59. gfroflta.
U Llubllanl, v nedeljo 13 marca 10Z1.
tn. isto
m
I
Iskali vsak dan popoldne livmanai aaiaUa in »minite.
tnso-stl t Prnstor 1 m/m X ^ mfm za male otjUse d> 17 *n/ffi višine 1 K, od JO m/m vi$ine daijc kupčijskl in urad il oglasi \ m'm t\ i*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1  m!m K 3'—. Porode, zaroke 90 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih aaroOUh popust.
Vprašanjem glede inseratov na* te orli o u znam*« xa odgovor.
UprivnUtro «310*. Sarod *   in   (5Urt»<l<ii  Tis tara*" (Inatio** nllca st 5f nritllćno. — Telefon it. 314.
MSt3" 6nt'*l   H ir >V    »al * V JujotUvi|l t
celoletno napte, plačan . K 3Kupoli etno . 1 SO* — 3 mesečno. • 75* — 1     - ......2V —
e  Llubl|ani In po poAtl i V InoaeuialffO i
celoletno......K 4.?«)-—
»•ollemo.........?10 —
3 mesečno ......
35 —
Ihedulstvo „S!ov. N.irjdV« !laailo?ri nHct st 3, U nadstroplt,
Tdlelon ii07. 31«
Dopise  nprelema  !e  pct-alsano  In  zadostno Irinliovano. ££*0T     Rokoptiov ne vrj:a.   Hiti J
Pri morehltieti p >vi >a>i|« se HM J-tijia naročnina doptnćntl. Novi  naro£tufci na   po-kijeia v nrvlž  ■ ».■»it*: i..,.,   »cim     ^        j»o nakaznici. Ma samo nlvnru narolh txe». »»nslmve <lr<nriA nr ne mofcin » niira
.ji»iu.J^I.xju..   ■   .    u'-    L!-lui  ■■ .    i   mji,   i 11ih.p  ■..    m. i
Po$»m<*ina Številka vslia 1*23 K Poštnim pnžani v gotovini.
—......w
Dr. Ivan Tavčar:
Ma slepzoi tiru.
Menilo se je. da bo debata o koroških represalijah Že vendar enkrat končana, ali videti je. da se hočejo gotovi kropi do sodnoga dne o tem prepirati. Izrazila so se različna mnenja, in sedaj se misli, da se koroškim represalijam najbolje služi, če se robato napada zastopnike nasprotnih mnenj. No, pa to je pri nas že stara navada, posebno časnikarski mlinski kamni močno ropotajo, navadno pa teko prazni, da nima tisto, kar se zmelje, večkrat nobene cene.
Ne prihaja ml na um. da bi se spuščal v kake polemike. Dosedaj o tem kočljivem vprašanju nisem Šc zapisal besedice. Ker pa so zgoraj omenjeni trotovi krogi potisnili vagon teh represallj na slepi tir In ker hočejo na vsak način vsiliti svojo sodbo vsem, kar nas pod solncem diha In živi. povem prav odkritosrčno, da se ti sodbi ne podvržem. ker se ravno ne strinja z mojo vestjo in tudi ne s človekoljubjem, katero mora zastopati vsak olikan Človek.
V zadevi koroških reoresalij so mogoča različna mnenja. Kakor velja svoboda povsod, mora veliati tudi tukaj. In nikakor nI dopustno, da bi se človeka, ako dd duška svojemu prepričanju, radi tega polagalo na klop. da bf — »držale batine. Tudi je vprašanje omenjenih represalii tako važno, da danes nI plave med nami. ki bi smela nastopati s kako nezmotljivo avtoriteto ter meniti: kar jaz trdim, Je edino pravo. Nezmotljiv ni danes noben človek in vsakemu se lahko pripeti, da zapiše veliko neumnost.
Naj se li naša država spušča v retorzije ali represalije, to Je vprašanje cel okupne države, in izključeno je. da bi se vršile v Ljubljani represalije, o katerih bi v Beogradu ničesar vedeti ne hoteli. Mi pravimo — in pri tem ostanemo —: Represalije so izvanredno sredstvo in so včasih potrebne, vslkdar pa mora vodstvo celokupne drŽave obdržati rešitev v svoji roki. To se pravi: skupno ministrstvo v Beogradu Ima v tem pogledu prvo In zadnjo besedo. Stranka, ki zastopa v načelu ta-koimenovano centralizacijo, ne sme zahtevati, da bi se za hrbtom. bre7 vednosti In brez dovollenla celokupne vlade napravljale po posameznih pokrajinah različne represalije. To bi ne bil več centralizem, to bi bila anarhija, kakršno more zastooati kvečjemu naša komunistična stranka.
Čisto nezmlselno je. če kdo trii. da naj se represalije izvrše samo proti Koroški, da naj se pa zatisnejo oči nroti drugI strani, ki takorekoč kriči no represalijah. Tukaj se hoče uporabljati dvojna mera: postavljamo se v bol samo za Korošce, pest pa skrijemo v Žep, kadar čujemo, kako se godi našim rojakom v pokrajinah, katerih se je polastila Italija. Naš nainovciši krik po reoresali-jah zaradi Koroške ie kruto žaljenir naših primorskih rojakov, za katere si ne upamo niti prsta dvleniti. torej bo konec ta. da nam takozvane koroške rcoresnlije ne bodo res"V niti enega Korošca, d očim bodo dajale laškim fašistom priliko za izgovor: saj nam vi sami dajete vzgled, kako nam je postopati!
Posebno nespametno je. zahtevati, da naj se vrše represalije za koroške brate, ki danes de facto niso naši državljani, na ta način, da nal bi se metalo na ulico ljudi, ki so naši državljani. Ravnotako nespametno je, če se zahteva od odvetniške zbornice, da naj vprizarja represalije na lastno pest alf ra vsaj v soglasju z nadsodiščem ljubljanskim, vse to za hrbtom in brez dovoljenja naše države in vse to samo radi tega. da centralna vlada v Beogradu izvć, da smo v tem in tem Slovenci nezadovoljni in da smo radi te nezadovoljnosti začeli daviti svoje sodržavljane, ki bodo vrženi na ulico v mraz. beraštvo in preganjanje. Takih sodržavljanov ima Jugoslavija najmanj en miliio»n. in glavna nalosra naše centralne vlade bo pač ta. da stori vse. da snremeni ta milijon nemških državljanov v lojalne in odkritosrčne rodanike naše Jugoslavije. Z represaiijami pa se to gotovo ne doseže!
Na slepem tiru se nahaja, če kdo mlsii. da postopa pametno, ako začne zatirati ta nemšk! miliion ter ga spremeniti v nekako nemško iredento, katero naj bi Jugoslavija kot verigo vlačila na svojih nogah desetletja In desetletja. Končno se bodo ti Nemci zatekli do mirovne pogodbe, ki daje maniŠmam gotove pravice in ki ne dopušča, da bi se jih v Jugoslaviji mesarilo in davilo, kakor so se nekdai mesariji in davili kristjani po turških pokrajinah. In če nastopi antanta, bomo pravdo hitro In korenito izgubili in med Francozi in Angleži bomo veljali za barbare, kakor smo že včasih veljali. Da s tem ne dosežemo  za državo ničesar korist-
nega, o tem ni treba posebnega dokaza. Kar dosežemo, bo edino to. da centralni vladi, če bo poskušala intervenirati, otežkočimo pot. tako da bo naš zunanji minister, če bo potrkal na Dunaju, dobil odgovor: ^aj mi s svojimi koroškimi slovensl imi podaniki ne postopamo drugače, kakor postopate vi s svojinu nemškimi podaniki.
Vzemimo slučaj odvetnika šau-paha! Glavna krivica se mu je zgodila v tem, da odvetniška zbornica v Celovcu, pri kateri je prosil, da bi smel odpreti svojo pisarno v omenjenem mestu, ni hoti la priznati njegove odvetniške skušnle, katero je napravil v Jugoslaviji. To Je bil glavni argument, in glede tega argumenta smo imeli pri nas že precedens. Neki Knpnik iz Maribora je hotel postati odvetnik pri nas ter se Je skliceval r.a svojo z odliko napravljeno skušnjo pri graškem nadsodišču. Ali njegova prošnja je bila zavrnjena, ker je odvetniška zbornica čisto pravilno odgovorila, da graška odvetniška skušnja ne velja za Jugoslavijo. Vse to se je zgodilo že nekaj mesecev pred Saupahovim slučajem.
Zatorej nam glede težkega vprašanja represalij. bodisi proti Koroški, bodisi proti Italiji, ne bo ostalo drugega, kakor vso zadevo zaupno prepustiti centralni vladi, zbirati materijal, zbirati predvsem take vesti, ki so zanesljive, in vse skupaj odpošiljati brez krika in vika po časopisih naši centralni vladi :.n od nje zahtevati, da stori vse korake, tako na Dunaju, kairor v Rimu. da poneha enkrat tisto neumno in nespametno sovraštvo, kakor se danes proti Slovencem kaže tako v Avstriji, kakor v itaiiji. Ce je to »ljubljanska limonada«, potem smo privrženci te »-limonade*. Nikdar nas ne prtvedete do tega, da bi se tudi v takih vprašanjih ne postaviiali na stališče pameti — to pamet imenujete vi »limona !o« — in nikdar tudi ne bomo zagovarjali mnenja, da za nas ne velia postava in da bodi človekoljubij^ uri nas mrtva točka.
Pamet, postava In človek ilitfbje — ta trojica nam more pomagat'., posebno če vpoštevamo. da smo že na precej slabem glasu, tako v Londonu, kakor v Parizu, posebno pa v Rhnu. Mi samo doma kričimo in vpijemo; da hi pa med svet zanesli svoje pritožbe, na ro ne misli nihče. Prepričani smo, da nas bodo posebno Lahi. pri katerih dobe Nemci vselej svojo zaščito, rnzkričali po pariških in londonskih časopisih, da smo nedolžne Nemce, posebno tudi žen-
ske in otroke, v zimi metali na mraz | in jih pehali iz stanovanj ter .i!i pa- , Sca 1 i v snegu brez podpore in   i >-moči.   vse   to brez ozira«   da so ti Nemci bili podaniki Jugoslavije in da | jih varujejo določila pariške mirovne j pogodbe. Pred svetom bomo stali k a- j kor črni divjaki in vzelo se bo nam | še tisto u alo simpatij« ki jih uživamo danes med t m svetom.
Zatorej nam moralo gospodje že dovoliti, če smo nekoliko drugačnega mnenja, kak- r ga oni prodajajo po svojih listih in čisto nepotrebno le, da nam očitajo »ljubljansko limonado*. Naša stranka ni najmočnejša v Sloveniji, in simratije. ki poganjajo okrojr nie. rastejo po malih in ozkih gredicah. Kdor misli, da se bo stranka dala rcšrti samo s hudičevim oljem, potem jako dvomi,   da se bo
račun s tem oljem obnese!. Malo pametno je, pri vsakem navskrižju v posameznih mnenjih takoj kričati o »ljubljanski limonadi«. Najsi Je limonada to ali ono, dostikrat le zdrav* pijača za bolnika; in da smo danes v Jugoslaviji še b »!uiki, o tem morda tudi »diplomati«, ki so spisali Članek »Na slepem tiru«, ne bodo dvomili. Položaj v Beogradu še nI popolnoma razjasnjen: danes tičimo zgoraj na kolesu, to kolo ra se vrti In lahko ss I r peti da bom^ zopet pod kolesom. Nil Jar ni dobro, ravnati se po iz« reku: zob za zob! — ker je vslk« dar mogoče, da prideš tudi ti v po-ložaj, da ti bodo začeli zobe izbiia'i, p »sebno zategadelj, ker si jih svoj-čas d nagim ti izbijat Pač res. vselej In tudi v politiki, jo pamet boljša kot
žaUiCt!
