281. številka. Ljubljana, v četrtek 7. decembra. XV. leto, 1882. Izhaja Tsak dan ite^fr, isimii nedelje m praznik«, ter Telja po poi ti prejeman za »Tstr ij sk o-opersk e deiele za vse Ictn Ifl ^)d., za pol leta 8 >;1<1., r.a <>tit leta. 4 pld., Z4 jeden mestc 1 gld. 40 kr. — Za .jubljano bres p<»ciljanja na dom za ti« leto 13 gld., za fetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesee 1 t;ld. 10 kr. Za po&iljanje na dona računa st po 10 kr. xa mesec, po 30 kv. za Četri leta. -- Za tujr iležele toliko Teč, kolikor pofitnina /.nsia. Za osnanila plačnje b« od ftetiriatonne petit-Tiste po f kr., č« a« oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Će se d vuk nit, in po 4 kr., fe «e trikrat ali vefkrat tiaka. Dopisi naj «• isroli frankirati. — Rokopisi se ne Trafajo. — Uredništvo in upravn i&t to je v Ljubljani t Prati a Kolmana hiSi .Oledalifika stolba*. UpraTniitTti naj se blagovolijo poiiljati naručnine, reklamacije, oznaiulti, t. j. vse administrativne utvari. Zaradi jutrmjega praznika iziđe prihodnji i i list v soboto. ' Humbug nemških liberalcev. Iz Dunaja 6. decembra. k. Finančni minister Dunajevski je v prvi seji državnega zboru predloži! proračun za leto 1883. Vajeni vsakoletnih velikih dencitov tuđi letos nijsmo kaj posebnega pričakovali, a g. minister je s svojimi St^vilkami dokazat, tla so se finančne državne razmere jele na bolje obračati in da po od računjenih troakih za stavbe novih železnic in za druga produktivna dela bi uprav ne bilo nobenega deficita več. Dohodki so se precej povekšali, stro^ki pa tu in tam znižali, tako da se pri bližu jemo brezdeficit-nim Časom, ako spet ne priđe kaka /mešnjava vmes. Većina državnega zbora sme tedaj z nekacim za-dostenjem ozirati se na svoje dosedanje delovanje, ker vidi, da bremena, katera je če prav nerada z ozirom na državne finance morala ljudstvu nalagati, nijso bila naložena znman. Še bolj v&eč pa je bilo večini slišati, da bode vlada predložila nekatere zakone v reaitev soeij alno - poli tiš k ega programa. Socijalno vprašanje se rea vsak dan huje za-motava. Rastoči veliki kapital spodjeda in si pod jarmljuje s časoma vse manjše ekststence in če bo tako naprej šA.o, ostalo bo konečno le malo Stevilo milijonarjev, ogromna masa ljudstva pa bo brez imetka sužnja kapitalistom židovskega rorSu. Avto nomistična večina se uže od nekdaj peča s preime-nitnim vprašanjem, kako bi se dalo socijalno gibanje obraniti v postavnih strugah, da se ne pro-dere z revolucijami in neunifcijo vse sedanje človeške organizacije. In tu je treba pred vsem skrbeti za ohrane nje neodvisnega obrtnijskega in kmet-skega stanu, skrbeti je tuđi za fabriškega delavca, da nij na milost iu nemilost izročen fu-brikmitu, V pOHlednjih letih je prišlo več predlogov iu interpelaeij od desnice, s katerimi se je vladi opo-Ziirjala, du se naj resno peča s nocijiOnim vpra-isanjem, omenjani 1" Hohenwa:tovo interpel»»eijo od t. 1880 glede kmetskih go-podarstev, interpelacijo čf'skeca kluba o postopanji lasttiikov premogovih jam proti njihovim delavcem itd. Ko je tedaj h'nančui minister Jiaznanjal, da prid«jjo kmalu pred zbornico zakonski predbgi o (1 e d o v n e m nasledstvu pri kmetskih po s^stvih, o dolžnosti fiibrikantov, preskrbeti unesrećene delavce, o gozdnem vurstvu itd., donela inu je občna pohvala. Samo neniški liberalci videli so se prav osupneni; zakaj, se je precej pokazalo. O*> koncu seje bere zapisnikar predlog, katerega bo O'l-dali liberalci in v katerem ziditevajo — vse to, karje g. minister ravno obečal storiti. Položaj za liberalce nij bil ravno prijeten, da ćelo prav smešen. Kajti uže pred par dne vi so v svoph listih nazuunjali svetu, da bodo oni v roke vzeli re-šitev socijalnih vprašanj in stavili take nasvete, da se bode veu svet ćudil modrosti nemških liberalcev. Tako so kokodakaii kakor kokoš ko jajce izvali. In sedaj, ko si ogledamo to