St. 892.
V Ljubljani, petek dne 31.fmarca|1911.j
Leto II.
f«eajfleziia Ste?, v Ljubljsoč k Traka 4 tul
.JUTRO* izhaja vsefc — tttdi ob	in
pKEdidh -ob 3. zjatetj, efe poocdetjkik ois S. zjutraj. — Naročaia« znaša: v Ljubijani v uprsvaištvK W*t6to K 1— z cSostonrlJasjem na dom K i'20; s pošte •dotetno K 18 — polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, •esečao K 150. £a inozemstvo celeieisa K 2t'—. s	Telosfoa	StevStea	118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Ima I£*Qaae n Treto S vta. t
[ktMtn ta mfummn )• v PraačBkaMki Met«. Dopisi m pogajajo iotiMHto, ■arofohM apiaialfenk
Nefautidiana piknit m m spreden*}«, rokopisi M M vračajo. Za oglase se plača: petH vesta 14 t, masti-irice, pori—« in zahvale vrsta 30 v. Pii večkrateesi agato^a popust. Za odgovor J« priložiti inatkrt i	Telefon	Številka	US.
^0 razmerju Sokolstva napram klerikalnim telovadnim društvom.
Dolgo časa je bil mir v sokolskih vrstah, narodna ideja ‘bratstva m svobode je družila v sokolskih društvih vse člane in je povzdignila slovansko Sokolstvo na ono višino, na kateri se je moglo meriti t. vsemi podobnimi organizacijami drugih velikih narodov. Razdirajoči klerikalni protinarodni duh ni mogel mimo gledati tega napredka. Posebno slovenske klerikalce so vznemirjale sokolske vrste, ki so vzgajale mladino k napredku in svobodi, Zato so začeli boj proti Sokolom in so ustanovili t zv. Orle. Na 'Češkem stvar ni šla tako hitro, ker so imeli češki klerikalci vendar še nekdiko narodne poštenosti. Toda preslepil je slovenski zgled najprej Moravane, da so usta-novji‘ .”Orle“ in potem so prišli tudi na Češko. Uspehi so bili minimalni m niso mogli škoditi krepki sokolski : organizaciji, ki je prešla narodu v meso in kri. Zato tudi češko Sokolstvo dolgo m hotelo zavzeti v tem tem oziru ni-kakega stališča, ker sokolski program izključuje iz sebe politiko, kakršno so hoteli imeti klerikalci. Šele na šcu-vanje klerikalcev, ki so izdali geslo.: katoliki ven iz sokolskih društev, je Sokolstvo odgovorilo odločno, kakor to zahteva sokolska ideja.
Na petem občnem zborovanju Češke Sokolske Zveze se je sprejela sledeča resolucija, ki je ludi za nas važna:
.Nikar nikogar ne zatirajmo,, pa se tadi ne dajnw od drugih zatirati; kajti kdor zatiranje prenaša, ponižuje in uniči sebe. Nimam rad ljudi, ki vedno le tožijo, pa se nikdar ne oju-■ načijo Jc samoombrambi.* OJadston«.
Sokolstvo, ki vrši od naroda mu poverjeno nalogo, namreč delo za pov-;2digo telesnih in nravnih sil (češkega) slovenskega ljudstva, skrbi za to, da ftudi omogoči in pospeši s pomočjo zboljšanega zdravstvenega stanja i® •telesne jakosti svobodni razvoj duševne zmožnosti (češkega) slovenskega človeka.
Naj se Ii to vrši na nraven način, se mora v -obeh smereh paziti na individualne zmožnosti posameznika. Temu naj telovadnica po eni strani raudi v okvirju splošno priznane smo-trenosti telesnih vaj svobodno polje k vsestranskemu razvoju njegovega telesnega organizma. Ostala društvena uredba naj omogoči, da se vzgoji in ohrani svobodno nravno prepričanje v mejah splošno priznanih nravnih načel.
Sokolstvo je sledilo tem načelom in je vedno čuvalo in branilo v svojih vrstah svobodo nravnega prepričanja pri posamezniku, naj se že to nanaša ;’na njegovo socialno ali politično, gospodarsko ali versko naziranje — v kolikor se to strinja z zgoraj omenjenimi zahtevami in z narodnim poslanstvom Sokolstva: sokolska organizacija zahteva od svojega članstva poleg osebne nravne neomadeževanosti
tedi obzirnosti glede prepričanja drugih.
To velja torej istotako za versko prepričanje posameznika kot za izliv njegovega nravnega naziranja in zato odločno zavračamo umetno in strankarsko stvorjeno trditev, da se v naših vrstah podpihuje sovraštvo k verskemu prepričanju, to pa tem manj, ker moramo za tem stremiti, da postane verstvo zasebna stvar vsakega posameznika, njegove nravne individualne zrelosti, za stvar, ki sebe s poznavanjem resnice bližje določa.
V	zadnjem času so se v našem ljudstvu ojačile struje, ki izrabljajo versko mišljenje širokih plasti za strankarske namene v korist stanovskih interesov, ustanavljajo na verski podlagi različne organizacije, s katerimi izku-sšajo dobiti vpliv na javne zadeve in na narodno življenje na škodo resnice, njegove prosvete in napredka. (Klerikalizem).
Te nakane se izvršujejo čim dalje tem nasilneje in izkušajo izpodkopati zaupanje našega ljudstva v najbolj važne narodne institucije.
Tako se v zadnjem času tudi ; ustanavljajo na podlagi velikih neverjetnih laži društva t. zv. Orlov, ki stoje v službah nam sovražnih činiteljev in imajo očividno namen znižati pomen in uničiti delovanje sokolskih društev. Z vsem tem delom uničujejo društva rfO?lov“ pri korenu naše narodne koristi. Njih organizacija je zgrajena na načelih, ki nasprotujejo razvoju našega inaroda, duhu narodne samozavesti, ljudskosti in svobodi vesti iz gibanja (husitskih) reformačnih dob in vsega stremljenja iz preporodne dobe. Nasprotna organizacija s tem ne samo da kvari in cepi celotnost naroda na zunaj, ampak s tem preti velika nevarnost tudi notranji čistoti njegovega (češtva) slovenstva.
Na današnjem zborovanju zbrano Sokolstvo iznova proglaša svoje stališče popolne svobodomiselnosti v vprašanju verskega prepričanja slehernega svojega pristaša, sploh obsoja to počenjanje klerikalne stranke, kateremu se ihoče upreti z povečano skrbjo za izobrazbo in znravnjenje (češkega) slovenskega ljudstva. Obenem si pa želi, da sokolska društva ne sprejemajo za svoje člane članov klerikalnih društev in onih, ki vedoma služijo klerikalnim težnjam.
.Brezverstvo sie tiči v tem, ,da .človek veruje ali :ne veruje, temveč v tem, da se človek priznava ,k temu, česar ne veruje*.
Martiiineau.
Pismo iz Srbije
{Od stalnega poročevalca ,,Jutra")
Belgrad, 29.-15.-1910.
V	času splošnih ministrskih kriz v Evropi smo imeli tudi pri nas v Srbiji ministrsko krizo, ki pa ni bila tako nevarna, da bi se bilo bati kakih večjih komplikacij v javnem življenju in razvoju današnje Srbije. Nedavno krizo v srbskem kabineta je, kakor znano, povzročila demisija vojnega ministra, polkovnika Ilije Gojkoviča.
Dogodek, ki je povzročil demisi-jo Gojkoviča in nato splošno krizo, ki je trajala deset dni, dokler se ni ko-nečno našel Gojkoviču dostojen namestnik, je jako važen.
Gojkovičev namestnik bo namreč moral nadaljevati veliko delo popolnega preporoda srbske armade in kot zastopnik prve narodne in državne obrambne moči v srbskem kabinetu pokazati, da se mora v obrambo dostojanstva svoje države in narodnega ponosa, žrtvovati vse. Gojkovič je namreč z junaško in kavalirsko gesto raje odložil svoje visoko mesto, samo da reši dostojanstvo svoje domovine in onemogoči mahinacije, da bi se v preoborožitev srbske armade vmešaval kdo drug, kakor oni, ki je po svoji uradni in narodni dolžnosti v to vpoklican.
Po aneksijski krizi je Srbija raz-ven za povzdigo svojega gospodarstva, trgovine in industrije, najbolj skrbela za preustrojitev armade, zlasti za nje bogato oboroženje in nadomestitev vsestranskih materijalnih potrebščin. Seveda je morala država v to svrho veliko žrtvovati in je pripravljena še na večje žrtve. A tega Srbija ne dela morda iz kakega športnega razpoloženja, marveč radi tega, ker se čuti slo bodni srbski narod na jugoslovanskem ozemlju ogroženega in zato z veseljem žrtvuje kar državi vse, kar potrebuje za obrambo srbske samostojnosti in nacijonalno zaščito svojih sobratov na slovanskem jugu. In ravno tega so se ustrašili zastopniki nekaterih držav v Belgradu.
Katerim poslanikom oziroma državam je najbolj neljuba reorganizacija srbske armade je jasno takoj, če se pomisli, da je oborožena Srbija največja zapreka slavnemu »Drang nach Osten."
Ker pa je Avstrija samo pred-straža nemškega »Dranga“ in njenega poslanika Forgacha v Belgradu vse ibojkotira, zato je poskusil nemški poslanik pl. Reichenau onemogočiti na-sročitev zadnje partije gorskih baterij ali pa vsaj podtakniti slabšo robo.
Dočim je namreč minister Gojkovič sporazumno s kabinetom in komisijo stal na stališču, da se novih 15 baterij naroči pri firmi Krupp, je bivši nemški poslanik Reichenau privatnim potom agitiral za firmo Erhardt Gojkovič je poslaniku Reichenau javno o-čital v skupščini, da ima dokaze za to, da se zavzema za tvrdko Erhardt iz sebičnih interesov, ker je njegov brat akcijonar omenjene tovarne.
Naravno da je bilo to očitanje Reichenau-u kljub resničnosti skrajno neljubo. Zahteval je zadoščenja, katerega mu pa Gojkovič ni hotel dati, ampak je raje demisijoniral. A tudi Reichenau sam je postal žrtev tega conflikta. Nemška vlada ga je namreč cmalu nato odpoklicala iz Belgrada.
Gojkovič je v svoji odkritosrčnosti sicer napravil diplomatsko napako, vendar je s svojim junaškim obnašanjem in požrtvovalnim delom na po-i ju preporoda srbske armade ostavil v narodu globok spomin.
Njegovim naslednikom je bil i-
menovan general Stepanovič, znan kot eden najboljših srbskih oficirjev. Stepanovič je že opravljal enkrat posle vojnega ministrstva, kjer se je zlasti pokazal za izbornega administratorja. Njegovo imenovanje vojnim ministrom je napravilo na javnost zelo dober utis.
Toda Stepanovič je stopil v kabinet samo pod tem pogojem, da se ustanovi za srbsko armado vrhovni inšpektorat, ki bo omogočil edinstveno lunkcijoniranje armade in jo obenem obvarval vsakih političnih |vpli-vov. Vsa javnost in tudi skupščina |je njegov predlog vzela z velikim odobravanjem na znanje.
Ko je izšel kraljev ukaz, da je na predlog vojnega ministra in vlade imenovan generalnim inšpektorjem srbske armade prestolonaslednik Aleksander, ni bilo nikogar, ki bi temu nasprotoval. Prestolonaslednik Aleksander je namreč radi svoje simpatičnosti, dobrotljivosti in zanimanja, katero izkazuje do vseh državnih in nacijonalnih vprašanj, med narodom splošno priljubljen.
O drugih stvareh kakor tudi o splošnem političnem položaju drugič.
L VIŠAVE ?
/^vV"4	V""*
.NO
V nižavo!
Iz slovenskih krajev.
Iz Trsta. »Edinost", ki nosi na čelu geslo: „V edinosti je moč" in ki ji je urednik Kranjec, napada v svoji 87. številki v vesteh iz Istre kranjske rojake, ki jih je kruha pot zanesla v slovansko Primorje. Zaradi enega samega slučaja, ki je, če je resničen, vreden graje, napada vse Kranjce. Mogoče je pa tudi, da stvar ni tako črna, ampak je le izbruh zavistne fantazije kakega nezrelega dopisnika ki pravi v svoji otročji razburjenosti, da bo »pazno zasledoval širjenje kranjske kuge v primorskih pokrajinah*.Hkrati se pa bije na svoja plehasta prsa: »Evo, kranjska gospoda, tn imate sad vaše renesance ! !“ Kaj pa je vendar zakrivil »mlad učitelj iz Kranjske*? Izrazil se je: »Kaj narodnost, trebuh, to je narodnost". Neprevidne so pač take besede, a pozna se, da jih je govoril mlad učitelj, ki nima še živ-ljenske izkušnje in bržkone tudi tako majhne dohodke, da mu stopi narodnost pri lačnem in praznem trebuhu v ozadje. Kakor rečeno, ni pa treba zaradi enega slučaja obsojati vseh kranjskih rojakov, ki službujejo pri nas. Nasprotno, primorski Slovenci se imamo prav Kranjcem veliko zahvaliti, da smo toliko napredovali. Poglejmo si naš Trst. Večina narodnega dela sloni na ramenih Kranjcev, ki jih vse spoštujemo in čislamo, ker so naši bratje po rodu in krvi ter neumorni delavci na polju našega narodnega in gospodarskega probujenja. Le poglejmo jih naše vrle Kranjce: dr. Rybar (rojen v Postojni), dr. Mrhar, Ulčakar, Engelman, Pretnar, Arhar, Adamič, Mahkota, Waschte, Dimnik i dr. Ali niso vsak na svojem mestu ? Mi le želimo, da bi zavedna Kranjska še več tako vrlih in delavnih mož poslala k
nam 1 Slovenci smo majhen narod. Kam pa pridemo, če se bomo ločili po kronovinah. Lokalni patriotizem ne; sme stopati v ospredje; gojiti moramo bolj in bolj narodni patriotizem, katerega pa ne smejo ločiti deželne meje. To so tudi začeli uvidevati skoraj povsod na Slovenskem, samo teta »Edinost" ne prizna nikomur, da je pravi Slovenec, ako slučajno ni — Tržačan, oz. ako ne živi v Trstu vsaj toliko let že kot g. Cotič, ki bi postavil rad med tržaške in druge Slovence prav visok zid, da bi bilo onemogočeno vsako medsebojno občevauje. Pa ne bo šlo, ker so tržaški Slovenci preveč pametni in preveč narodno zavedni, da bi se hoteli separirati od drugih Slovencev.
Tržačan.
Iz Jesenic. Klerikalci, oziroma župnik Skubic je malo prenehal moriti Jeseničane s svojimi volilnimi shodi. Znano je, ' da je irdal parolo, da gredo pri prihod obč. volitvah klerikalci in krščansko socijalno delavstvo skupno brez primesi drugih strank v boj. Ni dolgo temu, ka* so poslali na socijalno demokratiški volilni shod tudi klerikalci^, svoje prisl »še in njih kapo getent Čebulj je celo govoril na shodu. Res je, da je dobil Ctbulj zasluženo plačilo in da je bila zadeva nekaj časa v nekakem mrtvilu. Od tega časa so pa klerikalci popolnoma izpremenili svojo taktiko. Preje tako samozavestni, so postali ponižni is javno proglašajo njih voditelji vse socijalno demokraško početje za navaden humbug, pesek v oči napredni javnosti. Smelo trdijo, da je že davno sklenjen pakt med njimi in sociji ter gredo pri volitvah skupno, roko v roki proti drugim strankam. Slišali smo to že tudi od socijalnih demokratov Jsa-mih. da gredo s črnimi njihovimi najhujšimi sovražniki. Za Idrijo torej morajo priti Jesenice. Ne vemo, koliko je na tem resnice, ne more se danes še tega kontrolirati, zato pričakujemo, da na nedeljskem shodu javno izpovejo svoje mnenje in naj ne slepomišijo. Če so se res zvezali, naj se ne sramujejo svojih črnih bratcev. Res, nekaj posebnega imajo slovenski soci-jalni demokratje v sebi. Glejte, po drugih krajih, na sosednjo Koroško! Kljub temu, da je zmagal nemški so-cijalist z glasovi slovenskih klerikalcev, so v drugem kraju raje odločili
LISTEK.
MiCHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Motite se, milostljiva, Ako se je vam pripetila podobna aventura, zakaj bi se ne mogla pripetiti kateri drugi?
Imperija je zmajala z glavo ter povzela v vročični razburjenosti :
— Hoteli ste izvedeti, kdo je bil oče Bianke; zdaj veste, kdo je bil! Razbojnik je — toda ime tega razbojnika mi je neznano, in ga nikdar nisem hotela izvedeti, in danes bi ga težko spoznala . . . Vidite torej, gospod, da nisem lagala, ko sem rekla, da ne poznam Biankinega oieta.
— Torej, je dejal Roland, odreciva se pomoči od te strani, ki bi mogla služiti vašemu nesrečnemu otroku v zaščito pred ostudnim Bembom.
Zdaj pa je Imperija obupno vzkriknila:
— Bembol je zavpila ter prijela Rolanda za roko. Bembol Kdo vam je govoril o Bembu! Kdo vam je povedal, da je on tisti, ki se ga bojim?
— Vi sami, milostljiva I . . , Res je, da niste povedali tega imena, toda pravkar ste zaklicali, da je pošast in vampir, h kateremu vas priklepa tajna zaveza, kardinal . . . Takoj sem vedel, da menite kardinala, škofa beneškega; ali sem se motil?
Imperija si je položila bele roke na razpaljeno čelo.
— Ne, je dejala zamolklo. Niste se motili; nič vam ne uide. Oh, zdaj me je groza pred vami!
