Štev. iz. V Ljubljani. v ponedeljek, dne IG. januarja 1911. Leto XXXIX. = Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13 — sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo Inozemstvo „ 35*— V LJubljani na dom: Za celo le>o naprej . K 24- sa pol leta za četrt leta za en meseo i» • n n ' n 12'- 6-— 2- V upravi prejeman mesečno K l-SO SLOVENEC Inseratl: Enostolpna petltvrsta(72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat po 15 v 13 , 10 sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev ; Izhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. oar Uredniitvo Je v Kopitarjevi nllol Ster. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. - Dredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je * Kopitarjevi nllol štev. 6. -SO) Avstr. poštne bran. račnn št. T4.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188. Današnia števfka obsega 6 stran? Nemil Farao. Koroškim Slovencem se gocli v 20. stoletju približno tako, kakor starim Izraelcem v Egiptu, deželi piramid. Kakor je nekdaj egiptovski Farao izraelske otroke metal v reko Nil, tako meče koroški Farao, baron Hein, slovensko deco v žrelo nemškemu molobu. Višek brutalnosti in nasilja pa je dosegel ta slovanožrc z najnovejšim dekretom, katerega je poslal na knezoškofijski ordinarijat v Celovcu z rabeljsko zahtevo, da ga ta izvede. Ta dekret, ki ga je izdelal koroški deželni svet pod predsedstvom barona Heina, zasluži, da se prečita v dunajski zbornici da bo avstrijska javnost strmela nad brihtnostjo in pedagogično modrostjo koroških šolnikov. Stvar jc ta-le: Koroški deželni zbor je v zadnjem zasedanju naročil deželnemu odboru oziroma deželnemu šolskemu svetu, naj skrbi, da se poduk v veronauku v slovenskem jeziku tako uredi, da sc bodo nemški otroci istega v nemškem jeziku učili. Mimogrede omenjeno je bil ta sklep popolnoma nepotreben, ker se na koroških šolah to povsod godi. Da bi pa slovenski kateliet par nemških otrok kakega priseljenega uradnika še posebej učil, to bi bila vendar pretirana zahteva. In kaj je deželni šolski svet ukrenil: poslal je nek ferman s tabelo šol v mešanih okrajih na ordinarijat s sledečo vsebino: C. kr. deželni šolski svet za Koroško v Celovcu, dne 18. decembra 1910, št. 6070. V zadevi jezika, v katerem se podučuje veronauk v čisto nemških šolah. Na prečastiti knezoškofijski ordinarijat v Celovcu. Pritožbe, ki so prihajale vsled pod-učevanja veronauka v izključno slovenskem jeziku na nemških šolah v jezikovno mešanih krajih, so dale povod, da je naprosil deželni šolski svet z dne 16. sepetembra 1907, št. 4296, ordinarijat, cla naj isti na kateliete vpliva, cla se imajo postave držati. Kaka navodila so kateheti dobili, to deželnemu šolskemu svetu ni znano; dejstvo pa je, da običajne pritožbe niso prenehale, ampak so ponovno v deželnem zboru na razgovor prišle, kjer se je povlarjalo, da dela poučevanje veronauka v slovenskem jeziku nemškim otrokom te- žave, če ga že ravno ne prepreči. Treba je torej na to delati, da se podučuje tudi veronauk v tistem jeziku, kakor drugi predmeti (namreč v nemškem). Vsled sklepa deželnega zbora z dne 18. februarja 1910 je deželni šolski svet dognal, da sc v tridesetih šolah z nemškim učnim jezikom v jezikovno mešanih krajih podučuje veronauk nemško, v dvajsetih nemško in slovensko in v osmih samo slovensko. Zato zahteva deželni šolski svet sledeče: 1. V šolah z nemškim učnim jezikom se mora nemške otroke veronauk na vsak način v nemškem jeziku nod-učevati. 2. Pri slovenskih otrocih naj se pa veronauk sledeče uredi: Slovenske otroke naj sc v prvein razredu v veronauku kolikor mogoče nemško podučuje in naj se katehet slovenščine samo koi pomožnega jezika poslužuje, v drugem razredu naj nemški jezik prevladi |0 in naj se katehet slovenščine samo izjemoma poslužuje; od tretjega razreda naprej naj bo veronauk samo nemški. Tem predlogom primarno naj se tudi knjige za veronauk v šolo vpeljejo. Prečastiti ordinarijat naj blagovoli tozadevna navodila izdati in jih semkaj naznaniti. C. kr. Šolski svet. Hein m. p. Sedaj pa komentar k temu nezaslišanemu dekretu. Baron Hein sam priznava, da se na dvajsetih šolah nemškim otrokom veronauk v nemškem jeziku podava, kar se tiče onih osmih šol kjer se veronauk samo slovensko uči, jc treba omeniti, cia jc v teh šolah večinoma par nemških otrok in da bi bilo nezaslišano, da bi katehet teli par nemških otrok posebej učil. Za božjo voljo, kaj hočete, da bo cela šola zaradi leh par otrok trpela'/ Najhujše pa šele pride: ta ferman lirja. naj se veronauk v sledečih tridesetih'šolah, kjer je ogromna večina slovenskih otrok, ki ne znajo popolnoma nič nemškega, nemško poduču|e. šole so sledeče: 1. Zrele 75-6 odstotkov slovenskih otrok, 24 4 odstotkov nemških otrok; 2. Bistrica 82 8 odst. slov. otrok, 16 2 odst. nemških; 3. Borovi je 69 odst. slov. otrok, 31 odst. nemških; 4. Frei-denberg 23-8 odst. slov. otrok, 76-2 odst. nemških; 5. Grabštajn 89-4 odst. slov. otrok, 10-6 odst. nemških; 6. Trdnja ves 87 Ci odst. slov. otrok, 125 odst. nem- ških; 7. Sv. Jakob 43 odst. slov. otrok, nemških; 8. Kriva Vrba 19-7 slov. otrok, 80 3 nemških; 9. Žihpoljc 85-4 odst. slov. otrok, 146 nemških; 10. Martin 83 odst. slov. otrok, 17 odst. nemških; 11. Pokcrče 98-7 odst. slov. ctrek. 13 nemških; 12. Ribnica 67 4 odstotkov slov otrok, 32-6 nemških; 13 Sv. Tomaž 867 odst. slov. otrok, 13-3 nemških; 14. Temenica 739 odst. slov. oirok, 26-1 nemških; 15. Podljubelj 85 odst. slov. otrok, 15 odst. nemških; 16. Vetrinje 43 odst. slov. otrok, 57 odst. nemških; 17. Bajtiše 944 oclst. slov. otrok. 5 6 odst. nemških; 18. Podklošter 62 odst. slov. otrok, 36 odst. nemških; 19. Thorl 66 odst. slov. otrok, 34 odst. nemških, 20. Vrba 42 odst. slov. olrok, 58 odst. nemških; 21. Pliberk 32 odst. slov. otrok, 66 odst. nemških; 22. Železna Kaplja 587 odst, slov. otrok, 413 odst. nemških; 23. Grebinj 73 oclst. slov. otrok, 27 odst. nemških; 24. Guštajn 51-2 slov. otrok, 48-8 oclst. nemških; 25. Mali Št. Vicl 72 odst. slov. otrok, 28 odst. nemških; 26. Lipice 572 slov. otrok, 42 8 odst. nemških; 27. Prevalje 71 odst, slovenskih otrok, 29 odst. nemških; 28. Ve-likovec 49-3 odst. slov. otrok, 50 7 odst. nemških; 29. Tinje 99 odst. slov. otrok, 1 odst. nemških; 30. Spodnji Dravograd 55-2 odst. slov. otrok, 44 8 nemških. V stoletju otroka, v času, ko se zidajo šole za slaboumne, zaostale otroke, ko se uvajajo vse mogoče naprave v šole, da bi se otrokom šolski pouk olajšal, ko se učijo katoliški misijonarji vseli narečij, cla poganske otroke v domačem dialektu podučujejo, pa pride baron Hein s takim dekretom v javnost, ki spreminja šolo naravnost v mučilnico in veronauk otrokom naravnost pristudi! Dvoje namerava ta dekret, ubiti v otrocih čut slovenstva in čut verske zavesti. To dvoje leži koroški gospodi najbolj v želodcu: Slovenstvo in pa cerkev. In kako zvito in hinavsko so to uprizorili; naprej so upc-ljali v škoro popolnoma slovenske šole nemški jezik kot učni jezik, potem pa hinavsko zavijajo: učni jezik ie nemški, ergo sc mora tudi veronauk nemško podučevali. In ta odlok so izdali možjc-šolniki, strokovnjaki v šolskih stvareh! Nas nič no briga, kaj pravi učni jezik, ampak kaj pravi pamet! In to bi koroškim pedagogom na vsak način več pripisovali, kakor so jo pokazali. Cerkev pravi »docete omnes gentes«, in tega navodila se bo posluževala koro* ška slovenska duhovščina v razlaganja veronauka pri slovenskih otrocih ln ne tistih iermanov barona Heina, magari če jih vsako leto sto izda. Tega prava se bomo posluževali tudi zanaprej ln si ga ne bomo pustili nikdar vzeti, naj* manj pa od barona Heina! Shod S. L. S. v Trebnlem. Pod predsedstvom gospoda župana Iluča se je vršil včeraj jako številno obiskan shod S. L. S. v Trebnjem. Dr. Lampe je poročal o političnem položaju in o delu S. L. S. Občinski red in občinski volivni red je potrjen, tudi drugi zakoni, proti katerih sankciji spletka-rijo liberalci in Nemci, bodo prej ali slej ugodno rešeni. Liberalci ob Temenici lažejo na vse mogoče načine zoper S. L. S. C.clo ako je kak kmet kaznovan zaradi šolske zamude, liberalci lažejo, češ: To so naredili poslanci S. L. S. Glede šole zastopa naša stranka stališče, da se mora ljudska šola prenarediti v kmečkem smislu, sedanji šolski zakon je delo liberalcev. S. L. S. je v manjšini v deželnem šolskem svetu in na okrajne šolske svete nima nobenega odločilnega vpliva, ker ji manjka zastopstva. Zato S. L. S. ni odgovorna za krivice, ki se gode na šolskem polju. Sklenili pa so poslanci S. L. S. v deželnem zl>oru zakon o šolskem nadzorstvu. po katerem pridejo zastopniki kmečkega ljudstva v večino v krajnem, v okrajnem in v deželnem šolskem svetu. Če obvelja ta zakon, bo to v veliko korist šoli in kmečkemu ljudstvu. A ravno liberalci so tisti, ki najbolj nasprotujejo takemu zakonu. Liberalci lažejo tudi čez kmečke denarne zavode, da bi odvrnili pozornost ocl svojega poloma. Govornik pojasni zadevo Glavne posojlnice, pri kateri naše posojilnice niso prav nič prizadete. Liberalci lažejo, da bodo duhovniki morali odstopiti ocl posojilnic, da bo potem vse propadlo. A to ni res: Z dovoljenjem cerkveno oblasti bodo duhovniki še vedno pridno sodelovali pri gospodarskih društvih našega ljudstva. Slednjič predstavi govornik kandidata g. Veli o v c a, ki ga zborovalci srčno pozdravijo. Gospod Vehovec razvije svoj program, ki je program S. L. S., pošteno delo po-geslu: Z Bogom za ljudstvo. S. L. S. jfc že v zadnjem zasedanju sklenila samo koristne stvari za naše LISTEK. P. L. Coloma: juan Miserio. Povest. — Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) Salamanka obmolkne v tem hipu, in ko zagleda novec, se spogne in ga pobere . . . Pri tej priči se nagajivci zakrohočejo hrupno in porogljivo. Dali so duška vsi svoji stari jezi, kakorš-no navadno kuhajo najemniki zoper hišnika. Salamanka pa je s povzdig-njeno roko tekla nazaj na dvorišče, da se umije, in jih je zmerjala z grdobami in kačjo zalego. Pa komaj stopi na dvorišče, ko jo vsa jeza v tem hipu mine; namesto tega pa se pokažejo druga čustva na njenem oglatem obrazu: najprej presenečenje, potem dvom, putem škodoželjnost in satansko veselje; veselje, da se zdaj vendar-le lahko maščuje nad sovražnikom. Njene oči so zagledale pri Marijaninih vratih onega moškega ravno, ko je skozi ključavnico z njo govoril; njen ostri nos je takoj staknil, da je to Janez, in da ni bilo ono naročilo nič drugega, kakor zvijača, s katero so sc jc hoteli odkrižati. Starka se ni motila. Oni našcmljc-nec je res bil Janez, ki je hotel Marija-no rešiti pred živinskim očetom in pred preganjanjem Lopezinka in Snla- manke. Posvetoval se je z gospodom Antonom, kateremu se je dekle smililo, in domenila sta si prav enostaven načrt. Marijana je bila že polnoletna in si ji torej lahko sama volila bivališče. Tako sta mislila Marijano najpo-prej v hišo kaplanove sestre na varno spraviti, in kadar bi bili vsi postavni predpisi dovršeni, bi se pa lahko tucli zoper očetovo voljo poročila z Janezom. Ves vesel jo hitel Janez ta lepi načrt deklici povedat; toda Martin Lenuh je okno od znotraj zaprl in je držal deklico zmeraj pod ključem. Vsled tega jc bila deklica gotovo v nevarnosti, če bi sc ji hotel približati. Poslužil so jc torej pustnih zmed, cla bi tako z zvijačo dosegel svoj namen. Ko je Salamanka zagledala Janeza, je v tem hipu pozabila vso tisto ten-kočuluost za snago; odvihnila je krilo in si obrisala umazane prste; nato pa je res kakor kroglja iz kanona letela v brivnico, v kateri jc Lopezinek najraje posedal. Ko je la rodoljub zvedel, cla je Janez pri Marijani, ga je obšlo ravno tako satansko veselje, kakor prej starko: naročil ji je, cla naj ga čaka na oglu pri Grahovem, sam pa se jc podvizal v neko umazano beznico, iz katere sc jc slišalo ono ploskanje 7 rokami, s katerim spremlja po nekaterih krajih špansko ljudstvo svoje petje. Vmes so sc čule najbolj umazane besede in kle.ve. Nekdo je pel z žganjar-skim glasom politično zubavljico. Lopezinek je butnil z nogo v vrata in stopil v gnjusni brlog. Martin Lenuh in še pet ali šest drugih jc sedelo okrog mize; pili so in poli in kleli vse vprek. »Martin! Ali Vas res ni nič sram?« se zadere vanj Lopezinek. »Kaj praviš, človeče?« zavpije ta in se vzdigne. Pas je ravno še visel ob njem, klobuk pa mu je stal zadaj na tilniku, kakor sij pri svetniku. »Sram Vas bodi! Vi ste šlapa! Vi ste strahopetec!« »Jaz strahopetec, ki se ne bojim ne Boga ne hudiča?« »Janeza se pa bojite, čc se prav Boga in hudiča ne!« »Jaz, da sc bojim tega potepuha? Kje po je? Kje jc? Kje je, da ga zgrabim za glavo in starem kakor kačo!« »Kaj boste Vi štrli! Temu potepuhu ste rekli, da naj Marijano pri miru pusti, zdaj pa govori z njo skozi ključavnico!« »Kje jc ta lopov?« jc rjovel Martin ves divji in potegnil velik nož izza pasu. »Kje je, cla to železo vanj zapi-čim?« »Kaj boste zapičili, neroda stara«, reče Lopezinek, da bi ga še bolj raz-kačil in to besno zver naščuval na Janeza. »Tam v Grahovem jc; če tja prijadrate, naj Vas pa malo poboža.« Martin skoči pokonci kakor tiger, ki ga spus e iz kletke, in podere na tla enega izmed tovarišev, ki ni bil la- ko pijan kot on in ga je skušal ustaviti. Lopezinek steče za njim in pravi, kakor da je v skrbeh: »Moram iti za njim, da ne bo kakšne nesreče!« Pred Grahovim se jima pridruži Salamanka; vsi trije jo krenejo notri; nihče sc ni zmenil zanje. Nesreča jih je prinesla ravno pred Janeza, sredi one ozke steze; bil je čisto sam. »Ta jc! Ta!« zavpije Salamanka t divjim srdom. Ne cla bi čakal drugega znamenja, sc z nožem v roki zakadi vanj, kakor krvoločna zverina. »Kaj tukaj stikaš?« zarjove nad njim. »Na!« Reče in zavihti nož s strašno silo nad Janezom. Ta pa skoči v stran in so tako reši; strga si krinko z obraza, kakor da sc hoče biti kot poštenjak, z odkritim obrazom. Prestrašena hoče Salamanka zbežati, a Lopezinek jo zgrabi za roko in jo prisili, da ostane zraven pri tem neenakem boju. Med tem sc jc Janezu posrečilo, da je izvil nasprotniku nož iz rok; hotel ga je zagnati v vodnjak, ki je stal prav ob stezi pri hlevnih vratih; toda ženske cunje, ki jih je imel na sebi, so sc mu zateknilo na neki žebelj, da ni mogel z roko ganiti; nož je držal slučajno ravno tako, da je bil « koncem naravnost naprej obrnjen, in Martin, ki se jc v tistem hipu slep od bcanostl kmečko ljudstvo, tako bomo delali tudi v bodoče. Poslanec Hladnik poroča o povzdigi živinoreje in o koristi občinskih posre<' nlnih uradov, ki bodo lahko prep i obilo drugih pravd. G. Povše pripoiuča pri živinorejski akciji največjo previdnost in kontrolo. Gosp. Kocjančič poroča, da posestniki še do danes niso dobili plačanega sveta, ki so ga odstopili za šentjanJko železnico. Zastopstvo kmetov ima dr. Pegan. Ta zadeva nc sme zaspati z vso odločnostjo se moramo boriti, da dobe kmetje svoj denar. Gosp. Oblak poroča o delu Kmečke zvezo trebanjske. Dr. Larnpe poziva k pristopu k Kmetijski družbi, ki zdaj z deželnim odborom sodeluje. Zadevo odkupa sveta zasleduje deželni odbor, ker tudi prispevka za železniško dovozne ceste podjetništvo, oziroma družba ni plačala. Stvar je v pravdi in se bo morala rešiti. Posestniki bodo morali dobiti povrnjen ves denar z obrestmi in z davkom. Regulacija .Mirne se bo nadaljevala, člani mirnske zadrugo se naj snidejo in vzamejo stvar v roke, kajti načrt je že narejen od deželnega odbora. Ko bo izvoljen nov okrajni cestni odbor za trebanjski okraj, se bo naredil program za cestne zgradbe in poprave v tem okraju. S sklepom, da bodo vsi soglasno volili kandidata S. L. S., župana Vehovca, je predsednik zaključil lepo zborovanje. siion v mm. V nedeljo, dne 15. januarja 1911, takoj po prvi sveti maši, vršil se je v prostorih »Narodnega doma« v Radečah precej številno obiskan shod S. L. S. Shod jc otvoril g. župan Jakob Riž-nar, ki je v prisrčnih besedah pozdravil navzoče zborovalco ter dal besedo deželnemu odborniku g. dr. Ivanu Zaje, čegar nad eno uro trajajoča izvajanja o dnevnih vprašanjih so navzoči z največjim zanimanjem poslušali. Poročal je o dovozu argentinskega mesa, katero pa ne more ublažiti sedanje draginje, edina pametna odpomoč jc le, da se povzdigne domača živinoreja. Razložil ae pomen državno podpore za živinorejce, od katere dobi kranjska dežela približno 133.000 K za vpeljavo boljše pasmo. Podporo se bodo dajale le zadrugam, zato nujno priporoča, naj se tudi v našem okraju osnuje po možnosti živinorejska zadruga, za katero so tla precej ugodna. Govoril jc nadalje o novem občinskem volivnem redu ter o usodi lovskega zakona, ki se še sedaj nahaja pri osrednji vladi na Dunaju. Posebno pa je zanimala poslušavce razlaga novega cestnega zakona, po katerem bo prišlo ljudstvo do uprave cest, ker le po novem zakonu bode mogoče zboljšati ccstc našega okraja, kar bode za naše Šentjurce največjega pomena, ki že leto in leta prosijo, da se jim popravi skrajno zanemarjena cesta. Toda če ni denarja, sc tudi ne more popraviti. Zborovavci izrazijo željo, naj poslanci čimpreje izposlujejo novemu zakonu najvišje potrjenje. Omenjal jc nadalje gospod deželni odbornik projekt deželnega odbora glede električnih naprav ter opozarjal na vodne sile, katere ima reka Sava, ki teče mimo nas. V začetki: marca se bodo vršile dopolnilne volitve enega poslanca za okraj Rade-če-Litija itd. ter priporoča, naj oddajo pri volltvl glasove za Ivana Vehovec. S tem zaključi svoj govor. Gospod župan se mu najiskreneje zahvali za njegov govor ter nato poroča, da mu je Ivan Vehovec sporočil, da je zadržan udeležiti se današnjega shoda, pripoiuča pa najtopleje njegovo kandidaturo, ker jo spoštovan ter daleč na okrog poznan kot marljiv gospodar ter bode kot kmet gotovo uspešno zastopal koristi našega okraja. Sicer se bode pa v kratkem prišel osebno predstavit. Zboro-valci navdušeno pozdravijo novega kandidata ter obljubijo da bodo oddali glasovnice za Ivana Vehovec, župana v Žužemberku. Tako je prav! Možje, pokažite z dejanjem, da ste vrl steber S. L. S., ker edino tem potom bomo dosegli častno zmago! Slovensko gledališče. »Mati Skrb « Ljudska igra v štirih dejanjh. Spisal R. Hawel. Za slovenski oder priredil Fr. Kobal. Režiser A. Verovšek. Tone Vrhovec, mizar v velikem mestu, je poseben ljubljenec Skrbi, ki nastopa v Drami personificirana kot drugim nevidna grbasta žona v sivo-rjavi oblek:, neprijetnega postarnega obraza. Poleg petero živahnih otrok redi pri sebi še svojo mater in bolnega 72 let starega očeta, za katera skrbi z vso sinovsko ljubeznijo. V denarnih stiskah, ki ga že itak tlačijo, pride še njegov hišni gospodar in mladostni prijatelj, Mihajlo Praznik, terjat 210 goldinarjev in mu odpove celo stanovanje, da bo naredil iz delavnice konjski hlev. V hudi stiski pride Vrhovec k Prazniku prosit, naj prekliče odpoved stanovanja. Dobi ga v družbi lahkoživcev, ki šampanizirajo in praznujejo pijani gostiteljev god. Prošnja je bila zaman, Tone pove nato Mihajlu in njegovim gostom nekaj prav poštenih v brk ter se izseli, potem ko mu je dal Praznik v povrnitev dolga zarubiti skoro vse pohištvo. A Vrhovec ne izgubi niti sedaj poguma in — humorja. S svojimi otroci in prijateljem delavcem HraŠovcem priredi vojaški odhod iz stanovanja od koder rodbina sama odnese vse, kar je po rubežnji ostalo: eden smetišnico, drugi metlo itd. Skrb ga jo spremljala nevidno tudi v novo stanovanje. Tu pa je imel posebno srečo. V kratkem času si je opomogel z lastnim delom tako, da je praznoval 701etnico svoje matere v elegantnem stanovanju kot imovit mož, med tem ko je Praznik — prodajal po gostilnah razglednice in cvetlice. Skrb pa se je poslovila sedaj od Vr-hovca, ki jo je bil pregnal iz svoje hiše z delom, poštenostjo in rodbinsko ljubeznijo. Dejanje je priprosto, ne s'cer povsem originelno, a za ljudske predstave jako primerno. Erotični motiv sploh ne igra skoro nikalte vloge, kar jo v sedanji drami izredna rariteta. Drama ni sicer spisana po strogih predpis'h kakega estetika, špecijalista za drame; značaj mnogih prizorov je bolj epski kot dramatski; a ne preveč natančnega gledalca to ne moti dosti. Vrhovec je zelo simpatična prikazen: poštenjak, ki se bori z zaprekami, ki pa trdno zaupa v moč svojega dela in poštenosti in ki tudi ob izkušnjavah ne krone niti za las od poti, katero mu kaže možka čast. Poleg resnosti ima v svojem značaju tudi nekaj neprisiljenih humorističnih potez. Dobil je vrednega interpreta v osebi g. Verovška, ki se nam je zdel za to vlogo kakor ustvarjen. Že njegova zunanjost, ki se je ločila od g. Verovška, kot ga poznamo iz ulice, samo po brkih je bila prav primerna vlogi. Njegova igra je bila povsem neprisiljena in lepo umerjena tudi takrat, ko jo bilo treba govoriti pa (etično. Zlasti po tretjem dejanju je žel burne ovacije, katere si je zaslužil prav tako kot igralec kakor kol režiser cele uprizoritve. Sploh smemo biti s to predstavo prav zadovoljni. Vloge so bile srečno razdeljene in dobro naštu-dirane. Za gosp. Verovškom moramo posebno pohvalno omeniti g. Skrbinška kot Praznika; v maski in igri je zadel dobro razvajenega in otročjega ljubljenčka matere, nato pa ošabnega za-pravljivca. Brezsrčnega tvorničarja Sa-jovica je dobro pogodil gosp. Danilo; bil je čisto v svojem elementu. Gosp. Bo-huslav je bil koL stari Vrhovec v maski in igri enako dovršen. V začetku prvega akta se ga je kakor tudi igralko »matere Skrbi« (kot čujemo, je bila to gospodična Wintrova) bolj icžko razumelo. Sicer pa gre gdčni Winlrovi vse priznanje. Po obrazu in glasu je bila tako izpremenjena, da bi nikdo ne siu-til v igralki Skrbi naivne ljubimke našega gletiališča. Vloge Tonetove ma.ere, žene in sestre so bile v priznanih rokah g. Bukšekove, g. Danilove in gdčne Šeirilove, ki je znala svojo sicer majhno vlogo spraviti do lepe veljave. Skupine so bile dobre, otroci (gdčni Danilova in Zupančičeva, g. Železnik in dr.) v prvem aktu in tudi pozneje srč-kani in razposajeni, dasi bi bilo morebiti umestno, dobiti za Janka in Jakea dva primerna dečka, najsi bi tudi igrala malo slabše kot imenovani gospodični. Izmed pivcev v II. aktu omenimo zlasti g. Bukšeka in njegov slavnostni govor ter g. Drenovca. Manjšo vloge so rešili dobro gdčna Thalerjeva, gg. Molek, Povhe, Šimaček in dr. Obisk eventuelne reprize to predstave prav priporočamo. S. D. Btiev^o m.m/c -r Železniška konferenca v Gradcu. Deželni odbor kranjski zasleduje z vso vnemo in energijo po deželnem glavarju vojvodine Kranjske dvornem svetniku pl. šukljetu na velikem železniškem shodu sklenjene sklepe, ki so bili odobreni v sej', kranjskega deželnega zbora dno 1. februarja 1910. Stopil je tudi v stik s štajerskim deželnim odborom. Le ta je povabil na razgovor, za katerega je s svoje strani designiral štajerskega deželnega glavarja eksce-lenco grofa Attemsa, njegovega namestnika člana gosposke zbornice dr. Linka in ptujskega župana poslanca Orni; ga. V odgovor na to povabilo je designiral kranjski deželni odbor za svoje zastopnike našega deželnega glavarja dvornega svetnika pl. Šukljeta, deželnega odbornika dr. Evgena Lam-peta in stavbnega nadsvetnika Klinar-ja. Razgovor se jo vršil v štajerski deželni hiši v soboto, 14. t. m., ob 3. uri popoldne In trajal do 6. zvečer. Vsi delegati so bil: zbrani, le dr. Lampe je bil službeno zadržan udeležiti se konference. Razgovor jc bil zelo živahen. Našemu deželnemu glavarju dvornemu svetniku pl. Šukljetu so je posrečilo, da je pridobil štajerske člane konference popolnoma za naš železniški program. + Deželni glavar vojvodine Kranjske, dvorni svetnik pl. šuklje namerava prihodnji teden sklicati deželni železniški odbor. Pri tej priliki mu bo poročal o dosedaj storjenih korakih. Sklepalo se bo tudi o sredstvih, kako naj prebivalstvo s svoje strani dejansko podpira železniško akcijo deželnega zbora. Nujno potrebno jc, da se v tem ugodnem trenutku ohrabrimo ter kujemo železo, dokler je vroče. Tudi v tem pogledu velja beseda, s katero je na železniškem shodu deželni glavar dvorni svetnik pl. šuklje končal svoj govor: »Kranjska nA noge! Kranjska naprej !<; S. L. S. kot zastopnica ogromne večine ljudstva v kranjski deželi, bo gotovo tudi v tem pogledu popolnoma zadoščala svojim dolžnostim! -;-- Iz seje c. kr. dež. šolskega sveta. Imenovane so učiteljice: za Krko Mira Hafner, za Telečji Vrh Marija Grobov-šck, za št. Janž M. Jager, za Sv. Križ pri Litiji Leopoldina Abram, za Dobrovo Leopoldina Rant, za Brezovico Marija Račič. Imenovani so nadučitelji: Za Vavto vas Fr. Štular, za Trzin Luka Blejc, za Komendo Fr. Krmelj, za Rudnik Anton Vode, za Cerklje Jožef Lapajne, za Marijo Devico v Polju Viktor Mihelčič, za Jožico Jožef Tavželj, za Vič Jernej Ravnikar, Jožef Gregorin se imenuje nadučiteljern extra statum isto-tam, za Spodnjo šiško Jožef Lavtižar. Upokojen je nadučitelj Anton Cirman v Doberničah. Ljudska šola v Sodražici se razširi na pet razredov z obclržanjem obstoječega paralelnega oddelka. Zasilna šola pri Sv. Katarini sc preosnuje v redno,enorazredno ljudsko šolo. Kot-nikova ustanova so podeli tehniku Pavlu Kavčiču. Dalje je imenovan za Šmarje pri Ljubljani nadučitelj V. Mikuž. -f S Kočevskega. Dolgi vasi pri Kočevju jc bilo včeraj popoldne nepolitično društveno zborovanje K. s. slov. društva. Govorila sta M. Moškerc in L. Puhar. Zbor je izvolil za častnega člana svojega ustanovitelja bivšega preza-služnega kaplana Kopitarja. Zborovanje jo bilo obiskano prav dobro. Nemški Kočevci so bili zelo popai-jeni, | ko lio doznali, cla po odhodu zaslužnega kaplana Kopitarja društvo ne preneha delovati. Med nemškimi Kočevci vlada zdaj velik strah. Tisti Kočevci, ki so uprizorili proti bivšemu kočevskemu kaplanu Kopitarju nočuvene demonstracije in izgrede s kravjimi zvonci, s kadilom in z blatom, so bili seveda po orožnikih ovadeni. Kakor so pa prej razsajali, tako niso hoteli zdaj priznati, kar so storili. Nemški kočevski junaki kravjih zvoncev in blata so se hoteli s svojimi junaštvi »im von der slavi-schen Hochflut bedrangten Landchen« pobahati pred vsem germanskim svetom in so naročili svojemu fotografu, da naj jih fotografira. In res jih je naročeni fotograf ravno v najbolj efektnih kravjezvonskih momentih fotografiral. Preskrbeli so tako sodni ji tehnično lepo izdelane in prav dobro zadete in pijanosti zakadil v svojega sovražnika, sc je tako nesrečno nataknil na nož. da mu jc šol ravno skozi srce, in Janezu ni bilo mogoče, to nesreče preprečili. Pijanec grozno zakriči, in pade na zobe na obraz. Oni krik se /o razlegnil na dvorišče in se je razlegnil na cesto: »Lenuh je umorjen!« Strašni klic je spreletel vso ono množico, ki jc zbežala hipoma na vse strani. Drla je domov kar skozi okna in čez strehe, v tistem silnem strahu, ki obvlada ljudstvo v onih krajih, kadar so kaj takega zgodi, in sicer zato, cla ne bi imelo s sodnijo posla. Mr'ič je ostal sam, še gorak, tam na stezi v krvavi mlaki. Od dvorišča pa se je razlegal ropot: Marijana je slutila nesrečo in je obupno tolkla po vratih. Od strahu omamljen je zbežal Janez na cesto, a ljudje so ga zgrabili, ker je Lopezinek na ves glas za njim kričal: "Držite morivca! Držite razbojnika, ki je umoril neoboroženega starca!« VII. Izbruhnila je septemberska revolucija leta 1868.---Sodila jo bo zgodovina. Njen vpliv se je raztezal na visoke in nizke, volike in male, tako kakor solnčni žarki enako obsevajo vrhove Himalajske in nizko krtino, Sueški prekop in cestno mlakužo, kraljevo palačo in siromašno poslopje Grahovsko. Revolucija leta 1868 in sploh vse revolucije vseh časov in krajev se dajo primerjati s posodo vodo, v kateri jc na dnu gošča. Ako se posoda premakne in tekočina začne valovati, tedaj sc goščava vzdigne, skali vodo in splava na površje, a kmalu se tekočina umiri in nesnago potegne lastna teža na dno, kjer bi morala vedno ostati. Tako se najdejo v državi ob revolucijah ljudje srednje vrste, brez pomena. pogostokrat zločinci, ki se dvignejo tako visoko, da zasedejo prva mesta; splošna zmešnjava daje časlila-kornnežem poguma, Častilakomnost pa ni vselej združena s sposobnostjo in talentom. Kadar se pa red in mir vrneta, potone ta goščava vsled lastite ničevosti, sc sosede na dno in nihče več so ne spomni nanjo. Taka zmes je bil tudi Lopezinek; v tem času je bil on eden prvih v revolucionarnem društvu in v kratkem je postal predsednik nekega federalno republikanskega*) kluba v domačem mestu. Njegovi hladni krvi in politiški bistroumnosti se je bilo zahvaliti za razne odredbe, ki so prebivalstvu dale zanesljivega varstva proti vsem nazadnjaškim spletkam. *) Ako se več republik združi v zvezo s skupnim predsednikom, jo to federalna ali zvezna republika; laka republika so n. pr. Združene države ameriške. Federalni republikanci so torej tisti, ki so za to, da je njihova domovino federalna republika. Ko je župan odstopil, so mu vzeli častno meščanstvo, ki so mu ga dali prod par meseci v zahvalo za njegovo skrbno delovanje. Učiteljem na ljudskih šolah se jo ukazalo, da se ima zanaprej pred poukom namesto šolske molitve peti re-volucijska pesem. Prepovedalo se je nočnim čuvajem klicati ob urah: Zdrava Marija Pre-Čista! l-repovodalo sc je tudi za mrtvimi zvoniti, zalo da ne bi zvonjenje nadlegovalo živih, posebno v tem času, ko je neomejeni napredek človeštva bil neposredno na tem, da premaga smrt. Te in druge odredbe so pomagale in zatirana domovina se jc prosto oddahnila. Kastiljski*) lev je lahko v n.iru naslonil svojo grivasto gluvo in zaspal, dokler je bdel nad njim Lopezinek. Med tem je pa Janez preklinjal svojo žalostno usodo in vzdihoval v podzemeljski temnici. Lopezinek ga je založil, cla je on ubijalec Martina in vtaknili so ga v nreiskovalni zapor. Lopezinek in Salamanka sta bila edini priči onega krvavega dogodka in oba sta pričala soglasno, da je Janez hinavsko napadel Martina, ki se brez orožja ni mogel braniti, in je Janeza za žive in mrtve milo prosil, naj mu pusti življenje. Nesrečni Janez jc zastonj ugovarjal zoper to obrekovanje: dogodki in priče, obojo se je vjemalo, *) Kastilija, glavna deželu Španije, ima v ovojem grbu leva. in državni pravdnik jc zahteval za nedolžno založenega smrtno kazen. V tem je izbruhnila revolucija; Lopezine-kova veljava jo raslla, ker je imel v politiki veliko besedo, in tako se jc dalo za gotovo vedeti, kaj Janeza čaka. Toda ena žrtev očetu domovino še ni bila zadosti. Marijana ga je zaničevala in to jc njegovo samoljubje hudo ranilo ter zbudilo v njegovem maščevalnem srcu tako silovito in ne-spravno sovraštvo, da samo z Janezovo nesrečo ni bil zadovoljen, ampak je neprenehoma zasledoval ubogo deklico, da bi še ona postala žrtev njegovega republikanskega nasilstva, ki je izmed vseh nasilstev najhujše. Ko je Marijana videla očeta mrtvega in Janeza okrvavljenega z njegovo krvjo, jo je to tako prosunilo, da ji je srce skoro počilo; nezavestna se je zgrudila na tla in iz ust se ji je vlila kri. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer tri mesece niso vedeli, ali bo živela ali bo umrla; slednjič jo njena močna narava premagala bolezen; a v srcu ji je ostala taka slabost, da se ji je bilo vedno bati naglo smrti. Ko je zapustila posteljo, je bila videti še bolj slabotna, kak< r takrat, ko so jo prinesli v bolnišnico. Silna bledica ji je krila obraz, poc' očmi jc imela črne lise in srce ji je bilo neprestano s tako močjo, da se jc moglo na obleki razločiti. Pri najmanjšem naporu, pri najmanjšem strahu so ji jc vsa kri zagnala v srce, potom pa se ji jc zdelo, da gre proti grlu in da jo hoče kar zadušiti. In zdrav* f-v«vrr'rc fsMh junakov in junakinj, 1 i fj zvonili s kravjimi zvomi, metali l'ato v kaplana Kopitarja, pretepali Slovence in Slovenke tako, cla nosijo šo danes sledove — nemške kulture. Skrbeli bomo, da ostanejo vrli naši kočevski Slovenci in Slovenke zvesti veri svojih očetov in svojemu rodu. Malo kočevsko nemško jezerce ne bo vtopilo naših ljudi, ki bivajo v lepi kočevski zemlji. Za to bo skrbela mogočna slovenska krščanskosociama organizacija. Naši ljudje na Kočevskem krepko in trdno drže skupaj. Hlepe po pouku in izobrazbi. O tem smo se prepričali včeraj v Dolgi vasi, ko so prihajali slovenski možje in žene, dekleta in mladeniči na zborovanje Katol. slov. izobraževalnega društva. Po dve, tri uro daleč so prišli, da čujejo slovensko besedo, ob slabih, zasneženih potih. Pouka in izobrazbe je željno slovensko ljudstvo v lepi kočevski deželi. Žele poučnih predavanj, žele dobrih slovenskih knjig. Lepo je uvedel bivši kočevski kaplan Kopitar svoje izobraževalno društvo. Ljudje pridno izposojajo knjige, jih radi čitajo in jih redno vračajo nazaj. Po shodu so se ljudje mirno razšli. Poročevalca na shodu nista bila motena. Za red in mir je bilo včeraj izborno preskrbljeno. Kočcvarski mob je namreč srčen le takrat, kadar zna, da ni blizu orožnikov in pa — rudarjev. Teh dveh se nemški Kočevar zelo boji. Zato so pa tudi Kočevarji izposlovali, da je bilo prepovedano rudarjem hoditi na shode Kat. slov. izobraževalnega društva. Zelo prav bi bilo, da poklicana oblast preišče to stvar, ker nihče ne more braniti svobodnim državljanom pohajati shodov in nihče tudi ne more groziti z odpustom iz službe, če kdo gre na tako zborovanje. Zasledovali bomo, če se bo tudi ta stvar, kršenje ustavno zagotovljene svobode, spravila pred sodišče, ki naj kaznuje krivce. Govornikov ni včeraj nihče nahrulil. Dva pritajena žvižga in en »hoji«. Kočevar namreč ne zna pravilno hajlati, marveč »hojla«, to je bilo vse. V Kočevje se je pripeljalo včeraj tudi nekaj Sokolov gledat »klerikalni hec«, kakor so duhovito zatrjali v železniškem vagonu, a v Dolgo vas niso prišli, ostali so rajši v varnih prostorih kočevske Posojilnice, ki je za kočevske Slovence postala žalibog velika nesreča. Res, liberalcem se gre sgolj za »hec«, za resno, izobraževalno lelo niso. Mirno, trezno in pametno se »o organiziralo naprej slovensko ljudstvo na lepi kočevski zemlji. Za to bomo skrbeli mi, ki nam ni za »hec«, marveč za resno, pametno izobraževalno delo našega ljudstva, bodisi v 3a.ljnji Ameriki ali v bližnji Kočevski. + Kdo pospešuje nemške in laške Interese? List mladinov psu je okolu sebe kakor besen. Upije, »da so klerikalci podle, brezdomovinske duše, ki rajše pospešujejo po celem Slovenskem nemške in laške interese, kakor da bi se borili za svoj narod«. V sedanjem času je treba res precej zatajevanja, da na take izbruhe ne odgovorimo tako, da bi liberalcem šumelo po ušesih in bi se odpirala zemlja pod njihovimi nogami. Podlo pa je, računati na pardo-niranje, potem pa psovati! Če kedaj, smo ob zadnjih dogodkih ravno mi pokazali tako samozatajevanje, kakršnega bi izvestno časnikarstvo nikdar ne niki so izrekli, da bo ob prvem močnem razburjenju umrla nagle smrti. Marijana je poznala svoje stanje in ajene misli so bile obrnjene vedno na smrt; vendar je ni zapustil tisti dušni mir, odkar je vse posvetne spomine pokopala. Velika nesreča prežene hude strasti iz srca ravno tako, kakor vrt-narjeva roka škodljivi plevel iz vrta; duša mora biti nekaj časa pokopana v težavah, da se razvije v vsi svoji moči in lepoti. Vedno je bila pripravljena kakor popotnik, ki vsak trenutek pričakuje znamenja za odhod, a ure ne ve natančno; tako je v dejanju izpoino-vala modri svet Tomaža Kempčana: >Tako moraš uravnati vsa dejanja in vse misli, kakor da ti bo treba takoj umreti.« Ko je Marijana spoznala, da jo Lopezinek zasleduje, je vprašala kaplana «a svet, kaj naj stori, da uide sovražniku svojega miru in njegovim spletkam. Gospod ji je svetoval, da naj gre v samostan, kjer bi stregla stari hromi ženi; obljubil ji jc, da bo že govoril za ajo. Lopezinek jc zvedel, kaj Marijana namerava in je vzkliknil ošabno in škodoželjno: »Samostana bo konec in nune bomo tudi spodili. Mi bo že še plačala Marijana!« Ko je Marijana zapustila bolnišni-"o, ji je bila prva pot h Kraljevi kapelici; hotela je izročiti zadnji prihranek »vojega težkega truda za ma-šo za ranjkega očetu. Pa ko jc prišla do Uu- bi bilo napram nam zmožno, pokazali smo, cla nam je resno za javne slovenske interese, katere so ravno liberalci s svojim nerodivm delom silno ogrozili. Zato naj bodo ljudje, ki so s svojimi deli pospešili interese tujstva, nekoliko ponižnejši in naj nekoliko bolj kritič-nejše iščejo podlost in brezdomovin-stvo. To je naš svet in resno svarilo! + Nemški radikalci bodo, kakor poroča »Ostdeutsche Rundschau«, brez ozira na torkov sklep Nemškonacijo-nalne Zveze stopili proti ministrstvu Bienerth III. v najostrejšo opozicijo. Če jc to res- je podan nov važen moment v sedanjem notranjepolitičnem položaju. + Izrodek šetjulčne fantazije. »Sloga«, glasilo dr. Ploja, ki ga povečini piše gospod Šegula, mož, ki velikokrat sliši travo rasti prinaša sledečo vest: Dr. šusteršič sc namerava odpovedati poslančevanju, obdrži pa predsedni-štvo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani z letno plačo 20 tisoč kron. Na njegovo mesto hoče dr. Pcgan. Dr. Krek pa bo vsled papeževega ukaza moral odložiti predsedstvo »Zadružne Zveze« z letno plačo 8000 K. Mesto s plačo vred prevzame dr. Šusteršič. Dr Korošec bo odložil deželno in državnozborski mandat. — Plojcv šefredakter operira gotovo že z Markonijevim telegrafom, ker lovi take novice po — zraku. + Načelnik generalnega štaba ekscelenca fcm. Konrad pl. Hotzendorf se je, ko ga jc obiskal deželni glavar vojvodine Kranjske, dvorni svetnik pl. Šuklje, v zadevah kranjskega železniškega vprašanja jako ugodno izjavil. Takoj uvodom razgovora je poudarjal, da jc pazno in z največjim zanimanjem preštudiral dopis deželnega odbora kranjskega na železniško ministrstvo in je obljubil, da stori vse, kar je sploh v njegovih močeh, da se od dežele Kranjske zahtevane železnice tucli zgrade. + Gospodinjski tečaji na Kranjskem in naučno ministrstvo. Naučno ministrstvo je sklenilo, cla vpošlje na Kranjsko študirat gospodinjske tečaje5? dvornega in ministerialnega svetnika dr. II e i n z a. Dvorni svetnik pride v Ljubljano dne 27. t., m. in bo gost deželnega glavarja dvornega svetnika pl. Šukljcta, s katerim se udeleži tudi izkušnje gospodinjskega tečaja v Selcih. + Uravnava Vipave. Za uravnavo Vipave na Kranjskem je izdelan načrt, a ugovor je z goriške strani, koder pravijo, da bi jim regulacija na Kranjskem ob povodnji škodovala, če se ne uredi voda tudi v spodnjem toku. Sedaj je pa vlada naročila, da se izdela tudi načrt za uravnavo Vipave v goriškem delu. „Gre za Vašo kožo" — shod se je zvršil v Idriji v nedeljo 15. januarja v znamenju, katero je napovedal „Slovenec". Pričelo se je s surovostjo. Našega Janeza Kavčiča so popolnoma brez vzroka telesno napadli in ga hoteli vreči iz pivarne „pri črnem orlu", kjer je bil shod. Dobil je tak sunek v prsi, da je omahnil in čutil hude bolečine, rokav pri suknji pa so mu raztrgali, ko so ga pehali iz pivarne. Bili pa so vendarle preslabi, da bi ga izrinili, dasi se jih je kakih pet vanj zaganjalo. Raztrgana suknja Kavčičeva in sunek v prsi bosta vedna priča, kaj bi se godilo našim ljudem, če bi si drznili kdaj vstopiti v pelice, jc žalostna ostrmela: vrata so bila zaklenjena; septemberska revolucija, ki je porušila toliko cerkva, tudi ti tihi in skromni kapelici ni prizanesla. Marijana ni za trenutek premišljevala; pokleknila jc pred zaklenjenimi vrati in molila tako goreče, kakor da gleda pred seboj podobo Kristusovo ... Zakaj, kje je nasilnež, ki more zvezati katoliško vero? Kaj pomenijo razrušen tempelj in zaklenjena vrata pred očmi krščanske duše, ki glecla pred sabo večnost in plava visoko nad zemeljskimi težavami ter išče le tebe, moj Bog, v tvoji nebeški slavi?-- VIII. Ječa, v kateri je bil Janez zaprt, je bila nekdaj samostan, a na poslopju ni bilo prav nič več cerkvenega opaziti: velika štirikotna stavba zavzema z glavnim pročeljem celo stran obširnega trga. Okna so zidana, v treh pravilnih vrstah in so vsa omrežena z močnim železjem. Pri velikih vratih stoji vedno dvojna straža, nad vrati pa je vzidana kamenita plošča s tcm-le pametnim nasvetom: Izpolnuj postavo in tvoja noga se ne bo izpodlaknila! Dvorišča so prostorna in zračna, celice pa tesne in temne. V teh celicah prebivajo mladi tatje, ki so ravno šole zašli na kriva pota, pomešani s starimi in trdovratnimi zločinci, ki delajo iz ječ šole za vse zločine in pregrehe. Resničen Je napis, ki smo ga brali na dvoriSču v neki ječi; prostore, kjer bi imala glavno besoilo liberalna in socialdemokiarska gospoda. Tako bi se godilo pristašem Slovenske ljudske stranke, če bi hoteli kdaj priti v javno čitalnico, ki so jo nameravali sezidati na občinske stroške. Kdor je doslej morda še dvomil, mu po tem shodil no bo več mogoče. O »klerikalnem nasilju na napred-njake" so hoteli zborovati, shod pa sami začeli z nasiljem, s trgan eni sukenj in suvanjem. Pri taki nasilnosti je tudi jasno, koliko je vredno glasovanje o stavljenih resolucijah. Govorili so na shodu notarjev koncipijent Tavzes, Anton Kristan iz Ljubljane, občinski tajn k Julij Novak in gospod „direktor" iz konsuma Štraus. Glavni predmet, ki so ga obdelovali, je bil rekurz proti občinskemu proračunu in znana zadeva z verando Alojzija Kobala, s katero imajo Idrijčanje sploh in davkoplačevalci posebej z Os\va!dom vred prav tohko opraviti, kakor z drvarnico in verando, ki jo je hotala pred 17 leti na istem mestu postaviti umrla posestnica Terezija Logar. Tudi ona je morala podreti, kar je bila dala sezidati, dasi takrat še ni bival Os-\vald v Idriji in v deželnem odboru tudi ni sedel na eden sedanjih odbornikov S. L. S. Dobili »o štirje govorniki odgovor od Janeza Kavčič, — pa pošten. Več v soboto. Papežev delegat O. Bastien ki v Sarajevu preiskuje sporne zadeve med čč. oo. frančiškani in nadškofom dr. Stadlcrjem, je zdaj odpotoval v provin-cijo, kjer bo nadaljeval po večjih krajih svoje poizved' e. Delegat dela na popolni sporazum in je dosegel, da so prenehali vsaj napadi po listih. Hvala Bogu! -J- Zoper nasilstva pri ljudskem štetju na Dunaju so protestirali nemški socialno-demokraški občinski svetovalci v seji 13. t. m. -j- V zdravstveni zastop ribniški je od deželnega odbora imenovan Anton Fric, posestnik, Hrovače. Najstarejši avstrijski vseučiliški profesor je P. Hugo Hurter S. J., ki obhaja zdaj na inomoški univerzi 80letnico. Znan je po svoji učni knjigi dogmatike in izdaji cerkvenih očetov. Od njegovih učencev je 5 nadškofov, 14 škofov in 11 opatov. + Za Čeha je vpisal svojega slugo minister za notranje zadeve, h kateremu so se šli pritožit češki poslanci, ker organi dunajskega magistrata po-tvarjajo ljudsko štetje. Minister je to zalo omenil, da dokaže, kako on vestno pojmuje ta posel. Minister je za svojega slugo zapisal za občevalni jezik češčino, ker jc sluga tako sam hotel. To pa seveda nc ovira c. kr. oblasti drugod, da trpe najhujša nasilstva ali celo samo kakor na Koroškem nasilja direktno izvršujejo. -f Povsod krivica. Kranjska deželna vlada je odredila, da se nc sme na magistrat klicati za korekturo števnih pol nobenih slovenskih uslužbencev, katere so nemški gospodarji v Ljubljani vpisali za Nemce. Tako se povsod skrbi za umetno nemštvo tudi na način, na kakršen bi se ne smelo. Tako niti v Ljubljani ne bo ob ljudskem štetju mogoče podati prave slike. — Sprejem novega gosp. župnika v Gorjah se je izvršil nad vse sijajno. V sredo, dne 11. januarja, se je pripeljal č. g. poslanec in župnik Piber, sprem- Nad vrati ječe z ogljem To zapisano stoji: Tukaj dobri se izpridi Slab v zločinca dozori. V teh celicah pa čakajo končne razsodbe tucli večji zločinci, ki lega kraia ne smejo zapustiti, razen kadar jih peljejo v prisilno delavnico ali pa na večala. V eni izmed teh celic je čakal obsodbe tudi nesrečni Janez. Takrat je zahajal v te ječe nek poseben človek; ob vsaki uri ga je bilo videti na dvorišču ali pa v celicah; zanj niso bila nobena vrata zaprta, noben jetnik mu ni bil neznan. To je bil star mož visoke postave in zelo suh; njegova glava je bila plešasta. Oblečen je bii v kulo, ki je bila tako ozka in kratka, da jc bila videti, da ni njemu umerjena, čevlji pa. so bili tako široki in dolgi, da gotovo niso bili zanj narejeni. Novi jetniki so mu rekli gospod župnik, stari pa pater France. Paler France jc bil iz imenitne Španske rodovine. V osemnajstem letu je zapustil palačo svojih očetov in vstopil v kapucinski samostan; nobenih hudih skušenj in nobenih takih dogodkov ni doživel, ki bi mogli razložiti slepim očem sveta ta sklep, ki so ga razglasili potem za neumnost. Ko .>o za-čoli razpuščati samostane, jo moral tudi on zapustiti svelo zavetišče. Vendar se ni vrnil v hišo svojih očetov, kjer ga jc pričakovaio bogastvo in pa ljubezen domačih; rajše je prosil za kaplansko službo v neki kaznilnici In tam ie nadalievn! svoic auotolsko živ- ljan od vse bohinjske duhovščino. Prav na blejskem Kolodvoru ga je pričakoval občinski odbor in požarna bramba na konjih. V navdušenih besedah ga jc pozdravil gospod župan Jan v imenu občine. V Gorjah pri cerkvi jc pričakovala novega dušnega pastirja šolska mladina, zbrane so bile vse družbe in društva. V imenu šolske mladine je pozdravila gosp. župnika Vida Zirovni-kova, hčerka g. nadučitelja, v imenu društev pa Andrej Zumer. Gorjanska cerkev in nje bližnja okolica je bila ta dan prav zares majhna podoba raja. Vso je bilo v vencih, zastavah in mlajih. Zvečer je bila krasna razsvetljava in pevski zbor menjaje z domačo godbo je napravil novemu gospodu dušnemu vodniku krasno serenado. Vseh Gorjancev misli in željo so se strinjale ta dan v eno, proti nebu kipečo željo: Na mnoga, mnoga srečna leta! — Zimska sezona v Bohinju. Včeraj je imelo drsališče v Bohinjski Bistrici velikansk uspeh. Občinstva je kar mrgolelo. Od Trsta jc pripeljal poseben vlak na stotine in stotino ljudi. -— V vodi Sorici blizo gostilno Ivana Zgaga na Kranjskem so dobili 13. t m. zjutraj mrtvega Mihaela Koder iz Podbrda (Goriško). Bil je tam pri dr-varskem delu. Ker sta bila dva skupaj in malo vinjena, se ne ve, kako se jc ta nesreča zgodila. — Združenje mest za nakup mesa, Danes sc vrši od trgovsko-politične centrale na Dunaju sklicana enketa, ki se peta z vprašanjem združitve mest za nakup mesa. — Podpore gasilnim društvom. De> želni odbor je dovolil za leto 1910 i2 stražno-gasilnegu zaklada podpore nastopnim gasilnim društvom: Ljubljana 800 K; po 200 K: Gorenje Vrhpolje, Podutik, Žerovnica; po 150 K: Dobliče. Vinica, Bled, Kropa, Ljubno, Podkoren, Ribno, Ambrus, Mirna, Mirnapeč, Št Peter pri Novem mestu, Vel. Loka., Postojna, Dobrepolje, Jurjevica, Sušje. Moravče, Vodice, Št. Janž, Št. Vid (Dolenjsko), Škofja Loka, Zabnica, Drav-lje, Kašelj-Zalog, Stara Vrhnika, Sto-žice, Ledine; po 120 K: Vavtavas, Do-lenjavas pri Ribnici, Škofljica, Vrhnika; po 110 K: Studeno, Sodražica, Horjul; po 100 Iv: Metlika, Begunje, B. Bela B. Bistrica, Breznica, Gorje, Kamnagori-ca, Kranjska gora. Mošnje, Radovljica Srednjavas v Bohinju, Zasip, Trebnje, Razdrlo, Ribnica, Belacerkev, Domžale. Stob, Trzin, Cirklje (Dolenjsko), Sv Križ pri Kostanjevici, Št. Rupert, Poljane, Predoslje, Selce, Sora, Zgor. Ber-nik, Dobrova, Gameljni, Iškaloka, Je-žica, Poclpeč, Polliovgradec, Ig, Št. Vid nad Ljubljano, Tacen, Tomišelj, Vič-Glincc, Vižmarje, Vrbljenc, Zgor. Šiška Dobračeva, Dolenji Logatec, Gor. Logatec, Rovte, Spodnja Idrija, Stari trg pri Ložu, Ziri; po 9u K: Semič, Blejska Dobrava, Selo, Slavina, Velike Poljane. Motnik, Mokronog, Vače, Siražišče, Ho-tederšica, Štcfanjavas; po 80 K: Črnomelj, Dovje, Hrušica, Jesenice, Koroška Bela, Mojstrana, Bateče, Novo mesto Orehovica, Toplice, Žužemberk, Hru-ševje, Ilirska Bistrica, Knežak, Senožeče, st. Vid pri Vipavi, Zagorje na Pivki Sv. Gregor, Velike Lašče, Lukovica. Dob, Dol, Dolsko, Mengeš, Kostanjevica, Krško, Radeče, Skocjan, Krka, Litija, Duplje, Gorenjavas, Preddvor, So- Ijenje med temi izvržki človeštva, ki st bili ua njegovi ljubljcnci. Blato, ki je pokrivalo njihove duše, ni zakrivalo njegovi bistrovidni ljubezni božje podobe; in čeprav je bila ta podoba omadeževana in včasih skoraj izbrisana, je bilo vendar še vedno mogoče, da se ji prvotna lepota vrne, samo ako omeči irdo skorjo zločina ogenj ljubezni, ki je tega meniha tako razvnemal. V tem hudem delu je preživel veC ko trideset let; toda sredi leta 1866 so odprli v mestu kapucinski samostan, in ko jo pater France to izvedel, ni omahoval ne en trenutek: znova je oblekel zakrpano meniško obleko, ki jo je hranil za smrt, in je zapustil svojo samoto, da vstopi v novo družbo; tako je zamenjal svoje prosto življenje posvečeno dobrodelnosti s podložnim življenjem svete pokorščine, ki ga je obljubil Jezusu Kristusu. Kmalu so mu izročili njegovi višji misijon v ječi. V onem času ni bilo na španskem po menihih drugega spomina. kakor brezbožne pesmi in debele laži, ki so jih v prejšnjih časih izmislili obrekovavci. Tako se je zgodilo, ko jo te razbojnike in ubijavce prva osuplost nad novim gostom minila, da so začele kipeti iz njihovih umazanih ust grdo šale in nesramnosti in celo bogo-klctja, s čimer so neprestano motili govore misijonarja, ki jim je obetal za eno samo solzo kosanja večno kraljestvo. Kapucin se vendar ni udal, ampak ic tri dni nadaljeval svoje nriditre. A i-ica, Staraloka, Šenčur, Vogljo, Bizovik, Borovnica, Brezovica, Moste, Pija-v'agorica, Pirniče, Spod. Šiška, Šmarje, St. Jurje, Verd, Bloke, Cerknica, Črni-^rh, Dolenjavas pri Cerknici, Godovič, Idrija, Planina, Tržič; skupaj 152 društvom 16.530 K. — Prepovedani živinski seinn]i. Z ozirom na to, da se kužna bolezen na a:obcu in parkljih pri goveji živini v (striji odnosno na Primorskem čim oolj širi in se je ista uže zanesla v naš okraj se do preklica prepovč vrši-tev živinskih semnjev za parkljasto živino (govedi, ovce, koze in prašiče) v celem okolišu okrajnega glavarstva Postojna. Ir /zeti so od te prepovedi semnji za kramarsko blago in za konjc-kateri se bodo smeli brez zadržka vršiti. — »Prepoved živinskega semnja v Kamniku.« Radi izbruha kuge na gobcu in parkljih pri živini v občini Mengeš je c. kr. deželna vlada prepovedala živinski semenj v Kamniku, ki bi se imel vršiti dne 20. januarja. — »Shod kmečke zveze za novomeški okraj.« Pod tem naslovom je pisalo glasilo mladinov same nesramne laži o tem zelo krasno uspelem shodu. Ce bi bil kakšen drug časopis pisal kaj o tem, bi kmetje, zbrani na tem shodu, že odgovorili, s takim listom kakršen je mladinov, se pa ne spuščamo v polemiko. — Poročil se jc nadučitelj g. Josip Mihelič v Preddvoru z gdčno. Josipino Majde, učiteljico v Št. Lovrencu. — Umrl je na gradu Zerjavgracl graščak g. Karol Račič. — Meso se je zopet podražilo v Celovcu, in sicer: 1 Iv 92 vin. do 2 K zadnje in 1 K 68 vin. do 1 Iv 80 v. sprednje. — Novice iz Pulja. Na bojni ladji »Budapest« je padel mornar Fran Zrin-ski, doma iz Senja, raz precejšnje višine in je zadobil pri padcu težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — V samomorilnem namenu je pila v soboto karbolovo kislino 19 let stara Dernevič. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Vzrok nesrečna ljubezen. — Dne 11. t. m. ponoči so se nahajali v bližini Lušina štirje ribiči s svojo barko na lovu. Ko so spustili mreže v morje, je naenkrat potegnila močna burja in prebrnila barko z ribiči. Proti jutru je prebrnjcno barko zapazil nek drugi mali parobrod ter jej šel takoj na pomoč, toda ni bil v stanu barke izvleči. Parobrod jc moral oditi v Lušinj po pomoč. Pozneje došlim ladjam se je posrečilo barko obrniti. Ko so barko obrnili so našli v njej v koče zavitega dečka. Deček, o katerem se jc dognalo, da jc liletni Vincencij Zenaro, se je gotovo ulegel spat in ga je ta tragična smrt doletela v spanju. Razun onega dečka so bili na barki še štirje ribiči, med temi trije oženjeni, o katerih se pa ni moglo najti nikakega sledu. Našli so gotovo smrt v morskih valovih. — V soboto se jc pričelo s prodajo 10.000 kg došlega argentinskega mesa. Naval k stojnicam, kjer sc jc sekalo ono meso je bil velikansk. Red je morala vzdržati občinska in državna policija. Prodalo se ga je že v soboto nacl 5000 kilogramov. V ponedeljek se bo proda- nevihta jo bila vedno hujša; vso stvar je pa netil star hudodelec po imenu Tanga. Drugi dan je priletel zeljuat stržen kapucinu na glavo in še tisti večer je zagnal neki otrok kepo blata vanj, ki je umazala ono sveto oblačilo z gnjusno nesnago. Jezen je ukazal ravnatelj pridige končati in hudobneže kaznovati; pa kapucin se jc potegnil zanje in ni hotel ječe prej zapustiti, dokler se ni od te drhali vsaj še poslovil. Prišel je sam na dvorišče, na katerem je do takrat pridigal, in je pokleknil v sredi na tla, hudodelci pa so stali v polkrogu okrog njega: ponižno jih je prosil odpuščanja, ker jih je nadlegoval, potom pa jim jc šel drugemu za drugim noge poljubljat. Jetniki so ga strme gledali, psovke-in zabavijice so jim zastale na jeziku. Samo Tanga je s srepimi očmi gledal kapucina, in ko se jc ta častitljiva glava sklonila nad njegove z verigami obložene noge, je hipoma desno vzdignil in zadal kapucinu strašen udarec v obraz. Menih je od bolečine za hip obmolknil, pa se je takoj zopet zavedel; prijel je tisto hudobno nogo, ki ga jc ravnokar udarila in jo dejal s krotkim glasom: »Upaj človek! ... Ni te poljubil neprijatelj.« Resno jc stopil kapucin nazaj na sredo dvorišča; obraz je bil oblit od krvi, ki jc curljala po dolgi sivi bradi. Blagoslovil jc jetnike s križem, ki ga je nosil okrog vratu in dostavil, da mu je pri slovesu samo eno hudo, da ni med njimi ene same. duše pridobil za Kristusa! . . . (Dalje.) ja nadaljevala. Meso je bilo lepo, okusno, toda jako mastno. -- Samoumor dijaka v Gorici. Kakor posnemamo iz goriških listov, se je na gori »Kalvariji« v Gorici ustrelil dijak osmošolee Jakob Kastenhubcr. Učenje mu je delalo težkoče. — Predolge igle za klobuke, kakor jih nosijo zdaj ženske, vtaknjene v svoja moderna rešela na glavi, je budim-peštanska policija prepovedala, ker tvorijo nevarnost za bližnjikovo življenje. Prepovedali so to modo tudi v Moravski Ostrovi, kjer jo dama z iglo nevarno ranila v oko tramvajskega kon-duk terja. Ljubljani novice. lj Opozarjamo na jutrišnje javno predavanje S. K. S. Z. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Ij Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. Po zadnjem koncertu je »Ljubljani« prišlo od vseh strani mnogo najlaskavejših priznanj. Najbolj laskavo za Ljubljano pa je dejstvo, cla se njenih nastopov ne ocenjuje kot produkcijo navadnih pevskih zborov, ampak se jemlje za približno eno leto in pol na svoji izpopolnitvi delujoči »Ljubljani« merilo kot pri žo 30 let obstoječih glasbenih združitvah. To kaže, da jo »Ljubljana« nadkrilila že marsikaj in da postaja pocl energičnim vodstvom svojega pevovoclje Svetka eden prvih, vodilnih slovenskih zborov. To je častno za našo stranko, pa tudi za ljubljansko organizacijo S. K. S. Z., kajti ravno na tem polju so doslej kazali vsi izbruhi nasprotnikov, cla se nas hoče imeti za manj vredne, za brezpravne. Veliki uspeh pri zadnjem koncertu pa je tudi najlepši dokaz, kako se je urezalo glasilo mladinov, ko je nekaj tednov prod koncertom napadalo »Ljubljano«, »da je pevsko katoliško društvo »Ljubljana« le poizkus, slaba imitacija naprednih pevskih društev«. Kako silno tako zavistne napade pobije ocena glasbenega kritika uradnega lista o iadnjem koncertu: »Pevski zbor »Ljubljane« se je izkazal pod vodstvom gospoda A. Svetka kot društvo, ki ni samo močno po številu, temveč tudi v pevskem oziru, in je spričo svojih umetniških a nt b i c i j kos svoji nalogi. Zbori, kot je n. pr. od Premrla, zahtevajo krepko discipliniranih pevskih zborov, ki niso samo gotovi svojega petja, temveč tudi nudijo intimni izeleljavi pesmi zadostnega razumevanja. Zbor »Ljubljane« izkazuje tehniko in inteligenco.« Končno g. kritik izjavlja, »da je zbor »Ljubljane« na najboljši poti do viška, kajti dirigent in zbor sta si svoje lepe naloge očividno svesta.« Tako bi menda uradno glasilo ne pisalo, če bi bile v »Ljubljani«, kakor so psovali liberalni listi, »same reve in ničle«. In hiteti vedno višje jo resna volja »Ljubljane«! Pri tem želi dostojne in pravične kritike, za napade strankarskih nasprotnikov se ne bo brigala, dasi bi mi lahko vrnili milo za drago z napadi na druga pevska društva, katerim pa mi puščamo popolnoma miren in nemoten razvoj. Od nasprotnih listov seve nc moremo pričakovati enakega takta. Toliko o umetniški strani Kar se pa tiče strankarskega stališča, jo potrebo »Ljubljane« precej jasno utemeljilo odkritosrčno glasilo mladinov, ki je nedavno zapisalo, da v Ljubljani v »ostalih pevskih društvih skoro nikdo ni pristaš klerikalne stranke«. Zato pa hočemo imeti mi nekaj, kar bo vedno in ob vsaki priliki naše, zato se zbira okolu »Ljubljane« vedno večje število naših somišljenic, in somišljenikov pevk in pevcev ter podpornikov. Nihče nam ne more zameriti, ako tudi v naših vrstah v najširšem obsegu skrbimo za glasbeno vzgojo in napredek, vsak pošten človek nas mora pri tem podpirati! Kakor čujemo, se je zbor »Ljubljane« zopet p o m n o ž i 1 in šteje sedaj 92 pevk in 73 pevcev. Vaje za ženski zbor so vsak ponedeljek in vsak četrtek o 1) p o 1 8. uri zvečer, vajo za moški zbor vsako sredo in vsak petek ob 8. u r i z v c č e r. Sonršljenice pevke in somišljeniki pevci, pridite vsi pomagat napredku »Ljubljane«! V soji odbora »Ljubljane« preteklo soboto so bili sprejeti za napredek »Ljubljane« velevažni sklepi, ki bodo izvršeni na časi naši krščansko-socialni organizaciji. Za javnost ti sklopi sedaj še niso, pač pa bo javnost gotovo zanimalo, cla je odbor kooptiral v priznanje njegovih zaslug za odbornika, požrtvovalnega, izvrstnega pevca tenorista g. L j u d. B a j d e t a in da jo »Ljubljana« že sedaj pričela s pripravami cla bo na taboru slovenske katoliške mladine in na desetletnici katol. slov. a kad. društva »Zarje« z ti s t o p a n u i m n o - z a n t n o tudi slovenska p c -s e m. V ta namen bo poleg priprav za svoj prihodnji koncert, ki bo na Belo nedeljo, 23. aprila, pričela žo sedaj s pripravami za takratno nastope, pri katerih hoče v prvi vrsti izvajati narodne pesmi vseh slovanskih narodov ter tako počastiti takrat v Ljubljani sc nahajajoče zastopnike bratskih narodov. Vse, ki hočejo pri tem sodelovati, vabimo k skušnjam »Ljubljane«. lj Shod »pri ribi«. Liberalci so so zopet imenitno postavili. Včeraj so imeli shod »pri ribi«, za katerega je »Narod« cel teden prinašal velika vabila. No shodu je bilo po soglasnih poročilih 30 do 35 ljudi. Dr. Tavčar je izpušča! svetovnoznane liberalne obljube pred volitvami. Zakaj se liberalci šele sedaj nižjih uslužbencev spominjajo, takrat, ko so imeli popolno moč v rokah, so jih pa ošabno pi'ezirali, dr. Tavčar ni hotel povedati. Prepričan naj pa bo, cla liberalcem nihče nič več nc verjame, ker so Ljubljančane 15 let vlekli za nos. »Dobro« srce je liberalcem utepla šele grozeča opozicija in ta bo pri svojem vstopu v občinski svet še preskrbela, cla se bo na magistratu odslej drugače godlo in plesalo. Pričakovalo se je, da bo clr. Tavčar morda pojasnil tisto točko v mestnem proračunu. ki izkazuje iz mestne blagajne nagrado za policijske stražnike, o kateri pa stražniki pravijo, cla jo nikdar ne dobe, pa o tem ni bilo nič pojasnjenega. Sicer so pa ti liberalni shodiči tako kla-verni, da se ne izplača pisariti mnogo o njih. Govornikom sc vidi, cla so mnogo v svojem življenju prespali in cla sc jim silno zdeha po prejšnih razmerah na magistratu. To zdehanje pa se volivcem ne ljubi gledati, zato jih na liberalne shode ni. lj Imenovan je za ravnatelja ad personam tukajšnje jetnišnice dosedanji oskrbnik g. Julij R a b i t s c h. lj Na lovu obstreljeni in v ljubljanski bolnici umrli lovec jc 25 let stari posestnik Jakob Kavšek iz Podkraja, okraj Rateče. Na potu je padel ter se mu je pri tem puška izprožila. Strel ga jo zadel v trebuh. lj Garnizijska predpustna zabava. Društvo dalje služečih podčastnikov ljubljanske gamizije priredi pod pokroviteljstvom gospoda generalnega majorja Ljudovika Konnen dne 9. svečana t. 1. v hotelu »Union« garnizijski venček. Z rapošiljatvijo vabil se jc pričelo. Reklamacije vabil upošljejo naj se na računskega podčastnika v 7. topni-čarskem polku Josipa Petschner ali pa na narednika 27. pešpolka Jankota Gruber. lj Usoda nagrade za Rožičevo glavo. Ko je bilo na Begunjščici najdeno Bo-žičevo truplo, je list mladinov razpisal znatno nagrado za Rožičevo glavo; ko je bila pa glava najdena, ie s svojo nagrado obmolknil in pričel zbirati prispevke. Pa tudi o nagradi v tej obliki kmalu potem ni bilo nič več govora. Čakali smo mesece. Končno smo v soboto vendarle podrezali v več mesecev shranjeno nagrado in danes smo dobili odgovor, cla jo b lo nabranih 13 K, katero vsoto bo list mladinov izročil Družbi sv. Cirila in Metoda, ako v osmih dneh kateri darovalcev ne izjavi, da hoče imeti denar povrnjen Čudno, da se list mladinov prej ni spomnil na kaj takega. lj Čejjav je otrok? Nek goriški laški list poroča, da jc pred 20 leti neznana gospa prinesla k gospodu Primožiču. ki. jc zdaj vodja pisarne advokata dr. Goloba, v Pevno pri Gorici otroka, za katerega, mu jc izpočetka izplačevala mesečnino, pozneje pa prenehala. Primožič jc otroka kljub temu vzgajal do današnjega dne, ko je postal dober in lin mladenič. Krstili so ga svojčas za Mariana Ilelzenhuber, kakor se je pevmskemu župniku v nekem anonimnem pismu iz Ljubljane sporočilo. Te dni pa je fant zasledil, da je njegova mati neka gospa, ki večkrat prihaja v Gorico k svoji tu omoženi hčeri. Pri policija in na sodniji, kamor so to gospo citirali, so jo spoznali mnogi za ono, ki jc pred 20 leti otroka v Pcvino prinesla, in res, vkljub temu, da jc ugovarjala, se jc sum zelo potrdil, ker ni hotela na sodnikov poziv sina in clruge tožiti, češ, cla jo obrekujejo. Gospa je neznano kam odpotovala. Jc pač grdo, da ga mati po 20 lotih, ko je vendar vse pozabljeno, noče za svojega priznati. lj »Redna glavna skupščina društva »Pravnik« se vrši dne 30. januarja 1911 ob 8. uri zvečer v ,,Narodnem domu" v Ljubljani s sledečim vsporedom: 1. nagovor načelnika: 2. letno poročilo od-borovo: a) tajnikovo, b) blagajnikovo. c) knjižničarjevo; 3. poročilo preglednikov računov; 4. volitve: a) društvenega načelnika, b) odbornikov, c) preglednikov računov, 5. posamezni nasveti." Štajerske novice. š št. Ilj v Slov. goricah. Nadučitelj na šulferajnski šoli v Št. Ilju Viktor Holtsche, jo imenovan za nadučitelja na mariborski deški ljudski šoli. Holtsche je bil po smrti znanega Pistorja nekak vodja vsenemške propagande v št. Ilju, dokler ni prišla na krmilo mlajša generacija, ki je pod vodstvom bivšega župana Fišerederja in zdravnika clr. Venigerholza vrgla delavnega Holtschla iz sebičnih namenov iz odborov vseh nemških šentiljskih društev. S tem ga je takorekoč politično ubila. Mož, ki je dajal še pred nekaj leti takt vsenemškemu prodiranju v Št. Ilju, se je popolnoma odtegnil javnemu življenju in je bil zadnji čas miren, zato pa so ga njegovi nekdanji prezirali. Tudi Nemci ne plačujejo s hvaležnostjo svo je narodne delavce. š »V znamenju križa« na maribor« skem odru. Ta igra, ki se je v nedeljo, 15. t. m., popoldne ponavljala na odru mariborskega »Narodnega doma«, je dobro uspela. Občinstva jc bilo posebno z dežele veliko. Ko bi na repertoarju mariborskega gledališča bile vedno enake igre, bi občinstvo šc raje obiskovalo predstave. š Kužna bolezen goveje živine na gobcu in parkljih, imenovana slinovka, se vedno bolj širi v mariborskem in drugih okrajih na Spodnjem Štajerskem. Izdane so od političnih oblastih stroge odredbe glede živinotržtva. Z govejo živino ne smo v nekaterih občinah nihče voziti drugod kot po svojem posestvu. Meso se bo še bolj podražilo. š Gosp. Anton Hohnjec, učitelj na kaznilnici v Mariboru, se je oženil z gospodično L. Ozim. š V štajersko odvetniško listo jo vpisan g. dr. Mat. Osenjak, s sedežem v Gradcu. š 19 oseb je v Mariboru zopet od" padlo od katoliške vere. Književnost. Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Druga izdaja. Založila ,,Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Cena vezani knjigi 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. --Vedno je bila prva skrb svete katoliške cerkve, da po svojih dušnih pastirjih zadostno pouči zaročence in zakonske o dolžnostih zakonskega stanu; ta njena skrb je pa dandanes tembolj na mestu, čimbolj se maj o stebri srečnega zakonskega življenja. Koliko je pa ljudi na svetu, ki ne uživajo dobrote, da bi jih skrbni dušni pastir poučil o zakonskih dolžnostih in jim s svojim svetom pomagal v duševnih bojih, pa tudi v praktičnih zunanjih vprašanjih. V prvi vrsti takim ljudem je namenjena navedena knjiga, ki bi pa tudi sicer v nobeni katoliški hiši ne smela manjkati; kajti kar zaročenci ali zakonski pri pouku nc razumejo, najdejo v knjigi jasno razloženo. Naj bi romala knjižica v vsako slovensko hišo, cla bode povsod učila, kako sc je treba pripraviti na resnobni zakonski stan, kako izpolnjevati njega težke dolžnosti. * Žun, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896, št. 220, drž. zak.. o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi določbami c. kr. uprav, sodišča in raznimi vzorci. Cena 1 K 20 vin., s poštnino 1 K 30 vin. — Pri sestavljanju osebno-davčne napovedi, ki sc mora v teku meseca januarja predložiti davčni oblasti, bo ta knjiga vsakomur izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila s svojimi praktičnimi navodili marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomur so znane določbe glede dovoljenih odbitkov, da bi jih v napovedi upošteval zato tudi ne more biti deležen gotovih olajšav. — Knjiga se dobi v ..Katoliški Bukvami" v Ljubljani, Rožne sivori. Budimpešta bo po najnovejšem ljudskem štetju imela 900.000 prebivalcev. Turški sultan bo vrnil srbskemu kralju Petru pose t in namerava priti v Belgrad. Največja banka, najstarejše vse* učilišče in največja knjižnica. Največja banka, pravi list »Harper's Weekly« je Bank of England v Londonu; najstarejše vseučilišče je University col-lego v Oxfordu, ustanovljeno lota 1050; največja knjižnica je francoska knjižnica v Parizu, ki obsega skoro tri milijone knjig. Protest katolikov proti Sari Bern> hard. Ameriški lisli poročajo: Fenny, predsednik od Amerikan Federation o I Cutholic Societies je poslal županu Gavnorju v New Yorku pismo, v kale- rem protestuje proti predstavam Ro-strandove igre »La Samaiutaine«, V tej igri predstavlja Židinja Sarah Bernhard Jezusa Kristusa. Fenny pravi, da je to »shoking«, specijelno za katolike v New Yorku in prosi župana, da prepove predstave, če je to v njegovi moči. Zupan Gaynor je odklonil vsako intervencijo v tej zadevi, pač pa je svetoval protestujočemu predsedniku, da katoliške družbe vložijo formalno tožbo proti gledališki družbi Sare Bernhard, v katerem slučaju bi bili vsi igralci, med njimi tudi Sara Bern-hardtova aretirani. Zupan je tudi ponudil svojo pomoč in hoče poslati svoje policiste v gledališče, da konštati-rajo, ako Sarah Bernhardt res krši zakone. Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte npliv dobrega dnevnika in agitirajte pov od za nove naročnike! Telefonska in Drzojovno poročilo. »UNIVERSITA ITALIANA«. Gorica, 16. januarja. Tu sc jc vršil včeraj shod za laško univerzo. Govorili so različni dijaki in župan Bombig. Sklenili so, da hočejo laško univerzo v Trstu. Nekega dijaka je vladni zastopnik moral opomniti, naj govori bolj pametno. PARLAMENT. Dunaj, 16. januarja. Danes ob 3. popoldne sc je sešla konferenca klubovih načelnikov na poziv zborničnega predsednika dr. Pattaija, da sestavi delovni program zbornice za jutrišnjo prvo sejo. Na vsak način pride najpreje redni proračun na vrsto. Baron Bienerth je programatično izjavo vlade že sestavil in jo bo jutri prebral. Ni šc gotovo, ali bo temu sledila politična debata, na vsak način pa sc bo razvila ob prvem branju rednega proračuna. GESAR. Dunaj, 16. januarja. Cesar so je danes ob pol 8. zjutraj vprvič po svoji bolezni peljal iz Schonbrunna na dvor na Dunaju. Množica je cesarja navdušeno pozdravljala. Popoldne jc sprejel cesar v poslovilni avdijenci papeževega nuncija Granito di Belmonte, ki se mu je obenem zahvalil za visoko odlikovanje z velikim križem Lcopolclovega reda. DEMENTI. Dunaj, 16. januarja. Vest, da sta sc včeraj ogrski finančni minister Lukacs in avstrijski finančni minister Maver dogovarjala glede tega, da bi se bančna predloga, zlasti pa § 5., izpremenila, so dementira. VELIK POŽAR, Trst, 16. januarja. Tu je izbruhnil požar v skladiščih znane gradbeno tvrdke za pristaniška dela Faccanoni in napravil za 35.000 K škode. Zavarovanih je 21.500 K. MODERNA ŠPORTNA NOROST, Dunaj, 16. januarja. Tudi včeraj so ie pri sankanju 15'oscb nevarno poškodovalo in zlomilo različne ude. STAVKA DIMNIKARSKIH POMOČNIKOV. Zagreb, 16. januarja. Tukajšnji dimnikarski pomočniki zahtevajo od mojstrov, da jim plačajo mesečno 100 K i. oskrbo, ali 150 K brez oskrbe, Sicer stopijo pomočniki v šlrajk. VELIKI NEMIRI IN IZGREDI V PORTUGALSKI REPUBLIKI. Lizbona, 16. januarja. V Lizboni nadaljujejo delavci v plinarnah štrajk. Delavci so poškodovali gasometre in v n.estntm kanalu se je zgodila plinova eksplozija, kar jc povzročilo veliko paniko. Trije dclavci so bili ranjeni. Dclavci so poškodovali plinove koile in plina jc sploh zmanjkalo, ker so odprli vse cevi in ventile. Vlada je od svoje strani najela mestno sodrgo, da stra-huje štrajkujoče delavce. Lizbona, 16. januarja. Stavka delavcev v plinarnah traja daljo. Močne konjeniške in pehotne vojaške straže Suvajo plinarne. Dclavci elektrarn so se stavki pridružili. Ognjegasci opravljajo službo delavcev v plinarnah. Stavkujoči kovinski delavci so skušali pre- govoriti tkalce, da bi so pridružili stavki, a doslej niso imeli uspeha. Stavkujoči plinarniški delavci so tudi poizkušali poškodovati manjše plinove naprave. Civilni guverner poziva v posebnem razglasu prebivalstvo, naj štedi s plinom. Razno korporacijc pa so izdalo manifesti?, ki poživljajo občinstvo, naj z ozirom na korist republike ne podpira stavk. — Na raznih železničarskih shodih jc prišlo do malih konfliktov. Intransingentna večina zahteva, da sc višjim uradnikom plače znižajo in povišajo delavcem. Zaradf stavko železničarjev razjarjene pocestne tolpe so udrle vrata na centralnem kolodvoru ter udrle na progo, kjer se sestavljajo vlaki, da bi prisililo železničarje k sestavljanju vlakov. Stavkujoči železničarji pa so znali pregovoriti tolpo, da so zapustile kolodvor. Stavka železničarjev pa je točasno menda žo končana. ker jo upravni svot železnic dovolil uslužbencem povišano plačo in dvajset-clncvni dopust. Tudi v drugih zahtevah so jo menda železničarjem žc ugodilo. Drugo poročilo pa trdi. da so bili v Lizboni hudj, h a r i k a d ni boji, prodno so jo končala stavka železničarjev. Občinstvo jo bilo razjarjeno vsled pomanjkljivega dovoza živil ter je napadlo stavkujoče in večkrat prisililo, da so opravljali službo. Nnjbur-nejši prizori so se nudili na centralnem kolodvoru. Vsled stavke delavcev v plinarnah jc bilo mesto v temi ter so postajali ljudje vedno bolj razburjeni. Pač pod vplivom teh razmer so jo začel stavkarski odbor vnovič pogajati ter je sprejel ponudbe železniške uprave. Promet se od včeraj vrši skoro popolnoma redno Lizbona, 16. januarja. K vojakom vpoklicani rezervisti odpovedujejo pokorščino mobilizacijskemu povelju. Oblasti v Campomaj-or so nujno zahtevalo pomoči dveh bataljonov, no ve sc, zakaj. Vlada jc prošnjo odbila, rekoč, da nima zadosti vojaščine na razpolago. STAVKA PREMOOARJEV V BELGIJI. Liittich, 16. januarja. Pogajanja mod lastniki premogovnikov ip stavku-jočimi delavci napredujejo, tako cla bodo stavkujoči začeli v torek ali sredo zopet delati. EKSPRESNI VLAKI V SNEGU. Pariz, 16. januarja. »Echo do Pariš« poroča iz Madrida, da jc pri Tor-ralni zasnežilo ekspresni vlak Barcelona—Madrid. Tucli južni ekspresni vlak Pariz -Madrid je pri Avili popolnoma zasnežilo ter ni mogel nadaljevati vožnje. ki doraščajo, dajte jim brez odlaganja Scott-ovo emulzijo. Opazili bodete kmalu, tla izgubljajo slabost in da niso samo čvrsti, ampak tudi živahni in veseli. V Scott-ovi emulziji sc nahajajoče in najbolj učinkujoče ribje olje je proslo zoprnega okusa in zelo lahko prebavno, pridobitev, ki jo je pripisovati posebnemu načinu Scott-ovega pripravljanja. Pa še več; *cott-ow emulzija je, kakor potrjujejo zdravniki in bolniki, bistveno bolj učinkujoča olje. lin poskus Vas bode gotovo 31 C1) Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dabl i-e v vseh lekarnah. Pristna le s to znamko — ribičem — kot izaranci iskim znakom Scott ovega ravnanju! kot navadno ribj zadovoljil. Zahvala. Za vse v tako obilni mtri izkazano sočutje povodom nagle smrti naše iskreno ljubljene matere Terezije Lavrič kskor tudi za častno spremstvo na zad-njem njenem polu, posebno preCastiti duhovščini, c. kr. orožnikom, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Novn vas pri Rakeku, dne 15. januarja 1911. 171 Josip Lavrič. anaMes^m trg;. ]n.srfej3r TRZNE CENE, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 16. januarja. Pšenica za april 1911.....\\22 Pšenica za maj 1911 .....n j i Pšenica za oktober 1911 . 10 71 Rž za april 1911.......814 Oves za april 1911.....[ 8 51 Koruza za maj 1911......5 67 175 Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vosi, da je naša preljuba mati in sestra, gospa Marija Kunčič • danes ponoči v 70. lotu starosti na-gloma izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabno rajnice ho v torek, dne 17. t. m. ob 3. uri iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 40 na pokopališču pri Sv. Križu. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 10. januarja 1011. Žalujoči ostali. I. slovi-nsk! 1'OjTivMii zitvoil Josip Tur k Zahvala. Povodom prerano smrti naše nepo-zabljone hčerke ozir. sestrice Ljudmile Ceč gojenke IV. razr. ljublj. dekliškega liceja nam je došlo tolikanj sožalja, da nam ni mogoče vsakemu posebej sc zahvaliti. Zategadelj izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo predvsem g. tir. K. Vašku za ves njegov trud in skrb ob bolezni nam drage rajnico; preč. duhovščini za spremstvo do groba in tolažbo; gospodoma ravnatelju dr. Macherju in prof. dr. Molctu za iskrene izraze sočutja: dalje gdč. \Vessner in g. prof. Mlakarju za njuno osebno udeležbo jiri pogrebu; vrlim gdč. sošolkam za njih izredno udeležbo pri pogrebu, s čimer so p pokazale veliko naklonjenost in prijateljstvo napram rajnici; slav. jiostojn-skemu Sokolu za častno spremstvo po deputactji ter onim vrlim Sokolom, ki so nosili krsto predrage rajnice; pevcem slav. pevskega društva ,,Postojna" 7.a krasne, v srce segajoče žalostinke pri rojstni hiši rajnice in na grobu, gdč. Silvi Balančevi za pretresljiv nagrobni govor, sletlnjiC vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbo, podporo in nasvete ob bolezni in smrti in za njih spremstvo pri pogrebu rajnice. Vsem tem še enkrat tisočera hvala! V Postojni, dne 14. januarja 1011. 170 Žalujoča rodbina. Zahvala. 179 Za vsestransko, prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega setlaj v Bogu po-čivajočegn soproga in očeta, gospoda Franceta Kocjančič zlasti za tako častno, mnogoštevilno in tolažilno spremstvo pri pogrebu nepozabnega pokojnika izrekamo vsem in vsakemu posebej najiskre-nejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo j>reč. duhovščini, si. okrajnemu šolskemu zastopu in šolskemu vodstvu Mošnje, slavnemu pevskemu društvu iz Brežlj za prekrasno petjo preti domom, v cerkvi in na pokopališču, slavnim požarnim društvom, gg. zastojinikom krajevnih občin in sploh vsem, ki so v tako mnogo-brojnem številu prihiteli počastit, spomin ranjkega s svojo udeležbo pri pogrebu. Obenem tudi vsem ožjim prijataljem, znancem in sorodnikom najprisrčnejša zalivala za izkazano sočutje. Černivec pri Brezjah, 15. januarja 1011. Ž^Iu.iočl ostali. Zahvala. 1(8 Povodom smrti moje nepozabne soproge, oziroma matere, hčtre in sestre, gospe Marije Bergant čutim v sebi dolžnost, da se vsem, ki so mi lajšali ob bolezni in smrti mojo neizrekljivo bol, najtoplejše zahvalim. Predvsem se zahvalim preč. g. dekanu M. Mraku in t. g. I. Bnlohu za številne tolazilnc obiske, g. dr. Zakraj-šeku za izredno zdravniško, ve»tno oskrbovanje. Vsled častnega sprevoda in obilne udeležbe občinstva se posebej zahvalim preč. g. Jan. Kulanu, g. pl. Strr.hlu, g. Fr. Dolencu, g. županu G. Trilarju kakor tudi vsem mestnim trgovcem in sploh mestnemu občinstvu, ki sc je udeležilo pogreba. Posebno se zahvalim društvom, ki so s svojo prisotnost) > poveličala sprevod Starološki požarni hrambi, telovadnemu odseku .Orla", k' se je pogreba udeležil z zastave. izobraž. društvu, gospodom pevcem za milo pelje in njihovemu pevovodju g. R. Kimnaršlču. Naj mili Bog po-j)lača obilno vsem, ki so mi na ta ali oni način v teh težkih dnevih trpljenja lajšali bolest ter trpeli z menoj in z mojimi otroci, nedoraslimi sirotami. Oh nenadni, nenadomestljivi izgubi kličem vsem: Bog povrni: Stara Loka, 15. januarju 1911, Ivan Bergant trgovec in hišni posestnik. Zahvala. Povodom smrti našega nejiozab-liega očeta, gospoda Karola Miiller star. izrekamo tem potom za izkazano sočutje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo prisrčno zahvaio. Posebno se zahvaljujemo si. gasilnemu društvu kakor tudi gg. tovarišem trgovcem za podaritev venca, gg. pevcem za prelepe žalostinke pred hišo žalosti in ob grobu, za častno spremstvo na zadnji poti slavn. gasilnemu društvu, vsem gg. uradnikom, tovarišem trgovcem, meščanom in vsem drugim udeležencem. Črnomelj, 15. januarja 1011. Žalujoči ostali. V najem se daje 180 3-1 gostilna s koncesijo za točenje žganja v Trnovem na Notranjskem. Nahaja se v hiši ležeči neposredno tik ceste do cerkve. Pripravljena je posebno za obrtnika (mizarja, ko~ larja, kovača, čevljarja itd. itd.] Odnosno za trgovsko izobraženega, kateri bi lahko imel malo detailno trgovino meSanega blaga in slednjemu bi bil že pontnanski zaslužek zagotovljen. Potrebno kavoija podogovoru. — Gostilne odda se s 1 5. junijem t. 1. Ponudbe poslati na S. JE^KO, Podgrad v Istni, kjer se dobe tudi natančne informacije. (Seidenspitz) majhen, z letošnjo znamko Štev. 58, ki sliši na ime „Beli". Proti nagradi (30 kron) naj sc odda pri Ivanu Velkavrhu, Komenskega ulica 5. no 2 dobro vpeljana se da takoj v najem za več let z vsem kovaškim orodjem. Prostorna kovačnica je na križpotu na Glincah pri Ljubljani. Kovač mora biti izurjen pri konjih in drugem kovaškem delu. Izve sc na Glincah pri Ivanu Pirnat št. 23 173 IZPELJAVA vseh foslcvnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa riavna m stranka mesta t«* in inozemstva. C KR, PRIVIL BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRD/BA M" I? $T IT O OSREDNJA A\SNJ&LNICii: jjit&ILI^ U nilNAI I. wnf I 7F1I F Podružnice DUNftJ J., WOLLZEFLE 1, iiaonn, t>nska Kammca. UoSka LipB, Brno, Otipov, GaDloKa, N. Braslilz, Kralitiv, Litomerice, Moi.ivskiZumtierZl rj rj sa rs RJ žfl _ RS ft^uuuuu&unaau&u RT R? RS RS RS RJ RS RS C RS RS K? RS RJ H tt te a c* RJ RS Jakob Zalaznik pekarija in slaščičarna 121. Podružnice: 1.6 ii tri! šl i ZahtevaltB razkazovanj B St ro;a in cenike! Zgodooinsko dejstoo: M Odkar se jc „Underwood" lako sijajno izkazal vsled svoje neomaine trpežnosti, so tudi najstarejši sistemi pisalnih strojev si prilastili bolj ali manj njegovo obliko in hvalili vidno pisavo a la Underwood. Staro prerokouanjc: Leta 1899: Underwood se more s pravico imenovati kot pisalni stroj bodočnosti. - To se je hitro izpolnilo, in m o;ii menijo, da imajo uspeli, če morejo reCi: »naš pisalni stroj izgleda ravno tako, kakor Undervvood". Nouo prerohouanje: Vsi starokopitni pisalni stroji bodo v kratkem izpodrinjeni z Undenvood podobnimi pisal, stroji, ki imajo vidno pisavo. NilSVPl 7R kHPffl' "Izkušnja izmodri", sc more reči tudi v tem slučaju, kajti kdor naroči stroj, hujici tu niiptu. Je Upeijai vidno pisavo ter izpopolnil, kateri je učinil preobrat v izdelovanju strojev, kateri je žel na vseli razstavah prva odlikovanja, dobil največ svetovnih rekordov v hitrici pisave, ta ravna previdno, ker preživi Und;rwood vse konkurenčne stroje. Zaloga za Kranjsko: I. PERKO, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 7,1. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"! Poročni prstani močni v zlatu, na tr-pežrosti neprekosljivi, 1 par od 7 K naprej v modernih fasonah, graviranje brezplačno FR. CIIHEH urar in trgovec Ltnbljsna samo irešernova ulica Slev. I. Največja zaloga stenskih ur. - Ceniki zaslon) tudi po po£ti. 121 Lep lokal 149 za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica. Natančneje se poizve istotam. V vašem kraju išče neka večja renska fvir; večljudijk"",CI "ablrali po gorah rastočo praprot Ponudbe, v katerih je pojasniti, kako bi se 1000 takih listov moglo poslati iz vašega kraja, sprejema pod šifro »B. K. 100« uprava tega lista. 151 a 1 Katoliška Bukuarna i Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in t ženska vloga). I< —'50, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra, polna navdušenja za krščanska načela. Andrej Holer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5--. Ta igra je bogata po lepih prizorih, se popolnoma prilega slovenskim ljudskim značajem in visoko vnema domovinsko čustvo. Zbirka ljudskih iger, dosedaj 15 zvezkov po K --80.' Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in dilentanškega značaja neobhodno potrebna: igre sc dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vse igre v tej zbirki so prirejene za jednake t. j. samo moške ali samo ženske vloge. Vsebina: 1. zvezek sc začasno ne dobi. 2. zvezek. 1. Vedeževalka. 2. Kmet-IIerod. — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. - 4. Jeza nad petelinom in kes. 3. zvezek. 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. — 2. Sanje. — 3. Sveta Neža. K —80. 4. zvezek se začasno ne dobi. 5. in (i. zvezek. 1. Garcia Moreno. — 2. Kramar pri zvitem rogu. — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. — 4. Sveta Cita. — 5. Pri gospodi. — 6. Črcvljar. — 7. Kmet in fotograf. — Kovačev študent. Za društva in društvene prireditve: Bajuk, Odmevi naših gajev (narodne pesmi). II. zvezek za moški, mešan, deloma ženski zbor. Partit. K 1-4:0. — Napevi so vzeti iz naroda in so popolnoma v tem duhu harmonizirani, služili bodo prav clobro vsem našim pevskim zborom. Vodopivec, Kovačev študent. Besede povzete iz Zbirke ljudskih iger (Iv. Kovačič). — Priljubljena, lahko-uprizorljiva spevoigra silno komične vsebine. Za proizvajanje pevskih točk je potrebnih samo šest (oziroma pet) moških in en ženski glas. Krek, Turški križ. Igra v štirih dejanjih. — Tri sestre. Igra v treh dejanjih. K 1-—, 10 izvodov K 8-—. —■ Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta igri radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Sardenko, Slovanska apostola. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910 i. K 1'20. — Krasnu knjiga vsebuje samo moške vloge in ima poleg poučnega smotra tudi namen netiti med Slovenci narodno zavest ter buditi narodni ponos. Clmrnncka Taliia te zbirke je na razpolago v naši jlUVblljKu lUNjU. zalogi še okoli 80 raznih resnih in veselih iger za mešane vloge. Cena je za vse zvezke enaka in znaša samo 30 vin. za vsako igro. — Seznamek tc zbirke dopošljemo na zahtevo. I Mešani ln moški zbori. Jakob Aljaž. Sedem zvezkov po K —-60. Naša pevska društva se bodo rada poslužila novih navdušenih domačih pesmi, kakoršne nam nudi Aljaževa zbirka. Vsi zbori so vzorni in veličastni, a vendar priprosti in lahki, treba samo poslužiti sc jih. 1. zvezek.: 1. Domovini. — 2. Nevesti. — 3. Ne zveni mi. — 4. Naša zvezda. — 5. Ujetega ptiča tožba. — R. Soči. 2. zvezek: 1. Pri zibelki. — 2. Cerkvica. 3. Ne tožim. — 4. Oj planine. — 5. Oj z Bogom, ti planinski svet! — 6. Šolskodomski mladini. — 7. Na bregu. 3. zvezek: 1. Psalni 118. — 2. Ti veselo poj! 3. Na dan. — 4. Divna noč. 4. zvezek: 1. Ujetega ptiča tožba. — 2. Zakipi duša. — 3. Dneva nam pripelji žar. 1. — 4. Pri pogrebu. 5. zvezek- 1. Job. — 2. V mraku. - 3. Dneva nam pripelji žar. 2. — 4. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 5. Triglav. 6. zvezek: 1. Opomin k veselju. — 2. Sveta noč. - 3. Stražniki. — 4. Hvalite Gospoda. — 5. Občutki. R. Geslo. 7. zvezek: 1. Slavčck. — 2. Zaostali ptič. — 3. Domorodna iskrica. — 4. Pri svatbi. — 5. Pri mrtvaškem sprevodu. — R. Geslo. Venček gorenjskih za mešani zbor. Fran Kimo-vec. Part. K — 50, deset izvodov Iv 3-50, Plnn.nke za sopran, alt, tenor in bas. Ivan Laharnar. Op. 10. Dva zvezka po K 1-20. Vsebina 1. zvezka: Pticam. — Na planine. — Najlepše domu. — Pomladna. Pri zibeli. — Prezgodnje cvetlice. — Vsebina 2. zvezka: V Logu- — Le pevaj. — Planinarica. Svarilo. Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Ivan Laharnar. Op. 5. Dva zvezka po K 1*30. Gorske cvetlic«. Slovenski napevi za čvetero ali petero mešanih glasov. Ivan Laharnar. Part. K. 1-50. Venček narodnih pesmi za mešani zbor. Alojzij Mihelčič. 2. zvezek. Part. K —.50. Nagrobnicc. Frančišek Marolt. Lično vez. K 2-40. Telovadska, za moški zbor. Stanko Premrl, Partitura K --50, glasovi po K —-10. Moški zbori. Fran Ferjančič. Partitura K 2-20. Vsebina: Budilna, — Zlati dnevi. — Lisica in petelin. — Naš prapor. — Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo. — Slovo mrtvim. — Pokojnemu v slovo. Šesti venčok narodnih pesnil za troglasni ženski zbor. Fran Kimovec. Partitura K —-40, doset izvodov K 3 —. Moški zbori. Vinko Vodopivec. Partitura K PfiO. Vsebina: Bratje v kolo. — Z vencem tem ovenčam glavo. — V mraku. Sijaj, sijaj lu-nica! — Lepi Jurij. — Pogled v nedolžno oko. (Ženski zbor.) - Bratom orlom. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čve-terospevov. Ivan Laharnar. Op. 8. Dva zvezka po K 1-50. Vsebina I. zvezka: Mi vstajamo. — Moja domovina. - Bratje v kolol — Napitnica. — Slovan na dan! — Lovčcvo slovo. — Vsebina II. zvezka: Z vencem tem ovenčam glavo. — Vinski hram. — Naša zvezda. — Lahko noč. I. venček narodnih pesmi za moški zbor. Anton Grum. Part. K —-50, deset izvodov K 4- . II. venček slovenskih narodnih pesmi za moške ali ženske glasove. Anton Grum. Part. K — -hO. Praeludlum et postludium super hymnum au-striacum auetoris Josephi Haydn pro organo aut Fortepiano quator manibus (Secondo — 7. in 8. zvezek. 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. — 2. Za letovišče. — 3. Občinski tepček. — 4. Dve materi. — 5. Nežka z Bleda. — fi. Najdena hči, 9. zvezek. 1. Na Bctlehemskih poljanah. — 2. Kazen ne izostane. 3. Očetova kletev. — 4. Ča-šica kave. 10. zvezek. 1. Fernando strah Asturije ali izpre-obrnjenje roparja. — 2. Bdeči nosovi. — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. 5. Strahovi. 11. zvezek. 1. Večna mladost in večna lepota. — 2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. — Prepirljiva soseda ali boljša jc kratka sprava kakor dolga pravda. 12. zvezek. 1. Izgubljeni sin. — 2. V ječi. Pastirci in kralji. — 3. Ljudmila. — Planšarica. 13. zvezek. 1. Vostalka. — 2. Smrt Marije Device. — 3. Marijin otrok. 14. zvesek. 1. Junaška deklica. Devica Orleanska- — 2. Sv. Boštjan. — 3. Materin blagoslov. 15. zvezek. 1. Fabiola in Neža. — 2. Turki pred Dunajem. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. l.del. Vez. K 3-20. Prvi del „Knj igo vodstva'-, ki jc pač najvažnejši pripomoček za gospodarski napredek, obsega načela za društva, za „Čebelicc", za mladeniče in gospodarje. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. 2. del. Vezano K R-20. Drugi del jc posebno za posojilnice in sploh za zadružništvo prirejen ter obsega veliko tabel. Obravnava o kreditu, zadrugah, raiiai-znovkah, konverziji, blagovnem prometu in navaja praktične zglede. „Pcd." c. oetava). Anton Foerster. Op. 105 Partitura K -R0. Naša zvezda. Anton Foerster. Op. 87. (Besedi Simon Gregorčičeve. Samospev s klavirjem Partitura K --80. Bom šel na planince. Marko Bajuk. Potpur slovanskih narod, pesmi za tainburaški zbor Partitura K 3'—. Vsebina: Bom šel na planince. — Na pl« nincuh solnčicc sije. - Čez tri gore. — Solnci čez hribe gre. — Pa bom šel na planince. -.Taz pa pojdem na Gorenjsko. — Tiha luni jasno sije. Na Gorenjskem je Hotno. Marko Bajuk. Potpur slovenskih narod, pesmi za tainburaški zbor Partitura K 3 —. Vsebina: Po jezeru. — Bratci, veseli vsi. -Le enkrat bi videl. Na Gorenjskem jc flctno Mešani in ženski zbori. Fran Ferjančič. Parti tura K 3 —, glasovi po K —-50. Zbirka obsega sledeče vzorno dovršeni zbore: Pozdrav slovenskemu domu. — Ton1 selnce, tone... Planinarica. — Pustni ve čer. — Solnce čez hribe gre. — Na morju. -Šivilja. — Plovice. — Rožmarin. — Lahko nof p/ Vse tu tajil« si Mi v Mil »utoni v Ljubljani, knjloarnl „Hirija" v Kran;u in J. Krajec nasl. v Novcih mest«. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Ivan štefe.