StS2.
V Gorici, r torek dne 13. avgusta 1912.
Tečaj XLU.
Izhaja trikrat na teden, in sicer f tonit, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K J/s       „       .    .   10 „
Za Nemčijo-K-l6«e«rW:Z*5^ Ameriko in. inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradištakem" in dvakrat v. letu »Voaii red že« leznic, parnikov in poštaih zvez".
9a naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
SflCA
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne.
ITpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na le?o v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči č v Gorici,
— Telefon št, 83. —                »Gor. Tiskarna« A. Gabršček
(odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
V. K.:
v     v
VSEUČILIŠČE V TRST!
Spomenica slovenski javnosti.
(Konec.)                                    !
NemštVu, ki se poslužuje vsacega, sredstva, da bi še zadržalo državo v njenem prirodnern razvoju in si še podaljšalo hegemonijo, to vsekakor ni po volji. Ko se je L1911 razpravljalo, ali bi ne kazalo izpremeniti dunajsko eksportno akademijo v trgovsko visoko Šolo, ali pa mesto nje ustanoviti trgovsko visoko šolo v Trstu, je pisal neki strokovnjak (Grazer Tagblatt, 1/1, 1912,): »Ventiliralo se je vprašanje o ustanovitvi trgovske visoke šole v Trstu. Po tem načrtu bi se ustanovil docela nov zavod. Fu moramo biti pozorni, četudi nezaupni. Neglede na to, Ja moramo pri nas v Avstr ji vedno zelo dolgo čakati in potrpeti, če gre za ustanovitev nemškega zavoda,*) ie smemo pozabiti na narod ti moment. Da bi se aka-jemija že davno b?la izpremenila v visoko šolo, če ibi ilo za nenemški zavod, sicer ne moremo dokazati, pač )a moremo to trditi z ozirom na dosedanje izkušnje.*) Upoštevati moramo, da bi število slušateljev visoke šole v Trstu ne 'bilo za Nemce tako ugodno, kakor sedaj na ekspertni akademiji na Dunaju in kakoršno bo, če se ta izpremeni v visoko šolo. Danes je med 358 slušatelji te akademije 325 Nemcev, 42 Čehov, 36 (Poljakov, 17 Slovencev, 13 iMadjarov, 10 Hrvatov, po 4 Italijani in Ru-muni, 3 Srbi in po 1 Butgar, Rus, Spanec in Grk. Morebitna trgovska visoka šola v Trstu pa bi zavod tako oddaljila nemškemu ozemlju, da 'bi število nemških slušateljev močno padlo, na drugi strani pa bi rapidno poskočilo število slušateljev italijanske, slovenske, hrvatske, morda tudi irbske narodnosti.**) Pronicanje trgovinstva pa, danes glavnega stebra avstrijskega nemštva, j Nenemci, —morda celo na vodilnih mestih — bi ne odgovarjalo niti narodnemu niti gospodarskemu interesu nemštva.«
Članku nemškega uacionalca ni treba pripomniti nič. Mož ima prav. *Pa tudi mi imamo prav, ko zahtevamo svojo juridično-trgovsko visoko šolo, svojo pravno fakulteto n o v e g a t i p a v Trst in izključno le sem. Zahteva pa mora biti enotna, v državnem in deželnih parlamentih, po občinah, na Shodih, ~~ slovenska pravno irgovska fakulteta v Trstu, to je ona ideja, velika, eno stavna in vsem razumljiva, ki si mora osvojiti narod in si vslužiti vse druge ideje!
Fichte pravi: Visoka šola naj bo zavod, ki zagotovi duševnemu razvoju človeštva neprekinjen vedno izpopolnjujoč se napredek. Ona naj bo torišče, kjer rod od daja rodu, čas času najvišje duševne zaklade, da jih dopolnijo, izpopolnjene oddajo prihodnjim in tako naprej do konca dni.
Visoka šola je več, ko predstav i tel jica kulture; je "iena vstvariteljiea, prenavljalka. Njen zmisel, delujoč v stotinah in tisočih, ustvarja v njenih učencih narodno kulturo, jo pomaga razširjati, "jo poglablja. To je zmisel Varnosti in znanstvenosti, ki potrebuje popOhie ne odvisnosti in svobode. Tako duševno delo je plodovi to to vzbuja v človeštvu živo hrepenenje po večnih zakadili in dviga rod do vedno višjih stopenj duševne in Materialne omike.
Na to se moramo pri izberi   sedeža svoje bodoče
v,soke šole ozirati. Nastaja vprašanje, je-li v Trstu dovolj
^oboden, univerzalen in demokratičen milje, takorekoč
•»kulturen milje«,   ki ga zahteva pomembno vseučilišče,
Ogovarjam, da je.Trst tudi v tem oziru edino mogoči
f^tež naše aimae matris. Tam se steka svetovni promet,
J*** se dotikajo in asimilirajo narodi. V takem ozračju
W. kjer je vedno trenje (nasprotnih si teženj, se uriš v
j*0': tik i v najsiršem zmisilu besede: Tam zreš vpl
apitalizma na narod, proučiš možnosti organizacije, se
JJ?*^ rentabilitetnemu računu in kalkulaciji,   izpoznaš
*) Sodbo o tej trditvi prepuSčnm bralcu.
**) Podčrtal jaz.
svetovno gospodarstvo in tisoče niti, ki se pleto med I individiji iti organizmi in vežejo posameznike s tiransko močjo. V takem prometu se ti odpre pogled v bodočnost, j se ti vzbudi organizacijski talent, v takem prometu tudi jzpoznaš vrednost pokoravanja, štedenja, hladnega ra-j čunanja. Postaneš realist comme il fant; postaneš tudi imperialist. Pa to nič ne de. Mi jjn imamo premalo.
Zopet drugo: V Trstu imamo tisoče proletariata, našega, svojega proletariata. Tu najdeš razumevanje socialnih vprašanj. Ne"e vprašanje socializma, ali demokracije, ali politične agitacije ali organizacije, tudi socialno politiko se učiš ceniti, izpoznavati se učiš dušo mase in njeno socialno čustvo, ki žene maso v organizacijo, da se ž njeno pomočjo otrese čredne narave in pribori -formalno enakopravnost vsem svojim individijem. Tu se priučiš tudi kolonizirati. Tu se priučiš vsemu, kar tvori svoto slovenskega problema!                               I
V sožitju narodov raste kultura. Nemška je, ki nas je doslej dojila. Ali nekoliko romanske bi nam koristilo. Bližja nam je, lažje razumljiva. In mi, Slovenci, imamo velikansko zgodovinsko nalogo: iMi moramo prvi sprejemati kulturo od Nemcev in Italijanov, jo poslovaniti ter jo oddati naprej, na jug. Mi smo prednja straža Jugoslovanov. Dubrovnik je zacvetel pod laškim činkve-čentom. Mi moramo zacvesti v moderni kulturi ger-rnansko-romansko-sjovanski, sledeč češkemu vplivu. In: »Malemu narodu treba širokega obzorja!« Le v mestu, kakor je Trst, si ga more mladenič pridobiti, ali pa mora v tujino.
Trst je nadalje mesto svobodnega mišljenja. (Ne plitve »Svobodne misli«.) Tu se otreseš predsodkov in malomestnega moraliziranja, nasprotnega resnici.
Morje je že od nekdaj vabilo močne osebnosti k sebi. Vzgajalo jih je, dajalo jim je moč. Naš Jadran bo vir novih moči naši mladini. Tu bo imeta torišče! Pa bo tudi vir novih telesnih moči. Ni ga pripravnejšega kraja za šport, ki ga vseučiliška mladina doslej zanemarja.
Trst nudi tudi drugih, v to namenjenih učnih sredstev. Neglede na prirodno učno sredstvo, promet, imamo tu knjižnice, imamo veliko kliniko, (največjo, kar jih je južno od Dunaja!), imamo višjo deželno in trgovsko ter pomorsko sodišče, imamo že laško trgovsko šolo z velikim aparatom. Vse to so sredstva, ki jih reklamiramo i zase, za svojo mladino, za svojo bodočnost!
Samo nečesa še nimamo tu. Ljudskih in srednjih in strokovnih šol. Toda tak ugovor je solističen. Lahi ga bodo sicer pograbili, tudi Nemci ga bodo, (saj so nam očitavali pomanjkljivo šolstvo že, ko je šlo za vseučilišče v Ljubljani!), celo Čehi nam očitavajo ta res veliki nedostatek. In vendar je to sofističen ugovor. Zato, ker ni še rešeno tržaško šolsko vprašanje, ne bi smeli mi zahtevati in dobiti ravnotam. vseučilišča? Napak! •Položaj tržaškega Slovenstva je tak, da se nam godi s šolskim vprašanjem samim velika, vnebovpijoča krivica, Iz te krivice pa še ne more nikdo izvajati pravico odrekati nam vseučilišče. Ker je naše upravno pravosodstvo še pomanjkljivo, •— ravno v tej pozitivni točki pomanjkljivo —- je rešitev šolskega vprašanja odvisna od tržaškega mestnega sveta, t. j. od laške »'liberalne«, t. j. nacionalistične večine v mestnem svetu. Vseučilišče pa je odvisno od države. Tretjič je razvoj tržaškega Slovenstva v zadnjem desetletju — glej statistiko — tako rapiden, da je življenje prehitelo pravni položaj šolstva. Četrtič wi pa že sam obstoj slov. vseučilišča (oz. fakultete) v Trstu vprašanje tako priostril, da bi bilo ž njim samim tudi to vprašanje rešeno v kratki dobi. Saj bi se tako absurden položaj niti v Avstriji ne dal več vzdržati. Rešitev tržaškega šolskega vprašanja je pa že samo ob sebi le vprašanje časa, slovenske moči in energije in spretnosti slovenskega vodstva ter ne sme ibiti | nikdar predmet znanim avstrijskim   »kompenzacijam«,
morda v zmislu: Lahi dobe fakulteto v Trst, mi pa ljudsko šolo. To bi pomenilo menjati vinar za tisočak, in več. Tu govorim naravnost tržaški javnosti, kisi mora iz-vojevati po svojih zastopnikih v zmisllu državnega šolskega zakona in po §. 19. osnovnih zakonov svoje ljudsko, srednje in strokovno šolstvo neodvisno od vseučiliškega vprašanja in mimo njega. Mi zahtevamo vse obenem. Res, da se to sliši nekam utopično. Ali to je za nas potrebno, življenjsko važno in zato mora biti! Tržaško šolsko vprašanje pa je tudi vprašanje celega naroda in mora biti rešeno z naporom cele slovenske držav-no-zborske delegacije, ni pa nikak predmet, ki bi se nam dal v zameno za vseučilišče. To si naj vlada le izbije iz glave. Slovenski razvoj je šel tu skokoma, če se sedaj vseučiliška zahteva in pa šolsko vprašanje ne ujemata, je to le dokaz, da premagujemo prizadeto nam krivico in da stopamo hitreje, nego se jasni v glavah naših političnih tnejašev in nasprotnikov. Nikakor pa ne sme biti to uspešen prigovor naši vseučiliški zahtevi
Slovensko vseučiliško vprašanje je del jugoslovanskega vprašanja. Le iz tega vidika ga smemo prematrati in reševati. Tudi mesto, kjer naj stoji to naše bodoče kulturno   ognjišče,   moremo   določati le iz tega vidika.
Sami zase nismo Slovenci nič. Nimamo mase, da bi vplivali ž njo, kakor Rusi. Nimamo še organizacije, da bi se ob njo opirali, kakor cehi. Nimamo ali bolje ne poznamo svoje zgodovine, da bi se ž njo tešili, kakor Poljaki in Hrvati. Nimamo svoje <lržavne samostojnosti, da bi nas kriia, kakor Srbi. Kar imamo, je ljubezen do grude, delo, samozavest, toda vse le na temelju brezmejnega optimizma in vere v bodočnost. Ta vera v bodočnost nas vodi, da vzbujamo iz sebe moči, ki so nam bile doslej neznane. (Devetnajsto stoletje nas ni izbrisalo iz zemljevida; zadalo nam je rane, ki zevajo in krvave, poveda1!© pa nam je tudi sredstva, kako se ozdraviti. Še ta sredstva si moramo dobiti. Jugoslovanska ideja nam kaže, da smo skupen narod, četudi razdeljeni na tucat teritorijev, štiri jezike, dve pisavi, dve kulturi, tri aH štiri veroizpove-danja. Jugoslovanska ideja hoče rešiti tudi avstrijski problem in je vsled tega postala najvažnejša ideja svoje dobe, evropska ideja. Sila kuje nas Jugoslovane v eno telo. Bili smo pred Avstrijo, bomo tudi po njej, če ne bo šla z nami. Nam Slovencem (je usoda odkazala posebno ulogo, biti varuh jugoslovanstva na njegovem skrajnem severozapadu in oddajati jugovzhodu zapadno kulturo. To je idejno jugoslovanstvo. iPraksa, ki mora idejo uresničiti in izvršiti proces združenja, je tista praksa, ki krepi nas gospodarsko, politično, upravno, tista praksa, ki vzdiguje Jugoslovane med činitelje jugoslovanske kulture. Dosedanja vez med Jugoslovani, plemenska, gospodarska in zemljepisna sorodnost, je bila dovolj močna, da smo narodno preboleli svojo zgodovinsko razcepljenost v narode, države, jezike in kulture. Sredstva pa, kako aktivno premagati to razcepljenost in lfo zliti v celoto, sredstva, kako vstvariti skupno gospodarstvo, skupno politiko, skupno kulturo, kesneje skupen jezik in morda skupno podonavsko-balkansko državno unijo, ta sredstva moramo iskati v sedanjosti, — najprej z naukom. V to pa je Trst edino mesto. Tu bi naša fakulteta združevala Slovence in Srbo-Hrvate, gledajoče pred. seboj vrvenje jugoslovanske luke.
Slovenska politika — besedo rabim v njenem širokem pomenu — mora postati stvarna in velikopotezna. Lagal bi, kdor bi jej za preteklost prisojeval to označbo. V Bleiw;eisovi dobi kakor i doslej nismo izpre-'gCedali, kam pravzaprav plovemo in kaj da smo, <Blei-weis je bil prvi politični vodja narodno se prebujajočega slovenskega kmeta^posestnika. Za njim nastopajoča »liberalna« inteligenca n|, znala najti Slovenstvu pozitivne ideje. Bolje je to razumel Mafonič, ki je dal Slovenstvu
Vša$ lo^ejo- še4afc1osti: Gospodarsko in politično samostojnost, konservativno utrjanje, konservativno kulturo, pa demokratično organizacijo. Ta politična ideja, ki je le modernizirana Bleiweiisoya, gospoduje še danes in le počasi se iz razbitkov in - rudknentaraih pričetkov nove inteligence poraja nova politična ideja, jugoslovanska, ki ima troje temeljnih črt: Industrializacijo, demokracijo, samoupravo.                         ;
Čemu ta pogled v preteklost, Čemu preteklost Trsta? Zato, ker se »politično misliti in delati ne pravi le o politiki govoričiti, marveč Učiti se, izpoznavati narodov razvoj in njegovo socialno strukturo ter ta razvoj smo-treno organizatorično uravnavati in pospeševati«.
'' Tržaško vseučiliško vprašanje je zato del splošnega slovenskega vprašanja. Trst ima nasilno italijansko polpreteklost, dati mu moramo jugoslovansko bodočnost. Razvoj Avstrije se sklada z zgodovinsko nalogo Slovenstva. To je postalo jasno že 1.1866, ko je bila Avstrija obenem vržena iz Benečije, Lcmbardije in iz nemške zveze, akutno pa 7. okupacijo in kesneje z aneksijo Bosne. Naloga Avstrije je, postati država enakopravnosti in biti težišče Jugoslovanom na Balkanu. Ta naloga se mora izvršiti. Trst dobi s tem še drug pomen. On -ni več edino avstrijsko pristanišče. Ta e m p o r i u m C a r s i a e e t Carnioliae je obenem severozapadno okno Balkana, je skupen jugoslovanski emporij in predmet jugoslovanski kolonizaciji, jugoslovanskemu gospodarstvu, — vreden sovrstnik Varne, Carigrada in Soluna.
III;
Vseučilišče v Trst/
te navedenega, pa iz vsega onega, česar nisem mogel na kratkem prostoru navesti in kar je treba videti, se da ugotoviti -naslednje:
T rs t -je nafvažnejše trgovsko mesto Avstrije in najvažnejše gospodarsko težišče Slovencev ter Jugoslovanov.
V  Trstu smo ustavili asimilacijo in posedujemo manjšino, ki je večja, ko vsako slovensko mesto.
V  T rs t kakor sploh na ^Primorsko teži slovenska selitev, tu raste slovenski srednji sloj, se utrjuje slovensko denarstvo in .podjetništvo. Le od tu se bomo naučili ustaviti oziroma poraibiti sebi v korist izseljeniški tok in industrializirati narod.
Trst le kraj, kjer se prične izvrševati praktično jugoslovanstvo.
Iz teh vzrokov in ker so tu tudi v največji v domovini nam dostopni meri dani tehnični (pedagoški) predpogoji za visokošolski študij, in je zato izmed vseh slovenskih mest to mesto za visoko šolo najpripravnejše, ker hočemo, da nam bodi vseučilišče vzgojevalniea uradnikov I n organizatorjev, zahtevamoslovenskovseučiliŠčevTrstu,
Prvi del te zahteve pa slove: Slovenci soglasno   in    nujno   zahtevamo   slovensko
pravno-trgovinsko fakulteto v Trstu so časno    z   laško   fakulteto,    ki    se   bre junk tirna  s   to   našo  zahtevo   ne   sme  r/ al izir a t i.
, Dodatne (pripravljalne in dopolnilne) zahteve s0-Priznaniie reeiprocitete zagrebškega vseučilišča za vse .Jugoslovane; vladno podporo in adjuta docentom slovenske oz. jugoslovanske narodnosti in'a v str državljanstva za habilitacijo na z a. grebški ozir.oma tudi praški češki uni. verzi v predpripravo tržaške fakultete oz. univerze; rešite v ' spiošn 6 si o venskega, zlasti pa tržaškega 'ljudsko, srednje   in   stroko v no šolske g a.   vprašanja.
Ta zahiteva, ki naj po laškem vzorcu, po naši potrebi izzveni v bojni klic: »Vseučilišče v Trst!« je sedaj akutna. Ona mora postati skupna zahteva vsega slovenskega naroda, vseh strank, državnih in deželnih poslancev, listov, občinski'.! in okrajnih zastopov, deželnih zborov, društev, akademične mladine in posameznikov. Ta zahteva mora biti organizirana, da jo s 1 i š i vlada, ter splošna, silna in nepoijenjljiva do izpolnitve. To h0. č e m o,   to   mor a m o,   to   bomo   dosegli:
VSEUČILIŠČE   V  TRST!
f,Anton Stres
nadučitelj v Cerknem, je umrl na Viču pri Ljubljani dne" 10. t. m.; tje so ga prepeljali i iz ljubljanske deželne boBniŠniee, kjer je bil pred inesect operiran vsled vnetja trebušne mrene. Blaigopokojnik je bil naše gore sin iz znane Stresove učiteljske družine. Njegov oče je starosta goriškega u-Čiteljstva, živi v pokoju v Gorici, eden brat je učitelj v Škrbini na Krasu, sestra učiteljica v Kobaridu, eden brat je dav-karski preglednik v Bovcu itd.
Umrl je najboljši med najboljšimi učitelji tolminskega Okraja! Kdo ga ni poznali? Tako zgodaj in poln zlatih nad za bodočnost zapuščaš mlado vdovo z než- j no hčerkico po komaj triletni 'zakonsiki j sreči! Komaj 41 let star in že si vzel slo-. vo od naših ljubljenih gor, katere si ljubil j z vso svojo gorko gorsko dušo, med ka- j terhni si bival skoraj vso svojo življensko dobo kot vrl, prost in hvaležen planinski sin. Triglav — tvoj ljubljenec — se zakriva v sivo megllo in bridke solze toči po svojem razoranem licu, ker ve, da ne bo-deš več z vsakoleinim ukanjem motil njegovih strmih čeri. Krn je bil v letnem času tvoj mesečni sprehod in še se spominjam, kako si me navduševal ob njegovem pohodu k otvoritvi nekdanje Trillerjeve koče. »No podvizaj na to krtino!«, si mi pravil, vesek) zaukal in lažje sem sopihal čez naše planine do sivega velikana. Pa ko-iarski Stol? Gledam ga danes in plakam ž njim, :ki je s temnimi oblaki obdan in pošiljja iz tvojega nepozabnega Kota k nam neprijetni dež — res bridke solze v avgustu—r s tolikim hladom* da čuti narava z -mojim tužmnr prijateljskim srcem m zunaj je tudi — vernih duš dan. Megle se kopičijo tudi na .Matajnrju, kateremu si x- moji družbi s tolikim planinskim zanosom markiral pot .z rudečo barvo našega »Slovenskega planinskega društva«. Vsi ti naši vršaci' so odeli žalobno krilo s črnimi obiski in moje potrto srce čuti njih veliko žalost vsled tvoje prezgodnje smrti ter si hladi svojo bol z žalostnim tolaži-" lom: »Ljubili smo ga vsi, »ki smo ga poznali!« In vsled -tega splošna žalost v naših gorskih srcih.
Vidim mlado, blago vdovo s solznimi očesi in bledimi 'lici. Po triletnem vzgled-nem zakonskem veselju je vničena njena sreča, strti in pokončani njeni upi. O ti kruta, smrt! Zakaj si zapisana kot zadnja grozna beseda v pestri knjigi življenja? Taiko je začrtala s svojo kruto roko neizprosna osoda" v nesrečni življenjepis mlade obupane vdove in kdo mtf tolaži to skrušeno trpeče solzno bitje ob odprtem grobu oboževanega soproga, ki jepodel/e-val življenje in anoč njenemu ljubečemu srcu. Vidim tega blagega tolažnika, 'ki zre z drobnimi svetlimi očesci v dobro mamico in plaka samo vsled tega, ker vidi sotee na trpečem materinem Kcu. Blagor majhni ljubki Verici, da Še ne more pojmiti v
svojem srčecu, koga ji je vzelo neizprosno { nebo!
Vidim sivega skrušenega starčka — svojega ddbrega znanca in prijatelja — vidim ga, da pošilja s trpečimi zdihljaji k božjemu prestol obupne klice: »Zaka1! nisi vzel mene k sebi, zakaj nisi pustil ljubljeni mladi snehi mojega najboljšega sina? Jaz ostarel in onemogel, a on taiko čil in čvrst, mlad -in življenja poln!« Vse za stomj — solze in žalost ne spremene bridke resnice. »Naš Tonin je umrl!« In ljubeča blaga mati? Roke zvija, materinsko zlato srce se ji krči in plaka: »Tonin, zakaj si nas zapustil?«
Vse zaman! Smrt je kruta in . nima blagih čustev. Plakajmo vsi in ilažje nam bode! Solze, tecite v potokih po naših licih in vaš hlad bo hladil naša obupajoča srca! Solza na obrazu bodi mi pozdravljena, ker prinašaš hladilo strtemu srcu, ker družiš naše čuvstvo s tolažilnimi spomini na blagopokojnika. Kruta snut, res si je-kj-ena, da celo brez srca si, mogočna zmagovalka vsakega življenja in nikdo se ne more upreti tvoji bridki kosi. A še imamo mogočnejšo zmagovalko, katera se tudi tebe ne straši, katera spravi s pota vse tvoje nesrečne posledice in vsakdo pozna njeno sladko ime: Ljubezen! Ti si tu! Druži obupajočo obitelj Stres-Lunder v spominu na nepozabnega Tonina in: srca se umirijo! Veži divno materino srčno plemenitost s svojo čarobno silo na malega otroka in takoj zapaziš trden sklep na materinih ustnah: . »Tebi Vera, tebi otrok moje ljubezni, le tebi in spominu tvojega očetaibom živela!« V ljubezni najdete tolažba vsi, katerim je nemila-smrt povzročila to gorje s svojim udarcem!
