187. stnflta. I IMtul. i mMi. 17. nntti NIZ. • XLV. lelo. Wm Hfl ^9 H Hfl II mm 81 ■ B m ■■■■Hl ^F HHf € .Slovenski Narod* vclja: r Ljubljani na dom dostavljen: v upcavništvu prcjeman: ćelo leto.......K 24— ćelo leto.......K 22*— pol leta ....... , 12-— pol leu........11 — ćetrf leta ....'... 6— četrt leU .......5*50 oa mesec....... 2*— na raesec...... 1-90 Dopisi nai se fnnkiraio. Rokopisi se ne vračajo. tTrednittTO: Knaflova ulica *l 9 (▼ rriUičju icvo\ telefoa «. 34. Iskaja vuk 4aa svftter JwniMll afttell* 1b praiaik«. Inserati veljajo peterostopna petit vrsta za enkiat po 14 vin-, za dvakrat po 12 viil, za trikrat ah večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjtti insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročninc, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. -------------Pouama ttevilka v«l|a 10 vtaari*v. ------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne OZira. „Narotaa tiskam«** telefon ii. SS. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25'— ćelo leto.......K 30-— pol leta i 13"— četrt leta* ! I I . \ \ \ 6-50 za Ameriko in vse druge dežele: na raesec . . I I . . \ 2*30 ćelo le\t> ....... K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitro (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: $1. 5 telefon St. 85 Slovenci! Slovenke! Naši vsled svoje slovenske narodnosti zatirani rojaki, naša potuj-čevanju izposTavljena obmejna mladina* naše sokolstvo, /aklad zdrave ljudske moči in naše dijastvo, mno-Koobetajoča. pa vendar v pretežni većini bedno živeča prihodna slovenska intcli^enca, to so štirje elementi slovenskega narodnega življenja, za katere nikoli ne moremo dosti skrbeti in nikoli za nje dosti Družba sv. Cirila in Metoda skrbi z mnogimi obmejnimi narodni-mi šolami in otroškimi vrtci. da ne postanejo tisoči mladih Slovencev v sovražnem nemškem in italijanskem morju. društvu »Branibor« pa je naloga po močeh gospodarskopodpirati Slovence, katerim tu] kapital in pro-tinarodna konkurenca ogroža narodno eksponirano eksistenco. Dijaško podpomo društvo »Ra-dogoi« je edina opora premnosirn narodno zavednirn slovenskim viso-košolcem in s propadom te^a društva propade do sto nadebudnih slovenskih talentov. Slovensko Sokolstvo pa je s svojo neumornostjo doseglo Sloven- Iceni svetoven sloves. povzdignilo clesno kulturo in moč našega roda m s tem njegovo odporno silo pioti narodnim in slovensko kulturnim na-.v)rotnikom. Da se kolikor mogoCe podpro te prevažne slovenske institucije, pozivamo rojake po vsej slovenski domovini, da tekom letošnjega septembra koder Ie količkaj mogoče, prirede cvetlični dan v korist zgoraj omenjenih društev. Nemška požrtvovalnost je za svoje protisiovenske napade zbrala samo za Schulverein- potom ^cvetličnih dni čez 100.«w» K. Roseggerjev iond■< znaša čez pokretji milijon kron n rudi drugi nemški in italijanski Njini zakladi rasto. da bi prinesli kar naihitreje njim tako zaželjeni naš pogin. Slovensko Sokolstvo stoji pred proslavo svoje petdesetletnice, ob kateri bo slovenski vsesokolski zlet rrtpefjal tisoče in tisoče Slovanskih bratov na ST- ^sko. V kratkem na se prične tu. -ko leto in v >Rado- goja« se obračajo naši dijaki z upa-njcin, da ne bo pustil svojih varovan-cev na cedilu. Kličemo tedaj vsem rojakom, priredite povsod cvetlične dneve in zberimo prepotrebni de-nar za naše narodne ustanove. Vse podrobnosti se bodo razvidele iz ca-sopisov, vsa pojasnila pa daje »odbor za vseslovenski cvetlični dan« v Ljubljani, ^ubičeva ulica .^., pritličje. Za »Družbo sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani: Andrej Seuekovič 1. r. prvomestnik. Za Branibora«: Aleksander Hudovernik 1. r. predsednik. Za »Organizaciio svobodomiselnega iiaroUnega naprednega dijaštva^: Milko Naglič 1. r. načelnik. Za »Slovensko Sokolsko Zvezo«: Dr. Ivan Oražen 1. r. starosta. Tpeklicsno odredba. Meseca decembra Ianskega leta so klerikalci napravili velik naskok na slovensko sokolstvo. Po večme-sečnem hujskanju in obrekovanju slovenskega sokolstva so v dežel-nem šoiskem svetu nastopili z zahte-vo, naj se sokolskim društvom pre-pove vporaba šolskih telovadnic. Utemeljevanje tega predloga je bilo ničevo; to utemeijevanje je bilo tako za lase privlečeno. da je moglo vz-buditi Ie zaničljiv nasmeh in ogorčenje nad preprostostjo. s katero se je poskusilo čin navadne nasilnosti dra-pirati z postavnimi nagibi. Nihče se ni čudii. da so klerikalci poskusili na tak način onemogoči-H sokolskim or^anizacijam telovad-bo. a vse se je čudilo, da se je v de-želnem šolskem svetu dobila za tak predlog većina. Ce naposled kleri-k?:"- stranka ne ljubi sokolske orga-n \ to vendar še ne more biti merodajno za vlado, da grc stran-1 ' '-n naklonom in atentat m kle-ri^*4.w^v na roke. Začuđen je. ki je je vzbidil ta sklep deželnega šolskega sv ta. je bilo toliko večje. ker je s ten šolska oblast vr prav znatni meri on lila di-spoziciisko pravico sofo vzdržuio- čih faktorjev nad poslopji, ki so soli dani samo na vporabo. Zdaj je bil ta sklep deželnega šolskega sveta preklican in razve-Ijavljen. Zgodilo se je to brez dvoma vsled vpliva iz ministrstva na pri-tožbo, ki je bila vložena, katero pri-tožbo so podprli napredni poslanci, specijalno dr. Rybaf z osebno intervencijo in vse je pravno postavljeno v prejšnji stan. Nova odredba, o kateri smo že snoči poročali. določa načeloma, da se smejo šolske telovadnice oddajati v porabo tuđi različnim telovadnim in sportnim organizacijam. Ob sebi je pac umevno, da to ne srne ovirati delovanja sole. Odkrito rečeno: mi sploh nismo nikoli verjeli. da bi ministrstvo zamolio odbiti proti sklepu dež. šolskega sveta vloženo pritožbo, pač pa smo se dolgo bali, da bo pritožba obležala nerešena v ministrstvu, kar se pritozbam prav lahko zgodi. To-da letošnji sokolski zlet v Pragi je udušil tuđi ta naš strah. Ce prizna vlada važnost in pomen sokolstva za državo, če spozna vlada, da je sokolstvo tako občekoristna organizacija, da se njegovega zleta vlada po oficijalnem zastopniku sama ude-leži, potem pač ne more donuščati iz nizkotnih strankarski\ nagibov izvi-rajočeea šiKanirania tega istega sokolstva. Nećemo v detajlih izvajati kon-sekvence, ki izhajajo logično iz mi-nistrske odločbe. Deželna vlada je zdaj spoznala, kako stališče zavze-ma ministrstvo napram sokolstvu in vsaj zdaj upamn, da bo vlada temu primerno v prihodnje uravnala svoje postopanje. Sokolstvo je organizacija, ki se da ponekod s sikanira-njem ovirati. ki se pa ne da v svojem razvoju zavreti, še manj pa za-treti. Naj vlada in naj tuđi klerikalci malo prevdarijo. kaj je dosegel omi-nozni. proti porani telovadnic na-perjeni sklep deželnega šolskega sveta? Nič! Nekatera sokolska društva so prišla nekoliko v zadrego, na drugi strani pa je občna nevolja nad sklepom dež. šolskega sveta so-kolstvu prinesla znatno korist. Sokolstvo je tako ukoreninjeno v narodu in napreduje — zlasti od-kar so klerikalci iz gole omejenosti in trmoglavosti ter precenjajoč svojo veljavo začeli sokolska društva proganjati — tako krepko in smotre- no, da se nima strašiti nobenih šikan in nobenej^a preganianja. Ni je moči, ki bi mogla slovenskemu sokolstvu do živega. S tem naj računijo klerikalci, saj morajo sami uvideti, da jim njih divjanie nič ne koristi in da s pre^ranjanjem sokolstva Ie sami sebi škodujejo, s tem pa naj računa tuđi vlada, ki ji naj bo sedaj prekli-cana odredba v trajen opomin, da je sokolstvo organizacija, kateri pri-znavra tuđi država velik javen kul-turen in socijalen pomen in ki ga država pospešuje v dobrobit celokup-nusti. Šhrb za denar. Letošnja jesen utegne postati huda in marsikateri eksistenci ćelo nevarna. Kdor je odvisen od kredita, gleda Ie z veliko skrbjo v prihod-njost, zakaj vse kaže. da nastane veliko pomanjkanje denarja, da bo ob-restna mera znatno poskočila in da bo Ie pod trdimi pogoji in z odličnim jamstvom dobiti denar. Sedanja denarna kriza je že za-dosti težka. Začela se je s tem, da je nehal dotok inozemskega denarja v našo monarhijo in da so Francozi umaknili svoje milijone, ki so bili dobro naloženi pri nas. Takrat se je začela stiska; obrestna mera se je začela dvi^ati, kurz avstrijske rente pa je začel padati in vsak posamez-nik v ćeli monarhiji je to občutil na svojem Iastnem žepu. V javnosti se največ razpravlja o nizkem kurzu avstrijske rente. To je problem, ki dela zlasti velike skr-zadniic ćelo finančni minister Zaleski bi državniku, tako velike skrbi, da je prijel za pero in v »N. Fr. Pr.« pojasni! svoje mnenje o tem pojavu. No-vega ni povedal ničesar. Tolažba. da so kurzi državnih rent padli in so postali nizki ćelo v državah. ki ima-jo ogromno kapitala, kakor na An-gleskem, na Nemškem in na Franco-skem, se prav prijazno sliši, pa nima nobenega pomena, ker nam ni s tem nič pomagano, če so kurzi sosedovih rent padli, posebno ker so vzroki nizkih kurzov pri nas precej drugač-ni, kakor drugod. Ne borno se tu ozirali na vpliv, ki ga bo imelo na splošne razmere, če bo Rusija za svojo mornarico na-jela milijardno posoiilo, ter dotično vsoto odtegnila splošnemu prometu, niti ne borno vpoštevali. da si bo Italija čim sklene mir s Turčijo morala pomagati z velikim posojilom, dasi se bo to, kakor povsod tako tuđi pri nas čutilo. Uvaževati hočemo Ie naše avstrijske razmere. Sedanji naš položaj je precej podoben položaju, ki je nastal kratko pred velikim gospodarskim yi-harjem 1. 1873. Takrat se je velika kriza začela s tem, da ni prišlo nič več tujega denarja v našo državo, kar ga je bilo se je vse boli umikal. Posledica tega je bila, da je obrestna mera poskočila, da je bil kredit omejen ali popolnoma ustavljen, da so se začele majati najprej slabotne potem pa tuđi trdne stavbe in da je končno prišel vinar in polom ... Tuđi zdaj vidimo podobne pojave. Obrestna mera je visoka, trgovinska bilanca pa je pasivna. Leta 1910. je bila naša trgovinska bilanca pasivna za 3411 milijona, leta 1911. pa že za 692"6 milijona. Toliko denarja je šio torej iz naše države ven, namesto da bi denar od drugod pri-hajal k nam. Kam nas to popelje? Meseca julija se je na denarnem trgu pojavilo neko olajšanje; občutili so je seveda samo na Dunaju in v Budimpešti. To olajšanje so provzro-čile franeoske banke, ki so dale du-najskim in peštanskim bankam kakili 250 milijonov kron na razpolaganje. a dale so jim ta denar samo do meseca oktobra in če ga bodo takrat nazaj zahtevale, bo to še zelo pooštrilo draginjo in pomanjkanje denarja. ki je po sodbi merodajnih fi-nančnikov za jesen neizogibno. Navadno si ljudje nekam težko predstavljalo, kaj pomeni izraz: pomanjkanje denarja. Te dni srno nekje čitali prav poljudno primero. ki bo stvar nekoliko pojasnila. Mislimo si železnico, na kateri mora voziti na dan deset vlakov, če naj uprava sproti zmaguje osebni in tovorni promet. Če odpravijo dva vlaka, nastane pomanjkanje prometnih sredstev — blago bo zaostajalo, ljudje ne bodo vsi dobili prostora, vse bo čutilo to premembo. Kakor so vagoni in stroji prometna sredstva, tako ni denar drugega, kakor posredovalno sredstvo: vlak prevaža ljudi in blago iz kraja v kraj, denar pa spravlja imetje iz enih rok v druge. Ce naj že-leznica zadosti prometnim potrebam, mora imeti zadosti vlakov. če naj se zadosti gospodarskim potrebam, mora biti na razpolago zadosti denarja, LISTEK. Gospod Bucek t Fragi. bpisal Luigi C a 1 c o. S krepkim sokolsknm >Na zdarrr! pozdravili smo >-Pri črnem ■vrokodilu« zbrani prijatelji gospoda Bucka, ko se je prvič po svojem povratku iz zlate Prage, kjer se je kot čil Sokol udeležil šestega zleta. zo-ret prikazal mej svoje zveste prijatelje in tovariše. »Kako je bilo v Pragi? Povej nam, brat Bucek !* in '•'čna vprašanja šumela so mu na-roti in vsi smo nestrpno pričako-vali, da bode gospod Eiucek začel --oisovati svoje dogodke in vtise iz-: slavnostnih sokolskih dni v Pragi- — »Počakajte, da si malo s cvič-kom pri vežem svojo dušo, potem rride vse na vrsto. Ali mar ne veste, da zlata Praga z raznimi cvički iz >tajerskega, Hrvaškega. Istre, Dalmacije in iz Tirobkega ni tako boga-•o založena, kakor naša bela Ljiib-na! ^k), če tega ne veste, potem rudi ne morete razumeti mojega cpenenja po božanskem cvićkut« odrezal se nam je gospod Bucek in začel z adatnimi požirki mašiti cvic-ka prazno vottino svojega žeiođca. J Ko je gospod Bucek v naglici I zmašil tohko cvićka v se, koiikor ga je potrebo- a! za prvo silo. si je od-dahnil. prižgal smodko in začel: Vsaj vsi veste, da sem že skoro 20 let član Liubljanskega Sokola* in da je predtelovadec Brziskok moj najholjši priiatelj. Le-ta me je nago-varjal, da naj poletim na šesti sokolski zlet v Prago. Moj prijatelj pri meni ni ime! težkega stališča. pač pa jaz pri svoji Buci, ko sem na ranio sondiral polje, će bi pritrdrla moji nameri, da grem v Prago. Gotovo bi ne dosegel svojega namena. če ne bi bil postopal kot pravi diplomat. Začel sem svoji Buci govoriti o neki kupčiji, ki jo imam v Pragi in ko sem te svoje navedbe podprl z nakupom krasnega slamnika in ćele svilene obleke, svojim štirim Buckom pa ob-liubil pisati vsaki dan po pet raz-glednic, je bila za me bitka dobljena. Naročil sem si pri tvrdki Gričar 6: Meiač najnovejsi sokolski kroj in pri Hreniku čepico. Vi bi morali videti, kako me je moja Buca, obdana od svojih štirih Buckov, ki so kakor divji kričali: »Naš papa je pa Sokol! , ponosno gledala, ko sem oble-kel rdečo ^rajeo. Ker li je neka prijateljica, ki se je enkrat peljala do Tr-biža, ko je šla na božjo kot na Vi-šarje, pravila, kako daleč mora biti do Prage, me je moja skrbna Buca prav pošteno založila za dolgo not v Prago z raznimi potrebščinami, kakor dvema mrzlima piščancema. precejšno gnatjo. mrzlo pečenko, dvema stekleotcama cvička, brinjev- cem itd. Na potu sem uživajoč te ze-meljske darove sele spoznal, kako dobro in skrbno ženico imam. Kako sem se dne 26. junija vse-det v Ljubljani na naš sokolski posebni vlak, vam ne bom nopisoval, ker ste bili tedaj nekateri tako na peronu. Takoj s početka sem imel sre-čo. ker sem prišel v tak kupej. v ka-terem smo bili samo štirje izletniki, nek mestni oče s svojo soprogo. nek trgovec in moja malenkost. Do .lesc-nic je šio vse gladko. Na Jesenicah smo pa morali dobro poldrugo uro čakati. da smo že mislili, da se je pre-dor do Podrožčice zamašil. Ko se je pa začelo mračiti in ko se torej ni bilo več bati, da bodo naše slovenske zastavice bodle v oči koroške posili-nemce, smo pa odrinili in se sele v (Jelovcu prvič ustavili. V Celovcu so nas iskreno pozdravljali naši slovenski Janezi — drugo rodoljubno celovško občinstvo je pa gotovo radi pozne ure — bila je ura osem — ostalo doma. Od Celovca naprej je bila pa naša prva in edina briga, kako bi si napravili udobno ležišče, da bi po noći s svojimi slovanskimi pogledi ne onečaščali trdonemških krajev. V tem oziru nam je dajal najlepsi zgled mlad zakonski parček v sosednem kupeju. ki je jako praktično združil udeležbo pri sokolskem zletu s svojim ženitvanjskim potovanjem. To bi morali videti, kako vam je mladi mož skrbel za svojo mlado ženico, kako ji je pripravljal gorko gnezdece, jo pokrival in ji nežno vošČil lahko noč. Mene so prijemale kar skomine in nehote sem se spominjal svoje ljube Buce in najinega ženitvanjskega po-tovania k materi božji na Brezje in naprei na otok bleški. Pa tuđi moj sosed in mestni oče ni ostal hladan. Kar na enkrat je tuđi on začutil v sebi vsa nežna čutila galantnega mo-ža in začel z enako ljubeznjivostjo negovati svojo dražestno boljšo polovico. Ni čuda, da je pri tako vro-čih čutilih začelo postajati v vagonu zelo toplo in da sem bil primoran zavrteti znani ročaj na »meleg«, ker bi sicer s spanjem ne bilo nič. Ko se je to zgodilo, sem se malo pokrepčal z jedjo in pijaco, otegnil svoje kosti in se vrgel s tako močjo Morfeju v naročje, da je kar zaškripalo. Vzbudil sem se sele drugi dan zjutraj pri češki meji. Moje prve misli so pohitele k moji dobri Buci in njenima piščancema, s katerima sem se takoj utrdil za nadaljno naporno potovanje. Moji sopotniki so tuđi dali že slovo bogu Morfeju in opazo-vali sveto češko zemljo, na katero smo ravno pridrdrali. Češka zemlja se nam je vsem prav dopadla, Ie ne-kaj smo pogresali. Videli smo večja sela in ćelo velike vaši, zvonikov pa nikjer, pač pa jako pogosto tovarni-ške dimnike, katere smo hitro prekrstiti v »češke zvonike«. V čeških Budjejovicah so nas j>a že pozdra-vfte češke Sokoliće, v husitskem Ta- boru pa nebroj občinstva z godbo in cvetjem. v Benešovu mestni župan in odposlanec pražkega »Sokola« itd. Posebno milo nas je pa ginilo, ko smo videli. kako so preprosti de-lavci v tovarnah in na železnici pre-kinjevali svoje delo in nam klicali nasproti najprisrčnejše pozdrave in kako so nam priprosti kmetiči in priproste seljakinje na polju tuđi povsod v pozdrav mahali s klobuki in robei. Videli smo in se prepričali, da je mej Čehi prešinila moč sokolske ideje najširše narodove plasti in da je res-ničen oni izrek, ki pravi: Kdor Čeh, ta Sokol.« Čim bolj smo se bližali zlati, stostolpi Pravi, tem prisrčnej-še in vnetejše je bilo pozdravljanje in krona vsemu je bil nad vse iskreni sprejem slovenskega sokolstva na kolodvoru Frana Josipa v Pragi. Prisrčne, iz dna ljubečih slovanskih src prihajajoče bratovske besede so se tu izpregovorile in nas tako gani-le, da so nam zaigrale v očeh solze slovanskega navdušenja. Ko smo pa zapušcali kolodvor in stopili na ulico, morali smo pa korakati skozi živ zid k našemu sprejemu prihitelega pre-bivalstva niatuške Prage in njenih hčera. In to s sokolsko idejo do mozga prešinjeno prebivalstvo ni paslo samo z-vezdave radovednosti na svojih južnih bratih, temveč je z gromkimi »Na zdar«-klici, z mahanjem klobukov in robcev dajalo glas-nega duška svojim notranjim čuti-lom. Od prisrčnega sprejema in na- Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 187 štev. seveda ziatega; če se prcvcć de- * naria odtegae jKumtB, nastane po-manrkanje hi techtf se ćule: ni de-narja. V Avstriji so htlc v zadnjih letih prometu odtegnjene ogromno vsote m sicer na različne načine. Pred vsem ie omeniti državo samo. Ta rabi veliko več denarja, kakor znašajo njeni dohodki in si pomaga leto za letom z dolgovi. Iz-rabila je svoj kredit že do skrajnosti, a vendar si bo zopet pomagala z dol-govi. da pokrije nove stroške za ar-mado in mornarico in da pokrije proračunski deficit, ki bo zna šal, kakor )e v četrtkovi »TagespoštU izračunat dr. Steinwender najmanj ?00 mHijonov. Kako nizek fe danes državni kredit, je spoznati iz kurza rent. Drugi vzrok, da manjka denarja za promet, je sedanja konjunktura. Vse investira. Država investira, dežete investirajo. občine investira-jo* podjetniki investirajo. ker vsi pri-čakujejo od teh investicij bogate do-bicke. Denar za te investicije se se-veda vzame iz prometa in zopet manjka denar ja. Obenem skusajo rmetelji večjih ali manjsih kapitali) doseći od svojega denarja veck do-hodke. kakor jih dajo rente in hranil-nice ter nalagajo svoj denar v indu-striialnih papir jih. Večje dividende industriialnih papirjev in morebitni kurzni dobički zavajajo ljudi, da nalagajo svoj denar raje v takih papir-jfh. ali da se spuscajo v špekulacije. 2elja po udobnrR. m življenju v zvezi z občo dr jih pri tem vzpodbuja. Tako se je zgodilo, da SO ak_i:v jM^Kv mont^TisVc vlru'bv te dni dosegle kurz 1000 K. med tem ko je cena živi!, vsakdanjih potreb-sčm, in stanovati j silno visoka. Pa to ie vedno tako: dobre posledice. ugodne konjunkture čuti Ie majhen krog ljudi, slabe posledice krize pa zadenejo vse sloje in zlasti tište, ki nimalo ka pita lij. Investicije in spekulacije vpli-vajo zelo moćno na kurz drž. rente. Leta 19O7. je stala avstrijska renta še na 99"35. leta 1911. na 9131. zdaj pa stoji na 87^60. O notranji vredno-sti teh rent seveda ni dvoma; ti pa-pirji so varni, ker na zmanjšanje ku-ponov — kar bi pomeniio državni bankerot — ni misliti. Toda navzlic dobri notranji vrednosti nimajo prave kurzne cene. Kdor je 1. 19*37. ku-pil rento m je primoran jo zdaj prodati, izgubi pri komadu 11 K 75 v. Zaradi nizkega kurza avstrijskih rent je slo že na milijone in milijone denarja v zrak. Državo zadene na fej nesreći velika krivda. Dunajevski je bil si-jajno uredil avstrijske finance. na-slednje vlade na so zanikrno gospodarile in delale slabo politiko. Vsled tega dela država vedno nove dokove, jemlje vedno već denarja iz prometa. Kurzi njenih zadolžnie pa pa-dafo. ker Ijudje teh papirjev ali ne marajo kupovati, največ jih pa tuđi ne morejo. Avstrija ima danes nad desettl-soč milijonov kron doJga. Koliko je to denarja. si človek sploh ne more jasno predstaviti. Za obresti tega tlolga je rnorala I. 19IO. plaćati 355 milijonov kron. Ce se pomisli, da so vsi direktni davki 1. 1010 vrgli državi 347*8 milijona kron. potem se sele spozna, kako grozno ie država za-dolžena: vsi direktni davki skupa? ne zadostujejo za pokrit je vsakoletnih obresti od državnih dolgov. In na jeseni bo država zopet napravila par sto milifonnv novih dofeov m 7opet bo denar vzela iz prometa, odviefa guspodarskemu življenju novih so-kov. Tako đosledno in silno občutno jemanie denar)« iz obCnega prometa mora koneno provzročiti denarno krizo. 