Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za oolo loto predplačan 1"» gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za on mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejemali veljil: Za oolo leto 12 irld., za pol leta (t gld., za četrt lota 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedieija, Semoniško ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprojoinajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. VrednlStvo jo v Somoniških ulicah h. št. 2. Izliaju vsuk dan, izvzomši nodoljo in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Mtev. 241. V Ljubljani, v soboto 22. oktobra 1887. Leti lili X>7 V Ljubljani, 81. oktobra. Vsi listi pišejo o sedanjem položaji v državnem zboru. Kakor posnamemo iz zanesljivih poročil iz državnega zbora iu merodajnih Dunajskih listov, situvacija za večino v državnem zboru ni neugodna. „N. Pr. Pr." piše: „V kterih točkah je vlada izraženim željam obljubila koncesije, o tem še nimamo zanesljivih poročil. Češki klub moral bi že včeraj dobiti sklepe ministerskega posvetovanja, vendar do današnje sejo ni bilo še ničesa znanega v državnem zboru o odgovoru ministrov. Mogočo je, da češki klub ni dobil še nobenih poročil, ali pa je obljubil, da 110 objavi poročil, dokler so ne suide eksekutivni odbor. Odločilen bodo trenotek, ko bo eksekutivni odbor desnice izrazil svoje mnenjo o vladnih, doslej še neznanih koncesijah. Do tedaj pa je položaj bolj kritičen, kakor ga opisujejo staro-češki listi, ki se sklicujejo na besede ministerskega predsednika in linančnega ministra v prejšnji bud-getni debati. Znamenja kritičnega položaja niso le včerajšnji dogodki v poljskem klubu, ki iiočo v hitrici k češkemu iu slovenskemu vprašanju o srednjih šolah dostaviti tudi svoje, temveč tudi to, da so bili vodje desnice poklicani k cesarju. Rieger je bil pri cesarji, in kakor poroča „Politik", tudi grof Hohenvvart, da poročata o parlamentarnem položaji." „N. Fr. Pr." tava po temi in si 110 more razjasniti sedanjega položaja. Avdijence pa niso tolikega pomena za sedanji položaj, kakor se dozdeva „N. Pr. Pr." Oficijozna „Prosse" vsaj piše: „Nekteri tukajšnji listi še vodno ugibijejo neverjetne pravljice o notrnnjem položaji. Eden teh listov pristavlja o dr. Riegra avdijenci skrivna naznanila, kterim prideva radovednost vzbujajočo pike iu poinišljaje. Te domišljije pa izgubo mnogo svoje mičnosti, ako pomislimo, da vodja češkega kluba vsako leto pričetkom zasedanja prosi avdijence pri cesarji. Po svoji navadi se jo dr. Rieger tudi lotos oglasil pri vladarji. Da je bil toraj dr. Rieger pri cesarji, ni tolikega pomenu, kakor trdijo senzačni listi". ^Prostovoljno" vladni „Fremdenblatt" poroča nastopno: „Eksekutivni odbor imel je /o voč sej, v kterih so se obravnavale pritožbe češkega kluba proti naredbam naučnega ministra. Cehi so prosili pomoči svojih dosedanjih prijateljev. Nekteri člani odbora so zahtevali, naj se natančuo presodijo vladno naredbe, grof Hohenvvart iu knez Liechtenstein sta pa ostro govorila proti naučnemu ministru. Eksekutivni odbor se je kar čudil, ko je vodja nemških konservativcev prinesel toliko gradiva v podporo Cehom proti ministru. Postopanjo kneza Liechtenstein a je tembolj čudno, ker je bil dr. Gauč po svoji naredbi kot gost pri knezu. Eksekutivni odbor je sklenil, da Cehi pismeno izročo svojo terjatve niinisterskemu predsedniku, kar se je tudi zgodilo. V časnikih je bilo mnogo poročil o čeških zahtevah, ki se v resnici strinjajo ž njihovimi izjavami. Cehi žele, da se premeni izprašovalna naredba na pravo-slovnem oddelku češkega vseučilišča, vredi obrtni pouk in v bistvenih točkah naučnega ministra naredba o srednjih šolali. Neverjetna pa se nam zdi zahteva, ktero so objavili nekteri časniki, da so razdeli bogoslovski oddelek Praškega vseučilišča. S tem bi zanesli narodnostni antagonizem na cerkveno polje. Ko bo vlada ukrenila o čeških zahtevah, izročila bo svojo sklepe eksekutivnemu odboru, da vedo vsi drugi desniški klubi, do ktere meje morejo podpirati Cehe." Na drugem mestu pojasnujo „Fromdenblatt" sedanji položaj tako, kakor bi se dvobojevala plem. Gauč iu dr. Gregr. „Gauč ali Gregr? Eksekutiva ali eksekutivni odbor? Pravica državne uprave ali uprava državo po postavah?" Kar pa se tiče naredbe naučnega ministra, edini so Cehi, toraj niso lo Mladočehi v boji proti ministrovi naredbi. Vladni list daljo očita Cehom, da so hrabri proti vladi, a spravljivi pred sovražnikom, namreč prod volilei. „Fremdonblatt" končii svoj članek: „Za nas jo g. dr. pl. Gauč le mož šolo in uprave, in desnica ga mora presojati po njegovih pedagogičnih namenih. Politika 110 smč uničiti nauka. Tudi Cehi in desnica bodo konečno to spoznali. Bojujejo naj se z ministrom na polji naučuih načel, in tii morejo od njega dobiti koncesij, ki se strinjajo ž njegovimi načoli." — Toraj se vendar lahko kaj doseže? Zapomnimo si to! tfclii in Vmci. (Dalje.) Sprava med Cehi in Nemci bila bi že davno dognana, ko bi Nemci imeli tako vplivnega moža, kakor je dr. Rieger pri svojih rojakih. Nekak pričetek spravo je „nemška gospodarska stranka", ki pa so ne moro razvijati zaradi liemškonarodnega terorizma. Vendar je led prebit, in državni poslanec lleinrich jo izvoljen na podlagi tega spravljivega programa. S časom bodo spoznali tudi zmernejši Nemci, osobito velikoposestniki iu tovarnarji, da se je treba upreti nemškemu, protiavstrijskemu naci-jonalizmu in vedno rastočemu socijalizmu. Voditelji obeh strank morajo se sporazumeti o glavnih točkah, in te so: Enakopravnost obeh narodnosti v šoli, uradu in javnem življenji, deželna avtonomija na ustavni podlagi, jeduota avstrijske države iu njena veljava kot velesila. Vsak pravi rodoljub more priporočati spravo na tej podlagi. Vlada pu mora od svoje strani podpirati in pospeševati, da, vzbujati take namere in težnje. Političen program grofa Taaffeja, kakor ga jo razvil 1879. in 1885. leta slove ob kratkem: „Varovati jednoto in veljavo državo ter vsem deželam in narodom pospo-ševati duševne in gospodarsko koristi". Tu zvozda-vodnica naj vodi avstrijsko notranjo politiko, in nobou narod se ne bo mogel pritoževati o hegemoniji druzega. V Avstriji ni noben narod „privilogovan", ali vsaj biti 110 sme. Dr. Rieger prav pravi: „V vsaki družbi dobi vodstvo v roko najsposobnejši iu tisti, ki so hoče LISTEK. „Sviftijada". Tretji spev. Vae victis! Gospod vrednik, pritecite mi na pomoč! Zdaj sem jo pa skupil. Prav so mi godi. Čemu so pa mešani, jaz pelinovec, med ose in sršene, ki lo medico srebljejo in neusmiljeno opikajo tovariša, ki no diši po medu. Ko bi jaz vsaj poznal tistega „Narodo-voga" „esovca", ki me je tako junaško pomahal in mi dal „trojko" v dovtiposlovji! Tožil bi ga na počat. Uvorjen sem, da bi bil 011 tudi obsojen. Slovenci bi so brez dvoma okoristili ž njegovo kaznijo. Naš dovtipni podlistkar bi so namreč lehko popolnoma poučil v tem „prostom" časi iz nemškega „Seherrorja", da bolehamo Slovenci na slabem dovtipu, saj jo njemu „nemšku kritika", u no »slovanska literatura" sodnik o jugoslovanski karakteristiki. Ker g. „s'' posebno čisla nemško kritiko, vendar mu moram sporočiti, da vsaj isti članek, v kterem Kronos požira svojo otroke, ni ravno brez dovtipu, ker gu razglašajo celo velikani nemštvu „ad verbum", o njegovih nedeljskih tropinjah pa prav nič 110 črh-nejo. Gospod „s", to jo zopet nemška nehvaležnost za proveliko Tvojo čislanjo njihovo sodbe, ali ne? Jaz pu si upam trditi tudi proti Schorru in vpričo svojega kolego „pod črto", da uesmo tako ubogi na dovtipu. — Kakor redno izpričuje nedeljski list „Naroda", imamo za nedeljsko žganjce vedno nekoliko „esovih" tropinj. Ko bi bil nakopičen „osov" dovtip v vsakem „Narodoveni" podlistku, preobjoli bi so prehitro naročniki, in kroničen želodčen katar bi jih uničeval. O prirojenem nam narodnem dovtipu spričujo tudi, kakor trdi kolega „s", odgovor Kranjca v raji. Ko ga namreč Bog vpraša: „Kranjec kjo si?", odgovori 11111: „Pri moj duš, tu-lo sem!" Tako je pisal g. „s" v zadnjem „Narodovem" nedeljskem pismu. „Primojdušijada" slovenska je baje prvi dokaz, trdi „s", pravega prirojenega dovtipa. Obiskovalci nekdanjega Pichlerjovega hrama bili so po tej novi teoriji pravi pravcati dovtiparji slovenski, jo-li gosp. „s"? Škoda, da 80 zatvorili to vseučilišče narodnega dovtipa. Johannes „Seherror", ali čujoš, koliko krivico si nam storil s svojo sodbo? Žal, da sem se prepričal žo v drugo, da som so v resnici prenaglil z uuslovom svojih „listkov". „Primojdušijada", to bi bil naslov, ki bi 1110 rešil „kihanja" „esovih" možganov. Dovtipa toraj 110 primanjkuje Slovencem, pač pa kurjih dohtarjev, ki bi drli piko utihnolim slovenskim listkarjom, tako sodi sebi nasproti moj kolega „s". Spectabilis oglasi so zopot, ko dozori Tvoja pika na jeziku, ali pa pošlji v Ljubljano po recept k gosp. „osu"! Moj kolega so tudi izpodtika nad teškim porodom mojega prvega speva. Prav ima! Pot let — — mnogo let, a vendar premalo za imenitno delo, kakeršno zahteva „esovec". Tolaži pa 1110 misel, da je slavni Evripid v treh dneh spisal lo tri verze, kako bi si upal jaz brez dolgih in ostrih pil med listkarjo „pravega" dovtipa? „Nonnum prematur in annum", trdi Horacij, ki jo imel baje tudi nekaj dovtipne žile! Ko bi bil čakal šo štiri leta, izučil bi se bil lahko popolno v šoli „osovih" dovtipov in 110 podlegel bi bil žo v prvem naskoku njegovi gorjači. Tudi zvesta Penelopa 110 ugaja mojemu kolegi. Jaz mislim, du 11111 je ona premalo ^pikantna". Gorenjska Mina ali pa „Špova" sto pač bolj zanimivi, ko v zimskih večerih s zavihanimi rokavi in belimi predpasniki „ribate kisto repo". Ne-li, kolega m ozirati na posebnosti in potrebe druzih". Kdor toraj ovira v omiki in napredku ktori-koli narod v Avstriji, ta škoduje ob enem državni skupnosti. Vtem oziru še vedno veljajo krilate besede: »Lsndgraf werde hart!" Avstrija ni narodnostna država v tem pomenu, kakor n. pr. Italija, Francija ali Nemčija, temveč je zgodovinsko-politično delo, ki sloni na dveh stebrih: na dinastiji in skupnih iuteresih muogojezičuih narodov. Ako odvzameš jeden teh temeljnih kamnov, razpade ti vse poslopje v razvaline. Jasna je toraj naloga vlade in prijateljev Avstrije. Ovirati je treba v njihovem poslu vse ono može, ki izpodkopujejo jednoto in veljavo države ter nalašč netijo prepir med narodi. Tej nalogi pa nasprotujeta skrajni naeijonalizem in pretirani centralizem, s kterim hočejo nemški liberalci in vlado-željna birokracija zatreti opravdano zgodovinsko-politično življenje posameznih dežel. ])a bo Avstrija premagovala vse politične viharje, treba je sprave med vsemi življi, ki vzdržujejo državo. In v prvi vrsti sta gotovo češki in m inški narod, ki morata končati dolgotrajni brezplodni boj. Zgodovina češke in moravske dežele jasno dokazuje, da se je še vedno ponesrečilo zatiranje te ali druge narodnosti in sicer na škodo zatiralca. Kedar pa sta se sporazumela oba naroda, razvijala in prospevala je tudi materijalna in duševna kultura. Nemogoče je, da bi Nemec zatrl in uničil Ceha, nemogoče tudi nasprotno. Gotovo pa je, da trpe škodo Čehi in Nemci vsled vednih prepirov. In kdo ima dobiček od tega? Kričači iu hujskači, izdajice iu socijalisti. Ti žive ob stroških naroda. Spomnili naj bi se besed, ktere je že 1. 1847. govoril češki narodnjak, dr. J. AVenzig, o „Tevtu in Slavi", češka in moravska dežela ste dovolj rodovitni, da tukaj zeleni nemški hrast, poleg njega cvete slovanska lipa. Slovanskega čutila avstrijskih Slovanov zatreti ne more nobena moč, zato je prazno in nevarno delo, ta čutila gasiti s smodnikom. — Kdor je miroval na tem pepelu narodnega ognja in sanjaril o enem, namreč nemškem jeziku v Avstriji, ta se ve ni razumel narodnega probujenja. Kdor je mislil, da bo v Avstriji se ohranil jeden sam jezik, ta je kozmopolit v najožjem pomenu besede. Slovan, Italijan in Madjar nikoli ne bo postal Nemec, nasprotno se Nemec nikoli ne bo čutil Slovana, t Avstriji pa imajo svoje zavetje. Stoletja surove nad-sile so minula, lo duševno orožje more premagati narod. Cehi so ohranili v viharnih časih svojo narodnost. In česa se boje Nemci? (Konec prili.) Politični pregled. V Ij j u b i j a n i, 22. oktobra. Notranje dežele. Ker je skoraj nemogoče, da bi se v tako kratkem časi, ki še preostaja, sklenila trgovinska pogodba z Nemčijo in Italijo iu da bi jo potrdile „s"; Mina iu Speva, to bi bila drugačna druščina, kakor dolgočasna Penelopa, ki »ljubezen" para? Ko bi smel govoriti pravo kolegijalno besedo z „esom" in bi bil takov strokovnjak v dovtipu iu kritik, kakor je on, svetoval bi mu, da ustanovi še to jesen v Ljubljani strokovno šolo za nadepolne slovenske dovtiparje. Strokovne šole so sedaj na dnevnem redu. G. naučni minister, najboljši naš zaveznik, namerava ustanoviti strokovne šole. Ove-seli se brez dvoma mojega sveta. Obljubim pa že danes, kolega „s", da hočem biti ponižen učenec Tvoje Muze. Mogoče je, da postanem po Tvoji »privi-legovaui" metodi iz sedanjega „dritarja" morda „cunehstar", kakor so bili nekdaj nekteri v Ljubljanskih šolah, ko so bili navadni še brezovi dovtipi. Na vsak način se vidiva šo in sprijazniva, dragi kolega „s", pod črto, morda pre) ko v petih letih. Ako pa se naredi tudi Tebi, dragi „s", prej pika na jeziku, kakor se je mnogim slovenskim dovtiparjem, in so zastonj vsa kurja zdravila, naročim v Tvoj spomin nekje na Starem trgu elegijo brez apostrofa. Za zdaj pa, dokler ne čutiš še »pike", na zdravje in svidenje — pod črto! S v i fti j anec. obestranske zakonodajske korporaeije, predložila bo v kratkem državnemu zboru vlada načrt, po kterem bi bila pooblaščena, skleniti z obema državama za prvo polovico prihodnjega leta začasno trgovinsko pogodbo. V seji poljskega kluba dne 19. t. m. razjasnil je Ozerkavski, da je Gališka zelo slabo preskrbljena s srednjimi šolami. Opravičeno sme zahtevati poljski klub od vlade, da se ustanove gimnazije v Podgorici, Uohniji, Tržiči, Krakovem in Lvovu. V nanje države. Črnogorska vlada je v veliki zadregi zaradi revščine mnogih prebivalcev, med njimi tudi onih, ki niso bili sprejeti v Srbijo. Več ko tisoč Črnogorcev ne bo imelo čez zimo kaj jesti, vladna bla-gajnica jo prazna in inozemsko posojilo, za ktero se poteza ministerstvo, tudi še ni dovoljeno. Najbrže nakupila bo vlada v Trstu in Odesi turšice in žita na upanje, ker drugače ne more pomagati lačnim svojim podiožnikom. Vest, da pripravljajo ob srbski meji bolgarski izseljenci vstajo, ni so obistinila. Bolgarska žandar-merija je zadnji čas zasledovala roparsk roj5 ki se jej je pa umaknil na srbska tla. Zaradi teh lopovov bilo je tamošnje prebivalstvo vznemirjeno, kar se je napačno tolmačilo. Srbska vlada ukrenila je vse potrebno, da ulovi roparje. — Kralj povrnil se bo v Belgrad jutri ali v ponedeljek. Ttolgarska vlada mora biti polna zaupanja v se, kajti vojni minister je ukazal, da so odpustijo vsi vojaki - rezervniki. — Stojlov se bo neki odpovedal službi, ker ga hoče voliti sobranje predsednikom. Rusija znižati hoče uvožno carino pri angleškem blagu za dvajset odstotkov in pri francoskem blagu za deset odstotkov. Naredba ta obrača se v prvi vrsti proti Nemčiji, ki ravno sedaj izdeluje zakon za povišanje carine ruskega žita. Nemški listi se grozno hudujejo zaradi tega nad Rusijo, pri tem pa ne pomislijo, da Nemčija ne postopa nič bolje proti svojemu iztočnemu sosedu. — »Berliner Tageblatt" dobil je poročilo iz Petrograda, da je car neki takoj brzojavno prašal velikega kneza Nikolaja v zadevi znane napitnice, in da mu je ta odgovoril, da ni govoril v »Figaru" objavljenih besed. O sestanku nemškega in ruskega vladarja piše danski »National Tidende" v svojem članku „Povratek carjev": Tri pota ^so,, po kterih bi car lahko potoval v Petrograd. čez Švedi jo in Finsko ali po Vzhodnem morji je vožnja zelo neprijetna. Preostaja še pot skozi Nemčijo. V tem slučaji bila bi pa ojstra demonstracija pri današnjih odnošajili, ko bi no prišel car obiskat cesarja Viljema v Berolin. V dan otvorjeuja francoske kamore prečitala bo desnica izjavo svojo, da ne bo sistematično pobijala niti sedanje, niti druge vlade, ki je nasprotna radikalcem, in da se ne bo nikdar združila s skrajno levico. Napovedala pa bo ljut boj vsakemu inini-sterstvu. ki bo sklepalo pogodbe z radikalci. — Republikanci departemeuta Indre-et-Loire sklicali so za prihodnji torek shod v Tours, h kteremu so povabili tudi \Vilsona in zastopnike Pariških listov. Wilson se je zahvalil prirednikom shodovim, da so mu s tem dali priložnost oprati se javno vseh očitanj. Gladstone govoril je dne 20. t. m. v Derbyji na Angleškem ter med drugim tudi uaglašal sledeče: Razpor med angličansko in katoliško vero bi takoj ponehal, ko bi bila veljavna zemljiščna postava. Priznavam sicer, da je bila politika narodnjakov I. 1881. plenjenje in uboj, toda od takrat so postali veliko zmernejši in ni ga vzroka, zakaj ne bi se združili narodnjaci z liberalci. — Besedam njegovim v Nottinghamn, o kterih smo poročali že včeraj, dostaviti nam je še nastopno: Ko je na-črtal v glavnih potezah vspored liberalne stranke o irskem vprašanji, uaglašal je, da njegovi osebni nazori nikakor ne zavirajo pravilnega vravnauja to zadeve. Ničesa ne bode storil zoper enotnost države iu zanemarjal ne bodo nikakoršnih zahtev manjino. Govor svoj sklenil je z vročo prošnjo do irskega naroda, naj so nikar ne dii zapeljati k hudodelstvu. Kako žalostne so še vedno razmere v Tarči Ji glede osobne varnosti, kaže nam vest, ki je došla »Pol. Corr." iz Skadra: Dva tukajšnjemu pontifik.d-nema kolegiju pripadajoča duhovnika napali so zunaj mesta brez vsega povoda mohamedanski pastirji s puškami. Eden izmed njiju, o. Germaro Pastore, zgrudil se je takoj mrtev na tla, drugi imenom oče Luigi Succhini pa je komaj ušel smrti nujnim begom. Katoliško prebivalstvo Skadrsko prineslo je truplo umorjenega duhovnika v mesto. Generalni avstrijski konzulat storil je takoj odločne korake pri generalnem turškem poveljniku Tahiru paši, da se zadeva na-gloma preišče in ostro kaznujejo lopovi. Danski državni zbor prestavljen je z odprtim kraljevim pismom na dan 5. decembra. — Dnč 20. t. m. objavila se je začasna postava, ki pooblaščuje za prvo polovico prihodnjega leta vlado, da sme pobirati dosedanje davket in poravnavati potrebne izdaje. Izvirni dopisi. Iz Ljutomerskih goric, 10. oktobra. (Trgatev.) V »Slovenci" štev. 230 je bila priobčena pač pre-uagleua notica, da bi bili tukaj že 9. oktobra začeli brati; kajti do začetka tega tedna še menda ni nihče bral, to dni pa so tudi le posamezni začeli brati, iu sicer najbolj zaradi tega, ker se noče lepo vreme narediti. Ko bi nastopili solučni dnevi, čakal bi še marsikdo dlje s trgatvijo, ker je grozdje lepo zdravo in bi lahko po solnci dobilo še mnogo slaje. Pri tem mrzlem in meglenem vremenu, kakor je te dni, pa bode jiti mnogo začelo jutri, to je 20. t. m. trgati; skoraj vsi pa bodo se prihodnji teden tega dela lotili. Kakor sem Vam bil že enkrat sporočil, smemo vkljub vremenskim nezgodam še zadovoljni biti z letošnjo trgatvijo, kajti grozdje se je jako popravilo, in od množine, kar se ga je bilo naleglo, ga je itak še mnogo ostalo. V obče se letos ne bode manj vina pridelalo, kakor lani, samo da ne bo tako dobro, pa tudi ne tako drago. Pošteno spravljeno blago pa itak utegne prekositi 1884. letnik, sem-tertje tudi doseči letnik 1885. Samo to bi še želeli, da bi nas ob časi trgatve dež ne motil, in česar se nekteri boje, da ne bi bilo še ta mesec