27. itiriM IIMM, l pM. L Mnril IM. 11.11». »Slovi miri Narod* V*t|B ■• poMli m Antio-Ognko: u Neafljs: o*> teto tlnptj uprej . K 38 - I ćelo teto ntprej . . . . K 40- &*$. : : :: : !5= - a-«1* *■ * *»*•«-« »t mace . • « • • 3*— I ćelo l«fe> napref . . . . K 48.* VpratatjeiD glede meentov te na] priloži u odgovor dopisnica ali znamka. fprralitro (spodai, dvorttče I evo). Eaafteva altea ftt i, tttofem M. Si. ■verati te ntaMfo po porablfene« proetoni in tlcer: 1 mm vtsok, ter 54 mm Urok prostor :enlcrat po 12 vtn., đrakrat po 11 vio., trtkrat po 10 v. Podano (eaak prostor) 30 vin., parte In sanvale (eaak prostor) 20 vln. Pri rečjih Inserdfah no dogovoru. *t?l tertcsfkf n) aatljefo itrećaiat »eJio 9» *• BtkaaloL 'VM Ha saaio atoaicac aaratte »rex ssslitre deaarjt te at aorea* tikaktr ailrati. Jinui ttskaras" teleie« si. Si. .Slovenski Narod- vdja v L|«W|aml dostavljen ni dom ali če se bodi ponj i ealo teto oaprej . . • . K 32-— I četrt leU H • . ; . . 8--pol leta......16— I na mesec „ . # . . 9 270 Posamaina Itevllka velja 14 vlnarjev £ Dopisi na] se franklrajo. RokoplsI se ne vrača jo. treinfstTSH Kaaftova «Uoa it 9 (v L nadstr. levo>, talilaa it 14 Ho prosu nove dobe. Jutri se sestanejo v Ljubljani za-Bpnflci Narodno - napredne stranke. Pr-vlč, odkar Je izbruhnila vojna, je stranki mogoče sklicati svoje poverjenike na politično posvetovanje. V burji in vi-harju vojnega časa se je zdelo, kakor da hočejo sovražn* sile unič'ti vse, kar je naprednega v deželi in somiS-IJeniki Narodno - napredne stranke, vsa njena organizacija, vse napredne institucije, vse to je bilo izpostavijeno po-polnemu poginu. Lc z najvećim naporom in samozatajevanjem so voditelji stranke zadržali sovražni naval ter preprečili, da katastrofa ni povsem uni-fcila vseh funkcij naprednega življenja. Napredno slovenstvo na Kranjskem Je bilo od nekdaj najkrepkejši pred-stavitelj velike ideje narodnega ujedinjenja. Po številu se je mora!o sicer nmaknitt v drugo vrsto, toda njega intelektualne in moralične sile so bile vedno vodilne v vsen velikih in važnih narodnih vprašanjih. Ako da-nes jugoslovanska ideja z neodoljivo silo zmaguje v našem ljudstvu, smemo z zadoščenjem reci, da je bil med nami njen Janez Krstnik — slovenski naprednjak. Bil je oznanjevalec Jugoslavije v času. ko so malodušnost in zloba ■rt strah preganjali jugoslovansko mi5-fcenje kot protinarodno. kot nelojalno, fcpasno in nesmiselno. Reći smemo, da je kruto preganjanje naprednih ljudi v vojni veljalo predvsem neomajnim Ju-goslovanom: šTo je za to, da se zatrejo vse kali jusroslovamkega gibanja ... Sedaj, ko se zbiraio zaupni možje Narodno - napredne stranke k posve-tovanju, da premotrijo položaj in da sklepajo, kako in kje ie nredvsem položiti roke k novemu delu, sm^jo ponosno zreti v preteklost. Vsi nedo»tatki. vse pomanjkljivosti napredne politične organizacije so izbrisani, trpljenje je odtehtalo vse, zmaga jugoslovanske Ideje je nailepSe zadoščenje za preteklost Zmaga ideje ujedinjenja in ogromni preobrat, ki ga je povzročila vojna ▼ vsem mišljenju človeStva, pa sta postavila napredno slovenstvo pred nove velike naloge. Stare metode padajo in ž njimi padajo stari- programi. Novo iivljenje se nam obeta in velika svo-bcdna bodočnost našega ujedinjenega naroda zahteva od nas novih načrtov, nalaga naprednemu slovenstvu nove napore. Pozabiti moramo na vse malenkosti nekdaniih Jni in vse naše misli morajo biti posvečor.e novemu Času, novim dolžnostim. V boju za svobodno, ujedinjeno lastno državo si je danes ves narod edin. Napredni slovenski človek se danes ne bori za jugoslovansko stvar proti nasprotnikom v lastnem narodu, temveč skupno z nekdanjimi pro-tivniki za njo. Temu spremtnjenemu položaju mora ođgovarjati tuđi njegovo dolovanje. V skupnem boju za jugoslovansko državo smo naprednjaki po-klicani dati vse svoje sile na razi>ola-go. V naših vrstan je zbran največji za-klad inteligence in čustvenosti. Temu zakladu se velika narodna politika ne more odreci; v plemenitem tekmovanju naprednih idej z naziranji drugih strank je najsigurnejša garacija smotrenega in uspešnega dela za skupno stvar. Zaupniki Narodno - napredne stranke se zbirajo v historičnem momentu. Treba Je odločilnih programatičnih in organizatoričnih sklepov. Ideja narod-nega ujedinjenja zahteva, da za vselej poderemo meje, ki so ločile naprednoga Slovenca od ruprednega Hrvata in Srba, da za veino odstranimo mizerijo malenkostnesra provincijalizma: napredno jugoslovanstvo se mora enot-no organizirati. Jliteti moramo oa novo d e 1 o. Vojna je porušila v nas mnogo predsodkov, pokapala nam je mnogo starih hib. Iskati nam je nove ga razmerja do vseh velikih vpra-£anj, ki so za našo narodno politiko odlovilnega pomena. Svobodna naj bo naša Jugoslavija na zunaj, pa tuđi n a z n o t r a j. Za to svobodo, ki jo naj uživa v e s narod, moramo stremeti z vročim srcem, z jekleno voljo. Dosegli jo bodemo v znamenja prave demokracije, ki se zaveda da je široko ljudstvo izvor vse narodne sile. Demokratična mUel mora biti izvedena v našem programu in v naši organizaciju da bodemo mirnega srca in gotovi si uspehov mo^Ii s pri-dom uveliaviti napredne ideje v skupnem delu za našo bodočnost. Prepričani smo, da se boio zaup-rriki Narodno - napredne stranke zave-dali velikih dolžnosti in velikih odgovornosti, ko bodo jutri sklepali o pro-gramatičnih in orsranizarijskih vpraša-njih, ki so za bodoče delovanie vsega napretinega jugoslovan^tva kar najvećega pomena Z velikim, historičnim činom hoče zaključiti Narodno-nanred-na stranka svoje delo, ki ga je toliko desetietij in tako uspešno vršila v svojem delokrogu. Zaključiti hoče svoje knjige in račune ter vložiti ves svoj duševni kapital, vso svojo moralicno silo v novo politično organizacijo na-prednega jusroslovanstva v »Jugoslovansko demokratsko stranko« — zvesta svojim narodnim tradicijam in svojemu historičnemu pokliču. Slaviti hoče novo vstaienie v znamenju jugoslovanstva in demokracije. Pozdravljeni možje zaupniki na pragu nove dobe! Jugoslovanski klub pri vitezu Seidlerju. D u n a U 31. januvarja. Na povabilo ministrskega predsed-nika se je vršila včeraj konferenca predstaviteljev Jugoslovanskega kluba z načelnikom vlade. Konference so se udeležili poslanci dr. Korošec, dr. La-pinja, vitez Pogačnik, dr. Ravnihar, dr. Vukotič, Fon in Dulibič. V razgovoru z ministrskim predsednikom se je pokazalo, da je razmerje Jugoslovanskega kluba napram vladi ostalo neizpre-njeno. Mobilizacija ulice? Iz Celja, 30. januvarja. Nemštvo besni. Naša dosledna, stvarna, mirna in trezna deklaracijska politika je spravila iz ravnotežja ćelo najtreznejše ljudi med Nemci; kakor v hipnozi sledijo raznim hujskačem. katc-rih edini posel je bil od nekdaj in je se danes: v tla teptati vse, kar le koliČ-kaj diši po pravičnosti napram slovan-skim narodom v Avstriji. Tem hujskačem se je vdinjala tuđi c. kr. avstrijska vlada in ponovno proglasila slovesen ar»athema nad našhni zahtevami. Nem-$Ki VolksraS, nemškl Volkstagi, nem-ske stranke najpestrejsih barv, nemški poli riki od vrtoglavcga Wolfa do domis"-Ijavesa in ^uhoparnega Marckhla, nem-?kc časopisje od židovske >Neue freie Presse« pa doli do obskurne celjske vahtarice — vse to se je postavilo v službo one nemške politike, ki ni nič druzega nego negacija vsaktere narodne in socijalne pravičnosti. Vse zaman! Val narodnega navdu-šenja, ki je privrel s tako mogočno silo iz manjniške dekbracije. se ne da več zadržati. Nas ne stratio niti z vlad-nega mesta izrečena sumničenia o pomanjkanju avstrijrkega mislienja, ne odurne denuncijacije Volkstajrov in Vo'ksratov o stremljeniih za raztrga-niem države, ne besneiie nem-kega ča-sopisja, ne nepošteni, značajnih ljudi ne-vredni pritisk Ornierov in podobnih mu bratcev na naše občinske za<;tope; mirna in dosledna je naša pot, brez razhur-jenja, brez jeze in brez sovraštva. Ves n?rod kakor eno telo, oči uprte v edini cilj: ujedinjenie našega jugoslovanskega naroda pojde ponosno naprej svojo trnievo. a častno pot. To vidijo in jih jezi. Zato so začeli iz svojih arzenalov prin.isati stara, obrab- ljena sredstva: groženi in nasilstva, Grozć z razpustom občinskih zastopov in z novimi občinskimi volitvami. Za-našajo se na to, da je večina najzaved-nejših volilcev mobiliziranih, in upajo, da bodo oni, kar jih je doma, ob asisten-ci oblastvenih organov in orožnišrva volili nezanesljive, neodločne. Volilni imeniki bi se sestavili od vladnih komi-sarjev tako, kakor bi bilo ljubo Nem-cem in vladi. Tako upajo dobiti v ve-čini naših občin takšne občinske odbore, ki bi bili nernškim oblastim na vsak migljaj na razpolago, ki bi tuđi pod pa-tronanco Clarvjevih organov podali protideklaracijske izjave. In končno, Če bi vendarle prišlo do plebiscita glede bodoče državne oblike za Slovence, upajo, potom tako ustvarjenih, njihovim interesom slepo vdinjanih občinskih organov vplivati na to ljudsko glasovanje v oni smeri, ki bi bila njim v prilog. O tem nacrtu bi se dalo mnogo govoriti, a zdi se mi tako malenkosten in tako smešen, da skoro ni vredno izgub-ljati besed. V očigled razpoloženju med našim ljudstvom, v očigled dejstvu, da je narodna zavest tekom vojne med nami — v prvi vrsti vsled nezaslišanih persekucij — mogočno narasla, osobito tuđi med našim ženstvom, bi Claryiu le svetovali, naj uboga svoje suflerje in naj razpiše volitve: dobil bo odgovor, da se ga bo z Žalostjo spominjal se na svoje stare dni, če jih doživi. / Pa še neka znamenja se pojavtfajo zadnji čas, sicer Še sramežljivo in v prvih povojih. Toda kdor pozna psihologijo našega nemštva, ve tuđi, da je to prvi razvojni stadij nemškega gibanja v naših krajih, ki se pojavi vsikdar, kadar si ubožna inteligenca našega posili-nemšrva ne zna drugače pomagati. Slovensko časopisje poroča te dni, da je nemška poulična druhal napadla s kamenjem nišo poslanca dr. Verstovška v Mariboru. Tuđi iz drugih krajev se Ču-jejo glasovi o pričetku nasilnega posto-panja napram Slovencem v nemškutar-skih gnezdih. Da v Celju pripravljajo ooulično svojat za napad na zboroval-ce štajerske kmečke zveze dne 4. fe-bruvarja, tuđi o tem se mnogo govori. Slišt se tuđi, da je pripravljena celjska poulična svojat za slučaj, da bi Slovenci sklicati nameravano manifestacijsko zborovanje v prilog deklaracijski po-litiki. Ulica, gorjača, pobijanje §ip — to je zadnji argument nemške politike proti Slovencem bil in — kakor je videti — tuđi ostane. Toda tndi tega staromodne-ga orožja se ne ustrašimo. Nismo se ga v časih, ko naše narodne falange nišo bile tako tesno strnjenc, tem manj se ga ustrašimo danes. Spominjamo se dogodkov ob otvo-ritvi Narodnih domov v Celju in Mariboru, spominjamo se raznih sokolskih slavnostl v Celju in drugod, spominjamo se za nemštvo sramotnega leta 1908: pobijali so nas na tla, padali so revol-verji, žvenketale so sipe na naših po-slopjih, trpeli smo Škodo na zdravlu In premoženju; toda našega razvoja vse to ni ustavilo, rasli smo v narodni zaved-nosti in narodnem ponosu, v trdni zavesti, da naših pravic ugonobiti ne more nihče, če tuđi jih trenutno teptajo ob tla, Vedno močnejši, vedno številnejši smo vstajali iz preganjanj, in vedno bolj izkristalizirano je postajalo narodno prepričanie širokih mas. S smehljajem na ustih zato tuđi zdaj pričakujemo persekucij in teptanja, ker vemo, da je to Ie novo seme za neprestani razvoj in za utrjevanje naše narodne zavesti. V trpljenju porojeni, v bojih vzgojeni, pričakujemo, glave ponosno pokonci, našega odrešenja in vstajenja. ZahTalDi dar avdnistii mta n rciihv cesaria. V stalen spomin na svojo rešitev iz smrtne nevarnosti je Njegovo Veličanstvo cesar Karol I. v velikodušni ljubezni do svojih voJakov daroval znesek 100.000 K za ustanovitev stalnih vola-5kih domov v garnizijskih mestih zalede ja. Hkrati je izrazil željo, da bi se mno-goštevilni darovi, ki jih je prebivalstva cesarstva že namenilo za spomenike na to rešitev, po^retili istemu namenu. Njeno Veličanstvo cesarica je blagovo--lila hkrati darovati 100.000 kron za vo-jaške domove. Tako se naj vstvari ustanova, sa« početa po milostni skrbi cesarjevt, na-menjena vrlim sinovom naše domovine za njih izobrazbo ter duševno in teles-no okrepčilo, ustanova, ki naj poznlm rodovom priča o dobrotnem vladanju Božje previdnosti za našo cesarsko rodbino in našo državo, in jih vzpodbn-ja k ljubezni do svojcev naše armade. Ko je bil pokojni cesar Franc Jožet re-šen morilčeve roke, se je v spomin se-zidala votivna cerkev. Mi pa hočemo po cesarjevi želji in sledeči svojim last-nim čutilom za naše vojake in branitelje naše domovine ustanavljati vojaške domove v zaledju, ki naj bodo zahvalni dar avstrijskih narodov v spomin na rešitev cesarja Karoia iz soških valov. Pred enim letom so se začeli ustanavljati vojaški domovi v bojni crti. Od tega Časa se je vsled požrtvovalne pomoći cesarske hiše in ljudstva ustanovilo čez 900 takih domov, ki vojnikom v fronti posred u je jo stik z ljubljeno do- LISTEK. D zapjah, ki še nišo sijale. Po geslu, da ie treba dati dobi njeno umetnost, so preplavili naši sosedje $\Qt s takozvano vojno literaturo. Vsi od Dehmela do Bahra, od Alice Scha-lek do Roseggerja so stopili na to pot. Literatura je rasla od dne do dne in danes je velika, velika. Morebiti večja nego so si sami želeli . To je tem bolj žalostno. ker ni v nj i nič velikega. Niti eden iz njih se ni povzpel nad kričeco maso, ni iel iskat ne sveta, ne človeka, ne resnice — bojna pesem jih je oma-mila in Šii so z njo. čez sto let bo njihov potomec iskal glasov, ki nišo bili glasovi ulice In jih ne bo nasel med njimi. In tak rat se bo pokazala vsa vrednost te literature in kulture. Po stoletjih odgovarjajo narodi za svoja dejanja in nehanja. Vnuki se po-korč za grehe svojih dedov. In ko se ozirajo po vzrokih svojega trpljenja, premišijajo o preteldosti. Kdo je izpre-govoril pravo besedo v usodnl Čas? Aa ga ni bilo? Ali je moral molčati? Tuđi pred sto leti smo prefMjaB veliko krizo svojega narodnega življenja. Danes vemo, kaj je moglo biti te-krat ko bi ne bilo tako, kakor ie bila Ako iščemo ljudi kl so razumeH svojo dobo, najdemo edino Vodnika, ki je Is-prcgovorU veliko Imido v odtoffM t čas. Nimamo virov, da bi spoznali njegovo pravo mišljenje pred 1. 1809. V »Pesmih za brambovce« se nam zdi mnogo tujejra in pri$iljenea:a. Vidijo se tuli oziri. Edina pesem, ki je res iz srca, je ona, ki govori o nas: Soča čitava je, Drava čigava je ga borno vprašali kdo jih če pit Tu nam zazveni pesnikova niisel v pravih domaćih glasoviti. A kako veli-častno zadoni dve leti pozneje »Ilirija oživljena«! Tu je on, Vodnik, naš pes-nik — vodnik iz preteklosti v bodoč-nost Ali jo je doba razumela prav? Ali smo bili še preslabi, da bi jo razu-meli? Ali smo jo razumeli in nismo mogli iti za njo? In zdaj je stopil pred nas čas, z vso svojo mogočnostjo. Pred nas slabe? Pred nas silne? Nasel je nas pri lahkomiselnem rajanju. pri plesu brez radosti pri življenju bres dliev. Kaj smo hoteli? Zakaj smo žlveli? Zakaj nismo hoteli umreti? Cal Je nđaril z železno pestjo v sredo nale domovine in mahoma ie onemeto vse. Kakor da Je nekdo hotel nam povedati, da to tuđi resn« stvari aa sveta. In kaj sedaj, ko ni ne rajanja. ne plesa, ne življenja? Molk. Nismo Uli pripravljeiri na veliko vpraSanje, ki je stopilo pred nas, zato smo molčali. Ali smo tiho TerovaH. upali, Uubili? AH smo mislili, da Je prišla nrm usode, kl fr tUneJia od nas? AH smo zaupall v zmago rmilrt ta pra-Ttc«? Molr Ko so mtm^ a^tfoal krvm- - xf vo pesem. takrat je rob pbmolknil: ve-del je, kdo poje in zakaj. Grom topov je rapolnil ozračje, dim te zagrnil svet okoli nas. Tako se je bližala tretja pomlad: bojna pesem je začela oma^ovati. Klasovi so postali hripavi, jok in vzdih ulic je pretresel svet. In kdor je molčal in mislil — ta je spoznal čas in njegovo veliko vprašanie. In ie odgovoril po treh letih jasnejše nego v prvem trenotku. Za Božič smo dobili zbirko pesmi, ki je izšla v založbi Omladine. »My-steria dolorosa«. Naslov bi nam rekel po naše: »Rolestne skrivnostic. Pesnik M o 1 Č a 11 s ni o,« te Izpoved najsvetejsih skrlvaosti. MolčalI smo svoj najsvetejšj molk v njem, kelihu skrivnostno razbrstela« razevela čudežno kot roža vela, se mojeca rodu je žlahtna boL »Atila« je pesem pohoda — antikrista, anarhista, morilca, razdejalca. »M a t i a ž« nam đoni lepo doma* če, da jo razume tuđi najpriprostejse srce: Iz natlh src m trga krik, iz naJUh for. lesov ta polj. Src mflljon — le eaa bol o krali MatlaS! ' Naša srca so v plamenih — čez to zemljo vso lije požar! Ti spiš, Matjaž? Govori ml, bolesti plamen sije nas* rdeč, tibf preteč. Ti spl^ Matjaž? , Ti si sred nas. Domovina naša je razrušena. »P o-g 1 e d na vas« daje plastično sliko, ki se konca: Gle] cerkev, hiša, polje, los, vse caka kot odprtih rok . . . Vz'dihl domovine segajo čez «ore. (»V polnoč gredo ure.« — »Za-puščenost.« — »Muk a.«) V »Poln očnih s one tih« ču-timo čas z vso njegovo globočino: Mrtev je dan. Le molk njegov flvL Kriči nesmrtnost smrti na rovai, kriči življenje, ki umreti noče. V noči se oglašajo odmevi življenja: NocoJ pogled moj v vaš« dnše vidi in jih vpraiuje, sestre po imenu« po boli, hrepenenju, po imenu. In v vseh je Isto gle): molk ta tlima v polnoč molčeča sveta botečina. »Cas, ki te ni ie: Vstaiu, vzlđi, pridlU V »Pomladni slutnji« ču-timo pričakovanje: Kot kdihl so naša srca zdaj brldkosti polna in molčanja . . s A bele foie, brarje, rftzcveto s« — bele ^ « rofe, U se v popjo spe, — in, sestre, vala sro* sasveać — ma nalfli prsft . a , stran 2-_____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 1. februarja 1918.______________________________________ '_________gy. stev. ^iovin© in jim nudijo v prijazni družbi pdpočitek in duševno razvedrilo. Z veliko hvaležnostjo pozđravijajo čete v bojni crti tt vojaške domove, ki rax-Sirjajo neskončen blagoslov. Sedaj se iiaj pa ta ustanova primerno razširi t • tein, da se ustanove vojaški domovi tuđi v zalcdju. V q;arnizUskih raestih se paj prirede prostori, v katerth naidejo rojaki dobro upravljene knjižnice, dobi vajo časnike, se zabavajo ob glasbi in predstavah, sllSijo podućna pređava-jija in dobe sredstva za nanređek v izobrazbi kakor tuđi za družabno obCcva-ranje Ker ljudstvo toplo soču^tvuje s avojimi sinovi, bo rado darovalo za vo? faSke domove v garnizijskih mestih, ki tx>do na ta način pričali o Ijubezni do domovine in bodo gojili zavest, da sta I ljudstvo in arnjada eno telo. Posebno Se bode pazilo na opravo domov, ki se nal ozira na domačo zgodovino in na KSodovino dotićnega poika, ki bodi pre-skrbljena s primerno literaturo, s s!i-kami in spomenik na junaštvo naših polkov. Vsaka dežela. vsaka obČina bo dobila priložnost da svojemu đoma-Čema vojaštvu izkažs svojo zvesto skrb. Ponosna zavest In tonla hvalež-uost, ki so jo v naši domovini vzbudila iunaška dela naših polkov, bodo kot kulturni spomenik na režke čaše svetov-ne vojske žive!a še v bodočih časih. Zahvalni dar avstrijskih narodov za reSitev cesarjevo naj postane darilo ljudstva svojim, domovini služečim sinovom, ki naj hkrati priča o zvestobi cio cesarske niše. o hvaležnosti za juna Stvo armade ter za proslavo naših polkov. Naš cesar. ki je sam vzsled najlcp-101 vojaških kreposti in dobro vć, kaj potrebujejo njegovi vrli vojaki, nam je pokazat pot s svoHm darom in s svojo željo. Temu vzjrledu hočemo slediti ter vsak no svojih močeh sodelovati, da se vresniči ta velika, v resnici cesarska misei — ustanovitev vojaških domov v 7a!edju. NaS odbor bo imena vseh onih, ki pri tem delu sode! nje jo in pripomo-refo k njegovi izvrsitvi. spoŠtjivo pred-ložil v znanje Njesrovemu Veličanstvu. ZniZimo se torej in ustvarimo v svoji oiii domovini vojaške domove kot tiostojen spomenik na rešitev našega ljubijenega vladarja! Darovi naj se pošiliajo na Kranjsko c*eželno blagajno v Ljubljani z označbo: *Za Vojaške domove«. Odbor za VojaSke domova v Liubl'.ani. Dr. Anton Bonaverttura J e £ I i č, knez in škof; dr. Ivan Susteršič. deželni glavar, predsednik; dr. Ivan Tavčar, iupan stolnega mesta Ljubljane, pod-predsednik: dr. Vladislav Pegan, de-ielni blajrajnik. Odbornik!. 3o?ef Anton grof B a r b o, e. fn kr ko-mornik, državni pos'anec: Anton Bele c, posestnik: Janko Ccgnar, vojni kurat; Anton C a d e ž. mestni katehet; Karei Dermastia, voćia slovenske trgovske sole; Gustav C g e r. tovarnar: Rudolf J esrtlC c. kr. podpoikovnik; Andrei Kalan, prelat in stolni kanonik; Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtne zbornice; Ivan Kregar, predsednik obrtnopospeSevamisa zavoda: Karei K o k o 1 i, superior mornarice V p.; Evgcn Lampe, dež^lni odbornik; * "Anton Luckmann, posestnik; Cm-Stav Pire, generalni ravnatelj c. kr. kmetijske družbe; Karei Pollak st.. predsednik kranjske deže!ne banke; Ivan Samec, predsednik trerovskega gremija; Ernest baron Schonber-ger, c. kr. deželne vlade svetnik; dr. Anton vitez S c h o p p 1, uradni ravnatelj kranjske hranilnice; Josip Š i š k a, stolni kanonik; Ivan Štefe. urednik; dr. Karei T r i 11 e r. deželni odbornik \n podžupan ljubljanski: dr. Oton Val-lentschag. odvetnik in hišni posestnik; Matija Zamida, višji ravnateli đeželnih uradov. Vse te pesmi se zlijejo v mogočen »Epilog«, ki ga je pesnik naslovi 1 kot »napitnicavsem Živi m«. Motto Je Nietzschejev stavek: »Z a r j e so, k i § e sijale n i s o.« Ta pe?em ima svoj poseben kras in bo ena onih, ki bo potomcem govorila za nas. In pesem, ki ima to lastnost, ima svojo vredn^st za nas. Tako je izprezovoril Prešeren v »Zdravici«, tako je zapel Zupan-čič v pesmi ob koncu stoletia. ko je pel pesem mladine — in tako *e zapel Albrecht na novo leto 1918: »2e za oblakl bilo« peruti Casov, ki i ih na5 duh še ne sluti . . . SaJ nismo mali. kako smo bogati in svetli kot orli pod nebom krilatt ko »bio od sužnle nemoći prezenH z verigami bili k brezmejnosti zlati bjapci Se v dušah In bolnih lic . . . A mi bratje m! dviđamo kupo k novema sulncu, ki mi smo ma v gost! noco], ko v bodočnost src izlivamo soj. Hotel sem pokazati predvsem na ono stran te knjige, kjer govori nam več, ne$>:o tihe besede notranjih boiev in tesnob. Tu je pesem »zari), ki še sijale nišo« ln to je naša pesem sedanjo-atL Zato !o tako dobro razumemo. Zato postaja ta pesem simfonija src, akord naših gor, himna naših duš in z njo v srcu jfremo novi pomladi naprotf. S to knii^o moremo stoniti pred svet in moremo pokazati, da smo dali dobi njeno umetnost — ker smo raz-grinjali zavese, ki so prikrivale zario bodočnotti OorcJtra, Dr. LL 1 Iz PraSoikarievefla paSaBka. (Dalje.) Nekđo im tvoJečMuo v Jktr. Ifarpdn« Isrmsil zadovoljno«!, da je prttel ntni en KramJskJ rojak mm to odlieto ment aalibo. Upi ta hta? Kianjec od ■▼ojegm Kimnjcm al obranu dngtf« ko stoJ robst »*stop, trdo gorenjsko budo Ln nemAkutarsk* nazo-r«, kl celajo dane« fcast eđlmm to gr*f« Bar" hotu, vse droge dobr« lastneatl dobrohotne. ga Kranjca je te davno poaabil, ako jih je ■ploh keđaj lmel Mota dan«« niti Ne me i ue nuurajo, ker bridko obćutijo velikanski raa-loćek med njim ln pravim kavalirjftm Ness-lerjem. On odriva danea od tebe najbolji* ■vetovalce, na Katere se J« opi ral Neaaler, uradnike. ki r^» kaj xna.io in razumejo, »a mo sa to. ker noćejo spraviti ix>djetia po_ polnoma pod podplat ne-m^Uih Volksranv ter Tabi t svojo bllSino ljudi, ki oholo no. sljo pokoncu Bvoj^r puhle rlare. Zato re pa tuđi vrii promet na južni telezrici tako, da lahko TBak prešteje svojt-^a rojstva ko^ti piedno nastopl Tofnjo na južni teleznlci. Kaj služba, neznško miiljenje, dpnunci.tant-■tro, nemika politika im đ?.nes trumf ua Južni i«leznici! Ali ni već ko zuačllno, da napravijo a. pr brzovlaki, ki pridejo ^e« Kraa z 30—40 min. zamuđe lamo med Pra- gerskem in Gradcem kar po 2—3 nre sa. mude. Kdo me danes med Hf-m*k1nai kontro_ lorji bri^a fa to. kako se slutba opravlja, »aj nemdko mišljenje in izredne rarmere. ki pa notat>ene obstajajo samo ra ncmške pokrajine, ker ako bi si na naših tleh dovolil kdo kaj takesa, hl bil Te1*-ixđajalec. ki rt^la scvražniku na roke in ra jo treba takoj od-pravitl, aKo ne ćelo lapreti, ftoitijo vsakega nemškega uradnika. To nišo morđa pravno trzz&, ampaV nekemu našemu načelniku. ki ni niti sam prometne službe opravlja! te je v preiskavi očitalo, dm deU nalafeft la-mude! Zaston.1 »e ni neki vi^ii f'irkr'npor, ki je opravijal službo na n?§ih tleh In po-te-m priSel v nemške kra.fe fsrazil, da b\ na J'jsru vse spravili na ratožno klop. ako bi se slnžba tako opravljala, kakor bp opravlja na nemSkin tleh. Sleded slučaj naj ponov„ no dokaže mojo trditev. Na Brezovico pridf na substitticijo ta par dni prometni urrcinik iz Gradca, poudarjam satno za par đni. Ko se povrne rrc k irtravniku tn ta mu da EpriCevalo, r.a je radi prenapome služb«*, kl Jo je uprav'jal za 3 tet^re rf?iroffn za prometno službo. Gradec mora biti torej proti Brezovici prav E.'dorad^. NaSt ljudje na jugu ^arajo do onerros^^ti ▼ Mariboru, Gradcu, na Dur.aju itd. se pa. žoleznićarski begunci sprehajajo, ker nJmajo dela. Prasclmikep tiži na ijroraj. da nima osobja naše uradništvo pa pcStlJa k voiakom in ako nm kđo sporoči, da em voja?ka oblast rada vrne ie>^rici, ako sa ta cazaj rahte_ va, se ta to citi ne zmenl. Go«poć Soyk.i seđaj ko ste op^ariTi sroj posel ca Ju«m radi službenera jezika bi Vam evetovalf, da gre«te enkrat na aever (n vrSHe tam svojo doižnost! U parno, da ste dnsle^en mož in da bodete tam tako neusmiljeno pregan*all rsakesa, ki ne rr^i ?voje ćol'un^ti. k?»kor ste pri nas pre§*nja!i r^akega. ki J« garal in garal pa pri tem slovensko rovori!. Ka. kor viđete gre pri nas slntba izborno, kljub teinu da ste v Vaši mi fermani odšTl. tam gori, pa kljub *ve!ičavnemu nemšk^mu clužbenemu jeziku ne ere in ne yre. Slut-beni Jezik J« »orej ta mačko, ako vse drugo odpovo: Prihodn*ost bo pokazala, da tuđiv brez njera Imenitno shajamo. Toda povrtjirco se ozpet h nametnu Jnnaku PraBchnikarju. Ođkar Je vzel on krmilo v roke. ne gre cič već prav. »mško uradništTO se punta proti njerovl odnrno-»ti, katero pripir-je njegovim nasorom kot s.Windischer« mi ?e zgražamo nad njegovim postopacjem ca na*ih tleh ter lšferro fee druge krivce. Jax smelo trdlm, da je Praschnlker glavni krivec, dru?i po le nje_ gove oprode, ker se ga boje. Je to popolTio-ma umljivo. ker kdo se bo z bikom bode!. On je v svojem postojanju popolnoma brez obziren, absolutist prve vrste, ki bi v.a* apravil vee na vislic« ako bi imel to moć. Ako nemško viSje ie'eznižko uradnistro ^o_ ori danes o Praschnlkerju le kot o *Kra-nerju«, kako naj govorimo o njem ml, ki od dne do dne bolj občutlmo njegovo pest- Kako on danes omalovažuje vnako intervencijo na£lh narodnih zastonnikov, ve-mo vsi le predobro. Seveda kaj bo dr. Ko. rošec ali dr. RavrJhar za katerim stoji da. nes ves slovenski parort, p*»!c Ornig s svo-jimi 10.000 finopsarii i« ptri^esm pol 1a, seveda ve o tej čtevilkl poročati le »Stajere«. kakor se je svoječapno niejstvilo, pek Omig to je pravi zasto^rlk *Tovpr drži Stilrgkhovega sisterna, ki je v av^trij-ski državni upravi že davno izJrinil. rt pa izginil pri južni feleznici. Kako brutalen je Praschi i'cer proti upHižbenstvn. v obC^ fca-fe najbolje dc*stvo. da sorijalnr^^TroT-rati*. r.a Ftranka c?kTan?a »»T>Toh vr^ko po«re<1o_ ranje pri n;emr.. On mi nf^r morđa štp^e to v Čast, toda mi m.i to pišemo v sramoto, ker to le dokazuje, da nima uplužberstvo nobenega zaup<^nja v njegovo ne->ristrano?t ter perhorescira sn^oh vrako obravr»ava?ij* £ njim v stanov«'-'h vpra~an.'ih. Mnogo se je te plsulo o poatopanju nrađniStva tn uslužbenstva pod njegovo ero po naSih lisfih. Se veliko več Je ostalo prikritesra. ker ee ni zvedelo. Kakflne or=i-je pijančevanja *o s« n. pr. vršile »a Fra-gerskem, kako se Je irzivaTo na Zi^anem mostu, v Mariboru itđ. Kaj je vse T>oCenJal prosluli Zatloukat na naših tleh. Kako se je obnašalo oemško uradnlCtvo sa časa »retacij na Spodnjem Stajerakem, pobesne. lo je bilo naravnost, Muvalo je. pljuvalo »« nedolžne ljudi, hujskalo da se Je kar kadi. lo. Od postaje do postaje m J« obveičal vsak transport aretirancev na shižbenem telefonu in na tlsoče Hndi Je priCakovalo vedno aretirane Slovence na kolodvoru t Gradcu tei Jib neuamllje»o pretepalo In opljuvak). Praschniker Je vse. to ■ velikim dopadajenjem mirno trpel. Vpraiam Va« kaj bi m bilo ▼ nasprotMoi aloeajn s«odl-k>? AH a« bi bHl vsakega nafiesa €k>veka neaatnil>eno saprli radi ilorabe nm oblaati, ako bi s« bU le desetinko te^a prL voščTl. Ko ae bo pisala ceodovina trpljenja slovenskega naroda, bodo ▼ tej sgodo^lnl ( dobili tuđi Prasclmlker, Zatloakal e tnttl qnantl svoj« wnm*m «n«tjb m to Je nu I Wwi đaat« aJralR 0đm^n% ferfrto«; v»aj ablatltl, njer se ne dajo popraviti. Ne tako Pvmacnntker Njega n« ovenem nobena apomesiM. w^bmn% ft* Uto tsfctno p«4pvU proanj«, mm «ataM pH Wm. da J« tr«n« 81ovenp% M%terijel|M> ln OsKbo ubit*. K«. kor amo ff*dell je talesBllkf nnnlater ob-IJubil J«jn«|i vanak—»« khib« popalno r«v nabilitaojfci naftih %m\m»lirjev poklieai general« aga ravnateli«. W«berja ter mu naročit aaj to rehabilitacijo tudl na Jntnl teleznicl larede. Izfiel j* ba> Deki tajml od. lok. r kAtonsm je rečeno da lahko vaak prizadet prosi za pr*mestitev na prsjftnje ali kako drugo nu«to, kar ae mu aev^da do voli \% ako je bik njegovo slutbovanja po polnoma povoljno tn bi nje^o^o bivanj« v prejšnjem a!l novem kraja ne imelo Bla_ bih političnih poaledic sa njegove tovarifta. Pokazati se mora v kratkom, na katerem zelr.lkn Je icrastla ta cvetka uradnf^n po-fisma. Kev*»rjtotiM> m nam idi, da bi bil to železniftki minister sakrivil, mogofe je pa pri nas itak vae. Za nafee r-r^c^ntane ielez-ničarje so ti pogoji popolnoma Deeprejem. ljivt. Da oa tej pod 1 agi se ?ploh b« da ra«_ pravljati Zanimivo na cHi «t\an pa je, da je Praichniker fe proti vsaki taki rehabilitaciji,, da s« Kljub temu, da Je odlok fce par aoes©cev zimaj naSih ljudi a par i*Je-m&ml memla, do danes aploh ni vpraSalo in se jirn tuđi odlok ni prečital. Sicer je to TSfeno, ker a rehabilitacijo, ki jo morejo, ka^or se med vrataul Čita odobriti še le nemški Volksratl ln denuncijanti, ki bo proganjanje sakrlvlll, »a bo v*tak ter>o za_ hvali!, nas zanima le to, xaVaj se ta odlok pri^adetim prikriva. Ali je morda tuđi tu prBel kat: mlgljaj od zfforaj? Kaki usoda raka Ttak*r?a, kl bi oanedel na te ltmanioe kaže najbolj slode^l slupaj. Na pođiaM toga odloka Je prosil neki laAkl nradnik te pred vet- ko 3 meperi za premestltev v neK nem, fekl kraj, »edi pa fte danes na svojem Ftarem mestu in bo na^brfe nav«=f»za«irje tam obse-del. Ker Praschniker je bt>1oH proti vsakt premt'stitvi tuđi na tej podlagi. Kako Praerhnlker rni^ieiijii službena me3ta, o tona se je v „Sior. Nirođu« So Itak mnogo pisalo Nih^e pa ni prlbfl njegovo nevo motodo. da ni niti pri enem razptsn kakejra mtsta na nagih tleh omerijeno, đa se zahteva rr.anj« sloveri^ke^a jezika, Vltl-l:or je Mio to popre.ie v navadi, femu tuđi, Slovence bo že remSko rovoril. »ko bo ho_ tel kaj lraeti uli pa naj fra ura-inik nlkar ne posluša, kakor se to v novejšem Času faktično turlj godi. Kompcfla naj-rrSe vrste je to kar Praschniker tu tifrinja. On ne po_ zna ne službene zmof:noBti, ne dol-roi^tne »kušnje, ne prir;<*ipov za njpg'a, je mero^pj-no samo nemškonacijonalno politično pre« pričanje, S *em, da tu pa tam kalte^a čuva. ja slovensko ogovori misli, da že fadostno pokaže s\ojo kranjpko lojalnost, toda r:ož se moti. Ker njes;a bo hvalu Bosti kinaln poznaj na* sadnji delavec, kake vrste ptič tla je. — Nemški »Trchnischer Vereln« mu poja feveđa slavo, ča je pridobll eno odio. ćilno mesto tehnikonj, druge nemške organizacije moice. ker se ga boje ter si pri tem manejo roke, češ. te preobjestne Slovence bo pa v^ndar po nr.ppm receptu ukro_ til ter pridobil par gorkih jr^e"«! nm^iia bratcem. MH se pa nad tem vsem prav nič ne razburjamo, ter Širšo javnost samo obveščamo o dejstvih, ki nam jasno k^iejo kako bi ml vsi skupaj izgledali bt2 ures-clčen.a naše majnišk© dcklaraoijr. SveŽ, omladinski veter veje po na&ih ju^oslovdh-skih dežplah. ta veter od dne do dne n&ra_ Sča. nastal bo i% nje^a vihar, ki jo bo po_ brisal tuđi t Prasclinikerjem tja v nemški Lidorado, ker Prasckniker nam gospodaril ne bo. Cerberua. Đeievski štrajk v Trstu. (Od našega dopisnika.) V ponedcljck je brez hrupa in šuma zopet izbruhnila splošna stavka. Ko je aprovizacija naznanila. da dobi vsaka ose-ba za naslednji teden eno jajce in % kg koruzne mo.%e, je delavstvo zopet spontano zapustilo delo. Veliki obrati in male obrti paćivajo, prodajalnice so zaprte, kinematografi in varijetetna gledališča so odpovcdali predstave. Luči so ugasnjene, ker ni plina, in da je učinek ^c hujši, leži nad mcsiom že teden dni gosta megia, kakor bi ćelo solnee se hotelo izoeniti gruzne slike v naj-većjem pristaniškem mestu monarlii^r. De-lavski »vet ki se ie sestavil, da vodi de-lavsko gibanje, poudarja v svojem oklicu na ljudstvo: »N\ ga mesta v Avstriii, ki bi bilo tekom pol^etrtega leta vojne toliko trpclo, kakor Trst Pristanišče — srce, za-klad mesta — ni več utnpaio, $e ni već gibalo; plovba"jc prenehala na mah, trgovina je zaćela uipiraii. mnogo industrijskih obra-tov je ustavilo delo. a tisočo in tisoče mladih, krepkih delavcev je bilo poklicanlh pod orožje, tisoče drugih pa ostajalo od dneva do dneva brez dela, veliko tisočem se je skrdla mezda . . .« Fzbruhniia je vojna z Italijo: -Topovi so ffrmeli v blizini, vojna se je prihli/'ala do naših vrat in žt tako-rekoč vdrla v na'e domove.« Fadale so bombe in granate na na*e mesto in zahte-vale nedol?ne žrtve. Žalost in bnjazen r>ta vhdili med prebi vab tvom. Z vojno pa je prišla — lakata, ljudstvo straJa in ur 1-ra. statisti!;a iz' azuje samo majhno Stcvilo onih, ki so un^rli radi O5label^sti, tem več-jc pa je stevilo sImjhJcv Iccjarla in jeti'e. To }; la'^ta. ki tr'n na v a vrat^ in ki 7v-hteva nei^orr.sno svoje žrtve Zanteva iih v Trstu, zahteva i'h v sosed^H l'tri, zahteva j;h pa trdi na GoriSVem, in sicer ccIt v k«"r!»j osvo'crth po*rraiirah. Ki so d^-'.d?] živeli v izrbiliu.# Ljudstvo se ie zć smili fn za!~*.*va svnj? pfavi-e. Združilo s^ je za brj za o-ietanr1-: in £ivl?L"'!2. Vse ^!vl'»r:]e v rnes+ii je rstavljeno. Od^^te so !c ntva-pe, nrodTialnfce a^iovi'aclis'-'c koTii^iJe in drt-lavs'-ih gadrrg-. restavratije m kavarne. ali ^Jedn'e so na aeraj ve'inomt zadrte. Časopisi ne s^eio t"!tt. Delavs'd svet pozjvl'a vse prebi valstvo. »-ai se vede v^^rno in pa i ne unrizarja domonstr?;ij, obraća se tuđi na selsko mladino in d?in?tvo. ali kljiib temu le prišlo že do manjih demonstraci? fn do kffcev. k! naileD^e označilo raspoloženje v prebivalstvu in kl nišo natsrijairejšf na-5im Kavezni^om. Stavka je stavka FaČnfh fn izstradanih. Bofnf kile i1* mir in krah! V%e drugo Je fe *!aba kopija dunajskega delavskega ribanja. Iz ^pornCili deitvsktffi sveta«: Sreda Je b^a posvečena organizaciji gibanja. Na sestanHh «o bflf IzvolJe.nl xavpnlW. V«| trfovsVi n^Tre^čend so zapustiti delo. nečkl ne izostaiajo tz Sole hi ne : krtCe po ulica* Po *oM domsv! Tndl diiaM ▼ iole tn domov! Za vse te dela fn misK f« atavfccif>?a naia. V srešn fe bflo nekaj ■ demonurraclj ali brer oosehT»ffi d^*"dkov. Prlooroča »e, nal se ne zahteva za*jretie ' tostiln In ka vam, ker Jt mnngo delavcev, i l kl nimalo lasfne rodbine. Odbor svest obi. 1 ] wmk tolldarnostl raeaek 1000 kron za naf-potrebnejše sUvkovce. Delavskl svet na-svetule, nal izostanejo leveatni klici in dc-mowtracijc. O4govonK>tl aprtiema aamo za »ketlt, kl Uli vodi oa. Proletarijat v Trstu, Istri la na Oorlikem zahttva: 1. Zastopitiki osrednjih vlasti ne smejo nlkakor oviriti mptJnega aoteka mirovnih joga Je nj, odreći st moralo jasno vsald tahttvl teritorijalnega snačaja ln \tr recno priznati pravico v resnici demokratične samoodločbe osvojenim deielam. 2. Vlada se uvele, da bo odkrlto obveSčala zaupnike delavstva o poteku mirovnih po-gajanj. 3. Vlada se saveze, da ukrene ne-mudoma vse potrebno, da st za^otovi eksi-stenčnl minimum delavstvu v Trsm, Istri in na Oori^kem z rcdnejSimi jn izdatnej-?.i ?ii na'azili živil in premosra, tako da bo moorla aprovizacijska komisija razdeljevati preMvalstvu ?ivila, ki so mu neobhodno potrebna. 4. Vlada se zaveže, da §tori vst xa čini prejšnfo vznostavitev avtonomnih občlnstcih ut,-av v Trstu, Istri in na Oor!- f.kem na oodlagi splošne, cnake, direktne, tajne in pronorcijonal^e volilne pravice, z a'rtivrto In pasivno volilno pravico za Ženske. 5. Vlada se zaveže, da čim najpreje izvede že oMfublJpno razvoja^ćenio obra-tov, ki dela?o za državo, tuđi v Trstu jn sestrins' ih deMan — Cc vlada po svojih ra^topr-i'Mh v Trstu poda pomirjevalne izjave crtede zeroraj navedenih zahtev. s c zaveže Delavski «vet s svoje strani, da bo oiival na stav-kaločo maso, da zopet prične Jelo. Stavio na Nsniškem. Glasom poročil iz Berlina, je stavkar-sko gibanje štacijonarno. Stavka se več ne razširja, delavci, ki so začeli stavkati, pa se udi še nišo vrnili na delo. Do nernirov ni prišlo. Ti:di na Zgornjem Sleskem ic prišlo do manjSih stavk, v splošnem pa rudar-skn delavstvo ne stavka. V Spadavu so se vrnili delavci državnih tovaren na delo. V Monakovein so sklenili delavci nekaterih obratov trl-Jnevne stavke. Kakor poroćajo iz Berlina, Je bil socijalno - demokratični stavkarski odbor za 30. t. m. skllcan v Berlin. Posvetoval se ie o osebnem programu, ki naj tvori primerno podia^o za pokajanja z vlado, Bistveno je, da zahleva strankirsko vodstvo, da delavstvo opusti svoje notranje politične zadeve in da je strankarsko vodstvo tuđi pripravljeno, koncedirati vladi, da se črtajo vse želje zunanje - politične narav© s strani stavkarskih delavcev. Dne 31. januarja zjutrai sa je zbraja v darlotcenburgu večja množica, kl jo je na policija raz^nala. Pri tem je padlo nekaj strelov ter je bil neki stražmoister smrtno-nevarno ranjen. Množica Je od!:oraka!a v vzhodni smeri v MoaMt kjer je policija demonstrante raz^nala. Tam je bil neki straž-n;k napad en od zadaj ter z dvema streloma precej težko ranjen. Ranjeni so bili še neki sfra'moister, ki pa še vedno opravlja svojo službo tsr trije stražniki, ki so se zglasili potem za bolne. Od stavkajočih ?e bilo šest o?eb ranjenih Več vozev električne želez-nice !e bilo prevrnjenih. Ođ jutra sem je bilo tretiranih 30 moških, 9 žena in 3 otro-ci. Tud! v Treitovskcm parku se je žbralo ljudstva, policija pa Js demonstrante raz-gnala. Jz Kodanja poroč2jc. da so v Londonu sorejeli vest o stavki v NemČijl z velikan-skim vesellem. Listi so prinesli te vesti v posehnih izdaiah z r.apisom: »Polom centralnih držav«. Vrhovni povellnfk v Markah Je razrm-stil odbor stavkafočih delavcev, ki se je bil sestal pod imenom delavskesra sveta ter rnu je na nodtagi zakona o rvbsednem sia-n?u presoveđal vsaVo nadalino zbiranje, ker se je stavka pričela neunoštevajoč za-'Iconfte n*rdnise tn ker csroža javno var-rost. Obenem se prepoveduje vsako na-dslfno združenie za vodstvo stavke. Oerski državni zbor. Budimpešta, 31. Januarja. (Kor. nrad.) V pofflanFki sbornicl je minlstrski predseđ. rik dr. Wekerle označil kot prri čin ve-H!:e političn© izravnava razSirjenjt; Tolllne pr9fice na pozi*mljenje, ki rodi do trajnega mini. HrMni naS potc i je nedotakliirost naše-ra teritorija fn ra?e rjravfre. da «! sami urrdimo ^volf* notranje zadeve. Ml ne do_ volin;emo. da bi eo (»ejaV pri va* kali raz_ krojitve tn da bi name«to dr^av« pod na-pačnfm ra?lnšan*era miru sedaj se tver^?© i^t""5t-o» Fi-iTpir.<» dvi^-pJe svoio ^l?.\t> Ba uvA-čvpoč nnfin. Ali prin-^e nove bodoćnosti mir ali potrebni boj. gntovo Je to. •'s fpTinio obdrfstf svojo sveso z NemČijo Vr>t fio raiiič TT'^ovltelfih zapcotoTil miru in ■o utrditi Ako boclo pog-ajanja na tej podlaci uspežna, ?' borno na. Tsafc način g\e&e s^I^njcne nagodbe s AvRtH;o zavarovall to, tla naša obvezno?* na^rnm tretjim državam ne Y*o imel« niltake obvernoetl naprara Av_ Btriji sa po*?ediro In da bodočemu <5rIaT_ nemu zbon ne bo nri'rrajgena oravica po-vsem svoborinera odločevanja gled© T»a«rođ-be 8 Avstrijo. Dr. Wekerle rovorl na to e f i n a n č a e m položaju In arosađ. ii»m vpraiifiju, reko^. da bo moral ▼saki dohodnf vir porabitl za. kritje Izdat. Irov. Glede samostojnosti artnade pravi, đa pTTskl cilj Je pestava r narođnegra ?o«po-darskesra stalift^a donolnlujoe" del skupne armade tvore^e ogrcke armade. Naie to-■tvarno streljenje- ob Tarovanju enotnsgm Tođatva ln notranje organisaelje o đ o b r u. je kralj. Reforma bo U red lj iva §ele po vojni V debati je grof TI ■ ■ a naprosil min. predseđnika, naj »e ne sklene s Avstrijo ©U kaka Uka nagodba, ki bi ne varovala svoje-časno *e rapotoTljenih toeii. K stvari rta gOTorila še Pol on y i ln Appoaji. — Prihod- j aja Mi* *. februarja. i Dogodki na bojisfih. NASC URADNO POROC1LO, Ihmai 31. ianuvarja, (Kor. arađ.) Juforapadno od Aslaga fmo savrnlll so-vraiirf stm+k. Na vzJtodncm de!u asU-fik« planott ]e ostalo bo'no deiovanje on&lmo m živahno artiljerilsko d«io-vanje. Število v zadnlh bojih vjetfi se je ivttalo na 15 častalkov in 660 mož, — Sci general ne ga štaba. NCMSKO URADNO POROCILO* Berolta, 31. fanuvarja. (Kor. urad.) Zapadno bojiSče. Bojno delovan)« Je ostalo ome;eno na raznih delih fronte na artiljerijske in minske bofe. Na božični veier in tekom januvarja so so« vražni letalci kljub našemu svarilu zopet napadati odprta nemŠka raesta tu* naj operncljskcga ozemlfa. Vsfed naše obrarrthe ni bilo pomembe vrednih ligub in fkods. Za Kazen smo v uoči od 30. na 1. ianuvar obložiti mesto Pariz v prveni načrtoma Izvedenem napadu iz zraka s 14.000 kg borah. Italijansko bojišče. Jugozapadno od Asiasa se ie ponesrečil v našem ognju itali-a^slu napad. Med Aslaso in Brento ie osta!o artlUerijsko delovanje živahno. Števi'o od avstro - ogrskih čet v zadnjih bojih vjetiti se je zvišaio na 15 častnikov In t(Q mož. — v. Luđendortt NEMSKO VECERNO POROCUO. Berolln, 31. januvaria. (Kor. urad.) Wo!f!ov urad poroča z\?ečer 31. januvarja: Na asiaški visoki planoti so $e izjalovili ponovni napadi sovražnika. Z drugih bojišč nič nove g a. __________ Brcst Lltovs'rC Sofija, 31. januarja. (Kor. urađ.) I&infr strski predsednik Radoslavov je ođpotoval včeraj v Srest Litovsk. da kot rođja bol« carske delegacije prisoatvuj© mirovnim po„ gajaBjem. Razmcro v Rusiji. Zurich, 31. januarja- (Kor. urađ.) la Petrograđa nam poročajo. da se je rdefift rarda pol a stila raestne hlše t Moskvi Pariz, 31. januar ja. Nov ruski vladni dekrst odreja konfiskacijo rte dopotor efekt nad 25.000 mbljev. Sofija, 31. jaucarja. V po&rajhil ob Donu je izbmhnfla resnn revolucija. 23. koza r;V:i polk je prestopil k boljševikom in priCela. se je krvava bftka s Kal jedino viml četaaui. Soji med Romun! in RiMl« Baset. 3i. januarja. »Daily Mafl« po. ro^!:\ Iz Jasyja: Romunska vlada jm sporočila M. januarja, da 5© pretrpala diplomatlčne atike z K u s i j o. Sofija, So. jannarja. Iz Babadaga poroča jo, da so roraunske čete po večkratnih fcojih rtcspele v RenL Boji trajajo na ćeli fronti. Petro2 rad. ti. Januara. (Kor. ura&V Komunski poslanik se je ob 1. ponoći odpo. ljaL Posebnes* dogodka ni bilo nobenega. Sofija, 31. jaruarja. Iz Babadaga po. ročajo, đa »o bile ronmnsfce čete ođ Rusov prisiljene zapustiti Bolgrađ, Ka^ulj in dru., ga mesta v Beearaboi. Nasilje boljževikov proti Finski. Stockhclm, SO. januarja. (Kor. urađ.} Finsko poslanstvo v Stocktolmu je dobilo od poveljnika vprstverega rbora na Fin-skem generala ??rofa Mannersheima Ie Toi> neje dne 29. lanuarja ob 11. zvečer tol« brzojavko: Preteklo bo« te tekom tork* Fino rszorožili rua^e vojako v KemI . Kaja. ni in Iomoli, ter prisilili ruske vojake ▼ St. Mlhelu in Ratann, da so se vđall. šefe sipo saprli. Varstvene čete bo se tikasal« zelo junaškft. Baterije, ki ao neprestano streljale smo r naskoka zavzeli. V Kemali-Kanebiju je bil boj precej Bilen Amsterdam, S0. januarja. Ib fltoekho!. ma poročsjo, da se na severnem Finskem revolucija ni posrećila, Bela garda Je pr«. mapu rdečo gardo. Stockholm, 31. janunrja. »Afton Tid-nin«:en- isve is Haparande, da prthajajo finskemu genGraln Mannerhelmu na njego. vi pot i proti jujra oječenja t strani gardi.. stov in kmetov, tako, đa je narasla njegova vojska otj 15.000 do 50.000 mož. General na-merava sedaj osroboditi Finsko ruskih voja-kor. General Mannerheim je sedaj baje HA poti v Bjornrborg. Pogodbe med entonto In Rutljo. Berollrt, SI. januarja. (Kor. urad.) Ne. ki franeoski Ii3t priobčuje đosedaj nepotr-je?io vest, đa sr, bile vojaSke ln politi^ie pogccl^e entente s Husijo vsled skupnega bi iepa zaveznigklh kabinetor dne 10. januarja preklicane. Angteiko . ruska pogodba glede Perzije^ Petrogrud, Cl. januarja. (Kor. urad.) Trocltii ja dal izročit! perzijskemn poslani. ka v Petrogradu pismo, v katerem pravi, da preklieujd sovjet ljudskih komisarjev anfrleSko - rusko pogodbo glede Perzfj« ter jo pro?!aSa sa niCevo. Enako preklicuje v«« pogodbe, ki so bile sk!enjene pred to p©» ^odbo «H po njej te? uteflniijejo penljftko ljudstvo t njegovi svobodl ali neodrisneeti Zračni napad na Parla. Pariz, 81. januarja. (Kor. urad.) 2ad. njo no£ bo sovražna letala obi skala Pariš. Proti 11. In po! se je «ignallzl]»al prihod 1«. tal. Ka razaih točkaa Parlia je blk> vršenih ve« boinb. PoroSa se, da j* bilo nekaj ljudi nbitih. Tuđi fekođo so bombe povzročile. Natančnejša poročlla ee bodo Izdala cUm bo vse do^aao. Pariz, Si. Januarja. (Kor. urađ.) Stirl sovražne letaleke skupine so pole tele preko naših črt severno od Kompjecna ter 4ospe. le nad Pariš. Vsled jasnega vremena ao se prlbližale v veliki visini a severne in Tihod. ne strani ter metale bombe na predmeatja. Obraile so se na to proti Parizu ter smetale na deenem bregu Salne skoraj vse svoje bombe. Eksplozije so santevale precejSnJe število srtev zlastl med čenaml Ib otroel Zađet! sta bili 2 bolniffnicl in ve« bil Je bilo poskodovanih ter sačelo goretl. Ubitih je bilo 28 oseb, ranjenih 00. Severno ođ glavnesa mesta je prišlo do ve* bpjeT v zrsku. Neko nemSlro letalo Je bilo sblto, oba letalca sta bi^a vjeta. Eno francotUo letalo se Je moralo «£u*tlt| n% lla\ oe« !•> ** itev-________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD-. «ne I. februarja 1918. Stran 8. Politična varti. = Sbod uvpttftoT Narodao - ■*• preda« stn-rtc* se prične Jutri v sobot© točno ob pol 3. v dvorani Mestneg* doma. Shoda se udde-ži tuđi predsed-nik štajerske Narodne stranke dr. Ve-kosJav Kukovec = Sestanek nabiralk podpteor za Ufavo slovenskega ženstva se vrši dne 6. februvarja ob 4. popoldne v posveto-yalnici znestnega magistrata, = Ptnjsk! občlnsk? svet proti Jastv-slaviji. Te dm je imel ptuiski občinski svet pod predsedstvom župana Orniga svojo sejo, v kateri se je bavil z iugo-siovanskim (!) vprašanjem. Občinski svetovalec Mastin ie stavil sledečo re-solacijo: Občinski svet c. kr. deželnega svobodnega komornega mesta Ptuja po-dovdo najoatreje protestira proti tež-njam, označenim v jugoslovanski deklaraciji. Njih uresničenje bi pomenilo raz-trganje Štajerske in razbitje Avstrije. Ta država (jngoslovanskat poroč.) bi bila zadnji kamen v stavbi utesnjenja centralnih držav, ki jo grade naši (Nemccv) vnanji in notranji sovra?niki. Skoro čisto nemško mt>to Ptuj, ki ie že pred 500 leti imelo nemiko mestno pravo (ein deutsches Stndtrecht) in si je v vseh stoletjih obranilo nemško bistvo (deutsches Wesen), no^e biti klavna žr-tev veleizdajaJske avstrosovražne politike. Svoje požrtvovalnosti noče plaćati s svojo ljudsko smrtjo (volkischen Tode). Hkratu s svojim najresnejšim ugovorom proti jugoslovanski deklaraciju opozarja občinski svet na brezmej-no, vse nadkriljujoče ščuvanje za iugo-slovansko državo, ki je hkratu ščuvanje proti enotni avstrijski državi in proti spodnještajerskemu nem^tvu. To med i kmetskim ljudstvom vprizorjeno ščuvanje postaja nevarno državi in nam. Iz-vaja se ga očitno in brezobzimo z iz-rabo vseh sredstev. Temu ščuvanju smo izročeni brez varstva, zato odklanjamo vsako tozadevno odgovornost. Nemške posiance pozivljamo, da naj v tesni združitvi v 12. uri storijo svojo dolžnost napram državi in nemškemu ljudstvu. — Ne vemo. kaj hoČe prav za prav župan Ornigr. 2e pred dvema mesecema se je že razkoračil In na usta isteka Mastna zatrobtl: Feuerwehr, heraus! JDa bi šio tu samo za ponovni protest, fio verjemi kdo drugi. — mi nikakor ne! Gre očividno za korntdijo, ki io ie insce-niral morda spodnieštajerski »Volks-rat«, ali pa kdo drugi, ki se sedaj poslužuje *do!ge roke«. Zdi se nam, da se ne varamo, če izražamo svoje mne-nje, ki nam narekuje, da sedi režiser cekie za kulisami — v Gradcu. Le po-glejmo: pred 14 dnevi Brezice, kmalu na to Celje, sedaj Ptn] in — lahko gre-rno med proroke! — sledil bode Maribor, na to Se skoro gotovo Slov. Bistrica, Ormož, ka ka Radgona itd. Pred dnevi je grozil župan Ornig v svojem >odprtcm pismu« poslancu dr. KoroScu, da bode kmečko prebivalstvo »im Un-terlande« dalo svoj politični odgovor. Brezdvomno je, da so Ornig - Linhard kaj tacega že!eli in nemara tuđi po-skusili; pa očividno je uspeh žaltav in Iz vsega ne bode nič. Nato je sledila, kot smo že poročali. baharija, da se je 45 občinskih predstojnikov izjavilo proti jugoslovanski deklaraciji. Kdo so ti-fe famozni občinski predstojniki? Se danes jih ne poznamo! Čemu jih prikrivati, če so tako odločni na^protniki deklaracije? Ni jih, šlep strel in sledi mu blamaža. Blamirani pa nočeio biti ne Ornig - Lindhard, ne graški namest- nik __ grof Clary... V »odprtem pis- muc se dela Župan Ornig neverjetno korajžnega, v gori navedeni resolucijl pa se kaže odkrito in očito — bojaz-Lfivca. Ce kaj, potem mu radi veruje-mo, da se boji slovenskega kmeta. Tla-čil in izrabljal ga je desetletia in izigrava!. Danes je tega izigravanja, te nečedne igre konec. On tam zgoraj. grof Clary i. dr., dobro vedo. kie je nevamost ki tiči v ćeklaracni: ne državi grozi, grozi radvladju p*r deset-tisočev nemških uskok^v. Če se to uresniči, kaj potem? Osamosvojitev v narodnem oziru, bi bila osamosvojitev v gospodarskem in duševnem ozirn. Tega $e boje in za to so uvedli to komedijo- Iz Gradca doli prihaja. Vlada na Dunaju se Je spustila v odkrit boj proti Cehom, zakaj bi ne nastopila zo-pet pot boja — proti nam Slovencem. Poročali smo o tajnem ukazu grofa Cla-ryja na spodnještajersko orožništvo. Čemu se briga za to, kdo vodi od po-sametnikov akcijo za JufosJovansko deklaracijo, če ne namerava morda §e kaj več? Morda vpliva samo Seidler-Jev nastop proti Čehom nanj, morda pa ima naravr.ost tama navodila z Dunala? In potem? Lahko, da segamo predaleč, Vseeno treba, da smo zelo pažljivi in da vsako tako stvar takoi razkrijeino. Če se nam obeta boi, smo nanj pripravljeni že danes; in za sabo imamo tuđi množico, ki bi mogla v slučaja potrebe — nas nad«n«sHti hi postaviti vodi«- tjtn vosotat pttMBJrt Ta ai «i nam bode nonlt oOtal tadl čmofted. ševo. TbcD CTtK>cWdj Bismo, bi kooečao ie: Tch vrstic nismo mpisali Ornicovt politični osebnostL Napisali smo Jih acoi samo na račun tistega sisteraa, ki danes šega proti nam v vedno odkritejšein in očitnejiem boju. Ornig in njegova klika igrajo podrejeno vlogo druge vrste; oni so Ie izvrfojoči vnanji organi, na vrvt-ci aranžerjev. Podobni so takozvanim »Hampdraanom«. Le ker so z vsem v zvezi — odkriti aJi prikriti — je ne-Ofibno, da tuđi njih imena javno na-vajamo. = Hrvatska mladina za deklaracifo. »Novostic poročajo: Djačkt pokret u Zagrebu naišao je na živahan odziv i u Osijeku. Osiječka sredjoškolska omladina povela je akciju za sakupljanje potpisa za jugoslavensku deklaraciju, te je do sada sabrano već vrlo mnoso potpisa. = Stipica Radfč in jngosfovanski program. Voditelj hrvatske seljačke stranke poslanec Stjepan Radić je bil v zadnjem Času najzvestejši zav^znik frankovcev, kakor je bil popreje naj-zvestejši zaveznik menda že vseh drugih hrvatskih strank. Sedaj pa, ko gre frankovcem vedno bolj trda, obraća Radić svojo zastavo in prihaja do prepri-Čanja. da procrram njegove stranke nad-kriljuje v radikalnosti vse dosedanje ju-goslovanske programe! V 4. Številki svojega glasila »Dom« piše: »Program seljačke stranke širi ie i potpuniji i od jugoslavenske dekbracije i od krfckog programa. Jugoslavenska ie deklaracija sadržana u programu seljačke stranke djela i čitava, samo mnogo zgodnije i jasnije, nego je to u samoj deklaraciii. I kriški je program sadržan cijeli i čitav, ako i u skraćenom obliku t — O jugoslovanski deklaraciji pravi: »Jujrosla-ven?ka je deklaracija danas program svih sloven-kih stranaka i političara osim dra. Su^teršiča i njegove danes neznatne, a sutra možda nikakve kmečke ili seljačke stranke, koja je osnovana sasvim gospodski, odozgo kao po komandi Ta je deklaracija program i hrvatske Starćevičeve stranke prava i najvećega dijela naše mlade i starjie gospode. Od Srba su se za nju iziavila dva zastupnika, a snđ se čuje. da će za nju izjaviti i srpska radikalna stranka, koja je nekad gospodovala u slavonskoj Hrvatskoj, Bačkoj i Banatu, a pod Rauchom se i Tomašićem istaknula takvim svoj'm m^ljfnjem o Hrvatima, kakvo imadu nas"i pravaSi o Srbima, t. j. mišljenjem, da smo mi Hrvati dva posve različna, posve oprečna, pače i dva posve neprijateljska namđa.t — V krfskem programu mu ie glavno, da so tu »Srbi prvi put prekinuli sa svojom isključivo srpskom politikom, sa I svojim rad:k^$tvoTT!, ili da kažemo po ! domaću, sa svojom frankovštinom, te su najsvečanije i najformalnije, što se samo pomisliti dade, sa svim dnemo-kratskim jamstvima priznali potpunu ravnopravnost svih triju plemena.« — Kaj porečejo frankovci? = Jagoslovanski emigranti v 2e-nevL »Journal de Gencve« poroča, da se je 15. januvarja vršil v Ženevi v občinski dvorani shod jugoslovanskih emigrantov iz Avstro - Ogrske, ki je sogla.sno sprejel tole resolucijo: Shod srbsko - hrvatsko - slovenskih emi-grantov iz Avstro - Ogrskega v Švici pozivlja v!ade in narode ententnih dr-žav, da naj sm2trajo kot zahte^o pravice In kot kategorično potrebo civilizacije in humanosti ter predpogoi traj-nega mirn v Evropi želio srbsko-hr-vatsko-slovenskega naroda v \vstro-Ogrski, da se osvobodi in zjedini s Srbijo in Crno goro v eno edin^tveno državo, neodvisno in demokratsko, ki naj odjrovarja potrebi, da se v Srednji Evropi ustanove narodne države po pravu samoodločanja narodov. Na sho-du o govorili dr. Grba, Vladimir Fab-jančič, Mehmed Cičič in dr. Veseli-novič. = Orianđova konlerenca z Jnjo-slovansktn odborom v Londonu. V zadnjem času dosedaj imperijalistični »Corriere della Serra« zagovarja srora-znm Italije z JugosJovani ter pravi, da morata biti v interesu tega sporazuma obe stranki priprav'ieni na Mve. An-gleški listi poročajo ^?dif povodom cbi-^ka itali'an^Vejra rr:nistrskega rred-^ednika Orl^riH v Londonn, da se na-na??Jo sednnje konference na er.t. n.i?n-vor Czerninu in HcrlinTu, ki nai bi bil soglasen. Obenem se te konference ti- < kajo tuđi vprašanja. kako nai se itali- < janski vojni cilii spravijo v sklad s cilji 1 ostalih zaveznikov. V to svrho ie itali- 1 janski ministrski predsednik Orlando konferiral z zastopniki jufrosiovtnskega ! odbora v Londona. Glasom nekaterih < informacij je Italija pripravljena spre- i meniti svoje dosedanje stali§če in tuđi ententne države hočejo v svoji skupni i izjavi spraviti svoje zahteve v sklad z i italijanskimi volmrni cilii. Pri tondon- i skih konferencah gre za to, da se en- ^ tentne viadc ziedinijo na skupni vojni prorram, ki Ka dosedaj ni bilo mogoče i doseči. rlasti ker Je bflt aadziranje e I jvcoslovanskeni problema popoinoma i razUčno i =« PaW ta W*mmovm I1N7«. »Se- < colo« poroča, da se Je srbski ministrski i predsednik Palič izrazil takole: Niti l Srbija, niti ItaHJa nimata vzroka, da bi J t Wflsona ta LJoyd Oeorci. PaSič pravi, da je dobil iz Pariza, Londona in Wa-sbinftofia formalne izjave, ki morejo razpršiti vsak sum glede namenov en-tante napram Srbiji in Italiji. Misli, da ni iadiskreten, ker pove, da sta WU-tonov in Uoyd Georgejov program minimalna programa samo za slučaj, če bi bila ententa prisiljena sk Je ni ti mir, V slučaju zmage, v katero Pašič zaupa, bo program teh državnikov popoinoma zadovoljil italijanske in srbske želje. = Vojni cilii Bolgartke. Sofija, 30. januvarja. (Kor. urad.) V današnji seji sobranja je govoril ministrski predsednik Radoslavov o vojnih ciljih Bol-garske in o njeni udeležbi pri mirovnih pogajanjih z Rusiio. Ministrski pred-sednik je izvajal, da žele Bolgari časten mir, ki jim za^otovi narodno enotnost. Ta narodna enotnost je edini vojni cilj Bolffar ke. Priklopitev Dobrudže, mor. pokrajin (srbskih) in Makedonije Bolgarski ni v nasprotstvu z mirovno formulo »nobenih nasilnih za-vojevanj in samoodločba narodov€. Uresnićenie te narodne volje mora bol-garska delegacija v Brestu Litovskem braniti in to je storila dosedaj z uspe-hom. Ministrski predsednik je naglašal tcžkoče. ki nastajajo vsled raznolično-sti delegacij, izrazil pa je upanje. da bo prišlo do separatne^a miru z Rusijo, ki bo približal tuđi Bolgarsko splošncmii miru. Zbornica je izvajanje ministrske-ga predsednika z odobravanjem spreje-la ter so na to govorili voditelji opozi-cijonalnih skupin, ki so se v imenu svojih frakcij pridružili vladnemu programu nacijonalnega zjedinjenja. Izrazili pa so svojo nezadovoljnost z na-stopom državnikov zavezniških držav napram Roljrarski ter razlagali besede nem^ke^a držnvne^a kaneleria, da pre-pu?ča grofu Czerninu govoriti o balkanskih zadevah tako, da se Nemčija noće engagirati v vprašanju zahtev B olga rov. Za liMm fi :3 if\M ]BiO- s!gv tim Hi Goriški bejjunci v obči-ni Zakot pri Brežicah seiz-javljamo za jucoslovansko deklaracijo naših državnih poslancev z dne 30. maja 1917 in se pridružujemo zahte\i po samostojni jugoslovanski državi. Sledi 81 podpisov. Občinsko starešinstvo občine Grahovo na Goriškemv svoji seji dne 24. januarja 1Q18, se pridružuje so-glasno in z navdušenjem izjavi Jugo-slovanskega kluba vdržavnem zboru z dne 30. maja \9\w Izrekamo popol-no zaupanje Jugoslovanskemu klubu ter njeza predsedniku dr. Korošcu. Go-spodje poslanci se naprošajo, da vztraj-no delajo na to, da postanemo v naši domovi:ii sami jeospodarji ter da se ne'ia strašno prelivanie krvi in sklene trajen in pravičen m!r. — Žunanstvo Grahovo nn Gnriškem dne 24. januarja 191S. Franc Rejc I. r„ županov na-mestnik; Jožef Brovč, podžupan: Ma-tevž Torkar. podžupan; Anton Mavri I 1. r^ zapisnikar. I Glas ranjenih za jugo-slovansko deklaracijo. »Hr-vats!ci Država« obnavlja: Podrrisani sinovi Hrvatske i Slovenije, koji ležimo rpnicni u bnl^jci milosrdnih sestara, s t\hn, ali cnelom rczomosču slijedimo t^k borbe za na^e naredno i državno ujedinjenje. Od^ravamo deklaraciju od 30, svibnja IQ17, te o jedno damje-mn za spomenik bheonokoinosa drja Janeza Kreka 114 K 10 vin. i kličemo nršim zastun^ic^mn, da ustraju neoo-r'istTiivo i o^1Mč^o na d^Vlaracii^kim zahfievima: rrek "?im nrolita krv, žrtvovana mladost i zdravje ne pomnoži za-tira^ie. nero nek n?m igraste tz toga sunce slobode za sva vremena. Nek se svatko dr*i *rCsla dria Janeza Kreka: Sad ili niVnd!« — V bolnici milosrdnih s^s+ar«? v Znerebn, dne 1S. s'ecnia 1919. CSliiedi 124 pot^ha ranjenih Hrvata, Slovenaca i Srba.) SlovenVo žens!vo za deklaracijo. Za ^voi slovenski narod z v^em srcem pavd'išcne zere in deVleta iz Šmarja pri Ljubljani se v nol^em obseTU pridrnžnirjo slovesni izjavi SlovenV zn svnhrdro Juiroslrtvi-jo v sr^is1'! dc\'Hrrci;e z dne 30, maja 1917. Sledi W podoisov. ^cne in dcfriefi mirnopeSke občine na Dolenjskem se ra-dostno izjavljamo za Jusroslovansko deklaracijo z dne 30. maia 1917. Pozdravljamo tndi z globoko hvaležnostio ir,ja-vo prevzvi§enega knezoškofa ljubljan-skega. Temboli pa obsojamo izdajalsko delo dr. Suster5ica in njegovih prista-šcv. — Sledi 1105 podpisov. Podpisane žene in dekleta se z vsem navdušenjem pridružujemo jugo-slovanski deklaraciji s polnim zaupa* njem do načelnika. Občine: Semič, Vinjivrh.inKot — 323 podpisov. Vse žene in dekleta vasiGraho-vo pri Cerknici. Zerovnica in Bločice se z navečjtm nmvduSeniem pridružujemo jugoslovanski deklaraciji in zahtevi po samostojni Jugoslovanski državi pod habsburško krono. To bode naše zadoščenje za vse žrtve ki jih v polni meri doprinašamo domovini Po- \ tem bodem© vedele, zakaj so krvaveH : ^k ' ^—^—„—kte ' ^__J_I _______rS ___i * __l^_______'" a^i^__i * t f V bojo za Macor ta tvobodo domovine i . I DOćemo zaostajati za nasimi možmi In ) I sato kličemo: Do zrnate! — 367 pod-- pUov. i 2ene in dtkleta vaši Razdrto . se soglasno in z navdušenjem pridru-. žujejo majniški deklaraciji vrlih za« , stopnikov slovenskesa naroda v držav« nem zboru. — Sledi 108 podpisov. Podpisane Žene in dekleta občine Zgor. Tuhinj slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugoslov. kluba ter zahte-vamo združenje slovensko-hrvat.-srb-skega naroda pod habsburško dinastijo. Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega ognji-šča, zahtevamo y svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojišdu. v imenu svojih otrok za ves nai narod združi-tev, samostojnost in neodvisnost. Ho-čemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije. Našim poslancem v Ju^oslovanskem klubu izrekamo zaupanje in zahvalo. Iz dna srca želimo miru v smislu sv. Oče-ta Benedikti XV., ne miru sile, ampak pravice, ki ga nam prinese le zedinjena Jugoslavija. Prevzviš. knezoškofu, slo-venskemu dobrotniku Antonu Bonav. Jegliču izrekamo zahvalo za njegov pravičen, odločen nastop. — V Zg. Tu-hinju, dne 20. januarja 1918. Sledi 272 podpisov. Slovenske narodne žene in dekleta izšmihelske občine pri Št. Petru na Notranjskcm se so-glasno pridružujejo izjavam vseh slovenskih strank za državno pravno deklaracijo 30. maja 1917. Jugoslovanske-mu klubu zaupajoč, da jim izposluje sko-raiSnji mir, in njegovemu načelniku iz-rekajo popolno zaupanje. — 252 podpisov. Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo da smo z dušo in srcem za majniško deklaracijo Jugo-slovanskega kiuba ter zahtevamo v habsburški monarhiji ujedinjenje našega ^ovensko - hrvatsko - srbskega naroda. Okraj ormoški; občine: M ih a lovci in Ve I i č a n e; vaši: Ivanjkovci, Mihalovci, Jeruzalem in Ple-Šivica. — 218 podpisov. Za majniško deklaracijo Jugoslo-vanskega kluba se je izrekla o b č i n a Jurjevci pri Ptuju. V občini so nabrali 141 podpisov. Z Goriškega. 