pHHa 35 •Jeto KLII • cena 700 din ___ Celle, 1. septembra 1088
tednik je glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec
Kriza ni obšla
iole
prvi šolski dan je vedno
^ova doživetje. Začne se
,yeliko hrupa, nervoze, že
nekaj dni pa se vse
ujiiri in stvari tečejo po
ujtaljenih tirih. Pred šo-
larji so nove obveznosti in
zahteve, pred učitelji novi
programi in pred starši
Jjve skrbi. Če smo v pre-
Kl(lih letih govorili, kako
šolstvu primankuje denar-
jj, potem je ta trditev le-
[osse toliko bolj na mestu,
l^da se je v preteklosti še
nekako krpalo, medtem ko
je tokratno finančno bre-
me pritisnilo z vso silo.
Občutili ga bodo kar vsi
po vrsti, od staršev do uči-
teljev in otrok.
Ce so bili starši doslej že
i-ajeni izdatkov ob nakupih
potrebšin, pa bodo morali
letos seči še globje v denar-
nico. Krizno prestrukturi-
ranje družbenih dejavnosti
tudi šolstva ni obšlo in po
občinah so se novim raz-
meram prilagajali na različ-
ne načine. V glavnem pa ta-
ko, da bodo različne oblike
iogovoij enega programa
odslej starši plačevali v ce-
loti ali pa prispevaU svoj
delež. Da bodo pred vsa-
ton takšnim izdatkom dva-
itrat premislili, preden se
bodo odločili, je povsem
jasno. Posledice pa bodo
vidne že na začetku: manj
oddelkov podaljšanega bi-
vanja, manj šolskih kosil,
manj vsega tistega, kar bo
dodatna finančna obvez-
nost za starše. Tisti, ki pri
vsem tem največ izgublja-
jo, pa so šolarji. Zato so ob-
veznosti učiteljev tokrat še
večje kot doslej. Znajti se
vteh težkih razmerah, dela-
ti v pogojih, ki so iz leta
v leto slabši, v učilnicah, za
obnovo katerih ni denarja
in brez najsodobnejših pri-
pomočkov - vse to bo zab-
avalo od učiteljev še več
Prizadevanja. Kakšni bodo
fszultati ob njihovem sla-
nagrajevanju, ob ved-
lo novih omejitvah in var-
čevalnih ukrepih, pa se bo
Pokazalo čez nek^ let.
T. CVIRN
Pridelek krompirja s priokusom tradicije
Jože Preskar je poslednji kmet na Ljubnem ob Savinji, ki še oije s svojim Murotom. Ko so
brazde odkrivale letošnjo krompirjevo letino, nam je povedal: »Glede na spomladansko
mokroto in poletno sušo se vseeno čudim, daje zrastlo toliko.«
Čili petinsedemdesetletnik je včasih prevažal s konji tudi les. Na Ljubnem imajo danda-
našnji le še konje za »žrebetenje«. Preskarjeva zemlja je ob glavni cesti, tako da so na to
dediščino stare, bogate tradicije pozorni tudi številni turisti. gj poto: EDI MASNEC
Lastna gospodarska baza
- edina pot iz nerazvitosti
Pogovor z Miranom Krklecom, šmar-
skim predsednikom izvršnega sveta.
Stran 5.
Jurij Vodovniii poje Siovencem
»Jest sem Vodovnik Juri« - ljudski pevec s Pohorja. Stran
ft______
¥eiil(a družina iz Trubarjeve uiice
Tridesetletnica prvega celjskega »nebotičnika«. Stran 12.
Bele ceste bodo
črne spet postale
čeprav smo v Sloveniji
s povečanjem prispevka iz
prodanega goriva za ceste
zamudili pravi čas za cest-
na dela, pomlad in poletje,
je zdaj že povsem gotovo, da
bodo slovenski cestarji do
zime vendarle uspeli vsaj
delno nadoknaditi zamuje-
no. Do prvih nizkih tempe-
ratur bo za ceste na voljo
toliko sredstev, da bo moč
povsem urediti vsaj magi-
stralne ceste.
Na Celjskem naj bi delavci
Cestnega odjetja do novem-
bra popravili odbojne ograje,
prometno signalizacijo in
z asfaltnimi prevlekami po-
črnili najbolj poškodovane
in zaenkrat le zakrpane odse-
ke cest. V republiškem cest-
nem sisu so tudi izračunali,
da bodo vsa dela lahko spro-
ti plačevali, tako da jim ne
bo treba več najemati kredi-
tov za najnujnejše vzdrževa-
nje in obnove. Ob tem se bo
nekoliko povečal tudi obseg
tako imenovanega elemen-
tarja, torej sanacije različnih
vdorov cestišč, ki jih spodje
voda ali jih poškodujejo pla-
zovi. Celjski cestarji so v svo-
jih napovedih o obsegu je-
senskih del še sila previdni.
saj je predsedstvo republi-
škega sisa letni načrt obsega
del razširilo šele včeraj, upa-
jo pa, da bo na Celjskem po-
leg vsega navedenega letos
mogoče do asfalta pripraviti
tudi preostali del rogaške
obvoznice in jezerskega
klanca. Do zime naj bi različ-
ne delovne organizacije po-
ložile tudi novo asfaltno pre-
vleko na vsej Sloveniki in
nekaterih njenih priključ-
kih. Preden zapade prvi
sneg, naj bi torej veliko cest
na Celjskem spet postalo
črnih.
BRANE PIANO
Za baržunasto
zaveso
Nekako z novim šolskim le-
tom se odpro tudi vrata Tali-
jinega hrama. Čeprav bo pre-
miera šele prihodnji mesec,
so v celjskem gledališču pri-
čeli z vajami v ponedeljek.
Repertoarna podoba za novo
sezono vsebuje vse tiste kom-
ponente, ki so bile že doslej
značilne za Slovensko ljudsko
gledališče. Zajeta je iz evrop-
ske klasične in sodobne dram-
ske literature in daje prostor
tudi domačemu gledaUškemu
snovanju. Prav tako je izbor
del uravnotežen med komedij-
skim in dramskim žanrom. Te
dni ansambel nadaljuje z v^a-
mi, ki so se za prvo premiero
začele že junija. Vinko Mo-
derndorfer bo postavil na oder
Bertolta Brechta Opero za tri
groše, v kateri bo nastopil do-
mala ves umetniški zbor. Ka-
drovska zasedba v celjskem
gledališču še vedno šepa, saj je
ansambel vsako sezono močno
obremerpen, mladi igralci iz
prestolnice pa se ne odzivno
na razpise.
Za novo sezono pripravljajo
v gledališču šest predstav. Po-
leg Opere za tri groše še Mede-
jo, TV Sneguljčico za otroke,
Krvavo svatbo, Valpona in Or-
nifla ali Sapico.	j^P
»Frajtonerlce« za Zlato harmoniko
v soboto in nedeljo se bo razpletlo letošnje tekmovanje
harmonikarjev z diatonično harmoniko. V Šentjurju bo
nastopilo okoli 70 harmonikarjev, ki so se v polfinale
uvrstili na devetih predtekmovanjih širom Slovenije in na
Taistemu na Tirolskem v Italiji. Najboljši s te prireditve pa
bodo nastopili v nedeljo popoldne na Ljubečni, kjer se
bodo potegovali za bronasta, srebrna in zlata odličja ter za
kipec Zlata harmonika, Majoliko in plaketo Avgusta
Stanka. Na Ljubečni bo v nedeljo tudi razstava, na kateri
bodo razni proizvajalci rastavili svoje inštrumente. Zveze
kulturnih organizacij Slovenije pa bo pripravila posveto-
vanje z naslovom »Diatonična harmonika v glasbene šole
- da ali ne!«
Tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečna je dodobra
razgibalo dognanje med izvcgalci in ljubitelji tega instru-
menta, zato ni čudno, da imajo veliko posnemovalcev. Več
na 17. strani.
Maraton pogumnih irse bolj popularen
Vse kaže, da maraton Celje-Logarska dolina vse bolj prerašča
v množično športno-rekreativno prireditev, saj vsako leto
dobiva veliko novih privržencev. Prvega maratona so se udele-
žili štirje Celjani, drugega 7, lani je šlo na pot 17 hodcev, za
letošnji, četrti maraton pa se je do ponedeljka prijavilo že 40
hodcev, od tega več iz drugih krajev Slovenije. Danes, to je
v četrtek, 1. septembra je tudi zadnji dan za prijave (rok so
nekoliko podaljšali), zbira pa jih celjski fotograf Jože Zorko iz
Zidanškove ulice.
Start maratona je v soboto, 3. septembra ob enih zjutraj s Trga
V. kongresa (pred magistratom v Celju. Ker je za 75 kilometrov
dolgo pot do Logarske doline poleg fizične kondicije potrebno
tudi precej volje, so to prireditev poimenovali -Maraton po-
gumnih«.
S. ŠROT
fejem zaradi potreb družbe
^mednarodni obrtni seiem bo odprt od O. do 18. septembra
.Celjski obrtni sejem je že
^ let najpomembnejša
P®^itev obrtništva v Ju-
P^viji. časi, ko je bil nje-
r^amen zgolj predstav-
il sposobnosti tega dela
Pf®darstva, so minili. Le-
UJ sejem bolj kot kdajko-
^^lej usmerjen v poslov-
il s katero želi prispeva-
^Povečanju deleža drob-
P|ospodarstva v celot-
^fužbenem proizvodu.
C^^nje o velikih možno-
Parobnega gospodarstva
Kf^raščalo v preteklih
SJ^iudi po zaslugi celjske-
ijJi^a in njegovih sprem-
prireditev.
JoS^^zatorji sejma - Zve-
C^bl združenj Sloveni-
^»^'ošno združenje drob-
P^v	Slovenije
SRC Golovec Celje
piu ohranili zgovorno
Jtl^ejma: »Vse za obrt,
"Drtr-V®^«- Na sejmu, ki bo
do 18. septembra,
se bo predstavilo 3102 raz-
stavljalcev na 741 razstavnih
in prodajnih mestih. Med
obrtniki, kooperanti in orga-
nizacijami združenega dela
prevladujejo razstavljale! iz
Slovenije, vendar bo letos
več razstavljalcev iz drugih
republik (na 129 razstavnih
mestih) in iz tujine (na 23 raz-
stavnih mestih). Letos se je
izrazito povečalo zanimanje
obrtnikov za samostojen na-
stop, saj jim to omogoča
boljšo navezavo poslovnih
vezi kot skupinske predsta-
vitve.
Ker je sejem letos v celoti
usmerjen v poslovnost, to-
krat ne bo ločenih poslovnih
dnevov, pač pa se bodo med
samim sejmom vrstili po-
slovni dnevi posameznih
skupin razstavljalcev. Po-
membna pridobitev - nova
hala s 3400 kvadratnimi me-
tri površin - omogoča tudi
doslednejšo specializirano
predstavitev po posameznih
panogah kot so lesarstvo, ko-
vinska predelava ali tekstil.
Z njimi se bodo predstavile
tudi posamezne strokovne
sekcije Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije, ki so prevzele
informiranje o posameznih
obrtnih poklicih. Doseda-
njih »obrtnih ulic« zato ne
bo.
Kot v preteklih letih bo tu-
di letos obiskovalcem na vo-
ljo sejemski katalog s podat-
ki o razstavljalcih, ob njem
pa še računalniške informa-
cije. Poleg običajnih storitev
na sejmu so se letos organi-
zatorji odločili še za pravno
službo, ki bo nudila pravne
nasvete in pomoč pri sklepa-
nju pogodb.
Sejem bo tudi letos sprem-
ljala vrsta posvetov in dru-
gih srečanj, namenjenih re-
ševanju problemov drobne-
ga gospodarstva. V času sej-
ma je Zveza sindikatov Ju-
goslavije in Slovenije pripra-
vila že šesto slovensko in pr-
vo jugoslovansko delovno
srečanje obrtnih delavcev.
MILENA B. POKLIČ
2. stran - novi tednik
1. september 1988
Odgovornost do ljudi in bolnišnice
Prebivalci celjskega ob-
močja potrebujemo ureje-
no, sodobno bolnišnico. To
spoznanje in razmere v sta-
ri bolnišnici so pred deset-
letjem botrovale odločitvi
o pričetku posodabljanja
celjske bolnišnice. V tem
času je zrasla vrsta potreb-
nih objektov, posodobili so
najpotrebnejše v stari bol-
nišnici in zgradili nov
osrednji objekt.
V njem so zaživele speci-
alistične ambulante, prihod-
nji mesec se bo tja iz Vojnika
preselil nevrološki oddelek.
Prostori zanj so že urejeni,
okoli pa bo ostal štrleč skle-
let. Kako dolgo tega ni mo-
goče prerokovati, saj je de-
narja malo. Letos bo šel sko-
raj ves za odplačevanje nove
rentgenske opreme in uredi-
tev prostora zanjo; enodnev-
ni zaslužek gre ljudem in or-
ganizacijam vse težje iz rok,
s celjskim samoprispevkom
pa urejajo že obstoječe od-
delke. Kdor pa pozna razme-
re v sedanji bolnišnici in je
videl, kako neprimerno so-
dobnejše in udobnejše bo za
bolnike in zdravstvene de-
lavce v novem objektu, lah-
ko zaključi samo eno: vsak
dinar, ki gaje mogoče dobiti,
je treba vložiti v dokončanje
novega osrednjega objekta.
Dokončanje tega objekta
ne bo le razrešilo težave od-
delkov, ki se bodo vanj vseli-
li, temveč s svojimi funkci-
onalnimi prostori celotne
bolnišnice in seveda tistih,
ki bodo lažje zadihali v starih
prostorih. Sele to pa bo očit-
no lahko razrešilo tudi naraš-
čajoče borbe med posamez-
nimi oddelki za svoj prostor
v bolnišnici.
Ne glede na to ali so sedaj
njihove postelje zasedene ali
ne, si kar po vrsti prizadeva-
jo dobiti dodatne postelje
- čeprav je bilo že na začetku
odločeno, da z modernizaci-
jo ne bodo povečevali števila
postelj. Skrb za bolnike, za
razvoj posamezne stroke (ali
prestiž?) pa sedaj vzpodbuja
zlasti med predstojniki posa-
meznih oddelkov hud kon-
kurenčni boj in ostra na-
sprotja. Ali je prav, da ukine-
jo del psihistrije na Ravnah,
ali je prav, da bodo zgradili
k infekcijskemu oddelku
prizidek ali bi bilo bolj prav,
če bi se ves oddelek preselil
v nov objekt, ali naj dobi or-
topedija deset nadvse po-
trebnih postelj v novem ob-
jektu (že septembra) ali pa
naj tu uredijo prav tako po-
treben enodnevni hospital,
ali... To so v tem času vpra-
šanja, o katerih miren pogo-
vor v Zdravstvenem centru
že ni več mogoč. Razumemo
lahko, da vsakdo želi najbolj-
še »svojemu« oddelku, bol-
nikom, stroki in da se za to
bori, pričakujemo pa, da
v tem boju ne bo zmagal naj-
močnejši, temveč bo preva-
gala takšna enotna strokov-
na opredelitev potreb posa-
meznih oddelkov, ki bo upo-
števala vse bolnike in zago-
tavljala normalno poslova-
nje bolnišnice. Pri tem ne bi
smeh pozabiti, da so ljudje
sicer pripravljeni prispevati
denar za ohranjanje ali povr-
nitev lastnega zdravja, ne pa
tudi za notranje razprtije
Zdravstvenega centra Celje.
Odgovornost zdravstvenih
delavcev je pri tem največja.
MILENA B. POKLIC
Radio Šmarje na UKV mreži
Otmajnik na Boču postavili s samoprispevlfom
Za petintrideset let staro-
sti bo Radio Šmarje, ki je
prva slovenska lokalna ra-
dijska postaja, »glasen« kot
še nikoli v svoji zgodovini.
Da ga bo mogoče dobro sli-
šati širom po celjskem ob-
močju in ponekod tudi pre-
ko regijske meje, so v občini
Šmarje pri Jelšah dosegli
s tem, ko so se občani na
zadnjem referendumu za sa-
moprispevek odločili, da
del tega denarja prispevajo
za UKV oddajnik Radia
Šmarje.
Ne glede na to, kako daleč
ga bo mogoče slišati, pa je
bolj pomembno to, da bo
z novim oddajnikom zago-
tovljen kakovosten sprejem
v vseh treh občinah, sousta-
noviteljicah Radia Šmaije:
v domači občini, v občini
Šentjur in občini Slovenske
Konjice.
Na frekvenci 93,7 MHz bo
Radio Šmarje pričel poskus-
no oddajati že v soboto, 3.
septembra, »uradni« datum
prehoda na UKV sistem pa
je 16. september, ko bodo
s skromno priložnostno slo-
vesnostjo obeležili to prido-
bitev in jubilej, 35-letnico
šmarskega Radia.
Prehod s srednjega vala na
UKV mrežo pomeni za Ra-
dio Šmarje pri Jelšah tudi
veliko odgovornost v pro-
gramskem smislu. Tedenski
spored, ki ga bodo časovno
razširili od sedanjih treh ur
dnevno na šesturno dnevno
oddajanje, bodo tudi vsebin-
sko razširili in popestrili ter
si prizadevali za čim boljšo
kakovost sporeda oziroma
posameznih oddaj. Teh bo
po novem precej več, kot jih
je bilo doslej, zlasti takšnih,
kjer bo več neposrednih sti-
kov s poslušalci. V številčno
skromnem kolektivu Radia
Šmaije se zlasti zavedajo, da
je temeljni cilj razvoja infor-
mativno-političnih, izobraže-
valnih, kulturnih in razve-
drilnih oddaj takšen, ki bo še
izraziteje zagotavljal vlogo
radia v vseh razsežnostih.
Zavedajo se tudi, da prehod
na oddajanje preko UKV
mreže pomeni še bolj kako-
vostno in objektivno novi-
narsko pripravo. Še hitreje
se nameravajo odzivati na
dogodke, kontaktni program
pa bodo začeli uvajati tudi
v informativnem delu spore-
da. Seveda pa ti in še drugi
cilji, ki so sijih postavili, ter-
jajo tudi skrb za kadrovsko
krepitev ter obnovo obstoje-
če in nabavo nove studijske
in reporterske tehnike.
UKV odajnik z močjo 500
vatov stoji na Boču. Njegova
vrednost je okoli 40 milijo-
nov dinarjev. Pretežni del
sredstev so zagotovili
s šmarskim samoprispev-
kom, ostalo pa sta prispevali
občini Slovenske Konjice in
Šentjur pri Celju. Dela na
oddajniku so opravili stro-
kovnjaki RTV Ljubljana, oz-
da Oddajniki in zveze, izde-
lal pa gaje Elcom iz Zagreba.
Antenski sistem je delo Go-
renje-Elrada iz Gornje Rad-
gone, napravo PMP-4 za pre-
nos radijskega programa
v stereo tehniki za območje
370 do 400 MHz pa je izdelal
Riz-IETA iz Zagreba.
MARJELA AGREŽ
KOMENTIRAMO
Namesto vere, upanja, ljubezni
- debel kos socialnega kruha
Nek^ je zdaj jasno že vsem: brez ustrezne socialne
politike gospodarskih reform ne bomo izpeljali. Medtem,
ko moramo vsak dan globlje seči v žep, da kupimo
osnovne življenjske stvari, ob tem pa ugotavljamo, da
zmoremo le še to, doživljamo dodatne šoke s podražitvami
elektrike, stanarine, vode, kurjave in ozimnice.
Zdaj je ogrožena že socialna raven srednjega sloja, kako
pa živijo tisti, ki so na dnu socialne lestvice, ve samo bog.
Prav ti zadrge čase močno opozarjajo na svoj nemogoč
življenjski standard s stavkami, pohodi pred skupščine,
z vrstami za osnovni kruh in drugorazredno meso.
V nekaterih naših republikah že uporabljajo »gasilske«
ukrepe in so za najosnovnejša živila uvedli bone, katerim
smo pri nas po vojni rekli kar karte. V Sloveniji se bomo,
tako vs^ upamo, temu izognili, vprašanje pa je, če bomo
tudi mi, zlasti pa ljudje z najnižjimi dohodki zdržali brez
njih. kajti val podražitev bo še prišel.
Če ob tem računamo na zavest ljudi, se bomo ušteli. Vse
preveč še pomnijo našo zadnjo gospodarsko reformo, ko
so bili ljudje s pomočjo zavesti pripravljeni zategniti
pasove, seveda pa so vedeli zakaj in kako dolgo bodo ostali
zategnjeni. Sledila so leta »debelih krav«, čeprav so bila
krmljena z umetno hrano. Če bi zd^j, v tem prelomnem
obdobju kdo ljudem povedal, kako dolgo bo trajalo
obdobje »suhih krav« (najbrž pa tega tudi nihče ne ve), bi
bilo veliko lažje, čeprav je zaupljivost ljudi močno popu-
stila. Jim naj zamerimo, če bi imeli radi v skledi meso,
korenje in krompir, mi pa jim serviramo vero, upanje,
ljubezen.
Teorija lačnih želodcev obide moralne vrednote v hipu,
ko gre za preživetje. In zato zdaj gre. Veriga socialne
politike je pri nas šibka v svojih členih. Če bomo hoteli
z njo povezati samo najosnovnejšo varstvo ljudi, bomo
morali znova skovati prav vse člene, ne samo nekaterih.
To pa pomeni hiter in učinkovit socialni program in ne
samo »gasilskih« ukrepov. To pomeni program v zvez-
nem, republiškem in občinskem merilu, program, ki ne bo
smel ignorirati delegatskega sistema ter specifike razvitih
in nerazvitih občin.
Socialni program v Sloveniji se pripravlja, z več varian-
tami, sprejeh n^j bi ga jeseni. Že ko seje oblikoval so imeli
strokovnjaki nanj veliko pripomb, vsekakor pa so že spo-
mladi opozarjali na to, da brez njega gospodarska reforma
ne bo učinkovita. V Celju so že menih tako. Zd^j so do tega
spoznanja prišh tudi politiki, zato ni naključje, da bodo na
prvem plenumu CK ZKJ obširno govorih o tem.
Kot optimisti verjamemo v najboljši izid. In kaj dotlej?
Kaj naj svetujemo materi samohranilki, ki zasluži na
mesec 34.000 dinarjev in ne najde izhoda iz stiske? Vero,
upanje ljubezen? Nič takega, le konkretno - debel kos
socialnega kruha. Za vse.
ZDENKA STOPAR
Prenova SZOL
Pri Republiški konferenci SZDL je bila ustanovu
delovna skupina za prenovo SZDL »včeraj- v takšno ^
bo (na temeljih nekdanje OF) ustrezna za danes in i,!,^
Zadnji čas je že bil za takšno odločitev, saj vedno ^
izražamo nezadovoljstvo in bojazen pred revščino. In
nam namesto svetle prihodnosti poraja negotovostjo
prav, da se vprašamo, kakšna je vloga SZDL pri vsem te
Naša slovenska SZDL je nastala v zgodovinskem t^'
nutku ljudske modrosti, okrog katere so se zbrali Jj^J^'
katerim je bila osnovna misel preživetje, ohranitev slo^,^'
ske civilizacijske in kulturne samobitnosti. Slovenci s^'
se torej nekoč že zbirali okoli svoje usode, OF. zato
razloga, da se v tem težkem družbenem treutku ne k
ponovno zbrali okoli socialistične zveze in to takšn'
kakršno hočemo - v službi ljudi. To dolgujemo vrednotit
predhodnice, kiji damo lahko vsaj to, da bo njena nasle^
niča poleg podobe še veliko bogatejša od nje, še boi
enotna v različnosti, odprta ljudem in iz dneva v dan bol
ljudska, pa čeprav bo za vse to potrebno veliko časa. da bi
ostala resnična politična sila socialistične družbe, kakršna
si vsi želimo. Da pa bo takšna, moramo pričeti z njeno
prenovo, ideološko in programsko dopolnitvijo. Dojen,
Ijiva mora postati za vse tiste interese, ki se nanašajo ^^
skupna-splošna vprašanja urejanja in razvoja družbenih
odnosov ter na odnose med državo in družbo.
Ali kot pravi Milan Kučan: »da bo postala množično
gibanje za socializem, kije v interesu večine ljudi. F njej
mora biti dana možnost in potreba za zavračanje nesocialj.
stičnega pa tudi zavarovanje pred birokratskimi, nacions.
lističnimi in netolerantnimi pritiski zastraševanja v imenu
tega istega interesa, za socializem.« Kljub nekaterim odpo.
rom in različnim tolmačenjem demokracije moramo sk
diti procesu demokratizacije in težnjam tistih, ki si Felijo
»socializem po meri ljudi«. V tem »vseljudskem park.
mentu« (SZDL) se morajo torej zbrati vsi tisti, ki verujejo
v različnost (ne uniformnost) misli, socialistično usmer-
jeno (ne monolitno) civilno družbo in pravno državo.
Prvi koraki so bili že storjeni s spremembo statuta
SZDL, ki je malo (še ne dovolj) odprl vrata tudi drugače
razmišljujočim skupinam, ki pa zaradi tega še niso »proti
nam«. Med njimi je večina takih, ki so naklonjeni soci-
alizmu in to takšnemu, kakršnega bi vsi radi. Zato lahko
ugotovimo, da je naša sedanja SZDL doslej še premalo
ponudila n ni vzbudila dovolj zaupanja ter tistega izvir,
nega blišča, ki gaje imela OF. Ni pa za zanikati nekaterih
poizkusov, vendar primanjkovalo je energije - dovolj poli.
tične volje.
Sedaj je napočil ponovno tisti čas, ko se moramo v teh
težkih družbenih trenutkih zbrati, saj nam je »potrebns
vsaka dobra misel, pobuda, kritična ustvarjalnost in vsaJi
najmanjši up, kako naprej z našim socializmom, da ga ne
bomo izrodili v takšnega, ki ga nočemo«.
VIKI KRAJNC
Šmarski praznik bo v Šentvidu
Nekaj pomembnih pridobitev za praznik
Na Šmarskem bodo v ča-
su praznovanja 9. septem-
bra, občinskega praznika,
obeležili nekaj pomembnih
delovnih dosežkov. Gre za
pridobitve, ki so pomembne
za nadaljnji razvoj v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih, in za tiste, ki bodo hi-
treje pognale razvojno kolo
v občini.
V	Šentvidu pri Grobelnem
bodo predali namenu mo-
dernizirano cestišče v Spod-
njem Bodrežu ter novo cesto
v Zgornjem Rakovcu. Na
Osredku bodo dobili nov
cestni odsek od Močnika do
vasi Osredek, na Vinskem
vrhu pa se bodo poveselili
ob otvoritvi ceste Brezje-
-Orehovec.
V	krajevni skupnosti Koz-
je, ki praznuje prav na dan
občinskega praznika, bodo
po slavnostni seji ob krajev-
nem prazniku predali name-
nu novo igrišče za tenis.
Nekaj pa je v občini Šmar-
je pri Jelšah takšnih naložb,
ki jih bodo zaključili oziro-
ma predali namenu prav
v času praznovanja 9. sep-
tembra. Gre za otvoritev pre-
delovalnice grozdja Hmeza-
dovega Kmetijskega kombi-
nata Šmarje v Imenem, za
pomembni dogodek ob po-
stavitvi^ UKV oddajnika za
Radio Šmarje, kar so občani
omogočili s sredstvi samo-
prispevka. V Rogatcu bodo
odprli novo knjižnico, v Slo-
vinovi delovni organizaciji
Vital Mestinje pa bodo pre-
dali namenu koncentrator ža
sadje, tehnološko pridobi-
tev, ki je za ta delovni kolek-
tiv izjemnega pomena. Prav
na koncu praznovanja šmar-
skega občinskega praznika
bodo v Rogaški Slatini prire-
dili. slovesnost ob zaključi
ene največjih naložb v tf
kraju. Odprli bodo narff
najsodobnejši trgovsko-p
slovni center in novo av
busno postajo.
Letos je gostiteljica šir.
skega občinskega prazK
krajevna skupnost Šent;
pri Grobelnem. Tam bo v!
deljo, 11. septembra ob 9.:
slavnostna seja zborov i
činske skupščine in vods'
družbenopolitičnih orga
zacij, ob pol enajstih pase
pričela osrednja praznit
prireditev z zborovanj^
pesmijo, plesom in še s
M. AGRi
Srečanje borcev
ranjencev in
zdravstvenega
osebja
Kozjanskega
v nedeljo, 4. septembra'
v kraju Sele pri Jurklosi:
na kmetiji Bezgovšek sre''j
nje preživelih borcev-ranj^
cev, zdravstvenega in tehi^*'
nega osebja bolnic R-^-,
in R-10, ki so med Narod",
osvobodilno borbo delo^'
na področju Voluške gor^j
Jurkloštra. Srečanje
Ija Občinski odbor
združenj borcev NOV
s pododborom KozjansK j,.
odreda, ki ga vodi ^^ '
Križnik.	, ,,
Za tradicionalno srecaj,
ki se bo pričelo ob '
pripravljajo pester pro^""
slavnostni govornik
partizanski zdravnik P"".' jj;
rij dr. Herbert ZaverS'f
Poleg preko 70 P^^f-^
borcev in osebja boli^'^
pričakujejo tudi druge/'
in aktiviste, občane
zlasti mladino.	j^jjf
V	Rimskih Toplicah
enoizmenski pouk
v osnovni šoli »Anton
Aškerc« v Rimskih Toplicah
bodo z letošnjim šolskim le-
tom imeli vsi šolarji dopol-
danski, enoizmenski pouk.
Danes so odprli prizidek »B«
k osnovni šoli, ki je bil zgra-
jen s sredstvi samoprispev-
ka. Za učence in starše je to
pomembna pridobitev, saj je
bil do letošnjega šolskega le-
ta v šoli dvoizmenski pouk.
V	programu občinskega sa-
moprispevka je še prizidek
»A«, s katerim bodo pridobi-
li tudi učilnice za sodobnejši
pouk.
BJ
REKLI SO:
Jožica Tamše, samostojna svetovalka za drobno
gospodarstvo pri občinskem komiteju za družbeno-
ekonomski razvoj občine Celje o vplivu občine na
število obrtnikov v določeni dejavnosti:
»V občini Celje lahko vsak, ki žeU opravljati obrtno
dejavnost, ki z zakonom ni prepovedana, dobi obrtno
dovoljenje, ko izpolni določene pogoje, kot je ustrezen
prostor in izobrazba. Tudi če je dejavnost na listi sufi-
citarnosti, to ni razlog, da občan ne bi dobil dovoljenja.
Takšen primer so avtoprevozniki, ki jih je v Celju več
kot 200, vendar samo na tej osnovi nikomur ne
moremo prepovedati, da bi se lotil te dejavnosti.
Podobno velja za butike, ki jih je v zadnjem času več,
vendar še vedno niso na listi suficitarnih dejavnosti.
Vsakega, ki pride k nam po informacije, pa opozo-
rimo, če želi odpreti eno od obrti, ki jih je v občini že
preveč. Sicer pa je trg tisti, ki dela selekcijo. Vsako leto
sestavimo tudi listo deficitarnih dejavnosti, kar je
pomembno pri kriterijih za dodelitev poslovnih pro-
storov, pri davčnih olajšavah in bančnih kreditih. Dru-
gih prednosti ni in tudi mi ne moremo nikomur pred-
pisati, da se odloči za deficitarno dejavnost, če tega ne
želi.«
september 1988
novi tednik - stran 3
»Izredno stanje« v zdravstvenem domu Žalec
is vse krivUo posameznike, ki da z manipuliranjem z nezadovoijnimi delavci
iivenavijajo svoje ozke interese
Vihar, ki je že lani zajel
zaposlene v Zdravstvenem
doniu Žalec in sprožil hude
medsebojne razprtije, se še
yedno ni povsem polegel,
fsa skupnem sestanku druž-
benopolitičnih organizacij
te temeljne organizacije so
namreč še avgusta ugotav-
ljali, >'da je za podaljševa-
nje izrednega stanja v hiši
Ijrivih samo nekaj ljudi, ki
z manipuliranjem z nezado-
voljnimi delavci uveljav-
ljajo svoje ozke osebne inte-
rese«. Čeprav so sedanji vo-
dilni delavci dovolj jasno
povedali, naj pustimo stva-
ri pri miru, ker da jih bodo
sami razrešili, vse kaže, da
se tega lotevajo - milo reče-
no - nerodno. Še daleč ne
samo vodilni delavci.
Dogajanja v preteklem le-
tu v tem zdravstvenem do-
mu dobro poznamo, saj so
notranje razprtije »spretno
izkoristila nekatera senzaci-
onalistično usmerjena sred-
stva javnega obveščanja« (iz
occne varnostnopolitičnih
razmer). Po odstopu doteda-
njega direktorja so imeli
v Zdravstvenem domu Žalec
že dva vršilca te dolžnosti.
Prvemu izmed njih so na
enem izmed izrednih zborov
nezadovoljnih delavcev, ki
so jim zaradi zveznega zako-
na o omejitvah osebnih do-
hodkov znižali osebne do-
hodke za 12 odstotkov, tako
kot vsem ostalim vodilnim
delavcem izglasovali neza-
upnico. Delavci so bili tako
dosledni, da so nezaupnico
izrekli celo bodočemu direk-
torju. Anketo so družbeno-
politične organizacije te-
meljne organizacije ocenile
za neveljavno in njenim ano-
nimnim avtorjem očitale, da
so delavci glasovali o neza-
upnici vsem skupaj na enem
lističu. Ocenili so tudi, da je
bila anketa izraz čustvene re-
akcije in jeze zaradi težkega
družbenoekonomskega po-
ložaja zdravsj-venih de-
lavcev.	r
Samoupravni organi se
o nezaupnici niso izrekli iz
preprostega razloga - niso
delovali. Del članov delav-
skega sveta je odstopil, na-
domestne volitve pa je razve-
ljavil nov delavski svet zara-
di njihovega nepravilnega
poteka. Poleg na konstitutiv-
ni seje ta delavski svet sestal
še enkrat in v množici skle-
pov sprejel tudi sklep o ne-
veljavnosti svojih sklepov.
Tako je minilo poletje.
Z današnjim dnem (1. sep-
tember) je prevzel dolžnost
nov direktor Marjan Golob.
Od njega pričakujejo in tako
so zapisali, da bo avtoritativ-
no dokončno onemogočil in-
trigante v hiši, da bo dal
prednost stroki in skrbel za
njeno ustrezno ovrednotenje
s čimer bi se naj zmanjšala
velika fluktuacija zdravni-
kov, da bo povrnil ugled tej
temeljni organizaciji in zau-
stavil padanje osebnih do-
hodkov v primerjavi z go-
spodarstvom v občini in
z drugimi zdravstvenimi de-
lovnimi organizacijami. Te-
ga zadnjega ni mogoče oblju-
biti zaradi širših vplivov,
ostale zahteve pa so za nove-
ga direktorja sprejemljive,
saj je prepričan, da je jedro
kolektiva zdravo. Dosednji
vršilec dolžnosti direktorja
dr. Damjan Justinek se za
pogovor z nami ni odločil, pa
tudi večina ostalih delavcev
je raje tiho. Že vedo, zakaj.
Zatiskanje oči pred proble-
mi pa jim miru ne bo prine-
slo, prav tako kot ne obsede-
no iskanje grešnih kozlov
oziroma intrigantov. Pa še
pojasnilo: zaradi tega zapisa
ni potrebno pošiljati nikogar
na disciplinsko komisijo, ker
zaposleni v Zdravstvenem
domu Žalec niso imeli pr-
stov zraven.
MILENA B. POKLIČ
Za
evidentiranja
ni vneme
Iskanje primernih lju-
di za odgovorne dolžno-
sti bo ta mesec dajalo pe-
čat zlasti delu sociali-
stične zveze, pa tudi zve-
ze komunistov na celj-
skem območju.
Do 5. septembra mora-
jo v občinskih konferen-
cah SZDL izbrati možne
kandidate za predsednika
medobčinskega sveta, do
10. septembra pa zaklju-
čiti evidentiranje za člana
Predsedstva SRS. Po tem
se bo pričelo evidentira-
nje za člana Predsedstva
SFRJ. V zvezi komuni-
stov na celjskem območ-
ju pa izbirajo tudi kandi-
date za novega sekretarja
Medobčinskega sveta
ZKS Celje. Vsi postopki
so se pričeli že pred mese-
cem in več, z odzivom pa
so bolj kot ne povsod
razočarani. Ker pa je za-
četo delo treba tudi do-
končati, bo pač potrebno
te dni z njim pohiteti.