Univ. prof. dr. Rado Kušej:
JSržaus in csr
Vprašanj?, v koliko je cerkveno pravo obvezno za državo, tudi za našo dobo nikakor ni brez pop^cna. Na prvi hip se vsiljuje vsakemu odgovor, da cerkveno pravo kot versko pravo za nik< gar. tedaj tudi za državo ne more biti obvezno, ker je vsled verske svobode odvisno od proste volje državljanov, se li hočejo pokoriti cerkvenim zakonom ali ne. To ie sicer istina, in vendar s tem vprašanje za državo samo nikakor ni rešeno.
Država lahko zavzame nar ram cerkvenemu pravu različno stališče: 1. prizna ga ali v celoti ali pa deloma tudi za se obveznim: 2. prep:s:i cerkvi sami zakonodajo v lastnem delokrogu; 3, cerkvenega prava ne prizna in mu odreče izvedbo.
V državah, kjer ie uzakonjena gotova cerkev kot državna cerkev, bo tvorilo vsaj po vsebini cerkveno nravo del državnega prava. Cerkev je tukaj priznana kot državna institucija, njene uredbe tvorijo del obče dr/avne organizacije. Cerkveno in državno pravo se dostikrat izpopolnjujeta, državni zakon se sklicuje na cerkvenega in obratno. Ne moremo si misliti, da bi bilo državljansko zakonsko pravo v Srbiii in carski Rusiji različno od pravoslavnega cerkvenega prava, že zarndi tora ne. ker so izvrševala in v Srbili še izvršujejo sodstvo v zakonskih sporih cerkvena sodišča. Kdor krši cerkveni zakon, krši obenem državnega in odgovarja za vse posledice take kršitve. Sodbe cerkvenih sodišč se morajo prisilno izvršiti po državni ob-
P7233D.
lasti, ker so cerkvena obhstva v pravnem smislu le posebna vrsta dr« žavnih organov.
Kjer gre pa samo za delno priznanje cerkvenega prava po državi, tam veljajo dotični cerkveni zakoni formclno kot državni in uživajo s temi enako zaščito. Vsak konkordat, ki Je odobren r^> državni zakonodaji in pravilno razglašen, je smatrati kot državni zakon; na ta način dobi šelo napram državljanom obvezno moč. Drugače sta vezana nanj samo pogojnika, to je, papež In vladaj* vs;ik za svojo osebo.
Povsod tam. kjer le Izvedenai stroga ločitev cerkve od države, cerkveno pravo za drŽavo sploh no obstoja. Država pozna samo svoje lastne zakone, za vero in versko pravo nima nikakega zanimanja. Cerkvena organizacija je zanjo društvena zadeva, kršitve cerkvenega zakona Ima soditi cerkev sama, njenih sodb država ne priznava in jih tudi ne izvršuje. Kjer bi cerkveno pravo se hotelo uveljaviti v nasprotji z državnim zakonom, tam bi država z vso silo nastopila pruii na« šilcem Javnega reda.
Država pa končno lahko prepusti cerkvi zakonodaj j v lastnem delokrogu oziroma jo mora prepustit^ ram. kjer se uzakoni načelo verske Svobode bi paritete. To načelo smo imeli uzakonjeno v Sloveniji in IVJ-macijl že dosedaj, in bodoča ustava ga bo uzakonila za celo našo kraljevino. To je dalekosežnc^a pomena tudi za katoliško cerkveno pravo, ki se je šele v Času svetovne vojne.
Josip Kremen:
J. i M ia mm ometa).
(K Cerinovemu koncertu dne 15. In 16. t. m.)
Daleč v najzgodnejšo mJadost ml sega spomin. Vidim se v ižanski šoli. v sobi na levi vhoda. In vidim očeta — nadučitelja — organista — za iis-harmoniko, za njim in na obeh straneh kmetiške pevke. Uče se latinske maše!
Otrok sem — poslušam — se prikradem skozi široka, z naškrob-Ijenimi spodnjicami razčeperjena krila tik k očetu in gledam, kako svira in poje ter ponavlja vedno znova, vedno ognjeviteje, vedno zadovolj-neje. Poslušam, gledam in se čudim. Čudim se očetovi vztrajnosti, ne razumem, da se ne naveliča, nego je vedno veselejši in ponosnejši.
Meni pa je končno dolgčas. In nataknem si na roke mehke očetove copate ter lazim po vseh štirih pod pečjo v sosednjo očetovo spalnico, lazim iz spalnice naokoli v pevsko sobo in zopet pod pečjo v neskončnem krogoplazu.
Zelo majhen sem še. da počenjam brez sramu take otročarije in da brez ovire lahko  lazim spodaj
skozi peč. Vendar se spominjam, da je tiste dni oče svojim pevkam govoril o nekem Bachu. In prav to za moje otroško uho smešno ime »Bach! Bach!« se mi Je vtisnilo v spomin tako. da se mi ob spominjanju na očeta za fisharmoniko. za orglami ali za klavirjem vselej vsili tudi ime Bachovo.
»Bach. Palestrina, Beethoven, Mozart in Liszt!« V očetovih ustih sveta imena. Sai nisem imel pojma o njih: a moja otroška fantazija lih je posajala takoj poleg kralja Davida in Salomona. In čisto dobro se Še sj>ominjam kako ml ie otroku pravil oče: »Ah, če umrjem, potem bo še lepše! Med muzikante pridem v nebesa; Bach bo orglal. Mozart dirigiral, angeli in svetniki bodo zbor. najslavnejši operni in koncertni nev-ci in pevke bodo solisti. — in tudi jaz bom goslal v gigantskem orkestru. Joj. to bo koncert! In trajal bo večno — večno!«
Tako je Bach zvezan z mojim! najstarejšimi spomini in zato si upam. nestrokovnjak, pisati danes o idealu svojega očeta. In pišem ponosen na svojega očeta. Ljudski učitelj, ki sc )e že pred petdesetimi leti navduševal za Bacha! In ki nam je sviral Beethovena. Liszta.,,1
šele spočetka 19. stoletja Je muzikalni svet zvedel, kakšni orjaki so bili glasbeni velemojstri prve polovice 18. veka: Handel. Bach i. dr. šele sto let po Bachovi smrti so začeli pred svetom razkrivati neizmerno bogate dedščino Bachovo. Dotlej sploh niso vedeli več za njo! In še danes, zopet no stoletju imaio glasbeniki s to dedščino — s pozabljenimi, izgubljenimi, zametanimi zakladi umetnosti polne roke dela.
Čudna Je usoda Bachova. Dasi Je bil v življenju (1685—1750) vele-spoštovan skladatelj In glasbenik, so bila njegova dela vendarle znana le ozkemu krogu njegovih znancev, učencev in prijateljev, a po smrti ga je svet pozabil tako temeljito, da ie vstal v novo. a večno^življenje šele na pragu 19. stoletja. Šele takrat le Bachov pomen postaja! razumliiv Širšim glasbenim krogom, in tekom vsega 19. veka le priraščaJo število Bachovih del vedno več In več k repertoarju najodličnclših umetniških Institutov. Bachovi sodobniki nlego-v*i del niti niso mogli poznati. Objavil Je bil namreč le nrkai skladb za klavir in orgle. Vedeli so. da le utrlns-bil kantate in pasiione. ki pa niso vzbudile širše pozornosti.
Veliki petek I. 17?6, ko sc je prvič izvajal Matevžev pasijon, ni bil za muzikalni svet Leipziga nič poseben dogodiaj. No. saj se menda niti Bach sam ni zavedal, da so njegove kantate in pastjoni velike umetnine. Drugače si pač ne moremo razla« at dejstva, da mu ni prišlo niti na um. priobčiti javnosti vsaj nekatere izmed njih.
Pisal je zase, za cerkev in svoje učence ter kvečjemu še za prijate!ic. Zato pa tudi leži toliko mirnosti in svečanosti na njegovem delovanju in ustvarjanju. Njegova dela so bila le sama sebi namen, na slavo in zaslužek se nI Bach ob njih niti spomnil. Dasi kralj v svoji umetnosti. onn:' heroj muzikalnega znan:a. je Bach dokazal, da nima najvišja in večna umetnost z reklamo, klikarstvom. hrupnim priznanjem sodobnikov ter s špekulacijo nič opraviti.
Prva moža. ki sta znova odkrila Bachovo veličino, sta bila Porkcl In Rochlitz. Prvi. glasbeni ravnatelj na univerzi v Gfittlngenu, ie izdal leta 1802. majhen življenjepis Bachov ter naštel svetu, kaj ie moister vse ustvaril. RochMtz ie opozoril člove-veštvo v svoiih finih anah>ah na lepote Bachovih del, Mendclssohri pa je njune besede IzurcmeniL v dejanje
ter prvi I. 1S29. v berlinski »Sing«. akademieji« uprizoril Matevžev pasijon. In svet je strmel, Bach je —• oživel!
Čemu ras privlačuje njegova umetnost? tilasba svobodnega stila* ki je nastopila po Bachovi smrti, se je izživela do najskrajnejših konto« k vene. Mi vemo, da dramatičnost In čustvenost končno vendarle ne zadovoljuje docela potreb muzikalnega čuta. Zato hrepenimo včasih tudi po glasbi plemenite in dovršene oblike. Postali smo za razprejanje obligatnih glasov sprLJemljiveiši. kakor ni bil morda noben r<-d pred nami. Poli«* fonska omecnost deluje na nas clc-mentarneje, kakor ie delovala v Bachovih časih. Prcbrcdili smo pač raztrgana in razkopana polja moderne umetnosti ter smo postali lačni in žeini vzvišene pravilnosti.
Bach pa živi v obliki ter stoli hkratu nad njo; pravilo zanj ni ni-ka':a spona« Ustvarja svobodno, a teži neprestano za harmonično enotnostjo, odklanja zimama, a i^čc lo notranja sredstva, se izo^iblje efektom rafiniranoga orkestrirania ter hoče s priprostim aparatom izraziti velike ideje. Bogastvo invencije mu nadomešča zunanjo učinkovitost. In sodba vseh Bachoviii poznavateljev.
namreč o binkoštih 1917 v popolno-
»na novi opremi razglasilo t* ^es katoliški svet in stopilo v binkoštih 191S kot Codex juris canonici v veljav o.
Stilišče, ki ga more naša in vsaka paritetna država napram novemu cerkvenemu zakoniku zavzeti, je lahko določiti, ako se zdržimo pri tem vseh političnih ozirov.
Katoliški cerkvi Je bil dosedaj priznan značaj javnopravne korporacije, ki upravlja in ureja svoje notranje zadeve samostojno, to Je. potom samouprave. Na Hrvatskem, kjer velja Še sedaj konkordat iz leta 1S55, je stališče katoliške cerkve še ugodnejše, a gotovo je. da ji bo ostala samouprava v notranjih zadevah tudi v bodoče v celi kraljevini.
Skoraj izključno na notranje zadeve cerkve se pa nanaša novi cerkveni zakonik. Iz tega izhaja, da nam nudi vsebino avtonomnega prava katoliške cerkve, enako veljavno za celi svet, veljavno tedaj tudi za našo državo. V kolikor je avtonomija po zakonu zajamčena, mofa biti mogoča tudi avtonomna zakonodaja, in zakoni, ki se drže okvira samouprave, se morajo priznati tudi od države. Država mora tedaj ta avtonomni zakon vpoštevati in ščititi, ker mora upoštevati in ščititi po njenih lastnih zakonih priznano samoupravo.
Seveda bo morala država meje avtonomije šele začrtati, toda glede tega, kaj spada med notranje zadeve cerkve, ne bodo mogoči tehtni dvomi. Danes hočem le v zaključek zadnjega članka o narodni cerkvi izraziti svoje mnenje glede odstavljenih ^n a-rodnih svečeniko v«, ki se navzlic obsodbi po pristojnih cerkvenih oblastvih ne umaknejo s svojih župnij.
Prisegli so na verski zakon, bili so nameščeni In umeščeni po njegovih predpisih, po njegovih določbah jim je bil odmerjen delokrog. Iz cerkvenega imetja so dobivali dohodke. Biii so organi avtonomne cerkve, pa so kršili njene zakone in pozabili
na svojo prisego. Izneverili so se cerkvi, v koje službi so se nahajali, in ta je po svojih zakonih postopala proti njim ter jih odstavila. Šiloma Jih pa ne more odstraniti, ker ji manjka izvršilnih sredstev. Ali ima država dolžnost, izvršiti cerkveno sodbo, ako Jo škof za to prosi?
Na to vprašanje mora slediti odločen »da«, ako je smatrati cerkveni zakon za avtonomno pravo, ki ga mora priznati tudi država, ker bi sicer avtonomija zgubila vsak pomen. Tudi avtonomno pravo Je del javnega reda. ki ga je država dolžna varovati napram vsakomur. Že preprosti čut pravice in poštenosti veleva, da zapuste tisti, ki so kršili cerkveni zakon, svoja od cerkve jim podeljena mesta. Saj jim je prosto, usta novo versko družbo in prevzeti v njej novo službo. Ni pa v skladu s pravnim redom, da skušajo to storiti na stroške cerkve, koie zakonom so se sami izneverili. Država, ki bi to tudi samo molče odobravala, bi grešila proti lastnemu pravu, proti pravicam priznanih verskih družb proti onim državljanom v prizadetih župnijah, ki se niso pridružili novemu pokretu. Zato je zavezana, dati škofom svoj bracchium saeculare na razpolago, če je njih sodba v predpisih verskega, to je, avtonomnega cerkvenega prava utemeljena.
Rcformistično gibanje v naši državi še ni zavzelo znatnega obsega. Gre več ali manj le za pojave nezadovoljnosti v vrstah duhovništva z obstoječim pravnim redom, ki mu pa manjka znotranje prepričevalnosri in zunanje moči, da bi moglo v sedanjem versko - mlačnem času prodreti. Uspeh na zunaj in notranja preprl-čevalnost pa bi bila edina činitelia. ki bi zamogla novo gibanje povesti preko ovir obstoječega prava. >e bolj kakor na Češkem, kjer se nahaja »Jcdnota narodne cerkve« že na pol pota do popolne kapitulacije, se kaže jasno pri nas, da je pravo kot izraz volje sklenjene skupnosti močnejše kakor želje poedincev.
Hali Hmlturno-poUtlCni odnašaj! s Stalilo.
Beogradski dopisnik zagrebške »Riječi« je imel zelo Interesanten razgovor z dr. Lujo V o j n o v I -ć c m. našim delegatom pri bodočih pogajanjih z Italijo.
Na dopisnikovo vprašanje glede bodočih kulturnih odnošajev med našo in italijansko kraljevino, je odgovoril dr. Lujo Vojnovič med drugim:
Zelo pozno se bo zacelila rana našega naroda, ki mu jo je zadal italijanski narod s tem. da ga je smatral predvsem za sovražnika svoje kulture in ker ga Je predstavljal svetu kot narod Inferiorne civilizacije. Vsa kampanja, ki jo je vodila Italija proti našemu edinstvu in narodnemu ujedinjenju, izvira iz tega radikalno pr>-grešenega mišljenja, ki so ga v novi Italiji žal razširili večinoma naši jadranski narodni odpadniki. V emigraciji smo delovali z vsemi silami na to, da izbijemo iz italijanskega naroda to mišljenje in da ga spravimo na pot simpatije in zavezništva, ki so ga pripravljali pred več kot 50 leti slavni Italijani: Mazzini. Ca-vour in Garibaldl, zlasti naš rojak Nikola Tommaseo. Naši odnosa ji z Italijani so bili pred 40 leti zelo prijateljski in prisrčni. Najboiiši dokaz za to je dejstvo, da so naši največji narodnjaki iz Dalmacije polagali iz-pl:e na padovanski univerzi. Pa tudi mnogi Hrvati iz Hrvatske so se družili z italijanskimi dijaki in patrioti ter so skupno pripravljali edin-stvo Italije in edinstvo Jugoslavije. Neposredno pred sklepom trozveze med Nemčijo, Avstrijo in Italijo se je otvorilo v Zagrebu vseučilišče. Svečanosti, ki se je vršila pod predle, da Je med vsemi muzikalnimi heroji na'belj samotvoren. Manie posrečenih tem In motivov pri Bachu sploh ne bo zaslediti, ker vsi so značilni in pregnantni. In banalnega ni med njimi. Bogastvo ritmov pa Je edinstveno in gracija njegove glasbe vir najčistejšega razkošja. Tudi v najresnobnejših kompozicijah se kaže ta gracija in celo preko njegovih najmogočnejših ustvaritev je razlita neka čudovita ljubeznivost.
Toda poleg formalre vzornosf odlikuje Bachovo umetnost najbogatejša duševna vsebina. Presenetljiva je njegova slikovitost v tonih. Bach ne izpušča prilike, ko lahko na temelju besedila slika dogodke v naravi, v ncb°sTh in v dušah. Izraža rohnenje viharja, šumljanje vetrca, pljuskanje valovja, kupičenie in raz-gubljanje oblakov, zvonjenje veselih rJi tužnih zvonov, zibanje angelov na oblakih, padanje človeka v grob ter njegovo vstajenje. A v vsem čuva mero. Njegovo slikanje v tonih je čustveno, a ne čutno, le naznačuje, ne pretirava, nego prepušča domišljiji, da slika sama dalje. Tako Je besede v njih najglobljem pomenu te* jim daje   uaiživejšega iztaza.
sedsJvom našega slavnega škofa Strossmaverja. so prisostvovali tudi zastopniki vseučilišč v Bologni in Padovi. Rektor bolognske univerze ie imel v Zagrebu znamenit govor, v katerem je na slovesen način izročil pozabijenosti spomine leta 1S4S ter prinesel hrvatskemu narodu pozdrav Italije in njenih kulturnih krogov.
Na vprašanje, ako je trozveza vplivala na naše odnošaje z Italijo, je odgovoril Vojnovič:
Z Dunaja in iz Pešte se ie pričela Širiti sistematična kampanja proti jugoslovenskemu narodu. Avstrijska politika Je strašila Italijane s panslavizmom tako. da so Italijanski politiki in državniki nasedli Avstriji in začeli govoriti o ruski nevarnosti in da smo mi ruska predstraža na Jadranskem morju. Temu novemu sovražnemu razpoloženju v Italiji nismo posvetili dovolj pozornosti, in ker nismo znali voditi nobene narodne propagande v inozemstvu, tudi nismo storili ničesar, da se upozna Italija z našim kulturnim razvojem.
Tako je bilo do leta 1914. O razvoju odnošajev med svetovno vojno in pozneje je rekel Vojnovič:
Italija fe popolnoma zavrgla Idejo Garibaldija. Mazzinija in Tom-maseja o preoorodu In uJcdinjcniu našega naroda ter postopala z nami kakor z navadnimi avstrijskimi pokrajinami. V Londonu je sklenila pogodbo, po kateri bi imel velik del naših krafev pripasti Italiji, ter ni smatraTa teea dela našega naroda za sestavni del naše narodne celote, ampak za sovražno avstrijsko ozemlje, ki je bilo nekdaj italijansko, popravijo, da nI v tesnem vezaniu besede in tona Bacha doslej še noben skladatelj prekosil in da mu gre zato pred vsemi naslov »pesnik v tonih«. Njegova umetnost je v svojem bistvu realistična, a pripoveduje, kako je velik čist duh stvari doživljal in kakšen je svet onemu, ki se zna dvigniti v carstvo luči in lepote. Tako je Bach obenem velik mistik. NJ gova duša je našla mir v večnem duhu božjem in zato leži toliko svečanosti in vzvišeno Čistega na njegv-vi glasbi. Ne razburja, nego pomirja, dviga nad posvetnost ter upokoja. teši.
Kdor posluša to godbo in petie ne le z ušesi, nego tudi z dušo. *c zave, da stopa po sveti zemlji in Bach mu bo prijatelj in tolažnik. ki pomaga premagati bridkosti in skrbi vsakdanjega žitja ter kaže pot, ki vodi k miru in blaženstvu...
Tako pišeta o Bachu dr. H. Rle-mann in dr. A. Schweitzer. Bach še danes moderen.
Nič drugačen nI v izražanju misli in čustev. Njegova glasba ni le lepa obleka tekstova, nego zgrabila
Prijatelj dr. čerin Je oboževa-teli Bachov« Pred 23 leti ie z Oias-
zneje pa s silo poslovanjeno. Mnogi naši ljudje so s peresom in besedo prepričevali Lalijo. da Želi naš narod najintimnejše zveze z italijanskim narodom, toda na podlagi: vsakemu svoje, to Je. na podlagi narodne posesti. Italijani pa so vkljub temu nadaljevali svojo kampanjo proti nam.
O rapaMs! ? pogodbi le rekel, da bo to vprašanje preje ali pozneie prišlo pred naredni forum. Rapallska pogodba je za redai sestavni del našega iavnegn In mednarodnega prava. Rapalska pogodba pomeni konec našega nezdravega snora z Italijo. Na vsak način te dobro, da je kalila s to pogodbo priznala naše ujedinjenje, da ie prizna!a ono, kar smo il ml orete neprestano govorili: da Je ustanovi ev naše države »eden od na.H'zvišenejših cIMev vo;ne, za katere se Je vojcvala Italija«.
O bodočih odnošajih z Italijo je izjavil: Mislim, da bo treba tako z naše strani kakor italijanske strani mnogo dobre volje, da se zacelijo rane preteklosti. Najlepša priložnost za to bi bila letos ob priliki OOOletnice Dantejeve smrti.
