila, nobena blesteča prazna obljuba. — Kot možje prave slovenske korenine ste stali neomahljivo trdni za sveto svoje prepričanje, kateremu ste dali krasno spričevalo pred Bogom in pred ljudmi.
A
Tudi setlaj v boj za katoliško-narotlno stranko.'
In sedaj bode trebi poncriti to spričevalo. Še enkrat bode treba zastaviti \ aš moški značaj in glas za sveto katoliško-narodno stvar, za svoj lastni blagor — potem ste za pet let prestali vsake volitve za državni ali deželni zbor.
Pred vsem bodeš imel besedo Ti. vrli slovenski kmet. Dne 12. septembra korakaš v sleherni občini vojvodlne kranjske na volišče, da oddaš svoj glas za poslanca katoliško-r.arodne ali pa za onega ž:J- r-sko-liberjfce stranke, ki se po krivici imenuje ..narodna • ali .narodno napr.dr.a-. ker ni v resnici ne eno in ne drago'
Z mimo vestjo in trdnim zaupan;-r. se obrača do Tebe. zavedni slovensk: kme: kat ol< š ko-narodr. a stran k a.
8.jf/e ona edina prava km z rsiu stranka.
: crcs k a:; oš jlc - nor ocn e strar*.. vedno in bode tako v bodoče, bi:i prara ".ka V deželnem kak r rad:
:n korist c^u.vč-vu starcu ■ sak zaa. o i presojala v zr i vrst: s stališča Al: --..ure :: kmeru koristit: ali škodovati -> >c-i rr;c.;u sa r: utegnu smer. var je katoliško-narodna stranka z vso cdl.čncsro pobrala, ne rmeneč za dr_u. posledice. Nasprotno se;e i vso odločnost; : porezala za kmeru koristne zakone uredbe in naprave
ln tako bode ruda v bodoče kat»>-li«k»-narv«ina -t ran k i j* in »^tan«* v prvi vivti krnski -maki.
Zitj; uo<s<rtdaj ni zrrogfa J<;*±t<Ji pranjih »"Speh'>r?
Teči žal da e hI v preteklih, šestih ktih položa; v deželnem zboru za kretsko stranko skru;ro neugoden. Pr. dedeInah volitvah leta 1>s<?. ;e bi«: sicer arvotjeai It* kmetskih poslancev kaiot.-narodne strank e. Točo. nuna teh bdo ;e trroijenfk i 1 nemšk > eberulmh poslancev n* r siovenskrn. liberalcev. č: sv s^ aJrušilš r zrezo z>:9er /kvtet&ie poslaatce m tak:- s sv®.•— j" gžason tvoril ~edino t deželne n zbora. Ta iaiostr.: roložar se še " *
slabšal, ko so se po smrti poslancev Klun in Lavrenčič Ribniško-Laški in Vipavsko-Idrijski kmetje dali preslepiti po liberalnih zvračah in izvolili še dva liberalna poslanca v deželni zbor. tuko. daje odslej liberalna večina znašala 22 glasov^ zoper 14 katoliško-norodnih kmetskih poslancev.
Liberalna večina je šarila in gospodarila v deželnem zboru, kakor ji je b:lo drago. Zaman so čestokrat povzdignili katoliško-narodni poslanci svoj glas za pravice in koristi kmetskega stanu Mnogokrat niso bili v stanu zaprečiti. da so zdutr. svote izdale za liberalne strankar-ke namene, kakor n. pr. za ljubljansko giedi-če. cd katerega kmet prav nič nima.
K a t o l: š k o -nor odr. a kmetska stranka >e ;e morala več.d.I omejevati lc na to. Jj v č lik r rr .v zabranjerala zlo. pr-teče kmetski mu stanu od liberalne čine.
Preprečila je vendar grdo nakano lil^ralne večine.
•sJtusua za veer:

T"- *. č*-1 -os: 'a ie v z~d""°em
- *rv -V - r-i •> ; -j. «
-- - i 1 - - — . ^ /
čase p- djarmi:: kmetski s:ar. liberalnemu fosp*>darstru Sklenila je zakon o deželnem kulturnem svetu k: na; bi odločcv.' v bodoče v važnih kmetijskih zadevah F • tem zakonu na; bi deželni zbor posla! A«'/ zastopnikov v davni odbor in sicer nem-k: re.'e?--sestr.:k: dva. mestni poslanci ravr.o t: 1 k :• in k me :s ki p s'and tu d t sa m o J: j zas: ~r.:ka ' Torej v /i»»lj kmetijski /u-df*i na; bi veleposestniki in mestni p-> slan;: imeli arakra: : '.:ko besede, kak r »sČjK^i kmeta za katerega blagor se pri deželnem kulturnem sveru v pni vrsti gre' Rorun teua so- še sklenili drage vnebo-7 ode kr.v.ce v t.m zakonu, suno da km»*t v «v.»jih lahnih za«levah ne pri;'-l •J.>	in pravit-t*. ampak se moral
vedno k"ar;ar volji liberalne graščinske in mestne g:sp:de
i o redu v eno nakano na pravice, konuse STobodo in neodvisnost kmetskeua stanu Tčdeii i<> katokško-naro«dni poslanci se st :;o moidro c-dločnostjo zaprečiti L gjvsrodosn deželnim glavanem tu čelu so zapustili deželno zbornico in s tem i*, bila usoda areralnea^. zakona za to pot zape-
Ta zgled iz najnovejšega časa kaže jasno, česa je zmožna liberalna večina deželnega zbora in kaj ima kmet pričakovati od liberalne večine.
Vsakemu stanovsko-zavednemu kmetu jc jasno, kaj rnora storiti v danih razmerah: da mora, ako noče sam sebi biti v obraz, dati svoj glas poslancu katoliško-narodne stranke!
Katoliško-narodna stranka je za splošno in enako volivno pravico.
Liberalna večina v deželnem zboru kranjskem jc le mogoča, ker je volivni red krivičen, katerega so pred 40 leti liberalci skovali v svojo korist. Štiri petine kranjskega prebivalstva pripada kmetskemu stanu — a ti volijo samo 16 poslancev, nied tem pa voli samo 90 veleposestnikov deset poslancev, mesta in trgi osem in trgovska zbornica dva poslanca.
Katoliško-narodna stranka zahteva, da sc te volivne krivice odpravijo in uvede splošna in enaka volivna pravica, tako, da bode vsak mož enako en glas imel, naj si bode priprost kmetovalec, veleposestnik, uradnik ali kar hoče. Potem šc-le bi kmetski stan v naši deželi prišel do tiste veljave, katera mu gre po številu in po važnosti za narodno gospodarstvo ter za vse naše javno življenje.
Katoliško-narodna stranka lioče porabiti vsa in tudi naj ost roj a postavna sredstva, da Izvojujc splošno in enako volivno pravico in tako privede slovenskega kmeta do primerne veljave v deželi, v kateri tvori ogromno večino.
Slovenski kmet! Ako sodiš položaj zgolj s stališča svoje lastne koristi, ti je volitev lahka: odločiti se moraš za kato-liško-narodnega poslanca!
Liberalci skozi šest let niso nič storili za kmeta.
Liberalce si videl šest let na delu. Gospodarili so neomejeno v deželi in deloma jih je še podpirala deželna vlada. Ali so kaj storili za Te? Ali se je kaj zboljšalo? Ne, ravno nasprotno. Poslabšalo se je. Tvoj položaj je vedno slabši, vedno obupnejši; čedalje hujši je Tvoj boj za obstanek;
vedno hujša bremena te tarejo. Liberalci so v svojem šestletnem gospodarstvu pokazali, da ti nočejo in ne znajo pomagati. Pomagaj torej, da pride katoliško-narodna stranka do večine in daj njej priliko, naj v prihodnji Šestletni dobi ona pokaže, kaj ona zna in hoče storiti v Tvojo korist!
Torej, slovenski kmet, voli kato-liško-narodne poslance!
Tudi za obrtnika nič!
In Ti, narodno meščanstvo, osobito Ti, slovenski obrtnik! Dolgo vrsto let že slediš liberalni stranki — zvesto voliš liberalne poslance, a kaj ti je vse to pomagalo ? Ali se je kaj zgodilo za obrt? Ne — liberalna stranka nikjer in nikdar nima srca za malega obrtnika ali trgovca. Njena skrb velja le višjim krogom, katerim sama pripada — ona stoji le ob strani bogatina, velikega kapitalista, katerega suženj in žrtev je in ostane' mali obrtnik! Liberalna stranka pozna le sebe, in zasebne koristi tistih, ki imajo že itak preveč! Tebe, slovensko meščanstvo pa je nahujskala v borbo proti kmetu, borbo, ki je edino le Tebi v kvar. Zavedaj se, da je kmetsko blagostanje tudi Tebi v korist — saj je kmetski stan je-dina trdna podlaga vseh drugih stanov. Ako kmet ne more več kupovati — potem gor j d obrtniku in trgovcu!
Učitelja hoče odtujiti našemu ljudstvu.
Tudi do Tebe se obrnemo, narodno učiteljstvo! Velika večina Vas, žalibog, stoji v taboru liberalizma, a prišel bode čas, ko bodete svojo zmoto spoznali. Katoliško-narodna stranka je boljša prijateljica šole in učiteljskega stanu, nego vsaka druga stranka. Mi hočemo izobraženega in tudi gmotno neodvisnega učite^a, stoječega na višini svoje vzvišene naloge. Hočemo in zahtevamo pa tudi, da se mladina vzgaja v šoli v istem duhu, kakor v domači hiši pri stariših: skozi in skozi v duhu neven-ljivih resnic naše drage katoliške vere! To želi katoliški slovenski narod — ne zapirajte se tej želji Vi, ki morate vedeti, da prava narodna vzgoja obstoja v negovanju in ublaženju duše naroda v mladem bitju,
ki je izročeno Vasi skrbi. Duša našeaa narodi pa je in ostane katolišjca. — Za .svobodo-, pravite, se bijete: d pri tem ste revni sužnji Liberalnih mogotcev. Recite se te sužnosti. dokler ie še čas — m zasijala Vam bode luč resnične svobod, ir. hvaležen narod Vas bode spretnijai pr. Vašem delu'
Katoliško-narodna strank a edina zaslnzi ime start Blei»ei<oye -tranke.