Ob takšnih in drugač-
nih evidentiranjih pa se
ves čas vrstijo tudi raz-
prave in razmišljanja
o spremembah volilnega
sistema, ki naj bi bile del-
no opredeljene v spre-
membah slovenske Usta-
ve. Pobud je veliko, še
zlasti glede neposrednih
volitev in poenostavitve
Volilnega sistema. Najpo-
gosteje terjajo ljudje po-
enostavitve pri volitvah
v zbor krajevnih skupno-
sti in zbor združenega de-
la ter skupščine samo-
upravnih interesnih
skupnosti, kjer predlaga-
jo, da bi dolžnost delega-
cije opravljal delavski
svet oziorma svet krajev-
ne skupnosti. Na ta način
"i imeli večjo možnost
ypliva na odločitve, bolj-
ša bi bila obveščenost,
odločanje pa manj raz-
drobljeno.
MBP
Planinstvo je imelo tudi
velik narodnostni pomen
Oliietnica našega drugega najstarejšega planinskega društva
Pri Mozirski koči so v ne-
deljo proslavili 95-letnico
Savinjske podružnice Slo-
venskega planinskega dru-
štva, druge na Slovenskem.
S proslavitvijo obletnice, ki
je v okviru 5. športnega ted-
na, so se tudi začele priredi-
tve ob prazniku občine Mo-
zirje.
Proslave se je udeležilo
skoraj petsto planincev in
drugih udeležencev. Slav-
nostni govornik je bil Zdrav-
ko Novak, predsednik Soci-
alistične zveze občine Mozir-
je. Govoril je tudi Jože Dob-
nik, zastopnik Planinske
zveze Slovenije, naslednice
Slovenskega planinskega
društva. Zbrane je pozdravil
tudi predstavnik prve po-
družnice Slovenskega pla-
ninskega društva, planinske-
ga društva Kamnik. V kul-
turnem programu so nasto-
pili mozirski pevski zbor
Enakost, recitatorji mozir-
ske osnovne šole, med posa-
meznimi točkami programa
pa citrar Franc Roban iz Ro-
banovega kota.
Savinjska podružnica je
bila ustanovljena leta 1893
kot druga podružnica,
v istem letu ko je v Ljubljani
druščina »Piparjev« ustano-
vila Slovensko planinsko
društvo. Ustanovitev dru-
štva ni bila le športnega,
temveč tudi narodnostnega
pomena. Ustanovitelj po-
družnice, Fran Kocbek, »sa-
vinjski Aljaž«, je ustanovil
Savinjsko podružnico v Go-
ričarjevi hiši v Mozirju. Na
obnovljeni hiši jo spominska
plošča. Kocbek je Savinjsko
podružnico nato v Gornjem
gradu več kot 30 let tudi vo-
dil. Naslednje leto po usta-
novitvi je napisal tudi »Vod-
nik za Savinjske planine«,
prvi slovenski planinski
vodnik. V zgodovino sloven-
skega planinstva sta se poz-
neje uvrstila še dva velika
gornjesavinjska planinca,
doktorja Fran in Josip To-
minšek iz Gornjega grada.
Prvi je bil predsednik Slo-
venskega planinskega dru-
štva od leta 1908 do 1931,
drugi pa dolgoletni urednik
najstarejše slovenske in ju-
goslovanske planinske revi-
je, Planinskega vestnika.
Prireditelj, Planinsko dru-
štvo Mozirje in številni ude-
leženci so imeli srečo z le-
pim, sončnim vremenom.
BJ
Foto: EDI MASNEC
Pet kilogramov
lignita za štruco
kruha
z današnjim dnem se je po-
dražil tudi velenjski lignit.
V skladu z odobritvijo Zvezne-
ga izvršnega sveta so namreč
že 17. avgusta v Rudniku ligni-
ta Velenje sprejeli višjo ceno
za lignit za maloprodajo, po-
dražili pa so ga za največ, kar je
bilo odobreno, za 34.8 odstot-
ka. Tako bo zdaj tona lignita
namesto dosedanjih 56 tisoč
dinarjev stala v rudniku 76 ti-
soč dinarjev, v trgovini pa ne-
kaj nad 100 tisoč dinarjev. Pet
kilogramov lignita bo po no-
vem torej stalo natančno toliko
kot kilogram takoimenovane-
ga socialnega kruha.
Šole danes še ni
bilo
Sedma velenjska osnovna
šola, ki bi morala biti dogra-
jena tik pred prvim šolskim
dnem, danes v četrtek ni
sprejela šolarjev. Velenjski
šolarji, ki naj bi učenost
sprejemali v novih prostorih,
so se danes zbrali pred svoji-
mi dosedanjimi šolami, ve-
lenjski Vegrad. ki zamuja pri
gradnji za približno teden
dni, pa hiti z deh. Delavci
Vegrada pa niso edini krivci
za zamudo, saj tudi Sloveni-
jales ni pravočasno dostavil
šolskega pohištva. Sicer pa
tudi ko bodo omenjene teža-
ve odpravljene, nova šola še
ne bo imela telovadnice niti
šolske kuhinje.
BP
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanovič
Jaruzelski za dialog z opozicijo?
Nanaglo sklicana plenarna seja CK Poljske združene
delavske partije (PZDP) seje končala v znamenju napo-
vedi dialoga z opozicijo. To je bilo slejkoprej tisto, kar je
večina Poljakov po vrsti stavk, ki sov minulih dveh tednih
znova pretresle Poljsko, tudi pričakovala. Partijski ple-
num se sicer ni neposredno ukvarjal z delavskimi zahte-
vami, oziroma jih je, kar zadeva priznavanje sindikata
Solidarnost, zavrnil, zato pa je opoziciji ponudil dialog
v obliki »okrogle mize«, kakor je dejal tiskovni predstav-
nik PZDP in urednik Tribune Ludu Jerzy Majka.
Majka je sporočil, da je na pogovore povabljen tudi
voditelj Solidarnosti Lech Walesa. Se je torej poljski par-
tijski vrh vendarle odločil »zgrabiti bika za roge« in se
pogovarjati o vprašanjih demokratične preobrazbe polj-
ske družbe s prepovedano Solidarnostjo kot enakovred-
nim partnerjem? Zaenkrat še ne kaže tako, k^jti v najno-
vejši resoluciji PZDP ni niti govora o sindikalnem plura-
lizmu, nasprotno, na plenumu je bilo izrečenih precej
besed o nesprejemljivosti konkurenčnih sindikatov.
Toda, hočeš, nočeš, za okroglo mizo bodo članom vlada-
joče stranke sobesedniki tudi predstavniki Solidarnosti
z Waleso na čelu, seveda, če se bo ta vabilu odzval. Kot je
slišati, je Walesa odgovoril pritrdilno in tudi prekinil svojo
stavko v gdanski ladjedelnici Lenin, kjer je zaposlen, ven-
dar pa se stavka tamkajšnjih delavcev nadaljuje. In morda
se bo tudi med »okroglo mizo«, čeprav je bila pobuda
oblasti očitno dana z namenom, prepričati preostale pri-
staniške delavce in rudarje, naj se vrnejo na delo.
To je seveda samo neposreden, vendar nikakor ne nepo-
memben cilj, saj so stavke rudarjev in pristaniških delav-
cev v minulih dveh tednih prizadejale že tako šibkemu
poljskemu gospodarstvu veliko škodo, oblastem pa
seveda tudi politično. Vlada je ocenila, da je samo zaradi
stavk rudarjev izguba znašala 1,3 milijona dolarjev
dnevno, prav premog pa je poglavitni vir poljskega izvoz-
nega dohodka.
Kakor tudi letos spomladi, so delavci od vlade zahtevah
zvišanje plač, ki so močno zaostale za 60 odstotno inflacijo.
Toda enako vztrajno so zahtevah tudi legalizacijo Solidar-
nosti in to je tudi razlog, da se je vlada znašla v precepu.
Proti stavkajočim niso zalegle ne obljube o zvišanju plač,
ne policijska represija. Drastični ukrepi, kakor tisti iz leta
1981, ko je bila vpeljana vojaška vladavina. Solidarnost pa
izobčena iz političnega življenja, pa bi gotovo pahnili Polj-
sko v še hujšo krizo. Med drugim bi bih močno poslabšani
odnosi z Zahodom, ki pomoč Poljski pogojuje z demokra-
tizacijo, obenem pa bi poljsko vodstvo z generalom Jaru-
zelskim na čelu tokrat (paradoksalno) tudi škodovalo inte-
resom Moskve, oziroma perestrojki Mihaila Gorbačova.
Jaruzelski seje torej znašel v položaju vrvohodca. Napo-
ved dialoga z opozicijo pa mu lovljenje ravnovesja ne bo
prav nič olajšala - vse dokler ne bo na Poljskem korenitej-
ših sprememb, tako gospodarskih kot političnih.
Težavna iraško-iranska pogajanja: Pričakovati je bilo,
da bosta imeli delegaciji Iraka in Irana na mirovnih poga-
janjih v Ženevi težko delo. Toda po evforiji ob prekinitvi
spopadov v Zalivu, je ob bledi predstavi v Ženevi zdaj
slišati vedno več glasov pesimistov. Doslej se namreč
delegaciji obeh strani, na čelu z zunanjima ministroma
Azizom in Velajatijem nista mogla sporazumeti niti
o prvem koraku - umiku čet obeh držav za meje pred
začetkom vojne. Najbolj črnogledi že govore, da pomeni
premirje le oddih oziroma priprave za novo fazo oborože-
vanja in spopadov. Pri vsem pa vendarle ni mogoče pre-
zreti, da se intenzivni obiski tujih gospodarskih delegacij
v Iraku in Iranu nadaljujejo, pogodbe pa sklepajo. Nada-
ljevanje vojne bi bilo zato za obe državi toliko bolj boleče.
Noč groze v Severni Irski: Potem ko je republika Irska
izročila britanskim oblastem prebeglega pripadnika pre-
povedane Irske republikanske armade, je prišlo do več kot
200 napadov na britanske policiste in vojake. Samo v Bel-
fastu so registrirali 17 bombnih napadov, 23 incidentov
s streljanjem, številne ugrabitve potniških avtomobilov in
razdejanja stavb. O smrtnih žrtvah ne poročajo, ranjenih
pa je bilo nekaj deset civilistov in vojakov.
Ciper nared za konferenco neuvrščenih: Prvi nepo-
sredni pogovori predsednika republike Ciper Vsiliuja in
voditelja samozvane države ciprskih Turkov Denktaša
v Ženevi so se končali z zmernim optimizmom obeh strani
in dogovorom o nadaljevanju. Zdaj pa je Ciper že v zname-
nju konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki
bo od 5. do 10. septembra v Nikoziji. Poglavitne teme bodo
razorožitev in svetovni regionalni problemi.
Prireditve za mozirski občinski
praznik
Občina Mozirje praznuje v času od 28. avgusta do 11.
septembra občinski praznik v spomin na osvoboditev
Mozirja dne 12. septembra 1944. Po proslavi 95-letnice
ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planin-
skega društva, se bo zvrstilo še več prireditev, s katerimi
bodo Gornjesavinjčani obeležili svoj občinski praznik.
V ponedeljek, 5. septembra bodo na Florjanu odprli dalj-
novod Križ-Florjan, v torek, 6. septembra na Rečici poso-
dobljeno cesto Renek-Rečica, v sredo, 7. septembra pa
v Gornjem gradu stanovanjsko poslovni blok.
Prihodnji četrtek, 8. septembra, bo v Solčavi, kije izbrana
za osrednji kraj praznovanja občinskega praznika, otvoritev
vodovoda, v Mozirju pa bo na ogled razstava o dejavnosti IV.
operativne cone v Gornji Savinjski dolini. V petek, 9. sep-
tembra, bodo v Mozirju odprli »Savinjin« papirnico in
poslovno enoto Ljubljanske banke za obrtnike. Istega dne
bo v Savinjskem gaju odprtje mednarodne cvetlične raz-
stave »Cvetlična forma viva«, ki bo ob desetletnici Savinj-
skega gaja. V soboto, 10. septembra, bodo v Solčavi najprej
predali gasilski avtomobil, popoldan ob 17. uri pa bo slav-
nostna seja vseh zborov občinske skupščine.
BJ
4. stran - novi tednik
1. september 1988
Oli polletju zadovoljni le z izvozom
y celoti naiboljše Velenje, sicer pa je slika gospodarstva na Celjskem precej
klavrna
Poslovni rezultati gospodarstva na
območju občin celjske regije v prvem
polletju letošnjega leta po statisitčni
plati niti niso tako slabi. Tudi to, da
je izgub manj, bi lahko bilo vzpod-
budno, če ne bi nekateri odločilni ka-
zalniki poslovanja, kot so gibanje fi-
zične proizvodnje, akumulativnost,
likvidnost, število zaposlenih, deli-
tev dohodka in porast obveznosti go-
spodarstva pričali o tem, da se gospo-
darstvu obeta vroča jesen. To so os-
novne ugotovitve, na katere so ob
predstavitvi polletnih rezultatov
opozorili odgovorni v službi družbe-
nega knjigovodstva v celjski regiji.
V prvem polletju letošnjega leta je
bilo značilno zmanjšanje gospodarske
aktivnosti v polovici občin celjske re-
gije: v CeljUj Slovenskih Konjicah,
Šentjurju in Žalcu proizvodnja pada,
medtem ko se je v ostahh občinah ob-
seg proizvodnje povečal, z 9,4 odstotka
še najbolj v Velenju. Med posamezni-
mi občinami je bila rast celotnega pri-
hodka najvišja v Mozirju, najnižja pa
v Slovenskih Konjicah. V prvih šestih
mesecih je bilo sicer manj izgubarjev
kot v enakem lanskem obdobju, ven-
dar pa seje število tistih organizacij, ki
poslujejo z resnejšimi težavami, pove-
čalo s 126 na 142 (51 je takšnih brez
akumulacije), kar je z razvojnega vidi-
ka za gospodarstvo regije že skorajda
katastrofalno.
Tudi pri razporeditvi dohodka se
stvari obračajo na slabše, saj se delež
akumulacije še naprej znižuje. Žal ne
le na račun osebnih dohodkov, temveč
predvsem na račun ostalih dajatev.
Veliko več kot v prejšnjih obdobjih pa
je gospodarstvo celjske regije plačalo
za druge namene, predvsem realne
obresti, ki so v regiji višje za 473% in
predstavljajo že tri četrtine akumula-
cije.
Tragično ob vsem je, da se tudi šte-
vilo zaposlenih v gospodarstvu celj-
ske regije v primerjavi za s prvo po-
lovico prejšnjega leta ni povečalo ni-
ti za odstotek. Podatek, ki opozarja
na skrajno resno stanje, je tudi čeda-
lje slabša likvidnost, ki ne prizanaša
tudi najboljšim gospodarjem. Plačil-
na sposobnost regijskega gospodar-
stva, ki sicer več terja kot dolguje, se
še naprej slabša, razlog pa je v tem,
ker ni lastnih obratnih sredstev. Že
skoraj 40 odstotkov zalog je pokritih
s kratkoročnimi viri.
Svetla točka polletnega gospodarje-
nja je izvoz, ki je z 22-odstotnim pove-
čanjem nad republiškim povprečjem.
Največji porast izvoza so imeli v občini
Šmarje, kjer je delež izvoza v celotnem
prihodku 23-odstoten in je predvsem
po zaslugi Steklarne hkrati največji
v regiji. Sicer pa, če gledamo le rast
celotnega prihodka, porabljenih sred-
stev ter razmerje med obema kategori-
jama po posameznih panogah, potem
najbolj zaostaja gradbeništvo. Treba
pa je povedati, da bo, kar se poslova-
nja tiče, za to panogo bolj merodajno
devetmesečje.
Porabljena sredstva so v kar petrh
občinah regije rasla hitreje od celotne-
ga prihodka (v občini Laško kar za 18
odstotkov). V Slovenskih Konjicah in
Šentjurju so porabljena sredstva rastla
le nekoliko počasneje od celotnega
prihodka, medtem ko je bila s 14 od-
stotki rast celotnega prihodka precej
intenzivnejša le v občini Velenje. Iz
strukture porabljenih sredstev je tudi
razvidno, da se še naprej zmanjšuje
delež amortizacije, kar seveda vpliva
na reproduktivno sposobnost gospo-
darstva. Možnosti za njegovo obnavlja-
nje so minimalne, še manjše so za nje-
govo posodabljanje.
Tudi dohodek narašča le v industriji
in rudarstvu, žal torej ravno tam, kjer
naj bi v primerjavi s tistim delom go-
spodarstva, na katerega deklarativno
prisegamo, izgubljal. Podobno je z nje-
govo delitvijo. Groba slika pokaže, da
čisti osebni dohodki in akumulacija
padajo, delež za splošno in skupno po-
rabo in za druge namene pa precej
narašča. Osebni dohodki zaposlenih
v gospodarstvu regije so se v prvem
polletju znižali realno za 13,4 odstotka.
Statistično seveda, v resnici pa...
Ob vsem tem se tudi v službi družbe-
nega knjigovodstva bojijo, da bodo re-
zultati po 30. septembru morda še
slabši, kajti dejansko je bilo mogoče
povsem legalno polletne rezultate v bi-
lancah oblikovati tako, da so se v mar-
sikateri organizaciji rešili izgube. Gle-
de na to se nam res obeta vroča jesen.
RP
S Cobro v Avstrijo
Comet iz Zreč je v Šmihelu pri Pliberku na avstrij.
skem Koroškem pred kratkim pognal stroje za proizvo(j.
njo brusov, da bi na ta način laže ugriznil v izvoz na
zahodna tržišča. Cobro, tako se namreč imenuje majhna
enota s sedmimi zaposlenimi, je od maja letos registri-
rana, s prozvodnjo pa so začeli junija.
Aktivnosti za ustanovitev tovarne brusov v Šmihelu so
se v Cometu v Zrečah lotili pred letom in pol, ko je bilo
potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja za opravljanje
dela v tujini. Naložba je veljala 12 milijonov šilingov, pri
čemer Comet iz Zreč ostaja, ob Zvezi slovenskih zadrug
v Avstriji, glavni lastnik. Kot partner pa je pri naložbi
sodeloval tudi glavni kupec Cobrinih izdelkov v Zvezni
republiki Nemčiji. Pri zaposlovanju so dali prednost
zamejskim Slovencem in v prihodnje, ko bodo tehnologijo
še širili, bodo zaposlili še nekaj novih delavcev. Kot direk-
tor vodi Cobro v Šmihelu Franc Mavrič s Ptuja, ki ima pri
proizvodnji brusov precej izkušenj.
Po besedah glavnega direktorja Cometa v Zrečah Šte-
fana Nemeša, bodo v Cobri naredili na leto 600 tisoč kosov
brusov in jih prodajali pretežno v Avstriji in tudi v druge
zahodnoevropske države. Cometova enota v Šmihelu, kjer
delavci med seboj govorijo slovensko, naj bi iztržila 10 do
12 milijonov šilingov na leto. Takšen je osnovni načrt, ki
pa v naslednjih letih predvideva še večji zalogaj. Blagovno
znamko Cobra bodo v Zrečah registrirali in z njo se bo
Comet pričel pojavljati po celem svetu.
MATEJA PODJED
Popravljena resolucija	I
Po zveznih majskih ukrepih in prvih letošnjih mesecih
gospodarjenja so v Celju pregledali resolucijo za leto 1988 in
ugotovili, da načrtovani kazalci razvoja ne bodo doseženi.'!
Zato so junija pripravili predlog sprememb in dopolnitevl
resolucije, ki pa jih delegati občinske skupščine niso sprejeli j
po hitrem postopku, pač pa so predlagali ponovno preučitev]
možnosti in postavitev realnejših ciljev razvoja. Menili soj
predvsem, da so nekatere spremembe kazalcev zastavljene
prenizko in da s tem v občini pristajajo na slabše rezultate. I
Medtem so na občinskem komiteju za družbenoekonomski-
razvoj pripravili nov predlog ob upoštevanju dosedanjih rezulta-|
tov gospodarjenja in ocenjenih možnosti do konca leta. VendarJ
se nov predlog bistveno ne razlikuje od prvotno predlaganih?
sprememb resolucije. Industrijska proizvodnja naj bi bila do^
konca leta večja le za pol odstotka namesto načrtovanih dvehi
odstotkov. Pri kmetijski proizvodnji je nov predlog nižji zaradil
posledic suše, saj predvidevajo 30-odstotno zmanjšanje rastlin-|
ske in živinorejske proizvodnje. Na osnovi tega naj bi bila rast|
družbenega proizvoda le 0,9-odstotna namesto prvotno načrto-J
vanega 1,7 odstotka. Nižje od resolucijskih bodo tudi doseženej
stopnje zaposlenosti in produktivnosti. Glede na polletne rezul-|
tate pa so popravili predlagane stopnje izvoza in uvoza. Skupnil
izvoz naj bi dosegel resolucijsko predlagano 5-odstotno rast,|
konvertibilni pa bo manjši od načrtovanega, medtem ko bo uvoz|
bistveno večji, kot so predvidevali v resoluciji.	Tc|
Posebni tovori za Kitajsko iz Laškega
Pred dnevi je z laške železniške postaje odpeljala proti Reki druga kompozicija s poseb-
nim tovorom, opremo za drugo hladilnico, ki jo bo na Kitajskem sestavil laški TIM. Tretji
niz osmih štiriosnih vagonov bodo železničarji iz Laškega do pristanišča v Reki prepeljali
v drugi polovici septembra.
BP, Foto L. KORBER
Toper za Beckerja
Toper je bil ob polletju brez rdečih številk, kar pripisujejo usmeritvi v izvoz in razrešitvi
težav v Top športu. V veliki meri pa je za to zaslužen tudi sanator Merx s svojo interno
banko in ugodnimi posojili. O tem so govorili tudi na Dobrni, kjer so pripravili novinarsko
konferenco, nato pa še modno revijo s kolekcijo za prihodnjo pomlad in poletje. Predstav-
niki Merxa so ob tem povedah, da pripravljajo elaborat o vključitvi Topra v sozd in da vse
članice tega gotovo ne bodo vesele. Sicer pa Toper ostaja tovarna športne konfekcije, ki žeh
s kakovostnimi izdelki in temu ustreznimi cenami prodajati predvsem na tujem trgu.
Uvajajo dva nova programa in sicer izdelovanje oblačil za golf in spodnjega perila za tenis.
Toper pa naj bi v prihodnje pripravil tudi kolekcijo za znanega teniškega asa Borisa
Beckerja.
TC, Foto: LJUBO KORBER
ggptember 1988
novi tednik - stran 5
mastna gospodarska baza -
edina pot iz nerazvitosti
^ovor z Miranom Krklecom, novim predsednikom IS
J^grie pri Jelšah
hfina Šmarje je še vedno v skupinici tistih, ki se jih drži
•j:eta »manj razvita«. Že vrsto let zaseda spodnja mesta
'"slovenski gospodarski vzpenjalki. S tem pa zgodbe
''.fjrazvitosti še ni konec. Začenja se prav onkraj etiket,
'Itevilkami, statistikami, še bolj pa pod vseobsežnim
'^nogledom posledic, vzrokov, primerjav. Pa tudi
povimi ljudmi, ki začasno prevzamejo glavno breme
' jnipatične zaznamovanosti in tudi upanja, da se ga
^stč in čimprej otresejo. Nedavno »si ga je naložil«
^fjn Krklec, novi predsednik šmarskega izvršnega
rfeta.
jlesto predsednika izvrš-
ba sveta ste prevzeli ne-
kjko na polovici časovnega
^dobja uresničevanja do-
[ovora o temeljih družbene-
L plana občine od 1986 do
jjjO. Kakšna je sprejeta za-
^^ina, koliko tega se je
Hfsničilo, kako vi sami
^njujete razvojne pro-
jrame?
Razvojni programi občine
jo leta 1990 so dobro zastav-
ili. Razvijamo dejavnosti,
t imajo glede na dane oko-
iščine največ pogojev, da
kot manj razvito občino
r stopnji gospodarske razvi-
-sti približajo povprečju
Sovenije. Gre predvsem za
iZ\oj turizma, drobnega go-
podarstva, steklarstva in
[netijstva. Naravni pogoji
ii dani, treba pa je pred-
am vključiti dejavnik
■aianje«.
V	prvih dveh letih so bile
^leljane nekatere velike na-
tzbe - dokončanje Steklar-
t Gorenje Rogatec, sanaci-
1	kmetijskega kombinata
ciaije, nekatere so tik pred
»ključkom, trgovski center
Rogaški Slatini, Atomska
as. Začeli smo reševati pro-
lleme na področju infra-
^kture - vodovode, čistil-
p naprave, obvoznice. Veli-
b pa je še nalog, ki jih čas,
toika in gospodarski raz-
voj prinašata sproti in jih je
Iproti treba tudi reševati.
V	planskih dokumentih je
bed drugim tudi zapisano,
bse organizacije združene-
t»dela in izvršni svet obči-
t zavezujejo, da bodo za-
•Itdovali tele cilje: stabilen
• dinamičen gospodarski
•^voj s popolnejšim izko-
i^anjem vseh obstoječih
■losljivosti, z uvajanjem
tehnoloških dosež-
boljše organizacije de-
•-sodobne informatike. Ali
J|štete postavke že pozitiv-
■ spreminjajo gospodar-
«sliko občine?
2	občini se trudimo, da bi
^Ijšali kvalifikacijsko
^kturo zaposlenih, ki bi
^ najboljši porok za ures-
^itev naštetih ciljev. V naj-
^Ji meri pa bodo k večji
J^Pnji inovativnosti in dru-
^ oblikam zrelega gospo-
skega obnašanja OZD-e
Milile težke gospodarske
razmere in uveljavljanje trž-
nih zakonitosti. Te že dovolj
dobro delujejo zlasti v tek-
stilni industriji in prevozni-
štvu, pa tudi v drugih pano-
gah jih vse bolj upoštevajo.
Veliko pričakujemo od ob-
ljubljenih sistemskih spre-
memb, ki bodo ozde naredile
samostojnejše in odgovor-
nejše za svoje ravnanje.
Kakšni pa so kazalci izpe-
Ijevanja razvojnih progra-
mov? Predvideno je bilo, da
se v teh štirih letih doseže
4,5-odstotna povprečna let-
na rast družbenega proizvo-
da, do leta 1990 pa naj bi ta
realno narasel za približno
25 odstotkov v primerjavi
z letom 1985. Izvoz blaga in
storitev naj bi se povečal za
povprečno 10 odstotkov let-
no, uvoz pa za 3. Kako se
prave številke soočajo
s predvidenimi?
V letu 1986 smo presegli
predvideno rast družbenega
proizvoda kar za 100 odstot-
kov, torej smo dosegli 10 od-
stotno realno rast. Za leto
1987 uradnih podatkov še ni-
mamo, vendar ocenjujemo,
da dosežena rast ni bila pod
planskimi usmeritvami. Kar
se tiče izvoza se lahko poh-
valimo z rezultati, saj smo
v letu 1986 dosegli 19, v letu
1987 25 in v prvem polletju
letošnjega leta 29-odstotno
povečanje. Pred dvema leto-
ma smo uvozili za 43 odtot-
kov manj od leta 1985, lani
smo uvozili za 19 odstotkov
več ter v letošnjih prvih še-
stih mesecih za 130 odstot-
kov več od enakega prejšnje-
ga obdobja. V naši občini do-
segamo več kot štirikratno
pokritost uvoza z izvozom.
Prestrukturiranje gospo-
darstva v šmarski občini
pomeni, da se bodo poleg in-
dustrije, ki je glavna gospo-
darska veja, razvijale še ti-
ste dejavnosti, pri katerih
je čutiti zaostanek za razvi-
timi občinami, zanje pa so
izrazite primerjalne pred-
nosti. To velja za kmetij-
stvo, turizem, trgovino in
drobno gospodarstvo. Ali
tudi te panoge postajajo lo-
komotiva razvoja v občini?
Industrija dosega danes
dobro polovico družbenega
proizvoda, sledita trgovina
s 14 ter gostinstvo in turizem
s 13 odstotki, medtem ko
z obrtjo in osebnimi storitva-
mi zapolnjujemo le 7-odstot-
ni delež. Razvojni programi
za turizem so že sprejeti in se
v okviru denarnih zmoglji-
vosti zaenkrat dobro uresni-
čujejo, programi za kmetij-
tvo in trgovino pa so v izde-
lavi. Ocenjujemo, da so te
dejavnosti na dobri poti in
da bodo lahko sprejele viške
delovne sile.
Učinkovit razvoj v občini
si je nemogoče zamisliti
brez ustreznih kadrov. Veli-
ko se govori o produktiv-
nem zaposlovanju. S kakš-
nim živim ustvarjalnim po-
tencialom zaenkrat razpo-
lagate v občini, je to dobra
hrbtenica za postavljene
cilje?
V	naši občini je kvalifika-
cijska struktura zaposlenih
precej nižja od republiškega
povprečja. Delno je to posle-
dica delovno intenzivne pro-
izvodnje, po drugi strani pa
večina naših gospodarskih
organizacij še ni dojela vred-
nosti strokovnega kadra, ki
ga ali ne zaposluje ali ne sti-
mulira. Tako se še precej na-
ših delavcev z višjo izobraz-
bo preusmeri na delo izven
naše občine.
Nasploh je za celotno obči-
no značilna visoka dnevna
migracija: približno 3100 de-
lavcev ali 28 odstotkov vseh
zaposlenih prebivalcev se
vozi na delo predvsem v Kr-
ško in Celje. V preteklih le-
tih je bila stopnja zaposlova-
nja bistveno nad republi-
škim povprečjem, vendar so
delovne organizacije relativ-
no veliko zaposlovale v eks-
tenzivne panoge, kar se kaže
v nizko ustvarjenem dohod-
ku na zaposlenega. Naš na-
daljni razvoj bo moral teme-
ljiti na intenzivnejšem zapo-
slovanju v zasebnem sektor-
ju in ustanavljanju novih,
majhnih proizvodnih jeder.
Gre za to, da poskrbimo
letno za 300 do 350 novih de-
lovnih mest, da bomo zapo-
slili nove generacije mladih,
ki so končali šolanje.
Pridobitve skupne porabe
so za ljudi velikega pome-
na, saj jim dvigujejo kako-
vost življenja. Bolj kot to
pa se zadovoljstvo ali neza-
dovoljstvo nad gospodar-
skimi in življenjskimi raz-
merami raje izraža skozi
osebne dohodke. Kako se
debele ovojnice zaposlenim
na Šmarskem?
V	naši občini zaostajamo
za povprečjem republike za
približno 20 odstotkov. Real-
ni osebni dohodki so v letu
1986 narasli za 12 odstotkov,
v letu 1987 za 5, v prvih petih
mesecih letošnjega leta pa so
padh za 9 odstotkov. Pov-
prečni osebni dohodek je za
to obdobje znašal 373.917
din.
Družbenim dejavnostim
v teh kriznih časih ne cvete-
jo rože. Kako bo zakon
o tem, da morajo sredstva
zanje zaostajati za 10 od-
stotkov za rastjo dohodka
v gospodarstvu, vplival na
razvoj v občini?
Največje težave so v zdrav-
stvu, izobraževanju in social-
nem skrbstvu. Pomanjkanje
denarja ni le odraz 10-odstot-
no zmanjšane porabe, tem-
več tudi prenizke solidarno-
sti, saj je 3000 delavcev, ki se
na delo vozi drugam in tam
ustvarja dohodek, večino
uslug pa koristi doma. Zara-
di zvišane starostne struktu-
re prebivalstva se veča po-
treba po socialno varstve-
nem dodatku in zdravstve-
nih uslugah. SIS družbenih
dejavnosti že sedaj ne more-
jo tekoče zagotavljati zakon-
skih obveznosti; pri zdrav-
stvu zamujajo za približno
en mesec.
Kaj pa stanovanjska poli-
tika?
V prvi polovici srednjeroč-
nega obdobja je načrt stano-
vanjske izgradnje uresničen le
polovično, od tega je bilo zgra-
jenih 59 odstotkov solidarnost-
nih in 41 odstotkov družbeno
najemnih stanovanj. Trenutno
imamo preko 130 prosilcev sta-
novanj, ki pa jim jih v tem
srednjeročnem obdobju ne bo-
mo mogli ugoditi. Težavne go-
spodarske razmere pa se odra-
ža o tudi v individualni
gradnji.
Vloga predsednika izvršne-
ga sveta je kompleksna. Od
njega se zahteva da so mu raz-
kriti vsi problemi, da vidi vse
niti, a jih sam ne more držati
v svojih rokah. Potrebuje so-
delavce, ekipo. Kakšen je vaš
pogled na to?
Predsednik izvršnega sveta je
»koordinator«, človek, ki na
podlagi poznavanja problema-
tike, d^e iniciative za skupne
naloge. Njegova osnovna nalo-
ga je, da iz »makro vidika« us-
klajuje posamezne dejavnosti.
Zato potrebuje dobre sodelav-
ce, uglašeno ekipo. Menim, da
je sestav izvršnega sveta tak-
šen, da lahko uspešno pomaga
pri izpeljavi naših razvojnih
programov. Zame je ta funkci-
ja poseben osebni izziv, saj
sem jo prevzel v občini, ki je
v klubu manj razvitih v naši
republiki. Moja želja je, da v si-
cer zelo težkih gospodarskih
razmerah, dosežemo takšno
stopnjo razvoja, da se bomo po
lestvici razvitosti povzepli za
kakšno mesto višje. Za to pa
bo potrebno veliko truda in na-
porov.
Že sami ste »potarnali« nad
oznako »manj razvitosti«, ki
se lepi za vašo občino. Vsebolj
očitno je, to je potrjeno v Ju-
goslaviji in v svetu, da je ne-
razvitost sila zapletena druž-
bena bolezen, ki se je ne da
več zdraviti samo s posoja-
njem denarja. Kakšna so vaša
razmišljanja, gre za kronično
bolezen ali so na obzorju že
tudi učinkovita zdravila?
O problemu nerazvitosti
smo veliko razmišljali in že le-
ta nazaj se trudimo, da bi se
trend razvoja obrnil, da bi se
škaije v razvitosti med občino
in republiko začele zapirati.
Žal pa ugotavljamo, da smo
v obdobju 1986-1987 v razvoju
celo nazadovali. V zadnjih
dveh letih pa čutimo pozitivne
premike, predvsem zaradi
učinkov republiškega zakona,
ki omogoča vlaganje »FNP«
dinaija. Pričakujemo nove
spremembe zakona tako, da bo
delež »FNP«, ki ga bomo vloži-
li doma, višji. Menimo, da bi
moral znašati n^manj dve tret-
jini obveznosti do fonda za ob-
čine, ki so še v celoti nerazvite
- to pa so v Sloveniji le še štiri.
Edina pot, ki vodi iz nerazvito-
sti, je krepitev lastne gospo-
darske baze - ustvarjanje no-
vih delovnih mest bodisi v za-
sebnem bodisi v družbenem
sektorju.
ROBERT GORJANC
Miran Krklec seje rodil leta
1949 v Celju. Je diplomirani
inženir gradbeništva, fakul-
teto je končal v Ljubljani
leta 1974. Doslej je bil zapo-
slen v GIP Ingrad, kjer je
bil vodja gradbišča, sektor-
ja, zadnja leta pa direktor
TOZD-a v Rogaški Slatini
in pomočnik glavnega di-
rektorja v Celju.
fflODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUU
Prostovoljni prispevki, vplačani junija
jfUčno do 31.5.1988	3,371.451
, j^efa. Cesta na grad 29, Celje	50.000
riai/	namesto venca na grob pokojne Ane Red-
C,	25.000
r^vojni center Celje, združena sredstva	200.000
b onimni darovalec namesto cvetja na grob Antona
10-000
^'" Marija in Edi, Trnovlje 30, Celje, namesto venca
p, Pok. strica Antona Fazarinca	40.000
^ iirinc Konrad, Trnovlje 45 a, Celje namesto cvetja
J Srob Antona Fazarinc	50.000
c^jrsok Štefka, Trnovlje 45 b, 63000 Celje, namesto
Vh ^^ Antona Fazarinca	30.000
C in Gustav Grobelnik, Trubarjeva 13, Celje,
cvetja na grob pok. Slavice Lipovec 20.000
"Paj vplačano do 30.6.1988	3,796.451
OKNO ¥ JUeOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Po Titu - Slobodan?
Po shodu sohdarnosti s Srbi in Črnogorci s Kosova, kije
bil konec minulega tedna v Titovem Vrbasu, so vsaj za
nekatere zadeve jasne. Ni nam treba več skrbeti, kdo naj bi
prevzel resnično vodstvo države, potem ko imamo že leta
kolektivnega šefa - predsedstvo SFRJ, sestavljeno ena-
kostno iz predstavnikov republik in pokrajin (s predsedni-
kom predsedstva CK ZKJ razven po funkciji). Pohodniki
oziroma shodniki v Titovem Vrbasu so poleg raznih napi-
sov (Srbija, ne dovoli bandi, da pustoši po tebi. Ena sama
ustava. Dol s Kruničem, Zgodovino piše ljudstvo, ne Kru-
nič, Vrhovec in Vllasi, Samo sloga rešuje Srbe itd.) imeli
na zalogi tudi izvirno pesem in jo gromko zapeli. Njeno
bistvo v prostem prevodu je
- Zdaj se ljudstvo na veliko sprašuje, kdo nam bo zema-
njal Tita. Zdaj se ve, kdo je drugi Tito, Slobodan je to ime
ponosno.
Tako se je ob kolektivnem šefu države pojavil še en
ljudski tribun, ki pa ima ostro konkurenco. Miroslav Šole-
vič, 40-letni Srb iz Batusov, zaposlen (s končano srednjo
šolo) kot šef predstavništva beograjskega Radiotona v Pri-
štini, član ZKJ od leta 1970, je zdaj (edini?) v Jugoslaviji
sposoben spraviti dobesedno na noge na desetine tisočev
ljudi, kar seje pokazalo ob romanjih Srbov in Črnogorcev
po Jugoslaviji, ki jih je organiziral Šolevičev odbor za
prirejanje solidarnostnih mitingov zunaj Kosova s »Srbi in
Črnogorci s Kosova in iz Metohije«.
Koliko časa bo tajala ta dvojnost v SR Srbiji (širši,
vključno z obema pokijinama), je težko reči. Spomniti
velja samo na lanske dogodke, ko v Srbiji ni bilo prostora
za dva voditelja. Slobodan Miloševič je ostal in si okrepil
položaj, Ivan Stambolič pa je dobil novo delovno mesto
- kabinet predsednika predsedstva SR Srbije je zamenjal
za lepo pisarno šefa Jugoslovanske banke za mednarodno
ekonomsko sodelovanje. Pa tudi srbska zgodivina nas uči,
da nikoli ni bilo prostora in za Obrenoviče in za Karadord-
eviče. Zmeraj samo za enega dd njih.
Pojav novih in vse močnejših ljudskih tribunov ima
zvezo tudi s Slovenijo. Naša republika bo namreč 15. maja
leta 1989 dala prvega med enakimi - novega predsednika
predsedstva SFRJ (podpredsednik je zdaj Stane Dolanc,
ki pa mu prihodnje leto poteče petletni mandat). Izbor
v Sloveniji bo torej toliko bolj kočljiv, saj bo, če bo šlo tako
naprej, novi šef Jugoslavije v precej drugačnem položaju,
kot so bili dosedanji predsedniki predsedstva SFRJ.
Težavnejšem in zapletenejšem. Nekoliko laže mu bo, če bo
kateri od stoterih slovenskih pesnikov posvetil svoje stihe
kandidatom, recimo v takem ljudskem slogu: Oj, Milan,
Milan, dokler hodil boš po tej deželi naši, ne bo nas soseda
škorenj tlačil.
Plača premalo za preživetje
Sicer pa - šalo na stran. Življenje postaja iz dneva v dan
težavnejše, mnogi Jugoslovani so na robu revščine. Zato
se ob protestnih shodih nadaljujejo tudi štrajki. Zadnja
večja štrajka sta bila v Makedoniji, in sicer v gospodarsko
najbolj razviti občini Štip. V modni konfekciji Astibo in
v bombažni industriji Makedonka (v obeh je zaposlenih
9000 delavcev), ki sta bili ob Prvem maju iz Pirota zgledni
makedonski tovarni, so delavke ugotovile, da jim plače od
140.000 do 230.000 din na mesec ne zadoščajo več za preži-
vetje. S tem se ni strinjalo približno 2000 delavcev obeh
kolektivov, ki so zaposleni v delovnih skupnostih skupnih
služb in v dislociranih obratih. Ko sta vodstvi tovarn zago-
tovili delavkam (te so v pretežni večini), da bodo v nepo-
sredni proizvodnji dobili za 40 odstotkov višje plače, so se
vrnile na delo.
Od kod bodo v Astibu in Makedonki dobili denar za
povišice, ni znano, saj je makedonski izvršni svet ugotovil,
da imajo v teh dveh podjetij že tako najvišje plače v tek-
stilni industriji in da zahteva delavk ni v skladu z dogovor-
jeno politiko za letos in z intervencijskim zakonom o ome-
jevanju osebnih dohodkov.
Zgled je Lisca Babušnica
Niso pa štrajkali v Lisci Babušnica (nekdanji Tekstilko-
lor) v Srbiji, saj v tej občini — so tozd Lisce iz Sevnice,
oddaljen tisoč kilomerov od matičnega podjetja - zaslužijo
tekstilci po 350.000 dinarjev, kar je za 70 odstotkov več kot
je povprečje v gospodarstvu Babušnice in toliko, kot
v tem mestu zaslužijo pravniki ali profesorji.
»Cepljenje s Slovenci je bilo uspešno,« se rad pohvaU
direktor Lisce iz Babušnice Petar Jončič. Iz nekdanjega
izgubarja so se spremenili v najuspešnejše podjetje
v občini, ki je v polletju dalo v sklade 220 milijonov
dinaijev, delavcem pa razdelilo 50 milijonov dinarjev za
graditev stanovanj. Račune s sevniško Lisco im^o čiste,
v tovarni res delajo, kot je treba, imajo samo pet admini-
strativcev, drugi so za stroji, dobili so nove prostore, ljudje
so se šolali v Sevnici (Sevničani so jih učili tudi v Babuš-
nici) in tako so lahko prešli z obrtništva na industrijsko
proizvodnjo. Za to je bilo treba veliko potrpežljivosti in
pomoči iz matičnega podjetja, saj je trajalo deset let, da je
Lisca Babušnica zdaj to, kar je - uspešen kolektiv, uspe-
šen izvoznik.
Lisca Babušnica je tudi izkušnja in potrditev več, da ni
dovolj v nerazvite kraje dajati le denar, ampak so temelj
vsakega uspešnega sodelovanja - ljudje. Strokovnjaki, ki
znajo druge naučiti, kako je treba delati, kako so stroji
najbolje izkoriščeni, kako odpraviti prebirek. Dosežki (zla-
sti v plačah) so v takih primerih neogibni in n^bolj pre-
pričljivi, zadovoljstvo pa obojestransko. Tistih, ki so dali,
in onih, ki so doumeli lastne sposobnosti.
6. stran - novi tednik
1. september 1988
Najprel iokacija, zdaj denar
Na Dobrni še vedno niso zadovoljni s preskrbo
v krajevni skupnosti Do-
brna so v letošnje načrte za-
pisali predvsem urejanje
komunalnih objektov kot
so sanacija vodovodov, re-
konstrukcija cest, urejanje
razsvetljave in telefonske-
ga omrežja. Vendar denarja,
ki so ga pričakovali od inte-
resnih skupnosti, letos ne
bo v načrtovanem obsegu,
zato tudi ne bodo uresničili
vsega, kar so želeli.
Doslej so asfaltirali kilo-
meter ceste v Vinski gorici,
do konca septembra pa naj
bi uredili še odsek v Klancu,
pripravljena pa je tudi cesta
Lokovina-Vinska gora. Na-
črtovali so sicer, da bi letos
asfaltirali še 4 kilometre ce-
ste Lokovina-Loka, ki so jo
krajani pripravili do asfalta,
vendar ne bo denarja za do-
končno ureditev. V centru
Dobrne načrtujejo do konca
leta še postavitev električne
razsvetljave, krajevna skup-
nost pa bo pomagala tudi pri
napeljavi elektrike do petih
gospodinjstev, ki si še vedno
svetijo s petrolejko.
V kraju so v zadnjem času
uredili avtobusno postajo in
manjša postajališča po zasel-
kih, do konca leta pa bi radi
sanirali še nekaj vodovodov.
Precejšen problem v kraju
so stare stavbe, ki jih v zad-
njem času stanovanjska
skupnost sicer nekoliko ob-
navlja, za vse pa še vedno ni
denarja. Takšen primer je vi-
la Ružička, ki je povsem do-
trajana, denarja za obnovo
pa ni. Stanovanjski problem
v kraju pa je tudi sicer vse
bolj prisoten, saj novogra-
denj ni in tudi načrti jih ne
predvidevajo. Računajo, da
bo bolje, ko bodo pripravili
ureditveni načrt kraja, ki naj
bi ga javno razgrnili ob kon-
cu leta.
TC
Med zadnjimi pridobitva-
mi na Dobrni je nov prizi-
dek h gasilskemu domu,
kjer so člani gasilskega dru-
štva s prostovoljnim delom,
prispevki krajanov in sred-
stvi krajevne skupnosti po-
stavili tri garaže za svoja
vozila in uredili prostore za
delovanje društva. S tem pa
je tudi krajevna skupnost
pridobila prostor za delo ci-
vilne zaščite.
Po številnih zapletih
okrog lokacije za novo trgo-
vino na Dobrni vse kaže, da
je sploh ne bodo gradili.
V Ingradu so pripravili pro-
jekt, Merx pa zagotavlja, da
ima denar za spodnji del
stavbe, torej za trgovino, za
zgornje prostore pa še išče
sovlagatelja. Kdaj, oziroma
če ga bodo sploh našli, pa je
še vprašanje. Do takrat pa
bodo morali na Dobrni obi-
skovati staro trgovino, za
katero so že zdavnaj ugoto-
vili, da ne zadošča po-
trebam.
Večja cerkev na Polzeli
Cerkev se je polzelskim krajanom zdela premajhna že pred prvo svetovno vojno, j
so že takrat zbrali precej denarja za njeno razširitev, porabljen pa je bil za v«
posojilo.
Tudi pred drugo svetovno vojno so že zbirali denar za ta namen in po besedah ted^
cerkvenih mož naj bi skico za njeno razširitev napravil sam arhitekt Jože Plečnik. Žali.
del župnijske kronike in z njo skica, med vojno uničen, denar pa odvzet. Vojne vih;,
minile, želja in potreba po večji cerkvi pa sta ostali.
Tako so v letu 1981 začeli z deh. Načrte za dozidavo je izdelal arhitekt Adi Miklavc
tretje faze je objekt gradil GIP Ingrad, Tozd Žalec, potem pa so ga dograjevali in dokoj
vali toliko, kolikor je bilo denarja. Veliko več kot denarja pa je bilo volje, saj so kr?
opravili veliko delovnih udarniških ur. Polzelani upajo, da bodo tudi zaključna dela opt^
v najkrajšem času in uresničili več kot 80 let staro željo.
Posvetitev bo v nedeljo, 18. septembra ob 16. uri.
T.TAVČ
Gradnja vrtca se je pričela
v Žalcu so pred kratkim pričeli z gradnjo otroškega vrtca.
Kot je povedal predsednik sveta KS Žalec Janez Kroflič, so
prvotni načrt, ko so predvideU 10 igralnic, zaradi zmanjša-
nih potreb spremenili. Sedaj gradijo le šest igralnic. Grad-
bena dela opravlja GIP Ingrad Žalec, sicer pa bo objekt
montažen, napravil pa ga bo Marles iz Maribora. Če bodo
uspeli zbrati manjkajoča sredstva, bo vrtec končan spo-
mladi prihodnje leto. Na to čaka 79 malčkov, ki po sedanji
evidenci nima zagotovljenega organiziranega varstva.
T.TAVČAR
Praznik v Bevčah ob mellorizaciji
Tretje praznovanje krajevnega praznika v velenjskih Bev-
čah je minilo v znamenju uspešno izvedene meliorizacije
v tej krajevni skupnosti. Naložba je veljala okoli 100 milijo-
nov dinarjev, dodatnih 17 milijonov dinarjev pa še odvod-
njavanje v kraju samem. Izvedli so vse, kar so pred leti
zapisali v svoj srednjeročni načrt, denar pa so zbrali s samo-
prispevkom in veliko dela opravili z udarniškimi urami
krajanov.
LO
Franc Gajšek
Tajnik krajevne skupnosti
Dečkovo naselje v Celju
Franc Gajšek je ena najbolj
priljubljenih oseb v tej kra-
jevni skupnosti. Vsakemu
krajanu zna prisluhniti, pri-
skočiti na pomoč, čeprav to
ne sodi več v njegov delo-
krog. Vsakega tudi pozna, iz-
reče vzpodbudno besedo, iš-
če izhode in nudi pomoč vsa-
kemu, ki zaide v stisko. Kot
oče velike družine je, v tem
primeru krajevne skupnosti,
kjer se odvija življenje tako,
da so vsi otroci - krajani
z njim zadovoljni.
Po poklicu in po duši je
pedagog, ta njegova narav-
nanost pa ima tudi rezultate.
Pravi pristop do ljudi, mladi-
ne in vklapljanje v našo
družbeno skupnost.
Pred petinpetdesetimi leti
se je rodil v Ponikvi pri Gro-
belnem na domačiji, kjer za
vse troje otrok ni bilo kruha.
Mladi Franček je z osemnaj-
stimi leti odšel zdoma ter po-
stal učitelj in kasneje še spe-
cialni pedagog. Z mladimi je
nabiral izkušnje v vzgajališ-
ču Veržej, v domu Dušana
Finžgarja, v dijaških domo-
vih v Celju ter v domu učen-
cev v Štorah.
Devet let - kako hitro je
minil čas, pravi, pa se že po
utečeni poti samoupravnih
brazd in delegatskega siste-
ma bori za vsak dinar, ki je
kaj mačehovsko podarjen
krajevni skupnosti. Ne samo
njegovi, ampak vsem v celj-
ski občim. Pri tem mu posa-
mezni razrezi, koliko sodi tej
in koliko oni krajevni skup-
nosti niso tuji, ker vodi sku-
pino strokovnih služb, kjer
je združenih 22 krajevnih
skupnosti v celjski občini.
»Naloga in vloga priganjal-
ca v krajevni skupnosti mi ni
všeč, opazim pa tudi, da de-
lovni zanos ljudi upada.
Kljub temu imamo še delov-
ne ljudi, predvsem starejšo
generacijo, ki poprime za
vsako delo, kadar je potreb-
no. Jaz imam vse ljudi rad in
z njimi je delo pestro.«
Najbrž je v teh mislih tudi
že odgovor Gajškove priljub-
ljenosti v krajevni skupnosti
Dečkovo naselje v Celju.
ZDENKA STOPAR
Kavčičevi spomini bralni »hit« v Šmarju
Knjižničarje pa čaka neobičajno živahna jesen
v knjižnicah na Šmarskem
je, verjetno tako kot drugod,
poleti čutiti oslabljeni bralni
ritem. To pa ne velja za dolo-
čene naslove knjig, ki zaradi
iskanosti terjajo celo druga-
čen režim izposoje, in za de-
lavce knjižnic, saj bodo kma-
lu spet »zatečnarili« izpitno
zamujeni študentje, prvi šo-
larji in dijaki. Mnoge težave
pri odpiranju novih in obnov-
ljenih prostorov, nameščanju
sodobne računalniške opreme
in nove metode poslovanja pa
knjižničarjem napovedujejo
živahno, delovno jesen.
Kot pravi Jože Čakš, vodja
občinske matične knjižnice
I v Šmaiju, je obisk v glavnem
precej upadel v osrednji knjiž-
nici v Šmaiju in v Rogaški Sla-
tini, v podružnicah v Lesič-
nem. Kozjem, Podčetrtku in
Bistrici ob Sotli pa nekoliko
manj in je izposoja bolj ali
manj podobna tisti med letom.
Oslabljena četa bralcev najraje
sega po lahkotnejši literaturi,
po leposlovju, beletristiki in
nekaterih revijah. Kakor lani
Kmeclova Slovenska postna
premišljevanja tudi letos na li-
sti želja izstopa ena knjiga. To-
krat so to Kavčičevi spomini,
kar morda preseneča, glede na
to, da delo ni ravno mogoče
uvrstiti v lahkotnejšo zvrst, za-
nimanje pa je lahko tudi raz-
umljivo, če se spomnimo letoš-
njega burnega političnega po-
letja v Sloveniji. V knjižnici pa
zanimanju težko sledijo, saj so
zaradi pomanjkanja denaija
lahko kupili le dva izvoda. Za-
to pa so nekoliko spremenili
režim izposoje in tako je to
knjigo mogoče dobiti le za en
teden, po drugi strani pa so za
nekatere zelo prilagodljivi in si
jih je mogoče izposoditi tudi za
dva meseca. V Rogaški Slatini
so zelo vneti obiskovalci knjiž-
nic turisti, ki so letos imeli na
voljo dovolj knjig v nemškem,
italijanskem in srbohrvaškem
jeziku.
Knjižna jesen pa bo poleg
običajnega povečanega obiska
bralcev v znamenju pridobitev
in težav. V Rogaški Slatini do-
grajujejo nekaj novih kvadrat-
nih metrov knjižničnih prosto-
rov, nameravajo pa namestiti
tudi novo opremo. Pri tem pa
se zatika saj se že zbrana sred-
stva zaradi prepovedi vlaganja
v negospodarske investicije ne
smejo uporabiti. Tako jim de-
nar (na vezani vlogi) stoji, upa-
jo pa, da se bo ta zakonodaja
kmalu spremenila. Jeseni pa
bo znova zaživela še ena po-
družnica, v Rogatcu. Obnovlje-
na knjižnica bo po štirih letih
spet sprejela bralce in jim na
65 kvadratnih metrih enkrat
tedensko nudila 3500 naslovov
na novo obdelanih knjig.
Sodobnejše zahteve posli
nja naj bi v šmarsko osrej
knjižnico prinesle tudi |
nalniško opremo, ki naj bil
do leta 1990 v vseh slovenj
matičnih knjižnicah. Tudi
ne gre brez denarnih težav,
tarijeve računalnike so
zdavnaj naročili, proiz\'9j
pa jih še ni dobavil, vse m
tečajne razlike pa jim bod
nekoliko navile ceno. Knji
ca n^i bi tako postala tui
formacijski center, saj bi o
ma omogočila lažji pre|
nad celotnm knjižničnimi
dom - kakšnih 40.000 na
vov, s priključitvijo na ceni
no knjižnično mrežo pa bit
cu hitreje nudili pregled
domala vsem knjižnim gr
vom v Sloveniji, učinkoviti
vodili statistiko ugotavlji
zanimanja bralcev po stre
in uredili že dolgo načrtov
domoznansko zbirko.
ROBERT GORJA
y Občinski matični knjižni-
ci Šmarje imajo velike težave
pri nabavi knjig. Letos je zelo
upadla, saj lahko kupijo le po
en izvod za knjižnici v Šmar-
ju in v Rogaški Slatini, ostale
podružnice pa letos praktično
niso dobile novih knjig. Za
nabavo predvidenih 3200 no-
vih naslovov imajo na voljo
20 milijonov dinarjev, potre-
bovali bi jih kakšnih 60, obe-
nem pa je treba upoštevati
velike podražitve knjig. Če ne
bo dodatnega, valoriziranega
denarja in denarja od republi-
ške kulturne skupnosti, ki je
namenjen manj razvitim ob-
činam, načrta ne bodo izpol-
nili.
V Šentilju končno dovolj vode
Krajani so opravili dvainšestdesetiisoč udarniških ur
v dveh letih so v velenj-
ski Krajevni skupnosti Šen-
tilj zgradili 40 kilometrov
primarnega, sekundarnega
in hidrantnega vodovodne-
ga omrežja, krajani pa so
vanj vložili 62 tisoč udarni-
ških ur. Naložba je stala
2 milijardi in 700 milij«""
dinarjev.	.
V vseh petih zaselkih »
tilja, torej v Arnačah, La^
Kotah, Silovi in Ložnici
hidrantno vodno omrt
pomagali graditi tudi ga^
iz Šentilja. Sicer pa so se
ve zamisli o gradnji v®
vodnega omrežja med ^
ni Šentilja porodile že
1977. Resneje so o vodo\J
pričeli razmišljati po su^
letih 1982 in 1983, ko soj
rali v nekatere zaselke \
vodo v cisternah. Zato s
občinskem referendumj^,
glasovali za Šentilj izgr^j;
vodovoda, ki so jo
podprh Šentiljski kme«J,
večinoma pridelujejo .
in rede živino. Kmetje
leta 1985 sami segli v z^J.
poleg po 250 udarnisi^';
prispevah še po 300 tis
narjev. Šentiljcem so
stev samoprispevka P
vale tudi mestne
skupnosti in komunal^
na pomoč pa so P^^^^jje.H
tudi delovne organizacj^fj,'
ko da so omrežje ^
v rekordnem letu dn^ ^
Šentiljskim gasilcem je pripadla čast, da so ob slavnostni otvoritvi vodovoda spustili
vodo v svoje črpalke.
september 1988
novi tednik - stran 7
[ireditveni načrt za letališče
v celjski občini v tem ča-
teče postopek za sprejet-
yreditvenega načrta za
športno letališče Leveč.
Javna razprava o razgrnje-
nem osnutku je bila v priza-
detih občinah Celje in Žalec
že lani, ko so jo organizirali
v krajevnih skupnostih
Medlog in Petrovče.
Ureditveni načrt ne pome-
ni nikakršne širitve obstoje-
čih letaliških objektov in na-
prav v prostorskem smislu,
ampak so načrt pripravili
kot strokovno podlago za
prehod iz sedanjega prvega
v drugi letališki razred. To
pa pomeni, da se v sklopu
obstoječih letaliških objek-
tov opredelijo pogoji varne
zračne plovbe, ob tem pa se
upoštevajo tudi druge dejav-
nosti kot je na primer kme-
tijstvo, varovanje podtalni-
ce, protihrupne aktivnosti...
Sednja vzletno pristajalna
steza bo ostala travnata po-
vršina in je ne bodo povečali
ali asfaltirali, kot so nekateri
napačno razlagali. To so vse-
bovale tudi nekatere pri-
pombe iz javne razprave, ko
so na primer predstavniki
Kmetijsko zernljiške skup-
nosti občine Žalec skupaj
s Hmezadom in Kmetijsko
zadrugo Savinjska dolina iz-
ražali bojazni, kako bo v pri-
hodnje z obstoječimi kmetij-
skimi površinami. Na osnovi
vseh teh pripomb naj bi
Aeroklub Celje sklenil pose-
ben sporazum s Hmezadom,
v njem pa bi opredelili vse
pogoje kmetijske proizvod-
nje v prihodnje. Poleg tega
pa naj bi Aeroklub izdelal ur-
nik letenja in z njim seznanil
prizadete krajevne skupno-
sti Petrovče,_Medlog, Ostrož-
no in Lava. Še posebej pa bi
veljalo izdelati stroge var-
stvene ukrepe za zaščito
podtalnice, ki bi bila v pri-
meru nesreče na letališču go-
tovo ogrožena.	tC
fTrobnem dolu
jvašifimi
{vetnilii
Y tem času se ob letu
•grobnem dolu pri KPD ro-
ji ena od gledaliških pred-
Tako je tudi letos. Kar
IJjlo čudno, ko .čas temu pi
■iJaklonjen tudi pri njih. Še
'■gjti letos ne, ko pri njih ra-
.'g s skromnimi sredstvi in
■gljKo prostovoljnega dela
ligv Kulturni dom. Ni še go-
da bi bili pod streho, za-
Lj jo bili pred štirinajstimi
zaradi dežja prisiljeni
lljedstavo umakniti,
''odločili so se, da bodo pre-
miero komedije, »TRIJE
SVETNIKI« uprizo-
jji to nedeljo popoldne ob
'ji, uri v Trobnem dolu na
^stem, v kolikor ne bo
■ftreha« puščala. Vabljeni
-e v njihov prijeten kraj.
;;aka vstopnica im bo dra-
gocen prispevek pri gradnji.
VM
Slowacko divadio pri prijateljih
v sredo, 7. septembra pride v goste celjskemu ansam-
blu SLG pobrateno j;ledališče Slovvacko divadio iz Uher-
ske Hradište na Cehoslovaškem. Ansambel bo ostal
v Sloveniji do 10. septembra in v tem času bo odigral
predstave v Celju, Kopru in Ljubljani.
Gre za svojevrstno druženje ansamblov, ki se je pričelo
pred tremi leti, ko so bili Čehi prvič v Celju. Pred dvema
letoma so bili Celjani v gosteh z uspelo predstavo Bolha
v ušesu, ki je po svoji šokantnosti za njihov način igre
močno odmevala v tamkajšnjih kulturnih krogih.
V	Slovenijo prihaja ves ansambel, ki šteje 48 članov,
k^ti namen takšnih srečanj in zbližanj je predvsem v pri-
merjavi gledališke igre v Sloveniji in na Češkoslovaškem
ter v zbližanju ljudi, ki delajo v gledališčih.
Gostje se bodo najprej predstavili v Celju in sicer s Sha-
kespearovo Ukročeno trmoglavko, v Kopru in v Ljubljani
pa z opereto Alberta Millauda Beži, beži Nitiška, z musica-
lom v prevodu Ljubomira Feldeka.
V	Slovenskem ljudskem gledahšču pripravljajo za prija-
telje s Čehoslovaške prijateljski sprejem, prav tako pa tudi
v skupščini občine Celje.	]yfp
Skomarje vse bliže asfaltu
Tudi letošnja akcija za
nadaljevanje asfaltiranja
ceste, ki pelje iz Zreč proti
pohorski vasici Skomarju,
je uspela. In ne samo ta, tu-
di vsa dosedanja dela so
uspela po zaslugi izredne
pripravljenosti domačinov
in »vikendašev«, da s samo-
prispevkom in seveda pro-
stovoljnimi deli primakne-
jo sicer manjši delež k skup-
nim stroškom.
Tako so temu odzivu sko-
raj morale slediti organizaci-
je združenega dela, zaintere-
sirane interesne skupnosti in
seveda občinska skupščina.
Pri zadnji akciji so domačini
pred asfaltiranjem opravili
na cesti okoli dva tisoč ur
prostovoljnega dela. In, ko
so položili asfalt v dolžini
1,5 km, so z deli nadalejvali.
Očistili so cesto vse do Sko-
marij in naprej, posekali gr-
movje ob njej in tako že do-
sedanjim uspehom dodali
okoli tisoč novih ur prosto-
voljnega dela.
Tako so zdaj z združenimi
močmi asfaltirali več kot
7 km ceste, do vasi pa čaka
še 1,8 km makadama. Kdaj
bodo modernizirali ta del je
težko reči, domačini se bodo
zavzeli, da bi bilo to čimprej.
Vrednost letošnjih del je
koli 250 milijonov dinarjev,
samo domačini in vikendaši
so s samoprispevkom in pro-
stovoljnimi deh prispevali
okoli 100 milijonov dinarjev.
To za Skomarje in njene lju-
di ni malo.
Želja po odpiranju te vasi-
ce na južnem delu zreškega
Pohorja je velika. Predvsem
zaradi turizma. Tu so zdaj
štiri kmetije, ki so odprle
vrata turizmu. Vodovnikova
vasica postaja del turistične-
ga življenja na Rogli, tudi
s progo za turno smuko,
s peš potjo od Rogle do Sko-
marij in tudi z željo, da bi ti
ljudje živeli lepše in bolje.
Dosedanje uspehe pri mo-
dernizaciji najtežjega odseka
ceste skozi sotesko bodo po-
častili v soboto. Na slavnosti
se bodo zahvalili za pomoč
vsem, ki so jim že doslej stali
ob strani in jih podprli. Teh
pa ni malo.
AF
Družine bodo
pele
Letos se bodo v Andražu že
petič zbrale družine iz raznih
krajev Slovenije, ki še gojijo
lepo navado petja domačih slo-
venskih pesmi.
Predsednik organizacijske-
ga odbora Konrad Brunšek je
povedal, da bo jubilejna prire-
ditev v nedeljo 11. septembra
ob 15. uri na športnem igrišču
v Andražu, v primeru slabega
vremena pa bo v dvorani za-
družnega doma. Letos se bo
predstavilo več kot dvajset
družin iz Slovenije in zamej-
stva. Pripravili bodo tudi bro-
šuro, v kateri bodo zbrani vsi
podatki o nastanku, vsebini in
strokovni vrednosti te vse bolj
med ljudmi priljubljene prire-
ditve.	T.TAVČAR
Joško Majhen
Le dobro leto je mimo,
kar smo mag. prim. Jošku
Majhnu, doktorju medicine
ob njegovem 60. rojstnem
dnevu voščili še na mnoga
leta. Nismo slutili, da bo le
kratek čas za tem njegovo
življenje nepričakovano in
prehitro izteklo v zaliv mi-
ru, kamor smo usodno na-
menjeni vsi - v zaliv smrti.
Dr. Joško Majhen je preživ-
ljal v Šmaiju ob svojih star-
ših in svojem dedu, zna-
nem in priljubljenemu
zdravniku dr. Jožetu Rake-
žu. Gimnazijska leta v Ce-
lju je pretrgala vojna, ki ga
je zajela s svojo tragično vi-
hro. Že družinsko znana
napredna usmerjenost ga
je pripeljala v vrste Kozjan-
skega odreda, s katerim je
dobrih 18 pomladi mlad
prikorakal v majskih dneh
1945. leta spet v svoje
Šmarje.
Medicino je študiral v Za-
grebu, kjer je promoviral
leta 1953 in tudi dosegel te-
daj še spoštovani in dode-
Ijevani doktor medicine.
Prva službena leta je preži-
vel v Slovenj gradcu in Ve-
lenju, leta 1958 se je vrnil
v Smaije kjer je nastopil
službo splošnega zdravni-
ka v zdravstveni postaji.
Vse njegovo delo do leta
1973 je bilo vezano nepo-
sredno na Zdravstveni
dom Šmarje, kjer je bil naj-
prej upravnik, nato pa di-
rektor. Od leta 1973 dalje je
bil direktor Regionalnega
zdravstvenega doma Celje,
leta 1978 pa seje zopet vrnil
v Šmarje, kjer je bil do se-
daj, do svoje prezgodnje
smrti direktor zdravstvene-
ga doma in zdravnik
v zdravstveni postaji.
Njegova poklicna pot se
je v Šmarju pričela v težkih
materialnih in organizacij-
skih razmerah povojnega
zdravstva. Ni se zadovoljil
z doseženo izobrazbo, am-
pak je najprej opravil še do-
datni študij iz socialne pe-
diatrije in ginekologije, na-
to študij javnega zdravstva,
izpopolnjeval se je v tujini,
leta 1981 pridobil magiste-
rij iz javnega zdravstva in
v letošnjem letu naslov pri-
marija. Vse to mu je služilo
v pomoč pri organizaciji pr-
vih dispanzerjev za žene in
posvetovalnic za otroke
v zdravstvenih postajah
v Šmarju in Rogaški Slati-
ni, kasneje pa po vsej obči-
ni. Njegovo vodilo je bilo
vse bolje in uspešnejše or-
ganizirati splošno medici-
no in jo s tem postaviti na
mesto, ki ji med drugimi
strokami medicine pripa-
da. Hkrati pa mu je vedno
in povsod bila prva skrb
bolnik, s^ je končno vse to
njegovo prizadevanje bilo
namenjeno bolniku.
Vso trnovo pot od družbe
vse manj spoštovanega
zravnika splošne medicine
je prehodil, vedno in pov-
sod pa seje boril proti takš-
ni usmerjenosti sodobne
družbe ter s svojim vzgle-
dom in delom dokazoval,
da si zasluži nasprotno. Kot
direktor na različnih delov-
nih mestih in z različnimi
obsežnostmi dela seje ved-
no trudi, da bi zdravstveni
delavci le dobih ustrezno
nagrado za svoje delo, za
svoja premagovanja in od-
povedovanja. Da smo dobi-
li boljše delovne pogoje, je
vložil vse moči in strokov-
no znanje ter poskrbel za
izgradnjo številnih novih
zdravstvenih postaj v naši
in sosednjih občinah.
Pogrešali ga bomo. Tako
njegovi sodelavci in kolegi
v zdravstvenem domu, ko-
legi v zdravniškem društvu
in vsi občani naše občine.
Mnogo načrtov, predavanj,
idej je imel še zamišljenih,
vendar bodo ostale neures-
ničene. Ostal pa bo v na-
šem spominu kot zdravnik
širokega strokovnega zna-
nja in visokega osebnega
humanega odnosa do sode-
lavcev in svojih bolnikov.
Ta njegova široka strokov-
na in humanistična razgle-
danost je ml^šim kolegom
lahko vzgled za sodoben lik
zdravnika splošne medi-
cine.
V SPOMIN
!lata poroka v Šentjurju
v soboto sta v šentjurski poročni dvorani praznovala zlato poroko 77-letni Ivan in 71-
etna Ljudmila Pelko. Oba sta sicer doma iz Šentilja pod Turjakom, poročila pa sta se
eta 1938 v Šentjanžu na Dolenjskem.
V zakonu sta se jima rodila hčerka Ljubica in sin Janez, ob praznovanju zlate poroke pa
o bili na slavju tudi vnukinja in oba vnučka. Slavljenca sta večji del svojega življenja
preživela v Celju. Ljudmile, ki je bila v mladosti tudi slovenska prvakinja v kegljanju, se
t^ljani spominjajo iz okrepčevalnic v celjskih kinodvoranah Union in Metropol, kjer je bila
zaposlena, Ivan pa je bil do upokojitve direktor celjskih Pekarn. Jesen svojih življenj
•fivata v Šentjuiju, kjer sta zgradila hišo. Ivanu, dolgoletnemu strastnemu ribiču, je
f veliko veselje ribnik, ki ga je uredil v bližini hiše, obema pa je seveda najlepše, ko ju
»biščejo vnuki.	L. OJSTERŠEK
^^ dobrega zdravja
h
^^^ ^ Žalcu v krogu svojih najbližjih na svojem domu praznovala 50-letnico
^•^nega življenja Marija in Florjan Lesjak iz Žalca.
Vk^'^' ^^ praznuje tudi 80-letnico rojstva, se je rodil v Šmihelu pri Mozirju v številni
It t^ ^'družini, Marijo, ki je osem let mlajša pa je našel v Gotovljah. Flo^an je po poklicu krojač
Visn ^^ družini vse do vojne dajala kruh. Med vojno je svoje krojaške spretnosti Floijan
"J v partizanski delavnici Šerceijeve brigade. Ko se je družina preselila v Žalec, tudi tukaj
Okroglo številko, od takrat je namreč trideset let, seje Florjan zaposlil, sedaj pa je že dolga
Hoj^ Pokoju. Vsa ta leta pa je žena Marija skrbela za troje otrok, Majdo, Alfonza in Štefko ter
"^u je bila v vsakem času v pomoč in oporo. Florjanova vehka ljubezen, ki ne pojenja niti
SkjP^ je glasba. Dolga leta je imel svoj ansambel, mnogim mladim je pomagal pri začetnih
% še sedaj pa vodi tamburaški orkester v Grižah.
^'ililj^'^..prisrčnem Prazniku so se doma zbrali otroci, njihovi zakonci, vnuki in pravnuki.
^nijo so očetu in materi zaželeli še mnogo zdravih in srečnih skupnih let.
TONE TAVČAR
Kajakaški tabor
pri Ljubnem že
sedmič
Tridnevni kajakaški tabor,
ki se je končal v nedeljo, je bil
že sedmi po vrsti. Priredil ga
je RTC Golte.
Začetki tabora, pred sedmi-
mi leti, so bili skromni: zbralo
seje nekaj zanesenjakov z dru-
žinami, zdaj pa jih je vedno
več. Tabor na Ljubnem je bil
postavljen na koncu težjega
dela Savinje, neposedno ob je-
zu. Udeleženci so prišli iz Sa-
vinjske in Šaleške dohne, Ma-
ribora in iz Ljubljane, Kranja
in Novega mesta. V dopoldan-
skem času so priredili spust,
v popoldanskem času pa so se
posvetili otrokom in prijate-
ljem, ki še ne obvladajo kaja-
kaških veščin. Tabor je nepo-
sredno ob jezu in zato lahko
tam izvajajo kajakaške »vrago-
lije«. Za varovanje je bilo do-
bro poskrbljeno. Na tem jezu
nekateri izgubljajo strah pred
vodo in so potem sposobni
premagati tudi večje težave.
Vsak novinec, ki se vključi
v kajakaške vrste med letom,
začne kajakariti že pred ta-
borom.
Marjan Prelog, udeleženec
tabora, sicer pa tehnični vodja
RTC Golte, je pohvalil prijetno
taborsko vzdušje. Ob večerih
so si pripravili skupno večerjo,
zakurili taborni ogenj in se po-
veselili. Bližnji jez ustvarja
s svojim šumenjem posebno
vzdušje. »Tabor je res enkrat-
no doživetje«, je zaključil Mar-
jan Prelog.
Kajakaši so odprti in družab-
ni in pravijo, da so veseli vsa-
kogar, ki se jim pridruži. Mar-
sikdo pride tudi brez opreme
in ga opremijo. Informacije da-
jejo na postaji žičnice na Golte,
v Žekovcu. Pisani kajaki v Sa-
vinji so vzbujali pozornost in
so privabili k nabrežju veliko
domačinov in turistov.