Glede kulturne konvencije! t Italijo, ki jo vsebuje rapallska pogodba, je rekel Vojnovič: Upam. da bod j t: zadevna pogajanja imela dober sad z ozirom na italijansko-jugoslo venske kulturne odnošaje, zlasti še. ako bo na italijanski strani dovolj velikodušnosti in razumevanja za naš narod, ker smo mi večkrat v zgodovini dokazali, da mi bolj poznamo italijanski narod nego oni nas. Nastala bodo zelo delkatna vprašanja v zvezi z vprašanjem ozemlja, ki pripada po rapallskl ro-godbi ItaUjt, Treba je upati, da se bodo ta vprašanja z medsebojno dobro voljo in vzajemnim spoštovanjem r< >i!a v medsebojno zadovoljnest. Bodoča pogajanja se bodo morala vršili v prijateljski atmosferi — to so oni moralni odnošaji. o katerih govori rapallska pogodba — in to atmosfero more ustvariti samo obojestransko časopisie. predvsem ita-li miško, ki mora prevzeti nalogo, da črpa iz najzanesljivejših virov informacije o naši državi in da paralizira še vedno močno kampanjo neodgovornih fanatičnih elementov.
S
—d Beograd, 10. marca. 29. seja ustavnega odbora se Je otvorila ob 9.30. Predsednik dr. Ninčič Je izjavil, da je ožja konferenca zastopnikov strank pretresala na seji Člene, ki so bili rezervirani in razpravljala o oddelku VIL, ki govori o upravni oblasti. Tudi druga konferenca, ki se bavi s sociialno-gospodarskiml vprašanji se je zanimala za III. oddelek in se je dosegel sporazum skoro v vseh točkah. Preide se na dnevni red. Prečita se člen J*6.. kakor se Je določil na konferenci včeraj dopoldne: »Za vojne ali splošne mobilizacije more narodna skupščina za vse državno ozemlje, za oborožene vstaje pa v posameznih državnih delih s posebnim zakonom začasno ukiniti nastopna državljanska prava: pravo združevanja in dogovarjanja, svobode kretanja, nedotakljivost stanovanja, pisem in brzojavnih sporočil. Na isti način se more omejiti tudi svoboda tiska, za oborožene vstaje v dotič-nem delu države.« — Dr. Markovič (komunist) ne uvideva nobenega razloga za take omejitve. V interesu smotra samega, ki se želi doseči, le, da se te odrvibe popolnoma izključijo. Zato bodo komunisti glasovali proti temu čl?nu. Pri glasovanju je bil člen 86. sprejet v tej redakciji z večino glasov. Nato so pretresali oddelek o sodnih oblastvih. Minister za konstituanto Trifkovič je izjavil v imenu vlade, da pristane na to, da popolnoma odpade ITI. odstavek Čl. 70.. proti kateremu se je v odboru samem izjavilo več glasov. To je oddelek, ki govori o posebnem sodnem postopanju v izjemnih primerih. Člen 70. bi se imel glasni: »Sodniki so neodvisni pri izrekanju prava in ne stoje pod nobeno oblastjo, vendar sodijo po zakonu. Sodniki in sodna oblastva se smejo ustanavljati samo z zakonom, nikdar pa se ne smejo ustanavljati izredna sodišča ali ko-mlsie za razsojevanje.« Za to redakcijo se je dosegel sporazum v ožj m odboru. Pri glasovanju je bil člen sprejet soglasno. — Preide se na čl. 57.. ki govori o "pravni oblasti. — Dr. Vošnjak (zemljoradnik) pravi, kar se tiče členov 57 do 62. bi bilo bolje, da se ta oddelek imenuje ne »upravne oblasti«, temveč: »ministri«, ker ti členi govorijo samo o ministrih. — Dr. Radonic (radikalec) ne uvideva potrebe, da se soreime v ustavo institucija o ministrskih pod tajnikih aii pomočnikih. Kot dokaz, da to ni potrebno, navala an-
beno Matico izvajal Matevž ev pasi-jon v Ljubljani; zda! ga izvede drugič. »Čenru se trudiš, ko ti ogromno delo ne prinese ne slave, ne blaga, morda niti malo hvaležnosti?« sem ga vprašal. Pa se je otožno nasmehnil ter dejal: »Plačilo n i bo v delu samem, izvajanje tega Bachovega umotvora mi bo dovolj užitka za ves trud!« — in pri:a:e!j se ubiia : poldrugi mesec zabadava — podnevi in ponoči, svira, poje. ponavlja vedno znova, poskuša z jekleno neumor-nostjo iz — golega navdušenja za lepote Bachove umetnosti, iz fanatizma, ki žene k nečuveni vztrajnosti vsakega pravega muzika.
Gnal je tudi mojega očeta. Prav do smrti. Zato razumem dr. Ccrina in njegovo strast za Bacha.^ Ko pa pojdem poslušat njegovo izvajanje v frančiškansko cerkev, si bom predstavljal: Bach orgla. Mozart dirigira, angeli in sveniki pojo... tam zadal nekje v kotu pa tišči gosli pod brado moj oče... in užival bom podvojeno radost... v
i 5
gleške razmere. — Dr. Duliblč fju-goslov. klub) smatra postavljanje državnih podtajnikov za popolnoma odveč, da je že aktivnih ministrov preveč, in ako vzamemo še ministre brez portfelja in če dodamo ministrske pomočnike, ne bi imeli nič manj kakor 40 parlamentarcev, članov te skupščine, ki bi bili interesirani. pli-čani in vezani z vlado. To je preveliko število napram številu članov v skupščini. Gleue odredbe imenovanja nižjih uradnikov pravi, da lau-ko popolnoma izostane. To se lahko prepusti aii uradniški pragmatiki aH posebnemu zakonu. — (Nadaljevanje sledi.)
—d Beosrad, 10. marca. Radikalec dr. V u j i č i ć nasprotuje temu, da bi se ustanovila mesta ministrskih pomočnikov in pravi, da ta naredba sploh ne spada v ustavo. Pusl. Ljuba J o v a-nović čita nato stavek: »Vsi ministri skupno tvorijo ministrski svet, ki je neposredno podrejen kralju. Kralj imenuje predsednika in člane ministrskega sveta. Ministri stoje na čelu posameznih panog državne uprave.« — Pri glasovanju je bil prvi stavek tega člena odklon, en. Minister za konstituanto Trifkovič prosi, naj bi ustavni odsek še ne razpravljal o členu 57.. nakar se ta Člen odgodi. — Preide se na člen 59.: »Ministri morejo biti obtoženi za svojega službovanja, kakor tudi pet let potem, ko so že odstopili. Predlog, naj sc obtoži minister, se mora predložiti pismeno in mora vsebovati točno obtožbo. Kadar obtoži ministra narodna skupščina, mora dve tretjini prisotnih članov glasovati o tem, aH se minister izroči sodišču.« Člen se nato pri glasovanju sprejme z večino glasov. Potem se čita člen 60.: »Ministre sodijo državna sodišča, ki obstojajo iz šestih državnih svetnikov in šestih kasac;Jskih sodnikov, ki razpravljajo v plenarni seji. Predsednik kasa-ciiskega sodišča je obenem tudi predsednik državnega sodišča. Za one prestopke, ki niso naznačeni v kazenskem zakonu, se bo kasneje odrcdPo z zakonom o ministrski odgovornosti. Natančnejše odredbe o ministrski odgovornosti vsebuje poseben zakon.« člen se sprejme pri rlasovnnju z večino glasov. Predsednik dr. Ninčič izjavi: »Ker se na konferenci delegatov ustavnega odseka o členu 61. še ni dosegel končnovebavni sporazum, ker se jo seja prekinila, je treba ta člen toliko čpsa odgoditi, dokler se ne konča razprava in doseže sporazum v ožji ko-nnVji.* Minister za konstituanto pravi, da se ie ministrski svet sporazume! v tem. da se Cfenu SO. doda tale odredba: »Predsednik Jn polovica članov glnvne konfrole moralo b"ti diplomirani pravniki, ostan" Člani moraio b:t! bfvfl fnančni ministri ali na morajo imeti deset let ukazne shizoc v finančni stroki«, člen se z c*nnoln?tom ministra za krmstftuanto soglasno sprejme. Predsednik nro^l delegate posameznih skupin, ki so že vfceral sodelovali v o*fem od<*kn, naj t*koj pridno razoravMarl o v1^n*i 61- Nato se ie sefa ob fl.tŠ gafcfftfctfa. Prfbodnfa seta ho v soboto nb rfe*et:h z *st:m dnevnim reodm.
faona uornCIIa.
IffTNTSTRSKI SVET.
—d HcostitII. 10. marca. VcVraj Je W& s<\j* minMrakega avpta od lft. do 20., na knteri je ministrski p^rt««1nik in mlnlstT fa zunant© atvarl PaJić po* ročni o ronanfefB rr>ln£njn v z-rezi s pr«*kin'fMi«*Tn odno§*fev med Nrm^il« iti entento. Polhar te«ra so razpravlja'! o rpdpkriii onih <*l**nov n*tarn«*gn nner-ta. ki iih ie predlo?!! minister za kon-stirunnto Trifkovič po dkkusiji v n6tavnem odboru.
KOVA KOVFEREVCA,
*—d Rorolin  9. marca. FouterJ«v nrad jnvUfl ie Londona,: ^ngleSko ca-8opi«*le pifa o možnosti nova konfaran- j ca, ki bi ce po pjnaovnnfu ▼ Gornji ftleziji vršila v T^onrlonu ali v Stresi ob , Lagu Maggiore. Kakor se govori, m f i
kratkom aklič© zborovanje aavezniSkih izvedencev v Parizu.
NEMČIJA PROTESTIRA.
— d Berlin, 11. marca. Dopisnik »Neue Treie Hresset tio/nava. da je vCeraj ministrski svet sklenil, da predloži nemška državna vlada zvezi narodov svojo pravne pridržke jdede sankcij, ker so sankcijo v nasprotju z vc r-saillsko mirovno pocodno. Zahteva, ki jo je več poslancev izrazilo v zbornici, naj bi Nemčija odslej vcr^nilleske no-Kodbe ne pri/nala več. |e bila odklo-nena. Dr. Slmons jo izrazil svoje prepričanje, da sc bo končno eotovo tudi ves svet uprl sankciinm, ker ima vendarle vsak človek vest Zadržanje dr. Simonsa v najnovejši politiki sc smatra za popolnoma na mestu.
AVSTRIJA NA POTU V LONDON.
— d Pariz, 11. marca. Avstrijski zvezni kancelar dr. Mavr Je dosp:! v Pariz ob pol 11. in je opoldne odpotoval v London. V nekem rnzero-voru le izjavil, da potuje v London, da doseže pomoč Avstriji v obliki posojila na do!e;e roke, da bo motila Avstrija začeti z delom. Dejal je: Nočemo živeti kot prosjaki v Srednji Evropi, ampak od svojega dela.
BELOUŠKI SOCIJALIST] O ZA-SEDItl NEMŠKEGA OZEMLJA, —d Rrrolin. 10. mirca. Listi Javljajo iz Bruslja: Neka aocialiatifna atab pina v sbornlci ie je dnnrs posvetovala o znsodM nadnljnje^ra nemšk"L-a ozemlja in o londonskih dogodkih Veti poslancev je oatro oi>ao'«lo politiko sankcij, češ da jo tla fntenta preialoč, Ediui poslanec Van der Veldo jo oia* nil .cank( ije.
