GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE
year xvü inät ¡äc-sssärs ttj^fäzrtlsz a***», hl, .obou, 26. juiijn <j«iy 2«), tont	stev.-number 175.
Amptuw far MiU«B «• iptcM r«f M«<a|* »rwiM fw to Mctto« HOS, At» •! Ort. 1. 101?. »lUfW •• 10. ISIS.
SH—
follette prične čistiti
avgijev hlev.
^ tistih, ki m bodo poga-ponovno izvolitev v kon-in ki jim bodo nasprotovali rdfci, uključujs SS rspub "5k»acev in 15 demokratov.
[UTIVNI odbor za la 5H0V0 volilno kam PANJO izbran.
fuhington, d. 0. — La Follet-0T( »ile, ki »o pridno sestavljale je ttc tednov seznam tistih kon-jkov, katerih ponovni izvo
k bodo proti vili progresivci priiie sedaj do končnega za-čka fflede sedmih, držav. Ole (¡»tih drugih pa so sprejele le
ie zaključke. T prvih sedmih državah je.iti it mož v seznamu. Med temi iridesetimi je šestindvajset re-ikaneev iu štirinajst demo-itov. V tistih šestih, glede ka |rih ni še končnih zaključkov pa jc v ccloti triintrideset La FoUettovih nasprotnikov. Med.te ai je samo en demokrat, ¿r se imajo primarne volitve Šel« vršiti, bo La Follettova skupina nasprotovala nazadnjakom U primarnih volitvah. V. vseh trinajstih državah, bodo postav-Ijeni progresivni kandidatje za fcwfne volitve. Lc tam, kjer to «tmogočajo pravni tehnični zadržki, jih ne bo. V nekolikih dneh »rseh oscminštiridfset držav Rfltdanih, in objavljen bo ac nam v eeloti. To smatrajo za najvažnejšo za* šfTo La Follettove volilne kam-nje. Senator je aedaj dodobra »rjen, da bo dobil «sdaoti m% SiniPifbTinu so HTftfT loti preds<ylniško izvolitev v po^ lUn>kn zbornico. . > . Države, glede katerih je seznam Suadnjaških kongresnikov za-kljiiVn, ker se vrše v njih pri-aarnc volitve že meaeca avgusta, Kentucky, Kansas, Mieaouri. Okk>, Virginija, Tennessee iü Arkansas. Države, glede katerih je akljueek še začasen, so i Illinois, Hiehigau. Iowa, Nebraaka, Indira in Minnesota. V pretresa ao M Wisconsin in Oklahoma. Ali * t'h dveh najbrž ne bodo pro-Sresivci nasprotovali aedanjim koncr.snikom, ki se potegujejo « »oprtno izvolitev.
Kandidatje, ki jim bodo pro-renvoi nasprotovali v tistih acd-aih državah, v katerih se imajo auf.-a avgusta vršiti primarno PSBtve, so:
isniu: Republikanci — An-Jjßy Sproul, Hoch, Strong, in Tineher. — Demokratje I — Norden.
Ohio: Republikanci — Long e»rth, .sf. phena, Fitzgerald, Cab , Bran.l, Murphy, Cole, Speaks, fcrr C. K. Moore, Burton J. O. I vSopT. Kvarna. — Demolrrstje i — Nobeden.
Missouri: Republikanci—Faust, I »Mi. Newton, Msnlove, Dyer, r- I>«in-krntje — Joat, Milligan, naircv
*«ntucky: Republikanci — Ths->• mokrstje — Kincbe-
" » • •
Pregled dnevnih dogodkov.
4 merica
Kampanja progreaivne koalicije v vedno večjem zamahu.
Minncsotaki delavci pojdejo s progresivci.
Tihotapstvo z imigranti je že v tekli; tudi letala so 'v službi tihotapcev.
Leopold-Loebova obrsvnsvs; 33 prič je že zaališanih. ;
Cene Živilom ao poskočile juniju.
Inoaamstvo.
Zaatanek londonske konference še traja; Francija ae še ni podala bankirjem. , ,
Braailaka vlada še vedno poroča o zmagah. ■ Poročilo o revolti v Eumuniji Čičerin, sovjetski komisar zunanjih zadev, je obolel.
BREZPOSELNOST
íolezen-pwtf ropot ra8tel°-stovoljna smrt
TAKA JB USODA PROLBTA* OA V DANAŠNJIH DNEH.
Ampak človeška družba i da ja krščanska.
Minnoaotako dolav-. stvo za progresivcc.
Državna delavsko federacija je
na svoji letni konvanoiji odobrila neodvisno ptogrssivno volilno ' listo.
i Ki tamslju poročila zveznega ds partmanta oa dalo mora dala vso plačevati več za svoj vsak danji krik.

k. .If i h
"v>n. Rouae, Morris.
Aginia: Republikanci — No-
-	Demokratje — Bland, hrwry, Hormon.
"nnea.ee: Republikanci—Bee-* "kralje — Davis, Oarrett. Arkansas: Republikanci — No
—	1 kraokrat je — Driver. «•a*ni H-znam aa šc«t. drugih
*{«v nkljuAujst
flhnoii: KrpubUkorei — Yatea, Vd'1'n M D. Hull ttproul. Brit. ^•rhindblom. Fuller, McKenzie, w, E. Hull, Moore. —
l®4un* lUpuWikanei - 8an-
r' KillOt MnMM V^t.1 It.».
pratjc — Kunz, ■aa: I
■iliot. Moorea, Veatal. Pur-W'»od, Fairfield, Hiekey. ^
gretje - Nobeden. Republikanci -
Or,. J
- Robb
R*T Ramaeyer, Evans,
Hansen, Dickhmon. De-Ä ' — V-bMeu. ■«braiJn j R*publikanei _ Me b.*	Bears. Demo-
lí - Nobeden.
■ltna^o'. K*pablikanei—Cla-Vá	Newton. Demokrat-
XabedML
i
Faribaolt, Minn. — Izrekši ae za La Follettovo in Wheeierjevo kandidaturo in odklonivši v no dvoumnih« izrazih šentpavelsko konvencijo je minneaotska držav na delavaka federacija nailal.4eva la avojo letno konvencijo zadnjo sredo.
Niza ae ps delegati državne de lavake federacije v Minneaoti sa mo izrekU za La Folletta in Whee lat ja, nago ao pozvali tudi Ame riško delavako federacije, saj ae vdeleši uaUnovitve tretja etran
jumm» **
umeaten m pof!
moten,- * t ji,*»
Konvencija je odobrila La Follettovo jn. Wheelerjevo kandidaturo vzklikoma. Prizadevanje, da bi ae konvencija izrekla za kandidata šentpavelsko konvencije, aa Posterja in Oitlowa, je bilo poraleno a 185 proti 16 glaao-vom. '
Za odklonitev t Mahoneyja in šentpavelake skupščine je bilo oddanih 12« glasov, proti njej pa 81.
Naalednji resoluciji ata bile aprejetit !
Ker se je vršils v meatu St. Paul dne 17., 18. in 19. junija kon-vrncija; sklicana'po zastopnikih raznih akupin širom te dežele, da bi bila organizirana narodna poli tična atranka, in
Ker je bila ta konvencija zna na pod imenom kmečkodelavska konvencija, in
Ker je bilo nanjo pripuščeno zaztopatvo skupin, sovrsžnih ame riškemu strokovnemu onijakemu gibanju, ln kar ao dogodki poka sall, da ao zastopniki tiatih sovraš-nih skupin kontrolirali konvenci j°t
Bodi aklenjeno, da odklanja minneaotaka dršavna delavska fe deracija vsakršno zvezo a konven cijo in njenimi zaključki.
Ker je aprejala konvencija min neaotake državne delavak« f^de racij« t 1923. reaolucijo, a kate ro je naročila delegatom za na lanako konvencijo Ameriške de lavako federacije, naj uvedejo in aaktevajo aprejetje rezolueije, ki naroča Ameriški delavski federaciji, naj prevzame vodilno vlogo v organiziranju narodne polit ič ne stranke, in	I
Ker ao delegat je, taatopajoč minneaotako državno delavako fe daradjo, na portlandaki konven eiji Ameriške delavske federaeij« uvedli takšno resolucijo, in
Kar jo Ameriška delavska fr deracija «videla potom portlaod aka konvencije, da ša ni čaa go-dan sa izvedbo takšna politike,
Bodi aklenjeno, da aprajme min ■eaotaka dršavna delavska fede racija U «krap kot izraz atrokov naga unijah ega gibanja v A meri ki. ali npa pa. da sa bo Ameriška delavaka fadaraeija pridružila dragim skupinam v priaadevanju aa iavoliiev Roberta M U Yr*\«-ta in ftartoua K. Wkcalaria pred Itiikr,« in podpradeedoikom Združenih dršav, in le pokaš,-jo
nimajo v«likega dobička. In tsko
boj med bankirji in francijo še traja.
Washinfton, D. O. — (Fedcr. *reas.) — Povprečen mezdni de lavec je moral v juniju plačevati en odstotek več sa šivila kakor > maju. Tako ae glasi mesečno po ročilo zveznega departmenta za delo. Najbolj ae je podražil krom pir, namreč za 14 odstotkov, po tem jajca za 10, oranže 8 in au rovo maalo za 5 odstotkov. Ceno mesu v trgovinah na drobno ao tudj poskočile.
Izdatki v delavčevem živefcnem budgctu so danea okrog 46 odstotkov višji kot ao bili pred deaeti-mi leti. Poročilo izkazuje 59 m«at, V kateri ao cene živilom naraatlc v juniju. Med temi meati ao tudi Chicago, San Franoiaoo, Milwau-Icee, Seattle, Dallas, Pcorls ln Springficld, 111.
Ohioago, U. — Tilks Dsnlelso-va je doacgla ataroat petdeset let. Sila je neomožena, kajti v teko življenja je apoznala, da človek težko preživlja aamega sebe, kaj šele drušino. In tako je ostsls samica in dosegla starost, ko človek zasluži, da ac odpočije od de la in preživi avoja stara leta v miru in pokoju.
Tudi za Tilko je prišel pokoj, ampak ne tak, kakeršen ae apodo bi za človeka, ki je vae avoje živ Ijenje pošteno delal, odkar jc postal zs delo spozoben.
Bila je ztsra petdeset let ln pričela je bolehati. Kljubtemu je i?kala delo, pa ga ni dobila. V današnji človeški družbi imajo doati mladih, krepkih in zdwHb ljudi na izbiro in delodajalei ne marajo stsrih in bolehavih ljud sprejemati v delo, kajti od njih *BEVAzAJO *<U1WB B LADIJ
Harriot jo prejel ultimo» is Pori
sa, da ns sms dati konoaoi, Morgana. Ameriški bankirji no-6ejo popustiti.
konrsbbboa jb ab vbdno V vbtabbo0ti babbit j a.
Letala v službi tihotapcev.
jo i Tilka zastonj povpraševala ss delo v tovarnah in delavnloab. Povsod so ji rekli, da jo ne marajo.
Ampak v današnji človeški družbi ao preaneto alabi pogoji za življenje posebno sa delaoea ali delavko, če ne dola. To je ob-čutila tudi Tilka. Naaionila aš je na svoji aestri, ki ata živeli v malo boljših razmerah in je pri njima živela od njune miloščine. Ba človeka, ki jo vse svojs ši*s «ki delal in ae . _	"
s svojim delom, je ps mlloščlns ponižanje na eni atroni, ns drugi strani je pa veliko breme za lju di, ki jo dele, ako ao aami prole tsrci. To je občutils tudi Tilks Zdravje ae ni hotelo obrniti na boljše, dela ni bilo in Tilka jo .bi-a težko breme aa avoji eestri n tako je Tilka aklenila, da ao prostovoljno umakne iz te krŠČan ake družbe, kater« zagovorniki ab vaaki priliki bahato izjavljajo, da je krščanaka, ki je pa v njenih delih vse nekaj drugega kot kr ščauska. ftla je. In aicer je šla v deacto nadstropje poalopja Capi tol, ki ae nahaja na vogalu ulic Bandolph in Htate. Odprla je ok-no v umi valile u, razprostrla jc roki, nakar je stopila ven — v prostor. Trenotek kaaneje je le-ilsls z razbitimi udi na tleli.
Nekaj zvedavih ljudi ae jo na brplo okoli njenega trupla, priila je polieija, sledil je mrtvaški vos in mrtvo Tilko ao odpeljali k po grebniku.
Zvedavi ljudje ao radovedno vpraševali "zakaj," krščanska človeška družba je pa šla uunio dogodka, kakor da ae ni nič zg<> dilo in kot da nI potrebna nobe ne reforme, ker je krščanska.
na kopno.
Dvinajstmiljski nas ni odpravil tihotapstva.
Haw York, V. T, — Tibotsp stvo a opojnimi pijsčsmj še rs v notsko cveto sdsj, ko imsjo eol ninarji in prohibieijonlški urad njki in agentje prsvlco loviti ti boupske lsdjc v pasu, ki s« ras ' rza do dvanajst milj od obrošjs, cot je v ozkem trimiljskem pssu. Zoaeženo pismo dokaze, ds
na I. strani.)
