Savinjski vestnik CELJE, 1. septembra 1951 "Glasilo osvobodilne fronte mesta celja. okrajev celja-okolice in šoStanjaJ LETC ŠTEV. 35 — CENA 5 DI.N Ureia uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. >jaslov uredništva: Cel.le. Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Ob pričetku novega šolskega leta Te dni se šiicm naše domovine odpi- rajo šolska vrata: šole sprejemajo v nadaljnje oblikovanje mladino, ki si Je po daljšem šolskem odmoru nabrala novih telesnih in ditševnih sil, da bo mogla uspešno za:ieti delo, ki ji Sa i^^" laga domovina: učenje. Bili so časi, ko je bila skrb za mla- dino poverjena le ožjemu krogu vzgo- jitelj ev in ko razmah izobrazbe ni bila družbena zadeva. Kdor je pri nas kaj dosegel, je bil pravzaprav neke vrste samorastnik. Veliki večini slovenske mladine je bila pot v višjo iziobrazbo zaorta. Da je danes drugače, ni treba dokazovati, saj pričajo o tem dovolj jasno in razumiljivo številne nižje gim- nazije po naSem podeželju, pa tudi vr- sta drugih višjih srednjih in strokovnih šol po naših večjih kulturnih sred'iBČih. Socialistično načelo »Sposiobnemu pro- , eto pot!« se v polni meri izpolnjuje in leto za letom se tudi dviga število na- ših otrok, ki so deležni po u&cešno do- vršeni osnovni šoli šolanja v gimnaziji in dalje na univerzi. Ko pa se količinsko dviga število na- šiJi šol in naše šolske mladine, pa sto- pa pred nas nov problem; količinske spremembe nujno vodijo s seboj kako- vostne spremembe: Gre za kvali-/ teto znanj.a. Kar je bilo morda včeraj še zadosti, je danes premalo. Ob koncu preteklega šolskega leta smo bili priča, kako se je i^ireiizkušalo znanje absolventov nižje ginmazije ob prehodu, v višjo gimnazijo ozir. višje istrokovne šale. Zmagali so najboljši — slabi pa so morali nujno odpasti. Naša domovina potrebuje čedalje bolj iz- obražene ljudi. Ker pa se bo šolalo leto za letom več mladine in se iz dne- va v dan izboljšujejo okoliščine, ki so doslej morda — ovirale kvalitetnejši pouk, ni daleč čas, ko se bodo izbirali najboljši med najboljšimi. Kaj to pomeni? Da ne sme nikdo brezibrižno stati ob strani, ko gre za "lej>šo bodočnost naše mladine. Prvo, kar je treba omeniti, so starši. - Starši. ima- jo do svojih- otrok velike naloge in ve- liko odgovornost. Dobra vzgoja v pred- šcOski dobi, spremljanie razvoja otrok, ko je prestopil prag osnovne šole in prehaja iz leta v leto z večjim znanjem v višje razrede, in končno v nižjo gim- nazijo, pa topla skrb in zanimanje za otroka v času šolanja v srednji šoli — to so važne naloge staršev, ki hočejo otrokom dobro. Marsikateri otrok z »dobro glavo«, kakor pravimo, slabo napreduje, ker se zanj idoma ne bri- gajo in ga prepuščajo cesti. Ne napiše nalog, ne nauči se lekcij, zaradi slabe vzgojencsti je morda v šoli še predrzen, sam še nima razsodnosti, kaj je zanj dobro in prav. kaj pa slabo--nekje bo končno obsedel, ko bodo šli drugi mimo. Morda bo čez nekoliko let točil brJdke solze nad zapravljenim časom — ampak tedaj bo prepozno.^Kdo bo kriv? V življenjski tekmi bo zaoistal, ko bodo • drugi ob istih okoliščinah iepo napre- dovali. Vsekakor pa je znanje bogastvo — tega ne smemo pozabiti. In — gre nam za vsakega človeka! Ko smo nakazali v čem bodi skrb staršev ob šolanju otrok, moramo po- udariti pionirske organizacijo. Pionir- ska organizacija je važen vzgojni faktor, če je tako izpeljana v življenje otrok, da bodo otroci z njo in zanjo živeli. Ali pa bo piioniirska organizacija v po- sameznih krajih dobro delovala, je kaj- pak zopet zadeva staršev samih.. Izkuš- nje kažejo, da je povsod, kjer so od- rasli nudili otrokom pravilno pomoč, tudi delovanje 'pionirske organizacije pustilo na mladini svoj blagodejen vpliv — o dobrem pionirju bi lahko trdili, da je dobro vzgojen otrok. Zato je treba ob pričetku šolskega leta ponovno po- udariti, da ne smemo zanemariti tega prevažnega vzgojnega činitelja; pionir- ska organizacija naj skoraj prenovljena zažari povsod, kjer so naši otroci! Da je naše šolstvo navzlic težavam, ki so še vedno posledica vojne in po- vojnih razmer, na tako lepi višini, je vsekakor zasluga našega vzgojnega kadra. Učitelji in profesorji so storili več kot svojo dolžnost: vztrajali so do- stikrat v zares težkih okoliščinah, ob kupih nadur, v prenapolnjenih razredih, ob pomanjkanju učnih moči, dajali iz svojega bogastva in izpolnjevali vrzeli^ ki jih pač ni in ni bilo mogoče drugače izpopolniti. Težave so še vedno velike; in morda bo letos v tem oziru še hudo. Trenutno manjka n.'pr. v Sloveniji okrog 30O osnovnošolskih učiteljev. To- da perspektive so ugodne: v letošnjem letu so dala naša učiteljišča le 160 uči- teljev, drugo leto bo absolviralo 400. leta 1953. 800, leta 1954. tudi 800. Seveda so vsebovani v teh številkah tudi on«, ki bedo šli na nadaljnje šolanje;^ ne smemo pa pozabiti, da vztrajajo v šol- ski službi tudi mnogi požrtvovalni šol- T^iki. ki bi lahko že davno šli v pokoj in iih bomo tud: nekega dne iz aktivne službe izgubili. Kader za nižje gimna- zije se IZ leta v leto izpopolnjuje z ab- solventi višje pedagoške šole in xmi- verze itd. — Vsekakor bodo v tem ozi- ru še težave, zato pa je tem potrebneje. da bi čutili naši učitelji in 'profesorji pri težkem in odgovornem učnem in vzgojnem delu vso polno zaslombo staršev, kar bo le v .dobro njega za katerega vsi ti napori in želje gredo: za našega otroka. Ko govorimo slednjič o našem otro- ku, o našem učencu, zahtevamo tudi od njega, da stori svojo 'dolžnost; vse- stransko se mora potruditi, da bo obo- gatil svojega duha. Časi, v katerih ži- vimo, so resni, treba pa ise je oborožit^ tudi za prihodnost. Znanje ni samo bo-^ gastvo, je ttidi orožje; pa še zelo važnol orožje. Ker gledamo v m'ladini našo ibo-j dočnost, ki bo danes ali jutri prevzeli^ naše postojanke, smo zato tembolj opravičeni zahtevati od naših otrok, da store pri izobraževanju samega sebe več kot bi bila njhova dolžnost. Ni pa dovolj sama izobraženost. Zahtevamo tudi dobro vzgojenega človeka. Tak mladinec ali mladinka n. pr., ki misli, da bo samo plesal ali se zabaval, in ki mu je le do izživlianja, je pozitivno delo izgubljen. Izgubljen pa je pred- vsem za sebe, se pravi, da bi v najlep- ših dnevih svoje rane mladosti gradil samega ^be. Taki ljudje so pleve, mi pa rabimo semena, težka semena! Na- loga nas vseh je, da mu pomagamo, da mu pokažemo pravo pot. Odveč bi bilo, če bi govorili ob tej priliki še o vzgoji naše mladine, saj so nam perspektive III. plenuma CKKPJ v tem oziru dosti jasne. Gre za to, da skrb našega najvišjega političnega fo- ruma in prizadevanje naše ljudske ob- lasti za vzgojo mladine naj'Ožje pove- žemo vsi skupaj s konkretnim delom in da ostanemo vsi skupaj budni nad de- lom naše mladine, a tudi nad vsemi ti- stimi, ki bi radi mladino zavajali in jo kvarili. Zato ni zadosti, da bi go- vorili o naši mladini samo ob pričetki;^ šolskega leta temveč, bo to naša naloga! ob vsaki 'priliki, kadar bodo to narej kovale potrebe. A. FJ V Kesongu so se razšli Konferenca za 'premirje v Kareji je doživela pravtako tragičen konec kot ona v Parizu. Po neštetih sestankih\o se predstavniki obeh strank razšh, ne da bi kaj koristnega ukrenili v prid miru. Številna zasedanja so bila na moč po-| dobna pariškim. Najprej zaradi dnev-j nega reda, potem zaradi demarkacijske črte, vmes je prišel incident »severnih«, ki je tudi za nekaj dni prekinil poga- janja, sedaj pa so si Kitajci in Severni Korejci izmislili še nov »incident«, ki obtožuje sile OZN, češ da je njihovo letalo bombardiralo nevtralno ^področje v Kesongu. General Ridgway je od- klonil preiskavo glede zadnjega inci- denta, ker pravi da je izmišljeji. Po uvedbi pododborov konferenca ni imela nič večjega upeha kot poprej. Kakor kaže Kitajcem ;in Severnim Korejcem ni mnogo do tega, da bi se na Koreji vzpostavil mir. V zapaidnih krogih me- nijo, da je »zadnji incident« nekak iz- govor, ki naj bi svetu vrgel pesek v oči, ker Kitajci z dovažanjem svežih čet in vojnega materialla pripravljajo novo ofenzivo. Boji na fronti so se 'poostrili Enote južnokorejske vojske so se pri Jan^uju umaknili z nekaterih položajev. Čete OZN so vzdržale napade. TUDI V PERZIJI SO SE RAZGOVORI NEUSPEŠNO KONČALI Pogajanja med britansko in perzijsko delegaci:jo, ki naj bi rešila nasprotja glede petrolejskega spora, so se zaen-, krat končala neuspešno. Britanska de- legacija je zapu'sitila Teheran. Petro- lej ska polja so zapus.tili tudi britanski strokovnjaki in je zaradi tega nastala velika birez!p(o'selnost, ker izaradi po- manjkanja strokovnjakov ne mOrejo na- daljevati z delom. Angleži pravijo, da so ;sedaj na vrsti Perzijci, ki naj poiz- kusijo najti nadaljne stike z Anglijo. Ameriški odposlanec Harriman je pred- l?gal britanskemu parlamentu naj iz- rabi vsak znak. ki bi ga perzijska Vlada pokazala, da želi obnoviti pogajanja. HARRIMAN V JUGOSLAVIJI Posebni odposlanec predsednika ZDA Trumana g. A. Harriman je s svojo scprogo prispel 25. avgusta na svoji poti iz Teherana za London v Beo'grad ; Ob prihodu je izjavil, da je prišel v Jugoslavijo na povabilo jugoslovanske vlade in da se bo razgovarjal o raznih igospodarski vprašanjih. Na vprašanje jnovinarjev, kakšno je njegovo mnenje b sedanjem položaju v Perziji, je g. iHarriman izjavil, da so pogajanja za- časno prenehala, niso pa prekinjena. ; Iz Beograda je g. Harriman nadalje- val 'pot na Bled, kjer je bil sprejet pri maršalu Titu, ki je na čast njemu in njegovemu spremstvu priredil kosilo. Po kosilu se je razvil daljši razgovor, v katerem so obravnavali vprašanja, fci se tičejo obeh držav. • Na tiskovni konferenci, ki jo je g. Harriman imel na Bledu je govoril o svojih vtisih s sestanka z maršalom Titom ter je dejal, da so v razgovorih izmenjali mišljenja o vprašanjih miru in voj'ne v svetu in o možnoistih za preprečitev napada. Dejal je tudi. da njegov obisk v Jugoslaviji nima nobe- inega poisebnega namena, da mu nudi ;le možnost izmenjave mišljenj. O pomoči, ki jo je Jugoslavija dobila iod ZDA, je g. Harriman dejal, da na to pomoč niso vezani nikakršni pogoji. D^jal je tudj, da je maršal Tito izrazil upanje, da se bodo odnosi med.Jugo- slavijo in ZDA razvijali v smislu več- jega sodelovanja in razumevanja. Nova gospodarska pomoč naši državi Vlade ZDA, Velke Britanije in Fran- cije so sklenile dafi v drugem letoš- njem polletju Jugoslaviji gospodarsko pomoč v znesiku 50 mlijonov dolarjev za nabavo surovin. To je bilo pred- stavnikom vlade FLRJ sporočeno 27. t. m. Največ bedo dale ZDA, in si- cer začasno iz sredstev programa i:a riomoč v obrambne namene 29.8 mili- jona dolarjev, medtem ko bo drugi del ameriške pomoči na razpolago po pdoibritvi kongresa. Velika Br';tar|ija bo piiispevala 4 miilijone fumiov ali 115 milijona dolarjev. Francija pa 2 milijardi frankov ali 6 milijonov do- larjev, kar pa mora še odobriti fran- coski parlament. Med predstavniki vlade FLRJ in predstavniki vlad ZDA, Velike Brita- nije in Francije se nadaljujejo razgo- vcri o izkoriščanju te pomoči in o na- bavah, razpravljali pa Ibodo tudi o gopcdarski pomoči za prvo polletje leta 1952. JUGOSLAVIJA SE NE BO UDELEŽILA KONFERENCE V SAN FRANCISCU Beograd, 25. avgusta. V zvezi s pozi- vom, ki ga je jugoslovanska vlada^ spre- jela cd vlade ZDA za sodelovanje na konferenci za sklenite\' mirovne pogod- be z Japonsko v San Franciscu, je vlada FLRJ sklenila, da ne bo sodelovala na tej konferenci. Predloženo besedilo na- črta mirovne pogodbe z Japonsko ne vsebuje odredb, ki bi se neposredno na- našale na kakršne koli (pomembne in- terese FLRJ, katerih vlada FLRJ v pri- pravnem trenutku ne bi mogla rešiti' z japonsko vlado na redni diplomatski način. Nesodelovanje Jugoslavije na kon- ferenci v San Franciscu pa nikakor ne pomeni, da se ne zanima za vprašanje mirovne pogodbe med zavezniki v pre- tekli vojni ter Japonsko. Vlada FLRJ pojmuje značaj rešitve tega vprašanja, v okviru splošnih naporo'v za ureditev mednarodnih odnosov in mirodji^bnega sodelovanja med narodi, ne samo na področju Tihega oceana, temveč v svetu sploh. Zaradi obstoječih odnosov v svetu, a posebej v Aziji, jugoslovanska vlada ne vidi možnosti za uspešno so-- delovanje pri reševanju vprašanj, ki so na dnevnem redu konference. Novice po svetu Praga. — Praško sodišče je obsodilo 5 biv- ših nacističnih funkcionarjev zaradi uničenja vasi ^>idice in Beniki na smrt. » Trst. — Na stadionu »Prvi maj« v Trstu bo od 2. do 16. septembra razstava »Naša borba za svobodo«, na kateri bodo prikazani dokumenti z bojev ljudstva Slovenskega pri- morja od leta 1918 pa do osvoboditve. Bim — Ena največjih italijanskih tovarn težkih strojev »Breda« bo v Milanu zaprla nekatero svojo oddelke ter bo zaradi jtega^ okrog 5000 delavcev ostalo brez dela. i Atene. — Vodja populistične stranke CalJ daris je objavil program svoje stranke, v ka-^ terem kot prvo nalogo omenja vzpostavitevj gospodarske demokracije, da bi se Grčija osvobodila raznih politično-gospodarskih bloJ kov. i Budimpešta. — V bližini Blatnega jezera) se je 19. avgusta pripetila železniška nesrečaj pri kateri je našlo smrt 6 ljudi, 18 ljudi j« bilo ranjenih. i Tokio. — Na Japonskem so nacionalisti zo- pet začeli dvigati glave, ker pričakujejo po sklenitvi mirovne pogodbe v San Frančišku ponovno oborožitev Japonske. New Delhi. — Predsednik združenja na- prednih indijskih književnikov profesor TJpa- dja.ia je imel na indijskih univerzah več predavanj o Jugoslaviji. Upadjaja je bil tri tedne v Jugoslaviji kot gost jugoslovanskega odbora za UNESCO. Oakland. — V Oaklandu se je 24. avgusta zrušilo veliko potniško letalo ter je ob tej priliki našlo smrt 50 ljudi. Washington. .— V Washingtonu so sporo- čili, da je poleg ZDA še 48 drugih, držav sprejelo povabilo za sodelovanje na konfe- renci v San Franciscu. Indija. Burma in Ju- goslavija so sporočile, da ne bodo sodelovale na konferenci, medtem ko Egipt, Sirija in Libanon na poziv niso odgovorili. j OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo Celja, da se bodo dne 2. septembra vršile praktične vaje PLZ. Znaki alarma se bodo dajali s sii^nami, ki so montirane nad MLO, Tovarno emajlirane posode. Cinkarno in Tkalnico hlačevine. Znak »zračni alarm« je pisk sirene z zavijajočim tonom od ene minute, a znak »kone« alarma« enoličen ton v trajanju ene minute. Ob letu nasvidenje Obiranje hmelja se bliža h koncu. Kmalu ne bo več po Savinjski in Šaleški dotini tega živahnega vrvnja, ki ga gledams tam danes. Ob svitu so cbiralke in obiralci na njivah in trgajo grenke cvetove. Po de- set do enajst škafov na dan. Tekmujejo med sabo. Gospodarji so glede obiranja strogi, a obiralci želijo čim več zas'iužiti. Zvečer bi rekel, da bodo ti marljivi ljudje utrujeni... Le malo jih leže takoj k počitku, drugi pa ob zvokih har- monike plešejo, se šalijo in sklepajo n-va poznanstva in prijateljstva. Ob ne- deljah je polno obiralcev na Gori Oljki, priljubljeni izletni točki. Zadovoljni so hmeljarji, saj je pridelek lep in dobro obran, — zadovoljni so obiralci, saj so dobili dobro plačilo in hrano. Vsi, ki odhajajo ;z Savinjske doline, cb silovesu stisnejo z grenkim sokom prežete roke in obljubljajo: — Ob letu nasvidenje. — Odkup žita je resna stvar Kot v ostalih krajih Slovenije, je tu- di v oikraju Celje-okolica odkup žita v polnem teku. Kot vedno^ se kaže tudi sedaj, da večina kmetovalcev razume IPiomen te gospodarske akcijte in se za- veda svojih dolžnosti ter diolžne koli- čine žita oddaja Odkupnemu podjetju. Poileg te večine pa so seveda posamez- niki, ki bodisi da nasedajo prišepeta- vanju reakcije, da žita ne bo treba od- dati, ali vsaj ne v celoti, pa ne oddajo teg-a, kar bi bili dolžni. Odločnost or- ganov KLO in OLG pa Je vsem tem pokazala, da tudi tu ne bo popuščanja. Tako so v KLO Blagovna nekateri večji 'posestniki čakali, da so prišli k njim državni organi, sedaj pa se izgo-, varjajo na najrazličnejše načine, ko viJ dijo, da so se pač všteli v svojih špeku-l lativnih težnjah. j J Tako kmet Cater Alojz iz Dol, lastniki posestva skoro 20 ha, ki bi moral od- dati 1541kg žita, kljub temu, da je bi|| pravočasno opozorjen vse do 20.8. n| žita nifii očistil in ga seveda tudi nI pripeljal. " 1 Enako kmet Urleb Kari, ki je bil dol- žah oddati 597kg žita, kolikor mu je dclcčil OLO na njegovo pritožbo, 22. 8. žita niitii ni imel omlačenega, češ da čaka n?, mlatilnico njegove sesitre, da mu ne b: bilo treba dati mlatilniške mciice. Obvestilo o roku obvezne od- dajo pa je dobil že 7. avgusta. Posestnik Soline Martin iz Goričice E 22 ha zemlje, k j je imel obvezne od- daje nekaj čez 1000 kg žit, od tega 6(53 kilogramov pšenice p« znižanj obvezi, ni di' dclcčenega dne pšenice sploh nič C!f:dal, ampafk le 194 kg ovsa in 25 kg ječmena. Izgovarjal se je, da je čakal komisijo, ki naj bi ugotovila, koliko je pridelal. Kmet Soline in vsi ti, ki še čakajo, gotovo pozabljajo na to, da so imeli že v jeseni i.eta 1950 obvestilo o tem, kolika bo obvezna oddaja žita in tako dosti časa, da bd posejaili potrebne površine z žitom. KLO Blagovna, ki se zaveda dolžno-; Fti, ki jih ima fect organ ljudske oblasti, je vse tu navedene kmetovalce tudi prijavil Javnemu tožilsitvu, katero jih je že cbtožiilo pred sodiščem. Vesti iz domovine Beograd. — Dne 18. in 19. avgusta so v Nišu kolektivi železniških postaj, kurilnic in sekcij za vzdrževanje proge niške železniške direkcije prvi v državi izvolili svoje delavske svete. Beograd. — Kombinat »Beton« v Novem Sadu pripravlja prototip montažne hiše, ki bo razstatvljena na letošnjem zagrebškem ve- lesejmu, kot vzorec montažne hiše,.namenjen za izvoz. Beograd. — V znak priznanja za izredne zasluge pri izvrševanju nalog v prvem pol- letju 1951, je Zvezna vlada podelila prehodno zastavico in denarno nagrado 365.000 din tudi Rudniku Velenje. Beograd. — Zunan.ie ministrstvo FLRJ .ie poslalo noto Donavski komisiji, ki pravi, da bo vlada FLRJ izdelala svoja pravila za plovbo na Donavi, v katera ne bodo sprejete tiste odločbe, ki, nasprotujejo duhu in smislu Donavske konvencije. Sarajevo. — V Bosni in Hercegovini so doslej odkupili 95 odstotkov volne od pred- videnega plana. Beograd. — Podpredsednik republike Bra- zilija Joao Cafe Filho je na tiskovni konfe- renci dejal, da narodi Jugoslavije in njena vlada izvršujejo veliko nalogo gospodarske reorganizacije -7- industrializacijo države. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ga je od- likoval z redom jugoslovanske zastave I. stopnje. Beograd. — Komisija za gospodarske pred- pise je izdelala načrte zakonskih predpisov o planskem ^upravljanju cospodarstva, o pla- čilnem fondu gospodarskih podjetij, o pro- računu ter o družbenem prispevku in davkih. Ti predpisi bodo predstavljali zakonsko pod- lago našega novega planskega in finančnega sistema, ki naj bi stopil v veljavo, po pred- logu komisije, 1. januar.ja 19.52. (Zakonski načrti o novem finančnem sistemu so ob- javljeni v »Slov. poročevalcu« dne 26. avg.>. Niš. — Pred Okrožnim sodiščem v Nišu je 24. avgusta bila izrečena sodba trem bolgar- skim vohunom, ki so delali za bolgarsko obveščevalno službo. Dva sta bila obsojena na 10 let, eden pa na 5 let strogega zapora. Split. — Podjetje »Transjug« bo te dni iz Splita odposlalo nove pošiljke strojev za naše nove predilnice, ki jih gradijo v Prištini, Štipu in Sinju. To je že četrta pošiljka stro- jev, ki so nabavljeni iz investicijskega kre- dita Vel. Britanije naši držživi. Ljubljana. — Ljubljanska tovarna kemič- nih izdelkov »Ilirija« je pred nedavnim pri- čela s serijsko izdelavo glavnikov iz trdega gumija. Tovarna bo lahko letno izdelala 30 tisoč glavnikov. Doboj. Medtem, ko so ta teden zapu- stile delovišča na progi Doboj—Banja Luka vse inozemske brigade, poslednja anglešk.T odide 1. septembra, bo prišlo v novi izmeni na progo še 10 mladinskih brigad iz vasi Bosne in Hercegovine. Beograd. — Zvezna vlada je izdala uredbo o odkupa kmetijskih pridelkov v prihodnjem letu po kateri se bodo obvezno odkupovali samo naslednji kmetijski pridelki: žito^ (pše- nica, rž, koruza, oves, ječmen in riž) ter svinjska mast oziroma pitani prašiči in volna. Beograd. — Železniška nesreča, ki se je pripetila 21. avgusta na progi Beograd—Ki^ kinda je terjala"* 8 smrtnih žrtev, 27 ljudi je bilo pa hudo ranjenih. Zagreb. — Vse tri hrvatske tovarne za pre- delavo sladkorne pese so začele 20. avgusta predelovati peso v sladkor, ki ga bodo letos proizvedle okrog 22.000 vagonov, kar bo prvič po osvoboditvi zagotovilo vse naše po- trebe iz lastnih virov. Beograd. — Gospodarski svet Zvezne vlade je izdal odredbo o odkupnih cenah za pitane prašiče, ki bo od 24,50 do 35 din za kilo- gram žive teže in prav toliko odkupnih bo- nov. Če preračunamo bone v denar znaša cen.?, za kilogram žive tež'e 70 do 100 din ter je znatno višja od lanskoletnih cen, ki so se kretale od 19 do največ 26,50 din brez bo- nov. Nove cene bodo povečale brez dvoma zanimanje proizvajalcev za večjo proizvodnjo in pravočasno izpolnitev obveznosti. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V ŠOŠTANJU JE ZASEDAL Dne 21. avgusta je v novozgrajenem sindikalnem domu bilo zasedanje četrti redne skupščine OLO. Po referatu po- verjenika za kmetijstvo tov. Primožiča, ki je govoril o kmetijskem zadružništvu, je skupščina isprejela tudi poslovnik CLO in razne odločbe. Sklenili so raz- širiti in utrditi kmečke delovne zadruge in KZ. Ekonomijo kmetijske zadruge Velenje bodo združili z rudniško, eko- nomijo v Šmartnem ob Paki s KDZ Go- renje in ekonomijo iz Ljubijo s kmečko delovno zadrugo v Mozirju. Govorili tudi o združitvi KLO Gorenje z KLO Šmartno ob Paki. Mestni odobor OF Celje sklicuje široko frontno KONFERENCO na katero so vabljeni vsi člani Okrajnega odbora OF, predsedniki in sekretarji teren- skih odborov OF ter zastopniki vseh mno- žičnih organizacij in društev. Za vse nave- dene je udeležba obvezna. Konferenca bo v petek dne 7. septembra v mali dvorani Do- ma OF. Mestni odbor OF Celje-mesto Stran 2 >SAVINJSKI VESTNIKTromedja«, ki je dolg 1411 m. Še precej dela in truda bo treba, da bo predor popolnoma dograjen. Po- trtd^no bo izkopati preko 30.000 ku- bičnih rrietrov zemlje, ograditi preko 13.000 kubičinih metrov betona, za pre- voz kamenja bo treba izvršiti preko 7000 voženj, za betoniranje pa bo po- trebno še preko 500.000 kg cementa. Celjska brigada bo s svojim delom v predoru pripomogla, da bo 20. novem- bra že stekel prvi vlak skozi predor. Sedaj dela brigada že 20 dni na beto- niranju in mladinci vlagajo vse sile, da bodo obljubo izvršili. Nekaj dni jih. je pri delu ovirala poplava v začetku avgusta, ki je na- pravila dokaj škode. Mladinci so še bolj zagrabili, da bi nadoknadili tisto, kar jim je voda razdejala. Mladinci III. celjske brigade so prišli gradit progo z zavesitjo. Oni ne pozna- jo nobenih vremenskih neprilik, in nfe- delj, ampak gledajo le, kako bi dosegli čimveč delovnih dni. V drugi dekadi po prihodu na progo so dosegli 11 de- lovnih dfti. Zato je tudi razumljivo, da je brigada samo v ©nepi mesecu za- služila naziv trikrat udarne in enkrat pohvaljene brigade. Delajo 8 ur dnev- no in se menjavajo, tako, da en. teden delajo .^noči, naslednji teden pa po- dnevi. Prve dni je bilo v brigadi veliko število bolnih, ki je doseglo tudi do 20, odstotkov. Seveda je bil med bolni- ki največji odstotek »zabušantov«. Z vzgojnim delom med m^ladlno se je kmalu stanje izboljšalo. Odstotek bol-' nih se je znižal, med njimi ni več »za- bušantov«. Vsakemu je sedaj jasno, zaikaj ise _gradd proge, in zavest do dela, ki v začetku pri marsikomu še ni bila dovolj razvita, je postala odkika vsa- kega mladinca. V začetku so imeli tudi težave s po- sameziniki, ker se mladinci med seboj niso poznali. Brigado namreč sestavlja mladina iz 7 okrajev, in sicer iz celj- skega, poljčanskega, mariborskega, slovenjgraškega, šoštanjskega, , trbo- veljskega in ljutomerskega. Sedaj se vsi med seboj dobro razumejo, delo in skupni napori so jih zbližali. Discipli- na je na višini ter se že od daleč po- zna, kadaj gre na delo >tretja .celjska«; s pesmijo odhajajo in s pesmijo se vračajo z dela. Ob prostem času je njihovo življe- nje zelo pestro. Prav radi igrajo od- bojko in so odigrali že več tekem z drugimi brigadami. Tudi pri plavalnih tekmah za prvenstvo »mladinske pro- ge« so dosegli le^e uspehe. Na sekcij- skem tekmovanju je Julka iz Maribora dosegla prvo mesto. Zvečer se začuje harmonika in petje, na plesnem odru r.a oživi. Ples se disciplinirano konča, čim da dežurni znak za počilek. V prostem času se med posamezniki raz- vnemajo živahni pogovori o najbolj- ših, kakor tudi o najslabših mladincih dotičnega dne.. Tudi humorja ne manj- ka v brigadi. Zanj skrbi kurir Slavko in Trboveljčan Picek. Še 20 dni in mladinci se bodo vrnili domov. Že sedaj si obljubljajo, da se bo|lo drugo leto zopet srečali na progi Knin—Zadar. V brigadi jih je večina, ki so letos prvič v ])rigadi, toda vsi ti pravijo, da ne bodo letos zadnjič, ker bodo drugo leto zopet odšli na progo. 1Nfa iprogi \^o mladinci spoznali delov- no zavest in mladinski polet ,in upra- vičeno so si osvojili parolo: >Mi gra- dimo progo, proga gradi nas!« Z. E. Meia p'""""!"' ^ iTmv^li^ in nepravilnim -] i Odkar so «istanovljena t Štorah Go-, spodarska podjetja, so stalno neso-? glasja med Upravo gospodarskih pod-i jetij in KLO glede upravljanja podje-^ tij. Tako je na osnovi omenjenih spo- rov KLO izdal dekret o razrešitvi upravnika, ki ga utemeljuje s tem, d« ima on »nepravilen odnos do KLO ii^j upravnega odbora delavskega sveta«.j Kako je KLO prišel do takega za-i kljiička? Ali bi upravnik morda imel] takrat pravilen odnos, če bi še nada-, Ije dovoljeval, da bi upravni odbor* delavskega sveta goljufal in se okori- ščal s splošno ljudsko imovino? AU| še ni dovolj škode, ki jo je povročill podjetju za okrog 190.000 din, ali je^ potrebno še več? \ Res se nam čudno zdi, kako je mo-= gel KLO tako pristransko in brez pre-^ vcrjenih ugotovitev, samo na podlagi' predlaga upravnega odbora, izdati de-; kret o razrešitvi. j Da so Krajevna podjetja kljub ovi-] ram, ki so jih imela, danes tako dobro, organizirana, gre predvsem zasluga^ prav upravniku Mekindi, ki je pole^^ lega vesten in marljiv uslužbenec. Nej bi bilo lepše, da bi ga nagradili, kerj jih je odvračal od protizakonitih de-i KRITIKA JE POMAGALA... Objav^ljeni članek o bivšem »Mleko- prometu« v Šoštanju je imel us.pešne 'posledice. Te dni je okrajna zveza KZ registrirala in prevzela podjetje, toda predsednik je zahteval od bivšega upravnika »Mlekoprometa« naj prekliče vsebino članka, česar pa tov. Palir ne bo storil, ker resnice noče preklicati. Z prevzemom podjetja »Mlekopro- met« so uslužbenci iprišli do rednih me- sečnih prejemkov, pa tudi ix>sllovanje 1^6/j€ zboljšalo. ReTuUaii mnozičnegd rentgenskega pregleda v Šošianja V mesecu maju in juniju sta v šo- štanjskem okraju dve JFluorografski ekipi S'likalii vse prebivalstvo iznad 15 let starosti. Že predpriprave so raz- sribale vse ljudi. Na vsakem KLO je bil ustanovljen poseben odbor zdrav- stvenih aktivistov, kjer so bile zasto- pane vse množične organizacije in ki je pod voc^stvom okrajnega sveta za zdravstvo pripravljal vse potrebno za to veliko akcijo na svojem terenu. Na 56 sestankih iin sejah ter 77 pre- davanjih zdravstvenih aktivistov o po- menu fluorografije so bili državljani seznanjena o akciji, razen tega je bilo raadeljenih na stotine brošur in pla- kwov ter napisov, ki so opozarjali nrebivalštvo na pomen čim večje ude- ležbe pri slikanju. Zaradi tega je bil odziv vkliub hribovitemu in težkemu terenu zelo velik, saj je udeležba v ^ečini krajev znašala preko 90%. Obe ekipi sta delali "po določenem planu brez oddiha; velik kamion s fluoro- !>rafom je prišel v vsako naselje, kjer ie bil dovoz mogoč (v 27 krajevnih odborih je bilo 40 fluorografskih baz). Rentsrensko je bilo slikanih prejco IS 000 ljudi. Ves ^ta ogromen material filmskih slik je obdelal >Center za fliiorografijo ila Golniku« v rekord- nem času ter sestavil seznam vseh ti- st'h, kjer je pljučna slika pokazala kaj sumljivega. Takšnih primerov je bilo okrog 500. Vse te ljudi so nepo- sredno po izvršenem fluorografiranju ponovno vsestransko pregledali zdrav- nrki iz zdravilišča Topolšice v dispan- zerjih Šoštanj in Mozirje ter z novo- montiranim nentgenom v Ljubnem. Pri tem so našli, da je skoro j>olovica sum- ljivih primerov povsem zdravih, osta- li pa večinoma bolehajo za neaktivno zaprto tuberkulozo (1 % od vseh fluo- rografiiraniih)! PrlibSižno 0,5% prebBi- valstva boleha za aktivno tuberkulo/vo (okrog 100 ljudi od 18.000 fluorografl- ranih), od tega ima 38 bolnikov od- prto pljučno tuberkulozo. Precejšen del le-teh je bil že prej poznan di- spanzerju. Vsi bolniki z odprto pljuč- no tuberkulozo so bili takoj napoteni na zdravljenje v bližnje lK)lnice: od teh je bilo 25 bolnikov sprejetih r zdravilišče Topolšica. Vsti ostali, ki jim ni potrebno bolniško zdravljenje, se nahajajo pod stalnim zdravniškim nadzorstvom obeh okrajnih protitii- berkuloznih dispanzerjev. Fluorografska akcija v šoštanjskcm okraju je bila doslej prvikrat v naši drža\'i izvedena v tako velikem ob- segu in tako' sistematično v predelu, kjer poleg industrijskega prevladuje Hgrarno prebivalstvo. Brezhibno uspe- la zdravstvena akcija nam je dala bo- gate izkušnje za nadaljnje delo pr )ti- tuberkulozne službe po ostalih okra-, 'ih. Poleg tega pa je pokazala, da je socialistično zdravstvo vkljub objek- tivnim težkočam ob sodelovanju vses^ii prebivalstva sposobno za tako široko organizacijs-ke ukrepe v korist zaščite ljudskega zdravja. V okrajnem ine- rilu je množ.ično rentgensko slikanje ookazalo. da*v šaleški in Gornji sa- vinjski dolini ni tuberkuloza nič bolj razširjena kot po ostalih delih Slove- nije. Obenem pa je pripomoglo proti- tuberkuloznim ustanovam imenovane- ga področja*; to je dispanzerjev v Šo-, štan.ju in Mozirju ter zdravilišču To- polšica, ki imajo veliko zaslug za u.sjMišno pobijanje jetike v teh krajih, da bodo še hitreje korakale k cilju, ki so si ga zadala: iztrebiti tuberku- lozo iz naših industrijskih središč in iz naših vasi. Cilk. ^ Pivovarna v Laškem izpolnila PETLETNI PLAN Leta 1938 je začela obratovati v La- škem skoraj najmodernejša pivovarna na Balkanu. Med okupacijo so pivovarno eksploa- tirali Nemci. Približno dva meseca pred osv^oboditvijo so zavezniška le- tala bombardirala železniški most čez Savinjo v Laškem. Takrat je bila močno poškodovana tudi pivovarna. Kmalu po osvoboditvi — maja 1945 — je direktor tovarne tov. Franjo Vil- har začel obnavljati pivovamiška po- slopja. Pivovarna je že v aprilu leta 1946 začela obratovati. Produkcija je silno hitro naraščala in se od 16.000 hI piva v letu 1946 po- vzpela na 50.000 hI v letu 1950. — Tako je bila presežena najvišja predvojna proizvodnja skoraj 200%. Po svojem tehnološkem procesu sodi pivovarna Laško med najmodernejše obrate te vrste. Ima najlepšo varilnico piva v Jugoslaviji in veliko vrelnico, kjer se vrši fermentacija (pivo tu pre- vre). Vloižne kleti so opremljene z že- leznimi in aluminijastimi tanki, ki imajo do 250 hI. Obrat ima tudi mo- derno smolarno, pralnico in polnilnico sodov in steklenic, kjer napolnijo v eni uri 1000 steklenic. Pogonski od- delek ima veliko kotlarno z dvema parnima kotloma, moderno strojnico s parnim strojem in dvema kompresor- jema za obširne hladilne naprave. Pi- vovarna ima kompletno napravo za izdelovanje kronskih zamaškov za ste- klenice in izdelavo lesenih zamaškov za sode. ki jih edino v tem podjetju izdelujejo za vso Slovenijo. V sodarnii oa sami izdelujejo sode ter jih tudi pospravljajo. V pivovarni je zaposlenih le 75 delavcev in uslužbencev, medtem ko jih je bilo pred vojno okoli 110. Pskrbovalntoi področjje laške pivo- varne zajema v^so Štajersko, izvzemsi mesto Maribor ter radgons/ki okraj, in okraje Krško, Novo mesto in Trebnje. Na tem terenu ima Pivovarna Laškd 52 zalog piva. Največ piva konsumi-| rajo okraji Gelje-okolica, Celje-mesto| in Trbovlje. Ker ima podjetje samoj tri kamione, si morajo jk) večini vsa zaloge piva same priskrbeti sredstva? za transportiranje piva. ■ Zavoljo dobre povezave in vzomegai sodelovanja med delavskim svetom, upramim odborom in vodstvom pivo- varne so bili doslej vsi proizvodni plani doseženi in ,tudi mnogokrat pre- seženi. Vodstvo pivovarne je ponosno na svoje udarnike, racionalizatorje in odliikovance. Delovni kolektiv je zelo marljiv ter ves iprežet s pravo delovno disciplino. Direktor Vilhar jioudarja, da njegov kolektiv ne pozna nikakr- šnega nerešljivega proizvodnega pro- blema. Zato je Pivovarma v soboto 25. av- gui-sita 1951 do 9. ure i-zipolnila PET- LETNI PROIZVODNI PLAN po koli- čin'. do6'm je t*'l pedl^tni p\sm po vrednosti že konec junija tega leta presežen. V sorazmerju z zadnjim predvojnim letom in s prvim letom ipetletke je proizvodnja t^ga pckrbstvo je sklenil, da bo v počastitev 10. obletuice J A priredil še več takšnih zdravniških obiskov, predvsem v od- claljene partizanske kraje. Vse te nevšečnosti bo treba odstraniti. Pre- gledati bo treba predvsem celoten vod in defekte odstraniti. Plinarna je vsa ta dela že predvidela in verjetno bodo že tekom tega leta na razpolago vsa sredstva za predvide- na dela. Za ta čas pa naj gospodinje še malo po- tri»e. ; Čakal sem ... "čakanje je svojevrstna obrt, ki se je posebno bujno razvila po zadnji vojni. Trna vse mogoče pridevnike: zabavno, dolgočasno, neznosno, ponočno, po- dnevno. zamudno ... izmislite si še kaj. vsakršno je lahko čakanje. Vsaka ur.efpn^ družba in družina ima za po- sameznega svojega uda določeno delo. Tucji pri čebelah opažamo to in jih dnje^nio v šolah marljivim in nemar- liivim učencem za zsrled. Zatorej je tudi pri naši družini (šest nas je) več ^li manj določeno, kaj kdo dela. Oče in mati služita denar, otroka se v glav- nem trudita, da omara za umazano perilo ni nikoli prazna (in, priznam, pridno hodita v šolo ter prav dobro naipredujeta), gospodinjska pomočnica — no. ta je pač za pomoč, zakaj pa bi jo sicer imeli, jaz pa sem za to, da čakam in sem tako pomočnik g6sp)o- diuTske pomočnice. Po štiridesetih letih službovanja (in čakanja na upokoji- tev!) sem tudi to dočakal. Vsaka urejena družba ima tudi svoje ustano>e. ki so tako potrebne, kakor družba sama. Nepotrebna posebnost današnieffa časa je čakanje. Včai^ih si videl dolge vrste čakajočih samo pri spovednicah, ne vem, ali so bili tedaj ljudje večji grešniki, ali so se bolj bali pekla kakor danes, vem samo to, da v*idiš danes vrste (posrečen izraz je »rep<') pri pekih, pri mesnficah, pri vseh trgovinah z »zagotovljenimi«« nredmeti, posebno dolge so bile pred ^reguliranjem cen« za tobak pred tra- ,fikamii. Kamor t>ogledaš — vrste! Res na je, da vse to ni ootrebno, ker je blaga dovolj in še nihče ni za lakoto umrl, samo sami sebi tega ne njoremo donovedati in verjeti. Med temi čakalci lK>ste večkrat opa- zili tudi mene —, razen pri tobaku, ''oskušal sem na vse načine, kako bi +a čakanja čimbolj skrajšal: Prišel sem /godaj, včasih že ob šestih zjutraj; ^astonj — vrsta je že stala, naimanj '00 ljudi, pred mesnico n. pr. celo na obeh straneh vrat, ker sta sekala dva mesarja, da smo bili lahko v dveh ^rstah. pa še nismo nikamor prišli, 'sai zdelo se mi je tako. Poskusil sem Sol j sredi dneva — ni bilo preveč ca- '-alcev in kazalo je. da bom hitro na 'rsti. Pa sem se pošteno zmotil. Pre- den sem prišel na vrsto, sd pričeli Sosebno oa pričele) prihajati tisti, ki >o bili (bile) »že prej tukaj«. Zoper ta že prej tukaj« ne pomaga nobena •nast in noben protest, če nočeš, da ne stakneš grobosti, pa če še tako dobro 'eš, da jih pred eno uro, ko si prišel 4 še ni bilo »tukaj«. Vdati se moraš, ■^n takih se nabere v eni nadaljnji uri 'akšnih trideset, ti pa — čakaj! Po- em sem poskusil priti- še kasneje, ko udi teh »že prej tukaj« ne bo. Našel em polno mesnico (ali trgovino), toda vrata so bila zaprta — razumljivo. kdaj pa naj gredo uslužbenci jest ali na ■sp.at. če bodo čakali na tiste, ki bi ,še iprišli. Da tako čakanje ni zabava, kakor sem že rekel, ve vsakdo, ki je sam to poskusil. Čais za hudiča ne mine. če- nrav teče. Ne veš, kaj bi delal, kam in kako bi postavljal noge, ki posta- jajo počasi nervozne. Oziraš se po nrostoru, da bi našel mesto, kjer bi se lahko )iočile oči ali našle kakšno za- bavo. Jaz sem v mesnicah prešteval orazne kljuke za meso, zdaj od te. zdaj od one strani. Izid ni bil nikoli enak in ^ako sem vedno lahko znova začel. V trgovinah sem delal kombi- nacije z raznimi škatlami in stekle- nicami i« če bi jih narisal, bi dale izvirne obrazce za sten^sVn slikarijo Računal sem, koliko velikih zavojev ie n. pr. »Divke« na polici in koliko je liialih; Jter sem se zmotil pri se- števanju ali pri množenju, »zabave« ni bilo nikoli konec. Da bi med tem časom že petnajstkrat dobil za 10 din kvasa, na' katerega sem včasih čakal, tega nihče ne pomisli. Pogovarjati se nisem mogel mnogo, ker imam žal samo to skupno točko z Beethovenom da sem močno naglušen (o muzikali- čnosti ni govora). Če bo šlo tako še dolgo naprej, se mi utegne dogoditi kakor tistemu de- vetdesetletniku, ki so ga vprašali, kako je živel, da je tako star, pa je odvrnil: »Čakal sem!< —oa Stev. 35 .SAVINJSKI VESTNIKc dne 1. septembra 1961 Stran 3 KULTURNI PREGLED Savinjskega vestnika Pred novo sezono Mestnega gledališča v Celju Za svoje delo v sezoni 1951—1952 si je Mestno gledališče v Celju osvojilo naslednji reperto^rni nači^: 1. Schiller: »Marija Stuart«. _ -2. Cakleron: »Sodnik Zalamejski«. — j.^Ostrovski: »Nevihta« ali >Gozd«. — 4. L.N.Tolstoj: »Vstajenje«. — 5. Ne- stroy: »Pritličje in prvo nadstropje«. — 6. PeSiromakovo jagnje«. — Jur- čič-Gradišnik: »Rokovnjači« in Gorin- šek: »Rdeča kapica«. Otvoritvena predstava bo — najbrž sretli oktobra — Schiller jeva klasična tragedija »Marija Stuart« v režiji Milana Skrhinška, člana SNG v Ljub- ljani, ki prevzame obenem umetniško vodstvo celjskega gledališkega ansam- bla. Ostala dela bodo režirali poleg Milana Skrbinška in domačih režiser- jev režiserji-gosti, s katerimi se gle- dališka uprava še pogaja. Z vsakim novo naštudiranim delom ho Mestno gledališče gostovalo tudi izven Celja, za Celjane pa je razpisan abonma, s katerim bodo imeli obisko- valci zasigurane stalne sedeže po zni- žanih cenah, s čimer ibodo odpadli razni očitki glede rezervacije prostor rov itd. Pri sestavi repertoarja se je uprava skušala približati zahtevi širokih slo- jev po ljudski igri in zdravi zabavi, ' pri čemer se sklicuje na naslednjo ugotovitev znanega slovenskega gle- dališkega kritika pesnika Frana Al- brechta: »Sprevideli smo končno, da oder ni samo prižnica ali tribuna, ni samo »moralna institucija« nekako v SchilleTJevem smislu, marveč da je tudi tisto, o čemer govori Hamlet: .ogledalo življenja'. Ogledalo času. življenju in družbi! Prav tako gleda- liška igra ni dramatiziran traktat ali esej (kakor tista slavna sovjetsko- ameriška odrska razprava — ,Rusko vprašanje'), marveč živ odraz živegd življenja. ŽivJjenje pa je zapleten« igra vseh življenjskih komponent, io^ rej včasih tudli ,Komedija', pa celoj burika in farsa.« (Podčrtal F. G. — i »Vesela zadevščina«. Ljubljanski dnev4 nik, L. I. 7. julija 1951, str. 4.) j Diskusija o novih slovenskih gleda-j liscih, ki jo je pričel tov. Lev Modic v| »Ljudski pravici«, je pokazala, da jd glavna ovira umetniškega vzponaj igralcev teh gledališč pomanjkanje kvalitetnih režiserjev, ki bi s svojo avtoriteto, strokovno razglec^anostjo in pedagoškim znanjem garantirali za umetniški dvig mladih igralcev. Upo- števiajoč to nesporno najvažnejšo ugo- tovitev omenjene gledališke^ diskusije, je nprava Mestnega gledališča napro- sila znanega gledališkega strokovnja- ka, režiserja in pedagoga Milana Skr- binšika, da prevzame v letošnji sezoni umetniško vzgojo našega ansambla Razen M. Skrbinška, ki že študira z našimi igralci Schiller je vo »Marijo Stuart«, je uprava naprosila še druge znane gledališke strokovnjake, da pre- vzamejo režijo posameznih del letoš- njega repertoarja. Tako bo po našem mnenju najuspešneje rešeno tisto vpra- šanje našega gledališča, ki je trenutno najbolj pereče: dati igralcem priliko in možnost pod vodstvom močne avto- ritete doseči tisto umetniško stopnjo, kii je potrebna za kvalitetno vprizo- rdtev posameznih del. Upamos da smo s svojimi ukrepi sto- rili vse, kar je bilo v danih okolnostih mogoče storiti. Na občinstvu je zdaj, da nas z 'obilnim posetom predstav podpre v našem stremljenju! F.Gradišnik. • CELJANI! OBIŠČITE PROSLAVO V V ČAST 400 LETNICE SLOV. KNJIGE IN ODKRITJE SPO- MENIKA PRIMOŽU TRUBARJU 9. SEPT. V VEUKIH LAŠČAH Ob 400 letnici prve slovenske knjige Približno sto let po tem, ko je Jo- hannes Gutenberg iznašel tisk in na- tisnil svojo znamenito dvainštirideset- vrstično latinsko biblijo (okoli 1453 do 1456), smo tudi Slovenci dobili prvo slovensko knjigo, pravzaprav dve kar drugo za drugo. Letu 1551 je izdal Primož Trubar najprej katekizem (Ca- techismus in der Windischen Sprach ... Anu kratku jK)duzhene s katerip vsaki zhlouik more v nebu pryti), ta_ koj za njim pa še abecednik (Abece- (larium und der klein Catechismus in (ler Windischen Sprach ... Ane Buqui- ze, is tih se ty Mladi inu preprosti Slouenzi mogo vkratkim zhasu brati nauuzhiti...) in s tem začel sloven- sko literarno tradicijo. Do tedaj je bil slovenski jezik samo govorjeni je- zik slovenskega ljudstva, ki je sicer imelo ire le dokaj bogat besedni za- klad amipak celo svoje narodine pesmi, a vse to le v ustnem izročilu. Posa- mezni zapiski za praktično dušnopa- stirsko rabo, ki so se nam ohranili v rokopisnih spomenikih od 10. do 15. stoletja (brižinski sipomeniki,, stiski, ce.^ lovski, škofjeloški in čedadski roko-^^ pis) še , ne predstavljajo sklenjend vrste. Trubarjevo odločno dejanje jej začelo vrsto slovenskih knjig, ki soj na mah uvrstile tudi slovenščino medl literarne jezike tedanje Evrope. Z iz-j redno bistrostjo je znaj Trubar obr-j niti v prid svojemu Ijiidstvu dve pri-! dob it vi tistega časa: napredno prote-' stantsko načelo, da mora imeti vsak človek možnost brati sveto pismo in poslušati bogoslužje v svojem materi- nem jeziku, in iznajdbo tiska. Gorečo borbenost za naprednejšo obliko ver- nosti je postavil na trdno osnovo zve- stobe in ljubezni do svojega ljudstva, iz katerega je izšel. Prav zato, ker ni pojmoval protestantizma samo po črJci kot okorelo zvest pristaš, ampak je kot samostojno misleč človek upora- bil njegovo napredno (m|iiselnost pri delu na svojem življenjskem j>odročju, je lahko postal začetnik slovenske književnosti. Samo nenavadno globo- ka in iskrena ljubezen do rodnega ljudstva ga je utrdila v ponosni misli, da je tudi ta »gmajnski« slovenski je- zik pripraven za pisanje in ga nti? k junaški odločitvi, dvigniti slovenšči- no na stopnjo književnega jezika. Ta odločitev je bila v resnici junaš_ ka in po svojem revolucionarna, ena- kovredna kmečkim puntom zoper fev- dalno nasilje in vsem ostalim priza- devanjem tiste dobe, omajati trdo du- hovno jerobstvo katoliške cerkve. Slo- venski protestanti so živeli in delali v težkih pogojih. Deželni knez je podpi- ral katoliško reakcijo in ostro pre_ ganjal nosilce protestantske miselno- sti. Trubar je moral zbežati v Nemčijo. Oddaljenost od domovine je pospešila sklep, ki je zorel v njem že več let, namreč da bi širil svojo napretlnejšo versko miselnost tudi s tiskom sloven- skih knjig. Ker pa pisanje in tiskanje protestantskih knjig tudi v nemških mestih-in državicah ni bila čisto svo- bodna in nenevarna zadeva, se nista smela na prvih slovenskih knjigah podpisati s pravim imenom ne avtor ne tiskar. Tiskar Morhart v Tiibingenu na Wurtemberškem je zabrisSVsled za seboj z izmišljenim podpisom na kon- cu knjig: »Gedruckt iii Sybenburgeil durch den lernei Skurvaniz«, Trubar pa se je na naslovnem listu katekizma skril za značilno ime »Philopatridus Il^ricus«, na abecedariju pa je na- vedel, da so molitve v njem »prepi- sane od aniga peryatila vseh Slouen_ zou«. Oboje pomeni isto in javno do- kazuje Trubarjevo ljubečo vnemo za dvig slovenskega ljudstva Šele nekaj let pozneje, v predgovoru k prevodii novega testamenta, je Trubar odkrito povedal, da je on pisec prvih sloven- skih protestantskih knjig. Poleg zunanjih težav je moral Tru- bar pri ustvarjanju temeljev sloven- ske književne tradicije premagovati tudi jezijcovne. Slovenski jezik je bil že • razdrobljen v narečja. Trubar se ie naslonil predvsem na svoj rodni do- lenjski govor in ostal trdno zasidran v svojem ljudstvu. Zato je odvrnil ne- varnost, ki je pretila prebujajočemu se slovenstvu iz na teoretičnih sklepih sloneoih predlogov njegovega nekda- njega učitelja, koprskega škofa Verge- rija, naj bi tiskal svoje knjigp v ne- kem umetnem jeziku, ki da bi ga ra- zumeli vsi Južni Slovani. Ustvaril je Slovencem prvi črkopis, ki so ga nje- govi sodelavci Krelj, Dalmatin in Bo- horič še izboljšali. Začel je s kateki- zmom, a je moral takoj dodati tudi abecednik, njegov poglavitni namen je bil, prevesti Slovencem predvsem vse sveto pismo. Velik del te svoje naloge jo opravil res kar sam, saj ni le prvi ampak tudi najplodovitejši slovenski orotestantski pisec. V vrsti njegovih del- sta poleg knjig novega testamenta in pesmaric vredni posebne omembe »Ta slovenski Kolendar« (1557) in »Cerkouna ordninga« (1564), s katero je zlasti izpričal svoje kremenito slo- venstvo, saj je ta knjiga statut samo- sfojne slovenske protestantske cerkve. TfuBar ni ostal osamljen, pridružilo se mu je kar lepo število sodelavcev, ki so mu pomagali množiti slovenski književni repertorij. Še za Trubarje- vega življenja se je slovenščina uve- ljavila s slovenskim prevodom celotne bibliie (Biblia, tu je vse sveitu pismu 4.. 1584), ki ga je oskrbel Jurij Da-1- matin, in s prvo slovensko slovnico, ki jo je istega leta izdal Adam Bohorič in sicer v latinščini pod mikavnim nrf- slovom »Aroticae hofulae« (Zimske uri- ce). Že leta 1592 je doživela sloven- ščina še eno priznanje: ne^piški huma- nist Hieronymas Megiser je v svojem slovarju štirih jezikov uvrstil med tri stare jezike tudi slovenščino in sicer kar na tretje mesto (slovar* je nem-^ ško-latinsko-slovensko-italijanski) in tudi sicer upošteval v svojih delih slo- vensko jezikovno in literarno gradivo kot enakovredno ostalim jezikom. Trubarjev uvod v »Katekizem«: Vsem Slo- vencem gnado, mir, milost inu pravu spo- znane božje skuzi Jezusa Kristusa prossim. Trubar in slovenski protestantski pisci šo ustvarili slovenski književni tradiciji tako trden temelj, da se je, čeprav s krčevitim naporom, vzdržala skozi poldrugo stoletje katoliške proti- reformacije, se v dobi razsvetljenstva že toliko iztrgala iz zamudniške zao- stalosti, da je dobila ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja prve literarne delavce z umetniškim hotenjem (Lin- hart, Vodnik itd.). Tem svetovni raz- voj dohitevajočim korakom pa je že v prvi polovici 19. stoletja sledil veli- časten vzpon v genialni pesniški oseb- nosti Franceta Prešerna. Njegova ne- smrtna poezija je bila že takrat prav kakor danes enakovredna najvišjim vrhovom svetovnih slovstev. Z deli pe- snikov in pisateljev naslednjih gene- racij, ki so budili in utrjevali sloven- sko narodno samozavest, od Levstika, Jenka, Stritarja, Jurčiča preko Ašker- ca, Cankarja, Župančiča do Finžgarja, Prežihovega Voranca in Bevka pa se je razrasla slovenska književnost tudi v šitino, tako da je začela postajati resnična last vsega slovenskega ljud- stva. To ljudstvo danes ve, zakaj sla- vi Trubarja, ki je zaoral prvo brazdo na polju slovenske književnosti, in je ponosno manj in na. svoje knjižno bo- gastvo, vin Primož Trubar v Celju Po Orožnovi Celjski kroniki pov- zeto, je bil Primož Trubar okoli leta 1550 kaplan pri sv. Maksimilianu v Celju. Bil je med drugimi kraji tudi župnik v Loki pri Zidanem mostu in v Laškem. Ko je bil v času reforma- cije pregnan iz naših krajev, je odšel v Nemčijo. Celjska kronika navaja, da je Primož Trubar 2. januarja 1560 izza časa svojega delovanja v Celju pisal iz Kemptena v Nemčiji cesarju Maksi- milianu pismo, v katerem pravi,, »da je pri kaplanii sv. Maksimiliana v Ce- li, ki je leta 32 do tal pogoreld bila, više od 500 goldinarjev za ipopravlja- nje izdal, dolge, koje so njegovi spred- niki naredili, poplačal, njive ino vino- grade naredil, dva mlina postavil, tudi desetine ino zemliša, ki so že zgublene bile, zopet nazaj pridobil.« Orožen še pripominja: »Ta Primož Trubar je vmerl 28. junia 1586. Njego- vega sina Feliciana Trubarja so kranj- ski stališi 1580 izvolili za svojega prid- garja.« M. Č. Priprave na proslavo 400 teintce Slovenske knjige v Celjtt Po "visej Sloveniji se vrše velike pri- prle za čim dostojnejšo (proslavo 400 letnice izida prve slovenske knjige. Dne 9. septembra bo ena največjllh pro- slav v Velikih Laščah, kamor se bodo zgrnili Slovenci iz vseh strani naše do- movine. Velilko število bo udeležencev tudi iz Ceija in okolice. Ko se vsi večji in manjši sflovesiki kraji pripravljajo tudi na domačo 400 letnico, od kar je Primož Trubar izdal svoj abecednik in katekizem v sloven- skem jeziku., ne sme zaostati tudi naše mesto. Osnoval se je v Celju za pri- pravo te pomembne obletnice tudi pri-j pravljalni odbor. Domača proslava bd ali v drugi polovici septembra aM v za j četku ototobra in bodo ob tisti'priliki razne prireditve, kakor alkademija a recitacijami in pevskimi točkafni, kon-j ceft, razstava sCovertske knjige i. dri Vrši se akcija za postavitev spomenika. Primoža Trubarja v Celju, ki bi bil prvi plastlični spomenik v našem mestu^ Fedor Gradišnik: PROBLEMATIKA 'Mestnega gledališča, V CELJW (Prispevek k diskusiji.) (Nadaljevanje in konec.) 'Zdaj pride zadeva, ki je iz tenlelja izpremenila vse dosedanje zadržanje ministrstva v vprašanju ustanavljanja novih poklicnih gledališč. Kakor smo zgoraj ugotovili, je bilo prav ministr- stvo tista instanca, ki je forsiralo usta- novitev poklicnega gledališča v Celju. Mesec dnipo končanem tečaju, ko smo že angažirali sedem absolverttov na novo ustanovljenem Mestnem gledali- šču, pa smo prejeli od istega ministr- stva dopis, v katerem sporoča, »da je treba formiranje poklicnih gledališč odložiti na čas, ko bo mogoče začeti zidati na Solidnih temeljih, t. j. na čas, ko bo v vsakem posameznem gledališču možno namestiti dovolj izšolanih ozi- roma v poklicnih gledališčih preizku- šenih igralcev in režiserjev. Nova po- klicna gledališča se bodo v bodoče formirala predvsem iz absolventov Akademije za igralsko umetnost. Na ta način formiranemu jedru pa bo v primeru potrebe mogoče pridružiti na- darjene amaterje, ki se bodo nameščaU za določeno dobo provizorično, to je na vsaj enojetno, po potrebi tudi dvo- letno preizkusno dobo. Amaterji, ki so se udeležili trimeisečnega (igralskega tečaja v Ljubljani in ki po mnenju pri zaključnih izpitih navzoče komi- sije izpolnjujejo pogoje za poizkusno namestitev, prihajajo v poštev za pO' izkusno namestitev v poklicnem gleda- lišču le v smislu tega dopisa. Zato jih usmerite v njihove dosedanje poklice.« Mi svojih igralcev nismo mogli usmeriti v njihove poklice, ker smo .;ih takoj po njihovi vrnitvi z gleda- liškega tečaja namestili za poskusno dobo enega leta, na kar so vsi pristali, -)ri te^m smo se.pa dobro zavedali, da je ^sedem poklicnih igralcev za poklic- no gledališče premalo in smo vedno o^ripravl jeni, v okviru finančne mož- nosti angažirati absolvente Akademije za igralsko umetnost, ki bi odgovarjali našim pNovim gledališčem je treba,pomagati. Priznati je treba, da do zdaj nismo dovolj storili.« Kdo nam "je doslej po- magal? Bilo je mnogo besed in nasve- tov, tudi obljub, boljša pa bi bila res- nična pomoč, ki smo jo pričakovali. Prihodnjo sezono bomo imeli v Celju najlepše in najmodernejše poslopje ▼ Sloveniji. Tudi to bo delo Celja sa- mega: iz lastne pobude, z lastnim na- porom in z lastnimi sredstvi bomo /.gradili svoj dom. In ko se bomo vse- lili v novi Talijin hram, bomo doka- zali vsem tistim, ki imajo danes za nas le nasvete, da bomo kljub vsemu na takšni umetniški višini, da nas ne b« treba biU Pl^d aU^