TISKARSKA STAVKA V SLOVA. SKIH TISKARNAH?
— d Prajra, II. marca. »Prasrer Tajrblatt« javlja Iz Bratislave, da so včeraj vs'ed prekinrenja mezdnih podajanj v tickarski obrti s!ova?k! tiskarji pričeli izvajati pasivno rczlstenco. Delodajalci so izjavili, da so pripravljeni za nova podajanja, če se rezisten-ca reha izvajati.
PRLD STAVKO V OSTRAVL
— d Praga, 11. marca. Or^an rudarjev »Nazdar« Javlja, da je ^ri-Š!o med lastniki rudnikov In delavstvom v ostrovsko-karvinskerr. premogovnem okrožlu do velepomemb-r.ih nasproti!, ki bodo jrotovo dove-dla do splošne stavke v dotičnera okrožju.
REVOLUClJONAR.n V PETRO-GRADU.
— d Berlin, II. marca. >Lokakan-zelger« javlja po brzojavki »Tlmesov« iz Ri$?e: Revolucionarne četo so se polastile Peirosrada. Iz Moskve javi a jo, da so poizkus vstale boliševiški kazaki krvavo zaduSill. Dne 7. t. m. so se tamkaj boji zopet pričeli, v katerih pa so povsod zmazab revolucionarcL
FRANCOZI ZASEDLI REVAL,
— d Berlin, 11. marca, »Lokat-anzeferer« poroča Iz Stockholma: Kot se Javlja Iz Revala. so dospeli v ondotno luko tudi francoske pomorske čete. Več oddelkov se je Izkrcalo in zasedlo Reva!. Ogromne taloga; ki so bile določene za boljševike in bi se imele odpeljati, so bile zasežene. Kakor se povori, so to čete zasedle tudi Narvo.
DOGODKI V RUSIJI.
— d Moskva. 11. marca. Mornarjem posadk v dveh uporniških utrdbah v Kronstadtu, ki so hotele preiti k sovražniku, so to preprečili častniki. Navzlic ostrim odredbam proti desertacijam, se prebegovanje množi.
— đ London, 11. marca. Kjcr-jenski Je dospel včeraj v London.
— d Moskva, 11. marca. Po poročilu ameriških dopisnikov. Je po preteku stavljenega ultimata trdnlava Krasnaja Gorka otvorila topniški ogenj na bojno ladjo »Petropav-lovsk«. Ladja Je poizkušala zaoustitl luko, kar pa se jI ni posrečilo zaradi ledu. Na krovu ladje vlada necdl-nost. Del mornarjev hoče častnike, ki so upor povzročili. Izročiti sovjetski vladi. Govore, da se je nekaterim častnikom posrečilo, vtihotapiti se iz Finske v Kronstadt. Te vesti so neutemeljene ter Je postopanje finske vlade popolnoma korektno. Iz neke brezžične brzojavke izhaja, da nameravajo uporniki bombardirati finsko obal, da zapletejo finsko vlado v konflikt Moskovska vlada je Finsko že obvestila, da nikakor ne mara ogrožati prijateljskih odnošajev med obema državama In da bo ukrenla vse potrebno, da prenrečl. da bi prenesli uporniki pozorišče boja na finsko ozemlje. Upor v Kronstadtu Je le osamel slučaj*. O nrotlrevolucljl v Rusiji nI govora. Petrograd in Moskva sta mirna
— d Varšava, 11. marca. Po brzojavkah iz Helsingforsa so unorniki v Moskvi poskusili polastiti se Krcm-IJa. Napad so odbile kitaiske. latlike in bankirske čete. V Moskvi Je MIo ustreljenih nekaj carskih generalov. V Petrogradu divja požar. Železnica Harkov — Kijev je pretrrana. O nemirih v Moskvi poročajo dalje: Oklopni avtomobili vozijo po mestu In streljajo na množico. Uporniki so pognali v zrak brzojavno centrala
69. štev.
aLUVtLN^Kj NAKUU*, duc 13. marca iJ.I.
3, uran
ARETACIJE   SINDIKALISTOV V ŠPANIJI.
«— d Madrid. 10. marca. (Havas). v" občini riscinos so aretirali tri osebe, ki so imele motorna kolesa. Dolže jih. da so se udeležili atentata na Pata. V Barceloni Jc policija istotako izvršda mnogo aretacij. Posebno veliko sindikalistov je bilo aretiranih.
IZPRAZNITEV CILlCl.fE.
— d Pariz, 11. marca. Ministrski predsednik Briand in turška delegacija sta sklenila dopoldne popodho glede hitrega iznraznjenia CilfcHe, glede varstva ujetnikov ter lastnine in varstva manjšin.
Sprejem kecgracJs&cga cfeasaskega soefia
na Sorboni.
Panz. 7. marca 1921.
Danes so bili sprejeti bcograd>ki župan in mestni oćetie od predsednika in članov vscučiliškecra sveta pariške univerze. Slavnostni sprejem se je vršil v dvorani Louis liard na Sorbonni. Predsedoval je Panl A d p e 1. rektor akademiic. Slavno-Sti so prisostvovali visoki civilni in vojaški funkcijonarji in mnogoštevilni člani naše pariške kolonije, med temi mnogo dam.
Govorili so Paul A p o e M . nato jI a u m o n t, profesor slovanskega slovstva na filološki fakulteti, ki le naglašal, da Je posebna potreba, da se vezi med jugoslo\ .nsko In francosko Inteligenco še boli nomnožiio. za kar so posebno poklicane univerze. Pred vojno in posebno med voi-no je študiralo že na tisoče Srbov v I
Franciji, kjer so našli pravo gostoljubnost Vrnlvši se. bodo razširjali doma francoski jezik In kulturo. Pariška univerza hoče stopiti v ozek stik z jugoslovenskimi v lieogradu. Skopi ju. Subotici. Zagrebu In Liub-liani in na ra način še tesneje združiti narod francoski z bratskim narodom jugoslovenskim. ki jih je usoda navezala drug na drugega. Živahno odobravanje in ploskanje Je sledslo tem besedam. Nato je govoril L u -chaire. generalni inšpektor javnega pouka, ki bo čez par dni odpo-taval v Jugoslavijo v posebni misiji francoske vlade.
Slednjič se je beogradski profesor in poslanec Rista O d a v 1 Ć v toplih besedah zahvalil za prijazen sprejem, ki jim ga Je priredila pariška univerza. P. V. B.
Politične mesti.
= Zopet nemške laži. »Neuc Zur-cher Zeituug« poroča iz Celovca, da bo vlada v Beogradu oUrediia revizijo ljudskega štetja na Štajerskem, ker so se tam vršile neredaesti pri ljudskem štetju na škodo Nemcev, Ubogi celovški Miciil!
= Letošnji proračun. Skoro vse državne obiavu so poslale finančnemu ministrstvu svojo proračunske predloge za tekoče pr računsko leto. Na podlagi teh poročil je razvidno, da so narasle zaineve za novo leto. Proračun za preteklo leto je znašal nekaj nad 4 nnlijarde dinarjev. Dosedaj predloženi proračuni presegajo svoto 8 milijard dinarjev, kar bi značilo za vsako osebo, vštevši ženske in otroke, okoli 606 dinarjev davka na leto. Ministrstvo ra vojno In mornarico stoii tudi tokrat s svojimi stroški na prvem mestu, za njim ministrstvo za promet In javna dela s svojimi zahtevami za zgradbo novih železnic in cest. Dasi so nekatere teh zahtev upravičene. Jo vendar ministrstvo za finance sklenilo z ozirom na finančno moč države, da se predvidene vsote reduciralo na na.manjše meje, na najpotrebnejše za sedaj V ta namen bndn sklicani za 15. t. m. delegati vseh ministrstev na posvetovanje, na katerem se lx> razpravlialo o vseh posameznostih letošnlcga proračuna ter Izvršilo potrebno rednc'ranie.
= Upravna razdelitev države. Ožji odnor natnvnecrn odsrka je Imel H. t. m, od 9. do 13. svojo aeio, na kateri se jo razpravljalo o členu 62. vladnega ustavnega naertv ki govori o upravni razdelitvi države. Poslanec Juraj De-m^trovid je predlagaj, naj se ta flen izdela na podlagi dosedanje razdelitve države v srer,e. okrožja In županijo. ▼ Srbiji pa naj bi se doeodanjl srezl raspirili na večfl ob^og. Upravna razdelitev drfcnve na podlaci tega pr^dlotra je marno zbližala stalitca vseh skupin. O členu 81. «e danes nI razpravljalo.
= Zornijom d r>!k i In vlada. Knkor se tu splo*oo sodi ne bodo zemlforad-nikl vstopili v vlado, kor nasprotujejo plačan.ni odškodnino begom, spahljem In veIeT^«e«tnlkom.
sr Ožji od*ck. Dne 9. t. m. dopoldne r»0 seji ustavnega odseka po imeli konferenco prfMst.nvnlki klubov, na knterl sr Je takoj pričela rsznrava o Članu 6J.t ki govori o oblastvenih nsredbah na podlagi zakonskega pooblastila, Razpravljalo se Je o voinlh sodlftelh. vendar se razprava o t<"rn vprifciniu se nI končala. Nadalrurala ae |e razprava o členih 67. In 58. Glede člena Č7.. ki govori o državnih podtajnlkih. odnosno pomočnikih ministrov, se nI dosegel sporazum, kakor tudi o členu 5S. no, ki povorl o ministrski odgovornosti za Škodo, storjeno državljanom.
= Pogajanja z muslimani. Vladna pogajanfa z muslimani se nadaljujejo, V ministrstvu za Sume in rude le vodil posra ania minister dr. Hlnko KrIJman z dr. Nikolo Uzunovllcm. dr. Karameh-medovlčem, dr. Uradnico in ViJovl'em. pri čemur se Je podrobno razpravlialo. koliko naj plača država za odknn muslimanskih povesti v Bosni In Hercegovini. Zdf se, da se ie vlada odločila, takoi ko bi se sklenil sporazum z muslimani in bi se Hm odplačaj odkup jemlje, dati večlo svoto na račun predujma v svrho Izplačila podpor invalidom v državi.
— O Padl/ft. Kafror poroča danns-nll >TTrvnt< Iz Beograda, bi imo! te dni Padli* odnotOT-ati v ftenjrrad. V nolltte-T»ih kroHh ae mvori. da bo Padi«* onn-?tll sro'e stališče glede vprafc'inta državne reforme t*r ^o aahtevnl Izvedbo avntegn gospodarskega In socialnega programa
= AcctirlMera afera. S prMolne-ra mesta *c doznava glede prn^n'e MIlana In Marlane Aeeurti. ki sta prišla &vo|ečnsnn v sodniško nrel«Va.vn In sta Mla oddana v r»rri7VnvalH zapor radi zl^^lna proti domovini no 5 90. k. z, nai se i'ma "Vine nre'skovsitni za-ror, dr^ ?e ^VV^i1 Vrr»f>vd <?od«l «**ot v Z;»«*ref)ff. da re In orv^^cfi nri»i«-Vo^'a!-rc^a ▼anora. Na ort^Jbo kr. dr^av^e^a pravdnJilva ie kr. banski  stol potrdil
Iz naše krsUsirine.
— Ite^rnt poacti Mak r donijo. He-pent pro^toloiiaisle^ljiik Aleksander namerava letos poseliti južno kroje Stare Srbije in Maced«>nije. Ob tej priirkj bo tudi [»o^etil SiUiiOoUift liileiidor na Sveti Gori.
— Konferenc* o parnptuvstvii. V ravnatolj.-tv u državnih žoloznic se bavl posebna komisija z vpra-nnjfm ureditve fK)inorskt*f.a brodarstva. Posveto-ranjen predsedute ^. Jeglič ter ao jih udeležujejo pj?. dr Primožič Stlpsno-vič. dr. S. Tomsfeić tor zastopniki raznih interesi ranili ministrstev in paro-brodnth družb. Konferenca !-o razpravljala o organizaciji ol>a!ne in prek mor* sl,e plovbe ter o socialnih vprofi nji h pomoščakov. Rešitev dnevnega reda jo prorarutiona na 10 dni ter bodo kon-Čnoveljavni sklepi predložili vladi v potrdilo.
— Povr'jTtik v DalmariJL Armijpki
genor:il Ljuba ^,ili^l je imenovan aa |»o-veljuika onih krajev, ki jih bodo Ita-
sklep kr. sodnejra stola v Zasrrcbu Iz razlogov, da ne obstoii sum beca in da je zakoniti rok preiskovalnega zapora treh mesecev pretekel. Nadalie je Marijana Accurtl tako te.fko bolna, da bi se morala po zdravniškem mnenju oddati v ooazovalnlco za umobolne.
r= Radi^ In ameriški Hrvati. V Ameiikl Izhaja list >Narodni List<, ki pa izdaji zloglasni Zotti. ki je zvabil na stotisoče naših ljudi preko oceana, Zottl je pred In med vojno vnelo deloval za Avstro • Ogrsko in blatil ter grdil na vse mogoče načine one požrtvovalne bojevnike, ki so se zavzemali za ju cos l o vensko misel. Vsled torra njegovega rovarenja vlada med naiimi izseljenci v Ameriki razdvojenost Sedaj. po prevratu, je pričel delovati zopet zoper na£o državo in ljudem se knr je-*e lasje, ko čitalo v >Narodnrin TastiK, kake razmere vladajo r*ri nas. Po nje-povem pisanju se ol>e^a dan na dan v Zagrebu na Jelačlćevem trgu prave >ju£oslovanske pafriofe< !n prvobori-telje za osvoboditev Hrvatske. Da sta se Zottl In Radič kaj hitro nnsla v objemu, je pamoob-ebl um'jivo. O Radiću pripoveduje Zottl tnke zpodbe, da se ljudje Čudi:o. da Je Padić sploh Se živ. Tako na primer opisuje, da Je bila Pa-dićeva družina vržena na cesto, da nima niti skoraj kruha, med tem. ko Je Radie sam, kakor znano, vo:nl milijonar In izl»orno iivi. In sednj nnhira ta Zottl po li?ru milodare za >ubogegs P adi Ca c in je zanj že nabral W0 oglarjev. Radi«* potrjule r >Narodnem Listu < z dne 24. deeembra 1920 prejem prvejra obroka v snsska rvo.O/O kron. obenpm pa lokavo pristavlja, da Je nje-jrova žena najela pri neki banki svoto 450.000 kron, kateri denar je naložen >za politične brošure in za politična jotovanja,« a manifei del v >Slaveneki knjižnrl< kar se pravi z dmrlmi besedami: >dHJte Se*c Tovariša Z >tti ln lia/iltf sta v bi vsi Avstro - Ocrskl rlelo-rala t raznimi brošurami in splH za njo, čes da Je ustavna svoboda poginoma ZAjnmrVnn v — Avstro - Odrski, sedaj pa. ko imamo lastno drtavo, sprejema Itodić denar od Zoltljn, da orga^ niztra vstaje in nemire pod pretvezo, da gro za spor >nevtralne seljačke republike Hrvsiake«!
= Likvidacija ministrstva za prehrano. Od vlade določena knmisiia za likvidacijo ministrstva za prehrano ic včeraj končala svo c delo. Poljedelske zadeve so se odstopile ministrstvu za kmct;jstvo. ostali posli pa so se Izročiii ministrstvom, kl J'tn po svoiem značaju pripadalo. Razprodala vsera preostalega blajra Je poverjena posebni likvidacijski komisiji, ki bo podreiena ministrstvu ra socialno politiko. Kar se tiče uradnikov. Jih Je b lo okoli 500 v Bcoirrndu In pri pokrajinskih odsekih. Od 272 uradnikov v Beogradu Jih je ! komisija pridržala samo 42, vsem ostalim pa se bodo z orirom na kva!<fik:i-rl:o odredila mesta v drugih uradih. Vsem uradnikom bo tcMa njihova pln-ča do konca proračunskega leta, t. j. do konca mala.
= 2rtve avstrijske Inkvizicije ita CcSkeui. F3ra5ki listi priobčaejo podatke o žrtvah avstrijskega preganjanja za čaca svetovne vojne. 3500 Čehov ie bi'o internlran'b ali pa zaprtih, 26.800 delavcev Je Mlo koma^diranlh na Vcst-falsko, v Srbio, Rclsr'.jo. Romunijo in Malo Azlio. Voia?ke oMariH so brez Sodnega nostopa^ia nb^odi'e na smrt 1500 Mudi in zatrle 72 časopisov. Po ra7rTn^eni amnestiji Je bilo izpuSčenlh 15».0OO Cehov.
= Puška sovfe^sVa vf.ida In dri* hortitkl. Jr Riga noročafo. da Je sov-fetska vlada v Moskvi Izdaja raredho, da «e morajo vsi pravoslavni In katoliški svečeniki, evan^rpcVf pp^^ornj, r^-bl«cl In menihi prlt^trnl*! k spfofnemu delu. DnHovSčIni sme deiat! s^mo v okrofnl^i fn pnkralrvsVh y%vtjSf*Mfi za-vodfh, rlkakor na n- v občinskih. Mod C^r^rt mora d^^ovfJč^a no-!t! clvPno OtileJro. So\-lpfcVe oMnttt ne sn»*»'o I 'i^r >>|!  M   (liiHovntVnv   za   |;tfd«-Vo j
obrarhn. za d^iavsVe nadzornike In j prehranjevalne komisarje* •
lijanl na podlagi rapallsko pogodi .» izpraznili v Dalmaciji.
— Novinar Dušan   Lopatic umrl. 11. t. m. ie umrl v Zagrebu ede najstarejših hrvatskih novinarjev
San Lopaiić. Rojen v Kari >vcu, c p e-živci vse svu e   življenje v domaČ mestu« kjer je urejeval   lokalne 1 Ustanovil je »Svijetlo-, »Glasonoša« in nazadnje »Slogo«.   Njegov   pogreb >j viv nedelja v Zagrebu.
— Novi I ^ti. Včeraj je iz'.Ia v Zagrebu prva MevilAa neodvl: i ega i 11-tičnega tednika »Slobodna Tribuna«, I je na^t'd v>!ed fi!7!;e dosedanjfh ledi -k v »Slavenska Tribuna« in »Slobod ic Novine«. L«st ure uie redakcijski odbor, v katerem se naliajaio: Jovo Ti-nianin, R. Oi'inio, Du^an Oruhv. .*••'.•••• M a rja novic, dr. I. Polifco fn dr. ? 5nc-vec, L:st ktoji Izven strank. — V D -eradn prične 2^. t. m. izhajati nov U I-nik »Svjetski Pregled-, ncpolU'čcn informativen Tst o svetovni politiki, sociologiji In literaturi
R2f
Or. Oražnooa DDoroka
Medicinska fakulteta plav m dedič* — •Orainov dijaški dom*.
Predstojnik okrajnega sodiSča v Ljubljani viš. sodni svetnik Mladič ic vdera) dopoldne razglasil dr. Oraž-novo lastnoročno pisano oporoko z dne 22. decembra 1919. Hr. O ražen postavita za glavnega dediča medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Dotični pasus onoroke slove: »Vse svoje premično In nepremično premoženje zapu-§ č a m medicinski fakulteti v LJubljani. katera na| uporablja to premoženje za ustanovitev In vzdrževanje zavoda: »Oražnov dij!Škl dom«, v katerem zavodu naj dobe prosto stano-vanle v prvi vrsti nezakonski, ubo^i mcdiclncl slovenskega, srbsketra In hrvatskega plemena, ki Študirajo v Ljubljani.«
V ororoki Je pokofnfk tndl volil lepa volila ln sicer: svo I 15 let vestno in pprlno služeči M'ciki K a j t n a 30.000 K. svoji hi^ni Tonki Primožih 15.000 K in Se dmce udobnosti. Palle le zamistil svojemu hišniku na Ze'encm hribu Tonetu K r a I § ek u vso
svojo ch!eko in drii^re stvari. Oh daroval je tudi svoie^a oskrbnika Ivana Gerloviča v Kostanievici.
Za izvršitev opor« ke je p k |nik Imenoval načelnika urada 7\ zaš7 dece (povcrjcni>tvo za socijalno skrbstvo) svetnika dr. Frnna O o r š i č a. ki ho za Oražnov di'aSki dr>m izdelal po intencliah pokojnika zanu^Len in^uta-cijski narčt.
Za zapuščinskega komfsarfa le hI imenovan netar dr. Schmidingcr. ki je tekom včerajšnjega pcpolJncva izvršil prve uradne korake.
Nepremično imetje pokoinejra dr. fvana Oražna ob^eca posestvo na Zelenem hribu s hi^o, jfospr}dar^k;mi poslopji, gozdom, njivami in travniki, h'.-So v \VoIfovi ulici, travnike In n;ive na Pri5kovcu in v Mestnem logu ter posestvo v Kostanjevici s hiSo, vinogradom in krasnim gozdom. P osestvo v Ljubljani "e podedoval po svoll ženi. s katero ga je družila naravnoslt Idealna ljubezen, po^tvo v Kostanjevici pa no pokojni svoii materi. Vsa pocestva se
v scd^nflh razmerah 10 mllMonov kron.
cenijo na več kut
Heodresena domeulna.
Pred vol* i vami  na Primorskem.
Ni nobenega dvoma več, da so v rtaliji absolutni gospodarji samo faši-e-ti in da so oblaetva bII brez moči proti n|iT», ali pa v sporazumu £ njimi. pivjoMvo bo doseglo tekom bodočih političnih volitev svoj višek. 2e eednj se fašisti na to pripravljajo in zločini, ki jih udinjajo, imajo samo ta nam^n, da terorizirajo ln ustraJiujejo naš element v *oj borbi.
Drugega marca so pri«II fašisti na tovornem avtomobilu tvrdko Sansa ln Franoin iz Vodnjnna v Kroiro ln obkolili bl*o učitoljskoga kandidata Br-gića. Kato so vdrli v hiso in v^e razmetali. NaAli niso nlčosnr. Kavno tako so postopali v hisi iunnlka Curkovica. Župnik In Hrgić sta se pravopisno rešila v gozdove. Brgićevim sorodnikom so nhto naročili, da pe naj javi Drgić drugi dan pri fnft-ato\ skl o. ga-nizaciji v Vodniann o<lkoder ga bodo odpraviti čez mejo Ako teua ne 6tori. da mu bodo zažrrali bi-o. P.rg!«5 je radi toga enostavno zapustil lslro, ker ao je v podobnem slučaju do^oiTilo nekemu Jo«?ipu Podotu, ki je i^rij^vil f^si-p.tom da «o ga lzWll, mn i^žiall obrvi, N ke in brade in mn z razbeljenim že-Icznm prebodi! uho ln končno od njojja izsilili izjavo, da se nikdar več ne povrne v Istro.
župnik* 5uti<*a, v Ranfanaro «?o ponori napadli v stanovanju ln ga Izbili
V i-tom kraiu so zažgali in vpepelili dve koei naiih ljudi.
V Medullnu so zažgali nadomu ^1^ vokn blAo ln bl*»v, ker ni hotel kričati »Eviva t Patia!«
V Oontljl po smrtno ranili žensko, ki ni hotela izo!>eciti I«5ke zastave.
Ol»oroženl fašisti ohl-knt'Mo vnc1 In z 1>omb-mi ln orofjem s i I i fo nafe ijodl, 'la poljtibiio laAko zastavo, ki se do sedaj ie nI znala pokriti s plavo. Kdor se protivi, tega napadejo ln bi-Jejo.
ITarabinjsriJ nikdar ne intervenirajo, temveč stalno izginejo v pravem času.
V puliskl ončini so razloženi vodilni Imeniki. Vsi slovenski volile! so iz-pu&čenL Ravno Isto se vrM po drn^rih mestih. Radi kratko odmorjen^ra č/isa In radi nasilja ni mogočo vložiti vseh reklamnrij.
Tako je ozad'e nr1mor«kih volitev!
— .lu^oslovcTTski Jezfk Jzgnnn lz cerkve v Trstu ?n Istri. Pri Sv. Antonu novom v Trstu v nedelio ni b:lo več slovenske prepovedi in ne več s'oven-ske molitve ob iutranii ma^i. Odpravljena Je Iz cerkve vsaka slovenska beseda na nkaz Barfolomaslla. Škofa fa-^irtov. S1«>vc"<Ve *ene so foknle. V no-re^ko-otduk' SkofH le Izo^ian iz rorkve hrvnt-kl lezfk. tako da Je okoli 90.000 Hrvatov brez molitve v svotom, rez*Vu In hrez nrooor^d'. It maibno Število le dif^ovT-Mcv. ki «e dr^e ^t-ir^^a reda v cerkvi. Predan M r»rvr»r«-H le-xfk pa »»Vaz demroffa ?^'«fa feftfov, Pederzotnij! v Poreč". Talro fe d,a-"*s
V Sredi   f«fr«.   da   rr,<xr°JO   cnmo nrflV-
fi'jiv^T   vev***lr1 v P*-!'olii m^ft^f n^*-«^ v
tvnf~r»t  f**vfVf|,    T"ko le i-»»to1i?V*> rrr.
k**v na oVnr>;rar»eoi oTom1'«! ^tnoU^ na tfr*>n ynHr*»fgev |n*an«if'*ve*t*Vetrs ^aro-d2L ki polagajo važnost bai na cerkev.
čc§. ako nam cerkev pomaga, potem pojde raznarodovanje litru svojo poi-Morda pa se motijo italijanski nacijo-nalistiCni zatiraLi naSega rodu in ž njimi oba visokočestita * katoliška škofa, ki Ju fašisti lahko Izvolio za svoja častna člana.
— Z Goriškega. V Logu pod Mangartom se Je na dan aneksijske proslave večina prcbiva'siva oblekla v črno. Na lipi pred cerkvijo jc visela črna zastava. Ali samo do 11. dopoldne, ker jo je dal odstraniti župan, ki sc jc menda zba! Italijanske oblasti. Občinarji so to obsojali. — Iz Vrtojbe pri Gorici poročajo, kako draga Je obnova hiš. Gradijo jim male bajte. Najprvo treba Šteti denar za cenitev, potem odtegne banka 3"» obresti, vin da da tvrdkam materijal 30"'* dražic oeco ;e dnevna cera, les pa Jc slab. Pna tvrdka Jc zgradila tam že frš za vrednost 3 mdiione lir pa i Izgubo nekaj tisočakov. Ponu-iajo se pr. Se novi »graditelji«, ki hoče-»o ustanoviti konsorcile lastnikov hlS. Le proč ž njin i! — Fašisti v Gorici so. kakor že znano, sklenili, da preprečilo Paiduttiiu in D u ga t tu povrnitev na Goriško. Knkor čitamo v dotični resoluciji, so slovesno prisegli, da bodo postopali ž njirm, ako bi sc vrnila, kakor se postopa z Izdajalci d^miovinc. Postopali bi ž n ima »a fcrro freddo« (z mrzlim Želez jem), to Je: nstre'''; bi lu.
— Izpraznitev Dnbuactlc. Izpraznitev je razdeilena na tri ^kupine. Prva obsega Pag, Obrovac. Kis ta nje, Knin, DrniS, Korčulo itd. Ta irprazmtcv se hna Izvršiti I. aprila. PvaknncMa druge skupine, ki obsega vse ostalo zasedeno i 7cmlic. Izvzemal Zader In okoli ;o, ima slediti 20. aprl'a. Pvakuaclla zadr-ske^a okoliša na 1. mnfa.
— Pokn. Člatil re^ke vlade so po-hltefl v Opat'io. ko je prispela t'a Itali-i:nka razrneiitvcna komisija. Gre im v jjiavnem za hnro&ko pristanišče. Me-n?lo, da fe Italijanska vlada l^preme-n!!a ^vole stališče glede P^rn^a, Če3. da nikakor po trre, da bi ne b;l v zvezi z reško vlado fn sedni fmajo v razgovoru posred'»valni nrc(nonr. da bi prf-nari'a uprav Baroša JugoslavllU tcrl-toriialna suverenost pa b' o^ta'a re"! vladi. Ali co?!te ?f°rza fe vendar že rfovofl la<no povedal, da fe ha roško nrjstant'Ve }t* zapf^ano Jngoslavffl. — General CavIgHa Je menda, povedal predsedniku rp^ke^a Narodnoga sveta, da mu :e rfm«ka vlada OOverUa nafnrro. da lzbrl"e na Peki v**e sVdl r->d"''h Žalostnih d o«f^dkov. CavIgHa d^bl denar za poravnavo ?Vode v derembrn nrovzročene.   Poi>r*vH0 se zgradbe In
pOStavi'o rnr>*»ovl. T*« bo le ro^
— Pa^»'o» Ws#t? fsHHe naf-
S,,|jr|     ro,^,for,     fr3fr,^ftrtl »f-»cr»^*
'•»M      Ifnčenl o->»^
V^r s* "'f) d-'^ti ^i^l^Mnrt. MiČr»ln5Ve »V*^t«k1h O^do|. ^~v fe      f*»l^o r°■"—▼""'o  d~> «*• ntco Vir\_
teM      |tdr*^*'M      O^i.*'! f\rr >y   •» K-^^^   v   ♦ • - ' *V*****r,   Pa>  bo'olo  f-^^o^'M  tn r«;tio-
va*' *vvr^»»o o^^^«*-*^pf*n, V T«»Xn^n/%rn ^•od^hnt nt v«^ dr. CP»~** M I« M* d"-
?a   V*f*   0»"(ra»itTn<»tf n    \T«t.^f   vi*' -o--t*       ^ r -i 1        Trm J: f f    Tn     . i'i - -i»-,- I      r*-, *f ^ ef«w|rn jr^,,^ f.„ f-r, t,,.tx<, orv-
^ f*t-"1-  t-^ r» - I - X   ^ /» -* - T r> ,t
** In oni pomaga  nazaj,  dokler šc more.
Ogromna adeleiba na prnestnem slio* du Gosposvetskes* Zvona 2» t. m. la silni t d/iv. Ki so sa na^le beseda covomi\ov rri Boslnsalclh, Izpričuje ia ,o za\cst r.ij-v, -ii slojev, da Ic tedanje star;- r.a Ko-
ratkeui aevsd t)live In da *t me a m \)
/^)ciiti — ne e z Mesa mesta, ki j.» v prvi vrMi v t» poklicano, nt^o tud] i: na'< da sarie^a. Ni^mo vredrl. da kot aarod živi« da nas br;/ie solr.ee obsije, a'.o ie na-Ji*e Bdrne Ki damo trpljenje: koro&Mh brat ■ v, a' ^ «o re vzpne v nas narodni ponos rcr   rodi rc'i'na skcJJ i     Od ".'ornast
u i j > o- i ki ra> sl'i'o k tamoDomocX
V (' sposvetsJd Zvnn so daaei un't9 oči naroda. K)cgOV    clis posilila In
! .d trn vc!L Velimo mu: z 13 za zob! Po* /i lamo \'as. ji nam Javi'e vse tlučale, I.icr se pri nas. b^jj v lavnih a'i zasebnih nrn li!i In podictlih, krati p^a^l a ra-cniu |o i u ln na'i'ti 'luđem, kjer vživa).^ *sTo*i-:i katerokoli protekcijo, kler Izrabljalo trdi d rjavila ni aemltke narodnosti raie co-stnl|uh]c bi na so mano pohlevaost, £e so pri nas Šopiri ncm&čina la ni 5e I/treh!jen hlapčevs-l d: h I*-'a d"'" ra^c^a stifenj-fe ^e poitl^uiemo sami pred fid-;cm, <e nd'edalo ti kruh domačinom hi žl\llo v ndobnth stanovan'lh, ko požl?a'o slovea>> s'-^ domove in n bliafn na*e Utrdi na Ko* roš' ?rn la ko |$ve na5l koroSkl beT"cl bra'. pn«=la po revnih barakah. 5b se dr-zn-.T-> tulci — podietnIVI ln nastavllend na na'1 zempl p^eza^lati In Eancstav^lati ra*a 11« !l. Tega na svoilh rodnih svobodnih tl<,Ti daHe ne moremo trpeti, a':o nočemo, da nas bo zani'eval ves svet. Treba da si sanj pomagamo. Trdi. neizprosni bodimo tako d'»!?o. dokler ne s-»ozna oholi Nemec, I f danes, ronlfaa H t^^en. tnala »ci svi^J s-d nad naHlnd koroškimi rolakl, da Je prave i sa mu ?na ra svet i In da ta velja na le 7a n'^ea. n^nak hsdl n koroške Slo* vence Velikodušnost smatra dares — ca ki |e brcr kavallrskega fvfa — kot «'a» bost Zsi^dovi-a nas bo sod la !n obso«!iTa, ako ne nastnp'mo v tem trenotku kot en n nt\ 7 eno vollo, edlri !a strnlcnl ta pra« vke na?la koroških bratov
Veroizpoved koroškega Slovenca hodi tndl ra*a: »Verulem v bodočnost sv |o^a na-e-la In v vstajenje slovenskcsa Koro-tana!«
Odbor »Oo«posvctskef».a 7verr»«.
Sestre o „Kolo"!