— Bojite se me, ker vam dajem na razpolago usluge duha m razuma, ki je moja last? Če je tako, milostljiva, potem mi ne preostaja drugega, kakor da se poslovim ...
— Ne, ne, ostanite! Ne izpodtikajte se nad neznano bojaznijo, ki me prijemlje! In — kaj pomeni na vse zadnje gorje, ki se lahko zgodi meni; samo da je rešena moja hči! Da, gospod, kardinala Bemba se bojim! On je tisti, ki je videl Bianko! wjega goni strašna strast okrog te palače!
— In nanj me veže zavezništvo, ki ste ga zaslutili v svoji čudesni preroški moči!
Lahen drget je prešinil Rolanda. Razumel je, da sedaj drži kurtizano v svoji oblasti, in da je ta pretresljivi razgovor dospel do svojega viška.
— Kakšna je ta zaveza? je vprašal s kratkim glasom. Premislite, je nadaljeval, videč, kako se je Imperija nehote zganila od groze, da ste mi povedali zdaj že toliko, da bi mi zaman skušali prikriti resnico. To resnico hočem zaslediti, pa naj bo še tako strašna; in takjat vam utegne biti žal, da mi je niste sami priznali.
— Ubogala vas bom, je zajecljala kurtizana. Kdo ste? Kaj hočete ? Ne vem; čutim pa, da ste oboroženi s strašno močjo...
— Govorite torej! . . . Poslušam vas.
— Leta 1509, je dejala Imperija, sem ljubila nekoga, edinega, ki sem ga sploh kdaj ljubila. In če izprašujem svoje srce, čutim, da ga ljubim Še vedno.
Imperija je zaškripala z zobmi in dodala:
— Ljubim ga in ga sovražim! . . . Poslušajte: ta človek me je zavrnil, ko sem se mu sama ponudila. Hotela sem se mu darovati vso, ne samo s svojim telesom, ki je bilo nečisto, nego tudi s svojim srcem, ki je bilo deviško. On pa me je zaničeval, osramotil me je in opsoval . . . Ljubil je drugo dekle . . .
— Kako je bilo ime temu človeku?
— Roland Kandiano.
— Pa dekletu?
— Leonora Dandolo.
— Dobro. Nadaljujte, je rekel Roland, pritiskaje si nohte v dlani svojih rok, da bi s telesnim trpljenjem ukrotil bolečino svoje duše.
— Sklenila sem se maščevati, Imela sem ljubimca, ki mu je bilo ime Davila ... Da ljubimec je zasačil mojo ljubezen do Rolanda Kandiana; jaz pa sem ga umorila.
Rolanda je izpreletelo.
— In ko sem stala pred umorjencem, vsa osupla od groze, je nadaljevala Imperija, se je pojavil poleg mene človek, ki je bil videl vse. Bil je Bembj, Potegnil me je v eno izmed dvoran tiste palače in tam sem zagledala drugega človeka: Altierija, ki je bil takrat poveljnik lokostrelcev, danes pa je generalni kapitan
beneške armade . . ,
Imperija se je za hip prekinila. Zadihavala se je in lovila sapo. Čudila se je, da s tolikim mirom pripoveduje te strašne skrivnosti človeku, ki ga jedva pozna. Od groze je kamenela, sli-šoča samo sebe, kako ji vse te skrivnosti uhajajo brez napora, in kako čuti celo neizmerno potrebo, pripovedovati svoj zločin.
— Altieri in Bembo, je povzela, sta mi velela sesti. In Bembo mi je dejal: »Gospa, vi ste pravkar umorili Člana Dese-torice. Obesili vas bodo, ali pa vam odrežejo to krasno glavo, ki tako dobro pristoja vašemu mramornemu telesu." Vztrepetala sem od groze; spomnila sem se svoje male hčerke Bianke, ki sem jo imela v vzgoji daleč od svojega zločestega doma , . . Gorje! Zakaj me je takrat premagala ta sebičnost! . . . Ali, zakaj nisem umrla v tistem trenotku ... Vse bi bilo končano!... Toda takrat sem mislila drugače, Ob misli na morišče me je oblil mrzel znoj, in vsi udje so mi jeli drgetati v smrtnem mrazu. Bembo pa mi je dejal: »Samo eno sredstvo vas more oteti!..,
— Kakšno? sem vprašala, vsa blazna od radosti.
— To je, da ovadite nekoga drugega, češ, da je umoril Davilo! Če ne bo drugače, bova midva pričala, da ste govorili resnico.
— Toda koga? sem vzkliknila. Koga?
— Rolanda Kandiana!
— Nikdar!
— Dobro! Pa pojdete vi na morišče, in Roland postane mož Leonore.
— Ob teh poslednjih besedah, je povzela Imperija, sem čutila, kako izginja moja proza in kako se me polašča nenaden gnev. Misel, da bo Leonora Dandolo srečna, jaz pa ne, me je delala blazno. Na glas sem zakričala, da sem pripravljena . . . Altieri mi je narekoval ovadbo, jaz sem pisala, in Bembo je vrgel pismo v puščico na trgu Svetega Marka ... To je bilo strašno, kaj ne da?
— Da, je dejal Roland, dokaj strašno. Ljubosumnost vas je tirala v ta čin. Toda ta Bembo, zakaj se je jezil nad Rolandom Kandianom ?
— Ne vem . . . morda je bila to kaka druga vrsta ljubosumnosti.	  (Dalje.)
zmago nemškemu naprednjaku, kakor pa podpirali svojega zaveznika — slovenskega nazadnjaka. Ostali so pač zvesti svojim svobodomiselnim idejam. Torej za Idrijo Jesenice, ali je res? Povejte nam!
V	nedeljo, dne 2. aprila uprizori »Gledališko društvo" veleko-mično burko »Sladkosti rodbinskega življenja". Igra se v dvorani »pri Jelenu" na Savi. Začetek ob polu 8. uri zvečer.
Splošni pregled.
Prof. Masaryk je govoril o sedanji krizi: Najvažnejši vzrok sedanje krize vidim v zavoženi finančni politiki. Stranke večine so izjavile v delegacijah svoje pomisleke glede zahtev za armado in za mornarico. Ti pomisleki so bili opravičeni. Država ne prenese prevelikih finančnih zahtev. Te zahteve so omajale ugled večine, ko se je ta udala želji vlade. Tudi po delegacijah se je večina v parlamentu izražala dvomljivo glede denarnih zahtev. To je omajalo trdna tla. Toda pravzaprav je vzrok krize slabost in brezprogramnost večine.
Giolitti In socijalistl. Socijalist Bissolati je izjavil, da soc.-demokrati ne vstopijo v kabinet, ker ne marajo prevzeti odgovornost za drage jubilejne slavnosti, ki se letos vrše, da pa bodo podpirali Giolittijev kabinet.
Na Španskem so se pojavili nemiri zaradi najnovejših konfliktov z Vatikanom, ki hoče imeti na Španskem še vedno svoje posebne pravice. V zbornici se je začela debata o Ferrerjevem procesu, ki je budila povsod veliko zanimanja. Poslanik Sori-ano je vprašal vlado, kako je mogoče, da je sodni odbor v štirih urah pregledal celo kopico aktov, ki so obsegali 1200 strani. Zakaj je sodni dvor odklonil celo vrsto verodostojnih prič. Ferrer je bil obdolžen samo zločina, ki se kaznuje z ječo, potem pa je bil obsojen na smrt. Govornik ne veruje, da je bil Ferrer kriv barcelonskih nemirov. Zato pade vsa odgovornost na konservativno strank^. Po mestih so se pojavile demonstracije proti monarhističnim klubom.
Položaj v Fezu. Berabci so prišli prav pred oVzidje mesta, kar je napravilo velik strah. Berabci so se samo hlini!;, da bi laže prišli v mesto.
MehiKa je dobila konečno nov kabinet, ki pa vendar še ni zagotovi-,
lo,	da se razmere kmalu pomire in urede.
Kitajski odgovor na rusko noto je bil po izjavi kitajske vlade zelo miren in popustljiv. Ruske zahteve so baje vse sprejete in drugih šest točk, zaradi katerih se Rusija vznemirja, je vlada baje že preje priznala. Konflikt bo mirno končan.
Stollpin. Položaj in vspeh na shodu je le pripomogel k zaupanju do Stolipina, ker je baje on povzročil odločni nastop ruske vlade proti Kitajski. Baje bo razpuščen drž. sovjet in duma. Stolipin oznanja nov, liberalnejši vladni program. Univerze bodo dobile več svobode in tudi Židi dobe ugodnejše pogoje.	..
DNEVNE VESTI.
Da je ^Slovenec" Schvvarzov »lajbžurnal", smo vedeli že zdavnaj in zato smo predvčerajšnjim tudi pričakovali, da odgovori Schwarz na odprto pismo našega glavnega urednika v »Slovencu". Nismo se zmotili, Schwarz — ali Fink v njegovem imenu — je odgovoril, ali tako žalostno in klaverno, kakor se je to pač moglo pričakovati; glavnega vprašanja se niti ne dotika in laže — »Slovenec"
Hill LISTEK.
