81. Številka.
V LjiMjiii, i soboto, 13. aprila I9IZ.
m. \m
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto....... K 24 —
pol leta....... , 12-—
ctrt leta     ...... ,    6-—
na mesec   ...... _   2*—
v upravništvu prejemam
celo leto.......K 22*—
pol leta   .......    »  11*—
četrt leta.......5-50
na mesec...... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo, društvo: Knaflova ulica .št. 5 (v pritličju lcvo\ telefon št 34.
Izkaja vsak dan zvečer lxvxemai nedelje ln praznike.
Inserati  veljajo:   neterostopna petit  vrsta za enkrat po  14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .narodna tiskarna" telefon sL 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
pol leta  .......   . 13*—
četrt leta....... 6*50
na mesec   ».•••«   , 2*30
za Nemčijo: eelo lete.......K 28--
za Ameriko In vse drage dežele: celo leto......K 30"-
Vprašanlem glede inseratov ee naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. Upra vništvo: Knailo-ra nlioa št. 5 'spodaj, dvorišče levo), telefon Si. SS
Kdo je kri«?
Na lovu za srečo streljajo ljudje • vadno mimo cilja. Hrepenenje, ki <ene,  se kmalu premeni v slepo s rast in ta jih prevzame tako, da iz-- be   mirni   pogled   in vsako pre-larnost in streljajo zdaj previsoko, [aj prenizko, zdaj v stran, provzro-škode in nesreče, sami pa ven-■ ničesar ne dosežejo. Takim strelcem so podobni slo-ski klerikalci.   Besna strast, pri-iti   na Slovenskem   vso oblast, ^ena z blaznim mnenjem, da je Moh mogoče za vedno   zadušiti in riti antiklerikalno misel, iih je ko zaslepila,   da so izgubili vsak a pravico in vsak smisel za pogost   v   političnem boju. Vsako ls*vo jim je dobro, samo da dose-voj namen ali se mu vsaj prijo.   Kar   je rajnki   linški škof clbauer   rekel o dunajskih krških   socijalistih,   da so zvarili .s   svetopisemskih in anarhistič-naukov in da ž njimi ljudstvo zabijajo tako,   da se v njem razvi-•ijgrji naeoni,   to velja   tudi o klerikalcih.
rutalna   nasilnost   v zvezi z ~rudneišo   korupcijo — to ozna-*c.    venske  klerikalce.   Na njih se vidi,   da se zvesto drže i   jezuitskega nauka,   da na-l ."osvećuje   tudi najslabše sred-o.   Očitno   oznanja   mašnik dr.
živinski nauk. da se politične-nasprotnika ne more nikoli dosti vali in sovražiti in da je sploh je, ga pahniti v grapo in ga s ni ubiti: očitno, celo pred sodi-m oznanjajo klerikalci, da ni nič ;ga, če se v političnem boju na-tniku čast in poštenje   krade in goljufija pri volitvah dovoljeno lažno delo.   Dosledno te!rai so iKalci prikrojili   tudi vsa druga, d   civiliziranimi ljudmi veljavna n mina načela.
Kaj so klerikalci s tem dosegli? \   J malo. Priboril' in prigoljufafi so c mnogo mandatov, prerinili so jo mnogih korit in se polastili tu-ebkega dela javne moči. A to je tudi vse.   Od svoiega poglavitnega so dHe kakor kdaj poprej in vsi mandati jim ne morejo pomagati, da bi moderno nanred^o gibanje v Slovencih snloh omejili, kaj še le ubili. Antiklerikalno gibanje rase, se kresi in se razvija, množe se napredni listi in se vse bolj razširjajo, klerikalni listi pa noiemajo in že pri prvih občinskih volitvah po novem volilnem redu se je pokazal po celi dežeb".
v vsaki vasi tako mogočen upor proti nemoralni strahovladi klerikalne stranke, da se je vrhovni poglavar te stranke javno razjokal: Kaj bo, kaj bo.
Res, danes imajo klerikalci še mnogo ljudstva na svoji strani. In še nekaj časa ga bodo imeli, kajti nihče ni tako omejen, da bi mogel verjeti, da bo neumnost izumrla v par letih. Umstveni procesi se vrše počasi. Če so na svetu še narodi, ki molijo svete opice, se pač ni Čuditi, če je v našem zaosta'em narodu še toliko ljudi, ki slepo drve za duhovniki.
Kakor rečeno, je klerikalizem od svojega cilja danes bolj oddalien. kakor kdaj poprej. Naprednega gibanja ni ne zadušil, ne omejil, pač. pa je z načinom svojega bojevanja pro-vzročil v našem narodu tako korupcijo in tako demoralizacijo, da spre-letava groza že — provzročitelje same.
Zadnjič se je vršila v Ribnici de-kaniiska konferenca, na kateri se je govorilo tudi o silni demoralizaciji, ki postaja vse nevarnejša. Će smo prav podučeni, so zbrani duhovniki bridko tožili, kaka podivjanost je zavladala med kmetskim ljudstvom, kako gineva čut za pravičnost in poštenje, kako sploh izumirajo vsi boljši čuti, a se množe krive prisege in drugi taki dokazi demoralizacije.
Zdaj pa vprašamo: Kdo ie tega kriv? Ali ne tisti, ki bi morali dajati dobre vzglede, ki so postavljeni za*o, da razširjajo dobre nau'-e. da *iče ljudstvo poštenja, pravičnosti in pri-zanesljivosti tudi proti političnemu nasprotniku? Kdo more pričakovati, da bo ljudstvo dobro, če vidi, da so njegovi voditelji slabi; kako naj bo ljudstvo pravično in prizanesljive;, če so tisti, ki mu dajejo vzglede, krivični in netolerantni: kako naj ljudstvo ljubi svojega bližnjega, če ga duhovnik uči, da ne more političnega nasprotnika nikdar dovolj zaničevati in je sploh najbolje, če ga s kamni ubije; kako naj bo ljudstvo pošteno, če vidi vse te sleparije in goljufije, ki se gode dan na dan zlasti pri volitvah.
Vse, prav vse je dovoljeno proti slovenskemu liberalcu in srciialne-mu demokratu — to je temelino načelo klerikalne stranke v političnem in v sochVnem življenju in nihče se ne zmeni za to, da bije to najelo v obraz vsaki morali.
Ta demoralizacija, o kateri so tožili na dekamjski konferenci v Ribnici zbrani duhovniki, je sad klerikalne stranke in posledica riste strašne korupcije in nemoralnosti, s
katero se je ta stranka dokopala do moči in s katero se drži na krmilu. Ta demoralizacija je nevarna bolezen na telesu slovenskega naroda; podobna je raku, ki razje vse telo, če se o pravem času ne izreze in ne iz-žge.
Od klerikalne stranke pač ni pričakovati, da bi se poboljšala. Takšna, kakor je, ostane tudi v prihodnje in se ne bo izpremenila, dokler bo kaj moči v njenih rokah. Z občno demoralizacijo, ki jo ta stranka pro-vzroea, moramo računati tako, Kakor z uničevalnim vplivom alkohoia ali spolnih bolezni.
Dunajska slada In ovstrijsHi Jugoslovani.
Dunaj, 12. aprila.
Grof Stiirgkh se prične te dni pogajati z zastopniki raznih parlamentarnih strank v svrho ustanovitve one velike parlamentarne večine, s katere pomočjo naj bi krenil parlament na pot nemotenega, smo-trenega dela ter se post tot discimi-na lotil tudi zadev, ki tvorijo takozvana »velika vprašanja« avstrijske notranje politike.
Predno dobimo finančno reformo, predno se odloči usoda vodo-cestne predloge, novi program za lokalne železnice, presno dobi vojaška uprava svojo bram^no reformo, da tudi predno se uresniči upravičena težnja avstrijskega uradništva po uvedbi službene pragmatike, ki je v neposredni zvezi z zvišanjem državnih dohodkov, mora biti rešeno parlamentarno maioritetno vn-ašanje. čim nujnejše postajajo vse te ravno imenovane zadeve, tem nujnejšp. in neodložljivejša postaja naloga grofa Stiirgkha ustvariti potrebni predpogoj — veliko parlamentarno večino.
Ministrski predsednik se obrača na vse stranke, ki principijelno ne oc'k'anjajo sodelovanja. Poljakom in Nemcem hoče pridružiti Čehe in ^usine. mora na iskati pomoči tudi pri Jugoslovanih, ker je računati z deistvom, da se posamezne narodnostne delegacije ne podajo v vladni tabor kot celote, temveč le po skupinah: tako so od Enotnega češkega kluba pripravljeni sodelovati pri bodoči parlamentarni večini le Mladočchi, agrarci in klerikalci, med tem, ko ostane narodnosocijal-na skunina tudi v nanrej opozicijo-nnlna. Čim težja pa je Stiirgkhova
naloga, čim manjše in skromnejše je število v poštev prihajajočih parlamentarnih faktorjev, tem večjo važnost pridobe Jugoslovani. More se naravnost trditi, da je velika parlamentarna večina, ki bi zasigurala gladko in ne'noteno izvedenje vladi-nega programa mogoča le s pomočjo Jugoslovanov.
Ključ situacije leži v rokah Jugoslovanov. Proti njihovi volji ne more vlada izvesti svojih načriov in grof Stiirgkh se bo zamanj trudil s pogajanji, ako mu je cela Jugoslovanska nasprotnica.
To je treba poudariti v trenutku, ko prih-na iz nesrečne Hrvatske apel za apelom, ko kličejo brati iz troedine kraljevine na pomoč ter spominjajo voditelje avstrijskih Jugoslovanov na dolžnosti solidaritete. Hrvatska stranka prava v Dali\raciji se je temu klicu že odzvala; izja-iavila je, da hoče z vsemi sredstvi v boj za osvobojenje hrvatskega naroda in skleni!** je, da naj njeni parlamentarni zastopniki podvzamejo vse potrebne in mogoče korake tako v državnem zboru, kakor v delegaciji in v drugih ustavnih zborih. Dalmatinski pravaši so v svoji resoluciji angažrah' za svojo akcijo tudi ves Hrvatsko - slovenski klub, poudarjajoč, da tvorijo njihovi poslanci in-tegrujoči del te skupine ter sklicujoč se na slovesne obljube »voditeljev slovenskega naroda«. Ta poslednji pasns ram je nač predvsem razumeti kot apel r.a klubovega načelnika drja. Sus-eršiča. Sklepi pravaškega eksekutivnega odbora so nekaj povsem naravnega, tudi ostali hrvatske in srbske stranke v Avstriji se bodo v najbližjih dneh odločile za raiostreiši boj za hrvatske pravice. Apel na Slovence je primeren in že danes smemo pač mirno izjavljati, da se mu odzoveio slovenski napredni krogi in slovenski napredni poslanci kar najene^-gičnejše. Upati na je. da tudi naši klerikalci ne odklonijo svoje pomoči. Hrvatska zadeva je danes najnujnejše in najvažnejše jugoslovansko vprašanje. Boj za pravice hrvatskega naroda je vsem strankam «kupna dolžnost, in kakor so se v znamenju tega boja združili v kraljevini koalicijonaši in pravaši k enotnemu nastopu, tako ie mogoče in potrebno, da sklenejo svoje vrste tudi avstrijski Jugoslovani. Nikakor ne propagiramo ustanovitve enotne jugoslovanske zveze,ki bi nai stopila na mesto dosedanjih iugoslo-vanskih parlamentarnih organizacij. Za to so tla še premalo pripravljena, morda mam. Vakor ob sestanku dr-
žavnega zbora, zato tudi ni pravega časa. Toda kar se da doseči je to, da se ustvari nekako združenje vseh jugoslovanskih poslancev. Ki bi za-siguralo v »hrvatskem vprašanju* enotno in uspešno taktiko cele jugoslovanske delegacije.
Tako združenje bi moralo odločevati ne le o predmetu temveč tudi o načinu in možnostih parlamentarnega boja za hrvatske pravice.
Bodimo si že danes na jasnem, da je ta boj mogoč ne le v delegaciji temveč tudi v državnem zboru, začetkom predležečih izvajanj smo tudi poudarili, da more biti uspešen in dejstva kažejo, da je tudi potreben.
Kriva sedanjih hrvatskih razmer je tudi avstrijska vlada. Brez soglaša grofa Stiirgkha Čuvaj ni bil imenovan za komisarja. Grofa Stiirgkha klicati na odgovor je naša dolžnost. Z oficiozne strani se sicer poudarja, da vladar glede imenovanja Cuvajevega ni vprašal za svet ni avstrijskega ministrskega predsednika niti zunanjega ministra. Neverjetno, toda mogoče. Toda kar je vedel ves svet že dolgo, to ni moglo ostati prikrito grofu Stilrgkhu in njegova prokleta ustavna dolžnost je bila, da se posluži svoje zajamčen« posvetovalne pravice ter odda na najmerodajnejšem mestu svoje mnenje čim je — če drugače ne pa ii listov — izvedel, kaj namerava Khuen. Grof Stiirgkh ]e sokriv nasilnega hrvatskega režima, njega treba klicati na odgovor in ga prisiliti k remeduri.
To je mogoče. A limine se mora odklanjati izgovor, da je Hrvatska za nas inozemstvo, in da se v rotra-nje zadeve tuje države naša vlada, naš parlament ne sme vtikati. Avstrija je z Ogrsko - Hrvatsko realno umrana, podlago današnjemu dualizmu tvori nerušeni obstoj ustave ▼ obeh polovicah.
Ogrski nagodbeni zakon iz leta 1867 poudaria izrecno (§ 25.), do smatra Ogrska popolno in nerušenc ustavnost v vseh »ostalih kraljevinah in deželah Nj. Vel.« za predpogoj dualizma in budimpeštanski parlament ter ogrski ministri so se žt opetovano sklicevali na to točko na-godbenega zakona, kadar se je Avstrija nahajala v kritičnem položaju. Jasno, kakor beli dan je, da mora ista pravica veljati tudi za avstrijsko delegacijo in avstrijski parlament. To v plošnem, specialiter pa gre tudi za dalekosežne posledice eventualnosti, da odobri budimpeštanski parlament nove   zakone. Brambna
LISTEK.
Včeraj popoldne je   v Krškem
nil oči priznani slovenski pisatelj dr. Janez Mencinger. Mencinger se je porodil 1. 1836. na
Ju blizu Bohinjke Bistrice. Maturira] je v Ljubljani leta 1857 in je šel potem na Dunaj, kjer je najprej
iral dva semestra klasične Biologije, nato se je pa posvetil jusu. Po dovršenih izpitih se je posvetil odvetništvu. Koncipijent je bil pri dr. Razlagu v Brežicah. Kot advokat se ie pa naselil v Kranju, od koder je odšel 1. 1882 v Krško, kjer je ostal do svoje smrti.
Že na gimnaziji je Mencinger Pesnil. In marsikatero njegovo pesmico je priobčil Bleivveis v svojih -Kovicah«. Na Dunaju se je seznanil s Erjavcem, Tuškom, Jenkom, Man-delcem, Valjavcem in drugimi pisatelji. Mencinger je bil pravi slovenski novelist, ki je začel jemati snov za svoje novele iz meščanskih krosov, ne pa samo iz kmetiških. Svojo
prvo novelo »Jerica« je objavil !. 1859 v »Glasniku«. Že v tej noveli je pokazal Mencinger svo! krepki humor. Naslednje leto je objavil v »Glasniku« novelo »V e t r o g o n -č i č«. V tej noveli ie Mencinger ostro bičal nemškutarstvo v slovenski boljši družbi takratnega časa obenem je pa pokazal, kako veliko vrednost ima slovensko izobražen-stvo za procvit narodov. Mencinger je pač že tedaj slutil bodočnost onih nemško govorečih slovenskih napol-izobra'enrev. Se isto leto je napisal za > Glas'ik« »Zlato in s i r«, kjer je pisatelj v krasnem jeziku orisal pokrajine in planinsko življenje.
Snov za svojo naslednjo povest »Človek toliko velja, kar plača« je pisatelj zopet vzel iz kmetiškega življenja. V vseh treh povestih, katerim je vzel snov iz kmetiškega življenja, je pokazal, kako visoko je spoštoval kmetiški stan, ki mu je bil pošten in zdrav — nasprotno so mu bili pa zaničevalci kmeta nepošteni in krivični.
Mencinger se je pa poskusil tudi v zgodovinski noveli. L. 1S61. je objavil v »Glasniku« novelo »Bore m 1 a d o s t«, kjer nam opisuje čas, ko je v Bohinju še cvetelo fužinar-stvo in so imeli v deželi še oblast graščaki. Tri leta potem ni Mencinger ničesar objavil.  Šele L 1865. je
objavil v »Glasniku« povest »S k u š-n j a v e in skušnje«.
Takoj nato je pa Mencinger zopet utihnil. Šestnajst let ni ničesar objavil. Pač pa se je v teh letih marljivo bavil z narodnogospodarskimi in narodnopolitičnimi vprašanji. V tem času je tudi mnogo pisal za »Slovenski Nar o d«. Napisal je mnogo kratkih humorističnih črtic, pa rudi sicer je dopisoval.
Ko je pa L 1881. začel izhajati »Ljubljanski Zvon«, je postal njegov stalen sotrudnik. Prvi spis. ki je priobčil v tem listu, je »Mešana gospoda«, obraz iz vsakdanjega življenja. L. 1883. je priobčil satiro na one spise, v katerih se je predrastično opisovalo sirovo govorjenje in priduševanje, ki jo je naslovil »Cmokavzar in U š p e r n a«, »izviren roman, ki ga je iz kanibalščine poslovenil Sivor-Mencinger.« V tem spisu je hotel predvsem parodirati nekatere Ko-drove povesti.
L. 1885. je izšla znana kritika Mahničeva, v kateri je ubijal pesnika Simona Gregorčiča. Ta nesramna in neutemeljena kritika Je razburila tudi Mencingerja in napisal je za »Ljubljanski Zvon« satirični govor »Vodnikov »Vršac« potlej pa še nekaj, slavnostni govor magistra Sulfurija   Udri hov i ča«, v
katerem na isti način, kakor je obsodil Mahnič Simona Gregorčiča, obsodi Sulfurij Udrihovič Vodnika in Slomška kot največja pohujšljivca in zapel iivca.
Njegovo največje delo je »A b a d o n«, bajka za starce — kakor imenuje Mencinger sam ta svoj snis. (»Ljubljanski Zvon« I. 1893.) Ta roman zavzema še danes znamenito mesto v slovenskem pripovednem slovstvu. Originalen le pa tudi v načinu pripovedovanja. V tem spisu kritikuje pisatelj moderno materialistično in pesimistično nabiranje, ki ne nožna višjih idealov. Obenem pa tudi ostro biča žalostne, bratomorne politične razmere med Slovenci, ono sovraštvo, ki ne izgine niti v boju proti zunanjemu sovražniku. Posebno ostro obsoja Mencinger v tem smsu klerikalno stranko, ki je predvsem kriva nezdravih političnih razmer na Slovenskem, in kakor prorok slika posledice te nezdrave pobtike . . . Prihrumeli bodo iztočni barbari in porušili cerkve in čitalnice, uničili vero in narod . . .
Svoj zadnji spis je priobčil Mencinger pod psevdonimom Nejaz Nemcigren 1. 1897. v Ant. Knezovi knjižnici in sicer »M o j a hoja na Triglav«, kjer nam pripoveduje, kako je hodil dijak Mencinger 1. 1860. na Triglav, kamor pa ni mogel priti.
temveč samo do podtriglavskih planin. Toda tudi ta spis ni nikak suhoparen potopis. Vpletel je vanj vse polno spominov na svoje tovariše in znanke, obenem je pa o usodi glavne osebe tega spisa, Mlekojeda, opisal i in kritikoval javne razmere v Avstriji in avstrijski Itabji, kjer je vlada lovila razne nevarne in nenevarne ogleduhe.
Le na kratko smo očrtali delovanje umrlega dr. Mencingerja kot pisatelja. Vso to njegovo literarično delovanje ga je postavilo na eno i naiboljših mest v slovenski literaturi.
V javnem življenju je bil Men-| cinger vedno zvest pristaš in zagovornik narodno-napredne misli, čeprav se nt nikdar v ospredje silil. Deloval je tiho in skromno. Toda tudi kot človek je bil zlata duša. Pri njem ni nikdar nihče zastonj iskal pomoči, vsakomur je rad pomagal s svetom in dejanjem. Kot narodno misleč mož si je vzgojil narodno, zavedno rodbino, kateri ga pa je nemila usoda vendarle še prekmalu odvzela. Ob njegovem grobu žaluje ves slovenski narod — in njegovo ime bo ostalo vedno z zlatimi črkami napisano v povestnici slovenskega naroda.
zakonodaja je po § 7. ogrsko - hrvaške nagodbe skupna ogrsko - hrvaška zadeva. Ustavno veljavno mora torej budimpeštanski parlament ta zakon sprejeti le, če sedijo v njem tudi hrvatski delegati. Danes se sicer o veljavnosti mandatov onih delegatov, ki jih je poslal »Tou.asičev sabor« v skupni ogrsko - hrvaški parlament ne da dvomiti. Ogrsko-hrvaška nagodba izrecno pn\l da veljajo ti mandati tudi v slučaju, ako je sabor razpuščen, pristavlja pa izrecno, da se mora novi saboi sestati v tem slučaju najdalje v treh mesecih. S tem je veljavnost mandatov samih časovno omejena.
In conereto: 27. t. m. poteče zakoniti rok, v katerem bi se moral sestati hrvatski sabor, s tem poteče pa tudi veljavnost mandatov Toma-šićevih »štipendistov«. Budimpeštanski parlament bo po 27. aprilu pravno brez hrvatskih članov, ergo ustavopravno o brambni reformi niti sklepati ne more! Kdor ve, kako dobro umijo izrabiti Madžari vse ustavopravne finte, ta se mora bati, da pride enkrat kak ogrski parlament, ki se bo postavil na stališče: brambni zakoni sprejeti pod K.hue-nom sploh niso veljavni!
Dolžnost avstrijskega parlamenta je, da pravočasno opozori na te eventualnosti ter zahteva, da se reši brambna reforma brez vsake usode-polne formalne hibe!
O upravičenosti in možnosti jugoslovanske akcije v parlamentu torej ni dvomiti.
O načinu pa so mogoča razna naziranja. Hrvatski listi propagirajo idejo obstrukcije in najznačilnejše je, da se zanjo ogreva posebno šibeni-ška »Hrvatska Rječ« pravaški organ in torej tudi organ Hrvatsko-sloveuskega kluba. f3ojimo se, da piše »Hrv. Rječ« brez »najvišje* apro-bacije in zdi se nam, da njena odu-ševljenost za obstrukcijotiistično taktiko ne najde v merodajnih krogih in listih Hrv.-slov. kluba pravega razumevanja. Da se faktično razpravljati o oportuniteti obstrukcije kot principijelnega in prvega sredstva. Jugoslovani morajo predvsem iskati drugih in sicer pozitivnih sredstev.
Ključ parlamentarne situacije se nahaja, kakor že omenjeno \ rokah Jugoslovanov. Predpogoj našega boja za hrvatske pravice pa je: grotu Stiirgkhu niti enega glasa, njegovi vladi niti enega zakona, ki si ga želi, dokler ne bo dano zadoščenje tepta-nernu Jugoslovanstvu. Z gioiom Stuigkhom nikakih pogajanj za vstop v parlamentarno večino, dokler ni boj izvojevan. In če drugo sredstvo ne pomaga, tedaj se Jugoslovani ne smejo ustrašiti niti obstrukcije. Avstrijska vlada in avstrijski parlament naj vršita svoio dolžnost napram vsem narodom — ali pa naj propadeta.
S tem trdnim sklepom naj pričnejo jugoslovanski poslanci svo.i boj za zatirane brate, za zakon in pravico v trojedini kraljevini.
Simpatije vsega Jugoslovanstva jih bodo spremljale na tej poti.
Sporazum hruBska - srbske koalicije s hrvaško stranko prana.
(Na temelju avtentičnih informacij.)
Sredi meseca marca sta sklenili, kakor je znano, hrvaško-srbska koa-
licija in hrvaška stranka prava pakt, nanašajoč se na sporazumno postopanje obeh strank pri bodočih saborskih volitvah in v saboru samem.
Ta pakt, ki so ga dogovorili: bivši oddelni predstojnik dr. Alcks. B a d a j in bivši poslanec Svetozar P r i b i č e v i ć kot pooblaščenca koalicije ter bivša poslanca dr. Aleksander Horvat in Cezar A k a č i ć kot pooblaščenca stranke prava, sta nato ratificirali obe gori imenovani stranki.
V javnost ni prišlo o tem paktu ničesar drugega kot goli fakt o doseženem sporazumu, zato je razumljivo,   da so o t-m   paktu jele krožiti
najrazličnejše vesti in govorice, ki so se večinoma strinjale v tem, da sta se koalicija in stranka prava ze-dirili v bodočem hrvaškem saboru proklamirati popolno odcepitev Hrvaške in Slavonije od Ogrske.
To verzijo ie izrabila tudi madžarska vlada in komisar Slavko pl. Čuvaj, predstavljajoč to govorico kot suho zlato, utemeljuje in zagovarja uvedbo absolutizma v pivi vrsti s tem, da sta koali ija in stranka prava nameravali vprizoriti ^rav-cati državni prevrat ter v saboru slovesno proglasiti faktično državnopravno ločitev kraljevine Hrvaške in Slavonije od Odrske.
Vsiljuje se sedaj vprašanje, ali res krije med koalicijo in stranko prava sklenjeni pakt takšne tendence?
Slučajno smo v položaju, aa labko na podlagi najavtentičnelšiti informacij podamo vse bistvene podrobnosti o tem paktu in na temelju teh podrobnosti bo vsakomur mogoče, da si bo sestavil sam odgovor na gori navedeno vprašanje.
Zapisnik o sklenjenem sporazumu med koalicijo in stranko prava je bil podnisan dne 12. marca t. L
Nanaša se, kakor smo že gori ornenili:
1. Na sporazumno postopanje oKeh strank pri bodočih volitvah v hrvaški sabor in
2. na sporazumno parlamentarno taktiko obeh strank v bodočem hrvaškem saboru.
Glede sporazumnega postopanja pri bodočih saborskih volitvah se je določilo, da si porodnici zaiam-Čufeta tisto posestno stanje na mandatih, ki se je pokazalo pri zadnjih saborskih volitvah.
Kjer je pri zadnjih volitvah zmagal kandidat koalicije, bosta pri bodočih volitvah obe stranki složno glasovali za kandidata postavljenega od koalicije, kjer pa je zmagal pravaš, bosta obe stranki glasovali za kandidata, ki ga določi stranka prava.
V volilnih okrajih, kjer so pri zadnjih saborskih volitvah prodrli vladni, oziroma madžaronski kandi-datje, bo kandidiral pr*sfaš tiste stranke, ki ie pri teh volitvah združila na svojega kandidata relativno največ glasov.
Ker pa ni izključeno, da bi pri razdelitvi mandatov v teh okrajih ne prišlo glede kandidatur do kakih nesoglasij, se je koncidirala tudi možnost koalicijskih in pravaških proti-kandidatur, vendar pa se je obenem tudi do'očilo. da te protikandidaiure ne smejo prekoračiti številke 5.
Kar se tiče 2. pogodbene ročke — sporazumnega parlamer i urnega delovanja v bodočem saboru — °ta se stranki zavezali, da bosta z vsemi silami de?ovah* na to, ter posvetili vse svoje moči v to, da priborita kra'ievini Hrvaški   in SIavon:i? eo-
spodersko ta financ ljalno samostalnost.
V to svrho bosta zastaviti /se sile, da se izvede temeljita revizija ogrsko-hrvaške nagodbe.
Hrvaško-srbska koalicija si pridržuje pravico, da sme pošiljati iz svoje srede delegate v skupni ogr-sko-hrvaški parlament, dočim stranka prava vztraja na svojem načelnem stališču, da odklanja vsako zastopstvo v peštanskem parlamentu.
Leta 1869. prvič sklenjena ogr-sko-hrvaška nagodba poteče leta 1914.
Revizija, oziroma obnovitev te nagodbe spada v področje takozvanih regnikolarnlh deputacii, v katere volita enako število svojih zastopnikov hrvaški sabor in peštanski parlament.
Na zastopstvo v teh regnikolar-n?h denutacijah pa stranka prava re-flektuje. In po paktu s koalicijo mora biti v regnikolarno deputacijo Izvoljenih sorazmerno toliko prava-šev, kolikor to odgovarja številu pravaških poslancev v saboru . . .
To so vse potankosti in podrobnosti doslej v plašč tajinstvenosti zavitega pakta, sklenjenega med ur-vaško-^r^sko koalicijo in stranko prava. Nič ni zamolčanega, nič prikritega nič pridelanega!
Sedaj na vprašamo objektivno javnost. aH je v tem paktu res najti tistih revolucionarnih in prevratnih tendenc in stremljenj, ki mu iih brez dvema ma'a bde nodtika Slavko .»L Čuvaj zgolj z namenom, da bi mo-p"el vsaj nekaj navesti v upravičenje uvedbe absolutizma?!
Teh prevratnih tendenc ni opaziti nikier. Takisto brez portlase na je tudi trditev, da se ie s sklenjenim paktom koali'iia približala radikalnemu državnopravnemu stališču.
Nasprotno je res. da je stranka nrava v interesu dobre narodne stvari znatno omibla in oblažila svoje i^tranjsmgrentno stališče.
Ce bi bil Čuvaj dalekoviden in modern državnik in politik, bi se pravzaprav moral takšnega pakta, kakršnega sta sklenili koalicija in stranka prava veseliti, ker je takšen nakt predpogoj ureditve in ozdravljenja desolitnih političnih razmer na Hrvaškem.
Seveda ljudje Cuvajevih možganov takih stvari ne kapirajo. zato se ni Čuditi, da služi prav takšen pakt gotovim mogotcem kot pretveza za sistiranje ustave na HrvaŠkem.
Glas Iz Škofje Loke.
Godba tukajšnjega gasilnega društva se ie pristudila voditelju naš;h klerikalcev. S tem seveda nimamo namena, obenem trditi, da se s svojim voditeljem identificirajo tudi drugi naši klerikalci. Naopak. nagiašati moramo celo, da pristaši obeh naših strank z enako hvalevredno požrtvovalnostjo podpirajo toliko gasilno društvo samo, kakor tudi godbo, ki je njeno pravo dete. Kakor je iz tega posneti, se za neumestno nasprotovanje klerikalnega prvaka ne zmeni nihče izmed meščanov, razun par ničel, kar dokazuje, da naši meščani še niso toliko fanatizirani, da bi ne imeli čuta za prijetnosti, ki iim nudi dobra godba. Začetkom nrnulega meseca je namreč najnovejše klerikalno glasilo »Gorenjec« priobčilo zoper našo godbo silno nerodno in konfuzno notico, ki je oC i vidno potekla iz peresa neokretnega našega klerikalnega voditelja. Ta notica je povzročila v našem mestu precej senzacije v taborih obeh naših strank, ker
sta v nji bila na povsem neutemeljen način napadena gg. Rafael Thaler in Ivan Debeljak zaradi tega, ker z vsem svojim vplivom delujeta na to, da godba in gasilno društvo ostaneta nepristranska in ker nista nasprotna temu, da godba sodeluje tudi pri naprednih prireditvah, ali pa pri sprejemu Sokolov. Ravnanje teh dveh gospodov, ki sicer ne pripadata naši stranki, je kar se godbe tiče, povsem korektno, kar razun klerikalnega poglavarja vsi sloji našega meščanstva odobravajo. Mi naprednjaki vidimo pa ravno v teh dveh faktorjih jamstvo za obstoj godbe in gasilnega društva in upamo, da se ne bodeta dala zapeljati in krenila od začrtane p ni, bodisi na levo, ali na desno na ljubo komursi-bodi, ako je jima ležeče (kar pač nimamo najmanjšega povoda dvomiti), da v prvi vrsti zastopata interese društev kot takih. Toliko smo smatrali za potrebno, omenjati v splošnem z ozirom na krizo, ki sta jo društvi radi kleri-kalnh napadov v zadnjem času morali pretrpeti. Sedaj nam oodi dovoljeno, napisati par vrstic o godbi sami. O nji moramo poudarjati posebno to okolnost, da je v vseh ozirih iako lepo napredovala. Ne da bi se hoteli s tem komu laskati, ampak čisto objektivno poročamo, kar nam lahko potrdi vsakdo, ki jo je poskušal na vel:konočni ponedeljek, dne 8. aprila. Ta dan je godba priredila na Glavnem trgu svoj I. promenadni kencert. ki je trajal od 11. do 12. opoldne, s šestimi, prav srečno izbranimi glasbenimi točkami. Vse na trgu zbrano občinstvo je s frenetičnim ploskanjem dajalo duška svojemu zadovoljstvu nad res izvrstnim in finim izvajanjem vseh točk. Nekatere točke so se morale na občo zahtevo občinstva celo ponoviti. Ako upoštevamo, da so vsi godci šele začetniki, moramo se naravnost čuditi, da bo pod spretnim vodstvom gosp. kapelnika Eliške v vseh mjansah tako mojstrsko in precizno izvajali vse glasbene komade. Splošna sodba je, da se mora le gosp. kapelniku šteti v zaslugo, ker je s svoio mojstrsko metodo in izbornim umevanjem godbe ter po velikanski potrpežljivosti in vztrajnosti ustvaril v našem mestu iz samih domačih moči godbo, ki se lahko že zdaj ponaša kot ena najboljših godb na pihala. S posebno pohvalnostjo moramo pa še omenjati, da je tudi gosp. kapelnik Eli-ška sam izboren solist, kar ie dovolj dokazal pri izvedbi gibčnih zvokih in krasnih nrednašanjih. zlasti v Macakovi točki »Slovo bojevnika« s krilnim rogom kot odmev iz daljave, katera točka se je tudi morala ponoviti. Čujemo, da namerava naša godba tudi v bodoče vsakih 14 dni prirejati enake prome-nadne koncerte. To namero pozdravljamo z zadovoljstvom in še posebe opozarjamo na to vse one, ki se zanimajo za godbo.
i Iz Gerkeli na Dolenjskem.
V cerkljanski občini je večina odbornikov S. L. S. izstopila iz občinskega zastopa. Podpisali so sledečo
izjavo.
Glede na to, da jc župan gosp. Alojzij' Marinček s svojimi političnimi pristaši dal po občinskem tajniku narediti ugovor proti občinskim volitvam, ki so se vršile dne 15. in 16. novembra 1911,
glede na to. da se v tem ugovoru sumničijo naši pristaši raznih kaznivih dejanj;
glede na to, da se v tem ugovoru dolži g. župnika Antona Gabriča zločina, češ. da je glasovn:ce volilcem s silo trgal in jih zamenjaval; (Op. To je resnica, ni laž!)
glede na to, da gg. orožniki vso zadevo preiskujejo, in se ljudem, ki ne poznajo položaja, dozdeva, kakor bi bili naši politični pristaši zakrivili kako hudodelstvo, ne moremo nič več sodelovati z dosedanjim g. županom in njeT govimi političnimi pristaši v občinskem odboru, ter odlagamo odborništvo, ki nam je bilo poverjeno meseca maja 1909.
Cerklje, dne 24. februarja 1912.
(Slede podpisi.)
Jezi jih strašno, da se je v pritožbi odkrila njih sleparska volitev. 2al. da se tem klerikalnim backom samo dozdeva, pa da se ne dado prepričati o sleparskih dejanjih njih voditeljev, toda kmalu bodo tudi ti spregledali. Ako bi bilo vaše početje pošteno, zakaj bi vas ugovor proti volitvam tako razkačil, da ne veste, kako bi se maščevali?
Mislili ste namreč, ker so bili pri komisiji sami priprosti možje narodno-napredne stranke, da so tudi gluhi iri slepi za vse vaše spletke. Pa ste se goljufali.
Čudno se nam pa vidi, kaj so mislile te pobožne duše doseči s tem, da so izstopili iz odbora, ker do sedaj se še ni videlo nad njihovimi puhlimi glavami nikakršnih nebeških žarkov.
Cez glavo jim je najbolj to, ker pritožba ni tako dolgo rešena, čeprav so se že potrudili nekateri izmed njih pismeno in osebno pri deželnem odboru in pri vladi. A vse nič ne pomaga, s potrpljenjem se morajo mazati in čakati tako zaželjene rešitve.
G. Marinček pa le županuje do prihodnje volitve zdaj kot neomejeni občinski vladar brez odbora.
Socijalni pregled zagorskega proletarijata.
Pri izredni rudarski konferenet v Trbovljah je Cobal prebral sobotni članek »Slovenskega Naroda« in samo Sit-tar in Tokan sta se s Fej - klici zgražala, a ostali sodrugi delavci o se moiče strinjali z nami opoziciionalci.
Rudarska unija ima najmanj članov v Zagorju, tako se je na konferenci v Trbovljah konstatiralo. Vzrok temu je, da sodrugi le vsled Cobalovega terorizma nečejo pristopiti k uniji, kajti predobro imamo še v spominu, da se je za časa procesa »Cobal contra Habe« več stotakov nakazalo »nedolžni žrtvi« za poravnavo pravdnih stro?c nt Ce pa ima od nas kateri kdaj s fe&nijo opraviti, se ga pa kar kratkim potom odslovi s pripombo, da je blagajna »bol suha«.
Tudi strojniki, kateri imajo mesečno plačo, dofrjo 5% povišanje, prvotr.o « ni hotel ravnatelj temu ukloniti, šele na energični nastop sodruga delegata Pc-terlina je v to privolil.
Cobal hoče v »Zarji« prikriti, da nima nobene opozicije s tem, da naravnost namigava, da so liberalci v imenn opozicije pisali naš članek. V spomin mu hočemo poklicati boje v stranki, naperjene proti njegovi osebi. Za časa bivanja sodruga Malovrha v Zagorju, je ta javno v »Napreju* Cobalu povedni, da se ne strinja s pisavo »Novic iz Zagorja«. Cobal je molčal kot grob. — 4n kaj pa s sodrugi: Cebinom Sajkorani.' Mlakarjem, Savškom, Mrakom, Renal-dom itd. itd.? Mar ni tem sodrugom nikoli nič zalega storil, mar je bil človekoljuben napram njim? — Seveda tako. da bi jih bil najraje v žlici vode utopil.
V nedeljo naj bi malo šel Cobal v kolonijo, Toplice. Loke, Kisovc in po Zagorju, potem bi se pa pač prepričal, kako z veseljem so odobravali naši sodrugi članek, katerega smo priobčili v
Lepi stričeh.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal  Guy  de  M a u -p a s s a n t —  Prevel Oton Zupančič.
Prvi del.
(Dalje.)
»Da, da, popolnoma.«
In žurnalist je prijel svojega prijatelja za podpazduho in ga je potegnil stran, dočim je začel gospod VValter zopet igrati.
Norbert de Varenne ni bil vzdignil glave; bilo je, kakor da ni videl ali poznal Durova. Nasprotno pa mu je stisnil Jacques Rival roko namenoma z demonstrativno energijo, češ, jaz sem ti dober tovariš, zanesi se name, kadar bo treba.
Zopet sta šla skozi čakalnico, in ker so se ozrli vsi za njima, je rekel Forestier najmlajši izmed žensk, dovolj naglas, da so ga slišali tudi drugi, ki so trpeli iste muke:
»Ravnatelj vas vzprejme takoj. Ta trenotek ima konferenco z dvema članoma bud^retne komisije.«
Potem je odšel hiterno, z važnim obrazom, kakor da mora sestaviti nemudoma skrajno tehtovito depešo.
Toliko da sta stopila v uredniško dvorano, že je vzel Forestier svojo lovikroglo v roke, začel se igrati in je govoril pretrgoma, ker je štel vmes svoje udarce: »Vidiš. Prihajal
boš semkaj vsak dan ob treh, in jaz ti bom povedal, kakšna pota in kakšne obiske ti bo treba opravljati, bodisi čez dan, ali zvečer, ali dopoldne.
— Ena, — najnrej ti bcm r,al priporočilno pismo za predstojnika prvega oddelka policijske prefekture, — dve, — ta te seznani z enim svojih uradnikov. Z njim se dogovoriš glede vseh važnih novic — tri — na po-licrski prefekturi, glefie oficijalnih novic in glede pol oficijalnih, veš. Za vse podrobnosti pa se obračaj na Saint - Potina, ki pozna do pičice vse te stvari — štiri — videl ga boš takoj, sedaj, ali pa jutri. Predvsem se moraš izuriti, da boš izvijal skrivnosti ljudem, h katerim te bom pošiljal.
— pet — in da boš vdiral povsodi. pa če naletiš na zaprta vrata — šest.
— Za to boš dobival na mesec po dvesto frankov stalne plače, razven tega po dva solda od vrste za zanimive novice s tvojega zelnika, — sedem -— in potem ravno tako po dva solda od vrste za naročene članke o raznih predmetih. — osem.«
Potem mu ni bilo več drugega mar, nesro njegova i>ra. in štel je počasi naprei: — »Devet — deset — enajst — dvanajst — trinajst,« štirinajsti sunek je zgreš'1 in je zaklel »Da bi jo vrag, trinnjstico! Pri nji vselej izpodleti, strela nebeška! Trinajstega bom umrl, prav gotovo da!«
Eden urednikov, ki ie svoje delo končal, je vzel sedaj tudi lovikroglo iz omare; bil je čisto majhen človek.
ves otrok, čeprav je imel petintrideset let; še več drutzih žurnabstov je b;lo pr;šlo v sobo, šli so drug za drugim vsak po svojo igračo. Kmalu jih je stalo šest, drugi poleg drugega, s hrbtom ob steni, in s podobnimi, enakomernimi kretnjami so metali v zrak rdeče, rumene ali črne krogle, od kakršnega lesa so že bile. In ko se je vnel boj, sta vstala tudi tista dva urednika, ki sta še delala, da bi sodila udarce.
Forestier je zmagal za enajst sunkov. Potem je pozvonil mali človek z otroškim obrazom, ki je bil izgubil; pisarniškemu slugi in je ukazal: »Devet čas piva!« In zopet so začeli igrati, pričakuje osvežil. i
Durov je izpil čašo piva s svoji- I mi novimi drugovi, potem je prašal svojeea prijatelja:
»Kaj naj sedaj delam?« — Oni mu je odgovoril: »Danes nimam ničesar zate. Lahko odideš, če hočeš.«
»In ... naš ... naš članek ... ali j izide nocoj?«
»Da, ampak nič se ne brigaj zanj: korekture oskrbim jaz. Napiši nadaljevanje za jutri in pridi ob treh, kakor danes.«
In Durov je stisnil roke vsem. čeprav jim ni vedel niti ime^». noteni pa je odšel z veselim in vedrim duhom po lepih stopnicah.
iv. . I
Georges Durov je slabo spal, tako ga je vznenrrjala želja, da bi videl svoj članek tiskan. Komaj je na-
počil dan, je bil že pokonci in je blodil po ulicah, mnogo prej, nego se prikažejo raznašalci s časopisi in začno tekati od kioska do kioska.
Tedaj je šel k Saint - Lazarske-mu kolodvoru, ker je vedel, da pride »Vie franga;se< prej tja nego v njegov okraj. Ker je bilo še prezgodaj, je kolovratil po trotoarju.
Videl je, da je prišla prodajalka in odprla svojo stekleno lopo, potem je zagledal moža, ki je nesel na glavi kup velikih, zloženih časopisov. Skoč'1 je proti njemu: bil je »Figa-ro«, »Gil - Blas«, »Gaulois«, »Evč-nement« in še dva ali trije drugi juti anji listi; »Vie francaise« pa ni bilo med njimi.
Strah ga je izpreletel: »Pa ne, da bi bili preložili »Spomine afrikan-ke^a Masseurja« za drugi dan? Ali pa, da ne bi bila stvar slučajno v zadnjem trenotku očetu VValterju ugajala?
Vračaje se proti kiosku je zapazil, da je bil list že na prodaj, ne da bi bil videl, kdaj so ga prineslif
Planil je po njem, ga razgenil. ko je zagnal tri solde na desko, in je preletel nas'ove na prvi strani. -Nič. — Srce mu je zabelo utripati: odprl je list. in kar presunilo ga »e. ko je čita! pod neko ko'ono z velikimi črkami: »Gerr es D rov«. Tukaj - 'e ie! Kakšna radosti
Stopil ie po cesti, brez vsake n isli. časonis v roki, klobuk po strani, in prijelo ga je, da bi bil Kar ustavljal ljudi, ki so hodili mirno nje-
ga, in jim dejal: »Kupite to — kupite to! Moj članek ie notri.« — Najrajši bi bil na vse grlo kričal, kakor delajo go+ovi ljudje zvečer po bulvar-jih: »Berite »Vie francaise«, berite članek Georgesa Durova: »Spornim afrikanskega Masseurja«. In nenadoma ga je obšla želja, da bi čital sam tisti članek, da bi ga čital na javnem prostoru, v kavarni, vidno in oćito. In iskal je lokala, kjer bi bilo že Kaj ljudi. Dolgo je moral hoditi. Napo sled je sedel pred nekako vinarno, kjer je bilo že precej gostov, in jt ukazal: »Ruma!«, kakor bi bil zahteval absinta, neglede na uro. Potem je zakbcal: »Natakar, dajte mi »Vie francaise.«
Pritekel je mož z belim predpasnikom;
»Nimamo je, gospod; dobivamc samo »Rappel«, »Siecle«, »Lanterno« in »Petit Parisien«.
Duroy je izustil s srditim in ogorčenim glasom: »Lepa beznic? to! No, pa pojdite in mi jo kupite! — Natakar je odhitel in mu je prinesel list. Durov je začel brati svoj članek: in večkrat je spregovoril prav i na glas: »Imenitno, imenitno!« da bi opozoril svoje sosede in jim vzbudi 1 radovednost, kaj neki stoji v teh no-vinah. Potem pa, ko je odhajal, |c pustil lTst na mizi. Gosnodar je w zapazil in je klical za njim:
»Oospod, gospod, svoj časopi ste pozabili!«
i mat)* prthodojte.)
se ie umakniti ter je izgubil 150 mož in 7 častnikov.
Rim, 12. aprila.
O akciji zadnjih dni v Tripolitaniji poroča »Agcnzia Stephani« sledeče: Dne 10. aprila so zasedle italijanske čete, ki so ravnokar dospele na bojišče, polotok Macabes. Dne 11. aprila v ranih urah se je začelo prodiranje v notranjost dežele ter je italijansko vojaštvo zasedlo ob 11. dopoldne utrdbo Buhelec, ki se je udala brez pravega odpora.
Italijanski rezervisti.
Milan,  12. aprila.
»Avanti« priobčuje pismo svojega korespondenta v Tripolitaniji z dne 7 aprila. V tem pismu poroča vojni poročevalec o vedno bolj rastoči nezadovoljnosti in vedno hujšem razburjenju rezervistov, ki so bili vpoklicani samo do 1. aprila in sedaj ne marajo več nadalje služiti. Vojno poveljništvo je brez rnočukerkazni ne zaležejo in vojaštvo le razburjajo. Večkrat je prišlo celo že do hudih konfliktov s poveljniki ter je malo manjkalo, da ni tekla kri. Med vojaštvom v Tripolitaniji je sploh opažati veliko nezadovoljstvo- Mnogo stotnij in celo celi polki so že skoro popolnoma obupali, ker strahovito trpe v okopih in je hrana slaba. Celo častniki soglašajo s to splošno nezadovoljnostjo. Rezervistov, ki bi jih morala vojna uprava sedaj poslati domov, je nad 20.000, zato je umevno, zakaj je poslala vlada novih 20.000 vojakov v Tripolitanijo. Končno se je odločilo vojaško poveljništvo v Tripolitaniji, odposlati nezadovoljne rezerviste domov ter je dalo včeraj vkrcati 331 mož, katero število pa je veliko premajhno, da bi ponehalo g banje med vojaki. Poleg tega so ti vojaki večinoma bolni ali pa ranjeni.
Vohun.
Genova, 12. aprila.
Policija je aretirala v pristanišču nekega mladega elegantnega moža, ki je bil na sumu, da je turški vohun, ker se je preveč zanimal za pristaniške naprave Spoznali so v njem nekega Abdul A z iz Alija.
Mir.
Pariz, 12. aprila.
Oficijozno se razglaša, da so velesile sklenile, predložiti svoje posredovanje pri Porti, ki je bilo določeno za začetek prihodnjega tedna, na poznejši čas, ker so se pojavila nesporazumoma med vladami glede nekaterih vprašanj. Tudi so velesile mnenja, da se bodo dogodile v kratkem času v Afriki pomembne stvari, ki bodo olajšale velesilam posredovanje.
Štajersko.
Iz Celja. (Jutrišnje priredil- j v e.) Gpozarjamo celjske in okoliški Slovence še enkrat na jutrišnje slavno-sti povodom SOJetnice Narodne čitahi!-ce. Dolžnost je vseh nas Celjanov in okoličanov, da se jih v čim večjem številu udeležimo. Narodna čitalnica je matica vseh naših narodnih društev, ona je izhodišče našega narodnega razvoja in napredka v mestu in okolici Treba je, da se v velikem številu udeležimo že slavnostnega zborovanja, ki se vrši ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Vspored smo javili včeraj. Zvečer ob 7. pa vse, kar slovenskega v mestu in okolici leze in gre, v Narodni dom! Vspored koncerta, petje, gledališka predstava, alegorija, deklamacija, ples, veselica — vse jc tako raznovrstno in skrbno pripravljeno, da bo vsakomur žal, kdor se tega prelepega večera ne bo udelež 1. — Popoldne
ob 2. uri ima Zveze narodnih društev
v Sokolskem domu svoj občni zbor z običajnim vsporedom in predavanjem dr. Josipa Pnčnika »O pomenu ljudsko-izobraževalnega dela«. Prijatelji naprednega kulturnega dela in Člani celjskih narodnih društev ste vsi vljudno vabljeni!
Umrl Je danes v Ptuju veleposestnik in vpokojeni učitelj g. Dra-gotin Zupančič. Pokojnik je stal v prvih vrstah narodnih bojevnikov v ptujskem okraju in si je pridobil za narodno stvar v svoji ožji domovini velikih zaslug. Pogreb bo v ponedeljek ob 3. popoldne. Vrlemu rodoljubu bodi ohranjen trajen spomin!
Iz Gradca. V nemških obrtniških krogih resno mislijo na ustanovitev Vajeniškega doma«. Da bi stvar izgledala bolj nedolžno in človekoljubno, mislijo naprositi namestnika grofa Cla-rvja za protektorat nad društvom, ki bo nabiralo potrebna denarna sredstva. V Gradcu je skoraj polovica obrtniških vajencev slovenske in hrvaške krvi. Treba samo pogledati imena vsakoletnih odlikovancev po obrtnonadaljeval-nih šolah in vidi se, da ni skoraj nič Nemcev. Te vajence so nam ponem-čevali že do sedaj različni mojstri; odslej pa bi se naj ponemčevanje vršilo sistematično v »Vajeniškem domu« Te strokovno dobro izobražene in s potrebnim denarjem oskrbljene janičarje pa bi nam potem pošiljala »Sudmarka« v domovino za pijonirje vsenemške misli. Vajeniško vprašanje postaja za nas Slovence vsak dan nuinejše. Celimo, da bi se moglo na velikem obrtniškem shodu, ki se bo vršil na binkoštni ponedeljek v Celju, kaj konkretnega skleniti.
Nekateri vremenski pregovori za mesec april: Ce v tem mesecu nemšku-tar slovensko govori, je znamenje, da zna. — če so velikonočni prazniki lepi in gorki, se ni bati, da bi v snegu obtičali. — Ce Veliki ponedeljek na vse zgodaj daš beraču krajcar, imaš ti enega manj, on pa enega več. —' \ko pnde v tem mesecu sneg že drugič, je gotovo, da je že prej enkrat padel. - Ako v tem mesecu sneg ne skopni, skopni pa v prihodnjem. (Iz »Brencelja« v koledarjev; obleki.)
Iz Cella. Vinuti mesec ?mo poročali, da odklanja graško socijaldemokratič-no vodstvo vsako samostojno orsan'za-cijo slovenskih delavcev na S^od štajerskem. Vendar pa se graški sodrugi zavedajo, da je nevarnost »narodnostnega okuženn« med njihovimi s'oven-skimi pristaši že zelo velika. Zato rri-rejajo po Snodnjem. Srednjem in Zgor-niem štajerskem prav prtino predavanja o »nacijon?nzmu*. S1oven*ke so-drnge bodo težko spreobrnil, že ;z tega prirrostega vzroka, ker ti nemških predavanj ne razumelo.
Iz Maribora. Od tu ie šlr> te dni 150 dragoncev na Hrvaško in sicer v Zagreb. Ponavlja se tedaj «tara igra: za madžarsko nadvlado na Hrvaškem se naj vporablja skupno armado, katere največji nrotivnki so baš Madžari.
Drobne novice. V Jesenci pri F r a m u so pri občinskih volitvah prodrli deloma štaiercijanci. Zdi se nam, da se tamošnje vrli somišljeniki »Slov. Gosp.« za volitve niso nič potrudili. Saj tudi ni šlo proti slovenskim naprednjakom ! — Hmeljarsko društvo v 2 a 1 c u priredi v nedeljo dne 14. aprila popoHne ob 4. uri poučni shod v gostilni gosp. Pergerja v Levcn. Vsestranske udeležbe pričakuje društveno vodstvo. — Iz S t. Petra na Medvedjem selu poročaio »Narodnemu listu«, da je eden izmed tamošnjih najbolj 7agrizenih klerikalcev, A. H„ naročnik ptujskega »Štajerca«. Mož verno posnema svojega dušnega nadpastirja
škofa dr. Miho Napotnika, ki je tudi velik prijatelj Ornigov. — Od Sv. Štefana pri Šmarju. Naši klerikalni občinski mogotci so se pritožili celo na namestnijo zaradi odloga, ki so ga dobili od celjskega okr. glavarstva zaradi razpoloženja občinskega volilnega imenika. Namestnija je pa pr:tožbo seve zavrnila. — Iz Ormoža. O tukajšnjem dopisniku »Slov. Gosp.« in »Straže« pisarju 2alerju Čitamo v »Narodnem Listu« sledeče zanimivosti; »Jasno je, da noben kazenski sodnik ne more biti priljubljen pri ljudeh, ki so zaradi tatvin morali zapustiti šolo. Ste že poravnali dotično škodo, vi laži-kmet Zaler, drugače vam bodo slovenski kazenski sodniki še manj priljubljeni, ker delikt še vedno ni zastaran.« In ta možak, kateremu se daje javno tako spričevalo, je nastavljen pri — denarnem zavodu in ubija skupno z ormoškim kaplanom — liberalnega zmaja v ormoški fari! — Iz Vičanec pri Vel. Nedelji poročajo: Posestnik Andrej Rajh je na vuzem čepel pred možnarjem, katerega je hotel z — žve-plenko sprožiti. Strel se je sprožil in zdrobil Rajhu levo koleno. Ponesrečenca so odpeljali v ormoško bolnico, kjer je že našel dva tovariša, ki sta se tudi ponesrečila pri vuzmenskem streljanju. — Iz Cirkovec na Dr. p. poroča »Slov. Gosp.«. »Restavracija (!) pri kolodvoru je otvorjena. Gostilničar je mož naše stranke in ga toplo priporočamo.« — Iz Verze i a napada neki smrkoPn. ki še volilne pravice nima, v »Straži« in »Slov Oosp.« deželnega poslanca dr. Kukovca in naše verželjske somišljenike. Odgovora taki smrkolini ne zaslužijo drugega, kakor 25 na gotov občutljiv del telesa. — 2 e t a 1 s k i kaplan Kranj c še vedno ne more pozabiti dobro uspelega naprednega shoda v Zetafah. Dela nam mnogo vese'ja s svojo smešno jecljavostjo Kakor hitro pa se bo še dalje osebno zaletaval v urednika Srindlerja inLešničarja, utegneta ta dva kaplanu tudi javno povedati mars:kaj iz njegove zg >dovine, kar ga ne bo čisto nič veselilo in častilo. Človek se včasi takih invididuov. kakor je kaplan Kranic, res ne more drugače otresti. — Umrla ie v Hočah gospa Marja Pfeifer, stara S6 let. — Prestavljen je noštni asistent Alojzij Punfgam v Ptuju na lastno prošnjo v Maribor. — Ponesrečil se je dne 8. aprila v Hotunnh kovaški učenec Jože Zuoanc. Prišel je z desno roko preblizu vrtalnega stroji in dobil težke poškodbe. — Zločinec z rožnim vencem. V Zičkciti vrhu bPzu Konti: so zaprli orožniki 761etnega Janeza Re-bernaka zaradi zločinov po S 129 1 b. Ko so ga gnali v ječe, je nosil velik ro-žn: venec s seboj. Podoba pristnega klerkalca! — Poročil se je 8. aprila v Mariboru orožniški stražmojster Jo-sir. Vouk pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z gdčno. Mirni Kurnkovo od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Bilo srečno! — - Snežilo je zopet danes (petek) dopoldne po Spod. Štajerskem. Vendar sc sneg ni ustavil. S hribov še ni zginil oni, ki ie padel predvčerajšnjem. Vreme je mokrotno in mrzlo. — Iz P o 1 j Č a n poročajo, da so napadli nekateri tamošnji fantje na velikonočno soboto ponoči tri kmečke fante, ki so se vračali domu v Št Jernej. Dva, Janeza Stermška in Florjani Trunka so tako zdelali, da je prvi umrl. drugi pa leži težko ranjen doma in skoro ni upati, da bo okreval. Pretepače so zaprli. Zaslužili bi eksempiarično kazen, da bi bilo enakih surovosti na deželi počasi konec. — 2 i v i n s k e cene v Gradcu. (Tedenski sejm dne 11. aprila. Cene po urainem poročilu.) Na sejm se je prignalo 4 00 glav. Cene za Krave in bike so nekoliko padle. Plačevalo se je za
50 kg žive teže: pitani voli 48 do 52, izjemoma 53, napol pitani 44 do 47, suhi voli 38 do 44, pitane krave 36 do 40, napol pitane krave 26 do 35, suhe krave 24 do 26, biki 36 do 46 kron.
Koroško.
Zapuščina prijatelja nabiralnikov. Pred kratkem se je pojavil v Beljaku neznan tat, ki je pobral po več gostilnah in hotelih nabiralnike raznih nemških društev. Te nabiralnike so našli sedaj otroci v nekem grmovju ob bregu Drave nedaleč od mesta popolnoma razbite.
Vloma. V Beljaku so izvršili neznani vlomilci v pretekli noči dva vloma, pri čemer so pa imeli smolo. V gostilni Petra Langa so dobili v denarnem predalu samo 10 K, v pisarni lesne tvrdke Fratelli pa samo 40 K. Vlomilci so neznani.
Utonil je v Vrbskem jezeru brodar Pavel Stoc. Ko je stal na robu svojega broda, ga je zadela kap in je padel v vodo.
Pažar. V Tramunjah je pogorelo celo posestvo po domače pri Peru. 2ivino, opravo in klajo so rešili. Škoda znaša nad 8000 K in je komaj za polovico pokrita z zavarovalnino. Kako je nastal o^enj še ne vedo, sumijo pa, da je bil podtaknjen.
Primorsko.
Surovi nemški vojaki. Na Velikonočni ponedeljek se je vršila v Koiskem veselica, katere so se udeležili vsi domačini, brez razlike političnih nazorov. Veselico so posetilt tudi nekateri vojaki Nemci, tam nastanjene stotmje 47. pešpolka. V zahvalo za gostoljubnost domačinov so vprizonli ti ljudje, ko so se napili, pretep, ki je imel žalostne posledice. Najprej so strgali štirje vojaki neki domaČi deklici raz hrbet ruto. Brat se je potegnil za sestro in vnel se je pretep. Ko so domači fantje razsaja-če vrgli na prosto, ie priteklo kakih 12 vojakov, ki so bili oboroženi z bajoneti. Med pretepom so bili štirje fantje precej težko ranjeni. Nekega fanta so odpeljali v spremstvu 7 vojakov z nasajenimi bajoneti, skoraj nezavestnega v vojašnico, njegov tovariš pa, ki so ga tirali v spremstvu 6 vojakov je sicer ušel sirove-žem, toda dobil je nri tem težko rano z bajonetom. Mnogo fantov je več ali manj težko ramenih. Vojaki so bili skrajno sirovi, skakali so po mizah m k^oneh in vpili: »Neute muss alTes rot \verden«. Vsi domačini se bridko pritožujejo zaradi dogodka in se spominjalo v kaki sporazumnosti so se vršile razne veselice in zabave, ko so bili tam namesto i Nemcev nastanjeni domači lovci. 2u-[ pan je vložil na vojaško oblast oster protest zaradi nečuvenega postopanja vo?a*tva.
Neznan vtopljenec. Pri Tržiču so potegnili iz morja vtonljenca, 35 let starega moškega, Čegar identitete še niso moeli dognati.
Aretacija nevarnega zločinca. K
tozadevnemu včerajšnjemu noročilu poročajo iz Trsta, da je prišla včeraj brzojavka iz rojstnega kraja aretiranega zločinca Szezurovskega. glasom katere   je ta   poneveril doma vsoto 12.000 K in pobegnil. Cel mesec je hodil po raznih krajih in po-I vsod je s kakim zločinom pomnožil J svoio imovino, dokler ga ni dohitela usoda v Trstu. Preiskave se še ^edno nada^uiejo. SzeTurovski taji vse in ' vstraia pri svoiem zagovoru, da je
»Slovenskem Narodu«, skoraj vsak šoti rug ga je po tri- do petkrat prebral, s pripombo: »Bog jim daj zdravje, da bi ga le še večkrat »popeglall«.«
Še baje celo sodrug Anton Kristan se je izrazil, da: kaj hočemo, če je pa res.
Mi dobro vemo, da sta Cobal u samo dva delavca in to sta Cepuder in Ule z dušo in telom vdana, vsi drugi, razven steklarjev, ki pa tu ne pridejo v poštev, smo odločno proti in vsi odobravamo nastop napram njemu. Ce bi se vodstvo stranke v Ljubljani oziralo na pritožbe nas delavcev, ki smo zvesti socijalni demokratje, in ne vzelo Cobala v zaščito, bi se vse mimo rešilo. — Ta-fco bo pa javnost še marsikatero korupcijo o naših voditeljih izvedela — kajti mi imamo vse zabeleženo — in prej ne bomo mirovali, da izgine Cobal iz Zagorja.
Opozicijonalci jugoslov. soc. dem. stranke.
Italijansko - turška vojna.
V Arhipelu.
Carigrad, 12. aprila.
Kakor poročajo iz zelo zanesljivih virov, namerava Italija začeti s svojo akcijo v Arhipelu dne 25. aprila. Turška vlada je dobila baje obvestilo, da pri-pluje angleško vojno brodovje Že tekom 14. dni v Arhipel, da ščiti interese mednarodne trgovine. Baje odpošljejo tudi druge velesile v Arhipel svoje ladje.
Italijanske vojne ladje so izkrcale baje 400 mož iz Ervtreje v Jemenu ter sc Je posrečilo tej četi skupaj s pristaši Said Idrisa zavzeti trdnjavo Medieli-ne, pri čemer jih je italijansko brodovje krepko podpiralo.
Kakor poročaio iz Sueza, je dospe-la tja italijanska vojna ladja »Calabria« s 6 jetniki. Med jetniki se nahaja tudi carinski nadzornik Mohamed Faik, ki so prijeli na parniku »Menzaleh« in mu odvzeli 75.000 frankov.
Nemški parnik prijet.
Hamburg, 12. aprila.
Nemški parnik »Pylos«, ki je vozil iz Aleksandrije, so ustavile italijanske vojne ladje na odprtem morju ter ga preiskale. Ker so našli na parniku 11 ton municije, so parnik zasegle. Municija je bila namenjena za nemško vojno ladjo »Geier«. Kapitanu ladje »Pylos« se je končno posrečilo dokazati, da nima na ladji nikakršne konterbande, vsled ee^ar so italijanske vojne ladje na poje iz Rima morale izpustiti parnik »Pvlos«.
Rdeči polumesec.
Carigrad, 12. aprila.
Francoski poslanik je izročil turški vladi 100.000 frankov kot prispevek mo-hamedancev iz Albanije za turški rdeči rolumesec. Iz Bosne in Hercegovine so poslali Mohamedanci za rdeči polume-sec 250.000 frankov centralnemu vodstvu v Carigradu.
Dinamit.
Carigrad, 12. aprila.
Pristaniško poveljništvo je zaseglo včeraj 64 zabojev dinamita, ki so dospeti z Grškega in so bili deklarirani kot ribiško orodje.
Iz Tripoiitanije.
Carigrad, 12. aprila.
Enver beg brzojavlja iz Tripoiitanije z dne 2. aprila, da se je vršil v bliži-ri Beghasija ljut boj. Neki italijanski pešpolk je napadel skupno z artiterijo in kavalerijo turške pozicije, moral pa
menzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bnlwer. Peti del.
(Dalje.)
>Of Cola, ne govori tako! Kaj se je spremenilo? Ne bodi tako hladen — ne gubanči čela — ne obračaj se proč od mene. Kaj ti nisem nič več. kakor tovarišica veselih ur in krača tvoji ljubezni? Ali nisem tvoja žena. Cola, tvoja ljubica?«
»Preveč si mi ljuba, preveč si mi ljuba,« je jecljal tribun. »Če si ob moji strani, sem samo na pol Rimljan. Nina — nizkotni sužnji, ki sem jih osvobodil, me zapuščajo. Ravno sedaj, ob uri, ko bi mogel za vedno odstraniti vse zapreke prerojenju Rima, sedaj, ko ugladi ena zmaga pol do popolnega uspeha, sedaj, ko prikazuje obljubljena dežela, pa me sredi valov zapušča sreča. Sedaj ie nastala še večja nevarnost, kakor je sovraštvo baronov. Baroni so zbežali, a zdaj postaja ljudstvo izdajalec«
»Ali hočeš tudi mene spraviti med izdajalce? Ne, Cola, tudi v smrti ti bo Nina stala ob strani. Življenje in čast, to je zame le odsev tvoje osebe, in udarec, ki ubije tebe, naj uniči tudi mene, tvojo senco. Ne ločim se od tebe.«
»Nina,« je rekel tribun, trudeč se da premaga svojo krčevito ginjenost
»morda se dobesedno uresniči, kar si govorila o smrti. Pojdi, zapusti moža, ki ne more več ščititi ne tebe nc Rima.«
»Nikdar — nikdar!«
»Ti si trdno odločena?«
»Sem.«
»Potem ostani,« je dejal tribun z iskreno žalostjo, »a bodi pripravljena na najhujše.«
»Pri tebi. Cola, ni nič najhujšega mogoče.«
»Pridi na moje srce, ti hrabra žena. Tvoje besede so me osramotile, ker sem pokazal, da sem slaboten. A moja sestra! Ce padem, Nina, me ti ne boš preživela, ti ne boš pustila, da postane tvoja lepota žrtev najpohotnejšega srca in najkrepkej-še roke. Na razvalinah rimske svobode najdeva skupni grob. Toda Irena je slabotna. Ubogo dete; vzel sem mu ljubimca in zdaj--«
»Prav praviš; Irena naj odpotuje. In po pravici ji smeva povedati pravi vzrok njenega odpotovanja. Prememba bivališča bi bila najboljše zdravilo za njeno bolest. Poiščem jo in jo pripravim na odhod.«
»Stori tako, sladko srce. Rad bi bil nekaj trenotkov sam s svojimi mislimi. A pomisli, da mora še danes odpotovati — čas beži.«
Ko so se za Nino zaprle duri je vzel tribun dobljeno pismo in je še enkrat prečital.
»Torej papežev legat je zapustil Sieno, je prosil to republiko, naj odpokliče svoje na  pomoč poslano
vojaštvo iz Rirra — mene pa proglasil za puptaria in krivoverca. Potem je šel v Marino in se zdaj pogaja z baroni. Kako? Ali so me varale moje sanje, ali ie bilo vse zlagano, kar sem na svoje oči videl? V taki nevarnosti naj postane ljudstvo meni in samemu sebi nezvesto? Armade svetnikov in mučenikov, kaj ste za vedno zapustili svojo staro domovino? Ne. ne! Niste bili povzdigujem, da bi tako končali. Še jih hočem premagati in zapustiti hočem Rimu svoje ime kot svarilo za zatiralce in kot izgled za vobodoljube.«
V.
Poslopje se hoče podreti.
Nina je s svojo spretnostjo vcepila Ireni vero, da jo hoče le nežna pozornost njenega brata spraviti s kraja, ki vzbuja v njej grenka čuvstva in kjer bi bila izpostavljena zaradi njenega splošno znanega razmerja z Adrianom vsakovrstnim ne-prilikam in žaljenjem. Pojasnilo se ji je, da je zato treba hiteti z odpotova-njem v Florenco, ker pojde tja posebno poslanstvo prosit za orožje in denar, katero poslanstvo ji zagotavlja sigurno in varno spremstvo. Potrpežljivo se je udala, saj ie sama smatrala svoj odhod za olajšavo. Dogovorjeno je bilo, da bo nekaj časa gost opatinje enega najbogate;ših samostanov v Florenci. Ta opatinja je bila z Nino v sorodu. Misel na samostanski mir je bila prijetna ranjenemu srcu in utrujenemu duhu Irene.
A dasi ni bila poučena o Rien-ziju preteči nevarnosti, je vendar z veliko žalostjo in s temnimi slutnjami sprejela njegov blagoslov za potovanje in ko je naposled sedela v sveji nosilnici, se je kesala, da je šla na potovanje, ki se ji je zdelo kakor nekak beg.
Med tem, ko je pojemajoči dan nosilnico in spremstvo obdajal z mrakom, so se vršila v Rimu običajna vsakotedenska zborovanja trgovcev in rokodelcev. Vršila so se v vseh trinajstih mestnih okrajih. Najbolj demokratičnemu teh zborovanj je bil Cecco del Veechio voditelj in besednik. Na shodu, kateremu je predsedoval kovač, je bilo slišati potresnemu bobnenju podoben šum.
»Tako,« je kričal eden izmed zborovalcev — vrli mesar Luigi — »nov davek nam hoče naložiti, ^ato je torej razpustil današnjo sejo svetovalcev; ker so bili dobri možje pošteni in so imeli sočutje z ljudstvom. Sramota in greh je, če le državna blagajna prazna.«
»Saj sem mu rekel,« je zaklical kovač, »naj se čuva, nalagati ljudstvu nove davke. Ubožni ljudje ne marajo davkov plačevati. Ce pa se ne mara ravnati po mojem nasvetu — naj posledice sam sebi oripiše Konj mu bo ušel in v rokah mu bo ostala samo vrv.«
»Ohranite svoje nasvete zase, Cecco! Meni se zdi, da je postal njegov želodec preveč izbirčen. Saj je I
postal že tako ponosen, kakor je papež!«
»Pa je vendar velik mož,« se je ogbs7l eden navzočnikov. »Pal nam je dobre postave — Kampanjo ie očistil razbojnikov — ulice je napolnil s trgovci in prodajalne z blagom — premagal ra'ošabnejšo gospodo in najbolje vojake cele Italije--«
»Sedaj pa hoče ljudstvo obdavčiti — to je vsa njegova zahvala za to, da smo mu pomagali,« je renčal Cecco. »Kaj bi bil brez nas? Mi, ki smo iz njega nekaj naredili, lahko tudi naredimo, da postane zopet nič.«
»Ali,« je nadaljeval zagovornik videč, da najde podporo, »saj nam hoče naložiti samo v obrambo naše svobode.«
»Kdo ji pa sedaj kaj hočev« je vprašal mesar.
»Baroni vendar, ki zbirajo v Marinu vsak dan več vojakov.«.
»Marino ni Rim,« je dejal mesar Luigi. »Počakajmo, da pridejo zopet pred naša vrata — mi že vemo, kako j:h znamo sprejeti. Sicer oa se zdi meni, da je tega bojevanja že dovolj — moja dva uboga brata sta bila oba zabodena. Ce je tribun veiik mož — zakaj nam ne privošči miru? V prvi vrsti potrebujemo vendar mir.«
»Ah,« je zavzdihnil prodajalec konjskih oprav, »naj se tribun z baroni sam pomeni. Dobri odjemalci so le bili.«
(Dalje prihodnjič.)
denar sam zaslužil z dobro špekulacijo pri trgovjni z malo živino.
Nezgode. Raz okno 5 nadstropja svojega stanovanja v Trstu je skočila na cesto gospa Elizabeta Alpi. Obležala je mrtva na cesti. — Gospa Antonija Fonda, kateri je pred par dnevi umrl soprog, je pila vsled žalosti strup. Prepeljali so jo v bolnico, vendar je malo upanja, da bi okrevata.
Nezgoda tržaškega parnlLa. Kakor smo že poročali včeraj r.a drugem mestu, da se je začel pri Tene-riffi potapljati parnik »Sophia Mo-henberg« zaradi nepravilno naloženega premoga, in da se je pri tem ponesrečil 26 potnikov, katere so odpeljali baje v tamošnjo bolnišnico, se do sedaj še ne potrjuje. Ravnateljstvo družbe »Austro - Američana« nima namreč o tej nesreči do s^daj Še nobenega uradnega poročila, da si bi moralo tozadevno kapitanovo brzojavno poročilo že dospeti.
Nesreča pri gradbi bolnišnice v Voloski. Pri gradbi nove bolnišnice v Voloski se je podrl včeraj neki oder. Podsul je tesarja Kočija in nekega delavca. Ko so ponesrečenca potegnili izpod tramov, je Koci umrl, delavca pa so peljali v brezupnem stanju v bolnišnico.
Rešeni ribiči. Ono ribiško ladjo, last Jurja .lumina 263 P, o kateri smo včeraj poročali, da jo je zajel ne daleč od Pulja vihar, so našli 28 mil od obrežja. Ladjo je gnal vihar s silno hitrostio v smeri vetra in jo vrgel čez črto viharja. To je bila njena rešitev. Vendar pa je dobila ladja toliko poškodb, da jo je morala vleči druga ladia. Polomljeno laJjo so pustili v Lošinju, ribiči pa so šii od tam domov.
Dnevne vest!.
+ Dr. Lampe bi rad imel v svojih rokah tudi vojake in orožnike! »Slovenec« priobčuje dr. Lampetov govor o občinski politiki. V tem govoru se blešči tudi ta - le stavek: »Deželni zbor je torej v gotovih stvareh popolnoma samostojen, je pa v primeri z vlado na slabšem, ker nima organov, ki bi podprli njegovo avtoriteto, kakor jih ima vlada v vojaštvu in orožništvu.« Dr. Lampe si torej želi, da bi imel kot deželni odbornik na razpolago tudi vojaštvo in orožništvo. Razumemo to njegovo hrepenenje in koprnenje. Ves klerikalni terorizem, vsa klerikalna nasil-stva in zakonolomstva, da. celo politični bojkot, vsa ta sredstva ne pomagajo, ne zaležejo Lampetovi stranki, da bi mogla zadušiti mogočno napredno gibanje v deželi. Lampeta je strah, da bo preje ali sleje prišlo do temeliitega preokreta v deželi, ki ga ne bo mogoče preprečiti z nobenimi sredstvi, zato zdihuje po vojaštvu in orožništvu, ki bi naj bilo slepo orodje v njegovih rokah. O. potem bi bila prava idila, živeti na Kranjskem! Z orožniki in vojaki bi se pač dalo vse spraviti v edino zveličavni tabor Eseles in dr. Lampetu bi se ne bilo več bati, da se mu enkrat zmajo tla pod nogami. Kako lepo bi se na primer dale izvesti volitve, če bi poleg preča-stite duhovščine tudi vojaštvo in orožništvo pomagalo delati dr. Lampetu — »svobodne volitve«. Takrat bi šele prišla do izraza — »prava ljudska volja«, čisto po vzorcu sosednje Hrvaške. To bi užival dr. Lampe in se kopal v zadovoljstvu in veselju, ko bi mu ne mogel križati računov noben naprednjak več. Pa, vojaštvo in orožništvo, to je predmet dr. Lampetovega hrepenenja in ko-prnenja, če bi to imel kot deželni odbornik v svojih rokah žlahtni vitez Evge-nij, potem bi res na Kranjskem nastal tisti mir, o katerem so nekoč pisali, da je zavlada! na Sipki. Toda ni še prišel hvala bogu čas, da bi ljudem, kakršen je Lampe, pomagali delati somišljenike orožniki in vojaki in naj »deželni finančni minister« še tako zdihuje po tej zlati in srečni dobi!
-f- Podlo obrekovanje. Eden naj-zlobnejših in najhudobnejših ljudi, kar jih ima klerikalna stranka, je po splošni sodbi dr. Lampe. Ni osebe, ni naprave, ako ni v službi klerikalne stranke, ki bi je ne oplazil s svojim strupenim jezikom in ne zlil nanjo golide najbolj smrdljive gnojnice. Je to v njegovi naravi in ni brez pomena oni stari pregovor, ki pravi: »Varuj se onih, ki jih je sam bog zaznamoval!« Ta mož je te dni, kakor poroča »Slovenec«, javno govoril tudi to - le: »Občina sme svobodno gospodariti s svojim premoženjem in mora gledati, da se isto splošno koristno upravlja. Ako občinski zastop v tem oziru pravilno postopa, lahko prebivalstvu veliko koristi. Ravno tukaj si je nakopala liberalna era veliko grehov, ko je izginil vsled nepazljivosti občinskega zastopa marsikak kos občinske lastnine v žep tega ali onega liberalnega magnata.« Lampe torej pravi z drugimi besedami povedano, da so liberalni župani poneverjall občinsko premoženje ter kradli denar iz občinske blagajne! To je takšno pavšalno sumni-čenje, takšna impertinenca in infamija, kakršne je sposoben samo človek Lam-petove moralne kvalitete! Naj nam navede poštenjak Lampe samo en konkretni slučaj, da je kak liberalni župan
poneveril občinsko premoženje in ukradel denar iz občinske blagajne! Vemo, da bomo zaman čakali odgovora na ta
poziv, ker Lampe niti enega takšnega slučaja ne more navesti! A mi? Mi pa lahko navedemo slučaje, ko se Je sodnij-sko dokazalo, da so klerikalni pristaši kot občinski predstojniki oškodovali občino In jemali denar Iz občinske blagajne! Da, vemo slučaje, da so tako stigmatizirani ljudje še vedno na čelu občinske uprave in da se še vedno solucijo v milosti tistega Lampeta, ki se drzne pavšalno sumničiti, brez sence kakšnega dokaza, liberalne župane, da so ogoljufali in okradli svoje občine! S tem smo s poštenjakom Lampetom opravili, liberalni župani »iz liberalne ere« pa naj moža sami primejo za strupeni njegov jezik.
Zupan dr. Ivan Tavčar In Bolgari. Gosp. župan dr. Ivan Tavčar je poslal na »Slavjanskoto blagotvoritelno družestvo« v Sofiji, ki ga je izvolilo za svojega častnega člana, to-le zahvalo: Vest, da me je ugledno in daleko preko mej bolgarske domovine sloveče društvo, v katerem so združeni najodličnej-ši slovanski rodoljubi bratskega bolgarskega naroda, izbralo za svojega častnega člana, me navdaja z odkritosrčno radostjo in zadoščenjem, ker se zavedam, da velja to počeščenje ne toliko moji osebi, kakor načelom, ki jih zastopam v vsem svojem javnem delovanju. Vse moje javno delovanje se je vsikdar osredotočevalo v stremljenju — kulturno in gospodarsko dvigniti rodni narod slovenski na čim najvšijo stopnjo ter ga čim naitesneje približati ostalim bratskim narodom slovanskim. Ako je našlo to delo sedaj priznanje tudi v bratskem narodu bolgarskem, je to dokaz, da je težnja — dvigniti narod slovenski kulturno in gospodarsko na temelju velike slovanske ideje — dobra in plodonosna. Ko se veleuglednemu društvu iskreno zahvaljujem na toli ča-stečem me odlikovanju ter je prosim, da sprejme priloženi moj skromni prispevek v društvene svrhe, izrekam svoje globoko prepričanie: »Sgovor na slavjanite ne je veče bljen na bezpočve-ni mečtateli, a je jedna realna sila, koja-to je garancija na štastlivo bodešte na slavjanite!«
-J- To je vendar od sile. Črnomaljski vodovod bodo razširili in povečali. Dotični projekt je vložen pri politični upravi in okrajno glavarstvo v Novem mestu je razp'salo vodopravno obravnavo na dan 3. maja. Ta razpis je pri-občen samo v »Laibacher Zeitung« in samo v nemškem jeziku. Postopanje okrajnega glavarstva nasprotuje določbam vodopravnega zakona. Poživljamo torej deželno vlado, da razveljavi razglas novomeškega okrajnega glavarstva in poskrbi, da se bo vodopravna obravnava praviloma razpisala. Postopanje novomeškega okrajnega glavarstva izvira seveda iz same sovražnosti do slovenskega jezika in je ravno pri tem glavarstvu zapostavljanje slovenskega jezika posebno priljubljeno, tako, da bi to glavarstvo zaslužilo prav pošten in izdaten ukor.
-f Zaplemba »Slovenskega Doma«. 15. številka je bila zopet zaplenjena radi dopisa iz Mokronoga o »žegnu«. Najboljši odgovor na zaplembo bo, če pridno naročamo »Slovenski Dom«.
— Iz seje magistratnega gremija. Prošnji gospe Marije Rus za podelitev gostilničarske koncesije se ugodi. — Za snaženje in posipanje cest, trgov in ulic se je izdalo od 16. do 22. marca 3119 K 44 vin., od 23. do 29. marca pa 3181 K 87 vin. — Mariji in Rudolfu Lorberju se podeli stavbno dovoljenje za zgradbo enonadstropne hiše v Vr-hovčevi ulici št. 10. — Ferdinandu Vra-biču, deželnemu lekarnarju, se podeli stavbno dovoljenje za zgradbo nove vile na Golovcu. — Upravi protestantske cerkve se dovoli postaviti novo lično ograjo na zidanem podstavku v Knezovi ulici. — Vincenciju Pogačniku se dovoli v njegovi hiši neko prezidavo. — Mihi Verovšku se dovoli naprava kanalizacije v Jenkovi ulici. — Josipu Zidarju se dovoli v njegovi hiši na Dunajski cesti Št. 31 neko prezidavo in podeli uporabno dovoljenje na novo prenare-jenega hleva. — Prošnji gospe Ivane Camernikove v Komenskega ulici za prezidavo delavnice v stanovanjske namene, se odkloni vsled tega, ker zidarski mojster Ogrin brez kakega stavbenika ni opravičen taka dela izvrševati.
— Uporabno dovoljenje se podeli g. Josipu Mayerju za njegovo novo hišo na Franca Jožefa cesti. — Delavcem mestnega vrtnarja se plača zviša od 2 K 40 vin. na 3 K. — Pred hotelom »Union« se napravi tlak za uporabo izvoščekov.
— Sedanje posipanje ulic z debelim gramoznim kamnom se odpravi in se nado mesti s primernimi sredstvi, da bodo ceste takoj gladke in lepe.
— Mobilizacija rešilnega oddelka domačega planinskega polka št. 27 ob katastrofi na Stolu dne 4. t. m. je vele-zanimiva. Ukrepi pričajo: točnost, telesno moč in prožnost ter požrtvovalno človekoljubje. Prve dni po nesreči je bila glavna tema razgovor, žrtev profesorja Cerka in rešitev 7 dijakov. Imel sem priliko izvedeti izvirne podrobnosti o nastopu, in o uspehih vojaškega rešilnega oddelka in belježim najmarkant-netše faze te znamenite akcije z namenom, da služijo v poduk, svarilo in —
vzor. Čast, komur čast! Torek zvečer, 4. t. m., je došlo v kazinsko kavarno brzojavno poročilo c. nesreči, naslovljeno na planinski polk št. 27. Poročnik Werd-lcin je obvestil o tem tovariša Ringelta in Paulusa, naprosil prvega, da gre v vojašnico in ranžira rešilni oddelek; sam pa hiti domov v Kandaretovo vilo, tam daleč pod zatvornico ob Ljubljanici, se naglo preobleče, beži ob Gru-barjevem kanalu po Orlovi — zdaj raz-kopani in z vagoni in raznimi predmeti zastavljeni cesti, preko katere se pri belem dnevu le težko pride — v vojašnico, kjer že čaka rešilni oddelek, opremljen in preskrbljen z gorskim orodjem, obvezili in provijuntom. 14 mož s tremi častniki se odpelje na južni kolodvor, kamor pritečeta še dva moža, »planinca«. O tem izve ob 10. uri v kavarni poročnik Schescharko. se obrne, hiti na drugi kolodvor v Sišlo, pride še pravočasno in se pridruži ekspediciji. Poročnik VVerdlein je provzro-čil rešilno akcijo brez povelji, sleJeč ednole čutu, da treba nujne pomoći tam gori na Stolu. Založil je celo stroške za vožnjo. V Žirovnici so zvedeli, da se je profesorja Cerka na snežni meji — mrtvega našlo ter da je 7 dijakov v koči pod Stolom, do katerih priti pa še nikdo ni poskusil, ker je sneg poledenel in bi bila hoja po takih pečinah in strminah — smrtnonevarna. Vojaki pa so vkljub razmeram vendar takoj-nji odhod določili ter so po 12. uri, z dvema vodnikoma, nastopili opasno pot. Za vse slučaje je ostalo sedem mož kot rezerva. V monturo enega teh vojakov se je oblekel poročn:k Schescharko, ker se je hotel nevarne ture udeležiti. Do prve planine je šlo brez posebnih težkoč, potem pa so težkoče naraščale tako, da sta jela voditelja povpraševati: »Ali se res upate po ledenih strehah plezati?« Začetkoma je bil sneg trd kot kamen, vendar je bilo možno po njem počasi napredovati; sto metrov vi^je pa je sneg že pokrivala tanka ledena plast, ki je vedno debeleja postajala, tako, da so naposled železne ostr'ne krpljev le po nasilnem pritisku malo oporo dale. Z višino so rastle težave. Le s pomočjo cepinov ie bilo še mogoče hojo nadaljevati. Voditelja — popreje spredaj — sta zaostala, pešala in se neokretno dalje pomikala Strmine je pokrival tako trd led, da tudi zadnjega moža krplji niso pustili najmanjšega sledu. Da bi prišla tudi vodnika naprej — kar pa je postalo brez pomoči izključeno — hotela sta častnika, da vodmka z vrvjo zvlečejo preko najnevarnejših plasti, toda eden odklanja tako pomoč, v istem hipu pa že zdrči navzdol. Pri luninem svitu so brezmožni gledali, kako mož z naraščajočo naglico drvi po ledeniku in kako vse sile napenja, da bi se rešil one usode, ki je na ravno isti poti začela Cerka. Z vsakim delcem trenotka je bilo telo padajočega manjše, naposled le še kepa..., pika ..., senca, in tudi ta je izginila za pečinami. Poročnik Pau-lus s 3 možmi gre takoj po sledu ponesrečenega, da ga spravijo na varno ranjenega ali mrtvega. Druzega vodnika so vojaki zvlekli preko najnevarnejše točke in 20 minut potem je — ob pol 5. uri krepak udarec cepina na leseno steno koče zbudil neprostovoljne prebivalce. »Odpre se okence« in vzradoščeni pozdravijo jetniki došle, ti pa njih, v zavesti, da so dobro delo završili, in razveselilo jih je, da so nadebudni mladeniči še živi in — izvzemši enega — le nekoliko poškodovani. Stopila je am-bulanca v delo, potem so se pričele priprave za transport. Po solnčnem vzhodu prišli so člani »Planinskega društva«. Transport se je pričel ob pol 9. uri po deloma že odtaianem. deloma še ledenem negu. Poročnika Schescharko in Ringelt s 5 možmi in 2 nosa:ema prevzela sta vodstvo ostalih 6 mladeničev, razvrščenih v dva in dva oddelka. Zdrave tri so peljali — seveda navezane — 1 vojak in 2 člana »Planinskega društva«. Druge tri z zmrzlimi udi vodila sta dva infanterista in trije člani »Planinskega društva«. Dvema dijakoma, ki sta izgubila krplje, ponudil je poročnik VVerdlein svoje. Pred vsakim oddelkom je infanterist vsekaval stopinje. Težava je bila s sanmi. Dva častnika z dvema nosačema in en vojak so držali vrvi, po štirje možje pa so, desno in levo, za pešce vsekavala stopnice. S cepini in gorskimi drogi so od časa do časa zavrli sani, katere so od 10 do 10 metrov spuščali navzdol. V dveh urah je bila nevarnost premagana, potem so bili navezani oproščeni. Poddesetnik je naložil bolnika, druge so spremljali vojaki. Na Planini čakala je turiste vroča črna kava in oni vodnik, ki je nad 600 metrov po ledeniku drvil in dobil — kolika sreča — le neznatne poškodbe. Navzoči zdravnik dr. Demšar je ranjence prevezal. Po polurnem počitku šli so vsi v dolino do Žirovnice, le bolnika z nalomljeno nogo ie nosil na hrbtu krepki četovodia. Rešilnega oddelka moštvo je bilo v Žirovnici pogoščeno in ko se je ob pol treh vračalo v Ljubljano, spremljala je gg. častnike in moštvo globoka zahvalnost in pohvala občine, dijakov, njih sorodnikov, »Slov. planinskega društva«, sploh vse, ki umejo ceniti vrline: Pogum.vstrajnost in ljubezen do bližnjega! D.
— »Slovenski Don« prinaša v 15. Številki med ostalo vsebino članek o »Propadu klerikalizma   na Češkem«;
članek, kdo bo plačal evharistični kongres na Dunaju, to velikansko klerikalno prireditev, katere se udeleži 250 škofov in 20.000 duhovnikov. V »Gospodarstu« ima spis: Nekaj o kmečkih razmerah na Ruskem; Listek: O izlamu ali turški veri. Ta številka ima tudi dve podobi: Nazaj h Kristusu Kralju! — Naročajte »Slovenski Dom« sami in pa za svoje revnejše ali nezavednejše znance. — »Slovenski Dom« v zadnjo gorsko vas!
— »Slovenska Zena«. Izšla je 3. številka »Slovenske Zene«, mesečnika, ki je za naše ženstvo aktuelen in velepo-memben list. ki ima raznovrstno, vsestransko zanim vo vsebino. Ta list priporočamo toplo vsemu slovenskemu ženstvu. Naročnina na list znaša letno samo 8 kron. Upravništvo in uredništvo lista se nahaja v Spo 'nji Šiški št. -03.
— Gerent občine Moste g. Oražem še ni odgovoril na naše vljudno vprašanje glede prereljave 5 z olagom obloženih voz z Mengša v Moste in če stane res tisti črn konj z vozom vred 100 K. — Hočemo mu priti sami na pomoč, mogoče, da se bo potem spomni na vse. »Tisto prepeljano blago je bilo trikrat aH štirikrat zarubljeno in kakor smo po!zvedeil, je tozadevno blago zn-rubll tudi trgovec z vinom, posestnik in gostilničar gospod Avšič iz Kleč pri Ijubltani. Eden voznikov se piše za Klebclja al! Klebla. Črnega konja Ima neki posestnik ob Zaloški cest*, oziroma glavni cesti v Moste. Vendar se usmilite, gospod gerent, gosp. orožn kov v Mengšu in jih opozorite na pravo pot, da bodo dobili vsaj tisto prepeljano blago in ne pustite jim poizvedovati drugod zaman. Ali se Vam oblastveni organi nič ne smilijo? Torej z barvo na dan!
-— Solnč"! mrak. V sredo, dne 17. apiila nastopi precejšen solnčni mrak, ki se bo videl v zahodnem delu Azije in Afrike, po vsej Evropi, na Atlantskem morju in priležnih delih Severne in Južne Amerke; trajal pa bo na zemlji sploh od 9. ure 53 min. dopoldne do 3. ure 15 min. popoldne srednjeevropskega časa, torej 5 ur 22 minut. Za LJubljano so časi te prikazni sledeči: Vstop lune v solnce (začetek) ob 12. uri 49 min. Sreda mraka (največji mrak) ob 1. uri 26*1 min. Izstop lune iz solnca (konec) ob 2. uri 47-4 min. V Ljubljani traja tedaj mrak 2 uri 42*5 min. Za časa srede, ko je mrknenje največje, ste središči solnca in lune za 6r 49-5" narazen in ie obenem 0-785. del solnčnega premera od lune pokrit. Ako delimo okrogli soln-čni rob v 360 stopinj in gremo od severne točke solnčne oble za 114° okoli na desno, naletimo na mesto, kjer se luna pri vstopu solnca dotakne; ako pa gremo od rečene smerne točke za 41° okoli na levo, najdemo kraj, kjer se luna pri izstopu solnca dotakne.
— Razgledni vozovi na avstrijskih državnih železnicah. Nove velikanske vozove, ki se uvedejo na avstrijskih državnih železnicah, bo napravila neka t'jzemska tovarna. Napravila bo za zdaj deset takih vozov, vsak bo stal 150.000 kron. Vozovi bodo dolgi 225 metra, za 6 in pol metra daljši nego najdaljši voz, ki vozi na evropskih železnicah. Potniki todo imeli na razpolaganje posebno čitalnico in kadilnico, kakor tudi knjižnico. V vozu bo tudi na razpolago stenograf in strojepisec, ki bo znal francos-ščino, angleščino in nemščino. Zadnji del vagona bo pravzaprav razgledni del voza. Ti vozovi bodo za zdaj vozili na progi Dunaj-Buchs in Dunaj-turska že-leznica-Trst. Pasažirji prvega in drugega razreda se bodo smeli voziti v teh vozovih proti doplačilu 5 kron.
— Pobiranje smeti. Iz občinstva se nam piše: Po Starem trgu se pobirajo smeti popoldne ob pol 2. do 2, ko je največ ljudi na cesti, zlasti šolske mladine in uslužbencev, ki hite v šole, oziroma v službo. Prosimo prav vljudno mestni magistrat, da temu odpomore in da se pobirajo smeti od drugem času, ko se ne bo okuževala mladina in uslužbenci z milijoni bacili, ki se šopirijo okrog starodavnih voz za smeti.
— Vesel pojav na slovanskem narodno - gospodarskem polju. Kolinska tovarna je napravila nov velik korak naprej v svojem razvoju, ki mora razveseliti vsakega prijatelja narodno - gospodarskega napredka Slovanov. Ko je bila že lansko leto kupila moravsko tovarno za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje, v Kromerižu, je šla zdaj še naprej in je uvedla akcijo, da se združi z akcijsko tovarno za kavne primesi Mateja K. Buve sin, ki je tudi trgovsko akcijsko podjetje. Kakor poročajo češki listi, se bo zadeva uredila že v najkrajšem času. Na prihodnjem občnem zboru Kolinske tovarne se bo že sklepalo o predlogu, da se zviša akcijski kapital Kolinske tovarne za milijon kron. Napredek, ki ga kaže Kolinska tovarna za kavne primesi, ie v resnici zelo razveseljiv. Saj je Kolinska tovarna eno največjih slovanskih podietij te vrste v Avstriji. Ko pa se izvrši še nameravana fuzija z gori omenjeno tovarno za kavne primesi, bo stopila Kolinska tovarna v vrsto največjih evropskih podjetij te vrste. Lahko bo še veliko bolj kakor doslej konkurirala s tujimi podjetji, nele glede kakovosti blaga, temveč tudi glede solidnosti. Vzrok, veseliti se napredka Kolinske tovarne za kavne primesi imamo tudi mi Slovenci, saj imamo v Ljubljani njeno podružnico,
Kolinska tovarno za kavne primesi v Ljubljani, v kateri je investiran denar združenega našega trgovstva.
Kako sodijo klerikalci sami o koruptni politiki svoje stranke. Prijatelj našega lista nam piše: Neka večja družba se je sešla na Velikonočni ponedeljek v neki gostilni ljubljanske okolice. V tej družbi so bili ljudje, ki so vsi v službah pri klerikalnih zavodih in seveda tudi sami posil-klerikalci. Razgovarjali so se o »slovenski ljudski stranki« in jo kritizirali prav po zaslugi. Slišalo se je: »klerikalna stranka je zares ko-ruptna, nasilna, škodoželjna, hinavska in lažnjiva; njen program je samo korito, drugega nič.« Razgovor se je dalje sukal okrog tega, koliko žrtev je že zahtevala klerikalna maščevalnost in koliko ubogih družin je uničenih od klerikalne stranke, odkar je zavladala v deželi, uničenih samo zato, ker se niso pokorili njeni politiki, in ker so samostoino mislili. Končno je prišla ta klerikalna družba do prepričanja, da je narodno-na-predna tranka dosti boljša, dosti po-Štenejša in zavzeta za javni blagor, kakor pa klerikalna. To pa zato, ker ni tako egoistična in samopašna in tudi ni uničevala ljudi zato, ako so bili drugačnega mišljenja. Seveda se je ta družba nazadnje izjavila: »Saj to vse dobro vemo in čutimo, a, žali bog, moramo molčati, ker imamo pri klerikalcih kruh.« — Iz tega se razvidi, da klerikalci sami priznavalo koruptnost svoje stranke, če ima-• io le količkaj možranov v glavi. Samo tisfi revni backi, ki ne znajo sami mislit*, še drvijo za klerikalci.
Kako podpira država živinorejce. Piše se nam: Ko se je predlanskim okoli Božiča zanesla z bosansko živino v Ljublia^o kuga na gobcu in parklfrh, odredilo se je. da se na kugi obolele krave neke tukajšnje gostiiničarke na Mesarski cesti takoj pobijejo, da bi se tako z ozirom na veliki promet v tem kraju kuga omejila in hitro zatrla. Res, lastnica krav se je v to vdala, posebno ker se ji je obljubilo, da dobi od države škodo povrnjeno. Minulo je že 18 mesecev, pa o podpori ni duha ne sluha, kljub temu, da je že dvakrat zato prosila pri tuk. deželni vladi. Verjetno je celo, da naša marljiva vlada prošnje poljedelskemu ministrstvu še predložila ni, torej isto tudi ne more nakazati podpore. Je pač nezaslišano, da vlada, ki priporoča zakol krav in obljubuje podporo, se po preteku 15 mesecev niti ne zmeni za dano obljubo! Priporočamo lastnici krav, da vso zadevo izroči našemu drž. poslancu, da -^tam gori« malo potrka in vpraša zaKaj imamo drž. zakonik o kužnih boleznih, kjer stoji črno na belem, da poljedelsko ministrstvo dovoljuje podporo v slučajih, kjer se oblastveno določi zakol živine!
Okrajni glavar kamniški je v zadnjem Času postal dekan Lavren-čič. Glavar Kresse je samo njegov izvršilni organ, ki izvede vse. kar mu ukaže gosnod nadglavar. Lav-renčič je hotel imeti za dostavljalca nekega Ocepka, ki je menda inežnar po poklicu, in glavar Kresse je pokorno vzel tega v službo, dasi je preje obijubil nameščenje nekemu drugemu prosilcu, kateremu je že rekel, naj bo pripravljen, da bo s L t. m. nastopil službo. Pač odločujejo go-pod nadglavar in gospod glavar se imajo ponižno pokoiiti. Pravijo sicer, da imajo pri takih službah prednost dosluženi voiaki, a glavarjev kandidat je bil vojak, korporal, dobil pa je službo bivši mežnar, ki je že zdavna prekoračil kanonsko starost in ni bil nikoli vojak. Je pa: dandanes pri naših oblastih bolj v veljavi farovški hlapec, kakor mož, ki je služil cesarja.
Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva. Iz Kranja: Gdkar se je preselila c. kr. pošta iz sredine mesta na periferijo, čutimo prav živo vsi, kako prekoristno in udobno bi bilo za meščane, da se ista zopet preseli nazaj v središče mesta Kranja, posebno sedaj ob nastopu novega gospoda poštarja, in ko je ravno baš sedaj za pošto pripravnih mnogo lokalov na razpolago. Po našem mnenju je dolžnost poštne uprave, da skrbi za interese in udobnost celega mesta, ne glede na posameznike. Prosimo ter se nadejamo z gotovostjo, da slavno — gorenje ustreže želji meščanov, želji celega mesta, in da ne ostane vse pri starem, kajti oglasiti se hočemo večkrat, ako tudi na drug način.
Nesreča na železnici. Dolenjski vlak. ki je 9. t. m. zjutraj odšel iz Ljubljane, se je pri odhodu s postaje v Šmarju tako silno zaletel, da so potniki ponadali s svojih sedežev. Marija Gričarjeva, kavarnarica v Novem Vodmatu je bila pri tem tako poškodovana, da je morala poklicati zdravnika. Zdi se, da si je nakopala razne notranje poškodbe.
Idrijski dopisnik »Naše Moči<. c. kr. pisar Kanduč, piše v zadnji številki med drugim: »Enako je s pragmatiko. Pri seji meseca prosinca je poročevalec trdil, da je posneta po deželnozborski pragmatiki; mi povemo poročevalcu, da ga je nek-
do, ki je tega že vajen, vedoma nalagal, ker je nova pragmatika navadno skrpucalo po prejšnji občinski pragmatiki iz leta 1903 . . « Pozivamo Kanduča, da jasno in določno pove, kdo je tisti nekdo, da mu damo priliko, da svoje nesramno obrekovanje drugod dokaže.
Št Janž na Dolenjskem. Naš poštni odpravitelj A. Brodschneider je jako počasen v uradovanju, tako, da kar po celo uro ekspedira po prihodu pošte, dasiravno mu pomaga njegova boljša polovica. Faktično so bili njegovi predniki brez vsake so-pomoči urnejši in je bilo ljudstvo z njimi prav zadovoljno. S to njegovo počasnostjo bi lahko še k večjemu uredoval pri kakem poštnem nabiralniku pod Kumom. Je pa še nekaj drugega- — Našega župnika Bajca je večkrat videti v poštnem uradu med ekspediranjem in tudi natanko ve, koliko naprednega časopisja pride na šentjanško pošto. Kdo mu pove — uredništvo prav gotovo ne! Ker je Brodschneider pristaš »S. L. S.* in ker med Bajcem in njim vlada neko posebno prijateljstvo, je prav lahko mogoče, da izve Bajec na pošri vse, kar gre skozi šentjanško pošto protiklerikalnega. Ker vidimo večkrat kaj sumljivega, smo izgubili zaupanje v pošto ter smo primorani oddajati, oziroma prejemati važnejše pošiljatve v Krmelju in Tržišču. Poživljamo torej slavno c. kr poštno ravnateljstvo v Trstu, da preišče vso stvar in v slučaju nezmožnosti zdi tako majhni šentjanški poštni urad odpravi Brodschneiderja ter nam da sposobnejšega, kateremu bomo zaupali poštne tajnosti. — Več prizadetih.
Tudi posledica gradbe belokranjske železnice. Ker bo zaposljenih par let v novomeški okolici nad tisoč delavcev, je poskrbela mestna občina novomeška za večjo varnost s tem, da je nastavila petega policijskega stražnika.
Sama sta napravila obračun. Alojzij Metelko, posestnikov sin z Ravnega pri Raki, je izkusil dne 27. februarja t. L resničnost pregovora, da ima noč svojo moč. Ko se je namreč vračal tega dne pozno zvečer iz vinograda svojih staršev domov, ga je napadel s kolom neki fant, ki ga Metelko v temi ni spoznal. Ovadil je napad orožnikom, ki so poiz-vedeli, da je bil napadalec Anton Sal-mič z Gmajne. To je izvedel tudi napadeni Alojzij Metelko, ki je srečal napadalca Antona Salmiča dne 31. marca t. 1. in ga pozval na odgovor, zakaj ga je napadel. Pri tem si ni mogel kaj, da ■i mu ne bil vrnil vsaj par batin ter mu prisolil s pestjo dve krepki zaušnici. Salmič pa, ne bodi len, potegne iz žepa čevljarski nož in sune ž njim Metelka dvakrat močno pod desni komolec in mu prizadene dve dolgi in globoki rani tako, da je šel Metelko dne 1. aprila v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Dasi sta sama obračunala, je prevzela sodnija nalogo računskega preglednika
Prste mu je odsekal. Janez Pucelj je star že 64 let in skoraj popolnoma -lep. Ker imamo pri nas ponekodi tako krasno urejeno občinsko siromašno preskrbo, da mora hoditi občinski siromak od hiše do hiše in da ima preskrbo vsak dan v drugi hiši, seveda povsod drugačno preskrbo, je očividno in umljivo, da se hoče vsak siromak iznebiti take preskrbe, pri kateri dobi vsak dan samo ostanke prejšnjega dne in pri kateri ga povsod po strani gledajo. Tudi Pucelj je imel tako usodo, pa je naprosil župana v Sevcih pri Podliscu, da je dobival vso preskrbo pri njem, za to pa mu je opravljal različna taka dela, pri katerih mu njegova slepota ni Hla na potu. Dne 3. aprila t. 1. je cepil županov 161etni sin Jože drva na domačem dvorišču. Pucelj mu je podajal klade in jih držal pri cepljenju. Naenkrat je županov sin neprevidno zamahnil s sekiro ter odsekal Puclju levi kazalec in sredinec čisto noć, prstanec pa mu je globoko presekal Pucelj ni videl, kaj se je zgodilo, pač pa je čutil malo bolečino ter je rekel: »Ti, Jože, meni se zdi, da si me nekoliko oprasnil.« Županov sin pa je -meje se odgovoril: »Malo sem te res tesnil, pa ne veliko, saj sta samo dva r rsta čisto proč, tretji pa se še malo drži.« Pucelj je moral v bolnišnico.
Po spomladi se mu je tožilo. Slavko Zore je komaj 16 let star, pa je vsem arnostnim organom predobro znan. Presedel je v različnih zaporih že mar-sikako urico. Pred kratkim pa je dobil v priznanje njegove zgodnje pridnosti pri okrajni sodniji v Novem mestu dva meseca zapora. Ker pa je sijala zunaj rajska pomlad, se mu je zahotelo že po par dnevih zapora zopet zlate svobode. Porabil je trenotek paznikove odsotno-
da je smuknil iz zaduhlega zidovja v zlato prostost. Iščejo ga dosedaj povsod zaman.
Beseda ni konj. Blaž Bakšič s Čistega brega pri Raki je pomagal dne 27. marca Antonu Jordanu v vinogradu pri delu. Zvečer se je peljal Bakšič z Jor-danovim vozom domov in je srečal Antona Cvelbarja iz Zameška, s katerim ie Bakšič nekoliko pokramljal, potem Pa se poslovil, rekoč, da se mu mudi domov, ker ima tudi doma Še mnogo dela. Cvelbar ga je zadržaval, prigovar-iaje mu, naj še ostane, ker se mu vendar ne mudi tako zelo. Bakšič je rekel,
nič hudega sluteč: »Kaj ti veš, ki si oso-benjek in nimaš toliko opravila.« Cvelbar pa se je čutil z besedo »osobenjek« razžaljenega in je začel Bakšiča preklinjati in zmerjati. Nazadnje, ko je Bakšič že pognal konja, je stekel Cvelbar za vozom, zgrabil Bakšiča za obraz in prsi in ga potegnil z voza ter ga pretepel, nazadnje pa ga je še sunil z odprtim nožem zadaj za desno uho. Bakšič je šel zaradi dobljenih poškodb dne 1. aprila v bolnišnico, Cvelbar pa pojde v luknjo.
Vavtovaški   župnik   Zakrajšek se
pere. Zakrajšek je eden najhujših in najzagrizenejših klerikalnih petelinov. Svojo službo opravlja le toliko, kolikor mu dopušča politika. Pri volitvah je vedno v prvih vrstah in ostane, če je treba, kar po par dni od doma. Pred kratkim mu je neki list to opravičeno očital. ZaKrajšek je trdil potem v »Slovencu«, da je vedno doma. Temu nasproti navajamo mi sledečo značilno dogodbico: Prinesli so k župniku Za-krajšku otroka h krstu, pa župnika ni bilo doma. Ko so prinesli otroka drugič, Zakrajska še vedno ni bilo doma. Ko so prinesli otroka tretjič h krstu, župnika Zakrajška že zopet ni bilo doma. To je bilo botru - domačinu, ki pa je župnikov somišljenik, preveč ter ie zarobantil: »Preteto, fajmošter in vaški bik morata biti vedno doma!« Morda bo poskusil župnik Zakrajšek tudi to daleč naokrog znano dogodbico utajiti.
Skrajna hudobnost. Ciril Vrščaj iz Loganja je star šele 17 let, pa je že vseh muh poln. Dne 26. marca t. 1. je vrgel iz samega ljubega dolgega časa Antonu Kalčiču pri Krškem z daljave 12 korakov precej debel kamen s tako močjo v glavo, da mu je prebil črepinjo ter je moral Kalčič iti dne 26. marca t. 1. v bolnišnico, pa se dvomi, da bi ostal pri življenju, kakor nam poročajo. Je pač značilno za na^o, v dr. Krekovem duhu vzgojeno mladino, da napada in pobija sovrstnike brez najmanjšega vzroka, zgolj iz bojaželjnosti.
Cirkus Celini Clairon. V Latter-
mannovem drevoredu je postavi! svoj povsem moderno opremljen šotor cirkus Colini Clairon, ki otvori danes redne predstave. Cirkus je znan v več večjih mestih, kjer je v popolnoma zadovoljstvo občinstva gostoval. Spored je jako raznovrsten in razpolaga podjetje z raznimi dobrimi umetniki, kakor žokeji, žon-glerji, komiki, telovadci itd. Današnja otvoritvena predstava se otvori ob 8. zvečer.
Zigomar H. Na sporedu, ki ga ima Elektrorad;ograf »Ideal« od so-l^ote do vštevši ponedeljka je posebno zanimiva aktualna slika, ki nam predočuje napeto tekmo med znamenitim mojstrskem tatom Zigomariem in med najboljšim ameriškim detektivom, znanim Nic Carterjem. Ta slika je nadaljevanje prvega dela Zigomar ca. Pavel Broguet. Slika je izborno prirejena in je prva in do sedaj najboljša detektivska senza-cijska privlačnost. Ta slika se predstavlja samo pri večernih predstavah.
Elektro - Bioskop Bachmaier
ima od danes naorej pa do vštevši ponedeljka nov sporcd,izmed katerega je posebno zanimiva točka Maskirana ljubezen, ena najnovejših kinematografskih del, katere predstava traja čez eno uro. Šolski mladini je ta slika nepristopna, igra se samo pri predstavah ob 7. in pol 9. zvečer.
Na potu onemogel. Ko je prišel včeraj popoldne posestnikov sin iz Dragomelj Fran Grčar pred južni kolodvor z namenom, da odpotuje v Trst, se je nenadoma zgradil in obležal na tleh. Ker se mu ni zbolj-šalo, je stražnik poklical rešilni voz, s katerim so Grčarja odpeljali v deželno bolnišnico.
V Ameriko jo je včeraj hotel popihati ter se s tem izogniti vojaški suknji leta 1894 v Vuškovcu rojeni ter v Vinico pri Črnomlju pristojni Juri Bubaš, katerega je pa Še na južnem kolodvoru službujoči nad-stražnik VeČerin pravočasno aretiral. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Nesreča na ko!odvoru. Ko je snoči na progi na južnem kolodvoru delavec Alojzij Lukac prižigal svetilke, ga je sunil tovorni vlak ter ga na desnem rebru tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Macedoncev, 40 Hrvatov in 25 Slovencev, nazaj je prišlo pa 172 Hrvatov. Na Dolenjsko se ie odpeljalo 90 Hrvatov in 25 Macedoncev. na Dunaj je šlo pa 300 Lahov.
Izgubila je zasebnica Apol mija Jagrova zeleno ogrinjačo.
Narodna obramba.
Za družbo sv. Cirila in Metoda.
G. notar v Tržiču M. MarinČek je poslal 10 K, darilo g. M. Bergerja, ker je zmagala v pravdi pravica. G. dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru, je nakazal 20 K, dar č. g. krstitelja malega V!ad:m:rja Scrneca Hvala! Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Skednju je naročila pri
osrednji družbi 1000 narodnih kolkov, katere bo porazdelila med trafikante v razpečavanje. Dobra misel. Na sestanku so preteklo zimo sklenili tudi odborniki podružnic na Savi in Jesenicah in zastopnice ženske podružnice na Jesenicah med raznimi zelo praktičnimi nasveti tudi predlog, da naj podružnice oskrbujejo razpečavanje narodnega blaga. S tem bode ustreženo marsikomu, družba pa dobi znatnih dohodkov. Priporočamo v posnemanje vsem podružnicam, katere na ta način še ne delujejo. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je volil pok. g. Franc Bavčar v Selu 25 K. Slava rodoljubu!
Društvena naznanila.
Občni zbor Narodne Čitalnice v Ljubljani bo v Četrtek, dne 18. t. m. zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma. P. t. člani se vabijo k zanesljivi udeležbi.
Skupni sestanek damskega odbora in obeh odsekov za dobrodelno veselico »Domovine« bo danes, v soboto popold. točno ob 4. v posebni sobi Narodne kavarne. Ker je na dnevnam redu tudi važna ureditev programa za kabaretni večer, se prosijo vse gg. članice, da se gotovo udeleže posveta.
»Sokol I.« vabi br. članstvo na peš-izlet v kroju v nedeljo, dne 14. t. m.: Črnuče - Soteska- (odmor) preko šent Jakobskega mosta - Sneberje - Ljubljana. Odhod izpred društvenih prostorov (Ilirska ulica štev. 22) točno ob en četrt na dve popoldne. Bratje! udeležite se tega izleta polnoštevilno, da pokažemo, da je še moč v naših vrstah in da nam v prsih še bije sokolsko srce, ako tudi smo preganjani in zatirani od nebrojnih sovražnikov! Vabimo tudi dame in Sokolstvu naklonjene rodbine na ta izlet v lepo Posavje! Na zdar!
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana opozarja svoje člane ter druge dobrotnike, da je razstava slik k delom H. Sienkie\vicza v Mestnem doma odprta dne 14. aprila 1912 od 9. ure dopoldne do mraka. Med tem časom je rud! razdelitev 600 daril. Ker je čisti dobiček namenjen društvu za otroško varstvo, naj nihče ne zamudi priti ta dan na razstavo. — Vstopnina, ki je tudi obenem legitimacija do darila, znaša 1 K.
»Rdeči križ«. Dne 10. aprila t. 1. se je vršil redni občni zbor .deželnega in gospenjega pomočnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko. Namesto obolelega predsednika gosp. cesarskega svetnika Ivana M u r n i k a, je otvoril občni zbor pn/i podpredsednik gosp. Peter vit. G r a s s e 11 i, kateri je pozdravil navzoče člane in vojaške svetovalce. Gospod predsednik se je nato spominjal umrlih društvenih članov: Josipine Jarc, Hildegarde Krisper, Julije Moos, Ivane Prossinagg, Karla Tschurna in Frana Ungerja, nakar so se navzoči v znak sožalja dvignili raz sedeže. Iz letnega poročila, katero se kmalu dru-štvenikom dostavi, je povzeti naslednje: Zveznega zborovanja, ki se je vršilo meseca maja leta 1911 na Dunaju, so se udeležili naslednji odposlanci društva: ekscelenca gospa baronica Olga Hein. gosp. dvorni svetnik dr. Andrej Ferjan-čič in ekscelenca gosp. baron Viktor Hein. Lansko leto je društvo dobilo v dar od Nje c. in kr. visokosti presvitle nadvojvodinjc Marije Kristine zopet 50 kron in od »Kranjske hranilnice« v Ljubljani tudi 500 K. Podpore 75 invalidom in 30 vdovam in eni siroti so znašale 2532 K 60 vin. Leta 1911. je društvo izgubilo 21 udov, pridobilo pa 18 novih udov, tako da je koncem leta ostalo 327 rednih in 5 častnih udov. Tukajšnje zasilno skladišče poleg prisilne delavnice je dobilo od zveznega vodstva na Dunaju še eno barako, tako da so sedaj tri barake s potrebno bolniško opravo in pa dva desinfektorja za vsak slučaj potrebe na razpolago. Društvo se je obvezalo, v vojnem času ustanoviti pet zavodov za bolne in ranjene vojake, in sicer eno rezervno bolnišnico, eno re-konvalescentnico in eno bolniško postajo v Ljubljani in eno bolniško postajo in eno marodernico zunaj Ljubljane. Društvo ima tudi na razpolago 15 zasebnih oskrbovalnic z brezplačno oskrbo bolnih in ranjenih častnikov in moštva v raznih graščinah in nekaterih privatnih bolnišnicah. — Koncem leta 1911 je znašalo premoženje 145.101 K 04 vin., in sicer prostoporabna imovina ali vojni zaklad 82.912 K 71 vin., vezana imovina 53.316 K 78 vin., imovina zaklada za podpore v mirnem času 8121 K 55 vin. in jubilejski zaklad 750 K. — Račun se je brez ugovora vzel na znanje. Podružnice so se potrudile po svoji moči, zadostiti društveni nalogi, posebno pa so se odlikovale podružnice v Kamniku, Kočevju, Kranju in Logatcu. Koncem leta 1911. se je premoženje, tako glavnega društva v Ljubljani, kakor tudi premoženje podružnic pregledalo in vse v najboljšem redu našlo. — Gosp. dvorni svetnik dr. pl. R a č i č je po rešenem dnevnem redu sprožil misel, kako bi se nekatere onemogle podružnice dale oživeti. Razgovora o tem predmetu so se udeležili in stavili različne nasvete gospa pl. RačiČeva. gosp. vladni svetnik dr. SI a j m e r, gosp. c. in kr. višji
štabni zdravnik dr. W i n t e r n i t z, gospa Terezina dr. Jenkova in gosp. predsednik, ki je končno zahvalil imenovane gospe in gospode ter izjavil, da bo stvar društvenega odbora, baviti se nadrobno z njihovimi, na razvoj »Rdečega križa« merečimi dobrimi sveti. — Naposled je predsednik izrekel zahvalo novinam, dalje vsem korporacijam in osebam, ki so društvene namene z darili ali drugače pospeševale in potem zaključil občni zbor.
»Sokol« v Št. Vidu priredi v nedeljo dne 14. t. m. pri br. Susteršiču, po dom. pri Slepem Janezu v Žapužah v korist skladu za Sokolski dom v St. Vidu dramatično predstavo. Vprizori se šalo-igra: »Kdo je blazen?« Po predstavi prosta zabava.
Obrtna zadruga na Vrhniki naznanja svoj m članom, da se bodo vršile preskušnje za pomagače pri rokodelskih obrtih v prihodnje vsako leto trikrat in sicer na vsako prvo nedeljo v mesecih januar, maj in november. Za pripustitev k pre-skušnji naj se dotični vajenci ali pomočniki zglasijo en mesec poprej pri načelniku Franc Simonu, ključavničarskemu mojstru na Vrhniki, kjer bodo dobili potrebna navodila.
Prosveta.
Opozarjamo na današnji koncert »Pevske župe za Ljubljano in OKolico«, ki se vrši ob 8. v veliki dvorani Narodnega doma. Izvajale se bode veliko novih skladb In opozarjamo zlasti na dela domačih komponistov Foersterja, Lajovica in Adamiča. Kdor se tedaj zanima za lep razvoj naše glasbe ali pa kdor misli, da je potreba podpirati dobro stvar, ta raj današnjega koncerta ne zamudi. Vstopnice so po 2 in 1 K. Stojišča po 60 v. Po koncertu igra Slov. Filharmonija pri pogrnjenih mizah. Za ta drugi del koncer-a veljajo vstopnice s koncerta.
Koncert Slovenske Filharmonije se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. pod vodstvom g. kapelnika P. Tepiega 7 veliki dvorani hotela Union. — Spored to pot prinaša dela mojstrov-\Veber, Liszt, VVagner in Dvorak. Pos°bro opozarjamo na krasno ouverturo »Oberon«, Lisztovo »Ogr-sko Rapsodijo« ter V/agnerjevi »Pevci mojstri norimberški«. Po-siedni se v Ljubljani v ljudskem koncertu prvikrat izvajajo. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin.
Izpred sodišča.
Klerikalni   zabavljač   pred sodiščem.
Dne 26. novembra popoldne se je vršil v Mojstrani v hotelu »Triglav« javni volilni shod radi občinskih volitev in je bil izvoljen za predsednika tega shoda znani naprednjak gosp. Josip Zupan iz Dovjega.
Na ta shod je prišel tudi klerikalni kolovodja Franc Hafner, ki je hotel gosp. Zupana pred volilci na ugledu ponižati.
Najprve mu je očital, da je spisal svoj čas v list »Jeseniška Straža« žaljiv članek o »Dr. Počasnu, dr. Hrupu in dr. Burji«, o katerem je bilo splošno znano, da so bili napadeni in na časti žaljeni trije možje, zlasti gosp. Smolej.
Kakor je razvidno iz tega članka, se dolže v istem merodajne osebe, da so pri sestavi volilnega imenika napravili tako napako, da so izpust'li četrtino volilcev in to namenoma samo za to, da bi pri volitvah zmagala nasprotna stranka in se psuje gosp. Smolej kot nemčur.
Nadalje je obdolžil Hafner gospoda Zupana ob isti priliki, da dela s svojo napredno politiko škodo dovški občini, da je on kriv, da deluje tukajšnja cementna tovarna na to, da se ji več davka predpiše v Trstu, kjer so manjše do-kladc, kakor pa v Dovjem, in da, če je na eni strani za občino 15% pridobil, jih je pa na drugi strani 30% »požrl«.
Nekaj časa po shodu dne 26. novembra 1911 je Hafner v gostilni Potočnikovi na Belci ponovil isto obdolži-tev, češ, da je gosp. Zupan kriv, da cementna tovarna plačuje davke v Trstu na škodo dovški občini, in da deluje kot napredni občinski odbornik v škodo občini.
Po celi dolini je znano, da se je gosp. Zupan nesebično trudil letainletaza korist občine tako, da je treba iskati take brezprimer-ne požrtvovalnosti, da ni imel nobene koristi, imel pa je tudi uspeh in dosegel za občino končno ugodno razdelitev doklad.
Gosp. Josip Zupan je za to dvignil po odvetniku dr. Oblaku zoper obdolženca radi njegovih žaljivih trditev zasebno obtožbo radi prestopka zoper varnost časti pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjski gori — in tako je prišel za jeseniškim Cebuljem zdaj tudi dovški klerikalni junak Hafner pred kranjskogorsko sodišče. Pred sodiščem pa je razvijal — prišel ga je zagovarjat, kakor je okoli pravil, sam deželni glavar kranjski — svojo klerikalno moralo, j češ, vse kar je rekel, je nežaljlvo (!) — j toliko, da ni rekel, da je gosp. Zupana I
celo pohvalil s takim govorjenjem. Vkljub temu pa je nastopil dokaz resnice, ki se mu Je sijajno — ponesrečil. Davčni akti in gosp. finančni komisar Huth, na katerega se je gosp. Zupan obračal za svet pri svoji plemeniti akciji v korist občine, so dali gosp. Zupanu sijajno spričevalo trudaljubivosti in nesebičnosti in s tem tudi napredni stvari. Sodnik je obsodil Hafnerja na 30 kron globe, a ga je oprostil deloma od obtožbe glede dogodka v Potočnikovi gostilni, in od očitanja, da je Zupan 15% pridobil, 30% pa požrl občini, češ, da je ona obdolžitev zastarala, ker je še le na razpravi po šestih tednih bila dvignjena obtožba, druga pa da ni bila izrečena v žaljivem namenu, nego le vsled vprašanja gostilničarjevega, kako da je bilo na shodu. Dr. Oblak se fe pritožil radi delne oprostitve in prenizke kazni na deželno sodišče, Hafner po df. Šusteršiču pa tudi.
No, in zdaj se je vršila vzklicna razprava pred deželnim sodiščem v Ljubljani o obeh vzklieth.
Hafnerjev zastopnik dr. D e r m a -s t i j a je zopet poudarjal, da ta članek sicer, v katerem se očita volilno sleparijo itd., sploh ni žaljiv, da pa sploh ni dokazano in priznano, da ie Hafner mislil ravno ta članek, ravnotako pa da tudi ni žaljivo očitanje, da je gosp. Zupan kriv, da je cemetna tovarna delala na to, da se na škodo dovške občine davek razdeli, sploh pa, da je bilo vse skupaj le dopustna kritika, izrečena v dobrem namenu in v dobri veri, in da je končno po nekem uradniku tovarne tudi dokazal, da je res tovarna vsled Zupanovih rekurzov bila nenaklonjena pri razdelitvi davkov občini v Dovjem.
Zastopnik gosp. Josipa Zupana, dr. Oblak, je pa zavračal ta famozna izvajanja, češ, da je očitanje tako marljivemu in nesebičnemu občinskemu odborniku, kakor je gosp. Josip Zupan, z ozi-rom na njegove uspehe, celo dvojno žaljivo in je posebno obtežilno, ker se skriva za tem očitanjem velik kos ne-hvaležnosti.
Nadalje je dr. Oblak izvajal, da Je neopravičena tudi delna oprostitev, ker tudi to, kar je Hafner v gotilni govoril, je žaljivo in morda še bolj zlobno, ker je po shodu, na katerem je bil vsekakor razburjen, ponovil obdolžitev premišljeno in mu ni bilo prav nič treba se hvaliti proti gostilničarju, kako da je gosp, Zupana napadel.
Vzklicno sodišče je vzklic Hafnerjev v celem obsegu zavrnilo, a vzklicu Zupanovemu v celem obsegu ugodilo. Sodni dvor je spoznaval krivim gospoda Hafnerja tudi žaljenja v Potočnikovi gostilni in je kazen od 30 K zvišal na 100 kron, reci sto kron, ali 10 dni za« pora.
S tem je dobil gosp. Zupan popolno zadoščenje in cela stranka, katoliški zabavljač Hafner pa v polni meri zasluženo kazen.
Bazne stvari.
* Slikar — ponarejevalec denarja.
V Sarajevu so aretirali slikarja Miletiča, ki je delal in razširjeval ponarejen denar. Najbrže je še več oseb v to zadevo zapletenih.
* Nesreča na Nilu. Iz Kahire poročajo, da so po končanih poizvedbah konstatirali, da se je ponesrečilo in utonilo pet ženSk in trije moški. Eno žensko še pogrešajo.
* Posojilnični ravnatelj — slepar. Ravnatelj posojilnice v Dombrovi, Pittner, je poneveril 48.000 kron, pone-veril je več menic ter nato pobegnil.
* Štiri otroke porodila. V belgijskem okraju Berleur je žena nekega delavca porodila štiri otroke in sicer tri deklice in enega dečka. Interesantno je, da je ta žena pred desetimi meseci porodila trojčke, ki še vsi žive.
* Sin umoril očeta. Na postaji Sab-bino blizu Petrograda je 151etni, edini sin bogatega veleindustrijalca Beletni-kova, s sekiro ubil svojega očeta, ko je ta spal. Mladi morilec noče povedati vzroka.
* Potres na Grškem. Athene, 12. aprila. Z otoka Kefalonija poročajo o potresnih sunkih. Mnogo hiš se je podrlo. Tudi v Itaki so čutili potres. V Cante vlada zaradi potresa veliko razburjenje,
* Žveplen dež. Iz Rima poročajo:
V Savoni je pred par dnevi padal žveplen dež. V kratkem so bile ceste polne žveplenega prahu. Najbrže je ta žve-pleni prah zanesel orkan s Sicilije ali pa iz okolice Vezuva.
* Linčanje na Moravskem. V Ota-slavicah sta se sprla mlinar Gregor in njegov pomočnik. Pomočnik je sunil mostru nož v prsa, da je ta kmalu nato vsled zadobljenih ran umrl. Ko so va-ščani to zvedeli, so napadli morilca ter ga toliko časa pretepali, da je bil mrtev.
* Duhovnik — detoljub. Korneuburg, 12. aprila. Tukajšnje okrožno sodišče je včeraj v tajni razpravi obsodilo 291et-nega kooperatorja v Altstadt-Retz, Va-clava \Vallnerja, zaradi zločina oneča-ščenja, zapeljevanja otrok, ki so mu bili izročeni kot katehetu, k nenravnim dejanjem in zaradi prestopka javne nravnosti na štiri mesece težke ječe. Pač vzgleden celibator!
* Na sledu Mone Lise? Na neki montmartski   cesti v Parizu so prijeli
kletnega, brezposelnega Alberta Chau-veau. Polletja je skoraj prepričana, da
je s tem zasledila one zločince, ki so izvršili po muzejih več tatvin in ukradli tudi Monuo Liso.Chauveau ie bil in con-tnmacium obsojen na 48 let ječe. Aretirali so tudi njegovo ljubico. V zadnjem času je ta tatinska tolpa pokradla za več nego 50.000 frankov umetnin. Del ukradenih stvari so že dobili, vslcd česar upajo dobiti tudi Monno Liso.
* Severoameriška Industrija zahteva vsako leto 40.000 mrtvih. Iz Newyorka poročajo: Neverjetno je število žrtev, ki je zahteva vsako leto industrija Združenih držav. Smrtno se jih ponesreči kakih 40.000, več afi manj težko ranjenih je okoli dva milijona in enako število postane nezmožnih za delo ali bolanih. To grozno statistiko je sestavilo ministrstvo za javna dela v Washingtonu in ne smemo torej dvomiti o resničnosti teh podatkov. Zastrupljeni delovni prostori, nezdrave delavnice, nečista pitna voda, nezadostno varstvo proti nevarnosti ognja itd. vse tc okol-sčine zahtevajo večjih žrtev nego moderna vojna, ki bi jo morda vodila Amerika s tujim neprijateljem.
* Velik sovražnik Francozov.
Zgodilo se je v Strassburgu v rue des Pucelles pred prodajalno neke modistke. Neki policijski uradnik se je tam prestrašen ustavil, ne morda zaradi tega, ker so bili tam izstavljeni posebno lepi klobuki, temveč ker je čital na vratih sumljivo ime: »Mile. Mcnu«, kar je bilo za nemško državo nedvomno jako nevarno. Svoje dolžnosti se zavedajoči policist je hitel na policijo, odprl tam besednjak ter našel tam, da pomenja ^menu- — nemški »Speisfolge«. Hitro je vprašal še svojega predstojnika, na kar je hitel z največjo vestnostjo k sumljivi in za obstoj nemške države nevarni modistki ter zahte-v imenu postave, da mora svoje ime ponemčiti. In drugi dan se je nad vratmi zasvetil nadpis »Fr:iuJein Speisfolge«. — Tako vsaj pripoveduje pariški »JournaL.
Čudna reklama ▼ pariških modnih salonih. V enem izmed največjih modnih salonov pariških je razstavil imetnik' salona v razložneni oknu krasna dekleta, oblečena v najmodernejše obleke. Popolnoma razumljivo je, da je bilo pred razložbo vedno mnogo ljudi, posebno moških. Policija je imela z radovedneži dovolj dela, da jih je razganjala in vzdrževala red. Neki drugi modni salon je napravil temu glede reklame prav nevarno konkurenco. Sporočil je svojim odjemalcem, da jim ta in ta dan pokaže svoje najnovejše modele. Ko so SC določeni dan vsi povabljeni odjemalci zbrali v tem salonu, so bili najprvo dobro pogoščeni in pokrepčani. nakar se je začelo predstavljanje novih modelov. Začelo se je z defiliranjem luksti-rioznih oblek. Krasna dekleta, oblečena v najmodernejše obleke, so z mirnimi koraki stopala po salonu, vzadej so nosile z velikimi številkami označeno cene obleke. Nato so prišle na vrsto na-vadnejše obleke, klobuki, stezniki, spodnje hlače, krila — in vse to, in sicer edinole to so imele na sebi ta dekleta. Biia je to reklama prav posebne vrste — vendar so imele pa dostop samo dame .. .
* Neprave sardine. Pred policijskim sodiščem londonskim se vrši zdaj zelo važen proces dveh velikih tvrdk, ki bo imel kar največji vpliv za trgovino s sardinami v olju. Ze več let se prodajajo sardine v olju. ki. kakor trdijo strokovnjaki, sploh niso sardine. Pač pa so to majhne ribe popolnoma druge vrste, ki se love v morju, kjer sploh ni sardin. Meso teh rib ima popolnoma drugo barvo in drug okus, kakor meso pravih sardin. Te psevdo-sar-dine pa prodajajo ravnotako drago kakor prave sardine. Neprave sardine pa prodajajo celo v nekoliko večjih škatljicah, kar znači celo umazano konkurenco za prave sardine. In zdaj je neka firma, ki prodaja prave sardine, začela proces proti drugi firmi, ki pripravlja imitirane sardine. Štiri ali pet strokovnjakov je že izpovedalo, da ta firma ni prodajala pravih sardin, temveč popolnoma druge ribe. Obtožena firma pa tega sploh ne taji, temveč trdi, da skoraj vsi veietrgovci s sardinami prodajajo namesto sardin druge ribe in da morje ne daje niti polovico toliko sardin, kolikor jih rabijo. Sicer se pa te ribe. če so dalj časa v olju, prav nič ne razlikujejo od pravih sardin. Na Francoskem je n. pr. 175 ivrdk, ki na debelo prodajajo sardine v olju. Te tvrdke prodajo na leto kakih 60 milijonov škatljic sardin. In s popolnoma mirno vestjo se lahko trdi, da v polovici teh škatljic niso sardine, temveč popolnoma druge ribe.
* Blamirani klerikalci, »z Pariza poročajo: Klerikalno časopisje je te dni doživelo velikansko veseije. Neki vojak, Benjamin Tisseau, ki bi naj bil zaradi roparskega umora obglavljen, je pred usmrtitvijo napisal svoje
skesano priznanje, v katerem tudi pravi: »Če sem tako nizko padel, je to posledica šole, v katero sem zahajal v svoji mladosti.« Iz stila, v katerem je bilo pismo pisano, je bilo natančno razvidno, da pisma ni on ali pa vsaj sam ne pisal. Pismo je prišlo s posredovanjem njegovega spovednika v javnost. Iz tega se da pač lahko sklepati, kakšen cilj so pri tem zasledovali gotovi krogi. In klerikalno Časopisje je seveda, kakor lačna zver padla po tem pismu. Lajbžurnal francoskih tercijalk »Croix« je pa še dodal besede: »To povzroča lajiška šola.« Toda to veselje klerikalcev je bilo Ie kratko. Izkazalo se je namreč, da je morilec do svojega dvanajstega leta obiskoval šolo šolskih bratov v Angersu. In slučaj je hotel, da je bil ravno v tem času, 1. 1903, učitelj tega zavoda, frater Charles obtožen, ker je spolno zlorabljal gojence. Sicer je bil oproščen.ker so nekateri gojenci svojo prvotno izpovedbo preklicali. Med obremenilnimi pričami je bil tudi Tisseau, ki ni hotel preklicati svoje izpovedbe. Nato je bil pa Tisseau izključen in je moral iti v lajiško šolo. Tu pa ni vzdržal preostre disciplino in je kmalu iz šole pobegnil. Nespametno je torej, če klerikalci hvalijo samo svoje samostanske šoie in njih veliko vzgoje valno vrednost. Svobodomiselni francoski listi bi pač lahko kopje obrnili, vendar pa tega niso storili.
* Morala med klerikalci. Kakor znano, je krščansko - socialni državni poslanec in papežev tajni komor-nik dr. pl. B a e C h 1 e velik nasprotnik vsake najmanjše reforme zakona. Kakor se je pa zdaj dognalo, ima mož sam mnogo skušenj glede civilnega zakona. Iz sodnih aktov je namreč razvidno, da se je ta tajni papežev komornik 27. februarja 1894 v Milanu civilno poročil s lienrijeto \\ olf in se navzlic opetovanim njenim prošnjam ni hotel cerkveno poročiti ž njo. L. 1S95 se ie pustil od nje ločiti, vendar je pa z njo še vedno občeval. In tako je 24. septembra 1898 rodila njegova ločena žena hčerko. Kmalu nato pa nista več občevala. In papežev tajni komornik pl. Baechle se je zapletel v razne procese, ker ni hotel plačevati ali-mentacij. In v svoji krščanski ljubezni je šel tako daleč, da je prcdbaci-val svoji ženi, da nemoralno živi, da je zakonolomka in da je imela celo z njegovim bratom intimno razmerje. Napravil je v tej zadevi tudi kazensko ovadbo: vendar je b^ia pa njegova žena pred okrajnim sodiščem v Frohnleitnu oproščena. Sam je pa seveda popolnoma pozabil, da se je neposredno pred poroko moral zdraviti v jodovem kopališču v Lipiku. Seveda so se klerikalci bali javnega škandala. In začeli so posredovati, kakor je že to navada pri klerikalcih. In sam prijor dunajskega dominikanskega samostana p. Alanus \Val-nofer je posegel vmes. Papežev tajni komornik je pa v svojem dobrem katoliškem prepričanju vstrajal na svojem stališču, da je le cerkveno sklenjeni zakon veljaven — civilno sklenjeni pa neveljaven. Pač klerikalna morala!
* Pariška slika. Iz Pariza pišejo: Prvo dejanje. Dine v nek :n pariškem salonu. Najbolj znane in gra-cijozne gospe, pesnice, zdravnice, pisateljice, slikarice in igrali • sede v živahnem pogovoru. »Vem . pravi ena, da me boste smatrali za naravnost grozovito žensko, če vam nekaj priznam. Toda navzlic temu javno priznam: jaz ljubim (iarnier-ja.« — »Toda, ne govorite vendar o njem«, je odgovorila druga, -jaz ga obožujem! Ali ste opazili kako lep, plemenit profil ima? Naj do desetkrat bandit ali morilec ... kakšen mož ie to!<- — In vse dame so se pridružile tej hvali. In vse so kar zaljubljene v Garnierja, samo ena se navdušuje za Bonnota. Druge jo opozarjajo, da izgieda Bonnot popolnoma živinsko, na kar ta odgovori: /Ravno zaradi tega mi ugaja!« Nihče navzočih ne ugovarja! — Drugo dejanje. Ura razhoda se bliža. Dovolj se je igralo in recitiralo. Kar naenkrat se zasliši ropotanje in sopihanje približajočega se avtomobila. Nato grozno ropotanje. Sipe od oken popadajo z velikim hrušČem na tla in v tem trenotku vderejo trije avto-mobitisti z napetimi revolverji v salon. »Jaz sem Garnier!« vpije eden. »In jaz sem Bonnot!« tuii drugi. Kakor zblaznele od strahu obstanejo intelektuelne dame. Toda že popadajo grozni šoferji na kolesa: »Mi smo hoteli odnesti samo vaša srca, spoštovane dame!« Odlože svoje suknje in tedaj spoznajo prestrašene dame, da so nevarni apaši — samo pričakovani gostje ... Šaia je sicer nekoliko drastična, vendar pa značilna za pariško moralo!
* Nevaren zdravniški izvedenec. Jako humorističen slučaj se je dogodil pred kratkim pri neki sodni
razpravi v Chicago. Znani odvetnik A. S. Trude je intimen prijatelj nekega zdravnika, ki bi naj pri tem procesu izpovedal kot zdravniški izvedenec. Mnenje zdravnikovo je bilo za stranko, ki jo je zastopal Trude, zelo neugodno. Zdaj je bila naloga odvetnika, da je vtisk tega zdravnikovega mnenja na porotnike kolikor mogoče zmanjšal. Ko se je začelo podrobno zasliševanje, je vstal Trude, pogledal svojega prijatelja ter začel izpraševati: »Gospod doktor, ali vas niso že večkrat poklicali kot avtoriteto, kadar je nevarno zbolel kak ugleden meščan?«: — »Da!« — »Ali niste zdravili mr. Georga Pull-mourja?« — »Da!« — »In kje je mr. Arinour zdaj?« — »Mrtev!? In »Da, vsaj res, toda ali niste tudi zdravili mr. Marshalla Fielda?« — »Da!« — »In kje je ztfajmr. Field, če smem vprašati?« — »Mrtev je:« — »Tega pa nisem vedel, toda ali niste tudi zdravili mr. A. D. Ar-movvrja?« — »Da!« — »In kje je mr. Aumour zdaj?« — »Mrtev 1<< hi ko je zviti odvetnik navedel še imena šestih znanih chicaških meščanov, ki so v zadnjih letih umrli in ki jih je zdravil njegov prijatelj, se obrnil Trude k porotnikom, privzdignil oči, resignirano zamahnil z roko ter molče sedel. Porotniki so pa majali z glavo ter izgubili vse zaupanje v medicinsko avtoriteto zdravnikovo in njegovo izvedniško mnenje . . .
• Bogata knegiuja kot navadna delavka. V življenju Leva Nikolaja Tolstega ni prenehalo ono tragično nasprotje. Jasnopoljanski modrijan vsled razmer in družinskih stikov ni mogel tako živeti, kakor je hotel, namreč kot navaden delavec. Bogata ruska kneginja Marija Aleksandrovim Garacin, ki pripada med najbogatejše ruske veleposestnike, je pa dosegla cilj, po katerem je tako zelo hrepenel Tolstoj. Odpovedala se je svojemu bogatstvu, svojemu stanu in živi že leta kakor služkinja od dela svojih rok. Kakor pripoveduje ncKi francoski list, jc kneginja zapustila krasni dom svojih staršev kot 23lct-na mlada dama, oblekla obleko siromašnosti, ni zahtevala niti kopejke od doma in živela od tega časa, kakor navadna služkinja, ki je bila večkrat lačna, kakor sita. Biia je kuhinjska dekla v nekem hotelu, kjer je morala vstajati ob štirih zjutraj in snažiti čevlje; nato je dobila službo kot postrežkinja. Samo enkrat je iz-premenila način življenja. Ker je morala pretrdo delati, je zbolela in ko je ozdravela, je morala poiskati drugo la/je delo. Postala je prodajalka v neki trgovini. Toda vsled izkušenosti, ki se jih je tu pridobila, se je vrnila zopet k svojemu prejšnjemu delu. Danes živi kneginja Marija Aleksandrovna Caracina zopet kot služkinja. Srečna je in kot taka namerava umreti.
Telefonska In brzojavno poročili
Hochenburger v Trstu.
Trst, 13. aprila. Justični minister Hochcnburs^er je prišel snoči sem ter nadzoroval sodišče. V političnih krogih zatriujeio, da jc njegova navzočnost v zvezi z znano porotniško afero.
Rusinsko vseučilišče.
Dunaj, 13. aprila. Kakor zatrjujejo v informiranih krogih, je vlada pripravljena začeti s pogajanji glede samostojnega rusinskega vseučilišča. Vlada pa stoji na stališču, da jc mogoče to vprašanje rešiti sporazumno v Poljskim klubom. Najbrže se začno takoj po sklicanju parlamenta tozadevna pogajanja med Poljaki in Rusini.
Tajni svetniki.
Dunaj, 13. aprila. Cesar je danes zaprisegel ministra Forsterja in Hussarcka kot tajna svetnika.
Dunr?j, 13. aprila. Cesar je zaprisegel kot tajnega svetnika senatnega predsednika najvišjega sodnega in ka-sacijskega dvora, Frana Zaharja. Ženski poslanec v češkem deželnem zboru.
Praga, 13. aprila. Mladočeška stranka in narodni socijalisti so se odločili kandidirati za mandat umrlega poslanca Skarde znano češko pisateljico Kunc-ticko, ki bo brez dvoma tudi izvoljena. Češki deželni red namreč nima nikakršne določbe, ki bi onemogočila vstop žensk v deželnozborsko delegacijo.
Iz dežele absolutizma. Zagreb, 13. aprila. Policija obhaja svoje orgije z nečuvenimi šika-nami časopisja. Včeraj je zaplenila >Gbzor« zaradi besede »da«, »Agra-Hicr Tagblatt« radi besede »auch«, neki drugi list pa radi črke »i«. Iz tega postopanja je razvidno, da stremi vlada za tem, da bi uničila vso opo-zicijonalno časopisje ter ga vsaj začasno popolnoma udušila. Povsem naravno je, da so časopisi že siti teh sekatur in da že resno razmišljajo, da bi se izselili ali v Ljubljano ali v
Pešto. Ker pa je to združeno z velikimi stroški, se razmišlja, ako bi se ne dalo združiti več listov začasno v enega, ki bi naj izhajal izven Hrvaške ter bil glasilo vse opozicije v Hrvaški in Slavoniji. Tozadevna pogajanja so se šele pričela, zato stvar še ni aktualna, mogoče pa je, da po-tane to vprašanje aktualno v osmih do 14 dneh.
Zagreb, 13. aprila. Nastopili so zlati časi za madžaronske reptile. V Osjeku pričneta v kratkem izhajati dva madžaronka lista, en dnevnik in en tednik.
Zagreb, 13. aprila. Včeraj je izvršila policija hišno preiskavo v uredništvu »Hrvatske«, glasila stranke prava. Redarji niso našli ničesar razen dveh eksemplarov lista, ki sta bila predložena v preventivno cenzuro. Ker pa določa Cuva-jeva naredba, da se sine list, dokler ga ni odobrila preventivna cenzura, tiskati samo v enem izvodu. Zaradi tega je bilo uredništvo obsojeno v globo 500 K, ki so bile takoj odteg-nene od položene kavcije po 5000 K. — Pripomniti je treba, da se tiska ^Hrvatska« na rotacijskem stroju, na katerem je tehnično nemogoče natimti samo en izvod.
Seja ogrske zbornice. — Razmere na Hrvaškem.
Budimpešta, 13. aprila. V današnji seji ogrske zbornice so se ponavljali včerajšnji prizori, sicer pa nudi zbornica popolnoma drugačno sliko. Kossuthova stranka se je ab-sentirala in tudi od vladnih strank je le malo poslancev navzočih. Polno-štcvilno so navzoči poslanci Justho-ve stranke, ki zopet provociralo obširno poslovniško debato o včerajšnjem zapisniku. Do burnih prizorov jc prišlo zlasti, ko so poslanci vladne stranke izzivali poslanca Sume-ghyja. Prišlo je tako daleč, da je moral predsednik Navav suspendirati sejo. V kuloarjih je prišlo potem med poslancema Sumeghvjem in Farkasem do prepira, ter sta se oba poslanca medsebojno obkladala z najrazličnejšimi priimki. Afera je končala s tem, da sta se pozvala na dvoboj.
Ko se je seja zopet začela je zahtevala Justhova stranka tajno sejo. Poslanec Polonyi je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika v kateri zahteva med drugim tudi, da sc vlada precizno izjavi o sledečih vprašanjih.
L Ali misli vlada, da stoji suspendiranje ustave na Hrvaškem in v Slavoniji in imenovanje bana Čuvaja za kraljevega komisarja v soglasju s 30. marca objavljenim kraljevim lastnoročnim pismom? (Cesarjevo lastnoročno pismo namreč zatrjuje, da hoče vladar varovati in vzdržati v vseh deželah ustavo.
2. Ali hoče ministrski prtdsed-nik podrobno poročati zbornici o vzrokih in državnopravnih motivih, vsled katerih se je čutil upravičenega poveriti banu moč kraljevega komisarja in to kljub jasnim določbam nagodbe 1867., ter prevzeti vso odgovornost, da se je zamudil ustavno določeni rok 3 mesecev za sklicanje hrvaškega sabora?
Budimpešta, 13. aprila. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da bo predsednik zbornice Navav v kratkem odstopil in sicer na pritisk \!adnih strank, ki z njegovim nastopam niso zadovoljne, ker je baje pre-popustljiv naorarn obstrukciji.
Budimnešta, 13. aprila. Kossuth se jc izrazil napram časnikarjem, da se mu zdi gotovo, da ima ministrski predsednik cesarjev dekret za razpust državnega zbora že v žepu.
Budimpešta, 13. aprila. Imunitetni odsek je obsodil poslanca Ka-lava, ki je včeraj napadal in zasmehoval večino, da danes v javni seji prosi zbornico za odpuščanje.
Ogrska vlada in opozicija.
Budimpešta, 13. aprila. V kuloarjih ogrske zbornice se danes ventilira vest, da pripravljajo vladne stranke za sredo naskok na opozicijo, ki jo hočejo streti S silo in terorističnimi sredstvi. Nasproti tem vestem pa so razširjene tudi govo-riee o skorajšnji novi krizi ter se zlasti obširno komentira izrek poslanca Kos-sutha, da je pričakovati po dclegacij-skem zasedanju odstop kabineta. Važno je tudi to, da se je Kossuthova stranka izrekla za volilno reformo, da je mogoča sprava, če sc odloči vlada za to sredstvo.
Častna alera.
Budimpešta, 13. aprila. Med včeraj-šno sejo ogrskega državnega zbora je prišlo v kuloarjih zbornice med poslancema Tomažem Kallayem in Desiderom Polonyijem do prepira, ker Kallay ni hotel glasovati pri glasovanju. Kallay je rabil žaljive besede, vsled česar ga je pozval Polonyi na dvoboj.
Budimpešta, 13. aprila. Zastopniki poslancev Kallava in Polonyija so se sestali v večernih urah in rešili afero mirnim potom.
Ruski poslanik v Carigradu,
Bukarešta, 13. aprila. Novi ruski poslanik v Carigradu Giers se jc odpeljal včeraj zvečer v Carigrad.
Volitve v Turčiji. Carigrad, 13. aprila Mladoturška stranka ima pri vseh volitvah velik uspeh. Mladoturki delajo z neprimernim terorizmom, pritiskom in goljufijami. Zlasti v Solunu je policija in uradni-štvo ne samo ponarejalo volilne liste, marveč rudi kradla ponoči glasovnice pri komisijah. Bolgari in liberalna stranka pripravljajo protest proti takemu postopanju.
Italijansko - turška vojna. Carigrad, 13. aprila. Oficijozni listi zatrjujejo, da bo turška vlada odklonila vsako mirovno posredovanje velesil.
Nesreča na reki. Petrograd, 13. aprila. Pri mestu Rja-san, južno od Moskve,   se je prevrnil čoln na reki Oka, v katerem je bilo 20 oseb. Vsi so utonili.
Cesar Viljem in italijanski kralj.
Rim, 13. aprila. Dopisnik »Tribune« javlja, da je izjavila neka visoka oseba v spremstvu cesarja Viljema, da ni res, da bi sc sestal cesar pri svojem povratku s Krfa zopet z italijanskim kraljem. 1 Zadnji sestanek obeh vladarjev jc razmerje med Nemčijo in Italijo še bolj utrdil.
Oboževalec z revolverjem.
Pariz, 13. aprila. Tu je ustrelil danes ponoči na cesti srbski dijak Korni-tovič svojo rojakinjo, medicinko Poga-dičevo. Vzrok zavrnjena ljubezen. Kor-nitovič je streljal nato na policijo, ki ga je zasledovala, doker ga ni neki redar težko ranil. Pogadičcva je bila na mestu mrtva.
Pariz, 13. aprila. Atentator, ki ie umoril srbsko dijakinjo Pogadičevo, je ponoči v bolnici umrl. Policija trdi, da Kornitovič ni bil Srb. marveč Rus.
Vest o papeževi smrti.
Madrid, 13. aprila. Generalni ravnatelj prometa, ki je vlado obvestil prvi o papeživi smrti, je podal svojo demisijo, ki je pa kralj ni sprejel. Listi ostro kritizirajo lahkomiselno postopanje vlade in protestirijo proti kršenju pisemske tajnosti.
Irski parlament.
London, 13. aprila. Prvo branje zakonske predloge v irskem parlamentu se vrši v ponedeljek in torek. Splošno pričakujejo, da bo nastopila zopet secesija v liberalni stranki. O sprejetju zakonske predloge v hiši lordov seveda ne more biti govora, in bo mogel stopi'*: zakon, če bo sprejet v parlamentu, šele čez dve leti v veljavo.
London. 13. aprila. Včeraj so se vršile konference ministrskega predsednika Asquitha z voditelji irskih poslancev o zakonki predlogi humerule. Na celem Irskem vlada veliko veselje in se vrše demonstracije v proslavitev nove vladne predloge.
Rudarska stavka na Angleškem.
London, 13. aprila. Nemiri v pre-
mogokopnih okrajih v Južnem Lanca-shiru so ponehali, ko ie prišlo vojaštvo. V vseh rovih so zopet začeli z delom, dasiravno se strojniki niso povrnili na svoja mesta. Tudi v Južnem VValcsu so se vrnili delavci na delo. Zlasti strojniki v Južnem \Valesu se še upirajo, vendar pa je upati, da pride z njimi do sporazuma.
London, 13. aprila. V vseh premogo-kopih so začeli danes z delom. Železnice so zopet uvedle redni promet.
Kitajska republika.
Šangaj, 13. aprila. Predvčerajšnjem zvečer so se uprli vojaki v Nankingu. začeli ropati po mestu in streljati na prebivalstvo. Mesto gori na več krajih. Streljanje je trajalo cel dan in tudi še danes ponoči. Baje je nad sto ljudi mrtvih in nešteto ranjenih.
Šangaj. 13. aprila. Pri uporu vojakov v Nankingu evropski naselniki niso nič trpeli. S severnega Kitajskega poročajo, da vlada med vojaštvom velika nezadovljnost z republiko.
Mraz m sneg.
Doksv, 13. aprila. V Krkonoših sneži že 24 ur neprestano. Novi sneg leži nad pol metra visoko. Temperatura je padla na 10° C.
Dunaj, 13. aprila. Vreme je neizpre-menjeno slabo. Danes zjutraj je vladal v mestu mraz 3°. Alpe so globoko zasnežene. Na Raksi je bilo danes zjutraj 14° mraza.
Polet čez Ocean.
Kelmorajn, 13. aprila. Znani avijatik Bcckman se pripravlja na polet čez Ocean. Dvignil se bo na rtu Cap da Co-sta v Zahodni Španiji in namerava pre-leteti daljavo 4600 km do Severne Amerike tekom 37 ur.
Umor in samomor pisatelja.
Berolin, 13. aprila. »Berliner Tagblatt« poroča iz Londona, da je znani pisatelj Henrv, ki je spisal spis Tolstoj in Mesija, umoril svojo ženo in na to samega sebe ustrelil.
DobCP tek! Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rabimo izborne Fellerjeve kroglice z rabarbaro in znamko „Elzine kroglice". Povemo Vam po izkušnji, poizkusite!
Te tudi uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubtci, Elizin trg štev. 236 na Hrvaškem
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo t svojem taj-ništvn posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk t rseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadere. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismene in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka t goraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Bospodarstvo.
— Jadranska banka. »Bosni-
sche Correspondenz« javlja v svoji mdnji Številki, da so pogajanja med Jadransko banko« v Trstu in med Hrvatsko   Vjeresijsko   banko* v Dubrovniku zaradi   združenja obeh ieh zavodov   končana in sicer z dobrim uspehom.   To je velikega polena in vsakdo bo ta uspeh pozdravil. »Jadranska banka« se je s tem elo ojačila.   Naravna   posledica te uzije tržaške  banke z dubrovniško je seveda, da je s tem tudi mogočno zarasel dalmatinski vpliv na Jadranko banko.   Temu   ne bo nihče nič ugovarjal. Vender — tako upamo — e nam ne bo štelo v zlo. ce izrečemo i ozirom na to fuzijo željo, da bi Jadranka banka prejela v svoj upravni odbor v Trstu tudi kakega člana, ki dobro pozna kranjske razmere. Od-;ar ima Jadranska   banka v Ljubljani svojo filijaiko, ima namreč čedalje   več posla tudi na Kranjskem, kjer si ie pridobila zaupanje in kjer >rav uspešno dela.   Jadranski, čije Kisli na Kranjskem lepo procvitajo, o samo na korist, če bi imela v svojem   upravnem odboru dobrega joznavalca kranjskih razmer, med kranjskim   občinstvom   bi pa to le o in poglobilo zaupanje, katero i je banka že znala pridobiti.
— Setev. Glasom poročila poji skega ministrstva je stanje se-, 'če velja 1— zelo   dobro,   2—
aJsrednje, 3— srednje, 4— pod-srednje in 5— zelo slabo, sledeče: zenica 2, rž 1*8, detelja 3*1. JeČ-nena in ovsa ni bilo mogoče klasi-iicirati, ker je došlo premalo poročil.
— Ogrska amortizacijska banka. Shod upnikov ogrske amortiza-
ske banke   je sklenil načrt za iz-ačanje upnikov. V prvi vrsti pride-) v poštev   vlagatelji,   nato rees-;omptni upniki, ki dobe 50 ~ svojih terjatev kot odplačilo, in potem šele ridejo na vrsto drugi upniki. Delegati bančnih upnikov bodo predloga načrt svojim ravnateljem. Če riđe do odobrenja   od strani bančnih ravnateljev, pride v ponedeljek do končnega sporazuma.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. aprila: Marila Faganel, hči e. kr. jetniškegn paznika, U dni. Hrenova nlica 13. — Justinu Sali. delavka, 25 let, Radcckega cestn 11. — Franja Kren, delavka, J9 let, Ra-deckega cesta 11. — Andrej Boga-taj, trgovec, 69 let, Radeckegn cestn 11. — Josipina Prime, delavka, 37 let, Radeckega cesta 11. — Jera 2e-rovnik, delavka tobač. tovarne, 45 let. Cerkvena ulica 21.
V deželni bolnici: Dne 11. aprila: Josip Lampreht, delavec, 62 let. — Matilda Samsa,
kočarjeva hči, 5 dni.
Mnogostranska poraba. Gotovo nI domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „MoUo»T6 tmaoocso igaztfo i« sel", ki je takisto bolesti utesujoče, ako se na male I njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na milice in živce krepil no in je zatorej dobro, da se priliva kopek m. Steklenica I i- . Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. M OLL, c in kr. dvorni založnik, Dtm*i, Tnolelsalaea 0. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-or preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
Največje zmagoslavje življenja je brez dvoma dobro zdravje. Zdrav organizem, močno telo ter veselje do življenja, to so dragoceni zakladi, ki jih je treba varovati za vsako ceno. Nič pa temu velikemu cilju ne služi bolje, nego živilo Nutrigcn. To živilo je sestavljeno idealno in krepi kri, kosti, živce, telo pa dela odporno. Tudi zdravim je Nutrigen potreba, bolnik pa naravnost greši, ako pojemajoče energije ter veselja do ljenja ne osveži z Nutngenom. Podjetje Nutrigen, Budapešta VIL, Elisabethring 16, Abt. 173 pošlje vsakemu na željo poizkušnjo ter poučno knjigo.
Kašelj in nahod  sta   v našem
podnebju prav pogosta gosta, tako da smo se nanje že ikoro navadili in se za lahke katare niti več ne zmenimo. To je pa popolnoma napačno. Navidezno najlažji kašeH lahko vede do težke pljučne bolezni in na to se ne ozirati, je tem manj upravičeno, ker imamo v »Siroiin Ročke«, ki se dobiva v vsaki lekarnici sredstvo, ki, rabljeno takoj v početku kašlja-nja katar v malo dneh zanesljivo odstrani. Sirolin je torej resnično domače zdravilo, ki lahko deluje jako blagoslovljeno, ker odvrača hude pljučne bolezni, seveda se mora pa uživati pravočasno in ne smemo po cele dneve puščati katarju, da se razvije in brezdelno čakati, ako zna-biti ne preide sam.
Darila,
Upravništvu    naših   listov so
poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo Jos.
Dugolin, Kraljevi Vinogradi na Češkem 18 K, nabranih pri poskušnji pri g. Milanu Orožnu (na račun tretje diplome v »Slov. vinarni«), >Ke-tfliavci-Sokoli« pri »Nacetu« v No-em mestu 13 K 73 v in akad. društvo Sava« na Dunaju 20 K, mesto venca na krsto bivšega večletnega in marljivega svojega člana dr. Jos. Cerka. Skupaj 51 K 73 v.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 20 stran'.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslcmšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu,
kot pristni želodčni liker
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima Ima zdravje doma?
Zahtevajte p nisi ni jun Zavračajte ponaredbe
Naslov za naročila: „FLORIA*", LJabljana.
44
Postavno varovano.
Btpina poročila.
v LJaMJaa!'
•stat li. spila 1911
4.4*
89-V) 0271 •0 50
aaao
9*3S ti 75
4*0 — 61 J —
30* —
271 50 248 50 300 — 4*3 — 70 50 «150 40 — 32 — J4223
485 — 6M 75
!0S — 72S-75 030 — 373 — 28325
1! 38 117 70 9575 94 65 253 75
•9*70 WW
8170 80 .V)
02 75
441 —
615-
aia —
'} §3 50 254 50
512 — SOS —
7« 50 s« 50 4**— 36 — 345 25
4S9-63975
513 73
106- — 739 75 040 — 374-50 284 2»
11 42
11790 95-95 94-8S
564*50
Zli
»•ne v lodimpaitl
Dne 12  arrfla ML T • r m 1 n.
Pienfca z« april 1912    . .
Pšenica ca oktober 1012. .
Rf za april 1013.....
Rt aa oktober 1013 .   . .
Oves aa april 1011 .  . .
Ovea aa oktober 1*H2  . .
Koruza za maj 1012 .   . . Karuaa aa JvUj 1013 .
If tkllv
Trdno.
za 50 kg 11 SR za 50 kg 10-93 sa 50 kg 10-43 aa 90 kg 8 95 za Vi k* 10-10 za 50 kg 8 70 za bo kg za 50 kg
8 **8
mi ma+m 3ta*i
I tf^I ivi ttmW 30*76
aprila j	6« eaaze-raaja	5ta«K bero-»etra v mm	iu a 2 •» a i— —	Vetrovi	Nebo
12. m	2.pep.i 9. zv.	73«*8 j 739-5	j-1 1-6	al. jvzh. ar. jug	sneg jaano
18.	7. a*. |	7446	—14	beozretr.	megla
Srednja   včeraj!«]«   temp«f«t«r« 2"#c. 9-1* Padaviaa v 24 nrab 42 mm.
1862
Aa«*. teku. ar«*tvo ^TrfajtaT*1
v Gradcu naznanja vsem svojim častnim flanom, nstanovnikom, siarejšinam, tovarišem in podpornikom, da je preminul dne 11. mal. travna t. L njega nstsnovnlk rn atar^Cin«. goapod
1.1M ki
sioveaski p&nataP tu zmaiisiveaik} vladni svakiik ttn. v Celovca.
Pogreb se vrši danes.
Pokojniku, ki je v družbi sedmero fc^vuriŠev ustanovi! dne 31. vinotoka 1875 v Gradcu naše društvo, ohranijo Triglavani časten spomin.
V Gradcu, 13. mal. travna 1913.
Cand. iur. Franci HraSovec,
predsednik.
Cand. pharm. Janke Koritzky» tajnik.
Sprejmem takoj m
:: zanesljivega, v odvetniških n poslih popolnoma izveibanega.
Dr. Fr. ML atf tfr UaUaat
Izmivaj si glavo.
Ako dandanes kdo misli na negovanje las, se ponajve^ spo-^'nja vseh mogočih kosmetičnih sredstev. Stvar je pa mnogo bolj Preprosta. Za racionalno negovanje las je treba samo rednega ia P'i vi I nega čiščenja kože na glavi. To ie najboljSa, najbolj -sravna metoda, da si ohranimo lase zdrave in krepke. Ako za to mivan e glave rabimo katranov preparat »Pixavon«, pa poleg lega, da očistimo glavo, tudi poživljajoče vplivamo ra lasiiče in las, lastnost ki jo ima katran že o j nekdaj. Gotovo bi se
bilo izmivanje s katranom že davnaj povsod vdomačilo, ako bi navadni katran, kakor so ga doslej rabili v obliki trdih in tekočih katranovih mil, ne imel dveh nepri etnih postranski« lastnosti. To je namreč irituioči učinek ter mnogim neznosni smrad. Obe te lastnosti sta obseženi ▼ gotovih sestavinah navadnega surovega katrana, ki so jih pa pn Pixavonu s patentiranim požlantnuiočim nač nom odstranili, tako da imamo v Pixavonu opraviti s
koncetriranim čistim katranevim « č i a k • m, m c>e«i si lahko razkladamo aaravnost presenetljive uspehe izrecno bodi poudarjeno, d« sedaj poleg Pixavona ni katranovega mila, ki bi obsegalo v tej mari poln katranov učinek in M bilo bra^neprijetuih postranskih učinkov t. j. zooern duh ter dralljivott Čudovite ]e, kako pri nekaterih vpliva atgavaoja las a Pixavan«ai Pri tem p« imamo v Pixavonu opraviti s preparatom, ki se vkljub svoji odličnosti prodaja po prav zmerni ceni. Steklenica za dvempol kroni, ki ae dobiva povsod, zadoSča ob tedenski porabi za več mesecev. Izredno nizka cen« dovoljuie torej tudi manj pre-
možnim izvajati to pametno m naravno
Pojenje las. Že po malo umivanjih a ixavonom be vsakdo začutil dobro-
dejen učinek, aatorej po pravici lahko označimo negovanje las s Pixavt>nom a« resnično »ajboljso metodo za jačenje lemlča ia krepcanje las
□ □
1
Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani
saznanja preža loatno vest, da j« njen zveati član, aaator slov enakih odvetaikov, goapod
dr. Janez Jlcncingcr,
odvetnik v Krikem in pisatelj
ase 12. t m. po daljšem bolehanju v starosti 76 let v Krškem umri.
Pogreb za slovensko stvar presasluženega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. ari pop. v Krškem.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1012.
,v: ,•r'^„^£.:'-.••
arodna
rna
¥ LJaMjam, Prešerno¥a nllsa št 7
priporoča sledeče knjige:
Aleksandrov  (Muru),  Pesmi in romanco
broš. K 850 tox. K 5.— ASItoro A., Balad« in romance
broš. K 260 vez. K 4 — »       Lirske in  epeke poezije bro*. K 260 vez. K 4.— »       Četrti zbornik poezij
broš. K 3*50 vez. K 4*50 I       Mučenik! (Slike iz proti-reformacije) broš. K 3 — vez. K 450 »        Jadranski biseri. Balade in romance alor. ribičev).
broš. K 3-— vez. K 4 50 »        Pesnitve, Peti zbornik
broš. K 4*— ves. K 550 Jerajern Yida, Pesmi
broe. K 1*60 vez. K ILatte Draajotin, Poezije. Hnatrorana
Maja
broš. K 4*— vez. K 550 n Poezije. Igndskav
lardaj«
brofe. K 1 80        K 250 MaJuvter - Vojanov Rndolf, Pocaije
broš. K 2 — vez. K 3*—
Medved       Poezijo   I. zvezek
broš. K 3 80 rez. K 5 — a        Poezije II. zvezek
bro*. K 4.— vez. K 540 Poljan** Ljudmil«, (Nataš«), Poectj« broš. K 2 — rez. K 3 — Prestare* Fr. drM Poesije. Ilastr. isd.
bro*. K 5 — vez. K «40 » Poesije, Ljnd. lad.
»ros. K        vez. K 140 Preserarr album broš. K 2*40
Zupančič Oton, Carina opojnosti
broš. K 2 — toz. K 3 — a Čes plan
broš. K 2 - Tez. K 3 — Jorčif Josip, Zbrani npial L—XI. zv.
broš. K 1320 rez. K 22*— Kersnik Jan., Zbrani apiai L—V. zt.
bro*. K 25 — tcz. K 30*— TieTsiik Tr^ Zbran! aplsi I.—V. zv. bro*. K 21— vez. K 27
Stritar J^ Zbrani spisi, II.—VII. sv» (I. sv. razprodan) vez. K 3860
Tarear dr. Ivan, Povesti, I.—V. zv.
bro*. K 13-50 ves. K 16*50
Sienkiewiez Henrik, Z oft-njem in mečem, Zffod. roman bro*. K 4.50
Sienklewecs Henrik, Potop, Zgod. roman,   bro*. K 640 vez. K 840
Sienkiewics H., Mali ritez, (Pan Vo-lodijevaki), Zgod. roman a ali« kami   bro*. K 7 — vez. K 950
Slenkiewiez Henrik, Križarji, ZgodL roman broš. K 520 vez. K 7 —
Sienkievricz Henrik, Qno vadia (Roman is Neronov« dobe)
ves. K 5*50
Sienkieweez   Henrik,   Bres dogmo,
roman, broš. K 3'— vez. K 4*50 Slenkiewicz Henrik, Rodbina Pola> neiklh, roman s slikami
broš. K 10-— vez. K 13*— Dnmaa      Grof Monte Christo, L in II. knjiga. Roman, bro*. K 8*— vez, K 12*-— 9 Trije mušketirji. Roman.
bro«. K 5*— ve«. K 6 80 * Dvajsest let pozneje. (Na*-
daljevanje romana Tri j« mušketirji)   bro*. K 6*—.
voz. K 8*—
Damaa A. (sin), Dama s kamel jami.
Roman, bro*. K 2*— vez. K 3*20 Dostojevski F. M. Ponižan i   in ra«.
žaljeni, bro*. K 3*— ves. K 490 Dostojevski F. M„   Zločin In kasesw Roman, br. K 10*50 ves. K IS*— Dickens Charles, OliTer Tvrist,
bro*. K 5*— toz, K 6*20 Monteil Edgar, Velika vas,
bro*. K 2*40 vez. K 340 Tolstoj grof Lev, Ana Rarenlna, roman, broš. K 640 Tez. K 8*40 Wallaee      Ben H ur, roman is časov KristuaoTih, t«z. K 4'50 Zerer Juli, Darij«
broš. K 2*80 tos, K 3*80 Zola, Polom. Zgodor. roman is dobo) nemško-francoske rojake
bro*. K 5f30 res. K 0*80
0232
x no x
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
x m
9
Ljubljana
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
x m x
Modni salon
My-Jftaschkc
im
221 "D o *v s     .A_ TJ"
ICA
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno  izbiro ravnokar doŠtih
strti ia pilili rodelo? idor m$ *o športnih KlobuKov.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravita se točno izvršujejo.
2306
Cene brc konkurence!
Jbs.PIi. Gsldsfsia
ssss Pb*tratil
pri -eroča sv.io bo»alt zal.ro naočnikov, sči-ri'oi'iov. đalinn-ledov i. »ae » t* široko spa-:: dajoee predmete. ::
NTE
vseh dežela izposiuje tnženii 20 ISHABliK- oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahllferstrasse si- 37._
Sne ar <§ 3t!ejač
Srabiiaaa, 944 Prešernova ulica štea. 9.
Velika za/erqa izaolool/emk oblek za gospođe, dečke m otroke.
1
Otroška igrača
je opravljanje domačega perila, ako |§ rabimo 1208
Velika zaloga patento-vtnih železnih in lesenih
sliiadnili stolov, klopi in miz,
ki jih Izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih :i izdelkov 1186 tm
Fran Bsrger ¥ Sp. Šiški.
p Znižane cene. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
I
Bi.;
Priporočamo
amsko in otroško konfekcijo
:elo solidne tvrdke
Monfef(cija %a
:: dame in deklice.
Solidno blago po čudovito nfekih ;:   cenah   Ceniki zastonj in franko
* ma - •»■»■z^-na— mi
Zajamčeno neškodljivo!     Ni klor! Po polurnem knkanfn
bleščeče belo perilo.
Pp"cjjM     s-amje   tkanin«   i n  per le se v kotla
»»■ vi ali obeli laskat ed »olnct na trati
T mm: Bstfnil Ml Dunaj II! |1.
Dobiva se povsod.
iWL a um
Velil-ca izbira, posebno:
fini kostumi, prašni plašči in krila
izdeluje tudi po meri.
nočne dalje, mtumi perilo, moiterce, športne čepice in klodocke. t
Potrebščine za otroke in novorojenčke
v največji izbiri.
SBF" Pošal§a na izbiro tudi na deželo.
V nedeljo, H." aprila 1912 ob 2. uri popoldne se bode prostovoljno prodajalo več parcel lepih
t i* £2 W
i? Meslnem Isg^
takoi čez m o* t pri m tn Ci na desno ob M lic m grabnu Kdor želi kai Kupiti, se mu nudi ugodna prlka
Zbirališče: rssriino IMmi (ori lm)
Josip FSankar.
So t o o t dam s ki kostumi, \
U  7 !
vrhnja m spoan/a  h/71 a
v vsaki ceni in barvi m največji izberi.
$tu%e
pralne. Čipkaste, svilene, voiiiie in volnenega blaga.
Stisne halje. Antona i nt plašči.
1 i
Moderni damski h!obuhi\ \ Stroški platneni klobučki
\
za šport m potovanje  iz angleškega blaga, svile
in platna.
Uni o m. a tihe
Sale
za klobuke
slamnički m mornarske
rvrifP ** itstta m belega pikeja. pralne oble-llfjtlt   ^tce j,redpasniki. majice in nogavice itd.
Dra rabljena
ln en
li
II
popolnoma  nov (ki jc stal K 650—) kakor tudi cela
pisarniška oprava
se   pioda  radi   opustitve trgovine takoi za vaško ceno
Vprašanja pod „NUJNO 500" poštno
ležeče Ljubljana. 1329
in m fon iiffi S* -iS
ali denar nazaj. W& o izvrstnem učinku. S&a
u .ros«.
lepe ■
Za ialoaanfe:
g«
črni  kostumi   railičn^   bu?e,  vrhnja  krila   spodnja kri/a, Plašči    ptztcne   io^e    (tofaift     Vajčolani.   rokavice, ftori ~   in vst dru tri modni predmeti ter trakovi ra vence. -=====-
dobile cb rabi rp.cd.
•
I
dr. ji. Rixa krenu za prsi ■
oblastveno preiskano, car. neškodljivo zn B| vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje.   Poizkusna punica K 3, velika pušica, zadostna za  uspeti K 8-_
Razpošiljanje strogo diskretno. 1219
Kos dr. H. Rii, tet*r!j, Dunaj IZ.. |*fnsa171
Mđsprs it qlaotie pošfe
£juhlji
\
'ristao bmsko blago.
r
Spomladanska ia poletna sezija 1912.
Ed kupon 3"10 m dolg za
kamslefito moško ebleko
(suknja, nlače, tn telovnk^stanc sani
1 kupon  7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Kupon sa črn • aalonako suknjo 20 t\, dalje blago za površnike turiatovski I od en, svilnate kamganie itd    razpoSilfa  pa  tvorailkih   cenah za  solidno ia reelno dobro znana cvomiSka taloga sukna
Siegel-Imhoi v Brnu.
Vaorol gratis in Iranko. 541
Prednosti, ki iih imajo privatni odiemalct. ake blago naročajo naravnast pri firmi Siegel-Iruho: na Kraiu tvornice, so velike Stalne najnllje cene. Velika lakira. Tadi najmanisa naročila se isvrte ■ popolnoma  svet m  blagom  natančno  po vtorcu
DelnSška glavnica K 8,CCQ.000.
k a k redit rt
Stritarjeva ulica štev. 2.
nka v Ljubljani
Rezervni fonst 800.000 kron.
52
Q
ružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju.
Spreten vloge na kallžice !n na tekoči račnn Ml n ter |ik obrosin^e od dne vloge po čistih s Tr
O Knpaie 2 0 s
prodala srečke ln vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem korzu.
aa
^256
5
03
Slovansko Soholstvo.
Zlet slovanskega Sokolstva.
Bratje, ki želijo natančnejših informacij o izletu, naj se obrnejo na »Slovenski Sokolski Krožek« v Pragi, Vodičkova ul. Luccrna (zietna pisarna), i rilo/iti je znamko za 10 vin.
S. S. Iv.
Athene po bitki pri Marathonu. Konec priobčimo prihodnjič.
Dela in priprave za VI. zlet
(Govorice o političnem ozadju zleta. — Francoski gimnasti. — Skice za spomenik Fiigner - Tjtšov. — Odznaki za obrtni naraščaj. — Brezplačni vstop za praško dijaštvo k glavnim skušnjam. — Sest gostilen in 292 prosilcev. — Namesto umetniških spominkov — navaden šund. — Slavnostni odbor izda kot spomin na zlet zmanjšano plaketo Suchar-da. — Vstopnice. — Otroški listi. — Razno.)
Je tipično, da se pred vsakim večjim slovanskim podjetjem izcimi govorica, da je to politično podjetje, ker bodo obiskali ta zlet tudi zastopniki vseh slovanskih narodov. Pred par dnevi je moral protestirati proti taki trditvi odbor ra prireditev vseslovanskega higienskega shoda, lani o priliki zagrebškega zleta se je govorilo, da bo Zagreb to-rišče narodno - političnega hujskanja in letos se že zopet oglašajo enake in druge trditve. Ruska vlada in ruski uradi zabranjujejo ruskemu Sokolstvu edino radi tega vstop v Zvezo slovanskega Sokolstva, ker menijo, da bo zlet političnega značaia. (Tako se nam piše iz Peterbntga). Iz tega razloga (tako se govori po Peterburgu) ne bo dovoljeno »uski častniški telovadni šoii, v kateri idi Ceh br. Erben, javni nastop v Pra-
Ni težko dognati, komu leži na tem, da oškoduje zlet, — to so nasprotniki Sokolstva v Rusiji, ki strašijo in podpihujejo vlado s temi in enakimi lažmi.
»Matin« z dne 28. marca naznanja, da pošlje francoska župa »Seine« 60 telovadcev, izbranih izmed 79 pariških in
okoličansKih društev.
Svoj čas so bili umetniki Kafka, Malman in Sucharda pozvani, da izgo-i načrte za spomenik Tvrša in Fugnerja. Vsi trije so to izgotovili in do načrti razstavljeni v sokolski razstavi.
*
<i Naraščaj (vajenci in deklice) dobi Posebne odznake, ki bodo upravičevali op v »odlože in v predzletnm dneh tribune. Znak bo bel in napisano bo fcDorost sokolskv«. Stale bodo 1 K in iih dobe dotični, ki bodo javno nastopili.
*
Slavnostni odbor je definitivno sklenil, da imajo učenci ljudskih in meščanskih šol Velike Prage prost vstop v soboto, dne 29. junija ob 10. zjutraj, ko : vrše skušnje za proste vaje. Zahteva se pa: spremstvo odgovornega učitelja in starost od 8. do 14. let.
V slavnostni ulici bo tudi nekoliko stiln, buffetov, vinaren itd. Za najem stih gostilen se je priglasilo 292 prosilcev, ne da bi jih slavnostni odbor za to
pozvaL Ravnotako je z vinarnami itd.
*
Zdi se nam, da je dobri okus umrl. Razni trgovci prinašajo v pisarno vzor-pominskih« predmetov, katere ho-čejo ob zletu prodajati. So pa to sami DŽniki, kozarci, denarnice, igle itd. z posrečenimi posnemi plakatov, z nebnimi napisi. — Revščina. — Zato je sklenil slavnostni odbor, da izda on sam spominke, in sicer bo to zmanjšani Suchardov   odznak, z iglo in zavesko. Opozarjamo pa izdelovalce, da je slavnostni odbor posestnik   avtorskega in razmnoževalnega prava plakatov, razglednic in bo vsakega ponarejalca brezobzirno zasledoval.
Jako praktično je posegla redakci->'Kreičovskych listu« v Pragi II. v /letne priprave. Urednik br. A. Z. je objavil iz lastnega nagiba v li-popis kroja, telovadne   obleke za može in žene. plaščev; priložena je tudi ia priloga kaide (surke) in plašča. : krojači so mu radi tega hvaležni, ker je podal nekako navodilo za izdelo-nje kroja v času, ko so ravno preobrni z delom novih krojev, s popra-o itd. Tudi zunanji krojači bodo tako lahko izdelovali kroje »po predpisu«.
•
Vstopnice se čilo prodajajo. Opo-i rjamo pa znova, da se bodo prodajale po I. maju za 20—30% dražje. Prodaja edino potovalna pisarna banke »Bo-i em?a« v Pragi, Prirfopy 14.
Gtroški   listki se bodo prodajali
od 8. do 14. let.
* * *
Po Pragi se širi vest, da so vstopnic že razprodane za prvi dan. To nI res in kdor to govori, samo »vleče« občinstvo. Prodane so pa lože za vse dni, ISkronska in 8kronska sedišča za prva dva dneva. 12kronski in 6kronski sedeži so še na tisoče na razpolago, posebno Pa na severni in južni tribuni. Tudi stal-
nih vstopnic (permanentk) je še precej v zalogi. Za tretji dan, ko se igra tudi
Marathon, so vse vstopnice na prodaj.
* *
Razno. — Rediteljev bo na zletišČu 254 bratov. — K zletu se pozovejo tudi vsi svetovni: francoski, angleški in ruski listi. — Mestni svet je dovolil svoje šole stanovanjskemu odseku. Sedaj bi moral dati še deželni šolski svet šole na razpolago, ker bo drugače — 18.000 Sokolov na cesti. Ker ne bo zvečer javni nastop na »Razstavišču«, bo na razpolago ogromna strojovna, kjer je prostora za 3000—4000 ležišč.
Rezultat
razpisanega    konkurza   za soharsko okrašenje telovadišča o priliki VI. vse-sokolskega zleta.
Tekme se je udeležilo 26 umetnikov z 71 predlogi. Porota je sestojala: Dr. Scheiner, stavb, svetnik Cižek, arhitekt Dryak, K. Vaniček, sohar Koira-nek, slikar Lada Novak in dr. Štech.
Prvo ceno 400 K je dobilo delo soharjev Macha in Rabla. Razstavljeno je bilo pod slovenskim geslom: »Prišla bo spomlad«. Merodajno je bilo za poroto izvedba, invencija in arhitekto-liika.
Geslo »VI. Olimpijada« (M. Havliček)
200 K; geslo »Patera« (L. Beneš) 200 K; £cslo »Telovadišče (I. Bambas) za soho Slavije 150 K; geslo »na cilju« od V. Sapika 100 K; geslo I. lilka 100 K itd.
V celoti je bilo razdanega 1450 K, namesto prvotnih 1000 K. Sklenilo se je, da bodo vsi modeli občinstvu dostopni dne 9. in 10. aprila za vstopnino 20 v v zletovi pisarni.
Ostali neobdarjeni načrti se vrnejo
umetnikom najkasneje do 17. aprila.
* *
Nekoliko podrobnosti.
Vsi amerikanski Cehi, ki se udeleže tega zleta, se odpeljejo iz Amerike .pno z ondotnimi sokoli. Kakor nam poročajo iz Amerike, se pripojijo izletu tudi znani Amerikanci, kakor prof. Mil-ler iz iMichigana in prof. Thomas iz ChU cage. Tu bosta proučevala češke razmere in bosta dopisovala v prednejše amerikanske liste. Prof. Miller se je zadnjič zavzel v »Daily News« za vpeljavo češčine na višjih šolah v Chicagi. Narodna enota sokolska v Chieagi posije eno vrsto in br. Cermaka in br. dr. Jičinskega.
V Chicagi se je ustanovila ^Sokolska telovadna zveza« vseh slovanskih Sokolov v Chicagi. Združuje 90 društev. 1500 telovadcev, 1000 Sokolić in 50.000 naraščaja in je temelj vsesokol-ski organizaciji v Ameriki.
*
V Galiciji se snuje nova notranja organizacija članov v kroju. Vadijo se v vodih, stotnijah in četah pridno v redovnih vajah in v streljanju. — To je novi duh v gališkem Sokolstvu, ki smeri na vojaško obrambo.
Klerikalno ščuvanje je provzročilo tudi na Hrvaškem institucijo klerikalnih sokolskih društev, ki so začeli izdajati v Splitu svoj list in groze v njem proti vsemu, ker se ne pokori Rimu. Grozi se dalje češkemu vplivu v slovanskem Sokolstvu in oznani uje se križarsko vojsko proti vsemu vplivu iz Prage. — Imenujejo se ti ljudje »Pravi (?) hrvaški Sokoli.«
V Bosni - Hercegovini je 30 sokolskih društev, vsako s primerno 30 telovadci. So združeni v župi bosansko-hercegovački in nosijo skoro isti kroj kot Cehi.
Prvi »Sokol« na Ogrskem se je ustanovil v Novem Sadu. Uradni jezik je srbski, toda zapisniki se morajo predložiti v madžarščini. Pravila neso napis: Prevod iz madžarščine.
*
»Sokol« v .ličinu na Severočeškem slavi svojo petletnico 4., 10., 11., 17., 18. in 19. avgusta.
»Pražsky Sokol«, amatersko dru štvo Sokolstva, je oslavilo svojo 501et-nico dne 16. svečana z notranjo, skromno slavnostjo. Javna veselica in telovadba bo dne 24. maja na »Razstavišču«.
Vzhodnočeška župa začne izdajati mesečnik, vestnik.
»Svaz srbskega Sokolstva« si je izvolil na občnem zboru sledeči odbor: starosta St. Todorovič; namestnika br. M. Borisavljevič in V. Zivanović: načelnik br. P. Hofman; tajnik br. Obra-dović in blagajnik br. M. Petrovič. Srbsko Sokolstvo se pridno pripravlja za sokolski zlet v Pragi. Sedaj se jih je priglasilo 500 srbskih Sokolov. Na zletu bodo izvajali svoje proste vaje, ki so zelo lepe in predstavljajo momente iz življenja srbskega naroda. Načelnik Hofman potuje od župe do župe, da nadzoruje izvajanja prostih vaj.
Opozarjamo brate, ki si žele kupiti vstopnice za sedišča, da to takoj store, kajti večina sedišč ie že razprodana in lahko se zgodi, da pozneje radi velikega navala teh vstopnic več ne dobe Opozarjamo zlasti na to, da se vstopnice ne bodo prodajale v zletni pisarni, ampak v banki »Bohemia«, Praha II.. Prikopy č. 14. Prospekt, plan, cene posameznih prostorov in spored razpoši Ija sedaj zietna pisarna; društva, ki so ga dobila, naj ga ne puste kje ležati, ampak naj ga razobesijo na vidnem prostoru.
Jte silite otrok
ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat za- ,
a..... . .      ._. Pristno tamo »
deli, ki je že splon otrokom to mamico — n tudi odraslim zoprno. Kdor £2£i*2 :: za nadomestilo poseže po :: stopanja,
ScottoVi emulziji
ine bo občutil zoprnosti. Sestavljena po že 35 let starern Scottovem načinu, je Scot-tova emulzija tako lahko prebavna, da jo celo slab želodec lahko prebava. ,Tudi ni podcenjevati slast pospešujočega učinka Scottove emulzije, ki se kmalu pokaže pri naraščanju telesne teže in zboljšanju :: splošnega počutka. ::
Pri nakupu zahtevale irrccno Scottovo emuliijo Znamka »Scott«   ie,   ki   je   vpeljana   xe   čet    -5  let  in    a:.ići sa dobro kakovost in učinek
Cena irvirn   steklenici i K 50   Dobi se v vsaki lekarni
9
Kupim
1290
zdravih  nog,   5 — 8 let starih,   15 —16 pestij visokih, ki  so porabni za težke in lahke vožnje (kočije).
Kupim tndl samca za ježo
(z opravo) in koleselj. Ponudbe upravi »S' Nar.« pod jKonff1
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dama, gosaode in otroke je vedno na tsbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo In zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
i
prvi in edini slovenski nglaaevalec in trgovec glasovirfev
r
Ljubljana. Poljanska c. 13.1.
Glasovirie, slanine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno 10 let! Tudi stare glasovirje irmm vedno v zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom ugiašuje glasovirje izključno le
hcncosiiofilrana tvrdka 0. F. JurasoR.
SALVRT0R
gumijevi podpetniki
Nedosegljive trdnosti.
Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. ===== Dobiva se povsod. a
Vsi oni, ki trpijo na kašlju, bronhijalnem kataru ter na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitaio sledeče.
Z lahko vestjo spričujem, da je zdravilo od „Goudron-a de Guyot" uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere je bilo naročeno.
Ze več let sem bil napaden od nekega krvičnega kašlja, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel po zimi do take stopinje da sem potreboval celo poletje, da sem se okrepčal, dasiravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil.
No dobro ,,Goudron de Guyot" prekaša vse druge preparate, sirupe, pastilje itd.
Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat, lomljenje provzročal in me je prisilil, da sem moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in za to jaz na tem mestu izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sem se boril več iet. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem goiov, da se
Zastonj
3L/ ti&^Č?*^  dobi vsak 1 ploš
čo in 200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. ::
t o mL $ Z
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč
Gramofoni že od 21 K naprej
Aviomaii že od 30 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
v velikem industrijskem kraju na Koroškem   in   v   najboljšem   obrata, se
takoj proda.
Mlin je na 3 tečaja in na stalni vodi, pekarija pa redko dobra obrt, kier se vsak dan proda najmanj 170—200 K. belega in črnega kruha. Potrebni prostori in prodajalnica so v okolici na razpolago, vse pa ▼ najboljšem stavbnem stanju. — Plačilni poboji jako ugodni, kapitala je treba 15000 do 20O00 K. Dopisi pod šifro „F. K.'1 na uprav. »Slovenskega Naroda«. 1094
—%yV>^   i     vw   " ' " SfV VS
Vinko Majdič
(Kranjsko).
Fr,
Žalec
Ljublfana, Stari trg 9.
Franc Bergheim.
bodo potem veselili z menoj, zadobili bodo zopet mirno spanje in dober tek, edina dva faktorja za si pridobiti telesno moč.
Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam še enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila.
Naslovljen: Franc Bergheim, Kosslaru, Nemčija, 3. februarja 1896.
Zaporedno uživanje zdravila „Goudron-Guvot" v vseh jedilih, v množini kavine žilice na vsak kozarec vode ali kakršne si bodi pijačo, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti napredek bolezni in ozdraviti pri hudih obolenjih sopil. Priprosto, toda resnično.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli radostno priporočiti bolnikom, naj si v začetku pomagajo z zravilom „Gou~ dron-Guvot'-
Ako bi se Vam hotelo prodajati ta aH oni produkt namesto pravega ,,Goudron-Gu-vot" ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov, da zahteva pravi „Goudron-Guyot'\ Dela se iz kat rama, neke posebne vrste obrežne smreke, ki raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrama; in to zadostuje v dokaz da je uspešnejše kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Fravi „Goudron-Guyot ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frere. 19. rue Jacob, Pariz.
Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi.
P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrama. lahko nadomestijo „Goudron-Guyot" s „krogljicami Guyot" iz norveškega katrama obrečne smreke, vzemši po dve aH tri kroglice pri vsaki jedi Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jeduo in tudi vmes, te kroglice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na Želodec in telo sploh. Prave „krogljice Guyot" so bele in podpis Guvot je črno natiskan na vsaki krogijici
Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trnkoczy in v vseh boljših lekarnah
Josip Stupica
i'ermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št 6.
Priporočam  svojo   bogato  zalogo najrazličnejši!
koniskih oprav
«—s=  krasno opremil ona --
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor radi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« ii ščine, že obrabljene vozove In 11 ———   konjske oprave. —-
□□□□□□□□□
finih
ročnih del
ni
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 34
V Ljub liani. Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pultu, Reki, Zadru, Spljetn, Ercegnovem, Sotornt Sv. Lncljl ob Soči. Beljaku, Celovcu, Inomostn, Bolesnu  in Trinentu
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj.
FRANC KOS
LJubljana, Sodna nllca št 3.
SpeciifliBa mehanična
plefitoa iDdDsfrlia 5 a trgovina
ia površna in srodne jopice, moderčke. ti-iiTniks. Mjarice, n-icaiin, pcsibri! »We-18 zoper trm* pk-!i!a; Aitorijil i. 1.1
nadrobno in detel«
Šivalni strofi od 70 K naprej; pletilni stroj
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker »e ne poslužujem agentor so eene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
¥ Lfnbliant;
Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
I Tamburiranje Montiranje :-: I
Plisiranje
Ranitve
fieh vrst naj m skrbna rtraitl« vsaka«a oneftU*«*!«.
k«r n • tem lahko najnaajta rute«v rarvijo do prav hudih, ftkm cel ji vik raa. Ž% 40 l«t se praško SamaaOS iMlk obnaia kot o«e«*ijoc« obvesitn* sredstvo, ki vleč« i« rane Varuj« rane, lajia vnetje in bolečine, hladi im poepesuje a«rm*c«nj« in saceliie«.
Cel lonček t* hat Kdor poSlje po polti naprej S K 16 h dobi i, kdor 7 K pa tf» lončkov poten me prosto na vsaka postajo Avstro-
Ogret« Pozor aa
m pa 70 k.
B. FRAGNER, c. n. dvomi dobi vi tem,
lekarna pn ^Ormana Orlu", Prafa,^MmlA etroma
Zt9f      »m* j«kara*i Ai*r»- O g*»k*. V LivbUaali lekarna Jos. Maj* ar. S. PtaoeU,
4026
64
14
82
2GANJARNA ROBERT DIEHL
Priporoča gvofo doma tgano štajersko slivovko, bo-
rovničevec, brinjevec, li tropinovec, u
vinsko žganje in konjak.
CELJE
fffk To briga vsakega!
^^^n^ Najboljše in najfinejše ^ 569
3 vzorci K . 6 vzorcev K 180, 12 vzorcev K 3*40 — tudi v pismenih znamkah — poučna, ilustrovana z zdravniškimi nasveti opremljena brošura gratis in franko (zaprto 20 v.) H'gi'enična nanutaktura I. Slager, Dnoa) L, Wiesinrjerstr. 8 F.
Pozor! Pozor!
Proda se v sredini mesta Ljubljane
liia-ftf *«
1216
f kateri je nI let doHro idoCa gostilna.
Pogoji jako ugodni. — Vprašanja pod jihiša" na upravoištvo »Slov. Naroda«
j^mizne in posteljne Garniture
v najsolidnejši in najbolj moderni izvršitvi.
St. 2081. Bou-rettna garnitura
(dva ro>telna pregrinjala, ca 140 x 190 cm in 1 namizni nrt ca. 138 x 138) z lepo vezenim cvetličnim robom na bor-dorudeči ali olivni tem lini barvi, cenena konkurenčna kakovost K 11*50. Posamezna posteljna Tjre*?riniala K 4*20. Posa^iezn: namizni prt K 3*10. Št. 2165 Ista v boi i. kvaliteti K 13*—. — Posamezna posteljni oregrinjala K 475. Posamezni nimizni prt K 3 50. V la kvaliteti v najbogatejši izbiri K 15-—, 16-—, 18-—. 20*— v mo;em glavnemu ceniku. — Brez rizika! — Premena d^oljena ali denar nazaj!
Raxpo8llI*»***" po poTtatta - po priznano najbolj runoini svetovni tvrikl
jan KOHRao, l h. tiw\ mmi
>*¥».-**•>, št. 1157 (Češko).
ZaHtarajta mej plavni kataia-j s 4000 si. gratis in franko.
BoMva so pristen:
Ljubljana: Ani. Kant, onf. Gafenei Pitali. lekarna Sa-šnifc. letam. B. Craačara, dragerlia Posto'na: Eac-carrik. Itkarns. — Trst: Ffl. (ML
drafl. Ettsfi Zr-n;t£ iraftrva. — Gorica : I. Mini*, drtoer'i. — Polj : C. Tominz, drug. ReiTiB Fillin. drog. Maribor: ILlarfrarn. drcg. K. Wolf. tira.g W. L Kfcig. lak. — Celovec: Pav?! Umm, tek., ksl Haber. vsa. — Seljak: Fr. Mar-tirat drsa. H. P: a :'j3a. drag. Zagreb: S. Etittei-Ma, tek. Dr. J. Pa ■a. tei. 3. Bia-d javit, lekama. — Trebinje: Z. MaJ-:ka. — Delnice: *Jr. A. "fioančii, ir. :kr. zdranuk. — Celje: rjt« :'aw3n 8 Co. Ml. 'ad^ona : M. rftm, ;ek. Šibenik : C. Rngne-rie. drogerija. — Spajat: A. M-korit, drag.. Opatija: 0- Aaerl, aarf.
P. Schmidbauerja nasl.
kera. lab:torij. Saltimrg, Batinriafstrasse itn. 29.
i
Zbirka
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Kazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in   prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakon on
z dne 17. dec. 1862 št d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 K; po pošti 6 H 20 vin.
Jarcima knjigarna
-prejema zavaiovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah rod tako ugodnimi  poeoji, ko nobena druea zavarovalnica.
/lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimt se 101 vplačili.
fvAVIJA"
- .«. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - •■• Rezerv**« fondi K 53,758.285-24. — Izplačane odškodnine in kapitali*e B 11 S,390.803-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
1 »aa   nojaanila   daje; ———mmmmmm————
liani   ć'P3' pisarne so v   ■■ P.nonnil/i itliri hit
astnei bančnei bi§i
12.
Zavaruje cosiooja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenmje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička Izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
»Ji
jave Tomaža Krmežljavčka
so ravnokar izšlo v dveh zvezkih, ki obsegata skopa] 456 strani. Oba zvezka veljata broširana 2 K 40 v, vezana 3 K 20 pošto 20 v več. Pošilja se samo po povzetja ali če se denar naprej pošlje.
^aroiiria knjigarna. L* j ti •>* j»
av
da §e zanesljivo razkuževalno sredstvo potrebno pri vsaki hiši. Za čiščenje ran, oteklin, za irigacijo pri damah, za razkuževanje pri bolniiiih in odpravljenje slabega duha, tudi pri potenju nog, je steklenica
i:   ss   desinfekcijskega  sredstva, priznano  najboljšega! :c
Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lvzoformovo toaletno milo komad 1 krono-
ker so s sodbo upravnega sodišča na Dunaju od 9. marca 1912 vse :: imitacije izbrisane.
347
Zaradi gospodarjeve bolehnosti se da
gOT  takoj v najem
nasproti topnićarske vojašnice v Ljubljani
event. se proda tudi hiša
pod jako ugodnimi pogoji. — Več se izve na Dunajski cesti štev. 69 v Ljubljani. 1260
vama naložitev umi
Stavbni kompleks okoli 10.000 m' v najlepši, zdravi, južni legi x. 2. stranicama ob cesti , ena dolga 146-26 m, druga 75-3 m ob meji Eggenberg - Baierdorf, tikoma on mestu Gradec. Plinovod, električna železnica. — S cestno železnico 8 minut do glavnega trga v Gradcu (pes 25 minut). Pripravno za različne vrste pozidanja ■ vile, rodbinske hiše. Proda se ugodno in ceno. Ponudbe na lastnika
Vincenca Stopper
Gradec, GrUngasse 3 I. Štajersko.
JBF" Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
G. Hella & Comp.
U ga priporočajo odlični zdramili, skoro v raek erropokil drfarali z odličnim nspenom uporablja proti /
vsake vrste izpuščajema
zlasti proti kroničnim lisajna in paraz. Upoičajem, Icskfaai-A ■a glavi in v bradi, laa v tebi ■
40 odstotkov lesnega kotrana m se razin-uj-e
bistveno od vseh dragih kotranovih mil,  ki ae nahajajo v trgovin«
Pri ooltnih boleznih rabite jako nspeiao
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažie kotranovo milo:
Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo.
--- Dalje: -
Bergerjevo boraksovo milo
la sicer proti ogrcem, ogorenju, pegam, mozoljem in drugim neprilikam kože.
Cena komadn vsake vrste z navodilom o nporabi 70 vinar|ev.
beve:   Bergerjevo tekoče kotranovo milo
je izvrstnega učinka pri kožnih boleznih, luskinam na glavi in v bradi kakor tadi kot sredstvo za rast las. Steklenica 1 K 50 vin. Zaktevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izkljačao Bergerjeva kotranova mila la pazite na pole;; stoječo varstveno znamko in na pelegstojecl flrmln podpis * G. Hell St Co. na vsaki eti- <&y/s_ keti. Odlikovan s častao diplomo na  Dnnaja  1883 ia z zlato
svetinjo na svetovni razstavi v Parizu 1900
Tvornica :
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Biberstrasse S
Dobiva  se v vseh lekarnah, drogerijah ir\ zadevnih trgovinah. 1243
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
zvršifvoDim
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _
Trdo vezan 5 K 60 v., po posti 5 K 80 v.
Uaa knjigarna v LHani. %
YER
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufohturno tr$oulna
na debelo in drobno.
Liubl'ana, Stritar*eva ulica.
9019
^9335507
6640
49
6231492431
17310833
212
75
Slovenski dijaki!
Upite šolske in droge Knjige
ter vse šolske potrebščine v Narodni knjigarni.
Dijaški vestnih.
Podporna društva za slovenske visokošolce so razumljivo vedno predmet aktualnega zanimanja ravno tako za dijake, ki so vendar po veČini navezani na razne podpore, kakor za ostale Slovence, ki so jim na srcu akademski dijaki, bodoča narodna inteligenca in njihove ponižne razmere.
Ce tedaj dijaštvo že iz Čuta samoohranitve skrbi in misli vedno na ta podporna društva, mora se mu tudi dovoliti, da vesto pazi na razmere v teh društvih, kjer mora pri razdelitvi podpor vladati na eni strani rigorozna objektivnost, na drugi strani pa ozir na >talne podpornike. Žalibog najdemo raz-ven malenkostnih Izjem kot .stalne In zanesljive podpornike in dobrotnike le naprednjake in slovenske napredne zavode In korporacije. Ničesar ne očitamo, dasi je ta delna indolenca enega dela Slovencev toliko občutljivejša, ker ravno tako potrebni krščansko - socijalni dijaki ne bojkotirajo enako, kakor po večini naša klerikalna javnost, naših akademskih podpornih društev, ampak z veseljem sprejemajo te po<iaore poleg tajnih, ki se stekajo iz raznih Leonovih in podobnih strankarskih podpornih zakladov.
Prav presojati dijaške finančne razmere, je pa toliko težje, kolikor manj stika se ima z dijaštvom, zato je »self-Koiivernement«, nekaka samouprava, ali vsaj soodločanje dijaštva pri delitvah podpor zelo blagodejno in izključuje vsako korupcijo, zmanjšuje pa zelo vsako varanje z dijaške strani.
V sedanjih razmerah je sistem gra-li podpornega društva za slovenske
visokošolce še najvzglednejši in tudi našemu dijaštvu najbolj simpatičen.
V splošno informacijo navajamo ;:avne točke iz društvenega notranjega
vanja in razdelitvi podpor.
1. Podpore dobivajo sploh le oni dijaki - prosilci, ki se izkažejo, da bivajo v Gradcu.
2. Izmed dijakov, ki so dovršili ^edpisane semestre, dobivajo podpore
>zofi še v 5, let j, juristi še v prvem / aiu petega leta, medicinci pa v šestem letu, ako se izkažejo, da delajo izpite, ter da bivajo v Gradcu.
3. Akademičnim društvom »Tričav« (narodno - napredno), »Tabor«
-odno - radikalno) in -»Zarja« (katoliško - narodno) je odbor naznanil, da dobe dijaki, ki prosijo za obednice, do tretjine višjo podporo, nego oni, ki žele le gotovega denarja.
4. Odboru je bilo na tem ležeče, da so njega podpiranci zavarovani za slučaj bolezni. Zato je v preteklem šolskem letu iz društvenih sredstev vpisal 25 svojih podpirancev pri akademskem bolniškem društvu slovanskih visoko-šoicev v Gradcu.
Tako hoče odbor postopati tudi v bodoče. — Deželni odbor vojvodine Kranjske (vendar!), je sklenil, da bo zanaprei na svoj račun odštel zavarovalnino imenovanemu bolniškemu društvu za dijake s Kranjskega.
5. Vzpričo naraščajoče draginje je odbor že sredi lanskega leta zvišal za .^voje podpirance eksistenčni minimum od 50 K na 60 K mesečno. Po tem merilu se ravna odbor tudi zanaprej, določujoč podpore prosilcem.
6. Da bi odbor razdeljeval podpore tako, kakor to ustreza potrebi posameznih prosilcev, je ustanovil že prej poseben ključ, ki zabranjuje napačno razdeljevanje, ako so podatki v prošnjah prosilcev natančni in resnični. Za to zadnje skrbeti je naloženo posebnemu dijaškemu odboru, izbranemu iz iieprosilcev vseh treh graških dijaških društev (»Triglav«, »Tabor«, »Zarja«).
Omenjeni ključ kaže to formulo:
x = *L=J> (IB _ d)
V tej formuli pomenja S vsoto, ki fo more društvo dotični mesec razde-
; m je eksistenčni minimum (60 K) Kraškega dijaka; d pa njegovi dohodki; ako je m = d, ne dobi prosilec od društva ničesar. M pomenja eksistenčni minimum vseh prosilcev (torej m pomnožen s številom prosilcev) in D dohodke vseh prosilcev, kakor so jih sami priznali v prošnjah.
En primer naj pojasni ves račun. Recimo, da sme društvo razdeliti 600 kron, tedaj je S = 600 K. Ta denar je razdeliti, denimo, na 42 dijakov; eksistenčni minimum vseh teh dijakov (M) je 42 x m, to je 42 X 60, torej 2520 K. Od tega eksistenčnega minimuma vseh se odbijejo dohodki vseh dijakov (D), ki naj znašajo 1520 K. Torej manjka vscm prosilcem vkup do minimuma *000 K, katere vsote pa društvo nima na razpolago, ampak, kakor rečeno, le 600 K. Da se ta vsota porazdeli tako
med posameznike, kakor ustreza njih
potrebnosti, je najti najprej delilni faktor s tem, da delimo S z (M — D), torej 600 s 1000. Delilni faktor je potemtakem v našem primeru 0-6. Ce pomnožimo z njim vsoto, ki manjka posamezniku do minimuma (m — d), najdemo, koliko mu gre. Denimo, da ima dijak A le 15 K dohodkov, dijak B pa 40 K; koliko dobi prvi, koliko drugi?
Prvi dobi f>6 X 45, ker zanj je m — d = 60 — 15 = 45; drugi 0-6 X 20, ker je m — d zanj 60 — 40 = 20. Prvemu gre torej 27 K, drugemu pa 12 K. Tako je odboru mogoče, biti res na vse strani pravičnemu in dati vsakemu, kar mu gre.
7. Podpore je dajal odbor nekaj v gotovini, nekaj pa v obednicah, kar se je ravnalo po tem, ali je dobival prosilec hrano kje drugje zastonj, ali mu je li denarja bilo treba za razne druge potrebščine in ne samo za hrano.
Višina podpor je bila relativna t. j. odvisna od potrebnosti prosilcev, od počitnic, mnogo pa tudi od vsakočasne-ga stanja društvene blagajne, po katerem se je moral ravnati delilni faktor. Bilo je gledati na to, da se ne potroši vsa razpoložna glavnica do zadnje mrvice, ampak, da se prihrani vsaj nekaj za primere najhujše sile in bede, ki so se pojavljale prečesto, da je bil odbor prisiljen, dajati izredne podpore, ki znašajo letos 30 K.
Tako lepo ima »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Qradcu« urejeno svoje poslovanje, da pri vseh in tako različnih podpirancih ni nasproti društvu nobenih pritožb. Zato je relativno slovensko dijaštvo v Gradcu materijalno najboljše.
V interesu dijaštva je tedaj, da se graški podporni sistem uvede tudi drugod, pred vsem na Dunaju v podpornem drnštvu za slovenske visokošolce. To mora biti za sedaj trajen postulat našega dijaštva, Ra katerega materijalne razmere vlada precej malo razumevanja. Tako je rilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju prsilieio, oskrbeti si svoj poseben podporni fond, da se tako za silo ublaže težke financrjalne razmere, ki ostanejo klubu podponega društva za slovenske visokošolce molajšane.
Slovenskim rodoljubom in slovenski javnosti pa sledeče:
Odveč bi bio, poudarjati nezadost-j no število vclikašoiskih omikancev pri nas ter govoriti 5 nedostatku izšolanih strokovnjakov za urade in šole; saj se z manjkanjem tatih moči izgovaijajo neprijazni nam k-ogi, *e zahtevamo, kar nam gre po božjih in človeških pravicah. Naša mladina je sicer nadarjena, pa siromašna; ni se čuditi, da gineta mlademu človeku vztrajnost in pogum, ako nima pomoči niti v najhujši sili.
Ravno take skrajie sile reševati našo mladino, to je Gb skromnih sredstvih dijaškim podponim društvom namen; da ga v kolikor 'oliko doseže, je navezano v prvi vrst na požrtvovalnost naših narodnih krogov, ki jih je bog obilneje obdarovU s posvetnim blagom. Komur je torej za našo mladino, ta jo podpiraj, da bo ona mogla kdaj braniti in podpirati domovino.
Marsikoga, ki bi rad dal, odvračajo morda od tega razmere v katerih živi naša mladina- Toda ni li dovolj, da naši nasprotniki odrivajo iaše ljudi od podpor, ki so jim bile dost<pnc prej, ter se nečejo ozirati več samt na potrebnost in marljivost prosilce, an.:>ak le na odstotno razmerje, v kaerem ie zastopana kaka narodnost v s:upnc.n številu vseh vseučiliščnikov, laj e: bodo ti podpor potrebni ali ne? Hi - li zato naša tem večja dolžnost, da rpkosti takih razmer ne damo občutit mladini s tem, da je sami ne podpirimo in ji s tem še množimo težave?
Vsled tega gledajo odb<ri dijaških podpornih društev z veliko slrbjo v bodočnost, če se jih rojaki ne spomnijo in jim ne pomorejo Izdatno in kmalu. Obračamo se zlasti do naših hranihic in posojilnic, do naših občinskih, otrajnih in drugih javnih zastopov, posemo pa do tistih, ki jih je podpiralo kdaj iako podporno društvo. Spomnijo naj je časov, kako jim je bilo nekdaj prijetno, ko so dobili v stiski vsotico, ki jim h vsaj za nekaj dni zadušila skrb zastran negotove bodočnosti, In so se mogli zopet mirno poprijeti študij; pomislijo naj vmdar, da je nehvaležnost najgrši macfež na človeku!
Med onimi, ki so prejemali p>dpor od društva, je že takih, ki žive dardanes v lepih gmotnih razmerah, si pris ajajo nekako vodilno mesto v narodnih kogih ter si zidajo hiše hi vile. Za trdno e nadejamo, da tl-le ne pozabijo pejetih dobrot ter da ne bodo hladnosrčo puščali za društvo skrbeti onim, ki društva nikdar potrebovali niso.
Tudi če se res kdaj ustanovi sbven-sko vseučilišče v Ljubljani ali irugje na slovenski zemlji, ostanejo veidar po projektu še vedno nekateri velktšolci, to je medicinci in tehniki, morda celo filozofi, navezani na tuje velike fcfie, in da so jim graške najpriročnejše tega si ne bo upal tajiti nihče; Gradec je izmed vseh velikošolskih mest nai domovini še vedno najbližji, saj je lil nekdaj celo nje deli
• m
Abiturtjeetskl sestanek.
Navada prirejati abiturijsntske sestanke je postala splošna. Ker ima svojo koristi, sc obrača vodstvo »Organizacije svobodomiselnega narodno-napred-nega dijaštva« na vse svoje krajne organizacije in društva, da izrazijo svoje mnenje, na podlagi katerega bi se v ugodnem slučaju pričele priprave. Pripominjamo, da je praktično in priporočljivo zbrati tako abiturijente, ki tvorijo vsakoletni akademski naraščaj, da se na eni strani napravi tako prvi stik med njimi in našimi visokošolci, ki bi se gotovo mnogoštevilno udeležili tega sestanka, na drugi strani pa dobimo tako važnih informacij o stanju naših srednješolcev po vseh zavodih, ti pa prve in avtentične informacije o visokošolskem študiju in naših akademskih društvih.
s s
*
Iz seje vodstva Organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva, ki se ie vršila 5. aprila v Ljubljani, se nam poroča med drugim o sledečih dveh sklepih:
1. O. s. n. n. d. naj prevzame priprave in vodi vse delo za II. slovenski cvetlični dan, ki se naj vrši 2. junija 1912 v narodno-obrambne namene.
2. Prihodnje leto slavi akademično ferialno društvo »Sava« v Ljubljani svojo društveno 201et*iico in društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju svoj 10!etni jubilej. Ta dva jubileja naj se 5. in 6. januarja v Ljubljani slovesno proslavita na skupni slavnosti.
*
Vse dopise za »Dijaški Vestnik«, »O. s. n. n. d.« ali akad. fer. društvo »Sava« je od maja dalje   pošiljati v
Ljubjano, £ubičeva ulica 3, pritličje.
Slovenski dijaki!
Kupajte šolske in droge knjige
ter vse šolske potrebščine
v Narodni knjigarni.
MOJA STARA
izkuSnj« je m ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovno z na no lilij skomlsćno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad ro SO vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — I totako se Bergmanova lilijska krema ,T9faneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po 70 vin. se dobiva povsod. ;
mm PDDPETNIKI
trpežni, lahki in elegantni ter najcenejši.
Proti
18
■i
Aiii in Pili zoli
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo lz ost
1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Lensteka
v Mnbliani, Reslleva cesta štor. 1
poleg Franc Jslefovega jubilejnega mosta.
T tej lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn jsl. ieleznice, e. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
1908.
»V
Sunja, Hrvaško,   22. februarja Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične vslnstno-nstas sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovie, kr. pošte meštar
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana9   Stari   trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce, sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in sčlpalnlke, toplomere zrskomere, hvgrometre, daljnoglede vseli vrst, kakor „Zolss, Busen, fioerc'* Itd., ter vse v te stroko spadajoče- predmete. Vsa popravila izvršujem točno In solidno v svoji s električnim
obratom nrsloni delavnici. Zahtevajte cenik, potr o m ga zastonj.
Ustanovljeno 1845.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek*
Apnetura sukna.
0S.REICH
Mlinski oaslu - Ozka olka št. 4.
Sprejemališče Seienbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
K X I X I X X
Velika zaloga
steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ltd.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
liiililiuE Seleoboraova ulica S. i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov linkih pitrebffin. neb U koles (biciklu.)
kakor tudi
metalni opi po oajniiiih cenah.
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto
Odda se takoj
lepo meblovana
1289
soba
s posebnim vnodom in kopalnico ter brano.
Kje, pove upra»ništ»o »Slov Naroda.« Slavn. občinstvu se priporočam
za posredovanje nakupa
Albert Derganc
brivec in posredovalec, 1210
Buaa;ska cesta 6, Fran Jožefa cesta 1.
*-*rriy<
tla Bledu se da e lakoj v najam
HIŠA
št. 12 s tremi sobami, kuhinjo in jedilno shrambo ter vrtom, pa brez hišne oprave. Hiša je na lepem prostoru. Mesečna najemnina je kron 16. — Več se izve pri oskrbniku Josipu Mežanu na Bledu, hišna štev. 13, Gorenjsko. 1296
Varstvena znamka:
Sidro. 3329
finiment. Capsici comp.
Nadomestilo za
S
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po
80 h, K 140 in 2-— se dobiva v vseh ekamah. Pri nakupu tega splošno riljubljenega domaČega zdravila naj se iem iejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek
Dr. Richterieva lekarna jI
pri »Zlatem levu44    *-'
v Pragi. Eiiščina L 5 nova.
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone
Sodna ulica št. 5.
Velika tvorniška zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmeiora. popolnoma sam delajoč, začne in jenja sam K 80*— Enoletno pismeno jamstvo. Pišite po cenik. Igle K 1*50 za 1000 Velika zaloga gramo-/. fonskih plošč. Pazite natančno ::  na  naslov, a
KASLJAJOGIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TINMOMEl JCiLLAE
pomoček, ki razkraja  in odločuje slez lajša in pomirjuje dušljivi  kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. - Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thjmorael Sclliae ori oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja ■ssT Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-90 K. 3 steklenice ako denar naprej T.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za 20"— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji —    Prag« III., st. 20S. -
Pazite aa ime izdelka. Izdelovalca  is na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Jo*. Mavr. dr. 0. PiccoU Ja Je*. Cilmif.
8Y
80^003
4624
19
FD2
8EF
92
^^•^nas.,, dela mokre kieh vlažna
L ll^Bi^Jf IlliBi stanovanja m |B|k f H]«'!l i| zajamčeno suha
W^£~^ —.^-^—^E^'    PROSPEKTI 2AST0N
Avstr.ceresitna družba zexDunaj^jiirttestraa5e7t./T.   Tel.22288. |
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemant v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilinjoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
42
raznih   uradov   in  najslovitejših   tvrd k   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
lusko-
Trst — New-York — Baenos Aires.
Za potnike v južno in severno Ameriko g
loj
HI
m m
IŠJ
najcenejša in na|pripravne|ša črta.
m m
Išl
imun
od 8. - 22. mala t. 1. z najhitrejšim ia najtečj m brzoparnikom avstro ogrske trgovinske mornarice „Cesar Franc Jote! 1.". kateri obišče na tem potovanja sledeča pristanišča:
Polj. Ragusa, Corfa, Malta, Tunis, Ajaccn. Villefranche. (Nlzza in Monte Carlo), Taormina, Katakolon, (Olympija) Cataro, Spljet in Zara. — Vozna cena s kabino in brano od 310 K
naprej. Članom „AvstriTskega plovnega drnštva" le" . nopnsta. - Prijave prevzema 412 kakor tudi po asuila daje generalni zastopnik
Simon Kiett Llaliljaaa. Kolodvorska ulica šl. 26. s
d2 (si (šl {šl
O tšl
m
ICaJ pripoveduje neki upravitelj.
Upravitelja pokrajine Poitiers, je napadla težka bolezen na želodcu. Izvrgel je vsako
hrano.
Imel sem tudi (pravi) veliko kostipacijo ter se nekaterikrat 8 do 10 dni nisem moge rešiti telesnega zaprtja. Bil sem bled in prepadel. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo
ter sem vedno dobro razpoložen Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter me je najmanjša reč vznemirjala. Izgubljal sem vsak dan bolj potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj razburjen. Imel sem priliko izvedeti, kako učinkuje uporaba prašnega oglja Belloc, šel sem nekega dne v Poitiers ter kupil steklenico tega zdravila. Po preteku nekaj ur po uporabi sem takoj Čutil neko zboljšanje, kar se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem oglje Belloc v večji množini od 3—4 žlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo. Po prvih Žlicah končalo je bljuvanje in po štirih dneh popolnoma prenehalo. Od tistega časa sem lahko prebavljal, spanje je bilo lahko, lahko sem čital ter se pripravljal za nadaljne pridige.
Nadaljeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabil štiri steklenice oglia Beljoc. Odsihmal uživam to, kar mi ugaja, ter sem Veleč, župnik Adrian si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bil še kdaj bolan po treh letih. Dubois. Adriano Dubois, dne 9. grudna 1838
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosiln po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želočne bolezni, da, celo zastarele in take, ki se zoper-stavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju kakor tudi proti vsem Živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pL Trnkoczy A. Bohinc
Najboljši strešnik je
e e
I
Najbolj trpežna in proti ognju varna streha* OTON WITHALM, LASKI TRG.
- Zastopstvo v Ljubljani: ■
Mihael Prestenjak in dr.
krovec, Kolodvorska ulica štev. 28. Prevzemanje kritja streha in prodaja blaga po nizki ceni.
August Replč
sodar v Ljubljani ▼ Trnovem,
izdeluje in popravlja vsakovrstne
sode
po nainliJUi cena*.
Kupuje in prodaja stare vinske sode
zdr»win*če Gleichenberg.
Snaljai od 18. maja do SO« septembra. Neprekosljive vrednosti   pri   vseh  boleznih sopil.
Svetovnoznani zdravilni vrelci.
Pojasnila in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo Gleichenberg
(Štajersko).
1239
■ajeaijie\~mm želodec. plM||Uffll2 Lekarnarja Schaumanna
lodčria sol
in želodčne pastilje
Blaž Jesenko
LfaMlana, Stari trg 11
priporoča
je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim ■-•   boleznim, motanju   probave In shnjianju, s-:
Schaumannova želodčna sol
{      Skatljica K 1*50. Želodčne pasttl.e omarica B 1.50. Razpošilja po povzetju • od 2 Skatljic naprej.      Lekarna Schaumann, Stockerau pri Dunaju.
Dobiva se po vseh lekarnah ln drogerijah. 3902
Neprimeren učinek
Št. 865
1277
klobuke ROZPIJ SfllJK
cilindre, čepice itd.
= najnovejše fasone i po najnižji ceni.
Ilostrovisi ceniki zastonj in poštnine prosto.
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4.
Milili!
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših švicarskih ur iz zlata in srebra, are za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevale cenik, /
pošljem ga zastonj! m
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno.
Teodor Kom
(poprej Henrik Kora)
pokrivata strel ii klepar, ipeljata
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skril tem z
tsM^mfiii Skrili« (Etatiit) paint latstkok
z izbočno in plosčnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
IBn a kiMijsb apnu. Mikljai posoda.
Poorave točno in ceno. Proračuni brezplačno ia pošt. prosto.
Radi oddafe zgradbe novo enorazredne ljudske šole v Ter-bi]l, občina Oslica, vršila se bode
dne 2. majnika 1912
ob 11. uri dopoldne na licu mesta v Terbiji ustmena manjševalna dražba.
Skupni stroški proračunjeni so na 29 150 K in ie pred dražbo položiti vadi| v znesku 1460 K, ki ga bo po sprejetju ponudbe popolniti v svrho kavcije na 10§/0 »zdražene svote
Do prićetka dražbe ss   polože   tudi   lahko   na  podpirani  krami šolski svet pisane ponudbe, v katerh je navesti morebitni popust ali naplačilo v od stotkih od proračunjene svote v številkah in besedah. Tem pismenim ponudbam je priložiti vadij
Kot vadij se sprejenajo poleg gotovega denarja avstriiski državni papirji, vložne knjižice hraniliic osnovanih po hranilničnem pravilniku iz 1. 1844, in rentne knjižice c. kr. poštne hranilnice Stavba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1912 spraviti pod streho, do konca julija 1913 pa popolnomr izvršiti.
Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v pisarni stavbenega oddeika c. Kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kateremu bode poverjeno vrhovno nadzoistvo cele stavbe.
Krajnemu tolstemu svetu pristoia pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od strani c. k*, okrajnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu je volja, ne glede na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet v Terbiji,
dne 3. maL travna 1912. f
Prodala raznega materijala in
kakor 40OO m- šiorje, barve, 100 m2 lesa za o dr* ar je (g ru stanje), kamenje, železje, železne in kamenene cevi, železna vrata (nova), barake, črpalke (pumpe), žrjavi (graniki), metrske truge, Škripci, vrvi, železni drogovi, kanjole, cize, opeka (strešnik navaden in za-rezana opeka), dalje postelje kakor tudi slamnice 1254     in koci, sploh še veliko drugega materijala.
Prodaja se v JeranovE ulici št. 12.
Ss^Sel
k I k r * 1*1$
I Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel po
g. Filipu Supančiču v Ljubljani
tesarsko obrt
katero bodem izvrševal kot dolgoletni njegov tesarski poslovodja
na lasten račun.
Priporočam se za vsa tesarsko-stavbinska dela, katera izvršujem ojih dolgoletnih skušnjah solidno in točno po zmernih cenah. Načrte  in  proračune  izdelujem  po želji naročnikov
vestno in reelno.
Priporočam se v blagovoljno vpoštevanje.
Z vsem spoštovanjem
■ 1253
ANTON STEINER,
mastni tesarski mojster, Ljubljana, Opekarska cesta 25.
J
84^1
1878
4306
68
Moiii!i ročna dela ii materijal.
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za Športne obleke, čepice Itd. Zgotovljene, pričete in predtiskanc vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tambnriranje. Piisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršnjejo točno in vestno. ::
:: Jos. Pogačnik ::
krojaški mojster v Radovljici.
Odlikovan leta 1909 na razstavah v Londonu in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo. =====  velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. =======
Priporoča cenj. p. n. občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. — Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršnlejo po najnovejšem kroja, točno in ceno ter se sprejemajo popravila. — specijalist v izdelovanja frakov in salonskih oblek. — Zajamčena je izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika, vsled česar zamore glede izpeljave naročenih izdelkov v okusu, elegantnosti, vestnosti, zmerni ceni in točni postrežbi konkuriiati z vsako drugo, tudi večjo tvrdko. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine. obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in S S S " S 2   postal bode stalen naročnik,   s s 2 „ s  S ::
V boju pi*oti aIScoholu so brezalko-bs   ss   iioine sumeče limonade   :: u
napravljene z
jtfaršnerjevimi šumeči limonadnimi bonboni
najpreizkušenejše sredstvo.  Pristni samo ako so s to varstveno znamko.
s katero je opremljena tudi vsaka vrečica in vsaka pastilja. Letna poraba =- več nego 60 milijonov komadov. — Edina izdelovalnica:      ■ -p-
Prva češka defn. družba orient. sladkornin in čokaiadne tvor. na Kralj. Vinogradih
Dunaj VI., Tlteolsaidgasse 4. 1237
^5 j
XXXXX
XX
irCirC
KX
Najnižje cene.
2^ 3€ JC 5C _XXXXXX
CD S
i I
ti
2
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
•v
237
XX XX XX XX
a ca
za spalne ia Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge,  zastorji, modroci na vzma. žlmnatl modreci, otroški vozički Itd.
i
.XX
;XX
XX XX
xxxxxx xxxxxx
Naisolidnejše blago.
XX XX
XX;
XX
ixxxxxxl
Fr. Ševčik*«
puškar
priporoča svojo velike zalorjO raznovrstnih
pušk in samokresov
58
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih >n teikih
nreizkuftenih pnik, za katere jamči m za dober strel, fosebno pnpo ročam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimm smodnik  — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
aagr*   po najnižjih cenah. 4w Popravil* in narodne se izvršujejo točno in zanesljivo,
Cenovniki na sahtesanjo zastonj in poštnine prosto.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st a.
Reiehova hiša.
Vallka salo«.
sledilnih ognjišč.
Izvrstno In soUatno dole.
Cene zmerne. Popravila se i  i točno izvršujejo, i i
flainfia n\w oavadnib do nllhiiBii
otroških vozičkov
lat navadne So nafflneise m m
žime.
M. Paklč
v Ljubljani.
Hnmm nretiiknj u 9tflfs ? tnvzetjni
Josip Kopna
krojač prve vrste
i
se nahaja sedaj v lastni hiši
U J
konkurira i naivečiimi tvrdLarni glede finega kroja in elegantne izvr>iue
Tvomiška zaloga nifineiiil anol. in fra&c. pcijaiitet blaga.
m: Zavod za uniformiranje.:
P
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so: *
da da
da
milo po 80 h, s crtan po :: 1 Kj
:: Menthol r ustna voda po
■ ■m. 1 K:
sobni prašek po 60h;
za ohranitev in rast las:
lasna voda po
I K; lasna poaada 1 K.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
si
i
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kapajte laapao te domaČe Izdelke!
celju!
Slovensha tvrtka.
V celju!
260
iuTI
Izdeluje Klin Mht tehtnice a tehtanje ziiiie ii vozne mi sistemov in lelikM
- Prevzame jih tudi v prenevljenje. -
Staitai ti mttii kl|Kamttar IVAN REBEK tsie. Prt!«li eOa ». tt.
ena'
v Čeških Budejevicah.
To je  izborno,   n  ptzcitjske  r.sčin   varjeno pivo.
Zaloge: Ljubljana: V. H. Rohrman. Trst: Sckmldt Se Pelosl. Postojna: Emil pl. GarzarolU. PnlJ: Lacko Krit. Trnovo: Rudoli 1825 Valenčic. Rek »-Sušah: Ante Sablick.
\\\\n///
^1
/
l/i
^um* ^ KREJCA . in pavoma- nmf^^
• V •
•v
sa n Dna
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljiljane tez UMim v Rew-York
•e proga
ed Star Line deča zvezda
v Ameriko
Na naših pamikih FinI and, Kroonland, V g d ari and. Zeeland, Lapland in Samland.
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz £jnbljane vsak crek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat će* Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odšle i stev. 26.
od južnega kolodvora na levo pred  znano  gostilno „pri   Starem  Tisi er] Si"
Odlikovana
Prva kranjska
ELEKTROTEHNIŠKA sssnjstti I nfiMŠKA DRUŽBA
Ljubljan
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
PREJE
KOLBEN IN DR.
PRAGA-VVSOCAMV
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planino,  klavlrjo in harmonijo tudi samoigralno
sa gotov aaaar9 aa dolaa odplačila aH aaposodo.
Poprave in ugiasevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
ftatv**|a tromles aa avstrijaćam fnan
C«
Dinamo stroji la električni motorji, n Naprave ia električno raxsvetl}avo In prevajanje električne sile. Električni obrat vaek vrst. s Ventilatorji. :: Tnr-bogeneratorjl, električne železnice la lokomotive, žerjavi la dvigala, u Obloč-nice la taralee vseh vrst a Vodne tnrblne vseh sestavov (Francls, Pelton). s Točna, cena ia hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. a Vso potrebe na Instaliranje,   n   s   s  a i
4234
806
5280
80
I« itlavt telj v« bo v
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
43      novih In to rabljenih
vozov.
ALFONZ $ BREZNIK
c. kr. izvedenec in učitelj Glasbeno Matiee.
Največja in najstarejša trgovina In izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun In mnzlkall J
m^^^tnm. Ljubljana, Kongresni trg št. 15 ■rfS^ifc
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5. Govsserski čevlji za turiste, higijenični čevlji ::       za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorler, Csapka, Holzl a Heltz-miinn, Stelzhammer in Hord-
gol (amer. harm.) imam le (as ukljućno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in   izbiri.   Ne   dajte  se varati po navidezno cenem, vsiljivem blagu,    osobito,   ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče nafnltjl ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument i resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposolevalnlna naj-nižja. Popravila in oglaševanje vseh glasbil najceneje. Preigranl klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Ves dan odprto!
I
MM 1M1 ttroogiaie. v ognio pounkaae žične stroins pletenine
1 s 13 — 120  mm   širokimi  petljami  različnih   debelosti ————•
pripravne aa ograditve parkov za div|aćino( vinogradov, drevesnic, kot varstvo proti zajcem, za pasjake, varstvo proti toči« fazanerije, voli ere in kletke, za igra-:>&da lawB-Unmsa <da S m ikokosti v calofti\ u Rabltzeve stene, m on irske gradnje itd
Te pleteatae t- iele po sptete.jll V OBrJu BOCinkoio :a zatorej ■ - rjave in so tu li trdnejše nego vse iz pociikus lice aaparvBeoe pletenine, dali«- stifHOglate lične ttFOJne pletortirsa e« ograditve vseh
vrst, okenske mreže in Tirate za pesek m gramoz, ve* ogradtini materijal, Jeklena bodeOa zioa za plotove, zidaste >n litoželezne ograje, stopnišNe, okenske, grob« ne« grobniike. pročeine in balkonske Ograje *et vs- zadevne izdelke dobavljajo po nizkiE cenah
Hntter & Schrantz d. d,, Dunaj T/1., Windmftiilga 23
tvornica sitarskega In klobučewinastega blaga.
Vzorčile knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in franke. 985—11
tlstarovlirac Ista 1900.
Odlikovana:
Lvvdoen 1965.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročita se imšoiejo hitro in Točno. Cene brez konkurence.
T zalogi je redno do 500 koso? od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
3964
taLIO
LJubljana Mestni trg 11-12.
I   Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd«
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
i
Najnovejša iznajdba!
elik požar
sc aamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brlzgalnlcaml
s 40 delavske silo pomanjšani m ravnotezem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela Krunica, Zgornja Šiška, Drnvlje, Spodnja Mrlju, Prenosile, Som, Stok Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, V alta vas
SL pater na Dolenjskem.
. A. SMEKAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnio, cevi, pasov, sekiric, sekala in gospodarskih »trojen ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke.
t* 99J~ 123 odlikovanj!
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
xxxkxxxx
. Cadež i
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Irbančevc maouf. trgovine priporoča
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
S
□iDinininiDlDin
□iDlnlDinininin
1887 - 1912
1887 -1912
Prosiva, pošljite  po vzorce.
V. J. Havliček in brat, kopališče Podčbradv, Češko.
Predobro znana, leta 1887 ustanovljena Izvozna tvrdka.
Modno blago — cellrji — pomladne in poletne novosti 1912,
Kanafas, brisalke, žepni robci, platnlne, namizne in kavne garniture, b a tis ti, pralna svila itd., itd.
! Damasti — opreme za neveste !
zavoj s 40 metri sortiranih ostankov pralnega blaga v kosih po 2—8 m pošiljamo za 18 K s poštnim povzetjem franko, od teb ne pošiljamo vzorcev. Havličlnve tkanine 1 kos 23 metrov za K 12*-, 13*20. 16*-, 1750, 20-40, 22*40.
Izboren nakupni vir. -rgMi is  XXV. poslovno leto.  n az
Št. 5603.
Deželni veterinar.
1233
Pri podpisanem dež. odboru je oddati mesto
s sedežem v Ljubljani. S to službo je združena letna plača 4400 K in aktivi-tetna doklada 966 K, skupno torej 5366 K in eventualno pravica do napredovanja v IV. plačilni razred, ki odgovarja VII. dijetnemu razredu drž. uradnikov. Namestitev je provizorna, postane pa lahko po enoletnem zadovoljivem službovanju definitivna.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o starosti in domovinstvu, o strokovni usposobljenosti t. j. o dovršenih živinozdravniških študijah in o praktični  izobrazbi, o neoporečnosti kakor tudi o fkični  sposobnosti je vlagati
do 15. maja 1912.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. aprila 1912.
B©1 HilSfi^ii i*
£2
Naicenojši nakup z@ i
špecerijsko blago, tnililnlsko in živinsko sol. Petrolej, tudi v originalnih pločevinasiiii kangljjah, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje in avtomobile). Gaso-lin, ligroin (za razsvetljavo). Kurilno olje za Dieselove motorje. Vseh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi Izvirkov vedno sveži v zalogi.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
te**
29m
najcenejša in najhitrejša vožnja i Ameriko t paniki Jnerone iz
Bremna
v
inškena uW
NewYork
cesarskimi br WILH
-ILROttPaiNZ
>, „KAISEB VILHELM d. GROSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. »
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v LJubljani edino le pn
35
nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišlerja".
Odhod is Ljubljane je vsak torek, četrtek in sobote. — Vsa M pojasnila, ki se tikajo potovanja, točne in brezplačno. —
Postrežba poštena, reelna in solidna. trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorada Meksiko, Kaliforniji O
Arizona, Utaa, Wi*misg. Nevada, Oregot ii VVashlarton nudi nas« društvo posebnu N
ugodno in izredno ceao čez ualvsaten. Odhod na tej prooi iz Bremna «
enkrat mesečno.
u se dobivajo pa tudi listki preko Baltlnora in na vse ostah dele sveta kakor v-M Brazilijo, Kako. Boeoos-Airea. Colombo, Si aga pore v Avstralija itd
J
56
1
61
3R^U
JL>ot>**e hR^monike
kron 4.40.
Si. 3oO*r«, tO tipk, t registra, 98 (Imot.   Velikost S«X>* CTK Si  «54»-*, 3 tipk, 1 registar, t« |Uiot. Vali k d. t «8 X U c/a 6t. 6*6» 4. 10 Mpk, S ragiitr« SS »Imot   Valikost MX l» cm St. 305»/4, 10 tipk, 3 registra. M g Imot. Velikost S« X IS CM
Št. 6A&'/4. 10 tipk, S rvgiatra. 00 |1mot. Vali kost UXUM k b»—
S«la aa »ampak« k w*kl hanaoa-kl saatamj. Ninnon pviva«at«a pa psvaa** rtppoittj   nricri"to        «■»©*»* ■t»to»n* firmi* «. i. k*. avorai aakavitvU
Jan Konrad.
Zahtovajta bogato ilaatrovaai glava! katalog ■ 4       »Ukaaal. Ka aahsare mkomu
•C UM (OeaaaV
gratis ta fru -a
i :?'n echter Bals^j
,,, mt Saaaaaa)aVappaiai aa
A T*erry m Prtirada
Ki ItKifna'- SessrfcrjAH.
Lekarnarja A. THIERRYJA BALZAM
talno prta«** i telano naso kot varstven« uiakt). BLASTVBNO VAROVALU
Vsako  popateaje,   ponaredba   :■   raapoCavaai«  Ava^ppga  aalaaaaa  »  amm partobaaai
■r.mkimi s« kasenakoaodao sasledoje Zanesljivega a ra.Haaga aCiaka .rl kaSta, aaaota-vanja, hripavoati, katarju v požiralniku, pranim holačiaam, pri raflaaaci,  fta4a4aa{k aalea-
nih, pomanjkanju nlasti, slabem preba vijanju, aagamju, garat iei, teladeaiaa kičesa aa-penjanju, koliki, »obobolu ta ustmm holeanira, trganju pa udih, apaklraaat, rapasBajeat itd
iS     ali "'!. ali 1 specialna steklenica K SCO.
Lekarnarja   A. THIERRYJA
edino pristno
ceretifoiijsko mazilo
'ftnesljivo najgotoT.jftega sdrm.il ne g« iiemka prt A« taka smrik raaatk, atekltnah ranirvah, vnetjih, gnojitvah, bulah, evebliaak, kur ik acoaih, Juljih ; odstrani rr trnpla rae tuja rvariae ia dela cale bolet« eperaci).
nepotrebae    3 Ikstliiei aaaaaaa K «0
Dobiva se v lekarni pri Jigilo i trta" IBtLF TlIEIfT i Mm<i pri KITO.
Dal; 1 pt skira rs« večjih »ki-raih. n itfeet i trtivusi n Bsidanat Arap«. 1222
, laka ii
Tetefn fttvfiki
1S1
Brata
EBERL
pleskarja:.;.
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6, nasproti hotela „Union«1.
Lili
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električne sila.
mljlsžs.
Dne 24« aprila 1912 ob /411. uri dopoldne vršila se bo pri e. kr. okrajnem sodišču v Savnici v sobi šfev. 8  dražba zemijiiž«
7\. 44. 211 k« o. Raihenburg opadaiočega v konkurs po Leopolia pL Aainkofon. Zemljišče, ki bode prišlo na dražilo, ie cea] cm o na ltM kron. Najmanjša ponudba znaša 1330 kron 66 vin«
Dražbene pogoje in zemliiŠca se tiČoče listine  kupci lahko pregledajo pri c. kr.   okrajnem   sodišču v Sevnici  ali   pa  pri upravniku  mase dr. Fritsn Zaoggerju v Celju. Upravnik mase je pripravljen,  pojasnila tudi  pismeno deti Parcela, ki pride na dražbo je sredi trga Rajhenburg ležeč lep vrt, ki se prav posebno lahko porabi za stavbiŠče
Interesentje se torej vabijo, da se dražbe prav polnoŠtevilno ndeleie.
)d
ser Cd. Mil MI C1.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Kočevje, glavni trg. 1333 Novo mesto in Kranj.
priporoča
2a poletno se^iio
„^ngieško sk'odišče obisk"
,7 O. J^ernatovič ;;
Ljubljana — Mestni trg štev. 5 — Ljubljana
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev 13 blaga, prašnih plaščev '3 listra ter svilnatih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuk? m slamnike
W gospođe in dečfa po pron 10 nij/cih in solidnih cenah.
Ustar** trljano 1162,
leden in modno blag«
Karel Kocian,
tvtreica saksa t Itmeeiee
)) Vaar* kvaka TvavaiBka aaaa
M 11
za pisarne ia
233 sobe za gospode.
Glogowski & Co.
c ia kr. d varal da aa vi tel ji
Gradec, Joenneumsrinj'. Telefon 384. Prevzem Itdelavaije vseaflaeaefa pahfitva.
Iedelovaaje aaariav pa iaatnik arkikaknk DekavrJ« m kan mi naakaa daaaa aaalaoOe.
1335
Telefon ntov. 984.
Malatatroji« tworwUm pmU Ia ogaptt
doli Geburth, Dana]
VTL Kaiaoratraaao 71. na ogln ItrtRJiiie.
Etiiiia limiBil u itnL ogiiBt zi lan Mil bi pefl za Bknffe. : fie vnte korilcili io trajnogorilnili nli:
Plinove peči in plinovi kamini.
Speoialni katalogi gratis In franko.
V Ameriko in Kanado
Po kakovosti Ia coni noprokosljM
avtomobili
L a u riti & Klemeni
Mali športni vos ,fS" 12 14. maksimalna hitrost 70 km. Teža kompletnega vosa 790 kg. Ideal obratne prihranitve. Najcenejša snamka seslja« Cena K 7000. Potovalni tip „K" 28 32, moćan, tili tek.  Išarana zmoinotti, elegantna oprema.
Laurin A Klemeni
d. dr. HI. Boleolnva, Češko
pripravne, cena nt snneel|lvs gginjo
CUNARD LINE.
U!t«iia « ReSe, dea It. aprili 1011. Ivernla h Trsta, dac lf. aprila 1012. Carpatkia it Trata, lae M. a »rila ltll
h Uvorpoolai
Hajkitrejtl in najlepši parnik sveta,
Lasttiaeia, die IT. asrna, It. seja, t. je-alja 1111
Masvetask, let It. asrna, n. staja, L ja-alja ltll 30
Pojasni le in verne liste pri
sa. Ifluit i LjiMjal. Slnftm Hia B. Z3
roleg cerkve Srce Jsiu*oveg«.
VOZNA CENA Trst-Nevr York III. reeved IC riK) sa odraslo osebo z davkom vred in K 130 se otroka pod 12 teti z davkom vred
1
H
t* e
Monfekcijsha trgovina
JI. £ukič
Sjtthljana, &rea škofijo šfeo. 19
priporoča, arojo reliko »aiogo »pomlad, nih kooiumor, plaečer in kril aa damo in deklice r najnovejšem kroju in bar-rah. — Velika zaloaa modnih oblek in .r površnikov sa. gospode in dečke. C*m primemo mtfniSf*. Pošfrubm tmrogo BoUdm***
i
i S {
! i
i
I
JfaroDna knjigarna
v Ijubljani
Prešernova nlica štev. 7.
I  priporoča I
iN
I
I
i i i
i
i
l
kanceliski,  konceptni, ftolra-suntni, ainistrskt, pisemski, ovitii hi bamii papir
Kasete s piseistli pcvlrjen.
trgovske kijige
v vseh velikost h, črtane z eno ali s dvema kolonam*, vezane v papir, platno ali polusnje.
Oijemalae knjižice
Zalaof a lohfk zvezktv ia risaak.
Zavitke za arak v vseh velikostih.
— Velika izker-
vseh   pisarniških potresociiv,
gohie, cmlls itd.
fcrpf, se iole in enetnike,
— Raz|leNice -
pokrajinske, humoristične, omet-nlske vseh vrst od aajpreproeseiaft do najfneisih
4IVami za sliki ii otpisikt,
v pili ni v nesle.
-poezilskt kiige. -
foJobtce za otroke £csem otortrekt a razglehke.
Risalne ieske. trikotniki, palete, risalna ravnila, tole, čopiče.
5
Kresne nmetnitka reprodukcija v veo barvah
.-. znamenite Groharjeve slike .v j
Primož
ustanovitelja slovenske književnosti
visoke 66 em in široka S S ena   e najlepši eeras vsake slovenske hf&e. Ta reprodukcija je sploh najlepša ia najdovršenejsa kar jih imamo Slovenci.
zzr  Cena o pošto K 3.20. :
i
Preblavske
rudninske vode.
Starosiavne natronske Msolioe velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline.
slatina,
Preblavska
nejčSstejša aikalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katerih, kameno, boleznih v mehurja in na ledičan.
Preblavski livadni vrelec,
ogljikove kisline velebogat,  naraven natronokl Halon*
▼sled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uli van izborao osvežilno pijaca.
Dobiva mm v Ljubljani pri a
Aa Sarabono, Mihaelu Kastaerjit, Petru l^snllra, A. Stacnln, T. Menolagerla,
ter po vseh lekarnicah, Špecerijskih trgovinah ter pri vrelskt
razpošiljalnici
■ PrebUii, Koroško. 1
Va.
1m—
«vV^
•*s^
■VVV
DD
QC0
Modna trgovli
v Ljubljani |
Stritarjema ulica št 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
58
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode,
pristni tirolski loden, parhent, platno,
sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in* priznano najboljših koles „KI1NTA" modeli 1^12
mernik & Ko.
Ljubljana. Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto« moliti in posameznimi delu
Mehanična delavnica prvega razreda za
vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobila. Zaloga p ne v mati kov za avtomobile, motorje in koiesa Popravila pnevmatiko« potom vulkaniziranja. Bencin In olje za vse vporabe. Izposojevalnloa koles, šola ara vožnje z vsemi vozili Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
HAJODUCNEJSA ZNAMKA
S* G«* G
3^^m
IF V I7VIRNI POLNITVI
# m
JE ŠAMPANJEC NAJVIŠJEGA .". /. DVORA in ARISTOKRACIJE
hrib
jlftlllf. Zlitij-
k, rolnto lp razoia ar.
Popravila la aova dela aa lzvria|«]o v
lastil ielanici.
Lud. Ceru©
Ljubljana. Wolfova ulica 3.
Zahtov-ajto najnorojil con1 k.
av.
Najfinejši
:iz žita, najboljša: kakovost za žganje
se dobi ealino v množinah
od 60 litrov naprej po nizki
:: tovarniški ceni pri tvrdki ::
1153
H. Rosner I Ko.
mm m mm jmr.
Tapete Linolej Lincrusfa
Preprogarnioa
j Jerk & Schuschifz
IDunaj VI., Gumpendorferstr. 6. Vzorci in preračuni ne zahteve zastonj
Klobuki
najmodernejše oblike in ~   barve vsake cene. z
Cilindri, čepice, kravate
vedno najnovejši vzorci :: in barve. u
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia kakovosti. s
OT7 Srajce
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, noga-:: vice, žepni robci, ;: naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, Franca Jožefa c.
nasproti glavne pošte.
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
-- LJUBLJANA. =——
Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Olje za pode
Vse vrste s ii  firneiev, :s ::   čop i£e v, s: ta lakov,
Mavec
(Gips)
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
ss     tovarn« mzar&zanih strešnikov ss
ponudi vsako poljubno množino patent dvojno laroianl
strešnik zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom ..sistem MARZOLA". Brez odprtin navzgor I Streha popolnoma varna pred nevihtami 1
IhorvrnteiK, ujteKjfe ii mm* Krt- streh sedanjosti, ® »&*5^TiSJR
77
Beseda k našemu gledalištu,
2e celo zadnje desetletje, odkar se pravzaprav more govoriti o slovenskem gledišču, se je ob koncu vsake gledališke letne dobe pojavljala negotovost in dvom, kaj bo z našim gledališčem prihodnje leto? Korisi-na tolika negotovost takemu visokemu kulturnemu zavetišču gotovo ne more biti ne v splošnosti ne v dcj-stvenem položaju, kajti dejanska vsakoletna negotovost — more roditi beg vseh dobrih, in stremlječih enkrat prišlih in pridobljenih moči, — na drugi strani pa nezaupnost novih dobrih moči, in tira domače moči od domačega praga. — In kulturni zavod brez sposobnih moči, — ni sposoben — sadonosen zavod. Vendar si je naše gledališče vkljub vsem trnjevim razmeram — na Čudežni način pridobilo visoko stališče in ne samo v gledališki prozi, dovolite primero za dramo, nego tudi v gledališki pesmi, glasbi, operi. Letos nas plašijo s posebno negotovostjo glede usode našega gledališča prihodnje leto. In za to negotovostjo se kažejo tudi dejanski pojavi, slovo te in one priljubljene in za naš oder zaslužne moči, tako da že kar zanaprej nastaja usodna praznina in vrzel za bodoče dni. Nazadnje nas bodo res prepričali naši pesimisti, da je naša dežela zares kulturoskopa in kulturno sterilna; da ne zna ali nima razuma, ščititi onih maloštevilnih kulturnih zavodov, ki jih je po čudežnem naključju, po čudežnih vrlinah narodne nadarjenosti in zasebnega umetniškega navdušenja pridobila brez svoje zasluge. Biti narod — brez vrednega gledališča! Zgubiti kot narod — edino vredno gledališče, ali izločiti ga — tudi za kratek čas popolno delo njegovega ustroja!? — Toda, da se osredotočimo samo na eno točko. Prva in glavna skrb in odgovornost nas bodi vodilo: Nikoli ne — tudi za korak ne, nazaj! Zgodovina našega kulturnega razvoja bo strogo sojena za vsak popust in vsako zamudo; čas hiti. in pokori se, kdor ga zamudi. Zgodovina bo točno beležila, za katerih javnih činiteljev se je vršil kulturni popust in zamudek in s katerih neju-naško neuvidevnostjo, neskrbnostjo. s katerih činiteljev odgovornim ne-umevanjem časovnih potreb in narodnih dolžnosti. — Popustnost, nazadovanje bi nam dajalo značaj ne-krepostnikov in slabičev. — Letošnja gledališka doba nam je prinesla »8 domačih dramatičnih novosti, to "ae za eno leto nenadjani rekord; tri-desetletja, da petdesetletja iz bližnje preteklosti nam niso rodila tolikega števila dramatičnih proizvodov resnega stremljenja, večinoma stalne vrednosti: »Naša kri«, »Lepa Vida«, »Tekma«, »Tovarna« ... Letošnja doba nam je rodila prvi slovenski oratorij, dih domače grude in domačega življa. In začudeni se vprašamo, kako letos tako plodonosno leto?! Povsem naravno. Drevo naše narodnosti je v pravi mezgi; v vsestranskem klitju in poganjanju čvrstih, zdravih mladik, obetajočih bujnega cvetja in žlahtnega sadja. Naša dramatika ima organ, ima vrt, ima življensko razmah-njenje. Pisatelja mika delo, ki ga bodo v življenje prestavile, oživile in osvežile izbrane in zaupne, po višku stremlječe gledališke moči. Glasbenika miče, ustvariti globoko v duši zasajeni glasbeni umotvor, ker mu je na razpolago organ, ki ga proizvede z umetniškim zanosom in umetniško močjo. Imamo za najvišje cilje sposoben orkester, v Slovenski filharmoniji in zaklad pevske izobrazbe v Glasbeni Matici. En kulturni zavod je zgrajen ob drugega, eden dopolnjuje drugega, in pod njegovim okriljem rase bujna livada našega glasbenega in dramatičnega proizvajanja. Ustvaritelj umotvora lahko že umerja in prilagođuje svoje delo pozneje izvajajočim je umetnikom. Večje delo rodi pričakovanje večjega, in pričakovanje rodi izpolnjenje. Nahajamo se v času Jurjevanja, dviganje in popolnjevanje naše narodne kulture, in naj rase to dviganje in popolnjevanje do velike dobe našega kresovanja in Jurjevanja, naj ne bode na tej poti nikakega popuščanja, zamujevanja, zaviranja in padanja. Treba bo sestaviti točno zgodovino razvoja našega gledališča, pojasniti vse ovire in zapreke, da se uvideva-jo nedostatki in pravočasno odstranijo. Rajše kakor korak nazaj — bo klicati vso pomoč naroda, ki je dolgo časa nosil na ramah cel hram na-
še dramatike, zlasti bo treba klicati in buditi naše mecenate, dokler se ne spomnijo dežela in druga Dristojna okrožja svoje odgovornosti in dolžnosti za sedajnost in bodočnost, kakor tudi za grehe m zamude preteklosti. Za kulturo ne sme biti mero-dajna malenkost 10.000 do 20.000 K ne glavnemu mestu, tem mani deželi. Ravno v zadnjih dnlh so priob-čevali hrvaški listi bridke spomenice, kako je vsled narodnogrešne popustljivosti prišla cela hrvaška dramatika za desetletja v puščavo; kako težko jo je bilo obuditi v Mileti-čevi dobi in koliko nepovrnijivega se je zamudilo; kakor nalašč nam pride ob resnem času to svarilo in bodrilo. _ M. Dr.
Enodnevni tečaj za člane izobraževalnih komisij.
Dne 9. aprila je priredila »Deželna zveza obrtnih zadrug na Kranjskem« enodnevni tečaj za prisednike izpraše-valnih komisij. Tečaj se je vršil ob navzočnosti preko 30 udeležencev, zastopnikov različnih korporacij ter številnih došlih voditeljev obrtno - nadaljevalnih šol v prostorih c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani.
Gosp. Franchetti je otvoril tečaj kot načelnik »Deželne obrtne zveze«, pozdravil navzoče, imenoma vladnega zastopnika gosp. dr. pl. Kočevarja, zastopnika ljubljanskega mestnega magistrata gosp. dr. Berceta ter g. Kregarja, kot zastopnika obrtno - pospeševalnega zavoda. Zahvalil se le zadružnemu inštruktorju gosp. dr. Blodigu in gosp. ravnatelju bubicu za prijaznost in naklonjenost, katero sta pokazala s tem, da ta prevzela referate za ta tečaj.
Gosp. ravnatelj $ubic je nato v kratkih besedah razvil program, kako naj se vrše predavanja, nakar je gosp. dr. Blodig v splošnem očrtal one zakonite odločbe, ki so predpisane po obrtnem redu glede preskušenj vajencev. Zlasti je opozoril na odločbo z dne 16. februarja 1912, glasom katere smejo fungirati kot prisedniki izpraševalnih komisij izmed pomočnikov samo oni, ki so že 4 leta pomočniki ;n so tudi sami napravili vajensko preskušnjo. Ker pri nas ni mnogo takih pomočnikov, bo ta odločba v bodoče provzročala precejšnje težkoče, kajti pomočniki, ki hočejo postati samostojni obrtniki, se bodo morali podvreči izpraševalni komisiji v kaki drugi deželi. Dalje se pri nas vse premalo ovažuje določba, da se onim vajencem, ki niso prestali pred pretekom svoje učne dobe obvezne presku-šnje, podaljša eo ipso učna doba za največ pol leta.
Nato se je razvila daljša debata, v kateri so razni govorniki kritizirali pomanjkljivosti sedaj veljavnega obrtnega reda in dajali važne direktive navzočemu zastopniku v obrtnem svetu trgovskega ministrstva.
Iz referata gosp. ravnatelja Subica nam je navesti: Postopanje pri izpraševalnih komisijah je kaj različno v posameznih krajih, in sicer ne toliko glede praktičnega, kakor glede teoretičnega dela preskušnje. Na današnjem tečaju naj bi se torej dogovorilo kolikor mogoče enotno postopanje v tem pogledu pri vseh izpraševalnih komisijah. Tudi tiskanice, ki se uporabljajo pri predmetnih komisijah, niso enotno sestavljene. Zlasti glede spričeval bi bilo želeti, da so okusneje in času primerno modernejše urejena.Vsaka izpraševalnr komisija naj bi imela v posebni knjigi shranjene duplikate vseh sprLeval, katere je sestavila. Znanje vajencev naj se ne klasificira po posameznih vprašanjih, temveč sumarično. Taki vajenci, ki so z uspehom dovršili kako obrtno - nadaljevalno šolo, naj se pri preskušnjah oproste teoretičnih vprašanj. To bi bila gotovo zelo važna točka v razvoju našega obrtnega šolstva.
Po predavanju se je v daljši debati sklenilo, izdajati spričevala samo v slovenskem jeziku, dalje izdati brošuro, v kateri naj bodo navedena splošna teoretična vprašanja, ki pridejo v poštev pri vsaki obrti, za posamezne obrti pa naj se dajo samo direktive glede takih vprašanj. Na koncu brošure naj bo dodan en vzgled iz gotove obrti, tako, da bo vsak že iz te brošure lahko razvidel, kaj vse se zahteva pri vajenskih preskušnjah. — Sklenilo se je dalje, posvečati vso skrb obrtni terminologiji, na katerem polju deluje že več let »Slovenska Matica«.
S tem se je zaključil ta zanimivi tečaj, ki bo gotovo zelo blagodejno vplival na razvoj naše Slovenke obrti.
Književnost.
— »Der  indlsche Student« Je
naslov razpravi, ki jo Je profesor dr. Karel Glaser priobčil v velc-ugledni »Zeitschrift der Deutschen Morgenlandischen GesellschafU in ki je zdaj izšla tudi v posebnem odtisu. Naš odlični rojak je v tem spisu orisal življenje indijskega dijaka in to na podlagi stare indijske literature ter s tem delom znatno obogati! primerjajoče običajeznanstvo.
— Jan Legova mladinska knjižnica. Te zbirke je izšel sedaj tretji zvezek, ki obsega mladinski spis »Kraljestvo čebel«, spisal Jožef Ribičič. Cena 80 v, s pošto 10 v več. Založila zveza jugoslovanskih učiteljskih društev. To je povest iz živalskega življenja. Ribičič In Kyp-ling ali njegova povest se prijetno čita in bo zlasti mladini na deželi gotovo ugajala.
— Prava in neprava ljubezen. Povest. Spisal Blaž P o h 1 i n. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Življenje Je dandanes tako resno, da moramo biti vsakemu hvaležni, kdor nam preskrbi urico veselja. Tako knjigo veselja nam je spisal Blaž Pohiin. Prijetna povest je to in prepletena s humorjem, da bo vsakdo rad in z zadovoljstvom čital to delo v knjigi, kakor so jo ljudje radi čitali, ko je izhajala v našem podlistku. Kdor čita rad kaj šaljivega, kdor si želi dolgčas pregnati z razveseljivim spisom, naj seže po tem delu.
— Opatov praporščak. Zgodovinska povest. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 k 70 v, s pošto 20 v več. Kranjski zgodovinar Peter pl. Radics je pred dav nimi leti izdal v nemškem jeziku spisano knjigo o velikanskih bojih, ki so divjali v zatiškem samostanu v 15. stoletju med opati in menihi in med samostanom in ljudstvom. Zbral je gradivo za to velezanimivo studijo po najrazličnejših, zlasti samostanskih arhivih, ki prejšnjim kranjskim zgodovinarjem niso bih dostopni in tako ustvaril velezanunivo sliko iz kranjske preteklosti, iz onega časa, ko je bil zatiški sam^s;an na svojem vrhuncu. Na pwđl~<c< Radicseve znanstvene studije je spisan roman, ki je pred več leti izšel v podlistku »Slov. Naroda« in je občinstvu tako ugajal, da so se v^dno ponavljale želje, naj bi Izšla ta novost v posebni knjigi. V Ameriki jt izšla ta povest najprej v nekem časopisu in potem še v posebni knjigi, ki ie pa že davno razprodana. Ustrezaje občni želji je zdaj izšla ta po est vnovič v posebni knjigi. »Oparov praporščak* je ljudski roman, ki ne zasleduje umetniških namenov, ampak hoče podati čitateljem nabavno, mično berilo, ki je seznani z zanimivimi zgodovinskimi Jo^odk' iz domače preteklosti in z življenjem in razmerami v 14. stoletju. Prepričam smo, da bo občinstvo z veseljem se^lo po tej prijetni knjigi.
Stati Is Slovenke! Be žile dražbe m. a Ii Mote.
Lekarnarja Julija Schama&nna ie-
lodins lol je v več nego 30 letih prišla na izboren glas kot dietetski izdelek, kar potrjujejo premnoga priznalna pisma. Deluje točno in zanesljivo pri vseh motenjih prebave, pri želodčnih neprilikah, tvoritvi kisline vzpehavanju itd., tako da jo kot jako razširjeno staropreiz-kuSeno domače zdravilo jako cenijo. Za izborni učinek se ima zahvaliti racionalni sestavi. — Skatlja stane K 1-50.
Naše pouiieaje vas večkrat zavede v prehlajenja. Tudi najlažje oblike pre-hlajenja je treba pobijati, da ne nastanejo resneiše bolezni. Blagoslastno, lahko uživalno, zdravniško toplo priporočeno domače sredstvo je Thvmomel Scillae iz lekarne B. Fragncr v Pragi, ki se po 2 K 20 vin. dobiva po skoro vseh lekarnah. Pazite strogo na ime Thvmomel Scillae. Vili. b.
Pri vsaki hiši se dogajajo pri različnih delih ranitve in je v takih slučajih previdno, varovati jih vnetja in onečišćenja. V ta namen je svetovati, da si izberemo taka sredstva, ki rane hlade in lajšajo bolečine, torej zaceljenje ugodno pospešujejo. Slavno znano in skoro v vsako domačo lekarno uvrščeno praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, je tak pomoček, ki ima vse gori imenovane lastnosti in se dobiva tudi v tukajšnjih   lekarnah. — Glej inserat.
VTI. b.
Kašelj
j"e eno takoimenovanih »majhnih« ne-prilik, ki se izpočetka prav malo ali pa prav nič ne oziramo nanj. Kako po krivici ravnamo tako, izpričuje lahko zdravnik ali pa taki pacijenti, ki sedaj obupujejo nad zdravljenjem. Čeprav se ie njih bolezen pričela samo z majhnim kašljem. Ako natančneje poizvedujemo o takem usmiljenja vrednem človeku,
pa večkrat zvemo, da je še pred primeroma prav kratkim časom bil cvetoče zdrav. Majhno prehlajenje tako mimogrede je povzročilo kašelj, ki pa se je zasidral in ni hotel miniti. Prej slast do jedi, se je manjšala od dne do dne, moči so pojemale, lica obledsla in naposled poklicani zdravnik je moral konstatirati, da se razvija, ali pa je že z vso silo nastopila bolezen na pljučih, ki je, kakor znano, vselej spojena z velikimi težkočami. Tak žalosten razvitek
bolezni se pojavi stokrat, tisočkrat. Pa četudi vselej nima tako hudih in najhujših posledic, toliko je pa vendar gotovo, da dalj časa trajajoč kašelj malokdaj ostane sam, nego prav pogosto zasadi kal najrazličnejšim obolelostim sopil. Ljudstvo je pa, kakor še v mnogo drugih slučajih, zadelo pravo, ako govori o »sumljivem« kašlju. Ako je pa kašelj opazovati že z največjim nezaupanjem, ako se brez vidnega povoda pojavi pri zdravih, robustnih ljudeh, pa
Ustna vod«
Zobna krema
Za vinopivce
ia mešanje m ti-tnlm sokom!
alkalična kislina
nevtralizira
vinsko klslico
prijetno rezočega
okusa. No
barva vina.
25
Stalni
Priporočamo
niaktn trgovino
J. Ciuha
Stari trg št. 1
Pod Tranro«
Ure m\m trgovska agentura
z glavnico najma-:} 1 5 (XX) K P.>n»dbe
upravniŠtvu »SI Nar « ood ».Družabnik".
1338
Najizvrstnejše In najboljše tamburice --izdeluje ter razpošilja
j
Pm siiESka tvornica Kito STJEPUŠIN
Sisek (HrvaŠko.)
Odlikovan ne pariški izložbi 1. tgoo  ter  na   milenijski ialofbi leta x8g6.
Poleg tamburic in sklad-: bah za tamburice ima : razna glazbiia, n. primer
gosli, cifre,
gitare, mandoline, harmonike, oksrine itd
«» kn ter- se potil« potehen cenik
fiHki nastranu; mimik a psflj? rakeaa frcnlja oi zasli^j.
V tati tvornici i*haia »trokovni tamburaški me«e£nik pod n»«loTom »TAMBURICA«, ki poleg potil* prinaša tudi tamburaška sklacibr   in   stane  na   leto samo S K.
z=r= Kdor ie siv. Izgleda star!
Izborno, zajamčeno, zdravju neškodljivo barvilo za lase in brado je
1. Vitekov „Odollne", kt barva tako in trajno, plavo (blond), rjavo in Črno. t karton z navodilom K 4"—.
2. Vitekov „Način", dvojnata, cenejša vrsta. 1 karton K 2 —.
3. Vitekov   Kocin", enostavno barvilo. 1 steklenica K 1*—.
Ta barvila so se v tfsočih in tisočih slučajih izkazala najboljša. Edino pravo (vse drugo zavračajte) iz tvornice kosmet. in diet. izdelkov tvrdke
Fraa fftek ft dnif, Prasa.
K£ Drogerija ^drija
Ljtiijni. blatan il. 5. nspnii fin. priti, btn Rite, fonrlja, Zifenkt ifia Itn. I
i
kroieuni osenti
zmožni nemSČine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih : srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe nod :: „MERKUR", Brno, Neugaose Mr. 20.
Izprašan
1319
l ie klinčavnitar
ihte slulbea — Nastop takoj ali pozneje.  Ponudbe pod naslov j  „J. V.M
p. ikola, Kriievac, Hrvaško.
150 hI. belega in rdečega
§or$ke$a vina
letnik 1912 se ceno proda«
Vfč pove F. Za Feichter vinogradnik v Stablcit Hrvaško. 1231
		
	in modno blago ta gospode   in gospe pripo-	
PROKOP SKORKOVSRr in SIN
v Humpolcu na Ceikem
Vaord na zahtevo Iranko. Zelo zmerne cene.
	mm leljo da toka} Lzgo-toriti obleke se gosp.	
		
Piščance
od pristnih štajerskih pasmenih kokoši, rotw^in-k'3 in sulmtalske, 1215
komad 1 K razpošilja:
grefa ZdenHa Kimkega oraščlnska oprava
v Kilovčah, poŠta Prem, Kranjsko.
Dobro vpeljana
1247
trgovina
s konfekc!i>kirn in drugim oblačilnim blagom se Ođda takoj zanesljivi osebi
na račun.
Trgovina se tudi lahko sedaj ali pozneje odkupi.
Naslov pove upravništvo »Si Naroda«.
Mm emajl in glazure
za pode.
izvrstne speciialitete, ki se hitro suše in jih lahko vsak vporablja.
Zaloga tovarne takov £advika J^anca.
Depot; <04t
_I Mili.
Resm ženitna pomriba.
Dobrosrčen, zelo soliden, mlad in izobražen trgovec, rosestnik, simpatične vna-njost', srednje visok, se želi seznaniti z domaČe vzgojeno, mirno, zdravo gosrico ljudomilega srca iz brezmadežne preteklosti. — Navesti pro-im starost, visokost dote, ki se rabi za povzdigo ood-jetfj, in če ima gospica veselje do trgovine. — Resne ponudbe s sliko pod »T ha sreča — maj 912« na 1291 upravo »Slov.
Naroda« do 2*2. aprila.
Zadeva je strogo tajaa, zato anontm. ne vpoštevam.
platnine in pavolnine
kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje.
novost! linib flaoel in oarhentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in tranko.
Tkalnica Bratje Kretat, DHuoiia 305. Ceiko.
jc naravnost nevaren, ako napade slabotne ali dedno obremenjene osebe. Tu lahko odpomore samo takojšnje in primerno zdravljenje pred pozneje absolutno nastopajočim pljučnim obolenjem. Ako bi to dejstvo splošno uvaževali in priznavali, pa bi kmalu teklo manj solz ob izgubi dragih nam svojcev, ki so nas zapustili v najlepših letih. Ako kjerkoli, ina tukaj veljavo izrek, da se je bolezni Kaže varovati, nego lita zdraviti. In to obvarovanje bi bilo prav pogosto lahko,
ako bi izmed mnogih v ta namen ponuja nih pripomočkov vselej zadeli pravega. Zato vprašajte zdravnika, ki bo v tem slučaju zanesljivo zapisal Sirolin »Rochec, s čigar pomočjo se vsak kašelj in vsaka pričeniajoča se pljučna bolezen z najboljšim in trajnim uspehom da zatirati. V lekarnah izrecno zahtevajte Sirolin »Roche«.
 Y
za veliko in malo delo se iŠCe za nameščenje v Zagrebu. 1353 Ponudbe naj se pošiljajo Savezu hrv. Obrtnika, Zagreb, M^snička ul. 7.
več beganfa
išče službe 1342 v trgovini s špecerijskim blagom.
Nastop službe takoj. — Več pove uprav-:        ništvo »Slovenskega Naroda«. :
kadilcev cljnret »Ottomnn
ker ■ i neb mm nffiH u Buli si 9. ura 19121» mutacije izbrisane.
Krojacnlcn Go
Uče posla v privatnik hliah.
Ponudbe prosi na naslov V9Fsiis 1912". poštno leže*e Ljubljana
v glasovitem zdravilišču in kopališču na Primorskem, na glavni ulici, že mnogo let == obstoječa, z dobrim dohodkom =
se takoj proda za jako nizko ceno
tn sicer zaradi slabega zdravja v rodovlni. Vprašanja poslati na uprav.  .Slov. Naroda.-
Stara trgovina.
V kraju s preko 3500 duš, že nad 30 let obstoječa, z vsakovrstnim blagom kakor tudi ^ ;:    trafiko, 80.000 letnega prometa,    :: r.
MT se odda resnim kupcem
pod zelo ugodnimi pogoji. Reflektanti morajo biti samci, delavni, najraje z dežele in ki razumejo mešano stroko. — Ponudbe nai se pošljejo pod šifro ,,trgovec z dežele fOO" na uprav. .Slov. Naroda." Ozira se samo na resne ponudnike! 136G
a odda ioi v nam
Izve se v gostilni Perles.
Sprejmem takoj 1,55
učenca
za   krojaško obrt.
Peter Kus, kroj. mojster, Bled.
Pr
Na lepem prometnem kraju, oddaljeno nekaj ur od Ljubljane, v bližini kolodvora,
fe na proda]
135b
vc^č slovenskega in nemSkega jezika v pisavi, strojepisja, z daljšo prakso, ieii vstopiti v kako sini jo z vso oskrbo in nekaj plače, najraje pri kaki lesni trgovini. — I rijazne ponudbe na N. N , postno ležeče Leskcvac pri irskem. 1367
VILA POTNIKA
z velikim zasajenim vrtom, solnčno lego ter solnčno in parno kopeljo.
Vsled tega pripravna za
letovišče in zdravilišče.
Pojasnila v posredovali pisarni
Peter Mft Ljubljana, Skofla ulica 10. Tel. 155.
Opekarna
obstoječa iz nanovo postavljene peči, zraven stanovalno poslopje, ležeče na izredno lepem solnčnem kraju, 20 minut od kolodvora Svetnaves v R. d. oddaljena, zemlje za opeko v izobilju, približno 7 oralov sveta. Zraven naznanjen prostosled (Freischnurf) premoga. — Se da v najem ozir. tudi
pod ugodnimi pogoji proda.
Več pove lastnik Janez Singer, pekarski mojster v Svetnivesi v R. d. Koroško, 1364
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in Mi G. Flux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   štev. 6),
išče nujno:
gospodično k otrokom in sicer k 3 deklicam, dobro, trajno mesto, več preprostih in boljših kuharic za Ljubljano in drugam, slugo ter kočijaža h gospodi za Ljubljano, gospodinjo k samemu gospodu, izvrstno mesto, več nataknric na račun, itd. itd. za sezijo.
Odda se velika, udobna soba,
separirana s predprostorom dostojnemu go-:: spodu ali dami tudi za krajši čas. :: Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
1297
ki obiskuje trgovca na deželi, išče velika tvrdka za jedilno in namizno olje. Dobra provi« zija. Ponudbe z referencami na postni predal sedemindvajset (27) Trst Plazza Giusepplna
se sprejme
v večjo trgovino v mestu na deželi. Naslov pove iz prijaznosti uprav.
„Slov. Naroda". 1356
Stampilije
vseh vrst za orade, drnitva, trgove« itd.
Anton Cerne
graver ta Istelevatoll kav6vkevUi itauapillf
Ljubljano, Stori trs ZO.
Cealki tanko. 235
-BiH-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
r
Ki se gonijo z nogo z eleg omarico in 10 letno garancijo Odpošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste Šivalnih strojev po - cenah na debelo ■ =
L MnWi Dunaj II. Bitere Doiaustrasi 23 lil.
Slovenska in hrvaika korespondenca — Ceniki gratis is franko
a s
s
a a a a
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
i Knjigarni
Prešernova ulica 7.
si % a a a « a
mm
V
m a
3587
pano dostilorijo
CAMISISTOCK
Bar ko vije ? vata ilnttr:ii* sttlniuk.
Dobiva se povsod!
■lad
Inteligenten   In energičen
vojaščine prost, s spodnjimi razredi srednie Sole, ves* slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi 1345
«•11 služba.
Ceni. ponudbe na uprav-ništvo »Slov. Naroda« pod
šifro »Mlad m o i".
Sprejmem takoj ali po dogovoru v mešani stroki dobro izur e lega mladega
z dežele, ki bi bil pr pravljen voditi sam manjšo podružnico.
Tozadevne ponudbe s prepisi iz nričeval   *e no^lati  takoj  na n**lov. Janfeo Poček,  trgovina  z mešanim blagom.  Loke  pn Zagorju ob Savi, Kranjsko 1354
N (Nežne Me
na obrazu ali na rokah jdstrani  v 5 minutah
Ur. L lin ot-
Zaj. neškodljivo, golov BSpchch. dušica za 4 K zadostuje. Raz-833     pošiljanje strogo diskretno.
los. dr. A. Rix, hkonlerij. Onaj II., lir^assi 17 L
Zeniina ponttdha7
Vdova srednje starosti, ugodne zunanjosti, naobražena, z dvema $—7 letnima otrokoma, posest-niča dvenadstropne hiše, vrta in stavbišČa, v lepem krasnem trgu in letovišču, se zeli radi ženitve spoznati z gospodom, ki bi imel nekaj gotovine in veselje za trgovino, ker se v hiši nahaja že več let prodajalna, zelo prometna in na dobrem o lasu i — Vdovci niso izključeni. Cenjene ponudbe prosi se poslati s sliko pod naslovom »srečna bodočnost«, do i. maja t, L na upravništvo :: »Slovenskega Naroda.« v :: Ljubljani. — Tajnost strogo zajamčena  pod Častno besedo.
13^4
■
i
A
i
i i
Narodna knjigarna
n v Ljubljani
priporoča naslednja dela:
Med knjigami
V naravi
Adr'in Levstik   Rdeči smeh .
Atlete  Izlet v Carijrrad .   . . »      Prešernov album
Beg  Ustoličene koroških vojvod »   Slovensko nemška meja na Koroškem . .
» Narodni kataster Koroške .
BeneJ ■ Sumavsky Brodkovski odvetiik ....
Bojan Doktor Holman   • • .
Bumett Mali lord .....
Cankar  Aleš iz Razora .   . .
#% Časnikarstvo in naSi časniki
čech Svatopluk in ljudmi
Eriat^tc- Sn»ov%c
Halevy   Dnevnik    . ...
JurHč  Zbrani spisi I.—XI. . .
JeUnei   Ukrajinske dame   . .
Lah Vaška kroiika  . -
Ltpič: Strahovalci dveh kron 1.11. a
#*» Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka .   . .
Murntk   Najhujši sovražniki
Oblak   Stara devica      .   . • Razne prinovesti .       . .
Remec Ljubezen Končanove Klare » Premaganci >    V itudeototskin ulicah »    Zadnji rodovlne Benalja
RuAtc  Mina . . .
Senca*   ttz trnje do sreče .
Sepetavec   Zaljubljeni kapneln
#% Štiri ruske slike
Theurtei Uudina i ■
Irstentak  Slovensko gledališče
Vete t Llbera nos a malo
Zamik Zbrani spisi .
Ž*m  Osnovni nauki o narodnem gospodarstvo
broS,
K 140, » —80
• 240 » —30
• HO, n -60
II
240
150,
— 50 1-60. V50,
— 80
—•50
1 20, —•60
1*20, -•30 170,
— 80,
— •60
— 60. —•80
150. -•60. 1-50. 1-50. t 20.
iao.
-•60 —•90
2 -1-40, t —
3-
240
250
2*60 250
1 7u
2 —
2 70 2 -
1 60
1- 60
250 160 250
2- 50 2--2-20 let)
1- 60
2- 20
Doiroi
PIAHIHO
se ceno proda.
R deckega cesta št. 2. I. nadstr
1347
Mlad Inteligenten trgovski pomočnik s dežele, veftč slov. In nem. v govoru In pisavi, aell mesta kot
trg. potnik
ali pa vstopiti v prakso v kako trgovino kot magaciner (aH kaj sličnoga). BI. ponudbo na uprav. ipSIov. Naroda" pod MPriden". 1346
Primerno naobražen četovodja, slovenskega in nemškega  jezika   v  govoru  in  pisavi vešč,
teče s 1. oktobrom
stalne službe.
Piijazne  ponudbe  pod   Vstrainost" poste
restante, Celovec. 1360
Starejši skučoa strojnik lo kln>aT3tičar brez otrok,
1 ;!Sb Mi
v hiši, kjer je tudi centralna kurjava. Ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« 1332
2 stanovanji
eno z dvem soban.a  in kuhinjo,
eno  z eno sobo m  kuh nio se 1323
se odda za 1. maj 1912
na Vodovodni cesti št 28
veščega dela za težko vožnjo fjuufr* sprejmem takoj. ~^MI
Sprejme se tudi, če ni še popolnoma zmožen.   Giavne dele izdelujem sam.
1293      Franc Vičič,
sedlar v Zagorju pri SL Petru.
V okolici Ljubljane je naprodaj pod izredno ugodnimi pogoji
hiša
1359
z gostilno In trofiko,
ki se odda tudi v najem, "^m
Pojasnila v posredovalni pisarni
Peter Mlatelič,
Ljubljana. Skofja ulita Rtv. 10. Telefon itn. 155.
Redka  prilika!
Patent
za izdelovanje varstveno varovanih
kosir jev
(kosnih obročkov), najnovejša, zelo praktična iznajdba
je naprodaj. S
Pojasnili daje:
ilrer.tniOieUapoiie.Stai
1361
Izobražen, mlad trgovec, pri-kaplji?« zunanjosti, srednje velikosti, v prijaznem kraju ua Gorenjske a. se želi seznaniti z 20 do 26 leta© gospico. Dobra gospodinja, veselje do trgovine, večje premoŽenje, bi dovedlo srečno prihodnjost.
lesne ponudbe s sliko in navedbo starosti se prosijo do I. maja pod šifro „Majnlk" na uprav. .Slov. Naroda" vposlati
Neugodne ponudbe se takoj vrnejo proti tajnosti. 1330
Išče se takoj alt s prvim majem
tneMovono^lHi
v mirni legi in mogoče s hrano.
Ponudbe pod „D. IT softooležeCe Ljubljena gl. p.
Brezhibno ohranjena
s
SO ceno proda.   Vprašanje: Stari
trg AL 11* IL nadstr. 1357
Gl
dobro   ohranjen   in   novo popravljen,
se lalioi za vsako ceno proda.1064
Pojasnila: Poljanska cesta 13 I., Ljubljana. V  najem  se odda radi bolezni
z mešanim blagom, v prometnem kraju ob železnici deželn1 cesti, in farni cerkvi na Gorenjskem — Vprašanja na uorav. »Slovenskega Naroda« 1230
Jtonouonle
2 sobi, kabinet in  pritikline, zračna lega, 20 nvnut od glavne pošte,
se odda tako) ali pozneje.
Ve: f zalogi pivovarne Laiki trg v Spodnji Šiški.
Sprejme se takoj
manufakturne stroke.1328
Ponudbe upravništvu  »Slov. Naroda«.
Vsem, bi trpe na bili
pošljem brezplačno pisanje o temeljitem ozdravljenju kile (Brez operacije). 1060 F. fiainer, Lands-berg, Bavarsko A 20.
Mm šivilja
1377
z dežele,
se takoj sprejme v meščansko družino.
Pogoj: ljubezen do otrok.
Ponudbe pod „Izvežbana šivilja1
na upravništvo »Slovenskega Naroda«
Nova vila
blizu mestnega parka pri Celju ležeCa,
v mirni solnčni, praha prosti legi, z lepim vrtom in lastno kopalno utico ob Savinji, pripravna posebno za letovišče ali umirovljene uradnike, %3
se pod zelo ugodnimi pogoji ceno proda. Ravnotam je naprodaj tudi
majhna hiša
z vrtom ali pa s pat orali dobre njive. Več pri lastniku Dolinarju v Celju.
krasen landaver krasne slike
za hotel
se zelo ceno proda. 1iW PogaCnik-Rebolj v Kranju 24.
84
MLF
J4
9652
52^^37
39H2
L6
4C
5781
.L
T
Stev. 84.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 19.
Proda se pod Bolnikom
5 minut od Ljubljane 1344
z velikim vrtom. — Naslov pove upravniStvo
»Slovenskega Naroda«. 1344
!! 500 kron!!
Vam plačam, ako vala kurji očesa, bradavice, trda koza ne izgine brez bolečin v 3 dneh z mojim uničevalcem vrastlih korenin, ■azilom Uz. Lonček 2 garancijskim pismom vred 1 K — stoasvaj. EoolOO, L« postni predsl IS «4, OfTSevO. 967
Prava in neprava lira.
Povest — Spisal Blaž P o h lin.
Cena broš. 1 K 60 vin., ves. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
: 0 patov piapnM :
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš 1 K 80 vin., ves 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več
Ti  najnovejši   zabavni   in   veseli   knjigi   priooroča najtoplejt
Narodna knjigarna v liubljani.
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti  drugovrstne  opeke ter dajem za njo vsako poljubno garancijo. 1178
3van Jela čin, Cjubljana.
M 76. kr. š. sv.
Razglas.
1311
Na šedemrazredni ljudski šoli v Spodnji Šiški
oddala se bodo
al isffii m pecarsKa 11 is; nra mm
potom javne pismene ponudbenske razprave.
Ponudbe, katerim je priložiti 5 % vad ja je viož ti do 20. aprila t» 1. Opoldne ▼ šolovodjevi pisarni V 3p. SiŠkl,   kjer so na ogled  tudi   oddajni pogon
[trajni šolski svet v Spodnji Šiški!
dne 10. aprila 1912. AL Zaje, predsednik.
!  Konfekcijska trgovina  in zavod izdelovanje oblek pa meni
H.KUNC
» i
i
LJUBLJANA, I
n priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih 11 |
pomladnih oblačil. j
Strogo solidna postrežba.
Najnižje, stalne cene« llustrovani ceniki na razpolago.
Ljudevit Borovnlk
puškar v Boravi jak (Fer-
laoh) na Koroškem.
te priporoča v izdelovanje *aw*evrstal* padam za lovce in strelce po najnovejših
alsteasOi pod popolnim jamstvom Tudi dekafe stare samokresnice. sprejema vsakovrstna popravile ter jih točno In dobre rlvrtuje Vse puške to na c. kr. preskuse-ratnici in od mene preizkušene — liuetro-31 van I oanlkl zaet*nj.
JE
Sanatorij
„Mirni dom".
Zdravilišče za živčne in notranje bolezni, rekonvalescente. Indi-viduelno zdravljenje. Zmerne cene   Celo leto odprt- Ceniki
Dr. Fran Ceh
pošta Gornja Kangota pri Maribora.
E
3E
vsem drugim so za vsakega poznavalca samo
že (37) let
preizkušena 1236—11.
vozna kolesa
IfellKol-Premfer
Krasni katatog gratis.
Zastav.: I. Urar, Bsilal«, lil. ložam, Mlin.
Slavni amerikanski iznajdltel] Edison hoče živeti 150 let,
in ko so ga vprašali, kako hoče doseči to neverjetno visoko starost, je odgovoril : »Samo s pravilno prehrano«.
Brez dvoma je, da največ ljudi s slabo, nepravilno prehrano šiloma skrajša svoje živlienje. Metuzalemovo starost dobimo samo
§e v pravljicah, vendar se prav mnogo lahko doseže z redmm načinom prehrane, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmann, Pristlev m Lavoisier.
Po temeljitih principih teh učenjakov se je sestavilo živilo Nutrigen, ki v vsakem pogledu odgovarja zahtevam primerne prehrane
Nutr gen ni zdravilo, ni dražilo, ki vpliva na trenotke, nego je živilo idealne sestave. Čigar izbornost je dokazana z analizo poverjenja kemičnega preizkuSevaliSča.
Naj se torej vsakdo sam prepriča o velikih prednostih živila Nutrigena !
Akoprav je spojeno s hudimi materialnimi žrtvami, smo se vendar odločil-, da pošljemo vsakomur
popolnoma lastoal Nutrigen na pokvJafo ll in popolnoma zasloni poneno knjige :i
da pride tako vsak, tudi najrevnejši v položaj to živno, ki se po pravici
imenuje kralj živil spoznati zastonj in bres vsake obveznosti.
Ta izredna ponudba velja   samo  za  kratek  čas, zatorej je v vsakogar
interesu, da to brezplačno poizkusnjo takoj zahteva z dooismco.
Podjetje Nutrigen
Budapeita VII., Elisabethring 16, abt. 178.
urar In trgovec z ziainiflo ir srebrnino
1954     zapriseženi cenilec
Cjubljana, Jurčičev trg 3. Zahfevalte al ravnokar izšli
li tenk.
POZOR
pred prevaram I
Mt smo edini lidelovalei
zboljšanih  patentovamt ari-
a finalatb aaaorUkik a
žalnih strojev
za  kavo   in  TSO surogate
1
van Gfllpen & Co.
■asnsa sasa 714
BaaaJIV S, 9rmpftf— • Bf
NAZNANILO.
čast. damam si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem na novo otvorilo
lina ostale
ter se cenjenim damam prav toplo priporočam. 1363 S spoštovanjem
fl
Ana Pogačnik.
Vaaafa aarottla tofao In ceno. ~aa; =@i M -
II
fFran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Gradišče 7 oblast v. kane. Instalater za električne naprave, luci, prenos sila i dalja hišnih zvonil, telefonov Itd. Strelo vodne napravo 1 Poprava v atroko spadajoči h dol. V zalogi blaga prvo vrata, proračuni na razpolago. Opremljen tem z najboljšimi In najnovejšimi   preskusevalnimi   aparati.   —   Cona   In   delo   solidno I
0[el[n][3[3[3[£ll3[3[3[£l[2ll2]
Edina zaloga 3142
o o
mm in
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
!°I |5l lei     "oi tal lal lsl ts] IbI la] Eal EbI
Št. 559.
1306
Dne 27. aprila 1912 bo ¥ Jelšanah
novovpeljani
Ta semenj bode posebno ugoden za kramarje, ker se vrši dne 29. aprila tudi v II  Bistrici semenj in znaša oddaljenost Jelšane—II. Bistrica komaj uro hoda.
Županstvo
dne 9. aprila 1912
občine Jelšane,
Župan : L Val en čl 6.
P3
5C
mi
Modni salon v Kranju
Velika zaloga dekliških  in damskih slamnikov.
Krasna i'bira Slamniki za gospode,
žalnih klobukov.       Nakit za slamnike in klobuke.
Poštna naročila se izvrše točno in pošiljajo s prvo pošto. Sprejema se popravila slamnikov in klobukov.
Cene nizke!
m aavr   Postrežba solidna!
Za maogobrojen obisk se priporoča
ANTON ADAMIČ .-. KRANJ,
velezaloga galanterijskega in modnega blaga. Na debelo!   ~W*       ">77    «aar   Na drobno!
C. kr. avstrijske ^ državne ielezalce. Izvleček  iz voznega reda.
____- :   Veljaven od 1« oktobra 1911.--■
Poslala t Mnblfana fatai kolodvor. Odhod.
6- 48 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
7- 25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, StraZo- Toplice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Kčln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-SO dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-3-2 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
S-SO popoldne. Osebni vlak na Kranj, TrZič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
0-36 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, JTsenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnofrid, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
T-aj avecer., Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž. Rudolfovo
lO-io po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlsk ns Beljak, Franzenfeste Ino-
most. Solnograd, Monakovo, Line* Prago. Draždane. Berlin
rrlnod.
7»ta zjutraj. Osebni vlak ta Trata, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Iro-mosta, Beljaka). Tržiča. Kranja.
a-52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9-48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Inomosta Beljaka.
IMS dopoldne. Osebnf ^lak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka,
Tržiča, Kranja.
2-50 popoldno. Osebni fz StraŽe-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4-ia popoldno. Osebni vlak od Trsta,
Gorice, Trbiža, Jesenic,   Linca, Celovca,
Solnograda, Franzenfeste, Beljaka. Tržiča, Kranja
B-S8 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfeata, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
a-ia zvečer. Osebni vlak is Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
t*SI pa noči. Osebni vlak iz Straže-To*
pic, Rudolfovega,  Št Janža, Trebnjega,
Kočevja. Grosupljega.
11-22 po noel. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,Trbi2a,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
roaUiat Uvjuiana iti. koloavoe. Odhod na Kamnik: 7-tt, 11-iO, 8*19,
7-JJ«
p rine* iz Kamnika: ••*1| ta-ae, a>40. a-ia. 32?
C.kr. Ilittvvo-MM«^^ ratiiatellitro iTrataL
aaal ■
11
59651984
85
OP
8862
7086
avte«*. 16.
Letaa 1837. ustanovljena* delniška družba 427
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Telefon ote v. 16.
Stavbno podjetništvo s pisarit dola p opekarne s strojnem obr
a ara arhitekturo in stavbnotehniška delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za atavb ratom v Kosezah in ns Vieui kamnolomi v Podpeei in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dele vss
na in fina ake vrste.
Odda se več vas
126; o
Vprašaji di: Oroslai Delen«, Ljibljana, Wolfo*a ulica 10.
Lasne kite
aaflineie kakovosti po 5, 7,
9» in 12 kron — vse vrste lasne podlage ta mrežice —
lasulje, Srede in drage potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
Stalan Strmoli,
brivec in lasničar
£jnbljana9 poo Irančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostn).
izdeluje vsa lasnićarska dela solidno
in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase
po najvišjih cenah 1788
Mi or, zlatnine
Suttner, LJubljana
trg št. 25, nasproti rotovza.
Nudim svojo veliko
izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Mestni trg it. 25, nasproti rotovza.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna :: naročila.
zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod
„Merkur'   Brno, Neugasse 20. 971
S
Josip Gregorin
krojacnica i^rve vrste i za gospode in dame 3
a ■
a a
a m
m m
m
m
m m m
m m
p
m r m
se nahaja na
Dunajski cesti 20.
nasproti kavarne ^Evropa". Tramvajska s   s   s     postaja*    s   i ■
Zaloga inozemskega in pristno angleškega blaga.
x  Cene soUidne. s Postrežba točna. Z odličnim
spoštovanjem
■
IS
a
a ■ a m a a
99 ^ m m m m
a
m
a m
m
Josip Gregorin
n a
■■ mm
n
733
krojač.
1141        Dobiva se vedno
Skofja Loka: Matej Žigon. Radovljica; Oton Eoraan.
MkS
najboljši piesk za mehka tla.
Km sva bela glazura za umivalne miie   . 90 v
KeiJ-ova voščena pasta za parkete ... 90 H
Keil-ov lak za poziatenje okvirof . , . 49 , Keil-ot lak za slamnike t vsen barvah
Kell-ova pasta za čevlje...... 39 „
Leskovicu A Medenu v Ljubljani.
Crnomelt: Anton Zarc. Kranj: Franc Dolenz. ::
V narska in gospodarska zadruga
v Dornberu pri Gorici
ima na prodaj m sta 'oekttslitroT naiizboroejlega
Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik: Edvard Rajek. Novo mesto: Ivan Picek.
ina
Kočevje: Franc Loy.
Najboljši češki nakani vir.
Ceno posteljno perje I ]
Kg. sivega, dobrega, puijcaega 2 K; boljšega 2 40 K, prima polbelega 280 K; belega 4 K; belega puhastega 5'l0 K; kg velefinega sneinobelega, puljenega, 6*40 K 8 K; kg puha, sivega 6 K. 7 K, belepa, finega 10 K: najfinejši prsni puh 12 K.
Naročila ••«.*    k: nsprei frank«. 2682
zsotovllene postelje l£r~g tt^-Z,
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema stavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena t novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napo« puh 20 K; puh ?4 K; posamezne pernice JO K, K, 14 K, 16 K, aglavnice S K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm žir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-niča, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, ISO cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaioće se vrne denar — Natančni cenovnik; gratis in franko.     S Benisch, Desersice št. 767, <ucško.
pristnega ipavca.
Cena od 56—60 K hI. Na zahtevo se posluži z vzorci. 1269
:: Praktični zdravnik in zobozdravnik ::
dr* UInk
Dolžnost
vsakega znetau Slevenia n Slovenke ie
da rabi izključno le
(krema)
za čevlje in usnje
katero je priznano najbolfae.
Skatl|loa stane 24 vinarjev.
Zahteva na} se rsto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne
Edino
le astilo v tej obliki in z zamko
i
VVDROVA TOVARNA
ta dobro zima kava.
otroSKa moka. oblati in drugi izdelki edino .svoje vr^Jc. .Domaći PrijaJeljT- Zahtevajte cenik
ordinira v Brežicah vila Livada
sw od 14. aprila naprej.
Rsdha prilika za nakup veiikeoa lemlpj i oasUlns
Dne 18. aprila os 9. ori dopožadne
bo na solil M prodane 92 M (Zipnce i št. I ii 12) na
vi. št. 137 kat. obč. Zeleče in sicer na licu mesta.
Zemljišče je sodnijsko cenjeno na 88 tisoč K, vadij znaša 8000 K. Hiša ima prostore za gostilna, ve* sob za tujce, 2 verand!. Nadalje je del tega zemljišča še mesnica, keljidče in gospodarsko posloma s stanovanjem. Posestvo ima srenjske pravice, 16 njiv, 5 travnikov, 1 painik in 3 gozde.
Gostilno obiskujejo kmečki, delavski in obrtnijski slogi, tedaj celoletni promet. 1265
4306
a« prodaja
v vid dražbi». Curila in Metoda.
Slana zaloga in kemična tvornica
Ivan Keber
Ljubljana. Poljanska cesta It. 15.
r
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp,
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
■M
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
mmm
Solidna postrežba.
Najnižje cene.
Brzojavke: Prometna banka LJubljana. :: Telefon štev. 41. ::
* *****
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. apr. 1912 F
K 74,433.380-—. s:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. - 29 podružnic.   Vogal larijiB trfi-$V. Petra (ESta (T Mil JU« uMJl. Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr. . Prevzemanje denarni* vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Us1
Najkulantnejse izvrševanje bo ranih naroČil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izpla" čevanje kuponov in iižiebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l5stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese zs vsa žrebanja. Isplatila ln nakasila v Ameriko in la Amerike. 166^
stroko »padajočih transakcijah voakslar brezplačno. ■
55
63
WC
^156
5
17
RA