jajce, vidimo, da nij dru-z«'ga ko — humbug. Kaj ti, ko bi libera'cem v resnici mar bilo, kakor se sedaj štulijo, podpirati malo obrtnijo in kmetijstvo in poboljšati delavcem niihovo stanje, potem so imeli v dvajsetih letih svojega vladanja dovolj časa, praktično uvesti te obče-koristne ideje. A kaj tacega jim nikdar nij prišlo na niisel, imeli so taćaa druge skrbi, obogatiti sebe in svoje privržence, ljudstvo pa slepariti in pitati z liberuluimi frazami. Sedaj še le, ko so spoznali, da so izgubili tla pod nogami in ko vidijo, da se sedanja več na resno poprijtma socijitlnega vprasanja, sedaj, ko je dodelana nova obrtnijsku postava in so uže pripravljene jednake koristne postave za kmetijstvo in delavce, sedaj še le so libe- ralci čuttli potrebo, se tuđi oglasiti in svetu pokazati svojo luč. Bolje pa bi bilo z potrebne ! Zakaj im. C'hlu-mecky, Tomaščuk, Sturm itd. nijso predložili uže izdelanih zakonskih načrtovV Zakaj prepuste' tako težavno dolo odboru? Ker vedo, da na tak način ne bi prišlo nikdar do nobene postave, /a ubozega kmetu pa še te milosti niimajo liberalci, da bi se precej i/delal kak zakon ki bi mu olajšul ekaisteruio. S kmetskim vprašan.iem naj se peča posebna etiketa! Zares prav Ijubeznjivo in — previdno. Lahko reko, da se tud: oni brigajo za kmetijstvo, a stvar treba premisleka. Knknta naj preiskuje, v tem teko leta in veliki kapital ae lehko požre na tisoče kmetskih posestev. In zi> obrtnika, kuko očetovsko skibo liberalci ! Obrtnijska postava jim j« trn v peti, a obrt-niki so zanjo invv.oti, in liberalcem ne kaže druzega, nego čeprav s ki.slim obra/om ugrizniti v podano jabolko. Da bi \ri /aprečili po post ninskih potih, kar naravnost zuliraniti sine upajo. pa tuđi ne gre; nasvetujejo tor.j lo neke spremembe obrtnijske postave, vse drugo pa naj ostanu nere>ieno. No go-spodje liberalci se /astonj trud'jo; večina državnoga zbora bode potrdila obrtnijsko postavo po volji obrt-nikov, reSHa bode tuđi vse drug^ predloge, kakor hitro jej dnjdejo od vladi1; svet pa je spet imel priliko se prepričati, da liberalcem niti najmanje uij mar zm zbolj^anje in urejenje socijalnih razmer, am-p;ik le z:i zdia/bo in hujsknnje mej narodi in da tuđi najnnvejši čin liberalcev je z^olj — humbug iu slepari ja. Deželni bolski svet kranjski. Telegi'itf donesel nam je vfceraj z Dunaja vest o imenovan,i novih Mannv dcželnega Solsk*'ga sveta LISTEK. Potovanje križem domovine. (Popisuje Prostoslav Kretanov.) XV. Pri slovenskem pesniku X-n. Če je kdo, n. pr. prijatelj Spectabilis, ki za-sleduje pozorno „izza peči" moje potovanje križem domovine in me, kakor kak užitninsk nadzornik, kontrolira pri — pitji, — če je torej on morda mislil, da sem bil obvisel tam v — Rifenbergu na kakej — vinskej brajdi, se je zopet jedenkrat prav pošteno — varal; kajti, da v tem čaši nijsem bil vedno na jednem ter istem mestu, o tem se je oave-dočil sam, ko sem oni dan neoadejano v — Zagrebu stopil predenj. A po uzroku tolikemu zakasnenju tega mojega članka zviti porednež nij poizvedoval, ker bi ga jaz bil z istim pravom zavrnil z vprašanjem po — XIII. Številki njegovih „domačih pogovorov", na kar bi mi on menda ne vedel druzega odgovora, negoli Mir/a Schaffv: „Gute Witze wollen erđacht sein, Gute — Feuilleton's wollen getuacht sein!u, a k temu človek nij vedno jednako ugoduo razpo ložen .... Dakle — kakor sem uže pred dvema mese-cema bil povedal, burja pritirala me je bila v Rifenberg. Takrat sem bil opisal samo burje silovito moč, premda bi se dalo i marsikaj povedati o tajnostnem, grozno-veličastnem njenem — Šumu, ki se v čudovitih varijacijah, sedaj v žvižgajočem diskantu, aedaj zopet v grmečem basi, v majestozno sem ter tja zibajočih se akordih nalik vrvečim mor skim valovom razlija po skalovitej kraškej pla-noti . . . Tada, o tein, kakor čujem, zapel nam bode prijatelj — „Gorazd". Kakor utrujen romar, videĆ se blizu zaželje-nemu smotru, usel sem se bil ondu ob vznožji prisojnega rifenberškega brda ter si v Lično v ej gostiloi zvezal po burji razrahljane kosti. Bil je isti dan baš kvaterni petek in postreglo se mi je, kakor svoj čas „Zvonovemu Negodi" v „devetej de- želi" z — „mlečno ka>o" — ne, purdon! bilje na mleku pražen — riž, ki mi ga je pripravila brdka gostilriiearjeva hčerka. In v tem, ko se je cvrlo ar-kaditiio mojci kosilo, poizvedoval je /govorni krčmar po nainenu in smotru mojega pota in, ko mu povem, da firem obiskovat gospoda — (iregorčiča, vpraša ine ni'.)/, m'krko tujno-dvomljivo: „Je li pa veste, kdo ia kaj jo t^ospod GregorčiČ?" „Baš zato, ker vem kdo in kaj da je — grem k njemu!" odvrnem v. naglasom ter se napo-tim gori po griči. Ali prišedšemu do pesi.iko-vega stanovanja, se mi je ipak nekako krMlo sred: polotila se me je bila namreč bojazen, da me slavni, s pesniškiini uzori živeći mož ne za-vrne: „Noli turbare circulos raeos!" kajti — ut experientia docet — marnikateri „slaven" mož zavija se v nekak nimbus nepribližnoati in osorne ne-uljudnosti, da.-si bi človek od r-inikanca, ne^ujočega vzvišene ideale, pričakoval plen.enitega blagodušja ... Tem priietneje me je torej iznenadil prijazni pozdrav, s katerim me j<* bii vzprijel sloveči naš peKnik. Srčno ini je podal roko, ter me zanimljivo povpraševal po nainenu mojega potovanju. In v bla- kranjskega, čegar sedanjo sestavo priobčujemo mej domačimi stvarmi. To imenovanje v nas nij vzbudilo brezkrajne radosti, ker nam je zopetni dokaz, da je baron Con-rad izza svojega bivanja v Ljubljani ohranil za nas 6e redno živ, čeravuo ne izredno laskav fipomin. Jedini izmej narodnih krogov, kateremu utegne ome-njeno imenovanje vseskozi biti po volji, je menda ljubljanski dopisnik „Vaterlanda", ki je potegovaje ae za Mrhala s svojini čuduim dopisom, — tako vsaj bode sodil vsak, kdor ima le količkaj kombi-nacijskega duha, — nekako pot gladil temu imenovanju in narodne kroge uže naprej pripravljal na to, kar utegne priti. Sapienti sat! Dobili smo tedaj dra. Mrhala, in ker je v ša-rici oatal še naš prijatelj Pirker in deželnoodboraka Ajaksa DeŽman in Schrev, imamo v deželnem šolskera svetu vsega vkupe štiri oštre nasprotnike. To bi sicer ne bilo velemnogo in večina je uže sedaj narodna, a ta većina vender nij tolika, kolikorđua bi morala biti v razmeri š te vila slovenskega prebi- , valstva in vsote po njem plačevanih davkov. Trideset tisoč Nemcev, ki žive v Kranjskej, bili bi po-polnem razmerno in zadostno zastupani po jednem jedinem Članu, sedaj pa imajo še štiri zastopnike, tedaj nerazmerno preveč, luč in senca ae nijsta pravilno razdeljeni mej Slovenci in Nemci oziroma neni-škutarji v Kranjskej. To nepravilno razmerje trajalo bode k večjemu še par mesecev, do novih deželnozborskih volitev. Tedaj poskusimo se na volilnem turišči in ako zma-gamo — kar je brez dvojbe — ntstopi v deželnem zboru in odboru narodna večina, katera potem od-pošlje dva zastopuika v deželni šolski svet, v kate-rem bomo šc le tedaj povoljno, te tuđi še ne po-poluem razmerno, zastopani. Vlada naša, nikakor prijateljica prebrzim korakom in ne hoteča sipati nam s polnim periščem, imela je morebiti baš pri tem imenovanji deželno-zborske volitve pred otmi iu boječ se, da bi Nemci ne bili na milost in nemilost izročeni našej diskreciji, potisnila je dra. Mrhala vmes in tako uže za bodočnost previdno skrbela, da nemško prebivalstvo v Kraujskej ne bode brez glasu v deželnem Šolskem svetu in to tuđi tedaj ne, ko bi — česar se pa še nij bati — Pirker, odloživši posel deželnega nadzornika, stopil v pokoj. Bodi temu Uko ali inate, to je gotovo, da smo storili mali korak naprej, da napredujemo po-lagoma, a vendar, in da v očigled najnovejšemu imenovanju iu postopuuju vlade nam nasproti lahko rečemo: „ČJe ne teče, pa kaplja". VeČino uže imamo in sicer večino, če ne priđe vmes kak nepričakovan slučaj, pupolnem trdno in gotovo, katera bode se po bodočib deželnozborskih volitvah še pomnožila in tuko delomla osladila gren-kost, katero smo občutili pri imenovanji deželnih šolskih nadzornikov. Eer smo ravno omenili Šolskih nadzornikov, naj še dostavimo, da bode baš na nje uplivala ravno pridobljena narodna večina v deželnera šolskem svetu, da jim bode vidljiv kažipot, da postopajo strogo in vestno v okviru obstoječih zakonov in se ogibljejo stranskih potov, ki se ne dado nikdar prikriti s plasčem blagovoljne interpelacije. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. decembra. Iz klubov državnoga zbora: V klub desnega centruma pod predsedstvom Hohen-wartovem ustopili so na novo poslanci Gr as seli i, Grigorca in Nakić. V parlamentarni komisijon petnajstorice volili so se dosedanji zastopniki Gi-ovanelli, Hohenwart in Klaić. V budgetni odsek bodeta k»ndidovana dr. T o n k 1 i in dr. Z o 11 a; v odsek «a zavarovanja Grasselli, v odsek za legalizovanje V. Pfeiter, za kazenski zakonik dr. Grigorca, za pravoslovje Krosowicz, za melioracijo vit. Hayden. Glede obrtne postave se je ! priporočala kar se da obzirna generalna debata, Razmotrovaje politični položaj oglasile so se mnoge pritožbe o raznih upravnih naredbah. Da tuđi naši slovenski poslanci pri tem nijso molčali, je lahko umevno. — V „Českem klubu" vršila se je volitev predsedstvu in v parlamentarne komisijone. Predsednikom je izbran Rieger, namestnikoma Lobkovvic in Šrom; v parlamentarni komisijon pa Rieger, H. Clam-Martinic,Zeihammer, Šrom inTrojan. Ondukajšnji zastopniki narodnih časnikov prosili so redakcijski odbor „Českega kluba", da bi po vzgledu drugih klubov blagovolil izdajati obsežneje podatke o klubovih sejah. — Osredni klub volil je za načelnika A. Liechten steina ter mu jednoglasno votiral zahvalo za dosedanje vodstvo; podpredsednikom izvoljen je grof Brandis. na mesto iztopivšega Lienbacherja. — V zadnji seji klube zjedinjene levice unela se je oštri bitka mej Hrbstom in Exnerjem. Prof. Exner izjavil ie namreč, da bode opozicija levice tuđi zanaprej ostala nevspešna, ako se ne postavi odločen program in se nadaljuje r samo negacijo. Herbst odgovoril je razsrjen, da se mu je čuditi, obžalovati in ježiti nad tem, da ga hoče tako mlad poslanec poučevati o politiki. Za temi besedami nastal je velik hrup, ki se je s posredovanjem nekaterih mirnejih poslancev jedva polegel; a pod pepelom še vedoo tli. — Da se hitreje resi obrtna novela, pristopila je vlada v vseh glavnih točkah nasvetom odsekovim, ter bode desnica namoravane dodatke in poprave stavila v obliki resolucij. Vsi čiharni klubi večine glasovali bodo za to obrtno novelo; zjedinjena le-vica dala je v tej zadevi svojim elanom prosto voljo. Pliiančni ekipoHc1 ministra Dunajew-skega napravil je ugoden utis, ker odkrito kaže financijelno stanje države. Državni proračun nastavlja vkupno potreb&čino s 491,881.215 gld., pokritje s 460,218.K10 gld., tako da se pokaže primankljaj 31,602 405 gld., kateri je tedaj v primeri z lanskim primanjkljajem 38,71)9.178 gld. za 7,137.773 manjci. Še ugodnejSa pa je primera, če se od le ten pri-mankljajev iz leta 1882. in 1883. odvzemo izredne potrebščine (okupacijski kredit, železnične gradbe); kaj ti, docim se s tem deficit iz 1. 1882. pomanjša na 19,061.413 gld., ostane za 1. 1883. le 6,318.119 gl. nepokritega primanjkijaja. Ta primanjkljaj pokril se bode skoro do ćela iz državnih blagajnic, tako da se bo državni kredit le uporabil za železnice in izredne podpore v Tirolah. Vlada je z obznaojenimi gospodarskimi ia socijalno-političnimi reformami vodstvu zjedinjene levice slabo uslugo napravila, bodisi da je ona dobro poučena, kaj se na levici godi, bodisi, da je levica indiskretno poizvedela, kake reforme da namerava upeljati vlada. To pa je živa istina, da je vlada levico prestregla. Fakcijozni listi obdolžujejo prezidenta Smolko, da je proti opravil-nemu redu predlog levice o socijalno-političnih re-formah dal prečitati Čc le po eksposeju. To pa je napačna trditev; po opravilniku državne zbornice vladini zastopnik lahko vsak čas za besedo prosi, in predsednik mu je ne more odreci. Viiaitfe države. Na Ruikem bodo, kakorporoča „Pol. Corr.e v kratkem času kmetske posojiluice stopile v življenje. Za sedaj ustanovile se bodo v naslednjih jednajstih gubernijah: Ufa, Saratov, Tver, Cherson, Jekaterinoslav, Poltava, Černigov, Mohilev, Kiev, Podolsk in Volhinija. — Na mesto grofa Uexkulla priđe za guvernerja Finske dosedanji guverner v Kalugi, državni sovetnik Šević. — Veliki knez Vladimir, prišedši iz Đerolina, bil je ljubeznivo vzprejet in car povabil ga je na diner; iz tega skle-pajo, da se mu je posrečila njegova naloga, pribli-žati ruski dvor dunajskemu in berolinskemu; oba zadnja udeležila se bosta baje kronanja carjevega v pri-hodnjem maji. — Minister pl. Giers bil je v torek pri papežu v avdijenco vzprejet ter je pozneje obi-skal še kardinala Jakobinija. Kako da Rusija ne pozabi tuđi v vzhodnej Ilumolijl učvrstiti svoj upliv, kaže nam naslednja dogodba. Ruski glavni konzul Krebel zahteval je od glavnega guvernerja, da se Rusiji dovoli ustanoviti samostan v Šipkinem klancu, da se rumelijska vojska oboroži z Verdunovimi puškami, kakeršne ima ruska vojska, ter konecno, da se Rus imenuje za načelnika generalnega štaba narodne vojske. Knez Bogoridea se početkom nij zmenil za te zahteve, nego želei, da se Krebel odpokliče; ruski poslanik pa je vsled tega zahteval, da se ima odstoviti glavni guverner sam. Po daljšem obravnavanji dovolila se je zgradba samostana in uameravano oboroženje narodne vojske; le zadnja točka zahtevanja se za sedaj nij še Rusom povoljno resila. Zadnja viharna ministerska prememba na Tiir-škem stoji baje v ozki avezi z nevarno razburje-nim duhom sultinovem. Vsled zadnjih poročil iz Carigrada vidi sultan v svojem obližji same prega-njalce, izdajalce in neprijatelje. Ti duševni napadi so posebno v zadnji čas kaj mofcni in pogosti. Vsak trenutek zamenja sultan svoje tovariše in vedno kriči, da neče deliti usode sultana Abdul-Aziza. Tuđi Be čuje, da pošilja velike vsote denarja v inozemstvo. Sploh pa se pričakuje velik prevrat. Lord Duilerin ostane navlašč še delj časa v Egiptu, da odvrne s tem odgovornost od angleške politike. — Novo ministerstvo obstoji iz sledečih mož: Said pasa veliki vezir in ministerski predsednik, Aarifi paSa minister vnanjih zadev, Edib-efendi finan-ćni minister, Gazi Osmsn paša vojni minister, Ha san paša za mornarstvo, Akif paša predsednik državnega zbora. Drugi ministri ostali so na svojem mestu. S tem povrnilo se je skoro tisto stanje, ka-keršno je bilo leta 1881. pred proglašenjem ustave. gem, pridobljivem njegovem obližji se mi je v kratkem otalilo srce. In komu bi se ne, ko naposled zre z obličja v obličje človeku, katerega umotvorc je obtudoval uže mnogo let! Smelo po konci vzpet stal je pred mano vbokostasni mož, zroč nekako sanjavo z modrimi svojimi očini v jasni zimski dan, ki je bil razlit zunaj po solnčnih rifenberških brdih; temnorujavi lasje .... toda nij mi do tega, da bi proianiral svoje poštovanje do pesnika s popisovanjem njegove vnanje prikazni, dočiin taista uijma nič opraviti z duševuimi njegovimi proizvodi . . . Po uvodnem pozdravljen]i usela sva se ob toplej peči za mizo ter se uglobila v prostodušen, neprisiljen razgovor, v tem ko je krog hiše razsa-jala ljuta burja. Najin pogovor se je početkom su-kal ob malovažnih, vsakdanjih vprašanjih, približe-vaje se polagoma v širnih ovinkih svojemu pravemu predmetu. Naposled je meoi v toku vedno živah-nejšega govora prišumela na jezik beseda — poezija io glej! odprl se nama je hod v tajnostno njeno svetišče. Toda, predno sva prestopila posvećeni prag, segne mi pesnik v roko, zarotivši me, da kar bodem govoril odslej, govoriti mi je prostodušno odkritoartno, brez vse hinavščine in licemerske krinke, kar bode storil i on. Iskreno si stisneva roke in — „krepek požir" potrdi najino zavezo. In sedaj se mi razgrne krasen, nepopisen vid v plemenito pesnikovo dušo! StrmeČ, kakor z daljave prišedši potnik, ko stopi v— postonjsko jamo, razsvetljeno s tisočerimi lučmi, lesketajočimi v Čarobnih odsvetih po tej podzemski vilinski palači — zri sbm v divno kraljestvo njegovih uzorov ter zav-zet poslušal zaupljivo izpoved najtajnejših njegovih Čuvstev! Kaj mi je bil slavni mož oudu vse razodel, tega ne bodem tu javno razkladal, temveč hranim kot dragocen zaklad v avojem srči. Ali toliko smelo povem: Uo bi ga bili oni, ki so mu pozneje pretipovali srce in obisti ter mu preobra-čevali — obleko, — ko bi ga bili utišali govoriti ondukaj „in camera caritatis", — ne bili bi tolmačili njegovih „poezij" toli — krivo in nesmi-selno! Sploh so se pri oceui GregorčiČevih pesnij zopet obistinile Goethejeve besede: „Wer den Dichter \vill verateh'n, Mubs in Dichtera Lande geh'u". . . Pozno v noči segnil mi je veseli pesnik v roko, Želet mi: „Lahko noč!u — Toda v istej noči mi nij bilo moči zaspati s — polnim, navdušenim srcem. V divnih, pestro-bojnin podobah plavalo mi je pred zavzeto dušo pesnikovo življenje, ki se toli jasno in čisto zrcalika v njegovih pesnih! Bilo je uže proti jutru, ko me utrujenega na telesi in duhu, objame blagodfijni sen in ko se predramim, zrlo je zlato solnee skozi visoka okna. Naglo se opravim ter hitim na plano. In glej čudo! tu me obveje prijeten din ljubeznive južne toplote: — o silnej burji, ki je še pred jedno uro tulila okrog hiše, nij bilo več ne duha ne sluha, nego sladek mir je plaval po jasnem zimskem vzduhi! — Okrepčaje Be za daljno pot, grem se poslovit gori k pesniku, ki mi je prostovoljno „pot posodil" daleč gori po holmu do razpotja. Ondu mi segne ginjen v roko, rekoč: „Oj kako ste srečni, da vam je pot odprta po širnej domovini! Rad bi šel i jaz po svetu, toda — Bog z vami!" pristriže si, energično z roko po zraku mahnivši, sam besedo, in za-grnivši se trdneje v svoj plašč, stopa jednakomeruo doli po hribu, koder ga izpremlja moj pogled, do-kler ne izigne za rifenberškimi hiaumi. — „Republique Fran<;aiseu piSe glede egrlpt-Skega vprašanja jako oštro proti Angležem; ona pravi, da ker zadnji nasveti Aoglije oziroma tega vpraSanja ne morejo postati temelj za transakcijo, se je bati, d» se bodo dotične obravaave glede Egipta mahoma obustavile. Ta hip pa, ko se bode konstitoval ta čio, bode imela francoska politika v Egiptu vse drugačno obliko. Ako to Angliji ne bode po volji, se vaaj ne bode mogla pritožiti, da nij o tem prej nift 2vedela. — A rabi poslal je Dufferinu, Maletu in Wilsonu pisma, v katerih se jim zahvaljuje za prijazno posredovanje, katero mu je pripo-moglo k pravičnetnu procesu. Kot kraji njegovega prognanstva imenujejo se zadnji čas Cap dobre nade, Gibraltar ali pa Guernsev. Domaće stvari. — (Slavnostni odbor za GOOletnico) ima jutri svojo prvo sejo pri deželnem glavarji g. grofu Thurnu, — (C. kr. deželni šolski svet kranjski) je sedaj za prihodnjih šest let sestavljen tako: Prvomestnik: g. deželni predsednik W i n k 1 e r, oziroma njegov namestnik, g. deželne vlade sveto-valec grof R. Chorinskv, administrativni referent: g. dež. vlade svetovalec Janez Hozhevar; vladina zastopnika: gg. deželna šolska nadzornika Hajmund Pirker in Jakob Smolej; zastopnika duhovšcine: g. dr. prof. Len. Klofutar in g. prof. Toma Župan; zastupnik mesta ljubljan Bkega: g. prof. Fr. Šuklje; zastopnika učiteljstva: g. direktor šolski svetovalec dr. Ja u. Mrhal in g. mestni uadufiitelj Andrej Praprotnik; za-stopnika deželnega odbora: g. Karl Deschmann in g. dr. pl. Schrey. — Iz tega pregleda se vidi, da je narodna večina v c. kr. dež. šolpkem svetu do sedaj še jako neznatna, da, v mnogih slučajih naravnost problematična; stalna postane ta narodna večina še le tedaj, ako po novih volitvah v deželni zbor namestu DeŽmana in Šraja deželni odbor posije druga dva zastopnika v dež. šolski avet, kakor aa-hteva kranjski šolski zakon. A — (Dramatično društvo) napravi v ne-deljo 10. decembra zvečer prvo letošnjo slovensko predstavo — v čitalničnej dvorani. — Igralo se bo troje veseloiger: „Šolaki nadzornik", „Svojeglavneži" in „Oče so rekli, da lea. Uhod je dovoljen vsakemu proti ustopnini, ki se ima naznaniti na plakatih. — (Za upeljavo slovenskega jezika) v srednje Sole in učiteljišča in za napravo de-želne nadsodnije v Ljubljani so državnemu zboru prošnje oddale obcine Biš v Slovenskih Gori-cah, Pišečki Vrh pri Ptuji, Cirski Vrh, Cerkniea, Dobrenje, Št. II, Gornja sv. Kunigunda, Kanifca, Ručje, Mejhenje (Meichendof), Zgornje Žeravce, Plač, Selnica, Speisenek, Trnovska, Trotkova, Bezina, Bezovica, Brezen, Dolič, Grušovje, sv. Kungerta na Pohorji, Kozjak, Laže, Ljubnice, Padeški Vrh, Paka, Skomerje, Stranice, Tepina, Tolsti Vrh, Udovce, Vrhole, Zbelovo, Zreče, vse po g. poslaneu baronu o-ginilo je v Indiji 18.670 liudij vsled kurjega pika, 2757 pa ]<• bilo raztr^anih in usmrtenih po divjib /iVerinah. Ufzen teRa je v preteklem letu 43.U09 ^ovetl jiof^inilo po kačjem piku ali pa po divjih zve-rinnh, nasproti pa se je pokonf.alo 2r>4.1)(>8 kac in 15.274 zverin, za katerih unićenje je vlaila izpla-ftalii 102.810 rupij. X\IV. izkuz doncskov za spominek dr. J. Itleiweisa vit. Trsleniškega. Ci. KmSoviu Jurij, župnik v šmartnum pri Kranji............ r» gl(>it „ \H) „ Skupuj do scdaj lfiiH) ^ld. JU) kr. Umrli no \ IJuhljani: 30. novembra: .Jakob Oblak, gcNtuč, 4,'5 let, Kravja dolina St. 11, za. Caries costarum. 1. decembra: Kran Kovarić, delavec, sedaj kaznonec, l'3 let, za jetiko. — Alojzij Slabina, dninarjuv >in, 4 mos., Šturi tr^ St. 16, %a vnetiuo v ^rlu. — Marjuta Koj'S vrtnar-jeva žena, L'6 let, Zvonarako ulice St. .'J, -m pUjuritit'-nim oks-Hiidatom. 2. decembra: Ana li;ipt;, delavčeva žena, 40 let, Marijo Tere/jje cesta št. 1<>, za jetiko. — Miirijii .Tenko, ućenka, l'oljansku cesta St. .'JO, za otrpneiijeui inož^unov. 8. decembra: Marija Durnovfiek, ^ostija, BO lot, Kar-lovska cesta fit. T, za oslabljenjem vnled starosti. — .ToHip MirtU\ medarjev sin, 3 luta, Tesurske ulice Št. iJ, za diftu-ritido. V deželnoj bolnici: 1. decembra: Marjota Kadunc, gostija, 56 let, za plućnim edemom. 2. decembra: MarjeU (llazer, gostija, 62 let, za vodenicu arene uirenice. 4. decembra: Marija Cajhen, gostija, 4i) let, za srčnim inrtvudom. XD-a_rLStjslc3L "bor-za, dne 7. decembra. (Itvirno telegrafično poroćilo.) Papirna renta..........76 gld. 55 kr. Srebrna renta .... .....77 . 25 a Zlata renta..........94 , T>0 , 5°/0 marena renta.........91 , 30 , Akcije narodne banke.......&^5 n — 9 Kreditne akcije........290 , 80 . T *........... 119 , - Srebro........... — , — . Napoh ........... 9 , 46 , C. kr. cekini.......... 5 , «4 , Neniske marke....... 58 , 35 „ 4»/. državne srefike i* 1. 1H54 250 gld. 117 n 80 n Državne srećke va \. 1864 . 100 , 1G8 „ 75 , 4*/, avatr. zlata renta, davka prosta . . 94 „ 35 „ Ogrtka slat* runta 6°L...... 119 , 15 „ . 4fl/....... 8{? ^ 7? n papirna renta 5°)„ . . . 84 , 85 „ 5°/, Štajerske Komljižč. odvez. oblig. . . 104 n — „ Dunava rejf. Brefike f>6/(. . . HM) tfld. 115 25 , Zemlj. tihe. av8tr. 4*/t°/t zlati aast. li.«ti . 118 n 75 „ Prior, oblig Elizaberino zapad, železt.ice 98 r — „ Prior, oblig. Ferdinandove bgv. želf znice 104 n 75 „ Kreditne arečke.....100 tfld. 174 „ 75 „ Rudolfove srećke..... 10 „ 18 , 75 Akcije anplo-Hvstr. banke . . l'20 „ 121 „ — „ Tranimway-drnšt. velj. 170 ^ld. a. v. . "220 . 75 Poslano. (54-44 GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Izkuian Ilek proti trajnom kašlju plućevine I ieladoa bolesti grkljana I proti mčhurnlm kataru, tatlP«b«Ha.hia (PASTI LLEN) Mkod Hinke MattOnija (Karlovi *»ri u Ć«»koj). Na eliketo in zamah, kakor kaže podoha, £/&~ trel»n ONlro pnzili. MATTONl's GIFSSHIJBLER Eoini za prodajalnico špecerijsko^a in meSunoga l)laga !5če bc z novini letom; zahtuva se poAtunost, solidnost iu priljudnost. Kom i na} bode srednje starosti. Prodajalnica se odda \z proste roke pod ugodnim! pi>tioji tuđi v liajem z vbcui založenim blagom. — Kju? povo upravniatvo „Slovenskcfra ^aroda". (7(55—1 Pekarija in vinotoč, po doltfoletnem oskrbovanji, v najobljudenejšera delu mesta, z vao pripravo, obilo prostorov, klet in ma^acin, se da takoj v nujeui. V hiši nahaja se tuđi vodnjak. — Natančneje izvć se pri opravniitvn „Slov. Naroda". (7H4—1) Na prodaj je truvnlk dveh koSenj, ki meri blizu 17 cralov (johov), v AjdutHkfiu oltrujl, po zelo ugodnih pokojih. — KjeV pove upnivništvo našega lista. (TtV.i—1) Dr. JANEZ MENCINGER, poprej advokat v KrunjU je 1. dvceiubra IHH'i odprl svojo (759—3) advokatno pisarno na Krskem (Gurkield) na Dolenjskem. Podpiaani uljudno naznanja p. n. občiuatvu daje prevzel (754—3) gostilno: „Nr. 2." v MaJerJeveJ hlii pole gr frandlikanske oorkve, ter si bode z izborno pijaco in dohro kuhinjo sk\i5al pridobiti njega naklonjenost Naravna dolenjska vina toći po a6, 32 in 3B kr.liter. Na obed ae labko abonira. Z najodličnejšim spoStovaujem se iakreno pripo- ro(':i JarnoJ Dimic. Umotne zobe in zobovja postavlja po najnovejSem a me r i kan sk em zistemu v Klntu, vulkunifu ali celulojldn brez bolečin. l'lutubira ■ xlat,oiu itd. Zobne operacije izvrauje popolnem brez bolečin zobni zdravnik A.Paichel, poleg Hradeckega mostu, v 1. nadatropji. (574—29) ?5 5- | |'g> ■ -a.3.3. o , f 2. ^ ^C 2; C^EB B O 5» Konfekcija J. W. Strecker-ja v Ljubljani, Kongresni trg, krojaški izdelki za civil in vojaštvo, odlikovan za svoje izdelke na tržaškej razstavi z zlato svetinjo, priponn'a svojo veliko zulogo najmodernejšega domaćega in itioHtrniiNU«>gn moilucga blugn. Vsa v njegovo stroko spadajoča dela, rnoMku ali f.«mihUu, izgotove se inuetno dovršeno po najnižjih eenah. Tosebno se priporoča preoatjiitej duhovščini za izdulovanje talarj<>v, dolgili Htikenj (paldo), katori hojo ne ovirajo, in izvrši vao lepo, dobro in prav ceno. . Z odličnim spoštovanjein 1 ' T. -*7?-. Stxec3ser. ElektropatiČno blago. Vruienih <1i'ž;iivji]i putontirnno in j>owtti>riao vn.rovM.no. Po principu Volta-jevt'ga sklada in uvažovajo therapeutićne učinke na živce izdelujem uložne podplate, brhtenske plo&če itd., katere so se po mnogih skušnjah obnvolazi mij Me t«*'iio na firmo, ccniluik gratis in franko. Uže rabljeni stroji se zamenjajo ali pa popravijo. ®t^ n.ti novo /.uložila z najvećjo skrbnostjo. Za seđanji letni čas posebno omonjava najnovejšo kosmato tkanino podobno kožuh ovi ni in (lalinorston za vrhnikc ali plaSče prospodom in gospem. razno izborno blago za suknje, Itlarp, lovsk« obleko in dfžne |ilaš(*p, Hmelj za vnuko rtibo, Cisto volnutc kašmire — ('rne in v vseh modnih bojah , vBeh vrst zauet, |>li^, l)rošć, l»ež in rips, tur>ke lonpHile, hnnalHya-, veluurs- in dru^u zimske, potuui Crne kašmii- rat«*, atlas, brokut. Kuiin-nierveilleax, Surab, noblpsse, vsake vrste »urliunt, najboljie pravo rumbuiško, irako in s/+ »i>oko platno za posteljno upravo, nstniizne pt le naj no vej šega načinu, brinare in žepne rule, najboljši cviru in volno za vezenje — zlasti tuđi pottendorfsko in kniljevsko —, ra/novi-Htne naj nove So pvopru^o, kakor jili je treba po tlćh in pred posteljaiui, potne, posteljske in konjsku odeje in koee, jate in kreton za pohištvo, grad', zagiinjula itd itd. itd. Preiut*tlto duhovMčiiio opozarjava zlasti na tkanino za cerkveno opravo in vso v to stroko spadajoče blago. Najpoštenejšo in najccnejšo postrežbo zagotovljaje se uljudno priporočata slavnuiuu oheinatvu (718—JI) KR1SPER & URBANC. lzdHtelj iu odgovorni urednik Makso Armič. La8tnina in tisk „Narodne tiskmne'