Zdaj pa nekoliko življenskijh podatkov iz delovanja iblagopdkojnega naduči-telja Stresa. Otroška doba je pač podobna vsem. Po končanem učiteljišču v Kopru je služboval v Sedlu, Breginju, Idrskem' in slednja štiri leta v Cerknem. Povsod so ga ljubili in spoštovali, ker je bil miroljuben učitelj, pravičen vsem, veselega, odkritega in neomadeževanega Značaja. »Lep je svet in gora mu je cvet!«, bilo je njegovo načelo. Zelo navdušen turist, je večkrat preplazil vse naše visoke vršace sirom slovenske domovine in sploh apne-niških Alp. Bil je vedno član Slov. plan. društva in vneto deloval po njegovem programu. Odkar je bil v Cerknem, je tudi načeloval »Cerkljanski podružnici plan, društva« in sploh se vedno zanimal ,za tu-ristiko. Bil je krepak in vedno zdrav, pravi igorski sin, da se vsakdo čudi njegovi prezgodnji smrti. Vsi ga objokujejo in ni inteligentnejšega moža na Tolminskem, da bi ne bil njegov prijatelj. Tudi priprosti kmetje — celo nasprotnega mišljenja so «ga visoko častili in pred kratkem <mi je zagotavljal najuplivnejši veljak s'Cerkljanskega, da žalujejo vsled njegove brezupne bolezni vsi Cerkljani. Bil je mož, napreden značaj ^- uzor učitelja! 5trem<il Je vedno po omiki in napredku ter tudi z vso svojo vročo ljubeznijo deloval na tem po-
lju. Prijateljstvo mu je bilo nad vse in v veliko tolažbo čutim ob teli bridki feguibi to, da sva si vedno zvesta prijatelja-po-bratima.
Jutri, dne 12. t. m. te polaže, nezabni Tonin, na Viškem pokopališču v naročje matere zemlje, s katere površja so te u-grabili neizprosni služabniki najneizpros-nejše smrti. A niso te ugrabili iz mojega srca in iz njega izgineš le takrat, ko neha tudi ono utripati v nepozabni ljubezni do tebe. blagii pobratim. Počivaj v okolici naše prestolnice in ko pridem na potovanju do bele Ljubljane, stopim na viško pokopališče, da obrišem sledove so-lzam, ki okinčaljo tvoj grob z najlepšim znakom neskaljenega pdbratimstva! Teb! večni mir — tvojim pa tolažilo ob spominu na te, dragi Tonin!
V Kobaridu, 11. avgusta.
A. U.
Iz zgodovine hoja prati plešem.
Zdaj, ko sr novostrujarjii toliko ustijo in penijo proti plesom, zdi se nam primerno, da podamo nekaj črtic iz takega boja in to posebno z ozirom na napade na učitelje radi plesov.
Bilo je pred četrtstoletjem; torej ne včeraj, odkar se repenčijo naši novostru-jarji, ki mislijo, da so iznašli kolumbovo jajce s tem. ibojem. Bilo je torej v času, ko je večina naših junakov-novostrujar-jev še v srajčkah letalo okoli brjarjev ter paslo .zijala. Takrat se je bil vse drugačen, boj proti javnim pTesom, ki so bili z ozirom na takratno nizko izobrazbo našega kmečkega mladega sveta vse drugače po-ihujšljivi, nego so dandanes. Saj ni bilo skoro cerkvenega shoda, večjega praznika in navadne nedelje, ako ni bilo običajnega pretepa. Kaj pa šele ob javnih plesih! Tedaj se je tudi bil boj proti javnim plesom, — ampak zastonj.
V neki občini se je s pomočjo duhovnika, učitelja-tajnika doseglo pri županstvu, da je prepovedalo javne plese, t. j. da ni dajalo dovoljenja. Daseglo pa se ni zaželjenega uspeha, marveč mladina je zahajala v sosednje občine na ples. Ko je b;Io izvoljeno novo starešinstvo in novo županstvo, je'mladina poskušala vnovič, da bi se vpeljali običajni plesi. Zupan, mehak možak, je cincal in cincal, da on bi sicer dal dovoljenje, a naj pridejo v obč. urad, da se dogovore. (Rečeno, storjeno. Učitelj-tajnik (bojevnik proti plesu) je pojasnil prejšnje sfefepe proti plesom. Konec vseh koncev je bil, da je smatrala mladina učitelja-tajnika kot pravega nasprotnika plesu ter je obrnila kopje proti njemu. (Da je iskala in tudi našla pristašev, je pač naravno, kajti občina je bila razdeljena v dva tabora: za ples in proti plesu. Kje je bila večina, ni tieba praviti ....
Koliko igorja je provzročiil ta boj! Boj za oslovo senco. Duhovnik,, zna čajen mož, je dolgo časa vstrafal- ter bil zvest sobo-
jevnik ves čas. Ogni bel ballo stuffia -pravi laški pregovor. Po njem se je ravnal duhovnik ter si poiskal drug kraj, kjer ni bilo boja. Prišel je drugi »božji« namestnik, za katerega je tudi učitelj-tajnik prosjačil. pri knezo-nadškofu. Drugi ljudje, drugi običaji. Novi duhovnik se je kmalu našeil med nasprotniki učitelja, to-raj med pristaši »pohujšljivilh« javnih plesov. Parola ¦združenih moči je bila: z učiteljem — proč! Duhovnik *se je hotel rešiti onega, ki je pri knezo-nadškofu prosjačil za njega; plesaželjna mladina in njih roditelji-pokrovitelji pa nasprotnika javnih plesov in vplivnega obč. tajnika. V dosego »blagega« namena so se poslnže-valM celo židovskega odvetnika in na li-¦manice se je bil vsedel celo visoki šolski dostojanstvenik, češ, učitelj živeč v razprtiji s »Spitzen derBehorden in derGe-meinde« — naj se prestavi v drugi kraj. Sklep: učitelja je izkušnja izmodrila; opustil je boj proti plesu, ki je neko »zlo«, ki se ne da s silo zatreti. Tudi novostru-jarji ga ne bodo. Vse okrožnice so le udarec na vodo.     ________
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Iz Sv. Križa. -— »Gorici« moramo ie čestitati, da je dobila v našem' mestecu svojega novega sotrudnika. Morda doseže z dopisi, da jo' zopet naroči naše »Katoliško izobraževalno društvo«, ki jo je bito neki izbacnilo, da ne bode treba uz-mati lista iz naprednega »Bralnega društva« ; al: pa, da izgubi še kakega redkih naročnikov. Novi dopisnik trobi zmeraj eno, kakor toniškov osel, ker druzega ne ¦zna. Oče, ki svojega sina pač dobro pozna, ga titulira za »pantalona«. Čestitamo!
Iz goriške okolice.
Iz Šempasa. (Nekoliko odgovora »Novemu Času«.) Ta najbolj lažnjivi list prinaša iz naše vasi večkrat seveda saine lažnjive vesti; tako je zopet v predzadnji številki prinesel popolnoma izmišljeno vest o naših Sokolih, češ, da so prejšnjo nedeljo v.prvo' oblekli kroj ter ga blagoslovili s krvjo in se v njem vailjali pocestnem prahu. Podilo človeče, ki se upaš tako gorostasno laž v svet poslati. Oospo-dine dopisunče, dalj; nam dokazov, pripel)" priče, ki bi dokazale, da so se Sokoli j nedeljo količkaj sprli ter le trohico tvoiij trditev doprinesli, pa dobodeš nagrade K 100. Javi natančno svoj naslov, pa dobo-deš po poštni nakaznici gorenji zncseK, ali pa ti jih sami prinesemo, drugače P' ostaneš nesramen lažni k!
Sokoli iz Šempasa-^Ozeljana so s vdetežili župnega zleta v Mirnu ter iz'et' HI. okrožja na Gradišču, kar ve že vsa Šempasec in Ozeljanec, izjemoma nasw igosp. nesntmneža, ker trdi, da so v¦ i * deljo v prvo oblekli kroj itd. »Novi us I                      (Dalje v prilogi.)
n^brže daje honorarje za laži, Čim ve&ja jn podla-je.laž, tem-večft je. honorar. — Trikajšhji Sokoli so priredili omenjeno nedeljo popoldne zlet v Oizeljan, bil je namreč, shod sv. Jakoba. Iz Glzeljana so šli skupno v Secnpas, 'tehtam šli-vsak na svoj dom; ta je resnica; drugo Je pa vse pri-stna krščanska laž. Laižnjiva. notica v »Novem Času«"vzbudila je tu vseobčno ogorčenost, tenjy^^kej|.^e-a:ytor omenjene najbrže žu)>fll!ft6v*'ptf^ mnenje je splošno v Šempasu, Da se ta vest bolj potrdi, povemo tudi, da 'osumljeni strastno agitira za »iNovi Čas« ter ga strankam takorekoč vsiljuje. — 'Navsezadnje pa svetujemo v^em.&opišnitrtmriz genupasa, ki take notice posipajo v »Novi Cas«: Pometajte pred svojim pragom ter nas Sokole pustite pri miru; imate vže ¦zadosti" smeti 'med svojo Cukulado, tam se gode reči, da- se človeku ježe lasje, kar je znano tudi g. c. kr. državnemu pravd-niku. Za-danes dosti, ako ne nehate nas blatiti, drugič vČ! — Več Sokolov.
Iz Bili. — iNaše starešinstvo je izvolilo v svoji zadnji l>eji g. profesorja in bivšega »kr. šolskega nadzornika Frana Finšgerja za častnega občana biljenske občine; to radi zaslug, katere sije stekel g. Finšger na šolskem 'polju v Goriški okolici.
Iz cerkljanskega okraja.
Cerkno. — V petek je umrla v Cer-kfoem gospa- Marija iPeterneJj-eva, pri->\ian& gospodinja gostilne pri »Firbarju«. ftoietoala je na dolgotrajni bolezni;
V soboto pa je umrl na Viču pri Ljubljani 'gospod Anton Stres, nadučitelj v Cerknem. Trpel, je tri mesece na mučni bolezni, večinoma, v »Leoninumu« v Ljubljani. Pokojni je bil priznan učitelj, obče .priljubi jen in navdušen- planinec. Bil je tudi večleten predsednik podružnice S. P. D. v Cerknem. (Pokojnik, kojetnu je bilo kle 41 let, 'bode -pri vselh, Iki so ga poznali, težko pogrešan.'
Obem rodbinami naše iskreno so-žalje!
Strokovni kurz za čevljarje se je ot-voril v ponedeljek v Cerknem. — Podu-čevalo se bode. nekaj tednov ter ga obiskuje lepo število domačih čevljarjev. Razen čipkarske . šole je. to prvi korak na Cerkljanskem; da se skuša, domačo obrt nekoliko izpopolniti in povzdigniti. Potreba bi bilo mtelnti na ustanovitev obrtne šole. v Cerknem., ker kmetijstvo ne more več rediti. vsega, domačega prebivalstva ter se. mora ljudstvo, izseljevati, da se preživi. drugod z.najnižjimi deli.:
Iz tolminskega okraja.
, Zarakovec pri Grahovem. — (Vodovod.) Preteklo soboto se je končala zgradba novega"vodovoda v Zaraikovcu po načrtu melioracijskega urada c. kr. tržaškega namestništva od znane tvrdke Ciniadori v Trstu pod nadzorstvom vladnega inženirja g. Škaberneta in .inženirja Jos. Cadeža od tvrdke..
Delo sta izvršila Jan/Žbona in Ant. Milost oba iz, Orgarja z domačimi delavci.
Delo se }e izvršilo po volji in je tvrdka dala zaslužiti domačim delavcem. Zarakovčani.
občinskih zastopih. v prijetnem položaju, , da >tudi z denarji slovanskih davkoplačevalcev vzdržujejo injspopolnjujejo.v preobilni meri laško šolstvo, .in vikljub nadailjr nemii: dejstvu, da tvorijo. Nemci le minimalno, iz samih priseiljencev obstoječo pereentualo primorskega. prebivalstva,-dočim morajo Slovenci vkljub svojemu ob vsaki volitvrincelo'ob;.zadnjem ljudskem štetju dokazanemu velikemu številu :j^^ra'^v^m,TiK!nih' v kTvtin denarju doprinašajo za avstrijsko državo, sami .'¦zbirali, sredstva za vzgojo svojih otrok v materinem jeziku;
* . ždasti prosVedujejO' ;proti zavlačevanju f-podržavljevalne akcije "glede ' sllovenske zasebne šole družbe sv. Cirila- in Metoda in proti temu,, da se to akcijo spravlja dosledno v odvisnost od Šolskih želja Nemcev;
'Obnavljajo z vso eneržijo svoje že znane postulate glede slovenskega šolstva v mestu in v okolici, a posebno pov-darjajo nasproti zadjijim vestem o pripravah za'laško jurid.-fakulteto svoje večkrat precizirano stališče, da se sicer ne protivijo opravičenim kulturnim zahte-tam nobenega naroda, da pa se morajo preti vi ti uresničenju laške vscučiliščne zahteve, dokler ne dobijo tržaški'in okoili-čanski Slovenci vaeh potrebnih ljudslkih, strokovnih in. srednjih šol, in da na vsak način zahtevamo, da se v hipu, ko se otvori v Trstu italijanska juridična fakulteta, ustanovi istočasno v istem mestu •trdi slovenska.,
ter poživljajo napi sled c. kr. vfado iti s.!ovenske in slovanske državnozborske poslance naj že enkrat ugodijo tem povsem opravičenim in za razvoj 'n kulturo tržaških Slovencev neohWvcdno potrebnim zahtevam.
Za slovenske ljudske in višje šole v Trstu.
V nedeljo se je vršil slhod političnega društva »Edinost« v Narodnem domu, da ¦Povzdigne svoj glas za .pravice Slovencev na Šolskem .polju v trstu in proti dvojni meri viiade.
Govorilo je več govornikov: dr. Wil-fan, .dr._Ryb.af,. Ferluga^ Križmaničič.
Sprejeta je bila taka-Je    resolucija:
»Tržaiški Slovenci .zbrani na javnem shodu' v »Narodnem domu« dne 11. avgusta 1912,        '   ^
iizražajo svoje ogorčenje aiatt skrajno krivičnim: postopanjem avstr.. vlade, ki na Primorskem naravnost liiksurijozno skrbi za nenOElfo iroJaiško. ljudsko, srednje ,m strokovno šolstvo in namerava Lahom dati oeilo visoko 'šolo, a zanemarja na žaljiv način celo iljudsko Šolstvo tržaških .Slovencev in vse to vzlic dejstvu, da so Lahi kot večina v deželnih in vseh večih
Družba sv. Cirila in Metoda.
Podružnica družbe sv .Cirila in Metoda v Vrtojbi 'priredi prihodnjo nedeljo dne 18. avgusta olb 5. uri .popoldne svoj redni občni zbor v prostorih 'Občinskega doma; dnevni red popravilih. — Vabljeni so vsi zavedni in narodnočutcči Vrtoj-benoi, da se gotovo udeležijo zborovanja tega koristnega društva, ki ima plemenit in vzvišen namen reševati slovensko deco pred nenasitnim žrelom ponem-čenja in poitaljančenja in jo ohraniti zvesto svojemu narodu1. Odbor.
Za družbo sv. Cirila Dn Metoda so nabrali šempeterski dijaki K 14'5(>. Slava taki zavedni in narodni mladini!
Za družbo sv. Cirila fin Metoda daruje »Pevsko in bralno društvo »Orel« na Trnovem pri' Gorici po dobro vspeli veselici 10 K.
Za družbo sv. Cirila im Metoda daruje I. oddelek sokolske godbe iz Prvačine K 10, od nastopov dnč 21. Vili., 28. VII. in 4. VIII.
Domače vesti.
Rijavec v Ajdbvščini. Nismo se ušteli, ljudstvo je že vzprejemljivo za umetnost, za prireditve, ki ii'ih je užival doslej samo meščan. Lepa udeležba obeh koncertov in navdušeno zanimanje je pričado o tem!
•Pel je naš tenorist Čarobno, znatno se je že izpopolnil od zadnjega goriškega koncerta. Siušalci so ga odlikovali z največjim priznanjem in ploskanjem, omamljeni od užitka so zahtevali vedno še in Se. —
Raziin občinstvu se mora zahvaliti pevec še veleugledni olbitelji D. Oodinovi: dali so mu ma razpolago in sami so mu dostavili klavir.
Pianist iNeftatje z$lo nadarjen. Že-Heti.je, da se -glasbeno izobrazi na akademiji, ker obeta mnogo.
Oba umetnika naj zanašata Še nadalje bakljo prosvete med narod!
Imenovanje v poštni službi. — Za po-
f štne asistente so bili'imenovani, poštni vežbehiki: Fran Pettek, Ridiger Vidali, Rajmund Modič, Atilij Pet-raocb, Ernest Jagritsch, Ivan Sdhiazzi, Ferdinand Veš-
f-nik,. luan.'(PrMčič, Josip Povšič in Anton Perko za Trst; /Blaž Ukusič za Pitij, Hu-!gon Suttora za Lošinj mali, Bgidij Eppich, Adolf Kaffou in Ivan Zupanec za Ljubljano in Albin Weber za Št. Peter na Kranjskem.
Imenovanja v sodni službi
nosodni svetnik Ivan Glarici v Tir^tu je imenovan za podpredsednika deželne sodr nije; deželnosodni svetnik pri trgoyski in pomorski sodmiji 'dr. A. Povšič je rnien,r>-van za višjega dežehiosodnpga svetnika, Namestništven! tajnik in voditeij okrajnega glavarstva v TtžIču je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja,
Imenovanje za častnega* meščana. Župansiki svet starega, historičnega kraljevskega mesta Trevi, v katerem, se nahaja staiino letno prebivališče bogoslovnega kolegija rimsko-češkega, imenoval ije gospoda V. iR. Smid»V'Skega, tovarnarja v IPragi, v svoji veliki -seji jedno-glasno za častnega meščana za zasluge na polju obrti in vzajemnega prometa, kakor tudi za njegovo delavnost na polju humanitarnem.
Šempeterski dijaki so priredili veselico, ki je prav dobro vspela; zahvaljujejo se vsem onim, ki so količkaj pripomogli, 'da se je prireditev v korist »Dijaške kin-Iiinje«, 'ta!ko dobro sponesla. Posebno zahvalo izrekajo: g. (Petru Brumat-u za brezpVačno dovoljeni prostor, g.čni Dorici Mervičevi za ves trud in pozrtovalnost, g.čnaim Mervičevim za krasen dar, pevskemu društvu »Prešeren« in vsem onim, ki so preplačali vstopnino.
Pod naslovom »Likvidacija Trg. obrtne zadruge v Gorici« je priobčil njen likvidacijski odbor v »Edinosti« članek, ki se obrača proti nekaterim 'listom, ki po svoje tolmačijo 2nano /okrožnico Zadruge, in sicer ne delajo tega ifc ozirov na korist članov, temveč zasledujejo iie svoje strankarsko politične cilje. V članku (Dovdarja likvidacijski odbor, da se zaveda težke naloge ter je apeliral s iposeb.no okrožnico na člane in še zavezane bivše člane, da tudi oni sami v lastnem interesu pripomorejo k srečni izvršitvi likvidacije, s tem, da zberejo iz previdnosti ž c s eda j p r i-meren fond za kritje izgub, ki se utegnejo še le pokaizati tekom likvidacije ob realizaciji posameznih aktivnih ipostavk bilance. Danes ni' še dognana ni-kaka zgmba. iKer pa je v eminentnem interesu članov, da se »prepreči konkurzno postopanje, v .katerem bi se izgubilo v veliko škodo članov mnogo zadniginega premoženja, je jasno, da so si člani sami sebi dolžni, da slede pozivu likvidacijskega odbora in vplačaijo sedaj zahtevanih 300 K vsak v zalog za kritje pričakovanih izgub.
Ko se tekom likvidacije ugotovi kaka izguba, bo ta tudi že krita iz tega zaloga. Ako pa takega ' zaloga člani Trgovsko-obrtne izadruge ne zberejo že sedaj, preti velika nevarnost, da bi bil Iikv.iuacijski odbor siljen napovedati konkurz, kakor hitro bi se ugotovila kaka izguba, ki bi ne bila takoj pokrita.
Ako bi se prispevke za kritje izgub iztirjevailo še le pozneje, ko naj bi bile že vse izgube ikonečno ugotovljene, ali pa od slučaja do slučaja, ko bo kaka posamezna izguba ugotovljena, bi moglo to biti že prepozno, ker bi Trgovsko-cbrtna zadruga morala morda že prej vstaviti plačila tekočih obveznosti} ter vsled tega zapa-sti v konkurz. Nesreča bi bila v tem slučaju ne le za člane Trgovsko^obrtne zadruge, temveč za vso deželo nedogled-na! ... — O pomenu likvidacije in o pomenu konknrza bomo obširneje govorili, da se vsa stvar natančno pojasni.
Umrl je v Oorici g. Artur Frantz, posestnik in mestni svetovalec.
Društvo »Dijaška kuhinja v Gorici« bo sprejemalo letos dijaike .goriških sred-njHv šot na hrano, Kdor bi želel biti sprejet začetkom ileta, naj pošlje prošnlio, naslovljeno na drsuš!^o in opremljeno s potrebnimi dokumenti <prr novih zadnje spričevaslo; pri onih, ki žele ihrano brezplačno ali po znižani ceni, tudi ubožno spričevalo) g, ravnatelju Fr. Strnadu, sta-nujočemu v Gorici, Via (Leopardi, do konca avgusta. Na kasnejše prošnje se ne bo oziralo.
XXIV. glavna skupščina Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih dru-štev se je vršila dne 10. in H. t. m. v Celju. Zborovanje je bMo 'kakor navadno dobro obiskano. — Konštatiralo se je, d!a se je število naprednega učiteljstva pomnožilo. — Za častnega člana Zaveze je bil izvoljen prof. "Franc Finšger, bivši okrajni šolski nadzornik Ooriške okolice.
Istrska ilirva^tog^v^i^i.'..^fLai-na je imela v diedeijo v ctatiji ^sestanek, na katerem, se. je razpravljalo:,, tudi Ldo-go/dlkiih v banovini,,Sprejeli so.resoliicijc>j da seomjIadma/obrne.n!a,brvatsl?p in snb-sko oml^dino, da ol>rne vso 'p^žpr^o>t iia deanorajiizatoirno delovamje.. reafci|e.'. o4 strani sistema komisarja Čuvaja, ter ida 'to vprašanje napravijo za y|prašanj^ celega hrvatskega in srbskega nafoida; "."ppziva nar, stranke v vseh. hrvatekVJih' de^elab/, in '' narodne zastopnike, da zaporno vendar že skupno aikcijn za ustavo v niateri d!e-želi. Atentat na Čuvaja, smatrajo za ialiv ogorčenih narodnih' duš, poJniu miladeni- . škega zanosa ter obsojajo brezvestno postopanje državnih utradnikov-veščalkojv, v zagrebškem procesu, ponižujoče vso moderno znanosit in sramoteče, ves hrvatski narod pred vsem kulturniei svetom; ter pozdravljajo 'kolege, ki trpijo za pravice domovine.                 ".   '
Avtomobllua vožnja med Gorico in Postojno. — OdiOorjce do AjdovSčine teče Vipavska železnica, .ikateripa dela še vedno ikonkurenco navadni poštni; voz, ki vozi po državni oesti. Od Ajdovščine dalje do Postojne pa je edino občilo poštni voz, Vec časa pa se govori o avtomobilni zvezi od Godce do Postojjne, ki bi bila za poštni promet, a tudi za ljudi in blago večje važnosti. tNajprej se je bila našla družba v dorici, ki je vJožila prošnjo za dovoljenje; zdaj pa hoče poštni erar sani oskrbovati avtomobilno zvezo, ako prevzamejo občine garancijo, da bo podjetje neslo. Občhffc, zberite se na pogovor, da daste enake in primerne odgovore.
Avtomobili dirjajo brezobzirno-tudi skozi kraje ob državni cesti tako, da se je ba*i, da povozijo ljudi, posebno otroke. Hišni posestniki, ki imajo izhod na cesto iz svoje hiše, so v vedni nevarnosti, da jim pridejo otroci pod voz, ki z vso na; glostjo drdra po cesti, Obilastva bi morala kaj ukremiti proti taki vožnji!
»To je hvaležnost, katero izkazuje Gorici.« — »Corriere« Jeriči o degenera-ciji, ker je neki iaški obrtnik na Stolnem trgu pridjal k laškemu tudi. slovenski napis. Slovenski napis v iGorjci.je za zbe-snelce okrog »Corriera«, ki so se skregali s pametjo, »scritta esotica«; zato se jezi na tega obrtnika in še na druge lašike trgovce in obrtnike, ki si hočejo pomagati v svojih prodajalnah, in delavnicah s slovenskimi napisi. Onemu na Stolnem trgu zameri toliko boij, ker je bil v mestnem
zavodu »fanciulli abbandonati«.....  »To
je hvaležnost, katero izjkazuje Gorici« vsklika »Corriere«. — Živeti hoče laški revež na Stolnem trgu; ker pa ve, da samo od Lahov ne bo mogel živeti, si hočs pomagati tudi s slovenskim jezikom. Laški trgovci in obrtniki pač vedo,' od koga živijo, in vedo, da jim pušča lagki nacionalizem in šovinizem želodce prazne. Njim ni slovenski jezik nič eksotičen, ampak domač, življenjska potreba! — 6e pa hoče »Corriere« po vsej sili popolnoma uničiti Taške trgovce in obrtnike v Gorici, pa naj jih uniči; k uničevanju je doslej že v obilni meri prispeval.
Zopet aretiran. — Aretirali so v Gorici zopet znanega trgovca Otona iKrai-nerja, *ki je prišel v konkurz ter že bil v preiskovalnem zaporu, obdolžen go^iifije. Ob jednem so aretirali bivša la|ka trgovca Antona Ferfolja in Felioe Mosetiga^ ki sta živela sedaj od- mešetarjenja. Aretacije so zbudile senzacijo v .mestu*
Poskusen samomor. — Alojzij Malic ima 18 let in je »čevljar. V nedeljo ztečer je Ibil v Doigi ulk-i .pri sestri om. Fudanovi in tam je potegnil iz žepa ^evo^ver ter se ustr-eial v desno.sence. Prenesli so ga takoj k usmrl|enhn bratom; njegovo stanje je nevarno.
Nesreča pti sekanju lesa. — 'Iz St. Jr> sta na Kranjskem blizu Vrhnike nam po* ročajo, da si je pri sekanju lesa zlomil nogo naš rojak Štefan" Cej od Voglarjev doma. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano dn6 5. t. m. Drevo <mu je bilo padlo na nogo.
Padej je z drevesa IS- letni Leopold Štefear iz Goriške okolice ter si zlomil le-',vo nogo. Zdravile pri usmUfenih bratih v Gorici Tam si je tudi poiskal zdravai^cb pomoč Šteto Klanjšček, ki je padef-s senika ter dobil notranje .poškodbe. Franc 'Zorč z BovSkega je padel pd stopnteaih; prišel je k usmiljenm bratom ,z jztosftljeno rojcoi,-^'"^       •      ¦ ¦^.  ...   ^ '.• /¦.':..
^.eh^^stop^-vV^lji^b-^vi zaton, s-katerim: jč 'ddločenefeteiien? mMimUm ria ŠOSa^tJosedar se je inogla zatttbitfaa rifr-yatfW teftWe p&čafv kolikor te presta $M' I600TC,' ker je bilo -z ozirani- na visoke ceite vseh živijeriških potfebšonrod* iočrto\prev«č:; -'
•    Brefc sri^tev. — TuKajšnia pfiHcija je aretirala1 liekega^ FratifCa •^a,cha z Du-najaTkTse je potikal po <3oricrbre2 sred-. s!:6v/ '       '   ¦ ¦
Tatvlhe' je "osumljen- mizar Mirko Vovk \i Ščvo^ertirin' sfcer znane- tatvine V šltodo1 cefkve. Zato so1'ga aretirali.
O5dttoh^iteikifcravlcfr — Vdova prosi, da se ji prizna dottiovirrsfea pravica v občini, kjer se je natejara s svojim umr-ilim rnOŽem nepretržno pet let; ne da bi imel mož •domovinsko pravico v občini. VdOva pa je" v neposredni zvezi z gorenjo dobo ibivala v občini še nadaljnift pet let.
Vptajšujete nas, ali se mota všteti vdovi z možem prebita doba petero let v desetletni čas, ki je potreben za pridobitev domovinske pravice.
Na to odgovarjamo: Da.
Kajti prvič pravi razsodba upravnega sodišča z dne 24. novembra 1902.* štev. 10007., da zamore vdova samostojno pridobiti novo domovinsko pravico, drugič pa se mora v smisla razsodb upravnega sodišča z dne 20. septembra 1902; št. 8043. in z dne M. oktobra 1902. št. 9197. smatrati doba, ki jo je dolžna prebiti zakonska žena na stanovališču svojega moža, kot prostovoljno bivališče in ta doba se mora pri uveljavljanju zahtevka od strani vdove za* podelitev domovinske pravice vra-čuniti v desetletno dobo nepretržnega prostovtfjnega bivanja v občini.
»Samouprava«.
Trž. kolesarsko društvo »Balkan« (Sedež: Kavarna »Minerva« ulica A^ quedotto štv. 20.) vabi na veliko športno slavnost in kollesarsko dirko povodom društvene petletnice ustanovitve društva ki se vrši v nedeljo, dne 1. septembra 1912 na Opčmaih pri Trstu na dvorišču gosp. Ivana dbrjupa.
Sfavhost se bo vršila na Opčmah in bo združena z veliko dirko iz Ljubljane ¦km 100. Dirkalo se bo za »Vseslovansko prvenstvo« veljsfviib ža teto 1912. Nagrade bodo krasne. Poleg srebrnega pokala, bo še devet drugih nagrad.
Na obilno ndeležlbo uljudno vabi odbor.
V Braniti blizu Čehovinovega spomenika priredi napredna mladina v nedeljo, dne 18. avgusta veliki javni ples v korist družbi sv. C. M;
Kolesarsko društvo »Sloga« v Idriji bode obhajalo letos desetletnico svojega obstoja. Sdavnost.se bo vršila v nedeljo 25. avgusta 1912, V^pored je sledeči: a) zjutraj ogled mesta, znamenitega rudnika, žgainice; b) popoldne veBka ljudska veselica z obširnim vspofedom. Sodeuje pevsko društvo »Svojbo.da« in godbeno društvo iz Idrije, Ta dan'bo dovoljen' brezplačen vstop toliko v rudnik: kakor v žgal-nko. — Kolesarji, "kakor/prijatelji društva, pridite ta dan vsi v Idrijo. Žal ne bo nikomur. — Na veselo svidenje ta dam! Odbor.
Kerjbo, v četrtek praznik, tefde prihodnjaštevilka »Soče« v soboto 17. t. m.
&okolsl<i v\esb>ik.
Bratski odboril — Bratom, ki se udeleže, ;zileta na Bledu; naznanjamo, da se odipeHjemo najBJed s posebnim vlakom, ki ga aranžira T; -S. 2. Natančnejše tozadevne padaftikeig.le#e v >EdJ!np,š#*. Ako .pa ne bode dovolj izdetnikov, odpade posebni vla.k<kar bo naznanjeno v, »Ediriosti« z dne '14, t.: m.) in se v tem slučaju odpeT Ijemo telovadci in oni,, ki so v ibJSžini Gorice z vUalkom, »kt odhaSa h Gorice ob 6'10L ostali ipa; L brzovlakom, ki odhaja iz Gotfoe ob 8'59rdop; Na zdar« Predsedstvo Oš. %t.
,;Pose;btti vlak, odhaja:: \% 0utovelj-'Sfcopoob $36} iz Štanjela^Kobdila 5'45, iz Raienberga ob 5'56, iz Prva^me ob- 6'13, fcj.Volčjedra-ge ob 6'25, iz Št.Petra prj G0r •rici ob 6'«a2, fe Gorice (dr& kol.) 6'4&
Na Med pridemo ob 9'23. Vlak se odpelje iz Bleda ob ^'OSzveSer/
• Sokol » Dobrovo se tem potom naj-prisrčnejše   zahvaljuje vsemu   slavnemu
občinstvu,: katero je^blagoUoUlo. posetiti našo prvo- veselico, spojeno s prvim nastopom telovadcev* ter s- tein pripomoglo do tako lepega moralnega, kakor tudi gmotnega uspeha. Zahvaljujemo se nada-fje~ ibOagorodnemu gospodu Fr. Obljubku, župana v *Kojskem, kakor tudi slavnemu C in kr. vojaškemu paveljpištvu.vjBiljani za blagohotno prepustitev torišča; go-snjcam KocjanCič-eviai-iz ViSta za prijazno sodelovanje pri prodajanju razglednic; zahvaljujemo se tudi vsem onim gospodom in gospem oz. gospodičnam, ki so blagovolili preplačati vstopnino, oziroma isto up~s!ati. Posebno zanval-o izrekamo tudi vam,.dragi bratje Sokoli II. okrožja, ki ste prihiteli k naši vesdioi ter nam tako ska-zaK simpatije, katere gojite do.nas. Predvsem pa se zahvaljujemo bratu dr. Irgoli-ču, starosti Gš. S. Ž. za vspodbuden govor. Z eno besedo, zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način pripomcgli do tako lepega uspeiha naše prve prireditve ter smelo izražamo željo, da bi nam i za naprej ostali naklonjeni 'kakor doslej; v za-, ihvalo.hočemo pa mi s podvojeno silo nadaljevati započeto delo na Sokolskem polju ter stem čimpreie udejstviti idejo Tvrševo po vse/h Brdih. Na zdar! Odsek goriškega Sokola na Dobrovem, dne 7. avgusta 1912. V. Sfiligoj L r., t. č. predsednik, I, Kožlin 1. r., t. č. tajnik.
Veselica Sokola v Biljah dne 1. se.pt. Obdan od visokega košatega drevja, kamor solnce ile tu pa 'tam radovedno pokuka, v gozdni tišini sredi vasi leži košček trave. Bogato ilije solnčna <iuč nanj, veselo pojejo ptice, in prijetno je, ležati v tej travi, hoditi pod tem drevjem z veseljem in občudovanjem v srcu. Tu bo zvenela godba, bo Sokol biljenski podajal račun svojega dela, tu bodo start paviljoni in bodo vrle Sokolrce in naše .prijateljice stregle gostom. Lepe, iprijetne ure ča'kajo obiskovalca, posebno onega, .ki je vajen ve-seličnih prostorov, kjer žige scince, .kjer je zrak poln ognja in prahu. Meščani, .predvsem in vaščani iz okolice, ste li bili kedaj na naši prireditvi? Ali vam ni ostala v lepem spominu? (Par ur rešeni hrupa; ,par ur veselja in neprisiljene zabave v družbi Sokolov! Vabi krepki Sokol, vabi lepi park brata Sauniga, vabi znana postrežba in (prijetna družba. Kdo bi še ne cdzval? Sokol se trudi, dela, bojuje, na občinstvu je, da ga podere ti* rrr::--v: ?¦> ti. In ker paznamo naše občinstvo, vemo tudi, da nas ne pozabi. Na-zdar!'
Zveza narodnih društev,
»Godbeno strelsko društvo v Lokah« bode imelo občni zbor v nedeljo dne 18. t. ni. ob 4. uri ipop. pri gospodu Franu Komelu v Kronbergu. Odbor.
Društvo je priredilo (predpreteklo nedeljo veselico. Dobili smo v prijavo to-le poročilo:
->Šel sem iz Gorice preko Rožne doline sikozi Kronberg, ustavil sem se kakor navadno pri Komeln v Kronbergir. Tam kaikor sem izvedel, (je priredilo »Godbeno strelsko društvo« ples, slišai' sem društveno godbo in moram reči, da se jo res larrko priporoča društvom in mladeničem,, ki prirejajo veselice. Popotnik.«
Tf§oKSko-obrtne in gospodarske vesti.
Vabilo za napravo gnojilnih poskusov na travnikih v letih 1912r-1915.   ~
Zveza avstrijskih kmetijskih poskuševa-lišč je sklenila napraviti v jeseni 1912 poskuse z umetnimi gnojili na travnikih; Ti'poskusi se bodo nadaljevali do leta 1915.
• Glavni smoter teh poskusov leži v terrtf-da se dožene v koliko deluje fosfoma kislina z istočasno vporabo kalijeve soiM irj dušika, ter primerjanje delovanja fos-lorne kisline v kostni moki in v Tomasovi žlindri.'
Poskusi se vršijo na travniku-v obsegu približno. 7» hektarja, kjer se odmeri 8-parcel (oddelkov) po 400 m*. iPro-stor, namenjen za te poskuse* mora ležati v rav-nrnij ne sme biti: senčnat, zemdja enotna? (povsod enaka).
Vsak poskuševafee je dolžan steJi-tati pridelek vsake košnje, in vsake parcele posebej ter se držati navodil in poročati o vspebtti, (Potrebna gnojila dobi brezplačno >na 'doni.
Oni, ki namera vajo napravitii omenjeT me (poskuse, naj se prigiiaisijo pisimtiino ali ustmeno do- 2. septembra pri. c. k. ,po-skuševališču v <jorioi, kjer dobe tozadevna, natančnejša- navodila* in podatke;
Na- grozdje sili plesnoba Oidiumi tuo cheri precej močno: Vinogradniki so pri* čeli zanemarjati žvepljanje* ker ni ples-? noba v poslednjih letih¦ napadala. Bili so že mnenja, da je bolezen prešla. Mnogi so tudi mnenja, da žvapidanje premalo učinkuje; Deževje pospešuje plesnObo.
Tako nam pišejo z Vipavskega.
Cepljenje prešičev proti radečiel. — Reja prešičev se po Vipavskem lepo širf. Te koristne živali rede vedno-več tako, Ua kmalu zadošča domači potrebi. Huda nadloga ščetinarjem je rudečica, ki-napada staro in mlado. Voda je-dala proti bolezni pomoč; treba je le živali cepiti s takim cepivom. Zivinozdravniki toplo priporočajo cepljenje vseli prešičev, koder je bolezen razširjena. Kmetje so-novftta-rfjam radi nasprotni in se le pobgoma dajo poučiti. Tudi cepljenje se udomači, to nam potrjujejo poskusi, ki se dobro obnašajo .V nekaterih abčinaili se je 'ctos cepflc 'm sicer s iprav dobrim uspeihom.
Piva se je popilo v Gorici v mesecu juniju 2402 M in 50 .1.
Kumar je bilo prinesenih na tr.g v mesto do nedelje .3000; cena najmanjša 4fi v. največja 1 iK 20.
Političn* pregled,
Na- Balkanu. — Govorilo se je o srbsko-;boiigarskem dogovoru. Sicer se je nekaj dementiralo, ali res ije, da radi dogodkov v Stari Srbiji in Makedoniji so se izmenjavala mnenja v Belemgradu in Sofiji. — Radi dogodkov v iKočani,; kjer je-bi* Jo kruto klanje, je poverjena stroga preiskava skope^skemu.: valijiu Oinganjizacij-ski odlbor za Kočano poživlja prebivalstvo bolgarske v .posebnem proglasu, da mora zahtevati vojno s Turčijo. — Poroča se o novih bojih oo črnogorski meji dne 9. in 10. t. .m.- vojno ministerstvo turško je sicer izaajovukaz, na> ..prenehajo turški vojaki z napadi aii iredno tako povelje pride na svoje. mesto, traja pol večnosti in še je vprašanje, če ga izpolne. — 'Mitadoturki zgubljajo moč, iprenehala sta izhajati dva iniiadoturška lista. V Solunu vlada strogo nadzoruje mladoturški ^odbor.                  j
»Veleizdajniški proces« v Zadru, — Te dni iprione »veleizdajniški« proces proti več dijakom iz raznih dalmatinskih mest. iBranili jih bodo odvetniki-poslanci. Ta proces je v zvezi z Jukičevim v Zagrebu.
V Solunu v avstrijskem poštnem uradu je eksplodiral peklenski stroj. Lokal je dsmoliran. Dva uslužbenca ranjena. Poštni urad posluje dalje. iDozuevnega atentatorja so zaprli.'
Poincare v Petrogradu. — O bivanju Poincareja v Petrogradu čitaimo članke, ki na široko razpravljajo o pomenu njegovega-bivanja v Petrogradu ter ugibajo posledice. — »Novo Vreme* je objavilo članek, ki pravi, da gre Ob iposvetovanju1 za mornariško pogodibo in za zgradbe mo-vih železnic .v Aziji.
Tržaški mestni svet rešuje vprašanje o vodovodu za Trst. Večina hoče. imeti vodovod iz Timava. Socialni demokratje in tudi Slovenci se protiviflo. Dr. Ruecher je pojasnjeval, da napravni troški pri Ti-•mavu bi bili mnogo večji nego pri vodovodu iz Bistrice. Govorili so tudi o naper j ljavi vodovoda s Tolminskega. Pittoni je očital kamori, da skrbi preveč za kneza I Tlvurn- Taxisa glede vode iz'Timava. ! ^Razprava se nadaljuje danes.
Razno.
iKaprtan Milo,, ki je vodil torpedovke v Dar.danele, je .povišan za kontreadmi-
rdst -in predlagan^ zai odlikovanje s Savoj-skim. križoem. za zasluge., Tudiidiur®Q Q, s.)bjei je. povišano, v službi;-— Kan se tiče miru, se čujejo^irazrti glasovi«d pogajanjiili, Rusikt listo>Rječ«. miš-tij da.pogovori, v petrog-radu so preliudii za evropsko kon. terenco za', mir na Balkiiriu-in za mir.nveu Turčijo, im Italijo.
Razrre vesti.
Podržavlti namerava baje vlada vse mestne naprave v.Pulju. Tako se poroča.
N. D..O. bo- praznovala, dnč 1. sep-temibra t. ,1. petletnico svojega obstoja.
Rudniška nesreča v. Bochumu.v. Nem. čijij — Oficijelno se. naznanja^ da je ob nesreči uinrlolio rudariev; med temi je 50 Avstrijcev!
Tržaškii aviatlk Vidmar, potuje po riercegriBosni. V Mostaru je -poletel, ali polet je M združen -z- zaprekami radi hribovitega'sveta in radi slabega vremena, tako da je bil Vidmar, v nevarnosti aa življenje. Iz Mostara. je šel v Tuzlo.
Potres v Turčiji. — .10. t. m. ob R in pol predpoludne so«občutili, v. Miriatilu in, drugih krajih na .obrežju Marmarslkega morja močne potresne sunke. Po potresu ¦je'hiJoi ubitih-več nego, 1000-oseb. 'UjuJr »tvo tabori na planem. 7 va&i je pKSgoU notna razdejanih'. V Drinopoljii je potres ipoSkodoval 20 inošej, mnogo ilviš in- stolpov. Vrdioi. toipliio'' pri: De)deafi*očU.' so usaili!nili...V.,Galipoliiijnt,se je mniaga 'hiš* zrušilo s hriba:doli; Število mrtvih; znaša baje ¦celo 4000.
Požar v tovarniMiftolenma v Trstu. —V soboto¦¦. popoldne je začelo;, goseti v tovarni lift&leitma :p,ri". sv.. Andreji; Božar je popolmoma- uipepelil. eno- 'glavnih poslopij.. Ogenj.' je iz dosfcj še.•neznanega vzroka nastal.' v. skfadišču ipTobkovine iti jute.' HošJi. gasilci- so zamegli lokalitzirati požar še le po dveurnem;'.naporu. Škode je okelu. 200.000 kron:.
Enoleten prostovoljec f>onesrečil. V soboto je šel Žlile^ii^.prositovoljec .Josip Motooz ¦ .iz Budijejevio, pesip9lka.st.97. v Spremstvu dveh1 četovodij, tretjega bata-iljona, ki sei.naihaHa sedaj, v Bazovici, v neko podzemsko votlino na.goloibji lov. :Ka-kor' edino pripravo ie.^Holmoz vzel- seboj 15 metrov dolgo vrv, katero si je ovil u-kolu telesa in-na kateri se je>spustid v glo-bočino.- če.tovod.je, ki-sta stala na^straži ob.ahodui.v jamo-, stainakrat-1 zapazila, da se vrv svobodno-igtblje* sem ter;tja..Sluteč- nesrečo, sta šla po orožnike .in^voja-. ke, vendar se je začelo že mračiitii .in> vrtni tega je manjkalo potrebnih rešilnih1 priprav. Pokilicali. so tržaške .gasiilcie; Kmaiu so se v avtomobilu pripeljali štirje možje z vsemi;-vrvnimi-.lestvama* inf tvrvmjv.kar so jih- imeli na razpolago. I&točano so Obvestili iznana preiskovalca: jam inženirja Evgena '¦:¦. AFoina Bolgan, ki sita šla na mesto mesreče. iNadgasiilec'. J^iotfatti si je ovil vrvokolu života in se je spustil v. 125 metrov globoko jamo. Na neki štrilini je našel truplo Hoimoza, ležečega na obrazu. Z velikim trudom .in lastno, sitirtno nevarnostjo se je vrlemu gasilcu posrečilo spraviti ubitega prostovoJica. iz jame, kar se je zgodilo še le oib I'.po pouiioči. Truplo Hoimoza sio prenesli v bazoviško mrtvašnico.
Glasoviti > borilec zamorec Johnson otvoril kayamo._—_ VČikagu je otvoril •kavarno zamorec .loilunson, slavni borilec,-. ki jec v Renou;:t,pf.emag^-ib0rilda Jef-ffiesa, zastopnika bele' rase; kavarna je nekai izrednega'! nioirda najudobnejšn in z največjim iluksusom obdana na celem svetu, V, kavarni |}e. tudi, velika-.slika bo-rilca Jshnsona v, naravni, velikosti. Okvir te. slike je. napravljen .iz samih..zlatnikov po 20 dolarjev in sijajni, dijamanti so. okoli nanizani. Seveda ne pustijo vsakega, v to kavarno -iii tudi, zamoncev ne.
Dalje na peti strani;
V nobeni skodelici
naj ne manjka
Franckovega kavinega pridatka;
on. daje kavi'slast, moč in lepo barvo. kakbvost'vsobitt>! izdatnost.; slflslnost in nizko ceno-tbvrtrna v Zagreb«.
r
Tolstojev »duh«. — Že -tiekaft tednov je vse razburjeno v občini Ovsjaniki v Rusiji. Na tamkajšnjem pokopališču počiva truplo Tolstojeve prijateljice gospe, M. A. gchmidt#-X>k'olH[ njenega :groba in poleni v Občini sami se javlja popoči »dulh«, tako pravijo prebivalci, kt so kmalu prišli na to, da mora ibiti ta prikazen le Tolstdjev diih. Slednjič je rekel neki zdravnik iz Moskve, da hoče ^j^SSfP^^^^^A ali vsaj spoznati, kai*j"e pfavzapfa^^l ditli. Šel je ponoči na pokopališče —' ves kraj je 'Cul — in prišel povedat prestrašenim občanom, da je res videl duha, ali ni imel poguma, .približati se mu, ,ker^ je »dirfi« prava grozota in mu"'je' -pretil* z metlo.
