p I Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka n. JOLIET, ILLINOIS, 12. JAGUARJA 1915 M LETNIK XXIV. imunsko se pripravlja ii na vojno proti Avstriji. Namerava uporabiti priložnost in zasesti Sedmograško. Položaj v Karpatih in na Ruskem neizpremenjen. Samo topovi grme tupatam, in tako tudi ob črnogorski meji. Na zapadnem bojišču napadajo spet Nemci, a z malim uspehom. Sv. oče se potegnil za belgijskega kardinala Mercier. o Dunaj, čez Rim, 7. jan. — Da misli Avstrijska vlada, da namerava Rusija Prodirati proti Dunaju in Budimpešti, Je Postalo očito danes. ien,'*re c'a je rusko neje 1Stvo Pričelo rabiti strelivo varč-nja ' streljajoč samo, kadar je kaj upa-na izdatne učinke. Nekatere ru- ske divizije, pravi poročevavec, tudi rabijo zastarele puške. Boj ob Vistuli. Petrograd, 7. jan. — Streljanje s topovi in puškami se nadaljuje ob fronti na Poljskem na levem bregu Vistule. Bojevanje okrog Bordhimowa se nadaljuje že več dni. Na desnem bregu Vistule Nemci nadalje iztikajo po deželi za ruskimi kretanji. Pred dvema dnevoma so Rusi presenetili neki nemški oddelek v vasi Rozvory, nedaleč od glavne ceste in šestnajst milj od Mlawe. Ves oddelek je bil ali u-smrčen ali ujet. V Bukovini prodirajo ruske čete dalje in so zavzele po bojevanju zadnje točke ob cesti na Sedmograško, kamor menda v kratkem prodro. Turčija poroča ruske poraze. London, 7. jan. — Uradno turško naznanilo, dospelo v London iz Carigrada čez Amsterdam, se glasi: "Naše čete so prodirale od krajev Sarnoi in Bajirons ter zavzele Urzo, važno rusko opirališče. "Štiritisoč Rusov je bilo .popolnoma premaganih .Jjliz" Mianraba, z izgubo 200 mož na usmrčenih, dočim so Turki, ki so jih podpirali J?er?1jči, izgubili, šest mož. "V bojevanju blizu Urumije v pokrajini Azerbaijan, Perzija, sta bila dva oddelka ruskih čet ujeta in 100 mož je bilo usmrčenih. Vsled poraza pri Urumiji so Rusi potrti. "Po neki neodločilni bitki v torek med ruskim in turškim brodovjem so Rusi pogreznili neko italijansko trgovinsko ladjo, dasi je nosila italijansko zastavo." Ruske in francoske izgube. Berlin, 7. jan. — Med novicami, ki jih je danes objavil vojni tiskovni u-rad, sta bila sledeča podatka: "Poročevavec v Bruselju li?ta 'Kreuz Zeitung' zatrjuje, da v francoskih u-radnih krogih priznavajo, da so bile izgube v francoski armadi do dne 20. dec. okoli 1,000,000 mož, od katerih je bilo 20,000 častnikov. "Pariški 'Matin' ceni, da so znašale ruske izgube na usmrčenih in ranjenih do dne 23. decembra 1,700,000 mož, a ker so Nemci ujeli več nego 300,000 Rusov in Avstrijci 200,000, morajo ruske izgube presegati 2,000,000." Rusi napredujejo na severu. Petrograd, 8. jan. — Ruska armada, ki prodira od severa proti vzhodno-pruski meji, je baje danes predrla nem ško zunanjo linijo okopov in počasi pridobiva zemlje,, dasi vremenske razmere še vedno zelo ovirajo hitra kre-tanja. To pa je edina točka na celi bojni črti, kjer je bila kaka splošna izprememba položaja. Na južnem Poljskem, v vojskovanju ob rekah; v Galiciji in v Karpatih ni bilo četam mogoče iti naprej zaradi strašnih vremenskih razmer. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 8. jan. — Nemško vojno ministrstvo je izdalo sledeče naznanilo: "Neugodno vreme je na vzhodnem bojnem torišču. Ob vzhodnopruski meji in na severnem Poljskem je položaj ostal neizpremenjen. "Vzhodno od reke Rawke naši napadi napredujejo. Tisoč in šeststo Rusov smo ujeli in pet strojnih pušk zaplenili. Samo topniške bitke so se vršile na vzhodnem bregu reke Pilice. "Sorazmeren mir prevladuje v soseščini avstrijske trdnjave Przemysl, po semkaj iz Dunaja došlih poročilih, in ruski poskusi, obnoviti ofenzivo, so bili brezuspešni. "Posadka, je rečeno v brzojavki, podjema redne izpade, da sovražnika nadleguje in ga ovira na tem, da upo4 rabi svoje čete za druga podjetja. /5 nobenega teh izpadov se niso oble- Askareevf ki so tvorili reserve tega zbora. Še vedno pobiramo ogromne množine^orožja in drugega plena, odvrženega' v obilici v gorovju, v gozdih in v soteskah ter pokritega s snegom. "Naše < odločno zasledovanje preostankov desetega vojnega zbora sovražnikovega neprestano pomnožuje naš vojn) plen. Zazdaj je težko navesti vreanost plena, ki smo ga vzeli." Riimunsko pripravljeno. London, 9. jan., 2:37 zj. — Poročevavec v Bukareštu lista "Morning Post" brk javlja: "Rumtm-ko mobilizira 750,000 mož, od katerih tvori pol milijona bojno armado. ■ Rumunsko hoče udariti, četudi Italija sklene, da ostane trajno nevtralna*." Italija zahteva zadoščenje. Londpij, 8. jan. — Ali se Italija zaplete v evropsko vojno, ker Turčija trdovratrto odklanja, dati po italijanski vladi 'zahtevano zadoščenje za žalitev nj t liega konzulata v Hodeidi? Po mnenju diplomatov to vprašanje danes obsenča vse druge razvoje v vojnem položaju. Italijanski ultimatum zahteva, da se mora Turčija' opravičiti za prijetje Angleški odgovor na protest Zdr. Držav. Britanska vlada trdi, da izvozni trgovini nevtralnih dežel le malo škoduje. UP NA MIRNO PORAVNAVO. Ameriški izvoz bakra tvoril glavno preporno vprašanje. Washington, D. C., 10. jan. — Veliko upanje na dosego končnega sporazuma z Veliko Britanijo glede ameriške trgovine z nevtralnimi sosedi Nemčije izražajo vladni uradniki, ki so prečitali prvi odgovor sir Edward Greya, britanskega ministra zunanjih stvari, na predsednika Wilsona protest ali ugovor proti zapleni trgovinskih ladij z blagom iz Združenih Držav. Odgovor, ki je pisan v najprijaznej- britanskega konzula v italijanskem konzulatu v Hodeidi in mora izkazati čast italijanski zastavi. Natančni čas, ko doteije italijanski ultimatum, ni 1 znan tukaj, a prejkone je polnoč pri- 1 hodnje nedelje. ' Nepotrjeno poročilo iz Rima pravi, ' da je italijanski poslanik v Carigradu prejel tajno naročilo, zapustiti turško glavno uiesto ob 6. uri jutri zvečer s . svojim štabom in izročiti posle svojega urada Henry Morgenthau-u, ameriškemu poslaniku. Rusi poraženi v Karpatih. Berlin, 9. jan. (Brezžično v Sayville.) — Semkaj iz Dunaja danes dospelo u-radno naznanilo pravi, da je položaj na bojnem torišču v celoti neizpremenjen; trajni, srditi boji se niso vršili. Avstrijske čete so uspešno odbile silen ruski' napad v zapadnih Karpatih, ^vzhodno.iod Czeromke, pri čemer so [ jijele 4«?; mož in zaplenile tri strojne jmškr-. .Czerpmka leži ob ogrski meji. fc-kiii %.> nnljiužno od Sar.ftt,i.) sih besedah, pojasnjuje stališče Velike Britanije o vprašanjih takole: Velika Britanija bo zaplenjevala samo ladje z vojnim vtihotapljenim blagom namenjenim za Nemčijo in bo plačala odškodnino, če bo taka zaple-na v posebnih slučajih spoznana za neopravičeno. Britansko oviranje ameriške kupčije je bilo zelo pretirano, kakor je razvidno iz ogromnega narastka v obse- gu izvozov samo iz New Yorka na Dansko, Švedsko, Norveško in v Italijo. Izredni narastek v obsegu izvoza ameriškega bakra v dežele nevtralnik sosedov Nemčije vzbuja domnevo, da ga je bilo mnogo namenjenega v vojno porabo, in zaplenjene ;so bile štiri poslatve na Švedsko, očividno namenjene za Nemčijo. Velika Britanija si bo prizadevala ravnati se po pravilu, da živila, ki nis» namenjena v vojno svrho, niso tihotapsko blago, a morda ji tako delati ne bo mogoče, ker kršijo njeni sovražniki "dosedaj veljavna pravila civilizacije (prosvete)". Velika Britanija želi, da se poravnajo vsi prepiri glede ameriške trgovine in odškodujejo vse pomote. Splošno v.sebuje britanski odgovor malo stvari ,ki jih ne bi bili pričakovali tukaj tisti, ki jim je znano bistv* prepira. Kakor .se je pričakovalo, je Velika Britanija dala vsako zagotovilo, ki je bilo zaželeno od strani Združenih Držav glede zaplenjevanja trgovinskih ladij na širokem morju. Odgovor je predhodno pojasnilo v "odstranitev nekaterih obstoječih nesporazumov" in mu bo sledilo podrobnejše poročilo. ganci ticršedaj vrnili brez" znatnega vojnega plena na ujetnikih in materialu. Ce vreme dovoli, se napravi zveza z zunanjim svetom zračnim potom. Vsled dolgotrajnega deževja so mnoge v Karpatih izvirajoče gorske reke stopile čez svoje bregove in poplavile deželo daleč naokrog. Vsled tega so vojaška podjetja zelo otežkočena." Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 8. jan. — Uradno naznanilo o napredovanju vojne je bilo izdano danes. Glasi se: "V karpatskih gozdnatih krajinah in v severnem delu kronovine Bukovine nas je ozir na varnost naših prednjih čet prisilil, umekniti se na glavne gorske prelaze pred številno močnejšim sovražnikom. "Ob ogrsko-gališki fronti je vse mirno; v višjih okrožjih je mraz in sneg. "Ob reki Dunajcu in na Ruskem Poljskem je bilo tupatam nekaj streljanja s topovi." Turški častniki grajajo Nemce. Petrograd, 8. jan. — Ruski vojni u-rad pravi, da število po kavkaški ar-rtiadi ujetih Turkov presega 50,000. Vštetih v število je več generalov in mnogo drugih višjih častnikov. Starejši turški častniki pripisujejo krivdo za svoj poraz Nemcem. Izjavljajo namreč, da so vkljub vsem prigovorom po turških častnikih Nemci v Carigradu prisilili vojni urad, da je zaukazal sovražni naval. Podrobnosti o turškem porazu. Uradno naznanilo iz glavnega stana štaba ruske armade v Kavkazu, izdano danes, se glasi: "V bitki pri Ardahanu v Transkav-kazu, štirideset milj severnozapadno od Karsa, smo porazili in razkropili dele turške armade, ki je tvorila del prvega vojnega zbora. Ta vojni zbor je bil nastanjen v Carigradu. "Vzeli smo veliko množino vojnega plena. Topovi so tvorili velik plen. Ujeli smo tudi poveljnika turškega topništva, več tucatov drugih častnikov in veliko število vojakov. Pokopali smo več nego 1,500 trupel sovražnih čet. "Neki polk sibirskih kozakov je izvršil briljanten naskok, posabljal več sovražnih stotnij in vzel zastavo o-smega pešpolka. Deveti turški vojni zbor uničen. "Ugotovljeno je, da je bil deveti turški vojni zbor, broječ 30,000 mož, popolnoma uničen. Oddelki, ki so utekli z ubegom med bitko pri Sari Ka-myšu, so bili popolnoma premagani po našem zasledovanju. "Vzeli smo v posest vso artiljcrijo tega vojnega zbora, ujeli vse generale, več nego 300 častnikov in več tisoč Turški uspehi v Perziji. Berlin, 9. jan. (Brezžično v Sayville.) — Turške čete .so zavzele mesto Kotur v perzijski pokrajini Azer-bajan. Izgnani Rusi se umikajo v severni smeri, kakor poročajo nocoj iz Carigrada. Uradno poročilo pravi nadalje, da je bil veliki knez Aleksander Mihajlovič, svak carjev, usmrčen v bitki pri Mian-daobu, Perzija. Črnogorci se uspešno branijo. Cetinje, 9. jan. (Čez London.) — Vojni urad je naznanil danes sledeče: "Močno deževje je otežkočito vsa podjetja; črnogorske čete so obdržale svoje postojanke vkljub silnemu napadu po avstrijskem topništvu "Kralj in kraljica sta obiskala čete na bojišču." Uradno poročilo iz Dunaja. Dunaj, 10. jan. — Sledeče uradno naznanilo je bilo objavljeno nocoj: "Splošni položaj ni izpremenjen. Južno od Visle so Rusi včeraj obstreljevali naše postojanke brez vsakega uspeha. Bombardovanje je bilo namenjeno zlasti proti višinam, ležečim severno od Zakliczyna. "Severno od Visle je prišlo na več točkah do zelo ljutih topniških bojev. Poskus sovražnikov, z malimi oddelki priti čez Nido, se je izjalovil. "V Karpatih vlada mir. V Bukovini sta bila dva sprednja oddelka sovražnikova z napadom skoro popolno ma uničena. "Na južnem bojišču so bili na nekaterih sprednjih točkah kratki topniški boji." Priprave za vojno na Rumunskem. Bukarešt, čez Rim, 10. jan. — Ru-munski vojni urad naglo organizira bolnišnice in vojne ambulance ter zbira ranocelnike, bolniške strežnice in usmiljene sestre. Zdravilske instrumente, bolnično perilo in posteljno opravo nabavljajo po vsej deželi. za fronto ležeče kraje, in sices potom bombardovanja. "Severno od Arrasa se nadaljujejo srditi boji za posest okopov, iz katerih smo včeraj izgnali sovražnika. "V zapadnem delu Argonov imamo zaznamovati nadaljnjih napredkov. Napadi, ki so bili naperjeni proti nam dne 5. jan. v vzhodnem delu Argonov, nedaleč od Courte Chaussee, so se raztezali do naših okopov, toda sovražnika smo vrgli nazaj ob celi liniji s težkimi izgubami. Naša izguba je bih primeroma mala. ! "Zapadno od Sennheima so Francozi snoči iznova poskušali, zavzeti našo postojanko na 'višini 425', ali zopet so bili odbiti s težkimi izgubami." Zavezniki pritiskajo Nemce. Pariz, 8. jan. — Bojevanje ob celi bojni fronti od Severnega morja do Alzacije se je razvilo v spopade z bajonetom na mnogih točkah. Nemški odpor je trdovraten. Zavezniki pridobivajo pedenj za pednjem zemlje, a za težko ceno v življenjih na obeh straneh. Pod okriljem topniškega streljanja naskakujejo zavezniki nemške okope, ojačeni sovražnik jih zopet zavzema s protinapadi. Obširno francosko uradno naznanilo opisuje topniško obstreljevanje in pravi, da zavezniški topovi prehitevajo sovražnika. Blizu Reimsa so šli naprej 200 yar-dov in drugod petdeset. Glede položaja v Alzaciji zatrjuje francosko poročilo ugodne razvoje. Berlin, brezžično v London, 8. jan. V uradnem naznanilu, izdanem danes v Berlinu, poročajo Nemci nadaljnje pridobitve v Argonskem gozdu na Francoskem, in da so bili francoski poskusi prodiranja blizu Reimsa in v Vogezih odbiti. Steinbach spet v nemških rokah. Berlin, 9. jan. ("Brezžično v Sayville.) — Nemci so bili naposled uspešni, da so si alzacijsko mesto Steinbach zopet prisvojili, popolnoma iz-gnavši Francoze iz istega, pravi danes iz Basela dospela brzojavka. Poročilo pristavlja, da so se Francozi s težkimi izgubami umeknili v Thann. Nemci napadajo brezuspešno. Pariz, 10. jan. — Uradno naznanilo, izdano po vojnem ministrstvu nocoj, pravi, da Nemci nadaljujejo svoje o-fenzivno bojevanje ob celi zapadni fronti, ali brez vsakega uspeha. zakoniti, ali nezakoniti vladarji Belgije, in zato ne bodo ničesar ukrenili. Stvar še ni končana. Z zapadnega bojišča. Pariz, 7. jan. — Nemci so, kakor je videti, začeli ofenzivo v okrožju Las signyja v Argonih, in sicer ob cestnih križiščih Le Four de Paris-Varennes in La Haute Chevauchee, v okrožju Verduna in na višinah, ki obvladujejo Steinbach. Vsi ti napadi so bili odbiti Berlin (brezžično), 7. jan. — Današnje kratko naznanilo velikega glavnega stana se glasi: "Na zapadnem bojnem torišču so Angleži in Francozi nadalje razdevali Nemci zanikajo zapor kardinala. Haag, Nizozemsko, 7. jan. — Nemška vojaška vlada v Belgiji je danes označila poročilo, objavljeno v amsterdamskem "Tjidu", da je bil kardinal Mercier, nadškof v Malinesu, dejan v zapor, kot popolnoma krivo. Kardinal ni bil niti pridržan v škofijski palači v Malinesu, niti postavljen pod nikako policijsko pažnjo, pravi uradno naznanilo. Zanika se tudi, da so bili kaki duhovniki aretirani. Zanikan pa ni slučaj Dessaina, tiskarja, ki je izdal kardinalovo božično pastirsko pismo, ali smatrati je, da je poročilo o njem tudi izmišljeno. Nemci baje zavzemajo stališče, da se zdaj ne gre za to, ali so oni (Nemci) London, 8. jan. — Brzojavka "Daily Newsu" iz Rima pravi: "Nemški cesar je brzojavil papežu, zanikajoč aretacijo kardinala Mercier, ki je bil, kakor pravi, samo posvarjen, naj preneha s svojo protinemško propagando v Belgiji, ki je papež gotov« ne odobrava po cesarjevem mnenju. "Cesarjeva brzojavka,Nki je odgovor na pap»žev poziv za izpustitev kardinala Mercier, je namenjena izzvati papeževo obsojo belgijskega primata (prvaka med nadškofi), obsojo, ki bi se potem rabila kot opravičba za pri-krajšalne odredbe proti kardinalu. Sv. Oče zagovarja kardinala. "Papež pa ni obsodil kardinalovega vedenja, marveč je odkrito naznanil, da je bil kardinal kot katoličan in Belgijec v službi dolžan poganjati se za neodvisnost Belgije in da bi bil na njegovem mestu 011 (papež) storil isto. "Če ne bo kardinalova popolna svoboda besede in dejanja zajamčena, je papež baje namenjen, odločno posredovati in ne trpeti preganjanja kardinala v izvrševanju njegovega dušnega pastir,stva. "Če treba, bode poklical kardinala v Rim, da tako zaščiti njegovo nedotakljivost kot nadškofa in cerkvenega kneza." Grdo ravnanje z duhovniki. Na prošnjo belgijskega poslanstva v Londonu je britski tiskovni urad danes izdal podrobnosti o grdem ravnanju s katoliškimi duhovniki v Belgiji in razdevanju njihovih zavodov po nemških četah. Izjava pravi, da so bile cerkvt in cerkvene hiše razdejane ali oskrunjene v skoro vsaki vasi in v mnogih mestih, skozi katera so šle nemške čete. V največ slučajih so poslopja rabili kot hleve in ječe, in če niso bile spravljene na varno, so bile svete posode u-kradene. Izjava pravi nadalje, da so bili člani katoliške cerkve izpostavljeni posebnim sramotitvam po nemških vojakih. V škofijah Liege, Namur, Malines in Ghent so bili mnogi duhovniki in drugi v zvezi s cerkvami ali ustreljeni ali obešeni. Mnogi drugi duhovniki so bili odpeljani na Nemško, kjer so rav nali ž njimi sramotno. Rimski poročevavec 'Evening News' pravi, da je kardinal Gaspari v dolgem razgovoru s knezom von Buelovvom zahteval, da Nemčija takoj osvobodi kardinala Mercier in da se mu povrnejo vse pravice, brez ozira na njegovo stališče glede političnega položaja v Belgiji. Požar v prerovu podzemske železnice. New York, 6. jan. — Mesto Nev, York je zadela težka nesreča danes v jutro: požar je razsajal v prerovu podzemeljske železnice. Uradno poročilo pravi, da je bilo 200 oseb omamljenih po dimu, tako da jih je mnogo v kritičnem stanju, dočim je mrtva samo neka ženska. Ogenj je razsajal na nekem vlaku ob Broadway in 50. cesti danes v jutro za časa, ko so vsi vlaki s potniki navadno prenapolnjeni. S trojnim požarnim alarmom poklicani ognjegasci in policijski oddelki z am-bulancami so bili brž na licu mesta. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. J. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 2« Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne poiiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENSC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. he first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays bv the 5LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application I z slovenskih naseft'Iih — Sankanje navdol po opolzlih hri-čih v Jolietu in po okolici je zahtevalo deset nadaljnjih žrtev v petek zvečer in v soboto. Vsi poškodovani dečki bodo na srečo okrevali. Četvero jih je bilo ranjenih, ko je takozvani "Graveyard Special", to so največje vlake ali sani na Sehringovem griču, treščil ob telefonski drog na Bluff streetu okoli 9. ure v petek zvečer. — A. P. & J. tožena za $15,000 odškodnine. Poškodba nekega 21etnega otroka je povzročila vložitev tožbe proti Aurora, Plainfield & Joliet Rail-way-družbi za $15,000 odškodnine. Dete je bilo zadeto po neki kari na Granite streetu. Silvester Schultz, 101 Cora St., je tožitelj. Njegov sinček Robert je bil žrtev nezgode. Vse meso in mišice otrokovega kolka so bile odtrgane v nezgodi in sosedje so hoteli linčati motornika, ker je baje vozil nepremišljeno. Slučaj je veleza-nimiv. — Jolietski trgovci ščitijo občinstvo. Glavni jolietski trgovci ščitijo kupujoče občinstvo pri znatni podražitvi pšenice med zadnjim tednom. Vkljub dejstvu, da se je pšenica podražila na $1.50, pa cena moki na jolietskem trgu ni povišana ter ostane $1.75 za vrečo ali $6.75 za dvesto funtov. Skoro štiri bušlje pšenice je treba za 200 funtov moke, tako da je po sedanji tržni ceni cena v prodaji na debelo v resnici $7.25, k čemur je prišteti stroške za mlenje, tako da je moka na jolietskem trgu danes v prodaji cenejša, nego v prodaji na debelo. Čudno, ali resnično. Jolietski trgovci so namreč nakupili velike množine moke in na dobrem trgu, in moka se baje ne bo podražila, dokler bo izhajala sedanja zaloga. — Jolietski Srbi so obhajali Božič zadnji četrtek, dne 7. t. m. Tem povodom so plesali Kolo na N. Scott streetu. Tudi streljali so. Ker pa so bili nekateri prevaseli in prežidane volje, so bili aretirani in so morali plačati globo. Smo pač v Ameriki. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bačik Frank, Branzik Mike, Merič Avgust, Tusik Tomo. t 3 Xj 0*0 Joliet, 111., 11. jan. — Rev. John Kranjec, naš župnik, bo glavni govornik na štirinajstem letnem banketu jo-lietskega tiskarskega društva (Joliet Printing Pressmen in Assistants' Union) prihodnji četrtek, dne 14. t. m., zvečer v eni največjih dvoran joliet-.skih. Naš gospod bo govoril o predmetu: "Kaj pomeni delo? Živo stvar z duhom in dušo." Banket bo sijajna prireditev. Na sporedu bodo tudi niu-zikalne točke in pesmi. Načelnik pripravljalnega odbora je g. Alexander K. Ross, foreman v tiskarni Am. SI. Udeležili se bodo banketa tudi slovenski tiskarji in mnogi drugi Slovenci, zlasti člani Slovensko-Am. Tiskovne Družbe. — Rev, John Plevnik nas je zadnji petek zapustil, vendar bo prihodnjo nedeljo vodil predstavo igre "Nežka iz Bohinja", ki jo uprizori Dekliška družba sv. Neže na korist naši novi šoli na odru Steinovc dvorane popoludne in zvečer. — Nikarte pozabiti na sijajni ples, ki ga prirede "Slovenska dekleta" na čast gg. glavnim uradnikom K. S. K. J., zbranim te dni v Jolietu na svojem letnem zborovanju. Plesna veselica se bo vršila v sredo, dne 13. t. m., zvečer v dvorani K. S. K. Jednote. Igral bo Svveetov orkester. Na razpolago bo okusno okrepčilo. Priprave obetajo najlepšo domačo zabavo, zatn je pričakovati najobilnejše udeležbe. Vstopnina samo 25c za osebo. G. John Mravintz iz Allegheny, Pa., član prejšnjega nadzorništva K. S. K. J., sc je danes oglasil v tiskarni A. S. Prinesel je Jolietčanom vsepol-no pozdravov od rojakov iz Pennsyl-vanije. — G. Janko Ogulin, bivši jolietski trgovec in sedaj graščak v Semiču na Belokranjskem, ter njegova ga. soproga pošiljata tem potom novoletno voščilo in pozdrav vsem svojim prijateljem in znancem. Pišeta: "Živi smo še vsi in popolnoma zdravi." — Smrtna kosa. Umrl je v petek za pljučnico g. John Šenica, Indiana st., eden najstarejših slovenskih naseljencev v Jolietu. Več o tem prihodnjič. — Mesto mora plačati $6,000 odškodnine gdč. Margareti E. Hindle zaradi nemarnosti, ker je pustilo obstranski tlak Van Buren streeta v nevarnem-stanju, tako da se je omenjena gospica v majniku leta 1912. na njem znatno poškodovala. Soobtože-nec John W. D'Arcy, lastnik poslopja ob dotičnem delu obstranskega tlaka, je bil v soboto oproščen. Joliet, 111., 9. jan. — Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca! Pro-im, oprostite, ako Vas preveč nadlegujem s svojim dopisom. Ker vsaki zavedni Slovenec kaj rad resnico posluša in govori, še bolj kakor kateri drugi narodi, zatorej sem primoran prijeti za pero, in namreč: C. A. v svoji št. 3 prinaša poročilo, | seveda iz Londona, da so se dogovori-I le Nemčija in Anglija, da odpuste ena [drugi vse ranjence, kateri več niso i =pasobni za vojsko. Prosim Vas. g. I Pir*-, povejte mi, kdo je pa posredoval n.cti tema državama? ATf niste čitali v ameriških ''Big Dailies", da je naprosil sv Oče v večnem Rimu, in s tem sta bili obe državi zadovoljni. Zakaj potem izpuščate v svojih listih ime sv. Očeta, ki je za tisto najbolj skrbel? Seveda vemo: zato, ker radi ne slišite od papeža in sv .katoliške vere! To nam je priča z Vami vaš list. Vam je papež, katoliška vera in nje duhovniki trn v peti, zato se vam sodi prepad! Zakaj slovenski narod malo časa posluša hujskače; ko vidi, da je tega preveč, se spomni, kaj ga je njegova mati in mati katoliška vera učila o Bogu Stvarniku in resnici; in potem take hujskače vrže od sebe. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam in podpirajmo list, ki se ne ustraši imenovati svojega Stvarnika v svojih predalih. John Videtich. ši farani niso prestrašili. To je tudi prav. Le tako naprej, ker edinole v slogi je moč, v neslogi pa razdor. Torej v imenu celega odbora >e lepo zahvaljujem vsem faranom za nam izkazano zaupanje! Bodite uverjeni, da bomo delovali za korist cele fare ter znali bomo visoko ceniti vaše zaupanje. V sklepu mojega dopisa zakličem vsem elyškim faranom: Živeli še mnoga leta, da bi se zopet veseli, in zdravi sešli na cerkvenem zborovanju prihodnje leto, 1. jan. leta 1916. Ostanem vedno naklonjeni faran Franc Erčul-Zagoričan. Roanoke, 111., 8. jan. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Najpred se Vam zahvalim, ker ste mi redno pošiljali Slovenca in tako Vam pošljem luroč-nino za to leto, ker ni i je potekla s starim letom, 2 dolarja zanaprej. lipam, da mi ga boste še zanaprej pošiljali redno, ker brez tega lista sem nerada, ker je veliko zanimivega berila v njem. Jaz svetujem vsem rojakom in priporočam, da bi je ne bilo družine brez tega lista, posebno kjer imajo otroke, da lahko in varno bere' > In tudi obenem priporočam Ave Maria, ker je tudi lepo branje notri. Tako Vam svetujem ta dva lista, ker je res lepo branje. Sedaj vam voščim po vsej Ameriki bolj veselo novo leto, kakor je bilo staro; da bi se nehala strašna vojska in nehalo kri prelivati. Zdaj pa prosim, gospod urednik, če Vas je volja, natisnite to moje slabo pisanje. In tako pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, tebi, Amerikanski Slovenec, pa dvakrat toliko naročnikov in dobrih plačnikov. Antonija Cerar. Ely, Minn., 3. jan. — Spoštovano uredništvo Ani. St.! Prosim, da priobčite ta moj skromni dopis v naš polu te dni k Ani. SI. Božični prazniki so minoli. Prišli pa so kratki zimski dnevi in dolgi večeri. Zunaj mrzla buria brije. Mi pa sedimo pri topli peči ter se kratkočasimo s čitanjem raznih časnikov. Starka zima je nastopila z vso strogostjo, tako da se je moral toplomer ali, kakor ga eden izmed' naših rojakov nazivlje, "mrazo-mer" rad ali nerad raztegniti 30 stopinj pod ničlo. Pa saj ni to nič nenavadnega pri nas na severu. Tolažimo se, da bo o sv. Jakobu bo!jše. Delavske razmere so tudi vse kai dri'tro, ka- kor povoljne. Veliko števil »po- selnih vidim dan za dnevom. '-Tlijo od rudnika do rudnika za delom. Oni pa , ki imamo delo, se štejemo srečne, da vsaj toliko zaslužimo, ua preživ-ljemo sebe in svojce. Eni izmed tukajšnjih rudnikov obratujejo samo s polovično paro. Željno pričakujemo, da se povrne stara znanka prosperite-ta ter da bi zavladali boljši časi. Dokler se časi kaj ne z boljšaj o, ne svetujem rojakom sem hoditi za •delom; kakor hitro se pa bodo delavske razmere kaj zboljšale, bom poročal na tem mestu. Naj še omenim, da smo imeli cerkveno zborovanje na Novega leta dan popoldan. Na tem zborovanju je bila tudi volitev novih odbornikov za leto 1915. Izvoljeni so bili sledeči farani: Franc Jerič, načelnik; John Koščak, zapisnikar; Franc F.rčul, blagajnik; Jos. J. Pešel in Jos. Šprajcar, redarja. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu. Bivši cerkveni odborniki so veliko važnih točk predložili, nakar so naši dobri farani tudi premišljeno odobrili. K";'.fb vsemu temu, da so vedeli, da s točkami, ki so jih odobrili, bodo spojeni prccejšnji stroški, pa se na- Steelton, Pa., 3. jan. — Prosil bi za malo prostora v Am. Slovencu, da razložim življenje katoliškega Hrvata v Srbiji. Srbi po drugi balkanski vojski postopajo s katoličani gorje nego so Turki. Neki dan' sem prišel v razgovor z enim Hrvatom rodom iz Prišlja. Razgovarjajoč se o tej vojski, ga vprašam: "Kaj ti misliš, da Hrvati in Slovenci pridejo pod Srbijo, vlado kralja Petra?" On mi je odgovoril: "Dragi prijatelj, ne znam, katere narodnosti si i ne bi rad, da se pregovarjamo med sabo. Ali čem to povedati, kar mi na srcu leži. Jaz sem moral radi srpskega tiranstva in jarma pustiti svoj dom in svojo rodno grudo. Pred balkansko vojsko bil sem turški podanik, a potlej sem pripadal pod Srbe in njihovo vlado. Dokler >em jaz bil pod Turčijo, uživali smo vsako pravico, isto kot i muslimani. Ali odkar smo pali pod kralja Petra, vzel nam je Srbiu vso pravico Dokler pa so se vojskovali s Turkom, so nam isc obetali, da bomo najboljšo pra-vn-o uživali. Rekli -o: iti '"m o všfi brati Srbi, mi čemo vas osloboditi v/. pod turškega jarma. Da. Srbi so nas oslobodili izpod turškega jarma, ali navalili so na naša pleča ves svoj jarem in brano. Dokler smo mi katoliki bili pod Turčijo, mirno smo in slo-bodno obhajali svoje katoliške svetke, da svetkujemo kakor naš uči naša katoliška vera. In kako nam je to zdaj pod Srbijo? Kadar so naši katoliški svet ki, moramo delati, a kadar so srp-ski pravoslavni svetki, ondaj moramo svetkovati, ne sme nihče delati. Srbi se delajo bedaka iz nas. Velijo nam: Katera je to vaša katoliška vera? Saj je niti ni. Vidiš, moram radi srpskega tiranstva da pustim svoj dom in svojo grudo ter se nečem nikdar vrniti na svoj dom, dokler bojo Srbi gospodarili. Ali zaupam v Boga, da če nam ta vojska našo slobodo in zaščito vrniti." To je povedal pošten in razumljiv Hrvat. To vam je, brati Slovenci, či-tatelji dičnega Ani. Slovenca, to vam je dober dokaz, kakovi so brati Srbi in ti Slaveni, kakor veli G. N. in C. A., in kakor veli g. Blatnik. Neče, da spominja v svoji politiki g. Blatnik to postopanje pravoslavne Srbije s katoliškimi Hrvati, a on je kot velik Slovenki politikaš. G. Blatnik, kaj bi rad slovenski narod prevaril in prodal po vsaki ceni? Seveda, saj te nič ne stane. Blatnik, kolikor je tebi stalo do Tvojega slovenskega katoliškega naroda, onoliko bilo Bogu stalo do Tebe. Očito vam je znano, brati Slovenci, do česa bi nas ta Blatnik pripeljal, ali vse mu je zabadava. Vsaka narodnost ljubi >vojo rojstno grudo, pa i Slovenci čejo znati spoštovati in ljubiti svojo slovensko milo domovino. In znati čejo razpoznati zlo od dobrega, nečejo se dati Slovenci varati od svojih voditeljev ali bolje rečeno izdajalcev. Brati Slovenci, čitatelji našega jedi-nega lista Am. Slovenca v tej zemlji to vam je dokaz, kaki so Srbi, kako slobodo bi nam dali Rusi in Srbi: i ono, kar imamo, bi nam vzeli, a nič nam dali ne bi. G. Blatnik in njegova kompanija naj ^lobodno grejo pod rusko in srpsko iastavo, ali naj se nas odstavijo! Kateri čisto slovensko misli, tega neče Peter ne Pavel, tudi ne Blatnik pripeljati na Petrov tanki led. Tuje spoštujmo, a s svojim se diči-mo! John Kočevar. kakih 5 palcev, ravno dosti za sani. Pri zadnjih volitvah so nas zmagali suhači, pa za prihodnje leto 1915 bodo menda še salooni odprti, da zamorejo poprodati svoje blago. Pa govore, da mislijo prihodnjo jesen odrediti še jed no volitev in žensko volilno pravico odpraviti, ker če bi ostala država suha bi bila posebno večja mesta preveč prizadeta zavoljo davka, katerega sa looni mnogo plačajo. Novic pa ni posebnih tukaj, le kak rojak pride sem k nam, drugi zopet odide. Drago je pa vse, le kar ima človek za prodati, je po ceni. Drva prodajamo to zimo po $3 klaftro, katera smo lani lahko prodali po $4 ki Tega vsega je kriva evropejska vojna in nje povzročitelji. Tudi tukaj med našimi rojaki'bi kmalu nastala vojna: eni so za Avstrijo in Nemčijo, drugi s<5 zopet za Rusijo in Srbijo. Mi tukaj pa smo večinoma ameriški državljani. Seveda radi čitamo novice iz vojne v slovenskih listih, brigamo se pa le bolj za našo novo domovino, kot za staro, kateri je moral vsak državljan priseči zvestobo. Pomilujemo pa naše slovenske brate v naši stari domovini, kateri morajo prelivati svojo nedolžno kri za domovino in cesarja. No, sedaj naj pa končam moje slabo pisanje in voščim vsem čitateljem tega lista srečno novo leto, Am. SI. pa mnogo napredka. Andrew Salokar. JUNAŠKI ČASTNIKI. Valley, Wash., 30. dec. — Dragi mi Am. SI ! Ker ti ravno pošiljam naročnino za celo leto, zato upam, da mi ne odrečeš sprejeti par vrstic v tvoje predale. 1 •sen smo imeli tukaj prav lepo, v adventu pa smo imeli precej mraza; snega pa smo imeli do Božiča samo toliko, da je bilo belo, pa še ne povsod; o praznikih pa smo ga dobili za Rusi leže v utrjenih postojankah, njihov ogenj je močan in obsipa ma lo četico 21. polka, ki se je kot pred-straža krilne stotniie razprostrla pred njimi k boju, s kroglami. Sovražnik je številno jačji, njegovi streli dobro merjeni. Poročnik Sa-govac ve, da je častnikov zgled v takih slučajih odločilen. Skoro neprestano visoko vzravnan je vodil boji Njegov mir in zaupnost sta se prelila tudi v srca njegovih ljudi, ki jih je potegnil za sabo in jih privedel na 500 korakov od sovražne postojanke. Tu vzdrže tri ure v najliutejšem sovražnem ognju, kateremu je dobrodošel cilj vsaka glava, vsaka roka, ki se pokaže. Nenadoma pride vest — nihče ne ve odkod, — da je stotnik, ki poveljuje rezervi, ranjen. "Stotnik ranjen in nobenega poveljnika pri rezervi," to je prva poročnikova misel. Dobro ve, da bo, ako sedaj vstane, dobrodošla divjačina sovražniku. Kljub temu — na isvoje hrabre tu spredaj se lahko zanese — se dvigne in hiti k stotnijski rezervi, da ji v teli kritičnih trenutkih nudi oporo, ki jo morda rabi. Besno prasketa ruski ogenj krog neustrašenega častnika, toda ta •■ • mlnr-le srečno dospe k 300 korakov o ■ ialjeni-.rezervi. Tu si je olajšan oddahnil: vest ie bila napačna. Brez obotavljanja nastopi v drugič nevarno pot — sedaj v ospredje ,k svojim, ki jih noče pustiti samih in kamor spada. In tudi v drugič — kakor po čudežu — brez škode hiti skozi dež sovražnih krogel in dospe k svojim vojakom, ki so ga radostno sprejeli. Tu leže sedaj in vztrajajo dalje, dokler ne pade noč in se sovražnik končno umakne. * * * Poročnik Emil Szatecsny je Vodil krilno stražo svoje stotnije skozi Zlatarske gozdove do 1200 m visoko; moj stnsko se je priplazil v bok več srbskim stotnija in na komaj 150 korakov otvoril nanje nenaden ogenj. Izkoristil je prvi strah in zakrito ozemlje za blaznodrzen naskok na sovražnika in po kratkem boju moža za možem vrgel Srbe iz njihove postojanke. Sovražnik je komaj rešil svoje ranjence, katerih sta samo dva ostala na mestu. Toda 14 mrtvili 'sovražnikov, ki so ležali v okopu, je pričalo o temeljitem delu dvanajsterih naših mož od 30. polka. * * * Velika izguba je zadela 3. ulanskj polk, ko je padel poročnik Julij pl. Schofenfeld. Bil je to izredno nadarjen in sposoben konjiški častnik, ki je se od začetka vojne odlikoval z nenavadno hrabrostjo in prevdarnostjo in je ' ->t poveljnik poizvedovalnih patrol opetovano pravočasno prinesel svojemu armadnemu vodstvu velevažna obvestila. Pri tem ni nikoli opustil pri like, da napade sovražno konjenico, kjerkoli je nanjo naletel. Tako je 27. avgusta s svojo patrolo napadel veliko jačji sovražni dragonski oddelek, ga po kratkem boju nadvladal in pripeljal s sabo k svojemu polku tri ujete sovražne jezdece. O priliki poizvedovanja proti Zavihostu se mu je posrečilo prodreti skozi sovražne straže in dospeti do pehotnih postojank. Tu pa ga napadejo močni sovražni konjeniški oddelki. Z mogočnimi zamahljaji si dela vrli junak pot skozi sovražne jezdece. Za njim kakor vihar njegovi zvesti ulanci. Že so predrle silne sovražne vrste, že pozdravljajo iz dalje lastne čete, tedaj se nenadoma posveti iznad Zavihosta. Sovražna pehota je kraj zasedla in njen ogenj se vsip;r na drvečo malo ulansko trumico. Od dveh krogel smrtno zadet se poročnik pl. Schoenfeld zvrne s konja. Toda železni čut dolžnosti ga tudi v zadnjih smrtnih hipih ne zapusti. Na pomoč mu prihiti podčastnik. Toda poročnik ga z roko zavrne in z zadnjimi močmi šepeta povelje: "Hitro — jezdite — Zavihost — močno — zasedel — 'sovražnik." Podčastnik oddir-ja, poročnik pa izdihne svojo zvesto dušo. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovižu, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno«'" | nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzernlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijft | Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. 3404 *0+0*0*G*0>0+C+0*0*0«0*a *0*p«0+04 Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111, JP±n® Elk Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ilifil MraffiiiKiiHiiffiiiSiiffiiiffiiiffiiiSfi^ffi^tfi Buchanan-Daley O JOLIET, ILLINOIS Desolnitie« nnil A 11*11 StS. Les za Stavbe in Premol! Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu m m a s w m s es ffi m a m » ® w *s « w si m m i* __ sla Chi. tal. 3399. N. W. tel. It Louis Wise 200 Jackaoa St JOLIBT, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKI. Sob* v nalem in Lunch Re«a Chicago Phone 788 N. W. 7*°** James L. McCbIW1 MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZY*« klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti House, Joliet, 111. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen l. 1893. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Koujuštiiica na 205-207 Ohio St., Joliet, H*' ijji * Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je edem mestu; ima Rastno zasebno ambulanco, ki je »ajlepia v Joliet« >" tvaike vozove i« kočije. Na pozive se posluži vsak čas peaoči ia pedaevu. u Kadar rabite kaj r naši stroki se oglasite ali telefoMjte. tel. 2575 |ia N. W. 344. Naii kotit«* i* vel delavci se Sleveac'. Ljudskem domu, ker je moral oditi k vojakom. — Imenovanje. Vič. g. Jos. Planta-rič, doslej župnik na Dobrovi, je bil imenovan duhovnim svetnikom in dekanom trebanjske dekanije. mož. "Goriškemu Listu" piše s severnega bojišča vojak: Ne smem pozabiti zabilježiti tudi junaške smrti enega častnika 7. topničarskega polka iz Ljubljane in štirih mož. Bili so v ognjeni črti pred Novim miastom. Naenkrat prileti v tik topa stoječi muni-cijski voz rus'ka granata. Strašen pok se je začul. Eksplodirali so namreč naši šrapneli v vozu. Žrtev te eksplozije je bil vrl poveljujoči poročnik in 4 možje. Pokopani so bili vsi skupaj. Skromnega pogreba so se udeležili vsi častniki polka. Pač tragična smrt mladih mož. — Iz ruskega ujetništva. Ruski ujetnik, ki se mu je posrečilo, da je pisal iz ujetništva, piše: Z vlakom smo se vozili 15 dni in 16 noči; nato smo se še z ladjo vozili dve noči, dokler nismo prišli v lepi Barnaul. Med vožnjo smo dobivali vsak .dan 25 kopejk; preveč, da bi umrli, a najesti se tudi nismo mogli. Preživljali smo se in se še preživljamo s čajem in s kruhom. Čaj dele vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer; nadalje dobimo tri funte kruha, opoldne čisto juho, zelje, krompir in nekoliko mesa. Čaj je brez ruma. Alkoholnih pijaš še sploh nismo videli. Zima se je tudi že o-glasila s snegom in z 18 stopinjskim mrazom. To je zelo neprijetno. Bolnikov je veliko. Ležim že 24 dni v bolnišnici. Prehladil sem se namreč in obolel na influenci; nekaj dni mi je bilo zelo slabo ,a zdaj sem zopet zdrav in se mi dobro godi. Bolnišnica je polna nemških in avstrijskih vojakov. Zdaj smo le radovedni, koliko časa bo to še trajalo in če pridemo še letos ali šele spomladi domov. Čisto ničesar ne vemo, kaj da se godi; res, žalostno je kar brez upania in brez denarja živeti tja v en dan. Če se do Božiča ne vrnem, voščim Vam vsem zelo vesel Božič, ki ga boste obhajali brez mene. Moje misli in čustva se nahajajo pri Vas, vsako noč sanjam o Vas. A z božjo pomočjo, če ostanem zdrav, se radostno in veselo zopet vidimo. Drošlvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, 111 ODBOR: Predsednik........-......Georpe Stonich, 813 N. Chicago St. Podpredseduik............Stephen Kukur, 1210 N. Broadway Txjnik.......................Josip Klepoc, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nomanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik....................... John Petric, 209 Indiana St. Duhovni vodja............Rev. John Kranjec, 813 X. Scott St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton S raj, Jr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................1215Summit St. Jos. M. Grill.................................1208 N.Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. ŠTAJARSKO — Sestra srbskega kralja umrla. V svoji vili v Peggau je umrla dne 3. dec. ob 3. uri popoldne 82 letna Polik-sena Prešern. Rajnica je bila sestra srbskega kralja Petra, poroča je bila z odvetnikom dr. Alfredom Prešernom a je že več let živela ločena od njega. Ko je izbruhnila vojska s Srbijo, so proti njej uvedli preiskavo, ki je pa ostala brezuspešna. Pokopali so v Peggau. ■ — Mariborska policija je dobila nova pokrivala. Dosedanje čepice so odpravili in jih nadomestili z drugimi, ki so podobne čepicam, ki jih nosijo sodnijski sluge. Tudi paradne pikel-havbe se bodo odpravile. Geslo: "Vse za vero, dom in narod. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE P°s>ljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znam-1 kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111 t-itv J ZAHVALA. Vsem onim cenj. članom(icam) in rojakom širom Amerike, ki so tekom no-° etnega tedna v tako velikem številu poslali našej novi organizaciji D. S. D. rustvu sv. Družine) svoje čestitke in prelepa voščila in želje za velik na-Pfedek) razvoj jn procv;t jste v nast0plem letu, bodi na tem mestu izrečena, " Uz°enim potom naša najiskrenejša zahvala. Zgodi se tako, kot ste voščili! Naprej, po našem geslu: "Vse za vero, dom in narod"! ODBOR D. S. D. KOROŠKO — Kako umirajo na bojišču slovenski fantje. Iz večstranskih osebnih poročil, kakor tudi iz dopisnic, vrnjenih s pripombo "retour — mrtev", se da sklepati, da je padel na severnem bojišču pri Grodeku vrli koroški na-rodnifant od 7. pp., 11. stot., Ferdinand Lužnik, po dom. Blatnikov v Zablatah pri Grabštajnu. Njegov prijatelj g. Kulterer je pisal, da je padel dne 10. septembra, zadet v grlo. Štiri dni pred usodepolnim dnevom je pisal svoji sestri dobesedno sledeče: "Draga sestra! Poročam Ti, da sem še pri življenju, tudi hvala Bogu ranjen nisem, sem pri krepkem zdravju. Danes v nedeljo smo prav židane volje, tudi zapojemo še vmes. — Tukaj je občuten mraz. — Koncijanov Zepl je ranjen. —Žalibog mnogo tovarišev je izdihnilo svojo dušo na bojnem polju, izpolnili so svojo dolžnost; njih trupla pokriva tuja zemlja, njih duše so se preselile v drugo domovino, v obljubljeno deželo, kjer ni tuge in bridkosti; voljno so prenašali vse težave, neustrašeno so šli v boj, zato pa jih čaka zasluženo plačilo, zlasti lovorjev venec jih čaka v nebesih. — Ostali pa čakamo z božjo pomočjo sijajne zmage. — Vse za vero ,dom, cesarja! Brat Fer-do." — Pismo je datirano z dne 6. septembra. —■- Neki ranjenec — Slovenec z Žile — pri isti stotniji, ki se jc zdravil v Inomostu, je pripovedoval njegovemu bratu, ki je povpraševal za F. Lužnikom, — jako ginljivo. "Ali tisti pevec iz Grabštanja?" vpraša Zi-lan. "Tisti je mrtev; poznala ga je cela stotnija in ga ljubila. Naredila sva skupaj tri naskoke, pri vsakem naskoku je pel — in vsi smo radi peli ž njim. — Navduševal nas je: "Le po njih!" Po tretjem naskoku ga nisem več videl." — Tako umirajo na bojišču naši slovenski fantje polni ljubezni do domovine. iz stare domovine Photo by American Press Association. MARŠAL VON HINDENBURG, NAJSLAVNEJŠI NEMŠKI POVELJ-NIK V SEDANJI VOJNI. Maršal Paul von Hindenburg je najslavnejši nemški vojskovodja v bojevanju na Ruskem Poljskem. Ko je Ruse porazil v Vzhodni Prusiji začetkom vojne, je postal ljubljenec nemškega naroda. Pozneje je gen. von Hindenburg vodil nemški pohod na Poljskem proti Varšavi, ki se je ponesrečil, a sedaj namerava iznova udariti oo Rusih, da pride do Varšave. Ma Mša ii sola rali STORM DOORS AND WINDOWS Oba telefona 215. — Proti prodaji živine. Osrednja vlada je izdala komunike, ki izvaja: Med vojsko se je pokazalo, da kmetje svojo živino v neopravičljivem strahu v zelo velikih množinah pošiljajo na dunajski živinski semenj. Poljedelsko ministrstvo je izdalo že začetkom oktobra vsem političnim deželnim oblastem odlok, ki svari take po strahu provzročene prodaje take živine, ki še ni za klanje sposobna, ker ni za to nikakega povoda in ker bi lahko usodno škodovala domači živinoreji. Deželnim vladam se je istočasno naročilo da morajo skrbeti za to, da se tiste osebe, ki širijo med kmeti razburljive vesti samo zato, da bi prodajali iz strahu, naznanijo sodiščem, da jih kaznujejo, kakor zaslužijo. — Vojno posojilo. 10,000 K vojnega posojila je podpisal g. Edvard Dolenc, graščak v Oreliku. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tef vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripravi J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanske cerkm Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Geo. Svetlecich Si PRVI SALUN £ SJi ONKRAJ MOSTA Mi HBffiSSSiffi^SiSiMiK Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL DOBRODOŠLII — O naših ujetnikih v Rusiji. Največ naših ujetnikov na Ruskem živi v južni in zapadni Srbiji, veliko število jih je pa nastanjenih tudi v evropski Rusiji v guberniji Stavropol, ki se razprostira med Azovskim in Kaspi-škim morjem severno orjaškega kav-kaškega pogorja. Bolehile in ranjene ujetnike lečijo v Moskvi ali pa v Kijevu, od koder pošiljajo zdrave naprej v južno evropsko Rusijo ali pa v Sibirijo. V Sibirij ije zlasti y guberniji Tomsk večje število avstrijskih ujetnikov. Nastanjeni so po vojašnicah, šolah in bolnicah: v Barnaulu, Omsku, Kurganu, Semipalatinsku, Kajnskilu, Voronežu, Pavlodaru, Pe-tropavlosku, Minsku in v drugih krajih Rusije. Zaposleni so pri gradbi železnic, pri poljedelstvu itd. Častniki dobivajo na mesec po 50 rubljev plače, a si morajo za hrano .sami skrbeti. Na Ruskem je življenje poceni, zlasti meso. i N. W. Phone 348 JOHN Slovenska Gostilna 'Pazite na brez-vredne ponaredke in glejte da dobiti pristni Rich te riev Pain-Expeller z znamenjem Anchor. Trad* Mark, kot kaže slika. Cena 25 in 50c v vseh lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj. PRIMORSKO. vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. — Poroka. Dne 3. dec. se je poročil g. Rudolf Reja, učitelj v Kojskem, z gdčno. Marico Gorjupovo v Vrha pri Kanalu. — Odlikovanje. Cesar je uradnemu slugi tržaškega deželnega sodišča, Antonu Jurčiču, povodom zaprošene stalne vpokojitve podelil srebrni zaslužni križec. Kadar se mudite na vogala Baby and Broadway ne pozabite vstopiti t mojo gostilno Sv. oče bo vodil zameno ujetnikov. Rim, 8. jan. — Pogajanja se "vrše v Rimu v svrho, da imajo vlade vojskujočih se dežel imenovati delegate, ki bodo razpravljali s sv. stolico podrobnosti načrta v zameno vojnih ujetnikov, ki niso več .sposobni za vojno službo. iger bost« najbolje potUeaeni. Fine pito, najboljia vin* in vmodk*. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET — Cesarska slavnost na II. drž. gimnaziji. V telovadnici učiteljišča so se v dne 1. dec. ob pol 11. uri zbrali vsi učenci in profesorji, da proslave 66. obletnico, odkar je cesar zasedel prestol. Slavnost je otvoril jedrnat govor ravnatelja Štritofa, ki je orisal Njega Veličanstvo kot človeka in vladarja. Na 'koncu govora je zaklical trikrat "Slava" in navdušena mladina mu je krepko sledila in zapela cesarsko pesem. Profesor Vesenjak je podal na. podlagi statističnih podatkov duševni in materijalni razcvit narodov v monarhiji pod vlado Frana Josipa I. Govornik se je zlasti oziral na Slovence. Sedmošolec Leben je v izborirem govoru orisal tri cesarjeve obiske v Ljubljani (1856, 1883 in 1895), petošo-lec Žagar pa je lepo podal marsikatero čtico iz življenja našega vladarja. Če-trto.šolec Slana je deklamiral lepo Sar-denkovo pesem, ki je zložena nalašč za to priliko. Dr. Merliar je opravil v nemški cerkvi ob 9. uri sveto mašo za gimnazijce. — Prispevki osobja južne železnice v prid Rdečemu križu, vojnemu pomožnemu ter vojnemu oskrbovalnemu uradu. Celotno osobje c. kr. priv. južne železnice je sklenilo, nabirali mesečne prispevke v prid imenovanim dobrodelnim zavodom. Pri velikem številu uslužbencev — v poštev jih pride veliko tisoč nastavljenih — je mesečno nabrana svota vsekakor pomembna. Prometno osobje glavnega kolodvora v Ljubljani nabere sanu> mesečno okroglih 250 K. — Gosp. Leopold Župnck ni več o-skrbnik v bolnišnici Rdečega križa v feWTIsitf te & Co. 74-80 Wash ington St. New Yerk. SKL jffj jgar JK8GT č^is^lfik vfpjr m$m mm jh Asglr EBB 4r hb Plain-Ena CIGARETTES mšs&tffisšf&ji 10 for S Cents -. VSE zira kupone se lahko izmenja za s? gotovino ah vrednostne predmete (,-,( Cigareta, ki vas bo zadovoljila v! m. Izgotovljena; da zadosti okusu Slovencev J^t/f Poskusite eno in nikdar ne boste kadili drugih, ako želite. Wf . cigareto bre* ustnika. A^i / t/M Naprodaj pri vseh prodajalcih. I [k\ \ V P.-LORILLARD,COMPANY I - ' New York City ^ v | j KRANJSK0L ^J C Slavlje cesarjevega 661etnega vla- ali godbo, ki se je usta- t . Pred deželnim predsedstvom, z f Bimetm?i tačicami krasno razsvetlje- j Sistr 1 ^vorcem' mestnim ma- , pG ®n) in knezoškofijsko palačo. Dana ,Je zasvirala cesarsko pesem. Don !|,e VSa Ljubljana v zastavah, i stj P°'dne so se vršile šolske slavno- 1 sto! °Ur' dopoldne je daroval v i inici presvetli knezoškof dr. A. B. . so pontif-ikalno sv. mašo, katere 1 . se udeležili zastopniki oblasti in 1 dnevi. občinstvo. Ob 11. uri dopol- 1 C Je "nel slavnostno sejo občinski i f st°p. Župan dr. Tavčar je v slav- i g°stne-rn govoru rekel: "Neskončno I fe0rJe je prišlo po božji previdnosti ad evropske narode in sredi tega gor- i Ja stoji brez lastne krivde naša staro- i avna domovina; od desne in leve plju i Skaio ob železni krov avstrijske držav- 1 e ladije peneči valovi sovražnih sil. i °da posadka in potniki so mirni in ] ? ni zaupanja. Zakaj na krmilu stoji vedno On, ki vodi to ladjo že skozi j ^Sendarno dobo šestinšestdeset let , ^'■epko jn sigurno in ki jo je obvaro- , p skoro pol stoletja vsake resnejše , °gil)elji, Mir in sreča zaupanih mu ve|°d0V ~~ to J'e bil Franu J0*'!™ L kai '.'0 m vsikclar t'sti visoki svetilnik, ( iz e^ga kot krnlar državne ladje ni j^'tal nikdar izpred oči. Zategadelj ti je zgodovina že zdavnaj nadela po ščit ^i' nat* vse ^astno "lle prvega za-Po • mirU" Narodi avstrijski pa so zav'T"' na to, da jih za tega vladarja na i VeSo,jni svet! In če je sedaj ^aposled tudi On, ta najsvet|ejša pri-Zv'.'-'1 v s°dobili zgodovini, moral po-žje ' SV^e narode 1)0<1 morilno oro-^ ■,.tedaj je morala biti v najpogub-cerhn.tvafnosti resnica in pravica. Si-avst '• i 1)0 "j^gov' zaslugi mimo tola*'] 1 "arodov ta bridki kelih. Ta r°dn' nS VCst navt'aja danes vse na-jili ?Stl,n.aše mogočne monarhije, ter stitr r."žl,^e tesneje nego kedaj ob ča-ta j'^' osebi našega ljubljenega Oče-navij ■ . arja- Še posebna čutila pa «iora'Jaj° ob današnjem jubileju, ki ga ob t i' ')ros'avljati avstrijski narodi naro'' °, .usodnem času, naš slovenski Sovi'' °'8ar Poklicani tolmač je nje-polaJ"--tolica. Ob zibelji našega ga-iL.ncga 111 samostalnega kulturne-in , ,enJa je stal naš presvitli jubilar mlad llas je spremljal od nežne d0 ,i°Stl. našega narodnega življenja čolnia,lasnje zrele dobe. Če smo svoj žaliv V°'e1'' imamo to v preobilni meri sVet j Njemu- Zategadelj bo ostal viiii 'i' Svete' "jegov spomin v zgodo-lial S y.enskega naroda, dokler po di-veue ■CZ1 Zfak naših l)la"in zadnji Slo-zamC . Jucli najkrutejša sita ne bi še br f u,noriti v naših srcih čuta na. s sončne hvaležnosti in vdanosti, zve«.erc? se Mu danes klanjamo, kot veilci' "legovi podaniki in zavedni Slo-stvu j setnu ljubljanskemu prebival-vzkj luz vsake razlike narodnosti pa (|''^va v tem slovesnem trenutku trd,,"'1 Ilvaležn'h srca vroča želja in Bož-° 2auPanje: Fran Josip I. bodi z i?; Vs".POm°ejo rešitelj naše domovine n0sti| (lo5et'anjih in bodočih nevar-s0 Slava Mu!" Občinski svetniki "Slav V|" en° lrikrat zaklicali cesarju slavo' ' nakar se Je soglasno v pro-2000 J0tlra,° 3500 K od katerih se da Po|kljV za IJožično vojakom kranjskih l>enil,V na bojnem polju, 1000 K voj-obleic |,rc"ikrb°valnemu uradu za tople ra"jen !°JaKom in 5(10 K za Božičnico Nato KCl-1 V ljubljanskih bolnišnicah. k dC£ 1 Jc v bnenu obč. sveta podala Predsedniku deputacija: župan dr. Tavčar, dr. Triller, Iv. Kregar in dr. Ambroschitsch, da mu izroči uda-nostne čestitke obč. sveta cesarju. — Nesreča črnovojnikova. Janez Friškovič iz Rožne ulice, delavec v Samassovi tovarni, je bil kot črnovoj-nik poslan na ljubljanski kolodvor. Koncem nov. je peljal dvokolnico po železniškem tiru poleg skladišča in ni slišal, da prihaja stroj. Umakniti se ni imel kam, noga mu je prišla pod stroj. Noga je zlomljena pod kolenom. Ko se je umaknil stroj, je padel nezavesten na obraz in se pobil še po obrazu. Odpeljali so ga v garnizijsko bolnico, a ker je poškodba težka, so ga prepeljali .od tam v deželno bolnico. — Ponos domovine. V Zalemlogu ima "Strojevčeva mati" Frančiška Demšar, preje Weber, pet krepkih junakov v bojnih vstah, in sicer je: 1. Alojzij Weber pri sanitetnem oddelku kot narednik v Galiciji; Leopold Weber v trdnjavi Herman; Frančišek Weber je kot veterinar v Galiciji pri poljski artiljeriji; Ivan Weber, desetnik pri 27. pešpoHcu, je bil ranjen na levi nogi po dveh strelih v stopalo in se je ozdravljen zopet povrnil na vojsko; Jožko Weber je ordonančni podčastnik pri poljski artiljeriji. Zadnji se je odlikoval s tem, da je sam postre-lil šest kozakov, ki so mu ubili konja in potem na kozaškem konju došel zopet k svojim. Anton Sovre, železniški čuvaj v pok. in posestnik v Krškem, ima pet sinov, od katerih so že štirje vojaki in vsi na severu. Najstarejši, Anton, 29 let star, profesor slovenske gimnazije v Gorici, služi kot poročnik pri 96. peš-polku. Kari, 26 let star, učitelj v Radečah, je nadomestni rezervist pri 87. pešpolku. Franc, 24 let, železniški u-radnik, je desetnik pri železniškem polku, in Janez, 20 let, desetnik pri 17. pešpolku. Prvi in drugi sta lahko ranjena ter odrineta kmalu zopet nazaj na bojno polje. V občini Draga živi na svoji kmetiji 681etni Jožef Jakoš, ki ima pet sinov na vojni: France služi pri 27. čr-liovojniškem polku, je oženjen in star 40 let; Feliks služi pri 17. pešpolku, star je 30 let in leži sedaj ranjen na Ogrskem v bolnišnici v Szamasujiva-rii; Janez je pri 17. pešpolku, star 27 let; Alojzij je pri 27. dom,- pešpolku, zdaj je v Hercegovini pri obmejnih o-rožnikih, star 25 let; Avgust služi pri 17 .pešpolku ,star 21 let. Pet sinov vojakov ima Jožef Koše-nina v Gomilskcm na Štajerskem: Franc Košenina, korporal ,služi pri Rdečem križu na Dunaju in je star 34 let; Milhijor Košenina služi pri trd-njavskem polku št. 4 v Pulju, star 28 let; Jakob Košenina služi pri 5. dra-gonskem polku v Galiciji, star 25 let; Ivan Košenina služi pri 87. pešpolku ter jc bil ranjen v Srbiji, star 23 let; Josip Košenina služi pri. mornarici v Pulju, >star 21 let. Posestnik Andrej Kopač v Žirih je oče šestih sinov vojakov. Prvi najstarejši, ki bi bil sedaj 42 let, je služil pri 17. pešpolku, a je že umrl. Drtigi star 39 let, je sedaj v vojni kot črno-vojnik. Tretji, star 37 let, je sedaj v vojni kot črnovojnik. Četrti, star 33 let, je služil pri 17. pešpolku in je bil ranjen na bojnem polju. Peti, star 29 let, je služil svojčas pn trdnjavski artiljeriji, a biva sedaj v Ameriki. Šesti, star 22 let, služi pri 27. dom. pešpolku in je tudi na bojnem polju. Matija Kopač, ki je služil pri 17. pešpolku 12. stotniji in je bil ranjen, se pogreša. Od 25. avgusta ni o njem nobenega glasu. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na njegov dom. Posestnik Fil. J. Hribar iz Sneberij, občina D .M. v Polju, ima štiri sinove vojake. Prvi je bil rojen leta 1875., drugi leta 1877., tretji leta 1880., četrti leta 1882. — Junaška smrt častnika 7. topničarskega polka iz Ljubljane in štirih Skozi pustinje in puscayo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) "Poslala sta nam vodnike, ki nas bodo peljali." To rekši je pokazal na beduine. Starejši izmed njih se je priklonil, obrisal C prstom edino oko, katero je imel in odvrnil "Naše kamele niso tako rejene, toda ne manj urne od vaših. V eni uri bojno tam." Stanko je bil vesel, da bodo prenočili v pustinji, toda Nelka je občutila neko razočaranje, ker je bila poprej prepričana, da najde očeta v Gharaku. Med tem je pa postajenačelnih, zaspan Egipčan v rdečem fezu in s temnimi očali se približal in, ker ni imel druzega dela, začel je ogledavati evropske otroke. "To so otroci onih 'inglesi', ki so danes zjutraj s puškami šli v pustinjo," rekel je Idris, ter posadil Nelko na sedlo. Stanko je izročil puško Ha-misu in sedel poleg nje, kajti sedlo je bilo obširno in je imelo podobo balda-hina, samo da brez strehe. Dinah je sedla za Hamisom, drugi so zavzeli svoje kamele in odšli. Ako bi bil po-stajenačelnik nekoliko dalje gledal za njimi, bi se bil morda začudil, da so oni Angleži, o katerih je spomnil Idris, jjdšli naravnost k razvalinam na jug, M S0 še pa spočetka obrnili k T»W y nasprotno smer. Toda načelnik se je se poprej vrnil v stanovanje, ker tistega večera noben vlak ni več prišel v Gharak. Bila je peta ura popoldne. Vreme je bilo krasno. Solnce je že prešlo na to stran Nila in se ponižalo k pustinji, ter tonilo v zlati in škrlatni zarji, ki je žarela na zahodni strani neba. Zrak je bil tako nasičen z rožnim bleskom, da so se mračile oči od njegovega sijaja. Polja so se oblekla v višnjevo barvo, odlegli griči pa, odsevajoči jasno iz solnčnega bleska, imeli so barvo čistega ametista. Svet je zgubil resnično zunanjost in izgledalo je, kakor da bi bil samo igrača onkraj zemeljskih svetinj. Dokler so jahali čez zelen in obdelan kraj, je vodil beduin-vodnik karavano v zmernem koraku ,s trenot-kom pa, ko je pod nogami kamel zaškripal trdi pesek, se je vse naenkrat spremenilo. "Yalla! Yalla!" zatulili so naenkrat divji glasovi. Obenem se je razlegalo žvižganje palic in kamele so spremenile korak v dir in začele hiteti kot veter, da so z nogami razkopavale pesek in prah puščave. "Yalla! Yalla!..." Korak kamele bolj trese, dir pa, v katerem te živali redko teko, bolj ziblje, torej je otroka od začetka zabavajo to naglo jahanje. Toda znano je vsaj z gugalnice, da prehitro zibanje provzročuje omotico. Čez nekaj časa, ko dirjanje ni prestalo, se je mali Nel-ki začelo vrteti v glavi in mračiti v očeh. « "Stanko, čemu pa tako letimo?" zaklicala je in se obrnila k tovarišu. "Menda so preveč dovolili kamelam, da so se zagnale, sedaj jih pa ne morejo ustaviti," odvrnil je Stanko. Ko je pa opazil, da je obraz deklice nekoliko pobledel, je začel klicati bedui-noni, ki so dirjali naprej, naj gredo bolj počasi. Njegovo klicanje je imelo pa samo ta uspeh, da so se spet raz-legli kriki: "Yalla!" in da so živali še bolj hitro tekle. Deček je mislil v prvem trenotku, da ga beduini niso slišali, ko pa tudi kovi, kajti spoznal je, da so jih uro-pali. VI. Gospod Rawlison in Tarkowski sta res pričakovala otrok, toda ne med peščenimi griči Vadi-rayana, kamor nista imela niti veselja niti potrebe potovati, ampak popolnoma v drugi strani, v mestu El-Fachem, nad kanalom istega imena, pri katerem sta o-gledovala pred letom končana dela. Razdalja med ti -Fachem in Medinet znaša v zračni črti petinštirideset kilometrov. Ker pa ni neposredne zveze in je treba potovati na El-Vasta, kar je še enkrat tako daleč, je naredil gospod Rawlison, ko je pregledal železniški vožni red, sledeči načrt: "Hamis je odšel predvčeraj," je rekel Tarkowskemu, "in v El-Vasta dobil vlak, ki gre v Kairo, torej je v Medinet danes zjutraj. Otroci se pripravijo v eni uri. Ako odidejo proti poldne, morali bi čakati na nočni vlak, ki gre ob Nilu, ker pa nisem dovolil Nel-ki potovati po noči, bodo odrinili danes zjutraj in bodo tukaj po zahodu solnca." "Da," rekel je Tarkowski. "Hamis se mora nekoliko odpočiti. Stanko bo seveda ves zakipel, toda kadar se gre za Nelko, je mogoče vedno računati nanj. Sicer sem mu pa tudi pisal, naj ne potujeta po noči." "Vrl dečko in zaupam mu popolnoma," je odvrnil Rawlison. "Jaz tudi. Kljub svojim raznim napakam je Stanko odkritega značaja in nikdar ne laže ,ker je pogumen, lažejo pa samo bojazljivci. Tudi odločnosti mu ne manjka in če se bo s časom nekoliko pomiril, mislim, da bo lahko živel na svetu." "Brez dvoma. Kar se pa tiče živahnosti, mislim, da tudi ti nisi bil drugačen v tvojih letih?" "Priznati moram, da ne," odvrnil je smeje se gospod Tarkowski. "Toda zdi se mi, da nisem bil tako poln zaupanja v sebe, kakor on." "Nu, bo že prešlo. Za sedaj pa bodi zadovoljen, da imaš takega dečka." "Ti pa, da imaš tako sladko in ljubko stvarico, kakor je Nelka." "Bog naju blagoslovi," odvrnil je Rawlison ginjeno. Prijatelja sta si stisnila dlani potem sta začela pregledovati načrte in proračune kanalskih del. Pri tem delu jima je pretekel čas do večera. Ob šestih, ko se je že storila noč, sta bila na postaji in hodeč po peronu sta se naglo razgovarjala o otroki h. "Lepo vreme, toda hladno," odzval se je gospod Rawlison. "Bog ve če je Nelka vzela s sabo toplo obleko?" "Stanko bo o tem mislil in Dinah tudi." "Meni je pa žal, da nisva šla sama v. Medinet, namesto da jih sem kliče-va." "Saj veš da sem ti to svetoval." "Vem in ako bi nama ne bilo treba odtod potovati dalje na jug, bi bil temu pritrdil. Izračunal sem pa, da bi nama pot vzela mnogo časa in bi za-mogla biti manj časa skupaj z otrokoma. Sicer ti pa priznam, da me je Hamis nagovoril da bi ju dal sem pripeljati. Rekel mi je, da ju je silno vesel itybi bil srečen, ako bi mogel iti ponje. Saj se ne čudim, ako sta se mu prilju bila..." Pogovor so pretrgali ^signali ki so naznanjali prihod vlaka*. Čez nekaj trenotkov so se v temi prikazale og njene oči železniškega stroja, obenem na njegovo drugo klicanje ni bilo od- ?e ie razleglo njegovo težko sopenje govora in je Gebhr, ki je jahal za nji--111 dihanje mi neprestano tolkel kamelo, mu je prišlo na misel, da se niso kamele tako zagnale, ampak da ljudje tako hite iz nekega neznanega vzroka. Prišlo mu je na misel, da so morda krenili na napačno pot in hočejo sedaj nazaj dobiti izgubljeni čas in gonijo tako is strahu, da ne bi jih grajala gospoda, ako bi prišli veliko prepozno. Toda čez trenotek je spoznal, da to nt more biti pravi vzrok, ker bi se gospod Rawlison bolj hudoval, ako se Nelka preveč izmuči. Kaj torej pomeni to? in zakaj ne poslušajo njegovega povelja? V dečkovem srcu se je začelo dvigati jeza in strah za Nelko. "Stoj!" zakričal je z vso silo in se obrnil k Gebhru. "Molči," zakričal je Sudanec v odgovor. In pognali so dalje. Noč se naredi v Egiptu okoli šeste ure, večerna zarja je torej kmalu u-gasnila, čez nekaj časa se je pa pripeljal na nebo velik mesec, rdeč od odseva večerne zarje in razsvetlil pustinjo z milo svetlobo. V tišini je bilo slišati samo zasoplje-no dihanje kamel in zamolklo urno u-darjanje nog ob pesek, včasih pa žvižganje palic. Nelka je bila že tako »mučena, da jo je Stanko moral držati na. sedlu. Neprenehoma je povpraševala, če bodo kmalu na mestu in oči-vidno jo je krepila samo še nada, da kmalu zagleda očeta. Toda zaman sta se oba ozirala okoli. Pretekla je ura, potem druga: toda niti šotorov niti ognja ni bilo videti nikjer. Zdaj so lasje vstajali na glavi Stan- Vrsta razsvetljenih vagonov se je pomaknila ob peronu, se zazibala in obstala. "Nisem jih vide Ipri nobenem oknu," je rekel Rawlison. "Morda sede kje notri in pridejo ta koj ven." Popotniki so začeli izstopat,i toda bili so skoraj izključno Arabci, ker El-Fachem razun lepih palmovih in akacijevih gajev nima nič posebnega. Otroka nista prišla. "Hamis je najbrže zamudil vlak v El-Vasta," spregovoril je s tonom slabe volje Tarkowski, "ali je pa zaspal po nočnem potovanju in pridejo šele jutri." "Morebiti," odvrnil je nemirno gospod Rawlison. "Mogoče je pa tudi, da je kateri izmed njti obolel." "Stanko bi v tem slučaju brzojavil.'' "Kdo ve, če naju ne čaka brzojavka v hotelu?" "Pojdiva!" "Toda v hotelu nista zvedela ničesar. Gospod Rawlison je postajal vedno bolj nepotrpežljiv. "Veš, kaj bi se še moglo zgoditi?" rekel je Tarkowski. "Ako je Hamis zaspal, ni maral tega priznati otrokom in je prišel do nju šele danes in jim povedal, naj odpotujejo jutri. Pred nama se bo pa izgovarjal s tem, da ni razumel najinega povelja. Za vsak slučaj brzojavim Stanku." "Jaz pa mudirju v Fayuni." Čez nekaj trenotkov sta odšli dvt brzojavki. Res, da še ni bilo vzrok, vznemirjati se, vendar sta inženirja pričakujoča odgovora, preživela ne mirno noč in rano zjutraj sta bila že na nogah. Odgovor od mudirja je prišel šele okrog desete ure in se je glasil sledeče: "Poizvedoval na postaji. Otroka sta odpotovala včeraj v Gharak-el-Sujl-tani." Lahko se razume, kakšno začudenje in jeza se je polastila obeh očetov pri tej nepričakovani novici. Nekaj časa sta gledala drug na drugega, kakor da ne bi razumela besed brzojavke, potem je pa Tarkowski, ki je bil človek nagle jeze, udaril z dlanjo na mizo in rekel: "To je Stanko naredil, toda jaz ga bom že odučil takih reči." "Tega ne bi se nadejal od njega," odvrnil je oče Nelke. Nekaj trenotkov pozneje je pa vprašal: "Kaj pa Hamis?" "Ali jih ni več našel in ne ve kaj početi, ali je šel pa za njima." "Tako mislim tudi jaz." Uro pozneje sta že odpotovala v Medinet. V šotorih so povedali, da sta odšla tudi kamelnika, na postaji so pa potrdili, da se je odpeljal Hamis z otrokoma v El-Gharak. Stvar je postajala vedno bolj zamotana in razjasniti jo je bilo mogoče samo v El-Gha-raku. Na tej postaji šele se je začela odkrivati strašna resnica. oPstajenačelnik, oni zaspani Egipčan s temnim iočali je povedal, da je videl dečka okrog štirinajst let in o-semletno deklico z nemlado zamorko, ki so odhajali v pustinjo. Ne spominja se, če je bilo vseh velblodov osem ali devet, toda zapazil je, da je eden bil upehan, kakor od dolge poti, dva beduina sta pa tudi imela vse mokro okrog sede! — spominja se tudi, da mu je eden iznied kamelnikov, ko je ogledoval karavano, rekel: da sta to otroka Angležev, ki so nekoliko prej odpotovali v Vadi-ra.yan. "Ali so Se ti Angleži vrnili?" vpra šal je Tarkowski. "Da, vrnili še zvečer z dvema ubiti ma volkoma," odvrnil je načelnik, "in začudilo me je, da se ne vračajo skupaj z otrokoma. Toda nisem jih vprašal zakaj, ker to ne spada v mojo službo Ko je to povedal, je odšel po svoj dolžnosti. Med tem pripovedovanjem je postalo obličje Rawlisonovo belo kot popir. Z motnim pogledom se je ozrl n aprijatelja, snel klobuk, dvignil dlan k spotenemu čelu in se opotekel kakor da bi padal. "Rawlison, saj s ivendar mož!" za klical je Tarkowski. "Naša otroka sta uropana. Treba ju rešiti." "Nelka! Nelka!" ponavljal je nesrečni Anglež. "Nelka in Stanko! to ni Stankova krivda. Zvabili so ju tu in uropali za-vratno. Kdo ve, zakaj? Morda radi odkupnine. Hamis je gotovo pri zaroti. Idris in Gebhr tudi." Sedaj se je spomnil, kar mu je povedala Fatma, da sta oba Sudanca iz rodu Dangalov, v katerem se je rodil tudi Mahdi in da iz istega rodu izhajs tudi Hamisov oče Hadigi. Pri tej misli mu je za trenotek srce obstalo \ prsih, kajti spoznal je, da sta otroka bila najbrže uropana ne radi odkupni ne, ampak da ju zamene za rodbino Smaina. Toda kaj bodo ž njima delali sople-meniki zlovražnega proroka? Skriti se v pustinji ali kje nad bregom Nila ne morejo, kajti v pustinji bi vsi pomrli lakote in žeje. Nad Nilom bi jih pa brez težave ujeli. Morda zbeže z o-trokoma celo k Mahdiju. Ta misel je Tarkowskega napolnila s strahom, toda odločni bivši vojak je hitro prišel spet do samozavesti in v mislih je začel prerešetavati vse, kar se je zgodilo, a obenem pa iskati sredstev rešitve. "Fatma," premišljeval je, "ni imela nobenega povoda maščevati se niti nad nama, niti nad nesrečnima našima otrokoma, ako so ju torej uropali, storili so očividno zato, da bi ju izročili Stnainu. V vsakem slučaju smrt jima ne grozi. ,To je sreča v najini nesre či, mesto tega ju pa čaka strašna pot, ki jima zamore biti pogubna." Svoje misli je takoj povedal prija telju, potem je pa govoril dalje: "Idris in Gebhr, kot divja in neumna človeka, si predstavljata, da so Mah dijeve čete že nedaleč, toda Kartum kamor je Mahdi že prišel, je oddaljen od tod dvatisoč kilometrov. "To pot morajo storiti ob Nilu in se ne smejo od njega oddaljiti, sicer bi kamele in ljudje poginili od žeje. Pojdi takoj v Kairo in prosi kediva, naj pošlje brzojavke na vse vojaške postaje in naj se začne lov ob desnem in levem bregu reke. Šejkom ob bregovih obljubi veliko nagrado, da ulove begunce. Po vaseh naj zadrže vsace-ga ,ki se bliža po vodo. Na ta način morata Idris in Gebhr pasti v roke oblasti, midva pa dobiva otroka nazaj.' Rawlisonu se je pomirila njegova vroča kri. "Pojdem," rekel je. "Ti zločinci so pozabili, da je angleška vojska pod na-čelstvom Wolscleya, ki gre na pomoč Gordonu že med potjo in jih bo odrezala od Mahdija. Ne uidejo. Ne morejo uiti! Takoj pošljem brzojavke našemu ministru, potem se pa odpeljem. Kaj misliš pa ti?" "Brzojavit za dopust in ne bom čakal na odgovor, ampak pojdem takoj za njimi ob Nilu do Nubije, da barn vodil preganjanja." "Torej se morava srečati, kajti iz Kaire bom storil jaz isto." "Dobro! sedaj pa na delo." "Z božjo pomočjo!" odvrnil je Raw-ison. VII. Medtem so pa kamele dirjale kot Photo by American Press Association FRANCOSKI VOJNI UJETNIKI NA NEMŠKEM. vihar ob polnem mesecu po razsvetljenem pesku. Nastopila je tiha noč. Mesec, od začetka velik kot kolo in rdeč, je pobledel in se povzpel visoko. Oddaljeni griči pustinje so se pokrili s srebrnim muslinom, ki jih je spreminjal v svetlobne prikazni. Od časa do časa se je razleglo izza skal tuin-tam žalostno cviljenje šakalov. • (Dalje prih.) Ali vas hrbet boli? Mnogo ljudi trpi vsied bolečin v hrbtu, omotice in drugih obistnih ne-prilik. Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) se izdeluje in priporoča za zdravljenje neprilik kakor: vnetja o-bisti in mehurja, zadrževanje vode ali goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bola v hrbtu, ki so učinek obistnih neprilik, zlatenice in kislega želodca. Cena 50 centov in $1. v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovo. Vprašajte po njem po imenu. Ne sprejmite nadomestitev. Vprašajte lekarnarja za Severov Almanah in Zdra-voslovje za 1915. Dobi se zastonj. Ako ga ne morete dobiti od lekarnarja, pišite nam ponj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ad. for Jan. 1 Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 as Uradne ure: 1 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. ci. | Ob nedeljah od 10. do 12. 1 Dr. S.Gasparovich Dentist Zobozdravnik | JOLIET, :-: ILLINOIS. | | JWiot National Bank Building 4th Floor, Room 405. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kft-dar potrebujete pogrebnika se obraite na to tvrdko in prepričani bodite, db boste najbolje pottreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši Int drugi. V slučaju potrebe rešilnega me (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — pc dnevi in ponoči. Vs« delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., L« Salle, H. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE X* NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionictf U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brod« na S. Crkvenici, Delnicama, Djakor* Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijek«. Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senjtt. Delniška glavnica in pričuv« K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastdrf W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja poseflfc* Orpheum Theatre Building-JOLIET, ILL. IVI K1-1 ^ POZOR, ROJAKINJE I Mi veete, kje je dobiti najboljše me to po najniiji ceni? Gotovo I V usetaic J. & A. Pasdertž se dobijo najboljše sveže i« prek* jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej k poskusite naše meso. Nitke sene naše geslo. ia dobra postreiba Ne pozabite torej obiskati mm v naiej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chi«. Phone 27«. N. W. Phone 111? 11 •vi Joliet, ill*. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott aad Claj Sta. Both Telephones 21 JOLIET, ILLINCO* Union Coal & Transfer Co' 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Oba telefona 405 Brewing Company S. Bluff St.. Joliet. m.