Ljubljana, torek, 21. maja 1957 LETO XXIII. Stev. 118 SLAVNI CN ODGOVORNI UREDNIK rVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vialc dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUZITE SEI ČEMU ŠE ENKRAT sueško vprašanje pred Varnostnim svetom OZN? New York, 20. maja. (Reuter). Varnostni svet OZN je začel danes znova obravnavati sueško vprašanje. Postavila ga je na njegov dnevni red Francija, ko je zahtevala, naj Svet pozove Egipt, naj se začne pogajati z deželami, ki uporabljajo Sueški prekop, da bi uredili plovbo po prekopu na Brzojavka maršala Tita XVI. proleterski brigadi Beograd, 20. maja (Tanjug). Ob proslavi petnajste obletnice ustanovitve XVI. proleterske brigade je vrhovni komandant oboroženih sil maršal Jugoslavije v zvezi z Alžirom. Francoska de- Josip Br07 Tito poslal vojakom, legacija po trditvah teh krogov podoficirjem in oficirjem te bri-tudi ni v nobeni zvezi z načrtom ga(je naslednjo brzojavko: Izraela, da pošlje poskusno ladjo j »Kljub želji, da bi se odzval _______________________ . . . . na prekop. Predsednik vlade Mol- vašemu povabilu in prisostvoval podlagi šestih načel, sprejetih v Svetu lani v jeseni. Svet bo- let je govoril o tem vprašanju z proslavi petnajste obletnice Vaše proučil tudi sirsko pritožbo proti Izraelu. Razprava o sue- izraelskim veleposlanikom, toda brigade, mi ni mogoče tega sto- škem vprašanju bo trajala bržčas prve tri dni tega tedna, j morebitno akcijo bi lahko priča- ]ter sem zaposlen z držav- . . kovali šele po sestanku Varnost- zadevami, ter Vam po tej V krogih francoske delegacije bi egiptovska vlada francoskim nega sveta. poti pošiljam svoje prisrčne popravijo, da bo zunanji minister ladjam prepovedala pluti po pre- v krogih OZN ne pričakujejo, z7^ ni l: «- nrjhoflnii no- Razen v Lodz, naj večji poljski vzdržna, kolikor gre za stališče j «!• gg* nar bi '“^"“dnj. center tekstilne industrije, bodo francoske vlade v zvezi s plovbo. Sedanii premor v nieeovem naši delegati potovali še v neka- po Sueškem prekopu, medtem ko sli-*..;.«. terad ruga poljska mesta ter bo- sta Velika Britanija in ZDA z do-j ^e'"jdc>lo6UaV'sTvo*ioZstaVi do pri tem izmenjali izkušnje s sti večjo prožnostjo dovolili svo- • .. 7a{iniemu oredlogu So- poljskimi delavci v tekstilni in- jim ladjam, da uporabljajo Sue- ^ke 7.veze« teritorialno ome-dustrW- ,Škl prek0p‘ jeni zračni kontroli. Ni izklju- čeno. da bo odbor odgodil svoje zasedanje še za nekaj dni,, ker so nastale v ameriških krogih znatne razlike glede stališča nasproti svojetskim predlogom. V ameriških uradnih krogih sta se izkristalizirali dve gledišči o ameriškem stališču. »New York Times« in >New York Herald Tribune« poudarjata, da stoje najbolj odgovorne politične osebnosti in ameriški delegat v ožjem odboru razorožitvene komisije Harold Stassen na stališču, da bi bilo treba na sovjetski predlog MITJA VOSNJAK PRED ODHODOM V RIM: . Most sodelovanja ne pa vir razdora in sporov med sosedi Trst, 20. maja (Tanjug). Iz Tr-*ta je sinoči odpotovala v Rim jugoslovanska delegacija v jugo-slovansko-italijanski komisiji za narodnostna vprašanja, ki se sestane jutri. Delegacijo vodi jugo- Praška deklaracija KPČSR in KPA slovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak. Komisija je bila ustanovljena kot pravni organ obeh vlad, da bi s svojimi nasveti pomagala pri obravnavanju problemov, kj se nanašajo na položaj etničnih skupin na ozemlju Italije in Jugoslavije. ,, načeloma pozitivno odgovoriti. Vodja jugoslovanske delegacije 1 letalsko kontrolo pa bi bilo tre-Voinjak je pred odhodom iz lrsta ua p0 njjhovem mnenju omejiti p ■ It • \ r> ' J*javil... da pomeni začetek dela na Sibirijo, Aljasko in del Kana- ra£a' 20. maja (Tanjug). Da- komisije pomemben prispevek k (je^ j)0k]er ne j,i preverili mehp-nes so v Pragi objavili skupno nadaljnjemu razvoju stikov med ij!ma t(, kontrole> bi bii0 treba ^klaracijo predstavnikov CK KP obema sosednima državama. »Ra- l ,e pn(lobne nafirle „ falski ^eškoslovaške in CK KP Avstrije, /umljivo je,« je dejal »da sta ; kontroli nad Evropo 0dložiti. so imeli te dni tu razgovore, priznanje pravic narodnostnih • deklaraciji je poudarjeno, da skupin in razumevanje za nji-| Funkcionarji zunanjega in ''idita obe strani svoje glavne na- hovo enakopravnost eden izmed obrambnega ministrstva pa se *oge v boju proti obnovi nem- najbolj bistvenih elementov za to zavzemajo za to, da bi bilo am?- ze.n predlog«. Sklicevaje se na giedišče predsednika Eisenho-vverra »New York Times« in »New York Herald Tribune« ugotavljata, da ameriški predsednik zahte va »pomirljivo, toda hkrati odločno stališče nasproti sovjetskim načrtom.« Najvplivnejši ameriški listi pa predlagajo vladi, naj naposled sklene začetni sporazum o zračni kontroli. Čestitka maršala Tita pripadnikom vojnega letalstva Beograd, 20. maja (Tanjug). Vrhovni komandant oboroženih sil maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je poslal poveljstvu .Vojnega letalstva ob petnajsti obletnici Jugoslovanskega vojnega letalstva naslednjo brzojavko: »Ob petnajsti obletnici našega vojnega letalstva pošiljam prisrčne pozdrave in tople čestitke vsem našim letalcem, vojakom, podoficirjem, oficirjem in vojnim uslužbencem. Naše vojno letalstvo, ki je bilo ustvarjeno v narodnoosvobodilnem boju, je šlo skozi težavno šolo, v kateri si je pridobilo dragocene izkušnje. V teh hudih dneh je znatno prispevalo, čeprav z zelo pičlimi sredstvi, k osvoboditvi naš« dežele, zlasti v zaključnih operacijah, kar je pripisati herojstvu in požrtvovalnosti njegovih prvih kadrov. V povojnem obdobju je dobilo naše vojno letalstvo pomembno mesto in je zdaj, v sklopu naših oboroženih sil, važen činitelj V zagotovitvi mirne izgradnje naše socialistične domovine. Jugoslavija uveljavlja miroljubno zunanjo politiko, upošteva pa tudi, da je nujno potrebno, da ohrani svojo neodvisnost, in zaradi tega posveča svojim oboroženim silam vso pozornost. Tovariši letalci, prepričan sem, da boste, upoštevajoč vse tev tudi v prihodnje neutrudno delovali za nadaljnjo krepitev ln stalno izpopolnjevanje našega vojnega letalstva. Proučujte najsodobnejšo letalsko tehniko, vzgajajte se ob slavnih tradicijah našega herojskega narodnoosvobodilnega boja in ie naprej razvijajte odnose medsebojnega tovarištva, zaupanja in skrbi za mlajše, kar j6 temelj moralno-politične enotnosti naše Armade. Po tej poti pošiljam prisrčne čestitke tudi vsem pripadnikom Letalske zveze Jugoslavije in našega civilnega letalstva, prav tako pa tudi vsem delovnim kolektivom naše letalske industrije. Vrhovni poveljnik oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito.« ®kega militarizma in podpiranju sodelovanje. Prepričan sem, da bo nemških demokratičnih sil za mi- komisija s svojim delom prispe-poljubno združitev Nemčije. V vala k uresničenju zamisli, da po- Herald Tribune« beleži, da so deklaraciji je rečeno, da oboro- sebne narodnostne skupine ne mo-! mnen ja, da je Stassenov predlog, ?evanje Zahodne Nemčije ogroža rejo biti vir razdora in sporov, naj ZDA pojasnijo na zasedanju 'vgradnjo socializma na Češko- marveč most. po katerem se mora ~J1 slovaškem^ in neodvisnost Avstrije, razvijati sodelovanje med narodi obeh držav.« riško stališče do sovjetskih predlogov »rezervirano«. »New York V deklaraciji se nadalje zajemajo za razorožitev, za prepoved poskusov z atomskim orožjem in za sistem evropske kolektivne varnosti ter izražajo mnenje, da še niso izkoriščene vse možnosti za tesno sodelovanje Češkoslovaško in Avstrijo. Nadalje je v deklaraciji reče- ožjega razorožitvenega odbora svoje stališče in pozitivno ocenijo sovjetski načrt, »zelo ambicio- Vsa Azija proti nadaljnjim poskusom z jedrskim orožjem Nem Delhi, 20. maja (Tanjug). naaane je v deklaracij ...-j- ,____ no, da KP Češkoslovaške in KP jaVnost azijskih dežel čedalje od-r»Vi,rile nasprotujeta podziganju io{neje nastopa proti, atomskim tii»J?- . me(* komumsticnirrn par- poskusom in poziva na nujno «jami m socialističnimi deželami' . vlade Nehru in predsednik japonske vlade Kiši, ki pride v četrtek v Indijo na uradni obisk. Temu vprašanju so odmerili glavno me- Razgibana opozicija v Grčiji Kritika vladne davčne politike in njenih metod v zunanjepolitični praksi Atene, 20. maja (Tanjug). Na vlade in opozicije na proceduro,' škega predstavnika v OZN Sar-zahtevo opozicijskih strank se bo ki naj bi veljala na Izrednem za- perja pripisujejo protislovno tol-v grški zbornici začela razprava sedanju. Medtem ko vlada meni, | mačenje grških koncepcij v ci-o priključitvi dežele k Eisenho- da bi morala razpravo začeti opo- 1 prskem vprašanju. Vlada pa je werjevi doktrini, o ciprskem zicija, ker je zbornica sklicana na objavila pismo svojega predstav-vprašanju in o drugih važnih njeno zahtevo, hoče opozicija, naj nika v OZN generalnemu sekre-vprašanjih grške politike. V zad- bi vlada prva obrazložila svoje tarju Hammarskjiildu, v katerem njem času je opozicija terjal*, koncepcije o vprašanjih, zaradi pojasnjuje Sarner.ieve napade na naj bi na Izrednem zasedanju katerih je bila zbornica sklicana, ministra Averota z. napačnim pr«-obravnavali tudi nekatera notra- Politični opazovalci v Atenah vodom in s tendencioznimi tol-nja vprašanja, predvsem vladno so mnenja, čeprav pričakujejo ze- mafenji Averofovih -govorov v gospodarsko politiko, nadalje si- lo ostro debato, da ne bo prišlo t>rški zbornici in v OZN. stem dohodnine in novi volilni do pomembnejših sprememb v pred začetkom izrednega za-zakon. Liberalna stranka je zbra- grškem političnem življenju, ker sedanja zbornice je vodja libe-la potrebno število poslanskih ima vlada v zbornici 159 manda- ralcev Venizelos izjavil, da bo podpisov za svoj predlog zakona tov nasproti 139 vseh opozicij- njegova stranka predložila vladi o zmanjšanju davka na dohodek, skih strank. tri načela, na katera se naj bi S tem misli uspešno napasti vla- Na drugi strani so opozicijske opiral bodoči volilni zakon: na-do, ker je davčni sistem davka, stranke v vprašanjih zunanje po- vaden proporcionalen, ojačen kakor poudarjajo liberalci, pri litike, zlasti o Eisenhowerjevi proporcionalen ali večinski sistem širših množicah zelo nepopula- i doktrini v bistvu za enako poli- _ s tem. da vojakom glasovanja ren, in ljudje Y majhnimi do- tiko kakor vlada, tako da lo nji- ne bi dovolj Venizelos tudi za-hodkl plačujejo sorazmerno večji hova kritika po vsej verjetnosti hteva. naj volitve izvede uradni-davek kakor tisti z visokimi do- v tem v glavnem le formalna. ška vlada. Opozicijske stranke so. kakor je znano, ob pristopu Grčije k Ei-senhovverjevi doktrini kritizirale le način, kako so to opravili, in so zamerili vladi, da se o tem važnem vprašanju nacionalne politike ni posvetovala z ostalimi predstavniki političnega življenja. Oster napad opozicije pričakujejo na zunanjega ministra Ave-rofa, ki mu na podlagi pisma tur- 1 • uvaauauui 111 in//,na liti uu jhu * .» . r*i in d« j 1”----------, v akcijo za njihovo takojšnjo pre- s*° tudi v skupnem poročilu o £>skn J' T razre!lm SOVrazn,kl poved. Nevarnost pred atomskimj ogovorih, k. i.h je imel Nehru Poskuse v tej smer,. ki s« ii i„™t»vlioni * Bandaranaiko med obiskom na Cejlonu. V poi ki so ga včeraj objavili v Co- žarčenjem, ki so ji izpostavljeni predvsem narodi v tem delu sveta, je postala eno najvažnejših vprašanj v razgovorih na sestankih azijskih državnikov. V Delhiju so te dni izvolili delegacijo, v kateri VREMENSKA NAPOVED za ponedeljek, 21. maja Se SLr!m,en!JiV° °blaDaily News« v tej zvezi poudarja, da lahko dajo azijsko-afriške dežele močno pobudo za opustitev poskusov, ter predstavljajo večji ael človeštva in ne pripadajo nobenemu bloku. hodki. Zaradi vztrajanja liberalcev naj bi na zasedanju razpravljali tudi o volilnem zakonu in proučili vprašanja, ki so izven okvira zunanje politike, zlasti pa zaradi njihove namere, da bi zasedanje trajalo do konca junija, so postali odnosi med vlado in opozicijo zelo napeti. K temu je prispevalo tudi različno gledanje Volilna abstinenca v Lyonu povzroča francoskim politikom hude skrbi Lyon, 20. maja (AFP). Tu so litev zadostovala relativna večina. Boji v Alžiru Parit, 20. maja (Tanjug). Kakor trdi francosko poveljstvo, je biio v obsežnih očiščevalnih operacijah v zadnjih dveh dneh v Alžiru ubitih nad 200 Alžircev. Naj-večji spopadli s« bili nedaleč oid . Listi poročajo, da je bil bile nadomestne volitve za poslansko mesto nedavno umrlega prvaka radikalne stranke Edou-arda Herriota. Največ glasov je dobil kandidat KPF Louis Du-pic (okrog 52.000*, kandidat neodvisnih Roger Foulchiron (nekaj nad 47.000), degaulist Edou-rad Esare (28.500), socialist Pier-re Thiery (20.500), radikalni kandidat Armand Tapemoue (18.000), kandidat Nacionalne unije general Jacques Faure (15.000 glasov) itd. Ker noben kandidat ni dobil predvidene absolutne večine, bodo znova volili. Zdaj bo za izvo- Palestra. to doslej največji spopad v neposredni bližini mesta Alžira. V njem so sodelovale francoske enote vseh rodov vojske. Uporniški oddelki in komandosi so danes na več ko 50 krajih napadli francoske postojanke. Volitve v Lyonu so zaradi ve- j Kakor zatrjujejo francoska poro-like abstinence volivcev razoča- čila, so Francozi na zahodnih rale politične stranke. Skraja so področjih spet prevzeli pobudo sodili, da bodo zdai, ko je prišlo i na bojiščih in aanes skopo po-v parlamentu do hudih sporov, ročajo o nekaj zasedah in večjih »poizkusni barometer* razpolože- diverzantskih napadih. Na vzho-nja francoske javnosti. Dejansko du pri Constantini so zdaj v te-je volilo manj kot 50 •/« volilnih ku operacije alžirskih in franco-upravičencev. skih vojaških sil. Ponovne volitve bodo 2. junija. | V mestu Alžiru, po katerega Največ možnosti za zmago ima ulicah neprestano patruljira 15 kandidat desnice, neodvisni Ful- tiso?1 vojakov, je bilo danes 5 chiron, ker se bodo desničarske stranke, ki so bile na prvih volitvah razdeljene, do konca tega meseca bržčas »družile. večjih diverzantskih napadov. Na zahodnih področjih so uporniki napadli in razdejali 7 francoskih kmetii. iLJODIKA PRAVICA« USTANOVLJENA «. OKTOBRA 1114 — UtD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JI IZHAJALA KOT M-DNBVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVI DO L JULIJA 1M1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK , - OD L JONU A 1MJ IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* Spomin nanj je večen! Ob 15. obletnici mučeniške smrti revolucionarja, narodnega heroja Toneta Tomšiča Na Ljubljanskem polju je 21. | o pravega borca o letih, ko je za szaščito« države v Beogradu maja 1942. leta zazijal nov grob, bilo treba neprestano mašiti ob- obsodilo na poldrugo leto težke v vrstah narodnoosvobodilnega gi- čutne vrzeli, nastale pod udarci ječe, ki jo je v najtežjih razme-banja pa nastala velika vrzel. Pod policije, ko je bilo treba teden rah prebil v Sremski Mitroviči, streli podivjanih okupatorjevih za tednom obnavljati razbite par- Boji z ječarsko samovoljo, ki so rabljen je padel organizacijski se- ( tijske organizacije in ustvarjati dosegli svoj višek v dvotedenski kretar Komunistične partije Slo- \ nove kadre, te jeseni 1929. leta je gladovni DIMFVNIK je gladovni stavki, o kateri je tovariš Tone med izpolnjevanjem svoje tovariške dolžnosti malone SPOMENIK NARODNEMU HEROJU FRANJU KLUZU, prvemu partizanskemu pilotu, pionirju ln organizatorju Vojnega letalstva NOB, so svečano odkrili v Omlšu pri Splitu. Spomenik stoji ob morski obali, nedaleč od kraja, kjer i« je 14. septembra 1944 ponesrečil Franjo Kluz, ki ga Je sestrelila sovražna artilerija. IZVIDNISKI ORGANIZACIJI POLJSKE IN JUGOSLAVIJE sta Izmenjali med seboj svoji delegaciji. Pri nas se mudi tričlanska de- svoje tovariške dolžnosti malone ^g; • lzvrSnega 0(lb0ra polJske podlegel smrti, SO močno nzičell izvidnlške organizacije, ki bo ostala njegovo zdravje. Jeseni 1931 se je v Jugoslaviji kakih l! dn>. v*er*J vrnil domov in se s podvojeno silo posvetil revolucionarnemu delu. Toda že po nekaj mesecih je znova padel v zapor ter dve leti in pol prebil v Sremski Mitroviči. Spet trpljenje, samovolja ječarjev, gladovne stavke ... • Kmalu po povratku domov, v februarju 1937. leta je bil izvoljen v Centralni komite Komunistične partije Slovenije. V vodstvu Partije je ostal vse do svoje smrti. Bil je njen organizacijski sekretar o tistih usodnih letih, ko so protiljudski režimi! Stojadinoviča, Cvetkoviča in Korošca kopali grob jugoslovanski samostojnosti. Pod njegovim organizacijskim vodstvom so rastle in se krepile partijske organizacije na Slovenskem. V oktobru 1941. leta je bil tovariš Tomšič na peti vsedržavni konferenci KPJ izvoljen za kandidata o članstvo CK- KPJ. Ko je naposled narodno izdaj- va Je odpotovala na Poljsko delegacija Zveze lzvldnliklh organizacij Jugoslavije, v kateri so trije člani, vodi pa Jo podpredsednik Zveze . Nenad Stankovič. NASI PIONIRSKI VODITELJI BODO ODPOTOVALI V SZ v soboto, 25. maja. Povabil Jih Je CK sovjetskega Komsomola. Delegacija se bo seznanila z delom sovjetskih pionirskih organizacij. I NA SKUPŠČINI ISLAMSKE VERSKE SKUPNOSTI 'za Srbijo so sprejeli resolucijo, ki med drugim poudarja, da Islamski duhovniki v Srbiji najodločneje obsojajo posamezne albanske voditelje zaradi lažnega ln zlonamernega prikazovanja položaja Slptarjev v Jugoslaviji. Z letne skupičlne so poslali predsedniku Titu brzojavko, v kateri obljubljajo, da se bodo tudi v ! prihodnje borili za razvoj socialistične Jugoslavije. NA PODLAGI PROGRAMA UNESCO bosta Jugoslavija in Italija letos Izmenjali delegaciji delav-! cev ln uslužbencev v kmetijskih zadrugah. Namen obiska zadrugarjev obeh dežel bo, proučiti delo zadrug ln Izmenjati izkušnje v proizvodnji in zadružni trgovini. Po- ivu J, vodnjl ln zadružni trgovini, po- stvo naše buržoazije rodilo SVOJ dobne obiske organizira UNESCO > .1 m^I-oonln že net let. Na nodlagl programa te že pet let. Na podlagi programa te i organizacije se Je mudilo v drugih I evropskih ln amertiklh deželah I |nalone 5500 ljudi. JUGOSLOVANSKO - MADŽARSKA POGAJANJA o veterinarski konvenciji med obema deželama ln o ribarjenju ,v obmejnih vodah so se začela včeraj v Beogradu. Našo delegacijo vodi direktor Initltuta za veterlnarsko-medlclnske raziskave v Zagrebu dr. Zvonko Ale-raj, madžarsko pa direktor oddelka za živinorejo v kmetijskem ministrstvu Janos Mate. NA PLENUMU INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SRBIJE so'te dni razpravljali o vprašanjih Šolanja srednjih tehničnih kadrov ln ugotovili, da strokovnjaki, ki prihajajo lz srednjih tehničnih lol, ne ustrezajo potrebam naSih gospodarskih organizacij, predvsem modernih tovarn, ker te Sole niso dobro opremljene «dsdW2 »»Ane ** ceUOi ~ sad in sta si Slovenijo razkosala nacistični in fašistični okupator, je tovariš Tomšič pospešeno nadaljeval začeto delo. Velik ie bil nieeov delež k temu, da Komunistična partija o tistih težavnih časih ni bila več sama v boju proti domačim in tujim sovražnikom. ljudstva in da se je p osvobodilnem gibanju strnilo okoli nje vse zdravo jedro slovenskega naroda: delavci, kmetie in delovna inteligenca ne glede na razlike svetovnega naz.iranja. vse. kar je bilo v slovenskem narodu resnično patriotskega in svobodoljubnega. Toda sredi največjega napora in uspehov narodnoosvobodilnega *»«=« /vi” . ■ „ ■ J.; 1. u:i -.pd . z laboratorijskimi In drugimi sred- g’bania je meta. ki je hll meo stvl (n n|maj0 potrebnega preda- elavnimi tvorci tega gibania. v ; vateljskega kadra. Predlagali so, Gramozni Jami ubila okupator- tehnikov lz vseh republik. ZNANI FILMSKI REŽISER GIUSEPPE DE SANTIS Je prispel v Beograd na oblak »Avala filmu«. Pri nas se bo mudil nekaj dni. SOVJETSKO RAZSTAVO KNJIG Ja sovjetski veleposlanik Fjrjubin Izročil včeraj predstavnikom Združenja založniških podjetij FLRJ kot darilo sovjetskega ministrstva za kulturo. Razstava Je bila prirejena v Beogradu ln vsebuje nad 2000 knjig z različnih področij. Svečani Izročitvi razstave Je prisostvoval tudi državni podsekretar za zunanje zadeve Dobrlvoje Vidič. , DELEGACIJO CLEVELANDSKEGA SVETA ZA MEDNARODNA VPRAŠANJA, ki Je te dni prispela na obisk v Jugoslavijo, je včeraj sprejel sekretar Zvezne ljudske skupSčlne Mltar Baklč. Gostje so se zanimali za organizacijo 1n delo Zvezne ljudske skupSčlne ln za državno ureditev v Jugoslaviji. £»£.tacata« Zltet Zc£as. Jo-^Lsa p« /t* k*/L 2 ieva kroela. Spomin nanj in na penije in kandidat za Centralni z enomesečnim preiskovalnim za- nieflovo delo pa ne bo nikdar komite Komunistične partije Ju- porom prestal svoj ognjeni krst. prešel. Bil ie velik v življenju in goslaoije tovariš Tone Tomšič. Leta 1932 ga je Državno sodišče velik o smrti. Agenti Gestapa so ga aretirali decembra 1941. Gestapovci in ovrvovci so ga nečloveško mučili. Enajstkrat so ga zmuČili do nezavesti. Toda iz njegovih ust niso izsilili niti enega stoka, še manj pa kakršnokoli besedo, ki bi škodovala vgliki stvari osvobodilnega gibanja. Prevažali so ga iz ene mučilnice v drugo, iz Ljubljane v Šentvid, iz Begunj o Gradec in spet v Ljubljano. Šestnajstega maja je bil pred italijanskim vojaškim sodiščem o Ljubljani obsojen na smrt in pet dni nato ustreljen. Kakor je bilo njegovo življenje slika nezlomljivega borca, tako je bila tudi njegova smrt smrt junaka. Do svojega zadnjega diha je tovariš Tomšič ostal, kar je bil skozi osa leta dela in bojev: slovenski proletarski revolucionar. Tovariš Tomšič je padel mlad. Rodil se je 9. junija 1910. leta. Streli so ga podrli, preden je izpolnil dvaintrideseto leto. Toda od teh 32 let jih je bila dobra polovica polnih dela in bojev, te kot srednješolec je pod vsakdanjimi lažmi reakcionarnih oodi-' tel jev odkril gnilobo ter spoznal, da njihova pot vodi narod v pogubo. Začel je iskati drugo pot, iskal jo je pri tistih, ki so o besedah hoteli nadaljevati tradicije TovariS Tone Tomšič se je nenehno, vztrajno ln brezkompromisno boril proti razrednemu sovražniku. Le-ta ni mogel najti sredstva, čeprav ga Je zasliševal in mučil, ter obsojal na zaporne kazni, da bi zlomil njegov neuklonljivi duh. Vera in neomajno zaupanje v zmago pravice ter odpravo socialnih krivic sta ga spodbujala v še tako težkem času, ki ga Je preživljal v zaporih. Njegov svetal lik borca kaže med drugim tudi odlomek iz pisma, ki ga je pisal svoji materi la zaporov v Sremski Mitroviči. r S XIII. PLENUMA CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA USLU2BENCEV DRŽAVNIH USTANOV JUGOSLAVIJE Novi zakon — zagotovilo za uspešno poslovanje organov uprave PRED DNEVOM MLADOSTI Slavnosten začetek kulturnega tedna v Kobaridu in druge prireditve ter proslave na Primorskem Nova Gorica, 20. maja. V Slovenskem Primorju so začeli včeraj z raznimi prireditvami in proslavami v počastitev »Dneva mladosti« in rojstnega dne predsednika republike Tita. Proslave bodo trajale do prihodnje nedelje, svoj višek pa bodo dosegle v soboto, 25. maja, s številnimi prireditvami v vsem goriškem okraju. Hkrati bodo v Goriških Brdih in Kobaridu proslavljali svoja občinska praznika. Na športnem igrišču v Ajdov- vse razpoložljivo mleko iz Gor-ščini je bila včeraj popoldne veli- njega Posočja. ka telesnovzgojna manifestacija, Tvnim AnoSTT na kateri je sodelovalo okrog 100 TEDEN MLADOSTI članov partizanskih društev iz N PIRANSKI OBČINI Ajdovščine, Dobravelj in Vipave, V Piranu bodo ob Tednu mla-šolske mladine, dijakov in pri- dosti odprli športno igrišče. Dne padnikov JLA. Razen zletnih pro- 22. maja bo na Trgu 1. maja kon-stih vaj so nastopajoči pokazali cert pionirskih pevskih zborov, v gledalcem igre z žogo, raznotero- nedeljo, 26. maja, pa parada mla-sti, preskoke, vaje na orodju, dosti. Po njej pa slavnostno zbo-lahkoatletske točke, folklorne ple- rovanje na Tartinijevem trgu. PRAZNOVANJA V POMURJU bil zelo pester, ob zaključku pa Letošnja praznovanja Dneva je bil mimohod vseh nastopajo- mladosti so se v Pomurju začela čih. Prireditev si je ogledalo nad v nedeljo, 19. maja. V domala 3000 ljudi iz vse Vipavske doline, vseh občinah bodo praznovali ves _ . ... . . teden, v občinskih središčih pa Razne manjše prireditve so bi- bodo y teh dneh številnc kultur- le tudi drugod, v Kobaridu pa so ne prireditve, športna srečanja in včeraj slavnostno začeli kulturni tekmovanja, slavnostne akademi-teden, ki bo trajal do občinskega -,e, izleti pionirskih odredov v na-praznika in rojstnega dne pred- ravo itd. V Murski Soboti so v sednika Tita v soboto. Mimo raz- nedeljo odprli razstavo fotografij, nih športnih, kulturnih in drugih v četrtek bo literarni večer mla-prireditev naj omenimo, da bodo dih piscev in pesnikov, dramska 25. maja odprli tudi novo moder- skupina MKUD -Dane šumenjak« no sirarno, kjer bodo lahko na pa bo v petek zvečer uprizorila sodoben in cenen način predelali Popovičevo »Jaro meščanko«. SE^A PREDSEDSTVA UPRAVNEGA ODBORA ZVEZE KMETIJSKO-GOZDARSKIH ZBORNIC JUGOSLAVIJE Program reje in izvoza telet, juncev in telic ter proizvodnje ln Izvoza hmelja, konoplje ter malin Beograd, 20. maja (Tanjug). Na seji predsedstva upravnega odbora Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije, ki je bila danes v Beogradu, so sprejeli program reje in izvoza telet, juncev In telic za prihodnje petletno obdobje, nadalje plan proizvodnje ln izvoza hmelja, konoplje In malin v obdobju od 1957 do 1961. Predsedstvo Je proučilo tudi vprašanje pridelovanja semena, hibridne koruze In sprejelo sklep o uvozu italijanskih vrst semenske pšenice za prihodnjo setev. Program reje telet; telic in pa 1»> treba še natanko prežmall-juncev nam bj zagotovil čedalje zirati ln ugotoviti količine, kijih več govejega mesa in nepretrga- bomo lahko prodali v tujini, no preskrbo tujih trgov z njim. Malin lahko prodamo na tujih Program predvideva, da bomo trj?ih kakih 10.000 ton po sta-imeli na razpolago trikrat toliko žilnih in zelo ugodnih cenah, zdaj izvozu namenjene govedine, ka- jlh naberomo samo kakih 900 kor smo Je imeli lani. Ze letos ie*no pian predvideva pove- bomo zredili 30.000 telet ter 40.000 juncev in telic v skupni teži 40.000 ton, kar bi nam vrglo po sedanjih svetovnih cenah kakih 13 milijonov dolarjev. V letu 1961 pa bomo zredili 160.000 telet ter 100.000 telic in juncev. Za izpolnitev tega programa bo treba letos zagotoviti živinorejcem kaki dve milijardi dinarjev, pozneje pa še več. Površine s hmeljem zasajene zemlje se bodo povečale za 1855 hektarov. Tako bo izvoz hmelja narasel od sedanjih 2500 ton letno na kakih 3800 ton v letu 1961. Dotok deviz se bo povečal približno za dva in pol milijona dolarjev. Konopljo bomo pridelovali na 45 do 50.000 ha. Vrednost izvoza konoplje ln prediva se bo povečala po tem načrtu na kakih 8 milijonov dolarjev. Ta načrt ton letno. Plan predvideva povečanje površine z malinami posajene zemlje za 2500 do 3000 ha, tako da bi imeli letno na razpolago kakih 20.000 ton malin. nes aačel^MU^pleimm cTntra^ega^dVora^sh^lkafa usliž- roke za uslužbence prve Urokov- Panajot Pljaku zaprosil za bencev državnih ustanov Jugoslavije. Na plenumu, ki bo ne skupine je treba odpovedne azil v Jugoslaviji tona^11 ja^Sh^sIuS^^^H^ronSs^^predložh^B^pripom- da*'odi Lsecev^^Lščanje Beograd 20. -ja (Tanjug, h ih tu, <» dni k nrednačrtu Centralni odbor. brez privoljenja uslužbenca je Minister v vladi LH Albanite ra bah, ki jih je dal k prednačrtu Centralni oaoor. treba izkijueiti, če pa do tega le na jot Pljaku je v noči med 16 in s-r--- ,r„j Plenum je začel predsednik na prizadevanje in uspeh pri delu pride, naj bo začasno, do enega 17. majem tega leta pribežal v *n ndnjrini' revolucionarne mladi- Centralnega odbora Marjan Vivo- in druge okolnosti, ki so jih upo- ieta, ponovilo pa naj bi se lahko našo državo in zaprosil za azil. predvojne revolucionarne mlad ^ s besedah ie omenil, števali tudi doslej. Samo za pro- Sele po 5, oziroma 10 letih. Panajot P jaku je predsednik dr- ne, pri dijaških nacionalističnih v ^ ^ z delavskim svetne delavce je treba predvide- *~ ~ ~ organizacijah. Toda nobena med avljanjem Jn samoupravlja- ti enako dolg plačan letni oddih. njimi ni bila kos hudim preizkuš- niem sploh postaviti nova načela njam tistega časa. Lepe besecie so uprave. se izkazale, kot vaba, ki so jo samozvani vodniki nastavljali slovenski mladini. Ul, i aiiajv/i i ijanu jv p* va.-^v« ... M. R. žavnega komiteja za geologijo. Zato je tovariš Tomšič iskal naprej. V Jugoslaviji je bilo ta- ZAKONSKA UREDITEV VPRAŠANJ S PODROČJA DELOVNIH ODNOSOV ODPOVEDI PO 15 OZIROMA 20 LETIH SLUŽBE SKORAJ NEMOGOČE Pri suspenziji naj bi samskim uslužbencem izplačevali eno tretjino, uslužbencem z družinami OBČNI ZBOR DRUŠTVA GOSPODINJSKIH UČITELJIC LRS Pouk iz gospodinjskih predmetov so uvedli 2e v štiriinšestdesetih šolah Ljubljana, 20. maja. Z obč-1 teh programov v okviru stai o-nim zborom Društva gospodinj- \ v anjskih skupnosti. skih učiteljic Slovenije, ki se j 2lva Beltramova je govorila je danes začel v Ljubljani in predvsem o perspektivah uvaja-ki bo jutri zaključen, so zdru- [ nja gospodinjskega pouka v cb-žtli kratek strokovni seminar,' vezne šole na osnovi bodoče šol-na katerem sta imeli krajša ske reforme. Sedaj že poučuje referata tovarišica Olga Vrabič razne gospi " jske in gospo .arin Živa Beltram. ske predmete strokoven kader na Olga Vrabičeva je obrazložila 64 šolah v Sloveniji in te Izkušnje naprej, v jukosiuihji ,c 2e do sedaj imamo vrsto pred- —m krat razdobje hude notranje po- pisov, ki izražajo osnovno enot- P» P°lohvlc° £*k?:1a° Službe v litične krize, ko so nacionalna in nost vseh delavcev in uslužben- ^e^ ka"e7emk0, " podjetju se socialna nasprotja prvikrat v te- cev. Ta enotnost je vred na poseb- ^ e moreodpl meljih zamajala vso državno "e.rnovih aknnov^ki K ure- vedati. razen v primerih, ki jih zgradbo. Dve. tri leta iskanja so '^,^hriXvne odnose m sicer za- strogo določa zakon. Uslužben-pokojnega revolucionarja prived- delovnih odnosih v gospo- «m, ki opravljajo določeno funk- la do spoznanja, da je buržoazija javnih uslSž - cljo oblasti, bi bilo treba zagoto- nesposobna ustvariti iz J u gosi a- bgJ^b. pri urejanju osnovnih viti ,"a nJw°X|h vije pravično domovino svobod pravjc jn dolžnosti javnih usluž- pooblaščenj in dolžnosti, ki j “BS esss sss da je boj za lepšo p uslužbenci v posnodarstvu bah- Teh uslužbencev administra- kom na bodoči razvoj stanovanj- dal® šolska reforma O teh lzkuš venskega naroda neločljivo pove- ualirfbMid v Rospod^ t)vno np b) mog1, UDokojiti, kot to jklh skupnosti ln na možnosti naj- njih so podrobneje razpravljale zan z bojem slovenskega ProIe orecei stalne vendar je v nredvideva prednačrt, temveč bi jjršega sodelovanja ljudi pri raz- udeleženke občnega zbora med tariata. Leta 1928 se je vključil P n?pmain i7ra?eno načelo na- jih lahko dali samo na razpolože- bremenjevanju delovne žene in popoldansko razpravo. M. N. v slovensko delavsko gibanje w jL j p ,a D0 ‘ uspehu in delu. nje. Administrativna upokojitev delnem podružbljenju nekaterih postal član Zveze komunistične gistJem nagrajevanja in končna je v nekaterih primerih še manj gospodinjskih del. Še posebej je mladine Jugoslavije. Dlačilnih razredov za usluž- ugodna kot odpoved in zato takih poudarila, kako pomembno bo, če * i j • ;0 henre Iste kateporiie strokovnih upokojitev v zakonu niti ni treba se bodo ženske v večjem številu aJfsZ tt’J PJi*%<* prfvl«. ko, »tako Jamstvo v or^o Ih dtoSbso.j. slivi ie Tdobiiesto janua, skega ke. Redni delovni čas naj bi bil 8 stalnosti. upravljanja in tako pomagale pri ternria ki il bil naperjen pred- ur dnevno. Za plačan dopust naj Odpovedni roki naj bi bili uresničevanju programov gospo-ifsern vroti tei proletarski pred- bi bil določen minimum dni, ki čimbliže odpovednim rokom v go- dinjske učiteljice pa čakajo prav »traži, je tovariš Tomšič dorasel pa se lahko podaljšajo, pač glede spodarstvu. Ker prednačrt zakona tako velike naloge pri izvajanju SARAJEVSKA MLADINA IN PIONIRJI so včeraj začeli proslavo Dneva mladosti z velikim mimohodom. Proslava se bo nadaljevala z vrsto kul-tumo-umetniških in športnih ter drugih prireditev. Mladinske delovne brigade važno vzgojno sredstvo Po več kot petletnem premoru so postale mladinske delovne brigade in delovne akcije stalna oblika dela mladinske organizacije, oblika, o kateri se na nevsiliiv način združujejo fizično delo, družbeno-lolitično-tdeološka vzgoja, za-'ava, taborjenje, kulturna dejavnost in šport. Letošnje mladinske delovne brigade se razlikujejo od starih po oblikah organiziranja, predvsem pa po vsebini. Nimajo več namena mobilizirati mladih ljudi kot ceneno in nujno potrebno delovno silo za izgradnjo določenih ključnih objektov. Z delovnim programom brigad pri gradnji športnih ali drugih komunalnih naprav in objektov osvajajo mladi ljudje, predvsem srednješolci, pravilen odnos med umskim in fizičnim delom, seznanjajo se s problemi in težavami načrtovanja. izvestiranja in gradnje objektov. Pravilno vrednotenje fizičnega dela in seznanjanje z n jim. to je namen šesturnega delavnika n brigadi. S programom brigadnega in tabornega življenja goje brigade tovarištvo. skromnost, oživljajo tradicije partizanstva, s političnim. kulturnim in športnim programom pa širijo mlademu človeku umsko obzorje ter 'večajo niegovo zanimanje za na šo drnžhenn-političnn ureditev. Z. različnimi funkcijami, zadolžitvami in nalogami pri vodstvu brigade organizaciji dela. ureditvi taborišča, prehrane, sanitete, administracije si brigadirji večajo praktične izkuŠ-nie ter se pripraviiaio za bodoče družbene upravlialce. Mladinske delovne brigade sl dolenjsko metropolo ln naprej do vasi ob Krki. S ceste je bilo že od daleč moč videti poslopja na letališču, grmenje letal, ki se nenehoma spuščajo in dvigajo v zrak, pa je bilo zanesljiv vodič, ki nas je pripeljal do cilja. Po kratkih običajnih formalnostih pri vhodu smo se po nehaj minutah znašli pred podpolkovnikom Stanetom Verbičem, ki n®s je pričakoval. Ze pri vhodu <° nam zbudile pozornost skupine mladine, ki jo je bilo videti vsepovsod. Pri vhodu, na širokih betonskih cestah, ki segajo od •nega konca letališča do drugega, videli smo jih tudi na komandnem stolpu in pri letalih. Zvedeli smo, da je to le ena izmed številnih ekskurzij, saj je v minulem tednu naše letališče obiskalo nad tisoč učencev-in dijakov, ki so majske izlete izkoristili za stik z vojnimi letalci. Prihajali so iz bližnje in daljne okolice, iz Pake, Šentjanža, Dobove s kolesi, na krpečkih vozovih, z .vtobusi. Ob vsakem vremenu. Zanima jih vse. Pozorno so poslušali, nato spet spraševali, pa gledali, vse so MOŽGANSKO SREDISCE LETALIŠČA Kmalu smo bili pred visokim stblpom, na vrhu katerega je steklena kabina. Tu je možgansko središče letališča. Za številnimi radijskimi in drugimi aparati sedijo ljudje, ki so pilotom koman- Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na njihove kolege, meteorologe. Le-ti napovedujejo vreme za vsak dan sproti in za dlje časa, tako da se ostali lahko orientirajo in da piloti vedo, kdaj naj poletijo in koliko časa so lahko v zraku. dan ti in hkrati svetovalci. Oni dajejo dovoljenja, da se letalo lahko dvigne v zrak, prav tako pa mora pilot počakati na njihovo dovoljenje, da lahko pristane. V komandnem stolpu je pravzaprav »Tu Košava. Lahko pristanete,« Je bilo slišati na komandnem stolpu. hoteli otipati. Njihovi voditelji so imeli precej t^žav, preden so jih zbrali skupaj in spravili domov. Pri hangarjih smo srečali ži-, vahno gručo drobiža iz Brežic, ki le obkolila podporočnika Miodra-! Krstiča. Vprašanja so kar de-1 ž®vala. Podporočnik se je moral z otroki slikati pri letalu, nato so *e še pogovarjali, skupaj spili malinovec In se naposled s težkim srcem in s pozdravom »Na svide-nje« poslovili. Komentarji dečkov so bili vsi enaki: »Ko bom velik, bom postal Pilot!« • BREZ NJIH NE GRE Od njih zavisi veliko, če že ne *®e. Oni so tisti, ki še zadnjikrat Pogledajo v drobovje letala, če je Vse v redu, preden se jeklena gmota počasi in elegantno odpelje p° betonski promenadi, počaka znak, poveča hitrost, se odlepi od zemlje in izgine za obzorjem, verjetno ste že uganili, da gre *a mehanike. Le-ti neradi pripovedujejo. Kratki so in jedrnati. Razživijo se šele potlej, ko je njihova naloga opravljena, ko je letalo spet na zemlji in v hangarju Počiva pred novimi poleti. Da, mehaniki in letalci so bili, *o in bodo prijatelji. Tudi v privatnem življenju. Piloti namreč dobro vedo, da je njihovo živtje-bje, ko so v zraku, odvisno od te§a, če je motor v redu. Pri tem Pa imajo glavno in zadnjo besedo mehaniki. Zato se jim ni čuditi, oe spremljajo letalo s pogledom od trenutka, ko so izpod koles Umaknili stojala, pa dokler jim be izgine pred očmi. Po določenem času se nestrpno zazro v ®mer, od koder bi se moral letalec vrniti. Ko je letalo pristalo, jih zanima, če je motor »lepo pel« in ®e številne druge stvari. Medtem ko smo se odpravljali naprej in smo zapustili mehanike, ki so sedeli na 500 kg manevrskih o«mentnih bombah, se Je doslej tesno nebo pooblačilo, zada) za porjanc) pa prvi bliski niso obe-jhl* najboljšega vremena. Spremljalo nas je brnenje motorjev 12 tetal, ki so čakali na polet. vrhovna oblast nad letališčem in nebom in eter je neprestano nasičen z njenimi navodili. Čeprav nekateri piloti v šali pravijo, da najlepše živijo ljudje na komandnem stolpu, pa si tega mi ne bi upali trditi. Delo teh ljudi je odgovorno, razen tega pa tudi težavno, saj se redkokdaj zgodi, da ne bi imeli v zraku celo kopico letal, ki jih je treba spet spraviti nazaj na to letalonosilko sre- »Tovariš podpolkovnik, v prihod-dneh lahko pričakujemo lepo vreme z delnimi pooblačitvami,« Je poročal kapetan meteorolog DJor-djevlč podpolkovniku Staneti; Verbiču. NALOGA JE OPRAVLJENA »Zdravo! Spet si prišel,- smo slišali razgovor. Ko se je skupina letalcev, ki je pravkar pristala, razgovarjala s tistimi, ki so tokrat ostali doma. Izkoristili smo priložnost za razgovor z mladim poročnikom Miroslavom Miljakovi-čem. Ta nam je takole odgovarjal: »Nalogo sem opravil. Počutim se odlično. Človeku je sploh prijetno, kadar leti. Da, bilo je malo oblačno, vendar nas oblaki njso ovirali. Prosti čas' izkoristim za sprehode, za počitek ln seveda tudi za šport, ki mi koristi pri razvi-jariju reflfeksa. Lovim ribe (včasih so zelo velike, je pripomnil, eden njegovih kolegov), če je to šport. Kegljam in igram odbojko. Navijam vsekakor za beograjsko Cr-veno zvezdo. Citam največ ob večerih. Od domačih piscev imam najraje Branka Radičeviča, od tujih pa Balzaca. Ne, šund romani me ne zanimajo.« Nismo ga več zadrževali, kajti zvedeli smo, kar nas je zanimalo. DNEVI SO PESTRI Življenje na letališču je pestro. Ne le zaradi letanja samega kot takega, ampak tudi ob prostem času pilotov in vojakov, saj imajo na letališču te enote zelo razvito kulturno - prosvetno in športno dejavnost. »Gledati je treba, da se vojaki zabavajo in tako pozabijo na monotonost, ki je nujna pri njihovem vsakdanjem delu,« je pripo- vedoval major Basara. Zato imajo na razpolago več sekcij, kot so glasbena, pevska, igralska in folklorna. V vseh teh sekcijah, v katere se vojaki radi vključujejo, pa teče delo po določenem programu. Razen tega imamo tudi predavanja z raznih področij, tako da je za vsakega nekaj. S kulturnim programom pa smo tudi že gostovali, lani v Brežicah, letos pa bomo šli v bližnje vasi. Da je športno življenje razvito, vsekakor ni treba posebej poudar- ] jati. Tam, kjer so mladi ljudje, l je med njimi vedno tudi veliko športnikov. V enoti se najbolj zanimajo za atletiko, rokomet in nogomet. Imajo pa tudi nekaj dobrih telovadcev, ki so vključeni v telesno vzgojno društvo -Partizan« v Brežicah. PREDVSEM: ISKRENOST Delo osnovne organizacije Zveze komunistov te enote je usmerjeno predvsem v dve smeri: prvič, da so naloge komande i čim bolje opravljene, in ! drugič, da dosežejo pri morebitnih napakah iskreno priznanje tistih, ki so pogrešili. Le na ta način odpravijo morebitne napa-i ke, ki se včasih lahko dogodijo. Recimo, da se pilot ni dovolj naspal, da se ni počutil dobro, pa je vseeno poletel, čeprav mu ne bi bilo treba. S tem ni izkazal ni-; kakršnega junaštva, pač pa je po| nepotrebnem tvegal svoje življe-j nje, hkrati pa tudi težke milijo-! ne, ki so potrebni za vsako novo letalo. V odpravljanju teh napak, j ki jih na sestankih osnovne organizacije kritično analizirajo, so v uspeli narediti še velik korak naprej. Ob vrnitvi, ko smo se poslovili od letališča in podpolkovnika Staneta Verbiča, ki je bil naš spremljevalec in nam je rade volje ter izčrpno pojasnjeval vse zanimivosti, sem razmišljal o letalcih. Medtem ko je spet sonce obsijalo komandni stolp in so se letala svetlikala kot srebrne ptice, sem pomislil: mar je še kakšen lepši poklic, kot ga imajo junaki sinjih višav? Skupaj so v zraku, skupaj so na zemlji, njihove odlike pa so znanje, hrabrost in drznost. To kar je bilo pred nekaj deset leti še utopija, je postalo se- daj stvarnost. Sedaj imamo tudi mi čuvarje našega sinjega neba, čuvarje, ki jih nismo dobili kar čez noč, ampak Je bilo potrebno dolgo marljivo in potrpežljivo delo, da lahko sedaj opravljajo zadane jim naloge. VLADO SLAMBERGER Med Mostarjem in Beogradom Brez njih ne gre — letalo Je treba dobro pregledati, da ne bo v zraku nastala kakšna okvara. Jutranji sarajevski vlak je zapeljal v postajo. Cez tire je prihitel kurir s. pločevinastim zabojčkom za pošto, obešenim čez ramo. / »Tovariš major,« je pripovedoval v personalnem oddelku ves zasopljen, »povelja o napredovanju oficirjev in podoficirjev nisem dobil. Saj ga še v komandi nimajo. Mogoče jutri?« Cez nekaj časa je štabni radiotelegrafist sprejel kratko brzojavko: »Pošljite po povelje o napredovanju letalo. Železnica zame-tena!« Okoli enajste je polkovnik Mirko, komisar, poklical kapitana Janeza. »Pred hišo te čaka »Skoda«. Zapelji se na letališče, tam te čaka poročnih Nikolič z letalom. Odletela bosta v Beograd po povelje o napredovanju. Pojutrišnjem je Dan armade, naš veliki praznik in povelje mora.biti do takrat na vsak način tukaj. Saj si bil letalec, ne bo ti težko!« * Ni minilo četrt ure in Janez je bil na letališču. Pred hangarjem iz nagubane pločevine je stal jekleno-moder nizkokrilec z odprto kabino. Poročnik Nikolič, je pihal v na uro. Na dve padali in kup nogli najti kako letalo z zaprto kabino? Mraz bo!« »Samo eno tako imamo, pa še to je pokvarjeno,« je odvrnil Nikolič. »Ce vas bo zeblo, spustite 'sedišče v skrajni spodnji položaj. Pri meni v prvi kabini je topleje od motorja, pa tudi zračnih vrtincev ni, kot so v drugi kabini.« Janezu je bilo jasno, da ga ima pilot za popolnega nevedneža v letalstvu. Z vajeno kretnjo je vrgel padalo nase in se povzpel v letalo. Vžgal je motor. »Kapitan, ne dotikaj se ničesar v kabini!« je kričal Nikolič. Potem je naglo dodal plin. Letalo je nekajkrat poskočilo po trdi steptani zemlji in že je bilo v zraku. Hip nato ga je burja znova pritisnila proti tlom. Janezu se je zdelo, kot bi sedel na orjaških vzmeteh. Letalo je bliskovito preletelo letališče in se znašlo nad Neretvo. Kmalu je Janez opazil pod seboj ozke mostarske ulice, krivi turški most, hišo, kjer je stanoval, in obširna pokopališča s kamnitimi spomeniki. Burja je pometala ceste, dvigala oblake prahu, sesala dim iz dimnikov in bičala že tako divjo Neretvo v ozki kamniti strugi. Pilot se je še vedno vzpenjal v blagih krogih. Janez si je ogledoval skalovje pod seboj. Dokler je bil sam pilot, dokler je moral sam skrbeti za višino, hitrost, smer in še nalogo povrh, si ni nikoli utegnil pošteno ogledati zemlje. Nebo je bilo jasno, zrak čist fn prozoren, kot je lahko le v velikem mrazu. Res je toplomer na krilu kazal minus petindvajset stopinj Celzija. Janez je občutil na obrazu zbadanje in ustnic' ni mogel več premikati. Na vzhodu je Janez sredi številnih vrhov zagledal Durmitor. Prej ga še nikoli ni videl. Spoznal ga je kljub temu po sliki. Poročnik Miroslav Miljkovič Je z uspehom opravil svojo nalogo. ki se mu je vtisnila v spomin. Slika, ki je visela v mnogih oddelkih drugega razreda brzih vlakov: poševna piramida, štrleča iz temnih gozdov. Se dalje se je videlo. Visok greben za Durmitorjem, stožec na desni, masiv na levi strani. Ni mogel verjeti svojim očem. Mar je res, da se vidijo Komovi, Prokletije na albanski meji in Lov-čen? Segel je v pilotovo kabino in potegnil k sebi zemljevid v celuloidni torbici. Primerjal je smeri. Brez dvoma, prav je imel. Čuden občutek ga je prevzel. Prepad, ki je zijal pod letalom, je bil ogromen in samo nekaj vezanih plošč, platna in pločevine ga je ločilo od njega. To je bila meja med njim in prostorom. Zemlja z vsakdanjimi skrbmi H» delom je ostala onkraj prostora ln letalo je bilo le košček zemlje v praznini. Otresel se je teh misli in se spomnil domačih, slovenskih gora. Zrasel je ob njihovem vznožju. Potem ga je vojna vihra pahnila v širni svet. Bojeval se je daleč proč od gora, tam, kjer so bili samo nizki grički, posajeni z vinogradi. Le v jasnih zimskih dneh so se videle daleč na obzorju Kamniške planine in redkeje Triglavsko pogorje. Tako se nikoli ni do sitega naužil gora In njihovih lepot. Le hrepenenje po njih mu je ostalo. Posebno zadnje mesece, ko zaradi slabega zdravja ni smel več letati, ga je naravnost razjedalo. Čedalje močneje se je v njem oglašala misel, da bi slekel vojaško suknjo in se vrnil domov. Le misel na domovino, ki je bila spet v nevarnosti, mu je branila storiti ta korak. Zmotilo ga Je nekaj zaporednih nagibov. Pogledal je pilota. Ta se je tolkel z dlanmi po stegnih, pihal v pesti in s koleni stiskal krmilno palico. Brez besede je Janez prijel za krmilo. Sele nekaj mesecev Je minilo, odkar je zadnjič letel. Z vajeno roko je začel voditi letalo. Pilot se je začuden obrnil in zmajal z glavo. Janeza je obšla objestnost Naglo je dodal plin, potisnil palico pd sebe in počakal, da mu je zrak zapiskal okoli ušes. Takrat je naglo potegnil palico rase. Zemlja je izginila in pritisk ga je potegnil v sedež. Videlo se je samo nebo z zimskim soncem. Potem se je spet pojavila zemlja ln spet je zažvižgal zrak. Nikolič se je znova obrnil in pokazal pest s palcem, kar naj bi pomenilo »odlično«. Odslej sta vozila izmenoma. Kmalu sta preletela ozkotirno železnico, ki pelje iz Sarajeva v Beograd. Potem sta zagledala pod seboj motno Drino. Pred njima pa je zakril vse obzorje ogromen oblak. Dolgo je trajalo, preden sta priletela do Save, ki se je vila skozi Mačvo in Srem. Ko sta se spustila in izključila motor, Je Nikolič vprašal: »Menda niste bili kdaj pilot, tovariš kapitan?« Janez je samo prikimal. Nikolič se mu je hitel opravičevati. • • • Naslednji dan sta sprejela povelje o napredovanju in ga v pločevinastem zabojčku odvrgla na Mostarsko letališče, kajti zaradi burje nista mogla pristati. Spustiti sta se morala v Sarajevu in se je Janez vrnil v Mostar z vlakom. Naloga je bila uspešne opravljena. MILE PAVLIN TOREK, 21. MAJA 1957 Umetni problemi Ne^tertm ljudem se menda zdi, ustvarjenega problema je pomenila ve-r 'n ' 2 mednarodnih Uk napredek ln razširila možnosti, da vprašanj premalo Zato menijo, bi se mednarodni stiki zboljšali. 2al Brobleme tam M.r vaif^ francoska vlada storila nasprotno, *ger ni zanje nobene kar Je pričakovala svetovna javnost. vek^z zahtet fra T l? -1 Francoska vla<3a edina ni priznala ure- nostni vlade, naj Var- dltve sueškega vprašanja. In ne samo Skem nrohlfm?. S?,rftZ.P.raV Ja St Sue" ,0’ Francoska vlada bi rada umetno inT/vn, . J Sueškega problema, ustvarila problem tam, kjer zanj ab-zadeva plovbo po Sueškem solutno ni nobene podlage. Hn« Utt *»Ta^fi?'5r*v sp*oh nl 'n *Ug trd|tve> da bosta kancler obrambni minister Strauss kot Adenauer , minister Strauss nosti zahodnonemške vlade zadnje dni in z bližnjo izročitvijo note Sovjetski zvezi, dalje z obi- Nemara je vodikova bomba napravila konec sporu za otok ki so njegove prebivalce zaradi njene poskusne eksplozije s silo odselili Melbourne, maja. | N« osamljenem otočku v vodah francoske Oceanije stoji čuden spomenik: Cerkev z dvema zvonikoma, prvim, Štrlečim navplk, drugim pa nekoliko nagnjenim proti vzhodu, in zdaj na svetu tako dobro znanemu Božičnemu otoku. Kazno Je, da ta nagnjeni zvonik v našem času, polnem krivih premis in prevar, ko ka-ziprst stare svetopisemske Jasnovidnosti napoveduje neposlušnemu člor veitvu smrt v ognju ln pepelu. Graditelj te cerkve Rougier pravzaprav ni mislil zagroziti mlrnfm ln nedolžnim prebivalcem Božičnega otoka s tem, da Je cerkveni zvonik nekoliko nagnil. Takrat ni slutil, da bosta 25 let po njegovi smrti res bruhnila Izpod neba ogenj ln pepel na ta slikoviti koralni otoček s kokosovimi palmami na obalah. Vodikovih bomb takrat niso imeli ln graditelja zvonikov niso mogli vznemirjati. Preganjala pa ga je vest duhovnika ln bankirja, pohlevnega katoliškega mlslonarja in predsednika družbe pacifiških plantaž kokosovih palm. Preden se Je izkrcal na njegovi obali leta 1913, ni mnogo vedel o Božičnem otoku. Bilo mu je znano le toliko, da ga Je odkril kapitan Cook » 24. decembra 1777 in da mu je dal to Pogled na Božični otok in njegove palmove nasade ter ljudi, ki S jlh j?*tJ?ar*teu*$^iPrj£dlS£ 80 Se prcd dvema mesecema živeli v miru, lovili ribe In gojili govimi palmami. | kokosove orehe. Britanska vodikova bomba je minuli teden ra*- , Oče Rougier, rojen 1884 v Ouverg- dejala vse življenje na otoku, kolikor ga ni sploh »spravita« nei na Francoskem, Je prišel v te kraje . _ kot mlad duhovnik ln mlsionar leta I 8 sveta. 1888. 2e ko se Je mudil na otoku Fldžl, Je prišel do sklepa, da bo za bogastvo kute In sivega klobuka s širokimi krajnega sveta«, ki ga Je obilno obetal Jevci. Zato ga je ljudstvo Imenovalo ljudem na pacifiških otokih, vzel v oče Rougier. zameno njihove bisere ln zlato, po- Dobri tem pa kupil ves otok. Leta 1913 ni seme ške bil več mlsionar, marvč lastnik plan- ime največjega katoliškega praznika bolj taž kokosovih palm na otoku Fanlngu, so napotili Rouglera ' v sosednji skupini otočja, ki Je dobilo svoje družbe kupil ime po Washingtonu Fanlngu. Čeprav torej do leta 2001 se Je na veliko ukvarjal s trgovino, njegovi Franciji se ni hotel ločiti od svoje meniške prva svetovna vojna pustošila po Ev • : zahtevala njegovo moralno pomoč pred svojimi razgovori v Wašhingtonu in Londonu. Razgovor s Norstadom bo posebno važen v zvezi z ameriškimi načrti o letalski kontrolni coni v Evropi. V Bonnu še ni jasno, ali ta načrt pomeni, da bi tudi zahodne države opustile dosedanje stališče, po katerem bi bila razorožitev vezana na ureditev nemškega vprašanja. Po mnenju General Lauris Nordstad Bonna dosedanje napovedi iz Washingtona dopuščajo »bojazen skomh Adenauerja in Straussa v pred vojaškimi dogovori brez Washingtonu in Londonu ter z prejšnjih političnih poroštev«, to drugimi akcijami, katerih cilj je, se pravi, ne da bi upoštevali za- da bi se Zahodna Nemčija vklju-hteve Bonna, da bi se lahko za- čila v razgovore z velesilami in čelo popuščanje s poravnavo spo- da ne bi ostala osamljena spričo ra o bodočnosti Nemčije. Tu me- razvoja, ki je postal očiten na nijo, da je Norstadov obisk v razgovorih pododbora OZN v Bonnu v okviru politične dejav- Londonu. VoroSilov v Hanoju Hanoj, 20. maja. Predsednik prezidiia Vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilov je danes prispel na državniški obisk v Severni Vietnam. Na letališču v Hanoju ga je sprejel predsednik sever-novietnamske republike Ho Ši Minh, ki je v kratkem govoru Eoudaril, da je vietnamski narod valežen Sovjetski zvezi za gospodarsko in kulturno pomoč. V odgovoru na pozdravne besede je Vorošilov dejal, da veže sovjetsko in vietnamsko ljudstvo tesno prijateljstvo. SZ in Severni Vietnam želita, da bi na svetu »popolnoma prepovedali vodikovo in atomsko orožje in poskuse s tem orožjem«. Ko se je Vorošilov peljal skozi mesto, ga je pozdravljalo okrog 150.000 prebivalcev Hanoja. Češkoslovaška delegacija v Vzhodni Nemčiji Berlin. 20. maja (AFP). V vzhodni Berlin je danes s posebnim vlakom prispela češkoslovaška vladna delegacija, ki jo vodi predsednik vlade Viljem Sirokv. Delegacijo je sprejel predsednik vzhodnonemške vlade Otto Gro-tewohl. GOSPODARSKA MISIJA nobosuka ki Sija Tokio, 20. maja. (Reuter). Predsednik vlade Nobosuke KISI Je odpotoval v nekatere azijske dežele na uradni obisk, Ustavil se bo v Indiji, Burmi, na Cejlonu, v Pakistanu, na Formozi in v Tajski (Siamu). Na razgovorih * voditelji teh dežel se bo Klil največ zanimal za razvoj gospodarskih odnosov med Japonsko ln temi deželami. OBRAVNAVA PROTI ARTHURJU MILLERJU NEPREVERJENE OBTOŽBE proti ameriškemu književniku se nadaljujejo in celo razširjajo New Tork, 20. maja (Tanjug), stavnik odbora dejal, da gre za nega lista, in da z nepreverjenimi Danes se je začel pred washing- zahtevo, naj bi omogočili ta poto- izjavami ni moč izpodbijati nje-tonskim sodiščem drugi del ob- vanja, ne pa tudi za zahtevo, naj gove izpovedbe, da ni pripadal ^naV* Pr0tl ,književ' bi lzdali P°tne liste- Predstavnik Komunistični partiji in da ni ža- mku Arthurju Millerju, ki ga je odbora je potem dokazoval Mil- lil Kongresa. Med razpravo je pravosodno ministrstvo obtožilo, lerjevo komunistično pripadnost bilo sproženo vprašanje, ali je da je »žalil Kongres«, ker lani v s tem, da je del dohodkov od zunanje ministrstvo kršilo zaupni ... v na “spanju v predstav- uprizarjanja njegove drame »Vsi značaj osebnih izjavT za pridobi- ropi, je mož precej obogatel ln peka- niškem odboru za protiameriško moji sinovi- izročil kot DrisDevek tev notnih listov « t»m rta i« otoku tiskati lastne poštne znamke in delovanje. ni hotel izdati ude- neki ženski organizaciji^ razgla- boru* za protUmeriško’ dejavnost bri pogoji za novo plantažo, bi- kovati svoj denar. Na stara leta, po *ezencev nelcega sestanka komu- šeni za prokomunistično, in da je sporočilo Millerlevo iznov^riho školjke in plasti fosfatov,-ne pa prvi svetovni vojni, se je preselil na nistov pred 10 leti. Predstavnik njegovo dramo »Vi ste na vrsti« rta n* nrin»i. vr> ?n a nuTth. lajvečjega katoliškega praznika bolj -civilizirani« Tahiti, dal orecej . Y‘ S . na V£1U da ne pripada KP ZDA. Obtožba Po poti zaupanja k enotnosti in sodelovanju v mednarodnem mladinskem gibanju Peking, 20. maja (Tanjug). De- i Bilanovič je poudaril pfemen legat Ljudske mladine Jugosla- j sodelovanja med kitajsko in ju-vije Danilo Bilanovič je danes v, goslovansko mladino in dejal, da pozdravnem govoru na III. kon- (temelji to sodelovanje na načelu gresu Nove demokratične mla- enakopravnosti, medsebojnega ra-dinske lige Kitajske izjavil, da zumevanja in spoštovanja in da’ jugoslovanska mladina z velikitn je prav zato koristno za obe zanimanjem spremlja napore, ki strani. Opozoril je na to, da ima jih prispevata narod in mladina Ljudska mladina Jugoslavije sti-Kitajske za izgradnjo socializma kc tudi z mnogimi drugimi orga-in da so zmage, ki jih je dosegla nizacijami napredne mladine ši-Kitajska na tej poti, sad ustvar- rom po svetu in poudaril, da je jalne uporabe marksizma-lenini- to univerzalno sodelovanje naj-zma v kitajskih razmerah. Bila- uspešnejša pot do tega, da bi pre-novič je potem izjavil, da gledajo mostili sedanjo razdeljenost v tudi jugoslovanski narodi na LR mednarodnem mladinskem giba-Kitajsko kot na nositeljico idej nju, do medsebojnega zaupanja in mi B*l£Mn, Tž8iene*m & njegov7 organizaciji nezakb- satelj ni nezakonito prišel do pot-, zahteva.' nečak, pa Je kmalu tudi' ort uinri. •' > nito prišel do potnega lista, da je Preden Je štirlmotorhi »Brlstol Va- lahko odpotoval v Veliko Brita-llantl« z atomskimi bombami odletel nijo. na njegove mirne obale. Je Božični | otok še enkrat opozoril nase svetovno | Rekel je nadalje, da Ima zvez- KAbS« “rad«baJ^n? raZP0!f*° Pe- kovi ta, samo nekaj metrov lz morja *te> da je obtoženec od leta 1943 štrleča obala zbudila pozorriost po- do leta 1947 pripadal Komunistič- ZDA. V podkrepitev Z VSEH STRANI SVETA ITALIJA DEMONSTRACIJE segi je med drugim rečeno, da bodo vojaki »zvesto služili zahodnonemški BOJ PROTI JEDRSKEMU OROŽJU lrrt iuoi tuui ui uuiiu ca 11 ic »nio, naj i _ i • , y , . ,. ij 1 HA vi J u . ... . , V ... Božiftni otok pripade ZDA. Ameriške trditve je tehnični sekretar odbo- prott AMFRI^ktm TvnncvrTiu republiki ln branili njene pravice in družbe so hotele na Božičnem otoku ra za protiameriško dejavnost na- OmSm svobodo«, ki stoji približno na pol pota med vertel Millpripvn hrmioTrlf« runa 1 urUKIStfcM mehiško in avstralsko obalo, zgradiu , Millerjevo DrzojavKo zuna Turin, 20 maja (AFP) Tu so na-oporišče za potniška letala. . njemu ministrstvu, v kateri se je Stali te dni hudi neredi. Spopadli so Britanci so ostro reaalrali n« to knJiževnlk zavzel za to, da bi iz- »e policija in več skupin mladincev, ^ zahtevo in kmalu poslali v pristanišče dali potne liste ljudem, ki so se zih^va^naj^Ame^ nemško društvo za boj proti radto- Božlčnega otoka vojno ladjo Ko Je nameravali udeležiti sestanka 1 mett ^omskega orožfa ^ Slih aktivnemu žarčenju Je objavilu poziv, n^^emPlm«eKkr0^t«Ta%nS1v Mednarodne mladinske zveze na MmVttSS?VeTffuVje^Uo dioreporter, ki Je bli hkrati edini urad- Češkoslovaškem. Ko je obramba ttranlh' nelcl P°llc*J p® ie bil ranjen. ln bolj kontrolirati tudi radioaktivno ni predstavnik britanskih oblasU. V , izpodbijala to trditev, Je pred- času, ko sta sl vladi Britanije ln ZDA Izmenjavali note, so britanske oblasti našle dediča Rouglerovega nečaka ln kupile pravico do zakupnine, ki Jo Je bil dobil stari Rougier na 88 let. Vlada ZDA pa vse do danes ni uradno umaknila svoje zahteve lz leta 1937. Med drugo svetovno vojno so Božični otok -okupirale« ameriške čete. Dekret o državni varnosti v Egiptu BRITANIJA PROTEST ZNANSTVENIH DELAVCEV London, SO. mala. (Reuter). Okrog 1J.OOO članov britanskega združenja znanstvenih delavcev Je na posebnem zborovanju sprejelo resolucijo, v ka- 1 pri uporabi Jedrske energije. Društvo namerava navezati stike s podobnimi organizacijami v tujini, da bi zbirali poročila o radioaktivnem žarčenju. INDIJA URANOVA RUDA _________j.™_____j ________________,—„--------,—,----------- . Kairo, 20. maja (Reuter). Pred- Mm^h^atomifuTciMnalmn^kav^Bre! £ar^ž»T0 Ssnlkj^fofv državi miru na svetu in z vsem srcem vsestranskega mladinskega sode- bostadpWP%XMako%in°U^k4aw ga *e bo nemara jutrl> — denarna. Nekatera poslopja so prazna. Dobršen del prebivalstva, zlasti tistega v Naser je tu pričujoč kakor po vsem starem, orientalskem delu mesta, živi v ze- Egiptu: njegova slika visi v šoferjevi ka- končne priključitve k Egiptu, kakor za tl-Agresorja ni več. Zdaj sodi le v črno lo slabih stanovanjskih razmerah. Zato pa bini namesto slike filmske zvezde ali pa ste, ki težijo h kakršni koli avtonomiji preteklost. Treba pa je živeti - zdaj in imajo nekateri posamezniki po več vil in zraven nje, v prodajalnah, pisarnah, na Naser jim pomeni edino varnost pred - . . tudi v prihodnje. Prihodnost pa je odvisna živijo od rente. Spoznal sem nekoga, ki je stenah, najbolj pa živi Naser v mislih lju- napadalcem s severa in vzhoda In pomeni S?aUičFoveki IjredTSmrtonosnim žarte-' od več stvari- Predvsem od tega, kdaj bodo dal oficirjem varnostnih sil OZN tri vile di. Naser je tu perspektiva tako za tiste, jim prihodnost, ki še ni natanko začrtana, njem. 1 poravnali arabsko-izraelski spor. . v najem, v četrti stanuje, peto pa zida. ki se brez pomisleka ogrevajo za idejo toda njena slika postaja čedalje bolj jasna. Več skrbi svetom potrošnikov V trgovinah z manj kot 30 zaposlenimi naj bi naloge upravnih odborov opravljal celotni kolektiv Število članov trgovin- težavami se bore tudi potrožni-«n kolektivov, v katerih volijo ški sveti, ki se doslej še niso rgane samoupravljanja, pogoste uspeli v celoti uveljaviti. Pri-premembe v organizaciji trgo- i bližno taka slika se je pokazala insKe mreže in druge posebnosti na prejšnjih konferencah delav-dpia .ega značaia trgovinske skih svetov trgovskih podjetij. „„;_vn9s.^ predstavljajo resno Na eno trgovinsko organizacijsko enoto pride povprečno 12 oviro delavskemu samoupravljanju v trgovini. S’ precejšnjimi zaposlenih, zavoljo česar je periodično obnavljanje članstva samoupravnih organov zelo zaple- niso ogrele za predlog, naj se tudi državljane vključi v organe delavskega samoupravljanja, dasi obstojajo dobri razlogi za okrepitev društvenega nadzora nad delom trgovskih organizacij. Menijo, da bi bili ksmbinirani organi samoupravljanja v nasprotju s poglavitnimi načeli delavskega samoupravljanja, saj bi državljani pač ne nosili materialne od- Goriški sporazum se zadovoljivo uresničuje Naša podjetja prodajajo v v italijanske obmejne kraje po tem sporazumu na leto povprečno za milijardo 200 milijonov lir raznega blaga, predvsem živil, za enako vsoto pa uvozijo raznih strojev in industrijskih potrebščin — Vrednost medsebojne trgovinske izmenjave narašča Goriški trgovinski sporazum med jugoslovanskimi in italijanskimi obmejnimi kraji se zadovoljivo uresničuje v zadovoljstvo in korist lokalnih gospodarskih krogov in obmejnega prebivalstva. Vzlic raznim težavam in, togostim, ki jih povzročajo pristojni italija'nski organi pri izdajanju uvoznih oziroma izvoznih dovoljenj svojim trgovcem, vrednost obojestranske trgovinske izmenjave nenehno narašča. Medtem ko je leta 1951 (poldrugo leto po podpisu sporazuma) vrednost izvoza v Italijo zna- Mcrribor — pobudnik teno- Posetm° je to težko izvajati govomostl za odločitve, pri kate V tlirielimii nrnnmimili v trgovinah na malo in prodajal- rih bi sodelovali. V lunsticni propagandi nah, medtem ko so trgovska pod- . , • 4 „ -i ■ ... - ,. ® 20-LETNICI -JUGOSLOVAN- J*ja na veliko v boljšem polo- , *Ke£,„lmaJ2 sJeti potroš^ikov Šala- Pn.bllžno 54 milijonov di- SKIH BISEROV- ^ju in je delavsko samouprav- kot obUk/ d™žbenega nadzora narjev m uvoza nekaj nad 13 "ir:: Sstfte mn rib°HSke llu®trtrane turi’ publiških trgovinskih zbornic bisePrai!ano5etedir3do Predvsem v tem,'daT^-tl pogoste levilo štev110 te revije, večjega obravnavajo samo vprašanja, po-dobre v^iii0 d'LpVstll.e razmerc, dasi sebej določena s predpisi, med-»oprft"?; temh.k0 zapostavljajo specifično pronii blsert*- predvsem na področju problematiko trgovinske dejav-* ^Slovenskem nosti. Ker ti organi pogosto ne &»SS$?S"0 2 lepimi Thklrni in™ uP^tevajo perspektivnega raz-minte so vzbulan in simi z*ni- v°Ja svoje gospodarske organlza-delo, Dritf'**1?, ln Uu<" ‘n njihov® ci;ie' Povečanje svojega prometa SavS! 2.eJeIe med Dravo ln Savo. od s^a plačnih skladov, nejo nriv.hilF rt»i’rSknlur:,f,Jkl utcg" Premalo razpravljajo tudi o morlct£nemu ‘urizmS.na"oddih in“d- odnosu do potrošnikov. Vpraša-dom‘rtfrlspeva11 50 zel° mnogo tudi k nje, kako vskladiti delo podjetja liube2niaSo^;^Hnf1H? ^melJ vs?k® s Potrebami in interesi potrošni-ra\T,rs‘‘^ °^Sgc°e?o0p£ koJ; * ^ toliko bolj pereče za-berti- Posia» tudi pravo domovinsko radi neaktivnosti potrošniških p? *• dom m solo. svetov. . Menijo da bi Mo delavsko Številka te domače revije ob samoupravljanj© V podjetjih UČin-°tvorjena Pohnr»k«a*tjTn»nfil<' ko bo kovltejše, če bi v njih ustanovili '®nljiv» 'prtdobitev^turizrn^v^podrav- en sam ®rgan upravljanja. V tria hkratl velika turistično gospo- govskih podjetjih, ki imajo do Ker » 30 zaposlenih, naj ne bi več vo- 'g™ reprezentativni prospfkt “t?£ 1111 upravnega odbora, marveč v«« ,3a,,b0 Jubilejna številka te re- naj bi ves kolektiv kot delavski n»staiapoinll!.^Tze1, ,kL bl, *!?*£, iftos svet opravljal funkcije upravne-^opagandl Maribor?™e*S t£ §a odbora. V kolektivih S 30 do stičnega zaledja. 100 zaposlenih naj bi volili dele *osnndl?J?v]?aSesa turizm* kot važ- lavski svet, ki bi obenem uprav- . panoge smo že dosegli 14-1 -SJnjp. 110 Je ob velikem številu tu- tudi delo upravnega odbora, ten»i lh obJektov doma in drugod ln- medtem ko bi določene pristoj- zsradTje 1ujn0 potI*bn* n°sti prenesli na delovni kolek- obstoječe konkurence. Tu pa , .__ Jet velja geslo: Pomagajmo si sami! V- teh predlogih naj bi oba S!10 Pa Je tudi nujno potrebno, da pri organa samoupravljanja obsta- J®3O 'tudi* vsi1 ^osonritVftC?n °rtM* -1®18 S8m0 V t^gOVSkih kolektivih nit.u. vs* gospodarski in drugi čl- , _.j lnn Y1„„{ uJJelJl. ki so na razvoju turizma kakor z n ° 1®” Člani. ou zainteresirani. 1 Mnoge trgovinske zbornice se v svete naj bi izbirali take državljane, ki se spoznajo na poslovanje trgovine. Razen tega zbornice predlagajo, naj se ustanovi telo, ki bi potrošniškim svetom nudilo pomoč in spremljalo njihovo delo. To telo naj bi bilo v okviru organizacije Socialistične zveze in naj bi tesno sodelovalo s gospodarskimi zbornicami in sindikalnimi organizacijami. na 968 milijonov dinarjev. Blagodejni vpliv na obmejno trgovino je imel podpis sporazuma o lokalnem potniškem prometu/ med obema deželama ter drugi sporazumi, ki sta jih podpisali Jugoslavija in Italija za zboljšanje njunih medsebojnih odnosov. Vrednost izvoza oziroma uvoza se je gibala takole: leta 1950 so naša podjetja izvozila v sosednjo deželo za približno 17 milijonov dinarjev blaga, uvozila pa nič; 1951. leta je vrednost izvoza kot omenjeno, bila okrpg 54 milijonov dinarjev in uvoza nad 13 milijonov dinarjev; naslednje leto se je vrednost izvoza povečala na 149 milijonov dinarjev in uvoza na 196 milijonov dinarjev; leta 1953 je vrednost izvoza znašala 441 milijonov in uvoza 614 milijonov dinarjev; leto nato je bila vrednost izvoza že 767 milijonov dinarjev in uvoza 869 milijonov dinarjev; 1955. leta so izvozili raznega blaga za 835 milijonov dinarjev in uvozili za 790 mili- GOSPODARSKE vesti 0 Potroinja električne energije v Industriji. Od celotne, laneke proizvodnje električne energije v nali drfavi, ki je zna-iala 5047 milijonov kWh, je induatrija lani sama potrošila 3186 milijonov kWh, to je 383 milijonov kWh ali za 14V* več kakor prejinje leto. Največji potrošnik električne energije je bila barvasta metalurgija a 727 milijoni kWh, nato kemična industrija s 452 milijoni, sledijo črna metalurgija a 375 milijoni, premogovniki z 287 milijoni, tekstilna industrija z 202 milijona itd. # Naše prve rečno pomorske ladje. Na Donavi so že pred vojno Madžari zgradili prve ladje, sposobne ne le za plovbo po reki, marveč tudi po morju. Znano je, da je prevoz po vodni poti mnogo cenejši ka- teden izročila Jugoslovanskemu rečnemu brodarstvu rečno pomorsko motorno ladjo »Kolubara«, v drugi polovici letošnjega leta pa bo ista ladjedelnica dovršila še dve taki ladji. Vse tri bodo vzdrževale redno rečno pomorsko zvezo Beograd -Istambul-Beirut-Aleksandrija. To bodo največje rečne po- morske ladje na Donavi, saj bo vsaka izmed njih imela nosilnost 1050 ton. Polno na- ložena bo s^gsla le 3 metre pod vodno gladino, za pogon pa bo Imela Dieselov motor* za 500 konjskih moči. ‘Na svoji prvi poti bo nova ladja »Kolubara« odplula najprej do Aleksandrije, odtod, pa po redni liniji akozi Dardanele, Bospor, do izliva ■■■■■ ■■■■IH Donave in po Donavi navzgor do Beograda, kor po železnici, tudi če je ta pot precej Slovesna otvoritev nove plovne zveze Beo- daljša. Prednost rečno pomorskih ladij pa g rad-Aleksandrija bo v, juniju. Celotna pot je zlasti tudi v tem, da odpade preklada- . od Beograda do Alekaandrlje je dolga okrog smo te dni zgradili tudi v Jugoslaviji. 4#/e zneska posojil. Dobitki pa so poraz-Ladjedelnica »Tito« v Kraljeviči je prejšnji - deljeni tako. da je prej ali fiej deležna do- nje tovorov zai nadaljnji prevoz po morju. Take ladje pridejo zlasti v poštev za prevoz blaga iz podonavskih držav do luk v Črnem morju in Sredozemskem morju in obratno. Glede na uspele poizkuse pred vojno so v zadnjih letih zgradili več takih ladij na Madžarskem, enake načrte imajo tudi v Avstriji. Prvo rečno jpomorsko ladjo pa Prvi furnir iz Celja P°Jnn izdelan stroi za rezanje furnirja — Na njem °do narezali na leto več ko 1000 kubičnih metrov raznih furnirjev Lesna industrija >Savinja« v '■ elju predela v svojih številnih goratih več kot 80 odstotkov hlo-?®yine v izdelke, odnosno polizdelke (rezan les, zaboji, pohi-l ’ lesna volna, lesna ga- lanterija itd.). Ves čas, odkar re-*eJo tu hlodovino, so menili, da e nekatere škoda predelati. ti lahko ugodneje vnovčili, če bi iz njih delali furnirje, ki so doma in po svetu zelo iskani in tudi dokaj dragi. Celo za lastno tovarno pohištva često niso mogli nabaviti dovolj dobrih furnirjev. Vodstvo »Savinje« se je zato amreč številne kubike lesa bi že Pred leti lotil° PriPrav- izdelovanje furnirjev v lastnih obratih. Mnogi so sprva na to misel skeptično gledali, a so kmalu uvideli, da bo načrt uresničen. Podjetje je prodalo nekaj starih strojev, katerih niso več potrebovali ter z dobljenimi sredstvi kupilo, odnosno dalo v izdelavo velik stroj za izdelovanje furnirjev. Tu moramo poudariti, da so stroj izdelali domači strokovnjaki, in sicer v Železarni Štore. Strojne dele so tu odlili, jih obdelali in nato ob pomoči monterjev mehanične delavnice »Savinjec stroj sestavili. Da je »Savinja« prišla razmeroma ugod- Iz Račke občine Dober odziv zadružnikov . v °Mln| Rače imajo pet kmetijtklh !* zvezno tekmovanje pa »o M r,x , trl ,n Kmetljako gospodarstvo t u h tek™valcev v občini Je 123 * »Kupno površino 188 ha njiv. Združili V 18 tekmovalnih skupin. Tek- dim Prfidviem v pridelovanju krom-Hu-ja, Jn sicer kar 15 skupin, ostale tri E* Pridelovanju plenice. Kmetijsko gospodarstvo Bače tekmuje s 50 ha pše-in u ,5 ha P* kmetijski ladrugi Rača rjLni v,s- v ‘»“lih krajih ao na- n<- manj ugodni za tekmova- nj ' “Ofuina vodstva pa so se tudi w«malo potrudila, da bl povečala zanl-V.V!:!, 2"druSnll'0v. Težko Je namreč »h« bi bl11 na Področju račke teHko “oodnejli pogoji za tek-tei< i no J' razmerje v itevllu ^fugami “ ln •°*« •'“'o- R« Je, da je bila tako bolj!« Geležba. kar pa ni koristilo nalogam ^kultur« niti kakovosti prireditve. J. P. no do nove pridobitve, je zasluga tovarišev Hajnšeka in Voge iz Železarne. Furnirni stroj sedaj brezhibno deluje z zmogljivostjo od 15 do 25 rezov na minuto. L,.etno bodo izdelali z omenjenim strojem več kot 1000 kubičnih metrov raznih furnirjev. Promet v podjetju se bo s tem dvignil za več kot 300 milijonov dinarjev, a ustvarien dobiček bo znašal letno približno sto milijonov dinarjev. To je nedvomno precej, če upoštevamo, da so znašali stroški za doma izdelan stroj približno 16 milijonov dinarjev. Tu niso upoštevani stroški za pogonske naprave. V dveh zvrstit' vah je zaposlenih 22 delavcev, ki upravljajo stroj, pripravljajo hlodovino ter obrezujejo in zlagajo furnirjeve liste. Z lastno proizvodnjo furnirjev bo »Savinja« zadostila potrebam lastne tovarne pohištva, ostale količine furnirjev pa bo prodajala domačim podjetjem, a nekaj bo tudi izvažala. F. K. 3000 km, navzlic temu bo prevoz cenejši kakor po 'kombinirani železniško-pomorski poti. Za prevoz blaga na liniji Beograd-Aleksandrija se zanimajo tudi druge obdo-navske države zlasti češkoslovaška. Avstrija in NemCIJa. 0 V Sovjetski svezl ne bodo vefi razpisovali obveznih notranjih posojil. V Sovjetski zvezi sq pred kratkim po daljši javni diskusiji izdali odlok, po katerem se amortizacija vseh dosedanjih notranjih posojil v skupnem znesku 160 milijard rubljev odloži do leta 1977, nakar bodo obveznice izplačane v 20 letih. Letos bodo namesto predvidenega notranjega posojila 26 milijard rubljev r*rpl»ali M wdnje posojilo za 12 milijard rubljev, ki ps bo vrnjeno v petib 16tih. Pri tem bodo državljani z dohodkom do 500 rubljev mesečno oproščeni dolžnosti vpisati posojilo, za ostale pa se obvezna kvou zmanjša na dvotedensko plačo (doslej štiritedensko). V zadnjih letih so no-trsnja posojils predstavljala znaten vir dohodkov za investicije, saj ao prinesla leta 1954 30 milijard rubljev, naslednje leto 32 milijard, lani pa 34 milijard. V dobi odložene amortizacije se bo seveda nadalje-žrebanje dobitkov, ki nadomeščajo valo obrestovanje in predstavljajo vsako leto bitka vsska tretja obveznica. Ker bo prihodnje leto odpadlo vpisovanje posojil, se bo navzlic začasni ustavitvi amortizacije s tem ukrepom kupns moč prebvalstva pove-, čala. 0 Sovjetska zveza bo kmalu poatala največji proizvajalec diamantov. Z razvojem tehnike se Je v zadnjih desetletjih močno povečsla svetovne potrošnja industrijskih diamantov. Svetovni trg diamantov že dolgo obvlada Južna Afrika, kjer so največja svetovna, nahajališča diamantov. V nekaj letih pa je računati, da bo ta monopol Južne Afrike na svetovnem trgu močno omajan. V severni Sibiriji v Jakutski pokrajini so leta 1955 odkrili bogata diamantna polja, ki so se ob nsdaljnjem raziskovanju izkazala kot največja na svetu, šestim sovjetskim geologom, ki so odkrili ta nahajališča, je bila te dni podeljena rajvišja sovjetska nagrada — Leninova premija. V Sovjetski zvezi sicer Že dalj časa pridobivajo diamante na Uralu, toda en sam kubični meter jakutake rude daje 20 do 30 krat več diamantov kakor na Uralu. Težava je le v tem, da je novo nahajališče visoko na severu, kjer se zemljs le poleti otopi, v globini pa Je večni led. Razen tega Je nahajališče oddaljeno 1000 km od naj-bllžje železnice. Zato so se odločili rgrs-diti 260 km dolgo cesto do reke Lene, tako da bo mogoče v poletnih mesecih po reki in po cesti oskrbovati nova diamantna polja s stroji ln gradbenim materialom, kurivom in živili za delavce. Zdaj vzdržujejo promet edino z letali. jonov; lani pa je vrednost iz» voza znašala približno 926 milijonov dinarjev in uvoza 834 milijonov dinarjev. Podjetje >Primorje-export« r Novi Gorici, ki je v glavnem angažirano po tem sporazumu, je že leta 1952 začelo na sosednjem obmejnem področju opravljati tudi razne prevozne usluge n svojimi vozili, ki sq naraščale v približno enakem obsegu. V ilustracijo navajamo samo naslednje številke. Vtem ko je ▼ začetku leta 1952 opravilo prevoznih uslug v Italiji za približno 5 milijonov dinarjev, je lani znašala vrednost že skoraj 139 milijonov dinarjev. — Preračunano v italijansko valuto (0,48 lire po uradnem oziroma 0,90 lire za en dinar po obračunskem tečaju) tedaj znaša vrednost obojestranske trgovinske izmenjave približno -2 milijardi 400 milijonov dinarjev na leto, oziroma milijardo 200 milijonov lir izvoza in prav toliko uvoza. Vrednost prevoznih uslug pa znaša povprečno 60 milijonov lir letno. Letos do konca aprila so na osnovi Goriškega sporazuma izvozili v Italijo za preko 300 milijonov dinarjev blaga, uvozili za približno.205 milijonov, podjetje »Primorje-export« pa je opralilo prevoznih uslug za okoli 20 milijonov dinarjev. Naša podjetja izvažajo v Italijo v glavnem živilske potrebščine, gradbeni material, les in njegove izdelke in podobno, medtem ko uvažajo iz sosednjega obmejnega področja v pretežni večini stroje in tehnična sredstva ter nadomestne dele.. Po vrednosti je pri izvoznih predmetih približno 40 “/e blpga iz goriškega okraja, medtem ko ostale potrebne količine nabavljajo v drugih krajih Slovenije in po potrebi tudi v drugih republikah. — Uspešno izvajanje Goriškega sporazuma je uspešen činitelj za medsebojno dopolnjevanje gospodarstva na obeh straneh meje. posredno pa prispeva tudi k razvoju trgovinske izmenjave med obema sosedn jima deželama. M.J5. 17 milijonov dinarjev za razbremenilnik Ledava—Mura Vodna skupnost za Prekmurje gerjem očistili in regulirali preje lani prispevala največ svojih danovski in kobilianski potok in sredstev za urejevanje razbreme- opravili še nekatera druga tehnični i- . -, ,nilnika Ledava—Mura'pri Murski na dela — bodisi v lastni režiji ali Pletarstvo tudi _ 1 Soboti. Pri gradnji tega objekta so pa za tuje investitorje (lendavska V ljutomerskem okolišu porabili 17 milijonov din, ki so Nafta za Kopico in kobiljanski S pletenjem košaric «1 drugih lz- jih dobili od OLO in Uprave za potok), delkov, ki Jih pošiljamo tudi na zu- . vodno gospodarstvo LRS. Letos so | Uresničevanje melioracijskih nanji trg, so se v zadnjih letih ve«i- , dogradili tudi tri mostove čez raz- jtl regulacijskih del, ki jih oprav-noma ukvarjali na levem bregu Mure, j bremenilnik in z dobro delovno Ha Vodna skupnost, ie izredno organizacijo pocenili gradbena važno za nadaljnji razvoj kmetij-je pletarne še v Berkovcm (aktiv ml«- ^ela »krog 50 odstotkov M^st stva na levem bregu Mure, zate-dih zadružnikov) ln Hrastju-Moti Cez razbremenilnik na cesti Ba- gadelj pa je tudi potrebno, da bo v začetku obratovanj. Je bilo v I "£jrnobi Vodna skupn6st v prihodnosti de- podjetju zaposlenih samo 20 delavcev, predračunu veljal okrog 21 mili- ležna še večje podpore svojih čla-sedaj pa jih Je že 80. Prvi delavci so I jonov, do sedaj pa so porabili le n0v, ljudskih odborov in drugih tudi s ■“prostovoljnim delom pomagali 7 milijonov, čeprav so že opravili činiteljev, ki se ukvarjajo z ure- prl urejevanju obratnih prostorov, po odstotkov vseh gradbenih del. ianjem vodnih razmer pri nas. Lani Jim Je primanjkovalo reproduk- , ■ cijskega materiala, zato so letos v Lu- j Uredili pa so tudi nekatere kavčih pri Ljutomeru zasadili z vrbo druge regulacijske objekte ob Leli ** P'o4yIrn*tefa zemljišča, ki Jim I javi (nasip s 1213 kub. metri zem-rovine 'a ^fe.PPo"m inočistiH potok v dolžini lahko v podjetju zaposlili še več de- km, delno uredili tudi potoka odločili, da bodo letos regulirali okrog lavcev- Bukovnica in Kopica, z novim ba- i km potoka, ki Jim ob deževju in na- livih odnaša ln razdira njive, travnike ln vaško cesto. Pripravili so že 500 pilotov. s katerimi bodo zavarovali svoja zemljišča. Vsa dela bodo opravili sami, brez podpore ObLO, kar Je vredno še posebej omeniti. V Doliču bodo regulirali 1 km potoka Vaščani Doliča v Prekmurju so se BREZ BELEŽNICE V ŠTAFETI MLADOSTI S »Krokodilom« po Dravi do Varaždina »Krokodil« je zeleni kanu, ki ga je mariborsko brodarsko društvo »Sidro« podarilo novoustanovljenemu brodarskemu društvu v Ptuju. Z njim in še z dvema čolnoma so letos tudi ptujski brodarji sodelovali pri štafeti, ki je v soboto odplula iz Maribora. Vozil sem se v »Krokodilu« brez beležnice. Rekli so mi namreč, da se lahko kopamo. Rekli so mi tudi, da sem član društva j in bo treba veslati, ne pisati. Vzlic temu bom zapisal nekaj vtisov s »Krokodilove« poti po Dravi od Ptuja do Varaždina. »PETO VIA« SPREJEMA ŠTAFETNO PALICO Ob deveti uri se je pojavila na Dravi mariborska »flota«. r,judje v ptujskem kopališču so •ohiteli k obali. To je res bila »Krokodila«. Ko je že govora o obronki haloških gričev mimo tistih, ki so nosili štafetnp pa lico, je treba povedati, da je Franc Vidovič doma iz Vičave pri Ptuju,- prav ob Dravi, tam, kjer so znameniti vičavski valovi in je brodar že od mladih nog. »Flota« je odplula iz Ptuja in palico je nosila ptujska »Pe-tovia«. LEKCIJA O VESLANJU Tisto o veslanju ml niso rekli kar tako. »Krokodila« ,1e krmaril Slavko Fajt, spredaj pa je veslal Ivan Prejac. Nekje pri Marku na Ptujskem polju sta mi dala v roke veslo in Slavko mi je dal pfvo lekcijo. »Pravijo, da Indijanci veslajo v kanujih kleče ,iri da pljuvajo v roke... Pri nas 'J Borla in Zavrča ... .Približevali smo se Ormožu. Tam, na meji Slovenije, so nas čakali brodarji delavskega športnega društva »Tekstilac« iz Varaždina, da bi prevzeli štafetno palico. V Ormož smo prispeli ob 13. uri. Na obali se je zbralo veliko število pre-' bivalcev, predvsem pionirjev, ki so z zanimanjem opazovali predajo štafete. Od Ormoža naprej so štafetno palico nosili člani kajakaškega kluba iz Varaždina. »Flota« se je povečala, ko smo pluli mimo ravne Podravine. Ves dan je bilo vreme izredno lepo. Pluli smo mimo starih dravskih mlinov in gozdov, ki dajejo Podravini precej enolično sliko. Ni se nam mudilo in večinoma smo sedimo. Veslaj dolgo in globoko, »splavarili« — prepustili smo se . „ . , - , Tako. Pazi na zračni upor ..« toku, ki je nesel »Krokodila« po d,l°- c* p® smo lkroPt11 p»- raždinski kajakaši odpluli s šta- & brP3PXo,1 fetno palico naprej po Dravi. Mi protiperonosporne službe bomo redno dajali vsak dan po radiu Ljubljana, In sicer po vremenskih napovedih ter v dnevnem tiaku »Ljudakl pravici« In »Slovenskem poročevalcu« v posebni rubriki »Protiperonosporna služba. Kmetijski inštitut Slovenije . Ljubljana dilu« se sicer ni nič zgodilo, ven-' dar je bilo spotoma nekaj »kopalcev«. Neprijetna reč je, če te obrne čoln na vodi, ker je Drava vse prej kot topla. Rekord je nosil sandolin ptujske »Petovie«, ki se je obrnil kar dvakrat zaporedoma. Čoln je bil ozek in pO divji vodi ni imel ravnotežja. Najbolj eleganten je bil podvig novega zelenega kanuja, ki se je obrnil tik pred pristankom v Varaždinu pred množico ljudi, ki so pričakali štafeto.' To se pravi imeti smolo. Ampak brez smole ne gre. NA CILJU « Ob petih popoldne je »flota« prispela na cilj. Sprejem štafete ni bil nikjer tako slovesen kot v pa smo se vričali zvečer dobre volje, s svojimi malimi doživetji in prijetno utrujeni. Vse skupaj nas je bodrila zavest, da smo sodelovali v štafeti mladosti, -mr 6 *3QlIIDDavek na srce«, njihov tamburaški or kester pa je žel priznanje v oddaji radia LT Smarie pri Jelšah. S pomočjo KZ Podčetrtek in delavnega šoiskega upravitelja tov. Brileja je mladina tega ob- soteljskeza področja zaživela in bo lahko žela lepe uspehe. • Na Jesenicah bo zbor planinskih markacistov Na rojstni dan maršala Tita bo na Jesenicah zbor planinskih markacistov s področja Julijskih Alp. Na zboru se bodo markacisti iz Rateč, Trente, Bovca, Bohinja in Radovljice pogovorili o ob-ncfvitvi markacij. Markacisti v Julijskih Alpah se zavedajo, da so dobro markirane planinske poti najboljša propaganda za množično planinstvo. Udeleženci zbora si bodo ogledali tudi planinsko razstavo na Jesenicah. RAZŠIRITI VINOGRADNIŠTVO IN ZAGOTOVITI KAKOVOST VIN Pred prvo svetovno vojno je “rdih zelo bilo vinogradništvo v Br razvito, njihova vina tokaj, merlot in druga pa je cenila celo ceno. Samo v zadnjem času so uredili 40 ha tiovih nasadov breskev. A sir« rsurt Občina na Dobrovem ima pri svojem delu tndi precej raznih ?vš^end'^ma rj\ama r Brd. V vseh1 izdih* P ' prikUu0či?vfX^ko?nftibjh° Od iirJ, Sia&Sii aS ir bsmH k f a® pV? mSU kai let Hoseo-l« reven vin.Ve n,A. , z«,V Sr&dStCV in lani “ °b«in° SS oovrSnTi ’Re^ !* P«bivaJci, ki so s.pro- derno strojno obdelavo. Novi vi- ° S*“m hi t,v,v_ nogradi naj bi bili vsi rodni do “ 'S 1963. leta. Tedaj bi se pridelek Briofso skromS iTSS1 povečal od sedanjih 450 vagonov d®v. / na 700 vagonov vina letno. Vina naenkT^- bodo šolali v modami vi neki lrl^ti ^ ? . 1D da >br< bodo šolali v modemi vinski kleti, i ZHE'n “iSC da ki bo začela obratovati prihodnjo ;e torci _ «.bolj« in jesen in bo imela zmogljivost 400 $2?l^v^wS vagonov.. V začetku so imeli proti S pnMhfldnnIe njej nekateri pridelovalci razne ' • pomisleke, ki so izvirali deloma Ljubljanski otroci rz bojazni, da bodo zasebniki na MežnlcHi oškodovani in iz najrazličnejših V , konservativnih predsodkov zdaj e. Sf M&im pa so v glavnem vsa doumeli, da !«‘« ni«‘» bil, pov«»m izkoriščen,. z,to ni modernega vinogradništva brez /r^np-r‘vt d* ,bosta -tomov, vtronilo • _ letds iu t bbdhčih sozftnsh zasbdcua V tipiziranih vin. . predšeioni bo letovalo n* R»vn,h 210 letos bodo obnovili skupaj predšolskih Otrok it Ljubljane. 55 otrok približno 85 hektarov vinogra- ?rvo i« na Mežafciji že od dov, na skoraj polovici teh po- ** trrč in v>n ec Xo cco Jll_ Svet za gospodarstvo občin, Ajdovščina je v četrtek, 16. maj« razpravljal o važnih gospodarskih vprašanjih. Med drugim k sklenili predlagati občinskemu ljudskemu odboru, da bt odobril posojilo kovinskemu podjetju v znesku 3,5 milijonov dinarjev ta nabavo novih strojev. To podjetje zaposluje okrog 40 delavcev in Je kljub aastare-lim in pomanjkljivim strojem doseglo lani lep finančni uspeh. Nabava novth strojev bo v znatni meri prispevala k dvigu proizvodnje In produktivnosti. Nasprotno pa niso mogli ustreči prošnji stolarna »Partizan« v Lokavču, ker niso predložili dovolj tehtne dokumentacij«. Na spomladanskem sejmu plemenske živine, ki je bil v četrtek, 16. maj« v Ajdovščini, Je bilo zelo živo. Kmetovalci so prignali na živinski trg več ko 140 glav živine, od katerih ja bilo 25 plemenskih bikov, ostalo pa krave in telice. Kupci so prišli iz Dalmacije In drugih raznih krajev Hrvatske, ki so odkupili več kot polovico prignane živine. Najboljše Je bil prodan bik lastnika Darka Lokarja, ki j« dobil zanj 162.000 din. Cene telicam so bile od 70 do 109 tisoč dinarjev, kravam pa od 56 do 100 tisoč dinarjev. Del skladišča mlinske industrije v Ajdovščini 12. TVS Partizan se vestno pripravlja na čimbolj množično udeležbo pri proslavljanju Dneva mladosti. To posebno velja za njegovo mladino, ki se marljivo vadf v prostih vajah in lahki atletiki. V nedeljo, 19. maja bodo nastopili pionirji in mladinci na velikem Javnem nastopu in še v prostih vajah, mladinke pa v folklornih plesih s svojimi vrstniki, ki pridejo na ta nastop iz Dobravelj in Vipave. Skupno bo nastopilo na stadionu »Primorja« nad 700 mladincev, pionirjev, mladink in pionirk. -mar- vršin pa so že posadili mladike žlahtnih vinskih sort. Podjetje »Zadružno vinarstvo«, ki združuje ' prejšnji državni posestvi Dobrovo in Vipolže ter klet v gradnji, si bo ^zlasti prizadevalo za go- . Ta jenje donosne sorte »rizvanec«. Ta teden pred ljubljanskim sodiščem sorta daje ob ugodnih prirodnih sodnikov* Okfožnea.^.Siuz*10/*.®«1^ Ker ",** n,d*ial« izplačila, soraz- uuitiaui ovp v JJišiiU) iliUl s te v II o KazenSKlU spl J do 200 hi mošta na hektar povr- nek*j bolj sajetnih. šine. Letos so s to trto posadili v 1—u v* prvih 8 ha novih vinogradov. prihodnjih letih bodo začeli JC ve, lBl. tega grozdja stiskati naravni vmsn^ *kod6 svojih delavcev. 2a njim grozdni sok. se •1od6r,ra?!,r4tll11 otožni klopi Ro- i 7 . j. , . , v zemili D., Daniel P., Zoren J. in Jtilka Za razvoj sadjarstva bodo še E.,.dva obtožence pa boste iz te skupine obnavljali breskove nasade. Bre- ▼ odsotnosti, ker sta pobegnila skve v Brdih zelo dobro uspevajo. ^jBrdih zelo dobro uspevajo, ^zlč‘"Tot^^d^^^d".*' na trgu pa imajo tudi nsoko Uavilo v nekaterih delih in bo morali nlfrftJno ao<4tZXA «r š«m A...., - ___ _ Hudo neurje nad Pivško dolino in Brkini Koper, 18. majt. - V petek se je v zgodnjih popoldanskih urah nanagloma zbrala nad Pivško dolino in Vzhodnim področjem Brkinov nevihta, ki se je iznenada spremenila v hudo neurje. Med bliski in grmenjem se je vsula najprej sodra, za njo pa toča. Ponekod je padala kakor lešniki debela toča, ki je povzročila na poljskih kulturah, ki so sl komaj nekoliko opomogle po majskem snegu, ie nadaljnjo škodo. ______ vr«,M */«, suvimiv Okrožno sodišče v tem obsegu ponovno raspravljati o nedovoljenem trgovanju, ponarejanju listin in poneverbah. Ivan G., delavec v tovarni »Tiskani v K^anju, ki bo tudi v torek na za- toži kloni, se bo moral zagovarjati zaradi malomarne vožnje s kolesom, s ka- maiomarne vožnje s jcoiesom, s katero ie zakrivil, da je nek drug delavec * Sl •• utrpel male telesne poškodbe. , Tudi Pavel S., šofer it Ljubljane, je lani vozil v vinjenem stanju it Medna v Sentvjd in prevrnil tovorni avtomobil. Prt tem jt nastalo ta 1 milijon 235.55? dinarjev škode. V Šmartnem pod Šmarno goro Je bi-lo letos 16. februarja več gostov. Med njimi sta bila tudi mizar fvan B. it Po- V hudem tr.sk.nju In grmenju j. pri- ^in Stani F kUučavničar « Tr.te' hrumela nevihta tudi nad Knežak in oko- K—* ’* Trate. liške vati. Na domačijo Franca ,,,j, _,J vn.«.L oiana r., Ključavničar s Irate. Baču atriu udarila • u }e *Pr'6OT0r>'<> rino. Majhen pre- Kleša delavca . P,r. ~7. ln *>“de ‘elesne poškodbe, zaradi Ilel k?* 1. hn OravUar nrfšal M St«»« K. dalj« Č.SS podjetja Javor. Klel, ki Je bil pravkar prišel 1 zdraviti z dela, je tedel na klopi v domači kuhinji- , J0». u i, tiu:, Takoj po udarcu atrel. je prihitel, v ku- Gvido A . Reke Žo< htnjrt 9ann (so trnenčola msa4b I»am 4a __ . »• a ,« ISKOJ po udarcu strele je prihitela v ku- [Gvido A. z Reke Todo mr.li hinjo žena in vprašala moža, kam da Je 'vati sodnikom v sredo nevestno vo?no" treščilo. »Vame!« je še izdavil zadeti KlŽš .d«.Vo * p treščilo. »Vame!« J. ie Itd.Tii „d«i“^KlJš .d„,ko'pSSSS^hTUmtb? ln se zgrudil mrtev. Talati udarec strele poneverbe. jr pvoiutsujB iu poneverile. Os«m tatvin, cd tega sedem vlomnih. j« .»r««. •« ua>4.tiji uumacijt, jC zagrešil Nikola M. iz Pelinrtvr* nri kjer je po roki oplazil Antona Tomažiča Čakovcu, ko je bil zaposlen v Liubltani ln ubil na dvorišču na verigo prikianjenega Na sodbo čaka kar v saporu krer izdr-psa čuvaja, pri sosedovih pa prav tako žuje 20 dni upravne kazhi ki mu jo re oplazil po roki oosoodaria Ivana Urbančiča. t« mJ\Srxu J ' oplazit po roki gospodarja Ivana Urbančiča, prisodil že'soln?knza prekrške Z močnim treskanjem se Je nevihta Kmečki posestnik Andrei Š it Reči-razdlvjalh tudln.d drugimi kraji Pivške do- ce pri Bledu ,e je vozil t motornim ko-SZJS J.°l! .^1 I p? J**«nieah močno vinjen. Med trjenlh ve.teh J. v Topolovcu pri liirritl I vožnjo j. pTt n.k«. koT«?irj"* več Bistrici strela ubila orača in gonjač«, ki ljudi pa se je tndi komli o.eil« .U med nevihto ostala n. polji. »Rimljanka« - za ali proti? »LA ROMANA« ALBERTA MORAVIE V SLOVENSKEM PREVODU polna podoba dna sodobnega ita-liji Poznali ______ Krajših tekstov, Cankarjeva za- dah, dokler ne konča pripovedo- ozba v Ljubljani pa je nedavno vanja kot žena, ki bo postala lijanskega velemesta, vse to je pi- POsredovula slovenskim bralcem mati, in ki se je odpovedala svo- sano in podano, če se tako izra« v prevodu Cirila Zlobca njegov jemu dosedanjemu poklicu. Ro- zim, z vidika odnosov med mo- rornan »Rimljanka« in tako pred- man je preveden v domala vse škim in ženo. Vendar zaradi te- stavila tega svojstvenega pisate- svetovne jezike, zanj je bil av- ga vidika drama ni nič manj ‘Ja tudi z večjim delom. Prvo tor celo predlagan za Nobelovo pretresljiva, nič manj težka, srečanje z Moravio bo tako za j nagrado. Pred dobrim letom je Podoba, ki jo riše Moravia slovenskega bralca dokaj nena-1 doživel roman srbskohrvaški pre- v »Rimljanki«, plaši in zaskrb-'aono, da ne rečem presenetljivo vod in sprejem, ki je nihal med ljuje. Prikazano je resda dno, ®h celo odklanjajoče: pri nas 1 navdušenimi slavospevi in očitki, tisto najbolj žalostno, najbed- 'Qke literature nismo vajeni, češ da je. to poceni in na naj- nejše, a ob tem so kot v močni P,red novim pa nas je, dostikrat slabše želje bralcev preračunana luči osvetljeni ljudje, tipi in znašlo neupravičeno strah; strahu knjiga. Res je, da je bilo pre- čaji, od katerih ni mogoče pri- Se Pridružujejo po navadi še ne- tiranih hvalnic več — resnica čakovati ne lepih dejanj ne ka- zaupanje, rezerviranost ali že o Rimljanki pa bo le najbrž ne- kršnegakoli izboljšanja ali dviga vnaprejšnja odklonitev. Neupra- kje na sredi med tema dvema iz tega dna. Ljudje, o katerih naj zapišem takoj, pa se skrajnostima. Adriana, junakinja romana, pri- !m,?“i tak strah in tako gledanje j Tema, ki jo Mobra in poštena — končno so ake vse ženske te vrste, kar jih Poznamo iz nemalo podobnih del v literaturi — in jo življenje samo pritira na dno, iz katerega 8e venomer hoče izkopati, grabi /iv Milan Kerac: Tihožitje, in hlasta po drugačnem življenju, resda z malo sreče, pripoveduje sama svojo trpko življenjsko zgodbo, pripoveduje od začetka, ko jo kot lahkoverno, zaupljivo in neizkušeno dekle, ki sanjari o malem domu in družini, premeten goljuf izrabi, ko J° bedne razmere,'revščina, mati vadna, je v Italiji nekaj povsem ženim življenjem, propadli sla-vsakdanjega, tčma, ki celo pre- biči, kriminalci, obrazi, ki člo-vladuje nad ostalimi temami, veka plaše mnogo bolj, kot mu (Spomnimo se samo na filme s dajejo kakršnokoli, tudi naj-tf> tematiko!) Odveč bi bilo raz- manjšo nado. Razkrijejo se ob nlotrivati vzroke, da je temu Adriani in pogled na to goloto tako, treba bi bilo iti predaleč ni niti najmanj prijeten. Lik mo-nazaj, kar do Bocaccia, govoriti rilca Sonzogna, s katerim Adria-o njihovi literarni tradiciji, druž- na zanosi, je naravnost pošasten, grozljiv in v tej grozljivosti fan-. tastičen. Zato tudi optimistični konec romana pravzaprav ne izzveni povsem optimistično. Adriana resda zanosi, veseli se materinstva in zaradi tega pričakovanega otroka, ki ga je spočela nerazsodna in neprištevna zver v človeški podobi, strah in grozo vzbujajoči Sonzogno, se odpove prostituciji, a vendar ostaja na koncu kakor težka mora nad njo in nad romanom nepojasnjeno vprašanje: kaj sedaj? kaj bo s tem otrokom? in kakšen bo ta odrešilni potomec prostitutke in morilca? Osebna rešitev Adriane je nakazana, v njo verjamemo, širše perspektive, večjega, močnejšega žarka pa pisatelj v to mračno dno ni priklical ali ga ni mogel priklicati. Dal je svojo — poudarjam svojo — podobo nekega življenja, svojo vero v to življenje, ki je sicer v nekem pogledu skeptična, a |e benih in ostalih pogojih itd., toda ''?nda.rle vera. S tem je svoje to na tem mestu ni vižno. Mnogo P'sanJe ?Plav‘*'V- 8 .te*a v,d*a važnejše se mi zdi, da Moravia %7'FM« V na to kočljivo nelahko temo ni tutke, opisan v »Rimljanki , v napisal ne kakšne sentimentalne popolnoma drugi luči, kot jo solzave štorije, ne lažne ideali- j *vel.čavna Cer. Ji Eovedi, zgradba romana, drzno rezkompromisno opisovanje življenjskega dna, spretno fabuli-ranje, pripisati odlično podan lik glavne junakinje, dan v vsei njeni polnosti in v razvoju od zaupljivega dekleta do zrele ma- V vsebinskem po-tere. Lik Adriane kajpak izsto- gledu je bila na pa, a zato niso nič slabše podani Sterijinem pozor-niti ostali junaki, na primer že ju morda najzani-omenjeni Sonzogno, slabič Mino, mlvejša noviteta policist Astarita, prostitutka Gi- D. Leboviča in A. sella in drugi. Obrenovlča »Ne- Stilno Moravia ne preseneča; beiki odred« — s ostaja pri stvarnem realizmu, ki tematiko iz kon-pa ne zgreši učinka ne v cpiso- centracijskega tavanju posameznih dogodkov in borišča, situacij kakor ne z efektno komponirano celoto. Zato bi se kazalo, če se vrnemo k vprašaju v naslovu, odločiti za »Rimljanko« in ne proti. T. Pavček GLEDALIŠKI FESTIVAL NA MOTNEM BREGU DONAVE Mohamed h gori ali gora k Mohamedu on gledališče in občinstvo zirane zgodbe, ne plitkega banal- ! kev: ki ie Plavila vsa dela Mo-nega dela; »Rimljanka« je in ™v.'.e na mdeks prepovedanih ostane predvsem drzna, stvarna knjig motre in ocenjujejo; iz KINEMATOGRAFSKIH DVORAN SLABI DUMAS IN UPORNI ARHITEKT Pod naslovom Sentjernejska je znan v zgodovini pokol coskih Hugenotov, ki 10 jih obdolžili, da so zastrupili zad-valonskega kralja Karla IX. Masti dve osebi iz tistega časa, spletkarska Chaterina de Medicis ‘n kraljica Margot, lepa žena Henčka Navarskega, sta zaradi svo-izjemnih usod privlačevali in berejo Dumasove zgodbe. Po na- je izpoved o nekem življenju, o ljudeh, ki so krivi in obenem nekrivi, kakor ga vidi in doživlja človek in pisatelj Alberto Moravia. Morda bi kazalo ob tem zapisati, kljub že omenjenim razmeram v tematiki italijanske literature, da se mestoma pisatelj v opisovanju ljubezni, oziroma odnosov med moškim in žensko preveč zadržuje, da se neprestano vrača na to osrednjo temo svojega pisateljskega in člove- Pretekli teden je bil nedvomno naj- zanlmlvejšf in najplodnejši v programu letošnjega Sterljinega pozorja v Novem Sadu. To tehtnost so mu dali predvsem intenzivni vsakodnevni razgovori o gledališču. O prvem od treh razgovorov smo ie poročali. Prostor ial ne dopušča, da bi o nadaljevanju teh razgovorov mogel zapisati kaj več kot okvirno beležko. Dovolil si bom nekaj samovoljnih posegov tako v referat dr. Stanislava Bajiča o »Sistemu in tipu šem mnenju jima to ni uspelo, gkega problema, zlasti v >Rim Film jšentjernejska nočt je sicer , ijankic. Spričo dejstva, da je ro-razkoina pasa za oči, revija do- man pisan v prvi osebi in da gre brih igralcev, skratka filmski za izpoved prostitutke, je to ven-spektakel, toda literarne predloge (jarle razumljivo in sprejemljivo ne dosega. Dumas je ostal slej ko kljub temu, da kaže, kar je tre-prej prevelik zalogaj za franco- ba ZOpet sprejeti kot dano dej- ske filmarje. Malo je ameriikih filmov, ki bi *e privlačita pisatelje. Tudi stari tako odkrito pokazali na napake Dumas je napisal pustolovski ro- v lastnem družbenem sistemu^ kot o ljubezni kraljice Margot todahko vidimo o filmu >Uppr- ljubezni kraljice Margot lp viteza La Mola, ki se je nesrečno končala. Kakor v vseh svo-VJ1 r°manih, je tudi v tej zgodbi . Untias dokaj svojevoljno prikrojeval zgodovino v svoje namene. j., 1o bi bilo nesmiselno, če bi v /ifmu »Šentjernejska. nočt, ki so ®a Poleži po fem romanu, iskali etnične zgodovinske podatke ali oris družbenega ozadja. Zanima 7*s Povsem, ali ie scenaristu ■Abelu Gancu in režiserju Jeanu revillu uspelo ustvariti dober Pustolovski film, ki se gleda s Prav takim zanimanjem, kot se nik*. Menda je o romanu, po ka- Milan Bogdanovič; V državnem merilu je razmerje med dotacijami in lastnimi dohodki gledaliških hiš 84:16. Menim, da so cene vstopnicam v vsakem pogledu prenizke, da je njihova cena celo tako zelo nizka, da se morda prav zaradi tega marsi- komu zdi "Irdnli^kn predstava jugoslovanskih gledališč« ter » referat ceneno blago. Zaradi obojega: Pera Budaka »Gledališče In občinstvo«, t rnri; večie udeležbe lastnih do- kakor tudi v razpravo, ki j« omenje-I far“al večje uaeiezne lastnin ao- nima referatoma sledila, posegov samo hoclKOV ^ V proračunu^ gleclallbKe v amislu zaporedja nastopajočih. Ker je to bilo posvetovaje gledališčnikov o gledališču, naj mi bo dovoljeno, da strnem ali vsaj poskušam strniti duh In barvo razgovorov na minimum ln se - le taradl avtentlčnejšega posredovanja - zatečem k »dramatični« obliki dialoga. Stanislav Bajič: Menda je ni države, ki bi imela. tako gosto mrežo poklicnih gledališč: po eno poklicno gledališče na približno 280.000 prebivalcev, Ta mreža je še enkrat tako gosta kot v Sovjetski zvezi in dvakrat boli kot v ZDA. Milan Bagdanovič: To stanje prav gotovo ni normalno. Nad tem problemom se je treba zamisliti. Država daje gledališču ogromne podpore, nad eno in pol milijardo letno. In vendar je tudi taka podpora premajhna, da bi lahko obstoječa gledališča polno zaživela. Dušan Matič: Gledališč nikakor ni preveč, preveč je morda le slabih. Treba jih je podpreti in jim omogočiti pravo življenjje, kajti vloga gledališča kljuD filmu tudi danes ni zmanjšana, nasprotno: film je gledališče v nekem smistu celo osvobodil. Prevzel je nase razburljivo zunanjo zgodbo in tako omogočil gledališču, da se poglobi in izčisti. Film pomeni za gledališče isto kot fotografija za slikarstvo. Borlslav Mihajlovič: Prav gotove* ste videli v izložbi spsednje lepa velika aluminijasta hiše, kakor tudi zaradi večje veljave gledališke umetnosti v občutku široke javnosti, menim, da bi bilo mogoče postopoma, neboleče, cene vstopnicam podvojiti. B o r 1 a 1 a t M l h t JI o v 11 : Pri našem standardu je to nemogoče In nesmiselno. Rešitev je treba Iskati drugje: za sedanjo ceno vstopnic bi morala gledališča dajati več kot doslej. Posebno tam, kjer so ansambli veliki ln imajo en aam oder. Pomnožiti bi morali predstave, ansambel naj bi delal v več skupinah, poiskati bi al moral nove odre ln predvsem: močno bi moral pomnoiitl avoja gostovanja v neposredni okolici, pa tudi v samem centru, kjer deluje. Pero Budak: Zagrebško dramsko pozorlšte to Ze prakticira. V letošnji ae-zonl Ja dalo oziroma bo še dalo 400* predstav, od tega 100 Izven avoje hiše, predvsem v delovnih kolektivih, tovarnah, šolah, v samem Zagrebu In v njegovi okolici. Pa tudi v sami gledališki hiši dajemo dostikrat po dve, pa tudi po tri predstave dnevno. Predstave ao razprodane za cek> leto naprej, tudi gostovanja. Razen čisto gledališkega je tu še materialen uspeh. Vsak komad dajemo najmanj po 30-krat. S tem smo lahko skrčili lanskih 12 premier na letošnjih sedem, kar 2e samo po aebl pomeni veliko zmanjšanje materialnih stroškov. Absolutna cena vstopnici je v našem Anonimni dlskutant (anonimni, ker si njegovega imena nisem zapomnil): Če hočemo pridobiti novo publiko, moramo zanjo ustvariti tudi primeren program. Današnji repertoarji so za naše občinstvo v glavnem prezahtevni, dostikrat nerazumljivi. Po prvih povojnih letih gledališko agitke In folklorlzlranja, smo zdaj nenadoma segli po stilno In vsebinsko najdrznejših tekstih sodobne evropskb ln ameriške dramatike. Občinstvo Je v nekem smislu zbegano, dezorlentirano. Morda bi bilo treba stopiti korak nazaj. Dušan Matič: Znižati že doseženo raven gledališča, bi pomenilo uničenje tako gledališča kakor občinstva. Ni vedno nujno, da je gledališki komad večini publike povsem razumljiv, največkrat je pomembnejše, da'je sugestiven, aa prepriča. Del publike bo vedno sprejemal intuitivno, z občutjem. In prav ta del publike ie najneposrednejši in mi tega zdravega, neposredno dojemajočega občutka ne smemo podcenjevati. Diskufant iz Makedonije. V prizadevanjih za pridobivanjem nove publike bi morali bolj upoštevati domačo dramatiko, ki je bila doslej odločno preveč zapostavljena. Milan Bogdanovič: Zahteva po večjih pravicah domače drame je iz dneva v dan .glasnejša. Rad bi v tej zvezi opozoril na neko anomalijo: ista gledališka kritika, ki že dolgo tako vneto pledira za pravico domače dra-ie doslej tako rekoč vsak stvo, določen avtorjev kompleks do teh vprašanj. Kaže pa, da je prav to tisto, kar nas, vertetno Italijane ne, mestoma moti. K temu pa se da po starem pregovoru ............, s . „ reči, da vsak lahko vidi tisto,, - ----- terem so posneli ta film, ie bolj kar pač hoče videti; tako ne- loletna subvencija vsem poklic- poudarjena družbeno-kritifna ost, j jca^0 je tudi z očitki in z ne- nim gledališčem. Gledališču ni- ki so jo v filmu otopili, ker so | 0gitki na račun »Rimljanke*. kakor ne dajemo preveč. postavili v prvi plan romantično zapleteno zgodbo nenavadnega ljubezenskega trikotnika. Vendar — okna: pripravljajo jih za eno največjih palač v Beogradu. Stala bodo tri milijarde dinarjev, se pravi, še enkrat toliko kot ce- je navzlic prisiljenemu >hapjiy endui film ie vedi ino ostra kritika f Spominu Ivana Prijatelja v četrtek, 23. maja bo po-•eklo dvajset let, odkar se je po sl°vil na§ velikr slavistični uči-telJ’ literarni zgodovinar in ese-J,st Ar- Ivan Prijatelj. Slavistično društvo bo ob tej obletnici Priredilo spominsko svečanost z naslednjim sporedom: ob 18.30 °™emo,,ativna poklonitev na rijateljevem grobu (pokopališče na Viču), ob 20 govor prof. lodnjaka v Slovanskem semi-nnrju (Narodna in univerzitetna knjižnica). Slavistično društvo vabi k tej Proslavi Prijateljeve učence, slaviste in kulturno občinstvo sploh. ® svojo udeležbo želimo pokazati. ,ln nam Prijateljevo delo po.* ®>cni trajno, bogastvo naše kulture. razmer v majhnem, toda važnem izseku ameriškega življenja. Ob usodi mladega arhitekta spoznamo nezdrave osnove, na katerih stojijo domala vsi njegovi poklicni kolegi, ki so le orodje v rokah različnih političnih in gospodarskih grup. Javno mnenje, ki naj bi pravično ocenjevalo njihove dosežke, ie umetno ustvarjeno s pomočjo diktiranega tiska in plačane propagande, te zavoljo tega je film vreden ogleda.. t. P. « ------------------------- ZADNJA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Danes zvečer bo v Prešernovem gledališču v Kranju zadnja premiera v letošnji sezoni. Uprizorili bodo »Zakonsko posteljo« holandskega dramatika Jana de Hartoga, ki je v zadnjih letih doživela že nekaj uprizoritev na slovenskih odrih. Delo je režiral kot gost Miloš Mikeln, sceno in kostume pa je zasnoval Saša Kump. S to zadnjo premiero bo Prešernovo gledališče v letošnji sezoni doseglo enajst premier, dve obnovitvi in en koncertni večer. V času do 15. junija, ko se bodo začele poletne počitnice, bo gledališče gostovalo v neposredni okolici mesta Kranja. LJUBLJANSKI OKRAJNI FESTIVAL SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V okviru ljubljanskega okraj- {^^^StBVa nega ljudskoprosvetnega festiva-la, ki geznanja široko javnost z UCl dosežki kulturnoprosvetnega de-la, je bila sinoči ob 18. url v gor- SllKaijCV-nji dvorani Doma JLA v Ljub- atTJIltgrigV ljani odprta razstava del slikar- J jev amaterjev. Svoja dela so razstavili člani KUD »Ivan Rob«, SKUD »Tine Rožanc«, KUD »Poštar«, likovna sekcija Doma JLA in »KLAS«, vsi iz Ljubljane. Omembe je vredno, da imajo omenjena društva ln sekcije nad 200 članov, ki so razstavili razne slikarske tehnike olja, risbe, akvareke in tudi plastiko. Društvena vodstva polagajo vso pozornost na vzgojo slikarjev amaterjev. Tako so na primer imeli v samo preteklo leto v društvu »Ivan Rob« 162 učnih ur pod Mario L. Vilhar, strokovnim vodstvom in — kar Kmečka polka, gll- ikov. Absolutni c«ni v.«opnlcl Je v n.i«m me, je dOSlei taKO »KOC V. a K oifdaiižču » v«{ kot poi«vico nuj* od ju-1 domač komad nenavadno ostro goilovanikega povpre6Ja. V»« materialna j jn uničujoče zavrnila. Res je, stroška krljamo , la.tnlm! dohodki. -j doma5ih tekstov ie danes nič Milan Bogdanovi«: Gostovanja : koliko, polni predali SO jih. Toda ao dvorezen noi: potrebna In nujna ao v WnlitPtn Preve- oddaljenejllh krajih, od koder ljudje sami kvantiteta Še ni Kvaliteta, rreve ne morejo'do gledalliia. Gostovanja v sa- | hko popuščanja bi Škodovalo ta-mem centru, pa čeprav v tovarni, ao le ^o avtorjem kakor gledališču, nepotrebno razvajanje publike, podpiranje tr.rB;Atri rlnmnčp dra- njene komodnostt. lo oMin.tvo j. sicer Dosedanji sprejem aomjace ara nujno treba pridobiti, menim celo, da je me je bil tildi pri ODCinStVU SKO-prav treba poiskati nalo novo publiko, a raj vedno katastrofalen, pot mora biti drugaina: privabiti Jo mora- i mo v matično gledališko hiio. • | Dušan Matič: Res je: kvan- Borlslav Mihajlovič: Gosto- titeta še ni kvaliteta. Res pa je vaaja so potrebna tudi v najneposrednejši tucJj (Ja kjer ni kvantitete, ne okolici centra, pa tudi v centru samem, b/vvnti kvalitete kajti temu občinstvu je treba gledališki ob- moremo pričakovati Kvalitete, čutek, potrebo po gledališču šele vzbuditi. Normalno je, da se sto in vec ra občutek, to potrebo pa mu lahko vzbu- Vencev mora učiti violine, da dlmo samo v njegovem okolju, tam, kjer , . , lu npVoJl dobili eno-samo dela In živi, se pravi, v tovarni, v šoli, na Dl lanKO neKOC ao.nu en« terenu. Samo tako* bomo lahko tA občinstvo prvo violino. \ Časih se je treDa pripravili do tega. da bo postalo stalni gost zadovoljiti tudi Z drugV) violtno. naših gledaliških hiš. yse je v nastajanju, nuditi je treba vse možnosti: sleherni uspeh je rezultat stalnega nihanja, številnih padcev in redkih vzponov. Le malodušja in nevere ne! Sicer bo konec slehernega napredka in sleherne dejavnosti. Rezultat malodušja iti nevere je popoln propad. To velja tudi za dramatiko. Pero Budak: Zagrebško dramsko kazalište je letos igralo samo domača dela in vendar je doseglo doslej največji obisk. Problemi, ki jih lahko obravnava domača drama, ne morejo biti nezanimivi za naše občinstvo. Propadajo le dela, ki so ozko vezana na določen kraj, časovno ali tematsko omejena. In seveda dela brez umetniških kvalitet. Repertoar dobrih ali vsaj dokaj uspešnih domačih del že ni več tako skromen. je še posebej razveseljivo — v teh sekcijah se največ udejstvuje mladina. na, metaliiirana s kositrom. Razprava, kakor tudi oba referata, se je seveda dotaknila še drugih problemov in tudi navedene podprla a številnimi argumenti. Mislim pa, da je že to, kar sem skušal tu reproducirati, dovolj karaktestič-no za stanje in pojmovanje o našem gleda« Iliču, hkrati pa tudi vsaj približna podoba letošnjega posvetovanja gledaliških delavcev na Sterijinem pozorju, ki' Je ob zaključku razprave sprejelo svoj edini sklep; predlog za ustanovitev posvetovalnega tele&a, ki bi delovalo na principu Stalne konference mest. V ta »Gledališki svet«, ali kakor bi se ž« Imenoval, bi volili predstavniko gledališča, politični forumi pa hi svoje predstavnike vanj delegirali. Sklepi tega telesa bi bili seveda brezobvezni. Svojo letno skupščino pa bi Imelo v okviru Sterljinega pozorja, CIRIL ZLOBEC , 8 ( TELESNA KULTURA ) TOREK, 21. MAJA 1957 Uspeh, ki ga ne gre podcenjevati Tekma med B reprezentancama Jugoslavije in ČSR je spravila d senco prepričljivo zmago mladih nogometašev Slovenije nad mladinsko reprezentanco Hr-vatske. Tp ni bila le uspela re-vanža za nedavni poraz 0:4 v Za-grebu, marveč zares dobra igra, ki zasluži vso pohvalo, priznanje in pozornost. Vsi novinarji, ki so prisostvovali (bili so skoraj iz vse Jugoslavije) predigri, so se zelo pohvalno izrazili o igri slovenske reprezentance. Zagrebški novinarji, ki so gledali prvo srečanje n Zagrebu, so izjavili, da je njLado moštvo Slovenije tudi takrat dobro igralo in da visoka zmaga hrvatske reprezentance ni bila pravi prikaz dogodkov na igrišču. Iz tega uspeha je treba povzeti koristne zaključke. Ne se uspavati, marveč še nadalje delati z mladino, ker je to naša bodočnost. Ni le golo naključje, da so se že letos pokazali sadovi dveletne akcije in prizadevanja Nogometne zveze Slovenije za dvig in vzgojo mladih nogometašev. V tem smislu je treba nadaljevati in se seveda pri tem posluževati izkušenj, ki smo si jih pridobili pri dosedanjem deht. Dejstvo, da je bila reprezen- | tanca sestavljena iz igralcev osmih klubov, in sicer >Ljublianet, Odreda. Krima. GrafiČaria. Slovana (vsi Ljubljana). Bfanika (Maribor). "Rudarja (Trbovlje) in Domžal dokazuje, da imamo širom pri Sloveniji mlade, nadarjene nogometaše, ki jim je treba posvetiti vso pozornost. . Nogometna zveza Sloveni)[» bo tudi letos organizirala tabnrienia za mladince-nogometaše. V Velenju se bodo ponovno zbrali najboljši juniorji iz vseh podzvez. Zato je treba zagotoviti sredstva, saj lahko le na ta način popravimo kvaliteto in množičnost nogometnega športa v Sloveniji. Dveletna praksa le, obrodila pozitivne rezultate. Treba je le nadaljevati po tej poti in uspehi ne bodo izostali. VTISI S POTI V BRATISLAVO IN NAZAJ Ah, ta nogomet.. »Za ocarinjenje imamo samo en gol...« Spet smo jo mahniti tes mejo. Tokrat na čeiko, na kratek itiridnevni izlet in na ogled mednarodne nogometne tekme t Bratislavi. V sredo zvečer, nekaj pred 21. uro, so zabrneli motorii treh »Potnikovih« avtobusov in odpeljali j s seboj okrog 120 Ijndi meftane drnžbe — športnih novinarjev, navijačev in pa tudi takinih, ki jim je bila tekma prav* zaprav kaj malo mar. To je bila nočna vožnja, ki smo jo prebili * dremanju in se naslednji dan okrog 14. ura ustavili na Dunaju. Na čeiki meji — hladen sprejem, toga uradnost, vse nekako »zategnjeno«. O tekmi pa nobene besede. Po precej ni smo, da so nam le enkrat zatresli mrežo. To pa zaradi tega, ker je Beara moško držal besedo in reill vse, kar se je in kar se skoraj ni dalo reiitl. Kdo ve, kako bi bilo sicer ... • Napetost na stadionu, ie bolj pa okoli njega je bila huda. Ko pa je pri* kipela do vrhanca, so se na vzhodni strani nenadoma odprla velika železna dolcem opravilu v bližini goatih španskih jezdecev smo krenili naprej proti Pragi. Dolga pot nas je utruaila in za- | želeli smo si, da bi bili že na ciljn, hkrati pa tudi osvežujočega piva. Tega je v Pragi dovolj. Toda o kvaliteti raje nič besedi, 'daleč je za tistim češkim pivom, ki smo ga nekoč poznali. Na ulicah Prage živahno vrvenje, toda nobene besede. Tudi tu smo ostali le kratek dan, ob odhodu pa »razburkali« domačine a slovensko pesmijo. V šestih urah smo spet opravili 420 km dolgo pot. Na cilj — v Bratislavo — smo prispeli še komaj pravočasno, tam pa smo videli več zanimanja za srečanje med Jugoslovani in £ehi. Za hip smo ujeli tuai naše reprezentante, ki so se odpravljali na stadion. Nekateri »o se aržali kaj modro, drugi pa so nam ljubeznivo odgovarjali. Beara nam je obljubil, da bo branil najmanj tako kot v Zagrebu. To pa zaradi svojega jubilejnega nastopa. Zaželeli smo jim še srečo, oni pa so se odpeljali. • »Naši so dobri, pričakujemo zmago,« so nam zatrjevali domačini, hkrati pa hiteli povpraševat po vstopnicah. Ponujali so aokaj visoko »odkupno« ceao, pa vendar v našem denarjn še vedno ceneje, kot so morali nekateri nlačati vstopnice pri Putniku. (Ne vem. kaj je bilo po sredi, ali kakšen rarinski faktor ali kaj. da so veljale vstopnice v dinarjih 1850 dinarjev, v kronah pa 11 ali 1* Kč. kar bi po naše zneslo ?50 dinarjev.) / a Zaradi »dobre« organizacije potovanja smo zamudili nvodni del tekme. Tedaj je bilo na stadionu že »zakurjeno« kot v pravem kotlu. Domači gledalci so hMeli zmago, kar J« našim »plavim« (škoda, ker niso bili belo oblečeni kot proti Italijanom v Zagreba — morda bi zmogeli) vlilo v kosti precejšnje spoštovanje in strah pred fehi. Tako niso znali realizirati tudi najuglednejših priložnosti. »Mojster« za to je bil prav talentirani Milutinovič, ki pa so ga tudi drugi marljivo posnemali. Huronsko vpitje je domače belo-rdeče podžgalo, da so navalili proti našim kot tankovska Ena izmed uspešnih akcij čeSko-slovaikega vratarja Ryfusa vrata in skoznje se je valila ogromna reka ljudi, ki so hoteli videti tekmo. Miličnikom ni preostalo drugega, kot da so jih spustili noter in na atletski stezi ie zavladal prav takšen živžav kot na akšnem sejmu. Zunanji videz je bil torej kaj »primeren« takšni mednarodni tekmi. * Ko je sodnik Diamantopulos — s svojim sojenjem ni diamatno blestel, ker je »zamižal« enajstmetrovko^ in še nekaj drugih zadevic — dal zadnii znak z žvižgom piščalke, vmo se oddahnili vsi: naši nogometaši in mi zaradi tega, ker smo bili »nagrajeni« k sreči samo golom, Oni in njihovi navdušeni vojska. Naši so sicer Igrali dobro, Ohi gledalci Da po zmagi, ki so si jo tako pa v primeri i njimi odlično. Zadovolj- vroče želel«. In še nekdo je bil navdu- šen — neka naša sopotnica v aviobusn, ki je uganila rezultat tekme iv dobila lepo nagrado. * V hotelu smo se srečali s našimi reprezentanti. Vsi so se bolj kislo držali, najbolj pa tisti, ki so bili 90 minut igre premalo borbeni, da bi dosegli kaj več, kot so. Beari smo kar krepko stisnili roko. Zagrenjeno nam je dejal: »Kaj pomaga, ce sem dobro branil, ko pa smo bili poraženi. •.« e Se kratek sprehod po Bratislavi in odpeljali smo se na mejo. ki je prav blizu tega mesta. Tam pa spet vse strogo uradno, dokaj natančen pregled in izpraševanje, kaj vse nosimo iz Češkoslovaške. Poizkusili smo s humorjem in d e/ali: »Za ocarinjenje imamo samo en gol, ki so nam ga dali vaši nogometaši . . .« Toda to ni ogrelo strogih čeških mejnih organov. Kar dve uri so si dali opravka okoli in nas šele nato spustili t Avstrijo. Dolga je bila pot, da smo si ogledali »pogreb« naše toliko opevane reprezentance po zmagi nad Italijo, ko pa smo prišli v Ljubljano, bi spet kmaln doživeli razočaranje. Ah, ta nogomet, .koliko težkih trenaitkov nam prizadene .. . T. B. -I-Brzojavke^11 # BCOGRAD, 20. maja - Najboljši madžarski igralci namiznega taniš« Berczik, Feldi, hrat« Sido in igralka Farkaševa. Kocztanova in Kerkeševa bodo danes nastopili v Beogradu. Njihovi nasprotniki bodo: brata Markovič, Petrovič in Pavasovič ter Čovičev«, Vrzičeva in Mahajlovičeva. # PORT OF SPAIN, 20. maja (Reuter). V tekmovanju ze Deviaov pokal ao ZDA premagale britaneko zahodno Indijo s 5:0. ZDA se bodo v conskem polfinalu srečal« z zmagovalcem srečanja Kanada - Brazilija. 0 MANILA, 20. maja (Reuter). — V vzhodni coni tekmovanja za Davisov pokBl so Filipini premsgali Japonsko s 3:2. Zadnji dan tekmovanja je Filipinec Anpon premagal Japonca - K »moja s 6:1, 4:6, 5:7, 6:3, 6:1, medtem ko je Japonec Mijagi premagal Filipinca Dunga a 4:6, 6:1, 6:1, 6:4. # PARIŠ, 20. maja (Tanjug). - Klub »St. Etiene« j« poatal letošnji nogometni prvak Francije. V zadnjem kolu prvenstva, ki je bilo včeraj, je premagal »Rennes« I z 2:0. 0 BEOGRAD, 20. maja. - Tu ie je kopčak> državno prvenstvo v sabljanju. V moški konkurenci je zmagal Alekslander Vasin v vseh treh disciplinah, v floretu, sablji in meču. Rezultati v borbi a sabljo. Vasin 7 zmag, 2. Baumgartner 5 zmag in 2 poraza, Kržišnik 4 zmage in 3 porazi, fcd. m LONDON, 20. maja (Reuter). - V Bruslju Je v tekmovanju za Davisov pokal Belgija premagala Madžarsko s 4:1. V zadnji partiji je Brichant premagal Aabotha s 4(6, 6:2, 6:1, 6J. 0 VARŠAVA, 10. maj«. Polj,k* .1« v t.kmovinju m Davitov pokal premagala ClU , S:*. Ayala j, premagal Llelu , 6:2. »:2, (1:8, Poljak Skonecki pa ja premagal Humm.raleya • *!«, 7* »:1. »:3. - MaŠC poKtK&tC — MIRO CERAR Življenjepis — kratek. Rojen leta 1938, nato kratkohlačnik, kasneje ljudska šola, sedaj dijak VII. razreda I. državne gimnazije v Ljubljani. Učni uspehi — dobri. Za matematiko malo »naglušen«. Studijski načrt. Njegova matematika in tehnična' visoka šola si ne bosta podali rok. Odločil se je za, filozofijo. Toda to je šele v načrtu in še ne sodi v življenjepis. Tudi športni del tega ni bolj pester. Telovadec je od svojega desetega leta. Z drugimi športi se ne bavi. »Nekaj o sebi naj povem?« »Za telovadbo me je navdušil učitelj Završnik v ljudski šoli In tako telovadim sedsj že deveto leto. Preden pa sem začel telovaditi, sem hotel lgrsti nogomet. No, Iz tega ni bilo nič, kot ni nič z mojo atletiko, ki me sedaj mika. a nimam dovolj časa in Je ne morem vakladlti s telovadbo. »Katero orodje pa tl je najljubše?« »Konj. Tudi kroga imam rad, toda za vaja na njih potrebujem še več moči. Na prosto vajo, ki Jo rad izvajam, pa imam alabe spomine. Ko sem pred dvema letoma nastopil v Bečeju na mladinskem dvoboju Vojvodina — Slovenija, ao po zvočniku objavili, da bom Izvedel zelo težko prosto vajo. Prav nalašč ml pri ocenjevanju ni In ni šlo. Blamiral sem se. Takoj nato pa sem lato vajo v propagandni namen izvedel skoraj brezhibno.« »Imaš tudi kakšna lepe apomine?« »Val nastopi so aame lepi spomini, najbolj vesel pa sem bil sVo-jega uspeha v Trbovljah proti češki telovadni vrsti ROH. Seveda Je ttidi osvojitev državnega prvenstva zelo pomembna.« »Jutri potujete na povratno srečanje s Češko?« »Da, in tega se malo bojim. To pot bom nastopil kot držsvnl prvak In to je odgovornost, kajti mislim, da ensm za državnega prvaka še mnogo pre-r malo.« Tako se je končal najin razgovor in Miro je nadaljeval z zadnjim treningom pred odhodom. Minila je ura in več in nisem se mogel ločiti od telovadnice na letnem telovadišču. Se enkrat je predelal vse vaje, s katerimi bo nastopil v Češki. Tedaj šele sem videl, kako vsestranski mora biti vrhunski telodavec. Gibčnost in spretnost sta združena z močjo in voljo, odpornost s pogumom. Ce bo tako nadaljeval, se nam obeta telovadec, kot smo jih imeli v »zlatih časih-. »Melbournski rendez-vous« Avstralci ne bodo videli filma o svoji naj večji športni prireditvi Tako razburljivih prizorov Je bilo na nedeljski tekmi med B reprezentancama Jugoslavije In CSR v Ljubljani precej. Detajl s tega srečanja prikazuje našega napadalca Prlinčeviča (na levi) v borbi s češkoslovaško obrambo — obema branilcema in odličnim vratarjem Ryfusom, ki je hip nato s uspešno Intervencijo napravil konec dramatični sceni. Melbourne, maja. - Naposled, pet mesecev pe olimpijskih igrsh ao svstrslski obiskovalci kinematografskih dvoran videli to največje mednarodno športno manifestacijo tudi na filmakih platnih. Vendar bo njihovo število zelo omejeno in mnogi ne bodo nikdar videli tega dogodka v filmu. Največje Število kinodvoran v Avatraltji je namreč . v poaesti ameriških proizvodnih in dlatrlbueijikih filmskih družb. Te družbe pa ao akupaj z večino televizijskih postaj ZDA bojkotirale vae filme e olimpijskih igrah v Melbournu. Razlog za ta bojkot Je določba organi-zaeljakega olimpijskega komiteja, da lahko vse filmske družbe, tuje sli avstralake vssk dan iger snemajo I« tri minute. Ameriške filmske in televizijske družbe so kmalu pokazale svojo strašno silo. Večina avstralskih držsvljsnov ni mogla v svpji državi videti v filmskih novostih ntti enegs kadra o olimpijskih igrah. Avstralei so videli mnoge nepomembne dogodke posnete širom po svetu kot so avtomobilske nesreče, redke ptice, itd.» tods svoje olimpijade niso mogli videti. Zelo malo število tako imenovanih neodvisnih kinematografov se Je drznilo prikazati nekaj filmskih novosti o melbournskih olimpijskih igrah. Francoski film »Melbournski rendez-vous« posnet v kolorju. in vieta-vtsion teh- i niki so v Avstraliji po slabih domačih I filmskih novostih »prejeli v glavnem z i odobrsvanjem. Po našem mnenju pa Ima ta film precejšnje pomanjkljivosti. Gre predvsem za vsebino, a manj za obrtniško stran snemanja. Nekaj pomembnejših šport-! nlh disciplin sploh ni prikazano. To so vaterpolo, nogomet, gimnastika, skoki v vodo In sabljanje. Tudi plavanju Je posvečeno vsega nekaj nepomembnih kadrov. I Začetek filma - kratko pripovedovanje o Avstraliji, njeni industriji in atletinji t Shlrley Strickland. nima ritma in deluje konvencionalno. Določena počasnost pri razvrstitvi scen s vleče skozi ves film. Najuspešnejše je prikazan maratonski tek, Ishko pa zamerimo Irancoskim avtorjem, ker ao iz svojegs Mlmouna napravili heroja olimpijskih iger. Njemu kamere po-aveča 09 */• tega dogodka. Naš Mihalič, najresnejši Mimounov tekmec, ki Je osvo-» jil drugo mesto, pa je samo v treh kadrlb - V skupini udeležencev, na cilju In na piedestalu zmagovalcev. Naj bo ta francoski film kakršen koli, vendar Je najresnejši poskus prenos« zgodovinskega športnega dogodka na filmsko platno. Vrata avstralskih kinematografov pa so zaprta tudi za ta francoski film e olimpijskih igrah. A. Stefanovič CONSKI TURNIRJI Zmaga naših šahistk Benetke, 20. maja. - Na ženskem conskem šahovskem turnirju v Benetkah so odigrali VII. kolo. V preklnleal partiji VI. kola pa je Lazarevičeva premagala Nedeljkovičevo, Benlnl In Chaudeux de Sillans pa sta se razSll z remijem. Rezultati VII. kola: Katin-ger, Van der Ven remi. Nedeljkovlč : V Radečah pri Zida®em mo-itu je bil leta 1952 ustanovljen vzgoino-poboljševalni dom za mladino. Semkaj prihajajo mladoletni fantje in dekleta, ki so, večinoma brez lastne krivde, zašli na krivo pot. Smrt enega ali obeh roditeljev, ločitev staršev, alkoholizem v družini, nesoglasje med zakonci itd. — to so vzroki, ki dostikrat privedejo mladega človeka, kot pravimo — »na cesto« — in mnogokrat tudi do kaznivih dejanj. Toida za kakršnekoli delikte ta mladina ni kriva, saj je mlad človek še neizkušen in dovzeten za najrazličnejše vplive, dobre in slabe. Tak je kakor mlado drevo, če ga krivimo, bo zraslo skrivljeno, če ga pravilno opremo, pa bo svoj vrh pognblo naravnost navzgor. Vsega tega se zaveda tudi naša oblast, ki, posveča tej mladini največjo skrb, da bi mladi ljudje čimprej spet prišli na pravo pot in se znova kot dobri državljani vključili v našo skupnost. Zato je vsak obiskovalec tega doma, zlasti tisti, ki pride v dom še s starimi predstavami o poboljševalnicah in kaznilnicah iz predvojne Jugoslavije, močno presenečen. -Povsod vlada najlepši red. vse ie čisto in udobno, v vseh prostorih je mnogo svetlobe in zraka, tako da se vsi počutijo izvrstno. Spet na pravo pot OD ODBOJKE DO i PARTIZANSKEGA DRUŠTVA | Leta 1952, ko so v dom v Radečah prišli prvi mladinci in mla-! dinke, je bilo še marsikaj narobe. Poslopja so bila zanemarjena, v stari graščini, ki je pred vojno služila redovnicam, po osvoboditvi pa kmetijskemu posestvu, je j bilo treba mnogo preurediti. Pri-. manjkovalo je še vzgojiteljev —J skratka, dela je bilo čez' glavo. I J^ekega dne je več mladincev izrazilo željo, da bi začeli gojiti odbojko. Kmalu je bilo zgrajeno odbojkarsko igrišče, napeli so mrežo, prinesli žogo — in odbojka j je na mah postala priljubljena i igra. Nekega dne so se ogreli tudi za košarko. Rečeno-storjenol Zapeli so krampi in lopate, kmalu je bilo urejeno tudi Košarkarsko igrišče. Potem so prišle naprave za mete in skoke, nato igrišče za tenis, mize za namizni teni* itd.1 Leta 1953 je v dom prišel tov. Vid Vuga, absolvent Srednje fizkulturne šole, ki je vnesel v dom še več rednega in načrtnega dela. 15. oktobra 1954 so mladinci sklenili, da ustanove svoje parti-| zansko društvo. , I UČENJE, DELO, ŠPORTNO IN KULTURNO UDEJSTVOVANJE Predsednik partizanskega društva in obenem upravnik doma, tov. Ivanuš, pripoveduje o tem dogodku takole: »Ko smo sklenili ustanoviti svoje partizansko društvo, se je sprva prijavilo okoli 50°/« mladine. Nikogar nismo silili, kajti vemo, da danes mladine ne prepričajo lepe besede, marveč le dejstva. Polagoma so začeli. pristopati tudi tisti, ki so sprva nekoliko .nezaupljivo stali ob strani. Danes imamo v društvu včlanjenih nad 90 */e vse mladine. Fantje in dekleta so spoznali, da je vadba v društvu mikavna im zanje tudi koristna — skratka, mladina se je na svojega »Partizan?« navezala z vsem srcem.« Tovariš Ivanuš je med drugim tudi poudaril, kako velikega pomena je telesnovzgojno delo za mladega človeka in kako velike uspehe so dosegli pri svojem pedagoškem delu s pomočjo športne dejavnosti. >lfčenje in delo, skupne deloone akcije, prav tako pa tudi kulturno in telesnovtgoj-no udejstvovanje — to to najboljša sredstva za vzgojo mladega človeka«, je znova in znova poudarjal tov. Ivanuš. In res se v domu v Radečah teh načel drže v polni meri. Mladina ima v lepih in modernih delavnicah vse možnosti izpopolnitve v svojem poklicu, razen tega pa ji je v prostem čas.u na voljo cela vrsta aru-štev in krožkov, kjer se uveljavlja po mili volji: partizansko društvo, tamburaški in pevski zbor, fotoklub, modelarska sekcija, strelski odsek, avto-moto klub itd. Torej izbire je res dovolj. SAMI SO ZASLUZILI DENAR! Okoli nekdanje zanemarjene graščine se danes razprostirajo lepe, s peskom posute poti, krasni parki drevja in rož, športna igrišča, moderne učilnice in delavnice. Vse to je nastalo v pičlih petih letih. Marsikaj je zgradila in izdelala mladina rfama, saj so v delavnicah mladi mehaniki, zidarji, mizarji, čevljarji, elektrotehniki, vrtnarji itd. Skorajda ni objekta, kjer ne bi mladina pri- spevala svojega dela, pa naj bo to odbojkarsko igrišče, svetle učilnice in moderna telovadnica, ali j pa 25-metrski plavalni bazen, ki bo otvorjen za »Dan mladosti« j 26. maja. Mladinci v domu pa so .napravili še nekaj: hoteli so si sami zaslužiti denar za smuči, saj je med njimi okoli 80 dobrih in navdušenih smučarjev. Poleti so odšli na pogozdovalno akcijo, kjer so zaslužili nad 80.000 dinarjev. S tem denarjem so si nabavili 40 parov smuči! Ali ni to dejanje vredno posnemanja! NAČRTI: SKAKALNICA, KAJAKI. JADRALNO'LETALO Delo v radeškem »Partizanu« je zares pestro, saj se odvija na odbojkarskem in košarkarskem igrišču, na atletskih napravah, v telovadnici, pa tudi v streljanju, 1 namiznem tenisu in tenisu se pomerijo. Pozimi jih vidiš na smučeh. Nekateri so — tako pravi njihov učitelj Vuga — prav dobri vozači. Toda v društvu imajo še velike načrte. Jeseni bi radi zgradili smučarsko skakalnico, potem pa se bodo lotili še gradnje kajakov. In tudi na jadralno letenje ne morejo pozabiti, odkar so si lani ogledali letališče v Brežicah ... P. J. i Rinder 1:0, Slfuentea : Lazarevič 8:1. De Sillans : Prichard 0:1, Rodsant ■ Benini 0:1. Stanje po VII. kolu: Lazarevič 6 (-), Prichard 6, Nedeljkovih 5.5, Benini 4, De Sillans, Rinder 3,S itd. Mottmovič ni igral Sofija, 20. maja. Na turnirju v Sofiji madžarski mojster Szilagy še ni ozdravel, zato sta včeraj odigrala prekinjeno partijo ruchs in Beni, v kateri je Fuchs dobil prv* partijo na tem turnirju. Danes Je prost dan, Jutri pa bodo odigrali enajsto kolo. Stanje na tabeli po desetem kolu: Filip 7,5, Neuklrch, Pfeifer in SUwa 6.5, Matanovič 6 (1), Szllagy S.S (2), Ml-tlttelu 5,5. Karaklajič 4,5 itd. G^noričev poraz in zmaga Dublin, 20. maja. Na conskem Šahovskem turnirju v Dublinu so odigrali Šesto kolo. Gllgorlč Je dobro začel proti Stenborgu, v nadaljevanju pa ob pomanjkanju časa za razmišljanje ni igral točno, tako da ie ob prekinitvi Stenborg pred forslrano zmago. Ostali rezultati. Konradi -Walter 0:1, Schmidt - Giustolisi remi. OSulllvan - Platter 0:1, Benke -Alexander 1:0, Dreier - Dunkelblum remi. Pachman - Van Sheltinga 1»* FairhurSt - Durao 0:1, • DUBLIN, 20. maja. - V nadaljevanju conskega turnirja v Dublinu io odigrali VII. kolo: Gllgorlč J« kot črni premagal Van Sheltinga. Oetall rezultati: Stenborg : ZAVOD ZA PROJEKTIRANJE ŽELEZNIŠKIH PROG V BEOGRADU Nemanjina 6-IV prodaja naslednja osnovna sredstva: pomo lokomotivo znamke »Hofer-Schranz« vodovodni obrat ki sestoji iz okrog 900 m cevi za vodnjake premera 1". 6/4', 2", 2 Vi”, 89 mm Ves material Je v Novem Sadu v skladišču pri vodni postaji Dunav. — Za natančnejša pojasnila se obrnite na tel. 27*024. obiščite SEJEM PROMETNIH SREDSTEV Z MEDNARODNO UDELEŽBO V LJUBLJANI OD 25. MAJA DO 2. JUNIJA 1957 VX|-l na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU • Razstavljajo razen Jugoslavije Se Nemčija. Italija, ZDA, Avstralija, Anglija, Francija in Švica. • Videli boste vsa najmodernejša prometna sredstva za suhozemni, vodni in zračni promet. • Na sejmu boste lahko dobili vso tehnično in komercialno dokumentacijo ter sklepali tudi pogodbe za nakup. • IZKORISTITE 25.'-;' POPUST NA ŽELEZNICI! Pavlinovi mami lz Domžal čestitajo za njen 55. rojstni dan Vesna, Stanko, Fani, Drago, Nežka Ul Mimi. Na tehniki Je diplomiral za elektro-lnženlrja Rafko Cajhen. Za odlično diplomo Iskreno čestitamol Prijatelji In znanci. Francoski barvni mm Brez tednika. Predstave ot> IS, IT, II ln 21. V glavni vlogi Gary Cooper In Patrlcla Neal. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 1« dalj«. j AmerlSkl film Želim te Tednik. V glavni vlogi Greer Garson [ ln Robert Mltchum. Predstave ob 1«, 18 ln 20 .Prodaja vstopnic od 15 dalle. Danes zadnjikrat. Jutri jugosl. film »Deklica ln hrast«. KINO -SISKA« AmerlSkl film Pot za Cariboo V glavni vlogi Randolph Scott ln Karin Booth. Predstave ob 16, IS 11» t 20. Prodaja, vstopnic od 14 dalje, j Sprejemamo naro&ilo za buldožerska dela ................ rigolanje, planiranje, Izkop In zasipavanje Cena ln prevzem del po dogovoru Kmetijska proizvajalna poslovna zveza BRE2ICE 1630 kino' »STOR2IČ«: Jugosl.' film »Zenica«. Predstavi ob 17.30 ln 20. Danes zadnjič. Prodaja vstopnic od 16 dalje. LETNI KINO »PARTIZAN«: premiera amer. barvnega filma »CaJ za dva«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 19 dalje. Diplomski koncert mezzosopranistke Jasne SfiligoJ-SptllerJeve (razred f*ktorJa AG Fr. Schiffrerja) in pianista Leona Engelmana (razred red. I *Tof' Antona Ravnika) bo v sredo, dne I**- maja v Filharmoniji. Sfiligojevo JPremlja pri klavirju prof. Marijan ~>PovSek. Sporedi kot vstopnice se ?°bljo na Akademiji za glasbo ln pred I KOncertom v Filharmoniji, r« N,ŽJ® glasbena Sola - LJubljana-[. nter bo proslavila Dan mladosti s Im?1 }«vnlmi nastopi svojih učencev, bodo dne 21.. 22. ln 23. mala, ln ucer vsakokrat ob. 18 v mali dvorani PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 21. maja ob 20: Premiera, izven, Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. Sreda. 22. maja ob 19. url. Red - Srednji tehnični tekstilni tehnlkum. Aleks Leščan: »S'epl potnik-. Petek, 24. maja ob 20: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. Izven. Sobota, 25. maja ob 20: Gostovanje v Radovljici. Alojz Remec: -Magda«. Nedelja, 26. maja ob 15: Izven ln za podeželje. Aleks Leičan: »Slepi potnik«. Z BLEDA KINO Madžarski barvni film »Moj ded ln Jaz-. Predstavi ob 18 ln 20.30. v glavni vlogi Gyulla Gozon ln Eva Ruttkay. Nagradno žrebanje vstopnic — NAGRADA ROlBR FUCJd 10MU5 — shranite vstopnice XXVII se je tudi naučil. Pospešil je korake in se ustavil v Hopelandovi trgovini, ki je prodajala dražja živila. Morda je tam stara Rathova kupovala kolonialno blago. Stopil je po stopnicah v drugo nadstropje, kjer je upravnik Julius Marvella pregledoval račune. »Dobro jutro, Julius,- je pozdravil Bernstein. »Kaj pa je vas prineslo?« se je nasmehnil Julius. -Ali^me boste zaprli?« »Danes ne. Rad bi vas nekaj vprašal. Ali je stara Ralhova kupovala pri vas?« »Ne, Kupovala je pri Fritzu.« -Zakaj?« je hotel vedeti Bernstein. Julius pa je samo skomignil z rameni. -Ali je kdaj kupovala pri vas?« -Pred davnimi leti, ko sem bil še otrok, potem pa sl je prebrala.« -Ali veste, zakaj?« je vprašal Bernstein, Julius pa je spet samo zmigal z rameni. -Saj se ne bo nikomur nič zgodilo, če mi boste povedali po resnici,« je odgovoril Bernstein. -Ne bo vam treba na sodišče. Vašega imena sploh ne bom omenjal.«. »V redu, sodnik,« je odgovoril Julius. »Tisti Schultz je vedno kupoval namesto nje, zraven pa je sleparil. Od mojega očeta je zahteval, naj ponareja račune za staro Rathovo. Ni šlo za majhne vsote, vam rečem. Schultz je zahteval, naj oče zviša vsak mesec račun za dvajset, od tega pa naj da njemu petnajst odstotkov Saj poznate mojega očeta! Sleparja je vrgel na cesto.« »Hvala,« ,ie rekel Bernstein. »Ne vem, kako je bilo pri Fritzu,« je dodal Julius. -Nikogar ne dolžim ničesar, povem samo to, kar je bilo tu. Fritzu ne bi rad delal neprijetnosti. saj veste, kako je, sodnik! Morda bi Fritz potem ob prvi priložnosti mene spravil v kaša S takšnimi rečmi ne bi hotel Imeti opravka.« Sloan IVilson Za . n> Je pomislil Tom. Zaradi česa iskren? t* !ja
  • Ni odgovorila. Bila je bleda in tiha med vso ecerjo. Ko je spravila otroke spat, ji Je Tom eKel: »ah se nj zaiela zdraha za prazen nič?« “Mislim, da se je,- mu je odgovorila. »Ce nimaš proti, bom skušala zaspati. Jutri boš govoril Hopkinsom, zato je najbolje, da se tudi ti dobro in tluHa C»»opl»n.. salotnllkc f»u globin Hans Hass, ki je objavil 0 svojem delu že več knjig, se od’ pravlja na pot v Indijski oceaB' kjer bo raziskoval predvsem gl®' hine okoli otočja Malediva. Od* prava, ki je v njej več ocean®" grafov, geologov, astronomov, fi* zikov in drugih znanstveniko^ potuje na indijski ocean na ladji »Xarifa«. Cerkasov v sovjetskem filmu »Don Kihot« krat, ko ga je igral ln pel Sa-ljapin. Zadnji kratki filmi niso kaj ' posebnega. Posebej velja to za ameriški film, ki prikazuje foto-1 grafirani balet kavbojskih plesov. Spanci so pokazali v barvah G°* yeve freske v cerkvi sv. Antona, kjer je tudi slikarjev grob. Za sedaj je med kratkimi filmi favorit francoski »Niok«, film o slončku. Festival ni minil brez incidenta. Spor je nastal ob Wyler-jevem filmu, ker je scenarist Wilson ugovarjal, češ da ni zapisano njegovo ime. Združenje j avtorjev mu je priznalo pravice do scenarija, Wyler pa je zastopal drugačno stališče. Svoj film so umaknili Švedi, ker jim festivalski odbor ni hotel dati večerne predstave. Sicer pa je čutiti vsepovsod: vsi že komaj čakajo, da bo festivala konec. F. S. Letošnjo čudno pomlad si bodo zapomnili tudi na amerišken* Zahodu, kjer Je bil* najprej suša, potem nad Dallasom v Texas« vrtinčasti vihar, nazadnje pa je sneg zametel železniške proge * Kanzasu. Posnetek kaže zasneženi vlak z 200 potniki, ki so ji«’ letala na smučeh dovažala hrano. OROŽJE iz prve svetovne vojne Kot zelo spreten plesalec se je izkazal novi notranji minister Gvineje, ki je sicer odličen pravnik in zelo ster Kelta Fodeba najde zraven državniških poslov le dovolj časa za vodstvo slovitega afriškega baleta. STAROST KOMETOV Marilkoga zanima, koliko to »tari kometi, ki »a o njih toliko govori ln pila. Barllnakl znanstvenik Pannet ja po radioaktivni metod' pregledal vrato meteoritov ln ugotovil, da ao atarl 2,5 milijarda let. Te ni tako vlaoka itavllka, It upoštevamo, da aa ja zemlja »trdila iele pred dvema milijardama let in da nal del vtemlrja ni atareji! kot leat milijard lat. NAJDALJŠI ROMAN Prad enalnitlrideaetlml leti je zaiela pri na» neznana amerlika knjiievnlca Adela Oarlaon objavljati T tedniku »Harbour Weekly« roman v nadaljevanjih. Revija je objavljala zgodbo dobra Itirl deaetletja. pred nedavnim pa Je plaateljlca umrla v ataroitl 82 let. Naalov romana bo verjetno razložil ne!zčrpno»t teme. Imenuje ae namreč »Izpovedi poročene žene«. Delovna sposobnost znanstvenikov Delovna sposobnost in produktivnost znanstvenikov sta prav kot pri ljudeh drugih poklicev odvisni tudi od življenjske dobe. Neka anketa o znanstvenem delu, ki so jo izvedli v Franciji, v celoti potrjuje to mnenje. Pri 158 znanstvenikih v starosti 70 do 80 let, živih in mrtvih ter iz različnih držav, so podrobno proučevali vplive življenjske dobe na moč njihove znanstvene produktivnosti. Anketa je med drugim pokazala, da so v času med 20. in 29. letom življenja ti znanstveniki objavili povprečno po 9 znanstvenih del, medtem ko je bilo razdobje med 30. in 39. letom znatno plodnejše, saj so v tem času objavili povprečno po 20 del na leto. Na splošno vzeto je razdobje človeškega življenja med 39. in 59. letom za znanstveno delo najbolj produktivno, ali z drugimi besedami: znanstvena sposobnost je v tej dobi na najvišji stopnji. Prizor lz Bressonovega filma »Na smrt obsojeni Je pobegnil«. Kmet Petko Gajič iz vasi Vrštice je pred kratkim oral na svoji njivi. Kraj, kjer je njegova njiva, imenujejo Kapetanove vode, prav tam pa so bile med prvo svetovno vojno hude bitke. Ne-! nadoma je njegov plug začel škripati, iz zemlje so se pokazale številne puškine cevi. Petko je bil seveda nemalo presenečen in je previdno začel odkopavati orožje. Se »znatno bolj je bil presenečen, ko je opazil, da je pod zemljo tudi množica najrazličnejših nabojev, ki jih je rja že zelo načela. Brž je poklical miličnike, da bi skupaj odkopavali. Po krajšem času so odkopali 19 avstrijskih pušk ter več bajonetov in vojaških nahrbtnikov, potem pa it 1450 nabojev. Lesene obloge na puškah so že povsefl* strohnele, kovinasti deli pa s° seveda močno zarjaveli. OrožJ* izvira iz prve svetovne vojne i* je bilo last avstro-ogrske armO' de, ki se je umikala skozi kraje. Nemška atomska lokomotiva Zvezna uprava nemških žele1' nic proučuje načrt za prvo ato®' sko lokomotivo. Ta ne bi bij® i prva na svetu, ker bodo pred nj° j izdelali takšno lokomotivo že * ZDA. Dolga bo okoli 35 m, te/k® ! pa 185 ton ter opremljena s p°! sebnimi oklepi za zaščito pot n1' I kov in osebja pred atomskim i*' ' žarevan jem, saj bodo kot pogoD' sko sredstvo uporabljali uran. GIOVANNINO GUARESCHI Racionalizacija (Nadaljevanje ln konec) Lepega dne pa je prišla k nama hišnica in zavpila: »Spet je v naši četrti! Neka starka ga je skušala podtakniti trgovcu delikates.« Naslednjega dne so videli prekleti bankovec v drogeriji, zatem pri mesarju, pri trgovcu s sadjem in pri drugih trgovcih. Vznemirjenost je naraščala. Nenadoma so prenehali govoriti o njem, In sicer iz preprostega razloga, ker se je znašel v Mar-garitini denarnici. Ko sva to odkrila, sva bila popolnoma osupla. Tedaj sem sklenil, da se ga bom sam iznebil. Vzel sem prekleti, nečastni bankovec in ga primaknil k plinskemu plamenu. Margarita pa ml ga je izpulila iz rok. »To je načelno vprašanje,« je dejala z osornim glasom. »Kakor sem ga dobila, tako se ga moram tudi iznebiti.« Za družino so prišli hudi dnevi. Margarita je tavala po najbolj oddaljenih, četrtih In se zvečer vsa utrujena vračala. Naposled je priznala poraz. Spet je poklicala hišnico in ji lznova zaupala bankovec. »Ce vam bo uspelo, si bova dobiček razdelili!« Po vsej četrti je spet zavladal preplah, ker je hišnica obnovila dejavnost. Skušala je podtakniti nesrečni bankovec povsod, kjer se je pokazala priložnost. Zatem je spet zavladal mir. Po tednu dni se je vrnila in pomolila Margariti bleščeče nov bankovec za 500 lir. »S težavo ml je uspelo,« je dejala. »Morala sem skoraj do Bagia. Zdaj kroži daleč od tod. Bodimo brez skrbi!« Margaritini pojmi o aritmetiki so bili posebne vrste in tega večera je bila zelo zadovoljna. »Giovannino,« je zaklicala. »Naš račun je spet čist. Prvič Margarita ni več razmišljala o tem in minili so štirjo tedni. Lepega večera pa sem slišal prestrašen krik. Stekel sem v kuhinjo in opazil Margarito. Stala je pred kredenco in s spla-šenimi očmi strmela v predal. In zares: v predalu je ležal pre- □ J t I la sem dobila pet sto lir in drugič prav toliko. Tisoč lir sem izgubila, tisoč dobila.« Nisem protestiral in tako sva zadovoljno legla spat Toda okoli enih ponoči se je Margarita nenadoma prebudila. »Giovannino!« me je poklicala. »Ce bi še enkrat dobila ponarejeni bankovec ln bi ga hišnica spet vnovčila, bi imela 500 lir dobička. Ali je to mogoče?« »Najbolje bi bilo, da ne misliš na to, Margarita,« sem ji odvrnil. kleti bankovec. Tokrat se nisem več pomišljal. Prijel sem bankovec s pinceto in ga primaknil k plamenu. Margarita se je strinjala. Ko je bil bankovec tik nad plamenom, je zmanjkalo plina. Margarita je trudno sedla na stol. Razumete, to je resnica, čista resnica, plfna je zmanjkalo prav v trenutku, ko se je plamen dotaknil prekletega ponarejenega bankovca. Vem, razumem. Moški bi se nasmehnil, prižgal vžigalico in zažgal bankovec. Toda dejstvo je, da vžigalice nisem prižgal. Bankovec sem položil nazaj v predal. Zares je bilo tako. Vem, da ne verjamete v tiste pravljice, ki v njih nastopajo nadnaravne sile. To so zares neumnosti in je za pravega človeka sramotno govoriti o njih. Imate prav, toda dejstva so dejstva. Prišlo je tako daleč, da nas je pravljica prevzela, pa smo kdaj pa kdaj odprli predal in vrgli pogled na prekleti bankovec. Bil je še vedno tam, tako ponarejen in tako strahotne' grd, da, ga je bilo lahko spoznati tudi skozi za-• prti predaj. Nekega dne sem pripovedoval dogodek prijatelju, ki je bil blagajnik v banki. Hotel si je ogledati ponarejeni bankovec. Vzel sem ga iz denarnice in mu ga pokazal. Margarita je s strahom opazovala, kako skrbno je blagajnik pregledoval bankovec, ga otipaval in naposled primaknil k svetlobi. »Slab tisk, vendar veljaven,* je dejal na koncu. Zatem ga je položil v svojo listnico z drugimi tisočaki in nama vrnil dva bankovca po 500 lir. Zmedena sva odšla domov. Nenadoma se je Margarita ustavila sredi ulice: »Giovannino/ je dejala. »Prvič sem dobila oA hišnice 500 lir, drugič 500 lir in zdaj tisočaka. Ali je mogoče, da sva zaslužila čistih tisoč lir?« »Na tem čudnem svetu j® vse mogoče,« sem odgovoril skromno.