45
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane* Mlada družba za vedno češenje sv. Res. Telesa v Terstu je dala na svitlo prav koristen poduk o tem prekoristnem češenji, ki nam je došlo iz prijazne roke. Obsega zgodovinske čertice o tej pobož-nosti, pravila družbine, vabilo k pristopu, in poznam-njanje obilnih odpustkov in duhovnih dobrot, kterih se udje vdeležujejo. V zgodovinskem oddelku pohvalno omenja Ljubljano, ki je 1. 1871 štela 19.000 udov. — Ni dvomiti, da pride ta lepi poduk tudi za Slovence na svitlo.
Predzadnji četertek, 1. sveč., je imela družba pervo duhovno opravilo v Uršulinski cerkvi, pri kterem so miL
škof imeli ogovor. — Gospe so že pričele cerkvene dela. Njih več je vzelo delo domu, druge pa se vsak teden k delu snidejo. Bog daj svoj blagoslov!
Orgije II a prodaj. Ministerstvo je tukaj sni si. vladi in vlada prec. škofijstvu naznanila, da pred 3 leti so pri znanem orglavskem umetniku Drag. Hesse-u na Dunaju narejene orgije za cerkev oo. Lazaristov v Saloniku; skazalo se je pa, da so premajhne za uno cerkev in so toraj na prodaj. Kupovalci naj svoje želje in misli naznanijo prečast. skofijstvu.
Iz Telesovega. Na svečnico je bilo tukaj pri nas nekoliko romarjev. Zjutraj, ko mežnar v cerkev pride in k velikemu oltarju stopi, zapazi na altarji culo, in ko jo bolj ogleda, vidi, da je zunanji obvoj cerkvena naramnica - „amictus", in ko vse odveze, se mu pokaže v neki zeleni svilnati, stari, že ponošeni ruti zavit kelih s pateno vred. Delo je čedno, in vsa postava te cerkvene posode, rekel bi, lepa in lična. Kupa od znotraj in od zunaj kaže, da je bil kelih prej ko ne, že v marsikteri borbi, predenj je spet prišel nazaj na domače tla, v cerkev. Posoda ta je ukradena, to je, bi rekel, gotovo. Pošljem Vam jo zato v Ljubljano, kajti ložejše bo cerkev se zvedila v Ljubljani, ktere je kelih, kakor pa tukaj pri nas v Velesovem. Vest je neskončna moč, ako se v človeku v resnici zbudi! Bog daj, da bi grešnik zbujeno vselej pazno poslušal in po nji v spokornem duhu tudi ravnal!                                                J. Vari.
Pristavek. Oddali smo ti sveti posodi v knežje-škofijsko pisarnico, da vedo te reči iskati, kjer mislijo, da bi utegnile biti iz njih svetiša kdaj vzete. Spokor-niku pa srečo vošimo, da si tako prizadeva škodo po svoji zmožnosti popraviti ter sprave z Bogom iskati, ktero bode zanesljivo tudi našel in veselili se bodo angeli nad njegovim spreobernjenjem.                          Vr.
Iz Gorice. O ranjcem bogoslovcu g. Jan. Sova-tu se nektere besede. — Še v hudi bolezni mu ni pripustila mirovati serčna želja in ljubezen do duhovskega stanu; vedno je še prebiral knjige. Kaj vestno pa se je pripravljal za srečno smert. H koncu je bolj pogostoma prejemal sv. zakramente.
Marsikaka solza se je zabliskala v očeh sošolcev in drugih tovaršev, ki so stali okrog postelje s smertjo se borečega mladenča, ki je tako mirno in zaupljivo pričakoval srečnega trenutka večne krone. Semeniško ravnateljstvo ga je ves čas bolehanja s potrebnimi pripomočki preskerbovalo, in poslednjič tudi napravilo lepi pokop. 8. pros. je mirno v Gospodu zaspal. 10. prosenca po černi maši, ktero je daroval vis. č. g. vodja, smo ga spremili na pokopališče. Semeniški pevci, združeni s čč. oo. frančiškani, so mu zapeli nagrobnico, ki je vse sprem-ljevavce v serce ginila. Priporočam ga vsim gg. bogo-slovcem v molitev in blagi spomin.  R. I. P.!
Tudi letos smo imeli pretečeni teden duhovne vaje od 14. pros. popoldne do 18. zjutraj. Jako željno smo jih pričakovali, ko smo zvedili, da jih bo vodil znani č. g. P. Bankic S. J. Res, smem reči, malokdaj so kazale toliko cvetja in sadu, kakor letos. V prelepih premišljevanjih je govornik jako temeljito in živo z veliko izurnostjo razkladal naj reznejše resnice: o koristi duhovnih vaj ; o človeku sploh (unde es, quo pergis, ubi es ?; o duhovskem stanu; o poklicu v duhovski stan; o grehu; o potrebi poboljšanja, peklu, smerti, zakramentu sv. Rešnj. Telesa, terdnem sklepu poboljšati se. Globoko v serce smo si vtisnili te zveličavne vaje in upamo, da bodo s pomočjo Božjo obilno sadu obrodile, ki se že kaže. Pričela se je namreč prelepa navada vsaki dan obiskavati Sveto Rešnje Telo v domači kapelici. Tudi darovi se nabirajo za sv. Očeta. Preserčna hvala voditelj stvu semeniškemu za take prilike v naš dušni blagor !                                                           —n—
46
Y Volfsbergu na Koroškem se je 25. pros. pričela nova katoliško-politiška družba. Pričujočih je bilo 400 katoliških m6ž. Prišle so vošila od mil. kneza škofa in celo tudi iz Berlina.
Iz Amerike. Belle Prairie, 10. pros. 1872. Prelepa hvala za menjico (prelepi dar iz K. id. za novo indijansko kolegijo, — in pa za škofa Mraka 74 gl. 85 kr.), ki sem jo ravno prejel. O novi kolegiji drugi pot kaj več in o tukaj snih misijonih. Danes imam še dolgo pot; toraj v hitrosti hvala za prejeto dobroto. Lepo, veselo, prijetno^ dobro novo leto v ljubezni in edinosti z Bogom!
Jož. Buh, misijonar, 1. r„