2e pred več meseci sta ravnatelj nemške banke v Berolinu Gwin-ner in generalni tajnik avstro - ogr-ske banke Pranger javno nastopila, da se morajo krediti utesniti in po-sledica tega se ie koj pojavila, naj-huje v Oaliciji, kjer se je v kratkem času zgodilo vse pol no falimentov. A tuđi pri nas na Slovenskem se je utesnitev kreditov hudo občutila, zlasti še vsled različnih gospodarskih nesreč, ki so se primerile. Že zdaj je težko kaj denarja dobiti na hipoteke; ćelo prvi dunajski zavodi ne posodijo zlepa nad 50.000 K na hipoteke Pri eskomptu menic so de-narni zavodi vse bolj strogi in pre-vzemajo samo še menice najtrdnej-ših iirm; pri posojanju na menice za-htevajo najzanesljivejša poroštva. Na jesen bo potreba denarja še veliko večja. V gospodarskem življenju je treba na jesen največ denarja. Zato se bo denar podražil, obrestna mera bo poskoćilal. pogoji bodo še trji. mnogi sploh ne bodo dobili denarja. Ljudje, ki imajo dobra in cvetoča podjetja, a nimajo gotov ckra den:""r|, bodo lahko prišli v najhujše stiske. l>enarni zavodi ne bodo radi dali denaria iz rok. Zavodi morajo računati s tem, da bodo vsled splošne stiske ljudje dvigali večje zneske viog in morajo biti na to pripravljeni. Vsled tega ne samo, da ne bodo de-narjj rj.J. ;■• ^,-ai. ". \ w'Jru» k za kr.t- tek čas. ampak bodo že zdaj začeli svoja posojila izteriavati, ker pač morajo biti pripravljeni na vse sluča-?e in gledati, da je njih denar razpo-ložljiv in ne zabit. V zadnji seji deželnega zbora je bil storjen sklep, p<^ katerem je de-že\m odbor pooblaščen, da srne za posamezne zavode prevzeti v imenu dežele jamstvo. Napredni zavodi, to se pravi, tišti zavodi, ki nišo v od-visnosti od klerikalne stranke, tega deželnega jamstva sploh ne potre-bujejo. ker stoje na trdrnh tleh. V koliko bodo klerikalni zavodi potre-bovali dež. jamstvo, tega nismo v stanu presoditi. a vsled te^ra jamstva bodo klerikalni zavodi — tako vsaj upamo — v položaju, pomagati vsaj tištim svojim liudem. ki pri drugih zavodili re bodo našli za-slombe. s tem pa bodo te druge zavode kolikor toliko razbremenili in jim omogocili. da bodo kredita potrebnim Ijudcm lavlje pomagali. Skrb za denar na jesen je že zdaj velika in bo rasla od tedna do tedna, zakaj denar, ki se nahaja v državi, se ne bo pomnoži! in pomoč je Ie mogoča. če se dobi denar iz inozemstva, ma^ari za visoke onre-sti. na kar pa ni upati. V krogih haute finance sodijo — to vemo po zanesljivah informacijah — jako resno o jesenskem položaju in zato na| se vsak r>° svoji moči pripravi na ta težki čas. Združite? opozfcfjonalriib stranfe pri mariborskih ob- činsftih volitvah. Iz Maribora, 15. uvg. Koliko razburjanja. koliko pre-rekanja in koliko sto in stotisočev bo vd}ala mariborske davkoplačevalce brezpnmerna lahkomišljenost in narodna nestrpnost naših nemškonaci-jonalirih klikovcev pri stavbi nove-ga mostu! To zamore presoditi že vsak, ki si je ogledal novi državni most preko Drave in njega okolico. Sicer smo že opetovano dali javnosti priliko, da se nekoliko seznani s tem vprašanjem. Vendar mtio z ostrejšo kritiko čakali, dokler je bilo upati, da se v naši slavni obč. hiši najde vsaj neki način, da se bo odvr-nilo nove atentate na naše žepe. Žalibože pa je došlo tako daleč, da nam ne preostaja ničesar drugega, kot poravnanje horendnega dolga, ki bode narasel, predno bode most z okolico v redu, na pet do šest milijonov kron! Res je, da most gradi država, da plačuje ona izdatke za stavbo. A predno se je odločila k temu, je za-htevala raznih gratifikacij, ki so bile tim večje. čim bolj so njeni zastop-T.iki vedeli, da se bode dalo iztisniti pri naših khkovcih vse, samo da bode obveljal projekt — proč od Na-rodnega doma! Prvo, kar so morali prevzeti naši klikovci na stroske mestnih davkoplačevalcev, je bila zgradba novih vojašnic. ki so veljale nič manj ko štiri milijone kron. Reklo se bode. da so pač ti izdatki kriti. Kdor misli kaj takega, je zašel na popolnoma neprava pota, kajti med mestno občino mariborsko in c. kr. erarjem obstoje kratkodobne pogodbe, sklenjene na Ie 25 let. Um-ljivo, da po preteku tega časa ne bode preostajalo drugega kot žrtvovati nove tisoče in tisoče za popravila, razširjanja itd. Oa pa bodo po sklepu računov ostali toliki tisočaki, da bi že z njimi bilo pokrito, kar bode šakalo pokritia, je popolnoma izključe-no, saj sta za to že pred leti skrbela neumnost mariborskega mestnega zastopa in — slavni c. kr. erar. Drugo, kar je zahtevala država, je bila mariborska glavna pošta. Dasi je bilo na dlani ležeče, da bode prej ali slej erar primoran sam in na lastne stroške poskrbeti, da bode prišlo v Mariboru do novega poštnega po-slopja. mu ie vendar šla naša klika sama na roko in mu odstopila stav-bišce. Pri tem je napravil erar zelo dobro kupčijo, kajti plačal je inestni občini mariborski za to stavbišče vsotico 12.0TK) K. docim je imela mestna obeina že proje kot ji je to ponudil erar. ponudbo na isti prostor za — SO.000 K". Te ponudbe pa mestna obeina ni sprejela. Toraj je pri tem 68.000 K izgube. Tega denarja naši mestni očetje seveda ne bodo nikdar več spravili v mestno blagajno. Razni dr. Orosli so sicer bili prepričani, da njih premetenost nad-kriljuje erarjevo in tolažili so svoje pripadnike, katerim se je ta kupčija vendar Ie zdela prencuinna, s tem, da bo že prišla še kje druga prilika, kjer se bo dalo na lep način ociganiti erar, da bode krita ta izguba, še bo vrhu vsega — masten dobicek. Erar seveda ni nasedel našim vsenemškirn ženijem, tcmveč je za-hteval še več in vedno več žrtcv. Zahteval je nova vojaška skladisča, premestitev vojaške bolnišnice in drujje bagatele, katerih vsaka je se-vedu zopet veljala tisoče in tisoče. I >anes. ko se bliža zgradba novega mostu svoji dovršitvi. pa hoče država se nekaj. Zahteva prezidavo Glavnefra trga. zahteva prirnerno ureditev do- in odvozov k mostu. Mestna občina sicer hoče. da naj po-sestniki ob Olavncm trgu sami, na lastne stroške, prenove svoja po- slopja, kar pa ti, dobro vedoći, da so za storjeni greh odgovorni Ie naši mestni profetje, nocejo na noben način storiti. In kdo bi jim štel to v zlo? Do- in odvozi pa so tuđi taki, da ra-zun Brežke ulice, na desnem bregu Drave, niti eden več ne velja za novi most. Na desnem bregu bodo morali svet deloma dvigniti, deloma znižati in k štirim milijonom bodo prišli novi stotisoči in še več, kajti sedaj se bode še Ie prav začela spekulacija raznih posestnikov, kateri bodo pač skrbeli za masten dobiček. Nič boljše ni z levim bregom Drave, to je z onim, ki leži v osrčju mesta samega. Dohod k mostu na tej strani leži pred blokom starih hiš. Sča-soma pač tuđi tu ne bode preostajalo drugega, kot sprijazniti se z misli-jo. da se mora vsaj del Gosposke ulice podreti in na novo pozidati. Resultat tega pa je: plaćati bo treba zopet horendne vsote, prišli bodo zopet novi davki, šli stotisoči za stvar, ki so jo tako hoteli imeti proti volji mestjanstva naši renegati, kakor dr. Orosel in dr. In ti Ijudje, katerih brezprimer-no lahkomiselno gospodarstvo kriči po kazni, so še toli drzni, da skušajo opravičevati svoje ravnanje z izgovorom, da odgovarja življenskemu interesu mariborskega prebivalstva. A še več, v predzadnji občinski seji si je upal dr. Orosel, kot referent sekcije za prezidavo Olavnega trga, rohneti nad enim občinskirn svetni-kom, ki mu ni ugajalo, da bi se zopet razmetalo za čisto nepotrebne nacrte par tisoč kron. Dr. Orose!, ki je mtrd pr\ imi zahteval sedanjo pot k mostu, hoče za nagrado postati — župan. Dr.Schmiederer je sit župano-vanja že dolgo. vrhu tega pa mora sprevideti — saj je to jasno kot beli dan, da priđe prej ko slej ravno v za devi novega mostu preko Drave do velikih finančnih težav mesta Maribora. Koliko časa bode davkoplače-valstvo trpelo, da zapravlja sedanji obč. svet davčni denar? November je blizu in dobro bi bilo, da se zdru-žijo vse opozicijske stranke v eno — in poskusijo naskek. ki bi podrl to brezvestno renegatsko gospodstvo na tla. V Štajersko. Trbovlje. Zahvala. Odbor telo-vadnega društva »Sokol« v Trbov-liah izreka tem potem zahvalo vsem faktorjem. ki so pripomogli do tako vrlo uspelega sokolskega dne 4. av-gusta. kateri je pridobil sokolstvu novih simpatij med vsemi sloji našega prebivalstva. Iskrena hvala bratom Sokolom »Srpske sokolske župe Krajiške in hrvatskim Sokolom iz Zagreba^, ki so pohiteli med nas slavit naš dan in udejstvovat srbsko-hrvatsko - slovensko edinstvo. Bratska hvala zastopnikom slov. sokolske zveze. sokolske župe -^Ljubljana I.«, sokolske župe Celjske in vsem milim gostom, ki so posetili ta dan Trbovlje, da vidijo napredek sokolske misli v tej važni trdnjavi štajer-skega slovenstva. Zahvaljujemo tuđi ravnateljstvo slavncjja premogoko-pa Trbovlje. ki je dalo radevolie na razpolago za slavnost potrebnegra materijala, zahvaljuljemo dalje vse hisne posetnike. ki so okrasili svoje hiše z zastavami in vse g:ospe in gospodične, ki so omogočile nad vse prisrčen spreiem milih gostov. Vsa čast tuđi trboveljskemu delavstvu. ki je v lepem številu posetilo slav- nost in dalo istotako razobesiti na Delavskem domu zastavo. Gospe in gospice, ki so sodelovale v raznih paviljonih, pa najdejo najlepŠo zahvalo v dejstvu, da so storile delo, ki ga more žrtvovati Ie res narodnoču-teča žena. Vam bratom trboveljskim Sokolom pa naznanjamo v zahvalo za požrtvovalnost novico, da je gmo-ten uspeh naše lepe slavnosti prvi tisočak za zgradbo trboveljskega Sokolskega doma. Na zdar! Josip Velkaverh, t. č. tajnik. Anton Počivavšek, t č. starosta. Iz Celja. Nedavno tega smo pisali v »Slov. Narodu«, da so kmetje in viničarji v Št. Uju nad Mariborom mnogokrat »nestalni ljudje in korupt-ni elementi«. Vsled tega je zagnala > Straža« in za njo seveda tuđi »Slov. Gosp.« strašen krič, češ, da je opsova! »Slov. Nar.« vse slovenske kmete in viničarji na Sp. Štajerskem za nestalne in pokvarjene ljudi. To je seveda falotstvo, kakor so ga zmož-ni samo farji okrog »Straže« in »Slo-venskega Gospodarja«. To falotstvo je toliko večje, ker pravi »Straža« v st. 93 z dne 14. avgusta 1912 sama o šentiljskem prebivalstvu na uvodnem megtu: »Grda sebičnost se je zajedla v marsikoga, ko je čul rožljanje Ju-dezt^yihsre>rnikov, odbijajoča do-bička^iTnost je zamorila v nekaterili vse vzvišeno in plemenito, iz prote-stantovskega švabstva je vcvetela korupcija in moralna propadlost...« Vidi se, da je »Straža« glede šentili-skega prebivalstva istega mnenja kakor mi — a naše mnenje zavija in v farovške politične namene zlorab-Ija. Za naše ljudstvo ne prihaja korupcija in moralna propadlost v res-nici samo od protestantskega švabstva, temveč tuđi iz klerikalnega slovenstva, ki se bojuje z listi, kakor sta »Straža« in »Slov. Gosp.« Iz Gornjegagrada, 15. avgusta. (Velike vojaškevaje) se prič-nejo že od 20. t. m. 3. in 26. brambov-ski polk imata strelne vaje na Meni-ni in druge vaje v gornjegrajskem okraju od 23. avgusta med Radmir-jem i«Šmartnem. Dne 21. t. m. so strelne vaje s strojnimi puškami 3. polka na Menini. dne 22. t. m. iste in še oštro streljanje iz posameznih pušek. ravno isto dne 23. t. m. od 26. polka in 24. samo s strojnimi puškami. Dne 25. avgusta odidejo voja-ki iz gorniegrajskega okraja na Vransko ter v Trojano in Št. Gol-hard. kamor dospejo še drugi polki. Ti se potem vsi premikajo proti Li-tiji in od tam proti Cerknici. Te vo-jaške vaje bodo boli težavne in naporne kakor cesarski manevri in ho-čejo tuđi nekaj posebnega poskusiti glede oskrbovanja vojaštva z živili. Dopisniki časnikov se vaj ne bodo smeli udeležiti. Vojaških vaj na Kranjskem se udeleži tuđi prestolo-naslednik. Na Menini se pripravlja strelišče za streljanje 3. in 26. bram-bovskega polka. V gornjegrajski koči stanujejo že od 4. avgusta en major, dva nadporočnika in en po-ročnik. ražen tega 72 vojakov od dodeljenih pijonirjev in telefonistov. Strelnih tarč se postavi okoli 1000. Vojaštvo bode korakalo iz Vranske-ga in Šmartnega na Ščavnico in stre-Ijalo proti gornjegrajski koči. Iz Slovenske Bistrice. Pri naši sodniji že delnje nekaj let pisarniški uradnik. ki čuje na pragermansko ime Cebul. (Piše se kajpada sam »Tschebull« — menda zato. ker je to bolj nobl in bolj značajno.) Mož si domišljuje. da mora biti rešitelj nem-skutarije v našem mestecu in kaže tuđi izven urada pri vsaki priliki svo- vduštnega iK>zdravljanja smo bili vsi očarani in nehote nam je naše vzne-seno razpoloženje kalila mjsel na mrzlo obnašanje naših Ljuhljančanov on sličnih prilikah ... Tako smo pri-korakali do Jindfiške ulice, kjer nas je sprejela v varno zavetje Slovencem kot prenočišČe odločena dekli-ska šola. Dne 27. juiija zvečer me je po-peljal moj prijatelj K. k »Trunečku-na Vinograde, kjer ie >-Vinogradski Hlaho!" priredil svojim prijateljem iz Ljubljane mal. a tembolj prisrčen pozdravni večer, pri katerem se je izrekla marsikatera hratovska bese-da, zaheljena po nebeskem petju naših čeških prijateljev pevcev, ki so se z radosnim srcem spominjalil bele naše Ljubljane, ki so jo videli povodom petindvajsetletnice ljubljanske-ga pevskega društva »Slavec*. Drugi dan (28. juiija) sem pa zjutraj na vse zgodaj odrinil na Let-no, da si ogledam ogromno telova-dišče in da občudujem borbo prvRi sokolskih teiovadcev za prvenstvo. Tu sem videl našega Vidmarja, našega Fucbsa in druge slovenske sokolske tdovadce - knenitnike, kako so slovenskemu sokolstva in seW spletali oni lavonov venec, katerega so odnesli iz Prage. To naporno borbo je po velikanskih tnbunah opazovalo na deset tLsoć in desetti-soće gledalcev in tekmovake s pri-znatnim ploskarnem poćiigiko v bor-bL Tu sern vklei tuđi načelBika dr. Vanička. vrhovnoga generala slo-vanske sokolske armađe in marsika-tere druge može iz prvih sokolskih vrst. Oduševljen po tem, kar sem videl, sem skoro pozabil na kosilo in na ljubljansko mestno deputacijo, ki je imela popoldne dospeti k odkritju spomenika českemu veleumu Fran-tišku Palackemu. Zavedajoč se svoje dolžnosti napram odposlanstvu naše bele Ljubljane odtrgal sem se Ie iz Letne in preko Šnela na Mali Strani, kjer se toči za žejne ljudi naj-boljše plzensko pivo v Pragi, pohitel na kolodvor Frana Josipa, da priso-stvujem sprejemu odposlanstva naše bele Ljubljane, katero |e le-tam pričakoval sam primator dr. K. Groš. Ko je naše odposfanstvo z malo za-mudo prispelo na postajo in izstopilo, vršil se je nad vse prisrčen sprejem, ker je primator dr. Oro$ nazdravil beli Ljubljani in njeni deputaciji, naš markantni dr. Ivan Tavčar pa kot župan naše bele Ljubljane na kratko odgovarjal. Ko je naša mestna deputacija stopira pred kolodvor, je bila predmet najprisrčnejših ovacij od strani na tisoče in tisoče broječe množi ce. Popoldne sem bil pa seveda zopet na telovadišču in le-tam vztra-jal skoro do večera, ko sem moral oditi na sokolski pozdravni večer, katerega je na čast udeležnikom. še-stega zleta »v obecnim dome« priredila »Češka obec sokolsk «. Tu se |e pred mojimi oćaranimi očmi razvii pravi slovanski sokolski parlament. Govorili so narnreč prvaki vseh slo-vanskih sokolskih zvez. Za nas 51o-vence je pa posebno srečno in na-vdušeno govoril podstarosta ^51ov. sok. zveze^ državni poslanec dr. Ry-baf. Ta slovanski sokolski parlament so pa počastili tuđi zastopniki fran-. eoskega in an^leškcsra naroda. Luk-semhuržani in Amerikanski Čehi in Slovaki. ki so vsi v vznešenih bese-dah nazdravljali vseslovanskemu sokolstvu in vzvišeni sokolski ideji. Ze samo po sebi veličanstveno slavnost sta pa še povzdignila profesor Klička, ki je uvodom na vclikanskih orgijah zaigral fantazijo iz Smetano-vega - Vvšehrada« in sokolski pevski krožek, ki ie pod skladateljem profe-sorjem Kličko, zapel na koncu Slad-kov slavnostni zbor ^Kdvž o volnost vlast zapoli«. Ko je hil vspored kon-čan. sem vzradoščen nad zmago našega Vidmarja šel malo pogledat na ljudsko slavnost na žofinskem otoku, ki je bil pa tako dubkomzatlačenssokoli in drugim občinstvom. da sem se komaj skozi preril. Žolinski otok in njegova soseščina se je pa vsa žarila v najpestrejših barvah. ker je na tisoče in tisoče električnih žamic po drevesih in drugod ustvarjalo pravo beneško noč na mogočni Vltavi. Ker sem pa moral drugi dan na olšansko pokopališče, moral sem skoro dati slovo temu nepopisnemu času. Hrugo jutro (29. juiija) se je slo-vansko sokolstvo oddoliilo svojima ustanoviteljema dr. Miroslavu Tvršu in Jindfichu Hignerju in pohitelo na olšansko pokopališče, da se v hva-ležnosti pokloni tema velikima geni-jema. Ob grobu je imenom »Vseslo-\anske sokolske zveze« izpregovo-ril podstarosta; imenom »Zveze franeoskih gimnastov« je pa v tako vznešenih besedah predsednik te zveze slavil oba ustanovitelja sokolstva dr. Tyrša in Fiignerja, da so franeoskim gimnastom igrale solze v oceh. Mi Slovenci smo se ob grobu teh dveh velikih Cehov s hvaležnost-io spominjali svojega dr. Murnika, čegar zasluga je, da se je slovensko Sokolstvo povzdignilo na tako visoko stopinjo sokolske naobrazbe. Tem svojim srčnim čutilom smo dali ludi duška z besedami, da bodo, kakor danes romajo češke sokolske annade k grobu dr. Tvrša in Fugnerja, en-krat romale slovenske sokolske vrste k grobu našega dr. Murnika. Od tu smo se slovenski SokoH pre-maknili k grobu velikega prijatelja malega slovenskega naroda Jana Lego, kateremu je slovenski narod v znak svoje hvaležnosti za njegovo iskreno in neumorno delovanje na polju češko - slovenske vzajemnosii postavit skromni nagrobni spomenik. Tuđi ob grobu Jana Lego se je izpregovorilo nekaj srčnih besedi. Iz olšanskega pokopališča sem moral hiteti proti muzeju kraljestva češkega. kjer je v Panteonu priredila češka akademija znanosti in umetno- sti v spomin Františku Palackemu slavnostno zborovanje. na katero so prihiteli prvi predstavitelji evropske znanosti, pred vsem seveda slovanski učenjak!. Poleg svetovnih uče-njakov si videl tu zbrane najvišje državne, vojaške in cerkvene dostojanstvenike in cvet češkega p- ;m-stva. Po govorih zastopnikov raznih visokih sol začula se je tuđi slovenska beseda, ko se je imenom »Matice Slovenske« njen predsednik dr. Ile-šič v pesniško vznešenih besedah poklonil manom velikega Františka Palackega. Milo se je človeku storilo pri pogledu na zbrano učeno gospodo z imeni svetovnega slovesa, ker si moral nehote primerjati našo slovensko revščino z bogatstvom pro-svetljenega češkega naroda ... Popoldne sem seveda prebil zopet na telovadišču in le-tam občudo-val nebesko telovadb oin prekrasne, nepopisne nastope. Obžalujem Ie, da nisem prav nič strokovno naobra-žen, da bi vam mogel popisati, kaj so vse očaranim gledalcem nudili češki in drugi telovadci. Poleg telo-vadcev moral sem pa tuđi občuao-vati stotisoče gledaJcev na tribunah in drugod, ki so kakor prikovani vztrajali na svojih mestih in pazno zasledovali posamezne nastope. Po-rled na tribune je bil sploh posebno zanimiv. DoČim so bile tri tribune videti kakor prav gosto z marjetica-mi in drugimi živimi cvetHcami posuta livada, je bUa pa sokolstvu pri- t 187 Ste«. linVFNIKI NABOn Strani I jo Jezo nad vsem, kar ie slovenske- I ga. Tako je te dni v slovenski gostil- I ni strgal s stene — jedilni list, češ, I da mora bili samo aemški! Radoveđ- I ni smo, kedai bo gospe K. že sita te- ca suhokrakega Človeka, ki premno- ?un gottm s svojo navzočnostjo brani vstop v nieno gostilno in ki ga v resntci niti Nemci sami ne marajo. ~ *spoda sodnega predstojnika pa -ruino prosimo, da poduči podrejene- ^a nm pisana Tschebulla, kako se mu je obnašati v javnih lokalih. Fram. Ciril - Metodova podruž-;a za Fram in okolico priredi v oieljo. tfne 18. t m. v gostilntških prostorih g. M. Turnerieve veselico % Janrmivim sporedom. Pri veselici nastopi mariborski Sokol. Narodnja-ki se vljndno vabijo na to prireditev. Prva razstava }vžao*tajer*kega hmelja v Žalca se vrši pod pokroviteljstvom Karta viteza Haupta, gra--Caka v Strosneku, od dne 15. do 22. septembra v tefovadnici nove sole v 2alcu. Oglasila se morajo vposlati najkasneje do 31. avgusta. vzorci pa do 10. septembra hmeljarskemu društvu v 2alcu. Za odlikovanja je pripravljenih 27 daril. Vsa pojasnila da-e hmeljarsko društvo v Žalcu. Iz Sevnice. Zadnje nedcljo se je prav posebno odlrkoval naš nemsku-tarski postajenačelnik Oroszy. Kar rrepetal je menda za tistih par rene-♦ratov. ki so došli na schulvereinsko bolsko slavnost v Sevnico. ker Je bilo zvečer na kolodvoru celih 12 oro£-nikov. TI so na Oroszvjevo povelje strogo ločili nemškutarske in slovenske potnike: proti sleđnjim so se ob-^ašaK tako. da na to posebej opozar-*amo brežiško okrajno glavarstvo. s — frank- ^irtericama okrašen slavnostni prostor nemškutarjev. Radovedni smo, f; ^i oblasti tuđi za Slovenca v Bre-..ih ali Celju tako Ijubeznivo skr-beie? Iz Konjic. Finančni minister je imcnoval tukajšnje^a veletržca, r. Martina Ogorevca za člana deželne -omisije za dohodninski davek. Iz Ormoža, 13. avgusta. Strašna toča padala je v sredo 14. t. m. zve-čer ob pol 7. v okolici ormoški, posebno na Humu in v sosednih vaseh rer fe polja, vinograde in sadonosni-ke hudo poškodovala. Toča je imela posebno obliko. kakršne se tukaj nik-do videl