„0mladina“.
Glasilo slovenskega narodno-radi-kalnega dijaštva, »Omladina", je stopilo v osmo leto svojega obstanka. Ta izborni dijaški list smo ocenili že zadnjič, ko je bil zaključen sedmi letnik. Prva številka novega letnika nam kaže, da bo list stal v novem letu če ne na višji pa vsaj na isti višini kakor v lanskem letu. Uredništvo piše glede smeri lista v novem letu sledeče:
»Omladina" bo tudi v osmem letu z vso zmožnostjo podpirala razvoj moderne misli v slovenskem naraščaju. Ni bilo z glasilom narodno-radikalne struje dosedaj, kakor si želimo in kakor bi moralo biti, pa zavedamo se dobre volje in trdno verujemo, da s svojim delom ne moremo ostati brez somišljenikov in brez delavcev. Kratka je doba teh osmih let, vendar je dala toliko zgleda, da moramo naprej, le trdneje organizo-vani, neizprosnejši korakamo.
Obljubovati za osmi letnik »Omla-dine" ne moremo nič ekstravagantnega. Trudili se bomo, dajati najširšo podlago vsemu, kar je potrebno za
namreč v Schwarzovem imenu — da plačuje davek za »Jutro" — Učit. tiskarna" ! Ko bi le hotela biti tiskarna tako prijazna!
100.000 kron deficita je imel 1. 1909 »Slovenec", ki izhaja že nekoliko decenij in se čudi, da je imelo »Jutro" v prvem letu izhajanja 23.000 kron deficita! »Slovenec" bi pač tudi v tem oziru lahko pometal pred svojim pragom in pustil tuje pragove na miru, posebno ker ga nič ne brigajo.
»Podpredsedniku deželne vlade" gospodu Finku bi prav resno svetova-
li,	da se ne meša v zadeve, ki ga nič ne brigajo. Ta mož igra namreč prav čudno vlogo v boju med »Jutrom" in »Slovencem", a bilo bi za njega bolje, ko bi se za celo to zadevo čisto nič ne brigal. Za danes samo toliko, ker upamo, da bo to zadostovalo.
»Slovenec" nas Izziva, ker menda želi, da bi začeli vporabljati mate-rijal o privatnem življenju klerikalnih voditeljev. Tega materijala, ki ga nismo sami zbirali, nego smo ga dobili, nismo hoteli porabljati, ker se nam studi tak način boja, ali ako se to ne studi škofu Jegliču, v katerega imenu opravlja v uredništvu »Slovenca" cenzuro vseh rokopisov neki kaplan, bomo vrgli tudi mi vse ozire na stran in potem bo »Slovenec" zastonj pridigal o — morali, ki je sam ne pozna, a od drugih zahteva da bi jo poznali.
Klerikatcl agitirajo za občinske volitve od hiše do hiše, od človeka do človeka in lažejo, da se kar kadi. Dobro je, da jim živ krst nič ne veruje, ker vsakdo pozna te »prijatelje" Ljubljane, ki škodujejo Ljubljani celo sedaj, ko še niso zagospodovali v njej kjer in kolikor le morejo, ako bi pa zagospodovali še na rotovžu, bi jo najprej do nagega slekli, a končno bi jo kar odrli. Pa ne bo nič; je grozdje prekislo.
Da pridejo Nemci zopet v ljubljanski občinski svet, je zasluga naših klerikatnih »rodoljubov". To naj si dobro zapomnijo vsi slovenski vo-lilci v Ljubljani in naj vržejo klerikalne agitatorje čez prag. Pri občinskih volitvah bosta samo dve gesli: »za slovensko Ljubljano" in »za kle-rikalno-vladno-nemčursko Lj ubl jano “. Slovenskim volilcem izbira pač ne bo težka, pač pa bo težko klerikalnim a-gitatorjem najti ljudi, ki bi hoteli izdati slovensko narodnost s tem, da bi volili klerikalne kandidate, zaveznike nemških kazinotov.
200 kron za vsakih pet volicev ponujajo klerikalci svojim agitatorjem. Za to so klerikalni agitatorji tako »delavni* in agitirajo kot bi se jim šlo za življenje. Vsak klerikalni glas bo torej — plačan, za vsakih pet klerikalnih volilcev bo dal klerikalni volilni generalštab 200 kron! Ali ni to atentat na pamet in na čast vsakega ljubljanskega volilca?
Kako delujejo klerikalci. Klerikalci delujejo po jezuitskem načelu, da je namreč dovoljeno vsako sredstvo, četudi je še tako krivično, vsaka sleparija n. pr. falzificiranje glasovnic, vsaka največja lumparija in svinjarija, da le dosežejo svoj namen; zato se ne ogibljejo tudi laži, opravljanja in obrekovanja. V monarhičnih državah se kažejo klerikalci kot zaslomba in podpora prestolom, v ljudovladah pa strežejo ljudovladskim državnim zakonom. V Franciji se menjuje njihov »Vive 1’ Empeur!" s klicem »Vive la republique!“ in prepričani smo, če bi kdorkoli na Francoskem živečih prestolnih pretendantov bil izvoljen kraljem, gotovo bi ga klerikalci takoj pozdravljali z »Vive le roi!" Ta hinavščina cele klerikalne stranke se kaže tudi v Avstriji, posebno še pri nas na Kranjskem, dannadan. Čeprav je klerikalizem po svoji naravi nasproten vsaki omiki in biti ji mora tudi nasproten, vendar trde klerikalci tudi
razumevanje naših kardinalnih pro-gramatičnih točk: brezverstva, narodnosti, izvenpolitičnosti. Baviti se hočemo z žitjem in bitjem tujezemskega dijaštva, dajati znanstveno podlago obrambnemu delu, priti na jasno z našim razmerjem do slovanskega juga, vzbuditi za stalno žensko vprašanje, itd. Vsi somišljeniki naj nam pa gredo na roko. Mislimo, da spada tudi malce k njih ponosu, skrbeti za to, da se njih stanovsko glasilo razvija primerno svoji starosti. V vsakem, ki mu je mar organizacija, naj bo tudi toliko dolžnosti in vesti, da bo smatral list za zrcalo, v katerem se od-svita skupina, h kateri se prišteva in v kateri občuje. In veselilo nas bo, ako bomo mogli na koncu letnika zaznamovati le eno: bila je volja!
Tako uredništvo »Omladine". Nas ta program veseli, ker je moderen, jasen in odkrit. In zato »Omladino* priporočamo nele dijaštvu, visokošolskemu in srednješolskemu (temu slednjemu vkljub prepovedi dež. šol. sveta), temveč tudi inteligenci sploh. Kajti dolžnost inteligence je, da izkuša spoznati stremljenja in ideje mlade generacije in se ji izkuša približati. In »Omladina" je bila, je in bo ostala resnično, ne samo navidezno glasilo moderne slovenske generacije.
javno, da se jim šola zato tudi studi, ker odpira ljudstvu oči in ga privaja vedno bolj do duševne samostojnosti iu neodvisnosti. Dasi klerikalci vedno vpijejo, da naj se skrči šolska dolžnost, da morajo dobiti nadzorstvo duhovniki v roke ter se izključijo iz nadzorniškega posla strokovnjaki, da naj se izbacnejo iz šole realije — torej zahteve, ki tirajo ljudstvo očividno v temo in nazadnjaštvo, vse te zahteve ga nič ne motijo, da se drzne vpiti na vsa usta, da je prijatelj šole in učiteljstva, prijatelj prosvete in omike. Tako cvete v tem taboru laž ter izvablja potom laži narod na pota, ki ga peljejo v nesrečo in pogubo.
Opozarjamo vse napredne vo-lilce ter sploh napredno občinstvo, da bodi vsakdo v vsaki gostilni in kavarni skrajno previden napram klerikalnim izzivačem. Klerikalci so si namreč izmislili tale zlodjev volilni manever: V vsako, od liberalcev najbolj obiskano gostilno razpošiljajo svoje ogleduhe. V pol pijanosti začno pod raznimi pretvezami izzivati političnega nasprotnika in če ta ne spozna že naprej klerikalni manever, v razburjenosti kaj reče in drugi dan lete z zveriženimi ovadbami na sodišče. Ker imajo vedno priče seboj, je obsodba že naprej gotova stvar. Če le morejo, provocirajo iz ene take tožbe še kopice drugih, tako da tisti, ki je pri prvi obravnavi bil kot priča, nastopi drugič kot tožnik, porabi pa prvotnega tožnika za svojo pričo in tako dalje. S tem svojim manevrom zasledujejo več namenov. Glavni trije so: Vohuniti pogovore po 1 i-tičnih nasprotnikov, napredne gostilničarje oplašiti, da se radi klerikalnih gostov boje nastopiti pri volitvah po svojem prepričanju, napraviti med liberalnimi stalnimi družbami razdor ter potom izzivanja ravno za volitve spraviti čim več nasprotnikov v zapor ali sicer v občutne kazni. — Zato pa bodite previdni pred klerikalnimi vohuni I V koliko so klerikalci s svojim sistematičnim načrtom na ta način že dosegli pri nekaterih omahljivih gostilničarjih in kavarnarjih, to je pokazal zadnji občni zbor ljubljanskih gostilničarjev z vsemi intrigami v ozadju tega čudnega občnega zbora. Do-tični intriganti pridejo svoj čas na dan. V koliko pa so klerikalni izzivači nevarni za napredne volilce, berite včerajšni sodnijski slučaj Globevnik, Košmerlj proti B. (Glej poročilo pod naslovom:	Krščanska morala
pred sodiščem;)
Shod zaupnikov narodno-na-predne stranke se vrši danes, dne 31. marca 1911 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma". Dnevni red: a) Poročilo izvrševalnega in centralnega volilnega odbora, b) razgovor o kandidatni listi, c) Slučajnosti. Radi važnega dnevnega reda se prosi zanesljive udeležbe.
