ŠTUDENTSKI LIST. MARIBOR. 18.9.19/5, LETNIK XyA '
POSEBNA IZDAJA
NAMESTO SLAVNOSTNIH BESED
Danes j ob svečani otvoritvi nove slovenske univerze, bomo prav gotovo slišali dosti lepih besed in visokih obljub, od katerih pa bodo mnoge kaj kmalu zvodenele in izgubile pomen.
Mariborski študentje se prav dobro zavedamo, da s tem, ko stopamo v univerzitetno obdobje, samo menjavamo in izobeša-mo novo tablo. Vsebino bomo morali šele pričeti spreminjati. Zaključilo se je delo, ki je rodilo obilne sadove. A teh sadov ne smemo pustiti nepobranih, z njimi je treba zasaditi nova drevesa.
Naj te besede nikar ne pomenijo hladnega tuša v slavnostnem razpoloženju. Želimo le povedati, da smo študentje pripravljeni storiti vse, kar je v naših močeh, da bo novorojena u-niverza res samoupravna in socialistična v najžlahtnejšem pomenu te besede.
Posebna izdaja našega študentskega lista, ki je pred Vami,ni slavnostna. Z njo želimo opozoriti na nekaj problemov, ki niso samo problemi mariborskega, temveč verjamemo, tudi slovenskega in jugoslovanskega visokega šolstva. Če nam je to vsaj delno uspelo, je naš trud obilo poplačan.
Obenem se s tem želimo zahvaliti vsem študentom iz generacij pred nami, ki ste kakorkoli prispevali k novi slovenski univerzi. Ne navajamo vaših imen, a vedite, da vaš trud ni bil zaman in potrudili se bomo uresničiti in dograditi vaše vizije in hotenja.
Posebno izdajo Katedre sta napisala in pripravila Marjan Vešnar in Mik Rebernik. Tehnična sekretarka Marija Šuta, tiskal Jani Siranko. Naklada 1020 izvodov.
Odgovorni urednik: Mik Rebernik
ZA ENAKOPRAVEN DIALOG
Ustavne spremembe sc priložnost, da se univerza uresniči takšna, kot bi morala biti. Študentu je končno treba dati takšno vlogo v učnovzgojnsm procesu, da se bo zares počutil kot enakopraven sodelavec v znanstvenem in učnem delu. Univerza je nedeljiv sestavni element celotne družbe, zato ne smemo pozabiti, da na* univerzi izobražujemo ljudi, ki se bodo kasneje vključili v našo socialistično samoupravno družbo, ne pa v ka terokoli, abstraktno in imaginarno družbo. Da pa bodo tega zmožni, morajo to družbo dodobra spoznati že med samim učno*** vzgojnim procesom na univerzi.
Sistem samoupravljanja predpostavlja in zahteva ne le poznavanje ožje stroke, pač pa tudi razumevanje objektivnih družbenih pogojev in zakonitosti. Samoupravna družba je povsem specifičen pojav, zato mora. tudi samoupravna univerza vsebovati vse bistvene vrednostne in napredne opredeljene značilnosti te družbe. Zatorej reforma visokega šolstva ni stvar sa mo zakonske opredelitve, pač pa globlje samoupravne preobrazbe, odprave zastarelih in že zdavnaj neustreznih razmer kot neučinkovitost študija, faktografsko hipertrofijo, anahronizme, hierarhijo odnosov in podobno.
Ko reforma začne ogrožati hierarhični sistem lažnih avtoritet monopole, cehovsko zaprtost in skupinsko akademistično solidarnost, se jasno pokaže vsa lenoba, malomarnost in nesposobnost nekaterih akterjev univerzitetnega sistema. Zato je povsem razumljivo, da vsaka reforma naleti na ogorčene proteste in poziva v boj za "vrednote, etične norme, delovne zasluge" ali kakorkoli že hierarhična birokracija poimenuje svoje pri-
Reakcije na prve poskuse z recenzijami predavanj kot kritiko visoke šole so potrdile kritične analize o oblastveni a-kademski strukturi in ideologiji« Medtem, ko so se napredni profesorji in asistenti, ki so obenem tudi dobri pedagogi, jasno opredelili za takšen 'način kritike, pa so s strani profesorjev in asistentov, ki se oklepajo nezasluženih pravic iz njihovega institucionaliziranega statusa, padale pripombe, da gre za zastrupljanje ozračja, dvom v strokovno usposobljenost in podobno« Recenzija predavanj namreč opozarja in vsaj delno odpravlja slabosti predavateljske ("vorlesung ') šole, s tem pa odpravlja tudi privilegije, ki iz takšnih šol izhajaj o.
Ne bo nas rešila nobena tripartitnost, nobeno sodelovanje v formalnih organih upravljanja, če profesor in študent ne bosta kontaktirala že med samim učnovzgojnim procesom kot enakopravna partnerja, kot misleča' subjekta. Demokratizacijo je možno izvesti samo v medsebojnih odnosih z izboljšanjem stikov med profesorji in študenti. Za to pa sta v povsem enaki meri poklicani obe, sedaj ostro ločeni in determinirani strani učnovzgojnega procesa.
Študentski prorektor
Vse premalo poudarjamo problem spreminjanja študijskih načrtov in programov, sprememb, preko katerih lahko najbolj zanesljivo in hitro spremenimo sedanje stanje, skladno z razvojem in potrebami družbe in znanosti. Organizacijske spremembe so sicer pomembne in lahko začnejo in pospešijo preobrazbo učnovzgojnega procesa, vendar pa je to daljša in pc-čarmjša pot, ki lahko obenem pomeni tudi nevarnost, da bomo ohranjali staro vsebino v novi obleki.
Samouprava na naših univerzah je bila dc sedaj vse preveč, drugotnega pomena. Poleg tega, da sploh ni bila zajeta v
učnovzgojni proces, so bile tudi mnoge oblike samoupravljanja povsem avtomatično vnesene na univerzo, ne glede na specifiko dela, vlogo in položaj univerze. Vse to je nujno vodilo do ločevanja študija od druge družbene dejavnosti ter do odtujevanja in samo parcialnega funkcioniranja samoupravnih struktur v
Tako sedaj razlikujemo delovno skupnost univerzitetnih uslužbencev od študentske skupnosti in ostro ločimo učitelja in študenta, kljub temu, da sta o.ba neločljivo vpeta v isti delovni proces vzgoje in izobraževanja.
Povezava med profesorji in študenti izven učnovzgcjnega procesa je nezadovoljiva in teži k vse večji razglašenosti. Večina profesorjev je tolikanj angažirana s strokovnim delom, da jim za pedagoško izpopolnjevanje in kontaktiranje s študenti ostaja bere malo časa, pa četudi je to ena izmed njihovih osnovnih nalog. Objektivni vzrok takega stanja je stalen primanjkljaj učiteljskega kadra in s tem neustrezno kvantitativno razmerje mrd učitelji in študenti.
Povsem nezadovoljiva je bila do sedaj tudi udeležba študentov v univerzitetnih in šolskih organih upravljanja. Ne toliko za-
'j
radi številčne prisotnosti, kot zaradi kvalitete odločanja. Delna rešitev tega problema nezmožnosti enakopravnega odločanja je sedaj nakazana s tripartitnostj o šodelovanja v organih samoupravljanja na šolah in univerzi. Vendar pa bodo vse razprave o reformi univerze obvisele v zraku in se končavale z utopičnimi modeli in ugotovitvami (produkcija kadrov, tovarna znanja, študent-enakopraven subjekt, itd), če se ne bomo lotili korenitih sprememb v samem učnevzgojnem procesu, to je tam, kjer nastajajo osnovna protislovja, ki vodijo do odtujevanja študenta na univerzi.
Možnost se kaže v tem, da kot protiutež postavimo na najvišjo raven odločanja na univerzi študenta-prcrektcrja, ki pa bi moral biti globoko zasidran znotraj študentske skupnosti in učnovzgojnega procesa kot osnovnega delovnega procesa na univerzi, Študentski prorektor bi moral biti voljen na študentskih. zborih, njegova funkcija pa nikakor ne bi smela postati reprezentativne narave, niti bi se študentski prorektor smel izroditi v enostranskega univerzitetnega uradnika, ki bi skrbel samo za enostavno funkcioniranje univerze.
Njegovo delo in udejstvovanje je vsekakor treba točneje definirati, na vsak način pa bi moral predstavljati, osnovno komunikacijsko ves med vsemi subjekti učnovzgojnega procesa. Bil bi vrhomi koordinator in izvajalec refcrme^ter izpopolnjevanja učnovzgojnega procesa, obenem pa tudi nosilec in pobudnik študentskih iniciativ'-.
Delo bi lahko bilo organizirano preko študijskih komisij na šolah in osrednje študijske komisije pri univerzi. Komisije pa bi bilo treba seveda predhodno usposobiti tako, da bi se lahko kvalificirano spopadle z reformo učnovzgojnega procesa in postale nosilec komuniciranja o študijskih zadevah v študentski skupnosti, Študentska skupnost bi tako, upoštevaje prednosti in kvalitete tripartitnega sistema odločanja, la -ko postala pomemben element pri reformi učnovzgojnega procesa in uresničevanja modela socialistične samoupravne univerze,
((((((((((((((((m,....................
................99	9	9	99999999999999
??? ? )))))))))))
.	,	.	KAKŠNA POT
V življenju posameznika je petnajst let dolga doba, v življenju ustanove pa kratek vek, v katerem se ne da doseči veliko o Te pa ni pravilo! Združenje visokošolskih zavodov Maribor je aokazalo, da je trdi v petnajstih letih možno napraviti veliko, več, kot je lahko ob prvih začetkih upal še tak optimist* Posamezne šele so v petnajstih letih prešle na dvostopenjski študij (VEKŠ in VTŠ), pričele s predavanji na tretji stopnji (VEKŠ) in dobile pravico podeljevanja doktoratov (VEKŠ), Združenje visokošolskih zavodov pa je prešlo
v Univerzo Maribor.
Shr.r.ao v.cl;jc
Ob vse hitrejšem razvoju tehnologije, organizacije dela in distribucije dobrin je dan vedno večji poudarek znanju, oziroma obsegu znanja, ki ga je moč absorbirati v posamezni visokošolski delovni organizaciji. Pri tem pa so važne metodologije učnih režimov, učnih postopkov in posameznih učnih metod, posebno mesto pa v tem procesu zavzemata profesor in študent,
V dolgoročnem programu razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije je poudarjena zahteva po povečanju števila strokovnjakov, ki bi jih raj leta 1985 v Sloveniji bilo preko 30.000, kar je trikrat več kot sedaj. Do te prekrasne številke pa bomo lahko prišli le z posodobitvijo učnih programov., večjo razvejanostjo visokošolskih ustanov - rrzabiti pa ne smemo na kvaliteto! Kislim celo, da je ta kategorija - kvaliteta -mnogo važnejša od vseh ostalih, saj potrebujemo socialističnega samoupravno angažiranega strokovnjaka na vseh področjih strokovnega delovanj;., .
Dekoracija	''
Študentje1 so tiill na visokošolskih zavodih v Mariboru, kakor tudi po vsej Jugoslaviji dolgo le za dekoracijo, le tvarina', ki jo "je bilo .potrebno pravilno pregnesti, ji dodati malo svojega (profesorjevega) znanja in spustiti v proizvodnjo. Ta, sicer pavšalni prikaz, je nedvomno veljal vse do ■■ sprejetja novega zakona o visokem šolstvu in bo še tako dol-•go, 'dokler se ta zakon v praksi .ne bo aklimatiziral. V praksi bo nedvomno težje, -kot na papirju, podreti miselnost profesorjev, da je dovolj, -če "odpre dava j o" svojo snov, -da je' dovolj, če podpišejo indeks in sprejemajo študente na izpit.