ni. Komadi so bili do 4 cm 3 '~i in so tehtali do 4 dkg. Njih po-►e so bile v miniaturi. kakor mlinska kolesa. morske zvezde. morski nafkL razni živalski robovi, švedske nrtrae zvezde (Morgensterne). polži vtolpasti itd. ^koda ie velika, položaj ^rebivalstva obupen. Pomoč potrebna. Bog naš varuh. čuvaj nas. Lovsko vodstvo grofa Attemsa v Lućah naznanja. da bo od 26. do 30. av^usta t. 1. lov na divje koze (gam-se) in to na sledečih Solčavskih, kakor Lučkih nlaninah: Bela, Konj. De-*ka. Baba. Pedec. Komsica. Oštrica, Veliki vrh. Dfeskovc, Polšek. Hribo-lazci naj navedene dneve opuste ohiske navedenih planin, da ne nastane kaka nesreća. Drotone novlce. Napredno pol. in gosp. društvo za «marski. rogašk i in kozjan-s k i o k r a j priredi dne 1. sept. t. 1. ob 3. popoldne pri Smehu v Mesti-^m veselico s predavanjem, petjem, . >dbo in drugo zabavo. — Iz Ce-'- a. Uradni sluga pri okrajnem sodi-ču. Sebastijan Pratter je dobil ob ^riliki svoje upokojitve srebrni za-složni križec. — Iz Maribora. Cesar je odpustil 7 kaznjencem mariborske kaznilnice ostanek kazni. — Iz Gradca. V področju tukajs-njega nadsodišča ie bilo leta 1911 (po posameznih odvetniskih kamorah) sledeče število odvetnikov: Gradec 179 (od teh Hl v mestu Gradcu), Celovec 37 (od teh 19 v mestu Celov-cu) in Ljubljana 44 (od teh 29 v mestu Ljubljani). Odvetniških kandidatov je bilo v podroćju graškega nad-sodišća 162. — Iz Maribora. Na praznik je priredilo tu štajersko zrakoplovno društvo poskusni vzlet. Zrakoplov »Nadvojvodmja Margareta« se je srečno vzdignil s 4 pasažirji v zrak, preletel Slovenske gorice in večji del vzhodnega Srednjega Šta-jerja ter sedel blizu Ftirstenfelda na tla. Za danes nameravani poskusni vzlet je odpadel. — Iz Gradca. \ sled znanega slučaja Farendla v Gradcu je odredila namestnija vsem podrejenim oblasttm, da kar naj-strožje pazijo na izvrševanje mesne-ga ogledovanja in da za vse toza-devne prestopke izposlujejo kar naj-strožjo kazen. KoPOŠho. Regulacija a v serijsko - i talijanske meje. \ ^eraj se ie sestala v Be-Ijaku mednarodna obmejna komisija za natančno do]očitev avstrijsko-ita-lijanske meie. da nadaHuje svoje, že lansko leto započeto delo. Komisija bo najprvo določila meje na Koro-skLtru nato na Primorskem in Tirol-skem. AvtoflMMHKa nesreća. V Krivi vrbi je povozil avtomonil F. I. 182 le-tovi^čarkn ^o«;no Mnri'etn tiMdorf"*-vo. Holdoriova je dubila tczke po-skodbe na levi nogi. Nesrećo je po-vzročil šofer. proti kateremu je vlo-žena ovadba. Mrtvega so našli pod nekim dre-vesom v v rtu svojega hišne^a gospo-daria ri Gospe Sveti krovna V. Bur-gepja. Mož je bil že dalj časa bolan na živeih in je izvršil samomor vf hipni Maznosti Prijeta vlomilca. V Št. Vidu ob Glini je aretiralo orožni^tvn dva ne-varna vl.">milca. hlapca Blaža Sovin-ca in dninaria Franca Frica, ki sta izvršila že več vlomov v sentvidski okolici. Nazadnie sta vlomila v stanovanje posestnika Zelzerja, kjer sta odnesla skoro za 1000 K vrednosti in sicer obleko in zlatnino. Pri preiska-vi so našli pri njih veliko ukradenih stvari, o katerih se do seda! še ni ve-dclo, kdo jih je pokrade!. Dobili so pri njih tuđi večje vsote denarja. ka-terega sta tuđi ukradla. ali pa izku-pila za razne ukradene vrednosti. — Oba so izročili deželnemu sodišču. Primorsko. Iz Divače. Za nedeljo, dne 11. avgusta je bila napovedana veselica podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev v Trstu« v gostiini g. Magajne v Divači. Radi slabega vre-, mena je bila pa veselica odpovedana, vendar pa prekasno, tako da je sokolska godna iz Herpelj vseeno prišla. Godba je bila tu, plaćati io je bilo treba in ker je bilo popoldne lepo vreme, zaradi od povedi vescHce v Trstu se pa ista vseeno ni mo'!ružbo sv. Cirila in Metoda. Positstvo te ro^. Vero Marohni-čevo, ki služi pri nekem trgovcu z živino pri Sv. Barbari, je napadel na potu iz Drage k Sv. Barbari v nekem gozdiču 19letni posestnikov sin Luka Franelić. Vrgel je dekle ob tla, jo že skoro nezavestno posilil in ji nato ukradel denarnico, v kateri je imela Marohničeva 107 K denarja. Ko se je Marohničeva zavedla, je tekla domov in ovadila ceio zadevo orožnikom. Posrečilo se je, da so Franeliča še tisto noč aretirali. Pri njeni so našli denarnico, v kateri je bilo še 90 K denarja. Razlastitev posestev. Občinski svet v Trstu je ^klenil, da vloži prošnjo za razlastitev več posestev na trgu Goldoni in Ponte della Fabra v svrho razširjenja ceste. Posestniki teh zemljišč zahtevajo namreč za svet ogromne vsote, ki za veliko pre-segajo cenilno vrednost. Senzacijonalna aretactja v Trstu. Pred neka] dne vi smo poročali, da je skočila v Trstu iz 5. nadstropja neka služkinja Wulzeva s Koroške-ga. W'ulzcva je služila pri laškeni tr-žaškem trgovcu Eliji Coensu in je izpovedala o nesreći, da ji je gospodar dal piti strupa in jo nato vrgel skozi okno. Prve preiskave so dognale, da je Wulzeva histerična ženska, da je izvršila samomor, da v času, ko je izvršila samomor, ni bilo niko^ar v njeni sobi. Zato so trgovca Coensa, ki ie bil na sumu, da je vrgel svojo siužkinjo skozi okno, izpustili iz preiskovalnega zapora. \ čeraj se je vrnil v Trst z dopusta policijski svetnik Contin. Pregledal je vse to-zadevne akte in zahteval, da se Co-ens še enkrat zasliši. Coens se je skliceval na svoje prejšnie izpoved-be. Po izredno dolgem zasliševanju pa so obdržali Coensa zopet v pre-tskovalnem zaporu, ker ie zašel baje včeraj s svojimi prvotnimi izpoved-bami v bistvena nasprotstva. Zaradi vohunstva aretiran laški častnik. Iz Trsta poročajo, da so aretirali včeraj v Roncegnu poročnika JSO. laškega pešpolka Norfinija, ki je bival tam s svojo soprogo na letovi-šču zaradi vohunstva. Zagoneten napad. Pred neko tr-ža§ko prcdmestn«> gostilno sta sede-la J91ctni zidar Anton Bizjak in 21-letni kmetovalec Franc Ipavec. Pri-bližal se jima ie neki neznanec. tuđi mlad človek, in jih ie nenadoma na-padcl z nožem. Dobila sta težke po-škodbe, eden na nogah, drugi na vratu. O storilcu nimajo se nobenepfa sledu. Ranjenca so odpeliali v bol-nišnico. Vloni v tohakarno. Neznani vlo-milci so vlomili v tobakarno Ane Luccato na Aquedottu y Trstn. Izko-nali so luknjo skozi zid iz sosednje še ne dograjene hiše. Odnesli so iz tobakarne znamke in kolke, vredne 500 K. Tobačno zalogo so pustili vio-milci pri miru. Policija nima o vlo-niilcili še nobene^a sledu. Umor vsled Ijubosumnosti. Sno-či je nasla tržaška policija na cesti Moiina Vento mrtvega nekega mlađega moža, v katerem so spoznali 221etnega delavca Viktorja Jamnika. Jamnik je imel smrtno rano na hrbtu, katero mu je vsekal nekdo z nožem. Preiskava ie dognala, da je šel prej-šnji večer Jamnik s svojim bratom v neko postilno, k]er pa se je kmalu lo-čil od brata. V noči se \e sešel z nekim dekletom. s katerim je obiskal se več gostilen. V eni teh go«;tilen se je sprl z nekim delavcem. ki ga je zabodel 7 nožem. Zjutraj pa je areti-rala policija pet ponoćnih pretena-čcv. Med temi ie bil tuđi neki Ma- kus. Preiskava s temi pretepači je i dognala nepričakovano, da je bil Ma-kus tuđi skupaj z Jamnikom, da se je z njim prepiral in da mu je zadal smrtno rano. Makus seveda zločin taji, toda nepobitni dokazi zagotav-Ijajo, da je on pravi morilec Jamni-kov- Makusa so oddali deželnemu so-dišču. 2rtvi klerikalnih organizacij. Svoječasno ie bil obsojen vnet klerikalni pristaš in odločen prvoboritelj klerikalne mladinske organizacije 32-letni Cigoj iz Malovš zaradi fridolin-stva na 7 mesecev ječe. Toda, kar se je mož kot član organizacije, ki mu je nudila razne prilike, naučil, tega kljub sedemmesečnemu zaporu ni pozabil. — Vsled potuhe, ki io je dobil pri svojcih klerikalcih, je zašel še v hujše strasti in pred kratkim je bil pred goriško sodnijo ponovno obsojen zaradi podobnega hudodelstva na \4 mesecev težke ječe. — Josip Pirk, 201etni katoliški mladenič, vzor ču-karske organizacije v Vipolžu, pa je bil obsojen na 3 mesece težke ječe s postom, ker se je pregresil nad nedo-letno deklico J. P. In vse to se godi vedoma pod patronanco naše slovenske, za čednosti in vzorno življenje tako vnete mlade duhovščine. Stekel pes. V Kopru je popadel stekel pes 481etnega kmeta Simna Zucco, 421etnega Bureša in nekega petletnega dečka Koslava. Oče dečka je stekel takoj po popadu za psom in ga pobil z lopato. Vse tri popadene osebe so oslali v Pasteurjev zavod na Dunaj . Prva Ciril - Metodova veselica v Devinu. Vsako leto prirejajo C. M. podružnice veselice, slavnosti in ple-ve v korist naši vrli in prekoristni glavni družbi. In mi, da bi ostali tu na meji zadnji? Ne! Kmalu bo dve leti, odkar je bila ustanovljena naša podružnica, ki je tu na meji, tu v sta-rodavnem Devinu neobhodno potrebna. Hve dolgi leti smo se mučili, da bi pokazali slavni družbi in ljudstvu svoje rodoljubje in svojo trdno voljo, toda tu v Devinu je bilo in je še danes. žalibog. to neka] zelo tež-kega, ko se moramo tako mučno boriti za naše stare slovenske pravice. In ako ste vsikdar prihiteli od vseh bratskih društev, ko ste začutili našo potrebo v svojih rodoljubnih sreih. unarno. da tuđi takrat 15. septembra prihitite iz vseh krajev k nam, da nam po skupnem prizadevanju sine dan. dan uspehov, dan koristnega deia. Pozdravljali vas borno nafpri-srčneje. In vi se uverite, kako 5ni izpostavljeni najhujšim in najsuro-vejšim napadom naših Ijubeznivih nasprornikov. Pripravljeni smo za veliko in lepo delo, da tu na meji postavimo naši družbi trden temelj. Jekleno - vztrajno in neustrašeno hoćemo nastopati za prospeh in pro-sveto slovenskega naroda v Devinu. Morda se nam s časom vendar po-sreči spreobrniti naše rodne brate, ki nam sedaj ne privosčaio niti skorjice kruha in mrzle vode. Torej na delo, da jim pokažemo, česa smo zmožni! Na delo. da jim dan 15. septembra ostane v večnem spominu. Kajti — kakor rečeno — Ie v skupnem delu je naša zmaga. Vsa ona bratska društva. C. M. podružnice in vse zaved-ne Slovence, ki so jim na srcu cilji družbe sv. Cirila in Metoda prosimo, da nam prihitijo na pomoč. Vsa ona bratska društva, ki žele nastopiti s kako pesmijo prosimo, da pravočas-no naznanijo to odboru C. M. D. Ob-enem prosimo bližnja bratska društva, ki dobe tuđi okrožnice. da ne W označenega dne priredila drugih zabav. Vse druge podrobnosti, kakor tuđi spored, naznanimo pravočasno. — Odbor C. M. podružnice Devin in Mavhlnje. Dnevne vesti. '+ Podržavljenje ljubljanske po- licije-Včerajšnja »Zarja« ponovno napada dr. Tavčarja in dr. Trillerja, tr-deč, da tuđi v deželnem zboru ništa ganila prsta v interesu prevzetja stražnikov v državno policijsko službo. »Zarja« pravi, da je zaman iska-la v deželnozborskih zapisnikih to-zadevnega sledu. — Priporočamo toli resnicoljubni tovarišici, naj bla-govoli vzeti v roke zapisnik o XI. seji deželnega zbora kranjskega z dne 22. februarja t. 1. Tam bo našla na strani 9. zapisano, da je dr. Tril-ler v imenu narodno - napredne stranke predlagal sledečo resolucijo: »C. kr. deželna vlada se naproša, da prevzame ob podržavljenju ljubljanske policije c e 1 o t n o mestno policijsko stražo, v kolikor bi je mestna občina ne mogla obdržati v službi.« — Ta resolucija pa vzlic temu, da jo je dr. Triller v daljšem govoru naj-topleje priporočal prav z argumenti »Zarje«, ni našla milosti pri klerikalni stranki. Dr. Lampe je marveč predlagal, naj se vstavita besedi »po mo-žnosti« in Ie s tem dodatkom je ve-čina resolucijo, ki je bila postala na ta način popolnoma platonična, spre-jela. — Upamo, da bo »Zarja« svojo zmoto in ž njo našim poslancem stor-jeno krivico popravila! + Blejski sokolski zlet ie kleri-kalcem pošteno sapo zaprl. Pričako-vali so, da bo vsled »Slovenčevega« ščuvanja proti zletu udeležba neznatna in da bo vsled tega prireditev končala z velikim fiaskom, a bilo je prav narobe; ogromna udeležba, šija-jen uspeh. Sam »Slovenčev« urednik Štefe je prišel na Bled, da bi poročal o vseh podrobnostih »sokolske polo-mije«, kakor se je izražal. Toda. ko ie uvidel da nišo zalegle klerikalne huiskariie. marveč da so povzročile ravno nasprotno, kar so nameravale, jo ie mož popihal in v včerajšnjem »Slovencu« modro molčt o zletu, pač pa sramežljivo — opravičuje svoj znani napad na sokolski zlet. Tako-le modruie: »V letoviških krajih, kamor prihaja publika nairazličnejšega na-rodnostnega naziranja, se take — narodnostnobojne prireditve ne prirejajo. Kdai je na pr. Lanom padlo v glavo, v Oradežu, ali pa na Lidu aranžirati kako laško nacijonalno prireditev? Ali pa Čehom v — Karlovih varih? Ali pa nemškim turnarjem v Gasteinu? Nikjer na celem svetu se tega ne prakticira. Zato na] se »Narod« jezi in »narodno« ogorčuje, kolikor hoče, vsi trezno misleći ljudje odobrujejo naše stališče.« — Mi pa pravimo: Ni ga na svetu trezno mi-slečega človeka, ki bi mogel odobravati takšno bedasto stališče. Pred-vsem pa sokolski zlet ni nobena »na-rodnostno - bojna prireditev«, kakor pravi sSlovenec«, ker so sokolska društva, kakor je znano vsemu svetu, nepolitične organizacije. Sicer pa, če bi tuđi sokolska društva bile politične organizacije, vendar bi jim ni-hče, kdor pametno misli, ne mogel zameriti. ako bi prirejala svoje zlete kjerkoli na slovenski zemlji. Dokler smo gospodarji na svoji zemlji, se pač lahko tu svobodno gibljemo in tepec ali norec je tišti, ki bi nam za-meril, ako to storimo. »Slovenec« Tžana četna tribuna kakor z rde-.im makom obsejana njiva. Posebne-* ta občudovanja je bil vreden tuđi vzorni red. ki je vfadal pri nastopih n na celem obseženm telovadišču. Ta red je v prvi vrsti zasluga vzorno discipliniranega sokolstva, v dru-sfi vrsti, pa sokolskih rediteljev, ki ^o z neumorno vztrajnostjo in liu-keznjivostjo vzdrzavali vse te nepregledne mase v disciplini in redu. 30. junij }e bil določen za siav-nostni sprevod. Ko sem zjutraj vstal, moral sem na svojo žalost opaziti, da lije curkoma dež. Vzlic temu sem odkorakal na naše zbirališče, kamor sem dospel popolnoma premo:en. ^alostno smo gledali na oblačno ne- Ibo. ker ni hotel dež prav nič pon?-hati. Ko )e po skoro enournem čaka-nju dež Ie nekoliko ponehal, razvr-stili smo se v vrste in odkorakali na odmenjeni prostor v Kralj. Vinogra-đilL Ko je pa bog ugledal te neštevil-ne sokolske vrste, pomikajoče se iz vseh delov zlate Prage in predmestij proti kraljevskemu muzeju, začutil ie v sebi sokolsko razpoloženje in sovražnim naglasu zakhcal krepak: •Razhod!« Megle so se pokorne so-kolskemu povelni razmaknile hi dež je prenehal. V prijetnem hladu smo dospeli na določeno mesto In se raz-vrstili za slavnostni sprevod, na če-I gar čelo se je postavilo predsedstvo I »Zveze sfovanskega sokclstva^, za I njim pa gostie, za temi ncčesito so-I kolstvo, na koncu pa nepregledne I čete češke sokolske armade. vsega I skuoaj gotovo nad 30D00 Sokolov. In ta sokolska vojska se je potem pomikala po Kralj. Vinogradih do muzeja Kralj, češkega. od ondot na Vaclavske namesti. Pfikopv in takn dalje do Staromestskejra namesti! Povsod. k>er se je pomikal sprevod, se je trio na tisoče in tisoče občin-stva. ki je z navdušenimi >^Na zdar -klici dajalo izraza svojemu navduše-nju in Ijubezni do sokolstva. Ljudstvo pa ni bilo samo na ulicah in ce-stah. po katerih je šel sprevod, tem-več po vseh oknih in halkonih in ćelo na strehah. Vzlic sto — in stotiso-cim navdušenega gledalstva pa ni hilo nikjer kakega nemira in nereda, temveč na Staroinčstske namčsti smo ves prostorni trg pred mestno hišookupirali. Nato je povzel besedo brat dr. Scheiner kot starosta »Zve-ze slovanskega sokolstva^ in v imenu celokupnega sokolstva pozdravil zlato matuško Prago, v katere imenu je odgovoril primator brat dr. Karei Groš. To veličastno slavlje se je končalo s prepevanjem češke himne *Kje dom je moj«. Sokolstvo je na to odkorakalo v istem vzor-nem redu, povabljenci so se pa zbrali v mestni hiši k malemu pogo-ščenju, katero jim je priredila »rada kr£L hlav. mesta Prahy«. Praga kot caput regni je vselej in vsikdar pokazala, da je najbolj slovanska in najbolj napredna slovanska prestol-nica in tako tuđi pri ti priliki. V slavnostni dvorani so se potem izprego-vorile iskrene besede od strani fran-coskih in angleških gostov ter od strani zastopnikov ostalih slovan- skin mest. v imenu naše neie Ljubljane od strani našega staroste dr. Tavčarja. Popoldne sem občudoval na te-lovadišču veličastni nastop slovanskega sokolstva k prostim vajam. Nad 11.000 sokolskih telovadcev ]e prikorakalo na ogromni telovadni prostor in se razvrstilo na svoje prostore v pičiih 19 minutah. Ta razvoj je veličasten in nepopisen. Ko je pa stal vsak posamezni Sokol na svojem mestu, zaigrala je godba in na migljuj zastavice v rokah brata dr. Viinička je začela ta sokolska armada vzorno izvajati svoje proste vaje. Vtisk, ki sem ga dobri, občudu-joč to sokolsko vojsko, ie nepopisen: to se more samo gledati in občudo-vati. Odhod sokolske armade iz te-lovadnega prostora se je izvršil zopet v istem vzronem redu in z enako hitrostjo. Moškemu sokolstvu so pa sledile ženske Sokoliće, ki so to pot uastonile v ogromnem številu do 7Straie« ie namreč pripomnilo: »Opozarjamo samo. naj se pri izberi in razdelitvi kniig strogo pazi na to, da med ljudstvo ne bo prišlo slabo čtivo. Tuđi kdor bi hotel tem potom razširjati med koroškimi Slovenci kake negodne in pogubne liberalne nauke, bi grdo grešil nad koroškirn slovenstvom. V tem o?iru kliCemo vsem, ki bi radi zaJostili svoji liberalni strasti na Koroškem: Roke proč od koroških Slovencev! Tako čuva S. L. S. svojo čredo. Ljudstvo naj bere Ie molitvenike in lurške čudeže. pa bo rese no politično in gmotno. Bok varaj, da bi se dala koroškemu Slovencu v roke knjiga, iz katere bi se navzel narodnega navdušenja. sa-mozavesti in samostojnega mišljenja. Da se to ne zsjodi. ie že predlanskim vodja koroških Slovencev stlkal in vohunil po privatnih hišah v kniižni-cah »Prosvete*. In ravno zato koro-ški Slovenec nima veselja do slovenske knjige in do slovenskega časnika, ker dobiva Ie molitvenike in moralne pridige iz Mohorieve tiskarne ter v istem duhu pisani »Mir*. Raje bere »Štajerca« in »Bauernzeituiig«, kar mu voditelji ne zameriio tako hn-fk>, kakor da bi čital napreden časopis ali modernega slovenskega literata. — 2er*mo »Korotanu-, naj bi nabral v plemenite namene dosti kn.iig ter jih spravil med ljudstvo. — Knjige nai bi bile raznovrstne. da si vsak izposojevalec izbere po svojem okusu in po svoji umstveni stopnji. 4- Občevalni jezik mintstrov. Celovške Freie Stimmen* so se grozno razjezile. ker je minister dr. Trnka pri sprejemu slovenskih depu-tacii odgovarjal na pozdrav češko. Kolikor nam je do danes znano, nemsčinn * v*-'r' ' ni uvedena nki kot državni, niti kot oMevalni Jezik ministrov. Impertinenca nekate-rih nemških listo* rre vseeno pre-daleč. In morda se bo danes ali jutri kak nemSki list toliko daleč spozabil ter prepovedal temu ali onemu slo-vanskemu ministru govoriti s svojo soprogo in svojimi otroci v materin-skem jeziku. »Freie Stimmenc se nadalje tuđi pritožujejo, da se slo-vanski ministri ćelo na svojem dopustu dejansko kažejo kot Slovani, do-čim nemški ministri tega ne store. S tem so »Freie Stimmen« pač hotele povedati, da se pa nemški ministri kažeio kot Nemce, kadar nišo na dopustu, kar posebno mi Slovenci čutimo v Času režima raznih Ho-chenburgerjev. Slovenska mesta so po mnenju tega lista deležna velikan-ske protekcije ministrov, doćim se z nemškimi mesti postopa prav po mačehovsko. Je pač že v krvi Nem-cev, da nam, Slovencem, zavidajo vsako naimanjšo pridobitev, ki nam gre po vsi pravici. Mi, Slovenci, bi bili popolnoma zadovoljni, Če bi nam država na isti način rezala kruh, kakor sa reče Ncmcem. -*- Vojni minister v Tacnu pod Šmarno goro. Kakor smo že poroča-li, je v graščini Rocen v Taenu pod biramo goro na letoviŠču ekscelen-ca vojni minister vitez pl. A u f f e n -b e r g s svojo soprogo in hčerko. V sredo 14. t m. so njemu v čast priredili občinski odbor, okoliška gasilna društva in veterani iz St. Vida z gndbo serenado z bakljado, srrelja-njem in umetalnim ognjem. V imenu občine ^martno je pozdravi! vojne-ga ministra župan A. Tršan, v ;—— •' - ' -b Ja. ■: . Ga- iiit-ijne ii: » i.ii.wc rianc Medved, v imenu veteranskega društ\ a po-veljnik A. ^ t r u k e 1 j. V imenu nod-občine Tacen je govortl župan Franc Ks. S a j o v i c , ki je poudar jal, da mnogoteri stiki združujejo ekscelen-co s Kranjsko, posebno s Tacnom, čegar prebivalci si štejcjo v čast. da morejo v svoji občini pozdraviti in počastiti ekscelenco kot vojnega ministra. V iskrenih besedah se ie nato ekscelenca zahvalil za izkazano mu počašćen je. Naglašal je vrline Slovencev kot votakov. poudarjal njihov patriotizem in njihovo zvestobo do cesarja. Svoj govor je končal s trikratnim živio-kiicem na cesarja. Po defilaciji ie zhrana množica z živio-klici burno pozdravljala vojne-ga ministra, čemur se je ta iskreno zahvalieval. — Njf^a ekscelenca je velikodušno podari 1 društvom 200 kron. občinskim revežem 50 kron, godbi pa 20 kron. ■+* Verski »SchneehaHsvstem«. Po naši^ t "eiah so začeli razpoši-ljati do;.-!"..e s sledečim ^eseclilor^: j »O Lord Jesus. Implar Thee, ble55 | ali enen Kind heif me trom einr und take us alto we!l! Wih Thee in Eter-nir>* . . . Obenstehenđes Gebet wur-de nur zur Ahschrift zu^esandt. Die j Bitte darf nicht unterbrocben wer- i den. Wer es erhalt, sol! es 9mal ab-sehreiben und 9 Tage larsg je einem Bekannten ein rZxemnlar ohne Un-tersehrift sehicken. Es ist ein altes Gebet, von dem in Jerusalem cresagt wird: »VVer es nicht abschreibt, bat kein Oliick. wer es aber tut, wird am 9ten Ta«re eine grosse Frende rr-ieben.« Pri nas v Avstriii je si er *ScheebalIsystem«r po zakonu p-e-povedan. te vrste »Schneeballsv«*e-ma« je pa menda dovoljen. Tam *e dobi. če se proda par kuponov. zlato, tu se pa dobi za devet dopisne, 'r * 7a petinštiride^e* ^-i^ariev -■*- Hko veselje. Mi vsem onim, ki piše-jo in ki bodo razposlali te kupone v obliki dopisnic, prtvoščimo prav mnogo veselja, vendar Jim pa pred-vsem želimo — pameti. + Avstrlla — slovanska država. Znani nemški pisatelj Merman Bahr piše v svoji knjigi »Austriaca« med drugim tuđi to - Ie: *Mi ostali Nemci, ki ne živimo na ćeškem, Nemci avstrijskih Alp, smo se že zdavna pomirili z novo Avstrijo, ki je država — slovanska, v kateri more-mo Ie malo pomeniti po svojem števi-lu, vse pa po svoji duševni in gospodarski moči.« — Herman Bahr je pač bela vrana ne samo med alpskimi, marveč med avstrijskimi Nemci sploh. Da, ako bi bili ostali njegovi roiaki istih nazorov, kakor Merman Bahr, potem bi bil takoi vzpo^tavljen narodnostri mir v Avstriji. Tako pa bo še preteklo mnogo, mnogo Dona-ve v Crno morje, predno bo prišlo do narodnostnega sporazuma v Avstriii, čeprav Slovani ne zahtevamo tega, kar nam Herman Bahr v svoji poštenosti priznava, to je, da bi postala Avstrija slovanska država, marveč samo to, da bi bili v Avstriji ravnopravni vsi narodi, tako na pri-mer, kakor so enakopravne vse tri narodnosti v Svici. -r Podržavljenje liubljanske po-Rciie. Grazer Tagblatt^ trdi, da bo vladni svetnik dr. Anton M a h k n -v c c, ki je sedaj namestnik policij-skega ravnatelja v Trstu, s 1. janu-arjem 1*>13 premeščen v Ljubljano in da prevzame vodstvo podržavljene policije. -^ Od finančne straže. Paznik Oskar Preisinger je dodeljen oddelku finančne straže v Kranju. — Titularni respicijent Teodor Jerai je imenovan 7a rešpieijenta, pazr.ika Andrej H o r v a t in Franc T o š pa za nadpaznika. — Prestavljeni so: titularni višji respicijent Andrej VV e b I e iz Postoine v Ljubljano, tit. respicijent Anton M u Č iz Crnorrt-15a v Kočevje in Anton Amon iz Osivnice v Crnomelj. virji pnzniki: Ivan P a p e ž iz Radolice v Postoino, Franc Smrdu iz Kočevja na Vrh-n'ko, Josip Zemljak iz Vrhnike v Osivnico, Mat. B o f i 2 iz Liubljane od 1. k odd.2., pazniki Alfonz Pa-g o n iz Men^ša v IJubliano. Karei t. e i t fc e b iz Ljubljane v Postomo, Ivan Torkar iz Postojne v Men-peš. Alojzii § r i b a r iz Litiie v Ko-čevie in Andrej Horvat iz TJub-ljane v Litijn. visii paznik Franc T o š \t. Kr^kecfa v Radovliico in paz-n"ka Martin Oolob iz Kranja na Krško in Fran^ Rehberger iz Skofje Loke v Ljubljano. -^- Iz davčne službe. Davčni oskrbnik Rajmund Levstck je imenovan za uradnega predstojnika v Kranjski gori in davčni oficijal Ivan T o m e c za kontrolorja pri davčnem aradu v Ilirski Bistrici. Prestsvlieni so: finančni tajnik Karei B i h 1-m e i e r od davčne^a referata v Kra-n»u k ftnanenemu ravnateljstvu; fin. komisar dr. Rob. M r ž e n od davč- | nega referafa v Novem mestu kot | davčni referent k okrajnemu glavar- \ stvu v Kranin: dav5r»a nficiialn Josip Rotter iz Ilirske Bistrice k davč-nemu referatu v Ljubljano in Karei Hezetr iz Kranjske gore kot kontrolor v Cerknico: davčni asistent Viktor D am j a n od davčnega referata v LfnMiani k davčnemu uradu za mesro Ljubljana: davčni oskrbnik Isnacii Perhavc iz Metlike k davčni administraciji v Ljubljani; davčni asistent Lovrenc Novak od davčne administracije v Ljubliani k davčnemu referatu v Radovlfico; dalje evidenčna geometra I. razreda Ivan Pire \t Litije v Crnomelj in Franc Omerzu obratno. — Davčni vilji oskrbnik Ivan B u c h t a v Ko-čevju je šcl v pokoj. — V proslavo cesarjevega rojst-nega dne priredi ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega društva v nedeljo, dne 18. avgusta ob 8. uri zvečer v hotelu Union velik vojaški koncert, spojen s šampani-skim srečkanjem. Vstopnina 1 K. — Da ne bo vzne mir jenja, ponovno opozarjamo občinstvo, da se bode jutri povodom cesarjevega rojstnega dne streljalo zjutraj ob pol 6., popoldne ob 1. in zvečer ob 8. — Poročil se je danes gosp. Fran M a r n, hišni posestnik in trgovski sotrudnik, z gospico Pepeo Pete r n c 1. — Čestitamo! — Šoiska vest. Kakor se nam poroča, ie dovršila gosp. Albina S v e t e k, učiteljica pri Sv. Jakobu v Ljubljani, na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu letošnji tečaj za naobrazbo srrokovnih učiteljev na tr-govsko nadaljevalnib Šolah z odličnim uspehom. — Sadrta fetina na Kranjskem obeta biti ietos glede jaboik, hrušk, češpelj in breskev obila. Seveda se letina za sadje in poljske pridelke na Ijubljanskem trgu Ie malo pozna, ker smo mešćani pač tišti srečni liudje, ki jih če kmet z draginjo zadaviti, kar nas ne davita že branjevec in prekupovalec. — Prekupcl pred mknicami. Ljubljansko policijo opozarjamo, da razni prekupci pred Ijubljanskimi ;c:nii prekupujejo od kmetov živila. Poet na Bledu. Na dan sokolske slavnosti in pod vtiskom impozantne sokolske priredbe in ogromne ude-ležbe nam je neznan poet poslal z Bleda razglednico s sledečimi stihi: Vse danes tukaj se raduje Za Sokole navdušuje — Tam v farovžu pa poln vseh muk Prav žaiostno skovika — č u k ! Nov poštni urad. Dne 20. avgusta t. 1. se otvori na Lazah pri Novem mestu, politični okra Novo mesto, mestu, politični okraj Novo mesto, »Laže pri Novem mestu«. ki se bode pečal s pisemsko in vozno posto ter obenem služboval kakor nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Ta novi poštni urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno enkratni. eno-vprežni poštni vožnji med Toplicami in Lazami in Novim mestom. Bo!nišnica usmilienih bratov v Kandiji bo najbrže izgubila sedan] ga primarija dr Buha. Kakor se je že poročalo, se je vnel konflikt med pri-jorjem usmiljenih bratov m primari-iem, ki je bil vsled raznih prijorjevih odredb oviran v zdravniškem poslovanju in je izjavil, da boce sedanje mesto zapustiti. Da ublaži konflikt, je prišel v Kandijo provincijal, ki se je začel z dr. Buhom pogajati, a ta pogajanja nišo imela uspeha in brž-kone zapusti dr. Buh svoje mesto v bolnišnici. katera bo prišla zopet. kakor pred letom, v položaj, ko bo pre-napolnjena z bolniki in brez zdravni-ka, kajti sekundarij dr. Ofner je že zdavnaj odpovedal službo in je sedaj nastavljen pri podjetniku belokranj-ske železnice Biedermannu. Belokrariska železnlca. Delo v pređom, nasipu in pri mostu v Novem mestu ugodno napreduje. Toda nesreča nikdar ne miruje. Pred pre-dorom na strani proti BrŠljirm se je ponesrečil akordant Kravanja, ki je doma iz Goriške in ima vsled vrlega poničnih poćetkov do sedanje visoke popolnosti. Tuđi skromni Slovenci smo zastopani na ti razstavi, seveda svojim bornim in skromnim razme-ram primerno Ie v skromnem obse-fja; vender je naša razstava, če tuđi skromna, vender strogo sokolska in nikakor ne kaže samo fotografičnih slik o slavnostnih sprejemih, kakor neki drugi nečeški oddelek te razsta-ve. Vsak posetnik te sokolske raz-stave odnesel je pa iz me vtisk, da je videl na nji žive dokaze petdesetlet-nei?a nenmornega in vstrajnega, a tuđi z najlepšimi sadovi blagoslov* Ijenega sokolskega dela. V interesu povzdige in utrjenja sokolske misli pri nas bi bilo iskreno želeti, če bi se moglo doseći, da bi se praška sokolska razstava prenesla za nekaj časa v našo bek> Ljubljano in bi me srčno veselilo, če bi ta moj nasvet našei Tazumevanja pri odločilnih činiteljih, ki naj bi to mrsel uvaževali za bodo-či slovenski sokolski zlet, ki se bode vršil bodoče leto. Večer sem pa preživel na pova-bilo svojega prijatelja K. v najlepši češkoslovcnski intimni prijateljski družbi v »Bašci« na Kralj. Vinogra-dihf kjer so nam člani »Vinogradske-ga Hlahola« in njihovi priiatelji priredili prijateljski sestanek, na katerem smo obnovili in utrdili one srčne vezi češkoslovenske vzajemnosti, od katere moramo imeti dobiček edino !e mi Slovenci. Bodi tu vsem češkim prijateljem in bratom izrečena naj-iskrenejša zahvala za vse nepozabne urice, ki smo Hh SloMeoci preživeti v njihovi preprijetni družbi in v pe-strem krožku njihovih l}ubeznivih čeških dam. Zadnji dan (3. julija) svojega bivanja v Pragi sem pa porabil za ogledovanje mesta in okolice in za nakupovanje malih spominov za svojo ljubo Buco in svoje Štiri Bucke. Seveda kot sin »našega dobrega in vernega Ijudstva-r nisem pozabil po-hiteti na divni Hradčin in si tam ogledati »metropolitni chram sv. Vita«. Notranjost le-te impozantne stavbe nudi gledalcu nebroj zanimi-\*osti raz umetniško in zgodovinsko stališče. Ne srne se pa pozabiti tuđi na slovito cerkveno zakladnico nad zakristijo, ki je pristopna proti pla-čilu vstopnine 1 K in običajnega bakšiča. Tu bodeŠ poleg raznih zgo-dovinskih znamenitosti (meča kralja Štcfana itd.) videl tuđi neštevilo naj-raznovrstnejših relikvij, ki te živo spominjajo na temni srednji vek. Da vidiš tam les od križa, na katerem je vzdihnil naš spasitelj, da ti poka-žejo trn iz njegove trnjeve krone in žebelj, s katerim je bil pribit na križ, je samo naravno. Največja in najno-vejša pridobitev med relikvijami so pa še Ie leta 1911, to je lansko leto »najdene« kosti in glava sv. Vacla-va, ki nam jih je s posebnim ponosom pokaza! cicerone iz vrst cerkov-nikov, ne da bi mogel pri tem pri-krfti neke posebne vrste usmeva okros svojih tolstih ust. Kakor želim, da bi se sokolska raistavi pre-nesla v Ljubljane, ravno tako bi im nasetutoval, da bi st »rustavmi v cerkveni zakladnici nad zakristijo v cerkvi sv. Vita preselila kdaj sem-kaj, ker za nas skromne Slovence za enkrat popolnoma zadostuje ona lurška voda, ki jo prodaja sloviti Luka Smolnikar. S tem bi lahko končal. Vendar se mi pa zdi vredno in potrebno, da z ozirom na slovenski sokolski zlet leta 1913 tu javno pribijem, kako solidne so bile vzlic največjemu navalu cene v praških gostilnah ob priliki sokolskih slavnosti in kako tuđi iz-voščki nišo pretiravali cen. Da vidite, kakšen naval je bil tedaj v Pragi, naj navedem samo dva vzgleda. Re-stavracija v »Reprezentančnem domu« se Je za slavnostne dni preskr-bela samo s 4000 gosmi in v znani plzenski restavraciji »Chodičra« je v nedeljo dne 30. junija obedovalo 3000 gostov. To so številke, ki govore same za se. Seveda pa ne smem prikriti tuđi neke neprijetnosti, s katero so združeni vsi taki zleti. V mislih imam pisanje razglednic. Danes je že tako; čc greš kam iz doma, ne vošči ti nihče več srečne poti, ampak vsak-do se poslovi od tebe z besedami: Pa mi pošlji kakšno razglednico. Ce takih želja ne upoštevaš. je tako) najhujša zamera. Jaz sem imel pa v tem oziru še posebno smolo, ker sem nepremišljeno obljubil svojim štirim Buckom vsaki dan a po pet razglednic. Da ne bi imel doma strašne zamere, moral sem svojo obljubo izoolniti. V ti tvo)i zadregi si Dišem mogel pomagati dingače* m- go da sem najel nekega vseučiliščni-ka, ki mi je proti dnevni odškodnini 10 K in ob popolni oskrbi pisal vsak dan po 25 razglednic na mojo Buco in moje štiri Bucke in še povrhu po 20 na dan na razne moje prijatelje in znance. Odkrito vam povem, da je mladi moj prijatelj svojo plačo v de-narju in v natori pošteno zaslužil, čeprav na razglednice ni nič drugega pisal nego: »Nebesko, nepopisno. Vse drugo ustmeno. Sokolski »Na zdar!« . . . Globoko si je oddahnil gospod Bucek, ko je končal svoje pripove-dovanje, za katero smo se mu prav navduSeno zahvalili. Le Zdravko Hitropis, ki je imel na gospoda Buc-ka piko radi prominulega pevskega društva »Ljubljanski Golovec«, ga je hotel malo vŠČipniti in spraviti v zadrego s tem, da ga je vprašal, kakšne so Čehinje, če so kaj lepe in prijazne. Gospod Bucek je pa takoj zapa-zil konjsko kopito v Hitropisovih vprašanjih in ker ga je imel že delj časa na sumu, da objavlja on v »Slo-venskem Narodu« one njegove dogodovštine, katere je skrbno prikriva! svoji ljubi Buci, mu je z izredno prisotnostjo svojega duha prijazno svetoval, da naj se kar odpravi v Prago In si fin tam sam ogleda. Ta modri nasvet }e izzval pri nas bučno pritrjevanje, pri Hitropisu pa celo-urno molčcčnost. poslovanja pri gradnji raznih pređo-rov več zaslužnih priznanj. Žična vrv vzpenjače, po kateri vozijo kamenje iz kamnoloma k predoru, mu je nad gležnjem pretrgala žile in kite in naj-brž strla kost. Težko ranjenega so delavci prenesli v žensko bolnišnico v mestu, kjer mu je zdravnik za prvo silo obvezal nogo in nato v moško bolnišnico v Kandiji. — Na progi od Birčne vaši proti Uršnim Selom pa je zahtevala nesreča življenje 15let-nega fanta Bukovca, doma iz Ljubna nad Toplicami, in je bil zaposljen na progi pri raznih manjših opravkih. Donašal je tuđi delavcem vodo iz neke jame pod Uršnim selom, v kateri je do dva metra globoka voda in se priđe do nje po kamenitih stopnjicah. Ko je šel zadniič mladi fant po vodo, mu je najbrže spodrsnilo, vsled česar je padel v vodo in utonil. Ko so ga potegnili iz vode, je bil vsak poskus, da bi ga obudili k življenju, zaman. Beneško noč na Krki so priredili napredni pevci. Ker ima novome-ško občinstvo med tednom jako malo zabave, je bil ta večer prav dobro-došel, kajti na obeh bregovih in na mostu se je nabralo polno gledalcev, ki so občudovali umetniško dekorirane in v najlepših lučih razsvetljene čolne. Posebno impozantno je plavai veliki dreadnought, ki ga je rado-voljno dal na razpolago podietnik g. dr. ing. Samohrd. Sredi zelenja na obširnem krovu ie bil zbran pevski zbor, ki ie pod vodstvom g. cand. iur. Jul. Bučarja dovršeno zapel venec najlepših slovenskih in hrvaških pe-smi. Po zraku so Švigale rakete, z bregov in malih čolnov so pokali to-piči in grmele bombe in sele pozno v noč je legel mir na temnozeleno Kr-ko. Večer je posetil tuđi operni pevec g. Julij Beteto s soprogo na svojem lepo okrašenem čolnu. Kinematograf »Ideal«. Od sobote 17. avgusta daije, začetek včernih predstav ob pol 9. Spored za soboto 17., nedeljo 18. in ponedeijek 19. avgusta 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši do-godljaji, šport, moda itd.) 2. Umet-nost, kako se postane zvitejši. (Krasna amerikanska veseloigra.) 3. San, plesalka- (Prvomočna drama.) Samo popoldne. 4. »Grehi našega časa.« (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. V glavni vlogi W. Psvlander, ljubljenec občinstva.) Samo zvečer. 5. Slikar iz ljubezni. (Krasna veseloigra. Igra Mks Linder.) Aretovan izsiljevalec. V zadnjem Času je večkrat prihajal v Ljubljano posestnik Mihalj Brišnik, rojen 1866. v St. Jurju. pristojen v Mozirje, in obiskoval neko tukajšnio natakarico. Ker je imela natakarica nastopiti proti njemu kot priča zaradi nekega ne-nravnostnega dejanja, ie zahteval od nje večkrat pismenega potrdila, da bode pri obravnavi zanj ugodno pričala. Komaj 18 let stara natakarica pa je njegovo zahtevo odločno odklo-nila. Ko Je predvčerajšnjem Brinšek zopet prišel v Ljubljano, je pregovo-ril dekleta, da je Šio z njem v neko gostilno v Kolodvorski ulici, kjer jo je zopet začel pregovarjati, naj zanj po krivem priseže in ji je nastavil na prsa nabasan samokres, hotec od nje izsiliti pismeno izjavo. Zadevo je pa zvedela policija, izsiljevalca areto-vala in izročila deželnemu sodišČu. Izreden pojav. Ko ie danes po-noči stražnik vršil na Poljanski cesti svojo službo, je naletel na neko žensko, ki se je tako sumljivo obnašala, da jo je ustavil in vprašal po njeni identiteti. Ustavljenka se je začela jokaje protiviti, da gre iskat svojega moža, in ker je bilo vse sumljivo, jo je stražnik prijel strožje — in priznala mu je, da ni ženska, marveč moški in sicer ubegli 35letni prisiljenec Jo-žef Lackner iz Koroškega, ki je vče-raj zjutraj pobegnil od dela v Štepa-nii vaši, ukradel žensko obleko in po-dnevi prespal v Gotovcu, ponoći je prišel pa v mesto. »Žensko« je policija oddala nazaj v hišo pokore. S ceste. Ko je včeraj dopoldne peljai po Zaloški cesti posestnik Karei Gregorin iz Vidrna pri Dolu y mesto krompir in je bila na vozu tuđi Marija Ovsecova, se je konj splašil električnega voza in zadel vanj, vsled česar sta Gregorin in Ovsecova pad-la z voza in se oba na glavi telesno poškodovala. Ogen) v sušllnicL Sinoči se je vnela v Zupančičevi prekajilnici na Polianski cesti št. 64 mesnina, kar so domači še pravočasno opazili in z na-tdico ogenj pogasili. Zupančič ima škode okoli 400 K in je bil zava-rovan. Izgubila je delavka FranČiška Prhnetova zlat obesek. — Neka dama je izgubila srebrno tobačnico, ki je imela vdelano črko »C«. lzgubtl ]e neki gospod v četrtek, t. }. na praznik, tula-verižico z obe-skom (vredno okoli 20 K), od Kovačeve gostilne v Dravljah pa po Mali poti do Keršičeve gostiine v Šiški. Prosi se, da jo pošten najditeli odda na magistratu. Izgubljena torba. Na dan sokolske slavnosti na Btedu je bila izgubljena velika crna torba za akte, v ka-I tere* so trgovski spisi, blagajniški 187. 5tev. SLOVENSKI NAROD. stran s- I kijuči, poštnofiranilnični čeki in dr. I poštenemu vrnilcu dobra nagrada. I Odda ali posije naj se županstvu na I Bledu. I Našla se ie v nedeljo v Spodnji I $lški srebrna ženska ura z verižico. I Lastnik naj se zglasi pri najditeljici I sdčni. Maiči Faigel, Nova ulica 194, 1 Spodnja Siska. I Kavanio »Merkur« na Sv. Ja- I koba trgu v Virantovi niši je prevzel i in popolnoma na novo opremil gosp. I Jakob Vospernig. Več v in- I seraiu. I Koncert dunajskega damskega I clitnega orkestra je danes in vsak dan zvečer v kavarni »Central«, Sv. Petra nasip. Narodna obrambo. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Dobravo, Kamnogorico in Kropo priredi v nedeljo, Une 18. i. m. veliko vrtno veselico pri gosp. Ant. Pogačniku v Podnartu. Na spo-redu je tuđi igrokaz *V Ljubliano jo I dajmo«. Začetek ob 3. popoldne. Ker je to prva podružnična veselica, c pričakovati, da se je udeleži vse r. a rodno čuteče obcinstvo, da s tem prispeva k naši podružnici. Društvena naznanila. Za U. cvetlični uan imajo v po- J cl jek ob pol 3. popoldne v Narod- ^ualnici ljubljanski akademiki va- zen sestanek, da se urede vse toza- devne predpriprave. Koncert ljubljanske podružnice v 5tni$kega rnomaričnesa društva se vrši, kakor naznunjwi;o v ne Je lio, 1*. i. m. ob lepem vremenu na vrtu, ob slabem pa v veliki dvorani hotela L'nion. Pri koncertu svira godba c. in kr. 27. inf. polka in najbrže tuđi ~ke5rcr 3. bosanosko-hercegovske-_ pt-polka. Za to veselico se pripravlja šampanjski srečolov in se bodo prodajale srećke po 20 v. Prostovoiino gasilno društvo Vič-Glince priredi v nedeljo, 18. av-gusta t. !. veliko ljudsko veselico z •vno tombolo na prostomem vrtu .;. Jelačina (prei Traun na Olincah pri kateri svira godba na lok. Ker so vse veselice, katere priredi gasilno -"štvo vedno dobro obiskane in so-. po pripravan bode to ena prvih, ir fiti je društvo dosedaj priredilo :er vlada že sedai splošno zanimanje za isto. ze tako krasen senčnat vrt hode primerno ozaljšan. postavljeni In paviljoni, oder za tombolo itd., ■'■^o bode za mladino kakor tuđi >e posetnike najboljše nreskrb-iferto. Da bode pa slavno obcinstvo *z>. gotovo zadovoljno. pr~--uel ie .. cr za glavno tombolo - i dobitka in sicer je prvi dobi tek fino rrioško kolo, oziroma za dame na iz-bero tuđi Šivalni stroj, drugi dobitek Ira je lepa kredenčna omara, tako da bode glavni dobitek vstregeL naj istega zadene ženska ali moška ose-Tombola prične se ob 4. popo!-_ ter je k isti kakor tuđi k veselici vstop prost. Ker je čisti dobiček ijen osnovni stavbni glavnici - svi nrepotrebni gasilni dom. ka-tere^a namerava društvo čimpreie rrrozoče postaviti in ie isti osobito za --—:ve z Gline in Rožne doline v __,_ rczara velike važnosti To- I 'ej v nedeljo vsi na tombolo. Odbor. I leiovadno društvo Sokol v Šte- I r3i«I va?l vabi še enkrat prijatelje I ^ Ko'stva v Ljubljani in okolici, ka-I kor tuđi vse napredno obcinstvo I splob na svojo prvo javno telovadbo, združeno z ve'iko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. popoldne ob 3. na \Ttu vsem Ljubljanča-nom in okoličanom dobro znane gost iinc br. Antona Novaka v Štepanji vaši. Po enoletnem obstanku se je dmstvo lepo razvilo in ima že danes iako izborne telovadske moći, o čemer se bo vsak lahko prepriča! pri javni telovadbi. Telovadba bo obse-zala proste vaje in vaje na orodju. Nastopil pa bo tuđi naraščaj ^Sokola L« s prostimi vajami. Priprave za veselico so v rokah domaćih gospo-dičen in nekaterih odbornikov. ka-terih pridnost in spretnost nam ie porok, da bo ta pnreditev ena naj-večjih, kar jih je dosedaj videla Štednja vas. Na sporedu je šaljiva r>o-a, srečolov, streljanje na dobitke, rtje, godba, ples in dr. Koncertne točke bo izvajala društvena godba 12 Kašlja, za ples. ki se bo vršil na nalaič za to postavljenem plesišču na prostem, pa bo igrala Magistrova godba izpod Smarne gore. Postavljenih bo več paviljonov: za slašči-ce, cvetke, kavarno itd. Zabave bo torej dovoij za vsakega! Za dobro jed in pijaco pa nam jamči ime go-stiiničarja br. Novaka, ki se bo za ta dan Še posebno dobro preskrbel, da bo pač vsakega zadovoljil. Pred-no se tore} odločite za kak iz!et v I neUeljo, spomnitc se na Štcpanjo vas I in nas obiščite v kar najveČjem Šte-vilu! Posebno še apeliramo na za-vedne Ljubljančane. da nam s svojim obiskom pokaiejo, da imamo pri njih zaslombo in pomoč! Obisk vam vr-nemo o prvi priliku saj ie znano, da $teoart!cev ne manjka na nobeni narodni prireditvi v Ljubljani! Torej na svidenjc y nedljo, 18. t. m. na prijaznem gričku br. Novaka v šte-panji vaši! Na zdar! Pevsko društvo »Planina« priredi dne 1. septembra vrtno veselico s prav bogatim sporedom. P. n. društva v okolici vljudno prosimo, naj bi se blagovolila na to ozirati. Domaćine in okoličane pa že danes prav vljudno vabimo, da v prav mnogobrojnem številu posetijo veselico našega mlađega društva. Sokol v Zagorju ob Savi priredi o priliki zleta Zagorskega okrožja v nedeljo, dne 1. septembra 1912 javno telovadbo združeno z ljudsko veselico. Spored: Sprejem gostov pri opol-danskih vlakih. Ob 2. popoldne na-stop k skušnji za proste vaje. Ob 3. javna telovadba in sicer: 1. 2enske nroste vaje. 2. Proste vaje članstva, ljubljanske za leto 1913. 3. Orodna telovadba z enkratno menjavo. Po telovadbi ljudska veselica: Srečolov, postrežba v raznih paviljonih, ples itd. Pri prireditvi svira si. zagorska rudniška godba. Vstopnina 50 vin. za osebo. V slučaju slabega vremena vrši se prireditev v celem obsegu v prostornih dvoranah So-koiskega doma. Vabimo vsa bratska društva, kakor tuđi vse narodno obcinstvo na obilno udeležbo. Na zdar! Presveta. Vpisovanje v dramatično solo $fover«!cesa s!^da!f*ča v ! iubliani se \ . \ iit^Lijo ou U*, do l.. ure do; _ :e in vse dni prihodnjega ted-na od 6. do 8. ure zvečer v gledališki pisami. Pouk je brezplačen. Kdaj se dramatična šola otvori, bode pravo-časno objavljeno po listih. Rojiževnost. — Kurzni atias dunajske borze — E bor z no krociko. Založništvo t ileisdori pri Gradcu. Cena 6 K. Pro-s*>ekt gratis in franko. — To. ,300 strani obsegajoče letno poročilo v formatu 17 "< 22 cm prirtaša kakor registrirn; aparat kurzno gibanje enega leta od vseh akcij, srečk in bogato izbiro drugih vrednotic po ksrtografičnih črticah in zaznamuje pri vseh vrednostnih papirjih poleg w "-r- dat tuđ'\ one dogodke. ki z&-n:o/wi« vTlivati na kurzno gibanje. — Vse borzne interesente, denarne zavode, bankirje. posestnike efektov in gospodarske politike se opozarja na to velepotrebno in praktično knjigo, ki jo bodo težko pogrešali. Razgled pa siovanshem svetu. — IV. jugosL umetn. razstava v Bei^radu. -Pripravljahu odbor za IV. jugosl. umetn. razstavo« v Ljubljani naznanja, da se je dne 23. juli-ja t. L zaključila razstava z vse-stransko povoljnim moralnim in gmotnim uspehom. — ftazstavo je pcsctilo nad 15.000 obiskovaL-v, vstopnina je znašala 12.172 fra, prodalo se je okroglo za 80.000 frc. uniotvorov. Razven kralja in ja nih korporacij kakor ministrstvo, vi 1a, narodna skupština, oficirska za .ruga, mestna občina, banke in odbor občin belgrajske okolice, so v nepri-čakovano velikem številu za izdatne vsote nakupili tuđi zasebniki iz vseh slojevr prebivalstva. Osobito treba omeniti, da se je tuđi priprosto ljudstvo zanimalo za razstavo, jo v obil-nem številu posečalo in nakupilo lepo število umotvorov. Zaeno naznanja podpisani odbor, da se vsem ude-leznikom ki so prodali kak umotvor, izskupnina takoj dopošlje, čim prej-me naš odbor vso izkupnino od bel-fcraiskega centralnega odbora. Ta si je pridržal v pokritje razstavljalnih stroškov od kupnine 10%. kakor je r>odp. odbor že svojecasno poročal. Ker pa je imcl tuđi slov. pripravlj. odbor večje in nepričakovane stro-^ke z spedicijo, carino, kakor tuđi z urejevanjem siovenskega oddelka prićetkom in koncern razstave, seči mora je slov. umetniki po samopo-moći, da pokrijejo nastale stroške in z;ito se je dovolil pripravljalni odbor pridržati 2 % od izskupnine ter izreka nado, da razstavljalci soglašajo z njegovim ukrepom. Koncem opozarja odbor, da se priredi tekom meseca septembra t. L slovenska umetnHka rszstava v umetn. paviljonu v Ljubljani ter javlja, da se v Ljubljani še ne razstavljeni umotvori do tedaj pridr^e in z dovoljenjem avtorja raz-stavijo. — Zaeno se pozivljajo vsi slovenski umetniki, da se v Čim naj-večjem številu prijavilo k udeležbi. Nataučnejši podatki se objavijo v kratkem. — »Pripravli. odbor za jug. umet razstavo« v LiubttaaL Izprri Mdišta. Kv^ NidK pr#d •oOUCe«. Včerai se je vršila pred tukaj-šnjim deželnim sodiščem obravnava proti bivšemu trgovcu v Ljubljani, sedaj prokuristu tvrdke Niklsbacher v 1 rstu, Karlu Megliču, ki je že tri tedne v preiskovalnem zaporu. Are-tirali so ga v pisami Nikelsbacherje-vi v Trstu na predlog ljubljanskega državnega pravništva zaradi bego-sumnosti. Senatu je predsedoval sodni svetnik P o t r a t o , državno pravd-ništvo je zastopal dr. Kaiser, ob-toženca pa je zagovarjal nadsvetnik K o b 1 e r. Obširna obtožnica očita Megliču sledeče: Meglič je prevzel, kot bivši uradnik tvrdke Lavrenčič & Oomicelj, to trgovino v stanju za-dolženosti, jo vodil naprej, in delal naprej dolgove. Imel je zelo pomank-ljivo knjigovodstvo, tako da se tek in stan njegove kupčije ne more zasle-dovati, in tuđi se ne da soditi njegovo premoženje. Dalje so v knjigah tuđi neresnični zabeležki, posebno med prejemki. DrugiČ je prodal Meg-lič v namen brezuspešiti izvršilno postopanje za 1. Dalmatinsko trgovačko društvo na Reki zarubljeni oves za 100 K. — Iztirjal je do od-vetnika dr. Treota v Gorici pristoje-čo mu terjatev v znesku 400 K, pre-jel je najemnino za posestvo v Šiški v znesku 609 K 66 v, ter te zneske neupravičeno obdržal. Tretjič se očita Metlicu, da je z namenom oškodoval »Glavno posojilnico«, odnosno zakonska Ano in Antona Skrlja z Vica, dal v eskompt »Glavni posojilnici« menico, glasečo se na 980 K, na kateri menici pa sta bila podpisa Ane in Antona Skerlj pona-rejena. Na ta način je izvabil Meglič od -»Glavne posojilnice« vsoto 980 kron. — Zakrivil je torej Meglič glasom obtožnice prestopek zoper var-rtost lastnine, dalje pregrešek po § 1. zak. z 25. maja 1883 in hudodel-stvo goliufije v smislu §§ 197., 200. in 201. b) kaz. zak. Na predsednikovo vprašanje zamka obtoženec krivdo. Glede pre-vzetja trgovine Lavrenčič & Domi-ce!j trdi Meglič. da je on ni prevzel z dolgom. marveč da je bil za svojo osebo aktiven. Da je potem dolg na-raščal tega on ni kriv, kakor tuđi ne, da mu je dajala »Glavna posojilnica« tako obsežen kredit. Kar se tiče po-narejene bilance koncem 1. 1909, se bilanca lahko vzame za ponarejeno ali pa ne. kakor si pač kdo razlaga vrednost zemliišč. Svoj svet ob Gra-daščici je cenil Meglič na 250.000 K. D r ž. pravdnik: Ali je ta svet parceliran? — Meglič: Ne! — D r ž. pravdnik: Potem ne more biti toliko vreden. Glede knjigovodstva trdi Meglič, da je vpeljal dobro knjigovodstvo, ki je bilo vedno jasno in točno. — Zagovornik: Ali ste delali bilanco? — Meglič: Da, sem delal. Predsednik: Kaj pa netočnosti v knjijrah? Očita se Vam, da niste odpisali dubioznih terjatev. kakor do Maksa Lavrenčičeva. Janka 1 ravna in druge. — Meglič: V bilanci <>em izpustil vse dubiozne ter-jatve. — Predsednik: Očita se vam. da ste vzeli od 1. 1905 pa do 1. 1911 iz blagajne čez 91.000 K. Vpo-raba tega zneska iz knjig ni razvidna. Zakaj ste porabili ta znesek? — Meglič: Porabil sem ta znesek za rodbino, v tem znesku so zapopade-ni odgojevalni stroški za otroke, davki, potovalni stroški, inventar, konji in razno ^drugo, česar nisem vkniiževal. V o t a n t Boscheg: AH je bil o tem obtoženec že vprašan? — Meglič: Ne, o tem še nisem bil vprašan. Nato je Meglič našteval ne-katere nesreće, ki so zakrivile njegov padec. Pred vsem je imel nesrećo v trgovini, češ. da je spekuliral tuđi na budimpeštanski efektni bor-zi — toda imel je nesrečo. Veliko škode mu je napravila baje tuđi manipulacija z »Glavno«, ki je zavlače-vala izplačevanje duplikatov. vsled česar je moral Meglič večkrat shra-nievati ćele vozove žita v raznih skladišcih. kar je precej drago. Pri tem je izgubil okroglo 30.000 K. Dalje je izgubit večje vsote pri raznih konkurzih, izgubil je tuđi vse terjat-ve, ki mu jih je izročil Maks Lavrenčič in končno mu je nekdo še 2400 K ukradel. Glede zarubljcnega ovsa trdi Meglič. da takrat, ko je on oves prodal, oves ni bil več zarubljen, mar-več se je on Že preje poravna!. — Drž. pravdnik: IzvrŠba pa Ie ni bila usta vijena! Najemnino v šiški pa je pobral, ker se je baje strankam reklo na sodišču: Kjer ste do sedaj plačevali, pa še sedaj plaćajte. In on, oziroma njegova soproga je najemnino pobrala. — Predsednik: Koliko ste norabili ni leto zase? — Meglič: Za svojo osebo sem port-hil prav malo, toda veliko me je stala družina in itndiranje otrok. — Votant Boscheg: Zakaj je obtoženec v preiskovalnem zaporu? — Drž. pravdnik: Zaradi bego-sumnosti. Zagovornik poudarja, da je materijal proti Megliču silno po-mankljiv in predlaga naj se obravnava v svrho spopolnitve materijala preloži. V tem slučaju pa tuđi predlaga, da se izpusti Megliča iz zapora. On ni htgosumen in bi bil lahko že pred 2 leti pobegnii. — Drž. pravdnik se ne protivi preložitvi obrav-nave, pač pa vstraja pri tem, da ostane obtoženec v zaporu. — Meglič je pojasnil nato, da je bil v službi Nikelsbacherja v Trstu in da ni nik-dar zapustil mesta razun službeno. Tuđi ni vedel, da ga iščejo, ker je še nedolgo prej dobil neko pošiljatev od radovljiškega sodišča. Sele, ko $e bil opozorjen na razne notice v časopi-sih in je izvedel iz »Slovenca*, da ga iščejo, je takoj pisal deželnemu sodi-šču v Ljubljani, kje da je, in da je vedno na razpolago. Predsednik pre-bere dotično pismo. Po več kot enournem posveto-vanju je senat sklenil, da se obravnava preloži v svrho sledečih ugoto-vitev^ Megličeve nesreče od 1. 1906 do 1911, prevzem trgovine od Lav-rtnčiča brez pasiv, poraba 91.000 K od 1. 1905 do 1911, nepravilnosti v detrsjlu v knjigah, v svrho zaslišanja neke priče glede menic. Senat je tuđi sklenil, da se obtoženec izpusti proti obljubi po § 191. na proste noge. Obravnava se bode nadaljevala po izvršenih poizvedbah. * • • Je*eniškl župan, krojač in po-sestnik Anton C e b u 1! Se stal že zo-pet pred sodiščem radi prestopka zoper varnost časti. Ta klerikalni velmož je dosegel s tem menda rekord, — kajti mož je bil obtožen zdaj radi svojega dolgega in hudobnega jezika že sedmič. Dne 13. avgusta je ta smesni možic zopet skakal pred kranjskegorsko sodnijo, ter taiil svoje besede na vse pretege. Pa kaj mu vse to pomaka, ko mož svoje besede. predno priđe pred sodišče, preklicuje in svoje žalitve priznava pred svetom. Pred sodiščem pa kliče vse svetnike na pomoč in za priče, da ni nikdar nič hudega rekel in tuđi nič preklical. V tem slučaju je kar na lepem obdolžil neko gospo, da je imela razmerje z nekim, ki se ie obe-sil in da ji bo že On — velemožni župan — radi tega na noge stopil. Čebulj namreč še vedno misli v svoji županski mogočnosti, da sme reci vse nekaznovano in brez dokazov, in se od sodišča in neštetih obsodb kar ne da poučiti, da še ni takih postav, po katerih bi smel župan zmer-jati ljudi, kakor bi se mu zljubilo. Tega mnenja je bila tuđi A. V.. ki je vložila po svojem zastopniku dr. Oblaku tožbo. Kakor rečeno je Čebulj zopet tajil in to še ćelo potem, ko se je izkazalo. da se je ćelo neki berač, ki je slišal vpitje Čebuljevo na cesti, škandaliziral nad tem županom in dejal, da ni vedel, da je jese-rtiški župan tako malo »manirlih«. 7ato pa bo župan Čebulj zopet plačal 100 K kazni za dobrodelne namene, dr. Oblaku pa stroške. Pravijo. da je Čebulj za svoj jezik že toliko stro-škov in glob plačal, da bi si kupil za ta denar že dvoje hiš. .Razne stvari. * Žrtve viharja na Španskem. \i Madrida poročajo: Pri viharju v Gaskonskem zalivu se je ponesrečilo 150 oseb. * Napad na vojni transport. Iz Choi poročajo: Roparji so napadli vojni transport, ki je bil na potu iz Culfe v Choi. Vojaki, ki so spremlja-li transport, so roparje pognali v beg. * Velika tatvina v Karlovih va-rih. »Bohemia« poroča iz Karlovih varov: Nekemu ruskemu letoviščar-iu je bil ukraden majhen kovčeg, v katerem ie imel za 400.000 rubljev bančnih nakaznic in za 200.000 rubljev lišpa. O zločincih nimajo sledu. * Nezgoda v morskem kopali-§ću. \7 Borkuma poročajo; Pri re-ševanju nekega letoviščarja, ki je šel pri viharnem vremenu nekoliko pre-daleč v morje, sta utonila dva usluž-benca kopališke uprave. Tuđi letovi-šćar je utonil. * Zastrupljenje z metilnim alkoholom. Iz Neu-Strelitza poročajo, da se je v zadnjih treh mesecih za-strupilc v Nemciji z metilnim alkoholom šestdeset oseb. Od teh jih je ena treijirta umrla. Zdaj pripravljajo zakonite odredbe proti vporabi metil-nega alkohola za pripravljanje žga-nja. * Stavke na Španskem. Iz Madrida poročajo: Transportni delavci bodo začeli v ponedeljek stavkati. Tuđi črkostavci hočejo v kratkem začeM s stavko. Kovinski delavci in trgovski nastavljenci bodo najbrže proklamirali generalno stavko. Ka-vamiSki natakarji so začeli danes stavkati. Delodajalci v zidarskem obrtu so odklonili razsodišče. * Usodna posledica vlharja. Ob kantabrijskem obrežju so odnesli valovi vsled silnega viharja nad sto la-dij na odprto morje. Na vseh ladjah je bilo moštvo, na nekaterih tuđi pasa-žirji. O nadaljni usodi teh parnikov še ni nič znanega. Ve se Ie, da se je potopil pri tej priliki do sedaj še neznan parnik, na katerem je bilo osem mož posadke. * Velik skandal v New Yorku. Iz New Yorka poročajo o velikem Skandalu. Neka družba je kupila truola onih šestih Italijanov in enega zamorca, ki so bili pred par dnevi v kaznilnici v Sing usmrćeni, ter jih razstavila proti vstopnini. Posebno Italijanl so hodili v velikem številu gledat svoje tovariše. Sanitetna oblast je napravila temu skandalu konec ter dala pokopati trupla. * Spionaže. V Breslavi je na Merderjevi cesti policija zasledila ćelo cgleduško gnezdo. Več oseb je policija aretirala. Policija je ukazala vsem, ki oddajajo stanovanja, naj skrbno pazijo na sumljive osebe. — V Galnavu na Irskem so aretirali nekega Belgijca z imenom Gultlet, ki je osumljen spionaže. Najel si je stano-varne, iz katerega je imel lep razgled čez rristanišče, vojašnico in arzenal. * Železniška nesreća. Kakih tisoČ korakov od postaje Oraszlama ie skočil s tira brzovlak Budimešta-Temešvar. Nesrečo je povzrocilo to, da se ie zlomila med vožnjo os pri ne-kem vozu. Zadnji trije vozovi brzo-vlaka so razdeiani, kolesa so se zarila popolnoma v zemljo, ^-n potnik je bil na mestu ubit, več pa je težko in lahko ranjenih. Promet na tej pro-gi bo za nekaj časa ustavljen, ker ie proga od mesta nesreče pa skoro do postaje popolnoma razdejana. * Roparji v Galiciji. Iz Krakova poročajo: Že delj Časa izvršuje neka roparska tolpa v okolici Zatona razna hudodelstva. V četrtek je dobilo orožništvo poročilo, da so se roparji skrili v nekem gozdu pri Laskovi. Večje število orožnikov in oborože-nlh kmetov je šio v gozd, da zajame roparje. Ti so pa orožnike sprejeli s streli. Začel se je pravcati boj. Ker je bilo orožništvo preslabo, so brzojav}!: v Krakov po vojaštvo. Več pe-hotnih stotnij je dobilo povelje, da obkoli imenovani gozd. r Nezgoda tihotapcev na avto-mobilu. Iz Stuttgarta poročajo: V četrtek je drvel neki avtomobil s ti-hotapci skozi vas EIhvangen ter za-vozil v gručo igrajajočih se otrok. Več otrok je bilo ranjenih. Stražniki so zasledovali avtomobil. V neki so-sedni vaši so nastavili čez cesto velik voz, da preprečijo avtomobilu beg. Avtomobil je zavozil v voz ter se prevrnil. Tihotapci so pobegnili. Na avtomobilu, ki se je zelo poško-doval, so našli mnogo saharina. Ti-hotapc; so baje s Češkega. * Konflikt na avstrijsko-laški me- ji. »Gaz di Venetiav- poroča iz Staroga, da se je vnel na avstrijsko-ogrski nieji in sicer med dolinama potokov Agrro in Leogra oster prepir za neki vrh Bafelan. Ta vrh, ki je v strate-gičnem oziru zelo važen, posebno pa za Avstrijce, si lastita laska in av-strijska obmejna voiaška straža. Dne 25. t. m. se sestane tam obmejna re-gulacijska komisija obeh držav, kate-ro bo vodil na avstrijski strani general Salfa, da določi na licu mesta, Či-gav da je ta vrh, ali laški ali avstrijski. * Požar v uredništvu. V uredni-ništvu »Corriere di Liverno« v Li-vernu je izbruhnil ogenj, ki se ie tako hitro razširil, da je pogorela kljub takojšni pomoči ćela štirinadstropna hiša. Ogenj je bil iz maščevanja pod-taknjen. Pred kratkem že so našli neko jutro vrata v pisarno glavnega urednika polita s petrolejem, na tleh v sobi pa več ogorelih užigalic. Tuđi vrata so bila že nekoliko osmojena. Kmalu nato so se vneli v isti sobi zastori, ki so bili tuđi s petrolejem politi. Poleg listov in rokopisov ie po-gorela popolnoma tuđi uredniska knjižnica, ki je bila precej bogata. * Zakonska drama na morju. Na neki ladji Hamburg-Amerika proge, ki je pred kratkim priplula v New York, je bila navzlic najlepšemu vre-menu precej viharna noč. Neki mladi zakonski mož je kar naenkrat pogre-šil svojo soprogo v kabini, vsled česar jo je začel iskati. Kar naenkrat so pasažirji zaslišali velik ropot. Pri-hiteli se na krov, kjer so videli, kako se dva moška in neka mlada žena, vsi v noćnih srajcah, po tleh valjalo in pretepavajo. Kar naenkrat so pa vsi trije padli s krova v medkrov. Boj je trajal pol ure in še Ie moštvu se je posrečilo, spraviti bojujoče se narazen. Posledica tega je bila, da je mladi zakonski mož ostal sam v svoji kabini. * Ponesrečeni turisti Kakor smo že včeraj poročali, so se v švicarskih gorah ponesrečili 4 Angleži s svojimi vodniki. V tej družbi je bil profesor Johnes z vseučilišča v Cambridge, njegova soproga, profesor Weincr in dr. Preis z enim nem- Stran 6. SLOVENSKI NAROD, 187 Stev. skini in švicarskim vodnikom. Sku-šali so priti na vrh Petererja. Dr. Preis je šel sam s svojim vodnikom, drugi so bili drug na drugega privezani. Vodnik te družbe je kar naen-krat padel v globočino ter potegnil ostalo družbo za seboj. Vrv ie obvi-seia v neki razpoki in ponesrečenci so viseli toliko Časa med nebom in zemJjo, dokler se vrv ni pretrga!a. Nato so padli turisti v neki prepad. Di\ Preis je hitel pomoći iskat, ven-dar so bili turisti že mrtvi. * Konflikt z zamorci v Mona-kovttn. Med zamorci, ki imajo na mnakovski obrtni razstavi svojo posebno vas, ie umrla 19Ietna žena poglavar ja na jetiki. Ko so sli njeni so-rodniki v bolnico, da bi jo umili, so našli glavo in truplo umrle žene že secirano. Truplo so namreč brez do-voljenja sorodnikov secirali. Zamorci so mislili, da je bila poglavarjeva žena umorjena in so se vrnili v svojo vas, kjer so napravili velik kraval. Vse pomirjevanje ni pomagalo nič. Prišlo je do ekscesov. Zamorci so za-htevali, naj jih peljejo pred župana, da se pritožijo. ker so v bolnici umorili ženo njihovega poglavarja. Kon-čno so zahtevali. naj turski konzul na koran priseže, da žena ni bila umorjena. Zdaj se vrše pogajanja med turskim generalnim konzulom in zamorci. * Jezuitje in bordeli. Ta primera je ušla pred neka] dnevi višjernu »po-litičnemu uradniku* v klerikalnem »Bavrisch. Kurier«.V članku pod naslovom »Uporaba zakonov.< brani ministrskega predsednika barona Hertlinga. ki je vzlic zakoniti prepo-vedi dovolil jezuitom nase!itev na Bavar--" ^::1.. 'Jc:i:r;::r..i \i\ u;u> 1\>J kot zakonu vdani uradnik piše dobe-sedno: »V ćeli vrsti mest, tucli v ta-kih s svobodorniselno mestno upravo (torej v vseti s klerikalno mestno upravo?) so javne niše, kjer se na-slajaio ob nečistosti brez ugovora policije in državnega pravdništva, dasi so v kazenskem zakoniku postavljene stroge kazni zoper rufijan-stvo. Zakaj se gosoda v tem slučaju ne vznemirja nad očitno nevporabo veljavnega zakona?