BJ
8. stran - novi tednik
1. september 1988
Narodnega doma nova obleka
Ni ga Celjana, ki ne bi ve-
del za Narodni dom. Če ne iz
zgodovinskega spomina pa
zato, ker je v tem poslopju
na današnjem trgu svobode
občinska skupščina, pa za-
haja vanjo kot občan, ki po-
trebuje vozniško dovolje-
nje, potni list, osebno izkaz-
nico, prihaja v dvorano na
kulturne in druge priredi-
tve, morda sedi v njej kot
delegat. Včasih celo na vo-
galu zaide v Likovni salon
na kakšno razstavo.
Pred dnevi so postavili
gradbeni oder na delu proče-
lja in marsikdo se je vprašal,
kaj to pomeni. Pred leti se
spominjamo, da je uspelo
občini obnoviti del fasade
tam, kjer je glavni vhod, pri
samem stebrišču. Denarja ni
bilo veliko, tudi danes ga ni.
Toda kljub temu pomeni ta
gradbeni oder začetek del
ene od mnogih faz za do-
končno ureditev fasade Na-
rodnega doma - pozidan je
bil 1896 leta, otvoritev pa je
bila 1897 in bo torej čez de-
vet let simbol slovenstva
v Celju praznoval stoletnico.
Zaslužil bi si svojo avtentič-
no podobo, kajti vsak čas no-
si v sebi del odgovornosti za
zgodovinsko kontinuiteto in
vsaka družba je dolžna skr-
beti za svoje dele kulturne
dediščine v najširšem smi-
slu. Celjski Narodni dom
je simbol slovenstva, nastal
je v časih narodnega prebu-
jenja in zaostrenega in neiz-
prosnega boja proti ponem-
čevanju - ta pojem pa ima
v Celju in na Štajerskem
sploh še poseben zgodovin-
ski in politični pomen. Ne
more nas torej stavba zani-
mati le kot kulturno zgodo-
vinski objekt, videti jo mora-
mo v vsej njeni simbolnosti,
nenazadnje pa tudi v današ-
nji vlogi, ko se v njej odvijajo
dogodki, ki so jim sodobniki
Celjani in mnogi drugi, ki
danes hodijo po celjskih
ulicah.
Predsednik občinske
skupščine Tone Zimšek je
že na začetku svojega pred-
sedniškega mandata dejal,
da se mu zdi povsem nemo-
goče, da ne bi ob stoletnici
Narodnega doma poskrbeli
za njegov prvotni videz. Ne
le zaradi tega, da bi spreme-
nili zgolj fasado, ki jo je oku-
pator takoj po prihodu v Ce-
lje leta 1941 besno iznakazil,
torej ne le zaradi fizične
spremembe zunanjega vide-
za. Bolj zaradi povrnitve ti-
ste podobe, ki pomeni izvir-
ni odsev časa, v katerem je
Narodni dom nastal, torej vr-
nitve podobe, za katero so
tedanji Slovenci zbirali v hu-
dih ekonomskih časih denar,
da so ga postavili.
Zato bi danes težko spreje-
li očitke, češ, da ni pravi čas,
da bi popravljali fasade na
starih hišah - mnogi pa Na-
rodni dom gledajo itak le kot
občino, torej kot simbol
oblasti, ki ni najbolj v čislih
pri ljudskih množicah - po
bližnjici in patetično rečeno.
Čas, ko je nastajal Narodni
dom je bil prelomni čas za
Slovence. Večino ekonom-
skega življenja so oblikovali
Nemci, ki so imeli industrijo
in trgovino. Že Mihael Voš-
njak je trdil, da je lepo, če
Slovenci pišemo pesmi in
z literaturo ohranjamo ter
gojimo živ jezik, toda dokler
bomo ekonomsko odvisni
od drugih in ne bomo imeli
lastne ekonomske moči, bo
tudi narodni obstoj na trhlih
nogah. Torej le združeni
učinki kulture in gospodar-
stva - oboje v lastnih sloven-
skih rokah, lahko dajo učin-
kovite rezultate pri razvoju
slovenstva v družbeno-eko-
nomskem smislu in pri
obrambi pred ponemčeva-
njem. Zgodovinar Janko
Orožen takole v Zgodovini
Celja in okolice II. del piše
o tem času:
.'Pobudo za to je leta 1868
prinesel s Češke dr. Jožef
Vošnjak, ki se je bil udeležil
polaganja temeljnega kamna
za novo češko gledališče. Ob
tej priliki je obiskal Roudni-
ce, kjer se je seznanil s poslo-
vanjem hranilnice. Idejo je
začel izvajati varčni in go-
spodarski Jožefov brat Miha,
ki se je kot upokojeni želez-
niški inženir leta 1879 naselil
v Celju, kjer si je pridobil po-
sest. Miha Vošnjak je s somi-
šljeniki leta 1881 ustanovil
v Celju Celjsko posojilnico
na zadružni podlagi in s svo-
jim zgledom in vplivom do-
segel, da se je ustanovilo še
več podobnih zadružnih po-
sojilnic po Štajerskem, Ko-
roškem, Kranjskem in Pri-
morskem. Leta 1883 so se na
njegovo pobudo zbrali v Ce-
lju zastopniki teh posojilnic
in pod njegovim vodstvom
ustanovili Zvezo slovenskih
posojilnic. Celjska posojilni-
ca je dobila vlogo centralne
posojilnice. Pri njej so se na-
birale znatne vsote, ki so jih
uspešno uporabljali v narod-
ne, gospodarske in kulturne
namene.
Celjska posojilnica je pod-
prla marsikaterega posamez-
nika in mu omogočila, da se
je izkopal iz težav in si ustva-
ril trdno eksistenco, razen te-
ga je ustanovila tiskarno in
papirnico in omogočila izda-
janje Domovine in knjig.
Zgradila je tudi Narodni
dom, v katerem se je osre-
dotočilo vse narodno življe-
nje celjskih Slovencev.
Narodni dom so zgradili
po načrtu češkega inženirja
Ivana Vladimira Hraskega,
pomembnega arhitekta,
praktika in teoretika, kije bil
tedaj kranjski deželni inže-
nir, pozneje pa je postal pro-
fesor češke tehnike in uprav-
nik kopaUšča Podebrady pri
Pragi. Narodni dom je bil po-
zidan leta 1896, popolnoma
dokončan pa leta 1897. Dne
7. in 8. avgusta 1897 je bila
otvoritvena slovesnost.
Medtem se je razbesnela
čud celjskih Nemcev in
nemškutarjev. Prežali so na
Slovence in jih dejansko na-
padali. Najhujše stvari so se
dogajale 9. in 10. avgusta
1899, ko so češki študentje
pod vodstvom profesorja
inž. Hraskega obiskali celj-
ske Slovence.
Narodni dom je vršil ime-
nitno vlogo. Pod njegovim
okriljem so delovala vsa ta-
kratna celjska narodna dru-
štva: Čitalnica, Celjski So-
kol, Celjsko pevsko društvo.
Delavsko podporno društvo.
Slovensko obrtno društvo,
itd. Po potrebi so se zatekale
vanj tudi šolske sestre s svo-
jo mladino. V njegovi dvora-
ni so prirejali gledališke igre,
ki jim je bil duša Rafko Sal-
mič, veselice, predavanja,
itd. V gositlniških prostorih
so se zbirali slovenski ljudje
na prijazen pa tudi resen po-
menek. Sem so prihajali slo-
venski bratje; sloveči praški
profesor medicine Pelnaf...
Kot sedež celjske posojilnice
in Zveze slovenskih posojil-
nic oziroma njene nasledni-
ce Zadružne zveze je bil Na-
rodni dom važna gospodar-
ska postojanka.«
Danes si celjska družbeno-
politična skupnost prizade-
va, da bi Narodni dom spet
postal na zunaj tak kot je bil.
Mnogi kulturniki se sicer tu-
di vprašujejo, kdaj bo prišel
čas, ko bi lahko kultura po-
novno dobila pod njegovo
streho več prostora kot za-
časno uporabo dvorane in
Likovni salon. Dosedanji do-
govori kažejo na to, da bo
v finančni konstrukciji, ki še
ni zaključena, levji delež no-
sila Ljubljanska banka - te-
meljna banka Celje, kar je
nekako tudi zgodovinsko
gledano, logično. Tudi pomi-
slekom o neustreznosti časa
ne bi smeli popustiti, kajti
čas, ko je Narodni dom na-
stajal, je bil za Slovence eko-
nomsko veliko slabši od da-
našnjega, čeprav ne bi smeli
zatisniti oči tudi pred današ-
njimi primerjavami...
Z dobro organizacijo, faz-
nim pristopom in spretnim
obračanjem denaija, bi Celje
moralo zbrati dovolj moči in
ob strokovnem sodelovanju
Zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine opra-
viti to zahtevno, vendar čast-
no in obvezujočo nalogo. Ne
le zaradi bližajoče se stolet-
nice Narodnega doma, am-
pak tudi zaradi sebe in samo-
zavesti, ki se da dosegati tudi
na tak način. Je tudi po-
trebna!
DRAGO MEDVED
Poosebljen aluminijev lesk
Kipar Četliovič Ifončal partnersiio sifuipluro v Grevenltroichu
Po dveh mesecih trdega de-
la se je iz Grevenbroicha vr-
nil akademski kipar Vasilije
Četkovič-Vaško, kjer je v veli-
ki tovarni aluminija VAW
končal s konstrukcijo skulp-
ture, ki simbolizira partner-
stvo dveh mest.
Zamisel je nastala že pred le-
ti, med enim od številnih obi-
skov občinskih delegacij iz
Grevenbroicha v Celju, kjer so
predstavniki njihovega part-
nerskega komiteja v galeriji na
Prekorju spoznali delo kiparja
Četkoviča in ga povabili, da bi
postavil v Grevenbroichu
skulpturo, ki bi simbolizirala
partnerski odnos s Celjem pa
tudi s francoskim mestom St.
Chamonom.
Sledili sta dve leti trdega de-
la in iskanja ustreznih rešitev.
Kipar je izdelal tri različne va-
riante, predložil načrte, foto-
grafije in makete. Zadnja odlo-
čitev o izboru in postavitvi je
bila sprejeta lansko jesen
v Grevenbroichu, ko je dal še
svojo zeleno luč tudi župan
Bernrath. Skulptura predstav-
lja vozel, ki se v prepletanju
poigrava z elegantno obliko,
leskom aluminija in lahkot-
nostjo konstrukcijske zgradbe.
Osnovno sporočilo seveda pre-
sega zgolj nakazovanje part-
nerskega odnosa med dvema
mestoma ali dvema različnima
družbenima ureditvama. V bi-
stvu je občečloveško humani-
stičen in nakazuje simbol po-
vezovanja, druženja, srečeva-
nja pa tudi razhajanja - torej
vsega, ker je v navadi pri po-
četju med ljudmi, ki medse-
bojno sodelujejo.
Vaško je navajen dela v to-
varniških halah, zato seje tudi
v Grevenbroichu dobro znašel
med delavci velikega aluminj-
skega koncema. Sprejeli so ga
medse in že po nekaj dnevih so
ostali pravi delovni tovariši.
Čeprav so si pomagali tudi
z računalnikom in drugimi so-
dobnimi pripomočki, je bila
odločilnega pomena za natanč-
no izpeljavo skulpture in za
številne tehnične rešitve le iz-
kušnja in strokovno znanje, ki
si ga je pridobil s prakso.
Skulptura meri v širino 6 me-
trov in v višino 3. s podstav-
kom domala 5. Kar 150 posa-
meznih aluminijastih členov je
bilo treba zvariti. Skulptura se-
daj počiva v tovarniški dvora-
ni, čez kakšne štiri tedne pa,
pravijo v Grevenbroichu, bodo
pripravil slavnostno otvoritev.
Na partnerskem komiteju so
se tudi dogovorili, da bo nova
stvaritev stala ob vhodu v me-
sto s kolnske strani na Linden-
strasse.
Tamkajšnji mediji so Četko-
vičevemu delu posvetili pre-
cejšnjo pozornost, posebnoi
dajo je posnela tudi televiz
kajti veliki formati pri njih
so v navadi. S kiparjem soi
lično sodelovali tudi člani k
ba Celje, naši zdomci in vesi
bivanja v Grevenbroichu so
zelo dobro razumeli. Tako
bilo opravljeno še eno kulti
no poslanstvo in kipar
opravljal le svojega stroko\i
ga dela. Predstavljal je s šte;
nimi srečanji med domačin
našimi delavci posebno drsi
ceno vez kot ambasador l^ui;
re ne le Celja ampak mna
širše.
Le tri dni po vrnitvi iz Gi
venbroicha pa je že imel oh
ritev razstave v Rožeku (I
segg) pri Vrbskem jezeru i
Celovcu v galeriji Marije Šii
ronje, ki že štiri leta vabi vpj
strane svoje galerije priznJ
umetnike iz vseh krajev. Otj
ritev razstave je bila v soh
zvečer, odprl jo je genera
konzul v Celovcu Borut 1
klavčič - Generalni konzu
SFRJ v Celovcu in celovi
firma Intrade sta bila tudii
krovitelja razstave. O kipa:
vem delu je govoril novinar
publicist Drago Med\i
v glasbenem sporedu otvi
tvene slovenosti pa je izvai
dela Debussyja in Tellemi
flavtistka Alenka Goršič.
D.
Ulovljeni trenutici narave
Bieščeče sHlie Jaglenlie IVIarIfulJ-Lelian so odmev njene
ljuljezni do narave
»Moje slike - to sem jaz
sama. Ko jih ustvarim in
potem gledam, vem: to sem
jaz, to so moja čustva, to je
moja ljubezen do narave, to
so trenutki mojega življe-
nja,« Tako pripoveduje
o delčku svojega življenja
poklicna načrtovalka zuna-
njih zelenih površin, kot so
parki, vrtovi, športni cen-
tri. Jaglenka Markulj-Le-
ban iz Celja. Njen poklic in
njena druga ustvarjalnost
so tesno povezani. »Ko ri-
šem parke, so to veliki,
kompleksni načrti. Na mo-
jih slikah pa so detajli, ujeti
trenutki narave: bleščanje
poletne rose v travi, začetek
cvetenja hortenzije, odpa-
del venčni list češnje, maja-
nje perunik v reki...«
Življenje je polno trenut-
kov. Mi vsi se srečujemo
z njimi, le redki pa jih vidijo
v vsej polnosti. Jaglenka
pravi, da se človek takšen ro-
di, precej pa prispeva tudi
okolje, v katerem živi. Njena
družina je bila prepolna lju-
bezni do narave, do vsega le-
pega. Pa naj bo to v knjigi,
sliki, kjerkoli. »Srečna sem,
da so mi vzgojili čut do nara-
ve, do opazovanja in občudo-
vanja lepote.«
Lepota je za Jaglenko bleš-
čeča in krhka. Zato je s pa-
pirja in platna, s temepere in
olj prešla na slike s transpa-
rentnimi barvami na steklu.
Samo steklo lahko da pravi
občutek prozornosti in glo-
bine trenutka. Slike morajo
biti takšne kot japonska ha-
iku poezija. Primeri so zgo-
vorni: »Kako zavidam javor-
jevemu listu - zablesti in se
usuje.« Res, zrelost javorja je
čudovita, a Ustje se osuje kot
življenje - zadovoljno in
srečno. Ali pa: »Kakor se pe-
runike v globoki vodi tu in
tam brez korenin majejo, ta-
ko tudi jaz rastem v reki lju-
bezni.« Tako kot modre pe-
runike se tudi človek maje
v reki življenja, ljubezen, ki
vse to ovija, pa je ljubezen do
življenja samega, do človeka,
do dela, do umetnosti. Ja-
glenka tako občuti.
To potrjuje tudi njen od-
nos do slik. Življenje dolgo
jih nosi v sebi, potem v nekaj
nočeh dovoli čopiču svobo-
do. Ko so slike narisane - ob
njih uživa: »Nesrečna sem.
če jih hoče kdo kupiti. Moj
poklic, čeprav je tudi v njem
del mene, je na prodaj. Slike
pa so del mene, moje druži-
ne. To ni na prodaj.« Kljub
temu Jaglenka svcjje slike
razstavlja in prodaja. Sku-
pinsko kot članica Društva
likovnih amaterjev Celja in
samostojno. Predstavila seje
na Dobrni, v Čatežkih topli-
cah, v Zlatarni Celje, v zdra-
vilišču Topolšica, od 26. av-
gusta do 2. septembra raz-
stavlja v Muzeju revolucije
v Celju, pripravlja razstavo
v Zagrebu... Zato, ker je
prepričana, da je dobro, če
ljudje pokažejo kar ustvari-
jo, da se družijo med seboj,
da občutijo, kako drugi spre-
jemajo njihovo ustvarjal-
nost, da jo ponudijo drug
drugemu.
Za tiste, ki ste se rodili
drugačni in ki nimate nikoli
časa: Jaglenka Markulj-Le-
ban je redno zaposlena, ima
tri otroke, predava na agro-
nomski fakulteti v Zagrebu
aranžiranje cvetja, zraven pa
dela še magisterij na Gozdar-
ski fakulteti.
MILENA B. POKLIČ
1. september 1988
novi tednik - stran 9
Na Golteh so polni načrtov
Na Golteh so v ponedeljek
začeli s pripravljalnimi deli
za izgradnjo nove dvosedež-
nice, 420 metrov dolgega
»Snirekovca« od hotela do
Starih stanov. Načrtujejo
pa tudi druge novosti, smo
zvedeli na njihovi tiskovni
konferenci.
Nova sedežnica bo nepo-
sredni pristop na smučišča
Stan stani - Ročka planina.
Sedežnica Medvedjak bo od-
slej namenjena izključno
smučarjem in ne bo več slu-
žila tudi za dostavo. Z novo
naložbo bodo smučarske
zmogljivosti na uro zelo po-
večali. Za prestavitev »Treh
plotov« na smučišča Starih
stanov letos ni dovolj sred-
stev, zato so dela preložena
na prihodnje leto.
Dvosedežnico bo izdelal
zreški Unior. V investicijo se
s sredstvi vključujejo tudi
delovne organizacije s celj-
skega območja.
Cena dnevne vozovnice
v prihodnji sezoni bo predvi-
doma 25 tisoč din in bo us-
klajena v poslovni skupnosti
žičničarjev. Že četrto smu-
čarsko sezono bodo imeli
skupno smučarsko karto
s Kopami, pogovarjajo pa se
tudi za skupno karto z Ro-
glo. Cena vozovnice na Gol-
teh, Rogli in na Maribor-
skem Pohorju je že usklaje-
na in bo ista. Na Golteh so
imeli že do sedaj učinkovito
reševalno službo, ki jo name-
ravajo izpopolniti s takoime-
novanimi »ski patrolami«, ki
bodo dajale tudi informacije
in obvestila.
Poletno ponudbo prodaja-
jo težje. Menijo, da bi morali
posodobiti hotel na Golteh.
Zato do sedaj poletne sezone
niso uspeli tako dobro izko-
ristiti kot so zimsko. Letos je
promet v poletni sezoni
kljub temu porasel, saj Golte
ponujajo privlačne progra-
me izvenpenzionske ponud-
be. Največ zanimanja je za
planinsko »Pot po Golteh«.
Prihajajo tudi gosti iz kampa
Menina, za katere je visoko-
gorje prezahtevno.
Nihalka na Golte obratuje
vsak dan in v avgustu so pre-
peljaU približno 2 tisoč go-
stov. Prve rezultate je prine-
slo tudi kajakaštvo. Na po-
nudbo izletov v Savinjske
Alpe pričakujejo večji odziv
v prihodnjem letu, ko bodo
pripravili tudi turistične pro-
spekte. Letos poleti so na
Žekovcu prvič organizirali
letni kino, ki ga bo v septem-
bru zamenjal avto kino. Ob
skorajšnji veliki razstavi re-
zanega cvetja z mednarodno
udeležbo, ki bo v Savinj-
skem gaju, se bodo vključili
s svojo gostinsko ponudbo.
Na Golte prihaja tudi vse več
zmajarjev, ki jim ponujajo
brezplačni prevoz z nihalko.
V drugi polovici septembra
imajo v načrtu tudi zeliščar-
ski vinekd.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
izlet za dan
pianincev
Za dan slovenskih planincev
-	11. septembra organizira celj-
sko planinsko društvo Železni-
čar izlet na Zasavski vrh
-	Janjčje. Pot ni zahtevna, pla-
ninci pa se bodo zbrali na celj-
ski železniški postaji zjutraj ob
6.15. uri. Odhod vlaka je ob
6.26. uri, povratek pa ob 20.30.
un. Prijave za izlet sprejemajo
v društveni pisarni v Aškerče-
vi 1 vsak torek od 8. do 19. ure.
Za izlet je potrebno plačati
1.000 dinarjev, za otroke pa po-
lovico manj.
Jubilej PO Rimske
toplice
Planinsko društvo v Rim-
skih toplicah praznuje 35-letni-
co delovanja. Obletnico bodo
proslavili v nedeljo, 4. septem-
bra, ob 11. uri, pri koči na Ko-
pitniku. Na srečanju planincev
bodo po uvodnem slavnost-
nem govoru in kulturnem pro-
gramu poskrbeli tudi za za-
bavo.
Med izvenpenzionsko ponudbo je največ zanimanja za »Pot po Golteh*
»Dva turizma« v Lučaii
»v letošnji turistični sezo-
ni je sprva slabo kazalo,« je
dejala Olga Šiljar, lučka tu-
ristična delavka. Lučkemu
Turističnemu društvu je
predsednikovala več kot 20
let.
»Imamo precej dobro ure-
jenih sob. Pred leti je zadru-
ga dala kmetom ugodne kre-
dite za razvijanje turizma na
kmetiji, saj je to za kmeta
dodatni vir. Ne razumem pa,
da se v tej majhni vasi gremo
,dva turizma': kmečkega in
na drugi strani zasebne sobe
ter zasebni penzion ,Radu-
ha'. Ne vemo kako s tem dru-
gim turizmom. Kmečki turi-
zem ima organizirano proda-
jo s Kompasom in zadrugo.
Društvo si prizadeva za re-
klamo s svojimi majhnimi
sredstvi.« Glavni prihodek
društva je izkupiček od turi-
stične prireditve Lučki dan.
Potem sva se vrnila na za-
četke turizma v Lučah. Turi-
stično društvo so_v vasi usta-
novili leta 1926. Že takrat so
spoznali, da je panoga za tak
kraj potrebna in da je dodat-
ni vir dohodka. V času pred
vojno sta bili znani Stogleje-
va turistična kmetija in še
druga, na Martinčevem. »Ta-
krat so govorili o ,turizmu na
vasi'. V povojnem času je tu-
ristična dejavnost sprva za-
mrla, nato se je začel znova
razvijati.«
Alpske Luče privlačijo
s svojim urejenim okoljem.
Vas je bila dvakrat najbolj
urejen kraj v Sloveniji. Olga
Šiljar: »Kraja nismo urejeva-
li za pokale, pač pa pred-
vsem zase, saj v njem živi-
mo.« V kraju počitnikujejo
predvsem gosti iz Zagreba in
iz jadranskih mest. Prihajajo
starejši gostje, ki iščejo mir
in čist zrak. Dober glas seže
daleč in sogovornica je imela
pred sabo zadnjo številko za-
grebškega, visokonakladne-
ga »Vikenda« z obširno re-
portažo o Lučah, z barvnimi
fotografijami. Na Lučki dan
sta Siljarjeva in novi pred-
sednik Turističnega društva,
Alojz Selišnik mlajši, govori-
la o lučkem turizmu tudi za
zagrebško televizijo. »Gostje
postajajo vse zahtevnejši.
Možnosti vidimo v zimskem
turizmu, ki bi sezono podalj-
šal. Potrebovali bi tudi letni
bazen,« je zaključila Šiljar-
jeva.
Alojz Selišnik mlajši, poln
poleta, se ozira vnaprej. Me-
ni, da bi morali strukturo go-
stov pomladiti: »Morali bi
privabiti tudi športnike, ka-
jakaše in alpiniste. S tem bi
dali večji poudarek tudi iz-
venpenzionski ponudbi.
Penzionska ponudba je sko-
raj povsod na nivoju, izven-
penzionska pa je odvisna od
številnejših dejavnikov.«
Projekt razvoja gornjesa-
vinjskega turizma predvide-
va nadaljnji razvoj Luč v tu-
ristično hotelsko vas, s po-
udarkom na narodopisnem
izročilu. V Lučah bodo tudi
smučišča, tako da bo alpska
vas turistično zaživela tudi
pozimi, brane JERANKO
Jurij Vodovnik Slovencem
»Jest sem Vodovnik Juri» - ljudski pevec s Pohorja
Pred dnevi je pri Parti-
zanski knjigi v Ljubljani iz-
šla knjiga, ki se je more raz-
veseliti sleherni Slovenec.
To je knjiga o slovenskem
ljudskem pevcu Juriju Vo-
dovniku s Pohorja, Prešeno-
vem sodobniku. Jurij Vo-
dovnik se je namreč rodil
leta 1791 in prav letos je
130-letnica njegove smrti.
Po zaslugi avtorja knjige,
Igorja Cvetka in njegovih
sodelavcev. Kulturne skup-
nosti občine Slovenske Ko-
njice in združenega dela ob-
line, ki je podprlo izid, je
Itnjiga bogato izročilo da-
našnjim in kasnejšim ro-
dovom.
Promocijo knjige z boga-
tim kulturnim programom
pripravljajo v Zrečah za 17.
september, vendar je knjiga
l^edna toliko pozornosti, da
^di rni neučakano pišemo
, ^jej pred uradno predstavi-
tvijo.
^Kdo je bil pravzaprav Jurij
j^^dovnik? Avtor knjige
^m v svojem predgovoru
JJ^e, da je bil to bukovnik,
na c?^' pevec in igre, rojen
^ Skomarju 22. aprila 1791
tesaiju in coklarju Mihi (po
domače Tomažiču) in Hele-
ni, rojeni Ostružnik. Umrl je
17. decembra 1858 (za jetiko,
tri dni po smrti svoje žene).
Jurij je bil od mladosti bole-
hen in 19-leten se je izučil
tkalstva. Hodil je naokrog
oprtan s košem brez dna ter
si s petjem svojih in drugih
pesmi služil hrano, zlasti pi-
jačo.
Skozi pravkar izšlo knjigo
nam tako biografski podatki
približajo Vodovnikov soci-
alni položaj, obenem pa
osvetlijo način njegovega
ustvarjanja in petja; torej
razširjenja pesmi. Potujoči
pevec je bil torej revnejši
dninar, kočar, ki je s košem
(brez dna?) sam pešačil iz
kraja v kraj in s petjem in
pesnikovanjem okrog po Po-
horju razveseljeval ljudi.
Z današnjega vidika bi ga
lahko imeli za nekakšnega
berača ali vsaj za človeka za-
bavnjaka (veseljaka), ki mu
lastnina ni pomenila boga-
stva. Koš brez dna, ugotavlja
avtor Igor Cvetko, je najbrž
pesniška prispodoba, lahko
pa kaže tudi na neko Vodov-
nikovo karakterno lastnost.
Jurij je pel v domačem je-
ziku. Še več, v pohorskem
narečju. Njegove pesmi so
bile namenjene preprostim
ljudem iz njegove okolice.
Slovenščina je bila v takrat-
nem javnem življenju v rabi
največ med nižjimi sloji in
njim tudi namenjena. Celo
v šoli je bila stopnička za pri-
učitev nemščine. Jurij Vo-
dovnik je bil realist. Bil je
opisovalec lastnega in ljud-
skega življenja na Pohorju,
ki je svojim stanovskim,
zbadljivim, prigodnim in
razpoloženjskim pesmim
znal prilagoditi jezik in me-
ro. Vpesnil je pohorskega
kmeta iz prve polovice 19.
stoletja. Živega in ponosne-
ga, z vrlinami in napakami,
Pohorca, stoječega sredi de-
la in življenja. A vendar je
celo zbadljiv ostajal topel,
v obsodbah človeški, v po-
smehovanju razumevajoč in
vseskozi poln humorja, v sa-
tiri konkretne situacije dvig-
njen nad njo, zato aktualen
in živ. Še danes.
MATEJA PODJED
Knjiga Jes sem Vodovnik
"'uri, je po avtorju Igorju
Cvetku nastajala kar nekaj
'et, od tedaj, ko so leta 1983
^''■ajani Zreč na izviren na-
J^in počastili slovenski kul-
turni praznik in pripravili
^^okroženo predstavitev
Pohorskega pevca Jurija
♦odvodnika. Igor Cvetko je
med gledalci in po nav-
dušenju publike se je bil te-
odločil raziskati zapuš-
'^'Uo pohorskega pevca.
Poljudno, a hkrati znan-
stveno delo je brez dvoma
^•"edno velike pozornosti
^'ehernega Slovenca.
Knjiga je študijsko, iz-
jemno bogato delo, ki ga bo-
gatijo črno-belo fotografije
Edvarda Gregoriča. Izšla je
v nakladi 2500 izvodov, 1800
jih je namenjenih za konji-
ško občino, ostali izvodi pa
bodo v prodaji po Sloveniji.
Veliko zaslug za izid knjige
imajo prizadevni delavci
Kulturne skupnosti občine
Slovenske Konjice, tudi
Raziskovalne skupnosti, ki
je priskočila na pomoč, da
je okoli 70 Vodovnikovih
pesmi z notnimi zapisi ugle-
dalo luč sveta. Veliko za-
slug pri izidu knjige ima
zlasti kulturni delavec Mar-
tin Mrzdovnik iz Cometa
v Zrečah.
Anton Tanc
v Vinkovcih
v Vinkovcih poteka vsako
leto pregled jugoslovanske iz-
virne folklore. Srečanje folklo-
ristov iz Jugoslavije traja več
dni, letos pa bodo Slovenijo za-
stopali člani folklorne skupine
Anton Tanc iz Marija gradca.
Predstavili se bodo z mlati-
škim likofom; gre za ljudske
običaje povezane z mlačvo.
V Vinkovcih bo nastopilo 35
članov te folklorne skupine,
revija pa bo 10. in 11. sep-
tembra.	N.G.
V lončarski peči ho gorelo
Rogaški »Dnevi keramike^ že tretjič zapovrstjo
Prireditve Rogaškega glasbenega po-
letja so v polnem teku in že je pred vrati
nova tradicionalna prireditev Zdravi-
lišča Rogaške Slatine. »Dnevi keramike
Rogaška 88«. Tretjič zapored bodo v na-
ravnem okolju zdraviliškega parka, ob
lončarski peči ustvarjali mojstri te stare
obrti, v kiparski delavnici pa akadem-
ski kiparji.
V dneh od 11. do 15. septembra bodo
gostje in drugi obiskovalci Rogaške lahko
spremljali delo rok mojstra Franca Zelka
iz Murske Sobote, v kiparski delavnici pa
bodo ustvarjali Aladar Zaharijaš, Peter
Reberšek in Jože Lasič, vsi iz Ljubljane.
Od 11. do 15. septembra pa bo ob peči
mojstra Zelka zamenjal lončar Andrej
Hernja s Ptuja. Ob njem bo njegov someš-
čan, kipar Branko Zoreč.
Štiri večere (6., 7. ter 10. in 11. septem-
bra) bo Dneve keramike spremljal pose-
ben kulturni program z nastopi kvarteta
Ingrad iz Celja, Jožeta Križana, ki bo na
harmoniki igral slovenske narodne pe-
smi, pevcev iz Kostrivnice, ki so pripravili
fantovski večer, ter s folklorno skupino
Minerali iz Rogaške Slatine, ki bo pred-
stavila slovenske ljudske plese. Ta pro-
gram bo vsakič ob lončarski peči v parku,
pričel pa se bo okoli 20. ure. M. AGREŽ
Barve kot moč glasbe
Jure Cekuta se predstavlja doma
»Umetnost je tista, ki
v nas premakne kako čute-
čo struno...« In natanko to
se je zgodilo v petek, 26. av-
gusta zvečer v razstavnem
paviljonu - pivnici Zdravi-
lišča Rogaška Slatina. Svo-
ja likovna dela je do 23. sep-
tembra postavil na ogled
sedaj že po svetu uveljavlje-
ni in priznani slikar Jure
Cekuta. Izjemna mlada vir-
tuoza, harfistka Mojca
Zlobko in flavtist Cveto Ko-
bal sta se k pozlačenim ok-
virom likovnega sveta
umetnika zrelih, srednjih
let, kot je dejal ocenjevalec
dogodka dr. Mirko Juteršek,
karseda najbolja pridala.
Ob dvojnem dogodku je bi-
lo občinstvo očarano.
Juretu Cekuti je bilo iz-
jemno ljubo, da se je z retro-
spektivo svojih del, s po-
udarkom na zadnjih dveh le-
tih, ob 15-letnici svoje umet-
niške poti predstavil v do-
mačih logih. V bližini svoje-
ga rodnega Celja, ki ga ima
tako zelo rad tudi tedaj, ko
lebdi med Ameriko, Hawaii,
Tokijem, Beogradom in še
kje.
Jure Cekuta pravi, da je
morda res rojen pod srečno
zvezdo umetnosti, ki mu
v tujini kot mladeniču ni za-
prla vrat v svet likovne
umetnosti. In retrospektiva
njegovih del nudi opazoval-
cu priložnost spremljati raz-
voj in napredek ustvarjanja
umetnika-individualista.
Različna prehodna obdobja,
skozi katera je prešel umet-
nik, so jasno vidna. To je
lastno dozorevanje, to so šo-
le v tujini. Tu je zamišljeno
razpoloženje čikaškega ob-
dobja, lahko razpoloženje
v delih ustvarjenih v Kalifor-
niji in končno lepota narav-
nih oblik, ki jih je našel na
Havajskih otokih.
Njegove barve spominjajo
na glasbo. Dogodek v Roga-
ški Slatini je to še bolj potr-
dil. Zlata harfa z njegovo li-
kovno poezijo aktov, dis-
kretne in lepe umetnosti, ki
še malo ni žaljiva in še malo
ne groteskna, kot je dejal
ocenjevalec njegovih del.
Profesorica Barbara Saro-
mines mu je na pot k njegovi
razstavi na Havvaiih zapisala,
da mojster Cekuta kombini-
ra naravne oblike z nestvar-
nimi oblikami. In - rezultat
so slike, v katerem prevladu-
je ena oblika lika.
Zadnja dela Jureta Cekute
pa so resnično uragani barv.
Z globoko človeško toplino
jih je na kulturnem dogodku
v Rogaški Slatini položil ob-
činstvu na srce prof. dr. Al-
bert Zaveršnik. Prevzet od
slike, harfe in flavte in poln
svojih lastnih umetniških
spoznanj in doživetij, je po-
spremil in pozval polno pri-
zoriščno dvorano k novim
podvigom v kulturi. Rogaški
je bil na visoki ravni.
MATEJA PODJED
10. stran - novi tednik
1. september 1988
Suša le pobrala precej pridelka
y občinah razmišljajo, kako hI nadomestili Izpad pri pridelavi krme
o tem, da je suša prizadela kmetovalce v vseh občinah
na Celjskem, smo že poročali v eni izmed avgustovskih
številk Novega tednika. Medtem so posebne komisije
opravile oglede na terenu in ocenile nastalo škodo. Tokrat
smo zbrali podatke iz občin Velenje, Laško, Šmarje pri
Jelšah, Slovenske Konjice in Mozirje.
Bojijo se
zmanjševanja črede
V občini Velenje ocenjuje-
jo, da je v višinskih predelih
zaradi suše letos izpadlo kar
okoli 30 odstotkov travne kr-
me. Z drugimi besedami, gre
za primamljaj 42 tisoč cen-
tov suhe snovi z dveh tisoč
hektarjev bolj in srednje eks-
tenzivnih travnikov. Na nižje
ležečih travnikih je škoda
nekoliko manjša, le 20 do 25-
odstotna. Koruze za silažo, ki
jo v občini pridelujejo na 635
hektarjih, bo letos 35 do 40
odstotkov ali 111 do 127 tisoč
centov manj. Močno je priza-
det tudi krompir, ki ga bo po
najbolj pesimističnih ocenah
skoraj polovico manj od na-
črtovanega in ga bodo ve-
lenjski kmetovalci pridelali
kar 24 tisoč centov manj. Tu-
di hmelja bo iz Velenja za 30
do 40 odstotkov ali med 130
in 175 centi manj od običaj-
nega pridelka. Sadja bodo
v občini zaradi dolgotrajne
suše letos pridelali pol manj,
krmne pese pa za približno
četrtino manj; primanjkova-
lo'je bo med 9 in 14 tisoč
centi.
Zato si v občini v teh dneh
prizadevajo, da bi nadokna-
dili čimveč krme. V torek
bodo skušali doseči dogo-
vor, po katerem bi kmetom
dajali brezobrestne kredite
za nakup krmil, nekaj krme
pa že v teh dneh dobe iz so-
sednjih republik. Marjan Ja-
kob iz Erinega šoštanj skega
TOK Kmetijstvo pravi, da
v Velenju razmišlajo o nado-
mestitvi krmne koruze s ta-
pioko, saj se boje, da bodo
kmetje zaradi podivjanih
cen koruze - zaenkrat n^ bi
bila po 600 dinarjev - pričeli
zmanjševati črede.
Na vso srečo pa je bilo
v Velenju ta čas dovolj gno-
jil, tako da so po zadnjem
deževju še dognojevah in
upajo, da bosta predvsem
ljuljka in krmni ohrovt lepo
uspela, popravila pa bi se
lahko tudi krmna pesa.
Pridelka za 35
odstotkov manj
Zaradi suše bo tudi v laški
občini precej manj pridelka
kot so načrtovali. Ocenjuje-
jo, da je suša prizadela pred-
vsem travinje, koruzo in
krompir, zaradi česar bo pri-
delek manjši od 20 do 35 od-
stotkov. V Kmetijski zadrugi
Laško ocenjujejo, da bi po-
trebovan milijardo 300 mili-
jonov dinarjev za nakup na-
domestne krme za živino in
umetna gnojila za najnujnej-
še dognojevanje.
Največ škode na
hmelju
v občini Šmarje pri Jel-
šah bo zaradi suše pridelek
manjši za približno 40 od-
stotkov. Najbolj je suša pri-
zadela hmelj, ki so ga začeh
obirati 20. julija, nakosili so
tudi znatno manj otave kot
so pričakovali, koruza pa je
zaostala v rasti. Prizadeta sta
tudi fižol in pesa. Suša pa ni
prizanesla niti sadovnjakom
in vinogradom, ki jih je že
spomladi prizadela pozeba,
junija toča, nazadnje pa še
suša.
Rejcem bodo
pomagali z nakupom
krme
v mozirski občini so ško-
do ocenjevali še pred dež-
jem, zato so takratne ocene
nekoliko drugačne od zad-
njih. Ocenili so, da bo pride-
lek krme na travnikih manjši
za 20 do 30 odstoktov, po de-
ževju pa pričakujejo nekoli-
ko boljše rezultate. Hmelja
bo za četrtino manj kot so
načrtovali, pri koruzi pa tudi
po dežju ni večjih sprememb
in pridelek bo za 40 odstot-
kov manjši kot pri normalni
letini.
Zaradi škode se v Mozirju
bojijo zmanjševanja osnovne
črede živine, zato bodo v ob-
čini skušali pomagati rejcem
z nakupom dodatne krme in
koruze.
Udarec še za
prihodnje leto
Pozeba in suša sta obirali
pridelke tudi v konjiški ob-
čini. V lastni proizvodnji pri
Kmetijski zadrugi Sloven-
ske Konjice ocenjujejo, da
bo na 47 hektarjih posejani-
mi s koruzo pridelek le 80-
odstoten, oljno repico je 40-
odstotno obrala že pozeba.
Letos bodo predvidoma
obrali 1300 ton jabolk za pre-
hrano in 200 ton za industri-
jo, vendar bo ta pridelek tudi
le 75-odstoten. Pozeba in su-
ša sta obirali tudi vinograde,
kjer bo pridelek le 60 do 70-
odstoten. Višina škode gre
seveda v milijarde, predloge
ukrepov za blažitev posledic
suše so obravnavali na vče-
rajšnji seji Izvršnega sveta
Slovenske Konjice.
Hud izpad v proizvodnji
čutijo tudi kmetje, zlasti vi-
nogradniki, saj bo ponekod
pridelek do polovice manjši.
Letina jabolk bi bila ena
boljših, je kazalo pred poze-
bo, zdaj bodo nizke odkupne
cene izničile še ostanek pri-
delka. Udarci naravne kata-
strofe pa bodo segli še v pri-
hodnje leto.
Možnosti za povečanje pridelka
krme po končani suši
z izdatnim deževjem v preteklih dneh se je kon-
čalo dolgo vroče in sušno obdobje. Ker bo krme
zaradi suše primanjkovalo, moramo izkoristiti vse
možnosti, da pridelamo v jesenskem času in zgodaj
spomladi čimveč dodatne krme.
Gnojenje travinja
Travnike, ki nam dajo v normalnih letih tri ali več
košenj, in intenzivne pašnike moramo čimprej dognojiti
s 40-60 kg/ha dušika, kar je 150 do 220 kg/ha KAN-a (27%
dušika). Z manjšim odmerkom dognojimo manj rodovitne
travnike, z večjim, do 220 kg/ha KAN-a, pa le zelo inten-
zivne travnike in pašnike. Če bomo travinje takoj dogno-
jili, bo prišlo gnojilo v mokri zemlji do korenin travne
ruše, kar pomeni, da bo takoj pospešilo rast. Tako bomo
zagotovili hitro rast in kar največji še mogoč pridelek
krme, ki se ga porabi za zeleno krmo, pašo ali siliranje.
Dognojili bomo le travnike in pašnike na katerih so zdaj,
nekaj dni po izdatnem deževju, trave že zelene. Na travi'
nju, kjer je bila ruša tako izsušena, da trave tudi zd^
nimajo zelenih listov in so zelene le posamezne zeli, se ne
splača dognojevati. Prav tako ni gospodarno dognojevanje
ekstenzivnega travinja, ki d^je tudi v normalno vlažnih
letih le pičle pridelke.
Setev prezimnih dosevkov
Za setev priporočamo krmne dosevke, ki so primerni za
kasnejše sejanje. To sta predvsem krmna ogrščica (star-
ška) in krmna repica (perko). Med travami je najprimer-
nejša mnogocvetna ljuljka (sorti draga in tetraflorum).
Te dosevke moramo čimprej posejati in sicer najkasneje
do konca avgusta ali v prvih dneh septembra. Ob ugodnih
vremenskih pogojih dobimo zadovoljiv odkos že pred
zimo. Krmna repica in mnogocvetna ljuljka običajno
dobro prezimita in če ju ob koncu zime izdatno pognojimo
z dušikom, dobimo v aprilu še en odkos.
Septembra lahko sejemo ozimno jgrašico v mešanici
z ržjo, inkarnatko in rž. Čisti posevek inkarnatke, kije pri
nas kar precej razširjen prezimni dosevek, bi kazalo zaradi
slabše zanesljivosti in pozne tehnološke zrelosti zamenjati
z grašljinko, to je mešanico inkarnatke, mnogocvetne
ljuljke in grašice ah pa z enostavnejšo mešanico inkar-
natke in mnogocvetne ljuljke.
Za setev dosevkov naj bo zemlja dobro pripravljena,
zlasti pri dosevkih, ki imajo drobno seme. Dosevke gno-
jimo pred setvijo s fosforjem, kalijem in manjšim odmer-
kom dušika. Večji del dušika damo dosevkom ob koncu
zime (80 kg/ha dušika), grašici in inkarnatki pa le polovico
tega odmerka.
Seme za priporočene dosevke dobite v svojih zadrugah,
dobavlj^o pa ga SK Semenarna, ABC Pomurka in Agra-
ria-Coop, pri zadrugah pa so na voljo tudi ustrezna gnojila.
S pravočasnim gnojenjem travinja in setvijo krmnih
dosevkov bomo zagotovili večji pridelek krme, s tem pa
po svojih močeh ublažili posledice letošnje izredne suše.
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Dober zaslužek
v času obiranja hmelja
pride na pomoč savinjskim
hmeljarjem več sto sezon-
skih delavcev. Opravljajo
različna dela. Zanimivo je,
da se jih večina vrača že vr-
sto let.
Ivica Kukec: »Doma sem
iz okolice Varaždina, sem pa
prihajam na sezonsko delo
že več let. Delam na sušilni-
ci, tukaj bom dvajset dni, za-
služil pa bom okrog 500 tisoč
dinarjev. Če bi imel prilož-
nost, bi se rad tukaj za stalno
zaposlil.«
Liza Jakopovec: »Imava
že velike otroke, ki doma na
kmetiji opravijo kar je treba,
midva z možem pa že več let
zapovrstjo v tem času hodiva
v Savinjsko dolino. Jaz ve-
žem vreče, mož pa dela na
sušilnici.«
Viktor Punčec: »Doma
sem iz Spodnje Voče, od tam
nas je tako večina, star sem
27 let in že večkrat sem bil
tukaj. Čeprav je delo dokaj
težko, rad pridem, ker je za-
služek dober. Tudi hrana je
kar dobra, tako, da se nima-
mo kaj pritoževati.«
T.TAVČAR
Liza Jakopovec
Ivina Kiikpr
Viktor Punčec
Mreža
zbiralnic
- neuresničena
naloga
čim so se v Hmezado-
vem Krnetijskem kombi-
natu v Šmarju izkopali iz
izgub, so se lotili nekate-
rih nujnih naložb. Tako
so lani zmeliorirali 340 ha
polj, obnovili 60 ha vino-
gradov, 16 ha jablan, 11 ha
ribeza in nekaj hektarov
malin.
Žal pa v tozdu Koope-
racija niso uspeli uresni-
čiti naložbe, s katero bi
zaokrožili mrežo zbiralnic
mleka. To se močno poz-
na v govedorejski proiz-
vodnji, ki skupaj z mleč-
no predstavlja najpo-
membnejši del kmetij-
stva. Kmetje namreč redi-
jo okoli 16 tisoč glav go-
veje živine in letno odda-
jajo blizu 10 milijonov li-
trov mleka.
Zastoj v te vrste nalož-
bah lahko, ob nizkih od-
kupnih cenah mesa in
mleka, vpliva na padec
števila goveje živine, kar
bi bila vsekakor velika
gospodarska in družbena
škoda. Kmetijstvo je, z ži-
vinorejo v ospredju, ena
prednostnih panog šmar-
skega gospodarstva.
M. A.
Savinjski golding pod streho
Pridelek Je slabši kot lani, a vseeno boljši od prvotnih
napovedi
čeprav je v teh zadnjih
avgustovskih dneh hme-
ljarjem nagajalo deževje, so
konec prejšnjega tedna že
obrali vse površine, zasaje-
ne s savinjskim goldingom.
Ostale vrste hmelja bodo
obrali predvidoma do
osmega, devetega sep-
tembra.
Na Inštitutu za hmeljar-
stvo in pivovarstvo v Žalcu
so povedali, da so do 26. av-
gusta obrali 95 odstotkov
hmeljskih nasadov savinj-
skega goldinga. Ta vrsta zav-
zema okrog 980 ha površin
v Sloveniji ali 38 odstotkov
vsega hmelja.
V teh dneh hmeljarji obira-
jo še ostale vrste; preko
1000 ha aurore, atlasa, apolo-
na in bliska. Ocena strokov-
njakov iz Inštituta je, da je
volumen hmelja, kot temu
pravijo, dosti nižji kot prejš-
nja leta. Po besedah vodje
pospeševalne službe za hme-
ljarstvo Slovenije Milana
Dolinarja je volumen nižji za
30 odstotkov, takšnih številk
pa ne pomni v vseh zadnjih
petnajstih letih. Istočasno pa
na Inštitutu ugotavljajo iz-
redno visoko specifično te-
žo, tako da bo izpad pridelka
vseeno nižji, kot so pričako-
vali na začetku obiralne se-
zone. Takrat so napovedova-
h 30 odstotkov manjši pride-
lek, zdaj kaže na 17 do 20-
odstotno zmanjšanje. Tako
bo letos okrog 3700 ton hme-
lja, kar pa je le precej manj
kot lani, ko ga je bilo 4356
ton hmelja.
IRENA RA.ŠA
Virštanjčan bo tekel iz preš v
Imenem, zorel pa v Šmartnem
Izboljšati odnos do kooperantov In povečati odkup grozdja
V	Imenem, središču šmar-
sko-virštai^skega vinorod-
nega okoliša bodo kmalu
odprli novo predelovalnico
grozdja. Vsake take prido-
bitve se vinogradniki vese-
le, šmarski pa še posebej,
saj bi se z njo lahko začele
reševati mnoge, že nekaj let
kopičene težave.
V	novi kleti bodo predelo-
vali grozdje do mošta, kakš-
nih 2.000 ton letno, pri na-
daljni negi vina in polnjenju
pa bo sodelovala delovna or-
ganizacija Era iz Šmartnega
ob Paki. Objekt meri 32 krat
18 metrov in ima vso potreb-
no predelovalno opremo:
mostno tehtnico, sprejemno
korito, pecljalnik, stiskalni-
ce, cisterne, črpalke, meril-
nik sladkorja, vinifikatoije
itn. Vrednost naložbe je pri-
bližno 2 milijardi dinarjev,
od tega je 30 odstotkov iz
sredstev za manj razvite, 70
odstotkov pa je lastnih sred-
stev tozda kooperantov, 1,2
milijona dinarjev pa so pri-
spevali tudi kmetje, s čimer
so omogočili nakup kako-
vostnega, uvoženega meril-
nika sladkorja. Z gradbeni-
mi deli so pričeli lani novem-
bra, letos julija pa so jih In-
gradovi delavci uspešno zak-
ljučili, Kovinsko podjetje iz
Ajdovščine pa namešča še
zadnjo opremo. Pričakujejo,
da bo objekt slovesnp odprt
ob prazniku občine Šmarje,
16. septebra.
Po besedah Zdravka Poči-
valška, direktorja TOZD-a
kooperantov pri Kmetij-
skem kombinatu Hmezad,
se organiziranost predelave
pri kmetih in odkup pred leti
nista obnesla, predvsem za-
radi neustreznega odnosa do
kooperantov. Grozdje se je
v povprečju slabo predelalo,
vino ni doseglo kakovost kot
jo omogoča to vinorodno po-
dročje, vse to pa je vplivalo
na manjšo prodajo. Slaba
tehnologija je povzročila
prehitre trgatve in nižje slad-
korne stopnje, vinogradi ni-
so bili prilagojeni sestavi in
legi zemljišč. Tudi vplivi tra-
dicije so naredili svoje
- kmetje dajejo prevelik po-
udarek na vinograde in so jih
pretirano gnojili, zaradi pre-
obloženosti, neprimerne rezi
in zaščite je prihajalo do
gnitja. Stroka je bila premalo
vključena tako pri predelavi
kot pri kletarstvu.
Zdravko Počivalšek meni,
da so na tem območju velike
možnosti za kakovostna in
vrhunska vina. Dozoreti pa
mora tudi tržna miselnost vi-
nogradnikov, razumevanje.
da se na trgu lahko prodajajo
le vina, z analizami, s pore-
klom. Šmarski vinogradniki
zaenkrat tekmujejo z belim
in rdečim Virštanjčanom,
letnikom 86 in 87. Letos naj
bi ponudili tržišču tudi ome-
jene količine buteljčnega vi-
na. Vse to je posledica bolj-
šega odkupa, ki je, pred od-
ločitvijo za izgradnjo prede-
lovalnice grozdja, bil prej iz-
jema kot pravilo. Zdaj se po-
nujajo velike možnosti za si-
stematičen in učinkovit od;
kup, s tem pa tudi za preboj
na širše slovensko vinsko tr-
žišče.
V TOZD Kooperantov se
zavedajo, da bo odkup uspel
le, če bodo za grozdje ponu-
dili dobro odkupno ceno. Za
kmete sovlagatelje bo veljala
100-odstotna akontacijska
odkupna cena, ki se bo ob
trgatvah izračunavala iz raz-
merja med proizvodnjo ii^
predelavo grozdja, sovlaga-
telji pa bodo prejemali še do-
plačila iz dosežene prodaje-
Poleg tega bodo tudi polno-
pravno upravljali z novo pr^'
delovalnico. Prvo leto verjet-
no ne bo šlo vse po načrtih,
saj sta spomladanska pozeba
in poletna suša pustili precej
posledic. Težko je tudi priča'
kovati, da bi se takoj spr®'
menil odnos nekaterih vino-
gradnikov, ki še vedno veli-
ko grozdja zadržijo dom^
Letos računajo le na kakšnij^
300 ton odkupljenega grozo^
ja, v prihodnje pa bi morali
biti številka bistveno večja-
ROBERT GORJAN^
Šmarsko-Virštanjsko po-
dročje velja za močan vino-
rodni okoliš. V občini je pri-
bližno 1.033 ha vinogradov.
TOZD Kooperanti ima
kakšnih 482 ha, obnovljenih
je 600 ha, individualno pa še
dodatnih 50 ha, imajo pa še
150 ha starejših nasadov.
V teh vinogradih je tržnost
60-odstotna, viškov pa do
200 vagonov grozdja.
september 1988
novi tednik-stran 11
Gostilna na Lavi
SpDr v Krajevni skupnosti
^ava, izzvan z nasprotova-
njem gradnji gostilne z na-
rodno kuhinjo v obrtni coni
Celje je v časnikih, ki so naj-
Ijolj brani v Celju, naletel na
tolikšen odmev, ki ni soraz-
fjieren s pisanjem o drugih,
ysaj tako pomembnih do-
godkih. Nas, kot eno od pri-
zadetih strank v sporu, moti
vnaprejšnja naklonjenost ti-
stim, ki gradnji nasprotujejo.
Mnenja smo, da je bilo in je
mogoče poiskati druga-
čen način reševanja spora, ki
je nastal ob razgrnitvi zazi-
dalnega načrta za to območ-
je. V civiliziranih okoljih se
zlepa ne zgodi, da je pravica
zagovarjati svoj interes vna-
prej dana samo tisti strani, ki
je sicer res številčnejša, ven-
dar je njen delež v številu
prebivalcev relativno maj-
hen. Žal ni prišlo do strpne-
ga dialoga (pod tem razume-
mo možnost izmenjave sta-
lišč do gradnje med stroko,
tistimi, ki želimo graditi »do-
bro gostilno« in tistimi kraja-
ni, ki temu nasprotujejo) niti
na zboru krajanov in, kar je
vsaj toliko žalostno, v sred-
stvih javnega obveščanja.
Morda ni odveč, če celjsko
javnost spomnimo na silne
načrte, ki načelno opredelju-
jejo smeri gospodarskega
razvoja k prestrukturiranju
pri čemer pomembno mesto
zavzema tako razmah zaseb-
ne iniciative (samozaposlo-
vanje) in, ne nazadnje, razvoj
turizma, katerega pomem-
ben del je tudi gostinska po-
nudba. Eden osnovnih pogo-
jev za uresničitev takšnih na-
črtov je čim manj omejitev,
tudi takšnih kot so te, na ka-
tere smo prizadeti naleteli na
Lavi v Celju. Obrnjena situ-
acija, ko omejitev ne postav-
ljajo administrativne ovire,
temveč vprašljiv strah pred
izgubo idiličnega miru .
V območju, ki je namenjeno
prav privatni proizvodnji,
nasprotovati gradnji gostilne
z obrazložitvijo, daje na Lavi
dovolj gostiln, je vprašljiv ar-
gument. Najprej je potrebno
povedati, da podatki, s kate-
rimi nastopajo tisti pred jav-
nostjo, niso točni, saj je v KS
Lava samo en takšen objekt.
Ugovarjati nasprotovanju
gradnje tega objekta pa je
mogoče tudi s primeri dru-
gih krajevnih skupnosti, na
primer Centra Celja. Poseli-
tev v tem delu mesta je še
intenzivnejša kot na Lavi, pa
je kljub temu mogoč miren
soobstoj več kot 30 objektov
z gostinsko ponudbo z več
kot dva tisoč prebivalci.
Če pa pisci prispevkov
v tem primeru ne verjamejo
stroki, ki je opredelila gostil-
ne s hrano za deficitarne, po-
tem pač prepustimo (o če-
mer govorijo številni družbe-
no podprti dokumenti) pre-
sojo trgu, ki bo najbolj jasno
pokazal, kaj potrebujemo in
kaj ne. Ni pa težko ovreči ali
vsaj omiliti trditev tistih, ki
nasprotujejo gostilni zaradi
pomanjkanja parkirnih mest
in nevarnosti, ki bi nastale
z izgradnjo gostilne, saj mo-
ramo pri gradnji tega objek-
ta upoštevati normative kot
investitorji in zagotoviti do-
volj veliko število parkirnih
mest, kar velikost parcele
omogoča. Cestno varnostne
razmere pa tudi ne bodo
slabše, saj bo cesta z izgrad-
njo Čopove postala slepa
ulica.
Tudi hrupnost gostinske-
ga lokala ni dovolj tehten
razlog za tako intenzivno
kampanjo proti postavitvi
gostilne v obrtni coni. Zako-
ni in občinski odloki obvezu-
jejo upravljalce in goste, da
v čim manjši meri motijo
okolje. Ta pravila namerava-
mo v tem gostinskem lokalu
spoštovati.
Ne nazadnje pa se kot
umestno postavlja vpraša-
nje, zakaj del krajanov, ki go-
stilni nasprotujejo, in tisti, ki
o njej pišejo, vidijo v tej de-
javnosti samo nekaj, kar mo-
ti in ne kot nekaj, kar bo
s svojo ponudbo prispevalo
h kakovosti bivanja v na-
selju.
FRANC in FANIKA
OMERZU
Valvazorjeva 26
Celje
»Marko«
v zasebni lasti?
Sobota, normalen delovni
dan za večino ljudi. Toda so-
bota, 20. avgusta je bila,
kljub še znosni vročini, le
prevroča za frizerja v poslo-
valnici »Marko« brivsko fri-
zerskega podjetja Nega. Ver-
jamem, da predpostavljeni
v tem podjetju niso sezna-
njeni, da v njihovi posloval-
nici ob sobotah ne sprejema-
jo strank od 12.30 ure dalje,
čeprav piše na vratih, da je
odpiralni čas od 6.00 do 14.
ure. Naj opišem, zakaj.
Po končani službi, verjet-
no misli frizer, da je samo on
v službi ob sobotah, sem se
odpravil v omenjeno poslo-
valnico kot stalna stranka na
striženje. Toda, še predno
lahko sploh stopiš v ta zelo
lepo in okusno urejen pro-
stor, te že pri vratih oziroma
kar na pločniku ustavi frizer
in vljudno v svojem, za ta čas
vročem tonu sporoča, da ne
sprejemajo strank, ker lokal
zapirajo.
Razumel bi, če bi bila gne-
ča, vendar sem lahko od zu-
naj videl, da ni bilo nobene
stranke na »klopci« za ča-
kanje.
Iz tega lahko narediš samo
en zaključek, namreč, da je
ta tovariš (danes takim pra-
vimo gospod, ne vem zakaj)
morda že izpolnil normo
ostriženih glav ali pa je pre-
segel svojo lastno normo, ki
se imenuje žepnina. Saj vsi
vemo, da pri frizerjih skoraj
ni stranke, ki ne bi kljub vi-
sokim cenam še kaj prima-
knila.	EČO Š.
Celje
Stari grad
- drugič
Vsaka zgodba ima vsaj dve
plati in tudi zgodba prizade-
tih občank o dobrem gospo-
darju na celjskem Starem
gradu bi izzvenela precej
drugače, če bi bila zapisana
iz mojega zornega kota. Ker
se dobro samo hvali, nimam
namena polemizirati z ob-
čankami, ki jim gostinske
usluge na Starem gradu očit-
no niso bile všeč, temveč
prepuščam oceno številnim
gostom, ki iz dneva v dan vse
bolj množično obiskujejo to,
tretjo najbolj obiskano turi-
stično točko v Sloveniji tudi
zaradi »dobre« gostinske po-
nudbe in številnih prire-
ditev.
Za zaključek morda samo
še to, daje prizadetim občan-
kam z očitno načrtnim iska-
njem dlake v jajcu resnično
uspelo, da sem se za trenu-
tek spozabil in se na njihovo
provociranje odzval kot člo-
vek, ki ima svoje meje potr-
pežljivosti in ne kot gostin-
ski delavec, ki se mora vsa-
kemu gostu nasmehniti, tudi
če le-ta hodi po njemu. Vsem
bodočim »gostom« se že
vnaprej opravičujem, če se
bom še kdaj spozabil in ne
bom dovolil, da me ponižajo
kot človeka in gostinca, ki si
po svojih močeh prizadeva,
da bi popestril celjsko turi-
stično mrtvilo.
MARJAN BABIČ
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo
v soboto, 3. septembra klavirski koncert, na katerem se bo
predstavil pianist Ranko Markovič iz Salzburga. Koncert
se bo pričel ob 20. uri.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bodo
v ponedeljek odprli razstavo in pripravili koncert, na kate-
rem bo nastopil kitarist Andrej Varla. Odprtje razstave in
koncert bosta ob 20. uri.
V	atriju Kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar na
Tomšičevem trgu v Celju bo jutri glasbeni večer s pev-
cem Janijem Kovačičem. Atrij bo odprt od 20. do druge
ure zjutraj.
Na celjskem gradu bo v soboto, 3. septembra večer
šansona, na katerem bo nastopila pevka Vita Mavrič. Kon-
cert organizira občinska konferenca ZSMS; nastop Vite
Mavrič se bo v atriju Starega gradu pričel ob 21. uri.
Na začetku jesenske sezone odpira svoja vrata gostom
tudiKLjUB Mladinskega kulturnega centra v Cankar-
jevi ulici. Za otvoritev sezone pripravljajo plesni večer
v soboto, 3. septembra ob 20. uri.
Turistično društvo Planina pri Sevnici, organizira
v nedeljo, 4. septembra 10. tradicionalni turistični praznik.
Pripravih bodo čebelarsko-cvetličarsko razstavo, prikazali
kmečke običaje ter tekmovanje v žaganju. Za zabavo bo
skrbel razbojnik Guzaj in ansambel Vihar, prireditev pa se
bo v nedeljo pričela ob 14. uri pred osnovno šolo na
Planini.
Če bo deževalo, bo prireditev teden dni kasneje, torej
naslednjo nedeljo, 11. septembra.
V	Vrunčevi koči na Svetini bo v soboto, 3. septembra
ob pol enih popoldne proslava ob 40-letnici delovanja
Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih iz Celja.
V kulturnem programu bodo sodelovaU člani organizacije.
Če bo deževalo, bo proslava v kulturnem domu Zaija
v Trnovljah.
Na velenjskem gradu je na ogled razstava kiparskih in
slikarskih del priznanih umetnikov, ki so ustvaijali na
slikarsko-kiparski koloniji, ki jo je v Zavodnjah organizi-
ral znani slikar in ilustrator Jože Svetina. Na ogled so dela
Ivana Lackoviča, Jožeta Tisnikaija, Jožeta Peternelja,
Franca Boštjana, Petra Jovanoviča, Janka Dolenca in
drugih.
Za zaključek poletne sezone pripravlja hotel Prebold
v soboto, 3. septembra Noč ob bazenu. Prireditev se bo
pričela ob 19. uri, nastopih pa bodo ansambel Trend,
plesna skupina, čarodej, prireditev pa bodo popestrili
z nagradnimi igrami.
Nesreča niicoli ne pride sama
s kasko zavarovanjem avtomobila boste laže prebrotlili težave po prometni
nesreči
stari pregovor, da nesreča ni-
koli ne pride sama, pozna vsakdo,
ki se je kdajkoli zapletel v nekoli-
ko težjo prometno nesrečo. Že, če
samo opraskamo avto, je pri
zdajšnjih cenah za popravila av-
tomobilov skorajda umestna po-
misel na kasko zavarovanje.
Že nekaj statističnih podatkov
nam pove, daje ob sedanjih cenah,
prometni varnosti in naših cestah
kasko zavarovanje pametna reši-
tev za lastnike jeklenih konjičkov.
Po slovenskih cestah je lani vozilo
okoli 800 tisoč registriranih vozil.
zgodilo pa seje blizu 100 tisoč pro-
metnih nesreč, kar pomeni, da je
bilo skoraj 11 odstotkov vozil vple-
tenih v prometne nesreče. Ta po-
datek bo letos prav gotovo še večji,
saj lahko ob vsakodnevnem prebi-
ranju dnevnega časopisja zasledi-
mo poročila o prometnih nesrečah
tudi z zelo težkimi posledicami.
Zavarovalnica Triglav nudi tako
zavarovanje polnega avtomobil-
skega kaska kot tudi samo delne-
ga, pa dodatno strojelomno zava-
rovanje. Avtomobile zavarujejo
praktično za skoraj vse primere.
od prevrnitve do trčenja, padca ali
udarca kakšnega predmeta, poža-
ra, eksplozije, viharja, toče, popla-
ve, demonstracij, tatvine in še in še
bi lahko naštevali. Pri Zavaroval-
nici Triglav opozarjajo tudi na po-
puste, ki jih lahko uveljavljajo za-
varovanci, ki več let niso povzroči-
li prometne nesreče.
Predstavljamo tudi premijsko
tabelo za zavarovanje osebnega av-
tomobila, v kateri so zaradi boljše-
ga pregleda nabavne vrednosti av-
tomobila prikazane zavarovalne
premije s tremi najpogosteje dogo-
vorjenimi franšizami.
Oglasite se pri zastopniku ali v organizacijski
enoti Zavarovalne skupnosti Triglav in se pos-
vetujte.
12. stran - novi tednik
1. september
Velika družina iz Trubarjeve ulice
Tridesetletnica prvega celjskega ^nebotičnika«
Sodobna urbana nase-
lja, z bloki in stolpnicami,
poznamo in čutimo kot ve-
like brezdušne betonske
gmote. Stanovanja v takš-
nih enotah so kot ograjene
kletke živalskega vrta.
Zaprti vsak v svojo klet-
ko, se srečujemo le na
stopniščih, v dvigalih.
v bližnjih samopostrežnih
trgovinah in takrat, ko je
dan za »stanarino«. Hiti-
mo drug mimo drugega,
obvezni pozdrav in morda
še vljudnostni nasmešek,
to je skoraj vse. Se ne zna-
mo, si ne upamo ali se no-
čemo zbliževati med
sabo?
To velja zlasti za nova na-
selja, v starejših je pone-
kod drugače. Drugače je,
na primer, v stolpnici, naj-
starejši v Celju, na Trubar-
jevi ulici 55 a Takrat, ko so
jo zgradili, se, četudi sem
bila še otrok, spominjam,
da se je v Celju na veliko
govorilo, da smo tudi v me-
stu ob Savinji dobili »ne-
botičnik«. Prihodnje leto
bo ta velika hiša stara tri-
deset let.
Hiša, prav blizu nabrežja
naše reke, je letos še lepša,
kot je bila lani. Dobila je
novo streho, lepša okna,
nove rolete, asfalt ob nje-
nem vznožju. Vse te novo-
sti pa so bile razlog za to,
da so se stanovalci te stolp-
nice odločili, da vse te pri-
dobitve primerno obeležijo
in to se je tudi zgodilo.
Okoli šestdeset stanoval-
cev seje v soboto dopoldne
zbralo na celjskem Gričku.
Pa ne zgolj zaradi lepšega
izgleda njihovega skupne-
ga bivališča. Velika druži-
na je hotela biti enkrat sku-
paj in tako bo tudi v pri-
hodnje, so se odločili.
Ljudje v stolpnici na
Trubarjevi 55 a niso le so-
stanovalci, dolgoletni
znanci. So si med sabo tudi
tovariši, prijatelji. Samo-
tarjev je malo, toda ti so
takšni od rojstva. Ko greš
na dopust, daš ključe pre-
prosto sosedu in rože v tvo-
jem stanovanju in na bal-
konu te pričakajo prav ta-
ko cvetoče. To je le eden
mnogih primerov lepega
sožitja.
In piknik na Gričku? Le-
po je bilo, tako prijetno, da
tudi občasni dežek ni zmo-
til razpoloženja. Vsak sta-
novalec je prispeval stari
milijon, eden izmed njih, ki
pa ni želel biti imenovan,
pa je sam prispeval dva
odojka, ki so ju spekli
v Merxovi Pekarni. Poskr-
beli so, kajpak, tudi za glas-
bo; tudi zavrteti seje treba
na takšnem srečanju. Pa še
to: h katerikoli mizi smo
prisedli, vedno je beseda
»padla« na račun predsed-
nice hišnega sveta. Da
takšne ni najti v vsej širni
Jugoslaviji, so zatrjevali.
Malči Lampretova si zaradi
vsega, kar smo o njej sliša-
li, gotovo zasluži družbeno
priznanje. Na takšne ljudi,
tihe skromne in delavne,
pri nas preveč pozabljamo.
MARJELA AGREZ
Otilija Male je ena prvih sta-
novalcev stolpnice. Na vpraša-
nje, kako je bilo ob vselitvi, je
povedala: »Pravzaprav ni bilo
nič kaj prijetno. Dvigalo tiste
prve dni ni obratovalo in
v osmo nadstropje se je bilo
treba seliti peš, po stoterih
stopnicah. Električnega toka
so nam privoščili zelo malo,
november je bil, centralna pa
še ni delala. Mi pa z majhnimi
otroki! Kljub vsem tem nepri-
jetnostim pa smo bih srečni,
kajti dobili smo stanovanje! Pa
mladi smo takrat bili. To, da
smo prvi stanovalci prve celj-
ske stolpnice, nam ni kaj po-
sebnega pomenilo.«
Boris Mavec je bil »najeti«
kuhar, ki pa zaradi prijatelj-
skih vezi svojih uslug ni hotel
zaračunati. Sicer pa so imeli
udeleženci piknika enega naj-
boljših kuharjev na Celjskem.
Boris je namreč šef kuhinje
v levški Nami. »To mi za prija-
telje ni težko narediti, pa tudi
rad grem v druščino, če je ve-
sela. Sicer pa bom danes kar
precej zaposlen: čevapčiči, raž-
njiči, perutnina na žaru, pozne-
je pa še kisla juha. Ta mora biti
na vsaki spodobni veselici,« je
povedal, ko smo ga zmotili
med obračanjem dobrot na
žaru.
Jožica Breznik je članica te-
ga velikega kolektiva že triind-
vajset let. zadovoljna in srečna
je. "Vsi smo si prijatelji, pred-
vsem pa bi rada pohvalila našo
predsednico hišnega sveta. Ra-
di jo imamo in spoštujemo jo.
Brez nje bi ne bilo tako prijet-
no. kot je. Izgleda, daje še dol-
go ne bomo spustih iz rok,- je
povedala.
Da je stolpnica vedno čista,
že osemnajst let skrbi Tilčka
Oblak, naša Tilčka ji pravijo,
ne naša snažilka. Povedala
nam je, da je s tako visoko
stolpnico veliko dela, lahko pa
bi ga bilo še več, če bi stanoval-
ci sami ne skrbeh za red in či-
stočo. Eni bolj, drugi manj,
povsod je tako. Ampak dva-
krat na teden je stolpnico
kljub temu treba pomesti, po-
miti, tudi okoli nje počistiti.
»Dokler bom pri zdravju, bom
še čistilka, saj me plačajo tudi
kar dobro, to pa meni veliko
pomeni,« seje sicer tiha Tilčka
le razgovorila.
Terezija Bajt je bila ena n^-
starejših udeleženk na pikni-
ku, pa tudi sicer je »starosta«
v stolpnici. » Veste, pri nas ima
človek, zlasti če je star', obču-
tek varnosti. Ker se vsi lepo
razumemo, vedno lahko raču-
naš na pomoč, na vsakogar se
lahko zaneseš. Milijon za pi-
knik pa mi ni bilo težko dati iz
pokojninskega žepa. saj grem
še vedno rada v družbo, zlasti
takšno, kot je naša,« nam je
vedrega lica odgovarjala na
vprašanja.
Je Malčka Lampret res naj-
boljša predsednica hišnega
sveta v Jugoslaviji? To so na-
mreč zatrjevali njeni sostano-
valci, če pa je kje še boljša, naj
se nam kar oglasijo. Dobrih
predsednikov hišnih svetov je
pri nas najbrž bolj malo. Če pa
vse drži. kar so o Malčki pove-
dah, potem si gotovo zasluži
vs^j kakšno občinsko prizna-
nje. In zakaj ga ne bi dobil kdaj
tudi kakšen predesnik hišnega
sveta ?
Glavna organizacijska trojka: Nikola Perkovič, Ivan
Balažič. Piknik so pripravili brezhibno, odpovedala je edj
cija z »onimi zgoraj«, kar jim je vesela druščina blagohoti
če že za lepo vreme niso mogli poskrbeti, so se ves čas (n,
razpoloženje kljub občasnemu dežju kar najbolj vedro, p^
cijo takegale piknika kar veliko dela. Misliti je treba na v®
in pijače dovolj, dovolj goriva za žar in kup drugih, prav\
nih »detajlov«, od soli, popra do prtičkov in zobotrebcev,
da jim je organizacija uspela, pač niso mogli skrivati.
Nekaj kritike je bilo res slišati na račun mladih, češ i
vključujejo v to skupnost, ampak to pot res niso razočarali,
nekaj dragocenih točk, o tem smo se prepričali, ko smo jit
delu. Kdo ve, koliko paprike, paradižnika, čebule in še čt
v soboto pripravila za na krožnike. Da smo jih lahko »posIH
treba kar precej prijateljskega prepričevanja. Le zakaj st
tako nerade fotografirajo!
Najstarejša stolpnica v Ce-
lju je na Trubarjevi ulici
s številko 55 a. Letos se je
nekoliko preoblekla, »poli-
špala«, da bi prihodnje leto
dočakala tridesetletnico
čim lepšega videza. Za to pa
se ima zahvaliti samou-
pravni stanovai^ski skup-
nosti občine Celje, kije tudi
njena »skrbnica«.
Foto: E.EINSPIELER
»Seveda smo za tol Skupinski posnetek mora biti,« so rekli stanovalci stolpnice na
Trubarjevi 55 a, zaprli dežnike in se takole postavili. »Ja, I^e pa bomo dobili slike za
spomin?« so skorajda enoglasno vprašali. Da naj kupijo Novi tednik, smo jim odgovorili.
To je danes vendar najcenejša fotografija.
•	Prva celjska sto
11-nadstropna, prvii
ci pa so se vanjo vi
vembra leta 1959.
•	V zgodovini sto
bilo požara, zaradi uč
družbene samozašč*
vloma ali kakšne dm
škode ni bilo.
•	Nikoli, tudi v |
stropju, ni zmanjkaj
Stanovalci skrbijo, ®
drofor redno vzdržev<
•	Dvigalo, ki se
pokvari, miruje naj**
ur, kajti predsedni«^
zna lažje okvare sai"'
viti.
•	Stanovalci so
meseca dalje redni F
stanarine. Tovrstni"
ne poznajo.
•	Žal pa je v teh K
vajsetih letih umrl«
novalcev. V stano^^
pretežno starejši
njihovi otroci so ši'
je«. Prihajajo pa
stolpnico oživljajo »
jejo svoje babice ii^
novi tednik - stran 13
Pst..pazi kaj govoriš!
Potrpežljivost ni samo človeška ampak tudi pasja vrlina.
Dokler se ne dogovorite o ceni mleka, ga tudi v samopostrežni ne dobite
Brez muje se še čevelj ne obuje. Odprl sem napredku vrata na stežaj, pa ni nič pomagalo.
Bogatašinla s skromno pokojnino
Fanika Juričan iz Zibike je naročnica NT oti njegovega nastanka
Pod zibiško cerkvijo in
farovžem stoji njena lepa
nova hiška in pred njo je
sedela, ko smo jo obiskali.
Fanika je vedrega obraza,
čeprav jo bolijo noge, na
pleča pa si je že naložila
sedeminsedemdeset let.
Rojena je bila v Zibiki,
zato pozna vsak njen koti-
ček, vsak grm, predvsem
pa dobro pomni, kakšna je
bila ta dolinica pred koz-
janskim potresom. »Ni da
bi govorila in primerjala;
zdaj živimo lepše, včasih
pa je bilo bolj domače in
stoži se mi po slamnatih
strehah. Kdor se je rodil
prej, se težko navadi na se-
danji lepši kraj. Od tod ne
bi šla nikdar, tu sem pog-
nala korenine in tu me bo-
do pokopali.«
Pred vojno so imeli pri
Paniki doma trgovmo in
gostilno. Takole se spomi-
Ijja: »Vsak dinar smo^znali
bolj ceniti kot zdaj. Če so
^e klicali ponoči, sem
ystala za škatlo cigaret in
prodala. Ob tem so na-
'"očili še več kot po deset
litrov vina in jaz sem bila
pokonci vse dotlej, dokler
ga niso spili. Tako smo za-
služili kak dinar več in ga
znali tudi obrniti. Bili smo
skromni. Pa se mi vse zdi,
da gredo zdaj notri stari ča-
si, ko bo treba živeti pre-
udarno in obrniti vsak
sold.«
Najprej se je Fanika za-
poslila v trgovini in gostil-
ni, potlej pa je kuhala v šo-
li. Deset let je bila poroče-
na, ker ji je mož kmalu
umrl. Ostala staji dva otro-
ka; sin, ki živi v Nemčiji in
hčerka, ki je poročena
doma.
Za preteklo delo prejema
Fanika trinajst starih mili-
jonov pokojnine in pravi,
daje z njimi pravi bogataš.
Kupi le tisto, kar ne pridela
na njivi, ki ji daje obilo sa-
dov. Tudi našli smo jo pri
pletju; vsak plevelček spu-
li sproti, da zraste tisto za
kar se Fanika potrudi.
Poleg tega, da je zelo ve-
liko v vrtu in na njivi, do-
ma še skuha in ob tem veli-
ko poje.
Ta navada ji je ostala iz
časov, ko seje na vasi veli-
ko pelo in igralo, predvsem
v domačih krajih. Kot de-
klica je postala gasilka in
članica tega društva je že
več kot petdeset let. Po-
nosna je na to, predvsem
pa je živa spominov na do-
godke, ki so povezani z ga-
silstvom.
Tudi članica Rdečega
križa je že zelo dolgo. Takoj
po vojni se je včlanila in
k bolniku gre vsakokrat ko
jo pokličejo. Ta aktivnost ji
je prešla v meso in kri, njej
pa se zdi samo po sebi
umevno, da je temu po-
slanstvu zvesta.
»Zdaj ni tako hudo kot je
bilo za časa, ko so se me-
njavali partizani in Nemci.
Podnevi Nemci, ponoči
partizani in veliko bistre
pameti ter sreče je bilo po-
trebno, da se je človek re-
šil. Bili so zdivjani časi, bo-
jim se, da bi se povrnili. Ta
draginja ne pelje nikamor;
tudi pred začetkom druge
svetovne vojne so cene ta-
ko divjale. Upajmo, da ne
bo nič hudega.
Včasih je v življenju tudi
marsikaj lepega. Udeležila
sem se izleta sto kmečkih
žensk na morje, ki ste ga vi
organizirali in tega ne bom
nikoli pozabila. Kaj takšne-
ga ne bom več doživela. Or-
ganizacija izleta je zdaj ve-
liko boljša, ker objavite
seznam in potem šele sledi
žrebanje. Da bi vsaj še en-
krat šla!« To je Fanika izre-
kla s takšnim glasom kot bi
si želela oditi najmanj na
Havaje ali še kam drugam.
Vsekakor je bilo v tej skriti
misli in želji zajeto vse kar
bi njena duša največ hote-
la. Izleta ji seveda nismo
mogli obljubiti, smo pa ji
ob koncu dejali, da se bo-
mo potrudili, da bo v No-
vem tedniku večkrat kaj
pisalo o njeni Zibiki. Na-
ročnica našega časopisa je
od prve njene številke, pra-
vi pa, da seje v njem včasih
več pisalo o Zibiki in nas-
ploh o Kozjanskem. »To
zdaj pogrešam, zato sem
vesela, da ste se enkrat
spomnili na nas in prišli sa-
mo k nam. Pridite še več-
krat,« je dejala ob slovesu
ter urno z roko popravila
ruto nazaj na zatilnik. Od-
šla je na njivo in plela na-
prej.
ZDENKA STOPAH
FOTO: EDO EINSPIELER
14. stran - novi tednik
1. september 1988
Prvič na Rogli
Dan, ko sem se prvič odpravil
na taborjenje je bil zame zelo sre-
čen. Moral sem zgodaj vstati.
Spremljala sta me ata in mamica.
Na zbirališču je bilo veliko otrok,
od katerih nisem poznal nikogar.
Iz tujine sem bil edini. Skupaj
smo se odpeljali po 18 kilome-
trov dolgi ovinkasti poti proti
Rogli, do mesta, kjer je bil napis
"Tabor 88«. Tabor in šotori so bili
že postavljeni. V šotoru sem bil
skupaj s Kristijanom in Virglom.
To je bilo moje prvo taborjenje,
zato so me krstili. Novinci smo
morali na kos lesa napisati svoje
ime, ki smo ga po prisegi vrgli
v ogenj. Moje taborniško ime je
Beni.
Med enajstdnevnim bivanjem
na Rogli sem doživel veliko lepe-
ga in se tudi veliko naučil. Imeli
smo zelo lepo vreme. Vstajali
smo ob pol osmih in se zbrali
v zboru. Med dviganjem in spuš-
čanjem zastave smo peli Hej, Slo-
vani. Dopoldne in popoldne smo
imeli gozdno šolo. Najlepše je bi-
lo, ko smo postavljali bivak. Ko
smo ga postavili, smo se zbrali
v krogu, zapeli in se nato ob de-
setih odpravili spat. Skupaj z Ja-
ko in Dorotejo smo bili tudi dolo-
čeni za nočno dežurstvo. Za zelo
dobro hrano je skrbela kuharica
Štefka. Taborniški dnevi so mi-
nili hitro in v soboto smo pripra-
vili taborni ogenj. Povabili smo
starše, ki so si ogledali naše delo
v naravi. Pripravili smo prijeten
večer z bogatim programom,
v katerem smo sodelovali vsi. Or-
ganizator tabora mi je čestital in
mi podaril taborniško izkaznico.
Obljubil sem, da bom naslednje
leto zopet med taborniškimi pri-
jatelji. Zbral sem tudi nekaj na-
slovov in sem že vsem poslal po-
zdrave iz Radolfzella. Zdaj ča-
kam na odgovore.
Vsem tabornikom in organiza-
torjem -Tabora 88" pošiljam
prav lepe pozdrave in se jim za-
hvaljujem za njihovo skrb. Želim
si, da bi bilo tako tudi drugo leto.
Taborniški zdravo!
Benjamin Path
Radolfzell.
Zvezna repubhka Nemčija
Opazovala sem
dojenčka
Rada se spominjam časa, ko
je bil moj bratec Primož še do-
jenček.
Takrat, ko je bil še majhen,
se je zelo rad vozil v vozičku.
Mnogokrat sem ga morala vo-
ziti tudi jaz. Ves čas sem ga
morala potiskati ali zibati, ker
se je drugače jokal. Sicer pa je
bil kot dojenček zelo priden.
Na glavi je imel kratke, puha-
ste lase. Zobje so mu začeli ra-
sti šele čez nekaj mesecev. Ko
mu je začel rasti prvi zob, je bil
zelo cmerav. Ponoči ni hotel
spati. Vendar pa je bil zelo
ubogljiv. Imel je majhne roki-
ce in majhne, nasmejane oči.
Zelo rad seje pestoval v mami-
nem naročju. Kadar je prišel
kdo mimo posteljice, je dvigo-
val ročice in s tem pokazal, da
se želi pestovati.
Dojenčke imam zelo rada,
ker so nebogljeni in še niso po-
redni.
BARBARA GAJŠEK, 4. r.
OŠ KOMPOLE
Moje kolcoške
Sem doma v vasi v Imenem.
Okrog hiše imamo malo vrta in
travnato zelenico.
Čeprav nimamo pogojev, da
bi imeli hlevček in v njih do-
mače živali, npr. zajčke, koko-
ši, prašiča ah vsaj konja, se mi
je letos nasmehnila sreča. Maja
meseca smo kupili pet kokoši
- nesnic. In kam z njimi? Saj
nimamo hleva! V lonec se ne
splača, ker imajo presuhe no-
ge. Uredili smo jim razkošen
kurnik. Sama sem izdelala sto-
jalo z letvicami, na katere rade
posedajo in počivajo. Namesti-
la sem dva zaboja s senom,
kjer moje kokoške pridno ne-
sejo jajca, saj jih krmim s koru-
zo, pšenico, travo, solato in
drugim. Nastavim pa jim še
posodo s peskom in zemljo,
kar rade zobljejo. Vsak dan jim
zamenjam vodo, saj so v teh
poletnih dneh zelo žejne, tako
kot mi.
Kadar slišim kokodak, vem,
daje moja kokoška znesla jajč-
ko. Skrbno vodim evidenco,
koliko so znesle jajc moje ko-
koške. Ne boste verjeli da se je
številka krepko povzpela pre-
ko 100. In kam z jajci? Imam
18-letnega brata, ki je jajca kot
sraka. Koruze nam zmanjkuje,
pšenice tudi in kar ne morem
veijeti, da se bom morala od
kokošk posloviti.
To seveda pravi moja mama,
jaz pa bom dala vseh pet koko-
ši k petelinu, da jih bo zasnubil
in tako bomo imeli še večjo
kuijo farmo. Potem vas bom
povabila, da boste lahko pri
nas kupovali nesnice.
METKA REMIH,
OŠ Podčetrtek
Naš Niko
Dobili smo mladega psička,
rodovniškega nemškega ov-
čaija, ki smo mu dali ime Niko,
čeprav je imel v svojem doku-
mentu zapisano ime Jagi. Ko
smo ga dobili, je bil star tri
mesece. Z njim smo imeli vsi
veliko veselja. Igral se je in od-
nesel, kar je le mogel. Čeprav
je naredil tudi kakšno škodo,
in kdaj koga tudi malo ugriz-
nil, smo ga imeli vseeno radi.
Pred meseci je hudo zbolel
in morali so klicati živino-
zdravnika, ki mu je dal nekaj
močnih injekcij. Po tednu dni
je Niko ozdravel. Zopet smo
bili vsi veseh.
Ker stoji naša hiša ob glavni
cesti Celje-Ljubljana, je bila
vedno velika nevarnost, da Ni-
ko steče na cesto. Vedno smo
vsi, dedek pa še posebej pazili,
da smo ga peljali na sprehod
vsaj dvakrat na dan in to ved-
no na vrvici, da ja ne bi stekel
na cesto. Napravili smo mu tu-
di lepo pasjo utico v posebni
ograji. Redno smo ga hranili
tudi z vitamini in skrbeli za
njegovo čistočo.
Toda prišel je dan, ko je Ni-
ko kljub naši pozornosti le ste-
kel na cesto, zadel gaje avto in
bil je na mestu mrtev. To je bil
za nas žalosten dan, ker smo
izbubili žival, kije človeku naj-
bolj zvesta, mi pa smo jo imeli
zelo radi.
ELIZABETA ŠTORMAN, 3. a.
r.
OŠ bratov Juhart, Šempeter
Mlade kmetice
Foto: EDI MASNEC
SODBA
V IMENU LJUDSTVA!
Temeljno sodišče v Celju - Enota v Celju je v senatu pod
predsedstvom sodnika Velimiija Cugmasa in sodnikov porot-
nikov Faktoija Konrada in Leskovšek Staneta kot članov
senata, ob sodelovanju zapisnikarice Daije Kranjc, v gospo-
darsko-kazenski zadevi zoper obd. TDO Dravinjski dom Slo-
venske Konjice, TOZD Varnost, ki jo zagovarja odvetnik
Marko Fink iz Slovenskih Konjic in obd. Rošar Alojza zaradi
gospodarskega prestopka po 1. odst. 37. čl. Zakona o temeljih
poslovanja OZD na področju blagovnega prometa in storitev
v blagovnem prometu ter o sistemu ukrepov, s katerimi se
preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na
tem področju (v nadaljevanju Zakona o temeljih poslovanja
OZD) po obtožnem predlogu TJT Celje, opr. št. Kt I 69/85
z dne 14/3-1985, modificiranim dne 25/5-1988, v navzočnosti
predstavnice obd. pravne osebe Jevšenak Marije in njenega
zagovornika ter obd. Rošar Alojza in namestnice TJT iz Celja
Irene Dobrave, na javni glavni obravnavi dne 25/5-1988
razsodilo:
I. Obd. TDO Dravinjski dom Slovenske Konjice, TOZD Var-
nost
je prekršila določilo čl. 16 tč. 3 in 5 Zakona o temeljih poslova-
nja OZD (Uradni list SFRJ, št. 43/86,23/79 in 20/84), s tem daje
v letu 1982 in 1983 sklepala fiktivne pogodbe o nakupu in
prodaji blaga, usnja in s katerim so se neupravičeno zviševale
cene temu usnju, saj je sodelovala pri prekupčevanju
z usnjem, pri katerem se je neupravičeno povečalo število
posrednikov v prometu navedenega blaga in sicer na ta način,
daje od DO Koteks Tobus, TOZD Kotrade kupila v letu 1982
po računu št. 3904/1866/20 z dne 14/12-1982 ter po računu št.
3904/120/20 z dne 21/1-1983 skupno 6.963,05 m^ usnja v skupni
vrednosti 5,965.094,50 din, nakar je isto kohčino usnja prodala
DO Viko Varaždin, TOZD Inkotrade po računu št. 902/11/905/
11 z dne 31/1-1983 v skupnem znesku 6,115.768,35 din, nato pa
je isto kohčino usnja ponovno kupila od Koteks Tobusa,
TOZD Kontrade po računu št. 613/20, 607/20, 609/20 in 611/20
z dne 6/5-1983 v skupnem znesku 6 737.123 din, nato pa je od
navedene količine usnja 5.669,41 m^ usnja po računu št. 7801,
7802 in 7803 z dne 1/7-1983 prodala DO Obuči Beograd za
5,103.315,25 din, čeprav pa dejansko v vseh navedenih prime-
rih ni prišlo do dejanske prodaje in nakupa, s^ je šlo v danih
primerih le za fiktivno kroženje usnja z dokumentacijo, s tem
pa je storila špekulacijo v blagovnem prometu in je tako
prišlo do neupravičenega zvišanja cen in si je pridobila za
250.739,10 din neupravičene premoženjske koristi.
IL Obd. Rošar Alojz,
rojen 9/9-1942 v Celju, ekonomski tehnik, stan. Cesta na Roglo
8, Zreče, zaposlen pri obd. pravni osebi na delu in nalogah
vodje skladišča, v času inkriminiranega dejanja kot vodja
poslovalnice, že predkaznovan, ločen, oče preskrbljenega
otroka, s cca 450.000 din OD, Slovenec, drž. SFRJ
je odgovoren za v tč. I opisane kršitve, ker je kot vodja
poslovalnice Usnje-teks v Slovenskih Konjicah z namenom
špekulacije sklepal fiktivne pogodbe o nakupu in prodaji
usnja, s katerim so se neupravičeno zvišale cene usnja pri
prekupčevanju z blagom, ko se je neupravičeno povečalo
število posrednikov v prometu.
S tem sta obd. pravna in obd. odgovorna oseba storili vsaka
gospodarski prestopek po čl. 37/1 Zakona o temeljih poslova-
nja OZD in se
obsodita:
I.	Obd. TDO Dravinjski dom Slovenske Konjice, TOZD Var-
nost po 1. odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslovanja OZD na
denarno kazen 400.000 (štiristotisoč) din,
plačljivo v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.
II.	Obd. Rošar Alojz
po 2. odst. 37. čl. Zakona o temeljih poslovanja OZD na
denarno kazen 15.000 (petnajsttisoč) din,
plačljivo v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe.
III.	Po čl. 39 Zakonao temeljih poslovanja OZD v zvezi s čl. 33
ZGP se izreče obd. pravni osebi varstveni ukrep objave te
sodbe z izvlečkom obrazložitve v časopisu »Novi tednik«.
IV.	Po čl. 40 ZGP se obd. pravni osebi odvzame premoženj-
ska korist 250.739,10 din.
V.	Obd. pravna oseba je dolžna plačati stroške tega postopka
in sicer povprečnino v znesku 100.000 din.
Obrazložitev:
Javni tožilec je obdolžencema očital storitev gospodar-
skih prestopkov, opisanih v izreku sodbe. Oba obdolženca
sta v svojih zagovorih dejanje smiselno priznala, zanikala
pa krivdo.
Sodišče je na temelju izvedenega dokaznega postopka
potem, ko je dokazno ocenilo vsak dokaz zase in vse skupaj,
odločilo, kot to izhaja iz izreka sodbe. Zakon o temeljih
poslovanja v 16. čl. tč. 3 in 5 določa, da OZD stori špekula-
cijo v blagovnem prometu, če pri opravljanju blagovnega
prometa izkoristi stanje na trgu (začasno pomanjkanje
določenega blaga in drugo), da si pridobi neupravičeno
premoženjsko korist, ali če s svojim poslovanjem, ki meri
na pridobivanje neupravičene premoženjske koristi pov-
zroči ali utegne povzročiti motnje na trgu ali preskrbova-
nju, ali pa neupravičeno zvišanje cen. OZD stori špekulacijo
v blagovnem prometu po 1. odst. tega člena zlasti, če sode-
luje pri prekupčevanju z blagom, s čemer se neupravičeno
poveča število posrednikov v prometu določenega blaga ali
k temu pripomore oziroma če sklene fiktivno ali simulirano
pogodbo o nakupu in prodaji blaga, o drugem poslu blagov-
nega prometa ali o poslu v zvezi z blagovnim prometom.
Z izvedenimi dokazi je sodišče obd. pravni osebi dokazalo
vse okoliščine očitanega gospodarskega prestopka, opisa-
nega v izreku sodbe pod tč. I. Izvedenec Novak je v svojem
mnenju, ki mu je sodišče v celoti verjelo, ugotovil, da je
fiktivno kroženje na podlagi dokumentacije, naročilnic,
prejemnic, izdajnic, dobavnic in faktur potekalo v dveh
krogih. V prvem krogu so bili Koto Ljubljana, Dravinjski
dom Slovenske Konjice, Koto Ljubljana, Dravinjski dom,
v drugem krogu pa je kroženje potekalo preko Dravinjskega
doma, Obuče Beograd, Viko Varaždin, Koteks Tobus Ljub-
ljana. V obeh krogih je na papirju krožila ista količina usnja
in sicer v prvem krogu 6.963,08 m^ usnja, v drugem krogu pa
se je ta količina zmanjšala za 1.293,67 m^ tako da je bilo
v kroženju še 5.669,41 m^ usnja. Količina usnja torej v obeh
krogih ni bila ista, vrednost količine pa se je pri vsakem
partnerju kroženja zviševala za priznani procent na vred-
nost. V prvem krogu se je vrednost 6.963,08 m^ usnja v krože-
nju zvišala od prvotnega zneska v vrednosti, ki jo je fakturi-
ral Dravinjski dom 5,965.994,50 din na 6,737.123 din, ki jih je
za isto količino na koncu prvega kroga fakturiral Koto
Ljubljana, Dravinjskemu domu, to se pravi za 772.028,50
din. V drugem krogu pa se je vrednost 5.669,41 m^ usnja od
prvotne vrednosti Dravinjskega doma 5,003.250 din pri kro-
ženju povišala pri končnem partnerju Koto Ljubljana na
6,221.394,65 din, to je skupno za 1,218.144,65 din. Pri fiktiv-
nem kroženju usnja v obeh krogih je obt. pravna oseba
prejela že navedeni znesek din, ki ga je sodišče kot proti-
pravno pridobljeno premoženjsko korist tudi odvzelo, kot
to izhaja iz tč. IV izreka te sodbe.
Sodišče je ugotovilo, da je v tč. I opisane kršitve pod tč. II
izreka sodbe odgovoren obd. Rošar. Sam je v zagovoru
navedel, sodišče pa mu je verjelo, da je v že opisani način
poslovanja privolil z namenom, da bi pomagal predstav-
niku Koteks Tobusa Vrečku ter da bi pri tem obd. pravna
oseba nekaj zaslužila misleč, da dela zakonito. Pravna
zmota pa ne ekskulpira. Sodišče ugotavlja, da se je obd.
Rošar zavedal svojega dejanja in ga tudi hotel storiti. Deja-
nje je storil z direktnim naklepom.
Zakon o teljih poslovanja OZD predpisuje v 37. čl. za
opisani gospodarski prestopek denarno kazen za pravno
osebo od 2000 do 1,000.000 din in za odgovorno osebo od 3000
do 30.000 din denarne kazni. Sodišče je v okviru teh zakoni-
tih meja obsodilo obd. pravno osebo na 400.000 din denarne
kazni, plačljive v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Pri
odmeri kazni je sodišče obd. pravni osebi kot olajševalne
okoliščine štelo dejstvo časovne odmaknjenosti dogodka,
kot obteževalno pa njeno predkaznovanost. Denarna kazen
se ji je odmerila upoštevaje njeno gospodarsko moč in gene-
ralno in specialno prevencijo. Obd. Rošarju pa je sodišče
izreklo 15.000 din denarne kazni, plačljive v roku enega
meseca po pravnomočnosti sodbe. Pri odmeri denarne kazni
mu je sodišče kot olajševalno okoliščino štelo priznanje, kot
obteževalno pa stopnjo krivde in predkaznovanost.
Denarna kazen se mu je odmerila tudi glede na njegove
premoženjske razmere.
Ker je sodišče zoper oba obdolženca izdalo obsodilno
sodbo, je po čl. 39 Zakona o temeljih poslovanja OZD v zvezi
s čl. 33 Zakona o gospodarskih prestopkih moralo tudi
izreči varstveni ukrep objave sodbe. Sodišče je mnenja, da
bo objava sodbe z izvlečkom njene obrazložitve v časopisu
»Novi tednik« zadostila namenu navedenega ukrepa. Na
navedeni način bo namreč javnost primerno seznanjena z že
opisanim ravnanjem obdolžencev.
Ker je sodišče spoznalo obd. pravno osebo za odgovorno
očitanega gospodarskega prestopka, je po čl. 89 ZKP v zvezi
s čl. 60 ZGP obd. pravna oseba tudi dolžna poravrtati stro-
ške tega postopka in sicer povprečnino v znesku 100.000 din.
Povprečnino je sodišče določilo glede na trajanje in zamota-
nost postopka ter glede na gospodarsko moč pravne osebe.
Temeljno sodišče v Celju,
Enota v Celju,
dne 25. maja 1988
^ptember 1988
novi tednik-stran 15

prejšnji ponedeljek
'j^iličniki legitimirali
' B., ki se je potepal
^ g železniške postaje
f^lju. Ugotovili so, da
Ltež, zato so ga takoj
^Ijali k sodniku za
ki je Rada takoj
^til v sosednjo zgrad-
, zapore, kjer je klatež
Ijl streho nad glavo za
jet dni.
f prejšnji teden se je
oljski Cinkarni prete-
J5 sodelavci Ivan P. iz
^pine. Posredovati so
jjali miličniki, Ivan pa
jiioral k sodniku za
tkrške.
, prejšnji teden je Šte-
. K. iz Linhartove 18
jfočil miličnikom, da
v stanovanjskem blo-
,prijeh Dragico B., kije
ibila vhodna vrata ene-
i^med stanovanj. Izka-
lu se je, da so to vrata
3ga K., ki ima z Dragi-
stare račune.
I Potem, ko je kazalo,
seje že umiril, je Zvo-
p.-Jupi spet stopil na
jio. Tokrat v bifeju
idivar, kjer se je drl in
lel pepelnik. Posredo-
iso miličniki in Jupija
[t odpeljali v prostore
treznjenje, ki jih ni vi-
lie skoraj pol leta.
Stanovalci so sporo-
miličnikom, daje v hi-
aa Opekarniški 8 zašel
nanec. Miličniki so
ii tam Marjana M. iz
iovičeve, ki se ga je
precej napil, potem
ašel. Miličniki so mu
frej pokazali pot
ostore za treznjenje,
domov pa je kasneje
lel sam.
S. S.
Za varnejšo pot v šolo
v Celju so se tutil letos dobro pripravili na prve šolske dneve
Začetek šole bodo, tako
kot že vrsto let, tudi tokrat
spremljale akcije svetov za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu. Gre za že ute-
čeno akcijo, ki pa je potreb-
na, saj so otroci ponavadi
v prvih šolskih dneh še ne-
koliko bolj počitniško raz-
položeni in tudi bolj nepaz-
ljivi na cestah.
V	Celju bodo tako v prvih
dneh pouka na križiščih in
prehodih za pešce pred šola-
mi in tam, kjer hodijo otroci
v šolo nadzorovali promet,
predvsem pa pomagali otro-
kom z nasveti člani AMD
Šlander, ZŠAM, Srednje šo-
le B. Kidrič in miličniki.
V prvih dneh pouka (do 9.
septembra) bo na dveh pro-
metnejših cestah pred šola-
mi, na Polulah in Frankolo-
vem tudi dodatno omejena
hitrost - na 40 kilometrov na
uro. Cestarji in delavci celj-
skega CE-KA pa so v zadnjih
dneh avgusta tudi obnovili
talne in druge označbe pred
šolami. V prvih dneh pouka
transparenti tudi opozarjajo
voznike, naj bodo bolj pre-
vidni, ker so na cestah spet
šolarji. Na zadnji seji sveta za
preventivo so se tudi dogo-
vorili, da naj bi letos transpa-
renti viseli nekoliko dlje kot
lani, ko so jih že po prvem
dnevu pouka zamenjaU z re-
klamami za sejem na Go-
lovcu.
Posebna komisija si je
v dneh pred začetkom pouka
tudi ogledala vse ulice in ce-
ste v bližini šol v celjski obči-
ni in ugotovila, da so cestarji
in komunalci večinoma do-
bro opravili delo, na seji sve-
ta pa so tudi zelo dobro oce-
nili priprave na preventivno
akcijo v prvih dneh pouka.
V	preventivno akcijo so se,
seveda, vključili tudi milič-
niki, ki so že v dneh pred
začetkom pouka pogosteje
nadzorovali promet v bližini
šol in postavljali radarske za-
sede. Strožji nadzor prometa
pred šolami pa bo tudi v pr-
vih dneh tega meseca.
Seveda je velik del varno-
sti otrok na cestah odvisen
od staršev in učiteljev v šo-
lah. Tako naj bi prve dni po-
uka povsod izkoristili tudi za
razgovore o prometu in osve-
žitev znanja prometnih pred-
pisov. V šolah naj bi tudi
preverjali, če imajo vsi, ki se
vozijo v šolo s kolesi, ustrez-
ne izpite, hkrati pa naj bi tu-
di opravili pregled koles, če
so tehnično brezhibna. Že ta-
koj v začetku pa naj bi akti-
virali pionirje prometnike
- tam kjer imajo urejeno to
službo.
Staršem, ki bodo v prvih
dneh spremljali otroke v šo-
lo, priporočajo, da izberejo
pot, po kateri bodo otroci tu-
di kasneje hodili v šolo.
Hkrati naj si vzamejo dovolj
časa, da ne bi morebiti bez-
Ijali čez ceste izven preho-
dov za pešce (po nedovolje-
nih bhžnjicah) ali celo preč-
kali cesto pri rdeči luči na
semaforju. Hkrati naj bi med
potjo opozorili otroke na naj-
večje nevarnosti, ki prežijo
nanje na poti v šolo. V šolah
naj bi tudi opozorili starše,
da rumene rutice za prvo-
šolčke niso nikakršna muha
šolnikov, ampak so zelo po-
membne za varnost njihovih
otrok, saj voznike opozarja-
jo, da so na cesti prvošolčki,
ki se težje znajdejo v pro-
metu.
Akcija je v Celju, tako kot
v prejšnjih letih, dobro za-
stavljena in načrtovana, tako
da bodo lahko otroci soraz-
merno varno prehodili pot
v šolo in nazaj domov. Tako
pa naj bi bilo tudi do konca
tega šolskega leta, zato je po-
trebno že takoj začeti z osta-
limi (tudi že vpeljanimi) pre-
ventivnimi akcijami na šo-
lah, so menili na seji celjske-
ga sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu.
S. ŠROT
Na zadnji seji celjskega
sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu so tu-
di opozorili na težave z mla-
dimi mopedisti, ki so vse
pogosteje udeleženi v pro-
metnih nesrečah. Člani sve-
ta so menili, da predvsem
srednje šole premalo nare-
dijo za to, da bi se tudi mla-
di na mopedih bolj dosled-
no ravnali po prometnih
predpisih.
ada goljufinja
stnajstletna J. K. iz Stranic se že nekaj časa klati. Tri dni
|lala v gostilni v Rogatcu, potem sojo nagnaU. Podobno
1 je godilo tudi v Strmcu, nazadnje pa je pristala na
Ni v Celju. Izkušnje iz Rogatca in Strmca so ji vzele še
■nalo volje do dela, zato seje v Celju poskušala preživ-
z goljufijami.
idvoriščih stanovanjskih blokov je z raznimi obljubami
Ifok zvabila ključe stanovanj. Na ta način je prišla v štiri
"Vanja, kjer je pobrala denar in obleke, saj je rada dobro
ba.
"dar pa je J. K. kaj hitro ugotovila, da si tudi z goljufr-
j^e bo mogla »služiti« kruha. Pri dveh vlomih so jo
in prijeli ter pripeljali k miličnikom, ki jo bodo
"i javnemu tožilcu.
»Ugoden nakup«
je bil precej drag
M. p., občanka iz Celja
se očitno kaj malo spozna
na cene gradbenih mate-
rialov, še posebej pa ne
na cene marmornatih
ploščic. Ko se je prejšnji
teden mudila na Tomši-
čevem trgu, kjer obnav-
ljajo trgovino Borovo, je
pogovor nanesel tudi na
marmornate ploščice, ki
bi jih M. P. potrebovala.
Takoj se je našel ustrež-
ljiv neznanec, kije bil pri-
pravljen dobaviti 23 kva-
dratnih metrov plošč za
borih 38 tisočakov. M. P.
se smešno nizka cena ni
zdela sumljiva in je nez-
nancu izročila denar, po-
tem pa še ključe od avto-
mobila, ker je bil brez
lastnega prevoznega
sredstva.
Ko neznanca le predol-
go ni bilo, je M. P. ugoto-
vila, da je precej naivno
nasedla goljufu. Miličniki
so sicer kmalu našli njen
avtomobil, goljufa pa še
iščejo.
Vlomil
v restavracijo
Prejšnji teden je neznanec
vlomil v Petrolovo restavra-
cijo v Tepanjih (ob hitri ce-
sti) in odnesel tisoč zavojč-
kov cigaret, pet steklenic vi-
skija in drugo blago, vse sku-
paj vredno približno 3 milijo-
ne dinarjev.
Strela zanetila
požar
v torek zjutraj je v neurju
strela treščila v hišo in go-
spodarsko poslopje (vse je
bilo pod eno treho) last Fran-
ca Krivca iz Lipe pri Franko-
lovem. Poslopje, veliko 20
krat 7 metrov je pogorelo do
tal, ker je bilo zaradi odmak-
njenosti in težkega dostopa
gašenje zelo oteženo. Posre-
dovali so celjski poklicni ga-
silci in prostovoljni gasilci iz
Vojnika, ŠkoQe vasi in
s Frankolovega. Ogenj je
uničil tudi ves inventar, ne-
kaj sena in rezanega lesa, ta-
ko da je škode za pribUžno
50 milijonov dinarjev.
Gasilci uspešno
posredovali
v ponedeljek popoldne so
otroci, ki so se igrali z vžiga-
licami, zanetili požar na go-
spodarskem poslopju Slav-
ka Žaberla v Brezju pri Lek-
marju (v šmarski občini). Ze-
lo hitro so posredovali gasil-
ci iz Šmarja, Pristave, Vin-
skega vrha in Zibike ter do-
mačini, tako da je zgorelo le
del ostrešja in nekaj sena,'
škode pa je za 3 miljone di-
narjev.
Umrl v bolnišnici
V nedeljo^ob 4. uri zjutraj
je 38-letni Štefan Kranjc iz
Brstnika pri Laškem z roč-
nim vozičkom prečkal želez-
niško progo na prepoveda-
nem mestu, tako da gaje zbi-
la lokomotiva hitrega potni-
škega vlaka. Kranjca so huje
ranjenega prepeljali v celj-
sko bolnišnico, kjer je v to-
rek zjutraj umrl.
Izobraževanje
gasilcev
Zavod za požarno varnost je
organiziral seminarje za prostovoljce
Poklicni gasilci celjskega Zavoda za požarno var-
nost so ta mesec organizirali prve seminarje za pro-
stovoljne gasilce iz celjske občine. Gre za prvi res-
nejši poskus, da bi prostovoljne gasilce seznanili
z modernejšo gasilsko tehniko, predvsem pa, da bi
izboljšali sodelovanje.
Seminarji so vsako nedeljo dopoldne, s celjsko občin-
sko gasilsko zvezo pa so se dogovorili, da bodo na
seminar prišh po trije gasilci iz vsakega društva. Pred-
stavniki Zavoda za požarno varnost pa se dogovarjajo
tudi z drugimi občinskimi gasilskimi zvezami, da bi
takšen način sodelovanja vpeljali z vsemi prostovolj-
nimi gasilskimi društvi na celjskem območju.
Prihodnje leto naj bi sodelovanje še razširili in vklju-
čih na seminarje celotne ekipe (po sedem gasilcev),
prostovoljne gasilce pa naj bi tudi usposobih, da bi ob
večjih havarijah lahko uporabljali gasilsko tehniko za-
voda.
Potrebno je priznati, da je med pokhcnimi in prosto-
voljnimi gasilci doslej bolj vladalo nekakšno rivalstvo
kot pa zgledno sodelovanje, zato je takšen način dela
toUko bolj vreden pohvale, še posebej, ker lahko
veliko pripomore k boljši požarni varnosti, saj lahko
pričakujemo, da bodo akcije gasilcev ob požarih ah
drugih nesrečah poslej veliko bolj usklajene.
S. SROT
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE
CELJE
objavljamo
vpis otrok v prvi razred osnovne
šole za šolsko leto 1989/90
Vpisovali bomo otroke, ki bodo do začetka šolskega
leta 1989/90 dopolnili šest let in pol (otroci rojeni
1982 in januar, februar 1983).
Vpisovali bomo tudi otroke, ki bodo do začetka šol-,
skega leta dopolnili šest let. Zanje bomo ugotavljali
zrelost za vstop v osnovno šolo.
Vpisovanje otrok bo:
v ponedeljek, 12. septembra 1988 in
v torek, 13. septembra 1988
OD 8.00 do 11.00 ure in od 16.00 do 18.00 ure
NA VSEH OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI CELJE
K vpisu prinesite otrokov rojstni list.
Komisija za delovna razmerja
VIO TOZD Osnovne šole Šmarje
pri Jelšah
razpisuje prosta dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji:
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu
o združenem delu in Zakonu o osnovni šoli ter imeti:
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj in opravljen stro-
kovni izpit
-	organizacijske in strokovne sposobnosti za ures-
ničevanje smotrov in nalog osnovne šole.
Mandat traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 15 dneh po objavi razpisa.
16. stran - novi tednik
1. 
september 1988
Trezna odločitev hokejistov
Celjani ¥ metirepublišlii namesto v I. ligi
Kar 40 let se igra hokej
v Celju. In šele sedaj, prvič
v zadnjih letih sem presene-
čen spoznal, da so v HK Cin-
karna Celje trezni, preudar-
ni mladi športniki, ki jih
vodi predsednik Marjan
Flajšman. Skupaj s sodelav-
ci, igralci in trenerjem Pod-
sedenškem, Bratcem, Sen-
delbachom in kapetanom
Grablerjem je v prostorih
družbenopolitičnih organi-
zacij v Celju seznanil pred-
stavnike hiše in predstavni-
ke telesnokulturnih organi-
zacij Celja in pokrovitelja
DO Cinkarno o resnem po-
ložaju v klubu.
Čez dober mesec bo štart
v I. zvezni ligi, v kateri imajo
Celjani med osmimi moštvi
svoje mesto. Znan je novi si-
stem tekmovanja, ki prinaša
28 srečanj v prvem krogu, 12
srečanj v drugem in tri sreča-
nja v doigravanju. Torej naj-
manj 43 srečanj skupaj na re-
laciji Celje-Beograd, Novi
Sad, Sarajevo, Zagreb, Jese-
nice, Ljubljana in še enkrat
Beograd.
Za realizacijo tega progra-
ma pa v blagajni HK Cinkar-
na primanjkuje okrog 15 do
20 miljard starih dinarjev
Ker so v klubu poiskali vse
možnosti za zbiranje finanč-
nih sredstev, ko so tudi pri
ZTKO okvirno sporočili svoj
prispevek in ob prispevku
Cinkarne ni bila finančna
konstrukcija niti 60-odstot-
no pokrita.
Zaradi finančnih težav,
primanjkanja denarja bodo
zato namesto v I. zvezni ligi
sodelovah v sezoni 1988/89
v medrepubhški ligi s prvim
moštvom, mladinci in pi-
onirji pa bodo sodelovah
v rednih ligah v republiki.
Trezna odločitev mladih in
marljivih športnikov.
J. KUZMA
Avto moto društvo Šlander je odlično izvedlo republiško in državno prvenstvo
tingu na avtopoligonu Ljubečna Celje. Najboljši uspeh izmed celjskih tekmovn^
dosegel Marjan Livk (14), kije bil tretji v razredu A -100 ccm, pred »bivšima« Cen
Petrom in Darkom Kranjcem. Foto: T. Tavčar
Odlična organizacija na Ljubečni
Dvodnevne zanimive karting dirke za republiško in državno prvenstvo na avtopoij«
Ljubečni v Celju so ponovno potrdile, da je celjska steza, organizacija in vse, kar sodij
na najvišjem nivoju.
Ko je v nedeljo po uspešno sklenjeni drugi dirki za DP predstavnik pokrovitelja Ce
podjetja Celje razdelil priznanja in pokale, so se vsi tekmovalci strinjali, daje bilo sojenjeo
brez napak in organizacija izvrstna.
Če smo v soboto na republiškem prvenstvu pozdravili lep uspeh tekmovalcev AMD Šlan
so bili ekipno drugi, osvojili pa so še dve četrti mesti (Alojz Marjan Livk pri članih ii)
Dečman pri starejših mladincih) pa drugi dan na državnem prvenstvu ni bilo uspeha. Le
mladinec Sandi Dečman je bil trinajsti.
Sicer pa so bih najboljši tekmovalci iz Most. Nastopilo je 53 tekmovalcev iz 15 klubovt
republik in iz obeh pokrajin.
J.l
Mladinice odlično, mladinci
skromno
Konec preteklega ted-
na je bilo v Celju letoš-
nje finale atletskega po-
kala Slovenije za mla-
dince in mladinke. Sode-
lovalo je 230 tekmoval-
cev iz 23 klubov.
V zanimivih bojih so tu-
di naši mladi atleti dose-
gh lep uspeh. Mladinke
Kovinotehne-Kladivarja
so bile prve, žal pa mla-
dinci precej slabši, komaj
dvanajsti. Boljši od njih
so bili Velenjčani za 12
točk in le za tri točke slab-
ši Radečani, ki so letos
s svojo trojko Tramšek,
Kramperšek, Teršek pre-
senetili. Velenjčanke so
devete.
Celjski mladi atleti so
osvojili 13 medalj. Zlate
Perčeva v teku na 100 me-
trov, Radmanovičeva
v skoku v daljavo, Stra-
šek v metu kopja in žen-
ska štafeta 4 x 100 me-
trov. Srebrni so Vodeb na
3000 m ovire, Dolenčeva
na 400 m ovire, Strašek
v metu krogle, Mastnak
v metu diska in Kvasova
na 1500 m. Bronasta od-
ličja pa so dodali Perčeva
na 200 m, Uplaznik v me-
tu kopja, Vodeb na
5000 m in Dolenčeva na
100 m z ovirami.
J. Kuzma
Renata Strašek je po-
novno potrdila da je naj-
boljša jugoslovanska
mladinka v metu kopja.
Z rezultatom 51,98m je
prepričljivo osvojila pr-
vo mesto. Dodala pa je še
drugo mesto v metu
krogle. Foto: T. Tavčar
Najbolj množičen tek tudi pri nas
Leta 1986 je ŠPORT AID vzpodbudil skoraj 20 milijonov
ljudi iz 89 držažv, da tečejo v teku s časom in na ta način
pomagajo lačnim v Afriki.
Letošnje leto se ta najmnožičnejša prireditev na svetu odvija
tudi pri nas v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Atletsko
zvezo Slovenije in Klubi OZN.Tako bo 11. septembra v Kranju
s pričetkom ob 17. uri, kakor tudi po vseh 218 državah, ki so se
vključile v to gibanje, tek na 10 kilometrov po ulicah. Prireditev
bo povezala svet preko TV satelitov iz vseh prizorišč, da bodo
ljudje iz čim več držav videli ljudi, ki tečejo skupaj, istočasno in
z istim ciljem: pomagati otrokom. Tudi pri nas.
Prijave za tek sprejema Center klubov OZN Kranj, Trg revolu-
cije 1, telefon 064 26-388. Vsak udeleženec bo dobil lepo izdelano
startno številko, ko bo vplačal štartnino, ki za zaposlene znaša
3.000 din.
VM
NA KRATKO
Žoga je okrogla
Minulo nedeljo so nogomet-
ni ples pričeli tudi nogometa-
ši, ki nastopajo v slovenski li-
gi. Izidi predstavnikov s Celj-
skega: Stol Virtus: Elkroj 1:1,
Rudar (TV): Svoboda 1:0,
Hmezad Partizan: Domžale
2:2, Mura: Ingrad Kladivar 2:1.
Prihodnjo nedeljo se bodo no-
gometaši Ingrad Kladivarja
doma pomerih s Kovinarjem,
Elkroj z Muro, Hmezad Parti-
zan gostuje pri Svobodi, Rudar
Rušah pri Pohorju.
Končan je tudi prvi del tek-
movanj za pokal NZS. V polfi-
nale so med drugimi napredo-
vali tudi nogometaši Ingrad
Kladivarja in velenjskega Ru-
darja. V polfmalu bodo ekipe
razdeljene v dve skupini, poleg
že omenjenih ekip z našega ob-
močja pa bodo nastopili še no-
gometaši Vozil, Izole, Nakla in
Ljubljane.
Uspeh Melanška
v RadovUici
Kolesarji celjskega kolesar^
skega kluba Merx so se v po-
nedeljek in torek udeležili dr-
žavnega prvenstva v kolesar-
jenju na pisti za člane in mla-
dince. Dan prej, v nedeljo, pa
je bila kolesarska dirka v Ra-
dovljici, kjer je prvo mesto
med člani zasedel Iztok Melan-
šek iz KK Merx. drugi je bil
Ravbar iz novomeške Krke,
tretji pa Premožič iz ekipe Ro-
ga. Celjan Mirnik je bil 7.,
Smerc pa 9. Pri mlajših mla-
dincih je tretje mesto zasedel
Štor.
Turnir v Titovem
Velenju
Na večjem medrepubliškem
turnirju v malem nogometu
v Titovem Velenju so največ
uspeha imeli nogometaši
kombinirane ekipe Penal-
Zvezdaš-Indihar iz Celja, ki
so zmagali pred ekipo »7 mla-
dih rudarjev« (T. V.), ekipo
Old Kabbit, prav tako iz Tito-
vega Velenja in Kladeži iz
Celja.
Najboljši igralec turnirja je
bil Jani Žilnik. V zmagovalni
ekipi pa so igrah Špiljak, Kopi-
tar, Hribarnik, Bojovič, Jur-
kovnik, Antlej, Žilnik, Marin-
ček, Rančan in Pečnik.
J. K.
Kombinacija
izkušenosti in
mladosti
V Kamniku je bilo republi-
ško tekmovanje za memorial
.»JOŽETA KLAJNŠKA-VAS-
JE« - komandanta legendar-
ne XIV. divizije, narodnega
heroja in dolgoletnega pred-
sednika Strelske zveze Slove-
nije.
Nastopilo je 14 ekip, ki so
morale biti sestavljene z dveh
tekmovalcev nad 20 let in od
dveh pod 20 leti. Iz celjske re-
gije je nastopila ekipa SD »Ce-
lje«, ki so jo zastopali Marko
Šeršen 190, Matej Dobovičnik
207 (oba sta stara šele 13 let),
Ervin Seršen 250 (44 let) in Jo-
že Jeram 257 krogov v trostavu
od 300 možnih krogov (46 let-
).Celjani, ki so nekoč domini-
rali na tovrstnem tekmovanju,
saj so že 7-krat zmagali, so bili
to pot 6. Kaj več tudi nismo
mogli pričakovati, ker v Celju
žal nimamo mladincev, pionir-
ja pa še ne dosegata visokih
rezultatov. Med posamezniki
je bil Jože Jeram drugi.
V Ljubljani bo 3. in 4. sep-
tembra prvenstvo Slovenije
z malokalibersko pištolo in pu-
ško. Iz celjske regije imajo re-
alne možnosti za osvojitev ene
od medalj Barbara Jager,
Branko Malec, Jože Jeram, Zo-
ran Lah in Mladen Melanšek
med posamezniki, med ekipa-
mi pa Celje in Kovinar Štore.
TJ
Odličen dosežek
Franca Hočevarja
v Preddvoru pri Kranju je bi-
lo 6. kolo v I. republiški ligi
z malokalibersko puško v tro-
stavu.
To pot je iz naše regije nastopi-
la le ekipa »KOVINAR« - Što-
re, ki je bila 3. v sestavi: Vili
Ravnikar 227, Vili Dečiinan 240
in Franc Hočevar 257 krogov.
Med posamezniki je vehko
presenečenje pripravil vete-
ran, 54 - letni Franc Hočevar
- »Kovinar« - Štore, kije ugnal
domala vso slovensko elito in
osvojil zlato medaljo. To je
eden največjih uspehov tega
marljivega strelskega delavca
in tekmovalca.	rpj
Celjski atleti
v Sarajevu
v soboto in nedeljo bo v Sa-
rajevu letošnje posamično at-
letsko državno prvenstvo.
Normo za nastop je doseglo
tudi lepo število atletov in at-
letinj celjske Kovinotehne-
Kladivarja. Vsega skupaj jih
bo verjetno nastopilo in odpo-
tovalo kar 17.
V borbo za najvišje naslove
bodo gotovo posegli K:
Božiček, Kranjc, Radni
čeva, Jezbinškova in i
štafeta 4 X 100 metrov. S
si poglejmo, kdo je ii'
normo:
Zupane v teku na 1(W.
metrov. Kopitar na 40i
400 m z ovirami, Božic
110 m z ovirami in na
z ovirami, Noner na zap
Kranjc in Dimitrijevič^'
ob palici, Šimunovič vf
ku ter obe štafeti.
Pri atletinjah pa Pere
na 100 in 200 m, Mihov
na 800 in 1500 metrov. K'
na 1500 m in 3000 metro'
lene na 400 m z oviraj
manovič v skoku v dalja
javec v metu krogle m
Jazbinšek v metu kopj^'
gle, Winter v krogli m >
v kopju.	J. KL
Skromno na SaviX
pokalu
Koncem tedna bodo J
atleti Slovenije, Zupa":
avstrijske Štajerske '
vali v Kopfenberu JJ
Savarije. V republisK^^J
zentanco so v glavne^ uj
mladi atleti iz severo\J||
Slovenije. In ker najbo%
di atleti Celja sodelujeJ^i^
žavnem prvenstvu, s" j
v republiško reprezen j.,,
Celja le Dolenčevo v ^ j-
100 metrov in Piklovo' jj
v višino. Več atletov
Partizana Radeče J
Kramperšek, Teršek) J
nja (Pahor, Mraz, Ra"'
Tekmovanja ob občinskem prazniku
Po nedeljski proslavi 95-letnice ustanovitve Savinjske
podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bila
uvrščena v okvir 5. »Tedna športa«, bodo v soboto
s športnimi prireditvami nadaljevali. Zveza telesnokul-
turnih organizacij, ki je organizator tradicionalnega
športnega tedna, ga prireja v počastitev občinskega
praznika Mozirja.
Bogat program športnih prireditev se bo torej začel
v soboto, 3. avgusta, ob 9. uri s kegljaškim četverobojem za
»Pokal ŽKZ« v Mozirju in z »Joškovim memorialom«
v rokometu v Lučah ob 16. uri. V nedeljo bo najprej, ob 8.
uri, strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško v Mozirju,
ob 9.30. uri šahovski hitropotezni turnir na Rečici in ob 10.
uri začetek trim kolesarjenja iz Šmartnega ob Dreti v Novo
Štifto. V ponedeljek ob 16. uri bo v Moziiju turnir v namiz-
nem tenisu, v torek ob istem času pa srečanje v košarki.
V sredo ob 17. uri bo v Mozirju prijateljska nogometna
tekma, v četrtek, 8. septembra, pa bo v Gornjem gradu
lokostrelska tekma. V petek 9. septembra, ob 15. uri bo
v Nazarjah turnir v malem nogometu, ob 16. uri smučarski
skoki na 25-metrski plastični skakalnici na Ljubnem, ob
18.30 pa se bo petkov športni spored zaključil s prijatelj-
skim srečanjem v odbojki, tudi na Ljubnem. V soboto, 10.
septembra, ob 9. uri bo v Solčavi propagandni taborniški
tabor in prikaz lokostrelstva. Prireditve športnega tedna
v počastitev praznika občine Moziije bodo zaključili s teni-
škim turnirjem, ki bo v nedeljo, 11. septembra ob 9. uri na
Rečici.
V Gornji Savinjski dolini so pripravili bogat program,
saj se bo v športnem tednu zvrstilo kar šestnajst športnih
panog.
Celjani v pokalu Aipe-Jadran
V petek se je z uvodno tek-
mo v Celju začela liga Alpe-
Jadran, ki je letos razdelje-
na v tri kakovostne razrede.
V prvem bodo igrale ekipe,
ki igrajo vidne vloge v dr-
žavnih prvenstvih Jugosla-
vije (Cibona, Zadar in
Smelt Olimpija), Italije in
Avstrije. Košarkarji Merxa
nastopajo letos v drugem
kakovostnem rangu, ki je
razdeljen na štiri skupine
s po štirimi člani.
Nasprotniki Merxa bodo
tako najprej ABC Mercur, iz
Graza, Monfalcone oziroma
Tržič blizu Trsta in tržaška
Servolana. Kljub temu, da
Celjani nasprotnikov ne poz-
najo, bodo poskušali osvojiti
prvo mesto v skupini. Nada-
lje naj bi se borili s prvaki
ostalih treh skupin v play-
offu za prvo mesto, ki prina-
ša sodelovanje med najbolj-
šimi te lige v prihodnjem le-
tu. Prva tekma, ki so jo Ce-
ljani odigrali na domačern
igrišču v telovadnici STŠ
Maršala Tita, je prinesla
majhno razočaranje. Morda
čudno zveni, vendar so bili
Merxovci pač več kot pre-
močni za šibke nasprotnike
iz Graza, ABC Mercur, ki so
pripotovali brez kakšne
okrepitve iz ZDA ali Jugo-
slavije, čeprav menijo, da bo-
do nekaj od tega predstavili
že na povratni tekmi. Trener
Zrinski je svoje košarkarje
dobro pripravil in poleg raz-
like v kvaliteti je izstopal tu-
di pristop k igri, saj je Merx
igral zavzeto prav do konca
tekme, ki se je končala
115:49 (56:29). Pri Merxu je
v igri nastopilo vseh dva-
najst igralcev in vsi so se vpi-
sali med strelce: Govc 7,
Gole 8, Cencelj 9, Sušin 4,
Marinkovič 8, Todorovič 4,
Urbanija 16, Pipan 18, Med-
ved 17, Cerar 4, Pečak 6 in
Markovič 14 točk.
Nocoj bo Merx gostoval
pri ekipi Monfalcone (Tržič)
blizu Trsta. Po tekmi druge-
ga kola lige Alpe Jadran pa
bodo košarkarji Merxa nada-
ljevali pot do Civitanove, tu-
rističnega mesteca južno od
Ancone ob jadranski obali,
kjer se bodo na tamkajšnjem
turnirju zadržali dva dneva.
Če jim bo uspelo premagati
domači Sutoc Docksteps (B
hga), se bodo naslednji dan
v borbi za prvo mesto srečali
z zmagovalcem drugega sre-
čanja, to pa bo skoraj gotovo
Sangiorgese (A 2) iz Porto
San Giorgia, mesteca, kjer je
Celjan Aleš Pipan kot mladi-
nec z državno reprezentanco
osvojil bronasto medaljo na
evropskem prvenstvu leta
1978.
DEAN ŠUSTER
TreUi
mali triatlon !
v soboto, 27. avgusi
je ob 8. uri zjutraj naj
nu Neptun zbralo 54 j
loncev. Moški so n«
najprej preplavati S
ženske pa 400 m. Nato
s kolesi podali po i
dolgi progi preko Osti
ga. Gorice, Pirešice, I
vega, Dobrne, Vojniii
Grička. Tam so po tri«
zi pretekli: ženske 24(
moški pa 3000 m.
Letošnji triatlon je \
tretji po vrsti, ki gaje
nizirala Cinkarna Celji
delovali so tudi rekrei
iz drugih delovnih ot
zacij EMA, PTT, 7i
stvenega centra in Al
Najstarejši udeleženci
50 let, so bili Ema in
Tominc ter Rudi Ški
najmlajša pa je bila d
letna Tadeja Bernard.
MIRA GORENi
september 1988
novi tednik - stran 17
»papagaji«, ki se kitijo s tujim perjem
^pd letošnjim finalom »Zlate harmonike** na Ljubečni
je nekaj dni nas loči od
šnje zaključne priredi-
' f tekmovanja harmoni-
'Irjev z diatonično harmo-
■jio za pokal ZLATA HAK-
JjoNlKA 88. Organizatorji,
tolturno umetniško dru-
■tvu Ljubečna, Novi tednik
L Radio Celje ter Zveza
Milturnih organizacij Celje,
jje več mesecev trudijo,
fjbi tudi letošnje tekmova-
Jjp bilo uspešno tako kot
prejšnjih sedem.
2e od začetka maja, ko so
^ začela izbirna tekmova-
nja. pravzaprav nimajo več
jjjru. Skrbijo, da na izbirnih
jjl^rnovanjih teče vse tako
jot zahteva ugled te priredi-
^•e. Urejajo administrativne
^vari, ki so v taki množici
Nastopajočih (265) na desetih
Izbirnih tekmovanjih od juž-
JeTirolske do Jeruzalema še
^ako pomembne. Še zlasti za
jjte boljše, ki so se uvrstili
(polfinale (72).
jiič se ne sme prepustiti
saključju. Doslej je to orga-
jizatorjem na Ljubečni
uspevalo. Vedeli so, da orga-
luzirajo največje tovrstno
tekmovanje v Evropi. Da pa
so tudi nosilci osrednje slo-
venske prireditve - tekmo-
vanja harmonikarjev. Tako
so se namreč dogovorili leta
1986 na Zvezi kulturnih or-
ganizacij Slovenije. Na se-
stanku so bili takrat prisotni
organizatorji Ljubečne, Pok-
ljuke in Begunj na Gorenj-
skem, treh najstarejših tek-
movanj. Dogovorili so se da
je Ljubečna osrednja prire-
ditev, Begunje prvenstvo
Gorenjske v okviru Zlate
harmonike, Pokljuka pa ob-
drži srečanje harmonikarjev,
na katererh imajo prednost
igranja tisti najboljši z Zlate
harmonike in gorenjskega
prvenstva. Toda dogovora se
držijo samo organizatorji
v Begunjah. Na Pokljuki še
vedno propagirajo tekmova-
nje kot slovensko prvenstvo,
kar pa že zdavnaj ni več;
kljub častitljivem letošnjem
20. jubileju te prireditve. Na-
stopajoči še zdaleč ne pokri-
jejo slovenskega prostora
kot to omogočijo izbirna tek-
movanja za Zlato harmoni-
ko. Toda če bi poznavalec
razmer v svetu diatoničnih
harmonikarjev še »oprostil«
organizatorjem na Pokljuki
uporabo takega naziva zara-
di »nostalgije po starih ča-
sih«, je to nemogoče oprosti-
ti novim organizatorjem, ki
imajo in tudi že javno izraža-
jo apetite po novih sloven-
skih srečanjih in festivalih.
Pa naj bodo ti organizatorji
v Logatcu ali Matkah. Pov-
sod vidijo samo zaslužek.
Harmonikarji, ki pa pridejo
na taka tekmovanja pa itak
niso pomembni.
Komisije, ki »določajo«
nagrade, so največkrat »ne-
strokovne« in navijaške. Od-
ločajo se bolj po trenutnem
razpoloženju kot po kvalite-
ti, ki jo pokažejo nastopajoči.
Na tak način lahko kaj hitro
pokvarimo ustvarjalno raz-
položenje, ki že nekaj let
vztrajno raste med številni-
mi harmonikarji v sloven-
skem kulturnem prostoru.
Samozvani organizatorji slo-
venskih srečanj in tekmo-
vanj bodo morali, če to želijo
biti, narediti več tudi za raz-
voj te glasbene zvrsti. Na
Ljubečni jim to uspeva. Vsa-
ko leto pripravijo strokovni
posvet in razstavo izdeloval-
cev diatoničnih harmonik.
Vse to so harmonikarji lepo
sprejeli. Vedo, da je Zlata
harmonika njihova priredi-
tev. Vedno več je takih har-
monikarjev, ki se zavedajo
truda organizatorjev na Lju-
bečni in vedo, da na Ljubeč-
ni niso orodje, ampak enako-
pravni člani v prireditvenem
sklopu.
Prav zato so organizatorji
na Ljubečni v škripcih, ko
ne vedo kaj naj storijo v bo-
doče. Razmišljajo, da bodo
morali komu stopiti na prste
tudi s pomočjo sodišča. Pa
naj bo to lovcem v Šmarju,
ki javno propagirajo na svoji
lovski noči zmagovalca Zlate
harmonike 88, ki še ni znan,
ali tistemu, ki se izdaja za
zmagovalca pa to ni, ali pa
tistim organizatorjem, ki za-
vajajo harmonikarje z ne-
upravičenimi naslovi. Hudo
je, če nismo inventivni in, če
smo nevoščljivi uspehom so-
sedov. Posnemanje je papa-
gajstvo. Kitenje s tujim per-
jem pa je lahko tudi kaznivo.
Prav je, da o tem prav v času
letošnjega finala Zlate har-
monike Ljubečne mirno raz-
mislimo.
Milan Bred
llarmonilcarji tudi v Matlcali
Organizatorji srečanja harmonikarjev v Matkah so imeli ob prvem srečanju lani
»mislih ljudske muzikante, ki se večjih tekmovanj ne udeležujejo, ljudje pa jih poznajo
lut veseljake iz krajevnih zaselkov.
Vendar pa je letos srečanje preseglo krajevne meje (tudi zaradi finančnega uspeha) in
medse so povabili širši krog slovenskih harmonikarjev. Tako seje zadnjo nedeljo v Matkah
^ralo 25 muzikantov in preko 1000 poslušalcev, ki so vsakega nagradili z dolgim aplavzom.
Kvaliteta nastopajočih se še zdaleč ne more primerjati s tistimi, ki se uvrstijo na tekmova-
nje v Ljubečni, vendar je nekaj posameznikov zelo izstopalo. Robert Zupan z Vranskega je
med njimi, organizatoiji gasilsko društvo, pa so podelih nagrado za najstarejšega
sodelujočega. Ivan Komplet iz Dramelj si jo je resnično zaslužil, saj je harmoniki predan več
EDI MASNEC
Klub »Zlata
harmonika«
Vsako leto ob zaključ-
ku tekmovanja za Zlato
harmoniko organizatorji
s čirn presenetijo. Letos
je to presenečenje usta-
novitev kluba »Zlata har-
monika«. V klub se bodo
lahko včlanili posamezni-
ki in organizacije. Člani
bodo plačevali članarino.
Za to pa jih bo vodstvo
kluba obveščalo o vseh
pomembnejših tekmova-
njih in srečanjih harmo-
nikarjev v Sloveniji in so-
sednjih državah. Sezna-
njanjih bodo tudi o infor-
macijah izdelovalcev har-
monik in še o vseh drugih
stvareh, ki harmonikarje
in njihove ljubitelje zani-
majo. Na Ljubečni pravi-
jo, da bo ta prvi slovenski
harmonikarski klub lah-
ko veliko prispeval k raz-
voju igranja na diatonič-
no harmoniko. Upajo, da
se bodo vanj vključili vsi,
ki so kakorkoli povezani
s to zvrstjo glasbe. Po-
drobnejše informacije bo-
do posredovane že na pol-
finalni prireditvi. MB
Celjski instrumentalni
^vintet je te dni posnel
° skladb za naslednjo ka-
in mogoče tudi veli-
jo ploščo. Ostale skladbe
°odo posneli konec sep-
^fnbra. Člani tega an-
^^mbla pa so bili zelo raz-
nad ravnanjem
^aše osrednje televizijske
ki je posnetek z le-
J^snje Morske viže Ber-
^rdina, kjer so samo za
^^ko zgrešili prvo mesto,
'^'■ajšala ravno za njihov
'J^Jtop. Škarje so pač še
^^ano v rokah izbranih
^.f^sambel Coctail band
ter^ P^^imenoval v Prija-
9 Tatjana Dremelj pa
Zamenjala samo stano-
seveda na večje,
(ipj bo odprla svoj »bu-
Pa še ne ve povsem
, gotovo • Celjski grad je
poleti gostil že mar-
Vj^J^^e^a glasbenika,
p pa bo tam nasto-
tudi Vita Mavrič, ki
K 'Odstopila na večeru
'CSo/iov.
Praznik citrarjev na Reki
Menda bi lahko pritrdili, da
ne more biti dolgčas, kadar se
zberejo na enem mestu citrar-
ji, ki, eni bolj, drugi pa manj
korajžno prebirajo strune in
nekaterim podkurijo pete.
Instrument, ki je za uho še
tako čemernega poslušalca
prijeten, je v nedeljo s citraiji
vred privabil množico obisko-
valcev. Temu je dodalo tudi le-
po vreme, saj je marsikomu oz-
nojilo lica na prizorišču, ki je
od samega boga odvisno, kako
bo zavese gor držal.
Organizatoiji, upam si trditi,
si manejo roke, da jim je prire-
ditev na Reki pri Laškem tako
lepo uspela. Tokrat so jo pri-
pravili že drugič. Od lanskega
prvega srečanja ljubiteljev ci-
ter, ko jih je prišlo samo dva-
najst in še ti so bili predvsem
s celjskega, jih je bilo letos že
štiriindvajset, med njimi tudi
nekaj iz drugih krajev. Eden
teh je tudi Aleksander Princ iz
Kranja. On je imel s sabo mag-
net, ki nima s priimkom nobe-
ne povezave, pa vendar pripo-
more, da si citre lahko priklju-
či na ojačevalec in se potem
dosti bolje sliši, kot pa samo
preko mikrofona. Je pač tako,
da so se ušesa nekaterih priva-
dila na glasno bučanje in da se
za nekaj bolj nežnega, ko je po-
trebno prisluhniti bolj pozor-
no, niso zmenili. In še nekaj je
res. Za primeijavo z drugimi
tovrstnimi prireditvami bi lah-
ko rekli, da ženske v tej zvrsti
prednjačijo. Bo že držalo, da so
citre bolj ženski instrument,
torej tisti, ki so ga že pred sto-
letji lahko vzele v roke, čeprav
je na splošno veljalo, da je biti
muzikant privilegij moških.
Tudi zato je vredno, da jim pri-
sluhnemo, pa imajo tisto vrvi-
co s sabo ali ne. Korajža velja,
tehnika pa naj naredi tako, da
bo za vse prav.
Organizatoiji so bili veseli,
da so se skoraj vsi lanski citrar-
ji tudi letos odzvali njihovemu
vabilu. In še nekaj zanimivosti.
Lanskoletnemu edinemu Laš-
čanu, ki je bil letos na Reki
v drugačni vlogi, seje pridruži-
la njegova sestra Marijana Ma-
ček iz Reke in Franci Ukman
iz Rečice, ki je igral kar na la-
sten instrument. Najmlajša
udeleženka je bila Zdenka Ula-
ga iz Štor, stara komaj devet
let.njene citre pa kar 138. Pri-
šla je tudi Milka Lančič z 80
leti, ki je navdušila s tisto:
»Tak dolgo sem na pečki leža-
la«, pa najstarejši Marko Udo-
vič iz Celja z 83 leti. Svoje pa je
na koncu napravil še Miran
Kozole iz Senovega, ki pa igra
tudi tako, da vmes katero po-
gleda, ji lepo zažgoli, se ji pri-
kloni, medtem pa prsti sami
drsijo po strunah. Tudi 11-let-
na Marjetka Kačič iz Šentvida
pri Grobelnem, ki je namesto
citer vzela v roke frajtonarico,
je zaigrala, da bi ji še marsika-
teri hlačman lahko pošteno za-
vidal. Kdor zna, pa zna. In da
bi bilo še bolj pestro, je svoje
delo opravilo tudi domače kul-
turno društvo Anton Tanc in
okrnjena družina Polančevih
iz Debra, medtem ko tistih, za-
nimivih, Laščanov ni bilo na
programu.
Pri terenskem odboru SZDL
iz Reke v KS Marija Gradec
sedaj že razmišljajo, kako bodo
pripravili tretje srečanje. Zares
se trudijo. Vendar bi kazalo na
nekaj opozoriti. Če so si nasto-
pajoči izbirah število pesmi
vse lepo in prav, sicer bi komu
kdo lahko še zameril. In še ne-
kaj. Morda bi v bodoče kazalo
sceno spustiti iz utesnjenega
tovornjaka nekoliko niže
k plodnim tlom in jo bolj od-
preti.	VLADO MAROT
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	I SAW HIM STANDING THERE-TIFFANV	(6)
2.	ŠTO TO BJEŠE LJUBAV - OLIVER DRAGOJEVIČ	(7)
3.	IM NIN'ALU-OFRA HAZA	(4)
4.	EVERY DAY IS LIKE SUNDAV - MORRISEV	(6)
5.	RECI MU VETER - SIMONA VVEISS	(3)
6.	MALI BOGOVI - MARTIN KRPAN	(10)
7.	ALPHABET ST-PRINCE	(8)
8.	MOJOJ MAJCI - PRLJAVO KAZALIŠTE	(2)
9.	TVOJA-CAFE	(9)
10. ROLL WITH IT - STEVE WINWOOD	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	SAVINJČANI - CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(7)
2.	NASVIDENJE - MIHA DOVŽAN	(9)
3.	SPOMIN NA PRVO LJUBEZEN - ŠTAJERSKIH 7	(3)
4.	SINKO MOJ, ZASPI - RŽ	(6)
5.	VESELI GODCI - SREDENŠEK	(6)
6.	PRIMORCI SMO VESELI LJUDJE - OTAVlO BRAJKO	(5)
7.	PESEM ZATE - ZRELO KLASJE	(8)
8.	ZAPLEŠI Z MENOJ - SLAVČEK	(2)
9.	ZVOKI HARMONIKE IN CITER - BURNIK IN DOVŽAN	(1)
10. ZAKLADI SLOVENIJE - MIHELIČ	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_________
izvajalec___________________
lestvica domačih melodij-——
izvajalec_____^-
ime in priimek___
naslov______-
Nagrajenca: Aleš Pobirk, Pot na Dobrotin 5, Vojnik
Albina Knez, Rimska 6a, Laško
Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje,
Trg V', kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v
prodajalni MELODIJA v Celju.
Vabimo vse cicibane, stare 4-7 let. Ki radi prepev^o,
igrajo na glasbila, poslušajo glasbene pravljice in
otroške skladbice, nastopajo v glasbenih Igricah,
da se nam pridružijo v Glasbenem vrtcu, ki ga bo
enkrat tedensko vodila tovarišica
Damjana Penič.
VPIS BO 5. iN 6. SEPTEMBRA V ATRIJU NA TOMŠIČEVEM
TRGU 7,10-11 h IN 16-18h
Ptujski festival narodnozabavnih
ansamblov
Ptujski festival narodnozabavnih ansamblov bo tudi
letos zbral skorajda najboljše tovrstne zasedbe iz Slo-
venije. Skorajda zato, ker nekateri ansambli iz takšnih
ah drugačnih razlogov nočejo nastopiti na tej prire-
ditvi.
V zadnjih letih ansambli z našega območja osvajajo
najvišja mesta na ptujskem festivalu in če pogledamo,
kdo vse bo letos nastopil na Ptuju, bo verjetno tudi
letos tako.
Organizator Tednik in Radio Ptuj sta za naslednje tri
dni izbrala 38 arisamblov, iz naše regije pa bodo nasto-
pili: Štajerci iz Štor, Alpina iz Titovega Velenja, Hme-
ljarski instrumentalni kvintet iz Žalca, Savirijskih 7 iz
Liboj, ansambel Braneta Klavžarja iz Čelja, Štajerskih
7 iz Slovenskih Konjic, Rogaški instrumentalni kvin-
tet iz Rogaške Slatine, Bratje iz Oplotnice, ansambel
Francija Zemeta iz Vojnika, Šaleški fantje iz Titovega
Velenja in Celjski instrumentalni kvintet iz Celja.
18. stran - novi tednik
1. september
VALEiaiJA SKRINJAR-TVRZOVA
DOLINA CKNE REKE
Prevedla Neža Maurer
To je tudi vaš pohod. Te stopinje ne peljejo samo do
smrti - vodijo tudi v novo življenje. Da, tja peljejo,
kamor ste vi vsi želeli, pa če ste verjeli ali če niste zmogli
veijeti, da boste kdajkoli prišli. Priznam, prav mi je, da
ste z menoj. Moje srce ni tako zelo pogumno... Drhtijo
mi roke in misli. Potrebujem nekoga, ki mi bo pridržal
dlan, stegnil prst k petelinu, sprožil - in prestregel vpra-
šanje, ki se bo potem razraslo v meni.
Anini koraki so vse bolj težki. Toliko preteklosti je
v njih, a tudi bojazni, ker se pohod izteka - in tam na
koncu stoji odločitev. Ana čuti, da tokrat ne bo pobeg-
nila; ne zato, ker ne bi želela - ampak ker ne bo mogla.
Preveč krivic in trpljenja je čas nagnetel v njene poti.
Nikakor ne more umiriti ali vsaj usmeriti vse te mno-
žice, ki koraka v njej in z njo. In vsak nosi s seboj
nekakšne dokaze, neporavnane račune in obračune:
zaradi odtrgovanja plače, zaradi št^jgeija, zaradi social-
demokratov, župnikove ovadbe, zaradi rubeži, oijune...
To niso več mirni, ponižni sužnji sklonjenih glav. Na vse
strani streljajo njihove plamteče oči, odprli so usta in
izpljunili črn prah, ki jih je še po smrti praskal v sap-
niku. Zdaj se prerivajo, pritiskajo naprej, stezajo roke
k petelinu. Toda Ana je tako utrujena od njih - in od
sebe.
»Mama, je to resnica?«
»Katero resnico hočeš? Mojo ali njihovo? Mnogo je
resnic, a bojim se, da ti nobena ne bo všeč. Pojdi med
ljudi - vsi ti bodo govorili golo resnico in vsaka bo
drugačna. «
»Del tebe sem, ne del sveta.«
»Tudi sveta. Ničesar ne obstaja samo zase, niti zvezda,
ne travna bilka, ne ti, ne jaz. Tudi jaz nisem dojela tega,
dokler me ni zadel kamen, spremenjen v eno od resnic.«
»Tvojo resnico hočem! Tvojo. Lahko mi tudi lažeš,
a tebi bom verjela samo ti si moja mama.«
»Nekoč je bila tvoja mati mlada in lepa. In sanjala je
lepe sanje. Ležem zvečer, zaprem oči - in odpotujem.
V mesto: visoke palače, množice ljudi, bogate trgovine,
jaz pa hodim z možem od ene do druge, pregledujem in
kupujem muslinaste obleke, žametaste, svilene, čipka-
ste, pa večje, pa torbice... Takšne so bile moje noči.
Zjutraj pa - koš na rame in raznašat mleko strankam
v mesto, obuta v izhojene, podedovane čevlje (še ena
noga bi lahko šla vanje poleg moje) in v izprani obleki.
In zgodilo se je tedaj, da se je moj oče, tvoj stari oče.
ponesrečil v rudniku. Ljubil je zemljo. V rudniku pa je
delal zato, da bi nas lahko preživel. Bilo nas je devet
otrok. Nikdar nisem marala rudnika, od takrat naprej še
manj - a vidiš, večno živimo v njegovi senci. Želela sem
si v veliko mesto, v mesto mojih sanj, čim dlje od
rudnika. Bila sem lepa, vsi so pravili, da sem najlepša od
vseh devet otrok. Kako sva se spoznala, ne vem. Nena-
doma je obstajal tudi podnevi. Bil je natančno tak,
kakršnega sem videvala v svojih sanjah. Zato niti ni bilo
treba, da bi se posebej predstavljala - saj sva se poznala.
Igral je in pel. Ne samo njegova harmonika in pesem
-	ves je bil ena sama glasba. Kolikokrat sva sedela na
griču, gledala v temno dolino in kot na papir risala na to
podlago mesto, ulice, svetle trgovine, v katerih kupu-
jeva. Kadar sva se poljubljala in kadar sva molčala vsak
zase, sem čutila, kako on v meni poje. Vse zemeljsko se
je oddaljilo: dolžnosti in graje in zemlja, po kateri sem
hodila. Lebdela sem. Noč in dan sem živela v svoji sreči.
Morda pa sem tudi podnevi samo sanjala? Kako sem
bila srečna! Mislila sem, da je moja ljubezen edina na
svetu. Začeli so mi praviti, ,mesečnica', jaz pa sem se
srečna smehljala in plavala na pesmi mojega ljubega.
Potem seje zgodilo tisto strašno. Grozno. Moj čarov-
nik je izginil prav tako nenadoma, kot seje bil pojavil.
Zaman sem klicala sanje, izzvenela je moja glasba, z vso
silo sem treščila ob resnico. Izginilo je mesto, ki me je
pričakovalo, da me reši revirja. Kako tudi naj bi prikli-
cala sanje - če nisem več sanjarila... Sedela sem na
najinem griču. Svetloba, katero sva tolikokrat skupaj
gledala, se v dolini ni niti zablisnila. Obstajali so samo
separacija, hunti, kolonija in rudniška sirena namesto
glasbe. Obstajala sem samo še v svoji neresnici.
Tisti čas pa se je zgodilo, da je moja starejša sestra
-	spominjam se, da se je počutila nesrečno, ker je bila
malce štorasta - pripeljala domov fanta, da gi ga spo-
znali. Sklenila sta namreč, da se poročita. Bil je knap,
kopal je v jami. Prišel je, zagledal mene, pustil sestro in
me zasnubil. Ljudje so govorili: Mesečnica je stopila na
zemljo. Spoznala je, daje premog zanesljivejši kruh kot
glasba. Pa nisem tedaj mislila na to. Včasih premišlju-
jem, zakaj sem se poročila. Najbrž sem hotela pobegniti
od sanj in resnice. Pa mi ni uspelo - vse sem odnesla
s seboj. Edino, kar sem izgubila, je bila sestra. Nikoli mi
ni odpustila, ni se poročila in nikoh več ni z menoj
spregovorila niti besede. Za njo sem prenehala obsta-
jati. Pa nisem želela tega. Ti nosiš njeno ime.
Nisem hotela živeti s strahoto rudarske negotovos
ob vzglavju. Preveč nesreč sem videla v otroštvu. A ki
kaže, me bo prav to spremljalo vse življenje. Ostala boi
zvesta premogu, na katerem sem zrasla. Premog mij
pobral očeta, sina... Tebe sem hotela rešiti te nesreči
doline. Zdi se mi, da tukaj niti sonce ne sije spolu
samo nekako mežika na nas, v očeh ga režejo premogli
prah, naše prošnje in psovke. Ana, veš, še enkrat se
poskušala pobegniti od tod, k tebi ali k vnukoi
v mesto. Pa me mesto ne sprejme.«
»Zakaj ne greš za očetom v Nemčijo? Pravijo, daj
rudnik, v katerem zdaj dela, ob velikem mestu.«
»Nočem! Če ne zmorem zaživeti s to mojo dolino,
vem, kako dihajo ljudje in trave in hribi okrog nje, hrib
kiji stisk^o dušo in čakajo, kakšna solza bo kanila izri:-
- kako bi mogla sprejeti neko tujo črno dolino, kjer I
mi bila znana edino nesreča. Rudarska žena je enaJ(
nesrečna v vsaki dolini. Vidiš, usojeno mi je, da ostan&
tukaj. Čudno je - ampak to dolino ljubim in sovražiK'
Ob vsakem zateglem pisku sirene postanem zdaj vdort
drugič mati brez otrok. Ne morem več čakati pred vhC'
dom v rov, koga bodo prinesli na nosilih. Zaželela set
si, da se v življenju dog^a še kaj drugega, vsaj neki
malega od tistega, o čemer sem sanjarila na griču. P''
lastnem porazu sem še verjela in poskusila znova. Te^
hčerka moja, sem poslala po svetlobo, a prinesla si f-
mrak. Kaj n^j zdaj upam? Ali bodo rudniške sire!^
uspavale tudi moje vnuke? Kadar bom umrla, daj^-
v krsto grudo premoga. Naj rudarska tradicija um^
z menoj. Naj to, kar je v meni, ne trepeče v bodoča
rodovih, naj ne vznemirja njihovih duš. Naj gredo P'^
zemljo šele tedaj, ko jih ne bo več...«
»K^ naj zdaj še pričakujem ?« se je spraševala moji
mama, ko se sanje niso več zmenile za njene klice, iffj^
izgubila zadnjo svetlo smer. Mama, zakaj nisi živa, da^'
ti pripovedovala o pričakovanjih naše kolone. Na
f
nem čelu je rudar. Večino življenja je prebil pod zeir^il"'
a stalno je mislil na svetlobo, ni izgubil upanja. To svol
vero seje tudi v nas, kadar nam govori z jasnimi, razui^'^
Ijivimi komisarskimi besedami. Celo noč je stkana
prihodnosti. Za njim stopa Helena, učiteljica,
borka - in več od tega: kot zdravilo je, ki hladi di^^.
kadar vse v človeku joče, samo oči nimajo solza,
stopa pobič Miško; tako zares je postal fant naše
se bo pozabil oglasiti, kadar ga bo mati poklicala s P'
vim imenom. Učil seje za ključavničarja, izučil za
baša. Že te slišim, kako praviš: S tem poslom si ne
mogel služiti kruha. Res, a pomagal je in pomaga-
bodo mnogi imeli kruh. Za njim stopa zdravnik. .
mama, zdravnik iz velikega mesta. Vidiš, mama.
sama. Mnogo je ljudi, ki niti v mestu niso našli
svetlega griča. Nisem edina, ki ni znala ali ni mogla ^ ^^
pristana. Pred menoj stopa Peter dolgih korakom
močnih, lopatastih rok. Doma so ravnale plug, zda]
najo z brzostrelko. Še jih je, nisem ti vseh predstav
september 1988
novi tednik-stran 19
20. stran - novi tednik
1. september 1988
ZDRAVILNE RASTUNE
Šentjanževa roža
Šentjanževa roža je zelo stara zdravilna rastlina. Je trajnica
z močno vejnato olesenelo koreniko, iz katere poganja
pokončno do pol metra in več visoko, na videz oglato steblo.
Listi so majhni, sedeči, jajčasto podolgovati, topi, celorobi,
gladki in posejani s presojnimi pikami. To so oljnate žleze. Po
robu so temnopikasti. Rumeni cvetovi sestavljajo na koncu vej
ovršne pakobule. Čašni listi so manjši od venčnih, ki imajo črne
žleze, iz katerih se, če jih zmanemo, pocedi rdečerumen sok.
Plod je mnogosemenska glavica.
Rastlina cveti od junija do avgusta, ko nabiramo zelene in
cvetoče dele. Te nato drobno zrežemo in hitro posušimo ali pa
takoj namočimo v olje oziroma v alkohol.
Šentjanževko n^demo po suhih travnatih pobočjih, med
grmovjem, po posekah in svetlejših gozdovih ter po nasipih.
Rastlina vsebuje eterično olje, flovonoide (rutin, kvercitrin,
hiperozid), smole, čreslovine, rdečo barvilo hipericin, kaotin,
holin, nekaj vitamina C ter nekatere alkaloide v sledovih. Ete-
rično olje vsebuje terpene in seskviterpene. Rdeče barvilo hipe-
ricin močno fluorescira in je zelo močno fotosenzibilirajoča snov
in ima tudi glavno zdravilno delovanje. Vendar kot pri mnogih
zdravilnih rastlinah, tudi pri šentjanževki delujejo najbolje vse
snovi skupaj.
Že v srednjem veku so uporabljali šentjanževo olje. Tega si
pripravimo tako, da vzamemo pest svežih in zdrobljenih cvetov
ter jih namočimo v pol litra olivnega olja. Nezamašeno stekle-
nico z vsebino damo na toplo in v parih dneh poteka fermenta-
cija. Nato steklenico zapremo in postavimo na sonce še za teden
dni dokler se olje ne obarva temnordeče. Ves postopek traja
običajno šest tednov. Nato olje precedimo in ostanek stisnemo
in dodamo preostalemu olju. Včasih se pojavi na dnu voda in
moramo olje previdno odliti od vodne plasti. Čisto robinasto
rdeče olje spravimo v temno steklenico.
V	novejšem času so šentjanževo olje uporabljali za zdravljenje
ran, ki so se težko zacelile. V olje so namočili povoje s katerimi
so povili ranjene ude. Tudi rane v ustni votlini in v prebavilih se
hitreje zacelijo če uporabljamo šentjanževo olje. To olje pride
v poštev tudi za vtiranje pri revmamtičnih obolenjih in nevralgi-
jah, pa tudi pri krvavenju, če se ranimo. Šentjanževo olje je
čudovit balzam, ki čudovito deluje pri oteklinah, ranah, putiki
in izpahih. Če z njim masiramo kožo bolnika, ki mora nepre-
mično ležati, s tem preprečujemo preležanine.
Tudi notranja uporaba šentjanževega olja je primerna za
zdravljenje želodčnih razjed.
V	novejšem času pa so odkrili njeno zdravilno delovanje na
živčni sistem. Za notranjo uporabo uporabljamo celo rastlino
z Usti in cvetovi ter iz njih pripravljamo čaj. Pri tem pa pride do
pomirjevalnega učinka šele čez nekaj časa in je potrebno spiti
veliko čaja. Zato vzamemo za skodelico čaja dve čajni žlički
droge in poparimo s skodelico vrele vode. Spijemo po tri skode-
lice čaja na dan, zadnjo pa zvečer, preden gremo spat. Da pride
do pomirjevalnega učinka, je potrebno piti čaj dva meseca in
več nepretrgoma. Na to je potrebno opozoriti bolnika, da vztraja
pri pitju čaja. Zdravilno delujejo vse snovi in pomagajo pri
živčnih depresijah, posebno pri ženah v meni, pa tedaj, ko je
človek žalosten, nevoljen, čemeren ali duševno zavrt. Danes
vemo, da to izhaja iz posebnih bolnikovih razpoloženj, ki se
pojavljajo v sunkih ali v časovnih zaporedjih. Posamezna
obdobja lahko trajajo pri bolnikih dalj časa in ko to stanje
preneha, se bolnik lahko zopet vključi v svoje delovno okolje.
Take notranje depresije lahko zmanjšamo s kroničnim pitjem
šentjanževega čaja, ki ga lahko tudi imenujemo čaj zoper žalost.
Pitje šentjanževega čaja olajša tudi neprijetno močenje v poste-
ljo. Pri tem pa velja posebno opozorilo. Prisotno barvilo hiperi-
•in povzroča neprijetne kožne spremembe, če se preveč izpo-
tavljamo soncu. V tem primeru pravimo, da je organizem
ostal občutljiv na sončne žarke.
Ljudsko zdravilstvo pa priporoča šentjanžev čaj za zdravljenje
bolelih jeter, za jačanje delovanja spolnih organov, za urejeva-
je motenj pri perilu. Lahko dodamo še rman, koprive, regra-
.)ve korenine in trpotec, ker takšenč aj jača sečni mehur in
reprečuje nočno močenje postelje. Čaj lajša krče v prebavilih,
:lasti pri takšnih bolnikih, ki bolestno odklanjajo hrano. Meša-
lico čaja lahko okrepimo, če dodamo še timijan in griževnjak.
Čaju lahko dodamo še žlico medu in s tem povečamo tudi
antibakterijsko ter protiparazitno delovanje šentjanževega čaja.
BORIS JAGODIČ
Marmelada iz sliv in korenčka
5 kg sliv, 1 kg korenja, limonin sok.
Shve zmeljemo, korenček nastrgamo in skupaj sku-
hamo, da se začne gostiti. Dodamo sok ene limone in
vroče polnimo v kozarce in zapremo.
Paradižnikov sok
Opran, dobro zreli paradižnik zrežemo in kuhamo
v lastnem soku 10 do 15 minut in pretlačimo. Dodamo
po okusu sladkor, sol in prevremo do 5 minut in vroče
polnimo v vroče steklenice ter vroče zapremo z gumi-
jastimi zamaški. Tako pripravljeni sok uporabljamo za
osvežujoči napitek, za juhe, omake in druge jedi.
RADIO CEUE
Četrtek, 1. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.40 Kronika, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 2. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 9.15 Petkov
mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sobota, 3. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne
z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Kole-
dar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved, informacije, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Nedelja, 4. 9.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poro-
čila, obvestila, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska
oddaja, 12.30 iz domačih logov, 13.00 Čestitke in poz-
dravi.
_ Ponedeljek, 5. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Športno dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 6. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta
glasbe, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napo-
ved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.10 Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 7. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00
Zaključek sporeda.
Dežurstva trgovin
v septembrskih dneh bo v Celju vsak dan, tudi ob sobotah,
dežurna samopostrežna trgovina Soča v Stanetovi ulici. Odprta
bo od 7.30 do 20. ure. Nedeljsko dežurstvo je od 7. do 11. ure in
sicer v prodajalni Štručka v Prešernovi ulici, na stojnici na
celjski tržnici in v mesnici v Linhartovi ulici, od 13. do 15. ure pa
bo ob nedeljah odprt tudi kiosk pri bolnišnici.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Veterinarji na veteri-
narski postaji v Celju imajo redni delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, v popoldanskem in nočnem času pa je organizirana dežurna
služba. Vsako dopoldne med 8. in 10. uro pa je redna dopoldan-
ska ambulanta za male živali. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Žalcu je od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-744.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Na veterinarski
postaji v Mozirju je delo veterinarjev od 7. do 14. ure vsak dan
razen ob nedeljah. Redna dopoldanska ambulanta za male živali
je ob 7. do 9. ure. Do 4. septembra bo dežuren dipl. vet. Marjan
Lešnik. Ljubija, telefon: 831-219, od 5. septembra dalje pa bo
dežurstvo prevzel dipl. vet. Drago Zagožen, Ljubno, telefon:
telefon: 840-179.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: V Šentjurju je
delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirana dežurna služba.
Danes bo še dežural dipl. vet. Marjan Drešček, Ul. Miloša Zidan-
ška 20, telefon: 741-660, od jutri, 2. septembra dalje pa bo de-
žural.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
od 7. do 12. ure, sicer pa imajo od 15. do 7. zjutraj naslednjega
dne organizirano dežurno službo. Do 4. septembra bo še dežurna
dipl. vet. Irena Šmigovec, Vešeniška ul., telefon: 751-961. od 5.
septembra dalje pa bo dežural dipl. vet. Martin Krajnc, na
veterinarski postaji, telefon: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je vete
rinarska služba organizirana v dopoldanskem času od 7. do 15.
ure na veterinarskih postajah Laško in Radeče. Dežurna služba
je od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne na veterinarski postaji
v Laškem, telefon: 730-068. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva lahko pustite sporočilo pri vratarju Pivovarne,
telefon: 730-030.
TV SPORED
NEDELJA, 4. 9. 1988
Program: LJ 1
9.00-13.15 in 14.35-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA
9.15 VIDEO STRANI; 9.25 ŽIV-ŽAV, 10.15 OLIVER TVVIST, angleška n.
vanka, ponovitev 7/12; 10.45 CAGNEV IN LACEY, ameriška nanizanka n
tev 6/12; 11.30 DOMAČI ANSAMBLI; Beneški fantje in veseli planšarip
KMETIJSKA ODDAJA TV ZAGREB; 13.00 VIDEO STRANI, 14.50 VIDEO STd'
15.10 S.VVoods: ŠEFI, ameriška nad. 6/6; 16.00 KITTV F0YLE, amerižk^
17.45 FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE - Ptuj 88, prenos
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV MERNIK 19,'
OKNO; 19.20 ZRNO; 19.24 EPP, URA, 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREK/IP ,
EPP; 20.05 J.Tihec-M. Jesih-S. Hren: VRTNICE IN KAKTUSI, TV nadaljevani'
7; 20.50 EPP; 20.55 ZDRAVO; 22.25 VIDEO STRANI
Program: LJ 2
8.55 POROČILA; 9.00 DANES ZA JUTRI, igrani film (do 12.00); 14.00 ŠPOru
ZABAVNO POPOLDNE; 19.30 DUNAJ: POLYO PLUS, prenos dobrod^^
koncerta resne glasbe; 23.00 POROČILA; 23.05 ŠPORTNI PREGLED; 2335,
V	ATLETIKI, reportaža iz Sarajeva (do 00.35)	'
PONEDELJEK, 5. 9. 1988
Program: LJ 1
9.35-12.15 in 15.55-23.30 TELETEKST RTV LJUBUANA
9.50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK, NAŠ UTRIP; 10.15 ZRCALO TEDNA ir
SLEPA ULICA, ameriški film; 12.00 VIDEO STRANI; 16.10 VIDEO STRAm' if
MOZAIK, ponovitev, NAŠ UTRIP; 16.40 ZRCALO TEDNA; 16.55 MANHATT,
BO MOJ, ameriška nadaljevanka, ponovitev 8/8; 17.50 SPORED ZA OTROrc
MLADE, RADOVEDNI TACEK: SMUČI; 18.00 MAKEDONSKE NARODNE Prk
VEDKE, 12. del; 18.20 CESARSKI PARADOKS, poljudnoznanstvena odnj,
18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK 1?
TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME «
EPP; 20.05 I.Pelant: TRETJE NADSTROPJE, češkoslovaška nadaljevanka!
21.10 EPP; 21.15 OMIZJE; POLITIKA IN ŠPORT; 23.15 VIDEO STRANI.
Program: LJ 2
18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.00 INDIREKT; 19.30 TV DNEVNIK; 2C
ARGUMENTI, zunanjepolitična oddaja; 20.45 POROČILA; 20.50 MALI KO
CERT; 21.10 ALTERNATIVE 4, poljska nadaljevanka; 22.00 MEJNIKI, dokun*
tarna oddaja; 22.35 GLEDALIŠČE POEZIJE (do 23.05)
TOREK, 6. 9. 1988
Program: LJ 1
9.35-11.35 in 16.15-23.05 TELETEKST RTV LJUBUANA
9.50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK; šolska TV, NOVO O STARIH PLANETIH
MERKUR; 10.15 IZ SEMENA SE RAZVIJE RASTLINA; 10.35 OBNAŠAH
V	PROMETU; 10.50 RISANKA; 11.00 TUJI JEZIKI: angleščina 45. lekcija: li;
VIDEO STRANI; 16.30 VIDEO STRANI; 16.45 MOZAIK, šolska TV, ponovi
17.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAME
MORJE KLIČE NA POMOČ; 17.40 TEDENSKI ZABAVNIK, 7. odd. TV Saraja
18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 15;
TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19i
EPP; 20.05 Z. Bajsič: SLIKE IZ ŽIVLJENJA NEKEGA PLONKARJA, drama TVJ
21.10 EPP; 21.15 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 21.55 TV DNEVNIK; 22J
VIDEOGODBA; 22.55 VIDEO STRANI
Program: LJ 2	j
18.10 ANGLEŠČINA, 45. lekcija; 18.30 MOSTOVI; 19.00 MEDIJEV TOP; 19.301|
DNEVNIK; 20.00 ODDAJA RESNE GLASBE; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 2ci
ARHITEKTURA SLOVENSKIH POKRAJIN, izobraževalna serija 1/B; 21.20 BAL
RINA: TELO IN DUŠA, 1. del angleške serije o baletu 1/4 (do 22.20)
SREDA, 7. 9. 1988
Program: LJ 1
9.35-12.30 in 15.25-23.25 TELETEKST RTV LJUBLJANA
9.50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK, Z. Bajsič: SLIKE IZ ŽIVLJENJA NEKE
PLONKARJA, drama; 11.05 OSMI DAN; 11.45 MOSTOVI; 12.15 VIDEO STRAJ
15.40 VIDEO STRANI; 15.55 MOZAIK, ponovitev; 15.55 OSMI DAN; 16
MOSTOVI; 17.05 ANGLEŠČINA, 45. lekcija, ponovitev; 17.25 SPORED
OTROKE IN MLADE, Z BESEDO IN SLIKO: LETEČI VRTNAR; 17.40 Am
Ingolič: MLADOST NA STOPNICAH 1/6; 18.15 IZGUBUENA GOVORICA, 1
izobraževalne oddaje TV Sarajevo; 18.45 RISANKA: 18.55 VIDEO STRANI; 15
VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.30 TV DNEVN
19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 MEDNARODNA OBZORJA: ITALIJA, ki
spreminja; 20.45 EPP; 20.50 FILM TEDNA: OSEBA BOLJŠE VRSTE, angie
film 22.50 TV DNEVNIK; 23.05 MALI KONCERT; CAPELLA CARNIOLAE;23
VIDEO STRANI
Program: LJ 2	\
16.25 Istambul: NOGOMET ZA POKAL UEFA-BESHIKTAS: DINAMO, prem
18.25 REZERVIRAN ČAS; 19.40 TV DNEVNIK; 20.00 ŠPORTNA SREDA; 21
Lizbona: NOGOMET - Spoerinf : Ajax, prenos; 23.45 NADALJEVAS
ŠPORTNE SREDE; 0.45 POROČILA (do 00.50)
ČETRTEK, 8. 9. 1988
Program: LJ 1
9.35-12.45 in 16.20-23.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA
9.50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV, SLOVAR SLIKARSTVA
10.30 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI I.: TRSTENKE; 10
RISANKA; 11.00 PLAMENČKI, italijanski film, ponovitev; 12.30 VIDEO STRAl
16.35 VIDEO STRANI; 16.50 MOZAIK, šolska TV, ponovitev; 17.45 SPORED^
OTROKE IN MLADE: PREDIGRA ŽIVLJENJA, poljska mladinska serija 4/6; 18
SLOVENSKI UUDSKI PLESI: DOLENJSKA; 18.45 RISANKA; 18.55 VP
STRANI; 19.00 VREME; 19.01 TV OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 Z^
19.22 EPP 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 TEDNIK: 21;
J.Goll-G.Jarolim: TRETJA ŽENA, nemška nadaljevanka 1/2; 22.25 EPP: 22;
TV DNEVNIK; 22.45 FINALE YU GP V ATLETIKI, reportaža iz Maribora;
VIDEO STRANI
Program: LJ 2	.
17.55 ZADAR : KOŠARKARSKI TURNIR ALPE-JADRAN, ZADAR : BENETT?
prenos; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZADNJA ARIJA, španska nadaljevanka 1
20.45 DOKUMENTARNE IVERI; AMERIKANEC; 21.10 PO SLEDEH NAPREO*
21.50 DRUGA GODBA: MADŽARSKA FOLKLORNA SKUPINA MUZSIKAS,
(dO 22.10)
PETEK, 9. 9. 1988
Program: LJ 1
9.35-13.55 in 16.15-23.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA	^
9.50 VIDEO STRANI; 10.00 MOZAIK: TEDNIK; 11.00 MEDNARODNA OBZOH^
11.40 PO SLEDEH NAPREDKA; 12.20 J. Goll-G. Jarolim: TRETJA ŽENA, ne^s"
nadaljevanka 1/2; 13.40 VIDEO STRANI; 16.30 VIDEO STRANI; 16.45
ponovitev tednika; 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: OLIVER TWi«
angleška nadaljevanka 8/12; 18.15 DEDIŠČINA EVROPE, dokumentarna^'
1/4; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZOH"
19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VRt^j
19.59 ZRCALO TEDNA; 20.15 EPP; 20.20 CAGNEY IN LACEY, am. naniza'
12/12; 21.10 EPP; 21.15 ŠTIRJE, 1. del dokumentarne oddaje; 21.55 TV ,
NIK; 22.10 CIKLUS SODOBNEGA ŠPANSKEGA FILMA: NAJLEPŠA NOC;
VIDEO STRANI
Program: LJ 2	^pv
19.00 DOMAČI ANSAMBLI: Beneški fantje in veseli planšarji; 19.30 TV D"'
NIK; 20.00 CLASSIC AID, posnetek dobrodelnega koncerta UNESCA iz Pa'"
22.10 HEDDA, angleški film (do 23.40)
SOBOTA, 10. 9. 1988
Program: LJ 1
7 40-12.15 in 16.45-00.00 TELETEKST RTV UUBUANA	m
7 55 VIDEO STRANI; 8.05 Ponovitve otroških oddaj; RADOVEDNI^ jj;
SMUČI; 8.20 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET: MORJE KLICE NA PO^^^
PREDIGRA ŽIVUENJA, poljska mladinska serija 4/6; 8 55 TEDENSKI
NIK 7 odd. TV Sarajevo; 10.00 OMIZJE: POLITIKA IN ŠPORT, ponovitev.^
VIDEO STRANI; 17.00 VIDEO STRANI; 17.15 MLADA EDISONA, teŠko^C
film; 18.25 DA NE BI BOLELO: NEGA NOG; 18.45 RISANKA; 18.55 v^^^
STRANI; 19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZR^'goZ^
EPP 19 30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 NAŠ UTRIP; 20.15
ŽREBANJE 3x3; 20.30 S.Aleksander; HRESTAČ, ameriška nadaljevan 5
21 15 EPP; 21.20 NEW SWING OUARTET, 1. oddaja; 22.00 TV DNEVNI^>
SUROVI UDARCI, ameriški film; 23.50 VIDEO STRANI
l'r4o'^Ko''BITI SKUPAJ; 16.10 LABODJI SPEV, ameriški film; 17.40 0^^
PREDSTAVA; 18 40 DALLAS; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 GLASBENI ^ jj^
JOHANN STRAUSS; 21.45 POROČILA; 21.50 ODDAJA IZ KULTUHC.^
ŠPORTNA SOBOTA IN REPORTAŽE Z NOG. TEKEM: Hajduk : Dina>
boda : Velež. Špartak : CZ (do 23.40)	.
PTEMBER 1988
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
1. september
septeiviber 1988
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
1. september
Savinjska
velikanka
Ta velikanka v rokah Mila-
na Zabavnika, doma iz Lat-
kove vasi, je sicer iz vrste ka-
lifornijske paprike, vendar
jo je gojitelj vzgojil od seme-
na dalje tako, da jo lahko že
imenujemo kar savinjska ve-
likanka, saj se je že privadila
na tukajšnje klimatske raz-
mere. Na sadiki, ki ima še
štirinajst manjših sadežev,
pa je zrasla tudi ta krasotica,
ki tehta celih tristo gramov.
Za gojitelja je to res prava
nagrada za njegov trud.
L.KORBER
Obadji
piki
želimo si socializem
po meri človeka. Ne-
kateri pa ga že dolgo
imajo po svoji meri.
Ustava ni košarica
v samopostrežbi v ka-
tero vrže vsak tisto
kar hoče.
Nekateri menijo, da
se da soglasje doseči
tudi z udarci po prstih
in navijanjem ušes.
Kjer je veliko prise-
ljencev ni dobro zga-
njati nacionalizmov.
Mimogrede prizade-
neš svoje. ^^^^
Godci so bolj
zadovoljni
s kozlom
Tale žival je v nedeljo vsa
okinčana prišla na prizorišče
citrarjev na Reki. Muzikanta
Jože Kovač s harmoniko in
Karli Bouha iz Debra sta po-
vedala, da se vračata z ohceti
in da sta to dobila namesto
pobiranja larme. Karli je po-
vedal: »Saj veste, kako je.
Tale kozlič raste, dinar pa ...
paaada.« Kozlič je sodeloval
v eni od družabnih iger.
Vsak, ki je stavil na zastav-
ljeno vprašanje in uganil, je
bil nov lastnik živali, vredne
bojda 150 tisoč dinarjev. Kdo
je kozla ustrelil ne vemo.
VM
Luka se navdušuje za motokros
štiriletni Luka Novak iz Ložnice pri Žalcu je večino poletja preživel s svojim najljubši
prijateljem - motorjem za motokros, ki mu ga je naredil oče. Luka je še majhen, pa je tu
motor primeren njegovi velikosti. Z leti bo presedlal na večje in hitrejše motorje in mog«
postal še dober tekmovalec.
L. KORBE
»Človek ceni prijateljstvo«
Rahela. Rutnikova Rahela
iz Slovenj Gradca. Židovsko
ime? Da, a kaj zato. Pravijo,
da smo bili menda v davnini
pripadniki tega prekletega,
izmučenega rodu. Vsi otroci
pri hiši, veste, so imeli židov-
ska, svetopisemska imena,
pretirano pobožen pa ni bil
nihče. Jaz v to ne verjamem,
pa če tudi bi bih, smešno,
ljudje smo pač vsi. To je
igračka za ljudi s predsodki.
Devet otrok se je prikoba-
lilo na svet na domačiji nad
Mislinjo, sedem jih je preži-
velo, Raheli seje zapisalo, da
bodi zadnja. Bila sem postr-
žek, tako pravijo poslednje-
žu pri nas. Otroci so se raz-
kropili po svetu, s starima
dvema sem ostala sama.
Končala sem osnovno šolo
in - to je bilo vse. V glavi mi
je kljuvalo do onemoglosti,
jokala bi, tulila tja pod hrib,
kjer so prihajali na pašo
gamsi izpod pečin in predrz-
no mulili sočno travo tik nad
domačijo, že kar navajeni na
ljudi. Joj, biti otroška nego-
valka, sen nad vsemi želja-
mi! Vsi so odšli v šolo, moji,
tudi jaz sem imela v Ljublja-
ni že se urejeno, nov svet je
vstajal pred menoj, pa nič.
Zgodilo seje, kot se dogaja
le redkokje: namesto da bi
starši v mladosti skrbeli za-
me, sem morala zanje jaz, po-
stržek.
Sedemnajst let sem štela
tisto pomlad, ko se je začela
vojna. Moji so bili zavedni
ljudje, pošteni, ne pretirano
pobožni, otroci pa, takole na
pol. Pol zelo vernih, pol pa
jih je šlo svojo pot.
Ko se je sovraštvo napo-
sled izkopalo iz dremeža, za
katerega smo še vedno upali,
da ga bo vzelo, smo nekako
podzavestno čakali, kdaj bo-
do prišli. Kdove zakaj, ven-
dar mi je le redko prišlo v za-
vest, da se nas lahko ta dre-
mež še huje loti v svoji raz-
bohotenosti, ker naj bi bili
- Židje. Kako so v Evropi
ravnali z njimi, smo seveda
izvedeli.
1942. Hišo so nam preme-
tali Nemci. Vtaknili so se
v sleherno luknjo. Bilo je po
aretaciji bratov Iršičev, Stan-
ke in inž. Rada. Bili smo po-
vezani s trgovcem Jožetom
Planinšcem, kije zbiral orož-
je za partizane. Nemci so
predvidevali, da je Jože skri-
to pustil pri nas.
Postalo je tiho, vznemirlji-
vo tiho, čakali smo, kaj bo,
nekaj groznega je viselo
v zraku, težko kot zvonovi,
nemi in nasršeni v linah. Tr-
govca in Rada so ustrelili,
zveze so bile potrgane, bili
smo prepuščeni sami sebi.
Proti koncu leta je prišel
na domačijo nad Mislinjo
Franc Rozman-Stane.
»Tako srčnega dekleta, kot
si ti, Rahela, še svoj živi dan
nisem srečal, pa čeprav sem
prehodil veliko sveta in videl
marsikaj!«
Ej, Rahela, kako si bila
srečna tistikrat. Stanetove
besede so znale zvoniti. Ti-
stikrat je bilo pozabljeno šo-
lanje v Ljubljani.
Stane je odločno vztrajal,
naj jaz ostanem doma, za
zvezo, brat Stane pa naj se
vrne v nemško vojsko, da
Nemci ne bi česa zaslutili.
Bo bolje tako. Ti, Rahela, je
dejal, drži zvezo z Srčkovo
mamo. Odšel je, vedro smo
gledali za njim, spet se je za-
čelo.
S Srčki smo nenehno žive-
U skupaj v hudem in do-
brem. S Pušnikovo Maijan-
co. Pod Pohorjem je zažive-
lo, kar je bilo razbito, se je
znova sestavljalo v celoto.
Nesreča nikoh ne počiva.
Morali smo zvedeti, da je pa-
del Pohorski bataljon in spet
je vse potihnilo, potuhnili
smo se - in čakali,_ dokler ni
spet prišel Stane. Se isti dan
sem odrinila v hribe, med
Pohorce, v dolino, kamor me
je pač vodila Stanetova vo-
lja, želja vseh nas. Organizi-
rala sem sosede, kmete, jih
pridobivala za sodelovanje.
Začele so prihajati briga-
de. Pri nas, v sicer skritem
pa zelo odprtem kotu, kjer je
bilo mogoče opaziti sleherni
premik v dolini, je bila ob-
veščevalna služba in P-
mene je šla pošta na razW
kraje, bili smo nekakJ<
poštni urad, le pečatov nil
lo, brnenja telefona in tipii
nja pisalnega stroja. No!
sem pošto za Pohorsko,'
danškovo brigado...
V začetku 1944. leta so f
Sedovniku padli fantje iz'
danškove brigade. Rada
to povedala, ker mi je
hudo. Tako hudo, kot mof
biti v vsej vojni ne. Pom«
prišel kurir. Dejal je.
grem dol, da bi jih prepoz"!
la, da bom povedala, kdo^*
In sem šla.	^
Vihrala sem v boli P^^^
teh obrazov. Prejšnji ve^
so še bili pri nas. Veseli. P
pevali so, tudi komisar J.
je bil med njimi. Sedem ^
je ležalo, nemih, zaradi
daje...	J
Kohko kruha sva z V^
ko, sosedovo hčerkOj
ko so prišle brigade StinJ-;
ste divizije. Puhtelo je iz
ga, božansko dišalo, ko^^
ga nesli borcem na
k Planinšcu v Šentilj- ^^^
kruh, bog moj, kaj SI P05.I
nil, kako smo te spošto [,
kako z ljubeznijo izgovaJ
tvoje Ime.
■0
(nadaljevanje
pribodn}' I
Rahela Rutnik: Vse je zapi-
sano, dorečeno - zakaj tega
ne storimo?«