31. januarja. Tuđi nemške delavce nam po-nujajo. »Grazer Tagblatt« je bil tako prija-zen, da je opozoril nemške delavce na Gorico, pa ne je da bi prišli delat pomagat, ampak da bi se tuđi kar nastanili v gori-škem raestu; zlasti vabi kovače, mizarje in slične vrste na delo v Gorico, češ, toliko so trpeli nemški obrtniki in delavci, sedaj je prilika, da si opomorejo, in zajedno se obrada do kompetentnih oblasti, naj se ozi-rajo na nemškega delavca in mu pomaka jo na pot v Gorico. »Lavoratore« mu je od-govoril prav dobro, da »Grazer Tagblatt« zasleduje samo nemškonacijonalna stremljenja s svojim apelom. Ne gre za lepo priliko zaslužka za nemškeca delavca, ampak za lepo priliko, ki jo hoče izrabiti nemški nacijonaiizem proti domaćemu primor-skemu prebivalstvu. Ako bi šio »Grazer ITagblattu« samo za dobre delavske moči, bi se ne ozirai samo na Nemce, marveč na vse delavce brez razlike narodnosti. Mnogo bolj humano in pošteno je, ako se pozove za vzpostavljevalna dela na Go-riškera domače delavce, ki morajo kje proti svoji volji počivati ali delati za borni za-služek ali stoje na bojišču. Nemci nai osta-nejo doma. Primorskih delavcev ne bo manjkalo in tuđi ne drugih slovanskih, s katerimi se Nemci ne morejo kosati. Vse-kakor se mora storiti vse potrebno, da se spravijo naši delavci domov za obnovo dežele. V zapadna Brda se raorejo vt-niti begunci povsodi: v Biljano, Kožbano, Medano in Dolenje. V F u r 1 a n i j o se morejo vrniti v ves červinjanski okraj, v Bra-can, Chiopris, Krmin, Medejo, Moraro, Co-rono, Marijan, Romans, Verso. Vile§ in Turjak. V druge kraje je vrnitev deloma 1 dovoljena. ( Iz Vrtovina pišejo, kako so za- ] dovoljni, da nišo šli po svetu pokušat gren-kega begunskega življenja. Prestali pa so I hude dneve, kajti Iašid sovražnik je dobro i meril tuđi na Vrtovin in prve tri granate < so bile priletele naravnost v sredo vaši. i Hvalijo tuđi gospodično Kuntihovo, ki ie vztrajala v Vrtovinu sredi vojnih grozot ia 1 ki pomaga tuđi pri aprovizaciji. i Iz bempasa poročajo, da se šem- < paski begunci, ki se nahajajo na Kočev- i skem, kar ne morejo vrniti domov. Prosili i so že opetovano in storili sploh vse korake, i pa vse zaman. Povedali so gospodarji fla- 1 varstvu, da imajo dobra stanovanja in se- 1 daj so prišli po ostalo družino in ne kaj 3 blarra, kar so bili tja odpeljali, v Sempasn < je že Šola, šempaski otroci pa tavajo Se tam i okoli brez pouka, ali na glavarstvu se jim : ćelo posmehujejo pri opetovanem popraše- s vanju po potnem do voljenju. Poslanci, po- i magajte! 1 Iz Gorice: Od prti sta sedai dve • Iekarni LjnbiČ in Pontoni. Prvi lekamar je ^ vstrajal ves ča« v Gorici. Vrne se kmalu k 1 njemu farmacevt g. Miha Kosir. Mesnice i imamo sedaj 3. Financa ima svoj urad na i Senene mtrgu in deluje tu od početka. Boli- ( čija uraduie na Korzu Verdi 26, etapno po- i veljstvo na Korzu Frana Josipa 40. Na i Korzu sta dva brivca. Vodovod odpirajo < zjutraj in popoldne za eno uro. Aproviza- i čija deluje kakor navadno. Đolniška bla- i gajna poslale v Maglstratnl ulici. V Ra- c štelu je odprta Kožmanova trgovina. Kn- i hinja za nbožnelše ljudi 9« nahaia v nlicl i Dogana, mestne delavce ▼ GI«dallški olid. f Trgovec Đatjel otvori v kratkem tnđl svojo s trgovino z biciklji, stroji itd. Ne zvoni v I Gorici seveda Se nič bi ure ▼ stolpDi ka- l Mo ie redno začetek italijanske vojne, s Prisel )• domov tuđi Tinče Komel z AJie- ^ viče, zastopnik 18, mestnega okraja. t Pismo, ki ponnla hlio na t prodaj t o} n o-k reditnemn sa-ln voda, smo vMeti in se nm čudili. Voino- I u kntfN mvod naj kppi bite v GpricL Sk> I t TMho Ufc. Kit m s ihm? Uv 11 ■» 11 f dajal hišo ali zemlUšče i n i c u, ta ie izdajica na svojtm rodul V glavnem naj velja: da Mikdo se proda svoje hUe $ praznim iž> lovorom: ne morem popraviti. Vsakdo bo lahko popravil in m o r a dobiti potrebna sredstva za popravo. Ako pa že kdo res hoče prodati na vsak način kako ki&o ali zemijiiče, ako nu ne kale drugače, potem naj obvesti o tem odbore za obnovo Goričke, da njegova hl§a ali zemlji-Če dobi zopet slovenskega gospodari a I Tujcu pa niti pedi zemlje! V Rcnčab je sedaj nad 80 prebi-valcev. Dopis iz Celja. (Od aaftega poroteralea.) Celje, dne 29. jan. 191& Za jugoslovansko deklaracijo so se izrekla v zadnjem času ebčine: Bortci (v križevski župniji), Št Jani pri Sp.Dravogradu, Kraljevci pri Ljutomeruu Sv. Andraž pri Velenju; občine Ročlca, Sv» Trije Kralji, Trotdova in Drvanja (v župniji Sv. Benedikta v Slov. Gor.); Presično pri Kozjem; Petrovce, Sajovci v ptujskem okraju; Bohova v mariborskem in Prinova v Konjiškem okraju. Imenovanja in odlikovali j a. Namestniški koncipijent dr. Marko Ipavic, sedaj nadzornik taborilča v VVagni, je imenovan za okrajnega korai-sarja. — Križ IV. razreda sta dobila: poitna oficijantka Frančiška Zaveršnlk v St Petru v Sav. dolini ter poštni oficijant Fc Fludernik v Ljubnem. — Namtstalk Clary je članoma prostovoljne požarne brasibe v Rečici ob Savinji Valentinu D e-1 e j š in Francu § t i g 1 i c u za 25 letno zaslužno delovanje na polju požarniitva podelli častne svetinje. — Naslov vtšjega ravnatelja je dobil vodja kopalISča v Rog. Slatini, dr. Franc M a 1 li. Za ravnatelja isto tam je imenovan dozdajni ravnatelj ko-pališča v Radincih Ludvik Lochbihler. Iz šolske službe. Za naduči-telja v Pohorju je Imenovan Frid. Pfei-f e r, pri Sv. Antonu na Pohorju Avg. T o m š i č, za šolskega vodja v Pamečah Martin Vrečko, dozdaj učitelj v ŠoJta-nju; za učitelja pri Sv. Jakobu v Slov. Gor. Karei Urbič. Učitelji kot r e k v i z I c I Jskl organi. V smislu odredbe naučnega mini-strstva Je Štajerski deželni §olski svet na-ročil vsem okrajnim šolskim svetom, da se učitelji ljudskih in me.ščanskih Sol ne srnejo več porabljati za posle, ki nlso v zvezi s šolskimi zadevami, ker — Četudi so morda v javnem interesu — tald posli vplivajo škodljivo na šolstvo In oškodujelo ugled sole in nčiteljstva (n. pr. revidiranje prtljage, iskanje kovinskih predmetov v zasebnih stanovanjih In pod-). Pozno i« pri-Šlo spoznanje, in upamo, da bodo okrajni iolski sveti si vzeli naročllo dež. $ol. sveta k srcu! Če bode sedaj kaj bolje?; Namestnik Clary je v zadnji seji deželnega gospodarskoga iveta povedaL da je končno vendar prepričal gospodo na Dunaju, da se Štajerska ne more prehraniti iz lastne žetve, ampak da je navezana na dovoz od zunaj. Izbolišanja prehranjevalnih razmer je pričakovatl le, če dobimo zadostne množine žita iz Ogrske in Romunije. To so pametni li ud je 2e davno trdili, a grof Clary je bil šlep in gluh in je izsesaval ljudstvo do krvi. Čas je bil, da je prišel k spoznan ju. Radovedni sme, če bo njegovo »popav-lenje« dunajskih krogov kaj zaleglo?! Grof Clary še vedno ne zna šteti. V Gradcu se je nedavno ustanovH novi deželni svet za preskrbo pretrfvalstva. Steje 24 članov. Ker nas je na Štajerskem tretjina Slovencev, bi moralo biti v tej korporaciji 8 Slovencev. Tođa grof C!ary se, kakor rečeno, še ni nauči] računati, in je poklieal v ta novi »svete enega — reci in beri: enega — Slovenca. Kaj, ko bi se mu šli še posebej zahvaliti za tako — velikodušnost! Zapora čez sveza Jabolka na Stajerskem, izdana prvotno do 31. t m., je zda) podaljšana do 28. febr. T;z Celja. (Župan Jabornegg 0 naših prehranjevalnih raz-m e r a h.) Dolgo smo morali čakati, da smo začuli enkrat vsa] napol odkrito besedo z »oficijozne« strani glede prehrane prebival-stva v našem msstu, o katerem vpraSanju smo mi v tem lista že večkrat razpravljali. Reci moramo, da se ie župan Jabornegg v svojem tozadevnem poroci!u, katero je poda! v seji dne 1SL jan. občinskemu svetu, končno otresel tistega Šablonskcga optimizma in tistega smešnega tolaženja, kl je tako čudna lastnost vseh naših talmi-patri-jotov. Kar se tiče preskrbe z m o k o, Je bilo Celje ie dolgo časa prikrajiano In je dobilo že skozi eele mesece samo polovico predpisane množine (namtsru 1400 samo 750 g na teden na izkaznico!). Jabornegg se boji, da bo zdaj prehranjevalni urad znižal množino moke za Celje še bolj in sicer na 500 g, in pravi sam, da je pri tej množini živeti nemogoče. Glede kr o m p I r i a pravi župan, da se je osebno mnogo trudil, da bi preskrbel velike množine. Na Celje bi moralo pri ti, če se računi na osebo 80 kg, S0 vagonov na leto, vendar ie mesto samo le to množino znižalo na 52 vagonov. V resnici se je mestu nakazalo 40 vagonov —-na papir ju. 20 vagonov je dozda] prišlo, a ves krompir zmrznjen. Toda — pravi župan — prebivalstvo je zadovoljna samo da je le krompir. Res — odkrito povedano — 3eljani so zelo potrpežlji vi! — Glede n 1 e k a nam Je naslika! župan razmere zelo obupno; v doglednem času je računati 1 tem, da mleka sploh več ne bo. Vzrok: leprestana rekvizicija sena in slame, kl cmete sili k prodali živine, ter povzroča, ia tuđi živina, kar nam Je še ostane, daje redno mani mleka. Isto bo z mesom. Ker onetje vsled pomanjkanja krme sedaj raz-jrodajajo vso živino, je računati s tem, da ia spomlad sploh ne bo več mesa. Mestna )bčina je zato dala sedaj povojiti velike nnožine govejega in svinjskega mesa, da ca bo imela za prebivalstvo v časih, ko Inigega mesa ne bo. — Glede masti >ravi župan enostavno, da Je ni; prebival-;tvo pa ne ve*, kaj na] zafint s $ dkg. H Jih lobi oseba aa teden. — O pomanjkanju »rentoga, petroleja in drv smo r našem listu že mnogo Ih več povedali, lego župan. — Vendar nas pa le veseli, da ;e je župan končno odkrito Izpovedal. Za-caj bi slepomlšili s pomanjkanjem transportnih sredstev kakor doslej?! živil eno-tavno ni, to Je resntea, U »• mora prebi-ralstvn odkrito povedatf. fConsekvence iz •Kt im raorajo IzvaJatJ naii dlplomatje li ledati, da nas čim prei reŠIjo teh neznos-Ih raztner, katare srao dosedaj sicer potr-»ežlflvo prenašatt Ali bo ta potrpe_3)NMt utli takrat Se ofntala, ko se 1» Ho za Mie H4m|^ m vuno. BriiTiiti« *t , Stran 4.______________^________________________________»SLOVENSKI NAROD', dne 1. februarja 1918. 2/ Stev. )e> Čc se nslafbencl magistrala, katerega župan ▼ tako t«i-n I h birvih slika mi gospo-darskl polola) glede prehrane, ▼ dl n ja jo oni aemikl polttikl, kl hoće zt vsako ceno nadilje-finje vojne, ker se jt xo?i!i S*mc\. VeČ besed lz^ubljatl, nam ne kaže za enkrat. ZlodiB pijanog« nabornika. ViBolo sobo to se je vračal neki 1 Slet ni na-t>ornlk preko drtavne^a mostu. oNvi-'no proti domu. Nasprotl ne J« pritekel Rletnl deček, kl se mu ni mo?el praročanso iz. ©fnitl. Podivjana človeika rrerina Je prije. Ia otroka In ga vrgla z moiročcim šunkom »^eko mostove o^raje v Dravo. Fantek je atontt In do danes s> ni«o naSli nje^ov<»'»«. tmpla, Prihitevil eastniki Ia vojaki ctso mog^ll prepreci ti po bllskoma se o^i^ravalo-6ega ^roznega dejanja. Množica ]• sta^a pred tem dogodVom kot odrevenela. cato pa se je lotlla zver*nfVe?a Čioveka. k! tu ?e hotela linčatl. Fanta so izročIH mestni rtra-§L — To so dogoditi, kl jih danes oj>azu1e. mo s (?ro«o v vedeo se množečlb sln^njih. Eden Je okratnejšt od đrupn. Povod te-sou je stralna posurovelost. kl JI 1«» mati sedanja vojna. In vseeco se se vedno na5-dejo ljtiđje, kl Jlra vojne te ni dovolj. *?ta-Jerc« Muva vedno btije In vedno bcje raz. ■ajm itajercijansko 2r*nje po »esrH*nih Vivrfen^ih ptn^fke »puri*«, ki se n»«iva »nemska Ia cesarjn zvesta«. In bolje ne kode temu, dokler ne bode strt ta stmpenl revolver In i njim vred na tla poteptano ptujsko »nemstvo«. Koliko torja, koliko sJočlncev ima na vesti ta »slovenska, ura. itvu prijazna« Ornigova stmnka, prefe«^ ■e vse meje. NaSa mlade* je dobrosrčna; koder vidimo na njej naeprotnp. Je povsod posredni njea vrrok strupen vt>liv. ki ga Mrt ptujsko »•tatercHenstvo«. Krtor nni^u-Je to nečlovesko flni£bo, ta vrSI đelo, ki Je •tozi oni, ki tstreblja strnpere kačje za!e?e. Ka s:o intjo. V Pobref ju Imamo .tTsto trapvcev, ki so po veliki većini tp| >stramm deatseh«. teravno nemski koseaj pitati tnajo. Občina Je velika. Te đnl so bile tem trgovcem odđeljene ve^je množlce slad kor ja. Slad kor so dobivali samo oni. kl so prinaSalf v zameno zani Jajca po 30 v za komad. Jajca so ti trgovci razprodajali po. tem po 50 v komad doma. eksportirall pa so fth po 70 ▼ lo se već komad. Lepa rec! Javno ođerustvo. Firma »Mar. tiĐS« (češko Une pove, da so pristti! Nemri) Je prodajala dne 28. jannftrj* po dvm zavtt-ka vfl^alle, pa samo tištim, kl so sočaseo kupili 6e dva za vi tka staregm. nerabnegm »peftcenepa praSka« (ia snaženje kovine), rse skupaj za 50 v. Ce bi si kaj enakega dovolll kak slovenski tr^ovec, bi cm kar fcitro c&tegla roka pravice našega sodliča — radi Dedopustnec;« navijan 1a eem. Nesact Imajo kajpada svoje privilegiji- Glrttmeier vabi posl. W © I f a *— na kmet«. Ko je posL Wolf bli dne 12. m. m. pred zLorovanjem v hotelu »nad*-▼ojvoda Ivan« v Gosposkt olld ga Je pova. bli znani nemkli po*estnik in itajercljanskl agitator Fr. Girstmefer, da naj priđe tuđi Ten nm kmete, t. pr. t Skrresi. Gorice, prlre. fAtl shode za. nadaljeranje vojne. Poelanee iWolf Je baje obljubu Glrstmelerfo da SS3 bode vabllti tanalu ođsvml. Ml mu svetuje-BK). da naj ne gre Izzlvat med naie Unđl tn ostane raje doma! Slovensko kmHako ljudstvo pa si naj tuđi omlslt kakina je Olrstmeierjrra »kmetska dnfta«, kl liče prijateljstva — aeoiiaisi aajskafta^ aa fsv Nova slovenska prlšloeltev. Ooapod J. Golve. velevoeeetnlk ta FolM Pri Podčetrtka. oče sloveaakeca pssateUa ta vojnega kurata Jasna« Ooleea« je kmpil znano rostilno »k jagnjetvu (»suša Istir.) na Tegetthoffovl cesti, nasprotl glavaena kolodvora Ju i ne leiesalos) ▼ Maribora, sa ceno S5.060 K. Gostilna ham lep Ttt Ia vat sob za tajce. Goetllno prlporoeamo. Za slovenske invalide. Prošnja Ia poziv slorenskl javnostL Vojska $cki in kolje brez astniljeni*. Žrtve njene so silne in neštete. Ali moremo mi, ki smo doma na vamem in rnirnem, biti njim nasproti brezbrižni? Ne! Mrtvim stavimo spomenike. Ali borno pa pri tem i iv i h cisto pozabili?! Mrtvim slava in večni pokoj, a živim — pomoč! Ravno ti siromaki, ki so izgubili v krvavem metežu oči. roke ali noge, posluh, pamet... tn bodo nosili te siedove vojske do svoje smrti. so vredni našega najglob-Ijega sočutja, a potrebni tuđi dejanske pomočl. Seveda je dolžua bkrbetl žanje država, za katero so se žrtvovali. Država bo tuđi svoj del storita; a država vendar nirna — žive^a srca. Zato so se poleg državne oskrbe in v stiku z mo stvorile pri vseh narodih organi-racije (društva, odbori, naprave), ki so prevzele nalogo, za svoje rojake-inva-iide skrbeti in jim breme življenja, ki jim ostane itak dovolj težko, kar naj bol) mogoče olajšati. AH naj samo mi Slovenci svojih nesrečnih rojakov pozabimo? Del našega naroda so, branilci na^e.^a do-movja, udje našega telesa, kri na^e krvi. Kako bi jih mogli mi, ki smo zdravi in celih udov, gledati v njih bedi, pa jim n; pomagati, kolikor moremo? Iz tega vzroka se je — dovntj pozno — sestavil slovenski odbor za pre&krbo invalidov, ki ima svoj glavni sedež v Ljubljani, a želi. da se mu slični odbori pridružijo po vseh slovenskih pokrajt-nah. Naloga te^ra odbora }e jasna in bo njegove namene odobraval in z veseljem pozdravi! vsak človeško in kršćansko čuteč Slovenec. Odbor se torej obrada do vseh rojakov in apelira na njih človeknn>ibncst, rodcljubnost in kršćanstvo: Pomagnjfe ubogim Žrtvam vojske, našim rojakom-invalidom kar nnjveč mo^o^e. da bodo mogli ložje prera^ati svojo nem;lo u^o-do! Vsak zdrav človck naj bi Cutil v sebi dolžnost prHpevati svoj del k oskrbi in rre^krbi :e'i betež-nikov. ki jih je zade!a kruta u^oda. Hva-ležnost za to. da ?mo %?m\ Živi in zdravi, naj nas pr^anla k temi! Prosimo žanje materijalne In moralne pomoči. A'aterija'ne. Ako h^Čemo invalidom pomagati k boli^emu žl\i;2n?u, potrebujemo predvsem denarnih sred-stev. Odbor ne misli odvzermti državi njenih obveznosti do invalic'ov. %\ državna pomoč nezadostna. Ako se boce invalidom pomagati, je rv^reba znatnih v s o t Odbor se obrača z!a$ti do onih. ki so bolje založeni, in šc posehe do onih. ki jim je bila g m o t n a $ r e č a v vojni mila, da se tz!'3Žt ?f> s primerno pod^oro žrtvam iste vojne. Darovi naj se pošil'ajo »Dnbrodelni cisarnic v Ljubljani, Kolodvorska ulica ?tevi:ka 35. Invalidom pa se ne porrign snino z denarno poc'noro, amrak tndi in zlasti s tem. da se jiTri preckrbi rnme-ro d e 1 o in služba. In v tem oziru ane!;ra odbor na vsake vrste delodalalce in gospodar je, da nal blagohotno sprejmeio invalide v delo in službo s primernim plačilom. Odbor pa orosi ob!instvo, n^! uboge invalide tuđi moralno pod pira s tem, da je do njih s o č u t n o in prijazno, da iih t o 1 a ž i, pa tuđi osrčuje in bodri. Mnogi invr^ir'i so potrti in ma-losrčni, kar zopet ^labo nzzij vnliv? na rjih duševno in teTe^no ^ivljonie. Ta^irn je treba tolažbe in bodrila, posebno Se bodrila k veselja za delo. Brcz-delnost, lenoba Je nafvečji sovražnik in-validov, je r'ih moralna pogiba. Delo daje veselje do Življenja. Znto naj se vsi invalidi navaink) k t?mu, ra naj se jim tuđi daje priložnnst, eta c*obe svojim zmožnostim primernr> delo. Nij-prej se mora vsak i z v e /. b a t i v ka-kem pokliču, k čemur je večkrat treba nekoliko ali §e precej moralne sile, in potem naj tišti poklič res izvršaj«. Polej brezdelnosti so invafHJe Izp'v stavljeni tuđi drugim moralnim nevar-nostim, med katerimi Je r prvi vrsti p 1 -Janćevanje. Slavno občinstvo se rmjno prosi, da raf ne bo preradudarno s to vrsto tolažbe, kl jim utegne biti pogubna. Odbor se te obrnil tudl do dcžeine-ra šofskega sveta, naf se po iolah opo-rore otrocl, da ne bodo ubogih pohab-ljencev zarričevaft hi žalili, marveČ ^m zaradi velikih žrtev, prinelenih domovini, skazovaJi primerno spo§tovanje. Odbor se trđno nadeja, đa bo na5a javnost imela in pokazala popolno ume-vanje velike in lepe naloce, ki je nam joot •jImp itepli Jh h* m miMh Mtšr boQi0i roočeh podpirmia to človekoljub-no, rodoljubno in bogcHjubno rapočetje. V Ljubljani, 29. januarvaj 1918. Odbor. IV. Lovro Pofačnik, predsednik; dr. Vladimir Rivnihar, pod predsednik; Jan. Kalan. II. pod predsednik; dr. rr Jež, tajnik; A. M r k u n, blagajnik; Itn. N i d r a h, zastopnik knezoškofijst-va; l*r Oovekir, zastopnik mestne-ga magistrata; dr. V. M u r n i k, zastopnik trgovske zbornice; poslanec Josip Gostinčar, sodnl svetnik Fr. Mil-Ćinski; inženir Vladimir Remec; vladni svetnik Ivan Subic; Viktor Zore; Fr. Skrbec in Vaclav Vrtove c, zastopnika invalidov. Ia pravll »Slovenskega odbora za vojno Invalid?« v Ljubljani. Natnen teg«, odseka je vsestranska skrb ta vojn« Invalide. V ta nam« pre?kr-buje ▼*>•, kar slu.ti y dobrobit invalidom, posebno pa : 1. Dela na to. fla s« po «ie^<*lah. v ka_ trrih prebivajo Slovenci, ustar.ov« sloven_ sk« invaliđne ^ol« in ća se prlrfjajo razni tecajt za inrali le; 3. uela na to, đ& lo v Ljubljani napravi i-deloTPJnica prote*?, ki no OFkrbovala, popraro prote« vojnih Invalidov, oziroma j7tleloTa!nira Ka nov© prntP7e; S. fkrbi, da ee nestavt statistika vsoh slovenskih invaMdov; 4 dela na to, da se invalidom skaziii« potreJino jspoStov^nle. Znto rnliva na £o]*^e oblasti, ds »e pri pouku v ftolah mladin* opoaarja na ZH-^lune in žrtve invalidov; S. a) zbira darove in jih deli med pomoći potrehne invalide: b) daj* jim posojila. da si morajo mstarovitl la^tno pot'ietje- «> poaieduje jim iiaknp doma^ij; d) preskrbuje jim «lu2he ▼ sporazuma s c kr. posredova'.nico za vo'nf invalide; e) pi^Fkrbi inra'i.iom pravno varatvo v slu^aj»n. ki to v svezi z invalirei redn^ nci valn. Občirarji ^e opozarjajo. d? Dri vseh svojih vlogah vsa-kokrat navedemo rudi kraj. hFno ^tevilko in eventualno 5e hi'no ime. da ?e na ta r-a'Mn iznme nepot'-ebnemn. težavnemn tn zarnjdncnu pofzvcdova^^u. ker le na Bcv-s em veliko drufin z cnim rn Htim imnom. Za vrritev na svoje dorra-ije le žunanstvo pri politi-.nl in voj??k» oblasti vse potrebno u'rre^ilo fn se bo rezultat pravočasno v ča-so^i^ih obiavi!. Poliska semena je država obljubila. fz Kobarida. Dne 29. januarja je Iz-dihnil nas obee spn^tr-vani gosnod drkan Juri! Peternel. Obilo je pre^tal za Čnsa italiiins're invazije, sedaj pa se ie vlegel ra< d^bri dekan k nočitku, sređen, da je doživel ropet ^vohido na Koba-l?kem. Do-^ivel Te «;tr»r'r>^t li l^t. Pokoj mu med nam!! V pr!"~!tcni ar7Ctia!a Imain na'i de-lavci 4—5 iron n!a!ila na dnn in %o pod naViroflo d:scfr»l?no. Nc^>:"f d^invrl na d-bfvr»io za ravno *Vro d-lo on .^7 Vron na dan. TaVo Te nnv^'->l «odrun Oliva na de-lav^'^rn cbod1' v "T>«;tii. ^tra^ n^-^trfTrov v Sfbe^'Vo. F'^r ^od^ij^ -i u%rč'*a zaM^vi pnrotTiikov v ?1-b^nfktt. da *e ;;m naV»?e oole? potnib stro-^1 ^v đn^v^o ?~* Jr^on *^ nn e^^ted^i^Vern r^' »vri i^'iv'11* da rad' dT*^'T'n;» ne mo- rr'-!? so^'-Me 7*" o tem taVr J obvestilo Jn-st**no Tr!nf":tr<:tvn. — OdMkovan ie bil ^d vr^ovn^a a^-madr>e»a povcl-rtva k Ivan Ma vi i ček, brz*~>:avnf in t^p^v^:] mrf^ter v IJtiblia^i. ^ ?p1ezn?Tn za*\"7n\m kr??em 5 kror»o na t"a''Ti h^a^ro^-'e svetište za vznrnn ?n r*n-žrtvo^alnr "i?.tovo d"lnvnnie. Cf*^tit3mo! —O^T!!fov?n-a pri drfnvnl žc!c?z"!-H. 7. 7*nMm r?-lT*'"n?"n V-i*e*n « krnno «a t1-!!-V" b^abr^stne «vet*r,»f* ie orf|fV^Van stroini vi^;i Vomi**r tr,? T.nd'-iV T e r đ f n a. — S l:n b-aVo^tne ?v«*TTi?e !e rdTVova*? ^rof-ni rrohter f^'^n O o r ti r> r>a ^^.c^cp^ : s ^rr^^rf'm r^^-'m^n V-;"em "^ traV^ b--»V m^rne sv^Hi« ?+^cf;^Vi delavec Robert Klobnf «r v T«-^+^ T»re^5ran?n rt v^'^'T'n cT^^^^^'nie za s^o-^"hne s^o-Ti^ni \r ^♦r'!T"a 1^^* M so v>r\~ c»^i*r-,f (jo^^v,-,,^^^.^ 9O vpoulicanl na 6. febrtiarfa m« — »Dr»ft»o^9«, f>3^f' d^^nidne fe |T=t^ r»^'a ttev'V'^ T»oveT^ n»*>»*e*1netca. r«rani7atorf?nih čičkov rosnoda^^^e čHnt-p f^ ^o^n^^^r^ir^ na-vi^^T'a. *nrn?*lr\ n^-t^^ca dr. IT^Vovr^: v f^e^dnTt? t*«tt»vf.?b i>nrn?» n ?«iiv?»'"e!-fih ćrt^n^^ t «tinvan«Vffi ćeffUh, rf*^tf pia f"Ttf. rH«\T»a nibH^a bo pH?^a**>H Va-knr f« v»d-« raTiimivo^fi \% v«:eh *n*\b w>-Vralin. Tn*} p« 7ff.-,v^fVO «e no f?cf nt'^l ter m"W ^vr?^ f^frp«y». v rđ^tav'-n: »V**rai3Ttfa fr« rđ^ov^'-f" nritiVo. đa se ©'>-d^.*e ▼ r«eH *wrfl?»««*! d^evr»e»fl fr» ro^no-d*rsVefn nntnent V^vs !e ffveđba i^Hje-wrw fm dtafov tti»?!b n«1!a»?lf^v. w«M*ov fn nof'+f'ov. M r*T r>n*nri r f"d*T^tfwf H- imU «- V^viH 7 vr»—»?•**!??. Vi Irrtft« re*ntca. Drfav^i »r«Td«ff|t nil listek, kf fe prtnesjcl đogodbo neke km«* tiče tsj njeno trarično nsodo. ker Ie prenoćila nekega Rusa. SlnCai ie flpi£e«j za ras-mere na na^em Ju»tl Pobetil pa ie državni pravdnik tuđi odstavek Iz porodila poslan-ca dr. Kukovca. — Fr. Kalom t. Jutri popoldne se vrsi pogreb triv&eta tovarnarja zasebnika cosp. Prana Ksav. Kilmnsi iz Vel. Col-narske ulice it 2 na pokopališče k Svetemu Križu. — Pr. Ks. Kalmus ie bil Ceh. Rojct le bil v Pragi ter je prišel leta 1874. v Ljub-Uano. Bil je marljiv ia podjeten mož ter se imamo zlasti njemu zahvaliti, da se !e na na^em ju^u dvisnila pečarska obrt do precej visoke stopnje. Svoje znanje v tej stroki si le pridobil v tovarnl Sommer-schuh na Će^'vem, ki je pozneje prešla v laM kneza IJchtensteina. Pr Kalmus se ]e udele^if tuđi vojen leta 1959. in 1866. V Ljubljani je bil splo*no priljubljen ter je podpiral vsa narodna društva in bil član tuđi več gasilnih druStev. Med svojimi brat! Cehi je bil poznan ne le kot Izboren dru*abnik. marveč Je imel za vsakega In vedno tndi od^to srce. Zlasti zadnje do-KodVe ne le na Cefe Idealov svojega in na^e^a naroda Bodi bratu bratska zemlja lahka! P^eo^talim na^e sožalje! — Ć^C'io^il Nfunrosnou »mrt! vvrvan t niŠ^hci stfedu muž $1ec'i<-tn^. Prava, ry7.e ^eski d'^ se ođd5t;'a od tjla. Pan Frant. Kalmna zemfel; jeho vnr^vde ?e«ke srdee pfestalo biti dne 31. t m. Po ce!i disitn^tl b^val opernim ho^em .Če«:ke O^ci* v Lnblani * vieobec^e /nin i cte i Rođaci! Nei'epe uctfme pamatku ze«?nulebo kćyf. nfisnejeme sv^ii hfivnou .Če-ski mu srdr " v nynevall po talijan. eko. Povsodi pa «o tnd! »trmeli, ko je Ce-š^ntf povertal, đa je P'ovenec ts L-jubljane in ne zna ^isto nič itali^anako. 8eda1 ko_ ne?no je ta d eraru i »Italijan« ix Ljubljane pufečen pa fvobodo! — Slavni Ceiki kvartet Ir Prage bo izvajal t svojih Ijub11an«kib koncertib sle-rloča dva prekrasna 8rore. In 1^ febrnarja ob 10. uri dopoldne. K lirftaciM se dopasti samo dotični, ki se 1a_ kn*e t legitimacijo, potrjene od politične oblasti, da Je kmetovalec. — Ljublfarska glavna polta nas ob-veSča, da bo zaradi pomanifcanja prostor->v t poStnom pos'opj'i dohod k oddajalliču OTOjev od 4. februar ja nadalje U šelenbur. prove nlire. Ura i ne ure ostrnejo Iste: Ob d^avni^'ih od 8. do 12. ter od 3. do %. ure, ob nedeT ah in praznlkih od I. ure sjutraj do 11. ure dopcMre. — Za denar ni Ijudem dano« nlc. To pe vfdi že \z tega. da jib muogo manj pro_ si f.K raTplsane uFtnnove. nego v<*a»lh. Zrlaj n pr. rarpiKiije mn^istrat t* v drng^č Jo-žrfe Javorove u&tanove sa sirote, letnih 84 K do 14 leta. ker na prvi razpis spioh nihče proSnje vložil Bi! — Razpecavenj« nacrta atolnega me. 8ta Ljubljane Je sopet đovoljeno. \r Zatičfn« na Do'enjtkem nam piSejo: Pri nas imamo sedaj lepo In gorko pomla. dansko rren•<*. Sno? je po^ođ iza^nll In ^a ceTo pri hribih ni vpč v!>1oti. Poveod vejejo pomiadanRk« tapire. Leska potanja Bvoje popke in ćela narava se razvija v pomla-dfm*ko pojare. Zvončki cveto. Videl in sli-Sr.l s»n Ik senioo peti in tuđi Sčinkovec se že o*lfša. Pafi znalci prihoda ljube pomladi. — \>p.i«r re bojimo »labih po?!o^!c teb pomladnih znakov, knjti eedaj smo komaj sredi zime in morali bi imetl prav mnsle dnere in noči, imeti bi morali taudo — zimo. Kmetska proljica pravi: •Januar (prosi, nec) mrrei, đk poka, bo sadje v Jeseni i n inokif. In to nas s strahom navđaja, ker Treme ne odgovarja sedanjim časom. — Naši be^uncl so Teae?« — vmitve v svojo domovino. Razni že »pokajo« In se priprav_ IJaJo za odhod. Ni?o pa vsi enakl misli. Bni bi radi hitro od?1!, da bi račasno obdelalf zemlfo ir> obrozftli trte. — Druidi avetujejo, da bi bilo slatko se — prenagliti. Iz At. Jerneja na Dolenjaksm nam pl-ftejo: Menda ni nm cei em svetu sedaj tako sapuSčenega krala, kakor St. JeraeJ. Po 8 dni ni nobene po^tn« sveze, In e> priđe po-ita }e tako obložena đa oboga sestrađane kl ušeta ne morejo naprej. Tema se mora odpomoći! Iz katerean vzroka pa ni pri nas več avtomobilska iveza Novo mesto. Krško, med tem ko so po drugih progah, poitni avtomoblU ostali? Poštno direkcijo prosimo, pa tndi od nj« sahtevamo. da nam preskrbi vsaj enkratno g o t e v o dnevno vožnjo, ker take indolenee, kl nam je v ve. liko Ikođo. e« bodeno več mirno trpelL— Prlcadet* iz treh obetn. PoročM ae je e. in kr. nadzdrnTnlir v retervi g. dr. H^s^n Pfelfer i gospodi*-no Vido Muuerjtro. U ugledne Mauer. jere rodbine T Krftkeam. Mla4ema par« obl-1» wnHm% ■ Davek na vojne dobtek«. V smislu eTe-b* St. lsvrftilnega predpisa k eeaarski naredbi t dne 16 aprila 191«, dri. sak. Itev. 103 •# naznanja, đa bodo tzpiski ts plaiilnih aalocoT o darlra ra Tojn« dobifike pred piša-■em pri c. kr okrajnera glavarstvu ▼ Cr. nomJju od večjega dobička v letu 1916. raspoloženi vsakomur na rpogled med navad-niml uradnimi urami r času od 1. svečana 1918 nadalje skost 14 dni v pisaru! davčne, ga referata pri e kr. okrajnem gla.var»tv» v crnom U u Redni obfinl zbor Zveze Juinoitajor. •klh obrtnih zadrug se vrst v sredo, dne 12. februarja 1918 ob 8. uri popoldn« ▼ posebni sob Narođnega doma v Mariboru. Dp«*ni red* I. Poročllo načelstva, II. Vol itev ivetinega odbora za dobo treh let t. j. devet odbornikov in štiri namest« n'ki. III. O organizaciji slovenskega obrtal. itva na Stajerskem poroća gospod državni poslanec dr. Karol Verstovšek. IV. Nasvetl in predlogi o ustanovitvl mojstrske bolni_ ske rn podporne blagajne. V. Zahtevo Slo-Tenještajerskega obrtništva, VI. Razni predlogi. — Goepodje delegati in po vabi Je-ni činitelji obrtnUtva se z ozirom na vat. nost zborovanja za nadaljni razvoj sloven. skega obrtništva vabijo sanesljivi k ude* leibL Iz aavlnsk« dotine nam pisejo: Brali mo v Vašem cenjenem listu, da so se celjski gospodje izrekli proti Jugoshtvijl. CelJ. ski giasek ce bo nikoirur Skodil, nafia pra-vtenm strar bo rse eno doseiena, ker mora biti ćosežena, ker ▼ dosedanjib razmermh nam sploh ni mogoče iiveti se naprej. Ako so celjski očetje proti deklaraciji, dobro bi bilo, da ae od reče jo tuđi jugosloranskint grošem. ki eo Jim raztrgali že dokaj tepov. Ko in če ne storijo pozneje tega sami, morda pa re bo dobrodušno slovensko ljudstvo naše doline samo spomnilo, da je kon. sekrecea čednost, ki bi ee jl tudl celjski fotri ne smeli odreci. Za enkrat bi pa vse» kakor bilo bolje, da bi se brlgall za preskr-bo ljudi. A v tem rnestu se ml zdl, da po. svečajo Čas samim nepotrebrvstim. Zato se obraćamo vsi, ki živimo v SavlnjskJ dolini od aproTizacijo s prošnjo đo c. kr. okraj-nega glavarstva v Celju, naj se vecđar en-krat usmili svojega okraja ter malo poskr. bi sanj. V par dneb bo 2 meseca, kar smo v brasioviki občlni dobili po pol kilograma reci pol kilograma moke na osebo! Proro-kujejo nam pa. da nekaj tednov ni nič se prtčakovati. Petroleja smo dobili v teh dveh mesecih enkrat po V« In večjl pososV niki po ', 1 in sedaj pravljo, da 2« ni zt mi?!itl da ga kmalu dobimo. O milu. cikorjl In kavi ozirom* kakem nađomeatku sploh ni govora. Za mast ne debimo niti karti Ka kromplr so menđa sploh pozabili. Samo včaslh ie prekličejo pri cerkvt, da sja km<*t. je pođ strogo kaznljo ne smejo nikoniur ođđatl, & kje ga naj dobijo oni. ki ga morijo kopuvatl nam ge nlhče ni poveđal! Dobro bi bilo, ako bi vsaj Žnpanf nakupili ne. kaj svinj za domaće revno prcbivalstvo ter razdelili po primemih eenah mast in meso! Ravno tako je s mlekom. Bilo bi ga morda Se, pa straSno prtmanjkuje krme. Vso krmo rekvirirajo in vsa živina Je te zelo oslabe-U. Sukanca ne dobimo niti toliko, đa bi si človek obleko zakrpal, nove itak ne more več kupiti. Ljudstvo je skrajno obupano. Te dni se Je izrazila neka žena: »On, Ce nam ne dajo nič, naj nam pošljejo vsaj strupa, đa prej poginemo!« Pa saj na glavarstvu jim je tako vae eno, če poginemo, le kak: posameznik, kl lepo ponizno in zelo po nemško presi, ie uživa kako ugodno lije-mo! — Da, đa rabimo Jugoslavijo, bocem« Jugoslavija, moramo imetl Jugoslavije ker dru gaće ne moremo iiveti. ne moremo s* svobodno razvijati v nobenem oztrn In zato je naš up fn nada na boljio bodočnost, edl. no kar nas Se drži pokoncu, đa ne om aga-mo popolnoma v teh težkih, burnih đneh. Zato kličemo ie enkrmt tja na Dunaj nadim poslancem, hvala Vam sa odiočen na. stop. Vaše ljudstvo, hoće z Vami živeti Ia trpeti za naSo ljubo svobodno Jngoslavljo, pa raj Se tuđi nmreti, kot ne doseći tega našega iz vseh srr eaSeljivega cilja. 2ivela JngoslaTija. Sivila Jugoslovanska demokrat ka stranka, — Sarinske tene 1đ dekleta. Iz Maribora nam poročajo sleđeCe: Nameraralo se Je sklicati v Narodni dom slovenski shod, ki pa mora za enkrat is-ostati, ker se ne đa na razpolago — pro. storov, češ đa ne zađoi^ajo. RestavracljsU prostori in restibul vsprejmejo komođno 700 zborovalcev. Dragega primernega prostora danes v Mariboru ai. Kje se naj sastanemo? Kje naj izpregovorimo jasno, kar nam je na srcu? Ali naj res molčimo ravno mi mariborski Slovenci tn Slovenci li okolice? Ih to seđaj, ko naganja proti nam podivjana nemftka družba svojo mladež, da pobija in napada na javnih prostor ih nas In na§o mladino?! Maribor, Celje, Ptnj — teh troje mest uaJ s pomoć" 1o ulice zavpije sve, tu, đa je to samocemfika zemlja! V Ptujn. v Celju i. dr., se bodo vrBIH v bližnjih dne-vih veliki slovenski protestni shođl — r Mariboru pa naj molčimo »ker so prostori premajhni«? Nočemo se prerekati. Ali, go-spodje, prosimo, pomislite, je li to ravnanje pravilno? Ke očitajte tem vrstam, đa jih je Baptaal pofiaronlk In, đa so izvor mnenja samo enega slovenskega Cloveka. Narekujs Jih mnenje vseh, ali pa gotovo — ogromne večin©. Tako ravnanje more Izzrvatf le ne. jeroljo tistih. ki jim je na tem, đa v ođloč-neci protestu na zsoraj In spodaj hočejo pokazati, đa so siti neprijateljskega đivja-nja. Prosimo, đa se to n važu Je; sieer bi mo^li oni, kl smo jih ravno seđaj pridobili, si n^tvariti prav čudno mnenje o nas, njl_ hovih vodite!iJh . . . Nova tiskarska in časopisna kriza na Hrvatskem. Med zagrebSXlmi tiskamaml In rtavci je prišlo đo novih sporov. Doseđanja po?afanja so potekla bre?:nspe§no. LastnikJ tiskara so povrh sporočni listom, da Imajo papirja le ie za teđen đni. Izgubila Je ne¥a gospodična t sređo od 12.—1. are opolAne na poti od gostllne pri •Zlati ribi« do Dnnajske ceste kožuho-vinastl ovratnik. PoSten najđitelj naj ga ođđa v glavni traflkl na Meatnera trsa. Razne stvori* • Potres v Zatreba. Dne 29. Januar Ja ob 12. uri 16 minut popoldne je bilo ču ti ti v Zagrebu precej moćan potresni sunek v smeri z zapada. • Elcktritn« lokomotiva. V ivici pri, tnanjknle premoga zato so sklenill, da bo lokomotive gonila elektrika. Slcer bo stalo to mnogo denar ja iH i« premoću a« bo mnogo rrlhranllo. • Brk» kras mo*a. Pri debreClnskem husarskem polku it. • fr uvedeno prisilno nošenje brk. llnštv^ je prepovedano, obriti si brke, cei, (U »Madžari nimajo naTaJtv 4A M o4i*J*»4»**Jl te kfia asjoia^a ^^ m 27' - b* fe nastalo silno pomanjkanje, teke da Deželno mesto za krmlla rrftf približno ne more ugoditi vsestranskim naročilom. Bati se je pa te huišefa, da bo otrobov sploh zmanjkafo. Če ni žita in melje, tuđi otrobov ne more biti P© naših mlinih delo do makga stofL Od drngrod pa ni dobiti nobenih otrobov. To naj ivedo naše občine, ki veliko na-roćajo, dobe pa tako malo, da ni mo-soče otrobov delitl na itevilne naroč-nike, + Pr*m*Q na rujavo Iskaznice (za pe£l) ee bod© odJajal po aleđečeea redu: N*» r«»afe odreže* št, i ruj are fzknntic« 84 dobi 50 kg premoga. ki stane S K te tiq. Na prvi odreiek rujarih izkaznie a • a e s m • t « č odđajati pr^icog fa ilnCaJ da bi kateremn prodajalca raianjkal premoć, ee ima zglasiti takoj ▼ ineatni po«TetoTa!nlcL Strank« ia trgorc! »e opoearjajo, da ae strogo dri« dolotecec* reda. Xa iikimiec n f. «traj »e dobi premoć pri a. Strnpijn. Rndeck«ya ee-sta St. l< ia sicer: na St 1 dne 5. februarja. na St. 9 <5ne «. febrnarja, na St. S dne 7. februarja. ma at. 4 dse S. februarja. m It. i pri Pieškottt, RrcnoTa wli. *» 1* i» «lcer- na St. 1 dne S. febrimria. »a it. 1 đu© «. februarja, ua It. 2 « a«T. febm-arja, na it. 4 da« 8. februarja, na it. 5 dne f. februarja; b) pri r KoRiarju. KrakoTtka olica IS In aicer: n St. t dne 5B. februarja. Ka likaniet sa III. okraj •• dobi pranoc pri f. Rihterj«, Trnervfca «O> ea la aic«r: aa it. 1 dne 5. febrnarja, aa it-t dne «. febmarja. am it t dae 7. februarja, na it. 4 dne i. tebraarja. ma tt S dne t. f«. kmarja, aa it. • 4a« 11. ftbmarja, aa ft. T d«e la, tokrmarja, a*M.tla>4m«lt.ta. Na Iikitile« ti XV. »kraj m €obi pjreaos ▼ m^stuem akladiM« prt Na. rodu em don« ta slrcr onegm dne, k] bod« aasBarnoraai aa plačiInem llatku tnestnfesB »•Sistrata. Premos «* <"* okraj se p!a#a na naeetnea magistratu srednja niša pritllćj« (n si cer dn« 4. februarja od 8. do IX, aro dopoJdne *a od JL d# 6. ar« popoldn* Ki iikaioici u V. okri] se dobi prtmog: a) pri Uherju, filemikora nlira IX 1b aieer: na it 1 dne 5. februarja, na it, S dne «. februar ja, na It. S dne 7. februarja. aa it 4 dne i. februarja, na it. 5 dn* 9. februarja; b) prt g. Schlfferju aa it. • dna i. februarja, aa it. 9 dne «. febm-*rja. ma it. IX «»• 7. februari a, na it. 14 ia 1& dne f. februarja. Ni itkaiDie« aa VL okraj m «*obl preraog a) pri £. St™piju, Radeckera cesta 14 in aicer: na *t. 1 dn« It. fabrnar. j«; b) pri g. Fciiepn, Komenakega alica ti ia a!cer: n« tt. 2 dne 5. febraarju. na it. t dne C. februarja, ma št. 4 dne 7. februar ja; e) pri g. Trrtlni. Slom&OTa nlica 21 in •*. cer: na it T In 8 dne 5. februarja; d) mri g. UiflprttM, KolodToraka ulica 24 tn aicer: na at. t dne C. februarja. na it. 1* dne f. februar ja. aa it. 12, 14 in 17 dna 7. feara-arja. Ma lik aa alta ia VII okraj m 4MI fnaiut: a) pri g Tarearjm. Daiajska •aata, Bailgrad tat aic«rr na it. 1 dne 6. fe-»raatja, ma it. 8 4n« #« iebruarja, na it. 8 «aa T. febmarja; b) prf ff- Tr«oto. Cesta na RadolfoTo Mesnico in aicer: na fet. 4 dne f* iebruarja, aa it. I dna C. febmarja. Na tikaiiitt ta TUL okraj »a MM fr«awg: a) pri g. ZdraTj«, Ahacljera •aata 1« ia atcer: na at. 1 dne S. februarja, aa it. t dno • februarja: b) pr! g. Hribar. Ju, Bohoriteva nlica it. 88 m sirer: aa St. 4 dne S. febraarja, na št. 7 dno 6. februar. im, na it t da« 7. febmarja, na St. t, 8 In 10 da« 8. februarja; c) pri g Karblnu, Selo Ia aicer: ma it. 11 te H dno 5. februar ja, aa čt. IS dne I. febrtsarja. Na iakammiee za HL okraj se dobi preniog pri g. Ple^kotn. Hrenora «!fca 18 in aicer: na »t. 1 dna 11. fobmarja, aa it. 2 dno 18. februarja. Ni likmleo u X. okraj se aotrt premog pri a\ Uherjo, Kranjska »tav-binaka družba: aa it. 1 one i. febrnarja. na it. 8 dna «. tebruarja, na it. 8 rine 7. febmarja, aa št. 4 dno 8. februarja na št. S. dne t. februar Ja, aa it. 7 in 8 dne 11. febro-arja. Po kom^anf pr«4ajl morajo tr garet Ukoj predložiti magistrat« r»e od" rezk« In sporočitl koliko im&jo im r salogi precao^a. Izdajateii Us odgovorni urednik: Va!entin Kopitar. I ftstnina in tisk »Narodna tiskarnpc. iaaaaaaiBBBaBaaiBaiaaB»B!B^^B^^^^^^^^^^^^^^^p^^^^^^^i^^^^^^^^^^^^^^^^"i^^^B^^H^^BB^BaMaBBBBr Povišanje naroenine za „Slovenski Narod*4 s 1. ianuarjera 1913. Pa pošti velja: celoletno. . . • K 36-— V3letno . • . . w 18*— V^ietno ..... 9*— ra?sečn9 ..... 3' — Za KomšElo K 40. Za vie druge V Ljubljani velja t celoletno. . . . K 32— Viletno ..... I6-— fMletno ..... 8*-^ na mesec .... 2 70 Položnlce so prejeli ?si naroCnfki in p«K gimo, da se iih poslužilo pravočasno da jim roSiljcnje ne nrestane. Neplačnikom se bode list cstavil t sredo 23. januar]« Fosaraeine Jfevilke stanejo 14 vlnarjev Uprarništvo „Slov. Naroda". I trn aaiiatia •krulDa ■ Podp!sanl n^zntnjitno rsem torodnnconi !n prijateljeo^ I da Je naša ljubljena, predobra teta in sura teta, gospodična I t * * 1/1 * 9 danes, po dolcem makapcTncm trpljenju ob 6. trri rjatraj v ti. M tetu starosti mirno r Gospodu z^sr>^!a. ■ Pogreb rajnee «€ vrSi r soboto, dne % febroarja t 1. ob 9 7. ori popodne iz niše žikati v SL^tarjcvi ulici hii. it i, na I pokopsfišle k Sv. Križa. B Maše zaduSnice se bodo brale v večih cerkvah. ■ Vend se v smislu pokojnice kraležno odklanjaj«. I V UUBLJAN1, dna l. febnairja 1918. I ^9 Zalujo5s ostali. sC«m za vodstvo odvetmSke pisarr.e koncipijenfa s prakso Naslov povc apravniitvo »S!ovensk?fi Naroda«. 422 MF" Vsasaem aa raćaa "V^ - goslilno v £;ub!ja"i - za tako) aH za mesec amai. Naslov v urravniStru »Slov Naroda« 489 U tarjev io mm prntJ dopremu p'ač.Iu spra*ma Uf- T0H STIDIM. L1«bl{anm, J«rasova ulica «t ll. 175 :: Crgovski poslovođa :: starejša mol, mm iščm za vefie trfov- sko podjetje v LjuMjani. Nastop takoj Ponudbe pod ^zaaaaliiv 481U na upravniStvo »Slov. Naroda« 481 Proda as ecoa«ds ropn« .:. velika hiša «*. modfrne?a slo^a, dve koncesiji !n 4cset s^iank v Ijublj. predmes'ju. 442 Naslov pove uprav. .Slov. Nar.* JftoDislinia in prodaialka PT sa tako] si?raimete. Ponudbe pod ^ifro »900 S§3« na upravni"tvo »Slov. Naroda« 363 :: Dve dekli :: za kmetijska in domaća dela lać« ba- ron ■. Marcmsl ajratMak v Od#Ual poita ataisrlfta Istra. 4-0 Spretaa pomoćnica ia V2:enka za fiviljsk^j otrt se teko! »pr« zaet«. Mod salon tatlae Bon^r^sal tr« t. PreSernoue sllteT Miii ti eafllla p§ ii&ši iiirztfie hr. Bonaf v Ljubljani. Cea« »lik! 5 kr«m. bol:ia moi a« «?r«f*3a hU*;. Po- nudte na unravn štvo S!o^' Narodi« pod »M o d i s t i n j a 474« 4 4 Proda s« oprava za trgo nao 13 pernlc* Poizve se: D^tmatlaova QL it7. 8 Visoko prttlio • ai^sno. 474 .::. Kupi se hita .::. v prometni ulici mesti Ksmnik eventa e!no zamenji zm svojo »ckdanjo Bud-narjevo. * npl sa tuđi voz za prepeljava poka'ic. A1o;e11 Cerar v ltl-iovIbL Izjava. Dovoljujem si v«em svojim ce-njenim odjemaJcem tn trgovcem na-znaniti, da sem svoi nadpis tvrdke »Vučković & Sibcniltc zamenjal z nadpisom »Gjorfie Vučkovićc, In si-cer \z razloga« da jamčint za vsako kupči}o> sklenjCTO s svojim! cenien!-ml odjemald. saru. S svojo širom znano dolzoletno treovsko prakso, solidarnostjo in temeljitim razumevi-njera flcde izvr?evanja »vojih trjov-skih dolžnostl napram vsem cenjenim odjemalceni, sagotavljam cenjeni Javnosti, osobito v teh težklh ča?!h. zadovoljiti vsakoear s točno postre^ho tn s prlmernimi cenamU ter r vest-nlm izvTŠevanjem vseh cenjenih na-ročil. Osobito priporočam vsern cenj. knpovalcem in trgovcem svoj nepre-kos'Jivf kavfni nadontcstek s s'ad-korieai »Mlika 1^ U iirom znani in mnozo zahtevanf prah »SopuIIn« za rranje psrfta, kakor tuđ! vso drnzo Specerijska blago ao »riracrnih es-oak. i<2 Z velesp^iltrmnjem fl]or j|e Vož^otIć. Prva zagrabSka asectara In komisH-ska trtrovlna ipecerljske^a to koloni-jatoega »faca aa debelo, j Zasr3t>, Nikoliteva uf. 9. ___:______:__ —------ I■ tJITG*1 l* KHucavn ratiko obrt w cciicc se sirafa« takej. Proda so tuđi seUaia ne;. Kj«, povs upra va »Slovtnskega Naroda«. 4.^5 lica staina afraska. ffast >v pove upravniltve »Slov\.nsk^fa Naroda« v mimo IDEALa ^^T Ohrirl sa slike, sliio, bli^o orodjo, klokani prčifci, oaqra^93|«8tr9!i9 tol^ina tilt« -cf^a, lestva mlzp vrtni ttoH hsrlac «i#?e, klet te ffifila fisra 5fi ?>o*)t>!iiaaia novm se prodajo. Naslov pove nprav-ništvo „Siovenskegi Naroda. 477 LPosfreSnico i za neksf nr dnevnega dela aa jpraiase pri e. Voli Marija Terez ja c. 4/II! Sprafaiamo :a večjo rroda-alno v kpem krau na de2eli trfovakaaja POSOTOđiB SZr. l?S)iy8^'!!|9. Naston do dogovoru. O'trtt na po^tni credal 13 v Ljubljani g\. pošta. 448 Pri ĐeIHdm isti ziknsiliTMi! ■• eiđ« nasla 495 : Kc'50¥?dIf9fl2ga eraila: Plača po dogovx>ru. Osebna predstava potrebna. Prošnje z cl oka-žili sposobnosti do 15. ft!w. 1918. TSTijiT 2 h>5i za na^mn ke v velikem mestu na Spod Š tjerskem v blizini kolo dvora i elrktrično ratsvetlisvo fn vodovodom oa prođeata ^ 220.noo K Več *e izve pri: Dio VervBltvno doa SaaUtfttaa-aBarkt firaz, Ham-meil nsj^a^se 4 (UISV 475 T7 ^..../■■■:— § .t64fPr. ^^ 410 Slazpis. rrdp'sam e^efeinl edbor razpfsaje sledoče siiižiie okrožnlh zđrnonlkoo na Kranjcem: 1 V *ar! v t;očevskem okraj u t sedežem na FotrtoH f !:i. *o ĐlaCo 1 00 K, aktivitetno dok ade 2 0 K in s eravico do dveh oet'etnfc po 100 K. o>^ tega dobiva idravnik za uradna pota v Osilnico ia Banjaloke 3000 K na leto; 2. v* 6roav«iroai v Ijubjanskrm okrajn i letno pKt«to 1500 K, akti vi-tetno doklađ » ?*)" K m s pr*v co do d"eh petletnic po 100 K; 3. v L^TaCea s sede2em v Flanlri s letno nla^o 1400 K, aktivitetno doklado 2CO K n s nravio do dveh pet! tnic oo 10 K. Po'eg tega djbiva zdravnik ed občine Piamni 5e ^osebno dokiado letnih MK> K; 4 v Lota z let"o plače 1600 K, aktiviU-r.no doktado 00 R ia s pravico de dveh pe^tn c po 1 0 K; 5 na S9%l v k 3k m okrsju z letno rlače 140^ PC, aktivitetae dokladn V¥\ K in s pravico do dveh petletn c po 100 K. Poleg teea uživa zdravnik za brczpla no zdravijen;t abožeev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom; S v £*aoiasah z letno clače 1600 K, aktivitetne deklade 200 K im pravico do civeh prtleteic i>e 100 K; 7. v Trehjiiem z letno r!aC> 14: 0 ft, aktivitetne dektado 300 R in s pravico do d eh n*tWnic po 100 K; ft v ioi2rcttarb« z ktno pMčo H^0 K. aktivitetao doklado 20^ K in ^ a »v co de dveh petletnic po 10 K Poleg tega dobiva idravnik za zdrav-nifice ur^dnr dneve v Am^rau, Ailovcu in na Smuki 80* K letne odSkodnine in 4 0 K »tanarme od zdravstveno-okrožnega rastopi Prosila za te službe naj poSItejo svoj« proSoJe podplsaaeia« eelelnemu odbora do 22. feferuaria 1918 ia lim »rHole dokiziia e starosti, apravičen^u cio izvr5cvanm 2dravnrSkt prakse, avstriskrm državi »n t\\i, f^zični soo^obnesti, nravnosti, desedanjem službovanja ter e tn nju siovenskeft in »emSktga jezika. Od delelnega odbora kraniskega V Lf'ib'iani. dne 22. januaria 1918. ckaa In ^rata proda A. Pollsk, Kran; 18. 251 Velika H!ša x vricaa itd., artpravaa xa trgovino, aa ▼ Krao^a oroda. Naslov oove nrravniitvo »Slov. N:rcda.« 250 DELA7CS lesne struke, zlasti vešče strojne»a mizarstva, parne iage i. t d. sprejme takoj v službo sto ilna tovarna Sam-sa * Ct. v Ljsilianl. Mete!kora al. 4. 2- r StaaoTrsiifa :, obstoječ« *x 1 sob, kuhinje eventu-eino 1 večja soba, kuhinja ter pritikii-nami faca mirna stranka za takoj ali peznejp. Ponudbe pod »A- B./4S2« na npravniStvo »Stov Niroda« 482 8?rofaie aa ve£d Sa.; vrtnar : -a obentm vlnoar, tuđi invalid za trajno službo. Za h-ano in stanovanje «;e Dođe skrbelo. K;e, pove «pravni§tvo -»Slov. Naroda«. 317 Kupim psa jozbečarja čiste pastne, brezhibne znnanjosti, krat-kodlakega, crne aH rujave rudfčkaste barve, starega 6—10 mesecev, srednje vetikosti. Ponudbe: poštni predal 300. glavna pošta LjubHan«. 487 Proda sa hiša z vrtom, g Naslov pove upravniStvo »Slov. Nar> Oelavke in vajenca spre'me knjigovežnica A. BAB^l« Kongresni trg št 13. 464 M!ada d€»n«$š^3ko s^ sorelme. Kje, pove upravniStvo »S!ov«nsi:ega Naroda«. 459 vajenTc" sq »era ms toko| v meiano tigovino Janko 8-star, Žalec, Savinjska dolina. 432 Pes fcivai 3 zdrav in velik, najrajši voleji ali doga, dresiran, iae liapl. Ponudbe na And. Jakll, tvornica kož, Karlovac. iČ^T iaća aa -ajn masei* ia operater za kurja o6esa. Ponudbe: Paraš koneli, Hotel „Slon" Ljubljana. 452 Išče se vzgojlteljlca k dvema deklicama v Gradec. Pogoj: nomoč v ufenju za I. meSČ. Solo. Vso oskrbo v hiši, piača po dogovoru. Predstaviti se je od 1—3 pop. Cesta na Rožnik štrv. 5 1. 453 2 31iklo8 La7calo8 I Fany Laka los roj. Kaslelic ' p oročena. 3$*rohn • Cerfaiea D?a velika sporeda v KINO CENTRAL u ^že!nem$IcdaIIiJ!iL Petek 1. in soboto 2. februarja 1 9*it«lja! tlavnega tfetaktiva Tom Sharka v fttirih đojaoltav V glavni vlogi ljubljenec občinstva ALWIN NEUS8. Ili za mladino ■edelja 3. in ponedeljek 4. februarja 1 UmotaiiU lilm neprekosl'lve lepoto la sljafa« V glavnih Tlog&h P. Wegoaer - Lydla SalmaaoVaV Prva predstave vsa'j đaa tuđi za mlađioo. P0I0BI Predstave se vrše v delavnikih ob 4., pol 6., 7. fn pol 9. zvečer, v praznikih in nedeljah ob pol 11. dopoldan, ob 3., pol 5., 6.f pol 8. in 9. zvečer. — I Podružnica Ljubljana. IADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. Delniika glavnica: K 12,000.000. ^-"I^rAV/^il>JIXrE a#XmAll\ra\ Reaenre: okrog K 1,000,000.-. 8PBt\mUt Vl«»« aa kaflil«« in jih cbrestaje p«> «Wjjj JjjJ". ewbntei ■taaaTflBAi Meakt. devlzt, mdnostne paplrje ftd. JSSTovMJi!*^ w hSk.'sakti'brei^iS m'LJIT. r*M*M i HaAJai Čeke, Mkanice io akreditive na »sa tn- in Inozemska mesta. torij. Rerrtni davek flafa banka iz tf«ie^k SZSZj™1* 2*03? **** PBDUani1 ■* bla*°. ležeče T iaTnih s^ladiSčih. KCPUJ1 IH PBOaAJAi DcTize, falnte, mdM^ac papirje »<- «■ arefte ju*»r mm £*Vf* PaBVUSSAi lwna nraCila ii iih izvrSoje najkulantneje. | c kr. razredae toterije. ■■■>■■■■ *—^ | Brzojavni naslovi JADaJtMKJI. S Telefon it. 257. Stran 9.___________________________________________ .SLOVENSKI KAKOD", «t I. fcbwja l»lt, 87. itev. Staa|« viog fcoao—i MfMln ltll aa. B MatlfT.aia TU aumnaa ■ 40,000000-—. ;°EX Cesta Indostrljalna banka fffi Rfflmdnmje uojaSHl Mm. :: :: HmBtt zi ornlzofiK nakupe. Vsakovrstae aaatae traasakeij«. araifca c kr. avsflr. rnnlM toterlfe. Nakazila vofnlm ojetnlkom. Trgovski učenec t;"%r sko izobrazbo, veSč slovenskega in nemikega jezika, sa tako i asratna v trfovinl z mesanin b.a?um A« 4*ia-tar, S»ov Bi-trica, Š;ajei*ko. 4| laća sa za takc) ali pozneje od mirne, stalne stranke, 2 ostbi, ka ten sta malo doma, prostorna zračna soba ln kuhinja*. Ponnđbe pod -Mirnim* str šaka1 m upnro »S4ov. Nareda«. 46 500 kroi nagrade plača klao „IMli* tittemu. ki pri-pomore do tega, da se dne 22 }«nu-arja t. I akratlaaa fflaaa „Tolt Ooalattfcait" in Pamfon Tr««l-CteoaV4 neposkodovana zopet daalta aosojt___________________4*4 Viaiem v itajem manjše post s'vo M tftcfi (ae vet* kot 2 ori ca LJebljane) eventaelno tod: kupim manj?o kr^etijo (za priblilno ceao 15000 K.) Prtzve se latiko tu dl pism eno pri Jeri NatstviK. v RoŽni doltiri 198, p. ViČ, 478 fjsF* Kavni aađonsstefc L ■ „aVda" prafof prase* „ADRIA" diSave ter v% drugo špeceriitko in kofoni;alno b?afo dohl s° veđio pri Filip« aiaaaf*. Zartfe. 9-attttii Uf 1. 310 Prada aa 6 zidanih posloplj z opeko krftfh ob okrajrti cesti ležečTh. pdl ure od kolodvora večjega trga !n V'4 ore od prernogokopa oddaljenih z vrlom In sadonosnikom na Spod Štaj Poelopja so porsbna za trgov'no, peka-rijo, jfostUno in mesar i jo Flačilni po-gpH ugodili. Ponudbe na upravnižtv ,SW. Nar.' pod St „4SS". 488 Zcnttna pottud&a. Vdov+c, dobro situiran, najbolfših Ut x 4 otroki, z obširnim posestvom v romtntičntm kraja. Pogoji: dobrosrč-mo9tt ttr izurjenost in veselje do kmetijttva in otrok. Prednost starejše dams. ali vdove brez otrok. Le resne ponadbe t slikn pod .Jutranja zarja". Poiia Mela ob Dravi (Miss an der Drau) Štajersko. Pozor! 383 Prra doltmlska reff stro-vana vlaska trgovina Aston SEZ9LA, Kostanlevica Dsj-laofako, ima 400 hektov vina Silcrja in 100 hektov belega vina na prodaj, cene po d< • govoru. Cenjenim kupcem se pn-poroča zgoraj imenovana tvrdka. Zakt«va|le trate ta Iraako eealk (i) fffftoBoftift, ilil(p|tiHi aWlsi pri Borovnici. To zemljišne obstoji iz dveh. blizn ležečih kompleksov poleg okrajne ceste. Ponudbe sprejema in pojasrrla daje Uprava p#a#ftra imwtp Lmarttč aa Vrhalkt Spirituoze kot konjak, vtaaU alestllat, Ukerfo, allTOTko, tfebavlta lxv*sa pr«s«» D* Elia & uDlujeviĆ, ^aniama koiijaka in tovaraa Ifkerjev, ----- ZAGREB. ----- Naslov za brzojavke: HoMlJević, Zafjrab. 485 Vsaka dama naj čHa *^ mojo ▼elezanimiTo navodilo o w modaraaai Bag^TaatJa §nUH|. | Iskušen svet pri vpaA#9ti ta f a»Bfr kanfa tafaastl- — Pišite zaopno na Ido Kraase, Požun, Pressbarg Ognko m^mmmmm Velika i?bira — ini iiftilllii nzsMilL Harijai TKar, Uubliana. 1 gaisr i najtiljie riuestili za I «g l perilni škrob SnANIA^ 3fl mm ^m I m I »H ▼ar | - perlla, attakal* ■aaitgt<|ao se v voii papateaaia ramtapl. o c. kr. ćd. kem. pre^kuievalnici ln SploŠ. avstr. lekarn. društvu preiskano. V«_ asaaaatWa BaaaaaV VaT^aa^aaBaaaaaalBiaaBB^ «BBB%aBBBBBBBBBBfaBBiBaBl^a^BB^BaaBtaB^ Beseđe in slike postavi- avarovtfie. aafcVaaTBSi I sef »tAcI * »BA!IIAM vsebuje v sebi vsa svojstva originalnega Škroba, LČISinUSl • kakor pšenfčne^a, riževega. ječmenovega, krompirjeveea in su-rovega in se je zamore uporabiri za vsake iadustrijelne in domače na ote ne. Z H0 A>IA * obdelano ncrlio, blago ln dm^i predmeti se ne pokvarljo, ker Je JtMMUk" popolnoma neškodljivo. Nepogrcšijivo za vsako gospodinjstvo, bolntšnlce, samostane, pralnice industrije!ne obrate itd. Dobi se je v vseh fkmrmmh, avaajsjHlals* a —mrtU trpail—fc, partaamarifali in apteftatefli trforiaiaai Dobi se v originalnih zavojih z natančnim navodilom po 80 vin. in K 1*50. Za posamezna mesta in kraje na Kranjskem seodda solventnim trgovcem SMttraaJafc* da se izioči verižna barantija. Preprodajald dobe učinkovito reklamo in visok popust Tozadevna vpn^anja je nasloviti na : „DANIA", centrala: Dunaj, II« Praterstrasse 50. 13M Tetofon 40^73. ISrbeiica, hraste, izpuftaji I Izginejo kar najhitrej?e ro uporabi „Dr. Fe-cha original- B ncga rujavecra mazila*'. Brez duha in ne omaže. Maii Ion- 532 S ček K 2 30, veliki K 4-,družnska pore ja K li—. ■ Or. i. FlfMCIts Kroiwfi-»jwtheke (6y0r), Raab Ogrsko. (p &j „Rubikan" Žj postavno varova« 1 paket sm 100 kartonov Ste?. 1 ...... I K 40 — 1 « — »00 „ n 2.......„ 80 — 1 „ = 100 ^ „3.........160 — ■taipalMIaaia prali vpostatvl anaska ali po poviotfu. ^raovcom na dabaio popust. Zastopnlkl so Utajo Lang A KompM prodaja čaja 9fRubikan4• >SUtlt9 Slavonlfa. ToloajraaU: Langoonp. 3988 iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaalasaaH ■V ▼ lmUaJa kat 443 laborantima aa apraiava iaks>| dekllea z dobro Solsko izobrazbo. Predstaviti «c je ▼ a. im kr. tavani sa §iiao v Moatah med uradnimi urami I G. F. Jurasek ■ajlaicvatee Uavlrjav !■ lrg«v*o ■ glaaMli Ljubljana, Wolffova ulica 12. Haavirjav la aavasaaaja)V WwF popravaa oaaaaaaaaBBaB^SlBB^Ba ^PaTVaaaJ aBBBBBBBi^pBjp ^p afaaj i^Bl W^aajaa aav^Fv«paajaj^BBBBj 9wW ^^ ^p^B^»^^J*^a3tK '^^^^BLaP^B^'^ ISaatBaai 8aMkaSaaXaa^Bi Saai aV— a .SaaavAttaBjaai. BT BaV #■ I 1 vagon dobrega dolenjskega vina,belo in rudefe na proda]. . Takojtale vpraiaala na poatni pradal 151, Ljnbl]ana. NaiveCia slovenska hranilnica! Nestna braollĐica Ilibljanska UUBUANA, Prešernova ulica ši 3 fo Uaola kMtta lafa 1S1« vlafj • . . . K e*,8OO-0M-— Idpatooaik la aft>«aaldli posa|il ...... 17.600-000«- rosarvaoaja zakiada........N 2.S00-000-— Sprtjaim uloge vsak đalavnik ln Rh abrastiđe najviSle pa 40 o vo*ia la aestalae viof« pa pa tefovora. isq ■raaiiaioa |o pupilarno vmrnm la atafl p#4 ktailrala c ki\ deielne vlade. la varooaja lama vpallaao litae đommlm Itranllfillca. Foa«)a aa soaal| Kmetsku posojllnico IJabljonske okolice v Ljubllonl. I obrestuje hranHne vioge po O$Bh N ^ 1/ ft/ brez odbitka rentnega davka. I - Rezervni zaklad nad K 1000.000. *T /* /0 Ustanovljena 1.1881. I 27 Stcv. __________________________________________________„SLOVENSKI NAROD« dne I. fefcraaifr 1918. ■ Strati 7. J SataMd kapital B tM—.ttt-» . _T ____w flHflfc • **■'• *■• **•* M hnui- *■"*'« *'• okt I9I7: I | B«tr*» . n^iuir-. W» kr« IPT IM**r» n K 214,831.380"—. n i Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer \ tairali u Inajt — Ustuorljeu tSH. ItpJ ferifc m-Jr. Ml at (I M JUdlM lUBil Ustanovljen 135*. - 3J joBnžik. ' ' I Ptcskrboranje vseh b^kornih tnnsafccij, a. *t. : Previenunje temajmUi f/laf na hranftae I Najkutantncife Izvrtevanje aonalh aarooll na ¥seh uizemsKih in mozemskih mestih — Itplafevanje ku- I Irafi^tc* bf«x rentnega davka, kontovnc knjige tei ra konto-korent z vsakodncvnim vedno uvodnim obrc- | ponov in izžrebanje vrcdnostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — I sroirmjem — Denar se lahko ćviga vsak dan bre2 odpovećL — Kupovanje in prodajanje Wadaaati&5li | Najemodaja ratnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranievanje vrednostnih paolrfev, Msttft, I »a?Jit/v strogo v okvira uradnin kurznih pcrotfl — Shrarrjeranje in upravljanje (depoti) vrednostnih I dragotin itd. pod iastni zaKlepom stranke. - Opraviiiića e. k*. raxr, loterljo 3rezp!ačna revizija itžrc- 1 ^ tapfrfcr ii rosojila nanje. 34 | ban£ta vrtdnostnlh papirjev — Promaše ta vsa ZrebinjaT UaličUa ia nakailla * A a0riko in U AmorikO* I * UvTna«i» Ifi pismena pojasnila in na sva ti a va*h • ba-ntna *traka a»a4a|aeJIi tra«taattoftafe Mtkair tu-asptaefto. IVFRft'ivkO! Frometaa bauka L;nM! aaa. — Ttleloa itov. 41 I ■ ia strika bre? otrok ter s (isto no- ■ rini ik r'Stvom išče I j t r, a ) v a n i e ■ VlfiBj, (bstojte: z 2 sob, kuhinje i« ■ iklin. Ponatib: pod »Stanovanje ■ |** a« tpravo .Sk»v. Naroda*. 29: I * tfrtnar I ^efl f?ei ©rok, zmofen vseh vrt- ■ ,, „i-, stok v teli sluifca ps-osa«- ■ . 3fTe)tnt ttdi drago prim-rno I :o Ptww»titie na upravnš'vo »Sto-I ikep Metodi* pod ,Vrtznr 37««. I fiii? posiil I i r«l ne v delo "^r I vina ćmijarna v Ljelsijgai. ■ ' ;fa pf đoft /onj *n sed^njim raz-B am f merr-u — Ponudhe raj se ■ hei» ia St rod im pos^eisvas?« ■ ;rtl ¥ .lUai, Da-isfta cesia ■ - . ttt t.c* p i se čevliarji. ki že:? ■ :op n t slu 30 v svrho dogovora ■ 5-br 1 tfUsl|» od 9. ure dopo-dr.e ■ c I trep>pi!dne. 4 21 bbj r^B^l^alBiB^BBaavv^B^B^B^BaaSBaiHBaaVB^B^B^Baas ? jf^^ vseh vrstna utide, • i,.-j^ak drc5tva.trt;oTceirt. Ii 1 t-^ Ijllliilil Ltl'.il, 3^^^^ ^^ gri^er ia izđe!»?a-^ -'!^ tcli kaa*nkevih LlUiit irrffl m !tg?, 1. Prtfv I ff^finl Preiv CtHdL I. UUljcI Gorki. I Gorica — Ljubl^na I toli* JU Sari trg štef. 2S I ^au® ;er-!8 I siva'ni rfro!!, nramofgni, I ««lt:^ćw žepse svetllke I i* Momp'etne ođ 2 Z. I Naljbolfše baleriie. '" i»te:ii trsa ft, 11 I vetfl iilši nc-125 ;»i! :i tleii. 1 i Bizovičar I iii ii trPovsli vrlnzr I LSub!:afia **> I v;,.; jska ulica št. 16 I '*' a stofo bogato opremlfeno I o ter okiisno izdelane I ce, šopke in tokove. I #' &fc :: Izposoievaaie :: I §S' cvstl^kakorlodi nsifmeiSe I §5 oekorac^sht «ct;i:* za C**- I jwl* :*: raRe ^ Mhoea* >: I I Vsakov-stne sadike I | do najžlahtneiSih cve- I I tik in zeleniadi. Spre- I I lemam naročita t\m de- I I 2elo. Vsc naročila se i f- so i dno. fBnefBfbai I* Bixo-rttar. vrinmr, LjtiM'ac«. ZispiinaltBl wec ISsof €§^£«^!sf6ris rasi?®?irst» (Vvrla^eschlosser). Maks €ernskf ILiublia^i. GradHJe 7. ffl I • ? 999t 2 •• | Bsif. fc::tt]38i™ prosta đi poi JUfTOM EAK^ ! L]i£?!ena, Židovska u!:cs !. i Telefon 4G.203 Telefon 45.20S elkallla presto, kot nađonisstiis za arapski sumi ;n dekstrin tako' za rato, v «esM!i piaslci pama^?so, s'^cro i2rezb£r?B0a IiT^o 68 ssšt£o iepl>o; kl sa tš&orao spiirae, sa vso fczrto^sitio IsdQst?i|o zs sssI^Ksiaje ei!&et aa pap^r, s?s>9 cfo^lo Us ^točevlao g^stbao psiklađnr, đ??i!av!Ia f posoiials i S, t23- Sa 52 hg, v ccllSi & ££3 kg Iz i3r£TL?e ccjšiav^l c^^al-^ža CEH & BL1TZ, M\ UH Itefeaftig ft 81 ^^^Sl'3 ^ pari prano in &r-2zH35n-3 prTooroZa kovina s posfcs^niin par^n in puham tf n *& s *;^ jltS i*^5 >J^ ^"t^ '^ta POE©!3.! ??^re«!H^ ton'^r2^33 rria^Sa na tr^ xsi rtsk« cs q aa^at aii nifi ct kteno hli^o T^g^ or-^a sa đp£o -c'7*s:^ «M »»>J m«a«: tnne&Aaaa, klzr^UiO tož'i to? b!M?9i? ^H^3^j/t, da s« ras^iia o _______,^_____„^__„___^____a____^ damskd in otresko konjskijo ili. iCrlst^fie^PsjSei'1 L^jbljcsrn, Stsrs t^^ Ci. ?. — Lasica hi5a. I II Tf S ^^n*-tf-5ia?.Ć8©i!:s-3 ^ 4 11 f? a U iL 1 PčfMo, ćcn^e, žn«;-tas .| ^ 12» f!!rfi?lfQ nlilfl&i?^ in fiS'*^3 i ^i -349i3f3 ifilUUlK IIUIB !\ i i J ii iliis itS ii MotM r^ Hannđnfine umne najraus (aviei&atita« delufeče, dttovai is^clek do 103,000 kg prt stratili 2 mol.) 396 KcSI sa knbas^9 se dl (!£ipi!5^si?), stfof! za čl« i£aa]e ta pasiralo, ssiilse ^s^^a^a „^?-lsi2" ia seleniad, sadie m mes^. & FRIDERIK ROT7ER, ^ Dynažt WledwergSi?gs8 §l SS, ^ los« PeleliaC, LJubiJana. Si. Pttre W32tp 7. _^———————— H Priporočama edino na'bcliše ši-'ags strejs v'rdke: 1 p»l«ff fraaftiihaiiakega'&tesiii, leto, ^^^^^ I 2Va)vt£|a in aAlaji i-lo^a štvalnih strojev vseh &f __^H i »istemov v potjubniti opremah za obrt in rodbino. ^M'&F&i. & 5 V zalogi Igle, ol]ef ter del! za razns stroje. 10 „f;^, I Đosta^lfav strofev teka'l ?ou!s v vezoaia brca^^sć^nl | Po Kajfišj. pooblascenja Nj. šfe ces. ia kralj. Apost. Velič* Ij!. izvanredna t. kr. državna foteriia sa vefaiko »krbittene Bactoaa« ' Ta dekama SetcrHa ima 3LS46 dobitkom v goiovem ; đenarjn ▼ aknmiem zneskn €25.000 krca- | Glavni dobitak znaia 200*000 krOD* Žrebanfe to tevno na CunaHi dnt 21. ftbniaili 191S. Srećka stane 4 X. - SreČira ss 4ob!ve]e pri •dd'-'-r se (tobredtlM (oterffr ni Dtmi)y, tlU l-rden Zoilanrtv strassc 5, do tc>.:i}«h, tri -\ pri davanih, paštnih, bmiafsth in 2eleiniil:iH uradth, pri asajatalcah Kd. IfriM B&irS u kupus kbOc zartonj. Sreeke se pcJUjajD pc5t. prwto. Od c. kr. generalnoga ravnateilstva driavaib loterlj \ (odđele'ii sa dobročelae lotoriie). ) i(;»Jba ka^raž "^ DniOfl **~ ^Jba kava! osđoniestllo satfomestllo „Milica". „Milica". Znano, mno^o zahterano fn fiajbolj pfiiifiano nadomestilo kave a alađkOlieiB, katero se niti najmnn} po oknsu ne razlikuje od prima „Kuba kava«, ker je „MiSka" kombinacija jvvovrstne kave in nainaravnejših in najbolj zdravih se-stavin in ne vsebufe nikakih Škodljivih *urovin. Kdor samo enkrat pokt*^a .Mllki* kavo, nikdar več ne prestane posluževati se tega najpopotaejšsga kavinega nadomestUa. ..S®pulin(< lug edino n.?jbolj£e In nopoinoma neškodljivo sredstvo za pranje perfla, baiero je ž!žkansks | I zaloga vseh glasbcnih inštrumenfov, »trun in muzikalit. Klaviri: prvih | ■ c. kr. dvornih in komornih tvrdk: B*«»DdorJer, F6roterf Ecdolf | 1 Steta^in^^er Kd si St Stlts^tan, Qlos ia EoiHi=!ia imam edino g{ I ImkSiv^^a i* |«s za Kranjsko v zalugi ter svarim pred nakupom ta Iz i- 1 1 ftksto? in r-2vitlcznega .pofeina*. E UgUSeTanie ia popriviU strakovn|a$ko ii ceno. ki je jako zmožen pri parnih hi električnih napravah želi spreme-niti službo s 1. marcem. Naslov pove uprava „Slov. Nar.". 24S Ma prađaj dvo veliki oilr. ve6 malih m::t. Ih stavbnih parcet Lena lega bH2U glavnega kolodvora v Ljubljani. Poiamia daje *>. Aatos " Svtgslt, ođvetalk v & abl|a&i9 aaw m aatinosa ulica št- 11. 364 ! Kars! Cinhart 3__________ ? r=^= urar ■ ' I j LjubUsna, Marija Tereiija cesta St 7. | Za!o?a vseh vrst žepnih nr, nr at I nihalo s polnim bitjem. stenskih ia S kuhinjskih urt budilk. i ftikljaste vo no ure, uro ▼ sbboU-E nlcaii % radijev\m kaxalnlkoai I U brez nfe^a, ralo^a arebrnlh Ia J alkl^ast*Ji nr ,.Ono gau po aajnt-[ iifh ceaah. 131 | Pooravila se izvrSujejo najbolje. ? ----------------------- i F»«jrtwflnl 'e sredstvo za po Jiw lM$m mlaienje las, k Q| rdeče, svetle in sive lase in ^H brado za tnjao temno pobarva c Tto* I aprovizaoljaike kredite. I aaSaBBaSBBBBBBVBaBBBBBSaCSSSBlBaaaTaBaBBC ^^P^O^^BpW wFW^^^F^B^^^^^^^^B^B "•V**^"' ^^^^BW^^^^J^K^^^^^^U9& W t " ^M Stran 8. ____________ „SLOVPBM NARPP" đm 1. lebmfj* 1918. ____________ 27 Stev. Jadranska banka, Trst. I . ~~ : : :— ~" Vabilo na -a^^^fe. .^^^^^k. .^^^^h. ^^H^^ * l^l^l^^^lB '^K fiH ŽT^^iBb I^BF^IV ^B^B^i^B^V IL^fl^^^^flH fl^V bHb^^^bHbI flHfl^^^B^al ^B^I l^B ^B^B^^^B^bI C^^J^W I IBfc^JJB fideflK 9P^t*^B ^B^B^^flHk bVB ^bB b^bK. SB l^Bm. .^Km «H ^H B^Bm. .^b^B b^b^ i Izre Ini o^cni /Jior il<»inifarjpv .T^f'p^ns\p liankp. 1n sp je vrši1 đnp 20. lannarja t. lM sicipnil je povišati delniske glavnice od K 1*^000.000*— n^ K 20,000.000-— ter je poobiustil upravni svet, da provede to povišanje. v i Na podlaci te^a pooblastila sklenil je podpisani upravni svet, da izda naenkrat I 20.000 delnic po K 400"— nominalne vrednosti dvigajoč s tem delniško glavnico za K 3,000.000-- t na skupnih K 20=000aSI0CIB— in to po sledečili pokojih: 1. Delnice VIII. emisije part.c pirajo na uspehih družbe z i>to pravico od 1. januarja 1918 dalje kakor stare de'nice. 2. Opcijska pravica pripada imetnikom star'h dp!n?c, katori niorejo dohiti za tri stare delnice dve i novi po prvpnslveni ren« od K 500§—• De'ničarji, ki želijo i/vrsiti opcijsko pravico, uiorajo položiti plasče de'nic pri pnem zavodu, ki so navedeni kot suhskripcijsko mesfo. 3. Neoplirane de niče osla! ejo na razpola^o delniearjev in ostalih subskribentov po ceni od K 600--. 4. Predlipležba in popofno vplači'o de!nic se mora zvrSiti med^l. februarjem in 1. marcem t 1.; v istem roku se mora zvršiti fudi opcijska pravica. 5. Pravica reparficije neopfiranih de!n»c ?re upravnemu avefu, fri cempr se bođo vzeli v obzir posebno sedanji dHničarji, ki so izvršili opcijsko prav co in podnisa4 nadaljnje delnice. 6. V slnraju, da bode o pri?iki reparticije subskribentu dodeljeno munjse stevilo delnic kot jih je podpisal, se mu povrne preveč vplačana svota. j 7. Kurzni dobicrk nove emisije pripada po odbitku stroškov in emisijskih prislojbin rezervnemu skladu zavoda. , I 8. Sulrskribira se pri s'e !eeih zavodili: I a) Jadranska ban?a v Trstu in njene podruzn;cp nn Dunajii (I. Tegefthoffstrasse 7-9), v Du- | brovniku. Kotoru, LjubljanL Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru; I b) Banka i stediona za Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijeki; j c) Prva Hrvatska štedionica v Zaffrehu ^n njene podružnice v Bjelovaru, Brodu n. S., Cirkvpnici, j Deln:cah, Djakovu, Karlovcu, Kra jevicili, Novi Vinodelski, Osijeku, Požeafi, Rijeki, Senju, I' Sisku, Sv. Ivanu Ze!., Varaždinu, VeL Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovaru in Zemunu. i d) Hrvatska centralna banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu in njene podružnice v Mostaru I in D. Tuzli. e) Srpska banka v Mostaru. . I Ž * i ivnostenska banka, podružnica na Dunajo. j Trgt, dne 1 februarja 1918. /I Upravni svet Jadranske banke.