Tako se je dogajalo (in upamo, da se ne bo več), da je profesor sedel za kateder, odprl skripta in pričel brati. Bral je uro, dve, največkrat monotono in resno, kot da zagovarja svoje teze, študentje pa so v klopeh reševali križanke - Vsak se je zabaval 'na svoj način, ali, vsak je "zabijal" čas po svoje. Zaradi tega so se seveda pojavljala trenja med profesorji in študenti, trenja, ki jih ni mogla izbrisati lepa beseda ali prazna obljuba..
. Obvezna praksa
Eno izmed področij največjih študentskih odporov je predstavljala pravgotdvo vsa leta'obvezna šolska:praksa. Ker je bila obvezna, so jo študentje sicer opravljali, vendar marsikdo po svu4! poti. Z VIP se da podpisati indeks v delovni ogranizaciji, prespati prakso in prepisati poročilo, ali -v delovni organizaciji vas kot praktikanta niso sprejeli tako resno, kot bi morali (ali kot si žjIdI) in-šo ti zaradi tega zaupali opravke, kot so kuhanje kaee, prinašanje malic, prenašanje pošte,, . potem pa potrdili indeks za strokovno opravljeno obvezno šolske prakso,. Določene šole imajo za prakso izdelane programe, ki jih morajo študentje izpolniti' - na programih je napisano, katere podatke mora delovna
organizacija posredovati študentom... Ti zapisi zahtev šole ..so s.e-marsikdaj izjalovili, saj ni bilo dovolj dobrega kontakta med šolami in delovnimi organizacijami, tako da je na koncu delal vsak po svoje. Študent pa...? Po spoznani potrebi kvalitetnejšega opravljanja prakse so sprejeli nadzorstvo nad prakso mentorji letnikov, ki pa niso mogli osebno kontrolirati vseli praks, kasneje pa niti dovolj strokovno pregledati zapiskov iz prakse. Sicer pa, zapiski so bili zgolj formalnost, izpolnjevanje zahtev šole, v katerih pa je bilo le malo samostojnega dela študentov. Zaradi tega so si šole zadale nalogo, da bodo glede praks strožje, da se bodo bolje pogovorile z delovnimi organizacijami, s študenti in da bodo določile mentorje, ki bodo pomagali študentom na praksi vsak dan. Te' zahteve so v tem šolskem letu posamezne delovne organizacije že pričele izpolnjevati. Praksa je le podaljšek teorije, njen sestavni del in zaradi tega je tudi sestavni del učnega programa - in pri tem obveznosti šole!
Posodobiti študij
V tem in naslednjih šolskih letih bo delovanje vseh šol usmerjeno prvenstveno v posodobitev učnih režimov. Vsaka izmed teh posodobitev mora prinesti kvaliteten dvig - povečanje števila diplomirancev, boljše rezultate pri opravljanju izpitov, končni cilj pa je formiranje strokovnjaka, ki ga potrebuje in zahteva praksa. Tako imajo študentje Pedagoške akademije že lep čas samostojno raziskovalno delo - npr, geografi -, ki je sestavni del rednega učnega programa, za dvig kvalitete so uvedli na Visoki tehniški šoli kurzni sistem predavanj, ki je dvignil kvaliteto absorbirane učne materije, povečal obseg znanja in izboljšal rezultate izpitov, na Visoki ekonomsko-komercialni šoli pa so bili posamezni poskusi afirmacije predavateljev iz prakse. Vse to so bili le začetki, osnove dela, ki se bodo morale še razvijati. Znanstveno izobraževanje študentov je naloga vseh šol, prav
tako pa je naloga šol tudi skrb za individualni znanstveni razvoj posameznika - to mu lahko nudi v obliki mentorstva, konzultacij, debatnih. krožkov - te oblike dela s študenti že obstajajo, vendar v zelo okrnjeni obliki, saj je bilo za strokovno usposabljanje mladih znanstvenikov premalo pedagoškega kadra, ta pa, ki deluje sedaj, je prezaseden«,
Velike možnosti
Posamezne nove tehnologije podajanja znanja in preverjanja znanja bodo s pravilno in zadostno uporabo hitro dvignile nivo izobrazbe študenta. Tako imajo na VEKŠ ATV laboratorij s snemalnimi kamerami in ekrani, na PA televizijske kamere, na VTŠ laboratorije in delavnice, delavnice imajo tudi na VAŠ in laboratorije za učenje tujih jezikov na PA. Najsodobnejša oblika posredovanja znanja pa je izmed 'teh' pravgotovo interna"' televizija, ki je bila do sedaj v učne namene vse premalo u-p vi rali j ena. Ta oblika dela lahko nazorno prikaže študentu postopke dela, tehnologijo dela, metodologijo dela, lahko mu pokaže gibanje v naravi, preko TV omrežja na se lahko študent tudi samolcontrolira. Na VEKŠ so v tem šolskem letu študentje drugega letnika izvedli 3 učiteljem' za informatiko snemanja v delovnih organizacijah in posneli učno tvarino, ki bo koristila tudi kasnejšim generacijam študentov. Za širšo in učinkovitejšo izrabo teh sredstev pa bi se morale šolo dogovoriti o skupnem koriščenju obstoječih sredstev in seveda tudi o skupnem pokrivanju s-croškov. Prav tako bi morali večji poudarek dati laboratorijskemu učenju. Na VEKŠ je, na primer, laboratorij za učenje tujih jezikov, katerega pa so redni študentje le redko uporabili. Treba je ustrezno usposobiti profesorje in jim približati pomen in uporabe vseh modernih sredstev, ki povečujejo kvaliteto učnega procesa.
Za vključevanje študentov v znanstveno raziskovalno.delo in za hitrej še izvajanj e njihovega delo obstajajo na združenju tudi računski centri - na VTŠ in VEKb. 'Prvi računski center
pomaga pri.delu bodočim inženirjem, drugi pa ekonomistom -sodobna metoda dela, ki jo bodo pogosto uporabljali v praksi, Omenili bi lahko še ekonomski raziskovalni center, ki se ustanavlja na VEKo in ki bo ob pravilni usmerjenosti profesorjev približal metodologijo znanstveno raziskovalnega dela tudi študentom.
Za izredne študente
Velika skrb pa je posvečena na visokošolskih delovnih organizacijah v Mariboru predvsem izrednim študentom, ki jih je skoraj dve tretjini od vseh študirajočih. Tako poznamo: permanentno izobraževanje, funkcionalno izobraževanje in strokovno usposabljanje pripravnikov v praksi. V. permanentnem izobraževanju visoka šola tekoče posreduje nove dosežke iz znanstvenega področja, ki ga sama razvija, svojim diplomantom in drugim zainteresiranim strokovnjakom; v funkcionalnem izobraževalnem procesu usposablja visoka šols po končanem študiju študenta za poklic na določenem delovnem mestu in tako pripomore k večjemu dvigu učinkovitosti opravljenega dela: zaradi zahtev iz prakse pa so visoke šole s posameznimi delovnimi organizacijami sklenile tudi sporazum o strokovnem usposabljanju pripravnikov, kjer sodeluje visoka šola z delovno organizacijo pri uvajanju pripravnikov v delo in nudenje strokovne pomoči. Te oblike dela so, kakor sem že omenil, prvenstveno namenjene izrednim študentom in di-plomantom visokih šol, marsikatera pa bi lahko koristila pri dvigu splošnega znanja tudi rednim študentom - npr. seminarji za permanentno izobraževanje, kjer bi se poleg metod iz rodnega učnega programa študentje seznanili še z novejšimi znanstvenimi dosežki,...
A I E S E C
Štiriletnico obstoja bo na Visoki ekonomsko-komercialni šoli slavila letos študentska organizacija AIESEC (Mednarodno združenje študentov ekonomije), ki skrbi za mednarodno izmenjavo praks.. Pododbor AIESEC ima zaenkrat le petnajst rednih članov, organizatorjev vsega dela, ki pa ga nikckor ni malo. Poleg redne skupščine in kongresa prirejajo študentje AIESEC VEKŠ vsako leto tudi seminar o samoupravljanju za tuje študente. Na tem seminarju predavajo redni profesorji (v angleščini, nemščini ali francoščini), pa tudi družbeno-po-litični delavci. 7 šolskem letu 1975/75 je pododbor AIESEC, ki je'drugače združen v ZMISP (Združenje za mednarodno izmenjavo tehnikov, medicincev in ekonomistov) sprejel dvajset tujih študentov od Avstralije do Kanade in jim priskrbel prakse v mariborskih delovnih organizacijah, prav toliko mariborskih študentov pa je odšlo na prakso v tujino. V lanskem letu pa je pododbor AIESEC VEKŠ ustanovil enako organizacijo tudi na dislociirani enoti VEKŠ za redni' študij v Celju, ki je v kratkem obdobju priskrbela za tuje študente štiri prakse .
VLOGA IN POMEN OBVEŠČANJA V VISOKEM ŠOLSTVU
Živimo v socialističnem samoupravnem sistemu. V sistemu, ki od vsakogar zahteva, da aktivno sodeluje v družbenem življenju. Da pa bi bilo to omogočeno, mora biti vsak samouprav-*
ljalec vsestransko in objektivno obveščen o vseh dogajanjih v družbi. Zato je zelo pomembna graditev in krepitev sistema obveščanja v vseh okoljih in na vseh ravneh.
Že zdavnaj smo si na jasnem, da ni .mladinskih problemov, -ki bi ne bili hkrati tudi problemi celotne družbe. Zato morajo priti vsi specifični problemi vseh delov mladine v celoti do izraza. Kot to velja za delavsko in kmečko mladino, velja tudi za mladino na šolah vseh stopenj. Te interese pa morajo posredovati in polno ovrednotiti sredstva obveščanja,
Narava dela v visokem šolstvu bistveno vpliva tudi na pogoje enakovrednega samoupravnega odločanja vseh udeležencev v vz-gojnoizobraževalnem procesu. Zato je tudi treba zagotoviti in razviti tak sistem obveščanja v visokem šolstvu, ki bo omogočal čimbolj pravičen pretok informacij kot tudi kar se da močno povezanost študentov.in visokega šolstva z delavskim razredom in celotno družbo.
Pri izgraditvi sistema obveščanja v visokem šolstvu je odločilnega pomena, da izhajamo iz osnovnih izhodišč samoupravne-da in socialističnega razvoja. Sistem samoupravljanja zahteva resnično, jasno in pravočasno informacijo. Takšno informacijo pa lahko posredujejo le sodobna sredstva obveščanja, v katerih delujejo jasno opredeljeni ljudje.
Komuniciranj e je nedvomno najpomembnejša oblika medsebojnega vplivanja subjektov v visokem šolstvu. Študentje kot subjekt v visokošolski strukturi komuniciramo na več načinov. Najprej komuniciramo kot udeleženci vzgojnoizobraževalnega procesa v raznih oblikah pedagoških metod, drugi vidik komuniciranja pa predstavlja komuniciranje študentov kot družbene skupine s celotnim družbenim okoljem. V naših razmerah to pomeni samoupravno angažiranje v vseh družbenih sferah.
Trenutno stanje komuniciranja v visokem Šolstvu še zdaleč ni zadovoljivo. Zdi se celo, da se soočamo z neke vrste krizo visoke šolskega komuniciranja in s tem s pojavi, ki ir nje nujno izhajajo - pasivnostjo, depolitizacijo in neangažiranostj o študentskih množic.
Komuniciranje znotraj vzgojnoizobraževalnega procesa je omejeno na minimum, kjer v oblikah raznih pedagoških metod (predavanja, vaje, seminarji) učitelj podaja informacije-znanje, študent pa ga v veliki meri povsem nekritično sprejema.
Povratna vezi, ki je neizpodbitni predpogoj za dialog, skoraj ni. Če pa že obstaja, je dokaj jalova in se kaže bodisi v potrjevanju dobljene informacije, bodisi v povsem nebistvenih pripombah nanjo, Ter trenutno obstoječi študijski sistem niti ne omogoča osvojitve ko.kršnekoli metode, s katero bi študent lahko povsem samostojno zajemal znanje in s tem vsaj delno kompenziral pomanjkanje le-tega napram predavatelju, je študent tako prepuščen samemu sebi0 Ker je obenem še vezan na predpisano učno tvarino, ki jo v veliki večini samodejno potrjuje, sam pa si zaradi svoje nerazvite zavesti eh pomanjkljivega znanja ne more ali noče poiskati drugih virov, lahko trdimo, da komuniciranja v vzgojnoizobrnže-valnem procesu praktično ni. Je l*e enostranska in enosmerna distribucija. informacij oziroma znanja. •
Ty.di v komuniciranju izven vzgojnoizobraževalnega procesa, znotraj visokošolskega sistema, jo situacija podobna. Ge se omejimo na pri nas najbolj razširjeno sredstvo komunikacij, to je tisk, vidimo, da študentski list, informatorji, obvestila in podobno ne služijo komunikaciji, kot bi morali. To pa zaradi tega, ker ni zagotovljene povratne zveze med oddajnikom informacij-piscem in sprejemnikom informacij-bralcem. Odziv bralcev na pisanj e študentskega lista je skoraj enak ničli in zreduciran na bolj ali manj nepomembne vesti, podobne pismom bralcev v bulvarskih časopisih.
Povratna zveza je, rečeno a tehniškim jezikom, znižana do minimuma v skladu s sistemom- Tisk mora nuditi še ravno toliko informacij določene kvalitete, da nc pride v spor z in-eti	kateri	je	podrejen (konsekvenca te podrejenosti
so finančna in individualna odvisnost) in s študentsko ter širšo javnostjo.
Kor pa je študentska javnost pasivna in nezainteresirana celo
za pisanje lastnega študentskega časopisa, lahko trdimo, da tudi študentski list oziroma visokošolski tisk ni sredstvo komunikacij, pač pa le sredstvo distribucije informacij.
Stanje na tem področju pa je še tolikanj slabše, ker še vedno niso zaživela interna glasila po šolah. Le redke so šole, kjer njihovi informatorji redno izhajajo in tako zadovoljujejo potrebo po permanentni obveščenosti'študentov o internih problemih njihove šolske skupnosti. Na mnogih visokošolskih zavodih šolska glasila niti ne izhajajo, pa so študentje odvisni samo od univerzitetnega glasila, ki pa, kct vidimp, tudi ne izpolnjuje svojega poslanstva.
Če ob tem upoštevamo še dokajšnjo neučinkovitost organiziranih študentov oziroma njihovih forumov, ki ne izpolnjujejo potrebnih in zahtevanih akcij, potem je jasno, da takšno stanje nujno vodi do depolitizacije in pasivnosti študentov. Slabosti takega stanja povečuje še nezadostno in krmežljavo izvajanje delegatskega principa znotraj organizirane študentske mladine. Namesto da bi bili študentski delegati glasniki sredine, ki jih voli, se kaj kmalu izrode v transmisijo nadrejenih forumov, začno delovati na svojo roko in izgube kontakt z ostalimi študenti.
Učinkovito medsebojno obveščanje pa je, kot že rečeno, osnovni predpogoj, če hočemo, da bo samoupravljanje zaživelo in da bomo uspeli uresničiti tisto kvaliteto, ki jo samouparv-ni sistem omogoča.
Če hočemo torej uresničiti vizijo samoupravne socialistične univerze, ki bo vzgajala ne samo strokovnjaka, temvel tudi samoupravljalca, bomo morali nujno postaviti tudi temelje za objektivno in samoupravno obveščanje in komuniciranje.
Zatorej je treba za učinkovito reformo in nadaljni razvoj visokega šolstva čimprej izgraditi enotne komunikacijske sisteme znotraj univerz in visokošolskih središče Točno je treba definirati, vlogo in pomen univerzitetnih študentskih listov, šolskih glasil, študentskega radio in drugih rfc manj pomembnih medije, kot so lepaki, plakati, obvestila in podobno.
Obenem moramo crvcila čimprej usposobiti tudi delegatsko komuniciranje in pa predvsem komuniciranj e znotraj vzgojno-izobraze.vainega procesa, da bosta učitelj in študent postala zares enakopravna subjekta v visokošolski strukturi.
....... ........ (»!
7 9 9 7 9 9 9 9 9 9
ŠPORTNA DRUŠTVA
Na visokošolskih organizacijah združenega dela bodo v šolskem letu IO75/75 študentje ustanovili športna društva, ki naj bi omogočala zdravo rekreacijo in reden trening vsem zainteresiranim študentom,, Na VEKŠ bo npr. to društvo imelo preko dvesto članov, ki bodo sodelovali v ekipah za košarko, odbojko, namizni tenis, šah, v planinski sekciji, plavanju ter v rokometnih in nogometnih ekipah«, Društva se bodo morala preživljati sama s prirejanjem plesov, pobiranjem članarine in morebitnimi dotacijami od telesno-kulturnih skupnosti;, Posamezne ekipe, ki bodo združevale študente, asistente in profesorje, bodo poskušale nastopati tudi v conskem prvenstvu.. Vodili jih bodo strokovnjaki in afirmirani športniki. Težave pri ustanavljanju športnih družtev so predvsem v preveliki želji za ustanovitev takšne oblike naobveznega športnega rekreiranja in v nezmožnostih ra realizacijo, ki jih t te želje prinašajo - denar, prostori,... Nobena od visokošolskih ustanov nima ustreznih športnih objektom.
7 9 9 9 9 9 9
j	y	'	♦	9	7	9	?	?
•JOOO	»	e	O	O	O	•	^	A
b
MARIBORSKA "JAVNA TRIBUNA"
Mariborska, javna tribuna slavi v tem času prvo obletnico aktivnega • dela. Njeni ustanovitvi sta botrovali dve ideji;
1. V Mariboru se je že pred časom pokazala potreba po dopolnilnem , ustaljenem i:i obojesmernem načinu komuniciranja, saj je tog sistem komuniciranja (enosmerni - od zgoraj vavz-dol) ohranjal v življenju farso, enosmerno obveščanje - kar pa je vplivalo na razvoj družbeno-političnega delovanja (pa-sivizem) v Mu: iboru. Zaradi tega je bilo potrebno omogočiti delovnim ljudem in delavcem visokošolskih zavodov, pa tudi študentom, neposredno pogovarjanje in razreševanje nejasnosti z glavnimi nosilci razvojnih koncepcij v gospodarstvu in politiki.,	•
2. Ob spoznanju potrebe po intenzivnem družbeno-politič-nem izobraževanju učiteljev in študentov se je pojavila kopica programov, ki med sebe j niso bili usklajeni( pokrivanje in ponavljanje), razen tega pa so jih izvajali vsi: ZK, SZDL, visokošolski zavodi, sindikati, ZSM,..
Na osnovi teh družbenih potreb se je rodila ideja, ki jo je realizirala sekcija za marksistične študije pri CMS Univerze v Mariboru v obliki 14-dnevnih javnih tribun. Povabljeni str vsi. Od delavcev iz delovnih kolektivov-, profesorjev in študentov, in vsem je dana možnost debate, možnost, da izkristalizirajo svoje predstave ali rešijo probleme, katerah osnova jim je bila premalo poznana ali pa o njeni problematiki sploh niso razmišljali«
Vseh tem pa, ki u.cer sodijo v kompleks marksističnega izobraževanja, ni bile mogoče'uresničiti v okviru, mariborske tribune - zaradi neprimerne organizacijske oblike. Zato je sekcija za marksistično izobraževanje pri CMS organizirala še.naslednje:
- za učitelje - okrogla, miza (v letu 1974 pet tem v zvezi- z ustavo, pet tem s področja marksistične filozofije in ena tema. iz mednarodne politike; .v letošnjem letu bo delo nadalj-evala z debato o koroških Slovencih)
- za študente so se pričeli marksistični seminarji pri CMS s temami:
- marksistična kritika religije,
- socialni aspekti migracij v Evropi,
- o komunizmu.
Se več o tribuni
Omenil sem že, da so razne oblike marksističnega izobraževanja pripravljale in razvijale razne družbeno-politične organizacije. Sedaj to vodi CMS, s tem, -da ne le or „nizifa,- : ampak tudi usklajuje programe takega načina izobraževanja,
ki bo pristopen čim širši javnosti. Tako je program mariborske tribune sedaj enoten in zelo atraktiven - pa ne le zaradi tega, ker bi univerza morala postati center družbeno političnega izobraževanja v Mariboru, ampak tudi zaradi kvalitete predavanj o Med njimi so že bili (in tako bo tudi v bodoče) priznani stroke'lijaki iz gospodarskogain političnega področja,
Prvega programa, ki ga je CMS sestavil že spomladi 1974, ni bilo mogoče uresničiti zaradi pomanjkanja sredstev. Sedaj pa je priskočila na pomoč Skupščina občine Maribor in jim omogočila ф lo do letošnje pomladi - vnaprej pa je njihov obstoj zopet dvomljiv. Da pa ne sme priti do ukinitve tako pozitivnega in aktivnega gibanja, nam je vsem jasno, S svojim delom j: CMS dokazal, da je sposoben voditi mariborsko tribuno, ne le organizacijsko, ampak tudi na visoki strokovni ravni - s tem je presegel vse norme javnih predavanj, ki smo jih (občasno) imeli pred tem v Mariboru, S tem pa je CMS dal mari-
f	—	v	.
borskomu družbenemu življenju novo kvaliteto.
+ + + + + 1- + +
s ‘s.*’	()-•()-()-()()-()-()	X”’	V
«•	o
ŠTUDENTSKI POKRAJINSKI KLUBI
Za mariborsko visoko šolstvo je poleg velikega števila izrednih študentov ( okrov 60$) značilen tudi velik odstotek rednih študentov s krajem' stalnega bivališča izven Maribora. Po podatkih, vpisa za šoudijeko leto 1972/73 je bila regionalna strukturiranost rednih študentov na MVZ naslednja:
r egija	število študentov	V $
Ljubljana	105	
Gorenj ska	172	5,8
Primorsko-Notranjska	134	5,9
Koroško-Štajorska	1293	44,3
Podravsko—Pomurska	370	12,6
Zasavsko-Savinjska	427	14,5
Dolenj ska	119	4,0
Vidimo lahko, da je hila skoraj polovica redno vpisanih študentov v študijskem letu 1972/73 (v letošnjem letu podatek ni bistveno drugačen) iz občin izven Maribora.
Neizogibno dejstvo je, da te množice študentov ne pustimo same, temveč da jih poleg njihove organiziranosti znotraj visokošolskih zavodov in ZSMS organiziramo tudi po regijski pripadnosti. To funkcijo bi naj opravljali študentski pokrajin-
♦
skl klubi.
Trenutno je v Mariboru devet študentskih pokrajinskih klubov, ki pokrivajo skoraj celotno področje Slovenije. Pri predsedstvu mariborske visokošolske konference ZSMS imajo svoj organ - Predsedstvo pokrajinskih klubov, ki vse te klube združuje, skupaj z ljubljanskimi pokrajinskimi klubi pa tvorijo poenoteno telo - Združenje pokrajinskih klubov.
Do nedavnega so bili pokrajinski klubi še zmeraj v veliki meri pivske in zabavaške druščine ter so se za resno delo znotraj mladinske organizacije bore .malo zanimali. V obdobju po mladinskem kongresu, ko sta se združili Zveza mladine in Skupnost študentov v enotno organizacijo ZSMS, pa je opaziti določeno povečanje aktivnosti in interesa do študijskih in širših družbenih problemov tudi med člani študentskih pokrajinskih klubov.
V večini mariborskih pokrajinskih klubov so so že organizirale osnovne organizacije ZSMS in aktivi ZK, žal pa se ti še vedno premalo spopadajo s konkretnimi problemi. Zdi se, da so bili ustanovljeni le toliko, da zadoste formalni plati, pa tako študentski pokrajinski klubi še vedno ne izpolnjujejo svojega poslanstva.
Nujen imperativ razsoja je, da se pokrajinski klubi povežejo vsak na svojem področju, tako iz organizacijskega kot tudi iz vsebinskega vidika. Povezati se morajo z mladinskimi aktivi v svojih občinah in aktivno sodelovati pri kreiranju njihove politike, V mladinske konference morajo delegirati svoje predstavnike ter tako postati aktivna vez med mladino v matičnih občinah in študenti v visokošolskih središčih.
Pokrajinski klubi bi morali vse, kar se dogaja na univerzi, prenašati v domače občine ter tako postati povezovalci univerze in njenih visokošolskih organizacij z matičnimi občinami. Prav tako pa bi se pokrajinski klubi morali tesno povezati tudi z delovnimi organizacijami na svojem področju.
Seveda pa velja ta povezava tudi v obratnem smislu,. Pokrajinski klubi morajo svoje člane seznanjati s stanjem v občini ter v njenih delovnih organizacijah, da bo tako bodoči strokovnjak že za časa študija dodobra spoznal probleme in razvojne smernice svojega domačega kraja.
Vemo, da je mariborsko visokošolsko središče zraslo iz potreb gospodarstva. Zato je treba to vez ohranjati in razvijati, študentski pokrajinski klubi pa so za to nalogo najbolj primerna oblika.
Dejstvo, da se vse preveč strokovnjakov po končanem študiju na vrača v domače kraje in občine, pač pa si išče zaposlitev v večjih mestih, nas sili k razmišljanju. Problem vračanja strokovnjakov ju še posebej pereč v nerazvitih regijah, kjer se poleg tega, da se iz teh krajev odloča za nadaljnje šolanje premalo mladih ljudi, se le-ti po končanem študiju niti. ne vrnejo v strokovnjakov tako potrebna zaostala področja. Povsem jasno na je, da si razvoja neke regije
ne moremo zamisliti brez dovoljnega števila šolanih kadrov. Zato je treba že za časa študija bodočega strokovnjaka zainteresirati za probleme domačega kraja in za vrnitev v matično občino. S tesno povezanostjo pokrajinskih klubov in matičnih občin pa bi nedvomno veliko prispevali tudi k boljšemu razreševanju kadrovskih vprašanj občin«
Pomembno področje delovanja študentskih pokrajinskih klubov se kaže tudi v zagotavljanju materialnih sredstev za študij.
Z močno zasidranostjo v domačih občinah in delovnih organizacijah bi lahko klubi prav gotovo veliko pripomogli pri reševanju krize na področju štipendijske politike ter tako omogočili študij mladimi ia materialno slabše situiranih slojev prebivalstva«
S pomočjo študentskih pokrajinskih klubov bi se dalo postopoma tudi porušiti pregrado med rednimi in izrednimi študenti, saj vemo, da so le-ti sedaj povsem ločeni, kljub temu, da se kot udeleženci enakega študijskega procesa srečujejo s podobnimi problemi. Prav tako pa bi morali člani pokrajinskih klubov pričeti organizirano akcijo seznanjanja srednješolcev z možnostmi in pogoji študija v posameznih visokošolskih središčih ter jim ob sedanjem nezadovoljivem stanju poklicnih svetovalnic vsaj delno olajšati izbiro študija.
Študentski pokrajinski klubi bi z izvajanjem navedenih nalog tako postali nenadomestljiv dejavnik na dveh pomembnih področjih reforme visokošolskega izobraževanja - v borbi za večjo demokratizacijo visokega šolstva in v prizadevanju za tesnejšo povezanosz študentov in visokega šolstvo, z gospodarstvom in matičnimi občinami«
!
ŠTUDIJ IN GLASBA
Že petnajsto leto radijski valovi iz radia Maribor pošiljajo v eter študentsko oddajo "Študij in glasba". Oddaje pripravljajo študentje in govorijo včb lu in problematiki študentske populacije v Mariboru. Polurna oddaja je na sporedu vsak drugi torek,, V pičlih tridesetih minutah se zvrstijo prispevki maloštevilnih, venc.ar zvestih sodelavcev, popestrenih z moderno glasbo.
Za preko 3000 rednih študentov v Mariboru je ta oddaja pomembna, saj posreduje širokemu krogu poslušalcev in. tako pomaga pri povezovanju študentov z družbo, V kratkem se hodoi zaradi pomembnosti te oddaje pričeli mariborski študentje pogovarjati z RTV Ljubljano,, da bi jim le-ta odobrila na svojih radijskih valovih uro programa.
Velika zahteva, ki se v zadnjem času vedno pogosteje oojav-lJa - povezava, šol;praksa — bo v Mariboru končno zadovoljena, To ji bo omogoči], študijski projekt Slovenske Gorice. Razbiti je potrebno okove, ki jih je tog študijski proces sklenil OKoli študentov, izbrisati "izpitno industrijo" ter kampanjsko učenje iz naših šol in dati študentom možnost, da bodo sodelovali v okviru studijskega procesa kot samostojni akcijski dejavniki. To pa bomo uresničili le z zavestnim vključevanjem raziskovalnega dela v študijski proces, z raziskovalnim delom, ki bo strokovno vodeno, vendar pa bo še vedno dalo študentu dovolj možnosti za samostojne akcije.
0 široki uporabi študijskih projektov kot učne metode, so se prepričali že v mnogih državah sveta, zato ta projekt iz te--
11llllllli Х11ХХ
(’•)
ŠTUDIJSKO RAZISKOVALNI PROJEKT "SLOVENSKE GORICE"
Zamisel o nastanku projekta
ga stališča ne bo nič novega* Popolnoma nov pa bo za vso sodelujočo študentsko populacijo v Sloveniji, zato je dobro, da ga malo razčlenimo.
Projekt se lahko vključi v reden študijski proces le s pravilno razdelitvijo nalog med štuc.ente in mentorje, omogočil bo poleg monodiscipiinskega tudi interdiscipiinsko delo, njegova naloga pa je, da se navezuje na študijsko vsebino in da je konec koncev sprejet ko;.; študijska metoda. Potrebe našega gospodarstva so znane0 Ena najvažnejših, ki se je pričela razbijati v zadnjem času, pa je povečana zahteva po znanstveno raziskovalni dejavnosti. Zaradi tega je potrebno že v okviru rednega študija (posameznih strok) usmerjati študente v raziskovalne poklice (aktivnosti), kajti le tako bomo poleg kvantitete dobiji kvaliteto in tako porušili elitiziranje znanstvenega dela.
Projekt Slovenske Gorice
Izbira socialno študijskoga-raziskovalnega projekta ni bila težka, saj je Maribor v neposredni bližini najzaostalejših slovenskih predelov. Doslej je bil uveljavljen predvsem ”ka-liktativen” pristop k tej problematiki, tako da se je prepad med nerazvitimi predeli še večal. Za odpravo nerazvitosti pa je potrebna širša družbena akcija, katere temelji pa bi lahko predstavljali rezultati raziskovanj mariborskih študentov in profesorjev. Okvirno projekt Slovenske Gorice zavzema naslednje občine; ЈјОГпгл, l«ujP Ormož, Ljutomer, Gornjo Radgono, podrobneje pa ga lahko opredelimo z naslednjimi krajevnimi skupnostmi, Cerkvenjak, Vitomarci, Juršinci, Tomaž, Bučkevci, Vidom cn Ščavnici, Negova.
V okviru do sedaj izpeljanih akcij (snemanja) so realizatorji programov naleteli na vsestransko pomoč in odobravanje pri občanih.
Programska zasnova
Celoten projekt je sestavljen iz desetih programov, v katere so vključene konkretne potrebe posameznih regij in pa tudi izkoristek strokovnega potenciala mariborske študentske populacije«,.
1. Agronomski program - nosilec VAŠ 2» Gospodarski program - nosilec VEKŠ 3- Prostorski program - nosilec Katedra za urbanizem
pri FAGG ljubljanske univerze 4«, Program ekoloških raziskav - nosilec PA 5«.- Turistični program - nosilec VAŠ in VEKI 6.. Socialni program - nosilec VPŠ 7r Pedagoški program -- nosilec PA S« Kulturno-zgodovinski program - nosilec PA 9«, Program tehniško-tehnoloških raziskav - nosilec VTŠ 10* Geografski program - nosilec PA
Organizacija dela
Da bi bilo delo čimbolj usklajeno, tako med posameznimi izvajalci programov, kakor tudi med družbcnc-političnimi organizacijami v regiji - skrbi iniciativni odbor SRP Slovenske Gorice* Njegova naloga je . da ovrednoti in podpre zamisel ir. programsko zasnovo projekta ter oceni končne rezultate.
- Mentorski svet - vsebinsko in metodološko usmerja projekt in interdisciplinarno povezuje in usklajuje p -og' ime*
Neposredna koordinacija nalog je poverjena sekretariatu, osnovno delo pa bo potekalo v okviru ED G-raziskovalne enote^ Posamezen program lahko izvaja več EDO
Terminska zasnova
Projekt Slovenske Gorice bi moral pp prvotnem programu trajati pet let, vendar je prišle do nkrčitve na šolski leti 1974/75 in 1975/70, Pričakujemo pa lahko, da se bo pri izvedbi programa pokazalo vrsta novih nalog, ki bodo terjale več časa* Tako so;
- meseca septembra - startali geografski, urbanistični in agronomski program,
- oktobra - pedagoški in kultumo-zgodovinski program,
- novembra - gospodarski, socialni in turistični program ter ekologija,
- decembra ~ januarja - kompletiranje, sistematiziranje in valoriziranj e zbrane dokumentacije,
- februarja - enoten vprašalnik (ponovna koordinacija zastavljenih nalog), izdelana vprašalnika vse do aprila, aprila anketa,
- julij - avgust - delovna akcija VEKŠ
... ponovno delo vseh skupin (po programih) do marca 1976, ko bi naj skupine pristopile k oblikovanju zaključnega poročila.
Prvi koraki
Tekma se je pričela. Pa ne le tekma s časom, ampak tudi z ustaljenimi nazori - tako profesorjev kot študentov, saj bodo morali oboji stopiti iz svojih vsakdanjih ustaljenih okvirjev. Študent in profesor bosta v okviru tega programa morala biti sodelavca. In zakaj poudarjam vedno študent-profesor?
Ker bi se zagotovilo kontinuirano delo tudi kasnejšim generacijam študentov,' ker bi prišlo do preraščanja okvirov, ki so bili sedaj postavljeni, ker bi se poglobili odnosi študent-profesor, ker bi postali takšni projekti vsakdanji študij, raziskovalno delo študentov, ker... vse to pa bo možno le, če se bomo mi, študentje, maksimalno angažirali.