Leto (II., s te v. 238 V LJubljani, sobota dne 7. oktobra 1922 Poštnina pavšallratia Posamezna štev. stan« 1 Dto Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20'— . Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon St 72. "s,.-. ■S-r/'- MH^a 'f, ii - ■ ■ • ».V ■ .v" Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravntžtvo: Ljubljana, Prešernova nI. št bi. Telet it*. Podružnice: Maribor. Barvarska »bea št L TeL it. 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri pošta, čekov, zavoda itev. 11.842. Ljubljana, 6. oktobra. It Beograda prihaja danes senzaci-jonalna vest. Gospod Radič se je baje odločil za državni prevrat v svoji mi-rotvorni hrvatski seljački republiki. Z gospodom poslancem Angjelicem sta napravila protokol in Radič se je obvezal, da je pripravljen oditi s celim svojim blokom na kumanovsko proslavo, skleniti mir z Beogradom, ter se pogoditi, pa naj bo z zemljoradniki ali demokrati. Niti revizije ustave ne zahteva, pripravljen ie vstopiti v vlado vsaj po zaupnikih — skratka rjoveči lev se je čez noč spremenil v krotko jagnje in človek, ki čita sporočilo beograjskega dnevnika, pričakuje vsak hip. da bo naletel na izjavo gosp. Radiča, cla je vidovdanska ustava ipak najbolja . . . Seveda, nekaj pogojev stavi tudi on. Predvsem odklanja vsako sodelovanje z gosp. Pašičem in gosp. Pri-bičevičem. Zato pa je tem prisrčnejši napram gosp. Davidoviču. kateremu brzojavno pošilja zagotovila svojega iskrenega prijateljstva. Radičev značaj ne izključuje tako nenadnih in senzacij onalnih prevratov. Na zborovanju zaupnikov svoje stranke dne 24. septembra je proklel prodor na solunski fronti kot pričetek i zapiralnega sistema*, mesec pozneje hi m ogel povsem mirno slaviti kumanovsko zmago srbske vojske. Isti dan je slovesno proglasil, da je sporazum tr.ed Srbi in Hrvati mogoč le na temelju popolne samostojnosti in suverenosti hrvatske republike, ki bi s Srbijo po »slobodnom ugovoru* sklenila mednarodno zajednico, jutri pa bi znal enako ognjevito braniti tudi vidov-dansko ustavo. Toda če bi bil gosp. Radič zaenkrat manj rekel, bi bil več povedal. Gospoda Angjeliča poznamo kot poštenega in brihtnega seljaka. Razgovorom z Radičem pa ni kos in njegova iskrena prostodušnost ni dorasla lo-kavosti moža, katerega virtuoznost kot političnega glumea deluje tudi na mnogo oprezne jše ljudi hipnotizira-joče. Prvi utis, Id se nam vsiljuje, je ta, čla gre za veliko politično intrigo. Aranžarji zagrebškega kongresa so imeli pred seboj glavni cilj, da razbi-jejo koalicijo in razdvojijo demokratsko stranko. Res se je nekaj dni pojavljalo izvestno kolebanje v demokratskih vrstah in politični nasprotniki vseh barv so z napetostjo pričakovali, da se bodo taktična nesoglasja med Davidovičem in Pribičevičem razvila v borbo, ki bo demokratsko stranko razdrla, šovinistično velesrb-sko krilo v radikalni stranki je porabilo zagrebški obisk demokratskih voditeljev za dobro preračunjen sunek proti vladi in tako so se našli i jugoslovanski tribunaši i velesrbski Voj-vodinei. da pri istem ognju kuhajo svojo juho. Toda po prvih dneh nesi-gumosti so se demokratske vrste zopet trdno, sklenile in pokazalo s« je, demokratska stranka ne bo izpolnila želj svojih protivnikov. Izgleda, da ie v tem momentu smatral gosp. Radič za uspešno, ako vrže v javnost pravo bombo največje politične senzacije. Demokrati ste prišli do spoznanja, da je bilo sodelovanje nekaterih Vaših prvih ljudi na zagrebškem kongresu taktična pogreška? Kakšna zmota! Zagrebški kongres je Radiča spreobrnil in treba je le, da prekinete koalicijo in odstavite Pribičeviča. pa je »hrvatsko vprašanje* že napol rešeno in sporazum z Radičem mogoč na temelju Vašega lastnega programa. Pazite torej, kako se bodete odločili dne 10. t. m.! Gotovo je, da bi se morala vsa jugoslovanska javnost od srca veseliti že nad mnogo skromnejšim spreobrnjenjem voditelja HRSS. Za samo odkrito priznanje našega narodnega in iržavnega edinstva bi smeli Radiču odpustiti cele gore njegovi!* grehov. Na žalost se pa ne moremo ubraniti občutka, da gre le za prozorno in povrh b nerodno intrigo, za trik. ki naj zanese tik pred sestankom glavnega odbora zmešnjavo v demokratske trste. Ta račun je gotovo napačen. Intriga je prehitro spletena in do 10. oktobra bo še časa dovolj, da se raz-u-inka. Ako pa je Bog obdaril Radiča s rtravim spoznanjem, naj mu bo hvala ln slava. Najnovejša Radičeva senzacifa RADIČ SE KOČE ODREČI REPUBLIKI IN PRIZNATI USTAVO! - POLITIČEN TRIK DRŽAVNI SVET. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) 10. oktobra se vrši seja državnega sveta, na kateri bodo novi člani prisegli. Nato se bo razpravljalo o vprašanju čina posameznih članov in o njihovi dodelitvi posa-meznim sekcijam. Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Danes okoli 2. ure popoldne je Cicvaričev 'Beograjski dnevnik* nabil na oknu hotela Moskva plakat, na katerem je javil z velikimi črkami: «Radič pride v Beograd na skupščino);, podnaslov pa se glasi: «Sporazum z Radičem in hrvatskim blokom dosežen v vseh vprašanjih državne in narodne politike. Radič pristaja na to da pride v Beograd. Prisostvoval bo z vsemi poslanci na Kumanovski proslavi. Sporazum je dosežen brez revizije ustave. Obširneje v dnevniku®. Ob 5. uri popoldne so kolporterji začeli raznašati posebno izdajo »Beograjskega dnevnika*, ki je imela nastopno vsebino: »Po zagrebškem kongresu je nastalo tudi v vrstah Radičeve stranke veliko razpoloženje za politiko popolnega pomirjenja med Srbi in Hrvati v notranjem življenju. V to svrho je imel poslanec Angjelič (demokrat) predvčerajšnjim v Zagrebu konferenco, kateri so prisostvovali predsednik seljačke stranke Stjepan Radič, dr. Ante Pavelič in dr. Mat« Drinkovič. Na tej konferenci so razpravljali o vseh vprašanjih narodne in državne politike Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govorilo se je tudi o skupni proslavi praznika velike zmage na Ku-manovem, kakor tudi o odhodu naših parlamentarcev v Češkoslovaško. Radič je izjavil, da je pripravljen, da se sam z vsemi poslanci udeleži kumanovske proslave in da s tem da javno priznanje Srbiji za njeno sodelovanje pri ustvarjanju naše domovine Posebno je naglas sil, da je v današnji politični situaciji potrebno dokazati Evropi, da smo mi Hrvati in Srbi sposobni, vse svoje stvari sami uspešno uravnaiti v iskrenem sporazumu, o katerem mislijo nekateri politiki, da o njem ne more biti niti govora. Na konferenci se ni govorilo o nikaki reviziji ustave*. Ta posebna izdaja je izzvala v Beogradu precejšnjo senzacijo. Ker je poročilo zvezano z imenom g. Angjeliča, so ga novinarji obiskali. G. Angjelič je to vest v celoti potrdil, pripominjajoč, da ima tudi pismeno izjavo Radiča. Radič v svo jem pismu dodaja, da ne zahteva revizi- je ustave in da je voljan, da z Davidovičem in demokrati sodeluje v vladi. Zagreb, 6. oktobra (Izv.) Ko je dospela v Zagreb vest o posebni izdaji *Beo-grajskega dnevnika*, je šel dopisnik * Češkega Slova* k Ra/Tiču, da pa vpraša, kaj je resnice na tem poročilu. Na vprašanje, ali bo šel Radič z našimi parlamentarci v Prago na proslavo češkoslo vaške republike, je Radič odgovoril, da bi šel. vendar pa samo v zastopstvu hrvatskega naroda. Na vprašanje, ali bo šel na kumanovsko proslavo, je Radič odgovoril, da bi šel sam in tudi njegovi poslanci, da pa naglasa, da je bila kum; številki bodo priložene položnice, da jih porabijo naročniki za plačilo naročnine. — Uprava »N.iive». * Slovensko šolstvo v goriškem Šolskem okraju. Goriški okrajni šolski svet rabi 28 učiteljskih moči. Učitelji in učiteljice, ki reflektirajo na ta mesta, naj vložijo nemudoma prošnje na okrajni šolski svet, ker bodo takoj nastavljeni. Tekom meseca bo razpisanih za definitivno nameščenje 87 mest, in sicer 42 za voditelje, 15 za učitelje in 30 za učiteljice. * Nemci proslavljajo obletnico ko roškega plebiscita. Nemci pripravljajo za torek, 10. t. m. velike elavnosti ob obletnici koroškega plebiscita V Celovcu se bo vršil slavnostni koncert, glavna proslava pa bo v Velikovcu. Uradi in šole bodo ta dan zaprti. Svečanosti pa se bodo vršile seveda tudi v drugih krajih Koroške. * Madžarski list v Prekraurju. Poro-Sajo nam iz Prekmnrja, da se tam osnavlja nov tednik; dovoljenje je že izdano in bo list v kratkem izšel. Članki bodo tiskani v prekmurskem narečju, toda z madžarskim pravopisom, deloma pa tudi v madžarskem jeziku. Urejeval ga bo neki Štefan Kuhar iz Tešanovcev, glavni špiritu? movens pa je dr. Šomen, odvetnik v Murski Soboti. List bo tiskala in vzdrževala madžarska hranilnica v Murski Soboti. Navedena imena dajo slutiti, da list gotovo ne bo naklonjen naši narodni in državni misli; madžaronske-mu rovarenju v Prekmurju bo treba posvečati več pozornosti, da se prepreči vsaka temna mahinacija že v naprej. * Himen. V četrtek dopoldne se je v Kranju poročil gospod Josip Rožič, carinik v Murski Soboti z gdč. Ladico Cvirn iz Kranja, čestitamo! * Prva cenejša moka v Ljubljani Kakor čujemo so včeraj prispeli prvi transporti amerikanske moke v Ljubljano. »Žitni zavod* ter veletrgovec Šarabon Stavka kovinarjev v Ljubljani. V ljubljanskih Strojnih tovarnah in livarnah so pričeli stavkati livarji, strugarji in modelni mizarji. Vzrok je spor, ki je nastal iz tolmačenja kolektivne pogodbe na podlagi katere so delavci zahtevali izplačilo 15odst. diference na mez de od 1. septembra naprej. Stavkujoči so proglasili kolektivno pogodbo za pre-kršeno in torej neveljavno. * Skrb za ljubljanske ulice na pristojnem mestnem uradu ni baš najbolj razvita. Poglejmo samo Bleiweisovo cesto. Deželna vlada je tam, policijska direkcija, inšpektorat državnih železnic, dve šoli, Narodni dom itd. Poglej pa sedaj na prehode čez to cesto! Na križiščih z Aleksandrovo, Knaflovo, Šubicevo. Nunsko in Erjavčevo ulico nudi Bleiweisova cesta najžalostnejši pogled. Cela morja brozge se razlivajo in pokrivajo kameni-ti tlak, ki je položen na teh križiščih. Ta brozga se da odpraviti brez napora, po desetih minutah vsakdanjega 5trganja na vsakem križišču, in nikjer bi ne bilo v mestu lepših prehodov, ko na Bleiweisovi — toda pri nas se očividno globokoumni organizatorji trudijo, kako bi to brozgo drugače »rešili*, pasanti pa morajo hop v njo, ali pa stoje na hodnikih in si ogledujejo deklice, ko balan-sirajo po teh takozvanih prehodih kakor golobčki. Tako ima tudi ljubljansko blato svojo dobro stran. ' Cinkarna v Celju. Slavonska banka d. d. podružnica v Ljubljani je prevzela včeraj državno cinkarno v Celju. Osnuje se delniška družba z 12 milijoni kron pri kateri bo država udeležena z eno tretjino delniške glavnice. * Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek dne 9. oktobra 1922 je otvoritveno predavanje v tekočem poslovnem letu 1922/23. Primarij celjske bolnice g. dr. Steinfelser si je izbral za ta večer tema 0 sestavi človeškega telesa*. Predavanje bo spremljal s slikami, risbami in krasDimi učili iz samatologije. Vstop k predavanju je dovoljen le rednim članom. Z 10. oktobrem se otvori kurz za srbohrvaščino, ki bo trajal prilično dva meseca in ga vodi učitelj za srbohrvaščino na mestni osnovni šoli g. Radič. Priiave naj se izvrše pravočasno. * Celjski stanovanjski urad. Stanovanjska komisija, ki je doslej obstojala iz župana kot predsednika in po enega zastopnika najemnikov, oziroma hišnih posestnikov, se je zadnji čas pomnožila še s štirimi člani. Vojaško oblast zasto pa polkovnik Naumovič, javne nameščen ce prof. Reich in socialistično društvo najemnika Stern in Lah. Hišni posestniki so zastopani po Gregoriču in prof. Mastnaku. Zaradi vojaškega zastopnika je interpeliral v zadnji obč. seji obč. odbornik Koren, nakar mu je dal župan potrebno pojasnilo. * Popravilo žel. vagonov v brodski tvornici. Začetkom avgusta 1922 je izročila direkcija državnih železnic v Zagrebu prvih 300 tovornih in 25 potniških vagonov v popravilo brodski tvornici, ki je pod vodstvom strokovnjakov po enem mesecu popravila v zadovoljstvo direkcije prvih 100 komadov. * Dobava vijakov. Ravnateljstvo državnih železnic v Saraievu razpisuje na dan 13. t. m. ob 10. uri dopoldne ofertal-no licitacijo glede dobave raznih vijakov. Predmetni oglas je v trgovski :n obrt. zbornici v Ljubljani na vpogled. * Od Sv. Marjete na Dravskem polju nam poročajo: Danes zapusti naš kra; naš velezaslužni nadučitelj g. Mohor, ki odhaja na- svoje novo službeno mesto v Svečino. Težko ga bomo pogrešali, sa; je bil vedno neumorno delaven; pomagal nam je ustanoviti «Sokola» in ustanovil nam je tudi na-šo »Domačo knjižnico*. Ob odhodu se mu zahvaljujemo za njegov trud. Svečinčanom pa čestitamo, da dobe tako dela-vnega in narodnega uči- teiia * Strela zanetila požar. V zidanico Zemljičevega vinograda pri Ljutomera je udarila strela, vsled česar se je vne lo in pogorelo tudi gospodarsko poslopje in hlev. Škoda je znatna, a je deloma sta dobila moko, ki pride v prodajo j krita z zavarovalnino. menda okoli 22 K, črna pa po 19 K. Tudi veletržcu Knezu je dovoljen uvoz sme rikanske moke. Vlada bo nadzorovala prodajo amerikanske moke, da se ne bodo vršile zlorabe. Najnovejše vesti jav-liajo nadaljnjo padanje cen. Pšenica v Somboru se je včeraj ponujala po 13 K. pa ni bilo kupcev. Žito iz Rumunije se ponuja cif Galac celo po 2 Din. * Pojasnilo. Pred nekaj tedni smo objavili po nekem radikalskem listu imenik članov ljubljanske skupine srbske radikalne stranke. Med dotičnimi gospodi je bil naveden tudi akad. slikar profesor Ivan Vavpotič. Njegovega nam takoj poslanega popravka žal nismo prejeli in tako se je zakasnela ugotovitev, da je naša vest o g. Vavpotiču absolutno netočna. Gospod profesor je slej ko prej zvest pristaš demokratske stranke in je tudi funkcionar politične organizacije JDS v svojem okraju. V zadoščenje nam je, da moremo s tem pojasnilom popraviti krivico, ki je bila prizadeta našemu uglednemu somišljeniku. * Oderuštvo v knjigotrštvu. Vedno nove doneske dobivamo k temu žalostnemu poglavju. Tako je n. pr. včeraj neki gospod hotel kupiti v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Janežič-Bartlov »Slovar*. Zahtevali so zanj 132 Din. KeT se mu je zdel predrag, je vprašal zanj še drugod in res je dobil knjigo v neki drugi knjigarni za 93 Din. torej za celih 39 Din cane'e- Ubilo ju je novo vino. V Kameniei sta na tragičen način ponesrečila, brata Adam in Miloš Čermak. ki sta valila sod v klet. kjer je vrel mošt. Klet je bila napolnjeni s strupenim vzduhom. ki se vsled vrenja nahaja v zaprtih prostorih, Obadva sta se v kleti onesvestila in kmaln nato umrla. * Narodni poslanec v nogavicah. Narodnemu poslancu zemljoradniške stranke Simi Krstiču se je te dni pripetila velika neprilika. Ko se je vozil iz Broda v Sarajevo, je v kupeju zaradi komodi-tete sezul čevlje ter jib postavil poleg sebe. Ko se je Krstič v Sarajevu prebudil, ni bilo njegovih čevljev nikjer — moral je iti v nogavicah do svojega stanovanja. * Drzna tatvina. Mariji Modie v Brestu je bilo v noči dne 1. oktobra iz škri-nje ukradenih približno 30.000 kron. Zanimivo pa je, da je tat vzel le de! gotovine, ki se je nahajala v škrinji in da se zlasti ni dotaknil tuje valute. Tat je odkril streho na hiši, ter na ta način prišel v zaklenjeno sobo. Za drznim vlomilcem ni nobenega sledu. * Tatvina v kolodvorski restavraciji Josipu Amanu iz Ljubljane je bila dne 2. oktobra v restavraciji tretjega razreda na Zidanem mostu ukradena listnica z manjšo vsoto jugoslovanskega in avstrijskega denarja ter potna legitimacija s sliko, kakor tudi več drugih listin in slik. Nevzdržne prometne razmere Ljubljana, 6. oktobra. Danes dopoldne se je vršilo v dvorani hotela Unicm manifestacijsko zborovanje o našem železniškem prometu. Zborovanje, ki ga je sklicala Zveza indu-strijcev za Slovenijo, je otvoril podpredsednik Zveze g. Dragotin Hribar, ki je pozdravil zastopnike ministrstva za promet, ministrstva za trgovino in industrijo, pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo, ravnateljstva južne železnice, ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu, Udruženja inženjerjev in arhitektov. Zveze jugoslovanskih železničarjev, Zveze trgovskih gremijev, Zveze obrtnih zadrug, časopisja itd. Povdarjal je, da se hoče na današnjem zborovanju statistično in stvarno dokazati, kako nevzdržne so naše prometne razmere in da se bo tem razmeram skušalo odpomoči z nasvetom. Prosi prisotne, da bodo stvarni in da ne prihajajo s stvarmi, ki se ne dajo zagovarjati. Nato je podal besedo g. inž. Milana Šukljetu. Iz obširnega stvarnega govora g. referenta je razvidno, da je položaj naših železnic res katastrofalen in da je potrebna čimprejšnja odpomoč. Odkar se je industrija v Sloveniji organizirala, so se neprestano opozarjali vsi pristojni či-nitel.ii na prometne težkoče, ki ovirajo našo produkcijo. Zahtevalo se je, da se skliče tarifni odbor, ki naj prilagodi tarifo novim gospodarskim razmeram. Prometno ministrstvo je v tem poletju zaseglo za železnice skoro ves boljši premog v Sloveniji, to je v prvi vrsti premog Trboveljske družbe. Kontingent premoga za železnice je dosegel pretečem mesec 230 vagonov dnevno. Istočasno je prometno ministrstvo odredilo, da se morajo ti kontingenti odpremiti brez ozira na število dostavljenih vagonov, in je izdalo ukaz na južno železnico, da ne sme odpremiti za privatne potrebe ne enega vagona dokler ni odpremljen ves železniški premog. Lahko se Teče, da je odvisna produkcija teh premogovnikov od redne dostave vagonov. Dostavljalo pa se je trem glavnim rudnikom Zagorje, Trbovlje in Hrastnik pretečeni mesec na dan povprečno le 314 vagonov, to je za okoli 63 vagonov dnevno manj, nego bi se moglo z današnjim obratom pro-ducirati premoga. Današnje manifestacijsko zborovanje se je sklicalo, ker so razmere take, da se ne sme več čakati. Danes je katastrofa pravzaprav že nastopila in želez-niškotovorni promet za Slovenijo iaktič-no več ne obstoji. Slovenija nima več zveze s Hrvatsko, Vojvodino in Srbijo. Ne sme se prikrivati, da je to katastrofo zagrešila v prvi vrsti brezglava politika Dirckcije državnih železnic v Zagrebu. Izgovor, da primanjkuje lokomotiv in vagonov, je prazen. Vse železniške prege v Sloveniji, od Jesenic do Ljubljane in do Karlovca, pa tudi Južna železnica od Maribora do Zagreba in Siska, so natrpane z vagoni. Deloma so to pokvarjeni vagoni, deloma natovorjeni, ki se ne morejo odpremiti naprej, deloma celo prazni in novi reparacijski vagoni. Pokvarjenih vagonov, ki že neštete mesece propadajo na tiru, je na vseh progah kraljevine okoli 14.000. Po dolenjskih progah so z vagoni zastavljeni že prometni tiri. Govornik je navedel celo vrsto vzgledov zaostalega tovora in je povdaril, da je dejansko tovorni promet preko ZagTeba, Siska. Karlovca in Ca-praga popolnoma ukinjen. Pri tem pa prihajajo še vedno novi reparacijski in natovorjer.i vagoni iz Avstrije, ker Direkcija državnih železnic v Zagrebu ne proglasi omejitve prometa. Ker je v inozemstvu znano, da so postaje Zagreb, Caprag in Sisak popolnoma zaprte, prihajajo iz inozemstva tovori za Jugoslavijo preko Madžarske in sicer največ preko Gyekenyes-a in Dmja na Koprivnico, iz Peči; i a v Osijck. ali iz Baje v Sombor in Subotico. Tako ima inozemsko blago, zlasti avstrijsko in madžarsko, v Jugoslavijo prosto pot, dočim je blago iz Slovenije povsem izprto. Nadalje se dotakne govornik ekspoze-ja pomočnika finančnega ministra g. Plavšiča. ki je pred kratkim v Ljubljani raztolmačil široko zasnovani program za stabiliziranje in kasnejše dviganje dinarske valute. Njegova dobra izvajanja tudi z velikimi stroški, katere mora seveda vtrpeti do zadnjega vinarja kon-zument. V tem zmieki predlagamo tn zahtevamo: a) Da b« takoj poskrbi ta prim«me življenske pogoje železniškega osobja. uredništva, poduradniStva, služiteljstva in delavstva. Nemudoma se morajo re- Predsednik Saveza železničara v Ju-: ^ubrati njihovi denarni prejemki. Ob- goslaviji g. Bogdan Krekii pozdravlja referat g. Šukljeta in omenja, da je vršilo osobje svojo službo, kolikor jo je pač moglo pod takim vodstvom. Nadalje omenja mizerno gmotno stanje železniškega osobja. Inšpektor drž. žel. v Zagrebu g. Bod-nar dokazuje, da zagrebška direkcija ni kriva, da promet ne funkcij onira tako, kot bi moral, ker ji primanjkuje sredstev. Poslanec g. Ivan Deržit se oglasi k besedi kot železničar in zahteva, da se notranji promet emancipira od tujega. Strinja se z obsodbo zagrebške direkcije. Nadalje omenja slabo gmotno stanje železniškega osobja, vsled česar zapušča to vedno bolj službe. Prošnje osobja se ne upoštevajo. Uslužbenstvo državne železnice ne dobi obleke, dočim je južna železnica vsaj za silo oblekla svoje osobje. Glavna skrb naj bo, da se osobje zadovolji. Zastopnik Zveze jugoslovanskih železničarjev g. Sovre govori o železniški pragmatiki in o bedi železniških uslužbencev. Generalni tajnik Saveza industrijalaca v Zagrebu g. Baner pravi, da ne bo pomagalo nobeno zborovanje, noben protest. Ako bi železnice prevzelo privatno podjetje, bi ne bilo več izgovorov, ki jih ima sedaj prometno ministrstvo, češ da ni pragov in da ni tega ne onega. Zato naj pridejo železnice v privatne roke. Kot privatno podjetje bi bolje plačevalo osobje in imelo nižje tarife. V ravnokar imenovanem tarifnem odboru je med 16 člani 8 poljedelskih zastopnikov, toda samo 1 industrijalec, kar je popolnoma neumestno. Komisar pri zagrebški direkciji g. dr. Ivan Kavčič pravi, da se zagrebška direkcija trudi, kolikor je mogoče. Promet je po vojni zrastel, zato bi bilo treba investicij, treba bi bilo kolodvore razširiti, pomnožiti osobje, pomnožiti lokomotive, vagonov je dovolj. Zagrebška direkcija ni kriva, ako ne dobi sredstev. Nato prečita inženjer g. Milan Šuklje resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Po resolucijah je izjavil zastopnik prometnega ministrstva g. Novak, da je prišlo do podobnih rezultatov, kakor jih vsebujejo resolucije, že tudi prometna konferenca, ki se je vršila od 16. do 18. avgusta v ministrstvu saobračaja. Zato je gotovo, da bo ministrstvo v resolucijah izraženim zahtevam ugodilo, kolikor bo le v njegovi moči. Resolucije: Na velikem zborovanju dne 6. oktobra 1922 v Ljubljani zbrani industrijci trgovci, obrtniki in zastopniki delavskih or-ganiiacij ter organizacij železniških urad nikov in uslužbencev so sogla-sno ugotovili: 1.) da je železniški tovorni promet iz Slovenije v vso ostalo kraljevino dejanski popolnoma ukinjen. Vse postaje na progah državnih železnic od Jesenic do Karlovca, Capraga in Siska so zatrpane po zastalih vagonih, ki zapirajo tudi že prometne tire. Enako zatrpane so postaje Južne železnice do Zagreba in Siska.' 2.) Na postajah državnih železnic v Slo veniji stoji: 1882 pokvarjenih vagonov, 550 natovorjenih vagonov, okoli 200 novih reparacijskih vagonov in mnogo stotin praznih vagonov. Na postajah Južne železnice stoji vsega 2175 natovorjenih vagonov, od teh v postaji Tezen pri Mariboru 1003 vagonov. Najstarejši teh vagonov stoji že od 30. maja 1922. Pri carinarnicah Maribor. Ljubljana in Znrrreb stoji 900 vagonov. Več sto vagonov pa služi za stanovanja železniškemu oeobju. Vsak dan še prihajajo reparacijski vagoni Iz Avstrije, ki bodo do kraja zaprli naše proge. 3.) Že več mesecev ne prevzame drŽav na- železnica v Zagrebu in Sisku transpoi tov iz Slovenije, izvzemši železniški premog. železniški material in 4 do 10 drugih vagonom. Navzlic temu pa Direkcija državnih železnic Zagreb ni objavila ograničenja prometa. Vsled tega prihaja inozemska roba iz Madžarske na naše proge vzhodno od Zagreba in trajno zapira pot našim transportom. enem se mora započeti smotrena akcija za nastanitev teh nameščencev in njihovih rodbin. Nujno potrebna je tudi nova enotna in moderna službena' pragmatika. ki naj ustvari zopet red in zadovoljstvo pri železniških uslužbencih. Nadalje naj železniška uprava skrbi za vzgojo naraščaja ter naj otvori vse potrebne strokovne šole. b> Zahtevamo, da se uprava državnih železnic reži sedanjega birokrat iima. zlasti izraženega v funkcioniranju državnega računovodstva, da se preosnuje ta uprava po načelu zdrave komercialne politike. Mislimo pa. da je treba resno pristopiti k vprašanju privatiziranja naših državnih železnic. c) Ne nasprotujemo projekt-u velike transverzalne Jadranske železnice, ki jo zahteva državni interes. Moramo pa odločno zahtevati, da se nemudoma poskrbi za saniranje obstoječih železniških linij, v prvi vrsti glavne žile, ki veže Zagreb z Beogradom in to počenši z izgrad bo državnega kolodvora v Zagrebu, ki nikakor ne odgovarja potrebam. Potem pa tudi onih paralelnih in stranskih prog ki vodijo proti centrumu države Beogradu. V tem zmislu pred vsem imenujemo kot za Slovenijo najvažnejše proge Bubnjarci — Karlovac — Caprag in Dusroselo — Novska ter pararelno linijo Koprivnica — Virovitiea — Slatina — Našice — Osijek. Te proge naj ee oja-čijo v gornjem ustroju v tirih in pragih, zgrade naj se potrebna umikališča, razširijo naj se važni kolodvori Za ta dela je otvoriti brez odlašanja vse potrebne kredite. zla=sti je tudi skrbeti za to, da se v železniško shižbo zopet vrnejo inženjerji in ostali uslužbenci, ki so jo zapustili zaradi neznosno nizkih prejemkov. d) Nemudoma naj se izdelalo oziroma uzakonijo enotni službeni predpisi, enotni obratni pravilnik za vso kraljevino. e) Nemudoma je ustvariti sporazum z upravo Južne železnice, zlasti naj se ugo tovijo predpisi za instradiranje transpor tov po linijah državnih železnic in Južne železnice. Nemudoma naj se otvori promet na progi Barcs-Virovitica in naj se omogoči uporabo proge Gvekenves-Barcs. da morejo tovori iz Maribora preko Pragerskega-Gyekenyeea in Barcsa priti do Virovitice ir. tako do vzhodnih pokrajin kraljevine. f) Odločno zahtevamo, da Direkcij v Zagrebu prvenstveno odpravlja domače transporte in da odklanja sprejemanje inozemskih transportov vse dotlej, dokler niso razbremenjene zatrpane naše nostaje in da ni omogočena odprema to- ^ __x:t- Hnlrlo* no mAffiift so navdušila poslušalce, vendar je iz i 4 ) D^avnim feleznieam primanjkuje njih razvidno, da g. Plavšič nima vpogleda v obupne prometne razmere. Govornik meni, da je g. Plavšič povsem pozabil, da je baš njegovo to je finančno ministrstvo v posebni meri sokrivo na neredu v železniškem prometu vsled ved-nih sprememb v carinskih tarifah in predpisih ter nenadnih odredb v devizni politiki. Toliko iz obširnega govora. Podpredsednik Hribar se je govorniku zahvalil in otvoril debato. Najprej se je oglasil k besedi g. ravnatelj Alojzij Križnič iz Maribora, ki je prečital zahteve podobnega zborovanja v Mariboru. Za njim govori zastopnik Saveza industrijalaca v Zagrebu g. Egon Bjelinski, ki zahteva, da se uvede v železniškem prometu dobavni rok in da naj bi bili uradniki osebno odgovorni, ako ne pride blago pravočasno na mesto. Govori tudi o veliki bedi železniškega osobja. Zastopnik južne železnice centralni nadzornik g. Pregelj povdarja, da železniški promet najhujše ovira carinjenje, kajti carinjenje enega samega vagona traja često celih 13 dni. To ie združeno izvežba.nega, strokovnega nradništva. pod uradništva in služiteljstva, Še vedno pa zapušča osobje državno-železniško službo. To osobje je vseskozi mizerno plačano. da ne more več obstati. Uprava državnih železnic tudi ni ničesar storila *a nastanitev osobja. Na državnem kolodvoru v Zagrebu stanujejo železničarji še danes v več stotinah vagonov. Tudi v Dravi ja h pri Ljubljani je 35 vagonskih stanovanj. 5.) Počasno in nezadostno poslovanje carinskih uradov je v znatni meri prispevalo h katastrofi. Neugodno eo vplivale tudi nenadne premembe v carinskih tarifah, posebej pa še naglo menjajoče se odredbe devizne politike. Resortna ministrstva so določala zgolj ir. enostra-n ske"a svoiega vidika, vsako zase. brez ozira na posledice, koje njih odredbe povzročijo v itak derutnem železniškem prometu. 6.) Da katastrofa, ki je že dejstvo. ne uniči trajno vsega gospodarstva v Sloveniji in da se taka katastrofa ne udej stvi v vsej kraljevini, se morajo nemudoma storiti ndk-šni nkreni. orov po naših linijah. Dokler ne morejo Zagreb d. k., Karlovae. Caprag, Sisak prevzeti vso našo robo, toliko časa absolutno ne smejo transporti iz Madžarske prihajati na progo Zagreb-Sisak-Zemun, ki preprečujejo odpremo naših produktov! Dokler imenovane postaje niso odpr te za tovorni promet iz Slovenije, naj Di rekcija v Zagrebu takoj razglasi dejansko obstoječe ograničenje prometa. g) Nujno pozivamo vlado in Zakonodajno skupščino, da brez odlaganja, v pravilnem spoznanju kritičnega stanja našega železniškega prometa, ukrenejo v zmislu na£ih predlogov te neodložljive ukrepe. Apeliramo na ministrstvo saobračaja, ministrstvo financ, na ministrstvo voine in mornarice, na ministrstvo trgovine in industrije, na ministrstvo za šume in rudnike, na ministrstvo poljedelstva in vod. na ministrstvo socialne politike in še posebej na gg. ministre, ki načel ju je jo tem ministrstvom, da nemudoma posvetijo vse svoje moči odvrnitvi preteče definitivne katastrofe železniškega prometa in katastrofe našega narodnega gosooda-rstva, Pozivliamo jih. da nemudoma ustanovijo v cilju odvrnit ve take katastrofe poseben interministenal-Di komite, ki naj poskrbi za udejstvitev naših nujnih predlogov. Ta komite pa naj še nadalje skrbi za to. da ne bodo ukrepi posameznih ministrstev še nadalje obremenjevali železniške službe. Komite naj gleda na to. da vpoštevajo odredbe posameznih ministrstev potrebe »elezniškesra prometa in da te odredbe ne ustvarjajo vedno novih neprilik. Ne moremo pa. da ne bi še enkrat opozarjali na nujno potrebo za ekspeditivnejše poslovanj« carinske uprave, ki že predolgo v nedopustni meri in nekaznovan? ovira železniško službo. M Poživljamo ministrstvo saobračaja. da revidira vozni red osebnih vlakov in da omeji brzovlake. ki preveč ovirajo to vorni promet, na neobhodno potrebni mi nimum. i) Ponovno poživljamo ministrstvo sar obraČaja. da potom strokovne _ ankete uredi dobavo premoga železniškim upravam tako. da ne odvzame industriji in drueemu konsumu neobhodno potrebnega premoga. K tej anketi naj pritegne vsaj kot referente zastopnike premoeo-kopov in poelavitnih konsumentov. Opozarjamo ministrstvo, da je premogovnik Šentjanž že skoro popolnoma ukinil obratovanje, ker ne more odpremiti nit' malega dela redne produkcije. j) Apeliramo na g. ministra saobrawa da posveti vso pažnjo poslovanju Direkcije Zagreb, ki je zakrivila, da je vsa SI oveni ia danes dejansko brez železniškega prometa, da jo čakata beda in obup. GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na požitnicali Roman. PorScM J© imel izboren talent, priljubiti človeku življenje doma. Morda je prav ta talent mnogo pripomogel, da si je s toliko lahkoto pridobival ženske. Tuska ni bila vajena, da bi se v vsakem trenotku kdo tako prisrčno, tako milo brigal za njeno zdravje in njeno občutje ter skrbel za njeno zabavo. Ali ta pozornost je bila zanjo jako opasna. Kajti stalna skrbnost jej ie preganjala čut osameloeti, bila je srečna. Tako svetlo, toplo je bilo v njenih sobah! Prav nič ni pogrešala eolnca. Nasprotno, bala se ga je, bala. da M s Bolncem šel Poržicki zopet v gore in bi prenehal biti tako sladak in dober kot je sedaj. Poržicki je hitro opazil, da so vse te male uslužnosti Tuski silno všeč, in stopnjeval jih je vedno bolj, kakor je to delal vsakokrat v začetku nove ljubezenske historije. Toliko sta si imela povedati. On jo je pridobival s 6vojo odkritosrčnostjo, ona pa se je po ženski maniri še vedno nekoliko pretvarjala. Medtem ko je Tuska na dolgo in široko pripovedovala o svojem življenju, je Poržicki z užitkom opazoval njene umetno počesane lase, njena dražestna ušesca, podbradek, njeno čisto, porcelanasto oolt Ko je Poržicki s humorjem m z malo primesjo sentimentalnosti razgrinjal sliko svoje ciganske duše, je tudi Tuska kradoma dvigala svoje poglede do njegovih trepalnic, svilenih, dolgih, gostih, takih, kakršnih Tuska še nikjer ni videla. »Krasen je!* je mislila vihičena . . a Misel na gledališko predstavo je T11-eki včasih kalila prijetno življenje. Kam naj s Pito? Ali naj jo V7ame seboj k izkušnjam? Izprevidela je, da se je zapletla v mučno situacijo, iz katere ni izhoda. Razun tega je še Pito nekoliko bolelo grlo. Težko je puščata jo samo doma. Toda deklica si je povsem mirno pripravljala .cali chloncum z vodo. In tako je odšla. _ Ali jedva je sedla s Porackim v voz se je kesala, kajti igralec se je ozrl po cesti, ali ne prihaja kdo. potem jo je objel z močnimi rokami in je z ustmi iskal njene ustnice . . . Zgodilo se je to povsem nepričakovano. Tuska ga je šiloma pahnila od sebe. »Prosim! . * . Lepo prosim!» je jecljala in si popravljala klobuk in pajčo-lan. Najraje bi bila zopet skočila iz voza, zbežala domov, legla na postelj in se razjokala. Domislila se je, da je v zadnjem času sprejemala od njega konfekt, kolačke, vino. »Sama sem kriva,* si je mislila, imam, kar sem zaslužila.* Ko sta se bližala gledišču, se je zdelo, kakor da je zrasel med njima leden nasip, ki ga ne bo mogoče prebiti. A dočim je vzela žena vso krivdo nase, je sklenil mož, da bodoči njegov naskok ne sme biti tako strasten nego vse bolj preračun,jen . . , Gledališka dvorana je bila prazna in mračna*. Tuska je bila razočarana. Iz nekega kota, ki je predstavljal »salon*, se je približal mladenič, slabo oblečen, v izhojemh čevljih, a z novim cilindrom na glavi. »Kolega Martin,* je predstavil Por-žickl Kolega Martin je pozdravil Tusko 6 ciničnim nasmehom in se je priprav- ČEVLJARJI IN PEKI DVEH SLO-VENSKIH OBLASTI. (Zgodba iz časov Bleiweisovih Novic.) L. 1846 je šoštanjski učitelj Musy pisal Novicam, do so kranjski čevljarji začeli na Štajersko nositi in pošiljati mnogo obutve, to pa, da tamošnjem čevljarjem »sembrano nose zairkuje*, ker sami zato vedno manj obuval prodajajo. »Čevljarji so se spuntali, da nam na noben način ne bodo več popravljali kranjskih čevljev.* Musy končno kliče: »Le nosite, le nosite nam, le nosite čevlje, šoljne, pa tudi jermenčnice (punčohe!)* Bleiweis je hotel čevljarsko burjo pomiriti in je fripomnil: »Upamo, da ne bo huda... tajarski čevljarji se bojo po zgledu (kranjskih) obudili in bojo jeli dobro blago po ceni delati. Tako rokodelstvo ene dežele na noge spravi rokodelstvo druge dežele. V Ljubljani nam neki Šta jarek i pek (Kaufman iz Maribora) že od novega leta peče prav lep kruh, kakoršniga poprej nikdar nismo imeli. Kaj je bilo Ljubljanskim pekam potem takim druziga storiti, kakor tudi svojo peko tudi zboljšati in nam lepšega kruha peči. Eden drazega mora bezati, potlej gre vsaka reč naprej .,.» ŠPORT V AMERIKI. Za nobeno stvar se ne zanimajo dandanes Amerikanci tako strastno, kakor za šport. Amerikanskim listom so športne prireditve vsaj tako važne, kakor politični dogodki. Raznašalci časopisov kri-če po ulicah predvsem o tem, kakšne rezultate je dosegla ta ali ona športna prireditev. Velike politike in državnike postavljajo športne veličine popolnoma v ozadje. Šport daje pošti in brzojavu največ dela in zaslužka. Uporabljajo se vsa mogoča sredstva publicistike in prometa V to svrho, da se čimprej in eimdalje poroča o izidu najnovejših »tekem*. Pred kratkim se je vršil dvoboj med boksarjema Leonardom in Tendlerjem. Vsa Amerika je bila pokoncu. Določeno je bilo 12 borb. Vsako borbo so posebej brzojavili uredništvom, pred katerimi so se gnetle množice radovednežev. In po vsej Ameriki 60 stali pred uredništvi pristaši Leonardovi in Tendlerjevi, ki so ploskali in žvižgali, kakor se je pač glasilo dotično poročilo. Neštete množice so potovale v Jersej Citv, da so prisostvovale borbi ter izkazovale svoje sočutje svojemu ljubljencu. Množica se ni zanimala tega večera za nič drugega, kakor za ta matcb. Borba je ostala neodločena ter je Tendler pozval Leonarda na nov dvoboj. Odgovorni urednik Fr. Brorovlč. Lastnik In Izdajatelj Konzordj »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Objave * Večer dramatičnih plesov priredi danes v dvorani Filharmonične družbe Valerija Kratinova profesorica na Dalc-roze-jevem zavodu v Hellerau-u. Prireditev obeta biti jako zanimiva, ker izvaja gdč. Kratinova tudi plese brez godbe. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice. * Napredno gospodarsko in politično društvo za vodmatski okraj vabi vse napredne somišljenike na svojo vinsko trgatev, katera se vrši v nedeljo dne 8. t. m. od 4. ure naprej v gostilniških prostorih Drag. Drašček-a v Bohoričevi ulici. Za zabavo in postrežbo je najbolje preskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen v korist društvene javne knjižnice. * Družba igralcev gledališča *Deveta dežela* priredi 2 predstavi v soboto, 7. in nedeljo, 8. t. m. v dvorani Hotela Tivoli z začetkom ob pol devetih. Razven priljubljenih točk prejšnjega sporeda (zbor Zajcev, »Salome* in dr.) izvaja gledališče še sledeče novitete: »Gamine Maronahte* — pariška slika; cPierrot in Kolombina* — polka: »Naj le doni ta stari valček* in dr. Pri predstavah sodeluje tudi nekdanji igralec na bivših carskih gledališčih v Petrogradu in Moskvi. * Otvoritvena predstava cirkusa »Drina» v Ljubljani se vrši danes, 7. t m. Na sporedu poleg drugih točk mednarodna rokoborba; danes nastopita dva para: De Marco Petri (Italija) - Tom Sayer (Sev. Amerika) in 2. Stokič (Beograd) -A. Semič (Dalmacija). * Mestna zastavljalnica v Ljubljani ima tomesečno dražbo februarja 1922 zastavljenih predmetov 12. t. m. popoldne. * V Sokolskem domu v Domžalah se vrši v nedeljo dne 8. oktobra 1922 vinska trgatev. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 3 Din. Prijatelji Sokolstva ter dobre in neprisiljene zabave vabljeni! Zdravo! * Za zgradbo doma slepih, odraslih in dece je daroval trgovec g. Josip Selan v Laškem vsoto 1000 kron. Srčna hvala! Slovensko srce postavi čimpreje lastno streho najbednejšim med bednimi ter v veselih in žalostnih urah ne zabi svojih slepcev. * Zdravnikom in zdravniškemu društvu! Prejeli smo: Vdova po pokojnem okrožnem zdravniku dr. Gregorcu v Ptuju živi v skrajno bednih razmerah s štirimi nedoletnimi otroci. Njena prošnja za penzijo in draginjske prispevke za i otroke čaka že tri leta na rešitev. Vdova prosi pokojnikove gg. tovariše za pomoč v skrajni bedi! Vsak najmanjši dar se spreime hvaležno. Tozadevni prispevki naj se pošljejo na naslov: Cospa dr. Gregorčeva, Ptuj, Ulica vseh svetnikov. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem V Ljubljani barometer nižji., temperatura visoka. Solnce vzhaja ob 6 05, zahaja ob 17-30 Drobno sol in špecerijsbo blago nudi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka Sirc-Rant, Kranj, ter kupuje poljske pridelke in lepe suhe gobe po najvišjih cenan. Mirna, tiha, starejša zakonea. brez otrok iščeta mesta hJinega, oskrbnika b stanovanjem v Ljubljani ali v bližini mesta. Ponudbe na upravništvo »Jntra« pod »Hišnica*«. 3109 ljal za posel suflerja. Vse se je vršilo tako pusto in žalostno. da je postalo Tuski, ki je imela vse druge pojme o kulisah in odru, kar čudno pri srcu. Apatično je govorila svojo ulogo, vsa prevzeta od misli na prizor s Poržickim v vozu. Bilo jej je tesno. Čemu je tukaj? Kaj hoče? . . . Mahoma so se odprla vrata in dve dami in en gospod so prihrumeli v dvorano. Tuska jih je poznala že z izleta. Približali so se odru in so pozdravili Poržickega: »Servus! Kako se imaš?* »Kam si se zaril, da te ni nikjer videti?* »Zakaj nisi prišel na izlet?* Vsi so izpraševali križem. »Kam naj grem v tem vremenu?* »Drugače si nas našel tudi v dežju.* »Sedaj pa nehajte in sedite! Tukaj imamo izkušnjo.* »Kar naprej! Ne bomo motili.* Sedli so v prvo vrsto in so radovedno merili Tusko. Mlada žena je imela čut, kakor da stoji na sramotnem odru. Govorila je hitro in tiho. Poržicki se je začuden ozrl vanjo. Še nikoli ni tako slabo govorila svoje uloge, Njegov pogled je še povečal njeno zadrego. Instinktivno je čutila, da se je hotel Poržicki pred svojimi kolegi ponašati ž njo. To jo je zdramilo. Ironično se je nasmehnila in začela igrati bolje. Njena lepa pojava, okusna obleka, elegantni čevlji in brezhibne rokavice. Vse je prišlo do prave veljave. Igralci so se zadovoljno nasmihali. K odru je stopila črno oblečena dama. »Poslušaj, Poržicki,* mu je dejala, '»Zakai ne popraviš dami? Slabo na-glaša.* Poržicki je skomizgnil z rameni. Tuska je sredi "stavka zardela umolknila. »Takoj boste razumeli, saj niste samo inteligentni, temveč v resnici tudi zelo nadarjeni.* je nadaljevala igralka ter se naslonila na podij odra. D vi gnila je obraz k Tuski, ki je v utrujenih očeh in v tužnih potezah spoznala Šnapsjo. »Dovolite, da se vam predstavim. Imenujem se Markotvska 5 s . prijatelji pa mi rečejo Šnapsja ■ . . Vaš naglas je včasih napačen.* »Prav ima!* je potrdil Poržicki. »Preveč podčrtavate.* »Jaz nisem igralka po poklicu.* je odvrnila Tuska. »To je vseeno,* je dejal Poržicki s kretnjo nestrpnosti. »Po poklicu ali ne; kar človek dela, mora dobro narediti .. . Ampak jaz ne znam poučevati!* Obrnil se je k Markowski, ki je stala še vedno pod odrom. »Poslušaj! Morda bi hotela ti z damo ulogo preštudirati? Kot ženski se bosta lažje razumeli.* Tuska je bila globoko užaljena. »Rada,* je odgovorila Šnapsja. »Dosti časa imam in sem vam na razpo-lasro. Torej kdaj?* Poržicki je odločal dalje: »Najbolje jutri ob treh. Pridem pot? z vozom in te peljem k nam na Ski-bowko.» »Dobro!* Pszor, mizarji! 3419 Strojno mizarstvo z inventarjem, s kompletnimi stroji, z vodno močjo 12 konjskih sil, takoj dajem v najem. Ivan Pretnar, mizarstvo s strojnim obratom, Mlino - Bled 51. Gozd z bukovim lesom zaraščen, za j posekati okoli 6000 m*, se ' Droda. Pismene ponudbe na Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olje« binein In druge potrebščine ima vedno « zalogi F. Fioria^Iil 74 Uu&Siana. »Jutra« pod za gozd*. Kupec 3448 p^* VoiašSte zadele. Otvoril sem oblastveno konc. informacijsko pisarno Ljubljana, Vrtača št. 3, Korsikov vrt, prva vrata, desno. Dajem točna pojasnila v vseh vojaških zadevah, oprostitev službe, skrajšanje roka, premestitve vpoklica in potovanje v inozemstvo i. dr. Josip Svetič, podpolkovnik v p. Radi ©dpotovsma se takoj proda Jekrman" i 8 mesecev star, črnorjave barve, garantirano : prave in čiste pasme. Naslov v upravništv.j »Jutra«. 3414 Parcela za vilo blizu Tivolija 3417 s® ugodno proda«. : Naslov pri Anoačni družbi ALOMA i COMPANT, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3442 Proda se drogerija knrosti! Za damske piašie v veliki izbiri. 84/v izborno vpeljana v večjem kraju Slovenije. Potrebni ka- g g |jt 5ftf!!jBniB Mestni trg 10 pital 700.000 Dinarjev. Vzrok družinske zadeve. Reflek-tanti se prosijo, da vpošljejo svoje naslove pod „Dro-gerija" na Anončno družbo ALOMA C0MPANY, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 3418 RIL Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani u dm treiE nun, uiij ob Dolenjski cesti izvršuje vsakovrstna nova krovska dela, kakor: koranitom, eternitom, Skalco, opeko, lepenko, lesnim cementom itd. Istotako sprejema popravila razrnn starih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. - JJe^o preizkušeno, solidno ter no nainižiih dnevnih cenab, a-m za (Seme. gospode in deco, oprema za novorojenčke po najnižjih cenah v p" A, Sšnkovšc naši. K. SOSS 431 Mubliana, Hestni trg 19^ e i i I I Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. | { se priporo6a za vsa v to | | stroko »padajoča dela. g Gradbeno podjetje g ing. Dukic in drug 1