ko rt «t i delav-lludetve. Delev-oprevtčeni do ker produclrefo. peper le 4«voted tntereete of (Ko jtni cl*M. Work-ar« entitled lo ali they produce. •••ond-olaM «euer. D*r>. «. |WT. »i »h« |K*it O m Chto&ffo* III. u»d»i ib* Aei «f ooa«r»M o( M »rob Ird. Office: 2146 Blue Island Are. "Delavci vseh de/ela, združite te". PAZITE! ne Številko v okUpafu-kl ee nehale poleg va. tega naslova. priUp||« nega epoda|ali na ovitku. Ako (181) le Šlevllka . teda) vam a prihodn|o številko našega lista poteče ne ročni na. Proel« m o ponovite |o tako). ►v. (Na.) 180. Chicago, Iti», 21. februarja (February), IUI Leto (VoL) VL TÖ. "vet ličnih el je pa bet j s pandurji ^pobesnela m m I ; I f» - ' ' no šarlatanstvo. % ogrskih konjskih meše-ima v grofu Apponyju se-^vojega zastopniku v araeri-bliki. Appony je bil svo-io naučni minister v betjar-kspitalističnem ministerst-je član tiste vlade, ki je a madjarskim narodom iko krono imeti lastne šo-katerih bi se otroci poleg Čine učili še materinšči-loh pa to Se ni največje zlo. madjarska vlada je danes ila po betjarako napram de-Tudi Jtrajka poljedelskih ev, ki so bili po narodnosti krvni Madjari — meso in ogrskih vladnih nasitnikov 0 še dobro spominjaiho. Pozabili nismo še tudi številnih demonstracij delavcev na Ogrskem zs splošno in enako volilno pravo. SKk^Jf*.) in povsod, kadar so ilealvci jmktrrskem zahtevali političnih al^bospodarskih pravie, vlada odgovorila olicaji, ki so kot /vr^d naskočili mirno lavce, jih sekali, streljali in vlačili pred sodišča o-grske vladajoče klike, ki jih je zopet obsojala na težko ječo. Na Ogrskem so delavci politično brezpravni. Vsak policaj in pandur lahko tolmači zborovalni in društveni zakon, kot «e mu poljubi. Delavci na Ogrskem še danes nimajo nobenega zastopnika v parlamentu, ker vzlie dvajset let trsjajoči nevstrašeni borbi de-laveev za splošno in enako volil-ao pravo, še danes obstoji vo- fe pravica le za izkoriščevalce, ae vzlic omejeni volilni pravici. kjer rodi opozicija pri volitvah za parlament, tedaj skrbi vladajoča klika, da se volitve vršijo po egrsko v znamenju bajonetov, pušk in policajskih sabelj, da ne pride opoziciomalen kandidat vf Parlament To je kulturna slika ogrske vlMajoče klike, taka je svoboda o* Ogrskem. \ Socialisti in tudi noben svobo-domislec se pa ne more ogrevati zs tako svobodo, civilizacijo in kulturo. Ponaravnem pravu in po svobodomiselnih in socialističnih načelih se ne sme vbijati samostojnost v individiju, kot se ne sme omejevati razvoja enega na roda in ne tlačiti in podjarmiti delavski razred v svojem narodu. Človek, ki misli jasno o pravicah posameznega individija, celega naroda ali delavskega razreda, bo pribil prihod grofa Apponya, bivšega naučnega ministra ogrske vlsdajoče klike v ameriško republiko in njegove govorance v ameriškem kongresu za politično rokovnjaštvo, ki nima druzega namena kot tistim Američanom, ki he poznajo trpljenja raadjar-skih narodov in muke delavskega razreda vseh narodov pod ogrsko krono, nasuti peska v oči, da bi videli v ogrski vladajoči kliki faanitelje svobode in razäirjeval-ce prave kulture in civilizacije, resnici pa vladajoča klika na em ni nič drufcega kot na-ia zmes kapitalističnih nazad-ov vseh vrst in stopinj, ki se nič ne loči od vladajoče na Japonskem in v Rusiji, dr. Viktor Adler je to so-na nekem »hodu na Dunaju že več kot pred desetimi In Ungarn werden die Vol von einer reaktionären und hen Bande von Rosstäu regiert." (Na Ogrskem narode nazadnjaška in se-banda konjskih mešetar-podr. Adler je s svojim iz-xadel v črno. prihod grofa Apponya v republiko je do pičice konjskega mešetarja na mtim ki jc svojemu staremu, n konju pobarval dlako, " zob« in mu dal tlečo goto, da jo prevaril kupca. Z . RAZREDNA JU8TICA — Poslovodja neke tvornice v New Yorku je od avojih delavcev zahteval, da morajo njegovo naklonjenost do njih "mazati" vsak teden z dvema dolarjema. Ko se je pa jeden delavec zoperstavil, ga je poslovodja kratkomalo odslovil. Dotieni delavec je tožil poslovodjo, toda sodnik Goff je odbil tožbo, češ, da odpustitev od dela še ni poškodba lastnine! — Vlak Michigan Central železnice je pred nekaj meseci raz-djal poulično karo v Toledo, O,, in pri tem je bil uiotorman James K. Meyers na mestu ubit. Vdova ponesrečenega je vložila tožbo pri železniški družbi za $10.000 'odškodnine. Sodnik Kitis je pa pred par dnevi, ko se je vršila obravnava, zapovedal porotnikom, da se morajo zediniti za razsodek proti vdovi oziroma v prid železniške družbe. O, yes — delavci imajo veliko pravice pri sodiščih! Kapitalisti radi trdijo, da nimajo nikakoršnih obveznosti napram delavcem —* da lahko zabra-nijo delo komur hočejo, da zapro tvornice kadarkoli jih je volja in da jim ni mar, če delavci stradajo ali če se vsi poobesijo radi brezposelnosti in pomanjkanja. Res je tako pod današniim sistemom. Res je pa tudi, da delavci ravno-tako nimajo nobenih obveznosti, da bi glasovali za sistem, ki jih drži v kapitalistični sužnosti. V so-ealistični družbi bodo delavci gospodarji čez svoje delo, in do te dobe je vsekakor jedna kratka pot: iz delavnice na volišče. Ako bi delavci bili tako razredno zavedni kakor so kapitalisti, bili bi že na, trdnem. Toda kdo naj razume te delavce —• namreč večino delavstvo — t Kadar je štrajk, navdušeno strajkajo proti kapitalistom; kadar so volitve, tedaj pa glasujejo za — kapitaliste oziroma kapitalistične kandidate. Na ta način si kapitalisti še lahko gladijo mastne brade. rajo dobiti gotovo plačo za svoje delo, ktere dober del naj bi prejele družine dotičnih, kteri so v zaporu. Nadalje je socialistični predlog za splošni osemurni delavnik za žensko delo in predlog za; odpravo nočnega ženskega dela? VVisconsiški kapitalisti so kar iz sebe. Mobilizirali so vse čete v zakonodajni zbornici za vroč boj zoper socialistične zakone. Zveza trgovcev in tvorničarjev v Milwaukee pobija po republikanskih in demokratskih poslancih predlog za šestintrideset umi tedenski počitek in plačano%kaznjensko delo. Wisconsin Telephone Co. skuša potlačiti predlog za prepoved ženskega nočnega dela; pekovski mojstri , so proti zakonu socialistov, kteri bi odpravil nedeljsko delo v pekarijah. Skratka, kapitalisti delajo na vse načine, da onemogočijo dobre delavske zakone, za ktere se trudijo socialistični zastopniki v zakonodaji v Wi-»consinu. Naravno da lahko zadušijo vse te predloge v zbornici, kajti kapitalisti imajo v demo-republikanskih zastopnikih veliko večino. Toda socislistom s tem ne bodo odvzeli korajže. Boj v zbornici se bode nadaljeval. Med tem bodo pa delavci bolj in bolj spoznavali, kako potrebna je večina delavskega zastopstva v zakonodaji. in posledica bo; socialistična zmaga na celi črti. BLAZNI SISTEM. — Časopisi poročajo, da so pred kratkim psi razgrebli grob na pokopališču za ubožce v Rock Islandu, Tli., in raznesli kosti na pol strohnelega mrliča. Preiskava je dognala, da je bilo dotično truplo siromaka pokopano samo deset palcev pod površjem. Siromakom. kteri se pregrešijo s tem, da umrjejo brez centa v žepu, ne privoščijo niti toliko, da bi jih pošteno pokopali. —- Harry C. Moir Jr., triletni deček v Chicagu je lastnik velikanskega 30 nadstropnega hotela, ki se pravkar zida in bo veljal pet milionov dolarjev. Triletni deček si je najbrž prislužil (I) in prihranil toliko imovino 1 — Mary Strickland, mlada knji-govodkinja v Cantonu, O., je pri svojem delodajalcu poneverila majhno svoto denarja. Bila je takoj prijeta in pred sodnikom je izpovedala, da ni niti centa porabila zase, pač pa za svoje tri majhne sestrice", ktere je morala preživljati, a njen zaslužek nikakor ni zadostoval. Zares krasni sistem, ko mora človek krasti, da reši svoje drage gladu in propada. — Po časniških poročilih je G. P. Mc Leana iz Connecticuta stala njegova izvolitev v zvezini senat ndč manj kakor $14.541.51, to je dvakrat toliko, kolikor bo dobil letne plače kot senator. Mc Lcan gotovo ne računa samo na senator-sko plačo. i— Grof Albert Appony, bivši ogrski naučni minister, se klati te dni po Ameriki in oznanuje (1) mednarodni mir. Ameriški Slovski v družbi s Čehi in Hrvati so organizirali mogočni protest proti Apponiju, češ, da on kot predstavnik tiranske boržuazne politike na Ogrskem, ktera je odgovorna za zatiranje slovaškega naroda, ne more govoriti o mednarodnem miru. Slovaki izjavljajo, da je Apponv odgovoren za krvolitje v Oemovem, kjer so pred leti ogrski žandarji z bajoneti morili slovaške kmete. — Krvižejni militarizem zopet išče človeške krme. Zadnje dni je počil glas, da se Rusija pripravlja na vojno s Kino. Zadnja je baje prelomila neko staro pogodbo s carjem, po kteri so imeli Rusi svobodno trgovino v Mongoliji in car bi najraje obračunil a Kitajci na stari barbarski način z orožjem. Večje število kozakov in ostalega vojaštva je že odšlo v Azijo. Rusija je zadnji teden obvestila vele-vlasti, da hoče prirediti samo vojaško demonstracijo na kine£ki meji. Washingtonska vlada namerava posredovati; Ali se tirani, kteri se kavsajo za profit, ne morejo drugače pobotati kakor s krvjo nedolžnih proletarcev? SOCIALISTI NA DELU. — Državna zakonodajna zbornica v Wisconsinu je kar poplavljena s socialističnimi zakonskimi predlogi. Sodr. FViderick Brock-housen in tovariši v zakonodsji predlagajo zakon, po kterem bi imeli vsi delavci v državi vsak te-den šestintrideset ur počitka. Dalje imajo socialisti zakonski predlog za «boljianje delavnega položaja v kaznilnicah. Kaznjenci mo- PREVARJENI DELAVCI, Neki dnevni čaaopis v St. Loisu, Mo., je zadnji torek priobčil sledeči oglas: / "Potrebujemo 50 mož*.na 350 Easton Ave. ob 8. uri ' zvečer. Pridite pripravljeni za delo." Brezposelni delavci, kteri prežijo na take oglase v listih, so kar trumoma drli na označeno mesto. Še pred solnčnim zahodom je sedelo čez 100 mož na bližnjem ob-zidku. Ob mraku je četa narasla na 700 mož, in ko se je bližal določeni čas, gnjetlo ae je tamkaj najmanj 1000 brezposelnih delavcev. Vsi so koprneli po delu. Nekaj jih je prišlo celo iz oddaljenih mest, iz Valley Parka in celo ii Granite City, III, Jedni so prinesli seboj 1 Münch", drugi so prišli kar v delavni obleki — pripravljeni za delo. Postavili so se v dolgo tfrsto, ki je zavzela celi block. Dotično poslopje 350 Easton Avf., kakor je stalo v oglasu, je pa bogomolniea neke verske sekte ali nekakšna cerkev. Točno ob osmi uri odprla so se vrata bogo-molnice in četa se je vsula proti vhodu. Reveži so se pehali, suvali dvigali pesti; vsak je hotel biti prvi. Bogomolnica je bila kmalu natlačena do zadnjega kotička, a več kot polovica prišlecev je ostalo zunaj. Ostrmeli pa so delavci, ko je stopil pred nje preplašeni pastor in jim povedal, da jih ne potrebuje za delo temveč za — "večerno, pobožnost'' ! Delavci so prijeli roba nt it i. Pastor je skušal tolažiti in izgovarjal se je, da je bila v oglasu pomota, da on išče ljudi za delo za kristjanstvo itd., toda pre-varjeni delavci ga niso poeluiali. Podrli so pobožnega pridigarja na tla in slaba bi se godila možu, da niso prihrumeli policaji, kteri so odvedli pastorja na varno, razočarane in nadarjene brezposlece pa razgnali s krepeljci. Tako verski fanatiki varajo delavce. MIMOGREDE. DRAGINJA. Kapitalisti navajajo razne jalove vzroke in izgovore za draginjo. V resnici je pa draginje kriv kapitalistični sistem, ki bazira na osebnem profitu. Uradni izkaz pove jasno, da Američani, ki živijo na Panami, plačujejo meso in druge potrebščine za življenje vsaj za pet centov pri funtu ceneje kot v ameriški republiki, dasiravqo pošiljajo živila iz New Orleansa v Panamo, kar draži živila vsled prevoznih troskov. Tndi jajea, zelenjava in prikuha je ceneji kot tukaj. Zakaj f Na Panami je trgovec stric Sam (ameriška republika). Vladni valužbenci kupijo živila, jih odpošljejo v Panamo in tam prodajo Američanom. Zadnje leto je imela ameriška republika v trgovini z jestvinsmi čistega dohodka 600 tisoč dolarjev, dasi je prodala le za $5.325.000 blaga. Vlada ima poleg tudi trgovino za obučo. obleko, hišno opravo itd., ima tvora i-co za izdelovanje ledu. "Slak obstoječ iz 21 železniških voz, med katerimi je enajst voz z ledenico razvaža vsaki dan blago naročnikom. Ako bi ameriška vlada ne bi bila primorana nakupovati blaga pri trgovcih, temveč bi imela tudi svoje velike farme in tvornice, bi bil živež še za petdeset odstotkov ceneji, kot je sedaj. Ako je ameriški vladi mogoče vzdržati zalogo živeža in drugih potrebščin na Panami in prodajati blago ceneje kot drugi trgovci, tedaj je ameriški vladi tudi mogoče ustanoviti taka skladišča in zaloge v republiki. Seveda bi šel potem profit za trgovce rakom žvižgat in žsbam gost. Zaloga in skladišče živeža in drugih potrebščin na Panami je zopet dokaz, da kapitalisti in vsi zagovorniki lažejo, kedar trdijo, da bi se svet podrl, če bi vsa produktivna, izmenjevalna in obratna sredstva postala splošna ljudska last. Kapitalisti in zagovorniki kapitalizma lažejo, ker živijo dandanes na troške druzih. Drugi ljudje morajo mistiti in delati zanje. Drugi ljudje skrbijo, da kapitalisti in njih privrženci ne hodijo v raztrgani obleki., s praznim želodcem in ne prenočujejo pod milim nebom v cestnih jarkih. In drugi ljudje bodo morali skrbeti za kapitaliste in njih privržence, dokler veČina tfeh drugih ljudi^ pride do zaključka, da je v interesu vseh ljudi treba razlastiti kapitaliste in vrniti ljudstvu, kar je njegovega. Kedar bo napočila ta doba. ne bomo imeli tudi draginje. Draginja bo kmalu pozabljena stvar, kot vsa druga zlš, s katerimi nas osrečujejo kapitalisti dandanes. Vrzimo kapitalizem in vrgli bode-mo v*e, kar nas tlači, mori in dfl-vif V neki zelo dobri in poučni knjigi, ae čita med drugim tudi to le: 4 The man who knows not, and knows not that he knows not, is ignorant, avoid him ; the man who knows not, and knows that he knows not, is simple, teach him; the man who knows, and knows not that he knows, is timid, encourage him; the man who knows, and knows that he knows, is wise, follow him." V slovenskem se to glaai do-slovno: "Človek ki je neveden in ne ve, da je neveden, je neved-než, ogni se ga ; človek, ki je neveden in vé, da je neveden, je priprost, poduči ga; človek, ki kaj vé, in ne ve, da kaj vé, je skromen, podžgi ga • človek, ki vé, in ve da vé, je moder, sledi mu." Uredniku "Ci. Amerike" sliši po vsi pravici prvi odstavek tega modrega reka, namreč: "človek ki je neveden ,in ne vé da je neveden, je nevednež, ogni se ga"! Če bi bil urednik samo priprost, bi se bil kaj naučil; če bi bil skromen, bi ga bil kdo podžgal ; in če bi bil moder, bi mu kdo sledil ; — toda nevednežu se vsak ogne —---Ogibljimo se ne- vednežev. Bolni urednik "C1 Amerike" o socializmu in socialistih: "T t! II • • •--rrrr ! — 1 — 1 — 1 ••• ssssst ! ! — I ! 1 1 t t" Kdo pod milim netjom ga razumet Ste že obnovili naročnino "Pro-letarea"t — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi drug drugega, prepirali in celo |j«ta Mestna pekarna v Budimpešti. Ker so vladale v ogrski pekovski obrti slabe kupcijske in goapo-darske razmere, je uatanovila mestna občina v Budimpešti mestno pekarno, ki naj bi predvsem skr-bela za potrebe mestnih zavodov, kakor na primer bolnic, obenem pa naj bi tudi zadoščala posameznim zahtevam. Zaradi zadnje naloge je stopila mestna pekarna v hudo nasprotje s posameznimi peki ter jih je prisilila, da so pekli boljši in cenejši kruh. Vsak dan se izdela do 28.000 kilogramov kruha in sicer po najnovejšem o-bratu. Dela se s stroji, ki rabijo le malo delavskih moči. Pekarna je zidana v štiri nadstropja in je ena najmodernejših v Budimpešti. Poleg pekarne se nahaja skladišče kruha, od koder se prodaja kruh posameznim osebam. Že prve dni potem, ko se je ustanovila pekarna, so bili peki prisiljeni cene znižati. Tudi delavci so v mestni pekarni mnogo boljše plačani kakor drugi, ter jim ni treba tako dolgo delati. V zasebnih pekarnah se dela po štirinajst ur, v mestni pa po osem do devet ur. Na ta način bi se dale ustanoviti tudi občinske mesnice, kjer bi se prodajalo meso ceneje kakor drugod. S tem bi so povzročilo, da bi mesarji morali znižati svoje cene. VA£NO ZA ROJAKE: KUPONI ZA TUJEM8KE POSTNE MARKE. Is poštnega urada »mo prejeli na-¿minilo, da je ameriška poftta izdala posebne kupone ra innenja o poAtnih mark v evropskih državah. Tak kupon stane 6 centov. Kadar piSete «vojcem v stari kraj, pridenite v pismo ta kupon. Dotitnik, ki prejme pismo, «more kupon na tamofcrii pošti mmenjati ra marke, kolikor jih potrebuje ra o-hratno pismo, kadar vam odgovarja. Po Sta je irdala te kupone radi tega, ker pride vsak dan i f. Evrope ogromno število pisem premalo ali sploh nefranki-ranih. to se pravi, da je v starem kraju premalo ali sploh ni* vpktiane ra ta pisma. Tn to da atneriftki poŠti veliko dela in sitnosti, kajti ra taka pisma mora prejemnik doplačati dvojno svoto poštnine,' kar manjka. Nov»upelja«i kuponi so veljavni za vse evropske drftave raren Rusije in Portugala. Po-sluftite se torej teh kuponov. TVokite jih na vsaki |»o*ti in stane — kakor ie rečeno — iest centov vsak. Sodrug Josip Bratkovi6 potuje za "Proletarca" po državi Illinois. Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase za "Proletarca" ter ustanavljati socialistične klube. Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mn gredo na roke. Odbor J. D. T. D. Kaj pravi milionar. Frederick Towsend Martin, milionar newyorški je v marčevi številki mesečnika "EverybodyV objavil članek, v kterem pravi med drugim sledeče: • "Povprečni delavec v Ameriki producira vsako leto $1280 bogastva. Od te svote dobi delaveo le $437. Ostalih $843 gre v žepe kapitalistov, izkoriščevalcev delavstva. Trideset let že kupičimo bogastvo v roke ljudi, kteri ne delajo. Razmere, ki jih ustvarjajo nede-lavni bogataši v vsakem mestu cele republike, so danes že take, da morajo pretresti vsakogar, kdor količkaj premišlja. Stroji, namesto da bi osvobajali delavca, zadrgnili so mu lanec industrielne sužnosti okrog vratu. Sadove novih iznajdeb uživajo le nektemiki. Nekdaj mogočni srednji stan izginja z vsakim dnevom. Ob zatonu 19. stoletja je Amerika Častila bogastvo. Povzdigovala je bogataše, a pričela se je o-hlajati napram multimilionarjem. V petih letih se je Amerika naučila mrziti velebogastvo. Javno mnenje se počasi spreminja, t Ne moremo se več slepiti z obrabljeno samohvalo, da so naši delavci na celem svetu najboljše plačani. Ta laž je že preveč prozorna. Dobro vemo, da, kar damo delavcem v mezdah, vzamemo jim spet nazaj potom podraženih potrebščin: živeža, obleke, zdravil in stoterih drugih stvari — vse z namenom: pritisniti delavce k tlom. Mi, kteri vladamo in pobiramo profit od dela drugih lj^di, predobro vemo že danes, da čas prihaja, ko bo treba dati pravični obračun." Tako pravi milionar Martin. Pač malo je kapitalistov — ali pa še nobenega do danes — da bi prišli s tako bridko resnico na dan. Da bi sami sebe tako obtožili v javnosti! Znamenje časa! Ostali kapitalisti ga nemara proglasijo — norcem. Svobodno jim. Kar je povedal Martin, povedali smo socialisti neštetokrat. Martin je le potrdil to kar pravimo mi in s tem je postavil na laž vse kapitaliste, ki trdijo drugače. - Iz povedanega pa izvajamo še nekaj: Kadar se bodo vsi delavci zavedali tega, česar se zaveda ta milionar, njih osvoboditev ne bo več daleč. VABILO k plesni veselici, ktero prirede skupna slovenska društva i* Greater New Yorka, v podporo štraj-kujočim rojakom Westmoreland okraja Pennsylvania v soboto dne 25. februarja 1911. v "Lieder-kranz" dvorani, vogal Manhattan Ave. in Meserole St. vBrooklyn. S vira domača slovenska godba. 8rečolov in razni drugi dobitki. PriČetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25 ct. sa osebo; garderoba 10 c. Z orirom na plemeniti namen te prireditve se najuljudneje priporoča za mnogobrojni obisk Veselični odbor. (Opomba: Vzemi na starem mostu Graham Ave. karo do Meserole St., ali pa na williamburškem mostu Buahwick Ave. karo, ki te pripelje prav do dvorane.) Cenj. urednik ^'Proletarca!" Tukajšni sodrugi smo preskrbeli angleškega govornika sodr. W. P. Ries-a, iz Toledo, O., da bo govoril dne 23. febr. zvečer v Opera House. Vsak Slovenec, ki razume količkaj angleški, naj ne zamudi te prilike. Vstopnina je prosta. Val. Potisek Priporočajte in Sirito jugoslovansko socialistično časopisje v Ameriki: "Proletarec", "Radnl-eka Straža". "Svjetlo", "Narodni Glas". prolëtabec PItOLBTAItKC UST ZA MLAVSKIGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TORCH. Ltataik Ii jarnkiiului delavska tlakevaa dratàa v C Meare. III. Marocains *ulicU učenjak, ki je 4e živ izmed Dar winovib sodobnikov. Na njegov oseminoserndesctletni rojstni dan ga je obiskakneki sot rudnik lists "Dsily News" in med njims se je rszvil sledeči pogovor: "Domnevsm si, gospod doktor, Aai«ri«e$1 .soaa ceio i«to, tsc I da ste z zanimanjem zasledovali z«Svropo ti C« calelalo.il M pol lata. .. ^ pa A* ™I,tVe , . ^»oloff nasnamiti tu4i STAR! naslov | "Wallace* "Da. ( epraV poČSSl, gre vendar najprej. Če se odpravi DDAT PTT A P T A MI veto gosposke zbornice, pojde hi-rj&KJL^Ej 1 AJUAn treje T() je za (Uneil glavno." Owaadaadpubh.hed svaat TuaaoarbT I "Menim, da pozdravljate sociaV-Soath Slavic Workmca't PabUiiiiaf Compaa J ni program vlade, tako n. pr. pri Cklcago, i« i tools. 8jjno zavarovanje zoper bolezen Glasilo Slovenske socialistične in brezposelnost. M organizacije v Ameriki. rraak »'adftpec, Praaláaat; >bu l'etrlch, Srcratarfj Krank Jaoetl«, Ti Joi ('•trieb, Secretar] Kran " " Frank Petrič «MMMNTSf. Wallace: "Prisilno zavarovanja je le ovinek k onemu, kar bi se moralo storiti na veliko boljši način. To je pomoček za trenutek, pa še prav omejen. Pomagati ¿uaaraimoH aATBSi UaiUd Statu and Canada, I »11!» tistim, katerim SC VSaj neko-»•^^^^^^•^-^lliko bolje godi, ne pa najnižjim slojem delavcev, ki bodo se nadalje stradali." "Boljši način -r- to pač mislite: Socializem!" Wallace: "Jasno določeno pri- ZNANOST IN SOCIALIZEM. 'Wiíanje k '0CÍaUlmU mÍ8'Ím ^ advertising katis ea agreement. NASLOV (ADORESS)t "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. gs nazadovanja in kolektivna ' se je po vzoru ruskih sodrugi n lsstnins. 10. Družabni razvoj in gibala med narodom in učila so-individuslna svoboda. II. Razvoj, cializem. revolucija in prevrat. Socializem Na Japonskem smo doživeli «ta-in anarhizem. III. Sociologija in ro resnico, ki se ponavlja v zgodo-soeializem. 12. Mrtva točka socio- vini povsod, kjer tisti del naroda l(%ije. 13. Marx — popolnitelj duševno spi, ki je manjiini hla-Spencerja in Darwina. Konserva- pec. V Avstriji so preganjali so-tivci in socialisti. I cialiate, dokler delavci niso imeli svojega razširjenega Časopisja. V ŽIVEL SOCIALIZEM! «o obesili Spiessa in so-- "—m-* druge, ker ni bilo močnega in raz Živel socializem, živelo vesolj- delavskega časopisja, ki no bratstvo! fte kedarkoli je bilo Lbl raiikrik) ameriškemu ljudstvu čuti ta klic glasno v katerikolin) Mrolt° kapitahMov. V Španiji so narodu, in je ljudstvu napram te- vatr*,iU Frsneises Ferrera, ker mu klini ostalo hladno in topo, so 8ta «Wwko Časopisje in organi-imela sodišča in rabelj obilo po- ZÄMi» ;e v Pövojih. V Ameriki so ¿g I kapitalisti zapet poskusili staro Živel socializem, živelo vesoljno Hoteli so obesiti Moyerja. bratstvo I je na Japonskem zakli- Hsywood* in Pettibona. Naleteli calo nekaj vrlih mož, ki niso vide- so K,abo' ker *ta bil» Savsko ča- H v kapitalistično evropejski laži- HOP18-»e ^ organzacija že močna, kulturi in civilizaciji zadnjo raz- Xn kUi' kapitalistov po vislicah, vojno stopnjo čjoveške kulture in Bo Pa d^svci tak<> močno odgovo- civilizscije. rili: živel socializem, živelo ve- Na ta klic po osvobodenju člo- ^J"0 bratstvo, da je bilo nemo-' veštva iz gospodarske in duševne dvanajst 'bobrih mož" sužnosti je pa mikado v sporazu- kl bi 80 Parili kapitalističnim mu z aristokratjčno dr.ihaljo od- Pijani. Tudi slučaj sodr. Warrena gram vlade pa sploh ne gre v sme-1 £OV()rji , rabljem. dokazuje kakšno veliko in oprrom- tmFI L i,mi.liti Xa lr.V ». I" 80<,iali?ma- Kakor >e Aristokratična druhal in mika- J» tvori delavsko časopisje, lezao si je "misuu se. aan i- Speneer: (V imamo sistem, ki jH do se niso potrudili da bi S nroti-1 ker vPllva »« j«vno mnenje v govor, ki ga ne bi bili zagovorniki nezdrav v svojem temlju, tedaj LokaJn nrenrečili razširienie so ameriški republiki, Se predsednik vreUk ni v Djem boUSe a,i F™ pöti " eialističnili naukov na Japonskem. Taft' ^ojmik ameriškega kapi-P°rabl11 I)rotl socializmu. Velik pri teh bemlah živahno udaril Marveč so se oprijeli prav nizkot ae je moral ukloniti jav- del 'argumentov ' proti socialisti- po mizj -PopravltI ^ treba te. njh ^^ J ^¿„^ N<1 I nemu mnenju in popraviti, kar je čnim idealom je tako plitek m melj| ... Z delavskimi zastop- jeH ^ pro8te in nizkp (]JUÄe _ nerodno zakrivil smlnik Pollock. slaboumen da ni vredno govoriti niki y pariaraentu ne soglašam. Ubi duševno sorodne tovariše ~ Živel socializem, živelo ves^lj-o njih. Toda nekateri nasprotniki AK ne poznaio fiVojih ,aatl|ih na. ^^ ^^ ^ ^ y gv|>f ^ n0 bratgtvo! sejK)jujejo venaar umu z ausev- 5e, ftli ^ pa ne rav^ajo po njih. trosili laž, da so Denjiro Kotoku Delavci! Ako hočemo, da bo ta mm orožjem in kličejo znanost ns Le vlado podpirajo: a njeni preehe, da se ne bodo -iTrLi 'Kij?»"Z ÜL Z^ll Jo loiri naj Mo Se tak° tl0bri' pa 80 Ako Pa P««« drobnogledom ponavljali zakoniti umori, kot zeio resni ljudje Ki pa imajo ve- vendar le krparija." pregledamo aretacij,, naših umor. «mo ga letos doživeli na Japons Sle sP svojo ved" sociaüzem • ' tdÄ' (?°kt°r' kakorprnvite. | jenih sežigov, tedaj se takoj | kem. pot.m moramo skrbeti, da . .. ... , (rrerno vendar nnprcj. Ali »p vam nrepriönmo, du so lupili i janonski rflziirimo naiie oroijp pa poznajo komàj a povrSja w | nf zdi> da jt dan„ hrtlje kakor pa ^«ailniki ' nai tisk Skrbimo, da v vsako hiSo. v ka-Kotokua ao aretirali v Hakona. t teri bivajo delavci prihajajo ao. imajo zato o njem Čisto napačne , petdegetimi I(.ti, ________ „„ „,„,,,„ v „„„„ , „„ ulv, ,0 „„,„,,, Drl[lalalo ^ PZ JSuSrSl rS : ."NV! W' h Ud Tokia, š,:^ ¿T b"i ^nVVS' ZZZ To J I" najrevnejše postalo slabše. Cu-1 Kotoku človek, ki ne bi niti mnhi dolžnost vršili resno .tedaj bomo ftasliknvji H„ rvi" znanstvena odkrifja in pa UorU kaj ialejta. Ko je nastala v kratki dobi doživeli, da vesoljno Zni JZZ Prak,i<"'n" "P0™^ ni8° kljub I mako-japonska vojn«. Ka je od- bratstvo postane meso in kri in loiri in verski filnjilfi l bl««oe abH°- ker je trdo prijemal mikada radi dobo aakonite umore v vsaki po- no ii i ^k »ial so 1,,tn0 in ^^ mi- 1,8 ip tnai re" ' R"s'j°- Kotoku je bil na- dobi in obliki, pot,h On. odkimajo soe alizem ,ativno mn0(fo večje kakor pred sprotnik vojne in občnega klanja. J Z ni h L UhZ tr • J°. no, da ni Kotoku je prevzel v japonski je- uiovori kakor „ T TkS biI° ,akrRt ,akeRa z»"im»nj« " sik Karel Marksev "Kapital" in | Razredna justica na Francoskem, s-" ' I z"an 1«"»^' kako malo socialno refor- ustanoviti portugalska republika, zem nap'r^J ™ * -Tv v kr"JU S° Ra"le d°kaZ°- ?c je bilo portugalsko kraljestvo wZ^"'Velikansko V-dJ* a' , ' prT<,anfps s0"fa in ProUtarijnt. Po božji volji f Kako se sploh mo- K(,sejrpon.lno,rpon,Vre^o "'t * ^^ z<1rfl""k»- P»- k«P tal in delo zbližujejo. In tako reio iznreminiati .lr/avne in ,1™ n - • 1[. Ponpsr«c'l°- sebno siromaki so Ka oboževali, se jim zasanja, da se bodo zbliže-žlbne oblTke Z .1J ^ •* \kW je b" * RV«j° «d.Hlarno roko vali boljinbolj. da sploh ni treba msi KJJ: ^ir^brsarstsib^ ......- l J" • , • 5ja; P,a "" ,laje >tTrim P° 'ji n'ik"<1» ¡n PUavk, ki ži- Saj hi bilo prav lepo, če bi bilo v ažnejša je skupina na skraj- pet š.lmiov na teP *ovo" I mato, sedemsto milj .hI Tokia, atrijski gosposki «tarnialLo rav- S oJ^irr^TT ve; r!-1 i ,or "e8ti ^». kar J^. da pri iSoTo^tai nam. uarwinizem uči, da je med ris m sotmdnik Darwinov. Kdo XT . ... .. .. , L,,^; OQ„lfl . . umi ortranizmi neizprosen boj za ob- U bo upal tntiti, da je socializem JP P" "'n poluuja vedno ^po,l, k, sama vstopa kapital. Stanek. v katerem padajo stabej. nasproten dar»inizm, če je naj '! .' ,h°maj J* ka,f" 'H" ' " "J m f™' "K li, ohranijo pa se le tisti, ki so odlLejši danvinist sam trtoS \P ' °m'- ^ f k<>t '""T "^, , kl »l" najbolj spoaobni, da se pnla,ode priča n soeialia, f P Ca "P™"1-1"1 ,"-'ni " »P^ 1 ^m0.kra^e ,n k>, zahtevam iivli. ni» i. f__ v, t , " ( . . . Jon> <'°klcr se m povrni domov. ""«J0 nobenih oizjih stikov z dalav- iajo da V udi me, 1 Zn L ^ "f""1?^ P0»«' N» pošti »o odprli vsa pisma in *vom. Vse, kar je dokazoval «rla za obstanek neizoe^cn da mrira^ V °i m<>d moderno pri ro- prefitnli. Ppij!anpllU 'mKO niti soviti profesor Filipovi« o potre- jo rr*' - doslovno znanostjo in ^c.ahzmom korespondenci, ki je prihajala iz bi zakona zoper žensko ročno delo, l. J, I "''''"J P" P"1*» tudi V I inozemstva. Vsak razsoden človek "i prepričalo in penilo večine go- bo rekel, da je bilo nemogoče pod *poske zbornice; interesi žepa so alahoii» i« i : . ° .--------- i takimi razmerami poskušati bom-H bili več od vse znanosti in od- sto boja za obstanek^ nolvfti^' T-v' " T ¿^"T ^ h° na nek<>,n lirib»- kot ^ to raz- klonila je zakon, ne da bi je bila 1 i da rnost vseh 1 in d i Pr° e8°r Fem' kl 8,>isaI ° hohna,a v lažnjiva japonska količkaj pekla vest. Vr*. T, • • ? prrdmetu zanimivo knjigo. Z vladsT da je navadna pravljica, Razredna nasprotja so posledi- iravo poznavanje Darw»novih | zadovoljstvom moramo pozdravi-1 da so sodrugi stregi i po ži vrenju ea gospchiarskih razmer in raz. bogve teorij in dobro poznavanje socia- ti, da je zdaj izšla tudi v sloven- mikada lizma daje pač \-se drugačno sli- ščini. Prevedel jo je so^lrng Milan Ae prt ko. Toda ker je temeljito znanje Jaklič, izdala p ~ ' zelo redka lastnost, imajo najlaž- kovna družba." rednega gospodstVa. Zato se ne Irn, T^i. 1, „ • . . I , i ,.v " ^ .........I predno se je pa završila ob-1 jo odpraviti «lrngaČe kakor z ko. Tod« ker je temeljito znanje | Jaklič, izdala pa "Delavska tis-1 rHvnava je prišla sedemdesetletna | ¡spremembo gospodarskega sistema in sredstvo za to je razredni boj. Kako malo volje imajo zastopniki vladajočega sistema opustiti ta boj. pokazuje ravnokar boržn-azna justica na Francoskem. Ka-k*>r smo že poročali, so porotniki v Hoiienn obsodili strokovnega tajnika Duranda na smrt, Češ, da je ukazal umor nekega stavkoka-za, ki je pa v resnici bil nbrt v prepiru z drugimi in sicer v položaju, v katerem je bil alkohol glavni krivec. Tukaj niso sodili objektivni kazala krivds. Na sttožni klopi je sedel çocialist, na porotniški pa strastni nasprotniki socializma. Niti sence dokaza ni bilo za Du-rsndovo krivdo, nobenega pametnega razloga ni bilo zanjo. A porotnikom se je zmračil vid za pravičnost, videli so samo svojega razrednega nasprotnika in vodila j»h je samo razredna strast. Obsodili so človeka na smrtî # Vzklicno sodiiče je potrdilo smrtno obsodbo!. Ne le po Francoskem, temveč povsod, kjer se bojuje zavedno delavstvo za svojo osvoboditev, se razlega glasen klic protesta zoper justičen umor, ki se ne popravi s tein, da predsednik republike po-milosti Duranda. Krvava sodba ni zadela obsojenega posameznika, ampak vse zavedno delavstvo. In proletarijat odklanja milost, pa zahteva pravico 1 Porotniki v Rouenu v svoji slepi strasti niso mislili, kakšne posledice izzivajo. Že napoveduje francoska socialna demokracija, da ne bo mirovala, dokler ne doseže revizije procesa. In strokovne komisije na Nemškem in v Avstriji so sporočile francoskemu prolétariat u svojo solidarnost. • Pred leti je bil na Francoskem obsojen stotnik Dreyfuss radi ve-leizdaje. Trdil je, da je nedolžen, vendar so ga degradirali in izgnali na Hudičev otok. Drevfuss je bil član bogate rodbine. Za njegovo nedolžnost se je potegoval denar, v službo pravičnosti so se postavili glasoviti umetniki kakor Zola. In dasi so imeli Dreyfussovi nasprotniki mogočno zaslombo pri visokih častnikih, pri vojnem sodišču. -v parlamentu, pri vladi, da si je bil še enkrat obsojen, je ko-nečno pravica prišla na dan; v tretjem procesu je bil oproščen. Kakor se je morala popraviti krivica, storjena bogatemu stotniku, tako se mora popraviti krivica, prizadeta ubogemu delavskemu tajniku. Za Drevfussa je šel v boj kapital in glasovita imena. Teh pripomočkov nima Durand ; ampak za njegovo pravico gre v boj zavedni organizirani prolétariat,, kajti Durandova pravica je pravica za svobodo se boju jočega delavstva. Dopisi. Mednarodna zveza lončarjev. Kako se delavstvo vedno bolj združuje v mednarodnih zvezah, o tem priča mednarodna zveza lončarjev. Zveza obseza lončarje iz Nemčije, Anglije, Avstrije, Danske, Francozke in Italije in skuša zasejati misel mednarodnega združevanja v vedno nove dežele. Ustanovilo se je mednarodno tajništvo, ki daje pojasnila o vseh deželah, kako se razvija lončarska obrt. V slučaju stavke podpirajo člani vzajemno drug druge ga. zaradi česar se lahko mnogo uspešneje bore proti podjetnikom. Leta 1908. je štela nemška zveza 14.704 člane, angleška 7000, av atrijska (5000, danska 585, francoska 3000 in italijanska* 1529 članov. Daljava železniških prog leta . 1902. Po svetovnih delih, je imela Severna Amerika 221.549 milj želez-niške proge; Evropa 176.174 milj; Južna Amerika in zapadna India 28.357; Azija 37.469; Afrika 12.-501; Austral - Azija 14.922. Po vsem svetu je bilo ttjrej proge 490.962 milj. trdil t«,, . i .. . P«irU- več je svojemu sinn dejala :"Ako frt il kaj takega, p« potem prav vij pokazujejo zanimivost vsebi- moraš umreti „i svoje prepričan- nlZTnx Z ni)C1HhMTD re8 ^ Sno.v' * razdeljena tako; I. je, umri kot "samuraj'', kot se 3ae nrn P^"^?1 1? Vir- Lpodobi staremu bojevniku. Stara umr-končana, še le br- winižina našli spoznanje, da je I nec in vrsta. 7. Boj ze obsUnek I ij^ve mstew ^^ ° ^ !n razre;,ni boj TT Razvojni nai,k ^^ K«no! .žena sodr. Den-ilruzbe. Na prav zanimiv način Js lin socral zem ft Politična «v^ i^ ______ jiretl kratkim povdsrjsl to svoje mija socializem fi. Politična ekonom jira Kotokua je bil« hčerka samu-1 sodniki, ki hočejo dognati čisto ua m socializem v luči razvoj-1 ra ja in državnozborskega poslan-i resnico : tožen in obsojen ni bil nfiinriAania w n « , , -----— * ni iii f.n v n* > z oors k < ' vt» • i ><1 ^ i h n- % resnico ; TOZen in onsoien ni hi prepričanje star, Wallas, edm,, neM nauka. !.. Zakon Widezne ca. Bila je izvrstna pisateljica, ki'krivec, kateremu se je jâano dô Premoga je na štirjaške milje. Na Kitajskem in Japonskem 200.000; v Zed. državah 194.000; Indiji 35.000; Rusiji 24.000; Angliji 9.000; Nemčiji 3.600; Franciji 1.800; Belgiji, Španiji in osta-ih državah 1.400. Skupno 471.800. Premoga, če bi se rabil v sedanjih količinah, bi zadostovalo za 450 let, je 303 miljarde ton, ali toliko, kolikor ga je v Kitajski, Je ponski, Angliji, Nemčiji. Rusiji in Indiji. "NATURALIZACIJSKI ZA KON" ie imenuje knjiiica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele posuti državljani Zed. držav. Zakoni ia naseljence so čedalje bolj strogi, treba js, da si viak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri se razlaga, kako se poetane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in ss Jo naroči pri sodr. Fr. Patri-čn, 1830. So. Center Avt., Ohica-fo, m. Zahvala. Skupni odbor strajkuj* nov S. N. P. J. ae prav zahvaljuje za poslano tem našem bednem polt rovalei so sledeči: Tvrdka E. Uahmau v III., $3.00; od "G. Sv." $12.25; dr. št. 19. poslalo«! svojem blagajniku F KuhsL Adainson, Okla., poslal Ant. stan svoto $9.45; v Mulbery, zy Hill, Kan«., so imeli v« za nas uboge štrajkarje in mj redili dobička svoto $72.25, so poslali bratje: F. Skrabai\ Kavčič in F. Šsrc: v Massilon, je nabral svoto in poslal'i brat Fr. Roijer; dr. št. 16. v C| ion. Jud, poslalo $6.30 po svJT tajniku F. Mrak; darovali so ^ deči: društveni sobratje $3.40 dobrosrčni rojaki po 50ct.: Pust o ver h. J. Močnik; I. Vek 30.et; po 25et.: F. Bregar, Mraulak/ J. Čadež, M. Laznik, Terzinar, in 20 ct. J. Bobič, Cezar, 25 ct; kar znese gori oi jeno svoto. Iz Hillsboro, 111, ptislala sobrata 0. JanžekoviČ | D. Badovinac $8.05; darovalci po $1.00: G. Janžekovič, H. kie; po 50 ct.: M. Janžekovič. Gašparač, M. Sabaly, Maria Jan. žekovič, D. Radovinac, J. Krati, larich, J. Krehn, J. Lasterni, V^ ronika Orosh; po 25 ct.: W. Nor-kus, J. Gosnikar, A. Rogančnig; A. Pozzan; J Pogačnik 30ct. Iz Forest City, Pa., je poslal sobiat Fr. Leben svoto $6.70, darovali J sledeči: po 50ct.: A. Čos, I. Ver boys, D. Franceski. F. Trelcf-J Gliha; J. Petrieh 30ct; po 25ct.: K. Blaž, F. Verbovs. J. TTrši£ K Marinčič, J. Svete, M. llrbas, J. Šmrov, B. Havkman, B. Grdin, P. Gerčman, J. Grošelj,'J. Turnié, M. Knez, F. Franceski; J. Beles is J. Požen 15 ct. Zatorej se še enkrat prav iskre* no zahvaljujemo vsem našim d» brotnikom, darovalcem in tinfl istim, ki pobirajo darove za n« uboge štrajkarje. Bodite uverjejá da kakor hitro nam zaave^i lué naše, že teéko pričakovane zms-ge, bodete tudi vi lahko račun|li na našo pomoč v vsakem takem slučaju. Pozdrav vsem čitateljem ' Pro* letarca" in darovalcem in splok Vsem zavednim Slovenskim delavcem po šimi Ameriki. Za skupni odbor štrajkarjev^ ¡ M. Brunet. Prosim br. urednik, da priobči-te to mojo zahvalo v vašem listu. In ako morete mi poslati list Pr<¿| letarec, kot naročnino bodem vaW zelo hvaležen. Naročnine sicer sedaj ne morem poslati, a poslal jo bodem. kakor hitro bode kaj zaslužka, to je, ko bode štrajk končan. Upam, da ni več daleč, ko bodemo dosegli našo zmago. 1 M. Brunet, ; Arona. Pa., box 163. Neffs, O., 16. febr. 1911. Cenj. uredništvo "Proletarea"! J Priloženo vam pošiljam "Mo-ney order" za $2. in sicer je svo-ta namenjena za enoletno naročnino za "Proleteraca". 50 ct. pa listu v podporo. Sedaj se že dalj Časa ni nihče oglasil iz naše naselbine, vsled tega hočem jaz malo poročati. Z delom v splošnem ne gre najbolje; v premogovih rovih se dela le po malem. Nektere rove so ee-lo zaprli ti naši, po "božji" volji-naprej postavljeni .... To početje kapitalistov pa bi mi morali kakor se nas je učilo v šoli, gledal ti mirno in hvaležno, vzlic temu, j da nam je vsled njih ukrepov ne-^ mogoče živeti. Kajpak, tisti, ki so5 nas tega učili v mladosti, in kteri mladino še danes v tem tam po-: učujejo, imajo vsega dovolj : nji«'j se ni treba bati za obstanek. Tukaj so zaprli premogovnik Neffs Coal Mine No. 2. Samonmev-1 no. delavci ,so zdaj brez dela is brez denarja; dosti malo. niti tiste osmine, ki so jo običajno dobivali, ko so garali, ne dobe v '»oiNijl če več. Noben kapitalist ne vpraša d» lave*», če bodo imelj njih žene otroci kaj jesti, kaj obleči in irof-ko postelj. Po drugi strani imajo pa dela-j niči — kapitalisti, vsega v izobilji. in sicer vedno Samo pol mo, koliko krasnih palač ima sam kapitalist, kakor napr Rol r, Morgan, Carnegie, Wander- Umu za trenotek napr. po potih — zlasti ko je pa-kaj dežja — morajo hoditi in ustanoviti. K temu koraku se že pripravljamo 6 mesecev, toda do danes se nam to àe ni posrečilo ustanoviti. v__________w Dragi rojaki 1 Prosil bi vse po- bbto, delavci po kolonijah, edince, da se enkrat se#tanemo in kdi v predmestjih, koder so klub ustanovimo, da bo beseda ijeni delavci ni nič boljae ob ! meso postala, ker resnica je, da se ih Časih. bo treba zanimati Čedalje bolj za te drugače je, kjer stanujejo politično organizacijo." Brez orga-ttaliHti. nizacij.- m uiČ; bodoča dob» .je .1». edavno je govoril tukaj polj- ha političnega organiziranja'^ govornik/sod r. St. Oliàewski. Kapitalisti nas drugače ne bodo ivil je, da je newyorška kapitalna post a voda ja sprejela seski op, po kterem se dovoljuje "tisoč dolarjev za rabljeno olje, nikdar upoštevali, kakor če bodo videli, da nas ob času volilnih bojev ne morejo ugnati v kozji rog. Dajmo, jlragi rojaki v Panami, tero so rabili m škropljenje da se ustanovi soeijalistični klub da se ni vdigoval prah. ko Čimpreje. je newyoraka gospoda vozila v Konečno pozdravljam vse so tnniobilih. druge, brate in Sestre ter želim Ta [»rorftčun je bil za leto 19()9. Proletarcu :HKX> novih naročnikov V dr trge m slučaju je govornik ,se piv.I 1. majem, vlagal, kako morajo delavci, ki Priloženo c. sodr. nrednik naj iajo za tiste kapitaliste, ki se. dete svoto za celoletno naročnino qo z avtomobil in» po z oljem j na Proletarea in 50 ct. zi majsko slavnostno številko. ¿ropljeni cesti, trdo delati za 75—2 na dan v največjem radu in prahu, ki prihaja iz h tvorniskih kotov. SeviMla je hudi resnica, da je Ogokteri delavec sam glasoval času volitev za tiste kandida-__ki so glasovali v zborniei. da ¡se izda 5<> tisoč za olje, da se po-¿krope ulice, po kterih se vozijo kapitalisti v svojih avtomobilih. ¡8 To se bo še dalje tako godilo, - dokler se ne bodo delavci organi-rirali politično v klubih in skozi svojo 8oeijalistično stranko zasedli postavodajna mesta, odkoder se ' bo vladalo v prid delavstvu. v Kapitalisti dobro vedo, da dokler se delavec ne bo organiziral v svojo falango, mu bo mogoče vedno intrigirati in ugrabljevati na eni strani nakupičene milijone v denarju potom bank in na drugi zopet monopolizirati v^e produkte, takorda delavec ne T)o mogel ne do enega, ne do druzega. Tako stanje ustvarja gospodarske krize in finančne polome. Eni pravijo, da je to božja volja; ampak če je temu tako, potem bi Človek sklepal, da je tudi božja volja, da so taki ljudje Bim-boaji -r glupci. ki ne poznajo ne rarvoja, niti gospodarskih naukov. Zato pravi prav "Proletarec" v svoji 177 številki pod svojo sliko, da ko je delavec omamljen po kapitalističnem časopisju je klada, na kteri se oddihuje kapitalist. Jaz sem sploh mnenia, da je vsak delavec, kdor ni politično organiziran v soeijalistični stranki, klada, na kteri se oddihuje kapitalist Ni dovolj, če se pravi, "jaz socialist",, pa ne spada k ranki in -ne plačuje svojih metih prispevkov stranki, ki je v boju za preobrat sedanjega krivičnega reda. Delavci, sodrugi. agitirajte povsod za naso »ocijalistično stranko in pristopajte v klube »padajoče. Jugoslovanski soeijalistični zvezi v Chicagu. Kjer je le mogoče, naj se to zgodi, da bodo delavci obTčasu volitev vatami glasovati za nase delavske kandidate v deželne, državne in skupne postavodaje, kajti teti a j šele bo prišel čas delavčeve pravice in blagostanja človeštva sploh. Ne pozabimo pa, da moramo pri tem delu gledati vedno na na-* še glasilo 4'Proletarea'', ki je naš buditelj in naše duševno orožje na vseh potih našega boja. Prido-bivajmo mu novih naročnikov, da ga čimprej ojačimo in povečamo. Naprej sodrugi. naprej!! Iskrene pozdrave na vse sod ni , ge in sodTuginje. I1 Vaš za socijalizem, Jo«. Dernač. m — Jos. Ferjančič: La Salle, 111., 16. febr. Oil. Vendel, Pa., 12. febr. 1911. Cenjeni ufednik ! Podpisani sem nov naročnik ' Proletarea". Upam torej, da dopis ne izročite košu. Odkrito vam moram priznati, da za vaš list nisem vedel. Ko sem ga dobil v roke, sem takoj uvidel, da je to. dober delavski list, ki poučuje delavce o njegovem žalostnem stanju, v kterem se nahaja. Tudi druga stvar je sedaj na potu, da so ljudje v tej okolici ne morejo naročiti na "Proletkrca"; namreč premogarski štrajk. Potr-pite malo, kakor hitro Načnemo .delati, tukajšni slovenski delavci txt bomo najzadnji. 1 Tukaj nas je dosti tacih? ki bi radi ustanovili socijalističen klub, samo da imamo malo nasveta. (Op. ured. : sodr. Frank Petrič vam pošlje vse tozadevno.) Tudi mi želimo biti z vami v boju za pravično stvar do zmage. Z vami se želimo učiti in z vami delati, dokler se delavstvo ne osvobodi iz pod sedanjih neznosnih razmer, ki jih je ustvaril kapitalistični sistem. Mnogo uspeha želeč vrlemu 44Proletarcu'\ ter vse najtopleje pozdravljam. Frank Štajner. .i \ Panama, 111. Cenjeni «odrugt : To le je menda prvi dopis i* t * tukajšne naselbine, vsaj kolikor •e jaz spominjam. Zato mi boste ^ odstopili nekaj prostora za moje kratko poročila v našem delav-»kem listu 41 Proletarcu Z delom gre v naši naselbini prav počasi. Dela se po dva dni v tednu, iz česar je razvidno, da ni «vetovati nikomur semkaj za delom. Glede podpornih društev gre le * bolj arednje : ne napredujemo, ni-m 11 nazadujemo. Pred letom smo "stanavili tukaj društvo «pada-iofr k K. N. P. J fttevilo članov je vedno enako, dasiravno se je število naseljencev podvojilo. Tudi toeijaliMiČni klub nameravamo Chicago, febr. 20. — 1911. . VABILO. Tem potom se naznanja in ob enim tudi vabi Slovenke in Slovenec v Chicagi in okolici na domačo zabavo, ktero priredi Slov. Del.. Pev. zbot "Orel". Omenjena zabava se vrši v soboto, dne 25. t. m. v prostorih Narodne dvorane. Centre Ave. in 18. ulica. Zabava se vrši v mali dvorani, št. 3. Vstopnina prosta. Na programu je petje in tombula. VeČini Slovencem v Chicagi je že znano, da se je pevski zbor 44Orel'' zopet oživel in tudi povsem dobro napreduje. K temu so pripomogla vsa bratska društva v Chicagi, ktera so nam na naše prošnjo priskočila vsaka po svoji moči v pomoč zborovi blagajni. Omeniti moram tudi, da v tem kratkem času, odkar se je pevski zbor ponovno oživel, je lepo število podpornih članov naraslo. Želeti bi bilo, da bi se število množilo še v bodoče, s pevci kakor tudi podpornimi člani. Ker je pevski zbor na pragu prazne blagajne, se radi tega priredi domača zabava. Cenjene Slovenke in Slovenci, ne prezrite gori omenjenega dne. Vsi na krov!! Vsaki dobro došel, naj bode star ali mlad; kdor bode gor prišel, bo vesel rad. al' nc rad. Za vse, kar smo omenili gor — skrbel bo veselični odbor. Veselični odbor: Alois Novina, B*ilip Kaplja, in Frank TJdovieh. SREČNO . . .1 Spisal Jože Zavertnik Burja je topet U*,H 11 kraške luknje in drvila preko čudežnega Krasa proti sinji Adriji, drveč in noseč pred seboj prah, pesek, dro bno kamenje in velo listje. Na pomolih v Trstu so bile razpete vrvi, da burja v svoji silni jezi ne pomeče ljudi v, peneče in kot neprodrljiva megla se dvigajoče Jadransko morje. Malo je bilo ljudi na ulicah, še manj pa na pomolih. Vafckdo, ako je le,mogel, je poiskal varno zavetje pred ledenimi in silnimi sunki burje, ki so prihajali s tako silo, kot plaz, ki drvi po stripi gori nizdol v dolino. Ribiči, ki so lovili na odprtem morju, »o bežali s svojimi malimi ladijami. ko so opazili nevarnost, v* majhna in varna pristanišča ob obrežju. Na parnikih y pristanu m* zanetili ogenj pod parnimi kotli in velike jamice in parnike >rivezali k obrežju z dvojnimi verigami in poleg še / debelo ,in nvo-čno vrvjo, da bodo kos naraščajočemu viharju, ki je že postajal pravcati orkan. Pred sv. Andrejem je bila vsid-raiia avstrijska eskadra. Pet pomorskih orjakov je bilo vsidranih v trikotu, katerih naloga je v slučaju vojne širiti smrt in grozo; v dobi miru vdariti, ako je treba, I k) nezadovoljnem ljudstvu, sploh opravljati službo pomorske poli-eije. Iz orjaških dimnikov se je dvigal gost in črn dim, katerega je burja podila nizko nad morsko površino, da se je mešal z belimi glavami razburkanih valov v umazano in temno plast, ki je branila jasen razgled že v daljavi nekaj sto metrov proti jugozapadu. Na poveljniškem moaticu je bilo Q-_ paziti le stra/.e, ki so oborožene z daljnogledom motrile razburkano' morsko ravan. Ali nakrat so oživeli ti orjaki iz jekla in železa. Ob ladijski steni je bila povsod glava pri glavi, kot bi se zvršilo nekaj o katerem pripoveduje človeku srce, da ne doživi vsaki dan. Straža na poveljniški oklopnici je zaklicala proti častniku v službi. ki je stopal na poveljniški mo-stič: 4 4 Majhna jadernica proti za-padu ... Na jambori ima znamenje. da je v največji sili." ''Čolnar, rešilni čoln" je zapo-vedal častnik, ''dajte mi daljnogled in signalizirajte drugim o-klopnjačam,* da se na odprtem morju borijo ljudje s podivjanimi elementarnimi silami za življen- bučanju in drvenju morja in bur-je, ko so mornarji že prihajali od povsod; iz debelega trebuha o-klopnjaee, baterije, predkrova in jeklenega stolpa, kot bi jih neka nevidna sila metala na površje in jih gonila v smeri proti rešilnemu tMilnu. "Prostovoljci naprej!" je zapo-vedal častnik s poveljniškega mosta. "Vrli mornarji so v življen-»ki nevarnosti, pa tudi ješilno možtvo vaga svoje življenje." Molče jih je stopilo dvajset preti rešilni čoln. Čolnar jih je pričel šteti. Pogledal je vsakemu v obraz, kot bi se hotel /aglobiti v njega. Ali obrazi niso govorili, le iz oči je obsevala nekakšna odločnost, ki se prikaze v a le lattrat. kedar se srce odloči za dobro tlelo. Odštel jih je jm) vrsti štirinajst. 44 V čoln," je dejal kratko, 4,vi drugi ostanete tu . . Drug za drugim so splezali v čoln. Zadnji je bil čolnar. Častnik je dal znamenje in čolnič je zdrknil v morje. 44Srečno*' so zaklicali mornarji na krovu in zavihteli čepice . 4 . 44srečno" .'. . so ponavljali mornarji na oklopnjačah in spremljali čoln z očmi, dokler ni zgubil iz [»red oči v penečem valov ju ... I*. tlÉlè.À! Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZOKNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, DI. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! Importiran starokrajski lobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lm-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W. 18tb St. Chicago, ni. POZOR! POZOR! IG. KUŠLJAN GOSTILNIČAR 221 1st Av•., Milwaukee. Vit. Iuia nB)boi)c pilaff tu v* /m*rniii orn»h.~ Lok*!nI in potujoll ru lak i doitrodoili' L STRAUB URAR 1010 W. 18th St, Chicago. VI Ima ▼«¿jo zalogo ur, terifcie, \>rt*+ do v ia drugih dragotln. Izvršuje tmd) vaakovrvta« popravila v tej stroki f zelo nitki emu. Ob i U i te r«! Dr. W. C. Ohlendoif, M. D Zdravnik sa notranje bolesti in ranocelnik. (»iravaiftkii prriak«vn br*«pljt*,no—plfr ¿ati je 1« adavila, 1924-26 Blue Tal sni Ave , Chicago. Za dne urt: Od 1 do • »pol. Od 7 do 9 sveder. Itvea Ohieag« :ive4i bolniki naj pilelo aloveMki Dva dni kasneje je parnik, ki vozi med Trstom in Puljem, našel sodček za pitno vodo na mirni morski gladini. Na njemu je bilo ime oklopnjače, ki je odposlala rešilen Čoln jadernice v pomoč. O jadrnici in čolnu ni bilo ne duha ne sluha. Mornarji so odpluli zadnjič srečno . . . srečno, med hura klici in pozdravi svojih tovarišev, a vrnili se niso nikdar več. Divja burja jim je pela smrtno pesem, bojno in čarobno morje je pa postalo njih gomila. Velika prodaja! Za $85.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moške, moramo razprodati po tvornifikih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Pridite prvi, da zbere-te najboljše blago, ki ga je dobiti na zapadni strani mesta. NaŠa prodajalca je linijska. 1&53-55 Blue Islaad Ave. Ust. 1886 Chicago, lik Za dobre fotografije je." Rezko se je oglasila piščalka čolnarja in nje glas je prodiral v sleherni kotiček oklopnjače, katerega je spremljal debeli bas čolnarja: 14Možtvo v rešilni čoln!" fte se je lovil močni glas čolnarja okoli brzostrelnih topov in jeklenega stolpa na krovu, od koder je hitel naprej, da se zgubi v CHIKAfiKI 80DRU0I POZOR! Srbska skupina štev. 20 Jugoal. socijaliatične Zvez« priradi dne 11 marca t. 1. veliko veselico, a pred stavo, pat jem in godbo. .. Veaelica ae vrši v MOZART Halli, 1532 — 38 Clybourn Ave Slovenaki aodrugi na krov na ta dani Urttfpl* stanejo Ct. in jih dobiti pri tajnik,. Zv,./p. Frank Petriču 1837 So. Center Ave. POZOR! • Slovenaki soeijalistični klub v Sygan, Pa., št. 13. priredi dne 25. februarja 1911 veliko predpustno veselico, y ktero se vsi rojaki a Sygana in soseske najuljudneje vabijo. . .Veaelica se bode vršila v dvorani sodr. L. Kaučiča. Igrala bo pa dobroznana češka godba z Bower Hilla. Ustopnina za moške je $1.00. Ženske ao vstopnine proste. Začetek bo ob 6. uri zvečer. Za zabavo vse vrste bo preskrbljeno, ^ ODBOR > OBJAVA Soeijalistični klub št. 5. priredi dne 25. februarja t. 1. na Franklinu, kjer se vrše naše seje, zabaven večer. Čisti dobiček omenjene zabave je namenjen, da se da kot posojilo za zidanje bodočega doma. ki se bo nazival: 44Dom izobrazbe." Fr. Pavlovčič. dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vaakovratne In na|flrte|*e slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE fSLAND AVE., CHICAGO. KA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287, USTANOVLJENO 1 ........................ »♦♦»»»♦♦»♦ ............. Izdelujemo obleke po meri py 120. $22, $25. «TTTTITTTTrjV ¿i ¿¿j ržTTf DR. 44----------- ICHTERS PAINEXPELLER Najboljše aredrtvo proti bol*»m, revma-tiuuu, ohromeli hrbtenici in errkiui težavam je UM. RICH i ERJtV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi tak of, zmanjka vnetje in mehurje in ola^a boleče dele. iTunitesez njun ivečer in rjutraj; drpuite se dobro, preide lek v kožo. Pomapa takoj im raznih bolečinah, ter je n«jl>oljhi lek za revmo, giht, vnetje, ohrom' Irat «nprtje, bolečine v beOrih, za »ol^bol in neuraliriio. Prodnja se v vpeh lekarnah po 25 in BOr. Glejte na »ulro pri steklenic i — ono vam je isk'ita. F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl St, NEW YORK. Prodajemo CS p»5. llTI5)VTin zalogo modemih klo- » llladlllU bukov v najraznovrstnih bojah. V 7DliWli ,mamo znlogo srajc, kra- ¿dlUJJl jan^ spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča TV IT>| JUt Alliri/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA 0BLEME JUKI Ifl/tlfllill, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. Skladl&te čevljev sa dame, moike in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vea popravljalna dela, spadajoča v čevljarako obrt! Za obila naročila ae priporoča ti. občinstvu JOSIP JEČMEN J Alt, lastnik 1831 So. Centre Ave.« Chicago. III. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ,RANJE Osdravim vaaeeg«, kdo» trpi na Varieoetli, Strietari. Dalji ozdravim nalet] ji to saatrn>Janje, ti vin« neamoinoeti, v«4»> nieo hi bolesni tiiočih m moftki*. Ta prilika js daaa tiatim, ki ao i Klali ie velik« «veti zdravnikom n« da bi bili osdravljeai in moj namen je, p» kaaati mm, ki «o bili zdravljeni od tueatov adravaik«a breraapetao, da posedujem I« jaz «dino «r«d«tv«, a ktori» zdravim vspetoo. \ Za nevzpeAno adrarljenj« ni tr«ba plačati—1« sa Tipilsi Ozdravim pozitivno ielodečne bolezni, pljnčna, aa jetrik in ledvieak ne gl«de kako «tam j« boieten. Tajn« molk« balesal zdravim hitro, za «talno in tajno. iiv£ene onemoglo*!, slabo*, zguba kreposti, napor, naatrnpleaje i« agnba vode. Pljnča, nadela Bronchitis, «rčn« bolesni ia pljvftae zdravim a mojo najnorejfto metodo. ... .lanske bolesni ▼ ozadja, beli tok in drvge zdravim za «talno. Zaatrnplj«*)« ia m drage kotne bolem kakor priMe, tnre, garje, otekline.—Motni tok to *■' ' (iovo -lrupe bolezni. PraiMe ln «vetnje aaitonj. jvorimo «lovanako. DR. ZINS, 41 SO. CLARK 1ST. between Randolph an i Lake Sta. GHIGA60 NAJBOLJŠA KUHINJA! Billiards, Pool Table, PreaoèflMa za potnike. M prlpnvtitM pi Immôi. Odprtt pi InvI In po noči. P. PeriČ, 1412 W. 18. SI., CMcaf«, HI. i Uradnje: od S are ajvt do I. mre arsèer. V ae4el>» »d 9 nre ajot. do 4 ve pe^ ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce. mloenlnt vodf in rai-nlb neopojilh pijač. 1837 Bo. Flik It Tel. Oanal 1406 Jaki važno vpra*aa|e? "Ali sem ie poalal zaostalo ročnlno na 11 Proletarea"! fia ne! — Splošen pregled. — John P. Morgan at Oo. — ti-skovus družim trdi, da ni kupila radi tega mesečnikov in tednikov, da bi ustanovila časnikarski trust, da bi čitateljem podal« ali zamolčala to, kar nji koristi. 