p°rajS?M Leto LXIL stev. 102. U LluNloni. u ponetelieli 6. mola 1929. Cena Din Y SLOfENSKI NABOD Izhah vsak dan popoldne, IzvzcmSl ceđeljc in praznike — Inscrati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inscraU petit vrsta Din 4—> Popust po dosovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letao v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300,— Din. — Rokopis! se oe vračajo. — Našt telefonske šterllke to: 3122, 3123, 3124» 3125 In 3126. Nemška demarša v Moskvi Odmev prvomajskih dogodkov v Berlinu - Predrazpustom komunistič- ne stranke v Nemčiji -Možnost razdora med Moskvo in Berlinom Moskva, 6. maja. V sovjetskem zunanjem komisarijatu se je zglasil po nalogu nemške vlade nemški poslanik in vložil energičen protest proti podpiranju nemških komunistov po Kominterni in protestirat proti vmešavanju sovjetom v nemške notranje zadeve. Ta odločen nastop nemškega poslanika je ze-lo zaprepastil sovjetske kroge, ki se boje, da bi zamogel po-vzrociti globok razdor med obema dosedaj si tako prijateljskima državama. Diplomatski krogi zasledujejo z veliko pozornostjo nastala nesporazumljenja med Berlinom in Moskvo ter pričakujejo še zelo dalekosežnih posledic, ki bi zamogle postati za sovjetsko Rusijo zelo opasne ter prisiliti Nemčijo, da bi se končno definitivno sporazumela z zapadnim! državami ter se priključila protiboljše viški fronti. Pri tem opozarjajo posebej na v sobo to sklenjeni sporazum za nadaljevanje reparacijske konference, ki ga smatraio kot prvi odgovor >emčije na sovjetsko vmeša-vanje v nemške notranje zadeve. Berlin, 6. maja. Kakor smo že poročali. se je poskus komunistfćne vstaie v Berlinu definitivno pone^re-črl. Navzlic velikim žrtvam in brezpri-mernj agitaciji komunisti nis<) dosegli zaželjenih ciljev ter so morali spoznati, da so navzlic dobri organizaciji in velikim ma sam povseni brezmočni na-pram obstoječemu državnemu stanju v Nemciji. Nemšk.i vlada, ki je /e doljjo ča^a opazoval-j pojačeno sjibanje komuni-sHčtie stranke, se ie na piKJlaai majskih dojsodkov odločila nastopiti proti revo-lucijonarnini tendencam moskovskih plačancev z vso odiočnostjo. V ta na-men je naročila predsednikn pruske vlade dr. Otto Braumi in berlmskemu poHcijskemu predsedniku Karlu Zor-gieblu, da zbereta ves materijal o ko-munistićnem prevratnem delovanju. Oba sta izvršila že vse potrebne korake ter ie pričakovati. da bosta v par dneh predložila zbrani materijal nem-škemu notranjemu ministru s potrebni-mi nupiimi predlosi za akcijo vlade proti komunistom. Zaenkrat je ustav-lieno vse delovanje komunistienega Frontkampferbunda«. ____ Dosedai zbrani materijal vsebuje usotovitve o sistematičnih pripravah nemške komunistične stranke za krvavo proslavo 1. maja, s katero so name-ravali nemšk| komunisti zadati na vladi Se uahajajoči socijalno-demokratskj stranki smrtni udarec in io postaviti pred proletarijat kot stranko, ki zatira delavstvf) in podpira proti proletarijatu naperjene sovražne skupine.. V drugi vrsti pa bi s© naj s krvavim! demon* stracijami d višnji borbeni duh v vrstah nemških komunistov, katerim ohljub-liaio že desetletje njegovi voditelji iz-bruh revolucije v Nemčiji in vseobče svetovne revolucije. (llavna centrala za pripravo in iz-vetfiio krvavih prvomajskih dojjodkov je bilo osrednje vodstvo komunistićne bojne organizacije Rdeča fronta« (Frontkampferbund). Ta organizacija ie organizirana na povsem vojaški na- čin in deli svoje Članstvo na \ode, čete, bataljone in polke. Vodstvo ten od« delkov imajo bivši revolucionarni ko-munistični mornarji, ki so se že odliko. vali v komtinističnih vstajah v popre-\ ratni dobi in boljševički asitatoriu Članstvo teh bojnih enot tvorilo veći-noma mlajši delavcL prežeti komunu stičnega duha in ne/ado voljni z zmer-no politiko nemške socijalne demokracije, ki računa z ob^toječim stanjem ter sodeluje z desnićarskimj meščan-skimj strankami za preporod in po« vzdijjo Nemčije. Vodstvo »Rdeee tronte« ra/polaga t neomejenimi denarnimi sredstvi ter ie prišlo na dosedai še nepojasnjen način tuđi do velikih žalo- orožja. Akcijsko vodstvo »Rdeve fronte« stoji v neposrednih stikih z odborom Kominterne za revolucijonarno akcijo ter je imelo v svojih vrstan ćelo špecijalnega delegata tega odbora, ki je vodil organizacijo berlinskih nemirov. Berlinska po« licija zatrjuje. da se je posrećilo v Neu-kolnu aretirati tega emisarja, ki je z\-ve| v Nemčiji brez dovoljenja nemških oblasti ter se skrival pod tujim imenom. Policija za enkrat še s^rbno prikriva podrobnosti, dobro poučeni krogi pa za-trjujejo. da je to eden na i bol j znanih bolišev iških revolucijonarnih emisarjev. ki se ie poprej uspešno udejstvoval na Kitajskem. Zaradi tega je pričakovati. da bosta predlagala pri zaključku svojega referata pruski deželni predsednik in berlinski policijski predsednik. da nemška vlada nemudoma razpusti celokupno komunistično bojno organizacijo Rde-ča tronta«, ki je leglo vseh komunisttč-nih nemirov v Nemčiji. Ne^ateri pa ćelo zatrjujejo, da je pričakovati še dale^o-sežnejših predK'gov in da obstoii mož-nost razpusta celokupne nemške komunistične stranke, kot edino te/avo pri tem smatrajo določilo \\einiarske ustave, ki dovoljuje prosto združevaate dr* žavljanov. Inozemsko posojilo v dinarjih Posojilo s iraneosko tvrdko Batignol je zaključeno v dinarjih, kar pozdravljajo zlasti gospodarski krogi z zadovoljstvom — Znak zaupanja inozemstva v našo valuto Beograd. 5. maja. Dcjstvo, Ja je naša država zaključila s iraneosko tvrdko Batignol posojilo za izsušitev dunavsko-tamniškega močviria, takozvanesa Pan-čevskesa rita, v dinarjih, je i/.zvalo veliko zadovoljstvo v vseh beograjskih kroRih, zlasti v Kospodarskili. Vsi gospodarski krogi povdarjajo s posebnim zadoščeniem, da je iK>soji!o sklenjeno v đinarjih, kar je nuv dokaz, da uživa naša valuta zaupaiije inozemstva. Ce bi tega zaupanja ne uživala, bi tako velika tvrdka kakor Batignol Kotovo ne sklenila posojila v naši naci-jonalni \ aluti. Gospodarski krogi prića-kujejo, da bo to deistvo zelo povzdiff-nilo ugled naše valute v inozemstvu in da ji bo pripomojdo k priznanju značaja tnednarodne monete. Kralj in kraljica posetita Zagreb sredi maja 2a prihod kraljeve rodbine v Zagreb so izvršene že vse priprave — Kraljeva dvojica ostane v Zagrebu satno 10 dni, na- kar odpotuje na Bled — Zagreb, (S. maja. /a prihod kraljeve rodbine v Zagreb so izvršene že vse DHDrave. Ravnatelj A. Mahnik. ki ie nadzoroval adaptacik> nadškofovske-jra dvorca v Brezovici, se je vrnil v Zagreb, ker so končana /c >>a dela. Posebna ^krb ^c te posvetila tuđi obnovi obširnej;a parka. Fasada dvorca je nanovo prepleskana ili tuđi v notranio-*4t so bili vsi prostori modernizirani. PriCakuie se. da prispe kraljeva dvojica s prestolonaslednrkom Petrom tn kraljevićem Tomislavom /e sredi maja, naikasneie pa v začetku junija. Po drugi verziji hi pri^pcia kraljeva dvojica v Zagreb že 12. ali 13. maja. V Zagrebu bi ostala lc leden dni, nakar b] takoj odpotovala nn Rlcd. ker pričaku-ieio v kraljevi rodbini radosteti do-srodek. Nedelja v znamen iu prireditev in nesreč frvc smrtni nesreći« — V Šiški se je služkinja Šimcnčeva nasadila na vile in je v groznih muk ah umrla, na Černučah se je ubil vojak. — Policija je prijela mlado detomorilko. — »Samaritan-sko« navdahnjeni mladenič, — Tombola in dr. v# , l iubljana, (». ina "a. Vceraisn.a tudei a jc potcKUi v zname-mu pnred:tcv. pa tuđi v znameniti nesreč. Pripetllo :cx'i- oba vojaka /.a seboj. Pri padcu ie priletel Furek narav-nost na jzlavo. Odtrjralo xn ie levo uhn. ylom:l si ic pa tuđi t;lnik. Tud; Potočnika, ni si je y-loin:l levo nogo. so Drepeljali v bolnico. Tragična smrt mladcsa vojaka jc vzbtidMa sr>lošno soditje. Grozne sinni je umrlu slu/kinja Mariiu limene, zaposlena pri posestniku Cirilu Jcralu \' Zi^ornJ: b>iški. S'^cnčcva jc v pe-tek okoli 19. s svojim gospodarjem cepila na JvonSiTu drva, nato pa jc odšla v h!evt da nakrmi iii napoji živinu. \" svojo n***;reco jc zlezlu na približno 2 metra visok kup stelje in se spustila nazai. Pri spuštanju pa ni opazila na tleh ležečih vil, katerili ro ćai se ji je zarinil v zadnji de! iclesa. Je-rala, ki se je medtem posovarjai ssosedom Janceni ic >:opll v hlev. Jane ie prižsul luć ni na tleh sta opazila ^imenievo, ki ?e bolestno ieČala. Imela je še toliko moči, da je povedulu. da, se je pri padcu nasadila na vile, nato se ie pa one&vestila. Gospodar :e takoj obvestil rešilno rjo.sia)o. nakar je bila Šimcnčeva prepeljana i r£5i!n:m av-tom v bolnico. Toda v^aka pomoč jc b.'a zaman. Poiikodbe 50 bile tako težke, da ie nesrečna služkinja v soboto porKaUnc po K.roz.nlh :nukah umrla. Pokoina Simcnčcva ie bila rodom iz i>martna pri Tuhiilju ili i'J bila zelo pridno ter marljiva. Ker >e je razširila \e.>t, da je postaU Simenčcva žrtev zavratnega zločina, je policija poizvedovala in jf za^lišal.i Jeralo in Janca, ki je bil slučajno priča tragične ne* sreče. Jerala je ii?po\edal, da dekle ni ime« lo nobenesa fanta in da je zločin l/ključen. Isto je i/povedal Jane, ki je bi! indirektna priča nesreće. Govorite o zločinu so torej neutemeljene. Poručali smo ž(J. da >o pri t-i^C-enju er*v-!jic^ v voja&nici vojvo*l^ Mišića nnt^teli i*» d^te umorila, r^lrobnosti o tem zločinu policija zaenkrat še ne more dati. ker je pre-iahava v tekr VČeraj 50 priredili nižji poitni usluživnei tombolo na Kon£irp>nem trjiu. ki je 7.H0 ]pp;> usprla. Na tomboli je bilo okoii t-OJM ljudi. Razpisaaih T bilo ?0 lepih dobitkov. Prvi dobitak. pohiMvo iz hra?toveira le?a, je dobil delavec Milisan Kavo; druge^a, »i-valni ?troj. zasebnica Marija Mlakarj^va; tretjega, neveetino opremo, >eteg;i. moiko kolo. /vaniffiik Vinko Trcek; sestejia. lep divan, Ana Pirr. poštna uraduica v jiok.; sodme^a. sten^ko uro. M. Kosir, pođurađnik; o^me^a, 7af>oj sladkorjii, Marija Kož^li, u>«'btii(-a; deveto-na, blapo ? podlajsjo za moško obleku, teh-nioni uradnik Jo>ip Č'ucek, kateremu ♦&** je torej sreća nasmehnila dvakrat v »mi^iu «lne-vu, in fl.-'soteva. vozioek z jedili, pl^tilka Fani Kapeo ~ Drzen vlom v dnnaisko bapko Vlomilci so odnesli čelrf milijona dinarjtv - 0 slortlcih ni nohenega sledu — l)unajt {>. maja. Dunajs»ka kriminali>tika bele/i nov dr/ui \loin. Neznani \lomilci so vdrli v palačo An^lo - Austrian Bank v Str^uch-j^usse. nemoteno tiavrtali veliko jckleno blagajno ter odnesli .W.lN)rt si-liiiifov (^40.000 Din) v gotovini. Blagajna starejše konstrukcije ^e je nahajula v >ob\ hi^neica upravitelja Kandla. Storilci bo se ^plazili v banane prostore >ko/i ve/o in opremljeni z modernim vlomilskim orod.ieni / lahkoto odprli starinsko blagajno. Zanimivo je, da so vlomilci pustili nedotaknjen ček za 5*mhhi šilingov, ki je zapadel danes. Iz okolnosti, da so storilci vdrli narav-nost v blagajno, se sklepa, da so poznali razmere v banki in da gre jx> vsej priliki za bivše numeščence banke. \ lomilei s*> /aplenili \ blagajni tuđi več ključcv sosedne podružnice v Na^lerjjasse. kjer pa so ktnalu spoznali svojo pornoto. V razburien.ui so zavreli ključe in i>oi>olnonia novo vloinisko orodje v sinetišnico in iia prikrili s peskom. Zatem so se vlomilci napotili \ pritlične prt^store. kjcr so npognili mrežo in posamezno pobegnili na ulico. Policijska oblast, ki je bila takoj po vlomu policana na lice mesui, sodi. da v:re \ endarle /jl protesiji)-nalne \ lomilce, ki so morali delj čas:i poi/vedovati in se tiatailčtlu informirati o krajevnih razmerah v banki, kakor tuđi o tem. da se nahaia okolu 1. \sakega ineseca v blagajni večja vsota gi »tov ine. Vlomilci so spustili na oknih sobe. kjer so odpirali blagajno, lcscue ruloje. da bi na ta način odvrnili pozornost policije ili res so iicnioteiui dokončali svoj vlomiski posel. Končna ureditev diplomatskih odnosajev med Italijo in Vatikanom Ko bo papež prvič zapustil Vatikan, bodo imenovani međse-bojni poslaniki — Sestanek med papežem in italijanskim kraljem — Rim. (\ ina;a. Kakor je t>;io /.^ oi cijelno javljeno, bo papež Pij XI. šel prvič iz Vatikanu na dan sv. Jane/o. Krstnika 24. junija. TeKu dne bo pape/. šel v lateransko cerkev. Izmenjava ra-trfikaci.iskih dokumentov lateranskt^a snorazuma se bo izvršila 15. junija. Č-m bo punež stopil :z Vatikana, bo imenovan tuđi prvi pape/ev nuncij pr: italijanski vladi, istočasno pa l>o itai> ianska vlada imenovala svojega poslanika \)r: Vatikanu. Smatra se kot &o-tovo, da bo za papezevega nuncija na Kvirinalu imenovan insgr. Boriconceni Duca. k s:a ho papež še prej tem :nic-noval za skofa. Posvetitev za škofa b ;/\ rsil pai>ež >am v wc*rk\i sv. l'eira. da bt) :;a ta način J4vno mati testira! svoic > inpat: e do Italije. Ta ceremon:-ij. ki *e ima vršiti \ začetku ine^ecs iuiija, b<> zelo svečana ter j. t»od<> pr.-sost\ova!i vsi kardinali in ves U i>!<>-matski zNir pri Vatikanu. Za tem bo papežev nuncij i/roči! svoja akreditiv-na ;):sma :talijanvkcinu kralju. Prvi >c» stanck iTal'ianskciju kralja in papc^n se bo vrši v početku ineseca iul'.ja. Krali Viktor fiinar.uel ho oficijelno r>o-setil pape/a \- Vatikanu in ob te« pr^-!:ki bo papei o»1!iko\al talijanski krs-I.iico z redetn «Z!ate rože«. Uskrs v Beogradu Beograd, 6. maja. Včeraj*nja pravoslavna velika nedela ie kl-'ub slabem.; vremenu potekla v naileD&ejn raznoložeui:. Većina ministrov se mud: izven BeozratU. Tekam doDOldneva so se diDlomatski zj-stODnikl in nwios;i druid od!:Čniak- voisavul: v dvorna krrico v svrho ćesr;tania kra!'e\ rodbini k prazniku velike nr>č;. V runarfe'n ministrstvu so se dnpnldne inud li sarnn d«u ninčnik zunanjeca minstra Uo^Kn Jeltič ;er šefi posameznih oddelkoA'. V notran'eni nrnistrsrtvu te b:\ry nekol:ko žvah-neiJe zaradi včemSnie eksolo/re v FJaiin". ki ie tud; ^ Beogradu izrva'a srećci senzacuc. , Mali poštni nakpt" — London, 6. maia. Friho• Londonu. Kongres bo razpravl^al med drugim o do'očbi nove poštne pošili-Le v incdnarodnem poštnem prometu, ki se bo imenovala »mali paket« (»petit paqueN). V »teh malih paketih« se bo lahko razpošiljalo blago, ki irru prt)dajno vrednost, težje oU 1 kg pa rake pošiljke ne budo smele biti, Zagrebski stanovanj- ski najemniki za svoje pravice — Zagreb, o. maja. Včeraj jc imtU ur* £.an:7ac:id Ntanovansk ,1 naiCTrn-.kov UrcvU no sku^ščmo v posIodhi 5*:;zora. iiovorn \ so oštro napadali hi^ne oosestnike. ki ?z sedai odooveduieio stan^vania naiemnAnm in d'vizaio cene ri'CTinin. Pred^ednik o-, tanizaciia Kurelac ie Dredlu'iul. na» >c /.:-prnji zagrebSk: župan dr. Srku'i. da b sklical anketo, na kater-l bi se raznraviia-.o o stanovan;\kcir, vDraianm. dočim iu: bi se za nr;liodrt'o ncdelio skl cn!o vnlpš^n 7bornvanic naje^nikov v Metropol-k?nu. I?;rekel ic tuđi zahvalo onim hiia^m v>r>se^*-nikom. ki so uoo>teva'i teži;e razmere sta» novaniskih naiemnikov in ni^o novi&ali ni-iernnin. o/iroma od.r>ovedova1i i;m stan i-vani. Na skupšCini ic bilo končno s.k'.en e-iio. da sestavi v r»odrobnost:h o.isebcn r J-bor s.r»rimen:co, ki nsi b: 'o oodwsa!i \ ^' stanervaniski naicnmiki v Zanebu. Ti soo- Micn^a ve ho nfl«.L:\. l'^tr;* tia-t^u |»run*-liU t*»ika ri«**r^*a. Li W «r**t-i ni zahtetata rlove.ikili žrtev, pao pa j** iniit^ripima -Ko la pret'*»j*nja. NVLoliLo minut \m \2. »** j^ i*a '/.apravljivcku prljaj oim/mi^i |n»iljm•'k«i\ »tik Ki ob*viiij mi»«tr.tiia )f t>- J " .a zavil na l^\d ,11 *<■ postidi i'fvLo - v Ljubljaniro. K it^ti «n r> 111 |iookmi ^tirje *.i »-t*ii n^pi,»*k olova ui. ^ofiin jr> ki»nj pri |>:f'i-u pril**tel i. ulavo uara\m»t.t \ ikarpo iti »t* tako] ubil. Vojt in konj »ta **' \>*fkrat i>t*>-kotahla in kont'no j# \-*» *Uujmj <'hl» 2.alr> i.a travnatem otoku v »tru^i. i\ iu"-r*'(': j*» bitu ta*oj obveif^na re^ilna |H>»tap. k.it»'i i 1 a ni bilo treba intt-r\**uiraii. Maui fiilue j o-*taje ?o saiiiu \<*z, ki jp -leloma lež.il v v>h, postaviii ua travmk < M, Ljubljunu i **> j#-/.bralo mnofro radovf»dnpi#>v. Li ^» *e /jlih-mali /a r*»dk« nAitret-o. Borzna poročila. UtBIJANSK\ KORZA. Dcvi/c. A'n*terd*in 22.^7, fierhn 1 v U> do 1 ^4s. liud.n.t - ŠU V.Wt>. Curili i^'4.4 1«»7.4 (1<«.\"». T»una.i 7.974— **.<»• H 17/^V, l.tuidon '7(>.i \ Ne*york MtJ*. Pariz 222m\\ Prusa JnT.1/^ do tf»i.7S (1fiJR.^8K Tr*t ?^7.H ^M.|# (*>*.l4y. F fekt, (>h*U 1SM den . LniHian*k* kreditna 12^ den. FnšrcdHma SM> d d.n. ZAGRI-B*kV IM>R/\ l)exite: l>unai 7*»Ku Mj'j-i J**>.H. I > n 27t><*\ Nc»yprk V> 7v Vm* Ti/ 2J2.3\ Praca J(>*4>4. (Sj-rih ]<>m5^ — Lfek*i: Vojna ^Loda 417. IVOZtMSki li<)k/l Curih Beograd 0 21V Dunij 72M>. ((."• lm 12.V0*. London 2M9, Ncw>ork M*U2, P«rj* JO2?, Mii*n 27.30, Praga 15jfc3. Strati 2 *SEOVENSKI NAROD' dne 6. maja 19*). stev 10 > Ceste, ulice in trgi v Ljubljani Iz referata načelnika Hnančnega ocfeeka g. Irana Tarčarja na proračunski sefi občinskega sveta Komunikacije, ki ležiio v pomeriju mest-ne obćine ljubljanske* lahko delimo v dve »kupini. V prvo in glavno skupino spadajo \se ulice, trsi In ceste, ki aluzijo bodist tranzitiiemu, bodisi lokalnenm prometu. V drugo skupino spadajo na južnim delu mesta ležećc komunikacije — štradonl imeno-\ane, ki so v bistvu lc gospodarska pota na ijubljanskem bar ju. Relativno so se ceste, tr*i in ulice v zadnjih letih v Ljubljani izreduo pomnožile. V tem pogledu Je zanimiva naslednja" ugo-tovitev. Ljubljana je imela do 1. 1922 272 koniunikacij, ki *>o imele svoja imena. Po končani svetovni vojni se je stavbna delav-nost v Ljubljani zelo razmahnila, vendar je treba pri tej priliki ugotoviti, da so se postavljale večinoma le eno- ali dvostano-vanjske hišice, kar je možno le v odprtem sistemu. Kar je večjih novih stanovanjskih zsradb, ki so v ostalem bolj redke, gradbe-ni gospodarji nišo toliko posamezniki, mar-več večinoma družbe, razlićni denarni zavodi in javne korporacije, v najvećji izmeri pa mestna občina sama. Kolonije v odprtem stavbnem sistemu so priporočljivejše, posebno v higijenskem pogledu, /ahtevajo pa na drusi strani od inestne obćine dosti večjih izdatkov pri napravi komiirtikarii, cestne kanalizacije, vodovoda, plinovoda in električnih napeljav. (iradnja teh eno- in dvostanovanjskih in le redkokdaj večstanovanjskiti his in hišic .ie torei povzročila. da je morala mestna občina ljubljanska tekom zadnjih 6 let imenovati 106 novih komunikacii. Tako se je šte-vilo \ seli že imenovanih kornunikacij dvij;-nilo na «*7#. Seveda nišo vse te novoimenovane in tuđi ne že preje imenovane komunikacije Se v pofnem obsegu zazidane. Ker pa nara-Sčajo stanovanjske zgradbe ne iz centra mesta na ven, marveć povsem neeiiakomer-no, bi bilo v resnici potrebno, tekom iiaj-bližje dobe vsaj za silo izgraditi vse te komunikacije. Dočini se dol/ina gospodarskih potov (Stradonov, v dolžini ca 29 km) ni izpreme-nila, se je na cestah, uticah in trgih od leta 1922 dalje storilo zelo veliko in upoštevaje razpoložljiva denarna sredstva, ćelo izred-no dosti. To dejstvo pripozna tuđi vsak turist, ki je videl Ljubljano ob koncu vojne in jo krleda danes, čeprav venio, da je težji del naloge še pred nami. Ako primerjamo komunikacije iz I. 1922 (272 po Številu) z današnjimi (37« po šte-vilu)- vidimo naslednje izpremembe v kilo-metraži: a) dol/ina tlakovanih komunikacij se je povećala za 8 in pol kilometrov in znaša danes 10-022 km; b) dolžina v vsej širini I/grajenih makadamskih cestišč se je povećala za 10 km in znasa danes 86-739 km: c) dolžina v polovični širini izerajenih makadamskih cestišč je ostala približna ista in znaša danes 15*7.^5 km: ravno tako se ni izpremeniia bistveno dolžina v tretjinski širini i/graienih makadamskih cestibč, ki znaša danes 5-0S7 km; d) pač pa se je bistveno povečaia dolžina še neizjerajenih cestišč in sicer /a 16 ktii r.a dunašnjo i/inero 2N-7m km, kar je po-sledica zazidavatija mesta na vseh koncih in krajih. Ako bi hoteli vse komunikacije, ki imajo danes svoja imena, in $e nišo povsem iz-grajene, povsem i/graditi in sicer edino le s posipalnim materijalom, bi za to potrebo-vah -4A4SO vagonov ali 1450 vlikov gra-mo/a. Razmah avtomobilske^a prometa, ki je pri nas še v povojili, bo pa pričel stavljati Se vse večie zahteve z o/.irom na utrditev vrhnje plasti cestišc, kut smo itli bili vajeni doslej. Vsled tega se sedaj važneiše nove komunikacije tuđi ne nasipajo več do pra-vilne^a nivela, marveć se pušča prostor za eventualno nanašanje rezistentnejše vrline plasti. Izdatkom, ki bodo s tako uredttvijo v vezi, se tuđi Ljubljana ne bo mo^ia iz-ojiniti. Ravno av tomobilizacija prometa je postavila vprasanje utrditve čest v naiaknt-nejši stadij v vseh modernih državali. Ražen ureditve cestišc je v Ljubljani tuđi nuino potrebna ureditev trotoarjev, ker so v tem pogledu pomanjkljivosti še izredno velike, saj je samo v centrumu mesta položiti še preko SROOo kv. tn pločnika, nuino Pa moramo misliti tuđi še vsaj na glavne dovodne žile v mesto; v rednein kreditu ie za letos predviđena naprava 5000 kv. in trotoarjev. Za vzdrževanje ce^t, ulic in trgov je predviđen v proračunu mestnesa zaklada znesek 4,173.162 Din. Vodne zgradbe, mostovi in ograje Iz redne^a proračuna se bodo !etos izvršila sledeča dela in nabave: 1. Vaba vilo se bo razno orodje in materijal (les, žičniki, cement itd.). 2. Popravile se bodo nekatere ograje (ob Bleiweisovi cesti, Gruberievem nabrežlu). X Izvrši! se bo mosticek čez Oradašćico pri Tenenteiu, nadalje rnostiček čez Zidar-jev iarek na Cesti v Crno vas in čez Prošco na Ižanski cesti. 4. Postavili se bodo novi ograjni stebrič-ki v Zvezdi. Glavna dela po delovnem programu se bodo izvršila iz 1*5 in &2 milijonskcKa po- sojila. Za vodne zgradbe. mostove in ograje je v mestnem zakladu proračunati /nesek 506.355 Din. Kanali * Mesto Ljubljana ima skupni si^tein odvajanja padavin in odpadnih voda. Ijistvcni del kanalizacije Korita dva zbiralna kanala na levem in desnem brejtu reke Ljubljani-ce, do velikosti 120/200 cm. Naloga obeh zbiralnih kanalov je odvajati kanalsko vodo ob reki Ljubljanici, ki jo izpuščata v Ljub-ljahico sele na periferiji mesta. V Ljubljani je kanaliziran skoro ves src-diščni del mesta. tako predmestje Ljubljane, Poljansko predmestje, del Karlovskega pred-mestja, (jradišče predmestje, Krakovsko predmestje, Kapucinsko predmestje, glavni del Sv. Petra predmestje i. in II. Novejši del kanalov je izvršen po nacrtu i/ leta 1912. Mesto Ljubljana inu pa v nacrtu tuđi že kanalizacijo zunanjih okrajev, t. j. Šiške, severne^a dela mesta, L'dmata, del Karlov-skega predmestja, Trnovskeca predmestja, Mirja, Rožne doline in Vica. Skupno ima mesto Ljubljana zgrajenili kanalov ca 43-3 km, in sicer: 1. starih kanalov zgrajenih pred 1. 1680......... 7200 m 2. novejši li kanalov po I. 1*80 do 1. 1918.........VJ997 m 3. kanalov, zgrajenih od 1. 1918 do inkl. 1. 1928......16090 m Po letih je mesto Ljubljana zgradilo sie-deče dolžine kanalov: leta 191S .„,.,! 5^yi m » 1^10 ..,.,, 7 > » 193»......9,*0 * » 1921 ......1020 » » 1922......840 » » 1923 ......1860 ^> » 1924 ...,., 1320 » » 1^25 ..,.*. 1650 » » 1926......1S50 > » 19>7 ......2260 » » 1928 ......3180 « Kanali so bili zgrajeni s cementnimi cev-mi. kameninastimi cevmi, železo - beton-skimi cevmi, delno pa so bil izvršeni in betonirani na licu mesta. Poslednia velja pred vsem za zbiralne in prehodie kanale. V letu 1928 je bil zgrajen del zbiralnega kanala na Kette - Alurnovi cesti v globoči-ni 5 do 6 m. Kanal je bil zgraien v prerezu 1207180 cm, ter je bil betoniran na licu mesta. Stroški tesa kanala so znašali 1^80 Din za m dolžine. Proračun za leto 192*) predvideva izdatke — ki znašajo 1,062.296 Din — v glavnem edino-le /a vzdrževanje In čišćenje obsto-ječega kanalskega omrežja. Na račun red-neua kredita bi se izvrsil le kanal pri Ti-volskem sradu in kanal v Levstikovi ulici. Ostala kanalizacija bi se izvršila po programu 35 milijonskega posojila. Za čišćenje ulic je v proračunu predviđen znesek 1,064.671 Din. Izdatki se dajo zmanjšati le, ako bi se mesto nočtiesa uved-lo pometanje podnevi; to pa opuščaio ćelo manjša mesta in prehajajo na nočni obrat. Delo bi zelo olajšal pometalni avto: delo l^i pa tuđi olajšalo obeinstvo, če bi samo bolj pazilo na red in snago in ne odmetavalo in puščalo posebno papir vsepo\sod. Za škropljenj« ulic je določeu znesek 540.979 Din. Skropljenje ulic se mora avto-mobilizirati; v tein pogledu so prvi korak) ze storjeni, treba pa je nadaljne fzpopolnit-ve škropilnih avtoinobilov. Mrošek za pobiranje hišnih smeti znaša 370.201 Din in je ozko vezano s pridobitvijo specijalnih voz. Sedanie stanje je nevzdr/no. Sneg veduo j;loboko poseže v mestno blagajno. V proračunu je za odvažanje i>ne-sa določena vsota 4^7.657 Din in skoraj ni verjetno, da bo zadostovala. ker je že ja-nuarja in tebruarja stalo odvažanje snesia velike vsote. Delavski zadružni kongres Ljubljana. 6. maja. Včera) dopoldue se ic vrši! v veliki dvorani palače Deiavskc zborn!cc redn! občni zbor Zvczc gospodarskih zadrus v Ljiibljan:. Kongresa se je udeležilo 39 za-stopnikov priključenih za drug in veliko šte-vilo zadružnih delavcev tako. da je bila prostorna dvorana popolnoma zasedtin. Posebno važnost ':c zadobil konsres, ker so se sa udeležili zasto.pniki vseh dclavs.kih zbornic v državi s centralnim taiiiiko'n jr. dr. Živko Topalovićem na čelu, k? v imenu istih pozdravil koneres. Polej; toh no odposlale svoje zastopnike tuJi delav-sKe strokovne in kulturne ors-in:zac:!c, kl so v pozdravnih sovorih sporoč^i velik interes teli orsnnizacij na dobreu procvitu delavskesa zadružništva. Pozdravna pisma so poslale tndi češke in avstriiskc zadruse ter (ilavni zadružni savez iz Bc^srada in liubliansika Zadružna zveza. Konsre^u je predsedoval jr. Anton Kr i-■štan. ki je podal obenem tuđi načcls;ve:iii poroćilo. Naiznačilneje 'e obrc-vr^val kongres vprašanie novega zadružne^a zik^na. katereimi je bilo posvećenih veči' del raz-prav. Poročilo je poudarMo žekie delavsfcega zadružnršt\'a glede novega zadru/nesa zakona, kt se v jrtavnem VriH"'o s hoteuji vsega ostalega slovenske^! zadruž'ii^tva. Na kongrresu je bilo čut* več noniembn'M aovnrov tako ie obra»»'i'val x. l'il'P U r a t-n'k vprašanrie socijalno po'itič-i-j^a ude;-stvovanja zadrus. o pom:nu kreditnesra zn-družnišrva z. V i I h a r, -» vr»r.*5aniu /ene m zadružni St v a srde. A i d ; U o v a. Oe-bate so se zlasti udeležovali cz. C- o b a I. bivši posbnec sr. Pe t c ' a n. S v e t e V i.i drusri. Zunanji gostge so se zanJTi?li slasti za organizacito kreditnega zad'u*; uštvi, kau-re v južnrh pokrajihnan na>c države povsem primanjkuie. Zadružni otisek ljubljanske Dc!avsike zbornice prir-jJi '"utri za zu-nanie goste poučno turneio r>) Sloveniji, ni kateri si bodo ogledali razne zadružn.e naprave. Turneja bo trajat dva do tri đni. V Ljubljani si bodo gostje danes ogledan pred vsem centrali obeh delivskih korzum-nih društev in drujic r.ičruiv.e naprave vseh treh zadružnih zvez. Ne tako z učitelj«tvom! Nihce ne bo ujzovarjal. da je učitr-lj-ski stan na deželi najbolj ispostavljen ljudski t-odbi. Vsaka še tako nialenko^tna naparna cesta podeželakega učitelja ali 5e bolj ovi-teljk-e je hitro opažana pri odiaslih i ti tuđi pri otrokih. Nasprotno pa je žiilostna re--uita. tla tu
  • uetreči ljudein: delaj karkoli in kakorkolu v^ak te bo «o-dil drugace in — če Ie monoC'e — naš^I na tebi in tvojem delu napake. ?matram zatorej. da napad na litij>ko lahko pa bi bil na katerokoli druizo) uči-tf-ljstvo v ^Slovenskem Narodu: pod rubri-ko ^Besedo imajo naši čitatelji: — ni bil vinesten. Tako se z učiteljetvom ne snie ravnati. Saj vemo, kako je to v državnih službah: vsak očitek in napad v javneni organu ima za prizadete vetlno le huke učjie moči \O7Jjo v Litijo, bo teinu pač vzrok pomanjkanje stanovalij. Ako pa (*razen par astnih izjeuir. kakor jiravi dopisnik), * no-beden izmed Iitij^kih učiteljev in učiteljic ne prime za prosvftno delo . bodo temu golovo krive žalo-fne kra)evne družabjie iazmere, katerib najžalostnejše spričevulo je ravno citirani zahrbtni napad. Imejmo zaupanje v uriteljstvo. ki pri svojih ne ravno briljantnih gniotnih razm"-rali Ie stori. kar more. Po<1 pitajmo ga moralno, pridobivajmo jza za vee^transko ilelo 7. Ijube/nivoptjo. nikakor \k\ ne % ocitki v javnih organih. - Prijatelj učiteljstva. Prošnja občinskemu svetu Stanovah i v Nusakovj vojasnici v Trn »-veni smo nemalo začuđeni nad upravljanjem in gospodarstvom v našem labirintu, ki je vse prej kakor vzorno. Zato bi radi opozorili merodajne faktor|e na nekaf.'re večje neiio^latke. Ko so Jan-ko leto Nušakovo voja^nico adaptirali, so napravili pri vhodih v stanovanja v prveui naistropju dvojna vrata, o-suto z jrraiiiozom, nekoliko izravnali, ali pa naj nas nie^tni inanittrat /avaruje proti eventuelnim nezgodam. Predvsem potreban pa bi bil betonski hodnik pred stanov.mji na obeh stran eh. Pet mesecev smo že nastanjeni v Nuša-kovi vojasnici, pa do danes še nimamo ure-jenih pralnic, kakor tuđi ne na prav za sušenje perila. Za sušenje perila je baje projektiran prostor za hišo. ki pa ni niti se splanirau. Stranke so primorane sušiti po kuhinjah ali pa /aupati perilo jvol polomlje-iiemu plotu z;i hišo, ker tuđi podatrešje ni uporabljivo radi teme. Ci os pod je pri mestnem magistroiu bi se ž^ lahko zbudili iz zimskega spanja in uredili naprave, ki spadajo k stanovatijam, ki so itak dovolj dragi, saj menda tuđi vedo. koliko olov. Narodu* >e jt nckdu hridku Phtozeval. kako je zaradi neredne \o/nie tramvajski voz na dolenjski tramvajski pro-iii moral čakati s kouico dn^ih enakih ne-sreijnežev na dolenJ>kem kolodvoru, ne da bi bil pričakal tramvajskega voza. in ie po-tem moral v de/ju peš v mesto. Moi ima s svoje strani popolnornu prav: toda kaj naj sele rečemo mi, ki stanujemo na dolenjski strani mesta in smo navezani na stalno uporabo tramvaja! Kaj bi porekel oni Trnovčan. če bi bil moral, kakor smo morali mi -Dolemei•■-■, v nedeljo zvečer čakati skoraj pol ure pred mestnim magistratom, kjer smo i/jiubili kar ćele tri /veze. Voz. ki je od>el izpred mestnesa magistrata proti dolenjvki strani ob 20.15. se je vr-r?il pred mestni magistrat in odpeUal od tarnkui kot zadniL< ob 2U.5o. Da je prete-kel dolenjsko proso na obe strani, je torei potreboval nič manj ko 3^ minut! Seveda. ker je čakal. ne \em koliko časa. doleni-skesa \ laka na dolen.iskern kolod\oru m potem seveda še naletel na zaprto zat\or-pico na Dolenjski ce^ti. Tako sn potem liudie, ki so prihajali od ^Iavnesa kolodvora in bolni^nice in hoteli na dolenjsko stran, čakali in čaka!i pred mestnim mashtratnni. dokier se nišo naveličali. prokleli temeliito tramvaj in njegovo srednjeveško upravo ter končno odsli pes proti dolenjski strani. Tramvajska uprava in nieni uslužbenci pa so >i prihranili — tri vožnje! Seveda na račun občinstva. ki ie imelo vožnjo plaćano. Pa se potem, če se /ahteva zboljšanjc teh neznosnih razmer, rednu zatrjuje s strani tramvajska uprave, da se za dolenjsko stran ue more žrtvovati- nič, češ, ker se ta proiia ne rentira. Vraga, kako >ć pa bo tuđi rentirala, če .se na tak način odj;ania občmstvo, ki bi se na dolenjski strani ravno tako rado vozilo, kakor na. kolodvorski in bolnišnični proj;i, čc bi ne bilo prepričano. da priđe v mesto ali nazaj veliko prej peš kat pa s tramvajem. Izgovor, da je \semu kriv železui^ki prehoJ, ki ostaja ob pasiranju vlakov predolgo časa zaprt, ie le delo-nia upravičen. Stvar bi se že dala urediti, samo če bi se re^no hotelo. Naj dajo tia to projio ie en \oz, četrti, pa bo konec vseii nadioK. O ostalem pa tuđi ne moremo ver-jeti, da bi poleg vsena tuđi že Žele/niNki čuvaj ob prehodu na Dolenjski cesti v resnici hotel napajati tramvaju, kakor se čuje tupatam v tramvajskem \ozu, ki mora ca-kati pred prehodom, češ, ker nima več brezplaćne vo/nie na tramvaju. Resnica pa je. da se prehod zapira že ob signalu, ki naznanja odhod vlaka z doleniskejia kolodvora, pa naj potem vlak priđe kadarkoli. Marsikdaj ie prehod zaprt, ko doleniski vlak niti še ni privozil na dolenjski kolodvor, ker se signal odda je pred njegovim prihodom. Ce bi se name^til po eu iračnič-ni kontakt ob železniškem prehodu čez Orlovo ulico in pri zatvornici nad Cesnovar-jem, ki bi bila zvezana z zvoncem v čuvaj-nici ob prehodu cez Dolenjsko cesto, bi to zadostovalo za obvestitev čuvaja, da naj zapre zatvornico in tramvajski vozovi bi ne Čakali po 5 do 1»» minut pred /atvornico, oziroma se vračali, ne da bi pretekli vm» progo. Da bi se mislilo pri nas na ono, kar ie /e zdavnaj uvedeno \ uajnapredn^iših državah. namreć na popolno odpravo za-tvornic pri železniških prehodih, je ob naši starokopitnosti pač isključeno, dasira\no je v ostalem dolenj^ka železnica skoraj vsepovsod brez zatvornic in se kljub temu le redkokedaj prigodi kaka nesreča. S pri-mernimi znamenii ob prehodu čez Dolenjsko cesto, ponoči seveda svetlobnimi. zve-zanimi s tračničnima kontaktoma na obeh straueh, bi bili vozovi in pešei dovoli opo-zorieni na prihod vlaka. Ohčinstvo bi se kmalu privadilo in nesreč bi ne bilo in še tem mani. ko vendar po dolenjski pro^i ne vozijo — ekspresni vlaki in se ćelo dogaia, da tovorni vlak obtifi ua prosri med ^ranz Josefova« voda dobro prebavo, jasno ^lavo In mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živCnc bolezni je vporaba »Prarvc Joscfove« srrenčice pri težkih obo!e-niih možganov in hrbtnega mozga na -topleje t>riporoC'ati. Dobiva se v vseh lekarnaV, dro^erijah in špeceri>skili tr-ko vinah. Nesporazum. — Kako tu. da je porota ^pn>st:la monka, ki so mu zločin dokazali? — Duševna zmedenost. — Pri vseh porotnikih? dfre£e$niea Koledar. Dane«; Poncdcijek. 6. maja. han; pfivn-savni: 23. aprila, Djuricv dan. Današnje pHftditve. Kimi Matica: Prodana žena. Kino Ideal: Tom M \. Kuncer; :enons:a Banovca «>b 19. r ^!lha^ rnoniji. Dc^urti« lehtmc. S-.šn^K. Marijin trf; Kurat*. fin««->»vetnkR ce-s: 3. (Presveta Repertoir Narodnega gledaliiča ▼ Ljublfani Drama: Zacetek ob 24». '■», ma.ia. ponedeljek zaprto. 7. inaia, torek /aprto. *». maia. sreda liitka. Red B V. maia. četrtek Dobri vojak l^vcjlL Ljud->ka predstava pri znižanih cenah. Ifven. 1«». maja, petek zaprto. Opera: Zaćetek ob pol 2H. n. maij. ponedeljek: Zaprto. 7. maja. torek: Crne maske, premijer* I'remiierski aboniiu. S. maja, sreda: Zaprto. v>. maia. Cetrtek: Ob 15. Pri trch mla-denkah. tjud. predstava pri znižanih cenah. 1/ven. 1«». maia. petek: Zaprto. Orne maske Prva »lika. (Dvorana vojvoda Loren/a.) V Kradu vojvode Lorenza se vrM.io z<*d-nie priprave za maskerado. Že prve maske, ki se pojavilo, da presenetijo Loren/n s tem, da nobene ne spozna. Ko iim Lorcn/o daie svoi urad na razpolago. povdariajo, da ic urad itak njihov. \i besed, ki jih govoriio. je ra/vidno. da predstavliaio prisleci voi-vodove misli in lastnosti. Z ob/iriiim na-smehom gleda Lorenzo, kako opravljalo njegovo uboso srce. Pokaže se mu v vi/ui kraljica v objemu koniskeiii* lilapca, da ^e lorenzo zura/a. Konćno hoće z rmi^iko spraviti družbo i/, teca pretiranekia stanja. a tuđi to se mu ne posreći. Pesern se sprc-meni v himno Satanti. Lorenzo se zaklinia. da ie to samo prevara. kako bi tuđi mogel kaj takeca pisati on. mii križarjj. TedaJ pa nm maska vr/e v obraz vpravatije, kli mor-da ve. čiuav sin ie. Druca slika. (V blblioteki). Loren/o začne premišljati: kaos spake-dranih lastnosti naj bo moje srce? Odkod td slabost, če je bil moj pokojni oće tako dol>cr kakor pripoveduiejo.-1- In \sili se nm vprasanje: Mordd pa to res ni bil pravi oće! X biblioteki liraniio domaćo kroniko. I'ia poidem in se prepričam.« CIre torei \ biblioteko. Pri prebiranju orumenelih listo\ nalet« na odlomek, ki trdi. da se je tned tem. ko ie bi! njecov oće v Palestini, nie-cova mati seznanila s konjskim hlapcetn. Cigav sin sem tedai se vpraša l,oren/n. Sin kri/aria. ki je wo s\oio kri oddal i i<»-spodu, ali sin umazane^a koniskega hlap^a, ki ie okradef svoiega cospoJa tned tnolit-tvijo? Okraden ie na.isvetej>eca. kajti inati mu ie bila vse. K'ai na i stori sedai? Ali ruii obu pa nad /ivl.leriiern? Ve. s tem ne priđe ''i^unior. fiKliiiij roi^t\.r n»or,i /an.i i/un-biti svoi pometi, štrcati ie treba vse \ezt na to ničvredno življenje: ubiti ie treba sta-resta I orenza in trstvariti novezj. Ta mise! priđe poosebljena v dru^em T.oren/u na oder Pred našimi očmi se odigra kratka borha tned obema Lorenzoma. Prej^nji !o-ren/o pade. Tretla slika. (Dvarana \olvo4e I ore«/a), ie pitnazorienie duševnegu napora, ki na ima Lorenzo, predno priđe po započeti poti k resnici človeške duševnosti. r*rejdiran»cm ocnU feco Izdil'-ne, lorenzo pa, prost vseh vezi. plove k svojemu Boru. Taka fc rgodba voivode J ''-renza, ki ie bila njegovo vstajenje. Tudi logika. — Ofrtoženec trdi, da ic bil ix>poU nema trezen, ko ste ca aretirali. — Ne. bil je i>ofH>frKvma trljan. V;*_' Ce b* b'l trezen, bi ^e bil rivedal v je bil pijan. tev 102 »SCOVENSKT NAROD* dne 6. maja 1929. Strm 9 Dnevne vesti. _ Povrate* zunantata tninstra dr. Ma. rinkoviča. Zima uji minisior dr. Marinkovič se \rne \ Beograd koncem maia. Njegov zastopn k dr. Kimanudi bo vodi! konferen-co Male utitante. — Iz državne službe. V visio skupino $o poniaknj^ni profesori! na Srednji lelniič- n; soli v Ljubljani Alo^zij Sodnik, Stane Premlč. kudolf Treo in Lco Novak, tajnik pri velikem županu ljubljanske oblasti Ru- dolf Badiura, strokovna učiteljica državne- ga zavoda za žensk! domaći obrt v L.i-ub- Hnni Jelica Podobnik in predmetni učitelj na drža\ni strokovni šol: v Trsteniku SrcC- ko Sabljak. — Telefonski promet na pro*i Varaždin-Brno in Maribor-IJrno. Po ^nrazunui s će-škoslovaško telefonsko upravo je bil otvor-jen s 1. majem direkrcn telefonski promet na proći Varaždin-Hnio in Manbor-Brno preko centrale na Dunaiu. Taksa za ed:ir-co tclefonskega pogovora znaSa 3-?° zK V/ — Volite* predsednistra Zveie indiisirij-*ct. Dne 1». maja t. 1. =-e |V vršila plenarna «*>ja odbora Zveze induMrijeev. Svoje medo v orJlx.ru *»a iz nujnih osebnih raz.lo^ov odloziln su- Kan Av*enrk in Franc \Vosch- nagg. Ofil)Or UVaŠUJP navedene razloge m kooptira £• Janko Jovana, upravnepa «v*t-nika Kranjce industrijske družba in £. dr. Vt'indischprjn. pr*»«1s*»Bre/ kavarnc. ..« ste pri-nbćili r:iza;ovor u Nar. jiak'riii. Deianski stan zadeve med merioj in nekaterlmi elani je v vaše:n porooilu kavarniško popačen. 7:tdeva se bo obravnavala na oriliodnietn občncm zboru. — I. Zonman. — Vreme. Končno se je nas nebo usml-lilo in dobili smo krasno pomladansko vre-me. V soboto se ie vreme še kišiilo in proii večeru 'C kazalo, da bo pr\a ma;niška ne-delja deževna, toda čez noč se ie ziasnilo in včerai zjutraj ni b;l Pasića. Pri vaši Smrtiću pri Novi Uradi>ki >»» je prip*?-tila teika avlomobilska ne*reC-a. pri Uateri *ta so ložlio požkodovala Sofor in neki vo-ink. Kade PaliČ 5© mudi v Zagrebu. V so-boto j« brzoiavil po svoj avto v lUograi. da r»i se iz Zacreba odpeljal v Palmarijo. S-.>fer Dragotin Mili^ević «e je ookopal po<] eeboj »oferja in vojaka. 01*;« *ta dobila t^Ikc poSkodbc». PopoSnoina razbit avto so z vozom odpoljali v Novo Gradiško. Pon?srečeiu*a imata težko notranjp i>oškodbe in je njuno življenje v nevarno^ti. — Strašen ilotin matere. H Splita po-rocajo, da j«» bil \ vaši LptVvici izvršen stra-šen zločin. LM ova Markić \% « svojim Ijub-ckom zastrupila svojega Tleluega sina Ivana. Ivan je prod dn^vi nena<1om» umri. Dan preje je bil še lArav ko riba. VaScani *o flvomili, da je umri naravne emrti ter to vrJovo ovadili orožnikom. li ^ uvedli prp-i«kavo ter za^liSali Ivanove *„Nke tovario, ki *n povedali, da j> vdova in liubcek Dujo Markić dal Ivanu neke strupene pilule. Na- dalje so ugotovili, da je M.*trupil Ivana v dogovoru z njegovo materjo. ki j*1 >ina tuđi nagovorila, naj vzame pilula. Zločiiua sta spravila dečka t« sveta, da bi se porocila in dobila veliko premoženje vredno okoii -UK) tisoč Din. ki j«1 pa bilo /apteano sinu. Oroi-niki v0u. — 2rtre rk-ploiije v Batini ^k^li. j)e. lavci, ki >o se smrtno ponesreCili pri vre-raj>«nji olvr^ptozi.ii dinamita v Batini Školi, so Mita Lerić, Simon Ožvat. šinio La*lnv*ki. \>i u Hatiiu1 Skele. Nadalje števo Burian :z Kosovske Mitroviie, Pero Potrović \% Uor-J dmovića. Sacer Alilagić ter Kade Zavorje-I vić. Težko ranjen je bi! dolavet- Pero Gnlić. kr tšo tra z nekim drugim d*»!av<-pni prif>elja-li v osijoško bolnico, h je kmalu nalo umri. linlić jt» ludi delavec, ki je dal ekraiit *u-5it na peč. Kazen te^a se zdi, da je eksplozija v /vezi l nacrtom roparskega napada na blagajno v sosedni sobi. v kateri je bilo okoli t(>ti ti^of" F>in. NOVI INVALIDSKI KINO LJUBLJANOM DVOR pre-banio. — Sleparije rtrskega emigranta. Iz Mo-vega Sada poročajo. da je ruski emigrant Mihajlo Vorovlicv, ki stanuie z družino stalno \ Somboru vložil v Poštno hranihi:-co v Sarajevu, Subotici in Vclikern Beč*ke-reku po 10D Din. Na doslei nepojasrtjen ali vsekakor sleparski način je prebrisani Rus poveća' ro vsoto za 9000 Din. V'orovliev je na svo-'cn kolesu prevozi! 12 okoliških vaši s posto ter dvigfi'l na vsaki po lu5an, Mencej Martin, MilkoviC Ac plasirali slab-še, neso bi se bili, će bi bilo ploskante m:J skakanjem izostalo. To velja zlasti za gro-fico f3a'o?l)-Draškovi§«. Prirediiev ^e je za-\ lekla do 7. in je trajala torei skoro 4 \ rc. toda ne po krivdi ocenievalneca odbo a. kakor u'.egnejo ;r>noKi misliti, nuirveć za:o, ker zahtevajo pravila takih prlreditev, da se vsaka ;očka programa zak!inći :n dolo*:. kdo je zrnacal. Ocenjevane ie bilo v rokan bivšega polkovrrika Bern-harta. strokovnja-"ka za lvonjsko«9portne pr!rcditve. Ker je *>i!o treba točno usotoviti kdo ie zmaeal in ker so imeli trije jahači enako š:evi!o toćk. iako, Jy so morali ponovtio skakati, ie na<.i!> med prvo in drireo točko programa dal:cu»ik ek^c-kutivc s. dr. Luckmaun ćcstral zmagoval-cm in jitn izročil nagrade. li— Zronimir R»goi ljubljanski publiki. Zvonimir Rogoz nam j*1 poilal iz Pra^ro razglednico z naslednjim besedilom: Cenj^ni gi«pod urednik! Polu krasnih vtisov, ki »em ]ih odneeel fi s^boj v bratsko na vo. ja^ko ve^bališče, ker mu ie bila priređena zakutka s/kaipno z oficir?!. Potem so se vr* Sile konjske dirke ter vojaške tekme. V odmorili je svirala sodfra dravske divizije, vojaStvo pa se je zabavalo s kolom in dm-ffirrri ij^rami. O4vo1i 11. se ie voiaStv^o vrnilo med prepevartjern narodnih pesrrri zoper v vo.iašnice. —I) BanovČev večer. OpozarJamo na nocoišnji koncert slovenske narodne '\n umetne p-esirti, kateresa priredi ob >o. uri v Filiiarmonični dvorani s. Banovec. G. Ba-novec je eden na»priliiiiblj^neisih članov slovenske opere, odiičen pe\ec v onernem ;n konertnem oziru. Prouram Ve izredno skrb-no :7bran, v prvem delu izvirni samospevi, ki se ta večer prvič izvajaio, dr-ugi del pa je posvećen izflvlHaično Ie slovenski narodni pesmi. Vse prijatelje našega i/vrstnega pev-ca vabimo na ta njegov večer. Predprodaja vstopnic v Maf;čni kn.iigarn*. —I) Eden najzanimiveišth koncertov le-tošnie sezone bo brez dvoma koncert sie. P^vIl Lov-šeto-ve, ki se vrS-i v sredo. ehie 8 t. ni. Spored sam 1e za LjuMiano popol-noma nov in nam prina^a skladbe, kaicrnh sr-loh šl* nismo nikdar ču-'i na naših koncerti h. Koncermi spored sestoii i/. 4 dek>\\ v I. H. in 1\'. Uelu nam zapoje sa. Lovšetova 1>> umetnih samosptvov ra7ličn:h umeri-škiii avtorjev. III. točka vporeda pa vse^-huje izredno interesantne zamorske duhovne pesmi. ki se pojeio v dialektu. dalje dve pesmici iz zbirke indijanskih pesmi, ter indijanski ljubavni kHc kakor tuđi staro ine-liikanSiko ljirbavno pesem. Te stvari, ki so nekako narodna lasr tako Zamorcev kakor ludijancev moramo šteti med naUen-Se slas-bene bisere. Globoke so po svo.il vsebini ra\no tako pa ti>dn po i/razu čustev. Prav posrbe? §e opozarjamo občinstvo. da se dobi v predprodaji poles: podrobnega suoreda tuđi tiskano besedilo vseh pesmi tako kakor se bodo pe'e delorna v sloven^kem pre-vod-u. deloma pa v ori?rna1u. Prevode s:a oskrbela dr. France Lavše v Clevc!andn in dr. Josip Debevec v Lhibflan:. Koncert se bo vr§il v dvorani Filharmoničue družbe, vstopnice so že v pre^prodaH v Matični knjigam:. —I] Društvo »Treziost« priredi svoj redni sestanek v sredo S. t. tn. na moške:n nčiteljišcu ob 8. zvečer s predavaniem pred_ sedn-ika o nGostilnah in policijski uri«. Clani vsi, prijatelji pokreta pa dobrodošli. —lj Večer sl^ensk« pesmi prirede na praznik 9. maja ob 8. uri zvečer v salonu >pri Jernejuc na Sv. Petra cesti pev«ki zbori >Mostec — »Sava- in >N'iijih postnih itfluibencev zbor« Na koncert opozarjamo ie dane? v«e prijatelje pesmi. 269,'n —li Bivia Szttttserjeva delavnica se ie preselila na Cankarjevo nabrežie §t. 7. 1 ?iadstro. tnaa. Vćeraj se }c vr§ila v Kaimi ik: B str u^ slrve^na otvoritev novejja plamnsikeaa doma, ki je menda ena na.Mcn^ih s:avb SPI) Njegovo vrednos: z inventariem vred cenijo na okoli 8(M).nO0 ttn. Slavnovti se ie udde-žilo 7. domačifii vred okoli JW planincev. Ob pol 11. >e je \rsiia masa. ki jo 'e daroval frančiškan p. Beneš Krakcr iz KairntiVa. Po blagoslov itvi planiu^-ke^a doma je imel kratek sovor, v katerem je govor:l o pomenu turistike ter oosebej še o donru, ki postane priljubljeno zatočišče pla-nincev. Zs njim ie imel daljSi govor pred-sedn k ^f^D dr. T o m i n 3 c K. Orisa! je z^odovino postanka planin^kesa doma ter iz-rekel zahvalo kamniski meS*:anski korporaciji, ki je postavila prejšnji dom ter je b-i'a SW> HK.ko • -Ua. djk ±a * dal* remti v najem Vo --. t zaCel dotn pod:-!."-, 'c dah» no ves *ta>bni m*~ *cr iiil. da t i>lo im»*,očc p^stav.u nov don Iz\a;anja dr. lomnilk^ *c> h !a tem bou 7animi\a, ker *e ie \r>rwn.ri;ai razmer X. Kamrvišfei B>s•• . --ed X* \i\ ko ie bila t»-r's'oin na r. _.i Ie ena pastirska koča. Za dr. Ti i'ii *«o covonli ie prrd- sednik kamnSke podruzinuce SFM> dr. J a -n e }. i č, za^inomk kimniške -ncicani* koiuoracij« z. K o ž c 1 i, sre\k; poglavar vi. sv etnik dr. O t r i n, kamn^k rjpa« n za* siopn k nddzor'iilia podmžn c >PO %. P u c-nik. Zau-m >e je vrjila r^o^'a zabava, Id je .rdruiilu \ ricpriMljeneni plamnsketn vć-scl/Li števdnc turiste n na4 we l'.'iibez-njive ckwnačitic. Slovenska vas v Beogradu Slovenska pesem v beograjskem radiu. — Ita Rina senzacija dneva- — Slovencev v Beogradu vedno već. lako j<* bil naiureč naslov v?porevi.i be<.-^raj^kecia radia i*redxadnjo neiieljo. 1»im»-gra.l *e torej vendarle zanima 2d nas. Vo-(»oldne jp |>el slovenski oktet eetverospeve v rae»mi «»1a zapela tuđi Srba Branko Pomori^ac in Ko-vačevid z vse hvale vredno dobro voljo, a s preniajhnim poznanjem ^lovenške pe>an, njeoe duše in ojenega ritma. Zlasti eprem-Ijevalec na klavirju je kar po svoje impro-\iziral ter dajal ua?ini narcKlnim pe^inim značaj kola. Zvečer sni'j imeli izvretno z\rzo z Liub-Jjano smo poslužili slovenski narodni program Cerinove godbe. Hkratu so s-e Ut-o-grajčaai navduSevali v bioskopu (tatu im -nujejo namreč kino Ie bioekop) nad i»a*o Jto Kino v filmu :'Erotikom iu v njeui iivi prisutnosti. Film je baje *ilno zanioiiv, a dobra majka junakinje *e je raijokala, tei, da ne more razunieti, kako )e rnogoče, ^a »e kaže njena hčerka v takih prizori li.. .No. Ita Kina je doživela res pri«rčne ovacije iu podpisati je morala uožteto razgled-nic. Ubeuem je je \riilo predavanje u iuim-ih Kikardu Jakoptču, ki ima tuđi v Beogrulu svoje Cestilce. Občnega zbora Zve^e jugu-lovt n«>kih in Če«odjem i. dr.. lovska soba # Irofejami. je-dilnica itd.. so prekrasni, polni orifrinalniti čeških umetnin, slik, kipov i. dr. Tako je bila nunola L^o^rajMiia ned<>lja slučajuo resnifno |»rwej aloven^ka. V radio se je o^la*il.i r^l<> ■,Mmeimkit harumtiikal Kaj hočfte i*' v*»č? l»a jt* Slfnener dirigent Hre/ov*ek glavni *>teb^r t^ovrajske op*»rwt <*a je naš šunenc prvi operni 1enor, tia&a Sfiligojeva in-vh operna liieBtOHooprauiitki in da je poj**« U»h prvikov v op^ri I* n*-kaj dobrih, re*nih Movenakih p*vk in p*"f-cev, ve mendH tue pof-utijo tuje slovenskomu življu. l>e<»t:rad »« bujno razvija m proniet \ a lovi po njeoi. «fa »*• fo* tiš kakor v v^leaM^tu. NaJDO\e>a pndobitev j.- prekrt^uu rj»-fiirjenje Kalerjiegiliinn ob *tari trdujavi ju pod njo x duintjj razgledom pr^ko S»ve ta Dunava tja na Zemun ter Srem. Beograd j« dobil prav i/redno lepo, iirno in uaunivo iftaliftče po o/ftulju, kod**r je riekdaj »tek!« rdeća Vri, da b' gtuU mlinske ka ni ne tn.c Tu, v tej trdnjavi nad Kalemeg^lano>m j»» bil ubit /adnji Cfljan. iit*jv »lov^u^klh »ovra-rov; tu stoji ziiaj Mt*itro*ić«»v >Zm«§al^r< (Pobednik) ter /,re lja, olnvt»n*kih. bor^vv, dane« kUjejo t >d !<>/.<* x bujnem rdečem, modrem, bHeni raiko^jti Aiijatje in lle-brejci bo vOasib vUidalt t*»«i, Oakij trenutek. Gospo* dična Cm a se bo dala zdajle fotografirati. Klanjajoc >e volji V«erao|Eocnegrt, nainanjamo %»eiu *oro*iiiikoni ITijateljem in znancem pretuino \e«t, popoldne ▼ 71. letu utarošti po kratki holezin, previđen 1 tv. zakr» mentf. ra vedno zapustil nas predobri, nepozabni oie m »Uri očt gospod Ivan Žitnik p#itj>tBik in mr^ai ine>ta L4u^l|ane. Odšel j€ k Bogu, da ?p znj>t t nlruŽJ s #vojo sopropo, nato jif blago materjo, katere izgubo ni mofel preboleti. Pogreb se bo vr$il v torek, 7. t. m. ob 4. j»opolf*tnik Alvjmij. gimn. profesor, sinovi. __ M«ri)« U»«r»r. JrrrLa Jnrj*^« frčeri. — Jo*k« Loo^ar, Le«p«ld Jarj«*er, i«-ta. \ nuki io vnukiuj- ter vm ostali »orodniki. Stran A •SrOVENSK! NAROD dne 6. ma a V)2">. •;tev 102 dugusf Jšlanche: 27 SVre zapali in prepreci vhod za slučaj, če bi hotel lastnik zakladnice posetiti njegovo orožarno. Ko je vse to dobro opravil, je pri-trdil Cambon jekl-eno žico k svetilki, odiprl je vratca in jo postavi! k sodč-ku. Po tem je vzel zavojček s sodtika in nasul med svetilko in sodček nekaj, kar je bilo podobno smodniku. Kdor bi si bil natančneje ogledal sodček. bi bit o.ixizi 1 na dnu lukntjico, skozi katero se je vsulo neka.i crnih zrne, ki so se spojila z oroiimi, katera je bil natresel tja Cambon sam. Ko je še enkrat skrb no prcgledal to napravo, je zleze] nazaj v nizko klet in se splazil po nji, držeč se kklone žice. Previdno je napetjal je-klenu žico skozi rnajlino luknjico v poklopcu in ovil konec okrog tramu. Po-tem .se je pognal z rokami v svojo spalnico. Zaprl je za seboj tajna vratca in ko se je prepričah da bi nepoklica-no oko ne moglo opaziti vhoda v klet, je hitro prestavil omaro od okna nazaj k steni, posteljo pa na skrivni vhod v klet. Ker je bilo že pozno, se je slekel in ziezel v posteljo. Predno je pa zaspal, je opetovano prečital pisemce, ki mu ga je poslala neznana Iepotica, če-prav je znal vsebino že na pamet. Sledinjič je u-gasnil luč in zaspal. Sanjalo se mu je o kupih zlata in srebra, velikih kot gora, in o crnih 'zmajih, ki so čuvali zaklade. Sanjalo se mu je o barikadah, na katerih stoj: sam do pasu v krvi. za vit v dim in prah. Zdelo se mu je, da vidi angela, ki leta nad njegovo glavo s pisemcem neznane lepotice v levici in z lavorje-vim vencem v desnici. Toda amgel je imel namesto crnih kodrov mehfce ko-stanjeve lase in namesto kot noc crnih zelo nežne in sinje oči. Končno se mu je zdelo, da se je nekdo splazil pod njegovo posteljo in od*stranil poklo-pec, ne da bi bil prej odstranil usodno žico. Začul je strahovito detonacijo in videl je sebe s hišo vred nekje visoko v zraku nad Notre Dame. Prebudil se je. sedel na posteljo in si brisal potno Čelo. — Hvala bogu, da so bile samo sanje. — je zašepetal in zopet legel. Zaspal je drugič. če se mu je pa še vedrio sanjalo o angelu in eksploziji, ne verao. -..- ;■ *-;j .'.;, VII. Place Vetidome. Place Vendome, ki tvori osmero-kotnik ali bolje rečeno kvadrat z od'se-kanimi kot'. je najlepši trg Pariza. Toda krona njegove lepote je VeiKlom-ski slavolok, dostojen drug spomenika julijske revolucije, vsaj po zunanjosti. Po zunanjos«ti pravim, kajti oni drugi je sijajen sipomin na pošteno borbo za svobodo. posvećen s krvio zm ago vi tih meščanov, do-eini je Vendomski slavo-lok državni spo min na pošten despot -zem. posvećen s krvio poraženih suž-njev. Kri, ki je posvetila ta dva različ-na spomenika, kliče tuđi tu z različni-mi glasovi iz zemlje. Slavolok je Napoleonovo delo in od-krit je bil 1. 1810, da ovekoveči spomin na junaštvo franeoske vojske na vojnih eksipedicijah 1. 1805. Kakor spomenik jiiliiske revolucije, je tuđi Ven-ddmski slavolok bronast ^i meri s podstavkom 107 komolcev. Vlili so ga i/. 1200 sovražniku zapjenjenih topov. Pod'stavek je na vseh straneh okrašen z bojnim: trofejami. prapori in vojaški-mi uniformami. Ima obliko kvadrata in v vsakem kotu drže odi vence iz hrastovih in lavorovih listov. Nad vhod om pod slavolok se d'vigata dva ztnago-vita genija, držeča ploščo, na kateri je latinski napis in datum postavitve spomenika. Ni čuda, da napravi ta spomenik s svojim pomenom, veliko-stjo in ugodno lego presenetljiv vtis, če g.i gledamo podnevi od Tuilerij ali od bulvarja. Im-pozanten je pa tuđi, če ga obseva me-sečina in če sije luna na trioglati klobuk in znane poteze na obrazu največjega voiskovodje sveta. Kdor se izsprehaja v mesečni nočj po Place Vendome, ne po-zabi ozreti se na ponosno bronasto postavo, zlasti če se leskeče v mesečini. Zagoneten umor Čeha v Franciji Delavcc Zastopek umorjen. — Njegova žena osumljena soude ležbe pri umoru. — Ljubavno ozadje zločina. 22. marca 1928 se je raznesla po vaši Cu \ !aci; f;lm »Boi za Materhorn«, v katerem je prikazana tragedija ponesrečenih al-pin"-stov. Podobna tra^eJ:.i;i se je odigrala na Materhornu lani \X jun;;a. ko je strmoglavil v propad berlinski student Bratz. Bratz se je ude!ež 1 ture, ki sta jo vodila učitelj risania Bohm in uč-tel.i telovad'be rTichler. r-k-^pedicija je sreČno preplezala do vznožia naivišje-ira grebena Materhorna. kjer ;e pa Bohin boječ se nevihte na vrhu odred 1 povratek. Turisti so se res vrnili in na povratku je prišlo do nesreče. Brat^ je iskal \' megli r>ot in je str!tu>gla\il v prepad. N'e.^ovi tovariši nišo opazili. da ie izginil. Sele ko se na klice ni od-zval. so spoznali, kaj se je zgodilo. Bratzovega trupla se sedaj nišo našli. Bohm in Ivchler sta bila obtožena, da sta zakriviln tragično s.mrt mlađega studenta. SodišČe je zaslišal«") dva stro-kovrpiaka, prof. rTndella in prof. Marti-na. ki sta izjavila, da se ne inoreta načuditi, da je Bohm tvegal turo na Mat-terhoni brez vodnika. Obtožnica je med drugim očitala B«>hmu, da ni takoi organizira! pomožne akcije rnarveč da je poroča! o nesreći sele v vaši Zer-matt. Sodiš-če je ohsodilo Bolvna na 6 mc^ecev i^če. Pichlerja 'e pa oprostilo. Non-stop polet okrog sveta Po uspešnili poictJi prckv« Atlant-skega in T hega oceana, kakor tuđi preko severnega tečaja se pripravljaju ameriški letalci na nov rekord, ki bo zaseivčil vse dosedanie. Obleteti hočejo iiamrcč zemlju :ii scer brez pristanku. Za ii(rn-5ton polet ^krog s\ cta &e pripravlja šest udličnih amer >k:h leta!-ccv. med katerimi ;e tuđi zna t 'etala Južni križ« kap;tan Harr\ i.-,..,i. Non-stop po!et okrog sveta zahte-va seveda teinel'ito organ;zaciio in mnogo streškov. Klrub temu pa letalni n so napro5;!| države, naj bi yh podp -ra!a. S'aš'; so namreč požrtvovalne mecene, ki bodo polet financira]. V tem pogledu je Amerika srečna deže-la. Nikjer na svetu n; to'iko požrtvo-va!rv>st; zasebnikov, k; rade volje pod-pirajo napreJek moJerne znanosti, kakor v Ainerik . Po!et okrog sveta bo razdeljen na 20 etap. od teh bo deset zasilnih. Na teli postajah 4>odo letaTci sprejemali bencin in hrano \- zraku, kakor se »e prakticiralo med rekordnim vztraitiost-nlin poletom letala ^Oucstion Mark*. Startali bodo v Neu*yorku. Letalo bo imelo samo do polovice napoln.iene po-sode na bencin, da bo start laž.ti. Predno prilet: nad ocean, bo že dvakrat po-polnilo zaloge bencina. Tz Ncwyorka polete amenšk letak: preko Glasg-i. wa. rivropc. Šibi rije in Tjhesa »ceann nazaj v Nc\\york. Datum starta 5e n: dloloČL •'. Pustolovščina ruskega emigranta V Badnu pri Dunaju se ie odifnli te dni ljubavna pirstolovščma, katere junaka sta ruski emigrant Jan Kamari-nov in s-oproga nekega baderj^keja /Jravnika, k; je i Imska isralkj. Med i.Lmsko ij^ralko in Kasarinovim. k" Nta« nuje v isti hiši, se je razvilo pred me-seci ljmbavno razmerje /. romantičtrm koncem. Nekega dne je poslala Žena Pod pretvezo svojega moža z doma iw njegovo odssotnost je norabila. ću 'e pobrala svoje stvari in izginila. MoMi je pustila pismo, v katcrein pravi, da je odipotovab k svoji bolni sestri na Dunaj rn da se z\ečer vrnc. Toda mož jo je zaman caka!. Ko ie zvedcl. da je tud; Kasarinov izginil. ie prijavi] /ade-vo policiji. Policija je čez nekai dni Kasarinova aretirala n sicer v Badnu. kicr se je skrival, hoteč od'peljati ne-zvesto ženo v Pari/. Zdravniko\M 5!e-na ga je čakala v Solnogradu. od ko-der ie pisala in izdala svoje skrivaK&če. Zanimivo je, da ic Kasarinov star že 64 let. Kljtib šestim kr ženi se je zaplete! v ljubavno razn:erje in je hotel zdravnikov-o ženo ugrabiti. Kasarinov je sploh zelo r>o-djeten mož in rad se je smuka] okrog mladih dam. Pripove-doval je. da je sorodnik bivše carske rodbine in da se mu obeta ogromna ded-ščina. Zdai se zanimajo za njegovo preteklost pol'cirski organi. Zanesliivpomoček za nego 1 $ Z rabo na novo Lznajdene franeoske pamade »MJSEL« se ustav« i2padanje in sivenjc las, povmejo se izgubljcoi lasje. odstranijo se vsi pojavi, ki zaradi njih lasje izpadajo in sive Uspeh je zaneshi\ pri 60 do 160 gramih, kakor so že komu dalj časa siveli ali izpadal <"rr«4fcif! o^Icist< Vsaka beseda 5U par. Plaća se lahko tuđi u znasnkaH Za odgovor znatnkol - Na vpraianja brez znamke ne -7-ir.np odgovarjanu*. - Najmanjši o&las IMn 5-—. ■- ■" Knjiga s 120 zanimivimi risbam:. Naj- prijetneiše kratkočasenje za naše malč- ke, a tuđi za odrasle. Knjiga stane 12 Din. r>o pošti 13 Din. Dobi se v Oglasnem oddclku »Jutra«, l*rešer.nova ulica 4, ter pri podnižnicah »Jutra« v Mariboru in Celju. V največji in najlepši votlini je stanoval kralj- vladar Golega griča. Kraljica je bila že davno umrla in kralj je imel samo še sinka Debelinka. Vsak večer je moral Debelinko sedeti očetu na kolenih, da mu je ta pripo-vedoval istorije iz starih, debelih pritlikavskih knjig. Prodam okoli 1000 kv. m sveta PodroZni-kom blizu mitnice. Nas!<;v v u^r. .S!ov. Naroda«. 940 Stare kovine baW-er, tned. svinec, ko-vinsko 2i:n-tiro in litine kovin, c:n»klini, kovinske sirujotin-c, aluminij. železo, zli-tino kmpue po nawiš}ih dnevnih cenah vsako množino »Calin« k. d., Zasrcb, Mandalićina 6-b. 947 Slascičarskega in medičarske^a vajenca boljsih in poštenih staršev spreime lakoj slaičičatna Skraj-nar v Uu-tomeru. 9-*& Opremljeno sobo za enesa ali dv'a sos*i>oda takoj oddatii v Ccrkveni ulici i>£. 7. 948 Oevije v kemično barvanie spreic ma tvrdka M. TREBAR. Uubliana. Sv. Petra c. 6. NajboIHše barve m banraafe ttr-Bev tnacik« »WHbra« te •Rroo«-redao r taloj*. «&/L L Mikuš LJUBUANA liestnt trS 15 pnporoča svojo zalogo dežoikov in solnćnikov ter sprchajalniti palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — V aranžiranje in prevleke sten prevtaraern ve.'e-sejjnske razstavnc ^ros'ore. Ce- njene ponudbe pod >Perfekicn aranžer za vse stroke« na upravo »S!ov. Naroda«. 917 Obleko modru, za j^rednj-j p^DiLavo, in druso po ceni na prodaj. Gleđa!:-ška ul. S/I. 9f)\ ffiša z sospodarskini posl^pietn, pri-'pravna za obrtnika ali \T>oVojen-t^a, po žćl'ji kispea ;udi z zemi^-ioem in gozdom poceni naprodaj. Neža Požar, Spo-dnje Brezovo — pošra in postaja Bianca pri Sev-nici. 962 Dekle za vse ve&čo likanja, pranja, malo kuhanja in drusin sospcđLnjskih poslov, '"(■ubiteljnco otrok, s-prcJTuem. Plača 300 Din in več po sposobnosti. Nas:op rako). Vaso Nastić, geometar, Zemun. 963 Motor na vrtiloi tok, 36OX22OX50, 4 do 6 PS, 1 nihalko (Petidelsaze), Stmzž^go za pcižaipovanje hlodov, Tablieno, toda v dobrem porab-!];-vera stanj-u, takoj kupim. Miklav-žina, Ie^na in-das^rija. Braslovč«. 964 Nadrobna rasprodaja grajsčinske posesti Glede s^aj§5uiske pojesti na Fuiinah pri LjuWjani se &xeje-majo prijave tatereseotov. U žele kupiti posamezne stavboe parcele, niive. travoike. soede. in sicer najkasnije do 10. maja t. 1. Na-taačneie s« hve v pisarm dc. Ku-harja Andreja v LJubijam, Kolodvorska ufica st. 3. 914 HAZtlANILO. I*odpisana vfrudno naznanjava cenjenim naroćnikom ;n od-jc:nalccnt Ćevljev bivše tvrdke z. Franz ^zaniner. Sclenbur-iiova ulica, da sva prevzela dcla%mco z vsem inventarjem in Jc?avc;. Kcr sva oba vodila delavn.co že Cez J0 let. bodeva nidi za naprci skibcla. Ua bova cenj. naroćmkom in oJ'cmal-ceni postrcsJa z istim izdelkoni in bi a som po znižanih cc-n uh. i* spošto\anjem Pobeska in I. Kisovec Cankerjevo nabretje / 1. nadstr. ■»>•»»><»«»»•>»•>•»»•»•>»•<»»♦»»»»»»»< »♦♦♦♦»» Vardjan Vojtek car. posred ni ic Ljubljana, Kolodvorska 3 se priporoča za carinjenje — uvoz — izvoz — tran/it. Revizija tovornih listov in carinskih dokumentov. Prošnje za oprostitev od carine. Informacije o tovorniir carinskih postavk brezplačno. «•§ PUCH KOLESA ki so vedno najboljša! Dobe se po solidni ceni, tuđi na obroke Ie pri tvrdki IGN.VOK UUBUANA - NOVO MEITO Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJI'BLIANA. Prešeraova ulica Stev. 5O r>tnih TreJnostnih papir}«t, devii ia valu« hTzm* narorila, predujmi in krediti %iak< rrste, esk^oipt io inka«o in««ie irr aak.» žila v tu- io iMZfmm« «ale • dep«^n» itd. itđ. itd. Bri«javke: Kredit, Ljubljan« _ Telefun .•l. ŽU40, 2457, 2348 Interurban 27«HI i^H> 't~ 1 Urejuje; Jt*ip ZupaoČig. -^ Za «N«fodno tiskamo: Fra Jeiertek* — Za opravo io insert- ni dcl iistm: Otoo Chmtot - Vii » Ljubljani,