Obračamo se io vsih stanov - <y-r-
skeaa naroda	in jim kličemo Stop :, v
naše vrste. Katol:ško-nar ara s:r..r'\_ r:	
druaa. nego	stara narodna stranka. k_.<or
jo je osnoval	nepozabni oče naroda d r
tanez Bleisz	eis. Tudi on ;e moral pr.a
leti presta	n rud. neusmil en bv; - te-
danjimi slove n	seami ceraic' N' S. .
seda; dražili	z remšk:m: liberalci Svojo
stranko ;e dr	'. Bieiv« eis napram BbUaCCll
imenoval tat-.	lišk'-narodno. Po večletnih
unr. cojm '» o-ari."m na vec.ra ra.r u_ so v s: stanov-. sprevideli r ezn: >clno ->: ..r<.r.il-Dega počera — :n vsi so s.. združil: p.; d zastavo dr Janeza Bleiv. -:sa borečo x Za vero aom x cesara. Nastala edina nar.ana stranka. ki združena ožr.o-tvonla obilo narodreaa dea. Al: ni neva-nost. da se vse to i;.o amci. ako šc naduhe ostanejo sedanje prežalostre razmer«;1 katoliško - uar"«iua »trunka klkV t«* v r*^ni«i uar»»<lnr »1«»jV na »kupno uar»Miu«» delo! Var;<vati h. „v slovenski značaj vojvod i m Kranjska — pri tem pa zajed no tudi upoštevati pravi en, posest dmgorodnega Ovija. Vsakemu do pičice pravico, ki m a ar;.' N; iščemo in nočemo prepira z nemškimi sodeželani — a on: naj pa tudi upoštevaj pravice in mišljenji našega nar.da.' Zavedajmo se. da imamo kot sodeželani v —-,-ozirih ene in iste interese, oko prav spoznamo! Zavedajo raj se pa radi naši nemški sodeželani. da je ogromna večina našega naroda katoliškega mišl;ema in da noče nič vedeti o pogubnem liberalizma' Obračamo se do vseh sodeželanov. ki so si ohromil še nepokvarjeno vero naših očetov. Ta J vse vzvišeni so idealni smotri, za katere se bode bila bodoča tolivna borba.
Liter J'na .-irauka pa je izdala naj ve če ?vetinje našega naroda.
Or-aviri imamo >c stranko, ki je o<kru-r.:lu r^v. kar našemu narodu sveto Oskru-- _ t. 'nenlr.a stranka osobito versko prc-pr.ča-a ru-kau naroda Pole« veleizdaj-kc vsenemške Scbnerer-\Voifove stranke ic nt stranke v Avstriji, ki bi bila tako neču-v.n tako kruto skruniia nauke, naprae
rr.de naše katoliške vere, tako nc čuvano žalila najvišje dostojanstvenike naše 1'ubv katoliške cerkvc' Katoliški slovenski nar i i ali hočeš Za tako stranko oda *i -v ;	Ali hočeš alasovati za strar.l*. .
siat.r. -i' r so francoski rrama^oni. ki p-c-aa-a-- Kristusovo cerkev kakor >ur i r.aar: k- s«:- oklenili zakone, vsled katc h ~ -a večidel redov zapustiti svojo tr..n-e d-, mo1. :no. k: prep« veduje proce- .. tako da nit: Na;svete;š.- nc sme r. -iti p«; ulicah, k: so duhovniku prepovedali d v sok) — tako da >e mladina v z_a. p p:Inoma pa^an-ko in otrok ne razam; več >vo;ih stanšev. ki molijo k svojemu Bogu.
Ali hočete voliti za stranko, k: sc /c v državnem zboru javno zvezala z na • ^imi sovražniki >lovcnskeaa naroda in to iiške cerkve z v serumsko stranko Ser -n.rerja in \Volra. z očitnimi odpadnik: i katoh-ke cerkve, z ljudmi, ki deluje"- na r da Avstrija postane podložna nemškemu cesarju
Ali hočete glasovati za stranko, k' e povodom zadnjih državnozborskih volitev obetala zlate gradove kmetu. s,d besaia s pretvezo .kmet na; kmeta voli", sa hui--kala proti katoliško-narodni stranki, rekši. da je le liberalna -rranka prava priiat. aa kmeta. Trije poslanci slovenske liberalne stranke so prišli v drž. zbor — a nikdar m kdo izmed njih oglasil v prilog kmetu. \ se svoje lepe obljube so pustili doma — zastopstvo ljudskih, osobito kmetskih koristi pa so prepustili izključno katoliško nar-jdnim poslancem'
Aii bodete s tako stranko volili:
Izdajalski liberalni stranki — hrbet, pošteni katoliško naro<lni — roko!
Ne — odločno in možato, kakor lansko ieto. bodete stopili na torišče za katoliško-
narodno stranko, za stranko ljudstva, za edino pravo slovensko stranko, za stranko narodnega dela in pravega narodnega napredka. Za stranko? Ne, ne za stranko, temveč za ljudstvo, za narod, za svoj in svojih potomcev blagor in napredek, za čast in poštenje naroda, za svoja lastna sveta načela, za svoje trdno neomahljivo prepričanje — pred vsem pa za sveto našo vero, v kateri so naši očetje živeli in umrli, v kateri hočemo tudi mi živeti in umreti, in v kateri želimo tudi naše potomce ohraniti.
Neustrašeno v boj!
Proč s pohujšanjem iz našega javnega življenja — proč z ljudmi, ki ne poznajo zvestobe do Boga in ne do naroda, proč z onimi, ki dosledno zastrupljajo našo javnost — kvišku zopet našo narodno troboj-nico, v boj v znamenju svetega križa, vsi bojevniki na krov, pogumno in zmagonosno kot vselej naprej
za vero, dom in cesarja!
Osrednji volivni odbor katoliško-narodne stranke.
Poduk za volitve.
Kakor zadnjič pri državnozborskib volitvah, tako hoče tudi za dtželnozborske volitve »Domoljub« »volim bralcem volivcem podati kratek poduk. Volivci, ravnajte se natančno po tem poduku, in zmaga bo na naši strani!
I. Pojdi gotovo volit!
Noben izgovor ne velja. Vsled novega volivnega reda je neobhodno potrebno, da pride vsak somišl|enik na volišče. Preje, po starem volivnem redu je bilo to drugače, ko so volili v k m e t s k i h občinah samo volivni možje, ki so potem volili šele poslanca. Takrat v tistih občinah, kjer so bili volivci emglasno za vo-livne može naše stranke, ni bilo potreba večje udeležbo volivcev, da so le potem volivni možje vsi šli poslanca volit. Podobno je bilo, ako je bila v občini močna nasprotna večina, tako da je bila zmaga naših volivkih mož popolnoma izključena. V tem slučaju so nafti volivci z mirno vestjo doma ostali. Sedaj je pa stvar popolnoma drugačna. Vsak posamezen glas ima svojo veliko vrednost in važnost, in čim več je volivcev naše stranke v posameznih občinah, tem bo 1j je p o treba , da v s a k brez izjeme odda svojo glasovnico na volišču, kajtiz velikim številom glasov iz ene občine pobijemonasprotne večine v celi vrsti drugih občin. Ravno tako se uvidi iz tega, kako važno je, da gredo naši somišljeniki vsi do zadnjega moža volit tudi v tistih občinah, kjer so v manjšini in naj si bode v kaki občini tudi en sam volivec naše stranke, drugi pa vsi nasprotni, je vendar njegova
dolžnost, da svoj glas odda, ker pri končnem skupnem štetju v glavnem v o 1 i v n e m k r a j u ravno en glas lahko odločuje za eno ali drugo stran — Ker bo volitev v domači občini ali vsaj blizo, pač ne bo za nikogar težavno priti na volišče. Zato možje našega prepričanja, stavite svoj ponos v to, da bodo vaše občine oddale kar se da veliko število glasov za naše kandidate.
II. Bodi agitator za našo stranko!
S tem opravljaš najplemenitejše apostolsko delo. Uči se v tem oziru od liberalcev! Od prvega do zadnjega so vsi na nogah. Ne daj se od njih osramotiti. Zlasti med svojimi znanci in sosedi deluj na to, da gredo s teboj vred na volišče, in oddajo sv^j glas za katoliško narodno stranko.
III. Pasi na volivni imenik!
Kakor hitro je v občini razglašen volitveni raz pis deželnega predsedstva, potem se morajo v vsaki občini razpoložiti pri županstvu volivski imeniki. To se godi tako le: Župan sestavi imenik volivcev, ga razpoloži tako, da more vsak volivec pogledati vanj in naznani to s tem, da razglas nabije na občinski tabli. Treba je strogo paziti, kdaj je zadevni razglas nabit na občinski tabli ali kako drugače objavljen. Posebno strogo je paziti tam, kjer je župan ali občinski tajnik pristaš liberalne stranke. Dan za dnevom je treba iti gledat na občinsko tablo. Od dne tega razglasa dalje a le skozi 8 dni ima vsak volivec pravico reklamirati, to se pravi, zahtevati, da se osebe, ki nimajo volivne pravice, izbrišejo iz imenika volivcev, ali da se izpuščeni volivci v ta imenik vpišejo. — Važnost tega spozna vBak na prvi pogled. Velikokrat se na-
hajajo po pomoti n e v o 1 i t c i * volivnih imenikih, na drugi strani pa so izpuščeni volivci. Pogosto ma se to nalašč primeri. Najdejo se namreč tudi brezvestni župani ali občinski tajniki, ki namenoma volivce naše stranke iipuščajo iz volivskih imenikov, zanašajoč se, da ne bo nihče reklamiral. Na ta na^in so liberalci pri zadnjih volitvah silno slepar.li. Naj torej vsak volivec, zlasti pa vsak zaupnik, takoj in natančno pregleda razpoložen imenik in potem vloži potrebne reklamacije. — Volivski imenik je potem, ko je potekel osemdnevni rok. pravomočen in nobeno javikovanje nič ne pomaga. Kdor ni v v oliv nem imeniku, nima volivne pravice, naj plača Se toliko davka. Kdorse pa nahaja neopravičeno v v oliv nem imeniku, pa nihče ni proti temu reklamiral, onima volivno pravico, četudi neopravičeno. — Treba je paziti tudi na to, da so imena volivcev v volivskih imenikih prav pisana. Večkrat se zgodi, da liberalen župan ali njegov liberalen tajnik pomotoma ali naiašč napačno vpiše imena. V takem slučaju je treba takoj reklamirati.
