■ Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeinan velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr F administraciji prejeinan, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semenišldh ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedolje in praznik«, ob ",6. uri popoludno. -^tev. SOI. V Ljubljani, v soboto 3. septembra 1892- Letnik XX Sk lepili govor na slov. katoliškem shodu. (Govoril predsednik g. Fr. Povše.) Končan je daevni red tretji slavnostni seji, s tem pa tudi dovršeno delo, odmenjeno prvemu slov. kat. shodu I Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali na tem shodu, ljubi Bog Vam poplačaj Vaš trud. Zahvaljujem se prevzvišenemu pokrovitelju našega shoda, premilostnemu gospodu knezoškofu za prekrasne nauke, katere so nam milostno dajali v govoru tu v slavnostni seji, kakor danes zjutraj v stolni cerkvi v prekrasni pridigi. Naj jim Bog povrne ves veliki trud in bodi jim zagotovljena naša hvaležnost in dana obljuba, da hočemo kot pravi celi možje delovati za obrambo našemu milemu narodu najdražje svetinje, naše svete vere. (Živahna pohvala.) Hvala iskrena prevzvišenemu gospodu knezoškofu lavantinskemu, ki so s svojo navzočnostjo, osobito s prekrasnimi besedami počastili in osrečili naš shod. Na) njih zlate besede odmevajo po širni mili slovenski domovini in naj bi vsi, vsi slovenski sinovi ravnali se po teh zlatih besedah v srečo in slavo našega ljudstva. (Burna pohvala.) Hvala tudi Vam vsem. ki ste iz daljnih pokrajin širne slovenske zemlje prihiteli tu na shod. Niste se strašili truda in troškov, vneti za prevzvi-šeno ideje ste prišli v srce Slovenije ! Nosite seboj prisrčni pozdrav našim bratom in naodušujte za vse, za kar ste tukaj glasovali, da bo obilen sad obrodil prvi slov. kat. shod. (Odobravanje.) „Laboremus", delajmo po geslu svetega očeta Leona XIII., ki imajo za svojo načelo: „Ut omnes unum sunt", da smo vsi edini, in priljubljenega vladarja, cesarja Fvanca Jožefa I., ki ima za svoje geslo: „Viribus unitis!" Z združenimi močmi! Ako LISTEK Kriva sodba o kmetijstvu. Kako se ozdravi. Francoski domači učitelj je poučeval francoske kraljeviče. V tem je večkrat opazil, da njegovi visoki gojenci mrdajo, kader govori o kmetih, kakor so sploh takrat prezirali kmetijstvo. Zato jim jame nekoč tako-le govoriti: Pri Izraelcih so bili vsi poljedelci in pastirji, od glare prvega imena Jude do hlapca zadnjega rodu Benjamin; vsi so orali in pasli črede. Gedeon je mlatil, ko je bil poklican za vojvodo v oslobo-jenje svojega naroda. Kralj Savel je gonil par volov, ko mu poved6, da je mesto Jabes v nevarnosti. — Kralj David je pasel ovce, ko ga je prerok Samuel mazilil kralja. Davidovi sinovi, kraljeviči, so pripravljali pojedino, ko so bili ovce ostrigli. Elizej je bil poklican v preroka, ko je plužil z enim dvanajsterih očetovih plugov. Juditin prebogati mož je vzbo-lel in umrl na solnčarici, ker je dolgo stal pri želcih. Takoisto je bilo pri Grkih, Rimljanih, drugih narodih. Pri Homerju najdemo kraljev in knezov, ki so živeli ob polja in čredah ter delali z lastnimi rokami. bomo tako postopali in delali po nauku Vzveličar-jevern : „Ora et labora", moli in delaj, bode nam v pomoč blagoslov iz nebes in zagotovljena nam je zmaga, ker, zaupajoč v sveti križ, ne moremo propasti, saj meri naše delo na ohranitev najdražje svetinje, svete vere, ki je vsikdar bila v srečo milemu slovenskemu narodu. Podajmo si roke v spas domovine, kateri hočemo ohraniti vedno udana in zvesta srca. Bog blagoslovi naše delo ter dodeli, da se zopet vidimo na drugem slov. kat. shodu. (Dolgotrajno in burno odobravanje.) Vera in narodnost. (Govoril g. dr. Ivan K r i ž a n i č na slovenskem katoliškem shodu.) Srečnega se štejem, da sem doživel I. slov. katoliški shod! Slovenske tabore smo že praznovali, danes je zbran pred nami I. slovenski katoliški tabor. Na slovenskih taborih razpravljali smo slovenske reči, — katoliški shod naj postavi slovensko reč za vselej na trdna tla, na nepremakljivo podlago sv. vere. V tem današnjem taboru našem gledam danes slovenski, katoliški narod ! Govoril pa bom o razmerah med vero in narodnostjo. Nam katoličanom je najvišji smoter sv. vera; drugi pa brdijo in rinejo narodnost naprej, da bi jo postavili na prvo mesto. Ko bi se vendar enkrat sporazumeli o tem vprašanju, da neha večno pričkanje in pikanje o stvari, ki je med katoličani že kot davno rešena. O ljubi Bog, kako bi vendar želel, da bi prvi slovenski katoliški shod podrl to steno, ki nas loči na dva tabora, da bi premostil to globoko razpoklino, ki zija med nami; da bi po-gladil, kar je ojstrega v tem vprašanju, — o takrat bi pač katoliški shod dosegel svoj popolen namen. Ne v^m. če bo moja beseda katerega nasprotnika pregovorila? Ne verjamem; a trdno upam, in Hezijod je sestavil dolg spev na hvalo poljedelstva, trdeč, da poljedelstvo je najboljši pomoček, poštenemu biti in obogateti; zato je grajal svojega brata, kor je hotel odvetnikovati. Ksenofont pravi, da Grki, dospevši na vrhunec omike, poljedelstva niso nič manj čislali. Strogi sodnik Katon je izvrševal vse službe in časti takrat mogočne ijudvlade rimske; upravljal je vojsko, bil velik govornik, slovit pravoslovec, bister državnik, pa ni pomišljal, pisati, kako se obdeluje polje, vinograd, kako je treba napravljati olje in vino. Magon kartaški je pisal 28 knjig o poljedelstvu. Egipčani so celo molili živali, ki 80 jim pomagale pri delu na polju. Peržani so imeli v vsaki okrajini poljskega oglednika. Gir mlajši je svojeročno si napravil vrt ter ga sam obdeloval. V veliki časti je poljedelstvo na Kitajskem; le v severnih krajih ni preveč v čislih, ker se ne izplačuje zaradi pustih tal. Slovani so od nekdaj gojili poljedelstvo, in od njih so se drogi učili kmetovati, znamenje, da so bili izobraženčjši od drugih narodov, vzlasti Nemcev in Frankov, ki so prebivali po hostah, šumah in gozdovih, hodili oblečeni v medvedjih in zverinjih kožah, kratkočasili se s pretepi ter lovili zveri. 1. Ni li torej boljše in plemenitejše, pečati se s poljedelstvom in govedarstvom, kakor divjati za to moli in prosi katoliški shod večnega Boga, naj srea spreobrne On, ki je vsegamogočen. Bog, da se samo zglasi, in že je premagano srce. Sv. Pavel se je prej tudi hudo poganjal edino le za narodno reč (paternas meas traditiones [Gal. 1, 14.J), ko se je pa Bog zglasil, razširilo se je srce svetovnega apostola, da je objemalo vse narode celega sveta, in pri tem njegova narodnost ni trpela, ampak še le zdaj je dokipela do vrha! Če tedaj o narodnem vprašanju govorim, ne sme in ne more biti moj namen, da bi s pikro besedo razdor povekšal in razburjene duhove še bolj razdvojil; nikakor ne! Kerjojmene! nesloga nas že itak tlači, ne daj Bog, da nas kedaj potlači. Milo mi je pri srcu, če Vam dopovedam, da se je nekdaj naša slovenska domovina razprostirala od izvira Drave do Črnega morja in od obal Donave doli do sinjega morja, a po neslogi smo se srečno znebili tega preobširnega posestva!! Poldrugi milijon še nas je ostalo. Ta poldrugi milijon tudi prav lahko potrosimo, če nas sloga o pravem času še ne ojači. Če moram slišati ali brati o slovenski neslogi, tako me srce boli, kakor bi me s pestjo po licu bili! I. Kaj je narodnost? — Menim in trdim, da je največje zlo našega časa nejasnost in nedo-Iočnost pojmov. Narodnost! — Kolikokrat se sliši ta beseda, in vendar, koliko jih je, ki imajo pravo misel o njej! Narodnost je posebna svojost jezikovna in običajna, več ali manj ljudij združenih po enem i in istem jeziku. Bistvena podlaga narodnosti je tedaj jezik ali govor človeški. a) Vprašam: Ali tedaj more biti jezik najvišji smoter vsega delovanja, in narodnost zadnji cilj ali svrha vsega dejanja našega? Nikakor ne! Drugače bi imeli namreč toliko najvišjih smotrov, kakor je | jezikov, ali prav za prav ne imeli bi nobenega najvišjega smotra, — ker, kar je najvišje, je samo zvermi, teptati livade, gaziti obsejana polja. — Ni li rodovito gibanje poljedelčevo bolje od silnega in nepravilnega lovčevega? — Niso li voli in ovce človeški družbi toliko koristni, ko psi in konji? 2. Niso li kmetje v prvi vrsti, ki z delom preživljajo sebe in še druge, tudi one, ki se štejejo med boljše stanove: meščane, uradnike, plemeni-taše, duhovnike, vojake, rokodelce? Ne prihaja li ves živež v zadnji vrsti od zemlje in od živali, ki jih zemlja redi? 3. Če tudi so v kmetijstvu ljudje: polni napak, nerodnostij, razbrzdanostij, niso li temu največ krivi višji stanovi, ki kmeta zaničujejo, zanemarjajo, mu slabe vzglede dajejo ter njega pritiskajo? Če tudi feo res nekateri med kmetijstvom graje vredni, ali se sme zaradi njih zaničevati in prezirati celi stan? Sicer je pa ravno v kmetijskem stanu največ zdravih in čvrstih ljudij, bistrega uma, poštenbga srca, dobre volje, in najmanj postopačev in lenuhov, primeroma največ znanja za njih stan in poklic, najmanj po lastnem zadolženju propalih hiš, najmanj krivičnih pravd, goljufij, Bleparstev, zvijač. Po takem ni pravega razloga, da po strani gledajo kmetijski stan, pač pa, da ga spoštujejo. Kader kmet odvrže motiko in lopato, popusti plug in polje, takrat je stoka in joka, takrat ljudje trepetajo. Vi lina ki. eno. Vera je nad narodnostjo, ki je samo ena. „En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh, kateri je čez vse" (Efeš. 4, 5, 6.) b) Nadalje govor človeku služi kot socijalnemu bitju, da ž njim izraža svoje misli in čute, svoje želje in svoje sklepe. Kar je pa po svoji naravi sredstvo, ne more ob enem biti cilj ali svrha, to bi namreč bilo protislovno. Ni tedaj narodnost najvišji smoter za človeka, ampak vera ; pač pa imajo vsi jeziki in vsak jezik vesel posel in prelepo nalogo, da vero spoznava in hvali Boga, ki je naš cilj in konec: „Vsak jezik naj spozna, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta. (Fil. 2, 11.) Zato pa so na biiikoštuo nedeljo šli vsi jeziki „vseh narodov, ki so pod nebom", na božjo pot v Jeruzalem, kjer so bili od sv. Duha v službo sv. vere posvečeni, tako da so sv. apostoli „zdajci začeli govoriti v raznoterih jezikih, kakor jim je sv. Duh dajal izgovarjati." (Dj. ap. 2, 4—5.) c) Slednjič različni jeziki sami pričajo, da ne £re narodnosti oboževati in jo povzdigati nad vero. Vsi razni jeziki namreč vpijejo : Ravno zato nas je Bog razdelil in različil, ker Njemu nismo dali časti, ampak smo hoteli poveličati svoje lastno ime. Zato nas je Bog raztrosil po celem svetu, da zdaj vsak v svojem kraju pridigujemo: „Dajte Bogu čast, in ne stavite svojega imena nad ime božje!" Ako tedaj takozvani čisti narodujaki hočejo narod, narodnost postaviti kot neko višje bitje, tedaj njim slovenski jezik sam oporeka in se zvija pred njimi in pravi: „Nikarte me staviti nad vero, nad Boga, da me Bog ue trešči ob tla, ki me je zbog tega razdelil, ker sem glavo svojo vzdigal zoper svojega Gospoda." — Iu res, zgodovina nas uči, da je Bog zatrl narode, kateri so se mu zoperstav-Ijali, — „srečni pa narod, katerega Bog je — Gospod!" (Ps. 32, 12.) Res lep, prelep je slovenski jezik, blag je in mil iu čil, z euo besedo: materin jezik je; toda če bi bit še mnogo lepši, zvoneč kakor angeljski jezik, — ne izhajali bi ž njim. „Ce bi človeške in angeljske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, bil bi kakor bučeč bron ali zvoneč zvon." (I. Kor. 13, 13.) Naj tedaj le ostaue red v našem geslu: „Vse za j vero, dom, cesarja!" II. Odkod pa je na svetu razlika jezika? Ali so razni narodi že od začetka sveta ? Nikakor ne ! Sveto pismo odločno pravi, da je od začetka bil „le en narod, in vsi govorili so le en jezik". (I. Moj. 11, 6.) In ker so imeli vsi eno govorico, dejali so: „Pridite, sozidajmo si stplp, katerega vrh naj se dotika nebes, in storimo sloveče svoje ime". To je bil takozvani „babilonski stolp". „In Gospod Bog je stopil doli in je videl stolp, iu je rekel : Glej, le en narod je, in vsi en jezik govore, pridite, stopimo doli iu zmešajmo njim jezik, da drug druzega ne bodo razumeli". Bog sam je tedaj zmedel človeštvu prvotno govorico ter jih je po narodih razločil in različil. Iz tega sledi, da so vsi narodi in tedaj tudi slovenski narod od Boga, in da je tudi nas Slovence Bog dal. Božja volja je tedaj, da smo mi — Slovenci, iu če nam kedo narodne pravice krati in narod tlači, on se upira božjej volji ter nasprotuje naredbi tistega Boga, ki je po svoji modrosti hotel da se človeštvo razlikuje po narodih. Vsak narod, in tudi slovenski narod ima pravico biti po božjej volji, po božjej postavi ; edina resnična in prava podlaga narodnosti je tedaj božja postava ali z drugimi besedami: sveta vera. Tedaj pa narod ni nad vero, pač pa je vera trdna podlaga narodnosti. In kedor vzame uarodu vero, vzame mu trdna tla, in kedor mu vsiljuje golo narodnost, poriva ga z njegove podlage, in čudni prizori hkrati narod, in narodnost in narodnjaki visé v zraku!! „Pustite tedaj Slovencem dve reči, ki ste nam dragi, kakor svetle oči : sveto katoliško vero in pa besedo materino". (Slomšek 1. 1862.) Tedaj narodnost stavimo na vero, to bo pravi „narodni dom", — gola narodnost zida „babilonski stolp!" — In če kedo podkapa vero, izkapa nam desno oko, to pa boli, zato pa danes prvi slovenski katoliški shod n» glas vpije zoper tako krivico. » Ali se kedo drzne dvomiti o čisti njegovi ljubezni do svojega naroda? In če ne, — poslušajmo kako nas uči Slomšek: „Prava vera bodi vam luč, materini jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike". (Drobt. 1862.) Vera nas naj uči rabiti ključ; in kaj vera prepoveda pojedincu, ne sme se učiniti tudi v imeuu naroda. Kakor je vsakemu posamezniku rečeno: ne ubijaj, ne prešestuj, ne govori krive priče itd., isto je prepovedano tudi celemu narodu, ki je skupina pojedincev, in tudi narodno blago se bo cenilo po tem, je-li pravično ali ne, ne pa po tem, ali je zavito v t r o b o j n i zavoj. Kakor je pojedinemu zapovedano: Spoštuj očeta itd. tedaj je pa tudi greh v imenu narodnosti napadati svetega očeta, škofe itd. itd. Prava vera bodi vam luč itd. — Ljubi Bog je zmedel jezike, da bi preprečil greh, in tedaj tudi zdaj razkropljenim jezikom ne more dopuščeno biti, kar je greh, da Bog narodov zopet ne kaznuje. In še eno Slomšekovo naj povem. Leta 1848 govori v „Laib. Kirchenztg." o narodni ideji, katera se je med narodi tolikanj probudila, in potem pravi: „Zal, da puntarska stranka narodno idejo le prepogosto zlorabi in se je poslužuje za svoje posebne namene". Tem besedam imam jaz le pristaviti, da se zdaj — žal — take stranke nahajajo pri' vseh narodih, in da zdaj narodno idejo zlorabijo in se je poslužuje za svoje „brezverske liberalne namene". Le recimo: gola naroduost je divjak. Naj izraste iz tega divjaka še tako visoko in košato drevo, in naj ima cvetja toliko, kakor bi sneg na njega padel, je vendar divje drevo, in nikdar in nikoli narodu ne bode nosilo drugega sadu, kakor — lesnike. Le požlahtujeno drevo prinaša žlahtnega sadu. Kdo nam bo požlahtnil narodno drevo? Kje je mladika, katero jej naj vcepimo? Veliki prerok Izaija pokazal nam je to mladiko. Zrastla je iz Jesetove korenine in jej je ime Jezus Kristus. Sam nebeški vrtnar je požlahtail tudi to drevo, in sveta vera oblažila je tudi narodno vprašanje. In le po sveti veri požlahtujeno drevo bo prineslo Slovencem zopet sladkega, okusnega sadu, — in sladkega, božiega — miru! To daj Bog in Marija!! (Burno dolgotrajno odobravanje.) Posvetovanja v odsekih. 1. odsek: Šola. (Dalje.) C. g. Ivan Kralj iz Goric-e izjavi, da se vjema z mislimi preč. g. vodje T. Zupana glede ustanovitve slovenske učiteljske pripravnice in omenja, da se je v katoliških semeniščih odgojilo mnogo mož, ki so pozneje stopili na čelo liberalnim strankam, in da bi liberalci morali biti za to hvaležni, da se ustanavljajo semenišča! Z iskrenimi, prepričevalnimi besedami opisuje na to veleč. g. župnik F. S. Šegula pri sv. Duhu v sekovski školiii pretužno stanje in osodo Slovencev sekovske školije. On, edini zastopnik teh Slovencev na slov. kat. shodu pozdravlja navzoče v imenu jednajstih slovenskih župnij z bolestnim vsklikom „Morituri vos salutant!" S'rajnim ponem-čevalcem so izročene po ogromni večini prebivalstva slovenske župnije Apače, Omurek, Spielfeld, Lučane itd. Te slovenske župnije imajo čisto nemške šole in edino le pri S<\ Duhu se je mogla še ohraniti deloma slovenska šola, a kako dolgo bo mogoče jo braniti še pred tujim navalom? Nemški „schulverein" vsiljuje povsod svoje novce ;n ustanavlja šole-ponem-čevalnice, tako v Arvežu, kjer prebivajo sami Slovenci, ali je v šoli in cerkvi vse nemško; ravno tako v dtugih krajih. Krasne so one pokrajine, rodovitna polja obdeluje marljivo ljudstvo, o katerem se pa bode, da se razmere ne obrnejo na boljše, kmalu samo govorilo: da je bilo! Zato poživlja govornik slavno družbo sv. Cirila in Metoda, naj se ozira i na te zapuščene kraje. Pa še na druge zapuščene Slovence hoče govornik opozarjati, iu ti so Medmurci, — ki že umirajo. Kako prežalostna je njih usoda, kaže to: ko je govornik služboval v Radgoni, prihajali so ljudje po noči k njemu vpisovat se v družbo svetega Mohorja in istotako po noči nosili so knjige v vrečah na svoj dom, da ljudje — nasprotniki — ne izvedo, da kupujejo in dobivajo slovenske knjige. Še so duhovniki, ki v mili slovenščini uči ljudstvo svetih resnic, a kako dolgo še? In ti duhovniki izpostavljeni so raznim insultom in po listih se sramoti njih ime. Zato je pač upravičen pozdrav „Morituri vos salutant!" Govornik sklepa z željo, da se prvi slovenski katoliški shod spominja i teh zapuščenih j Slovencev. I Prepričevalne besede čast. g. Šegule zazdele so se nam kakor zadnji klic umirajoče raje slovenske; in da je vrli govornik govoril vsem do srca, kazalo je vseobčno pritrjevanje in odobravanje. G. dr. Š ušteršič naglaša, da je podlaga, na kateri je zidana družba sv. Cirila in Metoda, dobra. Pravila sama po sebi pa društvu ne dajejo življenja, kakor kažejo univerze, katere je osnovala in ustanovila katoliška cerkev, na katerih se pa sedaj izšolajo najhujši sovražniki sv. cerkve. Kar daje vsaki napravi, osobito vsakemu društvu življenje, to so osebe, — vodstvo. In ravno to nas navdaja z nezaupljivostjo nasproti družbi sv. Cirila in Metoda, ker se bojimo, da ne postane orožje v rokah slovenskega liberalstva. (Odobravanje.) Tega se bojimo. Do sedaj družba res ničesar napačnega ni storila, ali kakor sem povdarjal, je vodstvo deloma v takih rokah, da do njega noben katoličan ne more zaupanja imeti. (Dobro.) V tem oziru narediti jasnost, je naloga našemu shodu. Govornik nato razpravlja pogajanja med pripravljalnim odborom in družbinim vodstvom o govorniku, ki naj bi bil zastopal na kat. shodu družbo sv. Cirila in Metoda ter ga naprosil, naj mu naznani govornika, ki bode govoril v imenu družbe. Družbino vodstvo je na to naznanilo g. deželnega poslanca L. S vete a. Pripravljalni odbor je bil vesel, da se je ta gospod izbral za govornika, ker znano mu je bilo, da je ravno g. L. Svetec naglašal ob pogrebu dr. Janeza viteza Bleiweisa, da hočemo ostati zvesti staremu geslu očeta slovenskega naroda: „Vse za vero, dom, cesarja!" Ko pa je g. L. Svetec prišel k razgovoru v Ljubljano, razvijal je v pričo pripravljalnega odbora taka načela, da je moralo vse osupniti. Mej drugim je gospod trdil, da vera sploh ni v nevarnosti in ; torej ne more biti na dnevnem redu; v nevarnosti je le narodnost, in če to ohranimo, služimo tudi veri; dandanes mora se vse klanjati le narodnosti i itd. — Naravno je, da ga vsled teh izjav priprav-i ljalni odbor ni mogel vsprejeti kot slavnostnega j govornika, ki naj bi zagovarjal načela, ki so odbor I sploh vodila pri osnovanju tega shoda, ker je izražal | tako čudne nazore o vsem sedanjem gibanju. Pač j pa se mu je odbor zahvalil za njegov trud ter mu I dal na prosto voljo, da v dotičnlh odsekih razvija j in vtemeljuje svoje nazore, kakor mu drago. — I Družbe sv. Cirila in Metoda odbor ne more brezpogojno priporočati. Treba je boljšega zagotovila, in ( če se postavi na čisto katoliško stališče, potem jo i hočemo priporočati in podpirati z vsemi silami. (Živahno pritrjevanje.) Oglasi se na to č. g. K o b 1 a r , ki priporoča j družbo, č. g. dr. Pavlica pa nasvetuje, naj se re-j solucija dopolni tako: Ustanovi naj se učiteljsko semenišče s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda, „ki se toplo priporoča s pogojem, da se v bodoče or-1 ganizuje v župnijah v soglasju z našimi prevzviše-, nimi vladikami." (Živahno pritrjevanje.) (Konec sledi.) / 5. Odsek: Tisek. Zborovanje odsekovo odtvori od osnovalnega shoda izbrani predsednik č. g. profesor Anton Z u-p a n č i č , ter imenuje tri reditelje gg.: Lekše-ta, P. Bohinjca in Lesjaka ter da besedo referentu pripravljalnega odbora, č. g. profesorju Kržiču, ki govori: Leta 1883 sem bil v Parizu iu videl na trgih izvoščke, branjevke itd., da so imeli časnike v rokah in prebirali. Tudi pri nas Slovencih raste vedno veselje do branja in bero vsi stanovi. Kdor pa mnogo bere, preide mu isto, kar je bral, sčasoma v glavo in srce. In to so posebno naši nasprotniki dobro uporabili. Papirnato stoletje je zdaj; s papirjem, tiskom se naredi grozno mnogo, statistika o tisku je strašno velika ter nam kaže, da je večina tiska v rokah nasprotnikov. Katoličani morajo tudi isto storiti, gojiti na vso moč tisek, da se morejo braniti, a ne samo braniti, ampak tudi pozitivno delovati. Zato pa je tudi pripravljalni odbor za katoliški shod dal na dnevni red tisek (bere uvod k dotični resoluciji). Zdaj ljudje ne ljubijo velikih del in debelih knjig, zato ima časnikar dandanes prvo besedo. Časniki pa so trojne vrste: 1. ki vero pospešujejo, 2. veri nasprotujejo, 3) ki so mlačni gledi vere. Kristus pa pravi: „Kdor ni z mano, je zoper mene", in zato je treba po vsi moči časnike prve vrste (Dalje v prilogi.) Priloga 2Q1. ¿tev. „Slovenca" dné 3. septembra 1893. podpirati, drage »rsto zatirati, tretje vrste pa vne-mati in če se ne dado, tudi zavreči. Žal, da je tadi v jeziku, ki ga imenujemo svoj materui jezik, mnogo židovsko-liberaluega, okušeuega berila in ravno tak gnoj, kakor nekdanji „Brus" ali temu podoben sedanji list (,klici: „Pavliha"!), je treba odstraniti. Torej dttlujmo vsi po svojih močeh: spretni pisatelji naj pišejo; imoviti naj tisek gmotno podpirajo; , vplivni možje pa pospešujejo. Zato je opravičena 1 resolucija pod 1. a) (bere). Mnogo je že storilo uiše kouservativuo časni- , karstvo, a ko bi bilo dobro vrejeno, storilo bi lahko ' še več. Kar je bilo do zdaj pomanjkljivega, glejmo, da bode za prihodnje bolje. Pazilo se je premalo pri časnikih, kij hvalijo in kaj grajajo, in pogrešala se je posebno jedinost v časnikih. Zato je sprejel pripraljalni odbor to-ie resolucijo 1. b) (bere). Katoliško časnikarstvo pa ni možno napredovati dobro brez dobrega dnevnika. Tak nam je potreben, a le jeden, zakaj dnevnik stane mnogo. Torej je potreba ali sedanji dnevnik „Slovenec" sprejeti ali pa nov list zasnovati. Nov list zasnovati pa bi ne bilo modro in bilo bi težko in zato se oklenimo sedanjega „Slpvenca" in na vso moč ga podprimo, da se ¿boljša in postane res središče slovenskega časnikarstva. (Klici: Dobro!) Nekaterim se zdi „Slovenec" preojster, drugim premehak itd., toda «sem se ne more nikdar ustrtči in mi smo pač taki, da vsem laže odpuščamo, kakor sebi. Zato 1. c) (bere). Toda dnevnik ne more vsemu kaj, zato je treba tudi lokalnih listov, kakeršnih že imamo (bere nadaljevanje 1. c)). Pred vsem imamo imenovati našo dražbo sv. Mohorja s hvaležnostjo (bere 2. a) (jromovito „živio 1"). Kar pa je dražba sv. Mohorja z« maso narodovo, to je „Matica Slovenska" za olikane Slovence in zahvalo moramo izreči modremu sedanjemu predsednika, č. g. pro£ J. Marnu, ki tako modro že toliko let vodi ta zavod (klici: „živio 1") in izrekamo žiljo, da bi kmalu «agledajo beli dan nadaljevanje filozofije č. g. dr. Lampeta (klici: „živio 1"). Zahvalo izreči moramo tudi raznim katoliškim tiskovnim društvom, kakor v Maribora, Ljubljani, Gorici, ki delujejo za katoliški tisek, in Jco bi bil katero tako društvo izpustil, misli naj si vsak, da tadi ono mislim. Zato 2. b) (bere). Imamo 5e mnogo berila, ki pa ljudem ni že tako znano in zato je treba iznova tiskati stara dela. — Duhovščina slovenska je dala že mnogo denarja za berilo in prosimo, naj še dd.— Parne knjižnice so v prejšnjih časih posebno lepo delovale in umestno bi bilo, da bi se oživele take knjižnice. Zato 3. c) (bere). 4. a) točka sega že bolj v katoliško življenje in zato je želja izražena, da bi se spisi mladini namenjeni posebno širiti. Marsikatera knjiga za mladino se je vtepla, ki nima te vrednosti in zato so se nekateri možje trudili v ta namen in tudi naše tiskovno društvo je to storilp. Dandanes se mladina po srednjih šolah mnogo popridi po slabih spisih, tudi slovenskih, ki niso za mladino in zategadelj je treba za mladino posebne izdaje slovenskih klasikov. Bajni Levstik sam je rekel pred smrtjo, da bi se nekatere njegovih pesnij ne obelodanile — pa so se vendar-le. Šole imajo mnogo zaukazov, ki vrata odpirajo izpotalcljivosti. Pri točki 4. b) predlagam, da se izpusti besedica „zato" in glasi resolucija: „Prvi slov. katol. shod priporoča vsem pisateljem---(Prebere 4. a) b) c). ' - Predsednik g. Zupančič popraša, ako ima kdo splošno kaj izpregovoriti o resolucijah, in ko se nlkdo ne oglasi, predlaga, da se preide v speci-jalno debato, kar se sprejme. (Konec sledi.) 6. odsek: Za narodno organizacijo. (Koneo.) Nadaljevanje ob 1/t5. uri popoldne. Shod pozdravi vsled zadržanja predsednika g. dr, Gregorčič. Otvori razpravo. Oglasi se k besedi g- dr. Anton Mah nič ter priporoča, da se t resolucijo sprejme tudi kaiolišk« čitalnica v Ce-povanu. N.«dalje govori g. dr. Anton Gregorčič. Omenja drotib društev: „Zveze" v Tolminu, osnoval Anton Birnot. Društvo je vedno slonelo na katoliški podlagi. Raiun tega je v Brdih „Slovenski Jez". Govornik omenja, da je še vedno v katoliškem duhu delovalo. Gosp. Andrej Žnidaršič je bil društva ustauovnik. V Gorici društvo „Sloga". Društvo deluje od 1. 1883 v tem smislu. Govornik omenja delojrauje društva v šolskem in drugem oziru. G. dr. Auton Mah nič govori proti „Slogi", da ni katoliška in nikdar odločna, vselej se je držala liberalne politike, pisala proti škofom. (Ugovarja dr. Anton Gregorčič.) Drp Mah nič nadaljuje, da ni nikdar v katoliškem duhu delovalo društvo „Sloga". Omeaja Lichtensteinov predlog. Dr. Anton Gregorčič omenja premembe pravil na katoliški podlagi. Dr. Mah nič omenja, da se vkljub premembe pravil ni pokatoličanila in da ni nikdar „Sloga" povabila koga na posvetovanje. Dolžnost tega društva bi bilo, kar bi bilo to potrebno. Oglasi se k besedi gosp. Josip Šiška, tajnik kuezoškoiijski, da naj se „Itd." izpusti, ker niso društva priporočila vredna. Nato govori g. poročevalec dr. J. Š u š t e r š i č. Pritrdi g. dr. Mahničevemu predlogu. Predlog g. Šiške sega predaleč. Je še mnogo nejasnosti. Ne smemo biti preostri, kjer mislimo, da je dobra volja in da je le morda bolj po priložnosti. Upati je, da tisti, kateri imajo dobro voljo, pristopijo k uam in ti so pod nazivkom „itd." Gosp. predsednik dr. Anton Gregorčič d& vse predloge na glasovanje, kateri se sprejmo, a predlog g. S ške se odkloni. K 3. točki se oglasi g. dekan Kompare in nasvetuje, da se vstavi „slovensko hrvatskih", ali če to ne obvelja, „slovenskih". Utemeljuje svoj predlog. Shod še-le prične svoje delovanje. Treba iskati zaveznikov. Ta shod je po sedanjih razmerah prvi. A imeli smo že ob času Turkov katoliške shode. S kresi so jth naznanjali vsi Hrvatje in Slovenci. In kdo naznanjal? Katoliški duhovniki. Katoliško-hrvatska vzajemnost. Ponovimo idejo zveze s Hrvati. Podajmo jim bratsko roko s shodom, da ostanemo na istem stališču, kakor so bili naši pradedje. Od Hrvatov se je slišalo, da se s katoliškim shodom ločimo od njih; a dokažimo, da se ne vržemo v žrelo tujcev in stalni odbor naj občuje i s Hrvati. Gosp. tajnik Šiška meai, da so misli gosp. predgovornika res lepe. Omejili smo se na domačo pokrajine. To bi bilo morda pogubno, da bi se i Hrvatje prevzeli v stalni odsek. Gosp. K o m 1 j a n e c , prof. v Kočevju: Če smo z Nemci, zakaj ne s Hrvati, narodnimi brati. „Vseh slovanskih pokrajin v Avstriji", naj se sprejme v resolucijo. Gosp. S i š k a : Ne gre se za simpatije s Hrvati. Jih imamo vse srčne. A jaz povdarjam, da je to slovenski katoliški shod. Potreben je za vse pokrajine. Cez meje segati, je nemogoča stvtr. Že pri Nemcih so težkoče, če tudi so večji, toliko težje pri nas. Stvar bi bila nemogoča. Bodimo hvaležni za I. katoliški shod in delajmo, da se anide kmalu drugi. , f Gosp. dr. J. Krek se pridružuje g. Komljancu' in g. Komparetu. Oglasi se g. dr. Anton M a h n i č. Misli, da se omejimo na domačo hišo. Preženimo liberalce iz svoje domače hiše in potem se bodemo z vso ljubeznijo in z vsemi silami bratov Hrvatov oklenili. Nihče se več ne oglasi k besedi. Zato prevzame g. dr. J. Sušteršič. Omeni lepe in krasne ideje dekana Kompare-ta. Strinja se z g. dr. Mahničem, da glejmo,, da bode naša hiša najprej čista, potem hodimo k sosedu. Previdnost je pred vsem potrebna. 1 Organizujmo se tako, da nam ne more nihče blizu. Pomislimo državno pravno stališče. Imamo simpatije s Hrvati. Pozdravili smo nemške katolike. Načela so vsa enaka, naj bode v enem ali drugem jeziku. Vsaj je že itak v prvem oddelku, da so zbrani vsi katoliški narodi v Avstriji. Priporoča prvotni načrt in odklonitev vseh dostavkov. Predsednik d4 na glasovanje razne predloge. Sprejme se resolucija brez vseh drugih predlogov. Gosp. poročevalec prebere v tretjem branju vse resolucije, katere se soglasno sprejmo. Poročevalcem za slovesni shod se voli kurat trnjski, č. g. Matej Pinttr. Politični pregled. V Ljubljani, 3. septembra. Notranje dežele. Volitev olomuškega nulšknfa bode v začetku oktobra. Stídaj se bajó kmiouiki še neso ni-česa mej s^boj dogovorili, koga uaj volijo. Samo v tem so pa vsi jedrni, da novi nadškof mora biti vešč obeh deželnih jezikov. Tisti dan, ko bode volitev, pride naučui miuister Gauč v Olornuc, da bode takoj potrdil v imenu cesarjevem novega nadškofa. Vlada na izvolitev nadškofa nema nobenega vp'iva, seveda izkliučeno ni, da se sem ter tja ozira na željo vladarjevo, če se direktno izreče in vidi,»da se ta želja vjema z interesi svete cerkve. ¡Deželni »bori. D» je vlada še le na priga-njanje konservativcev sklicala deželne zbore, pač najbolje dokazuje to, da je malo poprej bil pravosodni minister grof Scbouborn povabil člane permanentnega odseka za pretresovanje novega kazenskega zakona, da se dne 19. septembra snidejo na Dunaju. Tedaj vlada torej še ni mislila jeseni sklicati deželnih zborov. Ker pa permanentni odseki državnega zbora ne smejo zborovati mej zasedanjem deželnih zborov, bode pravosodni minister moral zborovanje odsekovo še odložiti. Dosedaj člani tega odseka še neso dobili od pravosodnega ministra nobenega naznanila, za koliko časa se bodo posvetovanja od-' ložila. Moravsku Dae 10. oktobra bode dopolnilna volitev za državni zbor v boskoviškem okraiu, katerega je dosedaj zastopal minister Pražak. Staročehi kandidujejo konzistorijalnega svetnika Vidiva Kos-maka, Mladočehi pa posestnika Vychodila. Ker je mladočeška agitacija jako huda, se prav lahko prigod', da Staročehi zgubé ta volilni okraj. To bi bil za-nje hud udarec, ker bi Mladočehi potem dobili pogum in bi raztegnili svojo agitacijo po vseh, slovanskih delih Moravske. Češko. Praški dopisnik poljskega lista „Czas"' misli, da se češki deželni zbor ue bode tako brtro razpustil, kakor žele Nemci. Vsukako je pa mogoče, da še do tega pride. V tem slučaju je pa verojetno, da se bode dobila nemška večina. Večino odločuje veleposestvo. Mej veleposestniki je kakih 200 konservativnih, kakih 200 liberalnih volilcev, in kakih 100, ki voljo, kakor vlada želi, in ti pa odlo-' čujejo. .j Galicija. Predvčeraj je rusinsko pedagogično društvo v Przemyslu imelo svoj občni zbor. Predsednik državni poslanec Barvinski je naglašal, da se je v šolskem oziru zadnji čas mnogo storilo zá Rusine. Tako se od učiteljskih kandidatov v vzhodni' Galiciji zahteva primerno znanje rusinščine. Pri uči*i teljiščih so se osnovale tri vadnice z rusiuskim uc-,-nim jezikom. V Przemyslu in Kolomei osnujeta se, rusinski gimnaziji, tako da bodo Rusini imeli tri gimnazije. Nov načrt o pouku rusinščine v vzhodno-galiških srednjih šolah bode tudi Rusinom v korist. Dalmacija. Sodelavec „Agramer Tagblatt^". se je razgovarjal z dalmatinskim poslancem KlaJčem o raznih političnih vprašanjih. Klaič je rekel, dveje mesu, kgr. . 'i • lečie „ „ . S\injsKo „ „ Ko-trunovo „ „ PiŠMnee . . . . Golob ..... Seno, 100 kgr. . Slama. „ „ . . Drva trd». 4 kub. rntr „ mehka. r g'-I«. I, -j 64 '80 26 10 62¡ 56: 64 35 40! 16 69, T ~ s'ar, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporočajo kot sredstvo, ki posebno krepča slabotne, bolne in prebolele. Mala steklenica 3/10 litra gld. 1'75, velika steklenica 4/10 litra gld. 3 — Piccolijeva lekarna „Pri, angel, ju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (263) 8 Ha privatni pripravnici za ženske pri č. šolskih sestrah v Mariboru 403 bode v šolskem letu 189Ž/93 3-1 prvi, drugi in četrti tečaj in tečaj za Mr ročna dela. m. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvaat, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madrao« n* peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulta za maina knjiga itd. Naročila se toino izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—4) Črno, belo in pisano svileno blago od 45 kr. do gld. 15 65 meter — gladko in vzorno (do 240 raznih vrst in 2000 barev itd.) razpošilja po naročilu poštnine in eolnine prosto svilarnioa O. HENNEBERG (c. in kr. dvorni založnik), Zttrioh. — Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto. 146 6 (i) Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (i2) 65 zobozdravnik ^ pri Hradcckcga mosta 1. nadstr. J. IV. POTOČNIK, krojaški mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulin-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdMovanje duhovniških sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—5 Za bobe in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali nujtopleje priporočena Triikoczj-j eva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s 1/i kg. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Tmk6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstiidterstrasse 30; v Gradcu (Stajarskoj Vendelln pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnioah dišav, kupoih itd. (1391) Vrekupci imajo obilen rabat. (25) Ivan Kregar, LJUBLJANA, -í3 pas a r£3- in izdelovatelj cekvenega orodja Poljanska cesta St. 8, poleg „Alojzije-višča", opozaija in toplo priporoča pročastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno pasore&o ¿Lela.l:D,i©o> v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih oerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, listence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 52—37 Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, urar, preie J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. II, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budllnto (Weckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižio, prstanov in uhanov. Gene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . . odgld.3'80do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10'— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12- — iste z dvojnim oklepom „ „ 9— „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16'— „ 35 — „ zUte ure za gospode . „ „ 24'— „ 130"— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjiin naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-10 205 38 23 Nustrovani ceniki na željo gratis in franko. ! a Najniže ocn« C : 5p5| PtylUfl] iaiwl51|Br^7U iSKlral GjlTfctpi ItBiTftng cPKri P. n. slavnemu občinstvu naznanjam uliudno, da otvorim t ponedeljek dne 5. t. m. pod tvrdk« Anton Zagorjan v „Slov. Matice" hiši, na Kongresnem trgu št. 7 v Ljubljani pno s ém\ nnjpi, papirjem in z vnemi pisalnimi in risalnimi potresu. i i o i i i i V zalogi bodem imel vedno le najboljše in oeno blago. Slavnemu občiustvu priporočam se za obiia naročila in zigotavljaiH, da bodem po možnosti untr*zal vs^-ni zahtevam v popolno zadovoljnost beležim odličnim sp »itovaniem 404 3-1 Anton Zagorjan. H§ii MiÜ Miil^ffllii^iilfelittSM pripeta iu lina, izvršena v vseli j[ ^^(>1). Tratniku Slogih, dobi ill naroČil, se pri vLjubljani, .v. Petra cesta 27. 267 52-19 Sargov Sargov Sargov Sargov Sargov Sargov Sargov KALODONT jPriznanja najvišjih lnoyov so priložena vsakemu kosu. Razprodaja \ od tvrdke JI. Veimian, Slonovc ulice št. II @ prevzete ■ narejene obleke za gospode in dame { po dokaj znižani ceni. Spoštovanjem • Gričar & Mejač, • Puške, ki se spredaj in zadej bašejo, z na jedno stran ostrimi bajoneti kacih 80 komadov, za lov, poljske čuvaje, in sobne dekoracije pripravne, se do ceni prodado pri • r Llldovikll Strizel-U, trgovcu s premogom v LjubljaniSv. Petra eesta št. 37. Kavno tukaj so na prodaj: dva odprta Jodnovpi-ežna vozova, jeden ltooirslii pliaeton, par angleških konjskih oprav. 393 (3—3) «99 6-3 Sloiiove ulice St. 11. Št. 16.794. 402 3-1 V smislu § 6. zakona z du6 23. maia 1873. I. (štev. 121 drž. zak.) naznania se, d» bo r&iamjen prvotni imenik porotnikov za 1893. leto od 5. do 12. septembra t. 1. V magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem ča-u vsakdo lahko pregleda in naznani svoi ugovor proti njegovi sestavi. Porotniškega po?la so po § 4. omenjene postave op oič-i.i : 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje doie, za voegdar: 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in d-legac j za čas zonrovanja; 3. osebe, ki niso v deianski služb1, pa so podvržene vojni d l/.nosti za ta čas. ko so poklicane k vomiki službi; 4. os-be v službi cesarskega dvora, javni profesorii in učitelii, zdravniki in rauoct-l.-i in tiko tudi lekarji (apotekam), ako uradni ali občinski načelnik za-nje p trds, da jih nij moči ntrpet;. za sled-če leto: 5. vsak. kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdohii kot prednji ali naraesrni porotnik zadostil, do konca p-veira prihodnjega leta po pratiki. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 30. dne avgusta 1892. Razpis zalaganja drv. 400 3-1 Mestni magistrat ljubljanski potrebuje za prhodnio liroo mhih hmkmth $rrf in sprejema pismene ali ustne Donudbe, o katerih je uatančno določiti dolgost polen in cena do vštetega 8. septembra letos. Pogoji zalaganja zvedo se pri podpisanem magistratu v navadnih uradnih urah. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dne 30. avgusta 1892 * Josip Petauer, ^ krojaški mojster, & Kongresni trg v Ijubljani, Nunsko poslopje, ^ priporoča se velečastiti duhovščini v naročila na natančno izvrševanje | duhovniške obleke | 398 2—2 slavnemu občinstvu pa v niročila na razne * civilne obleke in uniforme izdelane po najnovejših uzorcih iz t-pežnegiv raznovrstnega blaga za nizko ceno. Preselitev kamnosekarstva. Piečast. duhovščini in si. občinstvu uljudno javljam, da sem iz stare kamnoseške delarniee, Kravja dolina št. 12, preselil se z dnem 1. julija t. 1. & v novootvorjene delarniee ^ na Iteseljevi cesti šr. 26, kjer bodem pod imenom nadalje izvrševal kamnoseško obrt. Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem izvrševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za M?" cerkvena umetna dela, za katera imam specijalne znanosti jn zmožnosti, in za izvršitev nagrobnih spomenikov Na razpolago je si. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. F" Načrte za altarje, prlžnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvriujem na ieljo «ploh brezplačno. ----- 322 10-9 JO u n a j s k a borz a. Dné 3. septembra. Papirna renta 5%, 16% davka Srebrna renta 5%, 16% davka 96 gld. 50 kr. Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akeije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100 Dné 2. septembra. Ogerska zlata renta 4%.......111 gld. 70 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 40 „ 1% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 . — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 150 . 50 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....184 „ 25 „ Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4»/,% 100 „ 25 „ Kreditne srečke, 100 gld.......188 „ 25 „ 8t. Génois srečke. 40 gld. . 62 . 50 . imenjarnična delniška .mujiivvii družt)a »a Dunaju, jAiAMAivVAt i„ WollzeiIe štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valuto in devize. Razna naročila ItvrSi se najtočneje. "»■ ■ Iid*jatrij: Dr. hran tatefiS; Z(i nalaganje kapitalov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4'/.% gallikega zemljiškega kreditnega druitva zastavna pisma. 4% duhovsko-podmokelsko (Duz - Bodenbaober) srebrne prioritete. Odgovorni vrednik: Ipnaoij Žitnik. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 . 50 . Rudolfove srečke, 10 gld.......24 ,, 50 „ Salmove srečke, 40 gld........62 , 25 , Windischgraezove srečke, 20 gld..........58 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 1 . 50 Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2817 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 „ 50 „ Papirni rubelj....................1 „ 20 „ Laskih lir 100 Žrebanje dné 15. septembra! goldinarjev dobi se z jedno ogereko hipotecno promeso à I1/, gld. in 50 kr. kolek. Tig* ,JJ»u>li&ki) Turm-e*- y Ljubljani.