Volitve so blizu, torej na delo! Volitve za deželni zbor štajarski so že razpisane, in sicer se bo volilo za kmečke občine v ponedeljek, dne 21. septembra, za mesta, trge in kupčijski zbornici pa dne 23. septembra. NaSih vrlih kmetov ni treba več učiti, kako naj volijo; oni so politično že izšolani in volijo soglasno, kakor jim svetujejo njih zaupni možje inpa voditelji,kiso združeniv »Slovenskem društvu«. To društvo postavlja kandidate, kakoršnih smo potrebni, krščanske, modre in pravične može. Svet je v naših časih tako zmeden, kakor bi bil iz ojnic vržen: vse je nezadovoljno, vsi tožijo o krivicah in o slabih časih; oglašajo se različni zdravniki, in vsak priporoča drugo zdravilo za bolni človeški rod in drugo vez za razvozljano človeško družbo. V tej žmešnjavi, "ko nobeden prav ne vč, komu bi verjel, mora biti naša vodnica sv. vera, to je večna resnica, katero nam je sam božji Sin iz nebes prinesel. Zato priporočamo za poslance krščanske može, kateri bodo, od sv. vere razsvetljeni, vselej pravo pot zadeli, da nam pomagajo in nam pripomorejo do dobrih postav. Ker je pa za poslanca treba tudi precej skušnje tega bridkega pozemskega življenja in nekaj učenosti, zato priporočamo za poslance vselej naimodrejše može, kar jih v svoji sredi imamo. Kdor je pa krščanski in moder, je tudi pravičen; in kdor je pravičen, se bo potegnil za revno delavno ljudstvo, kjerkoli se mu krivica godi, potegnil se bo pa tudi za slovenske pravice, saj mi Slovenci nič krivienega ne terjamo, ampak le to, kar nam gre po božjih in človeških postavah. Take kandidate bo postavilo »SIovensko društvo«, in mi smo preverjeni, da bodo tudi ti izvoljeni. — Slovenci se pa ne smemo zadovoljiti samo s kmečkimi občinami, mi moramo svojo srečo poskusiti tudi v mestih in trgih. Mi ne potrebujemo tujih žrebljev v našem telesu, mesta in trgi na slovenski zemlji morajo slovenski biti. V resnici je tudi večina prebivalcev v teh mestih in trgih slovenska, kar se ža »Nemca« šteje, so ponemčenci ali pa odpadniki t. j. nemškutarji, Ai dostikrat še dobro nemški ne znajo. Da bi nam tiki jezike kazali in nam noge podstavljali, tega nam ravtio ni treba trpeti. Ge že prav na prvi naskok ne zmagamo, vendar moramo svetu pokazati, da ta raesta in ti trgi niso tako »čisto nemški«, kakor jih nemško-liberalni časniki opisujejo. Po vseh spodnještajarskih mestih mora slovenska stranka svoje slovenske kandidate postaviti. Sarao v Mariboru bo bolje kazalo, priporočiti v volitev nemškega krščanskega socijalista. Tacega bi lahko volili: 1. Slovenci; 2. vsi duhovniki in drugi verni katoličani; 3. vsi Nemci, ki so pristaši dr. Luegerja in njegove protijudovske stranke, in takih je v Mariboru vsaki dan več. Ako pridno delamo in v Mariboru lepo število glasov za takega kandidata vkup spravimo, potem se bo sama od sebe rodila misel, da je treba v Mariboru ustanoviti krščansko-socijalno stranko, katera bi se nemškim nacijonalcem in liberalcem nasproti postavila; Slovencem pa bi morala nehlinjeno, odkritosrčno pravičnost obljubiti. To bi se iz Maribora kmalu raztrosilo po vseh spodnještajarskih mestih in trgih, v katerih bi potem drug, boljši duh zavladal; dosedanje sovraštvo med Slovenci in Nemci bi prenehalo in se v prijaznost spreraenilo; imeli bi spet ljubi mir, katerega sam Bog ljubi in zapoveduje, dokler je mir pravičnosti, ne pa mir, ki ga naredi kruta sila. Na delo torej rojaki, volitve so blizu!