Reklamira se tako le: Pojdi k županu in mu ustmeno povej, da to in to ni prav v volivnem ime niku. Nato zahtevaj, da se to. kar si povedal, takoj natančno in pravilno sprejme na zapisnik in 6e ta zapisnik vpričo tebe dobro prebere. Še bolje pa je. če reklamiraš pismeno. Napiši reklamacijo in pisanje vpričo dveh prič, ki sta vse prebrali, izroči županu. Dobro je, če zase ohraniš prepis reklamacije. Reklamacijo sestavi tako-le:
Slavno županstvo c
Podpisani vlagam zoper tukajšnji volivski imenik za deželnozborske volitce v kmečkih občinah sledečo
reklamacijo.
1)	J" volitskem imeniku pogrešam sledeče osebe, hoj itn pristoja volivna pravica, i« sicer:
Janez Muha. posestnik c .. .., št.....
lliha Trobec, posestnik c.....št.....
Jakob Kenda. posestnik c .. . ., šf.....
2)	Nahajajo se c volivslcem imeniku sledeče osebe, ki nimajo volivne pravice sa kmečke občine, in ki so torej protipostavno v tem imeniku
Janez Skvarča, iz......št.......je svoje
posestvo že izročil svojemu sinu m ne plačuje nikakega direktnega davka.
Jakob Komar, v . ... št. .. ^ je lil kaznovan
pred dvema letoma pri sodik'u c.....zaradi
prestopka tatvine.
Janez Kvas, iz . . . ., št. . . ., je bil pred tremi leti pri deželni so/ln:ji v Ljubljani kaznovan zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe
3 Ime volivca Janeza Goreč, iz . .., št.. . je v imeniku pod rid št. . . ., napačno vpisan o kol t Gobec-.
Predlagam, da se osebe, navedene pod 1.) sprejmejo t' volivski imenik, osebe pod 'J. iz imenika izločijo, ime volivca pod 3.) pa pravilno popravi.
V ...., dni ... . mi
Ivan Gabrovec, posestnik v......
Reklamirati sme vsak, ki ima volivi.o pravico za deželni zbor. (Za deželni zbor pa imajo volivno pravico: I- v tistih obJinah. ki imajo tri razrede, v»i državljani moškega spola, ki so spolnih 24. leto in ki volijo v občinski za»top v I. ali v II. razredu -Razun teh pa še tisti občani, ki plačujejo najmanj 4 gld. direktnega državnega davka na leto (to je zemljiškega, hišnega davka, pridobnine, osebne dohodnine). II. V občinah z manj kot tremi volivnimi razredi pa imajo deželnozborsko volivno pravico tisti občinski volivci, ki plačujejo prvi dve tretjini vsega v dotični občini plačanega direktnega državnega davka (seveda razvrščeni po visokosti tega davka) in razun teh še tisti, ki plačujejo najmanj po 4 gld. direktnega državnega da\ ka na leto. Pristaviti je še, da ima volivno pravico samo tisti, ki v dotični občini stalno prebiva.) — Reklamirati pa smei n e samo zase, temveč tudi za druge. Tako lahko eden reklamira za več skupaj. — O reklamacijah odločuje okrajni glavar. Zoper odločbo okrajnega glavarja pa smeš v treh dneh pri okrajnem glavarstvu vložiti pritožbo na deželnega predsednika. Vse reklamacije so koleka proste.
Se enkrat: pazi na volivni imenik in posluži se, če treba, reklamacijikc pravice!
Političen razgled.
Proti Nemčiji pišejo v zadnjem času veliko nemški in ruski časopisi. liazburil jih je novi nemški »carinski tarif«. Ta »tarif* namreč določa, koliko je treba plačati za te ali one pridelke, ako se uvažajo iz tujih držav v Nemčijo in se potem tam razpečajo. Nemci bi radi. povzdignili zlasti svoje poljedelstvo. Zato so nastavili za tuje kmetijske pridelke tako visoko carino, da je Avstrija pri najboljši volji ne bi mogla vsprejeti. Iz Avstrije se izvaža na Nemško vebko živine in žita, in ravno na to dvoje so Nemci najbolj pritisnili. Če bi obveljal ta tarii, bil bi to jako hud udarec za našo živinorejo in poljedelstvo. Večina listov zahteva sedaj od nafte vlade, da ne sms skleniti trgovinske pogodbe z Nemčijo, ako ne
zniža novega tarifa. Tudi Rusija napoveduje v tem slučaju gospodarski boj Nemčiji ; vrnila ji bo milo za drago. — Sploh pa niti vsi nemški krogi niso edini, in prav mogoče je, da nova carina ne bo obveljala.
Istrski deielni *bor sc je zopet sešel, ker so bili Lahi tako milostni, da so prišli k zborovanju. Vlada je kar kleče plazila okoli laških poslancev, naj bi vendar nji na ljubo prišli k seji, saj jim bi dala rada vse, makari tudi glave slovenskih in hrvaških poslancev, če bi bilo treba! In res jih je prišlo toliko, da je bila seja sklepčna. Ko je pa začel govoriti poslanec Spinč o v hrvatskem jeziku, pričeli so laški pohalini na galeriji in nič boljši laški poslanci sami tako razgrajati in tuliti, da se skoro ni umela beseda. Deželni glavar — zagrizen Lihon — ni hotel napra viti reda; slovenski ter hrvatski poslanci so nato vstali in odšli iz dvorane. Zbor potem ni bil več sklepčen in bilo je konec seje. — Slovanski poslanci so nespametni, da hodijo v tak deželni zbor, kjer bi si ne bili kmalu življenja varni. Vlada pa noče poskrbeti za varnost naših poslancev, ker so — Slovani.
Fran Ferdinandu, našemu prestolonasledniku, je povila njegova soproga kneginja llohenburg na gradu Konopišt prvo hčerko. Novorojeno prince-zinjo je krstil praški kardinal in nadškof Skrbenski.
Stilagi/i, bivši minister in predsednik poslanske zbornice, je umrl zadnjega julija zjutraj. Bil je gla-sovit liberalec in duševni oče civilne poroke na odrskem. Storil je mnogo hudega katoliški stvari. Pokopan je bil v častnem grobu na državne stroške. Govori se, da ni umrl naravne smrti. Zaklenil se je v sobo, in ko so drugi dan šiloma ulomili, bil je mrtev. Zdravniki trdijo, da ga je zadel mrtvoud.
Prepir med Francijo in Turčijo. Že delj časa je dolžna Turčija Francozom precej denarja. Dva francoska bankirja tirjata brezuspešno 20 milijonov frankov od turške vlade. A Turki se za take malenkosti ne brigajo; vsi opomini so estali brez uspeha. Francoska vlada je zato napela ostrejše strune, in poslanik v Carigradu je zagrozil, da se poslovi za vselej, če ne ustrežejo francoskim zahtevam. — Turčija bo gotovo rajše pogledala po svojih praznih blagajnah, če se da kje kaj dobiti, kakor da bi se pretrgala diplomatiška zveza med obema državama.
Francoski jezuitje. Po novem »društvenem« zakonu, kakoršnega so sklenili na Francoskem, in ki jo naperjen le proti cerkvenim redovom, — mora vsak red prositi državnega dovoljenja, da sme še obstajati. Jezuitje so prepričani, da bi ne dobili dovoljenja, tudi če bi še tako prosili, zato so sklenili, da se bodo do 1. oktobra vsi izselili. Mnogobrojne šole, ki jih vodijo, bodo izročili varnim rokam v oskrbo. Tako se bo vlada obrisala pod nosom.
Grof Waldersee, nadpoveljnik mednarodnih čet na Kitajskem, se vrača domov. Vsprejem na nemških tleh bode precej hladen. Menda se je mož koj zameril cesarju.
Visoki obiski. Angleški kralj baje obišče nemškega cesarja v Išlu. — Srbska kraljevska dvojica pojde jeseni k ruskemu carju na obisk. — Sultan vabi srbskega kralja v Carigrad. — Lahi bi radi, da bi prišel naš cesar v Rim. A gotovo se bo spremislil naš vladar, predno bo stopil v deželo anarhistov.
Kaj pomeni.
Spisal Charles Paysan.
Večkrat sem obiskal svojega prijatelja, ki je stanoval v mestu. Bil je jako dobrohoten človek, ki je vsakemu rad postregel po svojih najboljših močeh in vsakega, znanca ali tujca enako prijazno sprejel. Radi svoje radodarnosti je bil jako priljubljen, zlasti med ubogimi siromaki, sploh je bil v mestu in okolici na jako na dobrem glasu. Stanoval je v lepi, mrgočni hiši in imel svojo mater in sestro pri sebi, oče mu je bil pred nekaj leti umrl. Govoril je jako rad, a najrajši o veri, kajti bil je zelo pobožen in njegova mati, stara ženica, ga zato ni mogla dovolj hvaliti. Oprava v njegovih izbah je bila jako fina in bogata, posebno pa je imel jako dragocene podobe raznih znamenitih mojstrov. Ž9 prvič, ko sem ga obiskal, zanimala me je podoba nad njegovo pisalno mizo. V bel prt so bile jako umetno ušite različne cvetlice, ki so tvorile krasen šopek, pod njim pa so stale besede:
»Tedaj ne boš imel ne prijateljev, ne očeta, ne zagovornika!«
Vprašal sem prijatelja, kaj bi vendar to pomenilo, a on se je za odgovor pomenljivo nasmehnil. In ,to je vselej storil, kadarkoli sem ga vprašal. Postal sem res radoveden, kaj to pomenja. Ko pa je ležal na smrtni postelji, me je poklical k sebi. Nikdar ne bom pozabil pogleda, zadnjega prijateljevega pogleda. Bledo udrto lice, brez barve, ustne črne, oči globoko udrte, lasje razmršeni. Milo me je pogledal, potem pa je začel govoriti:
»Hvala ti, da si prišel. Glej tukaj ležim, smrt me bo kmalu imela v svoji oblasti. In tega sem popolnoma sam vzrok, sam sem si lahkomiselno nakopal bolezen, ki me bo spravila v grob. Ne glej me tako začudeno! Hočem ti povedati, kaj pomeni tista podoba in besede nad mojo pisalno mizo.