11 Morgan*4 tiskovna družba lahko poroča, kar ho "Združenega tiska" (Ass. Press) in vseh enakih vodovodov m noviee. Seveda atane denar, vseeno bo pa najceneje, poleg ■e pa lahko tako uredi, da se izplača."" Ideja je bila tu. Ali Rockefeller je ni mogel patentirati, drugače bi jo ixvedel sebi v Jcorist. Ali Morgan se je ideje oprijel in jo vree-ničil. V New Yorku si je podjarmil finančni trg, zapoveduje že skoraj vsem »železniškim družbam, produkeija jekla in železa je pod njegovim poveljstvom, glede inozemske politike pa odloča on, zdaj bo pa Se po svoje delal javno mnenje. , Trustjani ne spijo. Povsem se zavedajo, kakšna sila je časopisje. Delavci ali se zavedate tudi vi? Ako se zavedate, ne bodete naročali kapitalističnih časnikov, naročali bodete le delavske. Kapitalistične liste bodete prepustili pa kapitalistom. • — Sveti oče' v Rimu, ki je prijatelj protestantovskega nemškega cesarja je neizprosen, trd in jeklen bojevnik proti /noderniz- ~mu. Po najnovejših poročilih bodo sedaj očistili modernizma univerzo v Freiburgu na Švicarskem, kjer predava princ Maks, ki je pred "svetim očetom" zlezel pod klop. Dominikanski general, pater Cormier, ki nadzoruje freiburško fakulteto, je dobil ukaz. da odstrani štiri profesorje, med njimi tudi rektorja univerze. 1 Sedanji papež in njegovi svetovalci v Rimu so najbrž največji n&zadnjaki med vsemi, kar jih je do danes zapovedovalo edino zveličavni cerkvi. Vi slovenski duhovniki v Ameriki razumete to resnico, kot jo umemo mi. Vzlic temu pa vpogi-bate svoj tilnik pred Rimom in mumijo, ki sedi na Petrovem stolu. Vi umevate, da ortodoksnost vodi v pogibelj in v propastenje, da se dandanes ne dajo več uveljaviti načela, ki so bils že mero-dajna v srednjem veku. In vzlic temu hodite z nazadnjaškim Rimom in trdite, da ste Slovenci! Kdo naj vam verjame oboje f Bodočnost slovenskega naroda pa vendar ni v Rimu, v Vatikanu. Ako slov. ameriški duhovniki hodite za Rimom, tedaj nikar ne trdite ,da ste Slovenci.' Kardinal Manning vendar pravi: Cerkev je mednarodna in ne. odvisna organizacija, ker je nad-narodna organizacija. Z drugimi besedami je to le: Cerkev je neodvisna in mednarodna organizacija, kateri ni/«fo mar interesi nobenega naroda^ - sploh ljudstva v vobče —, pač cerkev skrbi, ker stoji nad narodi/ tolmača ia angl slov. kjer so bolniki primorani, da «i ft 4l0V*k ftjer 1 no, kakor jo v uavadnem iivlj iseejo pomoči, napravijo navadno priu^ kaf ^ v uj ^ J velike napake, da uporabljajo trebno ftko hol* kak boljži po««f sredstva za pomiljenje nervozno- odvisno živeti. Knjiga v platno v »ti, ki pa niso drugega, kot pogub- stane samo S1.00 in jo dobiti pri Ijevalpi Živcev. Nervoznost nasta je največkrat iz slabosti živcev, ki pa zahteva dobro zdravniško oskrbo. Ljudje ,ki so bolni na živcih, uporabljajo naj se sredstva, ki jih bo najbolje ozdravilo. Trinerjevo ameriško grenko vino je najbolje sredstvo zs to. Mnpgo slučajev'bolezni živcev se mora naravnost pripisavati nerednostim prebavljanja Ako ono ni popolno, postaja kri slaba in ne zamore po- V. J. KUBELKA, 538 W. 1451 h St., Ne« York. Nove JESENSKE obM v vseh najnovejših krojih in barvah ST .SO do $25.00 "PRESTO' dajati človeškemu sestavu dovolj | najnovejši patento van ovratnik, hrane, da bi se izdržavali z teg& živci, ki postajajo slabi zaradi lakote. To vino vam pa uravnava I pQ fe^jih Kerseys, Vicuñas, prebavo, izčisti truplo ter vam L Twccds v vsch barvah zs Račun dohodkov in izdatkov Jugosl. Socialistične Zveze za oktober, november in december 1910" DOHODKI kraj 3 5 6 7 11, 17 18 20 21 22 25 Prebitek od septembra . Allegheny, Pa.......... Conemaugh, Pa. . ...... Chicago, 111............ Chicago, III. . .......... Kenosha, Wis.......... Chicago, in............ Youngstown, O........ Chicago, 111............ K annas City, Kan*...... Chisholm, Minn........ Indianapolis, Ind...... Odbor slov. socialist, or organizacije za ČL marke kot posojilo........... J. Filipan......f ...... B. M. V. H............. J. MarkoviČ....... Delia................. 3.00 2.00 2.00 1.00 2.40 1.50 ».00 2.12 1.57 .20 .06 .05 T7 a • al? II, £ I ñ IZDATKI napravlja polno kri. Ako je pa nervoznost spojena z želodčno boleznijo ali zabasano-stjo, vara nasvetujemo, da rabite Trinerjevo zdravilne grenko vino. V lekarnah Jos. Triner, 1333— 1339 South Ashland Ave. Chicago, 111. moške, dečke in otroke 86.SO do 830.00 DOBRO SLUŽBO Clothing HOUSE SWCorner 26" ¿Central PatkJht Rudolph Layer, lastnik. lshko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične posta PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, je, primanjkuje približno iO.OOO I'SS^^tSEffSSSL-brzojavnih vslužbencev. Začetni- Alftt« Schnabl, ki dobivajo $70 do $90 mesečno. Lr> j^,, |f| j§ 28 (^61^11 Nasa sol a je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s po voljnim I Najboljše in najfinejše obleke vspehonr, so službe osigurane. Pi- so po nizki ceni na prodaj šite za podrobnosti šolskemu za- pri H. SCHWARTZ vodu ki vam je najbližji. Natio- 16_18 N Halsted St., Chlcaf* nati, O.. PhiUdelphia, Pa. Mera- vljeTj ^^ fa koviekov F 1 phts, Tenn., Col^mbis. S C, Da- Kdor k j za t dolarj venport, Ia., Portland. Ore. ■ darilo. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller'\ Pravi Pain Espeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znsmki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1643 Blui Island Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevala pohištvo, premog, drva io drugo Oglasite se pri meto. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. Angleščina AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnejia in najcenejia paro-b rodna črta sa 81ovence in Hrvate. Regularna vožnja med^New-Vorkom, Trstom In Reko. Brci poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 po poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo breziični brzojav, električno rassvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domač«. — Mornariji in zdravnik govori ja slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cone in vozne listke obrnite se na nale zastopnike ali pa na: |M topfe pripoeoia PHELPS BROS. & CO. martin potok ar, Sal Act's. 2 Washington St., Ni« Yirt. 1825 80 0mtn Ar* mcf brez učitelja! Slovensko An-_ T , gleška Slovni- ca, Tolmač in An^l. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri v. j. kubelka, 538 W. US St.. New York. N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! P0Z0RI SLOVENCI! POZOR! 8 A L O O N s modernim kegljišČeo Svele pivo v eodčkih ia buteljka* in drago raznovrstne pijačo tor oai^fcs smodke. Potniki dobo Mso 4 išče sa aiako Postraste totea la Vsem Slovencem ki drugim filma« 2.74 2.32 .88 1.02 1.32 1.93 à * 20.0« 2.74 3.00 2.00 2.00 4.72 1.50 2.12 2.20 2.00 2.55 1.00 13.15 1.57 .20 .0« .05 Uradne knjige............ 1000 čl. pristopni« (slov.) . 1000 čl. pristopnic (hrv.) . 1000 kom. pisal, papirja . .. 1000 kom. pisem, kuvert . .. 600 članskih mark (S) 5c... i. 500 članskih knjiftic @ Se/. Chiftholm, Minn., »tov. 22. . ■ Dob.ava omare . . .......... Izmona 1 čeka........... Kare . , Poštnina Telefon , Prebitek V 80.02 3.35 3.35 3.75 3.00 2.90 J; IÎ 2.92 1.53 .50 .05 .50 .05 4.22 30.00 4.80 2.90 3.35 3.35 3.75 3.00 30.00 4.80 1.53 .50 .05 .50 2.92 .05 4.22 Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., - U Stile, III Ako želite dobre čevlje I ^ ^ podn^o mm* priporoča rojakom aa liBm ofcMk. po zmerni cerli, se oglasite pri Fran k Dedek-u 3840 W. 26th St., Chicago. III. ROJAKI * Waukcflanul Ce k očete piti dobre pijače in se zabaviti M, A. Weisskopf, M. D. 603»2 * B8,UTl£!iP°d,agi Prtn°ia dobodkov v "P^bru in prejemkov ter izdatkov v oktobru, novembru in decembru, do predaje knjiu ia prebitka 14.22 v januarju 1911 novemu tajniku Pr*»!*.! n . . . .. . . . ' «ujik J v»,...*.». pregled medenih prispevkov xa januar, dobe vsi klubi Ae ta teden Tajnik. Isknlen zdravnik. Uradnje od 8—11 predpoldne po domače pojdite k | 'n 6—9 zvečer. 1842 8o. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. 111. B. Mahnich-u, 714 Marke! Streti, Waukrgaa. Pri njemu je' vse najbolje. Kdor ne vtjame, naj se prepiča. dobra, domača gostilna v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clslrsve tof\ vlno plvo in t»»nj# prr* vrnt«. Smodk» pomt » priporom» rojakom r C»#v«|«nd o, pa potnikom Lastnik. J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. ?6th St, Tel. Lanwdale 1761. Chicago. LOUIS RABSEL moderno urejen salon RA 113 MILWAUKEE AIE., KENOSHA. WIS. Telefon 1199.