« (Mimogrede: Ko je socijalno-demokratična stranka ponovno nastopila zoper bordele in ^vinarne-, ie pobožni centrum molčal kakor zid.) To primero o to-leranci juzuitov in bordelov razprede klerikalni pisec do konca in pnmer-ja moralno vrednost jezuitskih konfe-renc z moralno vrednostjo — javnih hiš. Ali bodo jezuitje moćno hvaležni svojemu prijatelju za to primero z pordelskimi lastniki? Telefonsko in brzojavna poročila. Poljaki rn evftaristični kongres. Dunaj, 17. avgusta. Dopisnik poljskega dnevnika »Slowo Pol-skie« fe izvedel, da se bo udeležilo evharističnega kongresa 1600 Poij;i-kov iz Galicije. Ruske Poljske in Poznanja. Vsi ti bodo nastopili kot ena narodna skupina pod poljsko narodno zastavo. Cesar in dalmatinske železnice. Jablooec, 17. avgusta. - Oablou-zer Tagblatt« javlja, da je cesar po-slal vojnemu ministru generalu Auf-jenbergu svojeročno pismo, v kate-rem ga poziva, da naj poskrbi. da se bo čim najpreje zaradila dalmatinska žeteznica ter spojila z bosanskimi že-kzniškimi progami. Poroka zrakoplovca. Dunaj, 17. avgusta. V nedeljo se poroci v Eisenbergu na Ogrskem nadporočnik pl. Blaschke. znani vo-jaški zrakoplovec, z gdčno. Csaka-jevo. katerima je cesar sam plačal potrebno kavcijo. Rekord v letanju. Dunajsko Novo mesto, 17. avgusta. Vojalki pilot Mandelli je včeraj dosegel svetovni rekord v hitrem Ie-tanju. S tremi pasažirji je v em uri preletel 105 kilometrov. Veliko poueverjenie. Lvov, 17. avgusta. V konsistoriju fcrfko-katoliške cerkve v Livnu so prišli na sled velikemu poneverjenju. Baje manjka 600.000 kron. Gospodarski polom v Bukov ini. Cernovice, 17. avgusta. Tu je Imelo sestanek 140 dekgatov Reiff-eisnovih posojilnic. Sklenili so, da ne bodo iskali več pomoči od zunai. marveč da bodo skuŠali z lastnimi sredstvi sanirati pred polomom stoje-če zadruge. Cesarski koutisar za Istro? Budimpešta* 17. avgusta. Listu »Villat« iavljajo iz Pulja, da bo imenovan za upravitelja v Istri poseben cesarski komisar, in sicer zaradi ne-rednosti v občinskih upravah v Pulju in po drugih v italijanskih rokah se nahajajočih mestih. Iz Crne gore. Cetinje, 17. avgusta. Crna gora na tihoma mobilizuje. Na cesti med Njegušem in Cetinjem je polno že v vojaško uniformo preoblečenih Cr-nogorcev, ki vodijo na uzdah mezge. V nedeljo 11. t. m. je odšla artiljerija v Podgorico, od tam pa na mejo. Pred vojašnico na Cetinji kampirajo veliki voji vojaštva. Praga, 17. avgusta. Cetinjski dopisnik »Venkova« je imel razgovor s crnogorskim pravosodnim ministrom Vukovićem, ki se je izrazil, da ni izključeno, da bi Crnogorci ne napadli turskih pozicij, ne da bi pre-je Turčiii napovedali vojno. Revolucija v Albaniji. Skoplje, 17. avgusta. lsa beg Boljetinac in Idris sefer sta zavzela mesto. Katoliski Albanci so jih spre-jeli z godbo. Kmalu po svojem prihodu je dal lsa beg Boljetinac povelje naj se odpro vse ječe. Oblasti se temu povelju nišo upale upirati. Tako ?e dobilo svobodo 120 kaznencev. Boljetinac je prišet v mesto na čelu vojske, ki je štela 2000 mož. lsa beg Bnh'ctipa. *eva. da mora vlada neinudoina izpolniti vse albanske zahteve, sicer da bo uduril takoj na Solun. Stevilo vseh v Skoplju se nahajajočih Albancev znaša 10.000. Pel albanske vojske kampira na dvo-rišču pred katoliško cerkvijo. Prebi-valstvo je prostovoljno prevzelo stroške za preživljanje albanske ar-made. Tako so se Srbi zavezali vsak dan plaćati 150 turskih lir. to je 3600 kron. Bolgari U>0 turskih lir, to je 2400 kron, Spanjoli 250 turskih lir, to je 600*1 kron. Grki pa 350 turskih lir, to je 8400 kron. Cetinje, 17. avgusta. V sosedni Maleziji in Albaniji je buknila na vseh koncih in krajih vstaja. Pvigni-la so se plemena Klimentov, Hotov, Kastratov, Škreljev. Gudov in Šalja-nov. Borbe se vrše od Skadra na Bojani pa do Plava in Gusinja. Ka-strati so navalili na Suho Mosketo, ki jo je brani! bataljon nizamov. Ka-strati so si izvojevali popolno zma-go. Več ko polovico turskih vojakov so ubili, ostale pa ujeli. Sami so imeli 15 mrtvih in ranjenih. Isti dan so Hoti napadli Malto in jo v prvem na-skoku osvojili. Ujeli so 50 Turkov. Kasneie so tako Kastrati kakor Hoti vse ujetnike izpustili na svobodo. Grudi so najprvo napadli in osvojili Pikalsko stražnico. Turki so se umaknili proti Divoši. Drucri dan so Grudi napadli Hinošo. ki leži v neposredni blizini crnogorske incic. Po opetovanih naskokih sojo ob 10. dopoldne osvojili in jo takoj upepe-liii. F^ožar se je videl ćelo izpod Ho-riče. Nato so Grudi udorili na turske nozicije od Planinice do Dedića. ter jih ražen enc vse osvojili. Na turski strani je padlo 41 vojakov. Potovanje ruskih ministrov. PetroRrad, 17. avgusta. 'Mni-strski predsednik Kokovcev Jio l.on-cern septembra potoval v Berolin, kjer bo imel konferenco 7. nemškim državnim kancelarjem Bethmann-Holluejiom. Minister zunaniih del Sazonovr bo koncem tega me.ceca odpotoval v London, kjer bo imel važne politične razgovore z raznimi angleskimi državniki. Te konference bodo nekak zakljuCek političnih do-ffOvorov, ki jih je imel franeoski mi-nistrski predsednik Poincarre z ru-skimi državniki v Petrogradu. Sazo-nov ostane v Londonu 10 dni. Vejfto »tanje v Kronstadtu. Petroicrad. 17. avgusta. Vlada je proglasila v Kronstadtu vojno stanje in sicer zaradi nevarnega revo-lucijonarnega gibanja, ki se je priče-lo med vojno mornarico, kar izpri-čuje obravnava proti revolucionarnim mornarjem na oklopnici »Ivan Zlatoust-. Razmere v Kronstadtu so se zdele vladi tako nevarne, da je vojno stanje v Kronstadtu proglasila še preje, preden je odpotoval franeoski ministrski predsednik Poincarre. Sestaaek ruskega car|a z avstrijskim Pariz, 17. avgusta. »Echo de Pariz« javlja, da se v kratkem sestane car Nikolaj z avstrijskim cesarjem Fran Josipom I. ali pa s prestolona-slednikom nadvojvodo Ferdinandom v nekem obmejnem mestu v Galiciji. Vest še ni potrjena. Nova revolucija na Kitajskem? London, 17. avgusta. Iz Pekinga javljajo, da je predsednik Juan-Šikaj dal ustreliti več generalov, ki so prišli iz Hankava v Peking. Baje so bili zapleteni v zaroto proti republiki. Gospodarstvo. — Setnenj za ječmen. Dne 22. avgusta 1912 bo v Miskovcu semenj za ječmen. Izpisek iz sejmskega poslovnega reda je v pisarni trgo\ ske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Srećke. Včeraj so bile žreba-ne srećke avstrijskega zemljiško-kred. zavoda (Bodenkreditlose), emisija iz 1. 1880. Glavni dobitek v zne-sku 90.CHKI kron dobi serija 3653, šr. 27, 4 i IFran Sax, elektrotehnik I Ljubljana, Gradišće 7 I oblast«, konc. instalater za •tektrfči*« naprave, l«či, arai»«s I »ites dalja hitnih zvonil, telefonov ittf. Strelavatfna naprava I I Poprata w stroko spadajočih dal« V salaal Maft prva vrata, pra- I računi na rampolaaa. Opremljen stm s naffcoljftimi I« n»jw*- I vaj&intl presliMŠevalnimi aparati. — Cene In dala solidna I kl Gore: ljubim samo Manje Tenzije testa Slet. U (vi Jlra svetu"). Trgovina s Kolesi in posamezolmi delL Najboljse pnenmatlke. Izposojevanje koles. Pozor gostilnićarji in drugi! Prodalo se bode dražbenim potoni = posestvo = g. Josipa BoŠtiančiča 2931 11II avgnsta 1912 ob pol ti mi doooldne y Kolodvorski iil 29 i Ljubljani, obstoječe iz hite, ¥ kat eri je dolgo dobroiđoda gostilna, parcele za .*. .% stavbe pred jnstično palačo in ret njlv ter travnikov. .*. .-. ^^■a^MHBjBBa^BjBjBjpjajBjBHBVBjaaiBaflBaaaaiaa«^*^^ ' Prvi zavod n illn, krznar in Mm\z\\ im 7 i KaSSJG. Ljubljana. Židovska ulica priporoća svojo največjo zalogo vsakovrstnin uniformskiti predmetov za vo-I jake, uradnike. železnlćarje, orožnike, gasiice itd.; kakor: cepice, Cake, I sablje, rokavice. pasove, egalizirunge itd. itd. — Izdelovanje vsakorotnih vojaških, gasilskili, društvenih, civilnih, zeleznićarskih, orožniškiti cepic itd. Cene nizke, postreiba točna. 2913 Gene niske, postreiba točna. ^ Cenike za gasilske in orožniške nniformske predmete zastonj in poštn. prosto. M Zahvala in priporočilo! Vsled novostavljenih, za mene nesprejemlji« vih pogojev, sem bil primoran pri Kolinski tovarni (filijalka Ljubljana) službo opustiti. Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem cenj. odjemalcem, za njih vsestransko blagohotno naklonjenost, katero so mi povodom obiska in sicer 9 let za „Prvo jugoslovansko tovarno kavnih primesi" in cei 3 leta za 99Kolinsko tovarno čeiko-moravskih trgovce*" izkazali. Obenem vljuduo javim, da sem prevzel za« stopstvo tvrdke f9Henrik Franck A Komp.", tovarne najfinejših kavnih primesi, ter se priporočam in prosim vse cenjene odjemalce, da mi isto na-klonjenost ie nadalje obraniti blagovolijo. 2929 caai. aaleaialcaaVkvaležai HOliert 1*3118110. Dr. Fron Subec zdravnik na Vrhniki = niiia 11 i Kietfte posnilim s Ililii bajni iieiti zrno žili nemičine se sprejmejo ali pa nastavi jo % stalno plaćo *a prodajanje do voljenih stetk v Avstro - Ogrski. — Ponudbe pod ■JBiaBBBBaBnfVHHBV^^ ~ aBaa^^BBBBBB flaf^P^BBaB)Ba\aftaa\ ^B aHaW ■jBfHH^^^av^B aavaaaaj aj ai^^^v ^^^f^^^bj — - ^^ ^^^^■■r^^^*^^^^^ ^if ^^bt^^^b Učenca «fjK i tntiiN M&Mia Hata feter Ihurjava y Škodjanu. Gospodlnlo ne pod 35 let staro sprejme samostojen gospod na deželi. — Ponudbe 2 na-vedbo zahtev na upravništvo wSlov. Naroda" pod .Jtobra fespe4iiilaM. ^^ 2927 Kontoilst . konloristinja zmožna slovenske^a in nemškega jezika, s splošno trgovsko naobrazbo, ae sprelme takoi proti dobri plači. Prednost imajo zmožni hrvaškega jezika. — Ponudbe na upravn. „SI. N." pod „r. S Zagreb". 2921 ?> Ceno češko posteljDO perje 3fettaB«m 1 Kg sivega očišćenoga 2 K, ^^^^^W boljše K 2-40, napolbelo K ^^"^^^^^ 360,beloK 4 80,prima mehke •^aTaaHHRi K 6- ,vcleprinia K 7*20. Naj- K li^e \rstp snežnu belo perje K 960. — Izđelans postolje L^t^nr ne«a posteljnega inleta. Prav dobro napol-njeno1 Pernica ali hlazina, 1B0 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12—, K 15— in K 18-— 2 metra dolga, 140 cm široka K 13—, K 15•—, K 18—, K 21-. Zglavnik i 80 cm dolg, .5« cm širok K 3—, K 350 jn k 4 —, 90 cm dolg, 70 cm širok K 450, K 550 in K 6 —. Nepovoljno se za- menja alt denar nazaj. — Natančni ilustro- vani cenik gratis in franko. 2915 J Benedikt Sacfasel Lobes št. 35, pri Mznji na [ežkei. Med »ralce te»a Hata razdelimo 3000 parov fijajf avaaT izbornih, veieele- ^^■^^SgP^v* hočemo, da se spo-^^^^^^^» ^^- 2na naŠo firmo *3^ J&l Samo delo t.i.K 1375 _£B&£jSBi3 a tri pir? m\\%\ se plača fi^^C* /«^a^ Pošljemo vsakemu aK^^B Wfljaam P° 'z^*er' 'n na P°~ j&t^& fft^Bm polno zadovoljnost ^"^^^ €S^^^ ženskih Čevljev, vsake številke. Premeraba dovnijena, radi teg« nob«neaa rittk* PoSitja se proti povietm aii če ?e vplača denarnaprej. RaxpoSiI.ianje po prvi katoliSti eksportni hiii : Fraac luuutt, Daiaj II. Aloisf&sse št 3 H 9. ^- ,* iz va^ga priporočila priČakujemo dobtCek. Prodafa. Iz konknrzne aaase Wilbelma laacUoerla mm prmtm takoj; 1. lokomoblla a sasalnico. 2. Stroj sa iidaloTanfe betona i ▼saami potraMĆIaaami. 3. poaolao dvifalo sa opeko. 4. vlaećt ođ«r. 5. vila. Les za stavbe, rezanje in postavljanje odrov. Razno orodje za stavbno obrt kakor tuđi kakih 58 patentiranih vrtnih miz, ki se dajo zložiti, patent Hauptmann von Ktim-bachcr. 2919 Natančnejše pri upravniku kon-kurznr mase ir> ATfttStVi 5«hrmM|« aTaa«aaaa«BVflaiBaaVBaa«BalBVBaaa«Ha1al Baška knUinkikMli v juJnem zelo prijaznem zalivu otoka Brk v Mrlt je otvorjeno za zunanje goste do araaa aaataflatoa. Ravtiokar se je pričelo zdravi ienje z groidjem 2938 Morje plitvo, da 9t morejo brez skrtrf kopati otroci, obrežje peSčeno, pomeSano z sipo. Na razpoiago ttfodna in cena stanova« nja z izborno, ceno postrežbo in hrano. V kraju župnija, zdravnik, poSta. Okolica itk) prikladna ta Istote. Redna parobrodna iyexa j z Reko. Zahtevajte prospekte in pajaanHa pri tajniku kopallike uprave laaka&k aoaaa >>2aaaMBfa^ I laaVl ^ "^" ^"^ ftlOriR 8 PTipnfj I ^£fc-| IH I itlelnn. i Mm Mertm nW| I Peter Hlajdič :: Celjej Neobhodno potrebno za borzne interesente, deoaroe zavode, bankiije, m A| posestnike efektov in gospodarske politike! MomI Kurzni atlas danalske borze. Vsebofe borzno kroniko I 1b 3žt kartogralićnih knrznih laliel z vsemi podatki glede wed- nostnih papirjev. — Obsega 300 strani; cena 6 K. s Dobiva se po „Kursatlai-Verlagu", Ueisdorl pri Gradca, k , Natančnejše prospekte gratis in Iranko. ■ • Naznanilo. Dne 23. t m., to |e ¥ petek ob pol deseti ari dopokfaio bo * notarski pisarni w Triiča prostovoljna javna dražba niše stev. 176 In vrta ¥ Tržičn ki je last Mine Hladnik, posestnice v Pristavi št. 5. Izklicna cena je 14.000 K. Dražbeni pogoji in drugi podatki se lahko pregledajo pri podpisanem notarju. V Tržiču, dne 16. avgusta 1912, Maflla Marinček, 2918 c. kr. notar kot sodni poverjenik. I Ofroritev nove vinske kleti! I ■ siavnemu oWinstvu vijudno naznanjam, da sem otvoril novo urejeDo ■ S = vinsko klet =! ■ na Starem trgu št. 1. zraven postaje elek. cestne žel. pod Irančo. I ■ Točil bom pristno doleiiisko in itafersko vino, kakor tuđi ■ I s :: pivo ▼ steklenicah in postregel z mrzlimi iedill. s a I B Za mnogobrojni obisk se priporočazn z odličnim spoŠtovaDjem | ■ 29i2 Josip Aman. I Razglas. C kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dobavo ihi tt in oMev za loto 1913, event 1913 in 1914, na dan 9.klmovca 1912 konkorenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12 ure dopoldne ome-njenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Popolna vsebina razglasa, katere se tu uradno lahko vpogleda, nahaja se v uradili »Laibacher Zeitung«. 2924 V Ljubljani, dne 12. avgusta 1912. Št. 560 pr. 2922 V zmislu § 24. dež. zakona z dne 5. novembra 1898 (def. zak. št 40) se javno naznanja, da je imenik volilcev za dopolnilno fježclno-zborsko volitev dveh deželnih poslancev sa dotelno stolno mesto Llntolfano, namesto bivših poslancev J«ie!a B«lsaar}a in Aialla Utaikarla, ki se ima vsled razpisa c. kr. đeželnega pređsedstva za Kranjsko z dne 18. julija 1912 št 1869 pr. vršiti te« 24. septaaibra 1912, že sestavljen in da je od ponedeljka. dne 19. avgusta skozi tM« dni v mestni posvetovalnici razgmjen od 8.—11. dopolndne in od 3.—§ pa«poHi#BO vsakomur na vpogled ter da smejo od tega dne tekom osem dni, tedaj do ponedeljka, dne 26. avgusta t 1. zoper ta imenik tišti, ki imajo pravico voliti v tej volikii skupini, pri mestnem magistratu ustno ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v voiilski imenik vpisale osebe, ki nitnajo pravice ali, da so se ii njega izpustile take osebe, ki imajo pravica voli«. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. avgusta 1912. Župan: Dr. Iran Tavčir L r. Str«« S._________^______________________ SLOVENSKI NAROD. 187 Stev. x.x I ------- Ljubljana. = z K , x -------------------------------------- Od visoke c kr. namestnije koncesijonirana KamercijclRa prometna posredovalnica „RflPID" Posredovanje za nalnip in prodajo posestev, zemljišč, h'S, vil, obrtnih in industrijskih podjetij. Posredovao je u kredit ter za meo javo posestev, MARIBOR, Tegethofova cesta št. U. Brzojavni naslov: _____ . —_____ Naslov: „Kapio junoor. —==— :: **!** <* Dravu 2815 l»einik: Ofcastveno prizvan «n rarrise*en civilni geometer I GUIDON CRUBITSCH. ! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BiB B BBB Zahvala in naznanilo. j Vsem svojim prijateljem in cenjenim gostom se povodom svoje pre- ■ salitre za izkazano mi zaupanie naj»skreneje zahvaljujem z u dano ■ prošnjo, naj me tuđi v novi, prenovljeni 2909 ■ kavarni „Vospernik" ■ prej kavarni „Merkur*4 I Sv. Jakoba trg štev. 2 (Virantova hlsa) [ zanaprej s svojim posetom počašćajo. — Za iiborne pijace m točno J postrežbo je najbolje preskrbljeno. I :: Z najodličnejšim spoštovanjem :: J Jakob vospernik, žido**^ *te*i *t.4. i Mi v Smo in Južno Amerika se vozijo seđaj le vo doraači avstrijski progi Avstro-Amorikana Trst — New Yorh, Buenos Airea, Rio de Jaaerio, Santoa itd. z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma. električno rizsvetljavo. brezžićnitn brzojavom, na katerita je za vsake?a potntka preskrbljetio. da — dobi dovoij domaće hrane z vmom. svet kruh, posteljo, kopelj itd. — ODROD PARIMO!: ¥ Sevemo Ameriko rako seboto, t Jbždg Amerika vsskih U dnl. Vsakorrstaa pojasnila daje radevolje brezplaćoo in prođaia vozie liste glavni zastopnik za Kranjsko, štaiersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1M12 Karei Comernlk & Ko. Liuhliana. Dunaiska cesta 9—12. Sperialaa trgovina s ko!«i, motorji, atto-^^ mobi li in posameznimi deli. ^^ Mehanićna delavnicai prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča de!a in popravila. Gmnka za avt««t*MI*. 2al«9ja a)fi«vMa>« ^^^^y tlko« za avtomobile, motorje in kolesa ^^^■Uhw Popravila pnevmatikov potom ^^^V vulkaniziranja Bencin in olj« za 5^^-^•* vse vporabe. Izposojevalnica kt* Stek^ ■•*• Sola za važnja z vsemi vo- S9/ žili. lnteresant««i smo s strokov- " • nimi pojasnili brezplačno na razpolago lw Minula ujtnka hiia davka prosta, 6°o čistega donosa, se ceno proda v Mariboru, imenovanem štajerski Meran. Vpra-ianja ustmeno ali pismeno na hišnega posestnika v Mariliata, laujin c*sta mv. 19. ŠStampilijc Vieh vrst ft* smilOi trvitva, trf«tg« itd. Anton Cerne avftv^r la lsd«lovatel| Ljubljana, Start trg 20. Lasne kite I nallineie kmkcvoftti po 5, 7, i 9 1b 12 kron — vse vnte K lasne podlafe in mrežice - H Uiollc, brade in druge po- H trebičine za maskirani e vse B po zmernih cenah priporoča I Stelan Strmoli, B brivec in lasničar I £jubijana, pod irančo št. 1, H (mraven ćavllarskega mostu). V Izdelute vsm lasničarska dela solidno m \n okusno Cena za delo kite 3 K. ■ Kupuje zmedene in rezane ženske lase \ po najvišiih cenah 178^ Strogo solidna najstareiti domaća tvidka. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. ^V^^i " nova dela po ^^Jr^ najnižji ceni. Lud. Cer ne, invelir. trgovec z nrami ter zaprl-seieni sodnl cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica št.3. Ceniki xastcn| in postotna prosti. I Uničcvalcc stenic I I Qng - Cing, -1 ^H oblastveno v a rovan, pomori takoi vse ^M H stenice z zalego vped. H ^1 Nestrupeno, blagedišeče, razkužujoče ^M ^M Dobiva se v steklenicah po 60 vin., ^1 • ^m zraven spadajoča brizgalna 20 vin ^M H v '/, in '/, litrskihsteklennicah raz- ■ ^H meroma ceneje ^M ■ v glavni zalomi v Ljubljani pri I IMn KaHL drogerija. ■ ■nanaj * vsf ^ bbbbbbj ^M Dmj^a sredstva »d1»čn« odvraćajte! ^M iNtofitn zataja:Im«),Iflll. toh|«st27. J 1 F. L. Popper čevlji ^ za. gospode in gospe so nogara aaj najbolj priležni, lični in najboljše aaj kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana ^^ Prešernova ulica st. 5. «£ Goysserski ćevlji za turiste, higijenični j «^ ćevlji za otroke in Lawn - tennis - Cevlji. # m f*9 g> £8ino slovensko narotoo podjetje ©^S^V HOTEL TRABESINGER I * Celovciij Velikovška cesta št. 5. .^^ Pod pisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno g IPSr priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ™ ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina Iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotela Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v > sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času priča-kuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte se samo v edini L slovenski gostilni „Rotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. % i Za. mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela i jPfr Lojzika in Pepca Leon. /~\£ Zaradi opustitve I raznih vrst perila in švicarskih vezenin posameznih I prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah* Opreme za neveste I Platno, Sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo I ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, opraye za I / / .• .* / .• kavo, nogavice ia žepai robei. .• .• / .* »• / Glavna zaloga 11 •*- m. tovaren platoa in vseh platnenih izdelkov Norbert Langer & S6hne znano najboljši izdelki, originalne tovarniške cene. Opreme zn nouorolenčhe. 71 n tf\n ŠL -% +*n UaWano, Selen-rtlllUll ^^CirV burma ulica 5. ^^^^T . ^_ .„ ^ L .. uh ^ £Antai w Stanje denamih vlog na bran. knjižice 28. jun. 1912 Bnoiavfce: Prometna baska Llttbllama. 4~^\ *^~m 110 «^^»J^r^ mw -k a«a «m a Telefon itev. 4L m ^^^ KFt T0> I>JTt^r# SS K 75,210.101-—. SS Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I Cotnb u tnuJL — fctartjoa II«. - a iMhMl WMUM-Sl. Mn(BU(IH JtatnMiBBlil »tW5ki kipihl i« restm 52,000.000 to«« Prcskrbovanje vsch bankovniti transakcij, n. pr.: Prevzemanje Oaaamam vlOf na hranilne Najkuiantncjie izvrtevanjc bonarih aaroOU na vseh tuzeraskih in inozemskih mestih. — Izpia- koiilicc brez rentncea davka, kontovne knjise ter na konto-korent z vsakodnevnim veđno ugodnim obee- čevanje kuponov in izžrebanje vrednostmh papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih štovan iem — Den*r se labko dvijn vsak dan bcez odpovedL — Kupovanje in prodajanje OTOOaMelBatt, novcev. - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- I paaarfov ttrofo v okviru umdoih kurzu.h poroiiL - Shranjevanje in upravljanje (SepotJ) vrednostnih pirjev, Pstin, dragotia itd. pod Jastnim zaklepom stranke^ - Brezplačna ^vizija izžrebanih vrednostnih I papirjer ia potojiU nanje. papirjev. - Promesc za vsa žrebanja. faplaolla ta BakaaUa w Aateriko la te Aaaortka. 1660 I __^_—^_—_^^___ llal^ ^^ ^ l^ ^i—^—^__ M^2^iS^^a^ &M ^^MMMMal A WAA&1 ^ ^^^^^&^^a MaVAklA ABSia^ttAtt^Uai OjNMMata)aia4|Ba4t VM0ia1aW* aW*Wa)la)O^Ha^* mmmm^^—m^m^^^a^K^mmm^mt^mmmmmm^^B^^m* I -________________________________________—___________________ ._____ ll^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^j»ii|Mi|^^a^^^^MMM|MMMMj|^MM^^^^^MjB^^awMMMMMMM^Bj^MMMWMMMMBB^^^^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa t87 šter. • SLOVENSKI NAROD. „._____________________________________________Stra" 9"----- Rastlinska izložila. (Iz predavanja v »Organizaciji svo- bodonoselnega narodno-naprednega dijaštva.) Ko smo govorili o terpentinu, smo ga karakterizovali kot balzarru to Je naravna raztopina smole v ka-kem eteričnem olju. Primerno je torei, da po raz-pravljanju o eteričnih oljih tuđi o smotah (resinac) izpregovorimo na-tančneje. V splošnem so smole trdne, amorfne, v vodi neraztopljive rast-linske snovi, sestoječe iz ogljika, vodika in kisika. V tropičnem rastlin-stvu so precej razširjene, pri nas Pa jih nahajamo v konifcrah (igiastem drevju.) V naravni obliki izloeujcjo rastline smolo v balzamskih razto-pinah, umetno pa jo dobivamo z vre-zanjem ali kuhanjem rastlinske skor-je m lesa sploh. V naravi so smole vedno mcsamce z razli čnimi snovmi kakor ogffičaste smolne kisline in raznih eteričnih olj. kakor cimetova-in benzoe-kislina. razne gumijeve \TSte itd. Deloma so smole raztop-Inve v alkoholu, popolnoma pa v etru. kloroformu. benzolu in raznih teričnih in tolščobnih oljih. Smole ^ore s sajastim plamenom in izloča-jo pri suhi destilaciji razne gorljive pline. in kot stranski predmet smol-no olje, zelo hlapljivo, po timijanu dišečo snov. K fosilnim smolam spada tuđi jantar. Kakor sodijo, je nastal v otigocenski fazi starega terora; torej ob početku kcmKoiCnc .i a čije. Tedaj je rastlo iglasto drevje v veliki meri po takratni celini. Poleg raznih borovcev je bila tuđi smreka ammara australis Don.), na Novi Kaledoniji (iz drevesa ^Dammara cvata Moore), na Manili (iz drevesa Vateria indica L.) in v Južni Ameri-ki (iz različnih Trahilobij in Hrme-nej). Vrednost kopalov je odvisna od njihove trdote. Najtrši Je sansi-barski (vzhodnoafriški) kopal, ki dosega trdoto modre galice in kamene soli. Mehkejši so Benguelski, Kau-ri (avstralski) in sandron (manilski) kopali. Tope se pri I??r>--340o C. Tuđi tukaj je vznoćhioafriški kopal naj-težje topljiv. Kopalov prah na zraku izgubi ogijik in \e raztopljiv v alkoholu, etru in terpentinovem olju. Glavno vlogo igra kopal kot pokost, kjer se odlikuje taka prevlaka s ko-palovim pokostom po svoji trdoti. Mastifcs (Oummi Mastix) je svitlorumena smola nekega drevesa na otoku Chios. Rabi se za pokoste in za kit pri steklenih in porcelana-stih stvareh. Mastiksu podoben je sandarak (Oummi Sandarac.) 1 > a m a r s k a smola (Oummi Dammar) se dobiva na Sundskih otokih v kepasti in kapnicasti obliki. Ta smola je bledorumena ali ćelo brezbarvna in prozorna. V trpenti-novem olju raztopljena daje damar-ski pokost, ki se rabi pri slikanju. Na vejah neke indijske smokve (Fikus elastica) živi samica pokost-ne uši, ki z ubadanjem v drevesne veje provznKi, da teče iz njih neka rdečerjava smola. Iz te dobimo s kuhanjem barvilo »Lacdye« (izg.: lak- i daj) in čisto smolo, ki se strjena ime- \ nuje š e 1 a k (Schellack). Navadni šelak je rjav ali rdečkast, s klorom ga pa lahko pobelimo in tako dobimo beli šelak, ki je raztopljen v špiritu. Taka raztopina je mizarska politura, ^elak raztopljen v boraksovi vodi da|e »vodeni pokost«, s katerim na-pravljajo klobučevino trdo (Halbzi-linder.) Končno se rabi šelak tuđi pri fabrikaciii pečatnega \(>Nka. Indska zmajska kn (Oummi sanguinis draconis) je rdečkastorja-va smola iz ja god neke trstaste palme (Calamus Kotung) na otoku Bor-neo. Ta smola daje znano rdečilo »Drachenblut«. B e n 7 o e (Gummi benzoe) je b«. jča. snu»ia. ki teče u nareza- ne^ a debla drevesa Styrax Benzoin Prvand. na otokih Sumatra. Java, v Kočinšini in v Siamu. Benzoe daje raztopltena v alkoholu znano tink-turo »Tinctura Benzoes , ki vpliva antiseptično. Benzoe rabijo največ pri kozmetiki kot parfeme, pomade in dišeče vode (Venerino mleko). Za pomade in v medicini rabijo tuđi dišeče balzame, kakor rjavi pe-rubalzam in tolubalzam iz Južne Amerike. Pruge gumas^e smole so g u -m i g u t, ki daje znano rumeno bar-vo, a s a n t. ki služi v Perziji kot začimba in mira (obibanum) iz Arabije, ki se rabi kot kadilo zlasti pri verskih ceremonijah. xQ u m i« imenujemo v vodi raz-topljiva rastlinska izločila, katerih raztopine so zeio lepijive. Gumi je brezogfjenčasta, s staničevjem iso-merna rastlinska snov, ki tvori v rastlini intereelularno substanco in včasih iz rastlin bolezensko izstopa (gummosisJ Gumi se ali v vodi raztopi ali pa se vsled imbibacije napne. Glavne sestavine gumija so arabin-ska in metarabinska kislina. besso-rin. dekstrin. sladkor itd. Po njihovi sestavini delimo gumije v kisle ap-nenske ali alkalske soli arabinske kisline n. pr.: gummi arabicum. vzhodnoindski ali feroniagumi, aca-jono gumi (ti so v vodi raztopljivi) ali v kisle apnenske ali alkalske soli metarabinske kisline. ki se v vodi iz-premene v gumasto galestro. Te so: črešnjevi. češnljevi. marelični in mandljevi gumi. tragant, kutera-, bassora-, kokos- in chagualgumi. (Dalje pritaodr;;JifM namcl in Slovenke! ne zabife družbe \i [irila in metoda. MOJA STARA I izkušnja je in ostane, da za pregnanje I peg ter za pridobttcv in ohranitev ■ ne ne, mehke po'ti ni holi^cen mim ■ r.e^o svetovroznano llUfsko atlećno ■ umilm s keall^koat, znamka kenjiček tvrdke Bergmann & Co , Dećin n. L — Komad po 80yinarjevse dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trjjovinah. — l-tr»tako se Bergmanova liiijska krema ,JliaillM čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušcah po : : 70 vin, se dobiva povsod : : gumijeve podpetnike IM % nosi VMh -W Perje za postelje in puh priporoCa po najaiijib cenak EMIL KRAJEC preje F« Hiti Pred Skofijo itev. 20. Znnanja naroćiia se toćso izvrSujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoća svo optični zavod kakor v»akovrstna oćala ia Aćipalnlke, loplomere, irakomere, hsr^rometre, dalj-■ofilede vseh vrat, kakor MZ«iss, Busch, loenu UA., ter vsc ¥ to stroko spada-joće predmete. Vsa popravila iivriu^em totao ta solldao v svo|i z električnim obratom nrefenl delavalci. laktevafte oaaik, poaliaai ga iaaton|. amo barvarstvo I ter kemično čišćenje in U snaženje oblek. II Apretura sukna. *X Vjos.reich! I Poiianski m - Ozka ulica št. 4. | Sprejemališče I Selenburgova ulica št. 3. L. Postrežba točna. Solidne cene. L. I x x | x i x x 1 v Ljubljani. Banajska (A 21 Velika zaloga steklenine, porcela- na, svetilk, zrcal, šip, koxarcev, vrćkov i. t d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. Fltoi, pusto ! Linliliaia. Seleaberaova ulica i i * j*—1 *_____„,. pri poroda svojo bogato zaiogo razoovrstnih pušk in samokresov lifsfcih ptmUKiB, mh M tates (Mdkliff) kakor tartM netilii noj io Hiiil taal Popravila pušk, samokrtsov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zaatonj m poitninc oroato. Ali ste oženjeni? _ Potem zahtevajte aovo ■■^^F^^^^^^Hfzorce 3 za 1 K, 6 za ^k^_W^^ ^ 1 K 80 h, 12 za K 3 40. ^^H _\^_\ m_*H_ Iliustrovan cenovnik z ^^^L^PB nef^J zdravniškimi nasveti ^^^^^ , \ ^_m gratis in franko (zaprto ^_W^__\r ^ _Jr so t iveii z pranjem in lika- I \f \ —*S*^ njem Po obrabi se trte lahko H V"""*'^ pro«i! Vedno novo, brerliibno, ■ izborno sedeće perilo. ki se H , obnese tadi pri moćni tran-H ' -. ^j P^ttt^ spiraciji. Ne more se pogre-I ' i J I •' JI ^at* P" oobenera stanu, po-I ' ! 1 I -\ M sebno pa na potovanju. I>o-I ! 1 *^ I . -jW hiva se t Ljubljani pri: I -^ i Mtok. Slan tr| m ?. Magdifu. G. Flux mm- Gosposka clšca 45 ^m I nad?tropje, levo. : (Poprej Poljanska cesta), i Uradno dovoljena, ±e 20 let obsto-ječa naistarejša ljubljanska poućHia staiiovaei io slažeb je v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. s Priporoća in n^meAća le boljse n tt iaiDie vsake vrste kakor prijatno irgovsko ia gostilniSko osobje Iibira razlićnih slnieb, slasti za ženske Vestna tn kolikor moino hitra postreiba zagoto ^1| ena. 2 b 9 5 Pn manjih vprašanjih se prosi za ara ka za odgovor. FRANC KOS Ljubljana, Sodna ulica št 3, ^^ Spicijelia mebanfeni f "^^^^r^ 3 iilni materija! i. t. d ^g-i < rin^- -i-.r rrai nt^ na drobnoin debele Si valni stroji od 70 K napre]; S^T" pleiilni stroj ""^Hl patent »VVederman« je edina in naj-u^Iedoejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovlieno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: fli Ljubljana KONGRESNI TRG ST. 7 (5 f% stev. ■^-»aaiato Or«tf« razpoSiljam na deset doi na poskuSnjo in ogled. Enocevne lancastrce od 20 K naprej, dvoceme od 30 K naprej, Hammerloss od 7O K naprej, Flob«rti od 8 K naprej, samokresi od 5 K naprei, Ftobertre*ohrer od 2 K naprej. — Hostr. cenovnik gratis in franko anPSB apJBS0«tf IVOflUSal ,^"Vi*i lPyw**w Mtv. »49 Ml »tat. đr. Ć«**#. 2492 §T»? aa Md IMo u Krmalske ia Štajersko dobro nvcdose*« potniHp X proTUtjko in erentualno porraitev potn h stroŠkov. — Ponudbe z navedbo Sthter m dosedanjega službovanja na Zgornjo tvrdko. 2391 f/^Sv^Joi.Pti.tjoldJteiB ^^^^S^ iMoi. M nad 1 nun—^K^unuf^^lg^ _jaj£J2S^3^^^3 ~ ^^3lr*^^> :: ^^^ ^j^ stro. W$ite f o ee«ik. \g "^^^^S^ vc|ik* zaJ«^t fra»^-^P " -' T« .*. foiskih plMč ,\ ^^***^^^^^^ Pazite aatanćno s mm saslov. s Gfailooi - avtoiti iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone :: l Mwi Liobllana Sodna ulica št. 5« Velika tvorniška zaloga. Dobiva se pristen: n USn-KCuTOtni « -^ *—t^ ^^H H^a^aa^ m bk prUpajn, %ć*» "■"''■ Hvftsv i IV ^Ti-i* >• ■■pa!« *» *^ r. Mf. A«^ 1. ^^B od sdnvaikov pc^poro- * Rim, Ml. M. ^H 1-50. Ahm ^^^^H *1 tr^*: S. ■«#-■| ua »fkmo ^Ps j| 1 Mt*. Wl fc_ i N JH l«eir- ^K I Cetje: «ki 1» DotevsMpo BV I ktvviftUM. ^^^^^^^^^^^ tija:Miirt.Hrf. P. Schmidbauerja nasl. toi lakiMi, SHdin, UaUfitran stn. 2S. to a i tfto niRia Mflti n Mili I. nta 1912 m initadje izbrian. Spre>ema 2avarovanja človc^kega živ- jg^ J.^^^^ J T Al^^ Zavaruje poslopja in premičnine proti ljenja po najraznovrstnejših kombina- ^' ** požarnim škodam po najnižjih cenah. cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko ••• - •■• f lljtRlllO IlVIPOValll banka V Pragii •*■ • ■■■ Skode ccnjuje takoj in najkuiantneje. Dobena dmga zavaiovalnica. |tlt< ,,j %^mgj k ll,7iUtt-14. — ^t^n^ lilhainlai 1b kapltalll« K 119(390.603-61« U2lva najbolji sloves, koder posluje, Lasti je agodno z.v«o»an,e n. Po »Hikosti dn.g« vzajemn. av«rw«>aic« nafe drlave 2 »seskozi slovansko-narodno upravo. Dovoljuje „ ast^dobi^ lzdatno doživetjc tn smrt z manjšajoCimi se ——_^-^-^— «•« »•!••••!« «•!•• ——^——— podporo v narodne in občnokoiistne ^«»- wm- taRniN istnttm i Lirtiaii ^U'^r^ i Gosposki niid it». 12. ^m — Delnica ▼ štirinajstem l«tu starosti, dovršila je šesti razred javne k>le, sposobna s!o- ven^kega in ncmškega jezika ▼ govo- ni in pisati, 289? želi rtuiti ko! ucnoka v kako trgovin au. ki primernega — Ponuđbe pod ^•klica* na upravni^tvo »SI. Naroda«- V najem se odda • U oktobrom t. L prostorzatroovin s pripadajo^im sklad^šćem Da zelo pro-:: metaem kraju ob državni cesti :: V Iđ.H3L 2"00 Freotuelno se dobi ondi tuđi stano- vanf. —- Natančre^>a poiasnHa da^e Ttmmc Dldli, hotellr v IdriJL Spretne zastopnike 2a provizt)sko prodajanje šivalnih strojev na zmerna delna odplačila spr«|aia J. Kll-■iick, wl+lri«wl— m alTalatil strofi, V Ameriko in Kanado pripravma^ emmm ta uatslftTa voiala CUNARD LINE. Su onu iz Trsta, dne 20. avgista 1912. PaBBoaia iz Trsu. dne 27. avsrtsta 1912. Iventia iz Trsta, dne 10. septembra 1912. Is Uverpoola: NajhitrfjSi in najlcpSi parnik sveta, Lnitaaia. dne 17. avgisU, 7. septembra, 28. septembra, 26. oktobra 1912. Mauretaoia. dne 31. a »gosta, 21. septembra, 12. oktobra 1912. Pojasnila in vozne liste pri Mi Oilauk i Ljiklianl l\mltm u!ka Jt. 23 poleg cerkve Srca Jezusovega. Krepkega dečka pridnega in zanesljivega, ki bi polnil vrče za mleko, 2851 sprejiBE Centralna mlekarsa t Skofji Loki. Istotam se sprejme :: ženska :: ki bi oskrbovala ca. 100 praiićev. ---------- Plača po dogovoru. - Ljudevit Borovnik puškar w Borovljah (Fer-lach) na Kopoškem. se priporoča v izdelovanje vmakovrstnlli potok za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pr#-^•ln|e stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna ^opravilm. ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkuiene. — liustro-31 vani oenlkl zašto nj. fl^^^^^^^^^^^^^^l Brmseij in Bnenos Aires 3 frand prix,___^^^^^^^^^^^^^^^| | |1|E2|^ ^BSL^avJL^a^^1^^ aH aaB? Devin - Buckau. I ^^laa^Sc ^^m ^B^aaHBaaV ^aa\ AaV ^B_ aaaVal Podružnica: ■ ^mM, F^ WmV "*WI ^kfT^Pr PJH Wm Dlinaj III, An Heumarkt 21. i*IL' vročeporne Iokomobile 4tliil »» - """'.'-"n b^e« ventila. ii* M^SHHHr Originalni Volfov gradbeni način ...... 10—8000 PS. Hyi|^j|HMp Obratni stroj i na j već je popolnosti in hranljivosti W^^^ W9T za industrijo in poljedelstvo. *VE BlaTpV^le« izdelanih nad 750.000 PS, ~^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaM MESTNA HRANILNICA I LJUBLJANSKA I v LJablfani :: v lastnl hlii s Presernova ulica št 3 Največja slovenska hranilnica! IV Denmmega prometa koncem leta 1911, 614-5 milijonov kron ~V8 Stanje hranilnih vlog: nad tZ milijonov hron Rezervni zaklati: nad 1,300.000 tron Sprajama vi**« vsaUi 9»t»a I vl*i«ft«ga tfajtarja. I P«s«ja na semljIUa In paslepja proti 5 '/0 I •■rasti— ki MJMMJ . februarja, pa je po nesrečnem slupaju visoko poslopje pogorek). Ogenj jo trajal na tleh tleč skoro ćeli teden. Včesar ni bilo mogoce resiti. Štirje uelavci so hoteli nekaj v podnožju resiti m so ravno nekaj blaga hoteli ven na prosto zanesti, ko se je v gornjem delu vse požgano železno :*'vamiško orodje sesulo na kup, ^irope prodrlo in revne delavce po-• >fnnrna 73^u!'\ P>;1: v<> ti !.\lv„: *- :-ni domaćini, nekateri cek) družinski »četje. Ko je pogorišče popolnoma Iir^asnilo. se je začelo zasuto razko-ravati in od Štirih oseb. ki so zgore-le. je ostalo od kostnjakov samo za en klobuk ostankov. Naše! se je tuđi okov od neke sežgane pipe kot dokaz znane osebe. ki je hotela reševa-ri. pa je bila podsuta in se je pone-srečila. ^e peta oseba se je strašansko ronesreeila. Lep. vri, Jtakih 18 let vtar fant. Govedičev iz St. Lovrenca, *^e je hotel ponašati in tuđi nekaj resiti, pa je le na pol ušel, da ie z gornjim telesom molel pri oknu in pomo-„i prosil, trebuh in noge pa so bile z /arečtm železom podsute. Starši te-Zcl fanta so ze!o jokali za njim. Veliko tujih delavcev je šio v I rvjge kraie s trebuhom za kruhom. f V domaći občini je nastalo veliko po-| -nukanje denarja. ker ni bilo za-I - jžka. kajti s tovarno ie takorekoć .Ja občina pogorela. Tri leta je sta-« prazno pogorišće in že se je mislila, da ostane tako menda za vedno. loda leta 1869. so se dotični faktorji združili in začeli staviti nov glavni del sedanjega tovarniškega poslopja, ki je polovico šrrje od prvotnega pa I polovico nižje od prejšnjega in ima dvc dvorani v podstrešju. a zraven pa je še v vrejen postranski del, ki •ma v spodniem traktu čisto novo r*arnico na kakih 1000 konjskih sil urejeno. A zraven je še turbina s 50 konjskimi silamt. Prvi lastnik tovarne je bil menda veliki trgovec A. G. Uwlich. Od -ta 1851.— 1857. je bil lastnik neko taško društvo pod imenom: Societa c^mmerciale della Filatura et Tessi-iiira; potem od leta 1857.—1861. An-£elo Gianichesi; od leta 1861.—1875. A veta & Schwarz: od 1. 1875,—1877. konkurzna masa. Od te dobe 1877. ra do dne 25. februarja 1912 pa Ra-fael Chardaci - Stocker in Hoffmann, s koiima dnevoma je nastonila nova firma Ritter iz Gorice in Bruner iz Trsta, ki sta denarni zavod > Boden-kreditanstalt« na Punalu za to pod-ietje pridobila. Mladi Mans Stocker. ki je bil poprej lastnik v družbi s Horfmanom v Trstu, pa je dne 1. mar-ca 1912. na pljučnici umri. Bil je do-Her človek, blagega srca m v obcini jako priljubljen. Za brateb čas. Kateheti Kaj se zgodi s člo-vekom, ki nikoli ne misli na dušo, ampak vedno samo na telo? UČenec: Zredi se4 — Kako pa kaj s tvojim mo-žem? — Slabo, slabo — tako je že onemogel, da se nič već ne brani, če sra poljubim. ♦ ti V krčmi so sedeli vaški imenit-niki in so se razgovarjali o čudovitih iastnosti novega dakeljna, ki ga jo hil prvi občinski svetovaiec za drag tienar kupil. Učitelj; Povem vam, gospod-je — spoznal sem že mnogo psov in lahko rečem, da je marsikak pes bolj parne ten, kakor njegov gospodar. Fajmošter Jaka: Ja, to ie pa res — jaz setn že sam imel ta-kega psa. m Redar: Ali se je vrnil tišti pes, ki }c vašemu gospodu ušel? S I u ž k i n i a : Da, pes se je snoči vrnil, a danes so pa gospa ušli. • m Oozdar: Prosim gospod profesor — ali je res, da ste namesto zajca ustrelili kravo? Profesor: Bedarija — kaj ue vidite, da je moja lovska torba prazna?. — Moj oče so tako bogati, da imajo konje in kočijo. — Moj oče so tako bogati, da imajo avtomobil. Moj oče so pa tako bogati, da lahko peš hodijo, pa vendar pravi vsak, da imajo pol mesta v žepu. Kuharica : Gospod — vse kar je prav — ali kakor gospa z me-noj delajo. to je že od sile. Gospodar : Ali, ljuba duša, nikar se ne pritožujte. Vi dobivate vsaj mesečno 24 K — a z menoj ravna moja žena ravno tako grdo, pa nimam nič od tega. V kopališču. Gospodična Ema gre v zapeljivem plavalnem kostu-mu kraj svoje obširne mamice iz kabine proti vodi. Vse jo obćudtije. »Mama, vpraša gospodična Ema v zadnjem irenotku »če bi me v vodi kak gospod vščipnil — ali moram reci »au« ali »za vedno tvoja« ? G o 5 p a : Kaj pa vam ie Lojzi- tri dni >c im zdi, da .ste ob-jokana. Kuharica: Oh. gospa, kaj bi ne bila — ko se pa tako bojim, da bo vojska. Gospa: No, kaj pa vam na tem, će bo vojska! Kuharica: Vi, gospa, lahko tako govorite, vaš mož ne pojde na vojsko, ampak moji trije ljubčki so vsi pri vojakih. Sodnik: Priča Janez Hlo-dar... Hlodar: Hir! Sodnik: Gospod Hlodar — vi boste pričali v pravdi lesne zadruge z ljubljanskim stolnim kapiteljeni. Ali ste s katero teh dveh spornih strank v sorodu ali v sovraštvu? * Mati: Poglej Pepček te uboge otroke. Ali vidiš, kako so slabo ob-lečeni. Kar pozna se jim, kako so lačni. Vidiš, ti otroci nimajo ne očeta. ne matere in tuđi nobene tete Ane ... Pepček (ki nima posebnih simpatij do svoje tete Ane): Oh. mama, šenkej jim vendar teto Ano, saj jaz je prav nič ne rabim. Fajmošter Jaka je izgubi! svojo dolgoletno kuharico. Vzela mu jo je smrt. Jaka si je hitro preskrbel novo kuharico — mlado — in se pripravil, da pokoplje svojo umrlo služkinjo in tovaršico kar najboli slovesno. Vse je bilo pripravljeno. Turkovi vo/ovi iz Ljubljane so stali pred vrati, duhovni sobratje so bili zbrani, iud-stva je bilo polno — samo fajm« -tra Jak a ta ni bilo blizu. Naposled k šel sosed in prijatelj fajmošter Matev/, v farovž gledat, kaj da je in je na se-zadnje našel Jaketa — pri novi kuharici. »A, veš kaj, tu se pa že vse ne-ha — duhovniki in pogrcbci čakajo, vse je pripravljeno, ti pa — tukai — — oh, oh —« »Oh — oh —,« je zaplakal fajmošter Jaka, *oh — ko sem pa tako ncsrečen, oh — tako žalosten — saj nič ne vem, kaj delam — tako sem zmešan od same žalosti — oh —« Maprtimakl, ipaalB|a|to m prt mU prillkl „Narodnega sklada*4 in nabirajte prispevke zanj! ^^^^^^^^H in modno blago m go- ^^^^^^^^^B jUIiIiIi^^^llnIIl —fc—mI^m Mnogo je preizkušena -—' •Ikalićn« kislin« pri kamenu in boleznik mehurja kot sredstvo spojilno s tečno kiavlino. ŠniVRTOR1 irumiievi nodpetniki Hedosegljive trdnosti. GlaTBa zaloga: Anto* Ifttsper, Ljubljana. -------- Dokiva se povsocL - Proti 18 : zobobolu io gojili zob ' isanimo delnje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki atrdi dlesno in odstranjmje : ne pri i etno sapo iz n«t- 1 sieklenica z navodilom 1 krono. ; De/elna lekarna Milana Leusteka ▼ Izubijani, Resl|era cesta stev. 1 < jK>ktT Frioc Jožclovega jubilcjnepa mostu. ' V te i Ickarni dohivajo zdravila todi člani bolntskib bla^ajn jat.Železnice. c. kr. tobačne ! tovarne ii okr. bol. blagajne v Ljisljani. Melaata\«-astna in zobna TOda. j Sunja, Hrvaško, 22. tcbruarja 190a * Blaj?. fjospod lekarnari Prosim vljudno, posijite mi zopet 3 tri steklenice Vasc Izborno delujoče * antiseptićne ntelmsine-vstne zobne ▼Ode, katera je neprekosljivo sredstvo ! zopcr lobobol, utrja dlesno in od-1 stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bora ; vsakomur kar najbolje priporočal. S poštovanjem < Mato Kaurinović, kr. po§te meštar A. KUNST l4«M|ua Židovska ulio« ste«. A. Velika zaloga obuval lastnega izdelka ia dame, ffos«a4« In atroke ]• vodno na izbero. Vsakrint aaroćili se izvršujejo točno in ■« oiiki ceni. Vse nerc se stiranjijejo in Z*2M«ajcj4». — Pri zanaajih oaročilih naj se blagovoli vzorcc poslati. 40 i F. JDRASEK prvi In edini slovenski ngUisevalec in trgovec glasovirfev Ljubljana, Poljanska c. 13.1. Glasovirief pia- ^■aa^^^^^Bj^ma^B! nine in harno- ^^■HMflBl ni|e iz prvovrst- I(^B9^1^B9^|^H nih dvornih in ^^^BSS/O^^U^^^^M komornih tvrdk ^^^X)^^^^£ W imam v lastni l*Jwti|^E Jga* zalogi bogato ^^^|^ izbiro po solid- ^^^m nih cenah. Jam- ^taav (irn pismeno 10 let! Tuđi stare glasovirje imam vedno y zalogi. VglaSevanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Olas-beni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le koncesiionirana ivrdka 0. F. Jnk. AkSvoll 1 svojini! ^i^^ Zastonj ^C/ -O^Ss^Sf dobi vsak 1 ploš ^^IHHSt a^° naenkrat na- : Zastonj Z dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč. Gramofoni že od 21 K napnej Avtotnati že od 80 K naprej tndi na prav primerne mesećne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvomic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodaialci doblfo popust. Zahtevajte cenik, pošljera ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. BBBBBBBBH Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljabljani, Slomškova a lica št. 6. Priporočaio svojo bogato žalogo najrazličacjMli konjskih oprav - krasno oprenllene =^ kočije, dnige vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit ačine, že obrabljene vozove in i: —«—• konjske oprave- —— [ Spedalna trgovina I I tlBffe I I ročnih del I URI JRGER I TLpNfttl, I I Židovska m»om Stev. 5. I | Predtiskarija | | | | Tamburiranje | I Montiranje :-: I I | Plisiranje :-: :-: | Moderno 2245 stonovonle S 4 oziroma 5 sobami in drugimi pritiklinami se odđa za avgustov rob Poljanska cesta št- 22. Stavbne parcele na Dunajski cesti v Lfabljani pred delavskimi hišami in na Olincab takoj ob mestni meji na TrŽaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za —— ---- primerne cene — -■ ---- na prodaj. Več se poizve pri lastniku JOŠ* Tribnč, na Glincah 37. 