»Moj oče je bil bogat in je imel samo dvoje otrok, mene in sestro mojo. Mati, bogaboječa in pobožna, je naju skrbno vzgojila in že v zgodnji mladosti vlila v najino srce seme krščanske ljubezni, ki se je, njej na veselje, lepo razvijalo. Ko sem bil v enajstem letu, poslal me je skrbni oče v šole. Ali te šole so bile meni poguba. Prva leta sem bil še priden. Stanoval sem'pri stari gospž, ki je skrbela zame, kakor mati. A celo mati ne more vedno hoditi za svojim otrokom ter paziti nanj. Tudi moja gospodinja, akoravno je pazila name, kot na svojega
lastnega sina, ni mogla ubraniti, da sem prišel v do tiko s slabimi tovariši. Zmiraj rajši sem zahajal med nje, zmiraj sem se bolj navajal na tovariše, ki so bili meni v škodo. Vedno sem pogosteje zahajal v gostilno, zmiraj rajši in vedno več pil. Denarja sem imel od doma vedno dovolj, oče so mi redno pošiljali, kolikor sem zahteval. Kmalu so prijatelji zapazili, da je moja mošnja dobro napolnjena, in laskali so se mi in prilizovali, jaz pa v svoji neumnosti sem jim vedno plačeval in metal dragi denar iz iepa.
Nevedoma sem zabredel globoko v blato hudih strasti. Prepozno sem zapazil, kam sem zašel. Neznansko kesanje se me je polastilo. Skušal sem se rešiti is teh grozovitih zanjk. a zdelo se mi je prepozno. Skoro sem obupal. Veet me je pekla, a na misel mi ni prišlo, da je v sveti veri pomoč zoper vse skušnjave. Da bi zadušil svojo vest. zatekel sem se k vinu in v šumu prijateljev skušal vse pozabiti In prišel sem šele globokeje v blato greha. Večkrat v samoti se me je polastil kes. a vselej brez vspeha. Vendar nekaj mi je še ostalo, kar so mi mati vsa-diU v src«; molil sem namreč še vedno. Ziutraj in zvečer sem molil, akoravno bnz pobožnosti. čisto mehanično. Že tedaj sem nalezel smrt. ki me ima sedaj v svoji oblasti.
Nekega dne sem bil v šumni družbi tovarišev v gostilni. Pili smo. da so nam bile vsem glave težke in govorili smo, česar se še danes, ako se spominjam, sramujem, da me rdečica oblije. Tedaj pa smo se grdo zakrohotali, če je kateri povedal kako posebno robato. V tem veselju me pokliče natakar na verando. Ko stopim vun. stoji zvunaj poštni uradnik in mi poda brzojavko. Smeje sem jo odprl, a kakor strela iz jasnega neba me je zadela novica, da so oče umrli. Roka mi je izpustila brzojavko, nem sem stal nekaj časa, potem naglo hitel v sobo, vzel naglo klobuk ter hitel med začudenimi tovariši iz sobe naravnost domov. Takoj sem pcstal trezen. Oblekel sem se ter hitel naravnost na kolodvor. Doma sem našel vse v veliki žalosti. Zelo me je pretresla nagla smrt očetova. Ostal sem nekaj dni doma. Mati me je s sklenjenimi rokami prosila, da bi začel drugačno življenje. Obljubil sem ji resno, da se bom poboljšal. A ko sem prišel nazaj v mesto med tovariše, sem pozabil na vse dobre sklepe. Tovariši so se mi še bolj prilizovali, ker so vedeli, da dobim vse premoženje po očetovi smrti. Živel sem kakor poprej, ali pa še slabše.
Nekdaj sem obiskal — bilo je neko nedeljo po veliki noči — cerkev in bil pri sveti maši. S seboj sem vzel knjigo, katero mi je poslala moja Bestra. Mehanično sem jo prebiral. A nekako čudno mi je bilo pri srcu in ko sem čital o posebni sodbi, so me
zadele besede, katere čitaš na prej omenjeni podobi. Premišljeval sem in vedno bolj se mi je zdelo res, kar sem čital. Mislil sem na svoje prijatelje, mislil sem na sodbo in sprevidel sem, da mi tedaj moji tovariši ne bodo mogli pomagati, da se bom moral sam zagovarjati, a kako ? . . .
Groza me obide pri tem premišljevanju, a pomagalo mi je. Opravil sem spoved in takoj opustil vse šole in hitel domov. Z veseljem me je sprejela mati in še z večjim veseljem slišala mojo spreobrnitev. Sestra, ki mi je bila darovala knjigo, po kateri sem se spreobrnil, mi je napravila podobo, ki te je tako zelo zanimala
Zd«j ko gledam smrti v obraz, vidim življenje odprto pred seboj in hudo me peče vest, ker sem najboljši del življenja, blaženo mladost zapravil Ti, ki si še mlad. uči se od mene, porabi svoja mlada leta dobro in Rogu dopadljivo. da te na smrtni postelji ne bo vznemirjal spomin «
Solza se mu je utrnila, molče mi je podal roko in molče sem se poslovil od njega — zadnjikrat
Drugi dan sem dobil pismo od megove sestre, da je brat v Gospodu zaspal. Zapustil mi je podobo z besedami: »Tedaj ne boš imel ne prijateljev, ne očeta, ne zagovornika !«
Dopisi.
Iz Metlike. Ribniški novičar se je svoje dni v Domoljubu hvalil, da hodi okrog s p tno torbo in nabira novice po ribniških hribih in dolinah. Torbic* bi sicer bolj »pasala« nam, ki smo blizu hrvaške me|e, — no, pa vzemimo mi za danes v roke — rešeto in prerešetajmo nekoliko naše novice. Mislim, da nam dobri R bničani tega ne bodo za zlo vzeli. Torei na dele !
Odkar je zadnjič pis.d Domoljub o naših lepih razmerah v Beli Krajini, poteklo je ie veliko *t liko vode po Kolpi. Njvic se je od takrat nabralo že za polno rešeto. Lažnivi klukic, ki sliši na ime »Ro doljub«, seveda prinaša posebno kadar se luna spreminja, vse polno novic, večinoma takih, ki bolj »pasejo« za njegov koš. Ljudje, ki so sami vdani vsakovrstnim lumparijam. taki seveda vse druge le po sebi sodijo, zato iščejo povsod le škandalov. Čc jih ni, si jih pa izmislijo. Kaj takega posebno ugaja našemu staremu očku KopaSeviču. No, mi. ki >-mo tudi radovedni, pa čakamo in čakamo, da prinese ta resnico- in pravicoljubni Rodoljub tudi enkrat kaj o »svojih«, toda zastonj! Zakaj ne pišeš, dragi moj Tine. vsaj par vrstic n. pr. o znanih Peršetovih »štempljih«, zakaj ne opišeš enkrat žalostne Barle-tore zadeve, ko je »pravični Rodoljub« teko natanko opisal podrobno zgodbo v Mirni pri Trebnjem, zakaj
no poveš enkrat svojim ljubeznivim bravcem, kako liberalni učitelji tožarijo naše kmete in tako pripravljajo pot za prihodnje volitve; zakaj ne razodeneš
Kronanje Marijino.
o kaplanski biri ? Kmetje poznajo tudi notarsko biro, ki je veliko veliko hujša kot revna kaplanska.
Ako naše liberalce toliko v oči bode nova hiša naše hranilnice in posojilnice, mi z veliko večjo
svojim liberalnim liberalcem, da naš liberalni Janko več kot pol leta ni pošiljal svojega otroka v šolo h krčanskemu nauku in je moral otrok vsled očetove zapovedi med krščanskim naukom domov, kakor da je morda lutrove vere? Zakaj ne poveš enkrat v grdoljubnern »Rodoljubu«, kake razmere so pri nekaterih liberalnih hišah v Metliki. He, dragi moj, pojdi no enkrat doli v Obrh, tam boš zvedel morda kaj nečastnega celo o »metliškem bogu«, zvedel boš o znanem gospodu, ki hodi na črešnjevec črešn;e zobat itd. Z metlo posezi čez cesto
—	oh, koliko srmti boš nabral! Poglej, Tine moj dragi, za pol leta bo potem Rodoljub založen z »britko« resnico. Naša »babja garda« ti bo pa že o volitvah pokazala — burklje! Oh, ubogo moje rešeto, kako si polno novic!
Predzanji Rodoljubov dopisnik, ki zna vso francosko, špansko in švicarsko zgodovino
—	seveda samo o duhovnikih
—	pa naj le ostane pri svojih „krljavah«. Ako se dopisnik tako huduje, ker gospod Vukši-nič ne pokupi vsega belokranjskega vina, si upamo tudi mi vprašati, ali kupujejo vsi Met-ličani svoje klobuke samo pri gosp Trčku? Kaj blebetaš, da metliško kmetijsko društvo nič ne koristi? Odgovori, zakaj so pri ustanovitvi kmetijskega dr. dali vsi trgovci oznaniti, da bodo zanaprej vse ceneje prodajali?
—	Ali so to storili iz ljubezni in usmiljenja do kmeta? Zakaj jim ni prej kaj takega prišlo na misel? Ko se je ustanovila kmečka hranilnica in posojilnica, je liberalna prva dolenjska posojilnica hitro znižala obresti od 7 na 6 gld. Vprašam, ali je to storila iz ljubezni in usmiljenja do kmeta? Kaj govoričiš
skrbjo vprašamo, kaj je potreben novi mestni mlin? Ali morda ni dosti mlinov v okolici? Bote morda mleli metliški »luft« ? Kaj poreče k temu zvesti pristaš naših liberalcev, g. Nace iz Primosteka? O, moje
rešeto bo še večkrat presojalo pleve iz metliškega mlina. Spravil ga bom skrbno, da mi ga kak liberalec ne ukrade. Ce pa ravno hoče naš gosp. župan, mu ga posodim, da bo presejal oni pesek, ki je na-vzočen pred »podrtijo«. V Obrhu se je celo govorilo, da bi bilo dobro narediti razglednice z županovo hišo. Hm, izvrstna misel! Jaz jih bom kupil polno — rešeto. »Politične Urše« v Obrhu celo pravijo — kar pa ni verjetno — da bota naša dva gospoda kapelana odstavljena, in na njih mesto prideta svr-žaški Ivan pa drašički Miko! Potem bodo samo liberalne pridige, h katerim bo hodila tudi vsa »inteligenca« — ministranta pa ostaneta kot dosedaj, Jan-kotov Tine pa Tinetov Janko! Oh, zlati časi! Prosit!
Našim dobrim, belokranjskim možem, — zlasti Ivanom in Jankotom, pa pokličem v spomin stari, belokranjski pregovor, ki pravi: »Kdor se z Metličani brati, kmalu nima s čim orati.« Te vrstice pošilja vam v premislek, a rešeto prihrani sebi vas stari znanec	Znatekdo.
Ribnica 8. avgusta. Naš novičar vam je že precej sporočil o ribniški politiki. Zato vam jaz za enkrat tega ne bom poročal, akoravno se je dosedaj tudi na našem političnem obzorju pokazalo precej temnih oblakov. To prihranim za prihodnjič enkrat. Za sedaj sem se namenil sporočiti vam nekaj o naših kmetiških razmerah. Saj veste, da se vsak najraje peča s svojim obrtom. — Letina bo pri nas letos, kakor skoro povsod po Kranjskem, primeroma zelo dobra. Krompir in koruza kažeta do sedaj še prav dobro. Krompirju je zadnji čas škodila suša, ki je pritiskala z malimi presledki skoro tri tedne, koruzi je pa škodilo neprestano deževje v spomladi. Pšenica in rž, kakor tudi druga žita so se prav dobro obnesla.
Slabša je pa s travo. Že prva ni bila nič kaj posebno obilna, otava bo pa še slabši. Vzroka temu jc gotovo iskati v suši, ki je takoj, ko smo p osušili prvo seno, takorekoč zažgala mlado travico. Zato bo otava splošno res zelo slaba.
Zelo nam je hudo, ker smo nasejali toliko prašičje reje, prašičev pa ne moremo dobiti mnogo od nikoder. To je res hudo, da je v našem okraju dovoz teh živalij skoro vedno prepovedan. Saj se že poletje bliža svojemu koncu in mi smo še sedaj brez prašičev, reja po polju nam pa konec jemlje, ker živina goveja jo ne jč posebno rada. Prav ustreglo bi nam slavno glavarstvo, ko bi zopet odprlo pot prašičem, ki jih tako zelo potrebujemo. Saj kakor je čuti, bolezen zadnji čas nekaj pojenjuje, če je sploh kdaj gospodovala.
Saj ni potreba misliti, če kje v kakem zanikrnem svinjaku, kjer se bolezen hočeš nočeš mora
razviti, zboli kako prase, da je to nalezljiva kužna bolezen.
Zato pa je res naša iskrena želja, da bi slavno glavarstvo res kmalu zopet otvorilo dovoz prašičev, sicer nam jc naša nada za letos uničena.
Eveleth, Min. Združ. države, Severna Amerika. Tu pri nas se je zgodila velika nesreča. Dnč 18. julija je v rudokopu ubilo Antona Ponikvarja, doma z Golega, starega 31 let. Vrli krščanski mož je zapustil srčno ljubljeno ženo in troje majhnih otrok v neizrekljivi žalosti. Pet let in pol je že delal v jami, a sedaj ga jc doletela ta nesreča. Bil je pokojnik blag mož, vsem priljubljen, neomahljivega krščanskega prepričanja. Jako rad se je spominjal stare svoje domovine, rad tndi prebiral „Domoljubau, a liberalnih časnikov ni mogel trpeti. Sedaj pa po-čiva v tuji deželi! Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj!	Alojzij Gnidica.
Iz Cerovlja. — Prisrčna zahvala za prispeli k zidanju nove župne cerkve Matere božje v Cerovlju sledečim darovalcem: Preč. g. Korbič Anton župnik 5 K, g. Fran Demšar c. kr. poštar 5 K, g. Luznar Karol 2 K in g. Ivan Fatur iz Rakeka 4 K, poslano po blag. gospodu M. Thalerju iz Železnikov. Bor povrni tisočkrat blagim darovateljem. Priporoča se tudi drugim plemenitim srcem še za naprej v rečeno svrho. — V Cerovlju (p. Cerovlje) v Istri 1. avgusta 1901.	Blaž Deklcva, župnik.
Iz Mošenj. — „(Lov na testamente.) Svoj čas je škof duhovščini naravnost priporočal, naj na umirajoče ljudi vpliva, da za njegove nepotrebne zavode kaj zapuste. Nekateri duhovniki so sc temu z navdušenjem odzvali. Tako je pred kratkim v Mošnjah umrl kmet, ki je imel pol grunta. Mož je imel dve hčeri in jednega sina. V svojem testamentu je jedno hčer popolnoma prezrl, pač pa je volil za škofove zavode. Ko je prezrta hči jokaje vpraševala, zakaj ji ni oče ničesar zapustil, jo je duhovnik tolažil: Boš pa otroke v zavod dala! Očitno je, da se je v tem slučaju priprostega človeka strah pred smrtjo zopet izkoristil za nenasitno duhovniško bisago. Ta bisaga je tako požrešna, da odjeda celo lastnim otrokom
zapustnikov pripadajoči delež zapuščine." -Tako »Rodoljub« za „Narodom" laže in lahkoverni „Gorenjec" je tudi isto laž pogrel. Resnice je na vsem samo toliko, da morajo umreti tudi polgruntarji. Lažejo pa „ Narod" in »Rodoljub« in »Gorenjec", da je kak v Mošnjah umrlih polgruntarjev kaj zapustil za pre-potrebne Škofove zavode. Mošenjčani se niti nc spominjajo, da bi bil kdo predkratkim umrlih polgruntarjev zapustil dve hčeri in enega sina. Zdaj je za cele Mošnje rešena zastavica: kje rasto laži? -
Vsak ve, da na zgoraj imenovanih treh liberalnih zelnikih.
Izpod Brinjevega grma. — Katerikoli liberalni list vzameš v roke, zlasti pa če se ti ne gabi smrad-ljivi »Rodoljub", povsod bereš samo napade na duhovnike in tako zvano slovensko klerikalno stranko. Nchotč se človek vpraša: Zakaj »Rodoljub« ne zine Žal besedice o liberalcih, ki so napravili toliko postav na škodo kmetom? Zakaj pusti pri miru velike kapitaliste, t. j. bogate jude, kateri kakor prave pijavke vlečejo nase ves denar? Zakaj se ne spominja onih liberalnih »dobtarjev« in ponesrečenih študentov, ki ne znajo druiega, kakor begati in zapeljevati ljudstvo? Seveda »vrana vrani ne izkljuje oči!« Kako grdo je to napadanje, toliko bolj spoznamo, če pomislimo, da so duhovniki, ki so v »Rodoljubu" v nemilosti, po ogromni večini iz kmetskega rodu: stariši so jim kmetje, bratje in sestre živijo kot kmetje; duhovniki sami živijo večinoma med kmet-skim ljudstvom, se morajo pečati z gospodarstvom itd. In ti naj so nasprotni kmetom! To more razumeti le pamet prismojene liberalne gospode.
Zapomnimo si, kmetje: ker je duhovnik iz naše srede izšel in med nami živi, ker je kri od naše krvi, zato vsak, ki napada našega duhovnika, napada nas same! Ali hočemo to dopustiti? Ne in nikdar ne! Krepko se postavimo v bran takim nesramnim listom in poženimo jih ven iz naše srede!
Iz Kostanjevice. — Občinske volitve v Kostanjevici. — O obljubljenih ccstah danes ne moremo še ničesar poročati, kakor smo zadnjič omenili. Nehote nam pa pride na misel, ako bi Globočnik zdaj tako rekel, ko jc županom izvoljen, kakor je takrat, ko jc bila narejena cesta v Krakov do njegovega posestva: .Dosegel sem, kar sem hotel; zdaj me znajo kmetje radi imeti." O izpolnovanju obljub torej ni nobenega govora. Pač pa moramo poročati o nesreči, ki jc zadela našo občino, ker ima liberalnega župana.
Liberalni listi lažejo eden bolj ko drugi, kako redno so se vršile volitve in kako navdušeni so bili vsi za novega župana. Resnica je pa ravno nasprotno. Iz sledečih vrstic naj spozna vsak razsoden človek, da liberalnim dopisnikom ni prav nič verjeti.
O obč. volitvah, ki so se vršile prav na liberalen način, ste že poročali. Omeniti imamo le še nekaj stvari, da o tem bolj osvetlimo liberalno lažnivost. Pred volitvijo so delili, (ko bi hoteli biti tako gorjansko surovi, kakor so liberalni listi, rekli bi »liberalni podrepniki") listke volilcem. Na njih so bila imena onih mož, katere si je izbral Globočnik za svoje prihodnje obč. odbornike. Kako dolgo se je Globočnik pripravljal na ta odločilen trenotek, da bo s svojimi zvestimi zasedel županski stolec, kaže to, da je veliko teh mož izbral že tisti dan po
državnozborskih volitvah. Vaba je bilo vino in golaž. Ali ni to poniževalno za može?
Globočnikova predrznost in samooblast gre šc dalje. Hotel je imeti v odboru protipostavno celo človeka, ki sicer .ž njim drži", a ni avstrijski podanik. To veselje mu je podrl prejšnji g. župan.
In kdo je volil prostovoljno može, katere bi bil sam rad ? Vse je bilp prisiljeno. In to so storili liberalci, ki imajo na jeziku vedno prostost. Zdaj ste videli, občani, na svoje oči, kaj znajo te vrste ljudje, kako različna so njih dejanja od besedi.
Kaka občina je kostanjeviška ? Ali ni v velikem številu kmečka občina ? In kake odbornike so nam dali liberalci? Nič manj kakor šest uradnikov in štiri gostilničarje. To je liberalno! Ali bi mogel storiti kaj takega resničen kmečki prijatelj ? Gotovo ne; ker je pa dosti skušenih in zaslužnih kmečkih mož Globočnik vrgel iz odbora, pokazal je, da ne mara za kmeta, da ni njegov prijatelj.
Županom je bil tedaj lahko skoraj soglasno izvoljen grajščak Globočnik, vsaj je le take pustil v odbor, ki so z njim držali. Zdaj se je pa začelo takoj uresničevati, kar je pisal „Domoljub" že davno, namreč, da ne bo Globočnik župan ampak notar. Ta mož se je takoj začel zavedati svoje veljave, katero je dobil, ko je bil njegov prijatelj izvoljen za župana. Ljudje so se že s skrbjo popraševali: „Kdo pa je župan; ali notar ali Globočnik?" Doiga bodo tri leta, dragi kmet, pod tako oblastjo, težko je hoditi v občinskih zadevah na Dobravo k županu, kar si prej lahko opravil v Kostanjevici. Oče župan namreč pridejo lc bolj poredkoma v občinsko pisarno. Na-mestuje jih pa prvi svetovalec, o katerega čudni izvolitvi prihodnjič več.
Iz krškega okraja. Najnovejši poslanec. Do sedaj smo mislili, da so le dvojni ljudje na svetu. Prvi, katerim so svete božje zapovedi, >drugi pa sovražniki božjih zapovedi.
Prepričani smo bili, da smo mi klerikalci, nasprotniki naši pa liberalci. Pa glej kako dolgo smo živeli v zmoti! Sedaj nas hoče ozdraviti te zmote Lapajne, učitelj s Krškega. „Jest nisem ne liberalcc ne klerikalec, jest sem apostel miru« trdil je te dni nam kmetom na polju krog Krškega. Da je res huda vročina tudi njemu škodljiva, smo precej spoznali, ko ga je znani liberalec na tem polju pradal: »Kaj pa misliš, mi propademo«, je že mož pozabil, da je apostel miru, da ni liberalec. »Če tudi« odgovori, »v boj pa moramo.« Mi možu le povemo, naj bo doma — predobro vemo, kje se kuha ta lim in kako dolgo drži. Mi kmetje smo na katoliški strani, »mišmašov« pa ne maramo, najmanj pa za poslanca.
Iz Sodražice. Sprejmi, dragi »Domoljub«, mali dopis tudi od naa. Tudi pri nas je sedaj peščica liberalcev prav pridno začela udrihati po naših dušnih pastirjih, posebno po sedaj odhajajočem g. Jožefu Lavriču. Vidi se, da prej niso imeli toliko poguma, dokler je bil še pri nas, zato so zdaj sklatili skupaj tako podel dopis, kakor so ga zmožni le liberalci. Z umazanimi dopisi bi vrlega gospoda radi osramotili Ali trdno smo prepričani, da se jim to ne posreči Ker naše zavedno katoliško ljudstvo dobro pozna vas naprednjake, da druzega ne znate pisati v svojih liberalnih listih kakor lagati, zabavljati in blatiti naše katoliške duhovne. Posebno pa irredo »Narodovemu« dopisnikarju po glavi besede, ki iih je izrekel odhajajoči g. Lavrič na rovaš liberalcev: „da nisem bil zvest svojega življenja.« Ali se vam g. dopisnik, zde te resnične besede za vas tako sra motne, ker so vas tako zabolele? Seveda, od časa državnozborskih volitev pa dosedaj je že poteklo nekaj mesecev; zato ste morda ž<' pozabili, kaj ste vse takrat počeli proti g, Lavriču. Da ne bo svet mislil, da ste tako nedolžni kakor se delate, vam hočemo nekoliko k spominu pomagati. Ali se več ne spominjate, kako so vaši pristaši takrat gospodu pretili, kako so pozno v noči kamenje za njim metali, ko se je vračal od opravila domov. Ali bi vi »Narodov« dopisnikar, če bi vam kdo vedno pretil in grozil, da vas bo. ali pa ako bi se zakasnili po svojih opravilih, pozno v nočšecelo kole in kamenje metal za vami, ali bi mogli vi reči, da ste varni v takem stanu svojega življenja? Jaz mislim da nikakor ne četudi imate še tako trdo bučo!
Potem trdi liberalni dopisnik, da je bil zgubil g. Lnvrič pri ljudstvu zaupanje. Da to ni res. kaže že to, da je več odličnih mož spremilo ga prav do kolodvora in da je vse ljudstvo žalovalo za njim. Saj je pa tudi kot skrben dušni pastir žrtvoval ves svoj čas v prid svojih laranov. Ne bom našteval zasluge, katere si je pridobil v času svojega delovanja pri nas, le to naj omenim, da je ustanovil mladeniftko in dekliško Marijino družbo, ki štejeta čez dvesto udov in se krepko razvijajata. Te dve družbi boste zaslužnemu gospodu pri Sodražanih vedno obranili najboljši spomin. Hvaležni mu mladeniči »Marijine družbe v Sodražici.
Slovenski novičar.
Pozor volivcil Opozarjamo somišljenike na poduk za volitve v današnjem »Domoljubu«. Zlasti pazite, kdaj nabije županstvo na občinski tabli naznanilo, da so volivni imeniki skozi osem dni na upogled. Pazite na to sami, nasprotniki vas
ne bodo opozorili na to. Če najdete, da je kdo naših somišljenikov izpuščen iz volivnega imenika, ali pa kdo nasprotnikov po krivici vpisan, takoj reklamirajte! Ako se kdo želi še bolj natančno podučiti o deželnozborskih volitvah, naroči naj »Poduk«, katerega brezplačno dobi pod naslovom: d r. Ivan Šušteršič. odvetnik v Ljubljani.
Občni zbor katol političnega društva se je vršil dne 7. avgusta v Ljubljani. Poleg predsednikovega govora, tajnikovrga in blagajnikovega poročila, zo-petne izvolitve starega odbora.je bilo zanimivo tudi to, da so je Nj. cesarski visokosti, nadvojvodi Fr. Ferdinandu poslal izraz zahvale in neomajne udanosti, ker je s sprejetjem pokroviteljstva nad katoliškim šolskim društvom pokazal svoje moško katoliško prepričanje ter dal lep zgled vsem bodočim podložnikom. Takoj drugi dan je došcl z Dunaja sledeči odgovor:
»Preblagorodnemu gospodu dr. Š u s t e r š i č u, predsedniku občnega zbora »Kat političnega društva« na Kranjskem. Njegova c. in kr. Visokost, prejasni gospod nadvojvoda Fran Ferdinand Avstrijski je zelo vzradoščen blagovolil sprejeti brzojavko Va-še>ga blagorodja in se za ta dokaz najzvesteje udanosti in najodkritejega patriotiškega čuvstva Vam in vsem članom častitega društva najsrčne-je zahvaliuje.
Po višjem naročilu
RitmojBter Burka Umrl je dne 31. julija stolni dekan mariborski dr. Ivan Križa nič pri sv. Križu poleg Ljutomera po kratki bolezni. Pokojni se je rodil dne 12. avgusta 1843 v Borecih pri Sv. Križu pole g Ljutomera in bil ož|i rojak kardinala Miesic. Srednje šole jc dovršil v Gradcu in Mariboru, v mašnika je bil posvečen 23. julija 1807. doktorjem je bil promoviran 30. oktobra 1873 Služboval je v pastirstvu kot duh. pomočnik pri sv. Martinu nad Vurbergom in pri sv. Magdaleni pri Mariboru. Leta 1875 je bil imenovan pn I.-Horjem bibliških ved starega zakona, I. 1885 pa kanonikom stolnega kapitola v Mariboru. Tudi kot kanonik je do lanskega leta na duhovskem učiliflču predaval razne predmete. Dijaška kuhinja, druga konfi rencija Vincencijeve oružbe, Marijanišče je Kr.žaničevo delo. Kot predsednik kat. tiskovnega društva, ki je izdajalo »Slov. Gospodarja« in »S(ld-steirisehe", je imel mnogo sitnosti. Dr. Križanič je mnogo pisal za družbo sv. Mohorja, katera je v letih 1883 do 1887 izdala njegovo »Zgodovino svt te katoliške cerkve«. Več let je za družbo pisal »Raz gled po kat. misijonih«. Leta 1890 je začel izdajati drobne knjižice »Slovencem za novo leto«. L. 1894 je izdal obširen življenjepis prelata Fr. Kosarja. Ve-lezaslužno njegovo delo je »Razlaga novega velikega katekizma.. Deset let je bil član c. kr. dež. šolskega
sveta v Gradcu. Te kratke črtice že d< kazujejo, da je bil pokojni dr. Ivan Križani« nenavadno nadarjen in marljiv delavec za duševni in telesni blagor svojega naroda. Dne 12. sušca t. 1. je bil dr. Križanič slovesno vmeščen kol stolni dekan mariborski, toda nosil je mitro le nekaj mesecev. Bog mu daj v nebesih plačilo za njegov trud in delo!
Umrl je po daljši, zelo mučni bolezni vlč. g. Mihael Klemenčič, duhovnik nem. vit. reda, mestni župnik, krajni šolski nadzornik itd. v Črnomlju v dobi 41 let. Pokojnik se je rodil dne 27. septembra 18G0 v Št. Vidu pri Zatičini in bil v mašnika posvečen 25 julija 1885. N. p. v m.!
Naše zmage. V Kranjski gori je d' Igo časa županoval »Narodni" pristaš trgovec Franc B u d i-n c k. Sedaj je njegovi slavi (dzvonilo. Naša je zmaga! Stranka preperele slame je v Kranjski gori pogorela in županom je izvoljen vrli mož krščansko-narodnega mišljenja g. Gašper L a v t i ž a r, svetovalcem pa Ivan Arih, Jakob Čeme, Friderik Ua-zinger, same poštene gorenjske korenine. — V ilorjah je bil kljub vsam liberalnim naporom zopet sijajno izvoljen županom gospod Jakob Z u m e r.
»Katoliški Dom« v Ljubljani. Veselje liberalcev, d.t bi »Katoliški Dom« ostal pod sckvestrom, se je i/.jalovilo. Sekvester je ponehal in »Narodovo« veselje je minulo. Ob tej priliki opozarjamo somišlje niketu in na deželi, da je sedaj v »Katoliškem Domu« nov gostilničar g. J. C o t i č, ki je preskrbljen z i/.horno kapljico in dobro postrežbo ter ima resno voljo gostilni »Kat Doma« pridobiti najboljše ime. Priporočamo g. Cotiča prav toplo.
Za romarje na Zaplaz. Veliki romarski shod na Zaplazu bo letos v dneh 15. IG. in 17. avgusta in sicer v petek popoludne bo veliko romarsko opravilo, ki se konča v soboto zjutraj z več duhovniki.
V Žužemberku je umrl dne 7. avgusta t. I. v 2G. letu svoje starosti Ivan Česnik, svcčarski moj str r, zvest naročnik »Domoljuba«. Pokojnik je bil blag mladenič, zvest ud Marijne družbe. Njegovo največje veselje je bilo pogovor o Mariji ter verskem življenju. Zvesto je hodil k mesečnim shodom, natančno izpolnoval pravila Marijne družbe. Bolehen je bil že dalj časa; toda vkljub temu vedno delaven do konca; z vso vnemo je izvrševal svojo obrt in tako je bil nenadomestljiva podpora svoji materi in bratu dijaku. N. p. v m.!
Shod zaupnikov katoliško-narodne stranke se je vršil dne 7. avgusta ob ogromni udeležbi. Stranka stoji popolnoma edina na stališču svojega Btarega programa. Imena kandidatov objavimo v prih. številki »Domoljuba«.
Zakaj so liberalci jezni na katoliško - narodno stranko. Znano je, da so, predno so si krščansko
misleči poslanci v deželnem zboru pridobili upliv, razni liberalni mogotci se mastili pri mastnih dohodkih užitnine. Takoj, ko je v večioi kmečkih okrajev zmagala katoliško-narodna stranka, delovala je na to, da užitnino odvzame posameznim bogatašem in jo priklopi deželi. To se je proti liberalni stranki res posrečilo. Proti dr. Tavčarju in njegovim tovarišem zasebnim zaupnikom je le tem izvila užitnino iz rok. Tako je vzela masten dohodek liberalnim bisagam in ga dala deželi, ki bi brez tega bila v obupnem denarnem položaju; na leto znaša ta pridobitev deželi nad stotisoč goldinarjev. Da liberalci no morejo prijazno govoriti o stranki, ki je njihovim denarnim bogovom to naredila, je jasno samo ob sebi. Sedaj hujskajo ljudi proti možem katoliško-narodne stranke, ker se boje, da bi za deželno užitnino ne sledila — deželna zavarovalnica. ki bi na korist deželi olajšala bisage njihovim agentom. Toda volivci, imejte odprte oči! Vsi kot en mež pojdite v boj proti liberalnim se-bičnežem in izkrriščevalcem, da se tako omogoči v deželnem zboru resno delo za slovenskega trpina!
Strela ubila je v Kokarjih pri Rečici ženo Šterk Ijevo. ko je vedrila pod kozolcem, tri njene spremljevalke je pa omamila. Kozolec je pogorel. Požarna bramba zasluži pohvalo, ker je hitro hitela na lice nesreče.
(Jlopil se je v Adlešičih v nedeljo 4. t. m. med deseto mašo v Kulpi pod Pobreškim gradom pod nekdanjo brodarnico Frančišek Peteh iz Adlešič hišna št. 5, sin kočarja Mikata Peteha, star 15 let. — Na istem kraju utonilo je, kakor pripovedujejo, že pet ljudi.
Ponesrečil se je v Jolittu v Ameriki Jožef Sitnič, doma od sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. Na mostiču preko kanala ga je prijel stroj Santa Fe železnice in ga vrgel ob tla. Smrtnonevarno ranje-njega so prepeljali v bolnico, kjer je umrl.
Brat morilec brata- V Lozic&h na Vipavskem izvršil se je te dni grozoviti poboj. Brat je brata po noči na cesti z nožem tako razmesaril, da je v nezavesti obležal. Sunil ga je z nožem večkrat v rebra in hrbet in le čudež je, da ni umrl. Med tem, ko so sosedje iz postelj prihiteli k ranjencu, zaukal je morilec za bližnjo hišo ter dostavil vprašanje, ni li brat že umrl. Ljudje, ki so stali okoli ranjenca, so se tako prestrašili zverinskega glasu morilca, da so v strahu pred njim vsi zbežali. Drugo jutro ae je šel pobijalec prav hladne krvi sam naznanit orožnikom in sicer brez znamenja kesanja. Ko bi omenjena brata ne pripadala liberalcem, bi planil »Narod« po nas, češ: »Glejte, taki so klerikalci I« kakor se je to že zgodilo, a vselej se je dokazalo, da se baš pobijalci in največji razvajenci rekrutirajo
izmed liberalcev. Nauki liberalizma nc morejo v mladini boljšega sadu roditi.
Smetlinica- »Slov. Narod« popisuje vse katoliške mole kot sleparje«. Vedno stika, da bi našel med katoličani kakega tatu ali goljufa, in voha še celo po šenklav&ki zakristiji, kakor kaka svetovnoznana cerkvena miš, ali po kleteh »Vinogradniškega dru štvs«, kakor kaka iz jarka privalivša se podgana. Mi moramo to prijaznost »Narodu« vrniti z izjavo, da iV mi zasledimo kakega poštenjaka v liberalnem smislu med sabo, ga izključimo in spodimo, a takoj najde pot v liberalni Ubor, kjer jih sprejemajo k o t velike poštenjake. Vzgledov dovolj! Posebno veselje imajo .Narodovoi« do odstavljenih duhovnikov C« kjo dobo kakega reveia, ki je zgrešil svoj poklic in lato trpi »preganjanje« od svojega škofa, brž so mu liberalci za petami in mu obljubujejo raine groše, iN» ho«.V pristopiti k mim in narediti škandal preti svojim predstojnikom in duhovnim so bratom. O torej liberalci uko grozno zabavljajo čez niv vrednost klerikalcev, jim mi lahko librusimo v chra« Vi ste pa še s'ab£i. ker vaia stranka je le naša smetišnu-i, v katero s »Sratoplukoro metlo« pometamo »preperelo slamo* in drugo smet iz naše srvde.
Dva volivni shoda je imel dre 11. avgusta dr. Kan £ u s«e r š i č, enega dopoldne v Ljubljani la liuNatuko okolico in Ljubljan.\ drugega popoldne v Horjulu. Oha »u se imenitno uvrt:la.
Kopač obsojen ooo de*n. kandidat n peto kurijo K.-pa^ je bil na nekem shodu v Radovljici m<?-•eva novembra L I g lupruks Jurij* Dernovški «	obd.-llil tw»pod.bc*y» vedena t ieiei-
mOthsn vagonu. 0« i upnik Drnovšek je seveda teti Kopala redi ialjenja .Najt ZaMa se ;e dolgc-irajas pc»*\ia Na prej Kopala n; bdo megede :in fiu. da bt »e mu dostavilo vabilo oi ohravturo. K? pa * * to posrečilo, rad*I je K:p*č krepko — tajiti m stvari a\- ati Vrfelo m j« vsled teci ieret cferaraaY m «.vk> kkaliu	v c.stlni. k** *
Kop*« fovonl sa^šaroh * Nio Mteoj pol. Okrog iv> F«? »	f kapekaoc Čemitir«
vMu j« pcttdik> 0btoiK\ me-i fesa: prxW sc hiie uk*. ki SO KofvvNi T ck«K£ * -JSU (Mate, k: v Utfotonl iajpv* Ueeed* toa	kat sodfti
«*uakt	m tu	p** *	K^pi-
>X BB r^*— ki sc j^TVCJL pcirAje r»TT!c aran«*;. Kepa* * bd vore, x KvkTlja.1 efrcMc* Dami,, saMc^k dr Brejc * w seveda prtoU a tega » J* da<;' >. ifvuffii vtkIa vajena
dei. ».J^VHL T* p« ~ Š.fač cvatea? po^oret fcti » cfeicjm raa ia.>c» W*a
s^** » v potratne* R« ' pravdacfc tropov. Tito Ko$»? , -»sjc kiai-isa-:
I vendarle prišel do — sedeža, četudi ne t državnem zboru.
Hajduki. Od Vinice se nam poroča: Iz Fužin na Hrvatskem, koder prelazi železnica iz Karlovca na Reko, je prišel sem glas, da so pred kratkim hajduki strašno razmesarili nekega gostilničarja in njegovo ženo, ki sta imela gostilnico blizu kolodvora v Fužinah. Pripoveduje se, da so tolovaji iz umorjenih žrtev vzeli čreva in osrčje ter je dejali na mizo. H{i gostilničarjem je zbežala pod postelj in tolovaji so mislili, da je ven iz hiše zbežala, zato je niso več iskali. Od prevelikega strahu je deklica zbolela in so jo morali dati v bolnišnico. Hajduki so odnesli več stotin denarja.
Kumski shod bode letos 23., 24. in 35. avgusta Začne se din pred sv. Jernejem.
Romarski vlak na Trsat. Ker se v naši šenčurski in sosednjih župnijah že dalj časa ponavlja žel;s. da bi se skupno udeležili romanja k Materi Božji na Trsat. sklenil sem podpisani prirediti peseben \ lak. ki odide, če ne bede kake ovire, 3. septembra t. I. iz Kranja cb 7. uri, iz Ljubljioe okoli S. ure zjutraj proti Treatu. Romarje bode sprejemil tudi v fji Loki, Medvodah in v Ljubljini. Vožnji listek za tj« in nazaj bode stal iz Kranja 7 K 32 h, iz .škofje Loke in Medvod 6 K M h. iz L ubljane 5 K >'"> I za III. razred. Kdor se ieli udeležiti skupnega ro manja. naj si preskrbi vozni listek do 25. av.-rt» pn niije podpisanem ili pa pri žepnem uradu t ^tn čurju pn Kranju. Ako se ne oglasi zadostno *tevik> rcmirjev. se onim. ki so že vožnje liste kupili, d~nir povrne.	Joiel K r i s t a n c.
Srednji Vas pri Senčurja.
Deželti odbor bo letošnjo jeaen oddajal b-.ke ple-menake c.kaste p:noravske belanake1 in sive =un-cvdeLske munike pasme preti polovični nakupni oem p:d cbiJajnimi poccji, in secer v prn mu cbt.-nam. p:tem pa tudi zaaebncm živinorejcem. Prrfcj« so v L jut do septombra t L deieloemu cdt-or^ » L atljaai Wr ;:m pr.loiiti znesek Ž0 kron ket viij.