Naia nova kolonija jo žo civilizirana!
Domačini na Tirginskih otokih morajo prenaOaU bruUlnoati, daai imajo večino.
it Tbomas, Virgin Islanda -
fFed. Preaa ) — Tukajšnji list Th« EmanHpetor" poroča: žarki amerilke civilizacije ao končno dospeli na barbarah« Vir ginske otoke. Neki ameriški mor narični adravnik je brutalno pre tepel aa uliei in vpričo velike mnošiee ljudi temnopoltnega de* ka. Revček ac je pregrešil s tem da jc preveč ropotal njegov vozi ček po eeatnem tlaku. ko> pel j« led evojemu goapodarju. Ko je množiea protestirala, je zdravnik zarešali 'Kmalu vsa pošenemo od tukaj, vi prokleti nigri!*"
Virgioaki otoki, kat«r« j« Ame rika kupila od Danake pred nekaj leti (med vejno), so v veliki ve čini ne saloni s uasorei.
___do ae bo Ameriška iclav
ska federacija aktivno vdclcleva-1« takšoe akcije.
____piapno____
se sdaj tihotapci posUükijajo ki*_____
droplanov ss prsvažanje žganja (škili bankirjev. Kskor
London, 25. jul, — Zastsnek med mednarodnimi bankirji ln francoskimi diplomati šq traja. — Ameriški državni tajnik Hughes je danea povabil Herriota na kosilo.
London, 25. jul. — Bdouard llerrlot, franedaki prcmljor, je včeraj prejel ia Psrlia poaiv, ds mora biti prihodnji torek novsoč parlamentu in pojaanitl oelo situacijo, llerriot najbrž odpotuje jutri. Obenem ae porofu, da je llerriot poni al kurirja v Pariz s prošnjo na Polnoareja, nsj na pripravlja nanj nobenega nspsda v torek, ker on še vedno upa ns uspešen isid konference sa Francijo.
London, 25. jul. — Danes zju-t rs j je začela krožiti novico v parlamentsrnih krogih, da je medsavezniško konferenca zopet na mrtvi točki in raabitjs je ns vidiku. Zahteve smerlšklh in angleških bankirjev še niso spre jete. Francoska dslegseija, ki dnsVno prejema ultimate is Psrl* za s grožnjo, da bo Herrlotova vlada strmoglsvljena že prihodnji teden, če se pode bankirjem, vstrsjs na avojem stališču.
Včeraj ao bili ponovni aeatanki med vodilnitei doie|aU in aoatop «Hii
Tihotapatvo a tu-jozoaei evoto.
Kapitalisti so aadovoljni.
Nssrport, Vi. — Tihotspstvo s, tujesemoi je ssovetelo, kakor S opojnimi pijačami. Takrat je ti* hotapatvo s opojnimi pijačsmi po-viročila prepoved aa isdelovanje, prevažanje in prodajanje opojuih pijač, zadnje tihotapatvo je pa ro. dila nova lzseljeniška post sva, ki posebno omejuje izseljevanj« ua-rodov is juinc Kvropo iu Azijo v Ameriko, Hkoraj >*aakl dan primejo nekaj tujssemeev in tihotapcev. Zdaj ao prijeli tri Armenee» ki so bili na potu v Providence, R. |. Kanada je nekakšno asvstU šče, v katerem zbirsjo tihotapci tujofsmce, katore vtihotspljsjo v Združene dršav«. Prilike zs vtl. hotapljenj« č«s kanadsko mejo ao velik«, ker je mejna črta dolga in je nemogoče aaatražitl meje tako, da bi ne bilo nemogoče vtlhotap* ljati tujessmoev.
Vrhovni naa«1j«niški nsdzornik Ford pravi, da je mestns jsča na-tlačena s tujesemoi, ki so jih vtl-hotspili čss mejo. Tukaj je sspr* tih pet in trid«s«t tujas«meev, n«kaj jlb je pa v St. Johnhuryju.
Med njimi so Anglešl, Kitajci, Irci, dkotj«, Finci, Armenel, sploh skorsj vsi narodi is Kvrope in A-sije.
Kspitaliati as prsv nič ns vsns-mirjajo uradi tega. akoravno ao v«l«bisniškl dnevniki krlčsll na ves |las, da je treba tujesemsklm isseljenikom zsbrsnlti vstop v A* msriko, dokler ne posmeričantjo Is naaeljenih tujesemcev, Kaplta-listi psi menijo, da bo nsjlošjo posmerlčsniti vtlhotopljeno tnjs* semoe v takem smislu, kot ool ra-sumejo posmeričsnjenje. Vtiho* topljeni tujesemei bodo morali
na kopno. Pismo je pisal Robert Wylio Jr. avojim starišem v Olaa* gow na Angleškem, ki so ga nalili pri kapitanu Msatrsctu, poveljniku msjhne motorne lsdj«, katera je bila zaseiena po daljši fo-nji. Kapitan Mastreet je s svojo irsoplovno motorne ladjo pristal pri ladji "Rusk'' in j« kupil dve ato zabojev žganja. Vzel je pismo sabo, da ga odda na jiošto na kopnem. Pismo ae glaai:
"8. S. Rusk, 19, julija. Dragi atarišit — Samo ena vrstica, ds veste, da je vae dobro in povoljpo. Ne piŠito več, ker amo skorsj prazni'in bomo kmalu doma. Va«, kar je še ostalo, jn 2,000 zabojev, katere pa odpravimo v dveh dneh, ako pojde vae po sreči.
"Upam, da ate vi ln družina v dobrem atanju, pa tudi jaz eem o. k. Kadar prejmem mojo nagrado in mezdo, prineaem darila domov. Tukaj je velika kupčija In reči ao štirikrat e«neje kot doma.
"Well, etariši, življenje j« tu-ksj polno apretOcmb. Tu ats dve Isdji naloženi s Kitsjci, Italijani, Orki Itd., ki čakajo, da jib vtiho tapijo v Združene države. Tu je nekaj parnikov, ki so ualošeni heroinom, morfijem in kokainom, kar ae aeveda vtibotaplja vaakl dan.
"Imamo pomorako letalo, ki prileti Vsaki dan in odnese vaaki krat devetnajst zabojev. Na dan napravi povprečno po šest pole
tov.
Treba je, da končam piamo, kajti prišli ao odjemalci, katerim moram «treči."
Pismo razgalja, da ae n« vtiho tapljajo aamo opojne pijače, am pek tudi tujeaemei in razni pre povedani narkotični strupi. Lad je a tihotapskim blsgom se drže dvsdajst milj proč od obrtžja ca preti, da labko izkrcajo evojc blago. Razlirjenje trimiljskfga pasa v dvanajstmiljskega. nI o-mejilo tihotspstvs.
Rovotta v Krami jI?
London ja dokil vaat, da so rn
ao angl«ški bankirji začeli oma hovati, i oda T. w; Lamont, agent Morganov, stoji ko sksla pri svojih zahtevah, da reparseljsks ko-misija ne sni« imeti oblaatl za nalaganje kazni Nemčiji, Is hoče entents, da Amerika poaodi denar Nemčiji.
llerriot in MscDonsld sta privatno razpravljala o vprašanjih vojaške in ekonomske ispraznitve Poru rja in s«v«rn« polovice Po-ranja, neodvisne akeije zavezniških sil v slučaju zapadloati Nemčijo in ekonomsko kontrola nemških železnic, toda do popolnega sporazumljenja nista prišls.
Hcrriot je prlprsvljen veliko popustiti, dovolil bi e«lo, da ae Porurje takoj izprazni, ampsk on boč« imeti koncesij« sa kooceaije. ds lshko neksj pokaže, ko os vrne v Pariz.
Američani so bsjs nsmigaili Francozom, da $200,000,000 sa stabiliziranjo Nemčije Še nI vse, kar ho dala Amerika, če Francija podpiše Morganove pogoje. Ame riški bankirji imajo v mislih tudi zavezniška vojn« dolgov«, zlaati francoski dolg, in v tem oairti lahko pričakuje ententa najugodnejših koncesij, ako zdaj odobri I)awe*ov načrt.
Polet okoli ovota.
Tokijo, 25. jul. — Anglaiki tekmovale« MaeLaren je danea jrrispil v Petropavlovak na polotoku Kamčatki, flibirija.
Buli, Anglija, 25 jul. — Ame-riški letelel začno pol«1 *ez Atlantik prihodnji ponde|j#k.
" jul — Italija j« dane« stopi'« v tekmo polet* okoli avrta. /oročnlk I<oe«t«lli ee je dvignil v zrak ^PUi ia odletel proti Angliji, kjer m nasseravs pridružiti Američanom in Jih spremiti čes Atlantik, nakar bo nadaljeval zračne pot preti vsko-do
rast
London. 25 jul. — Hemksj ae
prills brsojavnn poroftio o rekel nem gibanja v Romuniji Doeptla ja aepatrjen* veat, da ja Avareams
iti krotki, pridol ift ubogljivi. Delati bodo morali sa visko mes-
do, ki jim jo ponudijo privatni bisnlški interesi. Kdor bo postal nesadovoljen, bo seveda deportiran, ko mu pridejo na sled, Ja js bil vtikotapljen v Združeno države.
.Vtibotspljeni tujssemel bodo ns J večji alromaki. To so ljudjs bres prsvic. Kdor bo hotel oststl v Združenih dršsvsh, bo moral preneatl br«s godrnjsnjs vsako krivico, živel bo v vrdnem strahu, da gs primejo in deportirsjo. Lotiti ss ns bo mogel trgovine, kajti v nevarnosti bo, ds ga ovadi njegov aoaed, kateremu dala konkurenco, da ga deportirajo. Vtl-hotapljcni tujezeincl bodo pravi sužnji kepltalistov. Zadovoljiti so bodo morsli s vsako meado In s pasjimi razmerami v delavnici. Ako bodo fodrnjall aH ss bodo pridružili stsvki, bodo deportlro-qi, Hvoj« politično prepričan Js bodo morali noalli globoko v avo-jem are ii, kajti nad njih glavsml i »o Vedno vls«la deporteeija kot Damoklejev meč na niti. Hc celo verskega prepričanja ne l»oda mogli pokazati Javno, odkar ima-mo blgole med protestanti In ka-toliki. Vtibotapljeni tujez«inie bo največji revež med reveši.
In čs s« v teku par let vtihotapi v Združen« drla v« okoli dva ato tieoč tujez«mc«v. bodo privst* nI bisniškl int«r»«l lm«H armado, s katero bodo lshko lomili stsv* ke. H pomočjo privstnib delakti* vov Jim bo mogoč« izvohstl pre-tek los t vsakega d«lsves, po^bno pa to, ns kskšen način ja prišel v Združen« držav«. V tem dej-stvu tiči tista velika nevarnoat sa strokovno organizirano delav-stvo, katero ao nekateri kratko-vidni voditelji atrokovno organi-ti ran*-k* delavstva mislili odpre* viti, ko ao kričali na vaa glas 10 sicer Is bol) glsano kotAepltall* etični interesi, da Je treba naseljevanj« v Združene države omejiti, ako le n« popolnoma odpraviti.
Invalidi delajo v »emuji
Berlin. - (fed. Preaa.) — Med •lft.MS delavci, ki se saposleni v tovarnah v Berlinu Ja IMS§ vej-nih pehekljeneev, med katerimi je 006 popolnih alepeev. Invalidi
zdravi delovet.
' t
Bova grika vlada.
Atene, 25 jul. — M Bopboulia, vodja liberale« «trank«, je danea saatavtt novo mlniatrsSvo, Nova viada se le te dni predaisvi parla-it ii.
CkUsgo in okolica: V nedelje al no la tople. Jalnovskodal vetrovi Heine« izide ok I Jt, zaide ob •(!«.
k ' ä* ' v
PIOSVETA
PROSYETA
tl—ov po dopsraea. t+kapiai — aa *ra¿aJo. » tri BMMMi Ckfoafo $4.60 aa lato, Mil sa H
NaroíBin«: Zvrnjeni Ml lat* in 91.» ao tri m
(l it ia tri	j-^----
NUUT IÍTH.WÍMK&I IbMl
"PROSVETA"
2467-M S». L^w^ala Aaa—a. CM—g».
THE EWLIOHTElfMEMT"
Orgaa •( tka llifilll
Otr—3 C tka Slat—Is Malta—I
Ádvartiaing rata» aw
Kubftcrivt----------------
Chicafo f«.60, and foreign fountrlsS
"MEMBER af
uni ud SS (S3 553
Tssssrtr p«r fiar; L flbÍRA^D pJ

Datum a «klapaja	(Wf 1-14)
Ma»i 4a »•« ja a U« 4aaram pelskfs aara4 {«.»o. 4a aa aaai aa aaUai lia».
Pa—rka ja peava-
ALI JE M1TNINA JEKLARSKEGA TRUSTA ODPRAVLJENA?
SLUE IZ HASEtBlN, |
Zvezna obrtna komiaija je odpravila mitnino jeklarskega itrujjta, poznano pod imenom "Pittsburgh plus".
Kaj je "Pittsburgh plus?"
"Pittsburgh phis" pomeni, ako je kdo naročil jeklo v Gary ju, Ind., ki je pred nosom Chicaga, da mora jeklo plačati po ceni, ki je veljavna v Pittsburghu. K tej ceni se priračuni voznina iz Pittsburgha do Chicaga, manj voz-nine iz Garyja do Chicaga.
Jeklareki trust kontrolira več ko polovico produkcije valjanega jekla in železa v Združenih državah. Svoje jeklarne in tovarne ima razstresene križem Združenih držav. Zaradi tega mu je bilo lahko določati cene, po kateri se prodajata jeklo in železo. Trust ni hotel, da bi na pr. jeklarne v Garyju konkurirale tovarnam in jeklar nam na vzhodu in tako je določil, da mora konzument poleg cene, ki je določena za jeklo v Pittsburghu ie posebej plačati trustu mitnino. Ta mitninska določba ni nič novega, ampak je posneta iz fevdalnega sistema. Na pr. po fevdalnem »istemu je tvorilo več provinc Francijo. V eni provinci je pšenica dobro obrodila, v drugi pa slabo. Iz province, v kateri je plenica dobro obrodila, so jo izvažali v provinco, ki je imela slabo letino. Od pšenice, ki se je izvozila iz ene province v drugo, je bilo treba plačati mitnino. Ta mitnina je pa podražila plenico v provinci, v kateri je slabo obrodila, in v provinci, v kateri je bila letina dobra. Absolutni vladarji so dajali mitnino v zakup mitninskim zakupnikom, ki so seveda nesramno odirali ljudstvo z mitnino.
Jeklarski trust je tudi ustvaril mitnino, ko je odločil, da se morata jeklo in železo iz Garyja prodajati v Chicagu po tisti ceni, ki je veljavna v Pittsburghu, poleg je pa treba ie doplačati voznino iz Pittsburgh» do Chicaga, manj voznine iz Garyja v Chicago. Ta neopravičena voznina je mitnina.
Kdor tako ukazuje, kakšne bodo cene produktu» gotovo krši Shermanov protitrustovski zakon. Dokler ni federalna obrtna komisija odločila, da se mora odpraviti "Pittsburgh plus", toliko časa je jeklarski trust nemoteno pobiral mitnino od ameriškega ljudstva, katero je sam določil.
Ali se bo jeklarski trust podvrgel odloku federalne obrtne komisije?
Ako ima jeklarski trust svoje jeklarne in železarne tako dovršene, da ne bo trpel škode zaradi odprave "Pittsburgh plusa", tedaj se bo zadovoljil s tem, kar je odločila zvezna obrtna komisija. Ce bo jeklarski trust «poznal, da odprava "Pittsburgh plusa" prinaša njemu škodo, tedaj se bo jeklarski truat zatekel na sodišča in skulal bo tam razveljaviti odlok federalne obrtne komisije.
Ako bo jeklarski trust nastopil proti temu odloku, tedaj se bo posluiil priljubljene fraze, ki je zelo udomačena pri vseh kapitalističnih korporacijah trustovskega značaja, da federalna obrtna komisija nima oblasti izdajati takih odlokov, ki »e nanašajo na cene izdelkov iz jekla in železa.
Kdaj bo trust to izvršil, je odvisno od voditeljev jeklarskega trusta.
V letu volitev smo in prav nič bi se ne čudili, da se jeklarski trust potuhne in prične kasneje z bojem proti odloku federalne obrtne komisije, ko tak boj ne more več škodovati kandidatom, ki so gospodom od jeklarske-rs t nista pri srcu in o katerih jeklarski magnate žele, da so izvoljeni.
Mr. Gary, predsednik United State* Steel korporacije, je podal izjavo, ki je sicer obširna, ampak zelo malo pove, kako sodijo jeklarski magnatje o odloku federalne obrtne komisije. «	I
Gary namreč pravi: "Sc nikdar nismo imeli namena in nikdar ga imeli ne bomo, da bi od naše strani ignorirali odloke sodišč ali vladnih uradnikov, ki imajo jurisdikcijo nad našo upravo ali poalovanjem."
Gary govori tu v splošnem o sodiščih in vladnih uradnikih, ne omenja pa federalne obrtne komiaije. On ne pove, kateri vladni uradniki imajo jurisdikcijo nad jeklarskim trustom.
In taki dvoumni govori dajo mialiti. Iz njih ja n* omugoče nspravtti izčrpek. ns podlagi katerega se lahko napravijo logični zaključki.
Zato pa ostane odprto vprašanj«: "Ali je mitnina jeklarskega trusU odpravljena?"
Eridgeport, Ohio. — V sosed
njem rudniku Blaine je kruU smrt zahtevsls življenje ruflsrjs, po rodu Anfleis, ki je ftele ksko leto bivsl v Združenih držsvsh, torej bil le ograjen v selenem plašču. Vsula se je nanj plast l$ame njs in bil je ns mestu mrtev. . Nepričskovsno je prilia smrt, ki nspoveduje, keko smo delavci v vedni nevarnosti. Zsto je potrebno, ds amo zsvsrovsni in preskrbljeni. Slovsni, ki ie niste pri nobeni podporni orgsnizsciji, pristopite k Slovenski nsrodni podporni jednoti, ker nihče ne ve dnevs ne ure, kdsj gs doleti nesreča.
V kutarskem glasilu Edinosti s dne 8. julija, it. 106 so frančiška-ni poksssli v svojem kotičku uMimogrede" rogove prebrisanih svojih butic. Nsj prvo so se spravili na nsie glssilo Prosveto, potem pa seveds na nss dopisovalec ia le na urednika. Isražajo se, ds vedno prihsjsjo eni in isti dopisi, oziroms isrssi. Seveda pridejo, ssmo tisk je drugačen. Isbi-rsti so ssčeli bsrve. Zeleno barvo saničujejo, dssirsvno je priilo v Združene držsve veliko izkorilče-vslcev v zelenem plsšču. Posebno Jugoslovsnov, mislim, ds ni bil nihče brez njegs.
Iz tegs nsjbolj vidimo, kako «rsmotijo tiste, ki ne trobijo v njihov rog. Prede jim namreč že trds, ker malo zelenih več pride. Rojski, ki so pred kratkim prišli iz stsrega kraja, pa naj se ne vmeisvsjo med nje. Ssj zsdnjič se je listič Edinost sam israzil v svojem kotičku, ds je velik ns-sprotnik nss, ki smo pred nedsv-nim prišli čez ocesn. Zstorej .bežimo proč od Ukih ljudi kskor pred strupeno ksčo.
Omeniti moram, ds se je gdč. Psvlins Klep poročila z g. Štefanom Kovačem dne 28. junija, želimo jima areče in doati uspeha. Na ženitovanju amo ae dobro zabavali, za kar ae moramo zahvsli-ti neveatinim stariem za obilo go-atovanje, pri katerem je bllo'vss-gs na razpolsgo, da smo bili Ish-ko veseli. Kolikor «am ni zsdosto-vsls sobots, smo ie dopolnili v nedeljo. Zahvaliti ae moram tudi naiims igrslcems Frsncu in Jor žefu Mstko, ki sts pridno igrsls vesele poskočniee. — Jakob Klan-čnik, člsn druitvs it. 13 S. N, P. J.
. Poznam primerno število elič oih "aaprednjakov", ki oprev-ijsjo take komedije tnA povelje svojih boljlih polovic, ker drugače, bog pomagaj! Znano je, kaj se zgodi, sko se presre povelje hiinegs generala. Nemogoč« je sapopasti, kako morejo nekateri ljudje s lahkoto igrati vlogo hinavca laži in zahrbtnosti. Hi-norci in lsžnivci so najslsbii ljudje na svstu. Ko bo s teboj f o-voril, se ti bo dobriksl kot knlek, ko bol pa obrnil hrbet, bi te ogri-zel kakor stekel pss, sko bi ti mogel do Živegs. In med vrsto hi-nsveev in lsžnivcev spadajo tudi blsgoslovljeni derviii, bolje rečeno rujevi in črni kosli, ker lažejo vse, kar trobijo lahkovernim in nevednim ljudem, kljub temu, da dobro vedo, da je vera v posmrtno življenje ter nebeiko kraljestvo nsj večji humbug na svetu.
Dolar jim je bog, za $ se odpustijo vsi ostudni in kosmsti grehi, zs $ zavil je pobožen vernik "boga" a krvjo in mesom, skratks, zs $ se kupi nebeiko kraljestvo in zveličsnje po smrti. Blagor u-bogim na duhu, ki verujejo v sli-čen humbug. V temi so sc rodili n v temi bodo umrli, kajti narava (Bog) jim ni bila toliko mila, da bi jim odstranila luskine s oči ter jih dovedla na pot resnice, na pot luči in vede.
Seveda, ljudje, ki zajemajo modrost in vedo iz. vodnjaka, v katerega mečejo blsgoslovljeni kozli ns 22. cesti v Chicagu avoje odpadka, so gotovo težko osdrsv ljivi, kajti njih slepota je popol ns. Posebno "lepo dišeče" odpsd ie ps uživsjo brumni bralci od dnevs, ko je na smrt bolna Kasi mirjeva hčerka podela roko v zakon ; združila so je nsmreč s mrtvecem, umrlim Amerikanesarjem. Umrl je eden najbolj versko laž-njivih listov v Ameriki, del je in ni ga več. Umrl je nagle smrti ns VeUko žalost očeta Kazimirja, brez oporoke. In kljub temu trdi Kozma, ds ie Živi. Laž, debela lež, Kosme. Mrtveci ne žive. Prosto mu sicer, kdor veruje, da je laž resnics. Nspredni rojaki gotove ne verujejo.
■Sicer pa is srea privoičimo Ks-simirjevi hčerki vsa podedovana dobra dela po umrlem Ameri ksnessrju. Slednjemu pa večni «Ar in pokoj. Nsj v miru počivsl
■ae
redi kaj sličnege, pridemo tudi mi, da jim povrnemo in jpomagn mo drug drugemu do toljšega u-spehs. Torej na veselo svidenje ns delavski prasnik. — John Eugel, predsednik, Peter Menehak, tajnik.
irrr S0BQTA' 26* Julua
Barberton, Ohio. — Domov gre de s poite sem se scstsl s rojskom ls južnegs dela naselbine, ki mi zsstsvl vprašanje: "I nu, kaj ne boate ts novega gsspuda nič v cajtcnge delit" Odgovoril ssm mu, ds je kej sličnega nemogoče, kljub temu, ds se gospod Še ue more ponaiati z debelostjo, s k a korino ae navadno ponašajo ?o spodje fajmoitri. Je prevelik, da bi bilo goapoda mogoče dati v ce loti v časopis, lahko ps ga je opi ssti kot osebo, njegovo obrt in dclovsnje v "vinogradu gospodo vem". Zsto pa ie ni primeren čss, dasi je grsdivs dovolj, in sicer več kot potrebe, ker bo pe le pri ilo ob čssu.
Ko mi je rojak stsvil osnačeno vprslanje aem ae spomnil, da sem svoječssno Čitsl V enem tukajš-njih listov, da je prišel v piearno lista čitatslj ter stavil uprsvite lju vprsšsnje, koliko bi staL oglas sa njegovege brsts, ki mu je u mrl, ker S oglssom šel i'Obvestiti sorodnike in prijatelj« pokojni ks o smrti svojega brsta. "Petin dvsjset centov od inčs", je bil odgovor upravitelja lista. "Ne-mogoče," se je zsčudil brst pokojnika. "Pomislits gospod, moj pokojni brat ja bil visok ieet čev ljev in štiri inče. Bils bi preo-irromns vsots ss nssnanllo o smrti mojegs brsts." Kljub temu, ds mu je tiprsvitslj hotel dopoveds ti, da nspsčno rssume. ni hotsl poslušati, temveč se je poslovil in
odšel.
Enskega rasums smatram, ds je tudi rojsk is južnegs dela na selhine, ki mi je stsvil vprsšsnje. Rojsk naj nikar ns misli, ds je pises tek vrstic največje vasclje, ksdsr ss mu nudi prilika ali ima poseben vsrok, da polteno obrije tegs sli onegs verskega dervlšs. Nikakor ne. Bore malo je piscu na tem. obratno se ml studijo blagoslovljeni lonuki. ki savajajo nevedno ljudstvo s Tftakimi dogma mi. To vse ne ssmo pisen tek vr stie, teaKveč vsakemu drugam« naprednem« rojsk« in rojakiaji. kdor se js doeela «tresel gnilegs terskagn humbugs MM sleda je seveda ns spadajo tisti, ki so da aee trkajo aa pree, da se največji neprednjaki. dragi daa pa kle-A*plastjo okra« leaeaik msltkov ter biaavak« savijajo oči prati neba, mkleč. ds jik bog a4e js s daljnogledom is
CMOespŠe, DL — Nič veselega ni mamo poročati is nsle naselbine. Z delom gre alabd, premogova in-dustrija je skoraj popolnoms ss-stala. Nekateri premogorovi obratujejo s polovičnim časom, drugi samo po eden ali dva dni na teden v tej okolici, a dva sta popolno ma saprts, eden ža češ leta dni, drugi šest mesecev. Ne vemo prav nič, kdaj bodo baroni premoga so pet odprli katerega ismed sapr tih rudnikov. Nsj torej nikdo ne hodi eem sa delom, ker mu ne bo mogoče dela dobiti.
Vslie slsbim razmeram js član stvo našega društva, št. 17S S. S. P. Z. v OUleepieju sklenilo na is vanredni seji dne 8. junija, da pri radi skupno plesno veselico na delsvski praznik, to je prvi pon deljek meseca septembra. Dobi Šok od veselica bo porabljen^ sa kritje etroškov delegata, ki je is voljen in pooblaščen «nastopat naše društvo št. 178 na šeati redni kanvsncijl S. S. P. Z., ki se vrši v mesecu septembru t. L
Sporočsti moram članstvu S. S. P. Z. in S. N. P. J. tukajšnjih bližnjih slovanskih neselbita, ds se bo omenjene veselica društva št. 178 S. S. P. Z. v Gillespieju vršila v Benldu, IU. Vsrok temu je, ker v Gillespieju ni aaofočs ss to dobiti pripravnega prostora si dvorana ia tudi najemnina bi ta kaj preveč stals. Zaradi tega se vrli veselica v Benldu v dobro snani dvorani rojaka Joe Zbojov akega. Na veaeliei bo igralo pet igralcev najboljie in deb^oznane litvinake godba.
Uljudno ss priporočamo, da se v največjem itevilu udeležite te prva naše veselice is vsak bližnjih aaselbia. nsmreč članstvo S. S. P. Z. in 8. N. P. J. is Carlinvilla, OiUespiejs, Benlds. WilsanviUa, Staotoos ia Liviagstoaa ter vseh dragih bližnjih slovaaskik bin. Veselica se pričns ob dvek popoldne ia bo sakljnčana eakrst pasao v aoči, da bo iaml slekera ndšlešanee dovolj razvedrila, sekate, plesa, jedila in pijače. Za talno postrežba in nsjMjšo sa-kava bo skrbel veeelični odbor Vstopatns je sa moške 50e, i so vstopnine proste. Terej ee le enkrst nsjsrftnejle priporoča vaem krajevnim društva« kakor po».m' nik^m, da ne pogaMte priti na delavski praznika aa prvo pleano veselico, ki ja priredi dra-M, m«, t f. g. v dvareai Jae Ebajevskega v Benldn. II.
Aka katera bližnjih
Vesti iz Jigftlaviji.
Streljanja na maji pri Boriti. Ljubljana, 3. julija4. — Komsj sc jc rszburjenje radi zsdnjih incidentov pri Planini, Uncu in v Postojni nekoliko polegle, že so izzvsli Italijani nov obmejni kon-likt, ki je med vsemi dosedsnji-mi nsj težji. Itelijanski fašistov-ski listi so radi ustrelitvs itslijan-akega finančnega etražnika Grega pri Uncu nepreatano hujskaii javnoat in aapovedovaU rcvanžo, akoravno vse kaže, da je bil konflikt pri Uncu elučajen in da so udeleženi, če ao napadalci aploh bili paši državljani, povacm neodgovorni elementi, najbrž tihotapci.
Kakor vae kaže to hujskanje ni oatelo brezuapežno. Na granici blizu Sorice nad Železniki na Gorenjskem je prišlo včeraj popoldne do novega tragičnega konflikta. Italijanaki graničerji ao bres vsakega povoda nspsdli na-Šo finančno patruljo, ki jc v izvrševanju. svojs službe obhodils granico. Pripravnik finančne kontrole Florijan Groa in finančni atražnik Valentin Grehov eta bila sevrstno ustreljens, nčiteljišč-nik Alojsij Primožič, ki se je slh-čsjno nahajal v njuni družbi, pa jc bil težko ranjen. Dogodek m je vršil tsko-le: V sredo okoli 1. popoldne sts odšls pripravnik finančne kon trole Florijan Gros, doma iz Stra-, žišča pri Kranju in maki begu nec, finančni atražnik Valentin Grehov, na mejo, da isvršita običajno službeno pot ob meji čez Trauh, Sedlo in Lajnar. Njima sc jc pridružil tudi aln nadučitelja v Sonci učiteljiščnik m. letnike, 181ctni Alojsij Primožič, ki je bil nsmenjen nsprsviti plsninsko tu ro na Poresen in bližnje vrhove in trgati tamkej planinsko floro. Patrulja je žla nič hudega sluteč, proti Poreznu. Nensdoma je za čula ostro žvižganje in ae radi tega ustavila. Približno 100 korakov pred seboj je opazila na kra ju, kjer je meja že nemarkirana in je ozemlje za ob« državi apoii no, tri italijanske finsnčne strsž nike, ki eo ee bližali a pužkami v roksh nsglih korskov. Ko se je italijanska patrulja približala na ši na tri korake, se j« poetavila v bojno pripravljenost in zaklicsls italijanskem jeziku: "Pnške proč!" Ko sta naša dva strsžniks uvidele, da bi bil vssk odpor ss msn, sta hotela odložiti puške, to da v tem hipu je že psdel en strel, ki je sicer zgrešil svoj cilj. Sledil ps mu je takoj drugi, ki j« stražnika Grahova podrl na tla. Ns tleh ležeč je Grehov še dvignil ro ke, kar je storil tudi Primožič. 1 Gros je ekušsl Itslijsne prepri čsti, da ravnajo pogrešno, toda zaman. Počil je tretji strel, ki jc ssdel dijska Primožiča v desno roko nad komolcem ter mu zbro bil kost. Videč, ds jc smrt neizo gibna, sko ostane ns mestu, jc Gros naglo odskočil ter zbežs proti Soricl. Primožič mu je ns vslie velikim bolsčinsm sledil. I-tslijaai so ostali ne«u, zsto ps so tem bresveetnsjše pričeli strel js-ti sa obema bežečims. Strel je sle dil strelu, vsega skupsj jih je ps dlo okrog 20. Dij«k Primožič sc je v smrtnem straku ia izmučen od bolečin s«rudil ss neki grm. Gros js kitel naprej. Ob granici je ob-ležal Orehov, ketsregs ječanjs jc zssarslo sa bežečims.
Ko je streljanje prenehalo, se jc Primožič opresoo pomsknil is svojega skrivališča G rosa ni bilo nikjer. Hudo krvsveč in silno pre-strašen se je Primožič plszil po strmini v dolino tsr je proti 4. u ri prispel v Sorieo na poveljstvo finančne straže, kjer j« jsvil ves dogodek.
Kossaadir finsnčne straže Ivsn Namer je e petimi stražniki naglo odkitel as o pasao ssesto. Primožiča. ki je aelo oslsbel, ps so do sas aa sila obvezali ter pozneje odpravili v ljubljansko bolnieo.
Flnančaa straža je medtam prihitela aa Trauh ia klicala oba stražnika po imena. Toda nikdo ee nI edsval... Ko je iskala aa-prej prati planini Lajnar. ja sa-pasila tri oboroŠeae laika graai-čarje. Približala ee jim je ter jih ipiaisla. ali ao merda videli aa-ie patraljo ia ali vado, kje sta nato stražnika Italijani so etnično odgorarUlt "Kaj vemo mi! Poi Mite si jik!" in e« eegle isginili v megU, ki je pričala vslovsU v Ka« patrulji ai kakor isksti
ker je bilo radi me?lcž« I težko.
Kmalu je Čul komandir Natt,.| slabotne kliec na powo'í N, l I leč od mesta kjer se je n*htJtJ patrulja, ao našli končno prinrtTI nika (Irosa, ležečega v krvi tleh. Bil je brez puike. loei jTI že toliko moči, da je povedal >1* I deče: Kmalu potem, ko ue je 0¡)r I nil v beg, ga je zadel *trel t pru>| Padel js n tla. Za njim *> prikl I teli italijanski graniearji, ki i»| amrtno ranjenega še pretep»;, I vseli njegovo puško ter ga brcal pomoči pustili ležati.	j
Komandir Namer je takoj dill apleati iz vej zaailno nosilni-o, 1 skužal je ustaviti Grosu kri t«! mu napraviti na prsi obvezo. Grotl se je kmalu nato vsled alsbosul onesvestil. Tovariši so ga naloülj na nosilnico ter hiteli ž njim v ¡¡J lino, da mu — če mogoče — reQjol življenje. Toda pot je bila predoJ ga. Predno so dospeli v Sorieo. ubogi Gros, no da bi še enknt spregovoril izdihnil.
Del patrulje je iskal Orehovi;' Našli so ga končno v krvi, mrtvega. Umrl je brez pomoči. Tudi Orehova so pozneje prenesli r So. rico, kjer bo jutri pokopan.
Prooee proti Čarugi. - še po smrtni obsodbi Čaruge je dognalo sodišče novie zločine, ki jih je ba. je zagrešil Čaruga. Zato namerava sodišče dvigniti' proti farugi še eno obtožbo. Le kako bodo potem zsdostili pravici, ko je Cara, ga že itak zapisan smrti, to j« vprašanje.
V Kapli pri Št. Jurju ob Tibs. ru je padel a kozolca poaestaik Mihael Kokole ter si zlomil deta« nogo in roko. V bolnici je vsle^ zaatrupljenja krvi umrl. ZapoKi vdovo in 5 otrok.
Kadič je atavljen pod obtožba radi protidržavnega rovarenja.
Iz sovjetske Rusije-
(Federated Press.)
Elektrifikacija. Sovjetska vlada vlada je v zadnjem leta potrošila 127,000,000 za gradnjo centralnih postaj, lei so del načrt» za elektrifikacijo Rusije. Sedea postaj jc zdaj v delu in bodo do-gotovljene v prihodnjem letu. Vj načrtu jc 30 postaj. Delo elektri fikacije dobro napreduje, odkar jc vlads itftonlla-pogedbo z ia* zemskimi tvrdksmi, ki poiljej« električno-apremo na dolg kredit. Projekti elektrifikacije v vastk in malih mestih tudi napredujij«.
Napredek socializirans laž* Strije. V državnih industrijah jt bilo uposlenih 1,393,800 dejswer v letu 1923, v privatnih industrijah pa 58,300. Državne industriji ao producirale blizu eno milijarda dolarjev vrednosti blaga, prir4^ ne industrije pa 40 milijonov.
Položaj kmetijstva. Toljedel* komisar poroča, da je bilo njo spomlad obsejaniU 200 milijonov akrov zemlje, oziroma TI odatotkov predvojne površin«. Najbolj ao se povečala polj» pšenico in ječmenom. Površin», na kateri raate bombaž ,se je p* četverila in zavzema 500,000 akrov aveta. Vlada je razdelila »« kmete veliko količino amenikef» bombaža, ki zelo uspeva v R««J»-
LISTNICA UREDNIŠTVA BurgsttstownTpa-
«knjigsh v slovenščini, ki hi »e vile z razvojem verstvs, asa » znano. Svoječasno je Juliu« 1tU«' demsn v Girardu, Kans.. itdajn male žepne zvezke po pet m ^ set centov, v katerih so bili kr»v ki spisi, članki in predstsnja • tem predmetu. Obrnite se ns nr gs, mords ims ksj primerni r zalogi v sngleškem j«^« Pozdrav!
Nssljville, *o. - Pred smo priobčili člsnek v ksier« so bile vse informseije. kske js s tistimi priseljenci, ki "J** med vojno registrirsni. P» ^ kot inozemei odrekli rajaiW "Jf hi. po vojni pa vpraša!, f. drl^ ljanstvo. Določeno ¿s bileje ^ lit po sklepn premirjs nozemei ^>et kbk« ^ držsvljsnstvo, ksr velj» '- % Združene držsve. T« «¡J" se bili tskrst odrekli meriški armadi, ste sdsjJV* črni proaiti iznora n nik Vam prošnje rad.^ (> odbiti. Prosite ss prvi p«r,r clsrstion of Intention). -zdrav!
v Chicagu imsjo: Mart» s^J št. M2, Ante Knluie. «U • • ni Nova. št. 910 iajgj
it. m. pi»»» » " 'i* : za
v veži s Adsm. raate. j "1 V^* lo številke povejte kraj. od
u follettove kampanj*-
W rir F« — Delegatje
£5. 2**» i. ru-
^¡.Jiukc .tr.uk« . P«»-
u M	i»"*
igvolili odbor ki
JJu Follette-WbeclerJovO
^jo v driavi. Odbor mor. ,75611 podpisov dttavlja-' nom.meijiko peticijo. ki i biti vložena do 5 .septembra. u kandidatov bo noaiia ime
ew York. - Dela veke atran-B skupine, ki
etta postavijo tudi kandida-» foverncrja in druge uradni-„ po.Isnce v driavi New k Organizacija ima do 7. (br4 čas prijaviti liatino kan-tov in podpis*-
ikinore. - ProgreaOvei v ti Maryland poaUvijo lastne lidste za vse državne uradni-
Mfctopnike. itihiogton. — Osrednji kemiki odbor Konfewnee za iresivno politično akcijo je nil, ds bo Wheeler, kandidat ^predsednika, vriil večjidel iptnj*. Dočim bo La Follette itst ali osem govorov v veli-leitih od New Yorka do i Cityja, pojde Wheeler od _ konca Amerike do drugega «wti milijone volileev na aho na ksterih bo bičal korumpi politiko republikancev in »krstov.
_ Follette bo najbrž govoril »hodih v New iforku, Pbila hiji, Clevelandu, Indianapo-Chicagu, Minneapoliau, Mil-ikeeju in Kanaas Cityju
ki štrajkolomd bodo govorili u delavskem ahodul
«w York. — Centralni odbor kovnih unij v New Yorku jo ibil prezidenta Coolidga na uoit, ki se vrži na letošnji »r day. Governer Smith ji povabljen. Coolidgc se je od vabilu. Coolidge je pred ne eti. ko je bil governer države lachusetts ,razbil stavko po jcv v Bostonu.
kvka v zveznem kapitolu v revoltt.
'aahington. — Ženske, ki ri in čistijo urade v kapitolu Bgresna palača) ao ae uprle >ku reklasifikaeijakega odbora avilne službe. Odbor je zniža o delavk za polovieo. ženske 250 po številu, belopotnih in «rk — ki se plazijo po kole-v sočnih urah po piaaraah in nikih zveznega kapitola, ao | te dni proteatni ahod in ao irale na unije zveznih name-ieev, naj jim pomagajo u oh rano atare plače. Žen m pritožujejo, da ao plačane tri ure dela, daai delajo po ®ino štiri ure in pol na noč.
W in rdeča iniornaoiocalt
33 priš žs zasHšaaih Frsnksovi tragediji.
Chicago, 111.—'Triintrideaet moških in žensk je bilo zaelišauih v četrtek pred sodnikom Caverly-jem. Vae te priče ao izpovedale podrobnosti,o dokazih, ki služijo za uvod pravi drsmi. Ta bo dovršena v nekolikih dneh, ko sc dvigne sodnik v svoji črni opravi ter določi Nathanu F. Leopoldu mlajicmu in Richaru Loebu me ato v tej življenjaki ali amrtni drami.
8e trideaet prič je imelo biti zaslišanih včeraj. In danea bodo preeitali izpovedbo obeh morilcev, i'c bo to pripuščal čas. V pondc-lek bo državni pravdnik Robert i. Crowe zaključil avojo zadevo, ¡»otem prideta zagovornika Clarence Darrow in Benjamin Bach-rach na vrsto. In zatem pride konec, ^in izid NathanoVega in Bi-chardovega zločina bo saneacn v zapiake kriminalnega ' aodiŠČs države Illinois. Toda v četrtek jc bil kljub
lOBKKVBm STOKI ftl PODI RAJO.
Ibkrepenoli so po blagu rvojega bližnjega I
La Follette in vnanja politika.
grozoti besede ".umor* precej pri«
^¡cago. — Ekaekutivni biro » strokovne internscionale v «»i je imenoval tri odbornike «enk» ,ki imajo nalogo, pri «ti ameriške unije za omenja-»iternacionalo. Odborniki — frison fieorge, Mike Novak in 1 RMiard* — ao apelirali na kutivo lnduatrial Workers of World, naj se pridruži Rdeči jtnanonali. Tom Doyle, tajnik je po aporočil javnoat fkiwkutiva prezrla apel. ''more, Md. — Organiziran v tukajšnjih krojaških M*ah so 25. julija.zaatav-
WL0ÍAJ V BRAZILIJI
*e vedno porote _ Neeoglaeja glede što-
rssrdss
•Hah
p»dh h
kU '»neiro, 25. jul. — Urod 7'"1'1" o bojevanju na aao-*» fmoti tf glaai, da so vlad-"«»ojile me«t o Koeorebo, '•padno od Hoo Paula *be|ao lMti0 ^ Wo ^eU> « obl,ftJO	PauIo i0
k"P»rsle nove poatojan*
jazen predgovor.
Zdravniki in alužkinje, delavci iu pravniki, švedaki šofer, ki se je imel boriti s angleščino, poljakl tlela vcc, ki ae ni maral mučiti s angleščino, nego je zahteval tolmača. Vsi so bili zsališani. Prišli so iz raznih lokov izkuatvene-ga kroga. Ali vai pa ao priapevali c zahtevi državnega pravdnika: "Obeaite fantaP >
Z akademičnimi frazami in redkimi literarnimi beaedami, s dletom in piaahiim strojem, z obleko, napojeno s krvjo, s ccldnevnlmi govori, z. vsem tem je teh triintrideset prič dokszslo, da sts Leopold in Locb dne 21. msjs popoldne ugrabila in umorila Itri-najst let stsrega Roberta Frank-as.
Clsrence Dsrrow in Benjsmln Bschrsch/nista posebno rada gledala t sega tega. Preveč se je vae ponavljalo/ Malo predolgočaano n docela nepotrebno se jima je zdelo vse to. Tskšns je bils njuna temeljna kritika.
Saj je Clarence Darrow aam priznal, da ata univerzitetna dija ka v zvezi s Frankaovim urno Darrow le nI poizkusil dokazati tega. On je le priznal krivdo obeh morilcev.
"Tako nepotrebno'*, je zdajpa-zdaj pripomnil, ko je že tretji zdravnik ugotovil, da je madež na avtomobilni plahti kri, ali ko je neki ielesničar izpovedal, do je videl mrtvega dečka t jarku železniške proge.
Rochester, M. T. — "Bog nas reši vsega hudegs, smen. Molimo za spreobrnjenje grešnikov," j^ mrmrala marsikatera pobošna ženica, ko je Čitala v tukajšnjih čaa-nikih, da ae podirajo najmočnejši cerkveni etebri.
Albert £. May, predacdnik Babcock Coal kompanije, eden glavnih stebrov v tukajšnjih cerkvenih krogih, se je prostovoljno izročil Šerifu. Obtožnice mu očita sleparijo pri prodaji delnic Chemieal Oil in Gaa kompanije v Pittsburghu, Pa. Njegova žen* i o zanj podpisala poroštvo za $7,¿00
Ampak May ni edini cerkvcnl ateber, ki ae je pričel tako opazno majati, da poatoje znamenja da pade. Rev. Frederick J. Tower bivši župnik tukajšnje spominske preabiterijanake cerkve in George K. Burgeaa, bivši evangelist v Ro-cbestru, ata tudi vaak pod $7,500 poroštva, ker ata imela «v>j* pr ste vmea pri prodaji deluij.
"Ne želi blaga avojegi bližnje ga," je v božjih zapovedih, ara pak cerkveni atabri, ki so drugim ljudem pripovedovali, kaka velik greh atore, ako ae nc ravnajo po božjih zapovedih, ao jih po očit kih v obtožnici aami kršili, kakor da zanje ne veljajo.
Glede priseljencev na Kubi.
Skratka Ntrtba
JlflIV IB VI TUKAJ I
Pripravo sa podražitev premoga so pa Ao tu!
ku
milj
•j
D. C, 25. jul. -department je bil donos
wen, ds poročila o velikem
I a «artvih v hrsziUki civilni
' Mgovarjejo UW
okrog uu* mož. odkar • Ronjeneev jo mno-
J^bno med eivilieti, pre-
'	ki ae ispootsv-
''•sata» |t vUdni|| t0JV>T
* Julija je granata. 1'le gkdsliAče "Apollo"*.
"»eh.
Okloago, m. — Daleč je še jesen, še bolj dsleč je ps zims. Am-ppk znsmeajs so tuksj, da ae podraži premog, ko se gorki vetrovi umaknejo mrzlim sunkom burje.
MeddrŽsvna komisija je dovolila, da ae poviša železniška voz-nina za izvažanje illinoiakega premoga v gotova meata v Wiaconai-nuvin Minneeoti. Ta vest je silno rszburila prizadete interese, ki groze, ds zaprosijo za sodnijsko prepoved, ki prepreči uveljavljanje povišane voznine. Premogovniški baroni v Illinoisu pravijo, da bodo imeli tri do štiri mlljone dolarjev izgube, ako ae poviša že-lezniška voznina.
Ampak atvar ni taka, kot jo slikajo premogovniški baroni. A-ko ae voznina poviša, bo to povi-šano voznino plsčolo ljudstvo, ki bo konzumirslo premog. Kcvsr-n ost za premogovnižks podjetnike je drugje. Ako so povišo voznina, ne morejo illlooiški premogovniški podjetniki posuvitl svojega premoga na trg, dokler ga trgovci a premogom na debelo dobe po nižji ceni od drugje kot v Illinoisu. Ampak trgovci na do-belo ne bodo po nitji ecui prodajali premoga, ako ostati« povišana železniška voznina sa premo?. Veaka roka. skosi katere pojde presMg, predan dooežc konzumen-te, bo nekoliko podre lila premog, češ. da se je povišal« voznina. a-koravno ae faktttno nI. ker je bil premog naročen d m g je in ne v Illinoisu. Z drugimi beoodami to pomeni, da bodo trgovei o premogom drugje kupovali premog, ds jim ne t•<. treba p!o£eti višje cene zaradi povišane voetine. ampak povišano voznino bodo res eno plačali konmmrn je. '
Privatni bisniški imereei ae to-peje med sebe. kdo ko Imel vel "blsaiaa", l^sdstvo pa
Pisali smo Že o usmiljenja vse<^-nem položaju, v katerem se nshs-jajo oni siromski, ki so se deli ¿s peljati na Kubo, da bi od tam pri šli v Združene države. Izmed onih več tisoč priseljencev, ki životari jo v Ilsvsni, js tudi neksj ljud iz Jugoslsvlje. Povedsli smo, da jih novi priaelniški zakon atavi v obupen položaj. Oni niao nič na boljšem glede možnoati do priac litve v Združene države, kot ako bi oatali doma. Narobe, ao celo na slabšem.
Novi priaelniški zakon določa da oni inozemd, ki pridejo v Zdru žene države akozi aoaedno (eont guoua) ozemlje, morajo dokazat da ao prišli v to aoaedno deše potom parobrodnd'dfilfbe, kf im poseben dogovor z ameriško pr aelniško oblastjo; drugače ae jim dovoli vhod le potem, ko ao ata noveli v dotlčnl sosedni dež« vsaj dve leti. Razun tega morajo seveda vsadovoljiti vsem priac niškim predpisom. Tak ugovor majo le linije, ki prevažajoč Ks nsdo. Linije, ki prevsžsjo v Ku
bo in Mehiko, nimsjo tegs ugovo-rt-
Sedaj je priselnlška oblsst izjavila, da Kuba ni aoaedno ozemlje v smialu sskons; rsdi tegs onim priseljencem ni trebs tsm čsksti dve leti, predno zšprosijo zs vstop v Združene države. Ali to prinese le mslo tolsžbe onim nesrečnikom. Oni morejo vzsdostitl določbam novega priselniškega zakona, ravno tsko kot priseljenci, ki prihsjsjo is drugih dežel. Priskrbeti si morsjo prlselniško vizo.in v to svrho se morsjo obrniti ns ameriškega konzula v Ilsvsni. Sorodniki ameriških držav-Ijsnov, ki so isven kvote (žens in otroei) oziroms oni ki uživsjo prednost v okvirju kvote, imsjo upsnje, ds ae jim kmalu poereči priti v Združene države; oatali pa imajo ravno toliko izgleda, kot oni nešteti drugi, ki čakajo v ata-rem kraju na priliko, da bi mogli priti v Združene države. Poleg tega bo ameriški konzul le etežka ao osirsl ns prošnje onik, ki niso vssj lete dni v Ilavani, kajti po pravilu ae vise dsjejo le onim. ki stsnujejo vssj leto dni v delokrogu dotičnegs konzulata. — F. L.
La
Washington, D. C. — (Feder. Press.) — u Follettovo »tslišče nspram pogajanjem, ki je aedaj v poteku med ameriškimi bankir-, Tin francosko vlado glede tega, cdo bodi gospodar nemških delavcev, bo objavljeno, ko odpre avojo volilno kampanjo. Njegova platforma obaoja hlapčevaki al-atem nizkotne vnanje politike pod zadnjimi ameriškimi administracijami v interesu finančnih mperijaliatov, oljnih monopolov u mednarodnih bankirjev ter zahteva aktivno vnanjo politiko, il naj atremi za tem, da bodi veraaiUka mirovna pogodba predelana v smislu pogojev vojnega premirja. Nsdslje ae poganja sa^ »oapeševatf je v, smislu aporazumov% z vsemi narodi za izločitev veeh vojn, odprsvo konakripcije, zmanjšanje orožja na kopnem, v zraku in za aplošno ljudsko gla-aovanjc o miru in vojni.
Znamenitih Štirinajat točk je tvorilo podlago pogojem za vojno premirje. Verssljsks mirovns po-todba je v popolnem naaprotju z njihnim duhom in eiljem.
V avojem mesečniku sa meaec januar navaja wiaconsinaki senator poslanico predsednika Wilao ns: "Mi niamo^v nikskšnem apo ru z nemškim ljudatvom. Do nje ga ne gojimo ničeaar drugegs ka kor aočutje in prijateljstvo. Via da ni atopila v to vojno po nje govi volji. O vladni akciji ni bilo poprej obveščeno, niti je nI odo brilo."
Dalje je rekel Wilaon, kakor ga citira U Follette i "Nobeno ljud etvo ali noben narod ne sme bit oropan sli ksznovsn, ker so ne odgovorni vlsdarji ene aame dcŽc le atorili veliko krivico. Ts miae je bila izražena v formuli — 'Ni kakšnih sneksij, nobenih kontri bucij. nikskšnih ksznivih od škodnin'."
Naposled navsja La Follette Wilaonovo zaobljubo: "Svobodno nam mora biti opreti mir za veli kodušnoat in pravičnost v izklju čitev veeh aebičnih zahtev na ko rlst zmagovalcem."
La follette pripominjat "Te besede so moglo imeti le en po-a raca. Predsednik je bil odgovoren glasnik ameriškega ljudstva in njegove vlade.''
Za vzpostavitev nemškega kre elita, za zopet no vpoalenoat nem škcgg ljudatvs in za naaitenje lačnih v Nemčiji ne bo nihče tako odprtegs sres in dobrih rok kskor neodvisni ksndidst. Ali nikoli ps nc bo prisnsl verssljsks mirovne pogodbe, niti ne reperscijski terjatev, ki se nsslsnjsjo ns tisti dokument.
UiUMfUas* 0. 1004.
Priperii JdttU
l«Wf. IT. Jutim 1007. v étémri I0U*U.
GLAVNI STANi SOOT-SO SO. LAWN D ALE AVK., CHICAGO, ILLINOIS.
Iirriavtlnl odbor t w UPRAVNI ODSEK i Pudsadalk Vi.«»i fatotsr, M^rišu^lfc Ab4mw Vldrkk, R. P. D. V, log, Jabaslsvm. at mj«Jb MUnUw T«rk, Ujat bslallbaaa oddelka 1U« Novak, at	J*ka VagrUk, «rU.lb gUtilm J*ia laveetaft»
-pc.yIuU aU.U. Pilit Gadfasa.
POROTNI ODSEK i Jok« Us4in.nl, »rsdssSath, 407 W. H*j »t., SprtmffUM. Ul., MarUe t.U«lb.r, |m ITS, RtrUrto* OkU, TrU A. VI4«r. I40a S. H*mkm Ave.. CkWaga, IIL, J«k. TtUIL !•■ SRMMd*rM««IIU. tmH Mm OerUk. 414 W. Hay SU Snrhif IUI4, IU.
)	BOLNIŠKI ODSEKi
OSREDNJE OKROŽJE i Bla* Navak, peeMelk, SSST-SS S«. UwadaU Avh CUNSS, IU.
VZHODNO OKROEJE« J*«*W AaiWvlU, Im SM. Mom, R»*, Pe.
^ J«k« GrOelj. 14SSI N^ A*«.. ClaveUad, O. EAPADNO OKROEJEi A»IM Svlav, BOa 104. Gr«s«» IUSIH M |«t«M0a4 Mu Mam R*S 10S, B»M, Ml»., m mtmn«mA MIho t«§el* S4SI S. WluUt.. Si., M«rr*y, Utob.
Fr«»k Zali«, pr^d^k. SSSS W. HU It., Cklsa«*. IU., Fraak Samrak, SSIT PrMMr Ava^ Slovelami, Oh WIUUm SUlar, 0404 St CW» " ClavalMd, Obla.
Zdruftitroni odbor:
Pra4*a4ailii Fraak AM, IIMŠ«. Crawfar4 Ava., CbUag«. IU.
VKHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kom, sass SI. Clalr Ava., t FOZOR1 Kara»aa4aaaa a gl. adkamild, hI 4aiaja v glei se vrši labalai
VSA PISMA, M se mmš^J« m m*U gl. wiánásSi ao aasMvei FradtadaUtv« S. N. P. J., SSST-SS Sa. Lawm4aia Ava., ChUa,a. IU.
VSR ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVRi Ralalško laj. •Ištva S. N. P. J- SSST-SS Sa. Uvadala Ava., CMaa««, IU.
DENARNE POSUJATVR IN STVARI, ki se t Maj« gl. bvvŠMlaM«
___m i« jadMta v«b4« s« n«al«v«i TaJaUl^a I. N. P. J., SSST-SS S«. U»a-
4«la Ava, ftblsaga. IU*
VSR ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI m aašlljaja na aa.laT, RMfaJnUtv« S. N. P. J., SSST-SS Sa. La»«dala Ava., CkMag«, IU.
Vn «rk«Aba glad« aasl«va«ja v gl. lavršavalaaas 0Sb«r« se aaj oešljaj« Fraak Zaltra, peaOssdaSi« sikirsi|i edbava, ši««v aaslev jo ageraj.
V«l «rialvl m gl* pee«l«l «daek ae ««J p«tajaja «a «asl«vi Jaka Usdar-waa4. 407 W, H«r Si« Sprla,flaM. IU.
Vsi dsplal ki dragi apUl, aaaaaall«, «gUal, aaraSaiM I« aeUk ase kar • v ■▼•al a glaaSeai Jadaala, ««j se MÜJ* <se msIoti Tv«eveU", SSST«SS la. Lawdale Ava., Ckla«««» IU.
SLOirOVA KOST" POKA.
VA JUOU
Hove omotllo sa bolnika ianaj
Pariz, 25. jul. — Dr. Kredet vporablj« novo omoiilno sredstvo (onoototike) za bolnike, ki jih operira To sredstvo je ,kot se po-roča. najboljše ker je do danee znanih. Omotilo se v brizgne v kri in bolnik tekoj zaspi, nsksr api 24 do 36 ur brez kakih alabih po. sladic, lahko pa je bolnika zbu diti, kadar je treba. Omotilo, ka teremu je dr. Kredet del ime "eomnifere", najbrž pride v splošno rabe, ker je zelo dobro pri dolgih in težkih operoeijak. ,
odbija vernike Rim. 25 juL — Kampanja ks
eerkve preti "nemoralni" ženski noM je povzročila, da ao mooge cerkve v Italiji voéM bolj prazne
Tampa, Fla. — (Fed. Press.) — Južne držsve, ki ao bile od nekdaj "solid democrstie aouth (čvrst, neomsjsn demokrstsk jug), ao začele-pokati politično La Follette je pričel prodirat tudi na demokratski jug.
"The Florida Labor News" podpira U Follette. piše: "Ako bo dovolj aredstev za razširanje progresivne misli, tedaj bo I<a Follette naš bodoči predsednik Če bodo demokratje še kda mogli izreči, da je jug eollden za u je, ae to zgodi «dinole tedaj, če volilei na jugu demonatrlrajo, da ao solidni pod temenom glave, ds imajo v glavi alonovo kost na sto možganov.**
Nadsortti odbor
J«ška Ov««, SSSS W. Mik IU CkUa^iil
Jaa. Skak. 4404 Orlaa Cl« Claaakad, VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P, J. Kara. SSM Si. CUk A
i Clavalasd, O.
vativna klerikalne rodbine. De-avcem v Italiji ae ne bo godilo pod reorganizirano Muaaolinijevo vlado nič bolje kakor ae je pod prejšnjo, ki je odgovorna za umor socialističnega poslanca Mstteot-tijs. <
Oičorin jo obolol.
Moskva, 25. jul. — Jurij Ciče-rln, sovjetski komisar zunanjih zadev, je bolan.
LA 70LLITTB PRlOlf» OIITI H AVOUBV SLIV.
(Nsdsljevsnjc s prvi stsaui.)
Zaključek glede llaugena Is lo wc js ns vaak način začasen. On je bil eden tistih, ki ao sestavili MeKary-Uaugenovo predlogo. A li U ni.imela U Follettovo pod pore, Čeprav je kmečks odpomoč aa odredbe. La Follcttovl prists ši so jo smstrsli zs zmašilo.
La Follette je sredi tegs tedns objavil deset članov skupnega ekaekutlvnepa odbora sa avojo kampanjo, 8e en član bo imenovan pozneje. Ta odbor bo Imel odločilno in zadnjo beeedo v vaeb zadevah, posebno pa v izpopolni tvl tistih kongresnikov, ki jih progreaivcl smatrajo za nazadnja* ka in ae bodo proti vili proti njim na volitvah z vsemi avojiml močmi. Člani eksekutivnega odbora eo t —
Kongresnik John M. Nelaon is Wiaeonaina je predaedniki
Radikalni bančni predsednik Rudotph Hpreekels ls Cel If orni je, a katerem pravijo, da bo pressj prispeval v kainpanjaki aklad.
(Js. Kdward Coetigen is Colors* ds. Ons je uradnica osro<lfi» lige
odjemalcev.
Zj kratek iee.
Skrb sa drugega.
Mlsdeničt "Gospodična, ako odklonite mojo ljubesen, se bom u-atrelll iz šaloati In obupa.
Gospodična t "Za bošjo voljo 1 Toda pazite, da še koga drugega ne zadenetet"
Mr. Silaa Rutherfield, umetniški kritik londonskega "Moroing Advortisor", je bil velik pijsnse. Nekoč ja šel, precej nstrkan, v Brit lah Museum, da napiše sa svoj list ooeno o rasstavljenih ali-kali. Stopi v predeobo, kjer jo bilo obcšeuo ogledalo. Dolgo opazuje zanimivo sliko pred aeboj in ai notirai "Prva dvorana. Olava pijanca. Hpogo značaja. Rdeči noa je tako Realističen, da te apoml-nja na reanico. Gotovo portret po naravi. Original sem moral že ne* kje videti." — Dan pozneje je prineael "Morning Advertlaer" daljši članek, v katersm hvslll Itutherfisld "Glavo pijsnes" in prerokuje neznsnemu slikarju vs-llko bodočnost.
Micbiganaka taktika v VeaUiji
. Kiaenbach, Nemčija. — (Feder. Prem.) — Policija je tukoj aretirala okrog 400 delegatov komuni-etične atranke, ki ao prišli v Kiaenbach na tajno zborovanje pod maako organizacije "Prijete-
I ji narave". Apijon, ki Je bil med delegati, je iadal zborovanje, ki ae je vršilo v šumi. Večina komunističnih poelaneev v parlamentu jc bila med aretiranimi delegati. Itili ao takoj izpuščani ,toda zborov an je Je bilo preprečeno — Htranka je hotela že dvakrat imeti kongrea meseea junija, toda vlada ga je prepovedala.
Moví Mnaeolinijov kaMaet
Rim. — (Fed. Preee.l — Kaki-i-et M «aaolinijeve m«rilake gange je bil nadomeščen e ekrejno k *m aervativnimi bogatini. Kolonija! ni minieter de Healea je ator diplomat In klubaš, katerega je vedoo videti pri ve^emlk za be vek. Aolski minister Ceaatl je bogat pet riel j ir Milane, doči« sta Haroeebi in Kava, mioiatra sa delo m ekonomijo, is
Protskužnjs.
Gospodinjo: "Kadar sprejmem v al u t bo novo deklo, mi je prva ekrb. da jo preiskusim, če je sa ljubljene."
Soseda "Kako ae vam to po
arešif"
Gospod in js s "Ko dekle zsspi, jo drgnem nsrshlo s krtsčo po v-stik. Ako poetsne nemlrns ter sa-aukm* z roko, je znamenje, da s moškimi mms opravkov, če ps potrpežljivo nsatsvlja usts, vi-dim. da je vajene brk."
•ura rs«.
Miško Noši novi kukartri pravimo Radio.
Prijatelj: Zaka/T
Miško: Zelo. ker pobere vss, kar sliši v hiši in rszneae po okolici
Klavnega B. Franklina ao na potovanju vedno nadlegovali rado* vedneži, ksm gre, odkod prihsjs, ksj namerava v bodoče in tsko si je elsvnl mož ns svojih potova-njih po Ameriki poalužil telo šals, kadar js prišel v gostUno. Stopil js aredi sobe, pozdravil na vas strsni in rekel reanoi "Jaz ss I-menujem Benjamin Franklin, sem iz Bostona, v Filadelfij^ imam poaeatvo, po poklieu aem tiskar, prlhsjsm iz X. in grem v V. In želim i prvi/, ds dobim kolikor mogoče hitro jesti in drugič, da me ne nadlegujeta s nobenim vprs-šanjem."
K/l BI MASAJAJO
moji stari prijatelji, Gašper Kns-fele, Frank Pavlovlč, Joe Kamas. John Mshne, Joe Tomšič in Ant. Bergoč želim, ds aa mi prtgls sijo. ker za alučaj kakšne neereče ali ksr si že bodi Js nsjboljše, ds vemo en za drugega. Moj naslov: Peter žele. e/o. Glaviano Store, Ludlow, Colo.	'Adv.)
NAUČITE SE ANGLEŠKO
^¿SSSt
H. X'Äi^wSJJT
- . 'I " - ...t.J. . , — - .,	-
•> i
Prvi koleMr (ki Je zadel v dru kolesarja in ga povozil) i "Tako znam ae mi zdlte, kje ave ae neki videlaf"
Dragi koleaan "kako bi se. vraga, ne porosis ko ste me le tretjič povesili "
NAZNANILO
C. efcšMalra. hahar r«|a-kmm, M P^mbb CfcU«0* ooanoošam* da iSprt»
paviSLOVZNSKI HOTEL "SLAVIJA"
I« a>«k dr m to m*
ACNES 3POLAR,
lastnica. Tai Caaal IS4I.
% a
r
PIOSVETA
SOBOTA, 26. JULIJA
JAVNA GOVORNICA.
(M élamat S. H.
ia ¿iUUljev
P. J.
, (llsaooe, Ohio. — Ameriški socialisti «o ponovno "prodali" delavstvo in položili njih strsnko v "grob". Kavnotsko eo ponovno "isdali" delavstvo dne 4. joli je Oe konvenciji Konference se pro-yreeivno politično akcijo (C. P. P, A.). kskor tudi ns njih zadnji konvenciji. Kdor ne veruje tega, naj ¿¡ts izvajanje- Delsrcke Slovenije v 28. številki. ' , ' Človek bi rsjši piasl ksj stvarnega, o perečih vprašsnjih delavstva, o krivičnoeti kspitsliftifne-gg aietema ali ksj vzgojcvelneje, kot ps trstil ¿as in prostor v listu z odgovsrjsnjem D. S. Ali piljenje ljudi okrog tega "delavskega" lističa presega vse meje dostojnosti in tolersnec. Človeku, kateremu je pri srcu delavsko gi-bsnje in ki deluje za reonični in večji napredek delavstva, je ¿ko-ro nemogoče ostati toleranten, ker pomeni indiferentnoet, ko vidi zavajanje dobro mislečih ali povsem lahkovernih delavcev. In to ne po ljudeh, ki ao direktno v službi ka-pitalistov, temveč po rasnik apostolih Delavske ali komunietične stranke. V imenu razrednega boja in ,aadnjc čaač tudi t imenu 'tynetne fronts" napadajo delev-ske organizacije, voditelje in po-zlapzniks, ki ee povsem ali pa nič aè.etrinjajo s njih taktiko in njih vfd^o preglašujočo revolucijo. •
$ moJ;namen sagovarjati nazadnjaške vodilne elemente de-lankega gibanja j ali po mojem ¿ceedenjem opazovanju gibanja in taktike ameriških komunistov in idnosno ljudi okrog D. S. je po-sfct/ne'v zadnjem času razdvajanje delavstva direktno in indi-rektno. Vsaj rezultat njih dela je vaepovšod razdvajanje delavske-
g s gibanja in tudi iz njih literature ln taktike je razvidno, oziro-ms je njih namen dobiti kontrolo nad organizacijami ali jih pa razbiti, ako je prvo nemogoče.
In ker ni prvo mogoče, to je dobiti kontrolo ene eli druge organizacije v svoje roke, in ker po dosedanjih skušnjah jim trezno misleči in vplivni faktorji v delavskem gibsnju ne zsupsjo, ker jim ne morejo, je povsem logično in nsrsvno, ds se poslužujejo izlivanje t ski h nspsdov ns rszredno zzvedno delsvstvo, ki do pičice ne podpišejo in se ne zaklinjajo ns njih evsngelij in njih sveto vero, kot se nahaja v 28. številki D. 8. Rekel sem že, ds obžalujem, ker me je njih priprsvils do pissnjs. Ljubše bi mi bilo rszkrinksvsti gnilobo dsnsšnjegs družsbnegs reda in kapitaliatično zavajanje delavstvs, katero se vrši od rojstva do grobs, kot pa razkrinka-vati zavajalce delavstva in eicer iz njih leetnih vrst. Ali trdno sem prepričan, da je zavajanje delavstva, bodisi po kspitaliatičnih prostitutkah ali pa po raznih delavskih apostolih v nsjvečjo škodo delavatva samega, kakor tudi ecle človeške družbe in največja zapreka delavzkega napredka.
V zgoraj omenjenem članku, ki ni izjema njik taktike, ker "izob-rszujejo" delavstvo na tej podlagi, pile D. S., da je socialietična stranka "izdale" in "prodala" delavztvo ne zadnji plevelandaki konvenciji O. P. P. A„ ker ¿c aktivna v gibanju za končno ustanovitev prave delavske politične stranke in je vojjna podpirati La Folletta kot neodvisnega kandidata. Ako je U fakt tisti kriterij, po katerem ae more aoditi socialistično stranko o "prodaji" in "iz-dzji" dzlavstva, potem je Workers Fsrtjr, oziroma komunizti, izdala in prodala delavstvo veliko prej, kot pa ameriški socielieti. Ali se niso komunisti veliko prej
navduševali ze Le Follette kot pz aoetaliatif Ali niso D. 8., "The Worker" (komunistično glssilo ameriških komunistov) in sploh vsi komunistični pevski še pred čssom sgitirsli in se nsvduševali ze La Follettovo kendidaturof AH niso bili komunisti po sepedu instrumentalni pri* ustsnsvljsnju takozvanib "La Follette for President Clubs r Ali niso smeriški komunisti prejeli v začetku zadnje spomladi (datuma se več ne spominjam) mendst iz Moskve, to je od tretje internecionele, mendst, v katerem jim je bilo ukazano podpirati Le Follettovo kandidaturo, oziroma agitirati za nje
Tee, vse to ss lehko razvidi iz njih literature, izjav in .govorov Med tem se socialisti niso ae na vduševeli, ne podajali izjav ¿n tu di ne agitirali za Le Follettovo kandidaturo, akorevno zo ga da nes privolji podpirati, agitirati in glaaovati zanj; ne zato ker jc on La Follette, poštenjak od temena svojih lea pa do stopali ter izku šen borec za ljudske in delsvike prsvice in povzem zaupljiva ose bs, psč ps zato, ker ai je njega iz bralo etrokovno organizirano de lavstvo za voditelja v Seda nji borbi a starimi in gnilimi strankami Wall Streets, s kste Hmi v boju je socialistična stran ka vedno bila in ho. In radi tega ker ai je Le Follette zbrelo pre vo organizirano delavztvo, bodi si konzervativno ali radikelno za zvejega voditelja, je tudi social i stična etranke sprejela njegovo kandidaturo ter mu je priprav ljene nuditi vae svoja sredstva v prihodnji kampanji, ker ona želi in mora nesebično služiti orgsni ziranemu delavstvu in pravim de lavsklm interesom. Socielistična stranke želi, da postane delevatvo razredno zavedno, in predvzem še strokovno organizirano delavztvo Radi tega je ona pripravljena lo-
JOSIP SfRITARi
SODNIKOVI.
< ♦
(Dalje.)
. - V Kaj pa de I Stati kakor lipov bog bi še znal in aijala prodajati; toda jaz ti pravim, Nosen: Is tege ne ba nič. Ti in, tvoj oskrbnik iščite al drugega 1 Beljen.ne bo nikoli pri fabriki služil." i "Zakaj pa aef"
l "fUtg <J| ne I Vrag vzemi tinto vešo fahriko ia vae. kil jih Je kje I Re tega nam je bilo treba! JCej nismo (¿'dovolj siromaki?" V] "Ravno ssto, ker smo siromski; tsko pride denar v dsželo. Ob ssmi kmetiji svet ne more prebiti t zeto js nele dežele tsko ubožns, ker nims Hrtnije. Veseli bodimo, ds se je našel mož, ki Ime denar in voljo, pomagati nam na noge, ustvariti nam obrtnijo, ki daje ljudem zaslužke. Obrtniki ee dobrotniki deželi."
"Obrtniki so odrtniki, pijavke, ki pijo kri ls ljudstva: oni ee rede in debele, ljudstvo pa hira, da ne more živeti ne umreti. Ko se je taka pijavka na srkala in nspils, pa ae. odvali. Jaz sem hU po svstu, videl sem, ksko je v krajih, kjer je tista velika obrtnije, kjer ao fsbrike. Dener se res služi, ali čigav je ta denar t Gospod stanuje V'gradu kakor cesar, vozi ae a štirimi konji ali %'oemlml, čs oe mu ljubi; ker je lepo, dobro in drego, vse mora biti njegovo, revno zato, ker je drago; ona se šopiri, toliko da no poči od samega liapuha. Delavec ni človek, on je ¿¡vina, suženj; milostna*.gospode ga zsničuje kskor psa. Jeeti mu daje samo toliko, da ne pogine, v svoji peeti ga Ima gospod,* ž njim dels, kar hoče, Ako se mladenm goapodlču zljubi zaseeti njegov hrbet, mora uado vseti v uats, hoditi po vseh štirih, tr-peti; da ga bije s bičem okoli ušes. (lorje mu, ako b| ga prevrnil, četudi ne rad; pri tej priči ee mo-ra pobrati s leno in otroei. Njegovo dekle, če je <edno — drugo samolčim, grdo neseni govoriti; ali jesa me (,'rabi, če pomišljam, kako ae godi. Pojdi mi a tisto avejo obrtnijo, jez jo posnsm. To imenujejo bogato deielo, ie jih je petero, de-setero, ki so siti, belege kruha pijani, ki imajo vsega dovolj, vse drug » je pa bersit Kmet bodi kmet, dela naj In varčuje; živel bo dobro ali slabo, ali živel bo na svojem svoj goapod. Vsakega lahko zapodi s motlko, z vilami, kdor ae hoče šo-pirlti in resgrajati po njegovem. Svoje hiše naj ee drži. naj ee ne% klati po krčmeh, pijančuje naj ne ln kvartopirit žena in dekleta nsj ae ne obla člje kakor mestne gospe, tako da ima v nedeljo neketers več ns sebk n*to je vredna vsa domačija. Pridnoeti in varčnosti nam je treha, ne obrtnije | Tako, sdaj sem ti povedal, ker ti gre. Z Rogom I"
; Nosen je sprevidel, da se s tem starokopit-nlm drvarjem ne da pametno govoriti. Reče mu torej*
#"Vi govorite po svoji drverski pameti; neu-mee aem jas. da sem ts*el s vemi take pogovore; brez zamere I"
Seljee mu aaleši u odh"d še t*.
. ::T» pe semeri ali ne zsmeri; Lr te ti rečem, ia ksr bol elišsl. lskko pove* vaškemu: Ko bi ae smelo, jsz ssm bi šel po noči, p* bi a to le sekiro f*tr4et *•«• do«daj zgradili in sezidali I"
XI.
Preklinjanje fteljanovo ni škMilo novemu podjetju Glavno poslopje r katero« ee bo de-lalo železo, bila urednikom 10 delaveem se ste-eovaeje in druge potrebne stevbesvse je bile do-
deleno. Določen in 'napovedan je bil že dan, ko se fsbriks odpre z veliko slovesnost jo j dolgo nsj ostsne ljudem v spominu imenitni dsn, s ksterim napoči nova doba temu okraju, morebiti vel'de-
žcli.'
Ali to slovesnost jc hotel oskrbnik, gospod Klinger, ksteremu je bilo vse podložno, združiti s neko drugo, ki je njega oaebno zadevale.
Goapod Klinger jc bil še mlad moi, visoke rasti, skoraj belih las, modrih oči, okroglih lic, rdečih kakor makov cvet; prava severno-neia/fke molke lepota. Hodil je navadno v lovski obleki, katera mu je, to ee more reči, prav lepo priatoja-la. Ker je im«I poleg tega lepo službo, ni Čudo, <il je nosil glavo po koncu, sicer pe je bil dobra dufe. Olavno pa je to, da je bil aamee; zaradi te lestnosti ga je goape davkarica posebno Čisla-la; to je bil anubač, kakor gospod Valentin, eli pa morebiti le boljši, ker pri njem je bilo vee gotovo; Valentin in Klinger ste seji zdele kekor cvet in zcd; oba ata lepa, ali pameten človek .«a* jo poseže po sadu. Toda, ker je imela dve hčeri* ae voliti ia izbireti ni bilo trebe, najboljše oba. Lahko si je torej misliti, da skrbna msti ni pre-zirala in zanemarjala alatega ptiča; pridno mu je števila mreže in peeti, pogosto ga je vabile, dobro ga je gostila s jedjo, piječo in veakotero ljubeznivostjo. Mlzdi mož ee je prev dobro lami v njeni hiši; prijazno- in veaelo ae je pogovarjal in šalil z Olgo in Ireno, ki ste v njegovi druščini rszklsdsli in rszgrinjsli vso zvojo ljubeznjhroet. Zlasti Olgs se je bila prijela in polastila lepega gospode, kakor da hi ne bilo na avetu nikakega Valentina; mislila al je peč: boljše drši ga nego lovi ga I Ubogi Valentini
Samo to je davkarlco malo skrbslo, ds ji ni hotel Klinger nikoli nič dolžen oeteti. Vselej, kadar je bil v njeni hitf', vedel je potem teko narlv-natl, da so se kam akupej peljali, on in vsa dav-karjeva družina ob njegovih trolkih, a h velel-noetjo torej gs ni mogla privezati; vendar za-upala je v svojo in svojih hčera ljobeznivost.
Ali bistroumna ženice ae je motile. Klingfr si je bil že izbral avpjo nevesto. Z njenim očetom je bilo že vse dogovorjeno. Ženitovenje se je imelo obhejeti ob enem, ko ee bo toverne slovesno odprls. Sodnik je imel rce srečo; kskor v sanjah as mu je izpolnila vsaka želje. Starejše hči «a je že nekoliko skrhale, kako ji dobiti primernega ženinst Zs kmets ee mu je sdela Ana pregospo-sks, prešibka js bile.in preomikena; tudi ga ni liilo po vsi okoliel dovolj premožnega, da bi se jo upel snubiti; eenarskege uradnika ni čialal ne to štren. V ti zsdregi mu je prišel Klinger kakor nalatč; boljšega zeta al ni mogel Meti, in kako bi ga one ne bila veeelat Lep zakon bo to in srečen, tega je bil mož do dobrega prepričan. V^nder govoril nI o tem ne a njo, ne z meter jo; »znenediti je hotel obe z veselo novico I Ali zdej je bilo čez govoriti, malo dni je bilo še de odlo-čonege česa in treba jc mnoge priprav sa šenito-vanje. ,
Najprej mu je bilo govoriti s goapodinjo; potrebno eicer ni bile. eli spodobno. Po koailu čeka nekaj časa. de odide Ana; ker ps Is ni ho-tels, migne ji s roko, ds nsj se umakne. Ko sta Kila sama, potegne le enkrat krepko iz kozeree. 0brile ai usta. potem sečne 1
"Več kaj novegaY"
" "Kaj?" ••
"Tsrej nič ne vet!" „ - ~ ,v1L.
"Kej bi vedele t Jsz imam doma dovolj skrbi ia opravka, malo se menim ss to. ksr se godi zaaej bile." "
jalmo služiti temu delavstvu ter si bo prizedeyels ga vzgejs'ti in ne zavajati tejr ga blatiti, kot na-primer to opravljajo elementje pri Workers Pajty.
Kot že rečeno ao se komunisti Še pred časom navduševali in agitirali za La Follettovo kandidaturo in danes pa njega napadajo na način, kot to morejo storiti «asu provokaterji. Vsakemu, ki je po-znal njih taktiko, jc bilo lahko takoj od pričetke jasno, da so ga mislili izrabiti izključno v njih zebičnos namene. Ali ker La Follette ni novinec v političnem življenju in tako tudi ne aocialisti, velni odbor "fsrmsrsko-dclavske' se je že naprej vedelo, da se jim stranic, kateri sestoji ia komuni
neyjev po si v f Vsaj tsko smo Čits-H. Torsj tisi*;kaneta (sedaj "izdz jalea") novopsčsms "far marako-delavskc" stranke, radi katerih je soc. stranica postala ponovno " izdajice" in njeni členi \' soc ializda jalci• ke j jih nI podpirala, sta odstopila^, ¿r ne marata hiti komunisttóao. orodje in ker njimai ni pri srcu, ne komuni-stični in ne socialistični napredek, pač pa napredek ameriškega delavskega gibanja, katero nI ne ao-cialiatično še manj pa komuniatič. no. Da nekoliko prikrijejo fiaako in ponovno blamaic, je pa izvric-
lovati s pridruženimi ort-i ms stranka w ^
?» nb«
munistih in D.'S "L ^
»teti duševna sila te« Jj^jrenanaM^
den.
on ne bo dal izrabiti in tako postati orodje v njih rokah, ker bi tega ne mogel storiti odikritosr-Čen človek. Ko je on podal svojo izjavo, v kateri jc odklenil komunistično podpiranje in njih egita-cijp, oziroma njih sodelovanje, pa je poste! v očeh Vodilnih komunistov najpodlejši človeški izrodek in "izdajica" najnižje vrste. Včeraj so mu poli alelujo in hozzno, danes gs Matijo kot najpodlejšo kreaturo v človeški podobi.
Brez ozira dedi ime oeeba več slabih kot dobrih lastnosti sli o-brstno, ksj si mislite o posamezniku, kateri danes agitira ter se navdušuje za eno ztvar, jutri jo pe pobije in blati na najgrši načini Ali ni to nizkotno delof Ali ni to do zkrajnoati poniževalno za vzakega človeke; izvzemši člove ke, ki nime niti trokiee kerekte-rje in zamočutjaf lit ali je to, delavci, razredne zevednoetf Ne. To je demagogstvo In zavajanje, t . Delavzka Slovenije nepada ao cialiete, ker se jim niso hoteli pri družiti ne et. paulski konvenciji in podpirati njih prva kandidata McDonalda in Bučke. Prvič, kon stetirem, de komunisti niCo nikdar imeli pravega namene delovati skupno e socislistične stranko in ga danes ter tudi v bodočnosti ne bodo imeli.
Prvi pogoj za skupno delovanje je toleranca ln dragi vzajemnost cilja. AH v vsej dobi zgodovine modernega delovskega gibanja z daleka ne opažamo toliko netole-rance, kot jo naprimer goje in vrle komunizti napram eociali-ztom, posebno še v zadnjem čaau. Ni torej samo naivno pričakovati skuphega delovanja teh dfeh elementov, pač pa blaznost. Toleranca nI demagogija in ravnota-ko ni demagogija toleranca, de pes se ne približa človfeku, ako ga človek zmerja in blati ter mu kaže bič. In socialisti do denes Še niso postali nižji od psa. Zakaj torej kričanje po skupnem delovanju in "enotni ftt>nti"t Radi tega, ker se je ta fraza Izkazala za dober dvorezni bič in obenem vrlo služi le za večje zavejanje gotovega števila dobromialečega in lahkovernega deleVztvaf Ali ni zbeganja in apetije med delav-stvom že več kot preveč tudi za tiste, ki v kalnem radi ribarijo! Za akupno delovanje je v prvi vrsti in predvsem potrebno popolno prenehanje s napadi, ter uka iz pretekloati. Vodilne elemente, ki ze ne morejo prilagoditi potrebam, pa poalati tja kamor spsda-jo — v blaznico.
Delavska Slovenija piše, 8a ao aocialisti "izdali", "prodali" delavztvo z tem, da so se Izrekli zz Ls Folletta in ga pri volji tudi podpirati, ne da bi imeli težko vest. nsmesto, da bi ee bili izrekli za McDonalda in Bučke, prvotna kandidate novopečene fermarske delavske strsnke, odnosno komunistične in danee pa "iadajalca", ko ao se njih načrti Izjelovilif Ali njzta McDonald in Bučk odstopi-la od njih kandidature na Maho-
¥
stične večine,,; b^zo nominirsl Fo sterjs in Gitlovra. To je danea ti sta stranka, o kateri so kričali oziroma je D. S- zatrjevala, da jc v resnici fatiW*ko'aeUvska in ne komuniatična, in da at. paul ske. konvencija ni-bila v prvi v* sti komunistična, pač pa farmar sko delavska. Menije vse eno, naj bi bila že.prve ali pa zadnja, ako bi oni poročali o nji resnico.
Bil sem na konvenciji soc. stran ke, katero omenja tudi D. S. v o ipenjeni izdaji. ' Kakor povsem naravno, podaja popoltioma na pačno sliko. Ko je Wilson predložil manjšinsko poročilo glede strankinega sodelovanja v giba ziju C P. P. A., katerega smoter je bil, da etranka ne odobri La Follettove Kandidature ter da po-staVi' evoje kandidate, ae je izra zil sledeče: "Jez ne pričakujem, da bo konvencija sprejela poročilo, katero je predloženo največ redi tege, de konvencija podrob no in obširno razmotriva o velo-važnem koraku, ki je bil storjen pred per dnevi v City Hall" In konvencija je razmotrivala o tem .koraku celih sedem ur. Vee kot 50. delegatov je govorilo zs devi in ko je bilo glasovanje kon čano, je bilo Večinsko prečilo spre jeto ž velikansko veČino, deset proti enemu. D. S. pa previ, da je bila manjšlnzi uduiena takoj povoju, in de je ^ploh eelg zadeva bila odvizna, od drvečega stroja "konvenčne mešine"! Pregovor pravi, kdor ae boji poročati resnico in ji zreti e obraz, ni vre den zaupen je. In po mojem leet-nem prepričanju, eo vsa poročila v "edinih" delavskih listih, to je komunističnih, vsej ker se tiče D, S. in pa Wonkerja, men j zeneelji ve v svojih "delavskih poročilih", kot pe New York Times, največje glaailo Wall Streeta. Ia tega raz loga tudi večji strup za-delavca, ker delavstvo mora ifvedeti res nieo, ako hoče korakati po potu napredka. • vf . ;
Končno sem trdne prepričan, da je bil 4. julija'storjen največji korak, ki nima para v vsej zgodo vini ameriškege'dclavekega giba nja. V velikanskem mettnem avditoriju je bilo sbranih preko tisoč delegatov^ najmanj dve tretjini izmed teh je bilo pozlano direktno od ztrokovnih organizacij z namenom, da postavijo temelj previ delevski stranki. In postavili so ga, pa naj bq to komunistom eli pe kepitaliatom po volji eli ne. Akorevno delevska ln fermarske et renke ie ni ustanovljena ofieljelno, gibanje katerege predstavlja C. P. P. A., vodi lo-gično tudi do tega koraka, ako se to gibanje obdrži skupaj. In ker ima vse Živijenske pogoje za zvojo razt, se tp> fektično zgradila tudi "tretje" eli ztrenka delav-stye in farmarjev, ne samo na papirju in proglasih, psč ps v jedru, v realnosti To je glavno. Soeisli-stičns strenka si lahko Častits, ds js sktivns v tem in ne izven tegs gibsnje. Ako bodo njeni členi zmožni složno in nssebično sode-
I
KDOR JE ZAČA8N0 lr ZAKONITO PRIšel ZDRUŽENE DRUv]
Mnogi ljudje, kateri« dovoljeno vstopiti niu*, žene drŽave, kakor tudi a ki so prižli v Zdru/,n,. ,irJ postavnim potom, vprsisk nsj storijo, da ^ jim ^ se stalno naselijo v Zdr* lavah. Priselniski urad v dotičnijce, naj se nikdsr ne jo na ta urad s takimi pr, kajti urad jim ne more Edini način za nje. ako koi biti dovoljenje 2a stalno nje v Združenih državah odpotujejo iz Združenih di se potem i7. inozemstva vrnejo in prosijo za vstop, mur morajo seveda od?o vsem zahtevam novejra kega zakona od l.
To velja toliko «lede Ij so prišli začasno kot potni posla ali zabave, ali takih bili začasno pripusceni n ga, ker je bila kvota njihc žele izčrpana, kolikor «ledi narjev, ki so zapustili sv« djo v ameriškem pristani hočejo oetati v Združenih veh.
Kdor ae nahaja nepontg potom v Združenih država biti deportiran. Mornarji zerterji — smejo biti dep do preteka treh let po svoje hodu, ako s| niso prijavili niški oblasti za stalno pri ostali pa do preteka petih pa velja le za one, ko so Združene države do konci ja 1924. Kdor je nepostavn tom prišel po l. juliju 1924 ma je po tem dnevu prišel no in tu ostal čez dovolj« bo, sme na podlagi novce» na biti deportiran vsak ozira na dolgost svojega b v Združenih državah. — L S.

Delavec bres delavikefi pizja je kakor vojak brai
P»
DA SKUHAŠ DOBRO VO. PISIPONAS PRODUKTE.
imamo v zalogi al«d, hmelj, in vas druge- potrebttin«. P in se preprfčejte, da je doma kuheni vedno te najboljii is nejšl.
Grocerijam, aladMarJam ia dsjslne želesnine damo p rim«
K pri -večjih naročilih. Pi rmaeije na:
FRANK OGLAR.
f40t SsperUr Atmii, CUv*
CUNAR
JiieMlovanl, potujo* » »Ur» S M M «klali M dob... ki D« F""« Sal. — 4ovolj*ai vrnili •• * ZSi drUv« ■« |M« M kvoto.
V JUGOSLAVIJO
T m enak. T»ako »r»<)o • prašnimi parmkl
azazNOASiA
MAUSETAN IA (preko Charbon rt» i
AZO ata aa namanlll dobili »*■ A ...^i.ik, i« Ja«o*U«li*. •*
um patovanj* i.koj,
«li« Jim ko Sal v	P*
Val potniki tratjapa r.rrrd. •» privatnik kabinah
MasaSkrlljiva Ms-toa t v kranl. Za po-Hroboaoti okmlta « na lokalna aM
NAJVEČJI DENAR» ZAVOD
IZVEN OKOLICE DOLNJEGA MESTA
dut 14. Julija, 1924
AMERICAN STATE Bi
IIS Im Mad Ave Ckzap
______________ . Uak « ooUki
KASPAR AMERICAN STATE BAR
RASPAS STATE BANK
mil
vsšrtvs
g Sem awshjHiÉih AsaiHwa ItoU Bub fiMUih na tata Hm UUmd Aw*. «Jata sljasials« «a isaWal ssA k 4MhmetftaL'ee oWmJo m .m|t— STATE BAMB. t #00 BSm IMmé A—^ Sa |a e dTZumm kšee »»Mi eUHJala pmd» e4a êwk bmmk

5. «ae* ^ *
(Mja
Ases dsfuK M mi patroteo
eo ssassijlal Ib

AMERICAN STATE BM
) Mm lila a d Aveaas	Chkago.
^ARNARANKA ZAULACANJE VaŽSaDENA^
JÊMJ&