snega. Vinskim kupcem, ki imajo lastne stare posode za vino, bilo bi svetovati, da bi prišli s posodo mošt kupovat, ker posoda je že tukaj silno draga iu nihče rad ne proda mošta s posodo vred. Zlasti pri manjših posestnikih bi dobili mošt dosti ceneje, ko bi ga kupovali brez posode ali ko bi mogli dajati les nazaj. Tukaj ima namreč že malo kdo take hraste, da bi se dale iz njih doge delati, in sodarji morajo večjidel na Oger.sko po les hoditi; ondi pa je les že tudi dražji, kakor je bil svoje dni. Navadno se zdaj z lesom vred mošt prodaja na dražbah cerkvenega iu občinskega mošta; sicer pa le tedaj, ako drugače ni mogoče. Potem bi še bilo kupcem svetovati, da bi se z moštom kmalu oskrbeli, preduo začne vreli, ker zdaj ga je še lahko voziti, pozneje, ko že vre, pa je pri vožnji z moštom velika nadloga in ga gre vedno precej v zgubo, če voznik še tako nanj pazi. Domače novice. (Prestop k katoliški veri.) C. kr. podpolkovnika g. Adolfa B e e r a , poveljnika topničarskega polka v Ljubljani, gospodičiui hčeri Risa in Zofija, rojeni na Dunaji, izstopili ste, kakor čujemo, iz izraelitske vere in postali katoličanki; oglasili se bodete osobno v ta namen pri prečast. g. župniku Trnovskem v Ljubljani. (Dopolnilna volitev) v deželni zbur za volilni okraj Kočevje-Ribuica razpisana je na 22. dan novembra t. 1. (Petindvajsetletnica čitalnice Ljubljanske) se bede, kakor smo že omenili, p r a z n o v a 1 a jutri zvečer; začetek je ob 1I.2S. uri. Vstop je tudi nečlanom dovoljen proti vstopnini 1 gld., a neznane treba je po pravilih predstaviti jednemu čitalničnih odbornikov. (Mestna občina Ljubljanska) šteje letos 1191 hiš, od kterih se plačuje državnega davka z deželnimi dnkladi vred 233.687 gold. 03 kr. Obrtnikov, trgovcev in sploh obrtnino plačujočih je 15SG, dohodnino pa plačuje 1238 davkoplačevalcev. (Trgovinski iu obrtni zbornici v Ljubljani) predložilo jo 79 tvrdk (firm) prošnjo; 1. naj se obrne do visokega c. kr. trgovinskega miuisterstva in do slavnega c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic s prošnjo, da se zgradi namesto novega državnega kolodvora v Ljubljani nov državni kolodvor v Šiški in naj se tej postaji dovolijo od Trsta in do Trsta tarifi državnih železnic, in 2. slavna zbornica naj se pri visokem c. kr. trgoviuskem miuisterstvu, kakor tudi pri slavnem c. kr. glavnem ravnateljstvu neposredno in po svojem zastopniku v železniškem svetu, evontuvalno tudi pri gospodih poslancih v državnem zboru z nova pritoži, da se odstranijo tarifne nejednakosti, ktere so na škodo trgovini in obrtnoati, kakor tudi kmetijstvu in gozdarstvu na Kranjskem, osobito pa prvima v Ljubljani. — Zbornično predsedništvo se jo z ozirom na to, da je večina gospodov zborničnih svetnikov pritrdila tej vlogi, že obrnilo do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva in do slavnega c. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic iu priporočilo v posebnih vlogah omenjeno prošnjo. Obrnilo se je tudi do člana državnega železniškega sveta g. Iv. Luckraanna s prošnjo, da se v prihodnji zborbi državnega železniškega sveta potegne za koristi prometa, trgovine in obrta, poljedelstva in gozdarstva. Ker še toraj ni sklepa zborničnega, predlagal je odsek, da pritrdi temu, kar je ukrenilo zbornično predsed-ništvo. Ta predlog je bil tudi jednoglasuo sprejet. (V včerajšnji seji trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani) se je poročalo, da se je poseben odsek iz zastopnikov deželnega odbora, Ljubljanskega mestnega odbora in trgovinske in obrtne zbornice dogovoril, po koliko naj bi ti posamezni zastopi dajali za ustanovitev in vzdrževanje strokovne šolo za lesno obrtnost, to jo za mizarstvo, hišne oprave, rezljanje, strugarstvo in pletenje košaric s sedežem v Ljubljani. Deželni odbor je že sklonil in mestni odbor bode to storil v prihodnji seji. V zmislu nasveta omenjenega posebnega odseka sprejela je trgovinska iu obrtna zbornica predlog, vsako leto postaviti v proračun za tekoče stroške, kteri bodo iznašali primeroma 1000 gold., dajati 200 gold. iu za ustanove za leto 1888 300 gold. Ker bode toraj do konca tega meseca vse gotovo, kar je tirjalo visoko ministerstvo, ni dvojiti, da bi se ta šola ne mogla odpreti že pomladi prihodnjega leta. (Tatvina.) Trgovec Josip F a t u r naznanil je pri mestni policiji, da so vlomili neznani tatovi v njegovo poleg protestantskega pokopališča stoječo lopo, ter da so mu ukradli: Jeden železen motilvnik vreden 35 gold., dve žagi vredni 10 gold., in jedno verigo vredno 7 gold. Sumničita se dva delavca, koja zasleduje redarstvo. (Povozil je) Janez Poro v n o iz Dolenjega B e r u i k a, poskušaje po Poljanski cesti novo kupljenega konja, ali dobro vozi, poleg ceste sedečega berača Jakoba Borštnarja ter ga težko ranil; vendar pa je upanje, da bo kmalu okreval. (Pregovori, prilike in reki.) Nabral jih Frauc Kocbek. Izdal in založil Anton Trste n j a k. Natisnila Klein & Kovač. V Ljubljani 18S7. Mali 8°. Strani 95. Cena 50 kr.. s poštnino vred 55 kr. Maloktere zbirke narodnega blaga smo bili toliko veseli, kakor te le, ki je nedavno prišla na svetlo. Da ne govorim o ujej obširneje, ker verno, da vsakdo zna ceniti narodno blago, moramo kratko priznati, da je rečena prva zbirka pregovorov v Slovencih v vsakem obziru uzoruo vrejeua. Kdor prečita zbirko, uveri se takoj, da je iz nje izpuščeno vse, kar bi moglo žaliti recimo moralnost, da toraj ni v zbirki nič nespodobnega, na kar človek često ualeti v narodnem blagu. V tem obziru si toraj no moremo želeti večje strogosti. V jezikoslovnem obziru pa je tudi vse dovršeno, tako, tla smemo zbirko pri -pročati vsakemu radi lepo tvarino in radi lepega, čistega jezika. Ker smo uverjeni, da takih zbirek ni treba še posebej priporočati in povdarjati njihovo važnost, zato naj le še pristavimo, da se naročuje iu dobiva za zgornjo ceno pri založniku z naslovom: Anton Trstenjak, pisatelj v Ljubljani. (Župnija na Goleni) jo preteklo uedeljo praznovala stoletnico, od kar se je izločila od matere fare na Igu. Slovesnostni govor iu sv. mašo je prevze alojzijeviški vodja preč. gosp. prof. Tomo Zupan. Nekaj posebnega ob tej priliki je bil sneg, ki je začel naletovati na Golem soboto v noči iu potem ni prenehal vso nedeljo. Ljudje kaj tacega o tem času ne pomnijo. Celebrant si bo pa — kakor jo zatrjeval — tudi ohranil v spumiuji, da so lahek njegov voz in njega do Golega navkreber vozili tri konji ob nadzorstvu dveh voznikov. Na Golem samem jo zapadel sneg črovelj visoko vse ostale pozne poljske pridelke in večinoma tudi še ajdo. Sedaj nastalo prelepo vreme bo pa morda utolažilo ob tem pro-ranem snegu močno prestrašene Goljane. (Velikanskega medveda) je ustrelil v sredo, 19. t. m. ob dveh popoludne knez llugon AVindisch-Griitz na Lomu v Javorniku. (Lakote umreti) hotela je neka kmetica blizo Ormoža, ki so z možem ni mogla razumeti. V ta namen skrila se je pod streho na odru v seno, kjer so jo čez pet dni vso izstradano našli in k njenim starišem odpeljali. (Giinuazijalcc) sedmega razreda v Gradci hotel se jo v četrtek v šoli na stopnjicah z revolverjem ustreliti, pa seje lo nekoliko po prsih opraskal. Vzrok je menda slab napredek. Odvedli so ga domu k starišem. (Mrtvo našli) so dne 15. t. m. v Krčeviui pri Ptuji kmetico Katro Nemec v luži vtopljeno. Na telesu opazili so znamonja silovite smrti; preiskava so je pričela. (Premeščen) je notar g. Martin Kocbek iz Kostanjevice v Marenberg na Štajarsko. (Plin strupen!) V Beljaku počila je ponoči od nedelje na ponedeljek pliuova cev v zemlji na cerkveuem trgu. Plin razširjal se je po zemlji in je prodrl tudi v trafiko pri Kainerju, kjer je ondi spečo Kristino Gruber zadušil. Tudi v farovž se jim je vtihotapil in je hotel zavratno umoriti gg. dekana iu kaplana. Na veliko srečo sta se oba zopot zavedla. (Društvu c. kr. uradnikov) za zboljšanje vdovskih iu sirotninskih preskrbniu, oziroma pokojnin, jo minister Taaffe odgovoril, da bi namreč uradniki nekaj od svojih plač za ta namen puščali, nekaj pa bi dodala vlada iz državnih blagajnic. Zato bodo začeli sedaj med cesarskimi uradniki podpise nabirati, ali so zadovoljni s tem načinom ali ne. Razne - reči. — Zvit odvetnik. Eden najgrših generalov unijonsko vojno med meščansko vojsko bil je Bon B u 11 e r, divjega, osepničastega in ostrega obraza ter škilastega, nesramnega pogleda. Toda mož je bil duhovit in bistroumen. Predno je postal general, bil jo najboljši odvetnik pri sodišči v Massachusettsi. Zadnji pot pred vojsko zagovarjal je nekega tožnika v veliki pravdi zaradi odškodnine. Zatožene želez-nično družbe ravnatelji imeli so tri odvetnike, med njimi glasovitega pravnika imenom Rufusa Choateja. Ben Butler sedel je med obravnavo popolnoma mirno pri mizici, lo semtertje si je kaj malega zaznamoval na papirji. Vendar pa je kmalu dobil priliko pokazati svojo hladnokrvno bistroumnost. Neka priča je dobila vprašanje, njujin odgovor pa je bil brž ko ne škodljiv za Butlerjevega klijenta. Rufus Choate je pokašljal, da bi opozoril porotnike na to izjavo. „Stojte", zavpije naenkrat Butler. „Kaj je?" praša predsednik. „Mojemu kolegi ni dobro", pravi Butler, j »blagovolite, gospod predsednik, pretrgati obravnavo | za nekoliko časa!" — Sicer se jo pokazalo, da so \ vsi trije nasprotni odvetniki čili in zdravi, Butler pa 1 jo dosegel svoj namen, da so porotniki prezrli slabo ■ izpovedbo omenjene priče. Slednjič ga je predsednik j pozval, naj zagovarja svojega klijenta. Butler začel jo hvaliti nasprotne odvetnike, najnevarnejšega Choateja pa povzdigovati v deveta nebesa. Konec njegovega govora glasil se jo sledeče: „Da, gospodje porotniki, to je mož, ki dobi vsled svoje zgovornosti vsako še tako krivično pravdo. Govorniška nadarjenost njegova jo toliko čudovita, da očara vsacega poslušalca. Očaral bo tudi vas, da bodete morali reči: Cruo jo belo in belo jo črno. Vi, gospodje porotniki, morda mislite, da zgovornost njegova ne premore ničesa pri vas. Jaz pa trdim iz skušnje, da se ne bodete mogli ustavljati njegovi besedi. Bomo že videli!" — Choate skušal je sicer potem zelo razdražen vslod te satire vtis Butlerjevega govora izbrisati, porotnikom pa jo lo vedno šumelo po ušesih: „Bomo že videli!" Hoteli so pokazati, da so možaki, vsaka beseda Choatejeva jo bila bob ob steno. — Butler je zmagal. — Učenj aška kritika in prozajična i s t i n i t o s t. Leta 1835 umrli ravnatelj Bottiger iz Weimara pečal se je v svoji starosti mnogo z gledališkimi kritikami. Necega dne bil je v Ham-burškem gledališči, kjer jo igral slavni gledališki ravnatelj Friderik Ljudevit Schroder (1744—1816) glavno vlogo kralja Leara v Shakespeare-ovi tragediji istega naslova. Schroderjeva igra ga je popolnoma razvnela ter je ni mogel dosti prehvaliti. Posebno mu je bila všeč pavza koncem predstave, kjer se Lear zbira, da prekolne svoje nehvaležne hčere. Biittiger je rekel, da je ta prestanek zelo priležen dejanju igre, ker zaznamuje utrujenje duha in potrebo, da so kralj ukrepi k groznemu prekletstvu svojih otrok. Umetnik pa, ki jo čul te njegove besede, nasmehljal so je ter rekel: „Ne bodite hudi, gospod profesor, povedati Vam čem, kaj jo pro-vzročilo ono »umetno pavzo". V tistem hipu, ko je navstal omenjeni prestanek, zvrnila se je za kulisami lojeva sveča, in ker je začelo že platno goreti, zaklical sem nadzorniku, ki je poleg svečo mirno stal in ni ničesa zapazil: „Osel, kaj ne vidiš, da se je zvrnila sveča?" Telegrami. Dunaj, 21. oktobra. Is'j. Veličanstvo cesar sprejel je danes v zasebni avdijenci afriškega potnika dr. Holuba in njegovo soprogo. Nj. Veličanstvo čestitalo je dr. Ilohibn, da so je srečno povrnil, izrazilo svoje občudovanje gospej Holubovi ter povpraševalo po šegah in običajih Mašukulumbov in Matovkov. Koneeno se je zahvalil dr. Iiolub cesarju za podporo pri pripravah ekspedicije. Budimpešta, 22. oktobra. Državnim j>o-slancem predložil je T i s z a proračun za loto 1888, kteri izkazuje vračunši skupne izdaje primanjkljaj v znesku 18,395.121 gold., toraj za 3,629.678 gl. manj od prejšnjega leta. Sofija. 22. oktobra. „Reuterjevo" izvestje: Uradno vesti konštatujejo, da jo na srbski meji več bolgarskih izseljencev. Bolgarska vlada še ni dobila odgovora na svojo prošnjo, naj Srbija na podlagi med obema državama sklenjene konvencije prepodi od meje izseljence. TUsanrli h«: 20. oktobra. Marijana Cegnar, uradnega sluge vdova, 04 let, Kri/.evniško ulice št. 9, srčna liiba. Vremensko sporočilo. t) v I I > Cas Stanje | | § ---Veter Vreme 33«}; 1 opazovanja X"__ "I. u. zjut.l 74fl4 + "51- sv7.h. oblačno j 21. 2. u. pop. 740 10 +11-4 si. vali. del. jasno 0.00 9. u. zve«. 7414G + 5 6 si. zap. sle. jasno j Č'o/, dan skoraj oblačno, malo solnea; proti solnčnoin znpadu jasno, zvečer /arija in .ickaj vetra ter zelo hladno. Srednja temperatura 7-S° C., za 2 0" pod normalom. " g fe>i.»tf^jiHŠ^P*^ A& 5 100 cm. dolge, 1:10 cm. široko po gl. 150 komad, isto posebno lino gl. 1 75, J.oltodlake vozne plahto s (! raznobojnimi črtami in borduraini, 100 cm. dolgo, 135 cm. široke gl. 2S0, 195 cm. dolge, 155 cm. široke, dvojno močne in debele, najfinejše gl. 3 25 komad. ijlf' Pošilja se ps-oi i j»ov/.ol;ji. Hj (2) Naslov: „Waarenhans zur Monarchie", Wien, II!., Hintere Zollamtsstrasse 9 L. Z. 1*as nitji *k.:i bttraa. l'elsi;oiiu't)o i-nročii). 22. oktobra. ! Papirna renta J>«1 po 100 g), (s 10 »i davka) 82 gl. 35 kr | Sroberna „ 6% .. 100 ., (s 16% davka) 82 „ 49 „ j 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 85 „ 1 Pap rna renta, davka prosta......96 „ 20 ,. : Akcijo avstr.-ogerske banke ...... 883 „ — „ j Kreditno ak.ije ..........281 „ 90 ,. j London..........................125 ,. 30 „ j Srebro .............— „ — „ i Francoski napoleond....................9 „ 92„ 1 Cesarski cekini......................5 „ 93 „ Nemške marko . .....• . . 61 „ 45 ,. mot izdelujem na obroke za močno Dombrovski-Heissig patrone. kaliber 14 9 mm. in 11-2 '»"'• za veliko divjačino (Hochvvild); puške imajo samoskočna kukala moje iznajdbe. Prevzamem tudi vsakovrstna popravila iu predelovanja starih pušk v zadovke. Ker so moje puške preskušene, morem vsacega veščaka zadovoljiti ž njimi. Zato se priporočam na naročbo (4 A mi t ob. Se tli a, puškin- v Borovljah . mm (koin»n2; s premoženjem H v. jjpf Ubogim brezplačno. Ta esenca, ki se narcja po nekem receptu gospoda lir. E. vit« '/ji Studila. <*. lir. \ hidincgu svetovalen In dcžcliio-suiiltctncim poročovnlc^ /,u Kranjsko, jo takozvana ..Tinctiirii Klici coniposlta'', katera ozdravljiv vse žclodceve in trebušno boje/,nI, odpravlja telesno zaprtje, /.lato žilo itd. (glej navod, ki jo vsakoj steklenici pridojan). l/.delovatelj jo pošilja v zabojčkili po 12 steklonic za I gld. :!<> kr., poštno stroške trpe ji. I. naročniki. To steklonico prodaja po 1."» kr. ono, lekar Iti/./.Ioli v Itudolfovom in večina lekarn na Ntir-Nkcin, Koroškem, v Trstu, ua Primorskem, v Istri, Dalmaciji In v TIrolili. (8) Si. 1(1750. Ustanove. Za 1887 leto ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče ustanove: 1. Jan. Hernardini-jevo v znesku 80 gold. 35 kr. 2. .lur. Thalmeiner-jovo v znesku 86 „ 26 „ 3. J. Jak. Schilling-ovo v znesku 73 „ 50 „ 4. Jan. Jost. Weber-jevo v znesku 82 „ 52 „ do kterih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja iu so so letos omožilo. 5. Jan. Nik. Kraškovič-evo v znesku 75 gold. 60 kr., do ktere ima pravico hči ubogega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca St. Petersko fare, ki so je letos omožila. (i. Jak. Ant. Faneojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do ktero ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinn-ovo v znesku 48 gl. 30 kr., do ktere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. S. II. Ant. Raab-ovo v znesku 200 gld. 4 kr. I)o ene polovice te ustanovo ima pravico ubožna in poštena vdova Ljubljanskega meščana, do drugo polovico pa ima pravico ubožna, dobro odgojena iu žo zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. 0. Jan. Krst. Kovač-cvo v znesku 151 gl. 20 kr., ktera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revno očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 10. Helene Valontini-jeve v znesku 84 gld., ktero jo razdeliti med otroke v Frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., ktero je razdeliti med štiri ubogo posle, ki več delati no morejo in so na dobrem glasu. Prošnjo za to ustanove vložo naj se s potrebnimi prilogami vred JX. Dobiva se v katoliški dražbi: Ljubljana, Stari trg št. 13, iu v „Katoliški Bukvami". (2) M fjepo pozlačene (4) nagrobne križe v velikem izboru po nizkih cenah priporoča Franc Ti cHv, trgovec z žolezjeni, Valvazorjcv trg št. 5 v Ljubljani. V zalogi ima tudi železne poči in ognjišča za kurjavo z drvami ali premogom. ►-5 ^ C a = C 4) " E o o rt IO io 3000000000000C Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo I i ■■«]», priporoča svojo zalogo železja iu v to stroko spadajočih stvari (14) l mir. Bia*a!Nkowic% poprej Jakob Nekrep lin. ni4'8tn<'iii ti-ou š(,. 1<>, kjer so dobivajo v velikem izboru in po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štor jo za šlokadoranje, drat in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland-in Ronian-ceinent, sklejni papir (I)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo iu močno narejena šteililna ognjišča in posamezni deli. Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatilniče, sanic ali z vlači t-nikom (Gttpel), slamorexni.ee, čist it niee za žito (Triom), brane iu lepo in močno narejena drevesa za oranje. Cevke za smodke — Papirnate vrečice Ol >o (3 Pl-odn.jo l>i-o ^ ' l'<><1 minira v Semenltoel uliei. T«^ »« Travniku. Podpisana veletrgovca, glavna zastopnika in roprezontanta papirnice v Podgorl za Goriško in celo Primorsko, usojata si p. u. slovenskemu občinstvu v nakup priporočati vsakovrstno blago t. j. papir, ki se rabi pri uradih, doma, osobito pa nebrojnih rekvizit papirja in drugih tvarin za šole brez izjemo: za e. kr. vadnlce, ljudske, kakor tudi srednje šole, semenišču in učiteljišča po tako nizki ceni, da se ni bati konkurence. Naj sledijo tukaj one vrste papirja, ki so največ rabijo: Koncepton papir 500 pol po ...............gl. 1.25 Bel fin urauon papir 500 pol po..............„ 2.05 Papir za pisma, v osmerki, plavočrtan, loliak 500 pol /.a...... L— Prav tak močnejši, svetlo črtan ............... 1.45 Anglošk pismen papir, načrtan, jako močan, 500 pol po......„ 2.80 Trgovsk pismen papir, križast, plavočrtan 500 pol po.......„ 2.85 Zavitke za pisma, zaloga nad 300 različnih vrst, tisoč komadov od gl. 1.70 naprej. Od navadnega Jeklenega peresa do najfinejšo Kliiinove vrsto, škutljica obstoječa iz 144 komadov, od 32 krajcarjev naprej. Za .šolsko rabo velika zaloga vsakovrstnih knjižic (lasten izdelek), kakor tudi prvih iu najboljših linili tujih fabrikantov, zelo po nlzkej ceni. Bogata zaloga črnila iu raznobarvne tinte, prekupcem po ngodnej ceni. Osobito opozorujeva si. občinstvo na svojo prebogato zalogo molltveiilli knjig in knjižic, ktere so dobe pri naji zdaj za polovico ceneje. Obe knjigarni in prodajalnici ste v občo ogromno založeni s slovenskimi knjigam! in drugim blagom. Kakor vedno, tako v bodočo so zavezujeva, da bodeva p. u. slovenskemu občinstvu hitro in solidno postregla, bodi si v mestu ali pa na deželi. Urubbaucrjeve /risanke iz prav itobrei/a papirja, preskrbljene s prav dobrin) suAitnikom. (I) < 1opp:i«»- 4* Skert. ar ji Barvan papir Papir za osvalke (španjoloto). (U