»Jutrova" karikatura v dunajskem ,Extrablattu“. Pod naslovom »Politična razglednica" prinaša dunajski ,Extrablatt“ od srede našo karikaturo »Ljubljana in dr. Žlindra", ki jo imenuje zelo posrečeno. — Pri tej priliki opozarjamo na razglednice, ki so izšle v naši založbi, in sicer omenjena »Ljubljana in dr. Žlindra", Šuklje in policaji* in »Jutro tebi osle kaže". Prvi dve razglednici sta bili prvotno od drž. pravdništva konfiscira-ni, pa ni konfiskacije potrdilo niti ljubljansko sodišče, niti graško nad-sodišče. Razglednic je le še prav malo v zalogi. Druga izdaja se pa ne bo delala, ker pridejo potem, ko se te razprodajo, na vrsto druge. — Razglednice se dobe po 6. vinarjev v upravništvu »Jutra" in v tobakarnah, kjer je »Jutro" na prodaj; če se vzame 25 kosov naenkrat, so po 4 vin.
.Omladina" bo letos izhajala samo desetkrat na leto (vsak mesec izvzemši julij in avgust) za to pa so se posamezne številke {povečale za štiri liste. Naročnina ji je za celo leto 4 K (za učitelje 3 K, za dijake 2 K); posamezne številke po 40 vin. Uprav-ništvo je v Ljubljani, Breg št. 12, uredništvo pa v Pragi na Kralj. Vino-hradih, Brandlova ulice 34.
De pharmacia.
O vseh mogočih stvareh se je pri nas že pisalo. Poskušali smo se v filozofiji, dan za dnevom rešujemo verska vprašanja, imeli smo že najrazličnejše enkete v tej in oni stroki, prirejali smo akademije v proslavo različnih velikih mož — mal narod smo, a vkljub temu se udeležujemo svetovnih problemov, najsibo političnih, najsibo filozofskih . . . Toda stavim milijon
—	dasi ga nimam — da bo marsikdo neverjetno zmajal z glavo, če bo slučajno prečital naslov moje današnje notice . . . Pharmacia . . . Kakšna zver je to zopet ? ... Ali še ni dovolj novotarij v našem rodoljubnem slovenskem življenju? . . . Čemu torej še to? . . . Apage te! . . .
Toda oprostite! Moja navada je
Agitacija v cerkvi. Prihodnjo nedeljo se prične v ljubljanski dekaniji (ljubljanska okolica) po cerkvah agitacija za občinske volitve ljubljanske. Samo po sebi se umeje, da bo v ljubljanskih cerkvah terorizem na volilce še brezobzirnejši!
Največji sovražnik »Jutra" je šef mestne policije ljubljanske, sve-tovnoznana policijska kapaciteta Lau-ter, Schwarzov telesni stražnik in Šte-fetov intimus. Ta vitez žalostne postave vedno tolaži svoje prijatelje v nemčurskem in klerikalnem taboru, da bo kmalu — konec »Jutra", mi mu pa garantiramo, da mu bo »Jutro" pisalo — nekrolog. Oh, kako bo to žalostno — pa ne za nas!
Dobrodelna prireditev v prid dijaške kuhinje »Domovine" se vrši zanesljivo v soboto dnel.aprij-la t. 1. v vseh gornjih prostorih »Narodnega doma". Ker je mnogo dijaštva iz dežele, naj bi se pri tej priliki spomnilo rodoljubje na deželi svojega dijaškega naraščaja v Ljubljani, da ali polnoštevilno prihiti ta dan v Ljubljano ali pa pošlje kak znesek v prid »Domovine".
»Domovina". Navada je, da znanci in prijatelji 1. april porabijo za kako nedolžno šalo. Iz vrst naših prijateljev se priporoča, naj letos vsak, ki se vjame na prvi april, plača 20 v. za »Domovino". Odobravamo ta nasvet.
Slovensko deželno gledališče.
Zadnja predstava tekoče sezone je bila operetna repriza. — Častni večer, ki ga je obhajal včeraj g. B o h u s 1 a v, je napolnil gledališče do zadnjega prostora ter so bili po prvem dejanju izročeni g, Bohuslavu štirje veliki lovorovi venci s trakom in številnimi priveski, med njimi dva manjša pozlačena lovorova venca. G. Bohuslav je lahko prepričan, da je zapustil za sabo kar najboljši spomin in da ga ni gledališkega obiskovalca, ki bi se ne veselil njegovega sedaj že popolnoma zasiguranega engagementa za prihodnjo sezono. — Hana gdč. H a d r b o 1-č e v e je bila prava delikatesa po ponesrečeni figuri, ki smo jo videli v četrtek ob gostovanju gdč. Saldinije-ve. Naša in cele publike sodba je, da je gdč. Hadrbolčeva sigurno za sto procentov boljša od one mladodrama-tične aspirantke. Prav resno svetujemo ravnateljstvu, naj na vsak način najde primeren modus, da ostane gdč. Hadrbolčeva naslednjo sezono zvesta našemu odru. Dasi sami nismo prijatelji operete, nujno priporočamo to g. ravnatelju v interesu operete same, ki uživa v toliki meri njegovo protekcijo.
—a—
Nenadoma umrl je mestni nad-komisar g. Jakob Tomc, tast deželnega poslanca g. Ganglja. Vobče čislani pokojnik je na magistratu služboval 46 let, odlikovan je bil z zlatim zaslužnim križcem s krono. Pogreb danes ob 4, pop. Naše iskreno sožalje ostali rodbini!
Zagonetni strel v deželno sodišče. Sinočnja ljubljanska dnevnika prinašata očividno iz enega in istega vira pisano poročilo, da je strokovnjak ugotovil, da je izstreljena kroglja 9 milimetrskega kalibra, Ker je temu nasproti ne le g. Milčinski ter drugi očividci te krogi je, marveč tudi policija prvotno trdila, da je kroglja le 7 milim, kalibra, smo se tudi mi, ki te kroglje nismo videli, obrnili do strokovnjaka z vprašanjem, ali je kroglja 9 ali le 7 mil. kalibra. Dotični strokovnjak je izjavil : krogljo sem videl, preiskal ter našel da je kroglja sedem, k večjem osem milim, kalibru. Če bi se mi bilo dovolilo krogljo primerno preobraziti, bi to s popolno gotovostjo določil, vendar pa je tudi brez tega popolnoma izključeno, da bi bila kroglja devet milim, kalibra. Kaj, če bi bil ta strokovnjak ravno isti, ki je oddal tudi oficijelnim orga-
sicer, da sem proti vsakemu do skrajnosti uljuden — večkrat morda celo v svojo lastno škodo! — Ampak danes se mi neče molčati ... Na srcu mi je namreč nekaj, kar me že dolgo teži ... In ker je po dolgem deževju danes vendar enkrat zopet krasen dan, se hočem malo oddahniti in uporabiti svoj mir v to, da povem slovenski javnosti dve, tri besede, ki jih še ni slišala . . .
Vem sicer, da s predlogi nimam sreče — a vkljub temu hočem tudi danes predlagati... morda ne zaman!
Toraj: Pharmacia! . . .
Kaj je to?
Da bo vsakdo raje čital dalje — poznam namreč naše občinstvo — povem takoj spočetka: pharmacija je znanost in sicer izhaja iz grške besede phžrmakon, kar pomeni toliko, kakor zdravilno zelišče. Pharmacija se peča s pripravljanjem zdravil in je ena najstarejših in obenem najzanimivejših znannsti. S prvim človekom je prišla na svet tudi bolezen — s prvo boleznijo pa je bilo treba tudi zdravila ... V začetku je bila pharmacia primitivna — razvijala se je stopnjujoče z napredkom medicine in danes pač ni manj važna kot medicina sama . . . Vsakdo, ki se peča s pripravljanjem zdravil, je pharmaceut
nom ravno isto mnenje ? In kaj, če bi mi v nasprotju z drugimi oficijelnimi trditvami še danes zastopali že včeraj izraženo neoficijelno mnenje: ta strel je bil namenoma oddan ? Morda to mnenje preje dovede k rešitvi uganke. G. Lavter napravite poskus !
Krščanska morala pred sodiščem. Znani klerikalec, krojač Globevnik ter doslej kot klerikalec tako malo poznani Košmerlj, ki izdeluje pod streho liberalne »Učiteljske tiskarne" drože za obmejne Slovence, sta dne 12. t. m. zasledila B. v gostilni »Pod Skalco". Malo pred polnočjo prideta tja oba že vinjena in ko vidita tam sedeti B., sta začela izzivati: To je tudi eden tistih od pri-dobninske komisije, k'i drugim davke zvišuje, sam sebi jih pa znižuje. B. je odgovoril, da ta dva drugega ne delata, kot da ga izzivata po gostilnah, da bi se on iz-pozabil, ter jima kaj rekel. Globevnik je na to izjavil: Vsaj itak nisi vreden, da bi te tožila. B. je padel v to zanjko, začel kritikovati o škofu itd. Onadva sta se potegnila za škofa in ko je Globevnik B. predba-cival, koliko dobrega mu je škof storil, je B. odgovoril: »Ti si v mojih očeh hinaveo, baraba, capin! Kdor drži s farji s temi lumpi in faloti je sam falot, baraba in nič vreden!" — V tem smislu je zasnovana tožba od strani Globev-nika proti B. Včeraj dopoldne se je o tem dogodku pred okrajnim sodiščem vršila razprava. Globevnika zastopa dr. Vodušek, B. po dr. Ažman. Košmerlj je kot priča. Sodnik skuša stvar poravnati, a Globevnik in njegov zastopnik izjavita, da odklanjata vsakoporavnavo, ter zahtevata da se B. kaznuje. B. vprašan, če je bil že kdaj kaznovan, pravi, enkrat že, s Štefetom skupaj. Navzoči Štefe to potrdi. Toženec se zagovarja, da sta ga onadva izzivala, ni pa takrat rabil obtoženih besed. Ugovarja tudi, da Globevnikova ovadba glede časa ni resnična, kajti Globevnik in Košmerlj sta prišla že po 11. ne pa ob 9. uri v gostilno kot Globevnik trdi. Tudi priča Košmerlj pod prisego izjavi, da je bilo to že okrog polu polnoči. Košmerlj se javno proglasi kot klerikalca in izjavi, da bo tudi on Breskvarja tožil, ker je on dejal, da je tisti, kdor drži s farji in s temi faloti sam falot in baraba. B. ugovarja, da to ni res rekel. Tudi dr. Vodušek še posebej ugotavlja v zapisnik, da sta Globevnik in Košmerlj pristaša S. L. S. B. je prijavil nasprotno tožbo proti Globevni-ku oziroma Košmerlju zaradi očitanja glede davkov. To pa pride prihodnjič na vrsto. Za sedaj se enkrat razsodba tako glasi, da obtoženec plača 50 K globe. — Krist bi se izjokal, da pristaši njegovega kraljestva tako izvršujejo njegov krščanski nauk. Tisti čas je namreč Krist rekel svojim učencem: ...in ako jebilkdoizmed vas razžaljen, naj se nikdar ne maščuje, marveč naj se izkaže odpustljivega napram tistemu, od katerega je bil razžaljen!
Eden, ki tudi cesarja ni pozdravil. Dva sivolasa starčka, soseda, oba z eno nogo že pred grobom, prideta pred sodišče. Eden je drugega razžalil rekoč:	»Taka prokleta
bogatija, pa vendar kradejo." Razžaljeni je dvakrat pisal žaljivcu, naj to prekliče, da ne bo treba pota do sodišča. Oni pa je obe pismi neodprti zavrnil. Ni drugega preostalo, kot za oba težka pot h kazenskemu sodniku. Ko sodnik zagleda oba starčka pred seboj, je skušal poravnavo med njima. Toženi je trdovratno odklonil, češ, jaz sem v svoji pravici. Ker je tožitelj tudi isto mnenje zastopal, se je o stvari začela razprava. Toženi vprašan, če je bil kedaj že kaznovan, je povedal da, in sicer pet-
in da je pharmacia resnično znanost, je razvidno iz tega, da je treba phar-macevtu študirati na univerzi, kjer doseže slednjič akademsko stopnjo magistra pharmaciae, ki ga usposablja samostojno voditi lekarno.
V	zadnjem času se tudi Slovenci posvečajo pharmaciji — zato se mi je zdelo enkrat potrebno, povedati slovenski javnosti, kaj smo, oziroma kaj hočemo . . . Upam, da se tozadevno pogovorimo še večkrat, če se mi posreči, kar nameravam . . . Bodoči »Akademični klub slov. farmacevtov v Pragi" bo imel še mnogo hvaležnega dela ...
Neizčrpna je naša znanost, dasi se je črpalo že toliko! Vse prirodne znanosti druži v sebi pharmacija: botaniko, kemijo, fiziko, mineralogijo, pharmakognozijo in zgodovino . . . Kako obširno polje posebno za nas Slovence . . . koliko dela, koliko lepote, koliko veselja, če se poprimemo resno svoje stroke! . . • Neomadeže-vana, nepreiskana leži pred nami naša krasna slovenska domovina s svojo bogato floro, ki ji razun Švice ni enake. — A ni ga človeka, ki bi se je usmilil, sklonil se k nji iu jo poljubil na deviška ustna z gorkim po" ljubom ljubezni, da bi strmel svet nad toliko krasoto in tolikim bogastvom!
t
Fran Ferkula naznanja vsem so-[ rodnikom, prijateljem in znancem ža lostno vest, da je preminula dne 30. marca 1911 ob 8. uri zjutraj, v 34 letu r5V0je starosti, njegova ljubljena soproga [ oziroma mati, gospa
li Marija Ferkula
rojena Starman
Pogreb nepozabljene se vrši danes ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti Dovozna cesta št. 2. na pokopališče k Sv. Križu.
Anica, Kristinka, hčerki.
Fran Ferkula,
brivec, soprog.
Pozor!
| Edina v Ljubljani.
Laška
Fozor!
Edina v Ljubljani
Nekaj let sem je Scopolamin eno glavnih zdravil moderne medicine ,.. Kdo ga je našel? Kranjski farmacevt Scopoli na Kranjskem! ... Na Kranjskem, posebno na Notranjskem raste razkošno skoraj vsa moderna medicinska flora, a nikogar ni, ki bi se je lotil! . . . Naše barje skriva v sebi že tisoče in tisoče biserov za pharma-cevtsko znanost — ni ga človeka, ki bi se lotil tega hvaležnega in zanimivega dela!
Naša zemlja je rodovitna ne samo za kmetovalca, marveč tudi za pbar-Riacevta-znanstvenika. Po svoji konstituciji je naša Kranjska zemlja zmožna, sprejeti marsikatero zdravilno zelišče v svoje okrilje, ki doslej pri flas še ni udomačeno. Že iz narodnogospodarskega stališča bi bilo vredno, Pečati se z vprašanjem, kje in kako bilo najprimernejše udomačiti to ®}> ono rastlino tudi pri nas . . . ^ebroj je še drugih strokovno-znan-®tvenih vprašanj, ki čakajo rešitve — imamo danes dovolj pharmacevt-s*ega naraščaja, si sežimo v roke in Štejmo, da nas ne prehiti tujec! Česar ^ more eden, to dosežemo lahko s kupnimi močmi, zato apeliram na vse °variše-pharmacevte, ki gredo letos vseučilišče: vsi v Prago, kjer ustanovimo svoj stanovski
bnit- Jtaterega. glavna naloga 1“di; posvetiti vse svoje *°ci svoji slovenski domo-n 11	Fedor Gradišnik.
Higijenične posodice za sol in poper se bodo gotovo u-domačile v vseh kulturnih državah, v hotelih, gostilnah, zdraviliščih, pri boljših družinah itd. Posebno v hotelih in gostilnah se zlasti pri pometanju dviga obilen prah, donešen iz ceste in se z vsemi svojimi bacili vseda na sol in poper dan na dan. Preprečen bo stem dotik s soljom in poprom tudi nalezljivo bolnim osebam itd. V po-niklanem, z lepim (figurativnim) okraskom obdanem oklepu, ki se zadaj zaklene s ključkom, je steklena posodica za sol in poper, ki se spodaj strmo zožuje in konča v malo odprtino. Odprtino zapira mal zaklopec, katerega drži kvišku pero. Vrh vsake posodice za sol ali poper je gumb, in če se pritisne nanj, se usiplje sol ali poper v poljubni količini. Združeni posodici nositi napise: „V obrambo zdravlja!" „Sol*, *Poper“.
Svečane kapice in higijenične posodice za sol in poper pridejo kmalu v promet.
Kranjska industrijska družba. — Delavske razmere.
Izpred razsodišča rudarskih skladnic okraja okrožnega rudarskega urada v Ljubljani.
(Dalje.)
