Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 352611 Redaccion y Administracion: Caile Vic tor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “E8LOV.E JVIA LIBRE” Ano (Leto) X (5) BUENOS AIRES, 17. APRILA (ABRIL) 1952 No. (Štev.) 14. g« S 'E ©fc g K << -o g KO o ucct Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 AL. ODAR f Aleš Ušeiiičiiik Na tiho nedeljo letos je umrl v Ljubljani Msgr. Dr. Aleš Ušenie- nik, apostolski protonotar, član več znanstvenih akademij, upok. pro¬ fesor in bi v. rektor ljubljanske univerze, naj večji slovenski filozof in sociolog. Z njim smo Slovenci iz¬ gubili silno veliko. Danes morda te izgube še ne čutimo tako hudo. Zakaj že sedem let je moral Aleš Ušeničnik — molčati. Toda, če bi bila doma svoboda in bi se kato¬ liško življenje razvijalo na vidni površini, ne pa skrito v katakom¬ bah, potem bi pač občutili Ušenič- nikovo smrt. Tako pa bo šele zgo¬ dovina nekoč popolnoma razkrila Slovencem kaj so imeli v Ušenični- ku, seveda če bo pravična in objek¬ tivna. Vsi pa, ki so imeli veliko srečo dolga leta ga opazovati od blizu, občutimo že danes to nenado¬ mestljivo izgubo. Pol stoletja je bil Aleš Ušeničnik med Slovenci nesporna avtoriteta v teoloških, filozofskih, socioloških in kulturnih vprašanjih. Bil je zad¬ nja instanca. Resno se mu ni mo¬ gel upirati nihče. Njegove odločbe so sprejemale naše cerkvene obla¬ sti, učni zavodi, kakor tudi zaseb¬ niki. Kadar pa je kdo hotel mimo njih, je bil v zmoti. Aleš Ušeničnik je bil izredno ve¬ lik spekulativni talent. Slovel je že kot dijak ljubljanske gimnazije, še bolj pa kot slušatelj gregorijanske univerze v Rimu. Znan profesor, jezuitski pater in poznejši kardi¬ nal, Billot je imenoval njegov um angelski. Ko se je Aleš Ušeničnik po dokončanih študijah vrnil do¬ mov, je po kratkem dušnopastir- skem službovanju postal profesor dogmatike v ljubljanskem seme¬ nišču in nato z ustanovitvijo teološ¬ ke fakultete profesor za sholastič¬ no filozofijo. Bil je sijajen profe¬ sor. Odlikovale so ga izredne kvali¬ tete: globoko znanje, široka raz¬ gledanost, jasno podajanje in umet niški jezik. Še bolj pa kot profesor je bil slovenski in svetovni javno¬ sti znan kot kulturno filozofski so¬ ciološki in teološki pisatelj. Revije “Katoliški Obzornik”, “čas” in “Revija Katoliške Akcije” so pol¬ ne njegovih razprav. Vsaka od njih pa je pomenila dogodek v slo¬ venskem kulturnem življenju. A tudi tuje filozofske revije so pri¬ našale njegove razprave. Že pred leti je spisal obširno Sociologijo; še danes je velika škoda, da ni bila prevedena v kak svetovni jezik. Nato je izšlo njegovo najlepše de¬ lo “Knjiga o življenju”, potem več knjig Uvoda v filozofijo, in njego¬ vi prevodi ter komentarji socialnih papeških okrožnic. Bil je izredno plodovit-pisatelj, neumorno dela¬ ven. Aleš Ušeničnik je bil rojen filo¬ zofski in znanstveni kritik, čudovi¬ to se je znal vživeti v tuje literar¬ no delo. Mirno je pretehtaval pi¬ sateljeve razloge in nato izrekel svojo sodbo. Bil je izredno mil in dober. Če pa je kdaj le zapisal ali izrekel ostrejšo sodbo — ostre sploh ni znal — se je takoj opravi¬ čil in prosil odpuščanja. V svoji dobroti je doživel veliko razoča¬ ranj ; o njih ni hotel govoriti, pa tudi ni nehal biti dober. Zlepa ni odbil kake prošnje. Če Ti je na prošnjo boječe obljubil, da bo po¬ skusil ustreči, si že vedel, da se bo če isti dan lotil dela. Bil je umetniška duša; mojster slovenske besede. Umetnik in filo¬ zof sta se v njem borila, a nikdar ni v njem znanstvenik popustil u- metniku na škodo jasni misli. Res¬ nica mu je bila nad vse. Kljub svoji spekulativni na¬ darjenosti pa ni bil odmaknjen od realnega življenja. Znano je, da je Tekma še ni na višku La embajada aerea brasilena de amistad i i i i V Združenih državah se razvija napeta tekma med Taftom in Eisenhowerjem za predsedniško kandidaturo na listi re¬ publikanske stranke. Taft je v zadnjih tednih pridobil v vseh tistih državah, ki so izolacionistične, general Eisenhower pa je odstopil kot poveljnik atlantskih sil v Evropi, da se bo lažje udeleževal agi tacije za novemberske volitve v USA. — V Evropi so sovjeti spet objavili poseb¬ no noto o tem, kako si zamišljajo mir in zedinjeno Nemčijo. — Ameriškim in ev¬ ropskim gospodarstvenikom je svetovna gospodarska konferenca v Moskvi nasu¬ la toliko peska v oči, da se številke o miljardnih kupčijah med vzhodom in za¬ hodom kar prekopicujejo. — če bi ne bilo bojev v Indokini in na Koreji, bi bi¬ la upravičena nada, da so sovjeti globo¬ ko zasadili svojo motiko za zgradbo mi¬ ru. TAFT ALI EISENHOWER? Po prvih velikih uspehih v republi¬ kanskih predvolitvah je moral general Eisenhower ugotoviti, da je Taft njegov velik in nevaren tekmec. V Nebraski in Viscnosinu je Taft odnesel relativno ve¬ čino, v središču Združenih držav, v Ili- noisu pa je prejel Taft celo 900.000 gla¬ sov, Eisenhower pa samo nekaj nad 100.000 Ilinois je sicer bil vedno trdnja¬ va pristašev izolacionizma, vendar je Taftov naskok sedaj tolikšen, da je bi¬ la Eisenhowerjeva demisija v Evropi ti¬ sta poteza, ki naj zavre Taftov zmago¬ slavni pohod. V nadaljnjih republikanskih predvolit¬ vah se volilci že odločujejo za izbero dveh smeri bodoče ameriške zunanje po¬ litike: Taft zagovarja odločnejši nastop USA v Aziji, odmik od evropskih prob¬ lemov in krepitev lastne ameriške ob¬ rambe. Taft meni, da bo povečana ame¬ riška obrambna sila znala vpostaviti a- meriški vpliv v Aziji in zaključiti kon¬ flikt. Konec sovražnosti v Aziji bi pome¬ nil ohranitev mnogih ameriških mladih življenj; odmik od evropskih zmešnjav bi pomenil zmanjšanje izdatkov za obo¬ roževanje in finančno podpiranje Evro¬ pe, torej manj bremen za ameriškega davkoplačevalca; povečana lastna ob¬ ramba bi dvignila varnost, ki tudi ne bi terjala toliko izdatkov, kakor sedanja oborožitev skoraj vsega zapadnega sve¬ ta, kar se vse vrši iz ameriške blagajne. .— Eisenhowerjevi pristaši odgovarjajo, da naj se nadaljuje sedanja zunanja po¬ litika. Ameriška vlada mora ohraniti koalicijo ,ki se je pod ameriškim vod¬ stvom postavila v službo Združenih na¬ rodov, ko se je na Koreji prvič zbrala mednarodna oborožena sila v boju proti kom. napadalcem. Eisenhowerjeva poli¬ tična akcija sloni na ideji, da je prva obrambna črta Združenih držav v Evro¬ pi. Kdor krepi in podpira evropsko ob¬ rambno silo, krepi s tem varnost Zdru¬ ženih držav. Izolacija USA bo večja va¬ ba za sovjetski napad, kakor pa močna zahodna koalicija Atlantske in evropske obrambne zveze. Razdejanje v Ameriki bo po vojni večje in dražje, kakor pa ohranitev te oborožene koalicije, ki bo prvi zid obrambe in tudi prvi pogoj za zmago nad napadalci z vzhoda. MILJARDNE KUPČIJE V MOSKVI Za Taftom v USA se napoveduje koa¬ licija ameriških miljardnih podjetij, ki terjajo manj izdatkov za oboroževanje in več trgovine po svetu. V tej skupini vodita sedaj Ford in Gianini. In Moskve jima prihaja dragocena pomoč s svetov¬ ne gospodarske konference. Baje so bile tam med sovjetskimi in zapadnimi gos¬ podarstveniki sklenjene gospodarske po¬ godbe, ki nudijo v najbližji bodočnosti trgovino za 7 in pol miljarde dolarjev; drugi nakazujejo že številke okoli 10 mil jard, končna vsota za dve ali tri leta kupčij pa bi presegla 19 miljard dolar¬ jev. Glavni angleški delegat v Moskvi lord Boyd Orr zaključuje, da bi izvedba' teh načrtov pomenila konec brezposelno¬ sti za dolgo dobo let v vsem zapadnem svetu. Prve milijardne kupčije pa so bile že sklenjene predvsem s francoskimi in angleškimi zastopniki. — Sedaj se vsi ti delegati vračajo domov z zmagoslav¬ nim vpitjem, da so dosegli sami kot za¬ sebniki več uspehov kakor pa njih pri¬ stojne vlade v vseh zadnjih desetletjih. Moskva hoče trgovanja in ne vojskovan¬ ja je naslednje njih geslo. Toda v Londonu, v Parizu in v Was- hingtonu so skeptični nad temi bučnimi uspehi. Povsod namreč imajo sovjeti že več let svoje trgovske misije ,ki imajo vsaj toliko pooblastil, kakor sovjetski delegati na moskovski konferenci. Za¬ stopniki teh misij v Parizu, Londonu in drugod bi že zdavnaj lahko prišli v pri¬ stojna ministrstva in predložili svoje želje, ki bi bile lahko hitreje in sigurne- je praktično izvedene in prejete, kakor pa je bilo to sedaj v Moskvi. — Toda tega sovjetska vlada ni storila: raje je poslala na zahod te delegate s konference, ki imajo sedaj polne glave rdečil obljub in številk, pa le malo sred¬ stev za izvedbo in še manj sigurnosti, v koliko bodo moskovska naročila tudi držala. — Sedaj bodo ti delegati priti¬ skali na svoje vlade z naročili v rokah in z dokazi o sovjetski pripravljenosti za sodelovanje. Ako vse ne bo tako hitro izvedeno, kakor je bilo v Moskvi naka¬ zano, bodo seveda domače vlade krive, da bo vse propadlo... SOVJETSKI MANEVER V NEMČIJI V Nemčiji pa tekmo med vzhodom in zahodom prehiteva čas. Sovjeti predla¬ gajo volitve in zedinjenje Nemčije, za¬ hodni predstavniki pa hite s sklenitvijo posebne pogodbe z zahodno Nemčijo. Ta pogodba je že gotova in podpis napove¬ dan za konec maja. Sovjeti ponujajo vo¬ litve za vso Nemčijo pod nadzorstvom štirih velesil in suverenost zedinjeni Nemčiji, zahodni predstavniki pa nad¬ zorstvo volitev po komisiji Združenih narodov in zaenkrat vrnitev suverenosti samo zahodni Nemčiji. Ako bi zavezniki pristali na nadzorno komisijo štirih, bi sovjeti ohranili pravico veta in bi lahko spet vse zavlačevali, kakor so to že prej v Nemčiji, ko je še delovala komisija štirih poveljnikov v Berlinu. In volitve za celo Nemčijo in zedinjenje Nemčije bi bilo izvedeno tedaj, kadar bi zavezni¬ ki pristali na vse sovjetske pogoje. bil najboljši rektor ljubljanske j univerze. Manj pa je znano, da je , sam vodil tudi upravo listov “Ka- jtoliški Obzornik” in “čas”, da je v j Katoliškem tiskovnem društvu od- | lično sodeloval s svojim upravnim talentom, da je sestavil odlična pravila za več društev in celo sijaj- : ne občinske proračune za neko po¬ deželsko občino... V družbi je bil najboljši tovariš i in prijatelj. V zasebnem življenju, pa velik asket, živel je iz vere. Pod Alešem Ušeničnikom sem si skratka predstavljal velikega nje¬ govega vzornika sv. Tomaža Ak- vinskega. če bi bil Tomaž med na¬ mi, bi bil tak, kot je bil Aleš Uše¬ ničnik. “Dobro si pisal o njem Aleš” mu je rekel Kristus ob sodbi. Vsa ta tekma bo še zelo huda in bo še pogosto prignala napetost do viška. S presenečenji v Aziji bodo sovjeti mogli znatno podpirati Taftovo gonjo, da bi bilo najbolj pametno vrniti se v izolaci¬ jo; razkol med gospodarstveniki in poli¬ tičnimi voditelji na zahodu bodo sovjeti še povečevali, ako bodo imele sedanje obljube na moskovski gospodarski kon¬ ferenci vsaj nekaj praktičnih uspehov; pritisk v Nemčiji na Adenauerja bo na¬ raščal in v koliko bo uspel, se bo videlo iz tega, ali se bo konec maja sklenil in podpisal sporazum med zalfodnimi ve¬ lesilami in zahodno nemško vlado ali ne. Kakor se vidi iz pisanja ameriških li¬ stov, bi bilo stališče ameriške politike ta¬ ko: sovjeti imajo dovolj prilike dokaza¬ ti, ali mislijo resno z vsemi svojimi po¬ nudbami. Predno se lahko računa na mi¬ rovno pogodbo z Nemčijo in s tem na pomembnejšo ureditev razmer v svetu, El domingo pasado llego a esta Capital la delegacion de la Union Brasilena de Aviadores civiles, integrada por 273 maquinas, en adhesion a la festividad del Dia de las Americas. Componen la delegacion de referencia alrededor de 700 aviadores brasilehos, los que fueron recibidos el lunes pasado por el primer na- gistrado de la Nacion, general JUAN D. PERON. La presencia del Presidente de la Nacion fue recibida con una sostenida ova- cion por parte de la entusiasta concurrencia. En tal oportunidad el jefe del Esta- do saludo personalmente a čada uno de ellos. El primero saludo al gral Peron el embajador del Brasil doetor LUSARDO y despues de el varios miembros de los distintos aeroclubes del Brasil, quienes hicieron entrega al gral Peron de nume- rosos obsequios, como testimonio de carino y amistad. Por ultimo aclamado por toda la concurrencia pronuncio un vibrante dis- curso el Presidente de la Nacion gral Peron destacando entre lo demas la amis¬ tad argentino - brasilena con siguientes palabras: “Esta embajada extraordinaria del sentimiento brasileno tendra para nos- otros la virtud de avivar aun mas, si es posible, ese carino y ese recuerdo gene- roso que tenemos de todos los aetos del Brasil y de su gobierno. Pensamos que si alguna union es indispensable, es precisamente, la union indestructible entre Bra¬ sil y la Argentina. Por eso creemos que la tarea que ustedes realizan, en esta ofensiva de amistad que nos traen desde el Brasil, es posiblemente la mas her- mosa y la mas grande de todas las ofensivas que puedan realizarse.” Y mas adelante: “Yo voy mas alla; yo creo que en el futuro nosotros debe- remos unirnos tan indestructiblemente, tan firmemente con todos estos paises de este nuevo mundo que tiene el porvenir en sus pupilas, y que formemos un solo pais para enfrentar a ese futuro con la fuerza, con el poder y con la decision ne- cesarios para subsistir en este mundo de convulsiones.” Brazilske letalsko odposlanstvo prijateljstva V nedeljo je priletelo v Buenos Aires 273 brazilskih civilnih letal s skoro 700 letalci, da na Dan Amerik še bolj poudarijo prijateljstvo med Argentino in Brazilijo. V ponedeljek je to številno brazilsko letalsko odposlanstvo sprejel pred¬ sednik gral PERON. Ko je vstopil v sprejemni salon so ga brazilski letalci po¬ zdravili, sam pa se je rokoval z vsemi. Prvi je izrekel pozdravne besede brazilski veleposlanik dr. LUSARDO, za njim pa številni člani raznih brazilskih aeroklu¬ bov, ki so gralu Peronu izročili tudi veliko daril v znak prijateljstva. Končno je povzel besedo predsednik republike gral PERON ter je med dru¬ gim poveličeval prijateljstvo med obema državama z besedami: “To izredno od¬ poslanstvo raspoloženja brazilskega naroda bo za nas samo še večja vzpobuda, da samo še poglobimo ljubezen in drag spomin, ki ga imamo na vsa dejanja z brazilske strani in delo brazilske vlade, če je to sploh mogoče. Mislimo, če je kaka zveza nujna, je to gotovo nerazdružljiva zveza med Brazilijo in Argenti¬ no. Zato smo prepričani, da je naloga, ki jo vršite sedaj vi s svojo prijateljsko ofenzivo, verjetno najlepša in največja od vseh ofenziv, ki jih je mogoče izvesti.” Na drugem mestu je pa poudarjal: “Grem pa še dalje: Verujem, da se bo¬ mo v bodočnosti morali združiti tako neločljivo in tako močno z vsemi deželami novega sveta, ki ima bodočnost v svojih punčicah ter da ustvarimo eno samo državo, da bomo bodočnost pričakali z močjo in pripravljeni s potrebnimi odlo¬ čitvami, da se bomo lahko obdržali v tem razburkanem svetu.” Poslabšanje odnosov »ned Jugoslavijo in Italijo Vprašanje bodočnosti Trsta, ki so ga Italijani s svojo zahtevo po priključitvi tega mesta in vsega sed. področja Svo¬ bodnega tržaškega ozemlja, znova potis¬ nili na zeleno mizo zahodnih zaveznikov, katerih predstavniki so sedaj zbrani na konferenci v Londonu, je imelo za po¬ sledico občutno poslabšanje odnosov med obema državama. Pred začetkom london¬ ske konference so po Italiji razpihovali množice italijanski nacionalisti, med tem, ko je na Titovi strani bilo samo nekaj protestnih zborovanj, glavni odgo¬ vor na italijanske zahteve je pa podal sam Tito ter jih v najostrejši obliki za¬ vrnil. Radi sklicanja londonske konfe¬ rence je beograjska vlada pri zahodnih zaveznikih vložila tudi formalno pro¬ testno noto, kateri je sledila druga pro¬ testna nota italijanski vladi. V njej Ti¬ tova vlada obtožuje it. vlado, da denar¬ no podpira svoje agente v Istrskem na¬ cionalnem osvobodilnem odboru na pod¬ ročju zone B, ki jo imajo zasedeno Ti- tovci. Govornik it. vlade v Rimu je to noto zavrnil z očitki na Titovo vlado, češ, da preganja it. živelj na svojem področju, vse Titove obtožbe pa da so neosnovane. Titova OF je nato odgovorila z veli¬ ko demonstracijo proti londonski konfe¬ renci in Italiji na veliko nedeljo dne 13. t. m. v Beogradu. Beograjski dopisnik UP poroča, da so Titovci tega dne zbra¬ li na Terazijah v Beogradu nad 300.000 ljudi. Na protestnem zborovanju so vladni govorniki prebrali resolucijo, v kateri med drugim poudarjajo, da se je Jugoslavija že leta 1941 borila proti it. mora biti sklenjeno 1. premirje ne Ko¬ reji in 2. pogodba za Avstrijo. Pri obeh zadevah imajo sovjeti dovolj močno be¬ sedo in zato priliko, za dokaz ali jim je kaj verjeti ali ne. i fašistom in da je pripravljena to znova ! storiti, če bo treba. Od Anglije, Fran¬ cije in USA zahtevajo, da zavrne meše- tarske zahteve it. vlade. Množica je na¬ to najprej demonstrirala pred it. posla¬ ništvom, nato pa pred angleškim in za¬ htevala prekinitev londonske konferen¬ ce. Zahtevali so tudi orožje, da gredo zopet na fašiste. Zahodnim zaveznikom je ta spor radi Trsta silno neljub. Hudujejo se na eni strani na Italijane, na drugi strani pa še bolj na Tita, za katerega so mislili, da so ga z dolarji že tako inficirali in pritegnili na svojo stran, da jim ne bo več delal neprilik. Zato je reakcija pro¬ ti njemu v zahodnem časopisju hujša in mu kar javno sporočajo, naj se zaveda, da se lahko na oblasti drži samo s po¬ močjo zahodnih zaveznikov. Italijani se¬ veda to razpoloženje zahodnih zavezni¬ kov izkoriščajo, ter jih venomer opo¬ zarjajo, da je Tito ostal prav tak ko¬ munist, kakor je bil in da je poslal na jugoslovansko-it. mejo in v bližino Tr¬ sta veliko število tankov, ki jih je pre¬ jel iz Amerike, še več pa v zono B tik na mejo med obema zonama STO-ja. Naročnikom Svobodne Slovenije Za naš tednik "Svobodna Slove¬ nija" je nastopila težka doba. V le¬ tošnjem letu ga je že doletelo tretje povišanje izdatkov. Najprej poštni¬ na, nato papir in zadnji, najvišji, povišek po zadnjem konveniju tis¬ karskim nameščencem. Ti poviški presegajo za več kot 30 odstotkov za leto 1952 predvidene izdatke. Zaenkrat nujno prosimo vse na¬ ročnike, da čim prej poravnajo na¬ ročnino in da nam pridobijo še no¬ vih naročnikov. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. IV. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Volilna borba za predsedniške kandidate se nadaljuje. Demokrati so zaradi Trumanove odpovedi v veliki za¬ dregi ter nekateri omenjajo med dru¬ gimi tudi Harrimana kot demokratske¬ ga preds. kandidata. Republikanci pa se pričenjajo deliti v dve skupini, ko je bi¬ lo objavljeno Eisenhowerjevo pismo Trumanu, v katerem podaja ostavko na poveljniško mesto v NATO zaradi odho¬ da v USA in predsedniške kandidature na republikanski listi. Pismo je pisal že 2. aprila, objavljeno pa je bilo šele 11. t. m. Za Eisenhowerjevega naslednika v NATO imenujejo njegovega sedanje¬ ga šefa štaba gen. Gruent.he r ja, dalje Ridgweya in šefa amer. vojaškega šta¬ ba gen. Collinsa. Tabela doslej izvoljenih republikan¬ skih delegatov za predsedniško zborova¬ nje v juliju je naslednja: Taft 200 (pre¬ kosil Eisenhowera na volitvah v državi Illinois), Eise'nhower 83, Stassen 21, Warren 6, Mac Arthur 2, drugi 63; sku¬ paj 376. Republikanskih kandidatov za zborovanje je 603. Manjka jih torej še 328. V državi Jersey bo huda tekma med Taftom in Eisenhowerjem, verjetno od¬ ločilna. Tabela demokratov pa je naslednja: Truman 6, Kefauver 41, Humphrey 23, Stevenson 51, Rushell 2, Kerr 5, Doug¬ las 2, Rayburn 1, W. Douglas 1, drugi 73. Demokratskih delegatov za zboro¬ vanje je 616. — Nevarna stavka v a- meriški jekleni industriji, ki je grozila ustaviti vso ameriško vojno industrijo, ni prišla do izvedbe, ker je Truman 90 minut pred pričetkom stavke objavil, da bo država prevzela vso jekleno indu¬ strijo, če do stavke pride. Vodja sindika¬ tov Murray je po Trumanovi objavi u- kazal nadaljevati z delom ter izjavil, da se bodo sindikati še nadalje pogajali z lastniki za zvišanje plač. Zaradi Tru¬ manovega odločnega nastopa je prišlo v USA do velikih javnih debat 0 tem, če se je predsednik pregrešil zoper svobo¬ do stavke. Debate po časopisju še traja¬ jo. Izvoz jekla, ki je bil ustavljen pred Trumanovo odločitvijo, je spet odprt. — Velikanske povodnji so zajele vse pod ročje vzdolž največje ameriške in sve¬ tovne reke Missouri ter sta zlasti priza¬ deti državi Iowa in Nebraska. Oblasti so v naglici izselile iz nevarnih področij prvih 40.000 ljudi. — Demokratski sena¬ tor Tom Connaly, predsednik zun. pol. odbora ameriškega senata, je objavil svoj odstop z januarjem 1953. Bil je 36 let v senatni službi, večkratni senatni predsednik, predsednik važnih ameriških zunanjepolitičnih delegacij in največji zagovornik dvostrankarske ameriške zu¬ nanje politike. S svojim senatorskim to¬ varišem republikancem Vandanbergom, ki je umrl lansko leto, je bil eden od u- stanoviteljev in pobornikov ZN. Conally in Vandenberg sta bila tudi stalna čla¬ na ameriške delegacije pri ZN. — Odsto¬ piti namerava tudi amer. obrambni mi¬ nister Lovett, ki je prevzel to mesto po odstopu Marshalla 12. sept. 1951, Urad¬ no ostavka še ni objavljena. Stalni Titov delegat pri ZN Aleš Beobler se je širokoustil v San Francis¬ cu na tiskovni konferenci ter je med drugim izjavljal: “Oblast v Jugoslavi¬ ji je služabnica naroda in ne narod su¬ ženj države. Naš parlament ima ena¬ ko moč, kakor francoski, pa je naša vla¬ da stabilnejša od one. V Jugoslaviji ni pete kolone. Zato je jugoslov. armada stabilna in tako najmočnejša vojska v zahodni Evropi. Jugoslavija nima no¬ bene koordinirane vojaške politike z Grčijo in Turčijo, toda v bližnji prihod- njosti bo do tega prišlo. Ameriška po¬ moč se deli brez političnih pogojev in brez slehernega vmešavanja v jugoslov. notranje zadeve. V sovjetski zun. politiki ni osnovne spremembe, vendar dela po¬ novno oboroževanje zapada vtis, da so¬ vjetska agresivnost malenkostno popu¬ šča zaradi tega.” CHILE: Chjle in USA sta podpisala medsebojno vojaško pogodbo. BRAZILIJA: Brazilska policija je za¬ prla večje število telefonskih in brzojav¬ nih operaterjev, članov KP, ki so pri¬ pravljali sabotaže po vsej državi. ANGLIJA: V angleški tekstilni indu¬ striji je radi sedanje krize vedno večja brezposelnost. Dne 17. marca je bilo v Angliji 433,000 delavcev brez dela. Jav¬ lja se veliko nezadovoljstvo delovnih slojev s sedanjo vlado, kar je imelo za posledico, da so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali laburisti v Londonu, Lancashire, Riding in Yorkshire. Neza¬ dovoljstvo z vladno politiko se je zače¬ lo oglašati tudi v sami konservativni stranki ter ima Churchill precej dela s pomirjenjem nezadovoljnih konservativ- Tri icomursisfiisie stranke v Jugoslaviji Pod tem naslovom objavlja novinska poročevalska služba Krščanske demo¬ kratske zveze Centralne Evrope poročilo v svojem polmesečnem biltenu, da je nek visok član Titovega režima na svojem uradnem opravku v Zahodni Nemčiji meseca februarja t. 1. v privatnem raz¬ govoru sedanji položaj v Jugoslaviji po¬ pisal takole: V Jugoslaviji so sedaj tri komunistič¬ ne stranke: 1. kominformisti. Ti so zgi¬ nili v podzemlje. Nekaj jih je v zaporu, nekateri so pobegnili, gotovo število njih pa skriva svojo barvo. Njihova moč je v tajnosti, v kateri razvijajo svcjo de¬ lavnost. 2. doktrinarci kom. partije. V stiski žele obdržati pomoč zahodnih dr¬ žav, od stalinistov se pa ne razlikujejo ne v doktrini, ne v osnovni politiki. Raz¬ lika med njimi in moskovskimi komuni¬ sti je samo v osebah. Ti so namreč mne¬ nja, da je Beograd prav tako primeren kot Moskva, če ne še bolj, da vodi Ju¬ goslavijo in pripravlja svetovno revolu¬ cijo. V to skupino spada sam Tito, ka¬ kor tudi vodilna slovenska komunista Kardelj in Kidrič. 3. realisti v jugoslov. kom. stranki. Te vodi Milovan Djilas» ki je na številnih sestankih politbiroja nagla- šal, da je glavna naloga komunistične stranke, da obdrži vso oblast v svojih rokah. Brez sile jo je mogoče obdržati Samo z zahodno pomočjo. Da bi se pola¬ stili sedanje vlade so priprivljeni začas¬ no opustiti tudi kako komunistično dok¬ trino in sam komunistični naziv. Djilasa z vsemi močmi podpira tovariš Moša Pi- jade, močna osebnost v komunistični stranki. Minister tajne policije Rar,kovic se previdno izogiba, da bi javno podpiral katero od teh dveh skupin, tajno je pa na strani Djilasa in Moše Pijade. Bor¬ ba med vrhovi komunistične stranke je vedno hujša. Vodilne vojaške osebnosti z vojnim ministrom na čelu so na Titovi strani, ker Tito na eni strani ohranja čisto marksistično - leninistično doktrino, na drugi strani pa hoče dobiti čim največ finančne in vojaške pomoči od zahoda. Vojaški krogi so mnenja, da je to naj¬ boljša pot za bodoče zboljšanje odnosov z Rusijo, do katerega lahko pride isto¬ časno, ko bo prenehalo sovjetstko ro¬ varjenje proti Jugoslaviji, če bo ta med tem časom postala dovolj močna. Spor med doktrinarci in realisti v ko¬ munistični stranki postaja vsak dan več¬ ji. Zato je v bližnji bodočnosti pričako¬ vati čistk. ftevolucija v Boliviji Kriza, ki je v Boliviji izzvala eno naj¬ bolj krvavih revolucij kar jih pomni juž¬ noameriška zgodovina, se je začela že pred letom dni. Lani v maju so bile vo¬ litve novega predsednika republike. Bo¬ livija šteje sicer 3 in pol miljona prebi¬ valcev, volitev pa se je moglo udeležiti le nekaj nad 100.000 volilcev. Volilno pravivo imajo namreč samo tisti, ki so pismeni, Bolivija pa šteje 95% prebival¬ cev, ki so nepismeni. Voditelj narodnega revolucionarnega gibanja dr. Paz Esten- soro je dobil tedaj 57 tisoč glasov, vlad¬ ni kandidat okrog 45 tisoč, drugi kan¬ didati pa tudi nekaj tisoč. Ker dr. Paz Estensoro po mnenju vlade ni dobil ab¬ solutne večine glasov, bi moral kongres izvoliti novega predsednika. V kongresu pa so imeli pristaši vlade veliko večino. V začetku junija je tedanji predsednik republike dr. Uriolagoitia odstopil in izročil oblast vojaški junti, ki bi mora- j la v dog-lednem času izvesti volitve. Predsednik vojaške junte je postal gene¬ ral Balivian. že v decembru lanskega leta se je za¬ čel v junti razvijati, spor o tem, kdaj bodo volitve. Notranji minister general Selene in poveljnik štaba general Ortiz sta terjala takojšnje volitve, general Ba¬ livian pa je odklanjal, češ da na volitve še ni misliti. Tako sta oba, Selene in Ortiz stopila v stik z drjem Estensorom in na veliko sredo se je začel oborožen upor proti junti. Notranji minister Se¬ lene je poslal v boj karabinerje in po ne¬ kaj urah revolucije že telefoniral dopis¬ niku UP v La Pazu, da je prevzel oblast kot novi predsednik republike.'Toda ge- mačih bogastev. Država je živela samo od izvoza cina, toda tega so edini inte¬ resenti, severnoameriški industrijalci, plačevali po ceni, ki so jo sami diktirali m ki je bila izredno nizka. Življenjski standard v deželi je začel padati, nacio¬ nalno revolucionarno gibanje je izvedlo več poskusov za revolucijo in vse le po¬ skuse so ves čas spretno izrabljali tudi komunisti. Predno je odšel iz Buenos Airesa, je dr. Paz Estensoro časnikarjem izjavil, da je odločen antikomunist. V La Pazu prevzema sedaj oblast v trenotku,. ko so na višku pogajanja za cene činu; boli¬ vijska vlada je terjala 1.50 dolarjev za libro, v New Yorku pa ponujajo 1.12 do¬ larjev. — Pripravlja se eksploatacija petrolejskih polj, ki so baje mnogo bo¬ gatejša od Venezuelskih, ki so dosedaj najbogatejša na svetu. V srce teh' polj gradi sedaj Brazilija svojo železniško zvezo, ki bo letos dograjena. Dosedaj e- na najrevnejših republik ima vse pogo¬ je za silen gospodarskih vzpon. Toda zato rabi vsaj eno desetletje miru in no¬ tranje konsolidacije. Pedr® L. Gatti - mm župnik pri Sv. Juliji Po tragični smrti g. Romana Fi- galla, župnika pri Sv. Juliji, ta žup¬ nija ni ostala dolgo nezasedena. Buenosaireški nadškof kardinal dr. Santiago Luis Copello je že pred velikonočnimi prazniki imenoval za novega župnika g. Pedra L. Gatti-ja, ki že od 19. oktobra 1944 vodi žup¬ nijo Marije Snežne v Buenos Airesu. G. Pedro L. Gatti bo prevzel žup¬ nijo Sv. Julije v nedeljo, 20. aprila t. 1. ob šesti uri popoldne. ŽIVLJENSKA POT POK. DR. ALEŠA UŠENIČNIKA Pok. Dr. Aleš Ušeničnik se je rodil 1. 1868 v Poljanah nad Škofjo Loko. Ljudsko šolo je dovršil v Škofji Loki, | gimnazijo v Ljubljani, kjer je bil vedno ; odličen dijak. Nato je bil za svojim dve | leti starejšim bratom Francetom poslan j v rimski Germanicum. Na gregorijanski I univerzi v Rimu je študiral sedem let neral Ortiz je krenil na stran generala Baliviana ter poslal proti karabinerjem redno vojsko. Prvi del revolucije je bil udušen v nekaj urah, dokler ni kmalu nato sledil drugi val, ki se je po krvavih bojih končal s podpisom premirja med predsetavniki generalnega štaba in vo¬ ditelji narodnega revolucionarnega gi¬ banja. Dr. Paz Estensoro je v torek 14. aprila odpotoval iz Buenos Airesa, kjer je od 1. 1946 živel kot begunec, da v Bo¬ liviji prevzame mesto predsednika re¬ publike in to na podlagi volitev, ki so mu v maju lani dale večino. Tako se je zaključila dolgoletna bor¬ ba za vodstvo državne politike v repub¬ liki, ki je po svojih naravnih bogastvih na prvem mestu v južnoameriškem kon- , ■ . j , , , ; m se kot doktor filozofije in teologije tmentu. Toda vsa ta naravna bogastva j ... so še nedotaknjena, ker ni kapitala za eksploatacijo. Tuji kapital se sicer po¬ nuja, toda pod takimi pogoji, da bi to pomenilo kolonizacijo dežele. Na drugi strani pa ni domačih virov in ljudi za eksploatacijo, ker je ostala dežela dose¬ daj na najnižji stopnji civilizacije. V deželi prihajajo na oblast sedaj mož¬ je iz vrst nacionalistov. Prvič so prevze¬ li oblast 1. 1943, ko je izvedel revolucijo | major Villaroel, idejni nosilec njegovega režima pa je bil že tedaj dr. Paz Esten¬ soro. Proti Villaroelu so 1. 1946 izvedli študenti ir, marksistični delavci revoluci¬ jo. Vdrli so celo v vladno palačo in vrgli Villaroela skozi ckno na pločnik, kjer so ga pobrali in obesili na najbližji kande- laber. Za njim je predsedstvo republike prevzel dr. Herzog, ki se je trudil dose¬ či primerne pogoje za eksploatacijo do- vrnil v Ljubljano. Po kratkem dušno- pastirskem službovanju v Stari Loki in ljubljanski stolnici je postal profesor v ljubljanskem semenišču. Ko se je 1. 1919 ustanovila ljubljanska univerza je postal profesor sholastične filozofije. To stoli¬ co je obdržal do svoje upokojitve pred izbruhom druge svetovne vojne. Bil je večkrat dekan teološke fakultete in leta ] 1923-24 pa tudi rektor ljubljanske uni¬ verze. Dne 17. oktobra 1938 je bil ime¬ novan med prvimi člani Akademije zna¬ nosti in umetnosti, komunisti so ga pa ob novem imenovanju članov izpustili. Bil je član raznih inozemskih znan¬ stvenih akademij, papež pa mu je pode¬ lil naslov Monsignorja in nato še apos¬ tolskega protonotarja. Bil je dolga leta predsednik Leonove družbe, urednik “Katoliškega Obzornika” in “Časa” ter v vodstvu Slovenskega Katoliškega tis¬ kovnega Društva. nih poslancev. — Brigadir Maclean, | medvojni britanski zvezni oficir pri Ti- j tu, je izjavil, da “je ZSSR kakor Lenin, ki leži v krsti v mavzoleju v Moskvi. Krsta je brezračna in bi bilo dovolj, da pade nanjo le en kos opeke, da jo zdro¬ bi. Leninovo truplo bi zaradi stika z zrakom takoj razpadlo. Zapadni svet naj vrže opeko osvoboditve na ZSSR.” VATIKAN: Papež Pij XII. je imel go¬ vor pred delegacijami najodličnejših u- metnikov iz vseh delov sveta in poudaril, da morajo umetniki “poživiti umetnost s ponovnim vključenjem verskih idej v svoje stvaritve.” Za vehkonoč pa je z balkona cerkve sv. Petra objavil, da mo¬ rajo “katoličani vsega sveta strniti svo- svoje vrste v falange novih apostolov” in “ponovno spreobrniti brezvernike, glasnike greha, dvomov,, zanikanja Bo¬ ga in preganjalce vere”. ITALIJA: Italijanski parlament pro¬ učuje možnost odvzema poslanske imu¬ nitete komunističnim poslancem di Vit- torio, Montagni in Vicu. Prvi je v Mo¬ skvi, drugi na obisku na Madžarskem, tretji pa v Albaniji, od koder vsi napa¬ dajo De Gasperija in njegovo vlado. ŠPANIJA: Ta teden se bodo začeli razgovori med 'ameriško vojaško in tr¬ govsko misijo in špansko vlado radi vo¬ jaških in pomorskih oporišč za ameriško vojsko in mornarico v Španiji. — Gen. Franco se je na špansko-portugalski me¬ ji sestal s pcrtug. preds. Salazarjem. S sestanka ni uradnega poročila. Menijo, 1 turški kapetan. da sta se oba državnika razgovarjala o vprašanju skupne obrambe iberskega polotoka in o morebitni trojni obrambni pogodbi med USA, Portugalsko in Špa¬ nijo. Sestanek je bil tako tajno priprav¬ ljen, da je presenetil celo madridske po¬ litične osebnosti. EGIPT: Ylada je preložila izvedbo parlamentarnih volitev, ki so bile napo¬ vedane za prvo polovico maja. Opozic. vafdistična stranka jo radi tega silovito napada, češ, da je kršila s tem ustavna določila. — Revija “Al Nido” poroča, da so v teku priprave za združitev Jor¬ danije in Sirije. TUNIZ: Šalah Edline Baccou- che je sestavil novo vlado. Po | sestavi te vlade Varnostni svet ZN ni maral sprejeti tuniškega problema na dnevni red svojih sej, kakor je to. zahte¬ val pakistanski delegat, "češ, da je to vprašanje že rešeno”. Radi takega za¬ držanja VS je to ustanovo ZN ostro na¬ padel predsednik indijske vlade Pandit Nehru. PERZIJA: Vlada je odredila prevoz svojega zlata iz Anglije v USA. — Mo- sadegh je znova napadel Anglijo ter ji očital, da mu njeni agentje strežejo po življenju. TURČIJA: V Turčiji je policija odkri¬ la široko razpredeno vohunsko mrežo, ki jo vodijo sovjetski in domači komuni¬ sti. Vodja rdeče špijoriaže je neki bivši Nič več si nimajo povedati... Na Koreji “mirovna” konferenca v Pan Mun Jonu stoji na mrtvi točki. V zadnjih dneh so imeli zavezniki 'in ko¬ munisti najkrajše seje, ki jih je svet kdaj videl: v petek je seja trajala 90 sekund, v soboto 70, v nedeljo 50 m v ponedeljek samo 15 sekund, ko so si de¬ legati edino povedali, da nimajo nič no¬ vega na programu. Kljub temu so za naslednji dan znova določili konferen¬ co, ker nobena stran noče sprejeti na¬ se odgovornosti — vsaj ne še sedaj — da je ona kriva prekinitve. Na suhozemskem bojišču vlada rela¬ tiven mir. Letalstvo na obeh straneh deluje z nezmanjšano borbenostjo, v ponedeljek pa je v večjem, obsegu po¬ segla v boj tudi ameriška mornarica, zlasti težka križarka Iowa, ki je v 12 urah skupaj z rušilcem Mackenzie — jem odstrelila na kom. pristanišče Won- san 264 najtežjih topovskih granat. Pri¬ stanišče je popolnoma uničeno. Ameriško poveljstvo je objavilo, da so komunisti na Koreji v preteklem le¬ tu imeli 530.696 mrtvih, ranjenih in u- jetih, zavezniki pa 66.000. Zavezniki so tako uničili 8 kitajskih armad in 3 sever¬ nokorejske korpuse. Poveljnik ameriške 8. armade Van Fleet je izjavil, da “ko¬ munist; za spomlad lahko sprožijo veli¬ ko ofenzivo, ker so nagromadili ogro- ARGENTINA V Argentino je prispel na obisk šef brazilskega generalnega štaba gene¬ ral Goes Monteiro. Ob prihodu so mu argent. vojaške oblasti na čelu z min. za narodno obrambo generalom Sosa Molina priredile prisrčen sprejem. O njegovem obisku bomo še poročali. Dan Amerik je vsako leto dne 14. aprila. Slave ga kot praznik ameriš¬ ke vzajemnosti in solidarnosti. V Ar¬ gentini je bilo več proslav, tako v pa¬ lači športnikov in v Ljudski knjižnici Mariano Moreno. Opoldne je bilo v Plaza hotelu vsakoletno tradicional¬ no slavnostno skupno kosilo velepo¬ slanikov in poslanikov vseh ameriških držav. Udeležil se ga je tudi zunanji minister dr. Remorino, ki je na njem tudi govoril. Dr. Paz Estensoro, vodja bolivij¬ skega nacionalističnega revolucionar¬ nega gibanja, ki je po zmagoviti re¬ voluciji prevzelo vso oblast v Boliviji ter pozvalo svojega šefa iz Buenos Airesa, da se vrne in prevzame pred¬ sedstvo republike in vlade, je v po¬ nedeljek obiskal predsednika republi¬ ke grala Perona. Ob tej priliki se mu je pred odhodom v Bolivijo zahvalil za vse gostoljubje, ki ga je v zadnjih šestih letih kot emigrant bil deležen v Argentini. Prav tako se je pa tudi zahvalil predsednikovi soprogi za po¬ moč, ki jo je njena socialna ustanova poslala po revoluciji prizadetemu prebivalstvu v Bolivijo. Dr. Carlos Maria Oliva Velez, novi argent. veleposlanik pri Vatikanu, je bil sprejet pri sv. Očetu v nastopni avdienci. Socialna ustanova Eva Peron je po¬ slala z letalom v Bolivijo veliko ko¬ ličino zdravil in obveznega materiala kot prvo pomoč ranjencem v zadnji revoluciji. Z letalom so odpotovali v Bolivijo tuid trije zdravniki te social- neustanove z bolničarkami in potreb¬ nim instrumentarijem. V Buenos Airesu so v zunanjem ministrstvu podpisali novo trgovinsko pogodbo med Argentino in Čilom. No¬ va pogodba je za obe državi ugodna ter o njej čilsko časopisje zelo ugod¬ no piše. Argentina bo dobivala iz Čila jeklo, les in druge proizvode, iz Argentine bodo pa Čilenci dobivali med drugim žito in olje. Istočasno je bil podpisan tudi sporazum, po kate¬ rem bo čilska vlada dobavljala Ar¬ gentini baker v zameno bo pa dobi¬ vala iz Argentine živo živino. Dne 1. maja bodo v Argentini tudi letos slavili kot praznik delovnih lju¬ di. Ta dan se bo začelo tudi 86. redno zasedanje poslanske zbornice in se¬ nata. Zasedanje bo odprl predsednik republike gral Peron s svojim govo¬ rom, v katerem bo podal pregled iz¬ vršenega dela v minulem letu. Po¬ poldne tega dne bo veliko zborovanje na Plaza de Mayo. Zbranim bo tudi tu govoril predsednik gral Peron. Argentinska industrija je začela že sama izdelovati osebne avtomobile. Prvi avtomobil Justicialista so izde¬ lali v velikih letalskih tovarnah v Cordobi. Pri poskusnih vožnjah se je dobro obnesel. Predsednik gral Peron je poslal vodstvu tovarne, vsemu stro¬ kovnemu osebju, ki je imelo opravka z izdelavo avtomobila tople čestitke in zahvalo za izvršeno delo. V Buenos Airesu so ljudje dne 10. in 11. aprila, t. j. na veliki četrtek in petek pojedli 21.640 velikih zabojev svežih morskih in rečnih rib. Lansko leto so jih za ta dva dneva pripelja¬ li v argentinsko prestolnico 10.431. Uživanje rib se je torej povečalo za 108%. V Bs. Airesu so bile za velikonočne praznike vse cerkve tako močno obi¬ skane, kakor še ne doslej. Procesij na veliki petek se je udeležilo izredno veliko vernikov. Vsi argentinski dnevniki so za vsak dan velikega tedna prinašali članke, ki so se nana¬ šali na trpljenje Jezusa Kristusa. Na veliki četrtek popoldne je bila iz Kon¬ gresnega trga v buenosaireško kate¬ dralo veličanstna procesija, v kateri je stopalo več tisoč katoliških mož in fantov. men vojaški materijal za bojiščem” in da “zaenkrat ne ve, kako jo bodo za¬ vezniki prenesli pri sedanjem stanju za vec kot 10 dni,” Upa pa, da bo prišlo do- premirja. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Buenos Aires, 17. IV. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice iz ^riovenije^ f KAREL JERAJ V Ljubljani je umrl znani slovenski violinist, skladatelj in profesor glasbe Karel Jeraj. Pok. Jeraj je bil rojen 4. julija 1874 leta na Dunaju, kjer je bil njegov oče policijski revirni inšpektor. Tam je končal ljudsko šolo in nekaj raz¬ redov gimnazije, 1893 konservatorij ter je bil nato od leta 1893 do 1895 učitelj za gosli pri Glasbeni matici v Ljubljani. Potem je priredil umetniško potovanje kot violinist po Romuniji, bil nekaj ča¬ sa nastavljen kot goslač na Imperiai In¬ stitutu v Londonu, se vrnil na Dunaj, položil 1. 1899 na konservatoriju držav¬ ni izpit in odšel na novo koncertno pot v Nemčijo. Leta 1900 se je poročil s pe¬ snico Vido Jerajevo, bil nastavljen kot koncertni mojster na dvorni operi ter filharmoničnem orkestru na Dunaju. Na teh mestih je ostal do spomladi leta 1919. Med tem je koncertiral v Parizu, Londonu, Švici, Salzburgu. Leta 1910 je bil imenovan za dvornega glasbenika in vodil glasbeni pouk na gluhonemnici v Pukersdorfu pri Dunaju. Od leta 1919 dalje je deloval v orkestru narodne ope¬ re in kot profesor violine na konserva¬ toriju v Ljubljani. Tega leta je v Ljub¬ ljani ustanovil tudi orkestralno društvo in prvi začel sistematično organizirati mladinske koncerte. Pok. Jeraj je bil tudi dober skladatelj. Med drugim je komponiral Prešernovo Lepo Vido in nanovo priredil za oder Gorenjskega slavčka. Umrli so. V Ljubljani: Jožefa Ham, Jerica Pazler, roj. Gogala, Ignac Lam¬ pič, tiskarniški faktor v p., Marija Ver- cejančič, Marija Srakar, roj. Pegan, Jo¬ že Zalar, drž. upokojenec, Janez Derea- ni, polkovnik v p., Ivana Starc, Joško Beguš, tiskarniški korektor, Ivana Trtnik, roj. Grošelj, Andrej Gorjan, u- službenec podjetja Gradis IMM, Anto¬ nija Mirt, roj. Pečnikar, Ivan Grom, član sindik. podružnice “Špedicija”, Leopold Senčar, strojevodja drž. žel. v p., Emil Miler, geometer, Peter Hmelak ml, ko¬ mercialist, Ema Nadižar, roj. Trampuž, Marija Kahne, roj. Žulovec, Frančiška Kremžar, Marija Borštnar in Franc Ko¬ pač, pos. in ustanovni član prostovoljne¬ ga gas. društva v Mednem, Franc Bre¬ gar v Znojili pri Krki, Peter Marat, tov. delavec v Rušah, Ignac Hodnik, po do¬ mače Žonta, mesar in pos. na Vrhniki, Ivah Jekler, trgovec na Jesenicah, Stan¬ ko Deško v Celju, Alojzija Kovačič v Sevnici ob Savi, Majda Leskovec v Stič¬ ni, Ivan Opeka, župnik v Žmartnem v Tuhinju, Franc Žižmond v Stožicah,! Pepca Judež v Št. Juriju, Vinko Zahrast- nik, upok. šolski nadzornik v Škofji Lo¬ ki, Janez Logar, mizar v Železnikih, Marija Verbič, roj. Pirnat v Črnučah, Roza Grobming - Lesičeva v Omišlju, Marija Verčkovnik, roj. Nemec v Celju, Pavel Starin v Čemšeniku pri Domžalah, Katarina Tesar v Novem mestu, Franc Jurca na Vrhniki, Lovro Dolžan, posest¬ nik, biv. trgovec in čevljarski mojster v Kranju, Marija Gale, roj. Culjkar v Višnji gori, Alojzija Bezenšek, roj. Kle¬ menčič, Jože Bukovec, predsednik OLO v Grosupljem, Ivanka Reberšek v Koz¬ jem, Alojzij Hussu na Peči pri Stepanji vasi in Franc Mazovec v Klešniku pri Zg. Kašlju. V Mariboru se ena izmed tovarn ime¬ nuje Elektrokovina. V njej je zaposlenih kakih 140 delavcev, ki izdelujejo odn. popravljajo elektromotorje, električne črpalke in podobno. Tovarno vedno bolj razširjajo na prostoru biv. letališča na Teznu, ki so ga premestili nižje na Dravsko polje. Druga tovarna v Mari¬ boru je TEXTA — Tekstilna tovarna. Stoji blizu tovarne za izdelovanje avto¬ mobilov. Vse te tri tovarne nameravajo s časom povezati v en sam tovarniški blok.' V avtomobilski tovarni dela 4.000 delavcev. Za to leto imajo v načrtu izde¬ lavo 1.200 avtomobilov. V tovarni avto¬ mobile pravzaprav samo sestavljajo. Se¬ stavne dele dovažajo od drugod, n. pr. iz Guštanja avtomob. bloke, iz Košakov pa avtomob. karoserijo. V Tekstilni to¬ varni je posebna industrijska šola, ki traja tri leta. Trenutno je v njej okoli 500 učencev. Učiteljev je 15, med njimi so trije poklicni inžinerji. Učenci ima¬ jo 3 ure na teden za vsak predmet teo¬ rijo, trikrat pa prakso. Med učnimi pred¬ meti je bil tudi marksizem in ga je 3 ure na teden poučeval neki Robida iz Ljubljane. Po sporu Titovcev s komin- formom so ga prestavili v Ljubljano. Učencem trikrat tedensko vbijajo v gla¬ vo tudi zgodovino komunistične “osvo¬ bodilne “borbe. Če je učenec v ostalih predmetih še tako slab, če pa le ve, kdaj je bila prva ali druga partizanska “ofenziva” prav gotovo izdela. Za učen¬ ce te šole je vsako leto obvezno tudi dvomesečno udarniško delo. Prejšnja le¬ ta so fantiče pošiljali garat pa progo I Breko - Banoviči ali pa šabac - Sarajevo. I Stanujejo pa v internatih, v katerih | imajo dvakrat na teden politične krož¬ ke. Na takih krožkih učitelji — komu¬ SLRVENSKI ODER NEDELJA, 27. aprila 1952 — ob 17 uri v Liniersu, Cosquin G5 (Rivadavia 11.100) "MARIJA STUART" TRAGEDIJA V SEDMIH SLIKAH ki jo je spisal na podlagi zgodovine in tistega časa Friderik Schiller Vstopnice: po $ 6 in 5 v predprodaji v Ramos Mejii, Alvarado 350 (T. E. 658 - 0827) nisti mladino uče, da ni Boga, da se je človek razvil iz opice in podobno. S fan¬ ti šo v internatu tudi dekleta, zaradi te¬ ga je morala na skrajno nizki stopnji. U- čenec industrijske šole, ki ni v komuni¬ stičnih organizacijah, ne velja ne v šo¬ li, ne v internatu za enakovrednega z drugimi ter ne dobiva nobenih pribolj¬ škov, ki so jih v veliki meri deležni čla¬ ni komunističnih organizacij. Na štajerskem so Titovi komunisti svo¬ je zadruge ustanavljali tudi na ta način, da so člani UDBE (prejšnje Ozne) la¬ stnikom boljših kmetij podtikali letake križarjev, nato pri njih izvršili hišne preizkave, vse domače zaprli, njihove kmetije pa zaplenili. Prešernove nagrade na ljubljanski uni¬ verzi so dobili: Na filozofski fakulteti Jakob Rigler za temo “Karakteristika glasovanja v govoru Ribnice na Dolenj¬ skem” z. 10.000 din, Josip Zontar za na¬ logo “Rimska cesta Ljubljana-Kranj in najdbe o njej” z 10.000 din, Ljerka Me- naše-Mravljak za “Umetniški razvoj Iva¬ ne Kobilice” z 10.000 din, Štefan Kališ- j nik za “Poizkus opisne obravnave jezika i Kamniškega kota” z 6.000 din, Janez Do- J lene za “Pripovedno blago severnega poljanskega narečja” s 6.000 din in Ber¬ narda Perc za “Najdbe srednjeveških novcev v Celju in vprašanje celjske kov¬ nice” s 7000 din. Na prirodoslovno-ma- tematični fakulteti so najboljša dela predložili Milan šifrer (Obseg polede- nitve na Pokljuki), ki je prejel 10.000 din, Igor Vrišer (Agrarna geografija goriških Brd), ki je bil nagrajen z 8000 din, Janez Matjašič (Jamski hrošči Slo¬ venije) s 7000 din ter Jakubi Shygyri (Vaspitanje albanskog seljaka v duhu zakonika Leke Dukagjina i po težnjama srpske buržoazije) z 8000 din. Na prav¬ ni fakulteti je bila nagrajena Božena Osterman s 7000 dinarji za svoje delo “Gospodarski račun v socializmu”, na ekonomski fakulteti Miljana Milosavlje¬ vič za “Organizacijo in dokumentacijo proizvodnega procesa v pletilni industri¬ ji” s 7000 dinarji, na gozdarsko-agro- nomski fakulteti pa je bil nagrajen za svoje delo Janez Furlan s 5000 din. Razdelitvi nagrad na teh fakultetah je prisostvoval rektor univerze dr. Go¬ razd Kušej z vsemi dekani in prodeka¬ ni fakultet. Na Tehniški visoki šoli so pa dobili Prešernove nagrade: Ivan Perman za delo “Fotometrična analiza vanadija”, Stanislav Cop za delo “Termični razkroj baritičnih sideratov”, Romi Miloševič za delo “Kinematika in dinamika ročičnih mehanizmov pri zvezdnih motorjih”, Ja¬ roslav Koser za delo “Meritve zmožno¬ sti in karakteristik stranskega gibanja na jadralnem letalu “Triglav” ter Ivan Sovine za delo “Vrednotenje eksperimen¬ talno ugotovljene deformabilnosti te¬ meljnih tal”. Nagrade na tej visoki šoli je razdelil rektor Visoke tehnične šole dr. Alojzij Hrovat. MARIJA STUART Slovenski oder začenja svojo letošnjo gledališko sezono s Schillerjevo petde- jansko žaloigro “Marija Stuart”. S tem se je lotil dela, ki stoji s svojo umetniš¬ ko vrednostjo gotovo v prvi vrsti sve¬ tovne dramatike, a tudi dela, ki zahte¬ va izrednega truda od režiserja in igral¬ cev, slednjič pa dela, ki mora vsakega dovzetnega gledalca osvojiti, če je le ko¬ ličja primerno uprizorjeno. Schillerjeva “Marija Stuart” je bila piva velika drama, ki so jo Slovenci pre¬ vedli v svoj jezik. Prestavil jo je na naše že 1. 1850 Franc Cegnar. Njegov prevod je potem pregledal in popravil veliki France Levstik in tak je izšel 1. 1861 v tisku. Prvič je bila drama v slo¬ venskem jeziku postavljena na oder si¬ cer šele 1. 1896 — če je niso morda prej kje igrali diletantje — odtlej še dosti¬ krat; Cegnar —• Levstikov prevod je po¬ živil pred leti Župančič in v tej neopo¬ rečni besedi ga bomo slišali tudi tukaj, če še omenimo, da je Schiller vplival na Koseskega in Jenka, s Stuartko in dru¬ gimi svojimi dramami pa posebno na Medveda in da so se s to tragedijo u- kvarjali največji slovenski igralci in zlasti igralke (Borštnikova, Danilova, Marija Vera, Šaričeva itd.), s tem ni¬ kakor še nismo izčrpali Schillerjevega pomena za slovensko slovstvo in gleda¬ lišče. Poleg Ivane d’Arc, Device Orleanske, je Marija Stuart najbolj znana zgodo¬ vinsko pomembna žena krščanske dobe. Obe sta postali žrtvi angleške politike in obe sta bili katoličanki, čeprav Marija ni svetnica. Bila je hčerka škotskega kralja, ki je umrl pred njenim rojstvom (1. 1542) in je kot njegova edinka že s prihodom na svet postala kraljica — vladarica; seveda so mesto nje vlada¬ li najprej drugi. Poročila se je s fran¬ coskim prestolonaslednikom in ko je ta zavladal na Francoskem, je postala francoska kraljica. Še zelo mlada je ovdovela in se vrnila na Škotsko, kjer se je mlada nežna vdova nesrečno poročila z grofom Darnleycm, ki si je lastil ved¬ no več vladarskih pravic, postopal sla¬ be z ženo in plemstvom in postal žrtev zarote, v katero je bil morda zapleten tudi grof Bothwell. Petindvajsetletna vdrugič -— vdova se je poročila v tret¬ je s tem Bothwellom, ko ga je sodnija o- prostila vsake krivde. Zdaj so se proti kraljici dvignili krivoverci, mož je mo¬ ral v pregnanstvo, kjer je kmalu umrl, Marija Stuart pa je zbežala na Angleš¬ ko, kjer je takrat vladala kraljica Eli¬ zabeta, njena sorodnica. Ta je osebno ni hotela sprejeti, dala jo je najprej inter¬ nirati, nato zapreti. Elizabeta je bila namreč hčerka zloglasnega kralja Hen¬ rika VIII. in njegove druge žene Ane Boleyn, ki jo je kralj poročil, ko je dal prej obglaviti svojo prvo ženo; pozneje so enako smrt storile Ana in še tri na- dalnje žene. Ko je cerkev že prvi umor in zakon z Ano kaznovala, je Henrik od¬ govoril z ustanovitvijo anglikanske cer¬ kve po vzorcu nemškega protestantizma. Ker je bila Elizabeta dejansko neza¬ konska, je bila Marija kot najbližja le¬ gitimna sorodnica prej vladajočih kral¬ jev upravičena, da zasede tudi angleški prestol. Kot kraljico so je želeli imeti angleški katoliki, tedanji katoliški ev¬ ropski vladarji in tudi papež sv. Pij V. Čeprav sama ni ničesar podvzela, da si pridobi angleško krono, ki ji je postav¬ no šla, jo je dala vendar Elizabeta po dolgih letih pripora in ječe obglaviti, zaradi lepšega pa prej obsoditi od so¬ dišča zagrizenih krivovercev. Da bil usmrtitev pred svetom še lažje zagovar¬ jala, so Mariji naprtili udeležbo pri u- moru njenega drugega moža in snovanje zarot za dosego angleške krone. Zadnje tri dni pred smrtjo nam kaže Schiller jeva drama; takrat je obiskala obsojen¬ ko tudi Elizabeta. Da Marija sama v nobeno zaroto pro¬ ti Elizabeti ni bila zapletena, je bilo ta¬ ko jasno, da si tega tudi krivoverski zgodovinarji niso upali dolgo trditi. Pač pa so pogrevali njeno soudeležbo pri napadu na moža, grofa Darnleya. Danes je tudi ta bajka ovržena. Schiller, pro¬ testantski prosvetljenec, je nanjo še ve¬ roval, toda tudi kljub temu je i zanj Stuartka junakinja, Elizabeta pa krivič¬ na, hinavska nasilnica pa najsi jo zgo¬ dovina še tako proslavlja kot ustanovi¬ teljico britanskega imperija in ne vem. kaj še, kar ne spada v to dramo. O uspehu uprizoritve pa po končani igri. M.M. Slovenci v Argentini Buenos Aires VELIKA NOČ SLOVENCEV V BS. AIRES IN OKOLICI Kot priprava nanjo so bile pred praz¬ niki tako v Bs. Airesu, kakor tudi v vseh farah na področju Velikega Bs. Ai¬ resa, kjer žive Slovenci v strnjenih na¬ seljih, molitvene ure. V Bs. Airesu je bila na veliki četrtek zvečer pri bratih Maristih, na veliki petek je pa bil sv. križev pot v kapeli Salezijanskega zavo¬ da na Belgranu, nato pa govor semeni- Društvc Slovencev v Buenos Airesu bo tudi letos priredilo obi¬ čajno vsakoletno spominsko proslavo v počastitev padlih domo¬ brancev in žrtev komunistične revolucije. Ta proslava bo letos v nedeljo I. junija 1952 ob 17. uri v dvorani na ulici Rio Bamba 650. škega spirituala g. dr. Žaklja. Pevski zbor Gallus je zapel Gallusovo pretres¬ ljivo “Ecce quomodo moritur iustus”, Na veliko soboto dopoldne in v prvih popoldanskih urah so sloven¬ ski duhovniki hodili rojakom blagoslav¬ ljat velikonočna jedila. Ob pol šestih po¬ poldne je pa bila vstajenska pobožnost na Belgranu. Letos se je je udeležilo še več rojakov kakor lani, ki so se po oprav¬ ljenih jutranjicah uvrstili v štiristope in se nato pomikali v lepi vstajenski pro¬ cesiji po dvorišču salezijanske gimnazi¬ je. Na čelu procesije so stopali možje in fantje, pred Najsvetejšim dekleta v narodnih nošah in pevke ter pevci Slov. pevskega zbora “Gallus”, ki so prepe- (Nadaljevanje na 4. strani) Občni zbor Slov. krščanske socialne mm v Trsiu Trst,, 18. marca 1952. j pazila na morebitne poskuse vtihotaplja- V nedeljo 16. marca je bil v Trstu ob- nja titovskih agentov v svoje vrste. čni zbor Slovenske krščanske socialne ! zveze, politične organizacije katoliških Slovencev na Tržaškem. Dosedanji pred¬ sednik in tajnik sta v daljših poročilih prikazala, kako je Zveza v preteklem le¬ tu služila glavnim namenom, zaradi ka¬ terih je bila ustanovljena: uveljavljanju krščanskih načel v političnem in kultur¬ nem udejstvovanju Slovencev na Svo¬ bodnem tržaškem ozemlju, obrambi nji¬ hovih narodnih pravic in boju proti ti¬ tovskemu in vsakemu komunizmu. Za¬ hvalila sta se rojakom v Združenih dr¬ žavah, ki so Zvezi lani preko Lige ka- j toliških Slovencev tako plemenito pri- I skočili na pomoč. Kar se tiče komunizma sta poročili j zlastj omenjali, da je Zveza dosledno od- ' bijala vse titovske ponudbe za razne I skupne nastope na političnem in kultur- ! nem polju. Vzrok za to odklanjanje je j Protinarodni, protiverski in protidemo- j kraJčni značaj komunistične diktature. Ta je zadnje čase posebno v Sloveniji za- ■ ce la s silovitim preganjanjem Cerkve in duhovščine, medtem ko pa plačanci iste¬ ga krvavega in brezverskega režima v ; Trstu ponujajo roko slovenskim katoli- j canom, da bi se okoristili z njihovim I številom in njihovim vplivom. Zveza je j Po zagotovilu poročevalcev tudi budno Ostro razpravljanje se je razvnelo pred volitvami novega odbora, ko se je na edini predlagani listi pojavilo tudi ime dr. Engelberta Besednjaka. Ta naj bi v bobočen vodstvu Zveze imel mesto pomožnega tajnika in s tem tudi vpliv na njeno delo in na smer tega dela. Mi¬ mogrede imenjamo, da pravila takega mesta ne predvidevajo ter da tudi niso bila v tem smislu na občnem zboru spre¬ menjena. Dr. Besednjak je primorski javnosti znan. ker je bil nekaj let po¬ slanec v rimskem parlamentu. Potem pa je dvajset let živel v Jugoslaviji, od¬ koder se je vrnil pred dvema letoma z rednim jugoslovanskim poitnim listom. Pozneje je v Jugoslavijo še večkrat šel. Vzdržuje dobre stike z jugoslovansko deleagcijo v Trstu in menda tudi z vlado v Ljubljani in z zunanjim ministrom Kardeljem v Beogradu. Politično je bil pristaš krščanskih socialcev v Ljubljani; kako ustvariti nekako enotno narodno fronto. S tem hočejo svojim idejnim na¬ sprotnikom, ki bi v tako skupnost šli, Zvezati roke ter jim onemogočiti vsako uspešno delo proti komunizmu. Nekako ob začetku teh titovskih poskusov se je v Trstu pojavil dr. Engelbert Besednjak, ki je v bivši Jugoslaviji imel važno po¬ litično mesto pri vladi kot nekak za¬ stopnik narodnih manjšin. Važno je dej¬ stvo, da mu ob zasedbah niti Nemci niti titovci niso delali nobenih težav. Tedaj ko je večina slovenskih katoliških poli¬ tikov bila ali pobita ali v zaporu ali v emigraciji ali pod neprestanim policij¬ skim nadzorstvom ,je dr. Besednjak ne¬ moteno živel v Beogradu, v Zagrebu ali na Bledu. Kot edini slovenski politik, ki se ni javno vdinjal rdečemu režimu, je pred dvema letoma dobil redni potni list za prihod v Trst. Še več: dr. Besednjak, ki trdi, da je v opoziciji proti komuniz¬ mu in njegovemu režimu in da namera¬ va proti njemu tudi javno delovati, ne¬ ovirano potuje iz Trsta v Jugoslavijo in nazaj. Nič čudnega, da so ta dejstva vzbudila razne govorice in ugibanja; kakšna je prav za prav njegova naloga v Trstu, zlast; v katoliškem taboru. Zadnje čase je dr. Besednjak postal zelo delaven. Imel je sestanke s števil¬ nimi posamezniki iz katoliških vrst. Pri teh sestankih je zagovarjal potrebo, da se katoliška politična organizacija naslo¬ ni na matično državo, to je na komuni¬ stični režim v Jugoslaviji. Tudi naj bi začela politično in kulturno sodelovati s titovci v Trsta. V tem primeru bi ji bi¬ la zagotovljena sredstva za delovanje in za list. Kot edini pogoj, da se vse to izvede, naj bi dr. Besednjak postavil za¬ htevo, da SKSZ prekine vse stike s tako zvaruinj begunci, to je, z neizprosnimi nasprotniki komunizma”. Taki pomisleki so bili izneseni. Dr. Besednjak je bil pozvan, da naj pojasni, kaj je na tem resničnega, ter naj se izjavi, ali je za komunizem ali proti nje¬ mu, ali je za režim v Jugoslaviji ali pro¬ ti njemu. Dr. Besednjak na vse to ni odgovo¬ ril. Začel pa je protikomuniste osebno napadati in navajati proti njim trditve iz knjige “Belogardizem”. Parkrat je rabil celo besedo “tovariš”. Predsednik občnega zbora ni dovolil, da bi prizade¬ ti odgovarjali na očitke. Pri volitvah, ki so bile edinstvene, ker so na njej glasovali tudi mnogi ne¬ člani, je edina lista dobila 29 glasov. Izvoljen je bil torej tudi dr. Besednjak. V odboru so poleg njega še trije sredin¬ ci. Splošna sodba je, da je SKSZ s tem občnim zborom bistveno spremenila po¬ litično smer. Prihodnost bo pokazala, a- li jo bomo še lahko imeli za protikomu¬ nistično organizacijo. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje, štev. za april Vse¬ bina: Simbolo de los oprimidos, Živa voda življenja (Dr. Gregorij Rožman), Skrivnost križa (Nik. Jeločnik), Veliki teden (Dr. Fr. Gnidovec), Vstajenje Ko- kolovega Pavla (Stanko Kociper), Misli k Vstajenju (Lojze Gerzinič), Dom v ne¬ varnosti (Dr. Al. Odar), Nov slovenski katoliški shod (Dr. Odar), Nikoli dovolj o Mariji (Dr. Filip Žakelj), Pametno je verovati, zato hočem verovati (Janez Kopač, CM), Dokazi za bivanje božje (Dr. Odar), Osnovna zahteva čistosti (Dr. I. Lenček), Naši bolniki (Dr. Ivan Ahčin), Moj kelih, moj kelih (Bogdan Budnik), Vzgoja k samostojnosti (Dr. R. Ilanželič), Svetla pot (Citati), in stalna zaglavja: Po svetu, Doma in na tujem. Slovenska beseda, štev. 1-2. Vsebina: Po začrtani poti, Eslavismo no es comu- nismo — Slovanstvo ni komunizem, Sodelovanje (Muranus), Poslednja braz¬ da (Ivo Zaleški), Skozi trpljenje (An¬ drej Nikolajev), Beračica (Lojze No¬ vak), Videli smo namreč njegovo zvez¬ do (Andrej Nikolajev), Srebrni laski (VA, Zimski večer (Šepčev), Na Og¬ njeno zemljo (Dr. Mil-ič), Vojska (Jo¬ seph de Maistre — Fran Erjavec), Lju¬ bezen Bogne (Stenia Lubienicka — B. Pistivšek) Preženi noč, šopek, Za kruh (D. Jošt) Zaplavajte oblački (B. Pi¬ stivšek) Ostani tuj (Tajfun Boltežar), Slovenski nacionalno politični program v svojem zgodovinskem razvoju (Fr. Er¬ javec), K zgodovini slov. izseljenstva (P. Kazimir Zakrajšek), Bela Krajina (M. Radoš), Misli in dejstva (Dr. M. L.). Bolgari, Vojno letalstvo in Jugoslavija (L. M. Bradaška), Sedemdeset dni v rde¬ čem raju, Kulturni pregled in stalno za- glavje Mladi rod in slike. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. IV. 1952 Trije vrhovi in Tumov stolp v Bolsonskih gorah Bariloče, 2 aprila. Vegasti “colectivo” trese in ropoče. Gore okrog jezera Guillermo so zavite v sivo meglo in rahel dež škropi jesensko pokrajino. Proti jugu! Tja v deželo naših san¬ jarjenj, v nepoznano Kordiljero, kjer med ledeniki in jezeri nepremagani vrhovi izzivajo in vabijo človeško ra¬ dovednost in drznost! Prekasno smo se rodili — zemeljska obla je skoraj vsa raziskana in začrta¬ na na poštenih zemljevidih. Malo — prav malo je belih lis na geografskih mapah. In tu doli, na skrajnem koncu južno¬ ameriškega kontinenta, skriva mogočni gorski venec And v svojem naročju še nekaj tajnosti in problematičnosti. Ni dolgo tega, kar je po vsem svetu odje¬ knila novica, da je francoska ekspedi¬ cija dosegla vrh Fitz-Roya, ki je leta in leta kljuboval poskusom najboljših an- dinistov. Pravtako smo čitali poročila o dr. Guthovi odpravi na predele konti¬ nentalnega ledu. Bariloški slovenski planinci, ki so že ponovno dokazali svoje sposobnosti, si takih velikih podvigov seveda ne more¬ jo privoščiti. Kajti poleg dobre volje in strokovne usposobljenosti so potrebna tudi finančna sredstva, s katerimi mi tu' doli ne moremo razpolagati. Zato smo si za svoj prvi cilj izbrali gore, ki so v okviru naših možnosti. Le¬ to dni smo pripravljali naš izlet v sku¬ pino Treh vrhov (Tres Picos) med jeze¬ roma Cholila in Puelo, jugozahodno od vasice El Bolson in kakih 200 kilomet¬ rov južno od Bariloč. Dobro smo se po¬ učili o vsem, kar je bilo mogoče o tem gorskem vencu izvedeti iz izčrpnih poro¬ čil Cluba Andino. Ugotovili smo, da je ,bil od Treh vrhov samo eden premagan in sicer zahodni, nazvan Torre Meiling, ki sta ga leta 1942 prvič preplezala Ot¬ to Meiling in dr. Juan Neumeyer, mfed- tem ko sta vzhodni in srednji vrh osta¬ la še nedotaknjena, dasi je večje število andinistov, med njimi štiri solidno o- premljene odprave, obiskalo dolino Tur¬ ške reke (Rio Turco) in kraljestvo Treh vrhov (Tres Picos). Izleti v Patagoniji so v ozki zvezi s prometnimi sredstvi. Ko smo se dobre volje izkrcali v Bolsonu — vreme se je medtem zjasnilo in nam je bilo ves čas SLOVENCI PO SVETU Anglija t Ivan Česnik V Bedfordu je 20 .marca umrl v ta- mošnji kliniki Ivan Češnik. Radi zrahlja¬ nega zdravja se je zatekel vanjo, pa je bilo že prepozno. Pokopali smo ga ob lepi udeležbi naših ljudi na bedfordskem pokopališču dne 26. marca. Pokojnik za¬ pušča v Italiji starše, katere je novica o sinovi smrti hudo zadela. Naj počiva v miru, pokojnikovim staršem pa iskre¬ no sožalje! V zadnjem času smo imeli več porok. Zakonsko zvezo so sklenili: V Dudleyu g. Alojzij Gayzer in gdč. Beryle Mil- lard, v Shrewsburyju gdč. Zdenka No- vina in g. Jože Fabjan, v Bargoedu pa gdč. Jožefa Levičar in g. Franc Mihelič. Čestitamo! V Birkenheadu je vstopila v red kar¬ meličank Štefanija Mijatovič iz Pre¬ stranka na Krasu. cev, ki so z občudovanja vredno prid¬ nostjo, požrtvovalnostjo zgradili cerkve¬ ne, kulturne, gospodarske in podporne organizacije ter ustanove. Vsem tem se mora Ameriška Domovina zahvaliti za svoj obstoj. Nato pa nadaljuje: “To so dejstva, ki jih ne smeno in jih ne bomo nikoli prezrli in pustili iz oči. Zato se bomo z vsemi svojimi močmi potrudili biti pravični napram enim kot drugim: “starim” in “novim” ter razu¬ mevati potrebe in želje enih ko drugih. Potrudili se bomo list urejevati tako, da bo zanimiv za vso slovensko skupnost, zavedajoč se, da je samo v povezanosti in slogi moč. Ameriška Domovina bo sledila smernicam, ki jih je začrtal njen pokojni urednik in lastnik James Debe¬ vec, ki sta mu bila predvsem pri srcu blagor naroda in čast slovenskega imena v tej svobodni deželi.” Francija USA “AMERIŠKA DOMOVINA” BO SLEDILA SMERNICAM POK. DEBEVCA Po smrti lastnika in urednika “Ame¬ riške Domovine” je njegova vdova ga Mary Debevec za lastništvo in uredni¬ štvo “Ameriške Domovine” dne 17. mar¬ ca t. 1. v listu objavila Izjavo, v kateri med drugim nalaša: “Delovanje in udejstvovanje pokojne¬ ga urednika Debevca, njegova narod¬ nostna, politična in verska načela, so bila odprta knjiga ter so dovolj znana široki slovenski javnosti. Mi si bomo z vsemi svojimi močmi prizadevali sto¬ pati po njegovih stopinjah ter vzdržati živ njegov globok čut za slovensko za¬ vednost, krščansko etiko, za ljubezen do stare ter zvestobo in spoštovanje do no¬ ve domovine, ki je postala nam in na¬ šim otrokom drugi dom.” Zatem se ob priliki tega “važnega mejnika v delovanju in obstoju Ameri¬ ške Domovine” spominja starih naseljen- Msgr. Valentin Zupančič že 25 let ne¬ umorno deluje med našimi naseljenci v Franciji. Tega pomembnega Monsignor- jevega jubileja se bodo Slovenci v Lievi- nu v Franciji spomnili dne 29. aprila z veliko slovesnostjo. Čestitkam rojakov v Franciji se pridružujemo tudi mi v daljni Argentini in želimo zaslužnemu Msgru Zupančiču predvsem zdravja, da bi mogel z božjo pomočjo še dolgo vrsto let delovati med slovenskim življem v Franciji. Avstralija Naša vneta dušna pastirja gg. Beno Korbič in Klavdij Okorn sta nam za praznike preskrbela lepo velikonočno branje, kakor smo ga bili vajeni za ta¬ ke praznike doma. Tretjo številko “Mi¬ sli” sta izdala na 12 straneh že 25 mar¬ ca, samo, da bi ga vsak slovenski nasel¬ jenec v Avstraliji mogel imeti že pred prazniki v rokah. List “Misli” vrši med našimi ljudmi, ki so raztepeni po vsem tem prostranem kontinentu važno kultur¬ no - narodno nalogo ter jih vedno bolj povezuje in druži. Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Nalivna peresa, birome svinčnike. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires "ČASA BO¥U” — urama in. zlatarna i OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Ob priliki PREUREDITVE trgovine nudimo po izjemnih cenah: Damske zapestne ure elegantne oblike po 145.— pesov; Moške elegantne zapestne ure (3 leta garancije) po 245.— pesov; Budilke znamke “HOP”, močne izdelave po 88.— pesov. VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA — strokovno in hitro. Ob sobotah in nedeljah se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši v prvem nadstropju dto 5, to je Olazabal 2338 dto 5. pozneje naklonjeno — smo z veseljem pozdravili zastopnike Cluba Andino Pil- triquitron, ki so nas ljubeznjivo podpi¬ rali v naših prizadevanjih. Kljub temu je zahtevala zanimiva kombinacija raz¬ nih prometnih sredstev — najeta kamio- neta do jezera Puelo, motorni čoln, ki te prepelje čez 18 km dolgo jezero, pe¬ šačenje do prve kmetije in tovorni konji na komaj vidnih stezah skozi požgane gozdove doline reke Turbio — precejšnjo mero potrpežljivosti, ki Evropejcem m posebno lastna. Šele ko smo se v gozdo¬ vih pod Cubridorjem, gorsko verigo, ki zakriva Troje vrhov, poslovili od prija¬ znega, prav nič oderuškega vodnika (v oddaljene doline pod Andami še ni prodrl bariloški “turizem”) se je Frenk v imenu petorince oddahnil: “Zdaj smo odvisni samo od nas samih”. 26 j III zjutraj smo prekoračili Cubri- dor. V gorskem kotlu ob enem izmed po¬ tokov, ki se stekajo v Rio Turco, smo postavili šotor in uredili taborišče. Z vseh shrani so se nam smejale skalnate špice, se svetila snežišča, grozili raztrga¬ ni ledeniki. Da, ledeniki, ki polzijo z 2000 metrov visokih grebenov na komaj 42,, južne širine -— človek bi skoraj ne verjel temu geografskemu protirečju! Žilica ne da miru, še popoldne se na¬ potijo podjetni andinisti na ogled sred¬ njega od treh stolpov. Najtežji izgleda, navpično padajo njegove stene na lede¬ nike. Teden dni so se letos motali okrog njega buenosaireiški francoski skavti in zastonj iskali šibke točke v nebotičnih skladih. A SPD Bariloče se 'ne da pre¬ plašiti. Ko se Jermen, Pangerc, Berton¬ celj in šiler vrnejo v taborišče, javijo “staremu”, ki je pomival posodo in ku¬ hal čaj; “Upamo, da bo šlo.” Ponoči zapade 5 cm snega. Jutro je lepo, a občutno mrzlo. Kvišku in spet v višine k stolpu! Roke ledenijo pri ple¬ zanju, vendar dve navezi uspešno zma¬ gujeta južno steno. Ko Dinko pripleza do zaželjenega grebena, mu zapre sapo: dosegli so osamljeno špico, njene ste¬ ne padajo strmo v ozko sedlo in onkraj kipi v višine skoraj nepremagljiva juž¬ na stena pravega vrha. — Dovolj za da¬ nes — pojdimo nazaj,, z juga je stolp nedosegljiv! 28|III predlaga Tonček, da se razde- (Nadaljevanje s 3. strani) vali slovensko vstajensko “Zveličar naš je vstal iz groba...”, za Najsvetejšim so korakali v procesiji odborniki Dru¬ štva Slovencev na čelu s predsednikom g. Milošem Staretom, odborniki in člani SKAS-A tem je pa sledila dolga vrsta žena in deklet. Po procesiji je bila v ka¬ peli še zahvalna pesem z blagoslovom. M&u&oza Na cvetno nedeljo, dne 6. aprila t. 1. je imelo Društvo Slovencev v Mendozi svoj tretji redni letni občni zbor. Ude¬ ležba je bila zadovoljiva, če upoštevamo, da je društvo dalo svojim članom ugod¬ nost udeležbe s pooblastili v krogu dru¬ žine. Ta ugodnost j e pri nas v Mendozi nujna, ker je skoro ni družine z malimi otroki, ki jih morajo mamice pač doma čuvati. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Ovčjak Franc. V ostali odbor pa gg. Majeršič Janez, Hirschegger R., Bajda Jože, Cvetko Alojzij, in Stane Grebenc. Nadzorni odbor sestavljajo gg. Božnar Pavel, Kočar Ivan in Grošelj Miha. V slogi je moč! S to mislijo je novi predsednik apeliral na vse zbrane. Za¬ upanje in sodelovanje je predpogoj za procvit skupnosti. OSEBNE NOVICE t Olga Rudež. V sredo 8. aprila 1952 je umrla na svojem domu v Ribnici ga Olga Rudež, žena graščaka Rudeža in mati gospe dr. Vinka Zorca v Buenos Airesu. Iskreno sožalje! Vse rojake obveščam, da sem se s krojaško delavnico preselil iz Quil- mesa na slovensko zemljišče v Lanus. Pismena naročila in sporočila na¬ slavljajte na Janez Lužovec, Victor Martinez 50, Bs. Aires. *5an\ez Unžavec krojač LES za stavbarstvo in mizarstvo vseh vrst in mer, tudi Hardboard, Celotex in terciadas Pojasnila: 25 DE MAYO 749/IV Piso, of. 16. Tel. 32-8255 od 17 do 19. ure. 4- Dekan in profesorski zbor slovenske teološke fakultete javljata žalostno vest, da je 30. marca 1952 umrl v Ljubljani ASsgr. Mr. Aleš Ušeničnih, apostolski protonotar, član več znanstvenih akademij, bivši rektor ljubljanske univerze, večkratni dekan njene fakultete, dolgoletni profesor sholastične filozofije in sociologije. Naj v miru počiva! Profesor dr. Alojzij Odar, dekan teološke fakultete. Buenos Aires, 16. aprila 1952 limo, kajti čas hiti. On in Šiler bosta poskusila vzhodni, najvišji in najoddal¬ jenejši vrh, Dinko in Jerman naj nadal¬ jujeta delo na srednjem in Arko naj se gre sprehajat po zahodnem, če mu je dolgčas v šotoru. Predlog je sprejet. Tonček Pangerc in Marjan šiler preč¬ kata dolge hrbte, blodita po smežiščih in ledenikih, izgubljata in pridobivata na višini. Kasno popoldne sta pod zahodno steno svojega stolpa. Ni časa izbirati ' najlažjih prehodov, kar naravnost se za- ženeta v skalovje. Stena je trda in u- porna, a ob 7.20, ko se temni, dosežeta plezalca vrh, ki ga do zdaj še ni presto¬ pila človeška noga. Kot je bil sklep SPD Bariloče, ga krstita Tcrre Frey na čast 80-letnemu predsedniku Cluba Andino in položita gorsko knjigo v belo - mod- rordeči škatlji na njegovo* teme. Pri ses- stopu ju zajeme noč. Na skalnati tera¬ si prenočujeta v precejšnjem mrazu, še¬ le drugo jutro se vrneta v taborišče. Medtem se Dinko Bertoncelj in France Jerman ukvarjata z zahodno steno sred¬ njega stolpa, ki izgleda od daleč čisto nemogoča. Toda ob dotiku postane pri¬ jaznejša in usmiljenejša. Prečke in ka¬ mini vodijo spretna plezalca skozi ver¬ tikalne plošče in sklade, okoli previsov in izboklin. Ob 14.15 dosežeta poslednjo ploščad. Naročilo SPD je izpolnjeno: V srcu bolsonskih gora, na Treh vrhovih, bo ostal Torre Tuma, v spomin začetni¬ ku slovenskega alpinizma in v spomin slovenskim andinistom, ki so daleč on¬ kraj morja, v divnih patagonskih gorah navezali svoje planinske čine na sloven¬ sko gorniško tradicijo. Slednjič se spravi tudi “stari” na pot. Po grušču in snežiščih, po skalnatih reb- rih in z lahkim plezanjem doseže Vojko Arko sam samcat zahodni vrh, Torre Meiling, ob 5 uri popoldne. Na Treh vrhovih odmevajo slovenski klici. Tam proti jugu mežikajo nešteti grebeni bele, zasnežene, nepoznane Kor¬ diljere. Mežikajo in vabijo, smehljajo se človeški slabosti in domišljavosti, toda vzbujajo tudi hrepenenje po lepem in nepoznanem, spodbadajo k uveljavljanju in sproščenju. Gorske zmage v teh krajih potrjujejo J in izpričujejo žilavost in voljo do živ- j ljenja, prav tisto neizčrpno energijo, ki naj bi bila posebna odlika vsakega iz¬ seljenca v novi domovini. VA. CERKVEN! OGLASNIK ROJAKI! Čedalje bolj se bližamo velikemu dnevu vseslovenskega romanja v Lujan. 11. majnika se bo vse, kar ču¬ ti katoliško in slovensko v največjem božjepotnem svetišču Južne Ameri¬ ke obrnilo k Njej, ki nam edina mo¬ re posredovati milosti za prenovitev življenja v Kristusu! Vozovnice za posebni romarski vlak so še v prodaji. Cena povrat¬ nim vozovnicam iz Once (Plaza Mi- serere) - Lujan - Basilica je 7 pesov. Pohitite z nakupom, ker bo prodaja kmalu končana. Sporočamo, da se bo letos vlak zaradi izredne dolžine , ustavil le na postaji Ramos Mejia. ! Prosimo, da vsa navodila o romanju | sporočite vsem tistim, katerih te ob- I jave v časopisju ne dosežejo. ! 11. maja 1952 vsi Slovenci v Lu- j jan! VSE PRENOVITI V KRISTUSU — PO MARIJI! Pripravljalni odbor Mruštreni agiasisih NA BELO NEDELJO, 20. aprila, vsi v Ramos Mejia, kjer nam bo v župnijski dvorani po večernicah, t. j. ob pol 17. uri naša mladina zaigra¬ la prelepo mladinsko igro V KRALJE¬ STVU PALČKOV. Vstopnice bodo eno uro pred igro na razpolago v veži pred dvorano. Režija je v rokah našega požrtvovalnega in marljivega učiteljskega zbora. Prosvetna predavanja, ki jih prireja Društvo Slovencev, se bodo letos priče¬ la v Lanusu. Prvo predavanje bo imel kulturni referent Društva Slovencev g. Marijan Marolt. Predavanje bo v ne¬ deljo 27. aprila t. l. po osmi maši v far¬ ni dvorani. Vse Slovenke in Slovence iz Lanusa in okolice iskreno vabimo, da se sestanka udeleže. Predvsem pa je vabljena mladina. OBVESTILA Sbcialno-organizaeijski tečaj, ki ga prireja Družabna pravda, se bo začel v ponedeljek, 21. aprila t. ]. točno ob osmi uri zvečer v prostorih Društva Slo¬ vencev, Victor Martinez 50. Predaval bo naš najboljši poznavalec socialnih vpra¬ šanj univ. prof. g. dr. Ivan Ahčin; Pri¬ dite gotovo vsi, ki ste se prijavili. Vab¬ ljeni pa so tudi drugi, ki jih to važno vprašanje zanima. Odbor. KUPIM LOTE V LANUSU Gualeguaychu 2404, Capital Kateri koli Vaš osebni doku¬ ment: Rojstni list, poročni list, šol¬ sko spričevalo itd. Vam nabavi v najkrajšem času iz Jugoslavije in iz drugih držav urad ee CHAT Viamonte 545 (Galeria Paciiico) Tel. 32- 6430 in 31 - 9668 Agencija Chat Vam lahko ure¬ di tudi vse potrebno glede poziva Vaših sorodnikov iz Jugoslavije. i Paketi prispejo v 2® d a e h Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh "AMERICA” Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-6904 od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure. Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti. Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik. Tu navajamo samo nekatere cene. 1000 tablet PAS: $ 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.— več. Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires