40. štev. v Murski Soboti, dne 18. decembra 1921. Poštnina plačana v gotovini. ӀӀ. leto. UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50 Izhaja vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni NAROČNINA: ZA CELO LETO —80 K ZA POL LETA — —— — — 40K ZA ČETRT LETA — — — — 20K ZA 1 MESEC — — — — — 7 K Nedeljivo Prekmurje. Kda je prišlo na dnévni réd pitanje razdelitve naše držáve na pokrajine, (vármegyöve) je seveda bio guč tüdi od Prekmurja. Eden táo Prekmurske jávnosti, med njimi tüdi naš list i „Novine“, smo zavzéli stališče, ka náj ostáne celo Prekmurje neraztálano pri Sloveniji ; opomniti moremo, ka smo si vsi mislili kak sédež našega okrožja edino Maribor, na Ljubljano smo niti od daleč nej računali. Med tém so pa „Novine“ napadnole „liberalce“, (med štere računajo tüdi naš list) ka prej za svojega haska volo ščéjo razdeliti Prekmurje med Slovenijo i Hrvatsko. Mi smo seveda proti tomi protestirali i dokázali, ka se naš list i tüdi demokratska stránka naj pečála z mislijov na raztálanje Prekmurja. Kda so „Novine“ vidile, ka so nas po krivici obtožile, so kak lojálen nasprotnik to obtožbo nazaj zéle, pri tom so pa konštatirale, ka se za razdelitev Prekmurja potegüjejo ništerni hrvatski krogi. Mi smo se na podlagi toga, obrnili k pristojnim hrvatskim krogom, gde smo dobili sledéče informácije : V krogih, šteri pripádajo območji v načrtu stojéče Varaždinske oblásti, se ščista resno obravnava pitanje, ka bi celi tisti tao Prekmurja, gde prebivlejo Madžári i razven toga Slovenske vesnice za linijo Motvarjavci, Turnišče ev. Renkovci—Črenšovci-—vse tri Bistrice, pridelili k Varaždinskomi okrožji. Vzroki? Tej nego rávno dosta, liki so tej telko tehtnejši. Naša ustáva garantira i tüdi najprimitivnejša človeča pravičnost zahteva, ka računamo, naše Madžáre za svoje enakoprávne državljáne. Tou se právi, ka njim zagvüšamo njuv kulturni i gospodárstvi napredek v istoj meri, kak našim lüdem slovanske národnosti. Na zglédi austroogrske monarhije smo se navčili, ka politika raznarodovánja i národnoga šovinizma ne doségne konkrétni uspehov, nasprotno, rodi iredento i vodi v propást držáve. Slovenija indri nema Madžárov, kak 12 jezero v Prekmurji. Tou je pa za edno vékšo gospodársko i kulturno koncepcijo, kak tüdi iz lastni sküšenj známo, premalo. Ščémo, ka tüdi neslovanski národi v našoj držávi naj vidijo v njoj svojo domovino, záto ščémo priključiti madžárski táo Prekmurja k Hrvatskoj, štera má preci Madžárov i njim Vsled toga dosta leži zagotovi njuve národne pravice, kak Slovenija, štera niti nema lüdi, ki bi znali dobro slovenski i Madžarski, Hrvatska ji pa má zadosta. Nadale bi naši Madžári na Hrvatskom najšli upravni sistem, šteri je enáki prejšnjemi madžárskomi i bi se leži privadili našoj držávi, kak pod Slovenijov, štera má austrijski upravni sistem. Poleg toga pa večji tao madžárski krajov gravitira gospodársko skoro izključno na Hrvatsko. Trgovina, eksport in import, se vrši izključno v smeri proti Hrvatskoj. Železniške zvéze so dostá ugodnejše, posebno je pa z ozirom na razdalje Varaždin dosta bole na roke. kak Maribor. S tém, da priključimo madžárski tao Prekmurja k Hrvatskoj, bi doségnoli : 1. Razbremenili bi Slovenijo, štera s touv pesnicov Madžárov má v vsakom oziri samo nevoló ; Hrvátam je pa končno vseedno, či májo nekaj Madžárov več ali menje. 2. Zagotovili, bi našim Madžárom, kak svojim rávnoprávnim držávljanom njim pristojéči gospodárski i kulturni razvoj. Či Madžári májo pri nas svoje pravice zagvüšane, se njim odvzeme i zrok nezadovolnosti z našov držávov i bodo naši lojálni državláni. S tém smo prišli v našem programi do točke 3.) : Preprečimo madžársko iredento. I poleg toga smo izpunili predpise mirovnih pogodb gledé varstva manjšin i določbe naše ustáve glede tujih narodnosti. Tüdi slovenske vesnice Prekmurja za zgornjov linijov gospodársko gravitirajo na Hrvatsko, tüdi železniške zvéze z Varaždinom so za njé ugodnejše, kak z Mariborom i v interesi občin sami je, ka se priklüčijo Hrvatskoj. To so na vsakši način ozira vredni argumenti za razdelitev Prekmurja, posebno, či konštatiramo, ka je pojm „Prekmurje“ star samo tri leta, pred tém smo pa bilij pa „Vasmegye“. S tém smo prišli do pitanja : Ali náj važne držávnopolitične i gospodárske interese, šteri gučijo za priključitév ednoga dela Prekmurja k Hrvatskoj, žrtvüjemo triletnoj tradiciji Prekmurja, kak eden nerazdrüžene i nerazdrüžlive celote ? Mi mislimo, ka se tu čüvstvenost i tradicija more umekniti zahtevam realnoga življenja ! — d’A. LISTEK. Právdaša. Pred okoli pétdesetimi letami sta v ednoj vési poleg Sobote živela dvá bogativa kmeta ; bila sta si v botrini i tüdi ovači dobriva prijatela. Prijatelstvo med njima je večkrát skalilo tou, ka je eden bio velki huncvut i je drügoga večkrát rad zosekejrao. Ednok sta teva dvá, Števan i Franc sedela v v oštariji i sta po politraj srkala vinsko kaplico. Kda je trbelo pláčati, je na vsakšega prišlo 20 krájcarov, to je dvá seksara. Te je Franc pravo : »Jes nemam prisej pejnez, Števan, ti pláčaj« za obá i ti ges vütro nezáj dam. Števan je pravo: »Dobro, ges pláčam za obá, liki samo tak, či mi dvá seksara gveraš ! »Dobro, dobro« je pravo Franc »vej pa ges za dvá seksara dönok nemo šmucig« ! Števan je natou za obá pláčao. Drügi dén sta se najšla i je Števan proso Franca, náj njemi gvera včerášnjiva dvá seksara; Franc pa kak huncvut i špajsar je pravo, ka ga nej trbej včasi drügi dén terjati, vej pa on kak bogat kmet za dvej seksarov volo ne odbeži ; pa tü ovači ne pláča, záto ka je on, kakti Števan tüj poleg püo i je nej Franci pláčao liki sebi. Števan je pa nej razmo špajsa i je šou na tou k rihtari i je tam tožo Franca, ka njemi nešče gverati posojeniva dvá seksara. Zaj je pa Franca srám grátalo i na just nej šteo gverati svojega dugá. Števan si je pa mislo : »Ne boš me za norca meo, drági boter, na just ti ne šenkam tej dvajsti krájcarov« i je Franca prek dao fiškališi. Svedoki so potrdili, ka je Franc- obečao pláčati v právdi stoječiva dvá seksara, Franc je pa apelejrao i kda je že v vsej inštancaj bio obsojen, pa li nej šteo pláčati ; prej ka na just nej! Kda zlépa nej pláčao, so njemi napravili žakucijo ; šume i stroškov je bilo 17 rajnški i 20 krajcarov. Žakucija njemi zéla edno lejpo mládo kravo zavolo dvej seksarov — vnogim v dober návuk. Pa je bio toga fiškáli kriv ? Na nikšo formo nej ! Što pa ? Tisti právdaški : ka prej »Na just nej ! Ch. d’ A. Deca deci ! Poziv šolski mladini za pomoč stradajoči ruski deci. Kadar pridete iz šole domov, vam pripravi mati toplo kosilo, da utešite lačni želodec. Kadar se v šole prostem času naigrate in utrudite od vesele zabave, prožite materi roko, da vam odreže kos kruha, pridene morda še dno jabolko ali sladko hruško. Preden greste spat, dobite toplo večerjo in zjutraj, predao se opravite v šolo, vas čaka tečen zajutrek. Toda Pomislite, da bi se vam zgodilo sledeče : prišli bi lačni iz šole domov. in bi gledali okolo, kje je kosilo, pa bi vam dejala mama : »Nimam moke, ne masti, ne krompirja, da bi Vam lehko pripravila kosilo. Lačen moraš ostati ! In prav tako Vam bi govurila za večerjo, malico, zajutrek. Kaj bi vi počeli ? Debele solze bi se Vam vsule po licih, a solze bi Vas ne nasitile. Lačni bi bili še vedno. Šli morda k sosedom in bi prosili, da vam podarijo kruha. Ali če bi Vas sosedje napodili, pomislite, kako bridko bi bilo to. Toda če bi sosedje odprli svoje omare in škrinje Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 18. decembra 1921. Davek na poslovni promet. Po uredbi z dne 27. 6. 1921 (Uradni list 131. 1921) veljajo za davek na poslovni promet od 1. 10. 1921 dalje nove določbe, v smislu teh je davku zavezan ves promet stvari in osebnih storitev proti odškodnini, izvršen v državi z namenom pridobivanja dohodkov, ako ga izvršujejo pravne in fizične osebe v obsegu svojega glavnega pomožnega in postranskega posla (poklica) promet stvari, pa ako presega odškodnina 20.000 K v smislu čl. 4 te uredbe tudi tedaj kedar je opravljen v državi od drugih pravnih in fizičnih oseb, ne glede na njihov poklic. Za stvari v smislu te uredbe se smatrajo vse premičnine, vse stvari spojene z nepremičninami, kolikor se prodajajo ločeno, bodisi tudi predno se ločijo listine s katerimi se pridobiva lastninska pravica do premičnin (razkladnice) opremni listi potem zastavni listi in druge listnine, ki dajejo zastavno pravico na premičinah, nadalje pravice, ki so predmet pravnega prometa ter predstavljajo ekonomske dobrine, kakor n. pr. avtorske pravice do žigov, vzorcev itd. in osebne pravice : koncesije, obrtna dovolila, itd. razen vseh pravic do nepremičnin. Davčna obveznost nastane, ko se izvrši plačilo za kupljene stvari, ali izvršene storitve. Davek znaša l% vsote prejete za odškodnino. Poleg tega predvideva uredba za promet stvari in storitve na drobno, ki ga samostojno opravljajo ribiči, poulični prodajalci, mesarji, fijakeristi in enovprežniki, odnosno vozniki z enim ali največ z dvema konjema, nosači ali težaki in podobni, pavšalno obdačenje. Tega davka ne plačujejo kmetovalci glede prometa svojih lastnih proizvodov vseh strok kmetijstva. Davka prost je tudi promet proizvodov hišne industrije v kolikor se bavijo z njimi izključno rodbinski člani brez pomočnikov, in promet malih obrtnikov, ki ga opravljajo poklicno z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema : Kot mali obrtniki so oproščeni le oni, ki se bavijo samo s popravili — izdelujejo in predelujejo blago pa samo po naročilu — vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala (stalnega in obrtnega), t. j. če temelji promet v glavnem na delavni moči, odnosno neposrednjem uveljavljenju obrtniškega znanja, in če so pred vsem izpolnjeni pogoji glede števila pomočnikov in učencev. Knjigo opravljenega prometa po »A« morajo voditi vsa ona podjetja in vsi oni obrati, ki so po zakonu vezani voditi poslovne knjige, kakor tudi vsa ona podjetja in vsi oni obrati, katerih letni promet je v preteklem davčnem letu presezal 1 millijon kron, torej vse protokolirane firme, družbe zavezane javnemu polaganju računov, in družbe z omejeno zavezo, končno podjetja in obrati katerih promet je presegal gorenjo mejo. Knjigo opravljenega prometa po obrazcu a) vodijo vsa ostala podjetja in vsi ostali obrati kakor tudi vsi prosti poklici. Pavšalno se obdačuje za sedaj samo promet s črnim in rjavim premogom in lignitom, potem promet na podstavi lova in ribje lovi in ves promet ostalih davku zavezanih stvari in storitev na drobno. Razen tega se pavšalno obdačujejo tudi vsa ona podjetja, vsi oni obrati in prosti poklici, katerih letni promet ne presega 40.000 K. V knjigo morajo davčni zavezanci vpisovati dnevno ob sklepu poslovanja vsote odškodnine prejetih v gotovini za opravljeni promet. T. j. prejeta plačila za opravljene prodaje ali izvršene storitve. Iz tiskovine »A« je razvidno, kako je knjižiti odškodnine za promet, opravljen na kredit ; oba vzorca »A« in a) vsebujeta pa še poseben razpredel za promet z državo in navodilo kako je knjižiti predmet in vrednost predmeta, ki ga vzame lastnik iz obrata za svojo osebo in domačo porabo. Na koncu vsakega trimesečja, torej prvič 31. decembra 1921 morajo davčni zavezanci knjige zaključiti od skupnega prejemka preračunati po čl. 6 pravilnika 1%, ter preračunati znesek oddati kot davek na poslovni promet brez vsakega poziva najkasneje v 30 dneh davčnemu uradu s kuponom, ki se nahaja pri knjigi opravljenega prometa. Zgoraj omenjeni pavšalno obdačeni morejo na individualen poziv davčnega oblastva vložiti prijave po vzorcu b) navesti vsoto letnega prometa, izvršenega v predidočem letu ter plačevati četrt letno davek na Poslovni promet, krošnjarji in drugi obvezanci z obrtnim dovoljenjem za eno leto ali krajšo dobo plačujejo davek na podlagi prijave, b) za celo leto odnosno za del leta v naprej obenem s plačilom ostalega neposrednega davka, osebe pa ki so izvršile le Slučajni promet stvari proti odškodnini, ki presega 20.000 K (čl. 4 zadnji odstavek) morajo v 14 dneh prijaviti vsak tak primer s prijavo po vzorcu b) in plačati l% ni davek. Ob zaključku leta se potom javnega razglasa pozoveje vsi davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa po vzorcu »A« oziroma a) da predlože prijave po vzorcu »B«. Davčna oblastva bodo na podlagi teh prijav in uradnih poizvedb ugotovila končni predpis davka in odredila ali odpis med letom preveč plačanega davka, ali pa naknadni predpis davka, kateri se bo davčnim zavezancem naznanil s posebnim plačilnim nalogom po vzorcu v). Tiskovine vzorcev A, a) in b) se dobivajo pri davčnih uradih, razpečevalcih kolkov in trafikantih, pol pole stane 4 krone. Davčna oblast si je pridržala pravico do davčne kontrole. Kazenske odredbe so silno ostre. Riziko je torej prevelik, da bi se splačalo manipulirati z nepravilnimi napovedbami. Prodajalca itak ne zadene davek, ker ga lahko vkalkulira v prodajno ceno. Vrhu tega tvori vplačilo davka na poslovni promet režijsko, torej neobdačljivo postavko pri odmeri neposrednih davkov. Pri ugotovitvi dohodnine in posebne pridobnine sme torej davčna stranka izdatek na prometnem davku odbiti. Na davek na poslovni promet se ne plačujejo nikaki državni pribitki ali autonomne doklade. Tudi invalidskega davka se od prometnega davka ne plačuje. Ako stranka zamudi plačilne roke za ta davek, plača zamudne obresti. A tudi drugi eksekutivni predpisi, ki veljajo za neposredne davke, je uporabiti pri izterjavi prometnega davka. in bi Vam dali kruha in mleka, kako bi nam bilo to všeč ! Ali hvala Bogu, ni treba Stradati, ni vam treba prositi pomoči pri sosedih. Vsega imate dovelj ! Vsak dan se lehko najeste do sitega ; poleg tega imate toplo obleko, imate prijazen dom ! Ali daleč' od nas, v naši zaščitnici veliki Rusiji, je na miljone otrok, ki so dan na dan lačni in lačni, tako da umirajo od lakote, ki v hudi zimi, kakršna je v Rusiji, zmrzujejo, ker jih ne ščiti topla obleka, ker morajo prebivati v mrzlih neprijaznih hišah, Oni begajo premraženi po zasneženih poljih in gozdih velike Rusije. Strahotno je njihovo življenje. Pomislite na nje in na se ! Ko sedate vi k kosilu in večerji v topli sobi, se potikajo oni po polju in gozdu kak preplašeni zajci, da si poiščejo izpod snega nekaj za hrano, ko begate vi spat, se stiskajo oni pod visokim drevjem in se zarivajo v grmovje, kjer prenočujejo ; ko vi zajtrkujete in odpravljate v šolo se oni zopet napravljajo bosi in na pol nagi dalje in dalje, da poiščejo podstrejša. Pomislite le, da bi zadela vas takšna usoda ! Deca ! Glas o spadajoči in zmrzujoči ruski deci gre po vsem svetu, je prišel do vseh otrok, ki so srečni, da jim ničesar ne manjka in ti otroci so ravnali, kakor bi ravnali dobri sosedje z Vami, ko bi jih prosili kruha. Dali so ruski deci, kolikor so zmogli. Vaši mali sodržavljani v Srbiji in na Hrvaškom, v Vojvodini in Dalmaciji v Bosni in Hercegovini so se dvignili in pričeli nabirati za svoje brate v Rusiji. A ne le ti. Vsa deca po Ameriki, Angliji, Franciji, Italiji, Nemčiji in po vseh ostalih državah širnega sveta zbira za rusko deco, izpolnjujoč z dejanji besede našega Izveličarja, ki je dejal : »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. In ti slovenska deca? Ali hočeš zaostati v ljubezni do svojega bližnjega za otroci ostalega sveta? O poznam tvojo dobrosrčnost in usmiljenost, poznam tvoje sočustovanje s trpečimi, zato te pozivam, da stopaš tudi ti v krog onih, ki pomagajo ruski deci. Prosi svoje starše da darujejo ruski deci vsaj 1 dinar, ki ga boste izročili v šoli, tedaj sem prepričan, da ne bo zaostajal dar slovenske dece za darovi drugih. Slovenska deca, pomagaj ubogi ruski deci, pomagaj onim ki trpe po nedolžnem lakoto in mraz ! NOVICE Prošnja. Društvo Dijaška kuhinja v M. Soboti, katerega nameri je, da preskrbuje ubogim in pridnim dijakom državne gimnazije v Murski Soboti potrebno hrano, stanovanje, učne knjige in učila ter druge podpore, stoji v šolskem letu 1921/22. pred nalogo, ki je neprimerno težja kot lani. Število dijakov državne gimnazije v Murski Soboti je narastlo v tem šolskem letu od 70 na 125 ; od teh je samo 12 rojenih izven Prekmurja, vsi ostali so doma v Prekmurju. Toda le neznatno je število takšnih prekmurskih dijakov, ki si zamorejo kupiti sami šolske knjign, brez katerih ni mogoč reden pouk. Zato je moralo kupiti društvo Dijaška kuhinja veliki večini prekmurskih dijakov državne gimnazije v Murski Soboti po dve do tri učne knjige, mnogi prekmurski dijaki pa imajo vse učne knjige, pa tudi zvezke in druge učila od „Dijaške kuhinje“. Tudi število onih prekmurskih dijakov, ki so nujno potrebni hrane, obleke in denarne podpore, je od lani na letos jako poskočilo. Za te dijake državne gimnazije v M. Soboti pa podpisano društvo radi nezadostnih sredstev, ki so ji na razpolago, ni moglo letos še ničesar storiti. Zato se obrača odbor društva „Dijašké kuhinje“ v Murski Soboti do vseh prijateljev in dobrotnikov učeče se mladine, da bi s svojimi denarnimi in drugimi prispevki priskočili društvu na pomoč in omogočili, da bo moglo društvo o božiču oziroma novem letu obdarovati saj najubožnejše in najvrednejše dijake državne gimnazije v Murski Soboti z najnujnejšimi stvarnih Odbor društva „Dijaška kuhinja“ v Murski Soboti, državna gimnazija. Premestitev. Vrloga g. Levca sodnika smo zgübili. Premeščeni so v Konjice. Ljudsko glasovánje v Šoproni bode, kak se čüje odloženo od 14. decembra na kesnejši čas. 18. decembra 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. Imenovanje. Za sodnega nadoficijala v M. Soboti je imenovan g. Anton Novak, za oficijala g. Štefan Gomboši, za voditela zemlj. knjige g. Desiderij Nesmenji, za kanclista g. Franc Bokalič in g Leopold Šter, za sodnega predstojnika v M. Soboti je imenüvan g. dr. Franc Kouča iz Gornje Radgone. Rojstni dan našega kralja Aleksandra de 17. t. m. Iz Belgráda glásijo. Ministrski predsedik Pašič je v Soboto dopognjé vöposlüjno bivšega predsednika magyarske republike Károlyi Mihaela, šteri se je Pašiči zahválo za jugoslovansko gostolübje. Aleluja, aleluja ! Telegram za telegramom naznánja goristanenje i prihod velkoga proroka grofa Lászlója Szápáry-ja v M. Soboto. Srca vsej slüžbenikov v grádi drgečejo od vesélja i z naglostjo se priprávljajo na sprejem velkoga možá. V grádi je vse zmešano. Slüžbeniki vsakšemi s trepetajočim srcem šepetajo : »Excelènca grof pridejo«. Že je preskrblena za njega kuharica, njegova nájzvestejša i nájponosnejša, nači pa vsem prebiválcem v grádi strah i groza. Njen mož, šteri je dao o priliki demonstracij duška svojoj strásti s pozdignienim glásom pripovedáva, da pride gnes mož »Excelenc«, šteri je z ministersktm predsednikom Pašičem »per du«, pa se pašči počistiti kupice, v štere do vlevali Kristušove skuzé. Gizdáva grádska gospodičina pa se náglo vči Francozki, ka de »Excelenco« v francoščini zabávala. Prekmurci vesélte se ! Bombni átentát so napravili na japonskoga min. predsednika barona Nakahasi. Petdinarski penezi se v časi 3 mesecov vzemejo iz prometa záto ka je ugotovljeno, ka je 12 féle fazifikátov med njimi, tej bankovcov je v prometi za 250 mil. dinarov, Silvestrov večér. Stárodávna naváda je, ka počákamo polnoči, gda merjé stáro leto j se rodi novo ; ka v tom čakanji naj níšče ne zaspi, prirédi Národna Čitalnica v Murski Soboti v vsej prostoraj hotela Dobrai »Silvestrov večér« s plesom, šaljivov poštov serpentinskov vojnov. — Pozovémo k obilnoj udeležbi, zlásti domačini bi v interesi nás vsej že ednok lejko končali svojo pasivno resistenco i bi se udeležili vsej prireditev kak svoji lastni. Naj se ednok konča nasprotstvo i se začüje Božična Blagovest ; »Mir ljüdem na zemli !« Obrtno nadaljevalna šola ; pouk se začne po novom leti. Vpišüvanje vsakši dén od 8 do 12. vöre v polgárskoj šoli. Vsi inašje se moro priglásiti. Koncert v kavarni Boroš v nedeljo, dne 18. decembra zvečer. Občni zbor. Dne 7. 1. 1922. ob pol 8 uri zvečer se vrši v prostorih hotela »Dobrai« 2. rédni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v M. Sobota. Dnevni red : 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Spomenik za vojake, padle za osvobojenje Prekmurja. 4. Slučajnosti. Telovadba za člane se vrši od sedaj naprej do preklica vsaki torek in četrtek ob pol 8 zvečer v telovadnici meščanske šole. Zdravo ! Goljufija. Pred tuk. okr: sodiščem je bil obsojen radi goljufije na 3 meseca zápora Ludvik Domjan iz Brezovec ; on je namreč kupoval za mesarja Fr. Gonda v M. Soboti živino in ga pri tem goljufal. Domjan je prijavo apelacijo. Sodbo druge inštance bomo poročali. Tolvajija. Nešterni kroški pojbje so jáko dobri lovci, kda trbé závce krásti. Orožniki so prišli na sled i so 13 pojbov iz Kroga zavolo tolvajije divjačine gorglásili. Kak je obsodijo i ka se fčini z njimi, to mo ešče pisali. Pokati je fejst, ali kda človeka samoga poknejo, to je pa že vrág ! G. Lendava. V gostilni Maršek se je nabralo 120·— K za Jugoslov. Matico. — V enorazredni šoli Vidonci je nabrala šolska deca 64 40 K za Jugoslov. Matico v mesecu november. Hvala darovateljem. Darovi Jugoslovenski Matici. Gdč. Vida j Korošec iz Šulincev poslala nabirano polo z 280 K ; g. Andrej Varga, učitelj Gornji Petrovci 40 K ; Vincenc mlinar iz Čentibe nnbiralno polo z 256 K ; Melhior Ranteš, nadučitelj iz Kapce, 24 K ; Mira Čučkova, učiteljica Predanovci 318 K; Šolsko Vodstvo Trnje 117.20 K ; Gdčj. Anica Bostele nabrala v veseli družbi 56 K : g. Ciril M. Klanjšček komandir žand. stanice v Gerlincih poslal nabiralno polo z 152 K ; Iz Dolnje Lendave prejeli od tri neimenüvanih 20 K ; G. Leopold Kolarš, nadučitelj iz Pertoč 40 K ; g. Fr. Preininger nadučitelj izročil nabiralno polo s 176 K. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala. (Dalje prih.) Razglas. Začasni zakon o trošarini, taksah in pristojbinah določa v tarifni postavki 236, da se mora za vsako igro kart in domin za igranje plačati takso 15 din. Ker pa je prodaja igralnih kart in domin podvržena dohodarstveni kontroli, se v smislu čl. 83 točki 24 in 25 taksnega in pristojbinskega pravilnika in § 10 zakona z dne 15. 4. 1881 državni zakonik Štev. 43 opozarjajo vsi prodajalci kart in domin v izogib eventuelni kazni, da v kolikor tega še niso storili, prijavijo prodajo teh predmetov finančnemu ravnateljstvu v Mariboru. Nega tobáka ? Čüli smo od edno pár lüdi, da nega tobáka za pipo. Mi pa znamo za strašno dosta tobáka in sicer v glávnoj trafiki »Čeh in Gášpár«. Zakaj neidete tá po njega ? Tam se dobi kelko ga što ščé meti. Za pár dni pride znova eden vagon ; pa se ešče starate ? Dopisi. Dolnja Lendava. Državna osnovna šola je priredila dne 5. dec. v dvorani »Hotel Krona« Miklavža. Popoldne ob 15. uri so uprizorili učenci drž. osn. in drž. mešč. šole pod vodstvom učitelja Mirko Klanjščeka in učiteljice Ivanke Runove igro »Čista vest«, ki je uspela nad vse pričakovanje. Obema priznanje za njih tud. Po igri je nastopil Miklavž, ki je bil za prekmurske maličke nekaj novega. Bili so vsi učenci obdarovani. Dvorana je bila nabito polna. Med udeleženci je bilo tudi veliko število odrastlih, znak, da je veliko zanimanje za staroslovenske običaje, ki se bodo polagoma zopet upeljall. Vsem, ko so sodelovali, posebno pa darovalcem prispevkov, srčna hvala ! Gornja Lendava. V Gornjih Slaveč, v tej majhni fari imajo že nove lepe zvonove, ki so jih žegnavali dne 4. dec. 1921. a v Gornji Lendavi v toj veliki bogati fari še ni slišati o ničem Pobiralo se je že v cerkvi za zvonove, za razširitev cerkve a ko so komunisti prišli je vse zaspalo. Sedaj imamo majhno cerkev ter eden počen zvon. Toraj kaj je ? V prešnjih časih so dobivali siromaki od milodarov kupleni kruh ; a tega danes ni, kljub vseh darov. Kje je denar ?! Naša bogata fara ima župnika in kaplana. Cerkvena zemlja je tako velika, da bi lahko hranila ne 2 človeka temveč 20 ljudi. A kljub temu je naš g. kaplan prisiljen živeti jako bedno. Sklepati je da on ne vleče hasek iz te zemlje, temveč samo župnik. Ka je to ? Meje. Akoravno so meje že iz Pariza sam potrjene, širijo in strašijo okoli ljudi jako laskove novice. Ljudstvo iz Budašine pa dol do Cankove oznemirjajo nemški hujskáči in pravijo, v Parizu so sklenili, da vse občine na tej meji spadajo k Austriji ter meja bode potok ki pride iz Kuzme ter teče skozi Slaveče, Motovilce, Cankova. Ljudstvo je jako zbegano kajti bole se počutijo pri nas nego kje drugod. Sedaj pa pridejo taki hujskači ter vznemirjajo ljudi in napravi ljudstvo še bolj nezaupljivo kakor že itak je. Te hujskače treba djati pod ključ. ŠOLSTVO. Imenovanje. Madon Olga za učiteljico v Gančanih, Aničič Josip za voditelja v Hotizo, Kukovčeva Terezija za učiteljico v Gerlincih, Bratinova Terezija za učiteljico v Murski Soboti. Pečarovci, podpora za Občinsko šolo. Višji šolski svet na predlog šolskega oddelka v Murski Soboti je nakazal za občinsko šolo v Pečarovcih kot izredno podporo petnajstisoč kron. Zborovanje okr. učit. društva za Prekmurje se je vršilo dne 3. dec. t. 1. v M. Soboti. Kljub temu, da je pritisnila mrzla zima in je zapal visok sneg, se je zbralo precejšnje število članov in to tudi iz zelo oddaljenih krájev. Predsednik tov. Požegar je pozdravil navzoče in čestital tovarišem, ki so napravili izpit v Mariboru in Ljubljani. Nato je govoril o ljudskih vseučiliščih, ki so se ustanovila po nekaterih mestih v Sloveniji. Tudi mi lahko ustanovimo ljudska vseučilišča po vaseh, Seveda ne v tem pomenu besede. Naše Vseučilišče bodi nekako izobraževališče za prosto ljudstvo, kjer se mu lahko razjasni ta in oni pojav iz vsakdanjega življenja, ki si ga ljudje v svoji nerazsodnošti tolmačijo čisto drugače in toraj napačno. Učitelj zna in ve, kako ukaželjni so ljudje, kako jim je treba v marsičem pojasnila in v navadnem razgovoru z njimi jim je lahko dober svetovalec in voditelj. Lepo doneča je beseda ujedinjenja, toda kdo jo prav razume ali bolje rečeno dejansko upošteva. Bojuj se proti egoizmu ! Delaj med ljudstvom, da i zginejo zopet tisočere napake, ki jih je prinesla in zapustila med narodom nesrečna vojna. Srčne izobrazbe primanjkuje ljudem. Kdo se zmeni danes za ubožca, vse le iztega svoje prste po nesrečnem mamonu, po uživanju, razkošju. Tu je polje, kjer naj učitelj za-stavi svoje sposobnosti in moči, in delal bo za ujedinjenje med človekom kot takim in tako vršil delo velike važnosti : ujedinjenje narodov. Lepe so bile besede tov. Požegarja, ki je še vedno, dasiravno dolgoletni trpin v učiteljski službi, ostal tako idealen in vnet delavec med narodom. Tovariši posnemajmo ga! Učiteljstvo je pridno poseglo po blokih za učiteljski konvikt, nekateri bloki so se že na zborovanju razpečali. Ko so se uredile še nekatere stanovske zadeve seje zborovanje zaključilo. Prihodnje zborovanje se vrši 14. januarja 1925. Ker so takrat na redu važne točke, med tem tudi volitev odbornikov, naj se vsak član sigurno udeleži ! POLITIČNI PREGLÉD. Jugoslavija. Vládna kriza ešče nej rešena, nova vláda ešče nej imenovana. Splošno se misli, ka do razpisane volitve. — Med našov držávov i Nemčijov je podpisana trgovinska pogodba, štera stopi v veljávo včasi, kak jo ratificirata obá parlamenta. V Rumuniji sta se odpovedala minister zunanji zadev i minister za pravosodje. Mislijo, ka zatogavolo odstopi cela vláda i Take Jonesku sestávi novo. Na Madžárskom močno delajo proti Horthy-ji. Pričakuje se, ka v krátkom časi bukne krvávi »krščanski kurzuš« i pride na vládo poštena demokrátična vláda. V Nemčiji so zavolo drágoče i lakote novi nemiri. Soldačija nastople proti rédkršéčim. GOSPODARSTVO. Zadružništvo i kmetijstvo. Dostakrát se čüje, ka je naš slovenski kmet — tü ne mislimo veleposestnikov — v Vnogi delaj vnogo zaostao, ka je stárokopiten i ka je naše kmetijstvo ešče jáko zanemárjeno, tak, ka se z dobro navčenimi francuskimi, nemškimi, angleškimi, češkimi i dánskimi kmetami niti od daleč ne dá priglijávati. Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 18. decembra 1921. O tom i o vzrokaj toga se nemo štükali, istina je samo tou, ka so kmetovje zgoraj načteti držáv dosta naprednejši i zatogavolo tüdi bogatejši od našega ; rávnotak je tüdi istina, ka se tou nej zgodilo sámoposebi, ka je tou nej spadnolo z nébe, liki je trbelo vnogoletnoga čednoga i trüda-punoga dela, ka so prišli do tej jáko lejpi uspehov. Pred 50 letami je kmet zgoranačteti dežel bio na tistoj, ali pa ešče na božnejšoj stubi, kak je zdaj naš : Tüdi tam je pred 50 letami bio kmet nešolani, sirmák, zapüščeni i dolglédani. Gnesden je pa tou ščista nači ; gnes kmeta nemajo več v rokaj banke i güleži, šteri so bilij za kmeta najvekša nesreča. Gnesdén njemi zemla rodi bogato, v štalaj má lejpo i dobičkanosno živino, lejpe zidane hiše i krasne štale, kmet sám je vövučeni, poštüvani i zadovolen. Poleg splošne i ekstra ešče kmetijske izšolanosti je vse tou največ zaslügo kmetijski zadrug. Kmetijske zadruge, štere so se začnole v začétki drüge polovice pretekloga stoletja so bilé tisti činiteo, šteri je rešo kmeta iz škramplov bank i drügi odiravcov. Prve kmetske zadruge je napravo Nemec Fridrik Rajfajzen l. 1849. je bila v njegovom kráji Flammersfeld velka lakota. Rajfajzen je pozvao kmete vküp i je zdrüžo v zadrugo, štera je küpüvala melo na velko i pekla krüj, šteroga je odávala za polovico falej, kak trgovci i je s tém rešila občino sirmaštva, v štero so jo spravili lakomni trgovci. V drügoj občini, kama je büo Rajfajzen premeščeni kak občinski naželnik (držávni čestnik), je bilou rávno naopak ; tá občina je pa bila jáko bogata na pridelkaj, pa so se vsi trgovci dogučali, ka so küpüvali za polovico falej, kak so v drügoj občini odávali. Rajfajzen je ustanovo tüdi tü zadrugu, štera je küpüvala za tretjino dragše kak trgovci i v drügoj občini odávala za tretjino falej i tak nej bio prikrájšani niti tisti nej, šteri je odao, pa tüdi ov nej, šteri je küpo. Tak je ustanovo vékše število zadrug, štere je na tou zdrüžo v zadrüžno zvézo. In gnesdén je v Nemčiji 14.000 kmetijski zadrug i zaslüga tej je ka je nemški kmet izobražen, bogat i zadovolen. Na Danskom je bio kmetski stan, šteri tvori tam, rávno tak kak pri nas, tri frtale vsega prebivalstva, pred 50 letami ešče bole sirmaški i neizšolani, kak pri nas. Na ednom plügi je pridelao 2-3 metre zrnja, zaj pa pridela 20. 'In komi se má za tou zaváliti ? V prvom rédi zadrugam. Národni prvoboriteli so vpelali Rajfajznove zadruge, štere so se jáko hitro razširile, tak ka se vrši gnesdén vsa poljedelska trgovina i tüdi večina produkcije na zadružnoj podlági. Danci so svoje zadruge tak izpopunili, ka tvori ta organizácija samostojno gospodársko držávo v političnoj držávi. Posebno so v Danskoj razvite mlekarske in živinorejske zadruge. Značilno je, da se iz pokrajin kjer so vnoge kmetijske zadruge, židovski element vöseli. Tak se je delalo na Danskom, v Franciji, Nemčiji in indri, to je Vseširom ge so bilé národne držáve, štere so dalé lüdstvi svobodo i je podpirale v gospodárskom napredki. Tüdi pri nas se je pred 20 letami začnola širiti zadružna miseo, toda Madžári in Nemci so se bojali nošega gospodárskoga razvoja i so zadrügam delali vseféle neprilike, tak ka smo gnesdén za drügimi národi jáko zaostali. Gnes je v našoj držávi okoli 3500 zadrug. Tou je lepo število, pa niti od daleč ne zadostüje. Zatogavolo more biti dužnust vsej prijátelov národa, da njemi pomágajo pri snovanji lástne gospodárske zadružne organizacije, štera edina dávle našemi sirmaško mi kmetskomi stáni možnost, ka se gospodársko osamosvoji i stopa — neodvisen — bogšim i lepšim časom nasproti. Pošta uredništva. Kocet Ivan. Z ozirom na ton Vašega dopisa nismo mogli priobčiti. Upamo, da záto ostánemo prijátelje. Drugikrat dobrodošli ! A. P. Škofja Loka. List smo odposlali danim naslovom, dopisa pa žalibože ne moremo priobčiti. M. S. V. Vaš dopis o pomožni učiteljih je zelo dober ; toda stvar je detailna in kot taka spada v strokovni list, ki bo to dobro temo gotovo hvaležno sprejel. Peter Domačin. Hvala ! Listek prepozno došel, priobčimo drugoč ! TÜ so že zimski dnévi, da čas j mámo v hiži sedeti i novine čteti. Ali kakše novine naj čtémo ? ? Samo takše, štere se za nás brigajo i mi je pa najbole razmimo.j To je Prekmurski Glásnik ! Dražbeni oklic. Občinskega lovišča v Krogu dne 31. decembra 1921 ob 1. uri pri podpisanem občinskem uradu v Krogu se vrši zakupna dražba občinskega lovišča, katero obsega 590 katastralski oralov, s pričetkom dne 31. januarja 1922 na prihodnji 3 let. Najmanjši ponudek zaša 1000 kron. Krog, dne 1. decembra 1921. Bejek Anton župan. GVANT in OBÜTEV se zamenja za živila. Adres pri upravi Prekmurskoga Glasnika. Iščem edno sobo v Murski Soboti. Pláčam dobro. Naslov v upravi lista pod „Soba“. RAZGLAS Na veleposestvu Szapáry v Murski Soboti, proda se potom pismene ofertne licitacije 250 komadov približno 500 m3 prvovrstnega še stoječega hrastovega porabnega lesa, kateri se izdela po dogovoru. Po sprejemu oferte se vloži 10 %. varščina v višini celokupne vsote. Interesenti se vabijo, da vlože pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe do 31. decembra 1921 opoldne pri podpisani upravi, kjer so tudi natančnejši pogoji na razpolago. Drž. uprava veleposestva Szapáry v M. Soboti, d ne 8. XII. 1921. Küpim 2 krmlenivi svinji, žmetnivi 100—120 kg. Nadale 2 debelivi goski i 2 purána. Naslov v upravništvi Prekm. Glasnika. KLAVIR odam v M. Soboti. Cena 20 jezero dinarov. — Adres v upravništvi „Prekmurskoga Glasnika“. TRÜGE (škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI v Beltinci. Prekmurski Glasnik naj ne manjka v nobeni hiši v Prekmurju. PREKMURSKA POSOJILNICA Vödávle peneze po najnižji interešni meri. Za notri dáne peneze plačüje najvékši intereš. Najbogša prilika za šparanje ! registrovana zadruga z omejeno zavezo v MURSKI SOBOTI. Odgovorni urednik : Alojzij Kühar. Tisk : „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti, Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Prekm, Glasnika“.