644
Listek.
Za svojima bratoma šel je tudi on nepričakovano v grob. Vsa Slovenija je plakala na izgubi tega mladega svojega ljubljenca. — Glavni dedič g. Anton Klodič vitez S;ibla-dolski je leta 1887 izdal prvi zvezek Krilanovih poezij, katere je pozdravil slovenski narod z oduševljenjem. Obljubljen je bil še drugi in tretji zvezek, ali nismo ju dočakali Zdaj pa ju venderle dobimo »Goriška tiskarna« A. Gabršček je odkupila od glavnega dediča vse spise, katere izda v znani »Slovanski knjižnici«. Vsi spisi so prora-čunjeni nekako na pet snopičev, štiri pesmij in jeden proze; pesmi izidejo v dveh dvojnatih snopičih, proza pa v jednem, kateri priobči tudi životopis in sliko pokojnega pesnika, ljubljenca goriških Slovencev. Na tak način dobimo vsega Krilana za 75 kr,, dočim je samo prvi zvezek stal 1 gld. Zdaj se lahko razširijo Krilanovi spisi v najrevnejšo  kočo  —¦  in  to  bo najlepša proslava  desetletnice njegove smrti.
Opozarjamo, da tako ceno dobe te spise le naročniki »Slovanske knjižnice«, po knjigarnah pa bodo precej dražji. Zato svetujemo vsem imovitejšim rojakom, naj podpirajo to književno podjetje, ki je zelo ceno, namreč s poštnino le 15 kr. za vsak snopič, obsežen povprečno 6 pol. Doslej je izšlo že 41 snopičev. Izhaja v imenovani tiskarni 15.  dan  vsakega  meseca«
Nove pesmi Gregorčičeve, objavljene v srbsko-hrvaškem listu. V 6. štev. sarajevske »Nade« je objavljen nov proizvod našega dičnega pesnika Simona Gregorčiča, pesem ,Cvetličarkil v slovenskem originalu in poleg njega hrvaški prevod iz peresa J. Milakovica. Čeprav je prevod spreten, bi bili veuder videli rajši ali točen prevod v prozi, ali pa samo manj umljive slovenske besede in oblike raztolmačene. Da je pesem dostojna našega  pesnika,  tega  menda   ni treba  poudarjati.
V   17. številki »Nade« je zopet objavljen Gregorčičev original in Milakovičev prevod pesnice ,Prisilna poroka'. Prevoditelj je prevel ,pust' z besedo ,post'. Ali ljudje se ne ženijo v postu, nego v .pustu' ali ,predpu-;tu', t. j v dobi, predno se ,pusti' meso, in  v kateri  se  ,puste'  šale uganjajo.
Pisma o književnosti u Slovenaca. Napisao prof Andra Gavrilovič. U Beogradu. Stamparija Petra K Tauaskoviča do delijske česme. 1895. Cena dva dinara /= 1  gld. avr. vr.)  —  XXXVI.  izdanje  Cupičeve zadužbine.   180 str. vel. 8°.
Ljubljanski Zvon je že v 7. zvezku objavil, da je izšla ta knjiga. Sedaj smo knjigo dobili in jo lahko ocenimo, kakor smo obetali v 7. zvezku. Mimogrede bodi omenjeno, da  ustanovnih ^Cupičeve zadužbine'  ni  bil  kape/an,  nego  kape^an.
V   predgovoru omenja pisatelj vse spise slovenske, večinoma pripovedne, katere so različni prevodilci priobčili srbskemu občinstvu. Vsega ni mnogo, ali vender smelo trdimo, da je več iz slovenščine na srbščino prevedeno, nego iz srbskega jezika na slovenski, posebno v novejši dobi. Vzrok temu treba pač iskati v te m, da čitajo mnogi izobraženi Slovenci srbske originale, poglavito pa v tem, da se v Slovencih prevodi sploh prezirajo in to po krivici prezirajo. —¦ Pisatelj vestno navaja vse važnejše vire za slovensko književno zgodovino ter jih je tudi dejanski porabil Zal, da so ti viri pretežno suhoparne bijografske date; pravih literarnih študij, iz katerih bi mogel čitatelj spoznavati duha, smer in vrednost pisateljev, je ubogo malo. Rokopis je pregledal g. dr. Val. Oblak, in po njegovih  napotkih  je   pisatelj   popravil svoje  delo.
Vso literarno  zgodovino je pisatelj  popisal  v desetih  pismih.
V   prvem pismu se ozira pisatelj na narod in na staro politično ter književno zgodovino njegovo, na jezik, selišča, broj, vero, upravo, politično usodo. Vse je prikazano jezgrovito,  kratko  in pravilno.
Listek.                                                                 645.
V  drugem delu prvega pisma govori o brizinskih spomenikih, o Trubarju, reformaciji, pobijanju reformacije, o književnosti protestantovski in katoliški, o jeziku in pravopisu te dobe.
Prav umestno je zbral pisatelj vso starejšo književnost do pod konec osemnajstega veka v jedno poglavje. Saj vsa ta književnost ni imela nič narodne smeri in ni bila izraz narodove duše, nego proizvod sholastično-pedantne verske učenosti. Na kratko je v tem pismu povedano vse, kar je zares imenitno i 11 značilno v tej dobi. Tudi slovenskega čitatelja, katerega ne zanimajo suhoparni popisi vnanjega lica knjig brez ocene njih notranje vrednosti — in zgolj taki se ponujajo slovenskemu občinstvu — bi zadovoljil kratki popis te dobe. Da omenja pisatelj tudi Valvazorja, tega inače vrlo zaslužnega moža, ki pa spada v slovensko literarno zgodovino toliko, kolikor kak Dimitz ali Radics ali pa tudi Anastazij Griin, temu je kriva smešna trdovratnost slov. pisateljev, ki prištevajo Valvazorja slovenskim književnikom zato, ker se nahaja slučajno tudi nekaj slovenskih besed v njegovi knjigi, čeprav se on sam nikdar ni prišteval k pripadnikom slovenskega naroda. To je takisto smešno, kakor to, da Slovenci prištevajo svojim umetnikom mnoge može, ki so se slučajno na slovenskih tleh rodili, ali tukaj delovali, a vedno tuje čutili, ali pa celo bili Slovencem sovražni. — Prav dobro je omenil pisatelj, da je neupravičena tudi ona pretirana hvala slovenskih piscev, katerim je pojav in delovanje Trubarjevo svetlejše od same stare dobe svobodnih narodnih knezov. Omenili smo že, da delo reformatorjev in pobijalcev reformacije ni bilo narodno, nego da sta jim bila narodnost in  narodni jezik samo orodje  v  druge   svrhe
Drugo pismo govori o vladavini francoski, o književnem svitanju za Valentina Vodnika in njegovih sodobnikov. Želeli bi, da bi bil omenil g. pisatelj med drugimi po-kretali narodnega slovstva tudi blagoslovno delo barona Žige Zoisa, ki ni samo Vodnika vzpodbujal,  nego tudi učenjaku  Kopitarju na noge   pomagal.
V  tretjem pismu se opisujejo Čbelica in Cbeličarji ter Prešeren. Pisatelj omenja, da oholost Rozamundina v znani baladi Prešernovi spominja na Schillerjevo »Rokavico«, ju pristavlja, da mnogi tudi inače primerjajo Prešerna s Schillerjem, pa ga cesto tudi tako nazivljejo. Ni sumnje, da je Prešeren različne motive našel pri nemških in drugih pesnikih. A prispodabljanje s Schillerjem je samo smešna nespretnost onih šove"uov, ki so tudi Koseškega primerjali z Goethejem, čeprav sta si ta dva toliko podobna, kakor noč in  dan.
Delovanje Bleivveisovo in njegovih sotrudnikov ter pokret 1848. leta je prav zanimivo opisali v četrtem pismu. Prav prijetno se dojema čitatelja, da pisatelj s trezno sodbo tedanjih književnikov sicer ne kuje v zvezde, toda obratno tudi pravično tehta vse prilike in okolnosti, ki govore v prilog pisateljem in omogočujejo pravično oceno njih delovanja.
Obseg petega pisma je ,Anton Janežič' in .Glasnik' njegov, ki je zbral v svoje kolo novejše delavce. Posebej se ocenjajo Simon Jenko, Fran Levstik in Josip Stritar. Karakteristika teh pisateljev je jedrnata in točna. Kar piše g. pisatelj na str. 79 , da se je ponovila želja za popolnim izmirjenjem med konservativno in napredno stranko, to je resnica, a da se je tej želji ugodilo, in da je ona danes zastava boljše bodočnosti, to žal ne odgovarja faktičnim odnošajem niti na književnem  polju.
V   šestem pismu se imenujejo današnji pesniki, in je načrtan posebej pesniški značaj Simona Gregorčiča in Antona Aškerca. Oba sta plastično naslikana, tako da dobi čitatelj jasno sliko njiju  poezije.
Sedmo pismo razpravlja umetniško pripovedovanje in navaja posebno Fr. Erjavca in Jos. Jurčiča,  osmo  pismo   pa   prikazuje   pripovedovalca   Tavčarja   in   Krsnika.    Deveto
646                                                                 Listek.
pismo govori o izvornih in prevedenih dramatskih delih ter primerno zaključuje, da ima slovenska literatura, ako ne originalnih del, ki bi v celini zaslužila popolnega priznanja, vsaj  nekaj  takih,  ki v pojedinostih kažejo zdrave kali.
V zaključnem desetem pismu prikazuje pisatelj na kratko slovenske težuje, ki se tičejo vseslovanske in južnoslovanske zajeduice iu zjedinjene Slovenije, kolikor se te težnje javljajo v književnosti, potem o smislu in smeri slovenske književnosti, o literarnih društvih iu o umetnosti slovenski.
Kakor smo že na več mestih omenili, je knjiga napisana simpatično, in vender nepristransko in trezno; omenja se samo ono, kar je spomina vredno. Gradivo je dobro razdeljeno in razvrščeno, vzroki iu posledice književnih prikaznij jasno razloženi, vsa knjiga zanimljivo pisana.
Na kraju je pridejanih nekaj pesnij, prevedenih na srbščino, in sicer: 3 Prešernove, I Levstikova, 2 Stritarjevi, 2 Gregorčičevi, 2 Aškerčevi, po jedua Josipa Cimper-mana, Ivana Jenka, Pagliaruzzi-Krilana, Frana Gestrina iu Autoua Funtka. — Prevodi so spretni in se gladko čitajo;   vender se nam zde nekoliko  preveč  prosti.
Knjiga je lepo tiskana. Kar jo kazi, je veliko število tiskarskih pogreškov, katerih je velika množina spredaj popravljenih, a ostalo je še vender mnogo nepopravljenih. Na strani 22. čitamo ,Kapodistrski' namesto ;Koparski', na strani 108. ,poljari', kar naj bi pomenjalo ,polharji', t. j. lovci polhov (puh — mysus -glis), na strani 117. Sisak v Slavoniji'  nam. ,Hrvatski'.
Gospodu pisatelju pa izrekamo vso zasluženo zahvalo, da se je odločil prikazati srbskemu občinstvu književne prilike slovenske, in vso pohvalo za uspelo delo. Slovencem pa, ki so vešči srbskemu jeziku in se žele poučiti v glavnih potezah o literarni zgodovini svojega naroda, priporočamo,  da sežejo po  tej  knjigi.                                           R.  P,
Delo. List za nauku, književnost i društveni život. Godina druga. Urednik dr. M. Gj. Milovanovic, Beograd.
Tega izvrstno urejevanega lista izhaja vsaki mesec po jeden zvezek povprečno 170 str. velike osmerke. Razen pesnij, povestij prinaša tudi znanstvene članke iz najrazličnejših strok, n. pr. iz higijeue, etnografije, geografije, prirodnih naukov itd. Potopisi se menjavajo s sestavki umetniške in kulturnozgodovinske vsebine. Posebno pa se odlikuje list z negovanjem državnih in socijalnih ved, katere so pri nas povsem zanemarjene Izmed znamenitejših razprav v letošnjem tečaju omenjamo: dra. Mili. Vujiča ekonomsko-politično študijo ,Križaničeva politika'; urednikov spis ,Srbi iu Hrvati', ki bode izšel posebej tiskan v drugem izdanju s predgovorom, ki se ozira na Obzorovo oceno te študije ; Ignjata Dimiča študijo iz narodne tehnologije: Bosanski sabtijau (Bosuiakenleder) i. dr. List se odlikuje tudi po obširnih ocenah znamenitih knjig in po bogatem listku, ki se vestno ozira tudi na slovstva sosednih narodov bolgarskega, hrvaškega in slovenskega. Zadnji zvezek za mesec avgust ima tole vsebino: Pesni: Milorada Mitrovica ,Poljubac', Sokoljanina ,Mesecu', Junijevo ,Pesimisti'. Povesti: S. Matavulja .Frontaševa ljubav', nadaljevanje Vukičevičeve ,Priče o Simi Stupici i selu Vračima' ter K. Novičevičeve prevod Julei-Lemaitrove priče .Najstarija'.
Urednik objavlja narodno ekonomsko študijo ,Naši trgovinski ugovori' in predgovor drugemu izdanju razprave ,Srbi i Hrvati'. V. N. piše: JCarakterne črte bitaka staroga doba'. Prof. Tih. Gjorgjevič potopisno beležko ,Blaževo'. Dimič priobčuje konec že imenovane razprave o bosenskem sanjami. S. S. Pavlovič Jedan priložak za biografiju pok. dr. Josipa Pančiča. V društveni kroniki je govor I.) o kongresu nemagjarskih narodnosti u Ugarskoj, II.) o megjunarodni parlamentarni konferenciji za mir in III ) Jedan plemeniti zadatak za našu žensku  inteligenciju; v tem članku pozivlje dr. Laza M. D. in