Ravno tako brezuspešno pa sem tudi zahteval, da se mi v smislu § 46. pravil bratovske skladnice izplača vsaj delež na rezervnem zakladu, katerega bi bratovska skladnica morala po preteku jednega leta po mojem izstopu plodonosno naložiti v poštni hranilnici in meni na zahtevo izplačati.
Ker sem bil polnopraven član bratovske skladnice, ter vsled starosti nesposoben za delo, sem bil opravičen v smislu § 23. pravil br. skladnice zahtevati provizijo, ki znaša najmanj 200 K na leto.
Ker pa kljub vsem prošnjam ne dobim od kranjske industrijske družbe vinarja za svoje 45 letno pošteno službovanje, da, niti od mojega krvavega zaslužka od trganih prispevkov povrnitev na deležih, sem primoran svoje pravice uveljaviti to pot pred razsodiščem.
In zdaj poslušajte kaj pravi k vsemu temu takozvana bratovska skladnica na Jesenicah:
Iz matic bratovske skladnice, ki so bile leta 1840. naložene oziroma v katere se je tedaj začelo vpisovati člane, ni nikjer razvidno, da bi bil Rabič kdaj opravičeni ud te bratovske skladnice. Tudi iz takozvanega „Mannschaftsbuch“, katera knjiga se še posebej od imetnika rudokopa vodi, ni razvidno, da bi bil ta Rabič kdaj sprejet v rudokopu ali v pl vžu Kranjske industrijske družbe. Razvidno pa je iz te knjige, da je neki (?) Ivan Rabič — rojstno leto ni vpisano . . . zakaj pa ne gospodje na Savi? — služboval pri naši družbi od 29. decembra 1879. pa do 15. oktobra 1880. in je takrat vsled bolezni sam iz službe izstopil.
Iz navedenega sledi, da tožitelj nimanikakih izkazov, da bi bil kdaj vplačeval v bratovsko sklad-nico. Še manj pa ima kako izpričevalo, da je res kdaj delal pri naši družbi . . . Kako imenitni dokazi so to! Za to če gospodje na Savi Rabiča niso nikamor vpisali — ta trditev pa kakor bomo po priči Kokalj kot bivšem oskrbniku pri rudokopih videli, zelo šepa — za to tudi on nima dokazil da je bil res toliko časa v službi? In kar je glavno: le za to, ker Rabič baje ni bil vpisan, tudi res ni delal pri tej družbi? Kako pa bi bilo g. Pongratz, če bi bil Rabič po tisti uganjki, po kateri pravite, da ni vpisan, res le vpisan, dejansko pa bi ta mož nikdar ne delal pri Vaši slavni družbi? (Op. ured.) Mogoče pa je, ugovarja zastopnik tožene družbe dalje, da je Rabič res semtertja delal pri zgradbi kake nove poti ali kje drugod. Toda ta možnost gre zgolj na račun dotičnega akordanta, nikakor pa ne na račun tovarne, oziroma bratovske skladnice. Ne Kranjske obrtne družbe, ampak dolžnost dotičnega akordanta bi bila tedaj, tožitelja Rabiča priglasiti kakemu zavodu, katerega člani so zavarovani samo proti nezgodam. Z našo bratovsko skladnico pa Rabič v tem slučaju nima ničesar opraviti.
Ako bi bil Rabič res delal skozi 45 let pri naši družbi, bi se ga gotovo našlo vpisanega v naših maticah, koje je takrat natančno vodil in vestno vpisovat umrli rudniški oskrbnik Henrik Fessel. Tudi bi se Rabiča moralo najti v izplačilnih Ustih, kajti Rabič, če bi bil res pri nas uslužben; bi bil gotovo za svoje delo zahteval tudi kako plačilo. Pa tudi v izplačilnih listih naše družbe ne najdemo Rabiča nikjer vpisanega.
Da torej Rabič ni bil član bratovske skladnice in sploh ne vslužben na račun naše družbe, navajamo v dokaz vse naše tozadevne knjige, kakor tudi priči gg. Krena sedanjega upravitelja rudokopov naše družbe, ter
Poleg tega je izložen še nek pomožen železnični aparat za proge brez vsakih varnostnih naprav in prepreča napačno postavljanje železniških signalov in menjal.
Dalje je videti Svečino kapico, začasno še iz kovine, mesto iz predelanega stekla, ki prepreča o-kapanje sveč.
Napetnik je prožen jeklen oklep, ki ima na znotraj male bodice, da se dobro prime pete, zadaj pa ima ude-!an zaokrožen gumast varstven nastavek. Prepreča oškrepljenje z blatom.
Lastnik in glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Izvrsten brinjevec
ima
L. Šebenik v Spodnji ŠlSki.
Priznano najboljša polenovka (štokš) se dobi vedno edino le v trgovini Josipa Polak Sv. Petra c. štev. 9.	173/x—1
Prazne škatljc, že rabljene, prodaja v vsaki velikosti in množini P. Magdič, nasproti glavne pošte.	U	30/15—1
D.imski in dekliški slamniki se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno. P. Magdič, modna trgovina v Ljubljani, nasproti glavne pošte. U 29/15—1
Trtne stole železne za zravnati izdeluje Fran Kunstek, ključavničar v Mokronogu. ____________________________________lf/4-1
Absolvent obrtne šole išče mesto risarja, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod .Absolvent" na upravništvo »Jutra“.	33/1—1
Stanovanje se odda za 30 K. Streliška ulica 32.	193/1—1
Učene* za ključavničarsko obrt sprejme takoj Leopold Grošelj Sp. Šiška 66.	192/2—1
Mize in stole izdeluje in popravlja Franc Wagner Zg. Šiška 18.	191/3—1
Kupujte „JUTR0!“
Prostori
za kako obrt (za mizarja ali jednakega)
se takoj oddajo.
Tržaška cesta štev. 4 v Ljubljani.
Mlad čevljarski obrtnik
podjetnega duha in treznega značaja v prijdtnem kraju na deželi, z malo trgovino, star 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro od 18 do 25 let s premošenjem ter zmožno nemškega jezika. — Dopisi naj se pošiljajo do 15. aprila s sliko na upravništvo „ Jutra” pod Bodočnost 2.
, J utro‘ se prodaj a v Trstu
po 4 vinarje
v aa-asledjajUa. toToaOsaraaaii.:
Beclier, ulica Stadion, Trevisan, nlica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, 8tailiČ, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojažniČni trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Bel ved ere, Geršiua, Bojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Marfciri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Končelj, ulica S. Marco,
Cechimi, ulica deir Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Spftder, nlica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bafc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Seguiin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak* ulica Belvedere.
desetega leta, ko se je cesar peljal skozi Zidani most. Vlak je obstal, med tistimi, ki so šli gledat cesarja, sem bil tudi jaz in ker se drugi niso, se tudi jaz nisem odkril. Zato so me prijeli in obsodili. (Sodnik ugotovi, da je bilo to še pod staro odredbo, novejša datira še le dve leti pozneje). Tožiteljeve priče so potrdile zgorej omenjeno žalitev. Toženi se zagovarja, da sosedovi hodijo k njemu na vrt, ker je večkrat kaj pokradenega. One besede pa da ni rekel tožitelju, mar-yeč le njegovemu fantu. Mož je bil izgubljen. Zato sodnik in zastopnik tožitelju opetovano in popolnoma prijateljsko priporočata, naj obtoženec izjavi, da te besede obžaluje, pa stroške plača. A toženi zopet trdovratno odkloni to spravo, češ: „ J a z nimam ničesar obžalovati.” Ze se sodnik, ki ga je taka trdovratnost^ prisilila k obsodbi, dvigne, da izreče kazen, tedaj se tudi razžaljeni starček dvigne raz svoj sedež, stopi pred toženca ter globoko ginjeno pravi: G- Orel, poglejte, oba sva siva starčka, oba soseda, privoščite mi le dobro besedo, plačajte stroške in jaz vam iz srca odpustim. Toženec: G. Mohorč, jaz vam nisem nič rekel! Sodnik: Vsaj to izjavite, da ste se zmotili, ko ste one besede izrekli! Toženec: Kaj se bom motil, če m i pa res kr a de j o. Saj me je le za to citiral na sodišče, da mu stroške plačam. Navzoči so kar ostrmeli nad tako trdovratnostjo. Tožitelj pa je s težkim bolečim glasom dejal: Gosp. sodnik, dovolj je, prosim sodite! In sodnik je res razglasil obsodbo: j	ali	3 dni zapora. Stari
trdovratnež je takoj priglasil vsklic, hoče na vsak način s trdo glavo skozi zid . . . pa ga bo bolelo!
Tudi o garjah se ne sme govoriti. Okrajna babice nekje v ljubljanski okolici je pravila staremu Fr. K, da ona pozna neko porodnico ki ima polno garij po sebi. Opazila jih je, ko je bila v svoji službi kot babica pri porodu. Stari Fr. K. je to novico pripovedoval ženskam ko so prišle zvečer vasovat. Neži KI. iz Zg. Kašlja se je to tako zagnusilo, da je čeno vskliknila : T o j e p a g r da babica kaj takega pripoveduje! Babica se je čntila vsled te graje na svoji časti vžaljeno in Nežo tožila. Poravnavo je babica odklonila. Priča K. pa je tako izpovedala, da je babica, ki tako govori o svojih porodnicah sama izzvala tako grajo. Tik pred razsodbo je babica umaknila svojo tožbo, pa je bilo že prepozno, kajti sodišče je prav po nepotrebnem toženo Nežo itak brez babične milosti popolnoma opristilo.
Veliki viharji, ki so te dni divjali v jnžni Italiji ter nenavadna vročina v četrtek v naših krajih so skoro gotovo pojavi novega delovanja ognjenikov (Vezuv ?) Njih vpliv sega tudi v naše kraje potom vremenske izpremembe.
Razstavljene iznajdbe.
(Konec.)
Pongratza, sedanjega računovodjo bratovske skladnice, Pongratz vodi že 16 let matice in druge knjige bratovske skladnice.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor razpuščen.
Dunaj, 30. marca. Cesar je danes podpisal patent, s katerim se poslanska zbornica z današnjim dnem (30. marcem) razpušča. Za-jedno cesarski patent določa, da se uvedejo nove volitve.
Dunaj, 30. marca. Vlada je izdala povodomdanašnjega razpusta poslanske zbornice poseben komunike, ki bo objavljen v jutrišnji ,Wiener Zeitung". Ta komunike je tako poln laži, zavijanj in zahrbtnosti, da se sploh ne izplača ž njim polemizirati. Vlada pravi da je bil razpust državnega zbora radi tega potreben, ker je državnozborska manjšina hotela spraviti vlado s pravega pota objektivnega vladanja v tabor manjšinskih stremljenj posameznih narodov.
Ta poskus manjšine pa je morala vlada na vsak način odbiti in ker ni šlo drugače, je morala poseči po najskrajnejšem sredstvu, razpustu državne zbornice. Komunike povdarja, da pričakuje od avstrijskih volilcev odgovor, ali je vlada ravnala pravilno ali ne. Pripomniti pa je treba, da bodo avstrijski zlasti pa slovanski volilci odgovorili vladi kakor zasluži. Vsi s 1 o v a n -ski vol ilci bodo šli na volišče z geslom: Najstrožja opozicija proti sedanjemu vladnemu režimu.
Dunaj, 30. marca. Nove državnozborske volitve se bodo vršile najbrže že dne 10 junija. Nova zbornica se snide še tekom meseca junija h kratkemu zasedanju, nakar bo odgodena do jeseni.
Dunaj, 30. marca. Po 1. aprilu se bodo potom § 14. rešile naslednje predloge: 1. Budgetni provizorij z veljavo do konca julija, 2. rekrutni kontingent, 3. podaljšanje veljave statuta avstro-ogrske banke.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni dobri soprog, oziroma oče, stari oče, brat in stric, gospod
Jakob Tomec I
mestni nadkomisar, predstojnik me-rosodnemu uradu, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono itd.
danes dne 30. marca ob dveh ponoči, nenadoma v 74. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega rajnika bo v petek dne 31. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Pod Turnom št. 3 (Tivoli) na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 30. marca 1911.
Terezija Tomec, soproga — Vladimir Tomec, revident juž. železnice, sin — Jakobina Gangl, — Ana Tomec, c. kr. učiteljica, hčeri. — Ivana Šebenik, posestnica, sestra. — Engelbert Gangl, c. kr. realčni učitelj in dež. poslanec, zet. — Marija fn Jakiča Gangl, vnukinji.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet.
tetel filai, nasproti glavne peste.
Vsak dan sveže ribe a Jadranskega morja rasnih vrst.
Kosilo za abonente od 50 vin. dalje.
Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka Specialiteta laške kuhinje in sveže tržaške škedenjske ročice (bige). Trippe, vampi, polenta Sardoni alla marinaja, cievoli, begalci (scampi) bradniki (barboni) sgombri, sfoglie, peresa, calamari, tintnik, merluzzo, valpine, lisičke. — Danes od 7. dalje špeeljalfteta: rižoto di scampi, rižot morskih rakov.
KORESPONDENCA.
.Gospodo Bav-bavn' prisrčne pozdrave in naj kmalu zopet kaj delikatnega prinese! Na zdar!	27
Pozor!
Jako ugodna prilika!
Zaradi družinskih razmer se proda iz proste roke lepo
posestvo,
obsegajoče hišo z gospodarskim poslopjem, z velikim in lepo zasajenim vrtom, travnikom, njive in več gozdnih parcel, združeno s srenjskimi pravicami. — Na vrtu je novozidana
tovarna za sukno
opremljena z najnovejšimi stroji. Ker je vodne sile dovolj, bi se lahko upe-ljala v tovarni še kaka druga obrt.— Reflektantje se vabijo, da si ogledajo vso napravo. — Proda se tudi samo tovarna, ali posestvo, vsako zase.
Ponudbe na: Ivan KoIRnann v Begunjah (Gorenjsko).
Nsgboljše
sukno
kamgarnin modno blago
za obleke]dobite vedno najceneje in j, najboljše le^pri tvrdki
Lenasi & Gerkmanjj
Ljubljana Stritarjeva ulica št. 4.
Velika
popolnoma sortirana zaloga za spomlad in poletje 1
® obleke	za gospode od	8	K naprej
'S* n	» dečke „	6	„	„
o	d otroke „	2	„	„
0 površnike za gosp. „ 12	„	„
S* »	»dečke „	6	„	„
a klobuke in čepice „ 1 „	„
Velikanska izbira damske konfekcije. Specialitete v hlačnem krilu in kostumu.
Ilustrovanl cenik zastonj In franko.
»Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5
Tovarnižka znamka „1KQ“.
Lastna tovarna ur v Svicl.
s...
ts t*3
O 0.8
”55 o?
§6 •.
-S#
v ®-J
’• ec S u 0» SE
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
lite ii las
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah
S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica ' za vsa lasna dela. Cenik se pošilja^na zahtevo zastonj.
>	-	.-i.
Patent 3E3L^rrSCI3rE22L
Najboljše pokrivanje streli
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
O-lavTna zalogra:
T. Koru, Ijjubljann.
unc-ove
obleke
so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon Ht. SOI,
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne iz glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, učiteljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanlh novosti
L. Weiss, Dunaj E. Hofenedorgasae 1.
Julij
Meinl
uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7\
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
JUTRO44 se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
T7-	toToa^aronLSiIfcL:
Južni kolodvor. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Picliler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuclis, Marije Terezije cesta. Sajč Dunajska cesta.
Mrzllkar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Sitar, Florjanska ulica.
Blaznik, Stari trg.
Nagode Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Sv. Petra cesta.
Kušar, Sv. Petra cesta.
Podboj, Sv. Petra cesta.
Elsner, Kopitarjeva ulica.
Bizjak, Zaloška cesta.
Remžgar, Zelena jama Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta.
Jamšek, Tržaška cesta.
Štravs, Škofja ulica.
Zadel, Karlovška cesta.
Ojstriš, Poljanska cesta. Sterkovič, Dunajska"cesta. £
Naročajte in kupujte JUTRO4!
Izvod samo po 4 vinarje.
narede največjo škodo v kleteh   in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 31—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3 60 do 5 20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju
j, Pnoph kleparski mojster, Dunaj XVII,  1--------------------------- Blumengasse	štev.	60.
lzgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske- 	vozne	in nagrobne svetilke, itd. 1	---
e V i
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
T7 selx -velikosti se ceno ^piccLs,.
Moje Ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,,
Santergasse 13.
Samo 20 vinarjev
znašajo, dobavni stroški izvrstne in moderne samo-pisnice, ako se vpošteva funkcijsko dobo, za katero se jamči pri nakupu pisal- „ nega stroja
Smith-Bros J
NajboljSa" in najpopolnejSa samopis- o nica sedanjosti.	(j	—
Prospekti na razpolago! Brezplačno razkazovanja!
The Rex O
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7
Telefon St. 38.
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
j Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Stanje hranilnih
dvaj set
milijonov kron
Dunajska cesta štev. 18
si
A
u
o
oc
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestne od dne vloge do dne dviga.
Posoiuie I18. zcmliišča. po brez amortizacije ali na amorti-«1 J_______________________ **______________ zacije	po	dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
v. ,
9	m um
* u	m
■
— b mB "*	.	m'
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
 	■	—	registrovana	zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
t	O založELižtTTOi **-	3iT©.j3=ci.od.ex3n.ejšs	Črnse.
2v£-utzilca,lio e.
—===== Teleforuslca, štev. US.	1,1
3LIt©grra.±iaa,.
Poštna lissaa-llulce štev. r76.3C>'7.
Del. glavnica: K 5,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 8-
priporoča promese na 4#/o Tiske srečke a K 8*—; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek K 180*000* .
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici.
1	*	__ 1-1—l!  “  J J J	nlAMA	nn	AlCltll
Bei. fond nad ■ K 610.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih