Leto Win. Mika 44.
V llDbllnnl, v tora Z4. fenraarja 19Z5.
ceno Din 150
ihaja vsak dao po^oldns, Isvaaaii nadalje la araialat. — Iasaratl: do 33 petit a 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; norice, poslano, izjave, reklame, preklici beseli 2 D. — Popust po dogovoru. — lnserami davek posebej. — „Slovans*! Narod" velja letno v Jugoslavij? 2") D, za inozemstvo 360 D
i
Upravntstvo: Bnallova allaa Stav« 5, pritličje. — Telolon Stav. 304. Uredništvo: Saallova alioa it. 3,1, »adiiropjo, — Teieloa stav. 34.
MF"      Poitn^a plačana v gotovini.
mm
Za kulturnost opozicijonalne kritike.
V sobotnem svojem Članku smo povdarjali potrebo lojalne opozicije. Rekli smo, da je dosegla sedanja na-cijonalna vlada pri volitvah striktno večino, kar pomeni, da želi veČina našega naroda obstoječi državnopravni red ter izdatno gospodarsko in socijat-no zakonodajo, Z volitvami si je narod začrtal svojo bodočo državno politiko: nič državnoprEfvnih prepirov, mnogo, mnogo podrobnega dela na vseh polj.h našega gospodarskega in socijalnega življenja. Časi so preresni, da bi se izgubljali dnevi z brezplodno državno-pravno diskusijo, zahtevamo podrobno gospodarsko delo in zaščito naših dnevnih življenjskih interesov! Tako je tzprezovoril naš narod po svoji večini, %cto se naj opozicija pokori tej novi državni politiki ter usmeri svojo kritiko samo na delo, ki ga bo vlada poizkusila uresničil potom državne uprave in pa predstoječe skupščinske zakonodaje. Opozocijcj je navezana na državne zakone. Bog ne daj, da pripravlja kake revoiucijonarne nerede! Njeno izključno borbeno polje je kritika in analiza vladnega dela, njena jc/vna tribuna pa narodna skupščina.
V tej smeri smo nadalje povdarjali potrebo, da se opozicija odmakne od držrr^nopravnih svojih gesel: naj se po-sveti aktualnim gospodarskim in soci-ja'nim vprašanjem. Naj pove vnaprej, kaj hoče glede invalidov, kaj glede tiskovnega zakona, kaj glede zboroval-ne svobode, kaj glede državnih financ, kaj glede davčne in carinske politike, kaj glede zemljoradniških kreditov, kaj giere uradn-škeva zakona, kaj glede samouprave?.9 Tu ima opozicija Široko polje, da se udejstvi v korist našega naroda in da pomaga državni upravi ter sedanji vladi obvladati težino vprašanj in skrbi, ki tarejo našega Človeka sirom cele jugoslovenske države.
Konspiriranje proti državni upravi, proti državni avtoriteti, proti večini, proti sedanji vidovdanskl državni politiki, proti gospodarski in socijalni konsolidaciji je bilo in ostane jalovo po-čcVe! Dobro bi bilo, da spozna to temeljno ak:ualno politično resnico opozicija čim prej! In če to spoznanje nc prešini vsega opozicijonalnega bloka, rirrj vsaj doseže poedine njegove člane. Cim prej, tem bolje za tega Člana in za njegovo politično samostalnost.
V zvezi s tako opisano lojalnostjo opozicijonalnega bloka nroram pred-stoječi gospodarski in socijalni zakonodaji v narodni skupščini je tudi tisk tega bloka in pa potreba, da se polemika ublaži ter navzame kulturne ob i-ke. Ne smemo namreč pozabiti, da je razsodnik nezadovoljnosti v našem narodu ponajveč opozicijonalni tisk in da pada zbog tega na ramena tega tiska odgovornost za vse zlo, ki ga povzroča hujskajoča pisava teh listov. Tak tisk je zagrešil naravnost nepopravljive pogreške in neizmerno škodo na račun našega naroda. Sest let že mami naš narod z raznimi federalističnimi fantazijami, mesto da ga pripravlja na podrobno gospodarsko delo, mesto da ga uvaja v aktualno, gospodarsko življenje in da mu lajša skrbi in brige povojnega časa. Tisk opozicije se je doslej pretežno ravnal po svoji proti gospodarski in protikonsolidacijski politikih Nadalje je z umetnimi, demagoški-mi sredstvi, z lažmi in klevetami naj-grše vrste umetno vprizarjal javno pohujšanje in nezadovoljnost nekih delov našega naroda z našo državo in z na-cijonalno jugoslovensko idejo, za kar bi ga bila morala doleteti trda državna pest in progon.
Sedaj si mora pač opozicija premisliti, ali naj nadaljuje s svojim brezdo-movinskim tiskom in ali bi ne bilo bolje, da temu svojemu tiska predpiše nekoliko kulturnejše oblike. Vsi stanovi kličejo po podrobnem gospodarskem delu, naj se tudi ta tisk loti stvarnih vprašanj gospodarskega in stanovske-ga življenja. Nato bo sam od sebe nato dostojno obliko in se bo oddolžil
Kazensko postopanje proti vedstvu KRSS se nadaljuje.
Radičeve zveze s komunisti. — Dr. Maček in tovariši ne bodo izpuščeni. — Dve struji v HRSS.—Vladini ukrepi proti HFSS.
— Zagreb, 23. februarja. (Izv.) Kazenska preiskava proti Stjepanu Radi-du je v glavnih črtah in bistvu že skoraj končana. Doslej ni dovolil preiskovalni sodnik dr. Körbler nikakega po-seta. Odslej naprej je dovoljeno, da po-sečajo Stjepana Radiča člani njegove rodbine.
— Zagreb, 23. februarja. (Izv.) Stjepan Radič se nahaja, kakor znano, v celici drujrega nadstropia sodne kaznilnice. Pod njegovo celico v T. nadstropni je zaprt komunist Vladimir Čopič. Temu je Radič večkrat pošiljal časopise, v katerih so bili rotovi stavki podčrtan is svinčnikom. Radič mu ic tudi pošiljal hrano, ki jo dobiva od doma. Pred dnevi sta se skupno sprehajala in Čopič je Radiča pozval, naj mu ne pošllia časopisov, ker jih on ne dobiva, marveč jih mesto njesra čila policiiski ravnatelj. Preiskovani sodnik dr. Körbler je Radiča dovolil, da sme imeti v celici tamburico.
— Zagreb, 23. februarja. (Tzv.) Vesti, da bodo internirani dr. Maček in tovariši v rrafkrafsem času opuščeni, se na merodimm mestih miodločneie demantirajo. Vsi internirane! ostanejo Še nadalje v poticiiski vojašnici in se proti njim še vedno nadaljuje sodna preiskava.
— 7p?rreb, 23. februaria (Tzv.) V vodstvu HRSS sta se pojavili dve struji. Fna struia se hoče nasfoftfÖ na samostan«? demokrnte. drura je zato, da bi se HRSS oriMižala več ali manj nn-rodno-radikalni stranki. Hrvatska 7a-jednica skuša doseči v vodstvu HRSS
vpliv na ta način, da bi se HRSS nc približala nobeni gori omenjeni stranki.
— Zagreb, 23. februarja. (Izv) Urednik komunistične >Borbec Kamilo Cesarec je bil včeraj tozvan na policijsko ravnateljstvo ter pridržan v policijskih zaporih. Proti njemu se uvede kazensko postopanje na temelju zakona o zaščiti drŽava.
— Beograd. ?3. februarja. (Tzv.) Mm istrski predsednik Nikola Pašic je včeraj dopoldne dalj časa konferiral z ministrom Svetozarjem Pribičevičem. Te konference so s<* na to udeležili Se ministrski podpredsednic Marko T r i f-kovic in ministra dr. N i n č i č ter Boža M a k s i m o v I č. Na tej konferenci so v glavnih črtah razmotrivali nadalino taktiko vfade \r Narodnega bloka osobito z ozirom na vladino stališče napram vodstvu HRSS. Na tem sestanku se je ugotovilo popolno soglasje v vseh točkah in glede vseh odredb ki se imajo izvesti proti vodstvu HRSS.
Znani članki zajrrebškesra »Jiftar-nfega lista«, baje izvirafoči od posebne strani, so vzbudili v Beogradu precej živahi-e komentarje. Nekateri trde, da ti članki izfrafafo od Radiča samega. Ni o*a so nrkak poskus, kako bi se H!*SS približala narodno - radikalni stranki in samostojnim demokratom. Beogradsld politični krogi danes z od-tfl&špštlo nanašajo, da nI mogoče no-f"2r*> rM'^an'e Inj da b** Narodni blok t vso doslednostjo mdrllevnl svojo no-frfffco državnega in narodnega edin-stva.
Mesonlasja v Davi 'avieevem klubu.
— BeogrM. 23. februar J*. (Tzv.) Olavnf odbor Dav?dov!č*ve stranke je pred dnevi izdal komunike, v katerem je povdarjal. da so vesti o nesoglasjih med poslanci, ki so bil izvoljen? na programu Davidovičeve stranke, neresnične. Ta komunike seve spora med politiki Davidovičeve stranke ni spravil s sveta. Nasprotno, v zadniih dneh so se nesoglasia med davidovičevcl še znatno poglobila. Kakor znano, je ožja skupina okrog Davidovima za čim tesneišo zvezo z radičevci in za skimnl klub vseh opozicijonalnih strank. Temu pa odločno nasprotuje na eni strani dr. Voja Marinkovič s svojimi somišljeniki, na drugi strani pa Timotijevičeva skupina, ki zahteva, da se mora stranka zopet postaviti na stališče narodnega in državnega edinstva In strogo po tem
načelu tudi nameriti vso svojo politiko. Nasorotia v teh naziranTh so med po-samnimi poslanci, ki so bili izvoljeni na programu demokratska stranke, tako velika, da fe skorai ponoroma frkliii-čeno, da bl v prrlamentn pr'S'o do enotnega Dnvidovlčevega Hrba, krkr-*>n le obstoja! v stari narodni ffcrmSSf-nl. Vse kaže na to, da se bivši Davi-dovičev parlamentarni klub razcepi v tr\ frakcHe: P-»v!f,ovIc«vo, Marln^ovl-čevo in Tlmotijevl^evo. Timotijevičeva skupina že dlje časa simpatizira s samostojno demokratsko stranko in samo vprašanje bli?ni"e bodočnosti je. da se TimotiievTčeva grupa združi s Pribiče-vfčevfm klubom in taVo okrepi Narodni blok. Timotijevičevi skupini pripada 10 poslancev.
Narodni blok za mariborsko oblast.
— Maribor, 23. februarja. (Izv.) Včeraj, v nedeljo 22. t. m„ je bil v Mariboru sestanek zastopnikov v Narodnem bloku združenih strank. O tem sestanku je bil izdan kratek komunike, ki veli:
»Zastopniki v Narodnem bloku združenih strank, SDS, NRS in SKS za mariborsko oblast, so na posvetovanju dne 22. t. m. v Mariboru pod predsedstvom g. Frana L i p o 1 d a premotrili sedanji politični položaj in soglasno ugotovili, da je tvorba Narodnega bloka srečna In uspešna. Zato so se dose-
gla častna izvolitev skupnega nosilca liste g. prof. dr. Pivka.
Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da se vabijo k sodelovanju vse one stranke, skupine in poedinci ,ki stoje na temelju državnega in narodnega edinstva in ki hočejo delovati na konse-kventni izvedbi vidovdanske ustave in na sistematični izgraditvi mariborske oblastne samouprave.
Soglasno je bilo dalje sklenjeno, da se proglas! Narodni blok kot koa-1'cija navedenih strank za trajnega ter
je bil za vodstvo skupnih zadev tega
državi in narodu za vse svoje dosedanje pregrehe/
Opozicija se mora zavedati, da pomeni tisk njeno edino orožje, sredstvo in politično moč. Če stranke, ki so sedaj na vladi, pritisnejo na tisk, če pod pritiskom nujnih državnih interesov začne borbo proti opozicijonalnemu tisku, ubijejo z lahkoto hrbtenico opozicijonalne moči v naši državi! Opozicija brez demagoškega tiska je v kratkem zapisana smrti! Ni res, da ima opozicija svojo moč v naroda, obratno narod je suženj opozicije radi demagoškega opozicijonalnega tiska. Ako po* tlačimo ta tisk in ga pozovemo, da se drži kulturnih oblik ter stvarne kritike, oprostimo narod opozicijonalne dema-
gogije in ga rešmo strahotnih spon rfe-magoške nevednosti.
V. eminentnem opozicijonalnem interesu je torej, da se opozicija tako v narodni skupščini kakor v svojem tisku postavi na tla realnopolitične kritike, da se posveti gospodarskim in so-cijalnim vprašanjem in da uvede v vse svoje delovanje kot opozicija stvarne vidike, mir in resnost Opozicija mora na vsi črti odnehati od konspiriranja in se naj zlasti v svojem tisku oklene kulturne oblike in gospodarske stvarnosti.
Kar pa uganja danes opozicija, je brezstidno konspiriranje, brez ozira do naše gospodarske nt socijalne stvarnosti ter podlo časnikarsko klevet ante in najhudobnejša demagogija!
Narodnega bloka določen aktiven odbor, v katerem sodelujejo gori navedene stranke in čegar predsedstvo obstoja iz gg. dr. Frana L i p o 1 d a, dr. Kodermana, Ferda M ü 11 e r j a in Drofenika.
Po informacijah Vašega dopisnika so bili dalje v odbor delegirani: minister n. r. dr. Vekoslav Kukovec, Jakob Z e v n i k, župan v Radencih, Ivan Prekoršek, ravnatelj tiskarne v C^lju, dr. M. S e n č a r, odvetnik in župan v Ptuju, Fran D o 1 n i č a r, posestnik in gostilničar na Pragerskem, J. Zadravec, podjetnik v Središču, inž. M'lan Lenarčič, industrijec v Ribnici na Pahorju, inž. Fran P a h e r-n i k, župan v Vuhredu, Lovro P e t o-v a r, nodjetnik in trgovec v fvanjkov-cih, dr. V. Pfeifer, načelnik ministrstva v p., prof. Pavle S t r m š e k v Mariboru, J. L e s n i č a r, Celje, Fran O m I a d i č, BraslovČe.
Politični položaj.
— Beograd, 23. februarja .(Tzv.) Včeraj je vladalo v Beogradu popolro politično mrtvilo. Za danes, kakor ie bilo že javljeno. je sklican sestanek načelnikov opozicije. Na ta sestanek pridejo dr. K o r o š e c za SLS, dr. H r a s-n i c a za jugoslovensko muslimansko organizacijo. Pavle Radič za HRSS in dr. Ladislav Polič za HZ.
V ministrskem predsedstvu je bila včeraj konferenca med ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem in voditeljem samostojne demokratske stranke Svetozarjem Pribičevičem. Oba voditelja sta razpravljala o nadaljni politični taktiki vlade prot iskupinam opozicije. Pozneje so tej konferenci prisostvovali zunanji minister dr. N i n č i č, ministrski podpredsednik Marko T r i f-kovic in ministra Boža M a k s i m o-vič in Uzunovič.
Na tej konferenci so se zlasti raz-motrivala poročila iz Zagreba.
Konferenci je končno prisostvoval naš vojaški ataše v Sofiji polkovnik M i 1 j k o v i č, ki je prinesel podrobna situacijska poročila o dogodkih na Bolgarskem. Ta poročila konstatirajo, da Je bolgarski vladtn tisk pričel ogorčeno kampanjo prot! naši državi in da je pričakovati prihodnje dni na Bolgarskem zelo važne dogodka. .
ZBOROVANJE tCKNIH POSESTNIKOV.
— Beograd, 23. februarju. (Izv.) Včeraj dopoldne je bil obč. zbor hišnih posestnikov v hotelu »Kazini«. Sprejeta so bila poročila upravneza odbora in nato se je razvila zelo burna debata o nadaljni taktiki hišnih posestnikov. Ze'o burna debata je bila posebno o novem stanovanjskem zakonu. Član udruženja Milenkovič je izrazil veliko nezadovoljstvo nad dosedanjim delovanjem društva. Zahteva, da društvo začne s povsem novo taktiko in da se posebno zanima za novi stanovanjski zakon. Sprejeta je bila resolucija, ki protestira proti podaljšanja stareza stanovanjskega zakona. Resoluci'a dalje zahtvea, da se državnim naraeščet-cem In oflcln'em prizna posebna stanarina, hišnim posestnikom pa vrne svoboda, da lahko po svojem prevdarkn oddajajo stanovanja.
— Zagreb, 23. febr. (Izv.) Včeraj popoldne so zborovali v Zagrebu hišni posestniki. Na zborovanju so posebno razpravljali o načrtu novega stanovanjskega zakona. Tudi kavarnarji in gostilničarji so imeli poseben sestanek, na kater&m so razpravljali o vprašanju svobodnega razpolaganja z javnimi lokali in prodajalnami. Kavarnarji in gostilničarji so sestavili posebno spomenico glede vinotočev in točenja vina čez
UÜCO.
SEJA OPOZICIJONALNIH VODITELJEV.
— Beograd, 23. februarja. (Izv.) Danes dopoldn« so se sestali načelniki opozicijo« nalnih strank na zaupno posvetovanje. K a« kor politični krogi trde, bo dr. Korošec na tem sestanku predlagal, da naj vse opozici« jonalne skupine osnujejo v novi narodni skupščini skupen parlamentarni klub. Za Korošcev predlog so muslimani, mnenje v Davidovičevem klubu je deljeno. Ožji Davi« dovičevi somišljeniki so za enoten opozicijski klub, dočtm ta Timotijevič in dr. Marinkovič a svojimi pristaši nasprotna temu načrtu. Tudi radičevci niso navdušeni za klerikalni načrt, naravnost sovražni pa so mu aajedničarji z dr. Trumbicem na Čelu.
SESTANEK HRVATSKE ZA.IEDNICE.
— Zagreb, 23. febr. (Izv.) V soboto fe bila seja IzvrScvalnega odbora Hrvatske zajednice in včeraj dopoldne plenarni sestanek voditeljev te stranke. O poteku seje ni bilo izdano nikako oficijelno poročilo. Značilno je, da o tem sestanku ne poro* čajo današnji blokaškl jutranji listi niti be* sedice,
PRVA SEJA NARODNE SKUPŠČINE.
— Beograd. 23 febr. (Izv.) Kakor zna"* no. se sestane novoizvoljena narodna skupščina na prvo sejo dne 7. marca t I. Ka* kor zatrjujejo politični krogi, bo otvoritev te narodne skupščine posebno slovesna, ker se Je udeleži kralj Aleksander in v zbornici osebno prejita prestolni govor. — Kraljev prestolni govor bo vseboval Izcr* pen program, ki ga naj izvede narodna skupščina v tel zakonodajni dobi.
VELIKI SNE2NI ZAMETI V ALPAH.
— Gradec, 23. febr. (Izv.) Od včeraj naprej neprestano sneži. Ponekod so ve<« liki snežni meteži. Brzojavne in telefon* ske zveze so pretrgane. V okolici je fe pa* dlo nad 50 cm snega
Borzna poročila«
Dinar v Curihu 8*40. Ljubljanska borza,
LESNI TRG Bouls hrastov, 2% 36, 43, 56, 60, 9XH 100, 130, 3 m dolžine, freo meja: denar 1160; deske 20, 25, 30, 40 in 50 mm, I. In II. vrsta, denar 580, blago 600; traml ed 3/3—6/8, monte, frco meja: denar 350; re-meljni 6/6, 7/7. 8/8, pričeljeni, frco meja: blago 630; kostanjev les, okrogel, frco na-kladna postaja: blago 27; bukove okrogljl« ce, frco nakladna postaja, 5 vagonov: de» nar 17, blago 18, zaključek 17.
2ITNI TRG.
Pšenica, bačka, 74/75, 2%, par slovensfia postaja, blago 530; pšenica., domača, fee* Ljubljana, denar 460, blago 490; otrobi pše» nični, drobni, fco. vagon slav. postaja, blaga 205; otrobi. pEenični. drobni, pol pap., pot juta vreče, fco. Ljubljana, blago 215; kom* za, nova, promptna, fco. Klenak, blago 210; komza, nova, promptna, fco. Ljubljana, bla* go 255; koruza, nova, promptna, fco. Pošto j« na, trnns., b'ago 270; koruza nova, dobro siTha, do medio, marc, fco. Postojna, trän»., j blago 280: koruza, nova. dobro suha, do mee dio, april, fco. Postojna, trans., blago 290; koruza, nova, dobro suha, do medio, maj, fco. Postojna, trans., blago 295; oves, srbo ski, par, Ljubljana, blago 335; oves, bački, rešetan, fco Ljubljana, blago 360; oves bac*« ki. zdrav, suh. rešetan, fco. Ljubljana, blago 370; laneno seme, fco. Ljubljana, denar 700; fižol, ribničan. čiščen, fco. Ljubljana, denar 350, blago 415; fižol, koks. čiščen, fco. Po* stojna, trans., bla^o 510; krompir, bel, čW ščen, fco. gorenjska postaja, blago 156; krompir, rdečkast, semenski fco. štajerska, postaja, denar 175. blago 185; slanina, sla* na, trodelna, fco. Vukovar, blago 23.
EFEKTL
2H% drž. renta za vojno škodo 154, 7%' In vest. pos. iz leta 1921 65, Celjska posojilnica 210—214, Ljubljanska kred. banka 235^ Merkantilna banka 100, Prva hrv. st^dioni-ca 897—920, Slavenska banka 78, Strojna tovarne in livarne 138—146; Trboveljska prem. družba 415—435, Združene papirnica 110—116, 4>i% kom. zad. dež. bkc. 37*-/ 285.
Zagrebška borza.
Dno 23. februarja. — Sprejeto ob f&
Devize: Curih 11.94—12.04, Prag* 183.625—187.625, Pariz 323.50—328.50, London 295.25—29^25, Trst 253.70—256.70» Dunaj 0.06675—0.06875, Berlin 14.805-* 14.955. j
E ekti: 7% invesi. pos. 653*—<>7, drž. rente za ratnu štetu 167—168Hj Ljubljanska kreditna banka 235—243, Centralna banka 25—27, Hrv*. esk. bka. 110—111 Kreditna banka Zgb. 120—122, Hipotek, bka 63—63.50, Jugobanka 102—103. Praštedion* 900, Slavenska banka 72—75. Eksploatacijti 60—62, Drava d. d. Osijek 210, Šečerana, Osijek, 730, Nihag 39, Gutman 550—600, Slaveks 180—185, Slavonija 56H—57Kf Trboveljska 415—430, Union, paromim 51<£ Vevče 100—130.
laozemslie borze
— Curih, 23. febr. Današnja borza; 3eo-grad 8.40, Pariz 27.07, London 24.765. New* york 520.50. Milan 21.27, Berlin 1.23<J, Pra* ga 15.45, Dunaj 0.007325. w Tržaško borzo danes nismo
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD* dne 24. februarja 1925.
Stev*. 44
Renče« se godi krivica?
Wttmmm Sasoptejte dotam Hm v mor ahro Se vedro tarna o strašnem zatiranja nemškega živija v naši državi, ker so Wie aaed volilnim metežem v Back! nekoliko prerahljanc kosti nemikemu voditelja dr. JCraftu. Iz pretep« se je napravila državna, aH. naravnost svetovna afera. Vodja trio* Seth Slovencev je t cp ene mu dr. Kraftu Iz* rekel sočutje, državne oblasti so takoj raz* tesnile vse tfvoie a parado, da so izsledile napadalce.
In prav tako l V pravni državi mora vladati red, vsako nasilje se mora kaznovati. Toda z občečloveškega stališča pa 90 Nemci s «em napadom dobili jedva prve •»bresti, Ki .<o jih prizadeval: Slovencem »toletja in stoletja, posebno pa za krvava nasilja, ki so jih nprizorill pred 25 leti v Celju. To žalostno 35 letnico je lani slovenska javnost prezrla, šele dr. Krat tov slučaj jo je osvežil.
Naj naš mlajši rod tudi izve, kako se |i Slovencem sodilo pred 23 leti na pode-oovanih tleh pod protežlrano nemško nadvlado ter naj napravi paralelo med današnjim azatimajem Nemcevc, hi so v naši državi le razireseci naseljenci, v kolikor niso ealo »aravnost odpadniki nase narodnosti.
Dne 9. avgusta 1899 je priälo v Celje nad 100 Čeških visekešolcev-tehnikov, ki so priredili strogo znanstveno potovanje po Nemčiji fci nato po Sloveniji. Ko so Nemci zvedeli za ta namen, so celjski mestni očetje takoj organizirali »vojni svet«. Glasilo celjskih Nemcev »Deutsche Wacht«, vredne predhodnica današnje Schauerjeve «Cmier Zeitung^» je v vsaki svoji številki knjskažoče klicala: c Pozor, nemški Celjani I Cehi hočejo nase mesto onesnažiti. Naj fe pridejo, mi bomo znali sebe in nase ljubljeno nemSko mesto braniti!« Po mesta so magistratni uslužbenci pobirali podpise, naj M se Čehom prihod v Celje sploh prepovedal, češ da se mora v Celju brezposojno onemogočit! vsaka slovanska slavoost, ker se je sicer bati skrajnega. V posebni okrožnici so zahtevali, da naj občinski svet odredi, da se bo nudila poliejska zaščita le domačemu nemškemu prebivalstvu.
Vse te priprave so bile dogovorjene aned magistratnimi faktorji in poulično ta-kinažo, saj je bil takratni podžupan in poznejši župan Rakusch načelnik vvojnega sveta«. Magistrat je naročil redarje iz Celovca, vodja pretepače v raz upi ti Ochs pa fakmažo !z Gradcu, da bi iih Slovenci nc poznali.
Vse je biio podrobno pripravljeno tu lolovajske napade ran Slovence In če5kc soste. Ob prihodu vlaka je vojaštvo zaprlo slavno cesto pred kolodvorom ter so češki gost?e morali hoditi po stranskih ulicah v Narodni dom, toda niti vojaki, niti orožniki nfeo mogli preprečiti, da bi divje rjoveča nemška druhal ne pretepala Slovencev in Cehov s palicami ter jih obmetovali s kamenjem m gnilimi jajci. Do *Narodneg«* domač je bilo ranjenih S Cehov 3n več Slovencev. Popoldne ob po-vrafka s Starega gradu so se napadi ponovili, zopet je brio več ranjenih. Pok. dr. Šuklje je Ml aadet 9 karrmoin v glavo, da fe nezavesten padel na tla, Istotako Je zadel debel kamen znanega industrijca g. V. Maidiča.
Ko je napočila noč, &o se celjske nlice izpremenlte; v bojno poljano. V obrambo ^Narodnega doma g je zopet moralo nastopiti vojaštvo, toda za hrbtom vojaštva so se po ulicah odigravali krvavi prizori ob asistenci celjske fcn celovške policije. Kdor le zapustil oblegani Narodni dom, je padel naravnost v jamo razbojnikov. Nezaple-* njeni časopisi so opisali posebno sledeča dva prizora.
I. Po polnoči wo ne vračali rz Narodnega doma na dam (na Breg) gg. urednik »Domovine« Ante Beg, odvetniški uradnik Ivan Bo v ha z 12 letno hčerko in narodni •medičar Pokor n. Meneč, da so neopaže-nl, so stopali brzo in tiho proti Gosposki ulici. Naenkrat se je zaslišal rezek žvižg, v tistem hipu pa je prihitelo iz skrivališč •zadi in »predi po kakih 20 z gorjaačmi in eepci oboroženHi hajdukov. Naskok se Je vzvršfl s huronskim krikom. Do čim f* Pokora zbežal, oko ga pozneje zajeli m strašno stepenega privlekli v magistralno ječo. sta ostala Beg in Bovha z manjhno deklico vred obkoljena v smrtni nevarnosti. iPredi in zadi so neusmiljeno padale gorja-če po njunih glavah. Dočim pa je imel Beg vsaj okovano palico, s katero j*J spretno odbijal udarce ter s hrbtom zasitil ob zldn trepetajočo deklico, je imel Bovha edino majhen revolver v žepu. V očigled grozeči mu nevarnosti, je potegnil revolver ter izstrelil v »rak, da bi poklical policijo, oziroma oplašil napadalce. Kot bi trenil, ga je
druhal pobtta » enpef aa fla, a še potem. £u je ležal ves okrvavljen na tleh, so tolovaji besno udrihali po njem. Nekdo je celo ustrelil nanj ter ga oplazil po glavi. Končno so vse trt vtaknili bres zasliševanja v smradlllvi magistratni zapor, kjer je bilo te kakih 20 slovenskih žrtev (med njimi tudi nedavno v Ljubljani umrli Tr. Perdan). Nobenega napadalca pa nf policija niti za ime vprašala, kaj šele, da bi bila katerega aretirala, dasl so üb bile cele tolpe.
IL Druga krvava slika se jc odigrala skoraj Istočasno na Ljubljanski cesti blizu Narodnega dorr a. Gg. učitelj Gostinčar iz Griž (danes šolski vodja v Zid. mostu), po-sojilniškf tajnik Miško Reicher (umrl lani v Ljubljani) m kmetijski organizator Iv. Kač* (bil je enorok) iz Žalca so hote« rti k svojemu vozu, da se odpeljejo domov. V zasedi »krita nemška tolpa Jih je naskočHa z gorjačaml tn noži; v smrtni sili Je Gostinčar ustrelil, posledica je bila, da so kmalu privlekli Qosrmcarja in Reicherte grozovito razmesarjena v magistratno poslopje. Razbita fn razmesarjena sta bila ta* ko strašansko, da ju lz krvi nt bilo mogoče spoznati Magistratni zdravnik dr. Gol-Htsch, ki |e bil obenem sekundarU v celjski bolnici, je že dan poprej v bolnici z vidno naslado pripovedoval, naj pripravijo za drugi dan dovolj prostora, ker bo prišlo več ranjencev. Ta zdravnik je težke ranjence zasmehljivo Žalil. (V kavarni njegovega brata je bilo glavno zbirališče pouličnih pretepačev.)
Vsi napadi so se organizirali na magistratu, kt bi bil moral biti avtonomna varnostna oblast. Kolovodja zahrbtnih napadov so bili bas magistratni uradniki in na ukaz z magistrata so nemčurski trgovci .'n obrtniki dali celi dan in vso noč svoje uslužbence v pretepaško gardo. Razgrajal-ce je očitno navduševal podžupan Rakusch ter jim po prvič izvršenih napadih zaklical: »Wir haben unsere Sache gethan, jetzt können wir gehen« (Mi smo svojo stvar opravili, sedaj lahko gremo), nakar mu je zaklical izdelovalec mila Costa: »Auf Wiedersehen abends!« (Na svidenje zvečer.)
Prihodnji zvečer po krvavih dogodkih je prikorakala fafcinaža pod vodstvom stražnika Zmtauerja pred hišo voditelja celjskih Slovencev tn deželnega poslanca g. dr. Serneca ter dobre četrt ure s kamenjem bombardirala okna. Zdrobljene so bile prav vse šipe ter je bila vsa rodbina v smrtni nevarnosti. Ko so vsled tega zaprosili Slovenci brzojavno pri namestnistvn v Gradcu pomoč, so se mestni očetje vendar ustrašili razpusta. Dasi so graškl listi napovedovali za pithodnji večer t. j. petek še hujše izgrede, je kakor bi odrezal ostalo vse mesto mirne Zupan je namreč izdal poziv na svoje ljudi, naj mirujejo.
In kaj se je zgodilo napadalcem? Prav ničesar, ker jih oblasti niti Izsledovale niso. Nikomur se ni dalo zadoščenje, nikomur se ni povrnila »koda. Razmesarjene narodne žrtve gg. Gostinčar ja, Bovho m Reicher ja so iz magistratnih ječ izročili v zapore okrožnega sodišča, kjer je presedel g. Bovha 7 tednov, g. Gostinčar pa celo nad 2 meseca v preiskovalnem zaporu. Dasi sta bila oba oproščena tudi prekoračenja silo-brana, vendar je g. Gostinčarja graški deželni šolski svet kazensko premestil Iz Griž k Sv. Petru pod Sv. gorami.
Da je imela nemška javnost doma fn v inozemstvu za slovenske žrtve le škodoželjno posmehovanje, je seve umljivo, ker čut pravičnosti ni bila nikdar nemška lastnost Toda našel se je celo med voditelji klerikalnih Slovencev mož, ki je v dunajskem listu »Vaterland« indirektno odobraval nemška nasilja, češ čemu pa vabijo Slovenci Cehe v Celje, ker je to mesto za nje vendar »fremdes Gebiet«. Tudi nemški krščanski socialisti so v polnem obsegu dajali nemškim tolovajem prav. Niti mariborski, niti celovški, a tudi ljubljanski škof se niso zavzeli za Slovence, pač pa je ljubljanski škof septembra 1908, ko so zaradi ednako grdih nemških napadov na Slovence v Ptuju bile v Ljubljani nekaterim nem-čurjem pobfte Šipe, hitro pisal groiu Barfou kot voditelju kranjskih Nemcev so Žalno pismo, v katerem imenuje upravičeni izbruh slovenske jeze »sinnlose und sündhafte Excerse gegen die Deutschen Laibachs« (brezmiselne in grešne Izgrede proti ljubljanskim Nemcem). »Deshalb bedaure und verurteile Ich die gräßlichen Verwüstungen ...« (zato obžalujem m obsojam strahovita opustošenja.)
Tudi danes se Škofovo časopisje topi globoke žalosti ob strani tepenega dr. Kräfte. Znamenje prirojenega klerikalnega brezdomovinst va!
i
Politične vesti.
= SLS na* objavi pakt s kočevskimi Nemci! Znano je, da so v Sloveniji glasovali Nemci za SLS. Ce pogledamo volilne rezultate iz Kočevja, zapazimo, da so Nemci naravnost kompaktno in ostentativno glasovali za SLS! Tako glasovanje ni slučajno, marveč posledica predhodnih dogovorov SLS s kočevskimi Nemci. Vprašanje fe, kal vse te SLS obljubila ostankom kočevskega nem št v a In kakšne Interese slovenstva te Izdala ta stranka m tem ozemlja našega naroda! SLS se ha ha s svojim ^slovenstvom« ter se izdaje za edino pobomico naših domaČih interesov, dočim išče proti domačim, slovenskim strankam nemške pomoči! V interesu naše javnosti je, da objavi SL& če je poštena stranka, svoj pakt s kočevskimi Nemci. Dajte, da vidimo, kaj ste obljubili in kaj boste lahko storili za kočevske nemSkutar-jn?! SLS in njen »Slovenec« nam bosta nemara odgovorila, da so kočevski Nemci glasovali ju SLS kit teko brez
predhodnega dosovarjanja na slepo simpatijo!!
as Kako zagovarjajo klerikalci svoje zaveznike! Kakor so se slovenski klerikalci zvezali na pr. na Kočevskem s tamošnjimi Nemci ter si pridobili okoln 4000 nemških glasov proti nacijonalni in jugoslovenski državni stranki, tako so paktirali tudi Radičevci z Madžari m Nemci v Vojvodini ter si poizkušali s tujerodnimi glasovi po-jačati pozicije proti nacijonalni koaliciji. Na enak način so postopali tndi Da-vidovidevci v Južni Srbiji, kjer so pograbili za najbolj ogabno sredstvo ter zahtevali od Makedoncev, da glasujejo za Davidovičevo stranko na povelje iz Bolgarije! Odtod Davidovičevi mandati v Južni Srbiji, ki so jih skupaj spravili glasovi poturic, Albancev, bolgarskih iredentistov in panislamskih mobamedancev! Sedaj poročajo iz Šti-pa, da »videvajo Davido%*ičevi pristaši svojo zmoto in da Izjavljajo z lastnimi podpisi, kako so glasovali xa Da«
vidovičevo stranko na povelje Iz Bol*
garije! Gradivo o tej nezaslišani irc-dentistični propagandi se sedaj zbira in ae bo predložilo narodni skupščini o priliki verifikacije mandatov v potrditev metod, ki so se jih posluževali Davidovičeve! v Južni Srbiji, da se dokopljejo do mandatov. »Slovenec«, ki hoče nalo javnost Se sedaj pripraviti na strahovita odkritja v verifikacijski debati, pri katerih bodo prišle na dan vse hudobije in nasilja sedanje opozicije, laže, da podajajo davidovttevci te izjave pod pritiskom oblasti in na zahtevo vladnega terorja!! Ne bodo pomagala sumničenja, drag! »Slovenec«, priče bodo tu in vse bo odkrito o tistem nezaslišanem terorju s strani cerkve In bolgarskega iredentlzma!
Jutri, na ottstni torek,
:-:     Maskarada :-:
Ljutljcnskega Sokola v vseh prost jrih Narodnega doma.
— Poglavje o »strahu«. Samostal-na demokratska stranka je dobila tri mandate več kot SLS. S tem In pa z zmago radikalne stranke je sedanja nacionalna koalicija poklicana, da vlada državo fn da vodi zakonodajno delo v narodni skupščini. Večina je tu! Na drugI strani pa imamo konglomerat raznih opozicijonalnih strank. Konglomerat dosega sicer 152 mandatov napram 163 mandatom sedanje vlade, toda od teh 152 mandatov moramo odtegniti še mandate tistih malih opozicijonalnih skupin. Nemcev .zemlioradn?-kov in dr., ki se še niso opredelili in ki bodo vsekakor zmantšali skupno število opozicijonalnega bloka pod 145—140 mandatov. Nadalje sedi vodja opozicijonalnega bloka v zaporu. Stepana Radida bodo sodili zaradi veleizdaje. Isto tako bodo sodili Radičeve prijatelje, dr. Mačka in druge radi veleizdaje. Isto tako bodo sodili Radičeve prijatelje, dr. Mačka in druge radi veleizdaje. Število opozicijonalnega bloka bo znova padlo. Razven tega je veliko, veliko vprašanje, ali bo g. Spaho cedi! sline v opoziciji in ali si morda ne poišče malega vhoda v sedanjo vlado! Tako se torej zna zgoditi, da obsedi SLS v vsakem slučaju In da bo primorana prežvekatl grenki kruh opozicije. SLS je s tem zapisana smrti! Kljub tej za SLS strahotni bilanci pa si upa njeno glavno glasilo govoriti o nacijonalnem bloku, da je njegova pozicija slaba in da se z vseh strani čujeio »klici strahu«!! Zahteva od opozicije, naj se pokori večini, naj sodeluje v parlamentu s pametno kritiko, ne pa z zdražbarijo, je temu listu in SLS v njeni sedanji naravnost obupni poziciji »klic strahu«! »Pred takimi pojmi se mora človeku res želodec obračati!« »Slovenec« je pač nadkrilil tisto staro o tatu, ki je kričal: Primite tatu! Sam se nahaja namreč s svojo stranko pred potopom, pa kliče drugim, ki so trdno na vladi in ki imajo veČino naroda za sabo, da so v nevarnosti in da kričijo iz »smrtnega strahu«! »Slovenec« rna obračati želodce!
= »Radikal« dr. Ravnihar. Včerajšnji »Slovenec« priobčuje poleg dr. Sta-novnika. Perica in Deržiča tudi sliko dr. Ravniharja in pravi o njem, da je »vodja onega dela ljubljanskih radikalov, ki je za sporazum ter proti korupciji in nasilju.« Dr. Ravnihar — radikal? Saj se ga je radikalna stranka vendar že zdavna otresla In ni hotela priznati niti njegove ljubljanske kandidature! Sicer pa se je sam Ravnihar fe prenehal Izdajati za radikala, ker ve, da se mu na te Ümanice ne vsede več noben kalin. Za spremembo žonglira sedaj tako spretno, da ni nihče na jasnem, kam jo hoče zopet udariti, ali naravnost med klerikalce ali celo med muslimane. Njegov politični značaj se pač — razvija, njegova barka pa jadra po ovinkih v varno klerikalno pristanišče. Do občinskih volitev bo mož Iz znanih razlogov na zunaj še »naored-njak neopredeljene smeri«, po volitvah pa preide z razvitimi zastavami tja, kamor ga že zdavna vleče srce — v naročje dr. Korošca!
= Preokret o politik? Radičeve stranke? V zadnjem času se širijo glasovi, da namerava Radičeva stranka temeljito revidirati svojo politiko in taktiko ter se predvsem odpovedati Moskvi. Koliko je na teh vesteh resnice, je težko dokazati. Zdi se, da te vesti niso brez vsake podlage. »Obzor« namreč piše: »Vsi znaki kažejo na to, da se v HRSS razvija struja, ki* hoče kreniti na desno. V dokaz tega navajajo opetovane izjave dr. Trumbiča, da HRSS ne bo več delala samostojne politike, ker je stopila v parlamentarni blok, kakor tudi izjavo, da se celokupna opozicija, torej tudi HRSS postavi na stališče Davidovičeve deklaracije.« Ako se ta prorokovanja uresničijo in ako se radičevci v resnici odpovedo svojim utopističnim ciljem, se bo politična situacija znatno zboljšala. Boifmo pa ?»e, da ostane treznejša struja v HRSS na površju samo dotlej, dokler je Radič v zaporu. Čim pa dobi Radič zopet svobodo kretanja in — jezika, bo njegova stranka zonet krenila na
Julijska krajina.
— U Istre. V Kopru je bil ga škofa okoli leta 1700 Tra Pavlo Maldini. V svojem popisu koprske Škofije navaja, da živita v njej dve narodnosti, italijanska in slovenska. Vsaka ima svoje svečanosti. In tako slovenski svečeniki ne opravljajo v svojem jeziku samo prepovedi, marveč tudi vrSe v njem obrede m vse, kar poželi vernik. »Ali je kaj takega, kar bi človeka bolj očaralo kakor glas nlegovega mater-nega jezika?« Tako je govoril pristni Italijan. Danes pa hočelo ukazovati cerkvi fašisti in pregnati iz božjih hramov slovenščina Dobe se celo duhovniki, ki pravijo, da greši oni, ki se pro ti vi oblasti, katera uvaja Italijanščino v cerkve med slovenskim ljudstvom! — V Pregarjih pri Pod-gradu je bila hišna preiskava pri V. Bvt* huiču in učitelju Petarosu^ V Buretu »o izvršili orožniki preiskavo pri umirovlje-nemu učitelju V. SeplČu In niti na bolno soprogo njegovo se niso ozirali. Našli so pri nJem sedem Številk tJstarske Riječi« in plen junaško odnesli.
— Šestdeset milijonov šterflngov zlat11, pet ton, je odSlo te dni z Trsta v Indijo. Ta pošlljatev angleške vlade je prispela v Benetke 19. t m. pod posebnim policijskim varstvom. Od tam je bilo poslano zlato v Trst, kjer je bilo vkrcano na ladjo za Indijo. Varstvo Je bilo najstrožje.
— Nove državne doklade na užitnino alkoholnih pijač so uvedene z zakonom 15. t. m. Dovoljuje se občinam, da smejo tudi one zviSatl ožltnino. Nove doklade bodo na vino, pivo, likerje In žganje od 6 do 60 Hr. Trža?kl mesti svet Je določil užitnine na vino 50 lir, na pivo 33, na mošt 45 Ur, na sveže grozdje 32.25 lir, na suho grozdje 100 lir. Plačevali bodo seveda odjemalci!
— V Idriji zgradijo »Gasilni dom«. Mestni komisar AgnePotti se je v tej zadevi mudil v Gorici, da izoosluje na kompetent-nem mestu vse v to svrho potrebno.
— V Kanala imajo sedaj dva sodrrfka, ki sta tujca in ne poznata jezika domačega prebivalstva. Gospoda pa sta v občevanju uljudna. ali toliko bolj nevljuden je kanalski 5-canceTlfere« z imenom Kragelj, ki po nepo-trebi šikanira ljudi, da je vse prebivalstvo ogorčeno nanj. Sodno predstojništvo ga mora učttf nljudnega ravnanja s strankami.
— Smrtna kosa. V Puli je umrla gospa Marija V r a t o v i t mati gosp. dr. Mirka Vratovfča v Trstu, kateremu izrekamo naše sožalje.
— Krompir iz Slovenije za Goriško. Goriški kmetovalci potrebujejo krompir za seme, ali ne vedo za letos, kje ga dobiti Poprej so ga prejemali iz gorskega deželnega dela, sedaj pa ga je tam Še za domačo rabo premalo. Mislijo na uvoz iz Slovenije in sicer iz okolice Kranja In Škofieloke. Nekaj semenskega krompirja pa hočejo dobiti iz Holandske. Za prihodnje leto se mora željenl uvoz prijaviti rastlinsko-zdravilnemu zavodu v Milanu, (n sicer že do 1. avgusta t. L Ta zavod izda potem uvozna dovoljenja.
— železniška nesreča v Tržiču. V petek popoldne se je pripetila v Tržiču na postaji železniška nesreča. Brzovlak, ki Je prišel iz Benetk, je zavozn v tovorni vlak, trčil v zadnji del z brzino 30 km na uro, lokomotiva se Je zarila v zadnja voza tovornega vlaka ter ju razbila. Med potniki v brzovlaku je nastala velika panika. Ranjenih Je bilo 11 oseb, k sreči nihče nevarno. Vzrok nesreči je najbrže pomanjkljiva signalizacija.
— Pred goriško poroto se ie vršila razprava proti Josipu Merlu, Antonu Fon-satl in Franu Consolanti, kateri so bili obtoženi, da so dne 3. decembra 1923 v Groj-ni za Podgoro oropali Luko Kovačiča. Vsi trije obtoženci so bili oproščeni. — Kamnosek Medeotti Je prišel v zapor, ker je v Stračicah v goriSkem predmestju kričal, da rimska vlada vse untčule, prokleta, svinjska vlada, ki noče pomagati! Medeotti je trdil, da Je bil popolnoma pijan in da ne ve, kaj je govoril. Zdravniški Izvedenec je podal o Medeottiju spričevalo, da je alkoholik, na kar so se porotniki ozirali 'in Medeottija oprostili obtožbe,
— Poročil se Je g. Zdravko HrlbovSeK z gdč. Vido Zupančič, učiteljico v Motnflcu. Obilo sreče! Nevesta Je hčerka nadučltelja v Presenu pri Ljubljani.
in njegov način pomlajevanja.
V Parizu se peča že vec let učenjak Javorskij z novo metodo pomlajevanja, ki je zelo poenostavljena. Javorskij smatra, da so poedfne celice v organizmu v gotovem oziru nesmrtne. Starost pomeni, da te celice polagoma ginejo in izgubljajo svoje življenjske sile, ker se napolnijo s strupom. Nastane sistematično samozastrupljanje, ker se celice ne morejo dovolj abnavljatl. Pojavi se hiranje organizma. Življenjske funkcije pojemajo In slednjič se proces, ki daje materiji življenje, popolnoma n*ta\H. Človek umrje.
Metoda Javorskega obstoji v fem, da položi v paralizirane dele organizma nove, tuje. silnejše življenjske zarodke in sicer potom prelivanja krvi. Pri tem ne igra nobene vloge količina vbrizgane krvi. pač pa njena kakovost. Zdrava krvna telesca na-domeste bolna in onemogla tn tako nastane biološka sprememba. Na uspehih, ki üh ie dosegel v pomlajevanju Javorskij. temelji tudi znanstveno delo »Biološki načrt«. Pri prelivanju krvi se vzame kri mnogih oseb ter se vzbrizga v pacijentove žile, Navadno je treba deset injekcij, vsaka po o cmc krvL Prve poizkuse je napravil Javorskij z živalmi, s kozami *o teleti. Uspehi so bili povsem zadovoljivi. Zdaj se jo lotfl starih Parižanov in PariŽank. Ce smemo verjeti poročilom, ie že marslkomn vrni! življenj, ske sile. Pariška efita ima sploh srečo. Kar dva Špecijalrsta za pomlajevanje sta na delu, da preženeta iz Pariza staro?i in instalirata večno mladost. Stvar pa menda ne bo tako nevaina. d? bi «e v Panzu ljudje sptoh več ne sUimli
Zahvala.
Povodom ievolifve zrn Častnega nacetnt* fc* * Z veze obtnth zadrug v Ljubljani* sem prejel toliko osebnih in pismenih čestitk, da se mi je nemogoče vsakemu posebe zahve* liti. Zato prosim, da sprejmete vsi, tako priredttetjt tepe stavnoeti, kot vsi ostali če* stilci najpresrčnejšo zahvalo ur zagotovilom, da ostanem dobri stvari ie nadalje potrtvo* val en dJavec tn zvest sotrudnik. V Ljubljani, 20. februarja 1923.
Eng, Frartchetti.
Politika v starem Egiptu.
(Predavanje v »Socr\r.J Egiptovsko stavbarstvo je krepko In resno, a v zvezi s kolosalnimi demenzitam? napravi ja na opazovalca osvajajoč vtis. Značilne za egiptovsko arhitekturo so različne oblike stebrov, podbojev to podpor. Poleg Itirioglatega stebra vidimo tudi stebre na S robov m takozvane protodorske stebre. Pri obdelovanju takih stebrov so u potrebi ja vali kot okraske posebne oblike lotosa, papirusa in dateljnove palme. Od egiptovskih privatnih stavb se nam fe ohranilo le malo, «ai so bile te stavbe po večin! Iz ilovice ali iz opeke, osušene na zraku, medtem, ko so ostale razvaline itevnalb templov do današnjih dni. Tudi grobovi na> spominjajo na izredno v!soko stavbeno umetnost * starih Egipčanov. Prvotno preproste stavbe s pravokotno pod!ago in poševnimi stenam!, takozvane mastabase. so se pozneje razvile v piramide, ki vzbajUjo 5e dandanes občudovanje vsega sveta, fc granita, diorita in drugih trdih pamenin so klesali sohe kiparji s mojstrsko dovršenostjo hi tehnično spretnostjo. Osebe, ki Jih predstavljajo kipi, sc zde silno rec-'iretne in trde, glava m trup sta fzdelana strogo simetrično, medtem ko Je opaziti, da vlada glede ekstramitet večja svoboda. Kakor pri vseh primitivnih narodih velja tudi pri Egipčanih »zakon frontalitete«. Svetovno znani so kipi Rohotepa in njegove fene, vaškega učitelja, ležeči levi itd.
Slike in reliefi, ki krase egiptovske grobove, nam Ilustrirajo natančno tedanfe Življenje. Ker so lme!i Egipčan; navado za-risavati in zapisovati si vsako količkaj važno stvarco, nam daiejo ti zapiski, v kolikor so se nam ohranili, izredno zanimive podatke o takratnem življenju. Pri izkopavanju razvalin v vasici Tel-el-Amama, kjer si je sezidal Amen ofis IV. svojo prestolico. so našli delavci dva zaboja s pribltžno 300 pismi na glinastih tablah. So to diplomatska pisma, pisana po večini v babilonskem jeziku fn poslana faraonom od asirskih, babilonskih ht drugih kraljev ter palestinskih vazalov. Tu se nahajajo pisma, naslovljena na Amenofisa III. in na njegovega staä Ameno&sa IV. G. predavatelj nam je prečita! vsebmo nekaterih zelo inieresirz.n'h pisem. Refren teh pisem jc skoraj vedno, na! pošlje faraon zlata, zlafa, kar more dosti ziata. Babilonski kr3lj razpravlja z egiptovskim čisto prijateljski in ga prosi, na! mu pošlje poleg zlata tudi kaka lepa dekleta. Nadalje so se nam ohranila zanimiva pisma raznih fevdalnih gospodov, naslov-ljena na faraone. V teli pismih kar mrgoli medsebojnih denuncijacij. Ali so bili stari orijentalci slabši od današnjih »fevdalcev«? Amenofis III. Iz dinastije fe imel med takratnimi vladarji vsepovsod same prtjate« lje.to pa, ker Je bil zelo radodaren in Iju-bezr.jiv. Za časa njegovega vladanja ?e bilo sezidantti več velikih egiptovskih svetišč, med drugim tudi veličasten hi sijajen tempelj v Luksorju. Njega predstavljata tudi znana velikanska kipa, ki stojita pred templjem v Tebah. Iz drugega kova je bil njegov sin Amenoiis IV.; ta n! razsipa! uiate. Znano nam ie, da ie odpoklical takoj po očetovi smrti vse sle, ki so bili že z darili na poti v Babilon, Ninive, Indijo itd. Kot fanatičen reformator je odpravil staro verstvo in proglasil za edinega boga solnčno ploSČo. Sebi samemu ie nadel ime f3ch-en-aton (duh solnca), prepovedal je češčenje Amona In vseh drugih bogov. Privr??::ce si je pridobival z zlatom in drugimi darili, svojim zvestim je preskrbel sijajna mesta v drž. upravi. Zapustit je Tebe ht si sezida! novo prestolico tam, kjer stoje danes gori-Imenovane razvaline Te!-eI-Amarna. Po njegov! smrti so bile te novotarije zopet odpravljene, njegovo ime pa zbrfsano s spomenikov.
Stari Egipčani so bili v živahnih trgov-skih stikih s Ciprom, Palestino, Arabijo fu Indijo. Izvažali so produkte agrikulture i.i različne kovine iz svojih rudokopov ua Si-naju in v Zgornjem Egiptu, posebno srebro, zlato, baker »n kositer, uvažali pa balzam, olivno olje m med iz Palcstme. sfonovo kost, ebenovino, želvovino, svile, bisere, drogove vseh vrst in dišave iz Arabije tn Indije. Ta trgovina se je držala večinoma kopne zemlje, vendar trde nove.iši egiptolo-gi, da so Imeli Egipčani v Rdečem morju zelo razvito trgovsko mornarnico. Z nekaterih nasipov v templüh, je razvidno, da so se včasih napotila na povelje faraonov cela ladijevja na različne ekspedicije v daljne neznane kraje. Ob povratku so bul sprejeti drzni mornarji na slovesen na-čin ta v Tebah so se vršile ob takih prilikah velike svečanosti. Monopol trgovine pa je ivnel kralj, a to mu je neslo ogromne svote. Davke in tribuic je bilo plačevati v naravi, zato je dobivalo nradnlštvo svoje prejemke in natura. Tako nas je gospod predavatelj vsaj nekoliko seznanil s življenjem v starem Egiptu, obenem je pa vzbudil pri marsikomu zanimanje za zgodovino Egipta. SteviN ni poslušalci so sledili predavanju ve?, čas z izrednim zanimanjem in to je znak, da si je »Sočac s svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem ustvarila resno, eka-željno publiko, katera z veseljem posluša tudi obravnavanje težjih problemov.
Potem ko se je g. prof. BačlČ prav toplo zahvalil g. predavatelju za njegovo izredno temeljito In vrlo lepo prednaSano predavanje nam je zasviral mladinski man« dolinski zbor, pri posameznih mizah je pa buknila na dan politika sedanjosti, saj smo stali neposredno pred skupščinskimi volit-
Štev. 44
»StOVKNSKI NAROD« dne 24. feferoarja !*».
Stran d.
Iz ptujskega okraja.
ftop& oglednega rodotfaba.
Velik! del političnega okraja ptujskega meji na Hrvatsko. Mi štajerski Slovenci urno imeli dovolj prilike pred vojno, mea vojno In po vojni, da smo opazovali gospodarstvo Hrvatov, se seznanili s kreditnimi In davčnimi njihovimi razmerami Mi štajerski Slovenci nismo prvovrstni polje* delci in vinogradniki, pa nase sosede smo vedno na dk ril je vali glede obeh panog! Potrebne kreditne zadruge smo si s pomočjo inteligentov že pred davnim osnovali V tem oziru smo prednjačili ml in sosedje Hrvati so nas vedno zavidali, da dobi naš selak naš obrtnik In trgovec pri naših za-drug-.! vsak čas potrebno pomoč In podporo, in sicer po nizki obrestni meri. Na Hrvatskem je veljala pri večini denarnih zavodov oderuška obrestna mera; še bolj neusmiljeno pa so odirali privatniki 2idi, pa tudi kristjani. O tem bi Hrvati lahko napisali celo zgodovino. Hrvatska inteligenca pa mora na prša trkati in pred svetom pn znati, da Je vse to le ona zakrivila, ker al Šla med se Hake, ker le te prepuščala samim sebi, brez; vsake pomoči
Ali bo hrvatska Inteligenca, ako opazuje položaj seljakev, če je spoznala važnost tega delat naroda, krenila na drugo pot, se približala seljakom?
Glede obdavčenja pa so bili naši sosedje Hrvati vedno na bolje. Mi kot avstrijski, pa tudi kot jugoslovenski državljani smo dosti na slabšem! Hrvati so plačevali v ogrskf državi od svojih posestev neznatno eemljarino. Dohodnine seljaki sploh skoraj niso poznali. Ako si govoril s hrvatskim veleposestnikom, s! slišal tako nizke številke, da mu nisi verjel! Po prevratu ti je odgovoril Hrvat, če si ga iz-praševal po teh dveh davkih, da oni dohodnine ne poznajo, ne plačujejo; veleposestnik je nam nasproti poudarjal, kar vse sc sme odračunati pri njih, pri nas pa nič. Potem pa Še izterlavanje davkov na Hrvatskem m pri nas! Hrvat |e dobil vse mogoče olajšave, pri nas pa eksekucijo, visoke obresti!
Nas finančni minister in davčni urae-a!ki niso pomislili, da se tako seje ne sa-mo mržnja, ampak sovraštvo do Jugoslavije.
In sedaj prihajalo poročila, kako so na Hrvatskem velika podjetja državo za mili fone oškodovala. Tam se ni kontro'lralo, ne fzterjavalo! Pri na» mora podjetje plačati točno vse, kar se mu predpiše. Davčni zakon, če je še tako krivičen, se ne izpre-meni, ne omili! Tako se ravna, kakor da
odloča geslo: Vsa podjetja naj vzame vrat,
če tudi s temi odpada državi vir lepih dohodkov.
Tu hočem kratko pojasniti davčno zadevo t Vina rije s d d. vinogradnikov v Ptuju. Politični okraj Ptuj obsega tudi nesrečm Haloze. Ako Haložan ne pridela v svojem vinogradu vina, ne more kupiti živeža, ne obleke, ne obuvala, ne more plačati nobenega davka.
Haložan je prisiljen, da proda svo| vinski pridelek čimpreje, mora ga podati za vsako ceno. To stisko Haložanov, ki se ponovi vsako leto« so Izrabljali brezves ni prekupci in oderuhi. Haložan nikoli nI dobit za svoj pridelek tega, kar je bil taktično vreden, in toliko, kar je stalo dete. V Ptuju so se storili od raznih strani razni poskusi temu v odpomoč. Nemci v Ptuju so osnovali dosti pred prevratom posebno za* drugo »Weinbaugenossenschaft«, ki na) bi nakupovala vino v prvi vrsti od Haložanov po primerni ceni ter tako vplivala na cene. Pod avstrijsko vlado je dobivala zadruga tudi podporo. Delokrog zadruge pa je bil radi pomanjkanja sredstev zelo omeien. Po prevratu so si Slovenci prizadevali, da bi dobili zadrugo v svoje roke In da bi nje delokrog razširili. Potreba takega zavod* jim je bila dobro znana. Dosti truda m de-na rja je stalo, da se je osnovala delniška družba vinogradnikov v Ptuju. Ta ima namen, da v prvi vrsti kupuje vino od malih vinogradnikov, ki nimajo pričakovati kupcev od drugod, ker so premajhni in neznani; da kupuje vino po primerni ceni vsak čas, kadar vinogradnik potrebuje denar z* gospodarstvo ali davke, asekuranco Itd. Ta družba tedaj nima namena, da bi družabnikom pripravila mastne dlvldende na stroške vinogrdnikov, marveč da bi Jim bila povsod in vselej na pomoč. Ako bi se mi tudi ta ali oni posmehoval, vendar trdim, da hoče družba pomagati, da hoče na cen* vina vplivati v prid vinogradnikom, da to nI družba samo za pridobivanje denarja Pa na to se ne ozira noben davčni urad, nobena davčna oblast. Družba je tako obdavčena, da mora prenehati! Od ffunkcljonarjev se ne more zahtevati, da bi rabotali samo za davke. Delničarji pa, katerim vzamejo razni davki vse, tudi naj-skromnejše obresti, bi radi rešili svoj po steno pridobljen kapital, sicer ga jim požre fiskus-! Obdavčenje podjetja, kakor se vrši, ni nič drugega kakor k lfiskac^ja kapi* tala, noloženega v delnicah Vinarijef
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani,
Drama. Začetek ob 20. zvečer.
Ponedeljek, 25. februarie: »Sumljiva oseba«. Red F.
Torek, 24. februarja: Zaprto-
Opera. Začetek ob pol 20. zvečer.
Ponedeljek, 23. februarja: »Don Juane A. Torek, 24. februarja: Zaprto,
• . •
Iz staroeqiptovskega slovstva.
Veffltf uspeh! britanskih arheologov v Kraljevski dolini so podžgali njih arrrri?ke tovariše, da so jeli grebsti na :!ch aztefke omike In so naleteli na razne prastire spomenike, povsem stične egiptovskim. Ta tic-obična podobnost obnja v geologu domnevo, da je moral v sivi davnimi ozek pas vezati obe cel in f. V filozofskih mož^an;h pa morda nastane misel o propadanju raznih kultur, da jame pritrjevati preroku Spcn-glerju, ki naznanja bližnji konec zapadne prosvete in nastop osme ali ruske prosvet-Ijenosti. Ker je po sociologu Tarde-u posnemanje najmočnejše zibalo v poprečnem človeštvu, ni čudo, če so krojači In modlstl pričeli prikrajatl nošnjo po šegah in običajih Tot-Ank-Amonove dobe.
Kakor je bil pač raznoter odmev na glas o sijajnih izkopninah, vendar ima to skupno svojstvo: radovednost, ki je prva stopnja za vednost In znanost. In s to ne-težavno čednostjo se hočeva za trenutek poglobit? v papyrus Harris, ki je na hrbtu Popisan s preprostimi kiticami. Razmotal nami ga je že egipiolog Maspero (Les Cou-
fes populalres de l'Egypte ancienne, 1889), potem Amellneau. Pierret Idr.
Najprei Ijubavne pesmi. Preproste, poltene, osmlevire, kakor da poslušaš odo grške Sapohe ki toži, da mora sama spati: aoO xa&sfjrtae, all pa Vi«oko pesem. Evo vam večne zgodbe mlade dvojice, ki so ju nemili roditelji ločili. Mladenič piše geni jI ve besede svoji Izvoljenki:
*» Tvoja ljubezen pronica v moje grudi, kakor se vino meša s vodo, kakor se mleko spaja z medom.c
s-Uležem se v svoji stanlcl; resno bom bolan In sosedje bodo prihajali povpraševat o menic.
tGtovo se prikažejo tudi vrači, vendar ljuba v se ne leči z zdravili. In edino navzočnost njegove drage bi mu za trdno pomagala«.
»Ako prispeje moja sestra z njimi, osramoti zdravnike, kajti ona sama pozna mojo bolest in görest.. .«
Misleč o njej, si v duhu predočuje njeno bivališče: »Dvorec moje sestre l« vodni jarln tik pred hišnim pragom... O j, ko bi mogel živeti kraj nje, vsai kot strežaj, poslušen ntenim ukazom ... C« bi smel postati vratar, da bi m! velevala in bi čul njen glas, celo kadar je huda in se dete boji ..«
Koncem prvega spev« slika odlomek papirusa to?e mlčoo podobo skozi usta srečne zaročenke:
»Ob vhodu v preliv bi stala na obzidju tn gledala nate, v nedra bi nosila vse polno cvetlic persej, lasje bi mi bili težki od opojnih dišav.«
To bi bflo zvečer. Ijubček bi ribaril, ona pa bi na zidu liki velika cvetka sledila poslu svojega »brataa ... Nehote se spommš na Flaubertovo ?aTambo, stoječo na okopih osniile Kartagine, ovenčano s cvetjem, ko
moh boginjo Tinftn hi nsofl k nebu sveta
reke...
71 drobd lüefo ubranost Egipčana, ki koprni no oddaljeni miljenkl. Deset stoletij pred krščansko ero aH dvajset po njej: Isti kriki strastne otožno«ti. Slog Je preprost, kazi ga zgolj obilica prenosov ki naštevanj: »Tvoja ljuba v ml prodira v prsi. kakor se vino meša t vodo«, to bi zadoščalo, vendar tztočan dostavlja: »kakor se vonjava druži s oediko...«
V dragi zaljubljeni popevki se dekle pritožuje nad lovcem, ki je pozabil na mladenko in hodi sam ptičarit. nestrpnlcl pa pošlje vest. da ne utegne priti ponjo. Bridke solze. AH osma kitica je vesela in priča, da se je malobrižnik vmfl k svoji »sestri«
»Krasotica sestrica, ki jo ljubi tvoje arce, orihaja na vrtove, o brat, ki te ljubim, kajti moje srce zasleduje vse. kar »e tebi drago in kar ti počenjaš... PriSIa sem pripravljat pasti za jutri. Nastavljajva skupij loplm zlatim pticam in jih loviva, jaz sama « teboj«.
»Moj bratec je na lovu; Jaz sem p* sama: gosji krik se otožno razlega, pa kaj njemu za to? Mojega ljubčka ni *u In ne morem se oprostiti ljubezni do njega ... Materi porečem, da ne pojdem več na lov«. »Vsi ptiči se spreletujejo nad reko, lahko bi se jih polastila, toda moje srce Je »vezano s tvojim... Moj brat odhaja zdoma In mimo koraka brez skrbi. Srce se mi je ustavilo v prsih.«
»Zaman se oziram v kolačke In dlse-činc, zaman ogledujem soll ter esence: kar je sladko za usta, se mi zdi grenko ko žolč. Ker te ljubim še vedno. Ker edino dih tvojih nozdrvl daje življenje mojemu srcu, ker •dino tvoje življenje m*ne oživlja. In Če ti bi umrl, odšla bi za tabo«.
»Oj, ko se ne bi midva nikdar več ločila. Ko bi se Šetala, se za roke vodila ... Kajti tedaj bom molila k svojemu srcu, ki Je v tvojem srcu ... Če mojega velikega prijatelja ne bo ponoči, sem kakor oni, ki je v grobu. Ali nisi ti moje zdravje tn moja radost ?»
»Grilca fruit, nje glas oznanja: zora Je tu! Jojmene, kam gre moja pot?...«
»Ne ostavim ga nikoli več in izpreha-Jala bom se z njim. saj dovolj je prostora ob njem. srečna bom, ker mi ne stare srca.c
»Stopila sem pred vnanja vrata, da bi •e -1a po cesti. Srce ml urneje tolče, ker nikoli ne mo!či. kadar se tiče njega ... Ni 11 mm brat na poti? Je že tu! Jojme, ne ... to ni on .. to je njegov sel. kt mi naznanja, da njega ne bo. ker ni prost.«
»Reci rajši, da si našel drugo žensko... Oj ti. ki se nikdar ne naveličam tvojega lica, zakaj drobiS tuje srce do smrti?--?
»Srce ml je toliko srečno od ljubezni, ki jo gojiS do mene, da mi spadajo lasje po Čelu. kadar dirjam in re iščem, tn kite se ml razpletajo. Vendar prisegam, da zate krasim svoj? lase in da zate sem pripravljena vsako uro...«
Da, vsak čas je bila pripravljena mla-derk- \% Ramsesov'h časov, enostavna In odkrita kof japonska gospa Križan tema. Brez velikih mis'1 je ta spev, ali ves človeški: priznanje, žalost, hrepenenje, veselje, ljubosumnost, krik radosti, pravcati niz ljubezni. Car stare egiptovske poezije leži v njeni preproščini in slikanju večno mladega čuvstvovanja. »Moje srce je spojeno s tvojim in ne morem se oddaljiti od tvojih popolnosti . . Dušek tvojih nosnic edini daje življenje mojemu srcu. TI sam delfS zado-voljnost in zdra-'je mojemu ubogemu srcu, k1 te IŠČe .. .«, mrmra dekle. Ljubimec pa zagotavlja: »Tvoja Ijuhav me nreSinja, kakor se vino me$a z vodo... Trebuh moje sestre je polje lotosovih cvetov... naj bo srce moje sestre meni ko živ studenec.. .« In strašljive tltanfje se i ar vila jo. spomfer**-je slavospeva na čast Sulamltkl Ablsagl, spomin ja je starih arabskih In nekih srednjeveških francoskih poetov.
$e hu<**a *eja In želja gori v naslednjih vrsticah, ki jih navajam po Oourmontovl preoesnitvi v zvežčlču Hiero^lypbes (1.904). »Brataa je seveda zopet umeti v šlrjem smislu: ljubimec.
Ol bratov pluSec. anhnrsVI rT.it! cvetek moj, telo drhti ml v slasti, ko ljubil si z menoj, nato *aspim nad mano soInčHIc 'esk ohol. Kot Horove slieffce se svetiti Želim* le z mano/ po Ironija tajno vsa dišim, hesteb noht* ml barva, očt pa ml kohol. Prekrasno, dravec. Je meni v tej minuti! V po! »ubu tvojem duSa ml veko ve sluti, src °   " se dviga, srce       *?eA nol*!
(Dalje prihodnjič.)
■
Jo vek z bombami«, pesniška zbirka Antona Podbevška. Izdala m založila Stefaniia Ravnika r-Podbcv-škova. — Izšla le pravkar prva pes-
niška zbirka Antona Podbevška, o kateri so že na dolgo in široko razpravljali in poudarjali, da ni še nobeno slovensko delo zbudilo toliko pozornosti, saj je v različnih revijah in časopisih izšlo le nešteto ocen, pozitivnih in negativnih. Sedaj, ko je »Človek z bombami« tiskan, je pričakovati, da bodo znova začeli razpravljati o tem vele-zanimivem delu. »Človeku z bombami« je priložen prospekt, iz katerega jc razvidno, s kakšnimi težavami se jc moral boriti Podbevšek, ko je pričel nastopati, posebno pa še takrat ko je hotel knjigo izdati. V prospektu obljublja tudi že svoje drugo delo in sicer filozofsko z naslovom »Italijanski Tu-tankamen«. »Človek z bombami« je tiskan na elegantnem papirju, ima rdeče platnice, je velikega formata ter opremljen z avtorjevo sliko in njegovim podpisom. Dobiva se v vseh ljubljanskih knjigarnah.
— Jugoslovenski koncert h Pragu. Iz Prage nam poročajo: Mnogo Je In.ercsa bilo u Pragu za jugoslovenski koncert. Priredilo ga 14. februarja 1925 društvo za modemu g$*ftbn u dvorani »Mozarteum-:. Bih su prisutni skoro svl čeSki krMčarl, a me-dju njima i mnogo kompozltora. Na programu bili su zastupani Srbi, Hrvati i Slovenci. OvI poslednji so na ročko dobro prosil. Dvije popjevke Lajovica obično sc svl-dje!e radi fine obradbe. »Spleen« je ledno malo rcmck-djelo svoje vrsti. Skrjnnc je bliže duhu narodne poplevke od Lajovica. Neposreden Je I iskren: u kraiko osječn se, da je mHd. poletan I da Ima što da kaže. Popjevke je pjevala gospa Renickova-Ro-chovi. I ona kao I gospodja Milojevfč su pokazale, da su umjetnice rijedkih sposobnosti. S nemalo shvačanja interpretirale za Jugoslovenske »lledere«. Hospa Renickova Ima Hepi zvučni glas, dok gosoodja Milosevic više usvaja svojim rledkim pronicanjem u tntenciji pojedinih kompozltora Oni |e ganutlllvo pjevala »Sej duS den* cd B. Ferse. Ta le elegija duboko ganula slušaoce. Hrlstlčev »Novembar« l Milojevl-čeva »Bnra« svidiše se zbng lakih kontrasta. Konjovičeva »Marija se vzgne« odvo-Jila se radi svoje JednostavnrsM. Vlrtuoz Herman »rije žalio truda da Sto bolje in-terpretiSe origlnalmi Suitu »Zemlja i Sun cec od Dobronlča. Šteta da nrJe svestranile obradjena. Ovako djeluje odVfSe fragmentarno. Sonata od Miloja Mllrjeviča je narisana s mnoco poleta I nasrtajn, aH nije sttlski j edinstvena. »Gudačkl kvaret No. od J. Tkalčiča izvndiio je Ondričkovi kvartete, koji Je stekro trmocro zasluga za modemu glasbu. Naiiispe'tii je prvi dio kompozicile, aH v ostalim djelovima s-»Ču-vana Je ledna lasna, dosljedna I menična Hn c j a. B- L.
— »Vovf Rr>d* prinaša v f-bruarsVi 5te# vilVi to*1e Tsebino: No? je legTa. — Gnstav Strniša: Snrg-Iirica. — S^ano Kosoveli: V drrffi vrsti — Fran Ločnikar: Po zimi. — Janko Furlan: Ka^en. — Janko Samec: Slo* ▼o. — Jan1"© Voukr Razočaran i s. — Božam tka komedija. — Zrna. — Kotičkarjem.
— Popravek. Naslov č!an'-a. prirbčene* pa na tem mest'i v na*! zadnji številki, se je v rokopisu glas5!: »O naš/ srednj/ soli«, a ne: »O naš/h šolan*.
Peri s, Snrabefercra"! SrN*lvo.
SOKGL I. T^VMA MOŠKE DECE.
V času, ko ie kn-neval na vrhuncu, se je vriüla v nedeljo 22 tm. pop^!dne ob 14. v sol na Ledini tiha toda pomembna sokol-*Va prireditev. 34 dečkov v starosti od 7 do 14 let se je pripravilo pod marljivim in vstrairifm voditeljem br. Anton Gorjancem na tekmo In sicer v dveh oddelkih. Vsi so tekmovali v 2 žnonlh prostih vafah, v sko-kTh v vISmo. daljino in čez kozo vzdolž. VI5jI oddelek pa še posebej na d*-02u In v plezanju po vrvi, nižji pa v plezanju po pa'Ici. Tekmi, katero ie otvorfl načelnik br. Prosenc z vzpodbudnim nagovorom je prisostvovalo mnogo roditeljev, župni zastopniki In član!. r>ečki so nastoprM v Štirih vrstah po S tn t. Vodniki, ki so sami tekmoval, so energično, samostojno vodili svoje vrste, Šteti prt prostih va?ah, g'asno In razločno dajali povelja. Te vrle dečke na i Imenoma naveden, kakor s« vodili vrste: so
te sokoliči Dobra v ev Milk«. T e p 1 n a Marijan, D e č m a n Anton in K e n d a Bogo.
Slika tekme je podala mnoso zanimivosti; predvsem pa napredek, red, veselje in srčnost dečkov, s katero so Izvajali svoje naloge. Omenim le na drosu vzmik spredaj iz vese In nadaljno sestavo. S kakSno ročnostjo so se nekateri dvTgnhl nad orodje, kakSne lepe preskoke je opazfo oko, kako si se razveselil nad mačjo urnostjo pri .>■.%• zanju.
Skratka, četica Sckoličev z Ledine se je lepo predstavila tn bo delala ob podobnem napredku Se čast svojemu društvu.
Po tekmi le odšlo občinstvo z mladim! tekmovalci na Tabor, kjer je br. Blagajne v vznesenih besedah govoril mladini o vzgoji in telesnih vajah pri starih Grkih* zlasti Spartancih. Nato sta dve deklici z občutkom de'amirall dve pesmi nanašajoči se na domovino in zasužnjene brate; ena pesem Je bila zabavnega značaja. Pred po-gostltvijo moSke in ženske dece s čajem ui pecivom je načelnik   naznanil izid tekme:
V višjem odelku je dosegel prvo mesto S t r u c e I j Corls. pol točke za njim pa Jo Dobravec Milko. Oba sta si priborfln skoro povsod najboljše ocene. Krt tretji Je Gründfeld Ivan.
Izmed 26 v nižjem oddelku je prvi M e-gusar Stane drusi z enako točkami D e o* man Anton in Zupančič Tran, tretja pa ravnotako Pavšek Vlado in Kenda Bogo.
Tekma je vsetransko uspela. So pač Se nekatere pomanik'.jlvosti: pri posamniklK kakor korakanje in zavoji; kar se bo igraje
zbolj^alo.
Pogostitev na Taboru je spravila deco v najboljše razpoloženje; vescMe je žarelo z lic, rajalo se je kolo In prepevalo, pri čemur so uživali radost tudi stariŠL, voditelji In pogostitelj marljivi Sokol T.
Naj le Še omenim, da smo imeli posebno veselje, ko smo zvedeli, da .»e med tekmovalci tudi že sinko mednarodnega borca br. Porente. — Zdravo! D*
Tiristika in šport.
Nogometne tekme v Zagrebu.
— Zagreb, 23. febr. Izv.) Rezultat nogometna tekme Jugoslavija (BeogrcC) : Hašk 1:1 (0:0). Za to nogometno tekmo ie vladalo največje zanimanje. Prisostvovalo le okoli 5.000 gledalcev. Nogometni tekmi Je prisostvovalo tudi mnogo beogradskih novinarjev. Goale sta zabila za Hašk Dušan Zlnaja In za Jugoslavijo Petkovič.
Inozemske nogometne tekme.
— Dunaj. 22. febr. Ozv.) Praška Spart« : Sturm, Gradec 5:1 (4:0).
— Dunaj, 22. febr. (Izv.) Radi silnega snega so izostale vse prvenstvene tekme.
V soboto so se vršile sledeče tekme: Amateure :Simmering 3:2 (2:1); Vienna:Cricke* ter 2:1.
— Mamburg. 22. febr. (Izv.) V prisotnosti 25.000 gledalcev se je odigrala nogometna tekma med reprezentancama Severne in Južne Nemčije. Rezultat sever ; lug 2:1.
Mednarodna drsalna tekma«
— Oslo, 22. febr. (Izv.) V prisotnost! 02.000 gledalcev le bila danes mednarodna drsalna tekma. Od 2S. prijavljenih konkurentov je startalo 24. Vreme je bilo kras« no. Temperatura —8 C. aN daljavo 500 m so bili zmagovalci: Thunberg-Finska, Va« lenlus-Finska, Ovaska-Finska in Narsen-Norveška. Thunbcrg Je napravil 500 ra v 44.07 minut
•
— Južnoameriška   moštva   v Evropi
Kakor smo poročali, odigra National klub iz Monrevidea v Urusuayu in klub Athletlcc Paulistano iz San Paula v Braziliji več tekem v Evropi. Urusuajci nastopijo 8. mar« ca proti pariškemu teamu, 14. marca proti teamu Normandije v Le Mavru, nadalje proti teamu Severne Francije, dne 11. aprila proti P. C. Barce'onl, 12. aprila proti F. C. FuropI v Barceloni in 15. aprila proti komb. moštvu obeh klubov. B^azilijanci odigrajo več tekem v Franciji m Švici.
— Kfo Je na"priliubllenej51 športnik sveta? Neki chtcaSkl list je nedavno razpisal neke vrste plebiscit, kdo izmed aktivnih atletov Je najpopularnejši. Največ glasov je dobil svetovni prvak v boksu Jack Dempsev fn sicer ji't je prejel 1,179.475. Ii te?a je razvidno, kako je boks v Ameriki priljubljen. Drugo m«*sto je zasedel feno» malni plavač Johanny Weißmüller, Nurmi je šele peti In Tilden, ljubljenec teniškega sveta Sele osmi!
Ed. Rice Burrouehs:
75
3*
®arzattüü srn
Morton Bavnes je ves žalosten in obupan opazoval Meriemo. ki jo je tako nepričakovano za-?!ecal v naselbini poglavarjevi, mesij v taborišču Nansonoverr s katerim je radi me bil bol na življenje in smrt. Kako se je to pravzaprav moglo zsroditi? Kako se ji je posrečilo, da ie utekla temu zločinskemu Švedu * Ali jo je arabski poglavar nasilne ugrnbil. aH pa je Švedu morda titekia In se prostovoljno yr^kla v varstvo .t»oza, ki ic trdi', da je nien oče? Zelo rad bi se ž njo o tem porarpovorH. f ko je bila tu na va -nem bi ti nerad dedoval in bi jo pustil v tatorf&n Arabca, zakai Morison Baynes že davno ni več n*islil na to, da bi jo vzel seboj v London.
»No, torej?« je vsiljivo vprašal poglavar.
3-Oprostite,« se je prestrašno r— avlčeval Morison Babnes. »Zamislil sem se v nekaj drugega. Seveda, to se razume. Prav rad se odkupim. Koliko pa mislite, da je mole življenje vredno?«
Stari poglavar je imenoval svoto, pred katero se je Morison prestrašil ,ker je matno presegala znesek, katerega je sam mislil. Vendar pa ni ugovarjal, dasi so bile zahteve nesramno visoke. Zadovoljno jc pokimal i glavo. £e£ da soglaša. So*
glasa? bi tudi takrat, ako bi poglavar Imenoval desetkrat večjo svoto. zakaj odkrito rečeno. Morison Bavnes nt bil pripravljen plačati niti naimanj-šesra zneska. S tem. da je privolil v vsako zahtevo, je hotel pridobiti samo na časn in osvoboditi Mo-rierrm nrofe, predno bi Se vrnili porlavrrjevi bojevniki. Trditev Arabca, da je on oče M-rleme, je v Morisonu Baynesu vzbudila dvom, ako bo dekle sploh hotelo bežati tz vasi, ali pa bo raje želelo ostati pri svojem očetu, katerega očividno že veliko let ni videla.
Toda Morisonu Baynesu kot civiliziranemu rTvropejcn se je ta bojazen zdela skoraj smešna. Ni mogel razumeti, da bi tako krasno in Ijubez-r.jivo dekle, kakor je bila Meriema. hotelo raje ostati v zamazani arabski vasi v oblast! n^kultl-viranega In surovega starca, kakor na da H od-§Ta v prijetno izobraženo ter Izbrano družbo, ki biva v razkošnem in udobnem bunjralovn. od koder jo je on zvijačno izvabil. Pri misH na svoje sramotno dejanje je Morison Bavnes zardel sramu. Nato pn mu je siarl Arabec naročil, naj napiše dopis angleškemu konzulu v Alžir. Morison Baynes se je pripravljal da sede k priprosti mizi In da napiše pismo, — toda poglavar mu je zabranil. Morison se je temu čudil. Nato je stari Arabec sam pričel narekovati vsebino pisma In sicer s tako naglico, da je Anglež takoj razumel, da to pismo ni prvo fn da se je moral stari zločinec m angleškimi oblastmi te večkrat Dogajati
radi odkupnine za tujce, ki so prišli v njegove roke.
Bavnes je ugovarjal temu, da bi bilo pismo naslovljeno na angleškega konzula v Alžlru, ker bi na ta način denar prišel šele Čez kakega pol leta. Bavnes je predlagal, da bi se obrnil? na naj-bl?žie pomorsko poveljstvo, od koder bi 1abko tele-prafirali naravnost v London in od njegovega pravnega zastonn:ka zahtevati denar. tr»ri^ ^n~ia_ var se ni uda!. B?! je preveč previden In zvijačen, da bi se dal zvabiti v kako past. Hotel je hoditi le po varnih potih, katere je preizkusil 7e vel tokrat z uspehom. Zavedel se je prav dobro, da je Alžir od njegove naselbin zelo oddaljen, docim bi mu od obali lahko grozila kaka nevarnost, ker bi morebitna kazenska eksnedicija dosegla njegovo naselbino v par tednih. Do sedaj je zahteval odškodnino vedno te iz Alžfra. AVo bi se obrnil na kako obrežno oblast, ni bflo fzklinčrno, da bi njegovega sla ne dobil v roke na poti tla Veliki Bwa-na, on sam pa bi se nahajal v stalni nevarnosti, da ga njegov močni in brezobzirni sosed naoade, izžene ali morda celo z vsem njegovim rodom nrrl-čl. Končno se poglavarju za denar tudi nt mudilo. Lahko bi čakal eno ali dve leti. ako bi ne bilo drugega izhoda. Toda v 6 mesecih mora tudi že iz Alžira priti denar. Po teh misli se je obrnil k nekemu Arabcn m mn dajal povelja« ki so se očividno tikala Baynesa.
Morison Bavnes sicer arabskih besedi nI razumel vendar pa jc u vseh okolnosti sklepal da
se pogovor tiče nJega. Arabec, s katerim je po-gV'ar govoril, se je svojemu gospodarju prfldo* nil. nato pa namignil Baynesu, naj mu sledi. Anglež je vprašuječo pogledal poglavarja, ki je ne« potrpljivo pokimal z glavo. Morison Baynes J« vstal in sledil Arabcn proti koči, ki se je nahajala v neposredni soseščini arabskih bivališč. Baynrs je moral vstopiti v temen in zatohel prostor. Arabec sam pa je ostal pri vhodu in poklical dva močna Črnca, ki sta se leno valjata pred kočami. Ta dva sta Morisona Baynesa trdno zvezala na nogah In rokah.
Anglež se je temu odločno upiral, toda nihče nI njegovih besedi razumel in zato so vse njegove prošnje in njegova rotenja ostala brezuspešna Ko so ga zvezali, so odšli in ga pustili samega v tej mučni situaciji. Morison Baynes je nepremične ležal na tleh in premišljal o strašni usodi, ki gi čaka v prihodnjih, groze in muk polnih mesecih predno njegovi prijatelji zvedo o njegovi žalostni usodi In ga rešijo. V tej bridki situaciji je bil pripravljen dati vse svoje premoženje za to, da bi ga kdo rešil Iz te umazane in smrdljive, temne luknje, v katero bi v fTvropi ne zapirali niti najnižjih živali. Še pred kratkim je imel namen svojim prav-nim zastopnikom brzojaviti, naj ne pošiljajo ni« kakega denarja, marveč naj o njegovi usodi ob« veste enega zapadno-afriških uradov, da organi. Tira oboroženo ekspedicijo, ki naj njega oavobodk zločince na kaznuje.
sttatt 4
•StOVBHSKI WARODt dw 24 februarja
*tev. 44
Dnevne vesti.
V Lrubtränt dne 23 februar/a. 192$.
Boj Zapada proti Vzhodu«
Stoletja se že bije boj Zapada proti Vzhodu, ki so sa nekdaj simbolizirali v nasprotstvu križa in polu meseca. Toda danes ne gre več za sveto vojno: verska nasprotja ne igrajo v politiki nobene vloge več. Evropcem danes ne pade več v glavo vsiliti evangelije ali sv. pismo narodom, nad katerimi vladajo v kolonijah, Indijci ali muslimani tudi ne mislijo na to, da bi nas prepričali o superiornosti brahmanske ali Mohamedove vere. O sveti vojni danes lahko samo še sanjari kak zakoten, fanatičen svečenik.
V vsem Orijentu, ki je pod oblastjo Anglije in Francije, se danes nihče več ne spreobrne h katoliški ali protestantski veri, vkljub temu, da so misijonarji obeh veroizpovedanj izborno organizirani in denarno podprti in si mnogo prizadevajo. Krščanska vera nima tu prav nobene bodočnosti, nasprotno pa ima evropska civilizacija z fntelektuelnega in moralnega stališča zelo velik upliv, ki vedno bolj narašča. Vojna je do dna spremenila mišljenje Indijcev, Sirijcev, Egipčanov jn Severnih Afričanov. Ne moremo sicer reči, da so postali Evropcem naklonjeni, toda upliv evropske kulture se kaže povsod pri njih.
Nasprotno pa je tudi upliv Orijen-fa na evropsko inteligenco narastel. Preje smo gledali Orijent kot nekaj čudnega, eksotičnega, danes pa že pro-učavamo njega verske in filozofske doktrine. Takoj po vojni je Azija tako zelo fascinirala Nemčijo, da je na primer grof Keyserline: ustanovil nekake kapele, kjer so se zbirali njegovi učenci, da spoznaio indijske doktrine in kitajsko filozofijo. V Franciji so dela in-dijstov Bournoufa in Sylvaina Levyja pokazala občinstvu skrivnostni indijski svet, ki si ga nikakor ne moremo predstavljati v skladu z našim raciio-nalističnim mišljenjem. Ko je katoliški romanopisec Maurice Barres izdal svojo knjigo »Jardin sur V Oronte«, mu je del katoličanov očital, da prerad posluša »azijsko godbo«.
Danes je med duševno elito v Franciji mnogo ljudi, ki odkrito priznavajo polom irrmerijalističnega in mate-rijalističnega Zapada, pred katerim svarijo Orijentalce proroški glas Ta-gorejo in Ghandija. Pa tudi evropski pisatelji Izražajo uničujočo kritiko o zapadni civilizaciji. Avstrijski p^atelj Hoeflich očita v svoji knjigi »Vrata Drijenta« Zapadu, da je zastrupil Vzhod s svojim tehniškim napredkom, indu-strijalizmom, kapitalizmom in militarizmom. V Franciii izraža pisatelj" Rene Gučnon, ki nikakor ni boljševik, iste ideje. Toda dočim imperijalist Kipling pravi: »Vzhod je Vzhod in Zapad je Zapad, in ta dva se ne bosta nikoli sporazumela«, skuša naiti Ouenon sporazum med obema svetoma.
Dočim skuša Tagore, veliki pesnik 2 nežno, odkrito dušo, videti v ljubezni edino možnost stika obeh civilizacij, ga išče Gučnon v višinah čiste inteligence in metafizike, kamor mu bo sledila le maloštevilna elita.
Mohamedanska vera. k? ie kot krščanska deloma izšla iz biblije in katere sholastika je prav sorodna krščanski, ima močen upliv na nekatere Ev-ropce in slučaji nikakor niso redki pri raznih narodih, da so Kristjani prestopili v islam.
Splošno francoska kolonizacija s svojimi idejami enakopravnosti vseh Človeških plemen najblagodejnejše upliva na izenačenja nasprolstev med Zapadom in Vzhodom, vsekakor mnogo bolj kot imperialistična politika Velike Britanüe, ki vsebuje nekaj ger-marsko odbijajočega.
— Srednje šole v LlubljanskI oblasti. Ob sklepu I. semestra 1924/25 je bilo srednjih šol v ljublj. oblasti 9, med temi 7 državnih, 1 mestna in 1 zasebna (škofijska), s 105 razredi in skupnim številom učencev in učenk 2980 + 693, skupaj 3673. Na 1 razred pride povprečno 35 učencev. Po razredih so učenci razdeljeni takole (število v oklepajih pomeni učenke): I. razred: 869 (168): II. razred: 675 (121); III. razred: 619 (132); IV. razred: 522 (114): V. razred: 314 (60); VI. razred: 299 (45): VII. razred: 220 (20); VIII. razred: 155 (33). — Največjo obiskovanost izkazuje I. (humanistična) gimnazija v Ljubljani: 721 (75); nato si slede: drž. realka v Ljubljani s 652 (27); II. drž. realna gimnazija v Ljubljani s 630 (77);zas. škofijska gimnazija v Št. Vidu s 334; mestna ženska real, gimnazija v Ljubljani (6 razredov) s 312; drž. real, gimnazija v Novem mestu z 288 (55); drž. gimnazija v Kranju s 286 (47); III. drž. realna gimnazija v Ljubljani z 279 (66) in drž. real, gimnazija v Kočevju (letos 6 razredov) s 181 (34) učenci.
— Kakšni so naši klerikalci! So* Dotni »S'oveneca piše: Dne 19. februarja n=c objavili dopis, v katerem se obsoja pre« mestitev učite! Uce Avg. Erbcžnlkove kot
skso ge. Osana, ki <• ptiila na
njeno mesto. Kakor smo se pa prepričati, g«. Osana ni prosila se to mesto, marveč je dobil« uraden poziv, da to mesto nastopi. Zahteva, da se Erbežnikova razreši svoje službe vsled bolehnosti, je bila prišla od popolnoma druge strani in ga. Osana ž njo ni ▼ nobeni zvezi. Saj tudi za njo ni nobeno prijetno delo, vsak dan hoditi po eno uro po blatni cesti v Soro in zopet nazaj z via» kom v Ljubljano. Tudi se nam je zatrdilo, da ga. Osana otrok ne pretepa, kakor je trdil naš poročevalec. Ker nikomur ne ms« ramo delati krivice, smo gornje vrstice loa jalno zabeležili. — Taki so klerikalci: Naj prvo kleveta jo in sumničijo, potem napišejo debele uvodnike o »preganja« njur učiteljstva, končno »lojalno po« pravljajo«. Nekritična javnost, h kateri spada tudi g. dr. Šerko, pa čita lažnjivc uvodnike in verjame gorostastni dema* gogiji z * čiteljskimi preganjanji. Seve nima časa razmišljati o podlagi takih uvodnikov ter se podrobno informirati o slučajih, dokler ne pride sam »Slove* nec« in se z lastnimi »lojalnimi« iz j a* vami nesmrtno blamira! Živio kleri» kalna demagogija! Živjo nje lahkover* ni bravci. predvsem trikratni živio dr j ti. Serku!
— Radiotetefonskl aparati. Po čl. 29 pravilnika o zasebnih radiotelegrafskih in telefonskih aparatih se smejo radioaparatl prodajati samo takim osebam, katere se izkažejo z dovoljenjem ministrstva oziroma poštnega ravnatelistva. da si smejo oosfavlti prejemni radiotelefonskt aparat Ministrstvo Je z odredbo št. 81.313 z dne 15. decembra 1924 odločilo, da se smejo 'udi posamni majhni del In pritikline radio-telefonskih aparatov prodajati samo trkim osebam, katere se izkažejo z dovoljenjem poštne uprave. NadaMe le ministrstvo odredilo, da mora vsak tivaževalec oziroma prodajalec radiotelefonskin aparatov in njih delov voditi zaznamek prodanega radlofe-Icfonskega materijama in eseb, katerim ]« ta materijal (aparate in dele) prodal, prepis tega zaznamka pa koncu vsakega meseca predložiti ravnateljstvu.
— Zvanle pfsarlev II. kategorije. Oo-spod minister pošte in telegrafa je z odlokom št. 62.479 z dne 3. januaria 1925 na osnovi čl. 4 uredbe o razvrstitvi in razporeditvi uradnikov in ostalih državnih uslužbencev državljanskega reda in v sporazumu s pravosodnim ministrom in pa s fin. ministrom odredil, da se zvanje pisarja, ki je predvideno v 8. skupini I. kategorije In v 3. skupini 111. kategonle uvrsti tudi v 4 .skupino druge kategorije.
— Iz državne službe. Imenovan je za nadkomlsarja pri odde!ku socialne politike v Ljubljani vnokojeni nadkomisar litega oddelka dr. Mate Suh a C; premeščam s*a: pomočmk komisarja železmške popelje Fr. Petritič iz Dravograda v Gruž pomoč, kom. žel. policije Vinko T r u m b I č Iz Krka v Dravograd.
— Izpolnjene želje. Z Gorenjskega nam pišejo: Star pregovor, da zima in gosposka ne prizanašati, se je, kakor se vtd». uresnl« čil tudi letos. Ko je končno vendarle jel naletavati sneg, si je pri nas na Gorenj* skem martffkdo oddahnil. Na tisoče kuhič* nih metrov lesa leži posekanega po gozdo* vih na Poklukl, Mežaklji in Jelovci. Lesnim trgovcem, razpečevalcem našega glavnega izvoznega blaga, je pretila velika katastro» falna nevarnost, da jim preko leta ostane les v gorah. V tem lesu je naložen ogromen kapital, ki lezi mrtev, ako less ni mogoče spraviti v dolino. Transport v dolino pa je mogoč samo, ako zapade sneg. Ako ni sne* ga, mora les čakati na drugo ugodnejšo zl* mo. A'co je nato leto še mokro, prične gniti in trohneti. Njegova vrednost se znatno zmanjša. Kupec pa izgubi obresti od denar* ja, ki na jc plačal za les, ker ne more blaga pravočasno prodati. Pri tem je prizadeto tudi delavstvo. Drvarji izgube svoj zimski zaslužek. Posledica je beda ▼ najširših slojih gorenjskega ljudstva, ki se večinoma po* zimi bavi s tem poslom. Vsem tem je torej pravkar padli sneg nadvse dobrodošel. Malo kasno je sicer padci, a samo da je. In padlo ga je precej. Ko je po dolinah In v Ljub* ljani deževalo, je v gorah snežilo pomalo skoraj ves teden in zapadlo je nad pol me* tra snega, ki je sicer precej moker, vendar pa daje možnost za spravljanje lesa v dolino k žagam. In to je glavno! Drvarji in vozniki so pohiteli te dni v gore, da ne zamude niti trenotka, zakaj sneg po svečnici navadno nima dolgega obstanka. Upajmo, da še malo pritisne mraz, kar bo v korist lasnim pod* jetnikom, lesnemu delavstvu in tudi kmetu.
— Pozor pred lopovi v zel. vozovih! Z Dolenjskega nam pišejo: Vsak teden se vozijo po enkrat ali celo dv,?krat po dolenjski železnici trije čudni ptiči. So precej razcapani možakarji, stari okrog 30 let, in se bavijo s prav čudnim poklicom. katerega Izvršujejo nemoteno In celo baje pod kritjem nekega ministerljalnega dovo Uenja. čim vstopi v vagon skupina kmetov, že prične član omenjene družbe sukati malo kroglico In jo skuša pokriti z naprst-nikom; ima pri sebi aamreč tri naprstnike, ki jih tako dolgo preobrača, da pok rt Ju kroglico. Kmetje postajajo pozorni In se zanimajo za to igro. Med tem se že oglas* nekdo izmed družbe, navidezno tujec, vede se kot neznanec in sukača kroglic. Seveda le to eden izmed troperesne deteljice. Ponudi stavo, češ da ugane, kje je kroglica. Prvič izgubi stavo, nato stavi ponovno Ii» priigra visoke svote. To traja tako dolgo, da se prično zanimati ostali navzoči, ki spočetka, dokler so male svotlce, vedno dobivajo. Stava te podvoji, početvorl, po osmerl itd. do Izredno visokih svot; dogodilo se |e celo, da je stava znesla vsoto do 30.00t dinarjev! Na mah se sreča v igri okrene in naivnež ]e nasedel prefriga-nemu sukaču kroglice. Ko je oskubljen prvi, pride na vrsto druga žrtev, in to se MMffUa* dofcler Si dr**** ne mmr%UU mh
lüifiite fn&i
Iz Ljubljane.
nogavic s žigom In znamko (fdečb, modro ali zlato)
„kljuö"
da sr* prepričate, kako 1 par trata kakor 4 pari drugih. — Dobivajo se v prodajalnah.— Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene. »i
pa, kakor se je že dogodilo, ne naženejo lopova, ki kolikor mogoče neopaženo izgi. ne tz vagona in večkrat v drugem vagonu nadaljuje nepošteno zabavo. Potniki so Že opozorili na te nepridiprave orožništvo, kt pa celo trdi, da jim ne more blizu, češ da Imajo dovoljenje za ta posel in sicer oo ministrstva. Ljubljanski policiji je stvar že utdi znana. Lansko leto je baje neka taka družba prevarlla na Vranskem nekega kmeta za vos denar, ki ga Je dobil za pai volov. Tudi na velesejmu so se pojavil' taki ptički, ki pa .liso Imeli nobenega do voljenja In so bili >oleg tega še žeparjl. MI se za take »potnike« iz Radičeve republike prav lepo zahvaljujemo. Kdo so ti ptiči in kakšno m od kod je dovoljenje, ki Ščiti te lopove pri obiranju naivnega in lahkovernega kmetskega ljudstva. Nadejimo se. da pridejo lopovi v kratkem pod ključ, kamor edino spadajo.
— Iz Kočevja nam pišejo: Kočevarskl »žurnalisti«, ki izdajajo svetovno znani, 3-krat na mesec izhajajoči listič »Oottscheer Zeltung«, očlvldno ne poznajo aH pa ne priznavajo tiskovnega zakona. Sicer sedi \ uredništvu tudi neki doktor prava, toda pozna se, da je bila glavna podlaga za prevratno diplomo v Avstriji svinjska mast. Da sc izpitna tvarlna nekniiko osve?! in gospod v uredništvu o tiskovnem zakonu primerno pouči. br>. kot čujemo. poskrbel državni pravdnik. Zlasti 55 10 In 1! tiskov-nega zakona debata baje kočevskim rednk-t erlern In kron j uriš tom nepremagljive tež-koče.
— Smrtna kosa. Dne 22. t. m. je umrla ga. Roza dr. Kavčičeva roj. P e r š i n. vd^vi po po* j nem predsedniku okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Kavčiču. Po« krjniea je hita dobra Slovenca, ki jc vživala ▼ vseh krogih -tded in spoštovan ie. T"m-la je v -m jkrepkejši živ!jens!ci dnH 54 let. Po« greb ho v torek 24. t. m. ob 15. It Kolizei* lk" ulice 12 na pokor*1;sče na Viču. — V sof-oto je v Središču umrla t*a. Marija M a j« cenovič rot. V n n k. rtosestnlca In trgov« ka. Bi!a jr ugledna narodna Sena. ki je vži« vala splošen ugled In spoštovanje v Sredi* Sf*-i in v vsi okolici Pogreb J« bil danes, 23. t. m. — Dne 22. t. m. je umrla v Ljub« liani r»dxna. Anica Čibe) v cv ' mladosti. Pogreb bo v torek t. m. ob 14. iz Rirr^Ve ceste 7 n-* pokona?i?^e k Sv. Krühs. — Da« n?s je tmr-Ta gdč. Darinka Salh-rgcr, gojenka državne trgovske šol-, hčerka ßosn. Mihaela Salbergeria. Pogreb bo v torek ob 16. iz Gosr*>*.';e »ilice 3 na pokopališče k Sv. Križu. —- Bodi vsem ohranjen prijazen spo* min!
— Mesto venca na krsto Magonoko.fn^a g Andreja Odlaska sta darovali rodMnl M. Drnovšek in V. RantČ, tu — Podporn-« mu društvu slepih Din 150.—, za kar se od* bor kar najiskreneie zahvaljuje. — Pri ja« t^lisko omizie pri g. Tenenteju nam tudi daruje Din 150 mesto venca na grob umrlega g. Po^a^ni1--a in n bina Tenente v isti na* men Din 100. — Potrjuje prejem in se kar najiskreneje zahvaljuje — Podporno dru* sivo ga rlepe.
— Iz raznih krajev države. Na Sušaku te Je ustrelil 20-letni mladenič Belin, ker so mu roditelji prepovedali ženitev. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. — V Bosni so se v različnih krajih pojavi1! volkovi. Lovci so napravili za volkovi obširno gonjo, a brez uspeha. V Valjevu so neznani storilci vlomili v delavnico mojstra Jagodica ter odnesli raznega blaga In denarja v vrednosti 330000 Din.
— Nesreča pri streljanju z možnarlem.
V soboto 21. t. m. Je posestnikov sin Viktor Bürger iz Prevoj pri Kamniku streljal z možnarjem v Imovcah. Možnar se je pri streljanju razletel, pri čemer Je b!l Bürger težko ranjen na glavi. Prepeljali so ga v bolnico
— Oroflca-kuharlca. V Ostendu |e te dni Izvršila samomor kuharica Marija Poppe, za katero se je šele po njeni smrti ugotovilo, da je to grofica Salis-Seewis. Grofica je rodom Hrvatica. Vzrok samomora ni znan.
— Iz Bosne. V Mostarju le ribič Marko Nikolič lovil ribe. S seboj Je imel večjo količino dinamlta. Pri ribolovu Je neprevidno vrgel gorečo cigareto v dlnamit, ki jt» eksplodiral In ga popolnoma raztrgal. — V Slvcu v Dalmaciji je 25-Ietnl Stlpe J. zlorabil neko 15-letno deklico. Bil je aretiran ter izročen sodišču.
— Smrt v plamena. Iz Subotlce poročajo. V petek zvečer je izbruhnil v stanovanju vdove Teleki velik požar, ki je zahteval tudi eno človeško žrtev. Vdova si je kupila popoldne steklenico bencina, katerega |e hotela vporabiti za mažo nog. Iz neznanega vzroka pa se je bencin vnel In trenotkn je bila vdova v plamenih. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so našli vdovo že mrtvo. Zgorela je skoraj popolnoma.
m Dva Rusa zaklala zakonsko dvojico. Tc dni sta bila V svojem stanovanju v Vranji banji zaklana Jovan Stevanovič in njegova žena Danica. Kot zločinca je policija prijela Rusa Petra Korlljeva, komisarja ruske bolnice in Toma Mazarenka, bolniškega kuharja. Koriljev je v bolnici poneveri! 25 tisoč dinarjev In je Stevanoviča prosil, da mu posodi to vsoto. Ker mu ta prošnje nt izpolnil, sta oba Rusa odšla v Stcvanovi-čevo stanovanje ter ga zaklala, nato pa še njegovo ženo. Morilca sta bila izročena so-«Ma»
— Poroka. Danes, v ponedeljek, se je poročil na Bledu g. Rajko Türk, šef spe-dLIjike tvrdke Jusip in Rajko Türk v Ljub* ljani, z gdč. Milo Mlakarjevo iz znane, ugledne, narodne, rodoljubne hiše iz Vod« mata. Gosp. ženin V 'jko je znan narodni delavec in navdušen Sokol, ki je zasMvil vse svoje moči za zgradbo sokolskega doma na Taboru. — Bilo srečno in sokolskl zdravo 1
— /meda radi novih ulic. Pišejo nam: Serija novokrščenlh kakor tudi prekrščenih ulic je že leto dni se brez orijentalskih tablic, zato tudi nove hiše brez številk. Klero-komunlsti so sfabricirati cel register Imen. poŠti, sodntjj in privatnikom pa napravl'i nepotrebna pota in brezuspešno iskanje. Table z napisi In številke so šele v delu, toda predno jih Ljubljana dobi. bo poletje tu, ker Ima tvrdka preveč dela. Sicer pa bi bil klerokomunistlčnl režim lahko dal izvršiti vsaj polovico tudi pri kak! domači tovarni, ki bi bila delo gotovo tudi ceneje izvršila! Ti ljudje so na vseh koncih in krajih »gospodariM«. da se svet kar za gTa-vo prijemlje, najbolj pa seveda — davkoplačevalci!
— Siavčeva maSkerada. Snoč se je vršila v veliki dvorani hote'a »Union« tradici-jonalna in popularna »Slavčeva maskerada«, ki je privabila nebroj gostov in plesalcev ter je bila ena najsijainejših prireditev letošnje sezone. K temu je mnogo pripomogel spreten aranžma prireditve. Dvorana je v modernem stilu kar najrazkošneje dekorira-na, spredaj dva velika umetno poslikana stolpa, v ozadja solnce, na straneh karikature predpusta itd. V močni raznobarvni luči, je dvorana odsevala v vseh nijansah. Poskrbljeno je bilo v polni meri tudi za slastne prigrizke, kakor so prišli i žejni na svoj račun. Dekoracije, elektrotehnična dela, sMkarija In vse drugo je oskrbel član pevskega zbora g. Hubad. število pestrih, lepih bizarnih mask je bilo zelo veliko. Predvsem so prevladovali pierotl. bajacl, spanjo'ci, bajaderke itd. opazili pa smo tudi nekaj prav mičnih rokoko-figur. Originalnosti maske razen izbornih komikov Pata in Patachona ter indijskega maharadže In njegove družice (zelena kostuma), nI zaznamoval. Prireditev je posetilo tudi več odličnih predstavnikov raznih oblasti, kor-poracij in društev. Sprevod mask ie bil kot že omenieno ze!o pester, po obhodu pa se je razvilo plesno rajanje, ki je trajalo v zgodnje jutranje ure. S to prireditvijo si je Slavčeva maskerada še bolj utrdila svoj re-nome, pevsko društvo »Slavec« pa ima zaznamovati lep gmoten In moralen uspeh.
— III. primorski ples. k! se je vršil v soboto v Narodnem dorm', jo potekel prav animirano. Udeležilo se ga je Izbrano občinstvo s skoro polnošteviliiimi primorskimi rodbinami ter prijatelji neodrešenega Primorja. Pokroviteljstvo nad plesom je prevzela ga. M'lena dr. 2erj^vova. Sodelovale so dame Kluba Primork. Ples je trajal do ranega jutra. Cisti izkupiček bo dobrodošel akademikom iz Primorja.
— Adaptacliska dela za prodajalno mestne e!ektrarne se v pritličju bivše Galle^ tove hiše nadaljujejo. Prodajalna bo opremljena z vsemi elektrotehničnimi predmeti in otvorjena še to pomlad.
— Stavbe oh Dnalskl cesti In na ljubljanskem polju. Ker so cene stavbiščem ki leže že izven mestnega pomerija zadnji čas znatno padle in zato dokaj ugodne, je že par parcel kot skupna stavbišča nakuplje-nih. Računati se sme, da bo letos ondi zgrajenih troje do petero pritličnih stanovanjskih hiš.
— Stro;arna mestne električne centrale se to pomlad s prizidkom poveča in razširi. Tozadevni načrt je že izdelan.
— Lastniki psov se opozarjajo, da morajo letošnje znamke svojih psov prijaviti v svrho točne razvidnosti v mestnem po-pisovalnem uradu na mag:stratu, Galetova hiša, II. nadstropje, soba št. 46. Istotam je treba tudi popisati vsakega psa, ki je došel v mestno območje.
— Zdravstveno stanTe mesta LJubljane. Zdravstveno stanje mesta Ljubljane v času od 15. do 21. februarja zaznamuje tole statistiko: Umrlo je 31 oseb, 16 moških in 15 žensk. Smrtni vzroki: ošpice 3, jetlka na sopllih 4, druge oblike jetike 1, rak in druge novotvorbe 4, bolezen na srcu 4. pljučnica 1, druge bolezni na sopilih 2, krčenje jeter 1, starost 5, smrt vsled nezgode 1, druge bolezni 5. Med tem časom se ie rolilo 38 otrok 21 dečkov (2 mrtvoroj.) in 16 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka "1, ošpice 14, dušljivi kašelj 1, šen 1 slučaj.
— Organzarl'a strojnih In stavbenih tehnikov ▼ Lfnhllanl je imela svoj letni obč. zbor dne 1. februarja. Na tem občnem zboru se program delovanja organizacije nI nič izpremenil. pač pa se je izvolil novi upravni odbor predsednik; Miroslav Zupan; podpredsednik Ferdo Čermak; I. tajnik Milan Sever; II. tajnik Ludvik Türk; blagajnik Otmar Ogrin; knjižničar In gospodar: Ivo Trompelj; odborniki: Stanko Potočnik, Ludvik Trček; namestniki: Gabrijel Pire, Rudolf Gale. Načelniki strojne sekcije: Ludvik Türk; načelnik stavbne sekcije Angelo
Battelino. Eventualne dopise naj se blago voli poslati na naslov Milan Sever, gradb. nadz., Dunajska cesta 17./II. 419—n
— Marcel Ciampi, eden najslavnejših francoskih pianistov priredi v petek 27. t. m. v Filharmonični dvorani svoj klavirski kon« cert s sledečim sporedom: 1. Schumann: Fantazija op. 17; 2. a) RavelI: Alborada del Grazioso, b) Faure: Čarkarola, <c) Debusay: Veseli otok; 3. Franck: Prcludij, koral in fuga; 4. Chopin: Balada, Mazurka, Poslednji valček; 5. Liszt: Legenda »v. Frančiška Pav» lanskegi. Sedeži so v prcdprocUji v Matični knjigarni. 418/n
Iz Celja.
—c »Veronika Desenlška«. V petek zve* čer so v našem mestnem gledališču v dru-g'č uprizorili 2upančičcvo tragedijo« Veronika Deseniška«. Igra je, kakor prvič tudi to pot dosegla na našem odra velik uspeh. Igralo se je izborno in gledališče je bilo zopet razprodano.
—c Zaplenjena le bila tudi sobotna šte-vilka »Cillier Zeitungt. To je v enem tednu že druga konfiskacija. List piie zadnje čase tako, kakor je v proslulih avstrijskih časih pisala njena prednica »Deutcher Wacht«.
—c Porota. Za prvo porotno zasedanje so doslej razpisani sledeči slučaji: 2. marca fran Podlesek, umor in Franc Jesenek, uboj; 3. marca; Fran Koštomaj, uboj, Martin Kamenšek, uboj. Razpisanih je se nekaj slučajev.
—c Snežilo je v noči od sobote na nedeljo ter v nedeljo po naših krajih. Padlo je posebno po hribih precej snega. Sneg pa je moker in ga bodo prvi solnčni žarki hitro spravili s poti.
—c Predptistnih zabav imamo letos a Celju obilno. V soboto se je vršila v Celjskem domu maškarada »Svobode«, v nedeljo je bila v Narodnem domu običajna Sokolova maškarada, za pustni toerk pa ste napovedani še pustna veselica invalidov v Nar. domu, ter maškadara Olepševalnega društva v Celjskem domu.
«—c športni klub Celje je Imel v četr« tek zvečer v hotelu »Balkan« svoj občni zbor, ki je bil povoljno obiskan. Funkcijo-narji so podali poročila o delovanju društva v minulem letu. Iz poročil je bilo razvidno lepo napredovanje. Izvolil se je nov odbor s predsednikom dr. Al. GoriČanoai na čelu.
BASNIH 0 V A SKRIVNOST
g
Magdo Sonji
Danes, ponedeljek, torek« sredo
v  K I M O   IDEAL sss
Iz Maribora.
Težka nesreča. Monter Rudi, zaposlen pr! mestnem električnem podjetju ie v soboto zjutraj na Koroščevi ulici pri opravljanju montažnih del zašel preblizu električnega voda, ki ga Je težko poškodo-vaL Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
—m Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Razvanlh. Na občnem zboru prostovoljnega gasilnega društva v Raz-vanjih, ki se je vršil pretekli teden, je bil izvoljen tale odbor: za načelnika Anton Zolchter, za njegovega namestnica Tran Korošec, dalje odborniki Grašič, Slega, Le«, dineg, Germ in Mihael Katz.
—m   Prošnja poštnemu ravnateljstvu,
fz Pesniške doline <nad Mariborom nam pišejo. V narodnem ozlru zelo važna Pesniška dolina, ki meji na severu In zapadu ob Avstrijo, ie glede poštnih zvez alabo preskrbljena. Splošno pa se govori, da se namerava stanje še poslabšati. Za ves ta obmejni kot ki obsega župnije Sp. Sv. Ku-nigundo, Zg. Sv. Kunigundo, Sv. Jurij in Svečino, Je pošta v Zg. Sv. Kunlgundi. kjer Je nekako središče ob glavni cesti. Sedaj pa se poštarica možl, a ker pri Zg. Sv. Ku-nigundl ni dobiti za zakonska pripravnega stanovania, dela na to, da bi se zaradi nje premestila pošta k Sv. Jurju, ki Je v stranskem kotu blizu Avstrije, daleč od glavne ceste in vsega prometa. Upamo, da poštna direkcija ne podredi potrebe cele Pesniške doline koristi ene osebe, temveč naj raie premesti poštarico v kak kraj, kjer bo našla gnezdo za zakonsko življenje, nam pa naj pošlje samca ali samico ter pusti poštni urad pri Zg. Sv. Kunlgundi, oziroma *e kje bMzu ob glavni cesti. Ako bi se upošteval promet in važnost obmejnih postojank, bi se morala sploh ustanoviti Se ena pošta v Svečini, kjer Je močan oddelek obmejne fin. kontrole, 3-razredna šola, graščina itd. Tam bi vsekakor morala biti brzojavna ali telefonska postaja. Ako pa se more napraviti kaj novega, naj se vsaj dosedanji poštni urad pusti pri Sv. Kunigundt Zgr., ker je tega prebivalstvo že vajeno. Obenem prosimo poštno direkcijo, naj odredi prihod vsakodnevne pošte tako, da se bo raznašala Se istega dne po celem okolišu.
Strašen zločin
je izvršil nekdo, kjer Je umor I na stotine živih bitlf. Zasledovalo ie ga je doleo ca«a. Sedaj se je pa posrečilo ga najJ in sicer na Poljanski cesti 12 v Ljubljani pod naslovrm .KONCES!JONIRAN! ZAVOD ZA UNIČEVAVJE
£ČU <KOV PODGAN IM MiSiV 15VT
za m
ii
.1
ki ima svoje tajništvo v Beogradu, Balkanska ul. 16-a, Sarajevu« Aleksandrova ul. 41 in Ljubljani, Anton Knezova ul. 3 se je preselil«
v Zagrebu v Sudničko ul. 1,
kjer vrii dosedanje posle t. j. poravnave, inkaso, pravne svete ter daje informacije"
II. ndtt
WS
*tev. 44
»SLOVENSKI  NAROD< dne 24. februar]* 1925.
Stran 5
Gospodarstvo.
Češkoslovaški izvoz v januarju 1925.
Državni statistični urad je objavil v soboto podatke o češkoslovaškem izvozu v fanuarju. Iz celotnih podatkov je razvidno, da je letošnja zima zelo ugodno vplivala na izvoz. Vrednost izvoza je dvakrat večja, nego v januarju 1924. V primeri z decembrom je uvoz sicer nazadoval, aH ta pojav ni nič slabega, ker je december za izvoz sploh naj^rikladnejšt mesec Vrednost izvoza je znašala v januarju 1,506.966.077 Kč; od tega odpade na izvoz v carinskem se-•oiamu 74,352.243 Kč. Lan« je znašal uvoz v februarju samo 800,273.845 Kč, od tega je odpadlo na izvoz v carinskem seznamu 25, 999.453 Kč. Največ ie izvažala Češkoslovaška sladkorja in sicer za 298,644.469 JCč, doČIm je znašal izvoz sladkorja lani v Januarju samo 99.174.825 Kč. Po december->kem rekordu v izvozu sladkorja, ki je znašal 508,681.010 KČ, pomen? Januarski znatno nazadovanje. Vrednost izvoza volnenega blaga in pletenin je znašala v januarju 216 milijonov 627.S63 Kč, kar je v primeri z de-semberskim izvozom sicer manj, vendar Janko rečemo, da se drži izvoz tega blaga na. povprečnem nivoja mesečnega izvoza v lanskem letu.
Vrednost izvoza premoga in lesa je znašala 163,345.352 Kč, v decembru pa 216 ml-Ijonov 226.811 Kč. Od tega odpade na les n drva 90,771.49S Kč, na premog pa 72 trilijonov 573,854 Kč. Stekla in steklenih izdel-:ov je izvozila Češkoslovaška v januarju a 104,S55.777 Kč, papirja in papirnatih Iz-lelkov za 30.114.686 Kč. Ta vrednost se ze-o približuje vrednosti lanskega rekorda v decembru, ki je znašal 27.703.213 Kč. Vrednost izvoza železa in železnih izdelkov je znašala 68,102.126 Kč, usnja m usnjenih izdelkov pa 29.158.867 Kč.
«
0 emisijskih bankah.
Evropa se bliža polagoma, toda 6igurno normalnim finančnim  razmeram. Nemčija, Avatrija,   Poljska,   Danska,   Madžarska in Angleška so že likvidirale novčani problem. Tudi v Franciji in Belgiji so že na tem, da urede finančno življenje po vzorcu omenjenih držav. Navzlic vsemu prizadevanju, da se gospodarski organizem otrese zlata, se to plačilno sredstvo zopet pojavlja na areni (mednarodnih financ. Prva med evropskimi ^državami se je vrnila Nemčija k zlati valuti, j Zedinjenc države so pošiljale zadnja leta ;največ zlata v Indijo.   Zadnje leto je pa nemška državna ba. ".a najboljši odjemalec ameriškega zlata. Vsaka njena bilanca izka* suje nov porast zlat- rezerve.  S porastom rlate rezerve se širi sistematično tudi obtok uovčanic državne banke. Od deaembra dalje cadomestuje državno marko fikcija re ' ie marke Njeno kritje v zlatu je znašalo dne .15. januarja 48 % in če prištejemo še tuje devize, dobimo približno 65 H kritja. Fantastično nemško štetje je prišlo do po« polne veljave celo ▼ težki krizi, kf jo je preživela Nemčija pod  radikalno sanacijo svojih financ. Hranilnice in privatne banke izkazujejo neprestano naraščanje vlog. Ven« dar pa je pomanjkanje gotovine v Nemčiji veliko. Velika industrijska podjetja si na vse načine prizadevajo zvišati obratni kapi« tal potom kreditov in posojil v inozemstvu, idasti v Ameriki. Novčanic in kovanega de* narja  je  zdaj   v   Nemčiji  v  prometu za okroglo 4 milijarde zlatih mark. Novčanice, čijih ekonomske   funkcije   so mobilizirane potom eskompta in reeskompta na kredit, ne morejo popolnoma doigrati svoje vloge. Državna banka je zato znižala eksomptne obresti na 8%, toda skrb za zlato rezervo : ni dopuščala, da regulira potom eskompta X adi kredit.
Angleška slcuša v svoji finančni polt» tifci spraviti funt na zlato pariteto. (1 funt =* 4.S6 dolarja.) Najprej potom deflacije 0L 1920.), potem pa potom finančnih in gospodarskih ukrepov. Misija ravnatelja Bank of England v Ameriki je imela poleg drupe* ?!a tudi ta namen, na pridobi ameriške fi= nančnike za sanacijo angleškega funta. 5te več mesecev vidimo, kako angleški funt na* pram dola rju pada. Angleški finančni krogi •vidijo v tem posledice skakanja cen v Arne« rik?. Kupna moč dolarja, oziroma zlata je padla v primeri z 1. 1914. za M. indeks po* dražitve je bil v Ameriki 160. Vzrok labil* nega položaja angleškega funta moramo iskati v slabem stanju angleške industrije. Po vojni se je namreč mnogo držav osvo* bodilo odvisnosti od angleške industrije, ker »o ustanovile svojo racijonalno industrijo. In zato preživlja angleška industrija po voj* nI akutno krizo.
Kar se tiče obtoka novčanic, ima Bank r>f England drugačen režim, nego kontinen* talne režimske banke. Emisija novčanic je omejena na 20,000.000 angleških funtov. Te svotc državna banke ne sme prekoračiti, razen z emisijo novčanic proti zlatemu ekvi* valentu. Vendar pa je izdala država poleg novčanic Bank of England v obtoku še za 300,000.000 funtov takozvanih eutrenev no* tes. — Navzlic neizpremenjenemu obtoku eskomptov se je kovinska podlaga angleške državne banke v primeri z lanskim letom zvišala. Vprašanje svobodnega trga za pro» met z zlatom, ki je zdaj v Angliji na dnev* nem redu, je zvezano z eskomptnim odstot* kom. Utemi jena je bojazen trgovskih krofov, da se bo morala eskomptna mera zvis sati. če hoče držav« spraviti funt na zlato pariteto.
Francija je bila pred vojno upnica sveta m je veljala glede izbornih financ za eno naj soli dne j ših držav. Po vojni sc je njen položaj temeljito spremenil, dasi je zmaga« la. Tudi njeni gospodarski krogi si na vse načine prizadevajo, da obnove normalno finančno življenje, ali doslej država še ni našla načina, kako rešiti denarni problem. Bilanca Banque de France z dne 22. janu* *rja 1925 izkazuje 5.545.000.000 zlato rjodla*
ge. V »rebru ima državna banka 304,264.000 frarjkov. Terjatve v inozemstvu znašajo 573,742.000 frankov. Proti tem postavkam znaša obtok novčanic 40,601.000,000.000 frankov. Maksimum novčane emisije jc določen na 41 milijard. Glede inflacije je ministrski predsednik Herriot i i: javil v parlamentu, da ji odločno nasprotuje. Vlada jc v sporazs umu z državno banko ukrenila vse potreb* no, da do inflacije ä pride. Dasi sc jc orv tok novčanic v primeri z lanskim letom zvic šal za okroglo 2.300,000.000 frankov, vendar lahko smatramo, da je kulminacijska točka emisije že prekoračena in da letos nc pri* dej o v promet nove novčanice. Državni pro* račun za tekoče leto jc uravnotežen. Dolg države N-^odni banki znaša 21 400,000.000, bančne vloge 1.95o,000.000 frankov, Eskompt= na mera, ki je znašala I. 1923 5 %, sc je zvišala s padcem franka na 5H%, potem na 6, v decembru 1924 pa na 7 %.
—g Hmelj. 55 poročilo Hmelj, društva
za Slovenijo. 2atec. ČSR, 19. febr. 1925. Že v zadnjem poročilu smo javili, da se je 20-pei ož-ivcla hmeljarska kupčija, kar velja tudi za ta teden. Prodanih je bilo 300—400 stovov hmelja srednje kakovosti 00 39C0— 4CO0 Kč za 50 kg. Za prima se je zahtevalo do 4200, vendar n! prišlo do kupčije. Danes je cena za hmelj. 3900—4200 Kč za 50 kg. Cene so torej pridobile od spodaj gori 100— 150 K. Povpraševanje je enako ponudbi. — Prima tranzitnega hmelja se je prodalo 100 stotov po 25C0— 2700 KČ za 50 kg. — Pri še mirnem prometu je končno razpoloženje zelo čvrsto — cene se pa polagoma dvigajo.
—g število delavcev v naši industriji. Organi delavskih inšpekcij so pregledali lani 1793 industijskih podjetij, v katerih je za* posleno skupno 175.607 delavcev. Od teh je bilo 25.636 žensk in 149.971 moških.
—g Elektrifikacijo Slovenije napreduje. Elektrifikacija Ptuja ugodno napreduje. Glavni kabli so ie položeni in zdaj se vrši instalacija po hišah. Kakor stoje stvari se« daj, dobi Ptuj električno razsvetljavo že koncem ma-ca. Električni tok bo dajala cen* trala na Fali.
—g ZadružnfStvo v Sloveniji. Lani je bilo ustanovljenih ▼ Sloveniji 57 novih za* drug, in sicer 13 kreditnih, 9 za elektrifikacijo, 4 za ag.ano reformo ▼ Medjimurju in 14 raznih. Veliko število novoustanovljenih zadrug za eiektrifikcijo je dokaz, da clektrU fikacija Slovenije dovro napredvie. V letu 1924. J2 prenehalo poslovati 30 zadrug, in sicer 10 konzumnih, 7 obrtniških, 5 živine skih, 4 kreditne in 4 v
—g Kako je treba nalagati seno, slamo itd. Na temelju pritožb od str«ni železnic se opozarjajo vsi interesenti, da višina na v a* gone natovorjenega sena, slame itd. ne sme prekoračiti sledeče mere: na progah želez* niš-ko direkcije v Subotici, Zagrebu in Ljub« ljanl 4.65 nad zgornjo površino platforme, na progah beogradske direkcije pa 4.30 m. Za pošiljatve v Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko znaša ta višina 4.65 m, v Italijo 430 m, v Nemčijo 4.30 m.
—g Tr& umetnih gnojil. Tendenca je precej živahna. Največ se povprašuje po superfosfaru, gipsu in kalijevi soli. Super*
fosfat je padel v ceni za 5 Din pri 100 k«*, dočim je kalij --•» sol poskočila za 10 Din. Na domačem trgu notirajo: apneni duših 330 Din vštevši vreče, 10% kalijeva sol 160 dinarjev. 17—18 % Thomasova žlindra 130 do 140 Din. vštevši vreče, 16% superfosfat izdelka Danice 100—106 Din za 100 kg. vštevši vreče brutto za netto dostavljeno na postajo naročilca, gips »Sana« kot umetno gnojilo 3000 Din za vagon franko postaja nakladanja.
—S Tanfoklfometer. Pod tem naslovom je izdal višji kontrolor državnih železnic v
Osijeku Ljudevit Kerchlecrmer važno pomožno knjigo za izračunanje kilometerske oddaljenosti od vseh postaj v nasi kraljevini v vseh relacijah, na podlagi katere se določa najcenejša vozarina za blagovni promet. Knjiga je Izdana s podporo trgovske in obrtniške zbornice v Osijeku in obsega poleg kilometrskih kazal tudi vse važne informacije splošnega pomena za železniški promet in je vsled tega v kaosu tarifnih predpisov, ki veljajo v naši državi, za vse poslovne kroge za kalkulacijo prevoznih stroškov vrlo dobro došel pripomoček, k: pca vsem Interesentom najtopleje priporočamo. Stane 200 Dfn In se naroča direktno pri avtorju.
—g Fašlstovskt širajkL Iz Busto Arsi-
zto poročajo, da je 1500 zidarjev pričelo štrajkat! radi spora gospodarskega značaja. Posredovanje iašlstovskih sindikatov za poravnavo se je izjalovilo. Na to so delavci proglasili štrajk do skrajnosti. Tudi neapeljski delavci v mlinih vpisani v fašistovsko organizacijo, štrajkajo. Tu pa sc pričakuje skorajšnja poravnava spora.
—g Zlato za Švico. Iz Ncwyorka je odšla 18. trn. pošiljatev zlata v vrednosit 300 tisoč dolarjev v Svioo.
—g Surova svila. Iz Milana poročajo 20. tm. Vsled znatnih nakupov zadnje dni na tukajšnjem tržišču na ameriški račun so poskočile cene surove svile za 10 do 20 lir Pri kilogramu. Naročila iz Amerike prihajajo šc, zato n; izključen nov narastek cen.
—g Finančne težkuče avstrijskih dežel j
Na Dunaju so zborovali deželni glavarji m finančni reierentje avstrijskih dežel pod predsedstvom zveznega kancelarja v svrho, da bi se dosegel sporazum med zvezo in deželnim" v finančnih vprašanjih. Dežele izkazujejo za Jeto 1925. nastopne defirite v svojem gospodarstvu: Gor. Avstrijska 36 milijonov, Solnograška 33. Štajerska I7c, Koroška 21, Tirolska 27. samo Preda rKka krije svoje finančno poslovanje in je aktivna. Nižje Avstrijska si je pomagala za januar in iebruar s provf zori jem in dunajsko mesto izkazuje deficita 9S3.5J7 milijonov. Do sporazuma in izravnave v deželnem gospodarstvu na omenjeni konferenc! ni moglo priti. Pravijo, da dehne sanacijska akcija prepočasi
To in ono.
Pni s kokainom!
Kokainteem je neprimerno opasnejia bolezen, nego alhokolizem. V listih naletimo cesto na poročila o kroničnem zastruplje-nju s kokainom, torej o kokainizmu. ki ga poznamo s kultumo-socijalnega stališča, iz sodne prakse, rodbinskih tragedij in gospodarskih katastrof poedincev kakor tudi celih podjetij. Ne manjka nam tudi popularnih razprav o tej bolezni, v katerih pa ne najdemo podrobne razlage o tem, kako žalosten jo navadno konec te moderne strasti. Nepoučm Citate!j si utegne ustvariti napačno predstavo o kokainu v tem smisla, da gre za nekako »čudodelno« sredstvo, ki pomaga človeku pri vsakdanjem fizičnem al! celo umstvenem delu. Mneogl rmslijo, da kokain pospešuje telesne in duševne funkcije. Seveda je to naziranje napačno. Domačini v državi foiko so sicer od p^in-tiveka do prihoda Spancev žvečili kokove Hs*e, toda to je izjemni slučaj, kajti moderni človek vdihava čisti kokain. Ne glede na to, da velja kok (rastlina, čtje listi vsebuje io kokain) med južnoameriškimi domačini za dar vsemogočnega božanstva, si moramo biti Evropejci na jasnem, da je kokam strup. To je rivadna fiziološka isti-na.
Kdor še nf postal žrtev tega sovražnika zdrave človeške družbe, se po pr*'ih vdihavanjih kokaina niti ne zaveda, da je že v njegovih krempljih. Posledica dvakratnega ali trikratnega vdihavanja je nekak nemir v organizmu, lažje ali težje banalno zastrupljenje, glavobol, težko dihanje in r^glo utripanje srca. 2rtvi se zdi na prvi mah, da kokain ni vreden, da bi ga človek tako d^ago plačeval. Toda orga-ni-zem zahteva nove doze in če si človek še p^vočasno ne pomaga, je nesreča že tu. Prvotna doza ne zadostuje več, organizem zahteva vedno več in več. Kadilec se zadovolji s svojimi šestimi pipami ali 15 cigaretami In doživi čil in zdrav do 80 leta. Vse drugače je s ko^ainistom. Umetnik, pisatHj ali pesnik lahko dela tudi Ce ga Ima malo pod kapo. nI pa znano, da bi bil kdo dovršil kako delo trajne vrednosti pod vplivom kokaina. Ko se človek po omotici zave, je brlko razočaran. Pataloglčno napihnjena veličma se spremeni v depresijo m zaničevanje samega sebe.
Kokain je torej samo nepotrebno breme. Res je sicer, da čuti človek takoj po vdihavanju, kako ga prijetno hladi, toda to so le škodljive posledice kokaina za živce. In Če čuje kokainist v omotici nenavadne zvoke zvonov in trobent ali glasove nadnaravnih bitij. lahko pripiše vse to paralizi nekaterih višjih psihičnih funkcij. SUč-ne halunacije povzroča kokain tudi v barvah ali predmetih. Zal je to samo kratko prehodno stanje, ki mu vedno sledi duševna in fizična deoreslja. Kokainfstu se zde cigaretni ogorki kače, k! ga od vs2h strani napadajo in pikajo. Žrtev kokaina je prepričana, da jo sovražniki neprestano preganjajo. V cestnem pometaču vidi stražnika, ki zasleduje tatove ali prodajalca kokaina. V mimoidočih vidi tatove, ki strežejo bogatinom po življenju. To nenormalno stanje se stopnjuje do skrajnosti in cesto se pripeti, da se začne kokair.Ist v nepopisnem strahu m grozi braniti in odbijati dozdevne sovražnike. Tako lahko postane nevaren svoji okolici. Nesrečna žrtev izgubi kmalu tudi moralno ravnotežje in začne intelektualno propadati. Za kokain proda rodbino, poneverl državni denar, krade In konča svoje življenje v zaporu ali v norišnici. Kokain je strup, ki začasno draži in razburja Živce, toda posledice so usodne zlasti za osrednje živčevje In njegov mehanizem. Bolnik peša duševno m telesno.
Edino zanesljivo sredstvo proti temj strupu je zdravo telo, zdrava duša In pamet. Tam, kjer tega ni, kjer je volja preslaba, da bi se borila proti temu škodljivcu, mora nastopiti državna oblast. Tudi ameriška prohibicija ie v zvezi z naraščajočim kokainizmom. Po vojni ogroža ta epidemija Francoze in Angleže, zadnje čase pa tudi Nemce. Bliža se torej nam m zato moramo biti oprezni.
Vsemirje ni neskončno?
Največje presen ečenie v Einsteinovi teoriji je bila ugotovitev fakta, da vsemirje nI neskončno, kakor so trdili doslej astronomi. Einstein uči, da je vsemirje omejeno, da je mogoče niegov obseg tn celo njegovo maso izmeriti. Zadnje čase sta se lotila tega kočljivega problema znana astronoma Archibald Henderson, profesor astronomije na univerzi v Karolin! m J. Jins, znameniti astronom observatorija v Greenwic.hu. Oba učenjaka sta prišla do istega zaključka kakor nemški astrofizik. Ze deset let se pečata s problemom, da-Ii jc vsemirje neskončno. Henderson trdi na temelju svojih koz-rr-oloških opazovanj, da znaša premer vse-rrirja deset bilijonkratno razdaljo zemljo od solnca. Razdalja naše zemlje od solnca znaša kakor znano 130,000.000 km. Če pomnožimo to število z 10 bilijoni, dobimo ogromno številko, ki jo človeški razum sploh nc more doumeti. Do siičneg.i zaključka je prišel tudi tondonski učenjak ./ins. On razlaga svojo trditev z nastopnim primerom. Sodobna astronomija vporablja teleskope z različno velikimi lečami. Jins pravi, da bi moralo število zvezd, ki jih opazujejo astronomi s pomočjo teleskopov, naraščati v pravilnem razmerju z velikostjo !eče c'otičnc,ra teleskopa, čc bi hi! nebo-sklon res neskončen. S prostim očesom vidimo .-900 zvezd. Skozi teleskop 2 lečo čljc Premer znaša 2% cm, bi morah* videti 100 tisoč zvezd, v desetkrat večjem teleskopu 100 milijonov zvezd itd. Poizkusi so pa pokazali, da to naraščanje števila zvezd nc na gre po načinu, ki bi pričal, da je vsemirje, res neskončno. Jins torej sklepa iz tega, da vsemirje ni neskončno. On našteva 1 »J09.00Q nebesnih teles. Naravne, da od-
govarja io .število samo sliki, ki jo nudi ne-bosklon očem nas zemljanov. Morebiti bi prišli na kakem dragem planetu do drugačnih rezultatov.
Vsekakor pa je dosegla znanost na polju astronomije velik uspeh. Od najbolj oddaljene zvezde, ki jo poznajo astronomi, rabi svetloba navzlic ogromni hitrosti, s katero se kroži v vsemirju, 200.000 let, da pride do naše zemlje. Se dalje v mračnem prostranstvu vsemirja so zvezde takozvane Rimske ceste ali Mlečne poti. O oddaljenosti teh zvezd lahko učenjaki samo ugibajo. Tu govori znanost o legijonih svetlobnih let. Zanimivo je, da se računi Hendersona in Jtnsa o premeru in obsegu (velikosti) vsemirja ujemajo z KinstcmovhnL Po Ein-
steinu znaša premer vsemirja 100 milijonov svetlobnih let. Svetloba se širi, kakor znano s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Svetlobno leto je torej dolgo IO.fVX>.rirjO,000.000 km. Po Einsteinovi teoriji je treba pomnožiti v\ število s 100,000.000; po Hendersonovi pa s 130.000.W0, da dobimo premer vsemirja. Ta razlika ne igra velike vloge, če to pri« meriamo z ogromnimi številkami.
Tako je človeški um vsaj teoretično Izmeril vsemirje. Pustimo astronomom njihovo veselje in priznajmo Čisto odkrito, da ie za navadnega zemljana popolnoma vseeno, da-li znaša premer svetovja toliko in toliko kvadriljoticv kilometrov, ali pa ie neskončen. Razumeli tega itak nikoli ne bomo, kaj pomenijo take ogrorrme razdalfe in kako neznatni smo ljudje skupaj z zemljo v primeri s svetovjem.
DIRKALIŠČE NA STREHI. Na strehi znane tvornice avtomobilov .F/«/k v Ligorneflo pri Turinu so napravili dirkališče, Široko 2 4 m in dolgo 1 km* kjer preizkušajo nove
avtomobile.
Solčne pege zakrivile vojno.
To trditev je navedel abe Moveus, »nani astronom in ravnatelj observatorija v mestu Bojrges. Poleg tega vzbuja pozornost njegovo opozorilo, da bomo v letu 1928. zopet doživeli veliko svetovno vojno, Dobri abe se opira na teorijo, da je vpliv solnca ki solnčnih peg na duševno ravnovesje narodov, kakor posamnikov ze!o velik. Ze leta 1910. je abe v Bruslju Izdal opomi-n na vse vlade Evrope ter jih opozoril, da preti svetu od leta 1914. do 1918. velika nesreča. Na podlagi njegove teorije so imela motenja v solncu, ki so se nam zdela kot solnčne pege, ne samo občutljiv vpliv na vreme, temveč so vplivala tudi na živčevje človeka. Tudi med potresi in delovanjem solnca obstoja zveza, kakor tudi sol-nce v splošnem regulira vreme. Vročina, elektrika In magnetizem so vplivi istih vzrokov, motenja v solnönem sistemu. Abe zatrjuje, da je znašel formulo, na čije temelju je vsak potres v zadnjih 22 letih napovedal že naprej. Po 33 aH 35 letih ie solnce vedno na višku svojega vpliva, kar se odraža v naših klimatičnili razmerah. Naš organizem je pod vplivom električnih tokov, izhajajočih iz solnca. »Opazoval sem da je mnogo oseb v trenutkih magnetične krize bolj razdražljivih. Ti neznani vplivi so večkrat vzrok različnim bolezenskim pojavom«. Od leta 1860. dalje, ko je pričet Moveux s svojimi opazovanji, so perijode solnčnega in svetovnega miru vedno soglašale. Vzroki vojsk so bili vedno magnetičnt viharji. Kurva solnca bo od leta 1925. zopet naraščala in bo dosegla leta 1928. svoj višek. Jaz torej svarim vlade, kakor sem jih
leta 1910. svaril v Bruslju.€ Tako končuje abe" Moveux.
Zopef umor v Budimpešti.
V petek Je bila umorjena v Budimpešti prostitutka Amalia Leirer. Na njenem stanovanju so našli Igralne karte, iz česar policija sklepa, da sta umorjena in njen mo- j
očetu umorjene, gostilničarja Lorenzu Lei-rerju. Po nekaterih verzijah je morilec LeU rerove njen lastni oče, goljuf in skopuh* ki je zmožen za denar vsega. Leirer sc Je seznanil s hčerko šele pred leti, ker jo je vzgajala mati, ki je bila z možem ločena.
Peklenska avtomobilska vožnja
V četrtek po noči se je r.a beogradskih ulicah odigral komičen, toda za prizadetega neprijeten prizor.
Nekako okoli 1. ure zjutraj jc pridrvel po Kallmegdanu avto zavijajoč v svoji divji vožnji sedaj na levo, sedaj na desno. Pa-santje so prestrašeni odskakovali na v^e strani, bil je prizor kot v kinematografu. Ko je na vse stran? poskakujoči u\*to ?ri-vozil mimo nekega orožnika, je ta da! šoferju znamenje, da voz ustavf. Ta se rri zmeni! za signale varnostnega organa temveč je z vozom bliskoma zdrknil mimo orožnika, v naslednjem trenotku pa se Je avto zaletel v neko vežo ter obstal »a mestu. Orožnik Je pristopil k očividno pii*^ nemu šoferju m ga pozval, naj mn sleca fta policijo. tTakoj«, je odvrni! šofer ter s* stoično mirnostjo pognal molor. Nato jc pozval orožnika, da prisede. Ne da bi ta slutil, kaj vražji šofer namerava, ;e sedel v a\'to v nadi, da bo popreje na policiji, iedvu da se je oročoik dobro usede!, ie šoier *s peklenskim tempom pognal avto. Ulice m hiše, svetiljke in izložbe sa kar švigale pred očmi presenečega orožnika. Končno se ?e nekoliko zavedel in zakričal šoferju, da naj vozi naravnost na policijo, »čakaj, bratec, sedaj boš videl, kako se vozi!« so je Škodoželjno krohotal šofer m avto »c nadaljeval svojo peklensko vožnio. ^Stoj!« ie kričal orožnik In zagrabil za puško. »Jutri, jutri!« je sledi! Škodoželjni odgovor. Orožnik, ki se je bal katastroie če se šoferia le dotakne, je ostal na miru.
.... In tako se je nadaljevala divja vožnja. Preko Knez Mlhajlovega Venca pO UnzumIckovir Vasmo, Kolarlčevi ulici in Terazljf, dokler zopet niso dospeli v Kne*; Mihailovo ulico ...   Petkrat je preropotal
rilec igrala skupaj casino, igro, ki jo igrajo \ avto omenjcne 2asmra<Ječ pol mesta,
samo boljši krogi. Pod posteljo so našn raz-     ™»*Vrat •» -r^t-vM «r«»i-n -^u^*^ t.t
tU monokel. Lelrerova je sprejemala zadnje čase vsak dan popoldne mlade goste, zlasti poklicne plesalce, s katerimi se je seznanila kot plesalka v nekem javnem lokalu. Pri preiskavi so našli tudi več pisem praške plesalke Bianke Vergonove, ki je bila intimna prijateljica umorjene. V svojih pismih govori Vergonova o mladih kava-llrjih, ki jih naziva s laskavami imeni. Bu-dimpeštanska policija Je brzojavno naprosila praško policijo, naj zasliši Vergonovo, ki gotovo ve vse podrobnosti o kavalirjih umorjene Leirer. Vergonova je Izjavila, da je imela umorjena prijateljica intimne zveze z nekim plesalcem, ki je nosil monokel ter jo posečal na stanovanju. To je visoki pla-volasi mož, ki je bil poprej uradnik budim-peštanske mestne policije. Goljufom in drugim zlGčincem je izdajal ponarejene potne liste. Mož je plemenitega rodu, bivši častnik. S seboj Je imel vedno revolver in je pri najmanjšem prepiru .grozil vsakomur, da ga ustreli.
Iz stanovanja umorjene so izginile dragocenosti v vrednosti 250 milijonov Km m 6—7 milijonov gotovine. Policija je v soboto opisala nekatere ukradene dragulje, ki jih je prodal juvehrju pred tedni neki neznanec Amalia Leirer ni bila umorjena s sekiro nego z nožem. Morilec ji je zadal več ran, med njimi eno v srce. Prvotno jc bil Oiumljen umora MarzeH Kruü, poklicni plesalec, ki je sicer priznal, da je bil cesto v družbi umorjene, toda usodnega dne je bil odsoten iz Budimpešte. Nato jc policija aretirala in zaslišala osumljeno vdovo Ce-kel, ki je cesto posečala Amalijo Leirer. Oba osumljenca sta bila osvobojena, ker govore vse okolnostl njim v prilog. Včeraj je napravila policija hišno preiskavo pri.
petkrat je zdrvel preko »šajkačee, k! jo je orožnik izgubil med divjo vožnjo. Ta je sedel ^mrtnobled v kotu avtomobila. Vsi poskusi ostalih orožnikov, da ustavijo avto, so ostali brezuspešni. S peklenskim ropotom je avto zdrvel mimo njih. Orožniki ae vedno culi obupne krike njih tovariša, k? ie kričal na pomoč. Mogoče bi se oba še danes vozila, da nI šoferju zmanjkalo bencina. Pri šestem krogu se je avto ustavi!, par streljajev pred presenečenimi orožniki, ki so naravno takoj prihiteli k avtu in šoferja aretirali. Zadaj je sedel nesrečni orožni, ki pa se je rdel. da je prestal morsko bolezen. Bil je bled kot zid. pot mu je kapljal s čela in klical je sv. Urha na pomoč.... Vprašanje je, čc bo še hotel v avto.
• Novorojenčke v ovojih z več afi manj tisoči lir puščajo v Italiji zelo pogostoma ob cestah v bližini hiš ali pa na vlakih. Tako smo čitali te dni zopet, kako je pridrvel skozi neko vas v srednji Italiji avto ter » ustavil kraj vasi v bližini neke samotne hi* 5e. Hitro jc bil postavljen zavoj ob eestu in avto je oddrdral. Prihiteli so kmetje in našli v ovoju novorojenčka ter zraven nje* ga 18.000 lir s prošnjo, naj s-prejme kdo otroka, za katerega se bo redno skrbelo, V vlaku pri Caltanisetti so našli te *ini ovoj ■ novorojenčkom, kateremu >e bilo priloženih 12.000 lir. Naročeno je bilo, da naj se de« klica odda v zavod »La Grazie«. — Greha mestne gospode.
sVsSMHsHsMHBHsl
Glavni urednik:
RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: YLADIM1M KAHt*
Stran 6.
»SLÖVEN5K! M A P O D« dm? 74 februarja 1935.
*t*v. 44
cp A Lük A M P A t» A
1 nbrliillli IPAK NAJBAkJA
Zahtevali* I« parail
465
Sprejme se
uolencc (laborant)
ea metalurg etil laboratorij. Zahteva se 4 »aziede srednje šole. Ponudbe na upravo Sloven. Naroda pol: Mstalurglcnl laboratorlj-•23 do 28. iebrusrja t 1.
L
RIBJE OLJE
pristno norveško
za esiibela etrtka le tdresla
priporoča      153 T
Mama dr. G. Pittoli
LJUBLJANA
Dunijski cesta
Prodaseißt mask
Triaika eosto 11
IL sadstr. levo
hitro pr:prav4 mnofijo nrefzku^ni .NEOKRATOS1N-! Z na 'bo' 51 m uspehom ga porablja o pii malokrvnosti* bledičnostt. o*tei*n u živcev, malodi'ftnnsti. nonoč-im no lue jam, razdrafcenosti, tesnobi v srcu, seksuiln« nevra«teni i, onintil, mpotenci, upadanju telesnih moči ter rri od po nost*. ne-rr vlažnost* ter ne urnosti pri ?enskah. Zavoj stane Din 60—. Proti vpo-latvl denarja n^nr 1 fa -ismom) ter za »'po* Ijalne s'roSVe 15 Din razpošilja Gesellschaft für chemi«ehe und metallu'P'sche Ind.isirlen m. b. H Wien XU1 %
Wi*9<r l'lr,-!.,.   S »-S7 T
Cenjenemu obc.nstcu nazu*a^a*n, da Mul O T V O BI L na Sv. Petra oeitl 01
Manili io iifli delavnico
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela.
Ivan Genuesi,
sit
Lfub|;ana, 3 v. rastra cesta C t
MESSE
To je ura za vse življenje!
Zahvalo«
Povodom bridke izgube naSe nepozabne matere oziroma sestre, tete in stare tete, rosne
Neže Stoie
tirkamo svo'o najsrčnejšo zahvalo za vse izraze so-žalja, za spremstvo na zadnji poti, zs darovano cvetje in za vsa druge darove v spomin predrage rajnice.
554
Ljubijana, dne 23. februarja 19:5.
Žalujoči ostali.
3
Vsem 9orodnrkom. prijateljem in znancem nazn-* njamo tu'no vest, da je poklical Vsemogočni k tebi našo Tubjeno hčerko in sestrico
Darinko Salberger
gojenko drug. letnika drž. trg. tole
danes ob 1. ponoči.
Pogreb ljubljene pokojnlce se vi51 v torek ob 4. popoldne Iz'hiše žalosti. Gosposka uLca it i, aa pokopališče k Sv. Krilu.
Globoko žalujoči:
Mihael In Bosa, roditelja Sogsmlr, Mir«, Boris Bogdan Beunmlla,
Vitom'r. bratje fn sestre. 558
+
559
Potrtim srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka oz. sestrica
Anica Čibej
po dolgi mučni bolezni, v cvetu mladosti, previdena s tolažili sv. vere, danes zjutraj mirno v Ojspodu zaspala.
Truplo blagopokojnice se prepelje v v torek 24. t. m. ob 2. (14.) popoldne iz hiše žalosti. Rimska cesta 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V LJubljMl, ase 22. februarja 1925.
Žalujoča družina čibej.
Prodam poaealfo
takoj s vsemi gospodarskimi potrebščinami — na Ižanski cesti 50. Cen« po dogovoru. 549
Fakture inkasira,
opomine izvršuje in ter* jetve vnovčuje s cedira« njem — Gospodarska ph n&rrus. družba z o. s v Ljubljani. VVolfova rilca št. 1. II. nadstr.      37/L.
Strofno ©'etenje
Pred Škofi io 1/1 — prevzema v delo vaa'covr»*« ne r»~<Mvlce, k*ror t»*di podplrtanje — Cene «■«>• lidne. 25 L
Prodamo motor
18 IIP za na sirovo olje s stružnico za železo ter v^4-«!^; s+roi n« nrjjfr"* — (t/tt«^ s?« fVsti n.i Rož« rik 29. rd P—11. in M 2__a ---- 477
Na pepelnično sredo namočena
polenovka
v Špecerijski trgovini — Kovačii S Japelh Ljr»b* ljana. Kongresni trg. 512
Zdrave Jezice
vagona*-© množino, franko  odda Ina  postaja —
kupim takoj. — Naslov: Podobnik, Ljubljana»Mo*
*t-..___516
Strojnik,
strokovnjak rs Dlr*s-1-fn^to»«'» In h'dro*obrat, vešč elektrike v montaži in obratu — i$če sližbe. — NasTov nove uprava »Slov. Naroda«. 517
Mlad gospod
s premoženjem želi zna# nja z ločeno g^sno ali sarrostojno gosncdi'no. — Prn'db^ 8 ^infTn ra« bIovoto p^d »Porolad;f5'?9a
esiesssi
t
552
Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretežno vest da je naša dobra, nepozabna mati, taSča babica, sestra, teta, gospa
Marija Majcenovič roj. Vnuk
posestnica iti trgovka
v soboto 21. i m. po dol^i mučni bolezni v 67 letu, previdena z zakramenti za unVrajoče za vedno zatlsnila svoje »rudne oči.
Pogreb se vrši 23. t. m. iz niže žaloati na središko pokopališče. Drago pokoj« nico priporočamo v blag spomin.
SkEOIŠCE, dne 21. februarja 1925.
Žaluloii ostali«
		
mrnrnm laaMa^^MiiiaMJBMMMBjji		
i	Zahvala.	456
I krmo zahvaljujemo vse, ki so naši sičnoljubijeni mami oziroma sestri
Terezije Kemperle
Natečaj
;-1
5*3
Mejne stočrte slanossnjsVs In frqoflnske bi Sns j Kralj* Petra trga v BEa ribe ra sei o o*
skupine na daljša na dan
22.
namBFavBin povsod fiiialfee postasiti.
(Strokovno znanje rJ potrebne ) Vis "k5 u bodki iudi kot postranski slslu'ek. Oferte na Hermann
r
1 I
L.
Raj ko Türk Mla Türk roj. Mlaliar
poročena
Ljubljana, ,3. februarja 19*5.
(44
i
Javna prostovoljna dražba v Sarajevu.
467
8 marca 1925 ie v odvetniški pisarni dr. Izraela BarucHa, Aleksandrova 4l fiel. 207) prodata poslopja, kjer se nahaja liefet Peafa. V trinadstropni hiši je 35 sob in stoji v sredini mesta na na;lepšem kraju, na vogalu Kralja Pelra ulice, preko pota ßlavnr pošte, narodnega gledališča in v bližini pravosodne palače.
Izklicna cena znaša 2 5*0 000 Oln. — ToCnejša obvestila daje dr. Izrael Barn eh, Sara evo.
Mjict. g .^S7Q?5
iS E
Razpis.
Mc«fni rna^i«t'iit ljubljanski rnzpisn;©
litti zdanili M za oeoravo iimia mal muc (Ifibtti Kihk i LiolDi.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi aranJ v mestnem atavbem ors4n, Lineurjeva n. 1
Pofiurihe bode vložiti najkasneje do 28 februarja 1025 opoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski«
dne Iß. f b uarja 192S.
Sn)S pOMlMMfS
•evwtUa.
553
Žarka Lsvlcnlkava in nje teatra Jstlea Kaseto na^nan;ata v imenu vseh sorodnikov, vsem prijateljem ta znancem pretiZso vest, da se je njiju preljuba mamica, ozir. stara mamica, tašej, teta bi svak na. gospa
dne 22. t. m. v 54. leta svoje starosti, previdena a
tolažili sv. vere, prešel le v boljšo večnost
Pogreb ne posebne ranjke se vrst v torek, dne
24. t m. ob 3. popoldne is hiše Žalosti, Pubarjeva
(Kolibe ska) si. 12. ne rokopalttce na Viču.
Meša asdsiniea es bo darovala, dne 26. t m ob 7. zjutraj v cerkvi Mar. scatnenja.
Drago pokojnico pdpceocamo v blag tpomio. '
Ljaaljaaa, dne 23. februarja 1925.
Izkazali poslednjo čast; osobifo fč. duhovščini, r»p .frančiškanom, Narodni čiialf»ici, častnemu sprenstvu, d uštvu Sokol in gasilnemu dfnStvn, pevskema društvu .L/ri" za p;cnljive ža'ost:nke, d roval-cera cvitja. poscino tr-j. eremi u za krasen venec in vsem, ki so je spremili na zadnji poti in ki so nam izrazili svoje sožalje«
Kamnik, dne 23. Lbruarja 19?5.
Rodbini Kemperle in Ahčin.
I
#	
	
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne prisrčne izraze iskrenega sofatja, ki so nam došli povodom tmrti našega nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda
Antona Potočnika
traovca
Izrekamo Icm potom vsem naSo nai^danejšo zahvalo.
C >12nost pa na« veže, da se posebej zahvalimo mnogoštevilnim prijateljem In trgovskim tovarišem pokojnikovim, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji noti v Ljubljani, združenim ljubljanskim pevcem za prekrasni žalostinki, Sokolu I. v Ljubljani, darovalcem vencev is šopkov, dalje bodi nov~c! * prfjreha v Kamniku izrečena na^a iskrena zahvala srezkima načelnikoma gg. dr. Ogrinu in Keteju, mestnemu žipanu g. dr. Karbi, oficirskemu zbora smodr:äiiicc, uradništvu, gt. trgovcem, deputaciji orožnikov. Narodni čitalnici. Prvemu slovenskemu pevskemu društvu »Lira« in Sokolu v Kamniku, deputaciji gasilnega društva za udeležbo pri pogrebu in za poklonjene prelepe vence, končno vsem. ki so dragega pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Kamnik,  dne 23. februarja 1925.
Žalujoči ostali.
m1
81
Gospode! Vrhunec elegance je, ako nosite
541
526
katere dobite pri vseh prvovrstnih tvrdkah.
Proda?a na veliko: ZAGREB, JELACIČEV TRO 20/111. TELEFON 6—99.
I
slave
i i o. i.
Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani v trgovski register vpisana trrdke S glavnico 300.000 Din izvršuje sledeče trgovske posle:
1. Import in eksport vseh vrst blaga.
2. Kupuje in prodaja vse vrste blaga in indus*rijskih izdelkov.
3. Sprejema v komisijsko trgovino vse vrste K ga.
4. Sprejema zastopstva vseh vrst podjetij in trgovin.
5. Sprejema oglase za vse tu« in inozemske časopise, revije itd. pO izvirnih Cenah uprav listov.
6. Izvršuje in posreduje vsakovrstne reklame.
7. Izdaja p- bÜkacije gospodarskega m rc* 'nmnega značaja.
8. Posreduje posojila, poravnave, konventiranje dolgov in financiranje podjetij.
9. Vpeljuje In revidira knjigovodstva, revidira in sestavlja bilance po lastnih strokovnjakih.
10. Prevzema cenitve in oddaja dotična mnenja po lastnih strokovnjakih.
11. Shranjuje dokumente, kavcije, vrednostne papirje in dragocenosti.
12. Posreduje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin v tu« in inozemstvu ter ureja dotične oblastvene formalnosti.
13. Opravlja inkaso faktur, izvršuje opomine in vnovčuje terjatve s cediranjem.
14. Daje trgovske informacije.
15. Nakupuje in prodaja avtorske pravice in patente.
16. Revidira tovorne liste.
17. Prepisuje in razmnožuje spise, clrkulare.
18. Prevaja spise v razne jezike. i et W
19. Daje gospodarske nasvete.
Vsi gorenji posli se izvršujejo kar najhitreje, pod najugodnejšimi pogoji in na oejkulantnejši način.
Vprašanje, oferte, naročila, naj se naslavlja na
Yougoslave Express Reklame Company, d« z o« z.s Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6«
Pismenim vprašanjem je priložiti za odgovor Din 5.—, lahko tudi v znamkah. — Poslovne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne in od 15. do 18. popoldne.
Telefon 906.
556
Poštni čekovni račun št. 14.05S.
84
1922