In kaj je bilo? Kmetu, ki je vzel v zakup zemijiišče okoli pokopališča, so 'bili leto za letom- ukradeni najboljši pridelki. Zato se je letos mož oblekel v belo in ponoči hodil okoli pokopališča in po njem, tako da je 'bilo videti, kakor da hodi kak duh tam okoli, Na tak način je dosegel, da mu letos, niso pokradli pridelkov.
Dva samomorilca v črnih srajcah. — V parku fiakov na Češkem so našli pred kratkim. dve trupli, oblečena v dolgi črni srajci. Zraven trupel je bilo pismo, v katerem sta samomorilca prosila, naj se /u pokoplje skupno zvečer oib 7. uri, in sicer brez duhcn.ika. V noči, ipredno sta se umorila, sta oba mladeniča prebila vesel večer v prijetni družbi in ko sta odšla, sta najela godce, ki so ju spremila v park. Kaj ju je pravzaprav gnalo v smrt, se ne Ve; Vedno spijoni. — Iz Ferrare v Italiji so napravili i^let na Treritinske gore trije mladi advokatje: Crema, Montemezzo in Giacomelli. Avstrijska policija jih je prijela, ko so fotografiralli gorske kraje. Nahajajo se še v zaporu.
Otrok, ki se čuti majorja pred 10 leti umrlega? — V iztočni Indiji v mestu JRan-gun je umrl leta 1903. neki major po imenu Velš. iNeki triletni otrok v omenjenem kraju je sedaj svojim roditeljem pravil, da je on pred 10 leti umrli major, ki se je tako nanovo rodil; otrok je opisal v vseli podrobnostih hišo, kjer je stanoval pokoj-, ni major; povedal je otrok tudi, na kak način je major umrl, to da je utonil v nekem, jezeru, kar je vse resnica.
Elektrika kot hrana. — Neki francoski profesor je 'baje znašel električni aparat, iki bo služil Hudem v hrano. Ne bo tre-iba več hraniti se s kruhom, beefsteakom, salato, makaroni, štruklji, polento itd., marveč tako hrano nadomesti količina elektrike. Tisti francoski profesor meni, da jed daje SJaveku pred vsem toploto, i n> dajanje stalne toplote pa more izvrstno i iršiti tudi elektrika. Ta način hrane seveda ni v zvezi z znano električno sto-lico,: s katero usmrčajo v Ameriki ljudi..... Po jedilnicah bo pri mizah pri vsaki stolici aparat s pripravo, katera se položi na želodec; z jednim pritiskom bo mogel dobiti svoj »poreijon«. Restavranv i v današnjem smislu izgine, .nastanejo av-I tomatskr bifeji. 'Pa .moti se, kdor misli, da ne bo godrnjačev in nezadovoljriežev. Ne ¦ kdo skoči k tefteftmu ves jezen pa reče: Zvežite me z električno hranilnico (!). In ko :bo zvezan: 'Kakšen prokleti tok je to, ki ga danes pošiljate? Ta je Vam gotovo ostal od zadnjega ponedeljka. Pokvaril sem si želodec in sedaj morem jesti le še
Rontgenove žarke......   (Pa   če   bi na
francoskem   počasi   izumili kaj,   da ibi sploh ne bilo treba jesti!
Potreba po oidpomoči je torej, neopo- j rečna, toda tej potrebi nasproti stoje sila siromašni kra&ki prebivalci in od njih torej ni pričakovati, da Ibi .preni«*afli težka bremena, osobito ker »o jim uime zadnjih Uet uničile skoro vse pridelke, taiko da se u-ibogo prebivalstvo skoro ne more preživljati.
V olajšanje bede v iletu 1910,» je sicer /^^^^9^#yoii^U^KlporD^^jprvi vr-'Stf^Vopravo'občinskih poti; toda, to jje še vse premalo z ozirom na naravnost o-tnipno stanje 'kraškega ljudstva, ki ga je treba gospodarsko dvigniti, v kar bi naj služile osobito dobre prometne zveze. ' . Najprej bo treba skrbeti, da dobi spodnji iKras ugodne zveze s Tržičem, ki polagoma postaja drugi Trst.
Z zgradbo teh zvez bi si Kraševci mnogo zaslužili, a po dovršenih' cestah bi mogli prevažati svoje pridelke na trge, kjer bi si potem kupovali živež. Že danes ima spodnji- Kras -mnogo kupčijskih zvez <z industrijskim mestom tržiškim, a tja more večina spodnjih .Kraiševcev dospeti le po slabili občinskih potih oz;roma kancih.
Še večji pospeševatelj gospodarske povzdige Krasa bi bila železniška zveza med čezalpsko železnico in furlansko nižino po kraški planoti.
Te okoliščine je irnel visoki zbor v svojem preteklem zasedanju pred očmi, ko je razpravljal to vprašanje in soglasno sklenil pozvati c kr. vlado, naj resno pre-tresuje in dovdH izdatne prispevke za zgradbo cest in korenito- popravo poti:
a) Gcrjansko-Kfanc-iBrestovica-Jani-ii'le;
h) iBrestovica-Cerovlje-Mavhinje; c) Vojščica,   oziroma   Kostanje viča-Sela- Jamlje- Tržič.
Zajedno je deželni zbor pozval visoko vlado, naj resno pretresuje tudi vprašanje o zgradbi železnice Stanjel-Tržič.
Ta sklep je naznanil deželni odbor c. kr. vladi, ki pa se ni še izrazila o gorenjih
vprašanjih.
• •
Tako črtamo v »Samoupravi«. Lepo se sliši, da se hoče pomagati Spodnjemu Krasu, naštete so potrebe, ali v našem dc-J želnem zboru in odboru gredo talke reči počasi .naprej in tudi vlada je počasna. Treba pa bi bilo živahnejšega delovanja za Kras pred vsem v deželni hiši, ali tega ni in studi ne bo, dokler bo obstojaJla zveza Gregorčlč-fcajer, s katero se Lahi imenitno okoriščajo. Slovenci pa ostajajo v •strani praznih rok!
Zaizboljsaiijb urometnili zvez na spodnjem Krasu.
Spodnji Kras se more šteti med one Pokrajine naše dežele, ki.so glede komutacij, še iako na slabem. O železniški zvezi ni govora. Manjka tudi skladovnih ^e$t, ki bi vezale spodnji iKras z goreiflini m s Furlanijo in posebno z industrijskim testom Tržičem. Obstoječe občinske poti j« skoro klanci, ki bi- jih bilo treba radi-aIno preuravnaiti, da bi biti primerni ?a promet z vozovi. Take poti so n. pr. ^ i? Oorjanskega skozi Klane in Brestovo do JamelJ; pot, ki vodi iz Brestovice pozi Cerovlje v Mavhinje; pot, ki vodi l;,5el v Jamlje, oziroma iz Sel na VoJ-. SClco in v Kostanjevico.
Poneverjenja v Puljski plinarni pred
Včeraj se je vršila v Rovinju razprava proti Rudolfu Schalmejerju, ki je bil
magaziner v plinarni v iPulju. Obtožen je goljufije vsiled krivega pričevanja pred sodni jo.
Proti inženirju iLebann iz Pulja se vrši še preiskava, obdollžen je tudi zlorabe svoje oblasti kot ravnatelj mestnih naprav. Do"»i se ga, da je jemal iz plinarne razni materija! ter se Lic posluževal na nedovoljen način v svoje privatne svrlhe. Višji magaziner in .magaziner imata v oskrbi in nadzorstvu materijah Schalmejer je dajal materija! inženirju, dasi je vedeli, kam gre ta materija!. Pred sodnijo potem ije.pa ped prisego izjavil,.da on ne ve nič, da bi si bil inženir Leban prisvajal mate-rijai plinarne, da on ne ve nič ter da ni zapazil nobenih nerednosti. Pred sodnijo je rekel tudi, da ga ni Leban nikolM napeljeval h krivemu pričevanju, dasi je iže do-gn.ano, da mu je opetovano ukazoval, da če .bo klican pred sodnijo, naj pove, da1 }e .oddajal materi jal iz plinarne le proti <ved-nemu nakazilu, sploh natf vse taji.
Schalmejer se je priznal krivega. Rekel je, da -ga je res napeljeval ;Leban h krivemu pričevanju. Prosi! ga je Leban, naj ga .reši in on je vsted tega krivo izpovedal pred sodnijo.
Schaimejer je obsojen. na 3 mesece težke ječe s posti. '
Ob 11. so pripeljali v dvorano Jukiča. Ko je stopil v dvorano, je zaklical: »Ži^. vela sloga in edinstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev«, Tudi občinstvo v dvorani je klicalo: »Živela sloga«. Jukič je 'imel v gumibnici rdeč nagelj. aNaenlkrat je Jukiča jetničar hotel s silo odvesti z dvorane. Branftelji' in občinstvo je j&la proti temu ) burno protestirati, češ daimora biti Jukič<* navzoč, ko se ima izreči:ob^odT5a;r V tem; trenotku je prišel v dvorano predsednik Wendler. Obveščen o Čem gre, je vprašal Jukiča, če ihtoče biti miren. iNa Juki-čevo pritrdilo je predsednik odredil, da se naj pusti v dvorani.
Nato je vstopil v dvorano sodni senat, oblečen v črno — znamenje, da bo izrečena smrtna obsodba.
Predsednik VVendler je nato preČital obsodbo, s katero se obtoženci proglašajo /za krive in se jih obsoja.
1.  Prvoob toženec pravnik Luka Jukič na smrt na vešalih.
2.  Gjuro Cvijič, Avgust Cesarec, Dragofcin Bublič, Fran Neidhardt in Mamilo Horvatin v petletno težko ječo.
3.  Roman Horvat v šestletno . težko ječo.
4.  Josip Šarinič v 6-mesečno težko ječo.
Obtoženci Vladimir Badailič, Dušan Narančič, Valtroslav Dolenec in Stjepam Oalogaža se oproščajo.
Jukič je smrtno obsodbo poslušal mirno.
Ko je predsednik med drugim v razlogih omenjal, da so dali obtoženci povod za atentat, je Jukič zaklical: »Ne, marveč Čuvaj je dal povod.«
Ko je predsednik nadalje omenjal, da so obtoženci govorili, da je treba Čuvaja ubiti, je Jukič zopet zakilical: »Da, treba je ubiti Čuvaja!«
Predsednik: Atentatorju Jukiču sopo-maga>!i tudi obtoženci.
Jukič: iNihče mi ni pomagal, vse sem izvršil sam.
Ko je predsednik končno izjavil, da ie Jukič obsojen na smrt na vešalili, je Jukič zaklical: »Čuvaja na vešala!«
Med či tanjem razlogov je Jukič zaklical: »Vse so vedeti prej, predno so me zaslišavali, jaz nisem ničesar izpovedal!«
Ko je predsednik, čitaje razloge, med drugim omenil, da so obtoženci priznali svojo krivdo, je Jukič zakriča«!: »Nihče ni priznal krivde, kriva 'je vsa Hrvaška, ne pa oni!«
'Predsednik je nadalje čital: Obtoženci so spremljali Jukiča na Telovo.
Julkič: Spremljali so me drugi ljudje, obtoženci pa so otroci!
Predsednik: Cesarec je pričakoval, da Jukič izvede atentat.
Jukič: Ves Zagreb je to pričakoval, ne samo ti!
Ko je predsednik omenil, da so obtoženci nagovarjali Jukiča je ile-ta zakli-ca1'.: Mene ni nihče nagovarjal, pardon!«
Ko je predsednik-omenjal, da je obstajala na Hrvaškem revolucijonarna organizacija, je Jukič zaklical »Nobenih revolucionarnih organizacij ni bilo, toda takšne organizacije bodo nastale, ako bodo razmere takšne, kakoršne so sedaj
Ko je predsednik končno vprašal Jukiča, ako je obsodbo razumel in ako obsodbo sprejme, je Jukič zaklical: »Apejlu-jem na hrvaški narod. Živela Hrvaška, smrt tiranom!«
Ostali obtoženci in obsojenci ter navzoče občinstvo je zapelo »Lepa naSa domovina«.
Državni pravdnik je zadovoljen z obsodbo — branite'.ji so vložili ničnostno pritožbo.
avstroagrsikih razmer in/fco naj služi tudi v odpravo teh razmer, ktžšloodujejo mo^ nanhiji na sploh. S Slovani se mora začeti POšterojšVraivnatli —; V Bndimpešfi. !l#o ' proglasih Kovacsa za neodgoydrii^av keri 'je v razburjenosti, strelja! na tfe$6, norec: Julkič je pa odigoveren za svoj'e dejajrije in obešen bo. Slava justici! Nadi si le za-; , krije oči— Kaj takega je mcfdoe 4e. šei v Aivstro-Ogrski!                      '\."v;/  '
Književnost. -
Božcna Nemcpva: Češke pravljice. I.
zvezek. Slovenska mladini priredil Janko Osojnik. Oena,;l K. t-To je sedimi zvezek knjižnice »Mairitoorskega Sokola«, ki pripravlja še nadaljne izvezke tfelovadne in narodnovzgoSevalne vsebine. Hvale in posnemanja vredno!
II-1173.
Razglas
Jukič obsojen na smrt.
Včeraj je bila proglašena razsodba. Ves Zagreb je bil razburjen. Redarji in žandarji so blokirali Zrtojevac.
Razsodba zveni itako, kakor -smo pričakovali: smrt na vislicah. Norca hočejo obesiti v Zagrebu in domovina bo rei-šena....."Proces ie irazkril, kake škandalozne razmere so v Ogrski polovjcji; kako se ,tam preganja zveste Hrvate, jžh sumniči in dolži in dbsoja dečke v Ječo radi ničarij; proces je pokajzai, koliko }e .gnjilega v monarhiji in vidi se iz njega, kje treba prijeti, da bi bJla dvignjena Av-stro-0grska iz nižin, v katere jo spravlja »boijša« ogrska polovica. Blamaža 'Je velika s tem procesom, kompromitirana je monarhija — kar se je zgodldo, pa pripomore k boljšemu splošnemu spoznavanju
Naročbe ameriških Irt iz državnih trtnih nasadov 'Primerja m dobo sajenja 1912-43.
Iz državne tttne zaloge na (Primorskem se na sponiad 1913 proti plačilu odda nastopna množina ameriških trt pod temi-le pogoji in sicer:
1.  25.000 cepljenk raznih evrops-kih vrst, cepljenih na velikolistno Riparijo in Rupestris montSkolo.
2.  300.000 ikorenjaileov (bil* velikolist-ne Riparje in 'Rupestris montikole. '
3.  800.000 kolči (reznic) velikolistne Riparje in Rupestris montikole.
Cene trt za 1000 komadov so te-le:
a)  ameriSke cepljenke stanejo i40 K;
b)  ameriški korenjaki <bilfe) za revnejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30 K;
c)  ameriške koftči za revnejSe vinogradnike 5 K ,za premožneje 16 K.
Potrebo revnejših vinogradnikov, koji naročijo trte po znižani ceni, mora županstvo vestno in resnično potrditi.
Cepljenke oddajale se Ibodo ppsa-meznikom le v manjših množinah, glavno v svrho razširjenja boljšili trtnih vrst.
Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (bilf) ali več nego 2000 komadov kolči, si namestništvo ^pridržuje pravico, zaprošeno množino trt primerno p številu naročb znižaiti.
Trte je naročiti najkasneje' do 30.. septembra 1.1. potom občine, pri kateri se v to svrho nahajajo posebne tiskovine. Pozneja naročila se ne bedo vpoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičnem naro^ Čil nem izkazu v razpredelu za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene naročilne polle takoj poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, (c. k. namestniStvenemu svetniku v Trstu,' magistratu v Rovinju tri v Gorici), • da jih predloži c. kr. namestništvu. *
Trte oddajale se bodo samo primorskim vinogradnikom. Trgovci s trtami so izključeni od dobave prej označenih trt. Cene se razumevajo od nasada v Tržiču (Monfalcone oziroma Kanfaharu). iDo-tični znesek je položiti' pri prejemu1 trt oziroma, ako se te dopo§!je$o, po železnici, .pošti ali parnlku,'se isti povzame z embalažnimi in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni.
Vsak naročnik navedi natančno :v L razločno pisano ime, bivališče in poklic; 2. davčno občino, v kateri se nahaja vi-nograd', ki ga je obnoviti; 3. izaižeJjeno vrsto in množino trt; 4. železniško in poštno postalo, kamor naj se pcšlSejo trte.
Ako bi bila zahtevana vrsta že pošla, ali" če bi je ne bilo več v zadostni količini, nadomesti se ista z drugo.
Trie je takoj po prejemu pregledati; morebitne pritožbe .'je nem^dioma prijaviti tukajšnemu c. ikr. nadaopriiku za vinio-gradništvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bode oziralo.
Slednjič se opaža, da se ameriške trte načeloma ne bodo oddajale brezplačno. Izvzeti so samo sUučaji, v katerih se zavežejo, da narede amerislke matičnjake v svrho pridelovanja podlog.
krošnje za brezplačno prepustitev ameriSkih korenjakov v omenjeno svrho je. vložiti do zgoraj navedenega i-oka na-rnvnost pri c. kr. namestništvu.
Trst, 1. avgusta 1912.    r ^")ci c. k. namestništva.            i,
Mali oglasi.
R*J»t»JiA fristojbli* lUae 60 tla. Ako je oglas abfiofBcJ« «6 ttimt st vsak* »esedft S tU. lajjrtproifljl« HaerUranJ« n trgovci In obrtnike.
katerih ^nSfiS jfto Wo t ai^tul nO.8« n. potna, k.r nikfat «• tnarirajo. Skoda nI majnii«.
Proda se hiša iš'SLfiJ8?L&
hinjo, klet in velik vrt. Natančneje se izve istotam.                                               _________
0|ouI)UAa za tri navadne hiše z malim vrti-OlaiUIdld čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni.
lupim
ptiče   vseli   vrst;   vsak teden
rabim   200—300   Šinkovcev,
samcev.
- JIHH. Dunaj I. -
Koluerhofgasse 5.
Haniit & Bregant
amorizouana staubena turdka $ gorici
ulica ^Adelaide Ristori štev. S
se priporočata  p. n. občinstvu  za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Anton Potatzky v Gorici
jta neftl Kattetja V. TRGOVINA H* DB0BN0 IN DEBELO.          I
MaJeMeJe kii«v«lie« ilnierikef« ta irehiat«
W$yt ter ttetfa, traja te aWj.
potkbbSOine                   i
za pisarite, faillet ii popotniki.
Najboljše Sivanke za Šivalne stroje.!
POTREBŠČINE                       j
*a krojaSt in igvffarfe.
Svetiujlee. — Jtošnf venci. — Masne knjlifee.
lika obuvala sa ist letne Saše,
Posebnost:
za zileijm, trave Ii detelje.
ZobozciravniškI in zodotehniški atelje
Dr. I. Eržen
fiORICR
Jos. Verdi feftaltSCe sten. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ortifnfra o sopiem afeijtin
od 9. ure dop. do 5. are pop.
Najbolje    oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarie, prodajalce po sejmih in trgih •  ¦ ter na deželi.   *    35-8
Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Krtišič
Gorica
Corso Frane Josip Št. 39
ali pa na Tržaški ulici
št. f &
Izdeluje se vsakovrstne obleke otl najfinejša vrsle do navadue, za vsaki stati in za vsak letu   čas.
Proda se
stara, dobrovpefjana  =
udlikcvana pehrija Ii tlafoltariu
—-                      sodovifiarska obrt
v LJubljani v sredini mesta.
pod   jako   ugodnimi   kupnimi    pogoji.
Natančneje se izve pri lastniku samem.
Naslov pove upravništvo j Soče".
Kuhajte sa zalogo!
Prihrani se v vsakem oziru. Zdrava prehrana, neodvisno od letnega časa. V rabi več milijonov. — Pazi naj  se na ime „Weck". — Tiskana navodila pošilja na zahtevo zastonj. L Weck, zadr. z om. zav.  — Glavni razpošiljate! j:
Carl Ittller, I. Schonberg št 56.
¦N*-     Zaloge skoraj v vseh mestih.     -W>
v Gorici fla Korny v (laitni hiij)
zvrsuje naročila vsakovrstnega tudi naifi
nejega peciva, torte, kolače za birtnance
in  poroke, odlikovane velikonočna
(                           pihce itd.
i           Prodaja različna 3lna vina In llkarl«
j na drobno aH v originalnih   butelkah
f Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo
i*** po jako smernih cenah. -lat
Sode in čebre
iz slavonskega hrasta v vsaki  množin) in velikosti priporoča tvrdka
Julius Gutman & sin
tooarna sodo«
Gross-Kanisza — Ogersko.
i
Lekarna Cristofoletti
v Goric.
Uzorci na razpolago.
prodaja trgovina
A. Gabršček
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-lirat stane K 6* -, v različnih barvah K 8 —
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 2-4,
Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
luan Hrauos-Gorica
na Koran St. «.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, inic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape fftN^^s^ ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se lplI§jEiQ    ' ,                     izvršuje ločno. — Nahrbtniki za planince.
I Mladega
Slovenca
Irgousko in splošno izobraženega, zmožnega nemške in slovenske
korespondence išče »ečja touarna.
v
1.   Primorka,   36 listkov ' K   l —
2.    „        , 52      „        „    1*50
3.   Slava        . 32      „ '      „   080 Primorka   nadomešča    laške
'»tresselte*.
SlaDa nadomešča pike ecc.
Slovanski tarok K 2-20.   (Vsaka
kar a tarokova ima po dve sliki iz
slovanskega življenja).
Karte so zdaj zares dovršeno izdelane. Ni več nikakega opravičenega razloga, da bi se jih Slovenci ne posluževali. — Dolžnost naša jej izpodriniti tuje izdelke. '«*%L!^«!%^v^^ov%^^««5ž^vrs^«*53ž^»   aA4a-4»>a *> •«>«•*><•» a-o-aoa^tao-rt
H
i i
j
ŽELODČNE KAPLJICEj
z znamko sv. Antona Padovanskaga.
Zdravilna moč inh kapljic je neprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavijanje, če sp jih dvakrat na dati po j« dno žliftico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, aton§, da zgine
(Varstven« znamka).  v kratkem ČaSU OffiO-
tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi atore, da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Sristofolefipva pijača iz Kine
najboljši   pripomoček    pri k zdravljenju s trskinim oljem. §
Ena steklenica stane 1 krono 60 Vin. I
...Goriška ljudska posojilnica"
ˇpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V laatal fclil, ftoapoaka ullea it. 7, I. nadatr.) — Talaffaa it. 76 ;
B&iaa poStne hranilnice štev. 837.315. Na občnem zbora dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo po 47,%. Stalne večje vlogr« z enoletno   odpovedjo  po   dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5*/§ %. na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%.
Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,103.25498. —Posojila: 1,068.002*—. — Reservni zaklad:100.451 56  — Vrednost hiš:
lagB&effli^^
Ponudbe pod „3245 Cz" Rudolf fflosse Dunaj I, Sellerslatle 2.
Kupujte samo dvokoleba »Mteiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežuejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IfiCtOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako vrstno Šivanje  in  štikanje  (vezenje).   Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po tovarniški ceni pri Ivrdki
Kerševani & Čuk
. na Stolnem trgu žf. 9. CORICA.