2416 Večfa dobro iđoča trgovina mešanega blaga in dcžclnih pridclkov, v okraju Celje in Sloven)igrađec se zaradi bolezni imetnika pod usjod-nimi pogoji Ba^T* takoj od da. Potrebnega kapitala mora biti 6000 K drugo pa po dogovoru. 3883 Pisma naj se požlje pod „PrilOŽ« D08tlc na uprav. »Slov. Naroda«. 1 Vinko Jtflaj dič valltni mlin i Kramu S ^— (Kranjsko). ■ i Največja proizvajanja priznano naj < boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov. ki irvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih ;! vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode < v se in dado kvantitativno nedosegljiv pri del ek, kar je zlasti za gospode pe- j, kovske mojstre neprecenljrve vrednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V L|abl|ani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trsta, Pnlfn, Beki, Za- i dro, Splfetn, Ercegnovem, Kotorn, St. Lncifi ob Soči, Beli ako, Celovcu* Inomosto, Bolcamt in Trldentu Brzojavi: Valjčni mlin9 Kranj. ^Bp Od leta 1868 se *9| Bergerjevo medicinsko kotranovo milo G. Hella & Comp. ki ga priooročijo oAićai idravnikL, skoro v vseh etrop^k držar&h z MlHčsia nspciiotn Hporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim lišajem in paraz. izpuščajen, lmkinao as gUri ta ▼ bradi, ima t sebi 40 odstotkov lesne oa kot ran a in se raiiitojs bistrcao od Tsch drogib kotranorife siU, ki se nahajajo ▼ trgoriai Pri poltnih boleznih rabite jako ospcšno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blaž]e kotranovo milo: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. ---------------------- Dalie: ---------------------- Bergerfevo boraksovo milo tn slcer proti ogrcem, ogorenju, pegam, mo« zol|em in dragim neprilikam kože. Cena komadu vsake vrste % navodilom o uporabi 70 vinariev. Novo: Bergerjevo tekoče kotranovo milo le Izvretnega •čtnka pri koisih boleznib, li- A ^j^ J^ sktnaa oa glari in v bradi kakor tad! kot ^kJ&SRGL ^EL sredstvo za rast las. Steklenica 1 K 50 fin.H^* -nV^B Zakterajtc_po lekanali io rađemib trgovinab^^ »A JS.^^jj izkljaiao Berserfeva kotranoia mna in a. -^, JP pazite sa poleg stoječo varstveno znamko ^^ i Tr ^^ in »a poiegstofeči firraln podpis ^? /^ ^9 G. Hell * Co. na rsaki eti- ^5^/^V^ ^ keti. Odlikovan s ćastoo diplonio ^/^-^^^^-^^s^Ct-^*^ na Donajn im in z zlato —------- >^ svetinjo na svetovni razstavii v Parizu 1900 Tvornica: 8. Bell & Comp., Donaj, L, Biberstraase 8. V Ljubljani se dobira v lekarnati: Milana Lenstka dedići, Pn. Mr. Josip «*ilmr( J. Majrr, 0. Piccoli, Ubald pL Trnk6cxy in t Tseh dragih lekarnab naKranjskem I Jbsii Oreooris I I krojačnica prve vrste za I I gospode in dame I I xt •«* na%ha«Ja% nm ss ■ I Dunajski c. 20 I I nasproti kiTarne „Evropa* — Tramvajska I I Zaloga inozemskega in I I prishio angleš. blaga. I ■ Z odličnim spoStovanjem I I Jo«. OregoriB, krojač. I m ,_ i rwm ■■■■■"■ 'agacMirv i i Kocko za fj\ I govoj© juho ttj rl dajo naiboHie jamstvo za Nt H izovstno knovost ker so B^ n v največji tovarni za m » mesne izelečke H» *\ na svetu W iLiebigilružbe^ fl napravljene. H>j Stran M.____________________________________________________SLOVENSKI NAROD._____________________________________________________187 Stcv. • Frano Vlsjan V LjvbljaM, lUMmska «lica 25 ^k priporoča «vofo bogato zalogo 7 wm~ vozov. *w [Avsicceresitna družba itdtonajjrtty*arttostn«e7i. T. Tel.22288 | 1:3- VURAZDIIKKE TOPLICE *~» I ■V Rov, zdraviliiki hotel z električne razftvetfjavo. ~VI I ^^^—*gaj|^fl^_ Sttroetaro« ređiofctinM *v«eleiM teplioe p*«t 5#> G pn- ^M JQ||PSff|^W protiim, re*mt, iscklaft Lil I Ti ? f1 UfeCES *««f>jwi|» u Itdiciti, t ielmkv ta treretfli ■ ^JBjjKgJ^ LMJWi Elcktrit. umU, tatie, ogflkovokisHisfce in sofičiekopeli. H Prostovoljna razprodaja! Oskrbničtvo graščine 99Loka pri Zidanem mostu" u proda del imenovanega posestva, kakori si finvB, Jravnike. oozdove itđ. Začetek rasprodaje dne 19. avgusta in se vrfti ista Y$ak dan do 25. avgusta, počenfti ob 8« uri zjutraj. Ti—<*t M____ m 28T2 Županstvo Tr bovi je razplsuje službo obuoskesa zdravĐika z lctno piačo 3000 kron in stanarino 750 kron. — D.plomiraui zdravaiki obeh deielnih jezikov zmožni naj svoje opremljene prošnje pošljejo na županstvo do 21. kimovca t L Župan: Veđnšek. Pripovedovanje enega častnika. Nancy, 3. februar a 1857. Gospod ot Robotard, častnik pn konjikrh, trptl je dolgo Ctsa na 2elodcu in na Cevih. Njegova bcSezen se je se povišaia, vsled ialostnih razmer. Bil je nervozen in vzne- mirjen. Nehote se je solzil ter hlipal. Bil je v resrrc; v žak>8tnem stanju Poskusil je kopelji, žetezo itd. toda vedno brez uspeha Nek prijatelj mu je sveto val naj poskusi j^^^. »Oglje Belloc.« V začetku se je branit vsled crne barve. Nek; dan f^ TV pa je imel hude fcoleCine v želodcu več kot ntvadno vzel je eno JL \m 2iico Otflja BcHoc. ry ^ fer Bil sem iznenađen fpravil) ker nisem čutil siabega okusa. Ta- LJ»m>^ y MZ k°i sem vzel Se dru^i dve žlici, in moje iznenađenje je b-io tem ^&2y\]y jj ve^Jc» ko sem £ut\\ po malo minutah neko mirnost, kater nis«m ^ KA popred doljro čutil, ter sem nadaljeva z viemanjem »Oflja 'elloc« i 2jJfj7\. Bolečine v 2elodcu te nišo vtC vračale, prebavasre je bilo la «cot ter ^^Tpf^^jr ^^^ v kratkem Času sem popolnoma ozdrave!. Le skozi vporabo »Ogija §J%^^ / ^^ Beltoc,« setn popolnoma ozdrave!. (/ ^> Maks rfl Rebotardf dragonskl stotnik. r* a a i «. mu* ^ resnici zadostuje, Ć3 se u2;va ogl;e Beiloc po vsaker kosilu Oospod doktor maiCS^ 2_3 ž,icC( da se v ne^Hko dtieh Ofdravijo fe!odfne b^ir^nt. da Robortad. ćelo 2astafe!e boleini in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drusemu /dravtlu Oglje BcHoc prOTZro^a prijeten obCutek v želodcu, daje tek pospeSuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Ofrlje Beiloc je neprekosljrvo sredstvo proti težavam v ?c-lodcu proti migreni, ki je rosledica slabega prebavijanji, proti gortćiti, proti vzpchavanju kakor tatfi proti vsem živčnim bolezmm želodca in čreves. HtjptipfO6tcjš« sredstvo vživati o^ije Beiloc v prašina Je, da se v kupici na čisti ali pMfajeati vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spi je Ogl)e Beiloc lahko samo koristi, škoditi pa se »ore, ▼ kakrii^koli množini ga rabimo Dobiva se po ^rseh lekarnah. Poska šali so oglje Beltoc ponarejati, ali so te ponaredbe brez ućuika in ae ozdravijo nič, ker so pa^ slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoli, pazile ■atančno na tot di je na vtaki tteklenici ime Beiloc ta naslov laboratorija: Mttteon L. Prte \% me Jacob. Pariš. Oni, ki se ne morejo pnvadlti ogijev praiek pozirati, na: vzamejo raje pastilje Beiloc. 2—3 ptfttilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želod^ne boiečme, zavzeti xado*tujcjo popofcMima. in i majo isti gotov uči nek Pasiilje vsebuiejo čisto ogije Beiloc Zadostuje v usta jth dati in s siiaami, ki jih raztopi. poireti. 1989 ' Dobiva se v Ljnbifaoi: Lekarna br Piccoli, iekama Sušnik, lekarna U. (H. Trnk«czy A* BsMdc lekarna Pk. Mr. Jos. ćfzmaf. lvanJax in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 ;; priporoča STOfo bogato talogo ;: voznih koles. 8lTalmIstr#}l I za rodbtno in obrt. I totntitt \k6 n mrii i WL I \m m MBt.l f PUtttad atrafl ^ :• v?eh ve!ikosti I KljaCavniCarstvo If. Faschinga vdova Pal|aBEU aaslp tt 8. R*iohova hite. MeđUnih ognjlšč. *bvratM te MiMimm tels. Cttncj imapii«, Popravila aa i i točao izvHlujajo. i i BajTtiia zHiia niia.nib U Daitiuilil otroških vozičkov J^—< žim6. ^9^^A ▼ Lf«bl|aai. ^^^B^^B^ harnim oarstnikits se i Josip Rojina; \ krojač prve vrste | I se nahaja sedaj ? lastni hisi I n \um JoZefa cesta i r konkurira * na.večjin^ tvrdkami glede finega kroja in ele- i Tvorniika zaloga naiflneiilli aogi. 1 I iB franL specijalitet \i\m \ 7: Zavod za UDiformirenje^ : j >5=i r==i r=JS=i f=i t=~i -p Najboljši kosmetiški predmeti I A za olepšanje polti in telesa so- 5 ŠS& fl 41 rall° po SO h, *J fljfe BIH " cream po :: o ■ffBB m^0% n MeaChol r. o BMK I&S nitna voda po "2 SJSe solmt praieH po 60b; 8 MaR za ohranitCT In rast Its: 4« a Bg «1«» iasna voda po •r* m m& a^ iaaaa pomada 'S Ti izdelki wAda-. ki *o oblastveno rt varovani, so naprodaj le v i > ONovi iani i |Ph. Mr. Josip Čizmar j|| v Ljubljani. I Kapajte za trp no te domaće izdefke! Odlikovana Prva kranlska tvornico ldavlflev Ljubljana Hilšarjeva alica 5 Recherjeva hiša RIOLF fl. IRBIHEK _ ■■ ■ Priporoča svoje prve vnte, za vsa podnttoia solidno narejene pkmmšmmf mtimm%wfm in Mi ■•»■Mf« tuđi ■•—l^^alif Poprave in ugta&evanja •» itvriujejo točno in računijo najceneje. Razpls. Ziiiistfo i liln Ijab išle reflarji in ticer za Hrastoik ve§Čega slovenskega in nemŠkcga jezika v govora in pisavi z mesećno plaćo 100 kron, redarsko obleko in prostim stanovanjem. —. Dosluženi orožniki, oziroma vojaki imajo pred drugi mi prednost. Prošnje naj se vložijo do 25. t. m. pri županstvu v Trbovijah. Župan: Vodužek. I I Greh in smeh 111 11 I Zabcljcnc in osoljene kratkočasnice. i I I Br©x doTOi}en)a kaaxoakofiiakega ordinarijata izdal % 3 I Tinček Hudaklin. | | ■ 1 u C«na 1 krono, a posto 1 kroito 10 vinarjev. :i I ■ A 99/12-15 mfe ___ ■ ^89? Razglas. Ka predlog priglašemb dedičev pok. Antona TomaŽiČ iz Buj St 13 se bode vršila prostovoljna sodna javna dražba st p ^ hfim, 7 ? hlev m i. p. -i3 3 trt za hlevom d. o. Hu,e d^e 16. septembra 1912 ob 10. uri dopolđne pri podpisam sodnji soba št. 1. hkhcaa ceoa K 3000 Stavbe so v naiboljšem stanju in so ćelo prikladne za gostiluo in trgovino, to toliko bolj, ker je bila že poprej gostilna v tej hiši in trgovina ter ni v vaši Huie nobene druge gostilne in trgovine C. kr. okrajua sodnija Podgrad odd. I., dne 8 julija 1912. Nsznanilo! Glasom odloka odd. 13, štev. 1491 2 dne 1- avgusta 1912 nam era va vojno ministrstvo za c. in kr. armado za leta 1913, 1914 in 1915. Ponudbe nai se pošljejo |f do 1. oktobra 1912 ~VS ime" novanemu ministrstvu. NatanCni pogoji so razvidni iz v uradnem listu »Grazer Zeitung«, »Klagenfurter Zeitung«, »Laibacher Zeitung« ia »Osservatore Triestino« dne 14. avgusta t. 1. ali v tpnbodnji številki) v polnem obsegu razglasenih obvestii vojnega ministrstva. Obvestila kakor tuđi k temu spadajoči pogodbeni nacrti, so vrhutega tia vpogled pri intendancah voiaških krajevnih poveljstev, pri monturnih skla-diščih Brno, Budimpešta, Gčsting pri Gradcu in Dunaj (ICaiser-Ebers-dorf), dalje tuđi pri vseh trgovških in obrtnih zbornicah. Dobe se tuđi pripomočki pri monturnih skladi^čih Št 2 in 4 proti vplaČilu zne-ka 65 vinarjev. GRADEC, dne 3 avgusta 1912. 2895 C. in kr. intendanca 3. voja. f „CROATIA" | I zavarovalna zadruga v Zagrebu I I edini domaći zavarovalni zavod. # Ustanovljena leta 1884. I I |5J I ff|||ffA]ft v Zabrebu v lastni hiši, vogal Marovske in Prerado- O lr-|| LKĐlluld viceve ulice. Podrutnlca V Trstu, Via del Lava- rj I ■" I toio št. 1 II. nadstropje. Telefon at 2594. Glavna zastopstva: I [5| I ■■■ Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. ■ iSj 113 I Ta ztdruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: ^* ■ I- Na življenje- I 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doiivljenja in smrti; I 2. zavarovanje dote; I 3. zavarovanje življenske rente; I II. Proti škodi po požaru« I 1. Zavafovanje igradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren. ■ 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga; gospodarskih strojev; ■ blaga i. t. d. ■ 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.) I III. Zarovanje staklenih hip. I Zadružno imetje vseh oddelkov znaSa........... K 2,713.674*13 I Od teg« temeljna glavnica................ K 80> 000 — ■ Donodek Jetne premije s pristojbinami ........... K 1,363.040-89 ■ izplaCane odskodine .................. K 4,970.23848 ■ Sposobni posrtdovmlci in akviziterji se sprtjmejo pod ugodnimi pogoji. — Natančneje ■ informacije daje: I fiiraMit lvCrMll«^^^K^x ■B^L. kina srebra, na- 4£ / *SftaW mi zna orodja itd. R^ ^v/f/JaV Zabt»^a|t« c^nik, ^^t^J^^jB Vsa popravila izvrSojem v svoji lastni :: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (•ovref ■•arlk E*ra) \ tkriv atet flnl i klepar, fpiiiaiK stnlmaf. tir iiitaliM viiifsiof Liiiliai Minska cesta št. l Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakrinih kleparskih del ter pokrivanje z tngleškim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z aBMf^flBBRBB anBBB |mH/ pBHH H&SDMb i z izbočno in ptaitnato opeko, lesno-cvmentno Hl strefno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska klc-parska dtla v priznano solidni izvrSltvi. Poprave točno in ceno. Prtnftmi tottfMM ii post. prosto. W Sntny zmta "^ LAURIN & KLEMEMT ^^ 4. 4r. v Mladi Boleslavi ^^ /avtomobili^ ^r __ Zastopnlkai Mlkedem 4 Wetxka — Gradec. ===: ^^ ĐeželDi zbor kranjski in dežolne linante 5SSS Spisal bivši deielni glavar Fr. pl. Suklje. j mSSSSSSH> Dobi se v j == „JfaroBni knjigami" v tjubljani. | 2J2JJ22 Cenas 1 K 80 vin.v s pošto 2O vinarjev več. | VetKrat snkane. sesteroogiate, v ooDiu pocinkane žitne tte pletine „^«___ s 13— lao mm širokimi petljami različnih debelosti ■ -n-^vnt - ograditva parkov za dnrja6inoz vinogradov, drevesnic, ^ot varstvo proti zajcem. xu pasjake, varstvo proti toći, fazanerije, voliere in kleike, za igra- f.SČa lawn-tenniSA do " -n -lroko^n v ra.o«-. . za Rabitzeve stene, moninske tfradnje itd. Te ;>iete»me se šcle ^o S3>iotenju V Ognju DOCinkaJO - ratrrc- r.» r av? in --. \i<\\ Lr^nejje nego vse i* pocinteane tiče napravliene piceninf. daiie itiriOfllate tičn© Strojne pletenine " ograditve vseh vr<: okenske mreže :^ mv^±^ za nesek n gramoz, v-= ogmdilnt materijal, jeklena bodeča ticm xm plotove, žicaste n litof elezne ograje, stopnišket okenske, grobne, grobniikc, proćclnc •■-■ baSkonske ograje -~- v$* 2-ćevr.- ^dtik« dobavi;ajo po nirkih cenah «*&*» Ectter ie Scbrantz d. j/igA uJboncjenje dgčl) : ^ UGLC&Uj&na^t'*& zI2**92&z*ncLmJucL ^^g^^^ ' ^B ^^^fc^^^-^ j^S^^^ • • ■ .^^^B^^^^^^^^^^^^kv ' tŠtecOlnUipi?inpečizX°'j^a- Edino Jm!F$ ^^V pravo (vse drugo Immfljc'j J^^^k 7svraćajte) iz tvor-v|B^ ^^^L ^'"fkov tvrdke Fm f ttek A ta|, Fnp. Sf™: Drogerija parija Wm. SHolBi i. 5. npiti |Ut. pttti. tata lat ivi. OMI tti Sn. 1. ■ I I HEHR1K LHil^ MAHHHEIM I I Največja in najpomembnejša lokomobilna tvornica na Nemškem priporoča I VENTILNE LOKOMOBILE I =====z z delovanjem do 1OOO HP. --- I I Y*a tnK'o paro najbo/j pripracen obratni stroj. ■ I Avstrijska prodajalna pisama 03:b*£IXj HO1TIGMA.1T, !Svixa.a.3, I2C. 3733 ^ Br JV^^fe ^f 0 ^^| JL^I A M H IL^^b Glavno zastopstvo za južne dežele: V. JANACH in DRUG. Trst. Vpralanja na Teodor ja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo strelovodi, \č epar>ka in krovska dela (z ra.hćnega blaga i I Gospodin ie! Pozor!! Ne kupujte presnega masla ali oadotnestila žanje, dokier niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke I BLAIMSCHEIMA jUNIKUM MARGARINE | „UNIKUM" ni rastlinska margarna SAMMO B L A I M S C H E I N O V | t IlilllClllaiii sc izd'luje iz najči?tej§e go- II H I aT II LM CC i° resnično edino in I f-MWii\Mai veje r.bisrne tolseo 7. visoko p§ 1AJ ■■■■%!#■■■ pravd nadomestilo za ' rv^terizirano ^^etano, ina torej največjo re- presno maslo, ki daleč prekaSa vsc doslej hvalisano. I dilno vrednost in je rsnično zdrav 1 llailBTIlBaiCI r'y T""-*en, ne^o najčižči Izdelovanje I ijUHIHUlil naravni iidclek- »^ ' UNIKUM£C 5!l0! CM«i*i od na- BLAIMSCHEIMA „UNIKUM" | I"** za *^^ |0 vadne^a presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to i masla in zajamčeno rnr, go izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. 1 Činjena gospodin ja! \ ' *-: We r!aite se torej bogati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :•: I I P^enje praienje I I ^ Runanje mas|en kruh | I BLAIMSCHEINA .,UNIKUMU MARGARINO I Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko. I I Združene tvornice za margarina in presno maslo, Sunaj XIV. | I I Učenka poštenih, boljših starŠev, od 14 do 16 let »tara, slovenskega in neroŠkega jezika kakor tuđi računstva dobro zmožna, zdrava in moČna, 1874 »spreirae v velika iinfaktino Mm v ▼ečjem kraln na Notranjskem. Italijanskega jezika zmožne učenke imajo prednost. — Ponudbe se poŠiljajo upravništvu »SL Naroda« pod.PoŠtenost*, Manov emajl in glazure za pode, izvrstne specijalitete, ki se hitro suše in jih lahko vsak vporablja. Zaloga tovarnc lakov lučvika jfiana. Depot; toa Brata Ehcrl \ ijiHei. Proda 80 v Kranjski gori iz proste roke lepo iz okoli 55 oralov obstojeČe posestvo ali pa tuđi samo s stopami in vodno močjo ter drugimi pritiklinami. Hiša je pripravna za us-njarsko obrt, ker se je takšna v nj ej izvrševala že stoletje ter se tuđi ta obrt dale5 na okoli nikjer ne irvršuje. Podrobnosti in cena se izve pri P. S* Skrabarjo trgovcu Kranjska gora« ^mm Carl RroflsteiRBPja ^M proti vremenom odponve apner>e ■■a^adne barve ^B obastveno varovane ■ ¥ 50 rizliticali sd 24 h uoma naprej. ^1 Že desetletja najbolje preizknšene, ■ prekaiafo vse ponaredke. Edini H primerni Dleskalni materijal za že, ^B pobarvana prodaifa. I Emajlne faudnelarie, ^lct ^H jo se umivati, krijejo 2 eao potezo, brez H grundiranja, emajlne trde, porabne H samo pomešane z mrzlo vodo. Raz- ^M ku2evalne>aestrupenel porozne, idealno ^B barvanje za notranje prostore, še ne ^M podbarvane fasade, lesene stavbe, ka- ^1 kor kolnice, paviljone, plotove itd. ^M Dobivajo se v vseh niansah, stroškov ^H za štirjaški meter 5 vinarjev. Koj'ge ^m z vzorci in prospekti zastonj in post-H ntne prosto. ■ [ariKniDsteiHer.IlinajllLli.iiititT.120. Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Ebrl. Su pe rf ostati mineralni in živalski, najbolj prcizkušeno, najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos- forjevo kislino za vse fj^P* vrste zemlje *^PB Vsebina strogo zajamčenii Najzanejsl]ivej§e in najhitrejše oživlienje krmskih nasadov, doseZenje velikih dono- sov fosforovih sofi polne krme. == Supet*f osf at = povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritev zrn in požlabtnenje sadu,tako tudr prf krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in soHtrove --. superfomfate .-. dobavljajo 4323 vse tvornice umetnth gnojfl, trgovci, po-ljedelske zadruge in društva. Centralna pisama: Praga* Prfkopy I7/ID Posoiilmta 1 [(III v lastni hiši — „Narodni dom" Obrestule hnmllne vlose III \\ počonilsL septembrom 1912 li n Ifl od dno Tlogo do dno dilga po E \L ili in plača rentni davek sama. m SI«« 16.___________________________________________ SLOVENSKI NAROD. Kfr štev. J. C. MATER S "-*- ""JfiH!]**1 I 9V ■ ^^■■«■■■■■ ■■ BlifliS ;: nega blaga. :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. Mtev mizarske obrtL Pođpisani vljudno naznanjam, da sem svojo de lav meo preselil iz Žabjeka v Krakovsko ulico 7 - in se prijazno pnporoćam slavnemu obonstvu. — Ccne najmijc. . 2 vsetn spoštovanjera 1831 Jos. Velkavrh, mizarski moj ste r bmbmbml ^■.^bVbmbm^^.^bVbmbmbmbmbmbt ^Š ^Hfl ■■^■^r .^^■■■^■^^^^^V^a^Hi^BiBB^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^E^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^I ■■■■m. S^BB^r ^B^BTBTBTBTBTBTf BT ^bS '^r i^HV^^K.,^Kl!^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BBB^B^B^B^B^B^B^B^BBBBBl ■■■■■■V/ a^a^^l r^F1^7 "^^^Hv^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l ■^BL_^^bVbVbVbVbbBFV —^^^^_^. ^Bl ^ B^h^B^BL^t ^^^ ^^■F^PB*BbT .^BBBhBBBhBBBBBBBM bbbbbbBbW , J« ^^^_ nr^J? .b^b^bbbbbbb! b^bbb^bbb^bbb^bbb^bbb^bb^^bbb^bbbV ^^^^^^^^-WCt T k. " ** i(P^^bW«^bbb^bbb^bbb^bbb^bbb^bbb^bbb^bbbbI bbb^bbb^bbb^bbb^bbbbbB^bmbk^^^bbIk^bV ^^^^^V|4r^r4. jfc*^" ^^"^^ ^^■■^EP'^bHbb^bbb^bbb^bbb^bbb^bbbbbbbI ^■bHbbbKSS»bbV / "^SbbSbV 1 ■H^bbb^bbbbbbbbI bbb^b^HKhbbB /ž^iđ^^^^^ \ ^S^^^B^H bbbbbbbbbbSSb^bbbI ^^m^^^ ^"n^ \ bVbbb^bbb^bbbbbbbbI Bb^BBBBBBBBjSP^HBB^HV 4 ^^^r^ ^^^J. N. ^K^ctBB^^BB^BB^BB^BB^BbI V&BBBBBBBBaf^S^S^b* ^P^lV J '^' V^BMBBBBbTbBbTbBbTbBBBB ^^JHBBmJf sam panj ec ^^^^^^b9 I^^^BK^ najvišje^a l^^^^^l fSB^BBB^BBV^^HlB^B^BBB^BB^BBBMB^^^ ~%^^BBB^BBB^BBB^BBB^BBB^BBB^BBB^BBBBb1 HHV / dvora in \ ^^^^^H ^^^^Br / aristokracije Vv^fl^H^H bbbHbbbIHR^// V ^^bbb^bbbbbbbI ^^ttg {jjl Ustanovljeno Vfl^^^l bbbm!^//// Cfavno zastopstvo V\V\\\a^^bbb! Wll//II I Dunai mi \\\\\\W» Suhe jedilne gobe se Kupuje vsako množino rroti takoišnemu plačilu. — ■*kMpov»l*e mm !&£•. VILCtl. •CMCUEREPi, Straublng ■«-:' varsko. SODE X X £ od olja ali Jimcža x U kupuje ^77 JJ g Kranjska lovama laneoega olja ^ J{ v Britofu pri Kranju J{ j X — Zabret & Komp. = X X X xxxxxxxxxxxxxx 5T HajfinejSi IJS špirit :iz žita, najbcljša: tiakovost zj žganje se dobi ealino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki :: H. Rosner & Ko. Liobljana. poleg pivovarne „Union". Na debelo in drobno | po Dizki'r- cenah pnporoćam svo;o I bogato zaloieao ri I trgovino! z galaatgfii^im io m mt krs-marskim blagom in pieteninami. ; Devocionalile