Streli V sredo 7. t m. ravno epoloioe r.'a t L>t pr^eataika J. M. » Robido..-, fc L hl?c::# Lrtiovica. P:«crei ye hkv in tm iareko posbopfe: tuii dvoj« giav gore* Lv ne a »eiii prašAev je woreio ; Je malo cbieke «o cc-ffi «šrr: p:ČJsro j« n« bqx««io. ker se je uko ifcrao riziLrl Doamic goapodinjo so k:=a a kiec « i: to irvleii šicda se os 5tXO kr:«. savarotaa * bd le » pnT mJo rroto- Za
r spodirjs. ia;ir«nu je po nmi »i a jiarai.n aasHc. spr-jKe v«ak v a
3Ciiii:«ijL: štt	i a p b i b r a d v L es k ? t irL
.	amci V^fefe 7* *
;«i kil fresfcrŠB M a ^	T
niči. Navzoči so bili gg. ekscel. baron Hein s soprogo, deželne vlade svetnik Ludovik marki Goz-zani in dr. Zupane, dež. odbornik in ud dež. šolsk. sveta dr Schafter, okr. šolsk. nadzornik ravnatelj Kr. Leveč, nadinžener Boltz, dež. poslanec Višnikar, urednik Funtek; izmed duhovščine stolni prošt. dr. Klofutar, kan. Sušnik in Sajovic in mnogo drugih povabljenih gostov, starišev in sorodnikov gluhonemih učencev. Učencev jc bilo skupno 25; 21 fan-tičev, med njimi 1 eksternist, in 4 deklice. Najprej je nagovoril povabljene goste in stariše učencev vodja g. Primožič. Potem so pripeljali 10 dečkov in 2 deklici, katere je izpraševal učitel g Armič. Molili so najprej „Oče naš" skupno in potem tudi posamezni posebej, dalje kazali in napovedovali na slikanih podobah hišo in v nji bivajoče družinske uJe, hišno opravo, živali in dr. ter poslednjič računali; zapisovali so obenem tudi na tablo, kar so izgovarjali. Za temi jc prišlo druzih 11 dečkov in 2 deklici. Izpraševal je vodja g. Primožič. Poleg izkazovanj reči po vrtu, gojzdu, poljedelskih strojev i. dr. so bile vaje v govorjenju skupno in posamezno. Vsled želje in naročila ekscel. baron Heina so za vodjo g. Primožičem izgovarjali glasno besede, na katere niso bili poprej pripravljeni, n. pr. „cesar I rane Jožef, Ljubljana, Avstrija", in tudi to jc šlo gladko in urno. Potem so poštevali in odštevali, ter sproti tudi zapisavali na tablo; poslednjič molili spet „Očc naš" in odšli. V dveh sobah so bila razložena ročna dela dečkov in deklic ter pisanke in risanke. Pisanje v nekaterih zvezkih je bilo za začetnike nepričakovano dobro, posebno čedno in ročno je bilo pisanje na tablo. Preskušnja je pokazala, da so se precej v prvem letu dosegli jako lepi vspehi; in želeti je, naj bi dobil mladi zavod veliko prijateljev in podpornikov, da bi moglo šc obilnejše število nesrečnih gluhoncmcev, najbolje da vsi kolikor jih je v deželi, postati deležni potrebne omike in krščanske vzgoje.
Sprejemni izpit za prvo šolo na c. kr. I. drž. gimnaziji v Ljubljani je delalo dne 13. pr. m. 119 učencev, in sicer za slovenski oddelek 88, za nemški 21. Zaradi nezadostnega znanja je bilo odbitih v slovenskem oddelku 7, v nemškem 3. Sprejetih je torej v slovenski oddelek 91, v nemški 18. Nekoliko jih pride še v septembru. Za slovenski oddelek torej na vsak način treba zopet vzporednice, kakor jc bila že letos.
C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani je imela koncem preteklega leta v podnevni šoli za obdelovanje lesa 82 učencev, v podnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo pa 62 učenk. Javna risarska čola za mojstre in pomočnike je imela 57 in ona za deklice 23 obiskovalcev oziroma
obiskovalk. Odhodno spričevalo je dobilo 11 učencev in 10 učenk. Slovenske narodnosti je bilo 233 učencev in učenk, nemške 17 in hrvaške 2.
Iz Topole, občina Bloke. Dnč 26. minulega m. zvečer ob 9 uri bil je tu osodepolni večer, ker jc strela vdarila v gospodarsko poslopje P. Pintarja p. d. Jeraja. Užgala mu je kozolec in tudi sosedno poslopje J. Milavca z Vrha bilo je v par minutah vse v ognju. Prestrašeni vaščanje so na pol oblečeni hiteli na lice požara. — Zahvaliti se imamo Bogu in tudi Bloškemu gasilnemu društvu, da ni bilo veče nesreče. Škoda je cenena na 1100 gld. Zavarovana sta bila za malo svoto.
Uboj v vevški papirnici. Dne 29. m. m. se je v vevški papirnici dogodil grozen prizor. Zvečer ob 6. uri je prišel pijan na delo delavec Kr. Bukovic. Paznik Fr. Remec ga je takoj opazil, v kakem položaju da je, in je nekemu drugemu delavcu rekel, da bo šel delat na Bukovicevo mesto. Čez nekoliko časa sta pričela paznik Remec in Bukovic govoriti med seboj. Kaj sta govorila, vsled ropota v tovarni ni nihče slišal. Nakrat sta se obrnila drug od dru-zega, a Bukovic se je v par trenotkih hipoma obrnil za paznikom Remcem ter je Remca z nekim lesom udaril s toliko silo po glavi, da se je Remec v hipu zvrnil po tleh. Ko je Bukovic udaril še enkrat, so skočili drugi delavci na pomoč, Remcu in Bukovicu j izvili iz rok les, a žal, bilo je že prepozno. Paznik Remec je bil že mrtev vsled zdrobljene črepinje. V tovarniških prostorih je zavladala strašna razburjenost, hudodelec pa je v tej razburjenosti ušel in se je sam šel naznanit sodniji. Bukovic bil je udan žganju, ki ga je sedaj privedlo tako daleč.
Odlična nova maša v Ljubljani. Dne 31. m. m. je Ljubljana doživela vesel dogodek. Prvo svojo sveto mašo je pel v kapelici oo. jezuitov slovenski jezuit. Od leta 1773. ni pel v Ljubljani nove maše jezuit. Oni Ljubljančan, katerega je po tolikih letih doletela zopet ta čast, bil je sin g. Avgusta Er-zina č. o. Alojzij Erzin. Omenjamo še, da ima g. Avgust Erzin v jezuitskem samostanu v Travniku še dva sina, katerih namen je, da postaneta člana reda oo. jezuitov. Trije bratje jezuiti, to je pač redek slučaj in oče in mati, ki imata toli vrle sine, sta lahko ponosna nanje!
Velik požar je bil zopet na Podlipi ter je ogenj vpepelil in vničil v par urah osmero gospodarjem hiše in vsa gospodarska poslopja, skupaj 41 poslopij. Nekaterim gospodarjem zgorelo je sploh vse žito, kar so ga že poželi in spravili v kozolce, pa tudi že pokošena mrva. Žita iz kašč tudi niso mogli rešiti, oteli so nekateri edino le obleko, katero so imeli na sebi. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z žveplen-
knmi. Ker je nesreča zelo velika in pomoč nujno potrebna, obrača se podpisani župni urad na vse usmiljene in dobrosrčne ljudi, da blagovolijo za prvo pomoč poslati kako podporo. Vsak najmanjši dar se b«> blagovoljno vsprejel.
Župni urad v Ajdovcu pri Žužemberku.
Martin Poljak, župnik.
Iz Toplic pri Novem mestu se nam poroča, da je letos tamošnji obisk jako živahen, posebno z Dunaja, štajerskega in iz Istre. Gostje hvalijo zdravilni) vodo in dobro preskrbovanje.
Gospodinjska šola c. kr kmet. družbe kranjske. Meseca oktobra se otvori četrti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja. zlasti se pa poučuje teoretično in praktično v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. G o j e n k a , katera bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo. t j. s p 1 o h za vse, 14 gld., ali za ves tečaj 16S gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvan i h jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavoju proti plačilu: ako ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16 leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk: mati pisati, citati in računati: 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave: 4. predložiti obvezno pismo s ta riše v ali varuha, da plačajo vse stroške: 5. .'uve.Mti se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela. ki se jim na lože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu — Prošnje za sprejem, ka-tenm je trebi priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev. oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra ti. glavnemu odboru c. kr kmetijske družbe kranjske v Ljubljani
_ V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice. ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
Hranilnica in posojilnica v Leskovcu pri Krškem deluje od 1. maja tega leta. V mcsecu juliju je bilo vloženih 2880 K, stranke so dvignile 620 K. Na posojilih se je izplačalo 2774 K, vrnilo se je 620 K. Vsega denarnega prometa je bilo v treh mesecih 22.366 K 75 v. Hranilnica in posojilnica je popol-noma po Reifteiznovem načinu in omejena na les-kovško faro.
Drobtinice.
Maščevala je sina. Pred porotno dvorano v Zadru se je zgodil pretresljiv slučaj. Kmetskepa fanta Ante Grdovica. ki je v pretepu ubil svojega tovariša Ivana Curkovica, so peljali stražniki proti porotni dvorani. Za pričo je bila povabljena Curko-vičeva mati. Ko je le-ta videla ubijalca svojega sina. skočila je proti njemu in mu zasadila nož v prsa. Umirajočega ubijalca so prenesli v bolnico, žensko, ki je na tak strahovit način maščevala svojega >ina. pa so odpeljali v zapor.
Najmanjšo žsleinico so sezidali za razstavo r Omaha. Ta železnica je pravo veselje otrok, ki s v njej pridno vozijo po razstavi. Dimnik železniškega stroja je visok 25 palcev, skupna dolžina železniškega stroja in tenderja znaša sedem čevljev in tri palce. Kotel ima premerja deset p Ves železniški stroj je težak 600 funtov. Voz ima u vlak deset, in v vsakem vozu sc lahko vozijo štirje otroci.
Angleška vojska v Južni Afriki
btojatrij: dr. Et^s
L^rd Kitchener: ,Kje je Bur»'
Od|ovuni
Iva Rakov«.
Tiska