Knkor smo v £a«n mnlnl^ke deklam rool-e kliralo  in  rotile  nn*o žone ia dokletn. da ao limlile od hice do hi'e, od vasi do vasi in eo abrale 7 debelih knllg podpisov, kakor so Je takrat rgv td'o več neco 200000 slovenskih t^n« skih rok. zatrdi vil h a svojim Imenom In podid^om, da. hočefo lastno državo ln nn.roi'no ujedinjenje, tako ln 6e fr\ii»* nole l.lb'enio pedat Slovenke: pestro. V >Rolo« so vstopite! Pridite vso. praV vaei Hitite od pela do sMa. tla do po* plednj« gorske lil?ei Pripovedujte, spominjajte vedno ln vsakogar tragedije koroške in tragedije jndransko| Opo* zarjajte vseoovpod: dorna, v Soli, v dni« fbi, na ceptl. na polju, ni preji, da sta 10. oktober in 12. november leta 1920. za Ju^oploveno dneva najhujše nesreče, t)a!l>olj žgooo srnmolo.   Poučujte, raz« Ingaite, da mora spomin r.a ta d\a naj» stra^nej-a   dneva   z.lruiitl Slovenke vseli vrst, vseb slojev, vpeh proprir^anj ln vseb starosti v rpbćno, neprernaglil« vo enoto  In ta enota se imonujo Kolo slovenskih ali §e bolj-* Kolo Jugorlo-vansklh septor. To veliko kolo pa na\ zastavi vso moči, da fri vzgoilmo kroo-ko. zdravo, požrtvovalno pokolonjo. ki mora Izvršiti delo n^A^ga odrešenja, mora maščevati naA Vidov dan ln n 'fto Kosovo, To čiVtre si prisozinio, ko so fino 20. marca zdmčimo v ogromno Kolo. A priti nng mora mnogo, prav mnogo! Rniti nafto prlpejzn mora biti tako glnpna. da na«? bodo ćuli vpI oni, ki Jhu je vzel sovražnik solnco in luč ln zr.k ln rodno grudo izpod nag —- n.tfel 70-sužnfoni hraio. Potrebni so naAo lju» besni, zatrdila n.aAe^a počutja, na/egA zanimanja, potrebni na-e moralno in gmotne pomoči, da no Izgubo pocrnma ln vztrnialo do konrno zrnato. Zato, •ectre, prifMfe nn dan 20. marca, v Ljub-Ij.ino, vstopite v nase Kolo i
V Luhifani. 12. marca 1921.
— Oričinske volitve v SlovenUL Kakor čujemo se bodo vršile občinske volitve v LJubljani v torek, dno 26. aprila. KoJ na to se bodo vrSilo občinske volitve no mestih In trgih, na zadnje po kmetskih občinalu Ce bodo rrzpisane občinske volltvo tudi v Mariboru, nam nI znano.
— Klerikalci in »Kmet Ustni družba«. Vlada je odredila, kakor Jo znano, da se ima občni zbor »Kine* tijske družbe« vršiti v četrtek 23, aprila. Družbo Su dosfcl držali v rokah klerikalci z največjim nasil-stvom. Ker se zavedajo, da sc jim ma]6 tla pod nogami in da Izgube lo važno gospodarsko korporacijo čim pride do novih volitev, zato so vsi \z sobe ln bljuvalo ogenj in žveplo na deželnega predsednika dr. Bnltva, ker le odredil, da se mora v določenem roku vršiti občmi zbor s starimi delegati. To kričanje se nam zdi re-umna ako Je res. kar trd- klerikalci, da jc večina v »Kmetijski drvžbl« trdno na njihovi strani. Ako Ia to res, bodo vendar klerikalci tudi nrl teh volitvah zma/raH, in ni prav no-benejra vzroka, da kriče in se nrlto Žtijcjo. Ako pa dejanski nimajo većino,  kakor  zatrjuje n^suroUia jim
Stranka, potem |e samo v red« in po- J Steno,   ako pride pri novih volitvah j tudi v odboru do   veljave   faktična ; večina. Vpitje klerikalnih listov radi odrejenih novih volitev je torej samo znak slabosti In priznanje, da je dosedanja   večina v Kmetijski družbi samo fiktivna in ni izraz taktičnega stanja.
— Jezikovno vprašanje in nstavm.
O tem priredi društvo »Pravnike diskusijo v ponedeljek dne 14. t m. ob 17. t justični palači soba si 79. Poročevalec g. univ. prof. dr. Stanko Lapajne.
— Dr, Ivan Oražen kot Jugoslovan. Eden najbolj prepričanih in najbolj navdušenih Jugoslovenov med nami je bil gotovo pokojni dr. Ivan Ora-i?n. Že kot gimnazijec se je ogreval za ftucoslovensko idejo Ko je I. lSSo. prišel v Ljubi anr>, da nadaljuie svole gimnazijske studiie. je v družbi svojih somišljenikov Oskarja Deva. pok. To-poriša, Ravnikarja in drug;h ustanovil društvo, ki je izdaiato litografran list »Jugoslovan«. Prišedši na vseučilišče na Dana] in kasnefe v Gradec, ie bil med dijaki naiagilneiši proragator :u-go^fovenske fdeie ter na f ožjih bratskih stikrrv med Slovenci in Srbi. V Gradcu je b lo takrat akndemično dništvo »Hrvatska« popolnoma v frankovsVfh rokah. N;egovemn vrdivu ie pripisovati, da ro slovenski dltakl. zbrani v »Trl* ft'avu«. popolnoma prekimli vsake zve-se s »Hrvatsko« tor stoo-nl v iralintlnv itejše odnosaie s srbskim akadenilgnliii društvom »SrbadHo«. Kot protiutež proti »Hrvatski« *e je takrat osnovalo novo hrvatsko nkadendčno dru-S*tvo »F'^boda«. ki ie stalo na terne-!>i rarodne^a eđltfstva. Pod ctrido dr. Orafna, ki ie bil takrat med dltakl ve-farolivna »stara h;šn». s^loSno z^an p^d Imenom »Zeleni cr*. so se »TH-glpv^r, »Srbadi'a« in »Sloboda« združili v skupno aVciio nroM »Hrva^kf« in dosegu da ie oriSJn frankovska »Hrvatska« med dtiačrvom nopolnoma ob vsak ugled in tnlfv. Srbi so imeli takrat svofe telovadno društvo in dr. Oražnovemu anlrvu se te poprečno, da so Slovenci maVdane korporativno vstopili v to srbsko draSrvo. Tako so nastale med srbskimi In slovenskimi dijaki najintimnejše bratske vezi. Vsi ti slovenski dijaki, ki so se kasneje vrnili v domovino in stopili v javno živlic-nje, so bili navdušeni poborniki :ugo-sloveriske misli in bratstva s Srbi. Med slovensko inteligenco je nastala krepka jugoslovenska struja in ni dvomiti, da
ripada v tem oziru glavna zasluga po-ojnemu dr. Orainu. Ta struja se je znatno okrepila, ko je izbruhnila leta 1912. balkanska vojna. Med prvimi, ki je pohitel takrat na pomoč Srbom, je bil dr. Ivan Oraien. Njegovemu vzgledu so sledili številni slovenski zdravniki. Ves čas balkanske vojne je dr. Oražen z idealno požrtvovalnostjo delovni v Srbiji, predvsem v Nišu. Pridobil si je polno prijateljev, zlasti presrčno prijateljstvo pa ie sklenil s takratnim podpolkovnikom Jankom Vukasovićem. s katerim sta ostala nerazdruina prijatelja do konca. Ko se je po vojni vrnil v Ljubljano je priredil pri »Zlatorogu« o svojih doživljaiih v Srbiji predavanje, ki je Imelo kolosalen uspeh, obenem pa mu doneslo črno piko pri avstri.ski vladi. Za »Slovenski Narod« je takrat napisal serijo nežnih, globoko občutenih slik iz svojega zdravniškega delovanja v Nišu. Te slike so na to Izšle v ponatisku pod naslovom »Med ranjenimi srbskimi brati«. Isti čas se je osnoval v Ljubljani po inicijativi sedanjega poslanika Ivana Hribarja »Slovanski ki ib«, ki si je nadel nalogo, da širi med Slovenci slovansko, predvsem pa lugo-slovensko idejo. Med prvimi, ki ie k temu klubu pristopil. Je bil dr. Oražen. člani tega kluba so se zdeli vladi tako nevarni in nihovo dc'ovan'e za Avstrijo tako pogubno, da je klub že po par mesecih njegovega cbstanka razpustila. Dr. Oražen pa le prl§el s svoPml sodrušrverdki znova v črno knjlro av-stri:ske policije Iz teh Črtic se vidi. da le bil P' kojni Ivan Jngosloven in Slovan, kakršnih ie morda danes mnogo, kakršnih pa fe bflo v prošlih težkih časih malo, zelo malo.
— Nova o>5ko«TnvsSka narodna fcimua, prevratu so Čeboslnvakl nabrali velik honorar za pesnika, ki bi zlo/.il novo ceSkoslovaSko narodno himno. A no=nl nI bilo Zdaf se Je misel na novo himno pojavila zopet in ba:e sama vlada raspiše konkurz. Prof. Fr. Sekaninn pi?e v >NTar. PolPikU: >NaJ so lo razpise tekma za novo himno zmage, na himno osvobojenfa, na himno novoga narodnega razmaha, na Mmno v spoštovanju In topli narodni ljubezni svojo staro slavno, zaslužno in mPo razgrevajooo nopem Tvlovo. dasi t© n°koli?:o sentimentalna In tudi morda naivna! Saj proslavlja nafto deželo in njeno prirodo, proslavili nieno ljudstvo, ki se pori?** iz nie Jtivl in umira na nii, srovori k srru vsah njenih prebivalcev Je v nii liubezen k vserru In ni v nji sovraštva do nikogar. Nihče, kdor živi na n?eni grnd! nima poroda, da bi je ne imel rad. Saj je že toliko dorrnnla! Rama v sebi nam Je simbol nnfiib starih huditc1taki>> borb. hr**z katerih bi gotovo ne imeli* niti svetih slavnih dunnSn'ih dni. A za to ii ostanimo verno hvalofcnl!« — »Kje dom Je moi?c po fikrourovi melodiji je danea pač že splošna slovanska himna. Ju posloveni svoie akunne himne se nimamo, da.«*! nam >Lena nasa domovinac za sedaj docela zndoSča,
— Prof! nemo<rr£i^ notovalnlm pesništvu! Tz kupčPskih kroeov nam plSefo: Vaša včeralšnla vest. da bo treba za vsak vlz^m ob potovanjih v Beograd. Je vzbudila zlasti v kupSU-
skem  svetu   največje začudenje In
ogorčenje. Hvaležni smo »Slov. Narodu«, da je takoj dvignil odločen protest proti nameri, katera bi morala povzročiti popoln zastoj v osebnem in kupčijskem prometu. Nameravano centraliziranje potnih listov pri oddelku ministrstva v Beograd »e za vsakega, ki ima le malo vpogleda v obseg prometa in v poslovanje uradov, nemogoča in neizvedljiva stvar. V par dneh bi bilo celo odeie-nje zaplavljeno, če bi prihajali potni listi iz cele kraljevine. In kdo pozna v centrali posamezne stranke? Jasno je, da bi ves promat zastal. 2e sedanja potna dovoljenja jemljejo sitno časa in denarja. Treba dovoljenja vojaške oblasti, policijske oblasti in še prizadetega tujega konzulata. Poglejte ljudi, ki se gnjetejo pred konzulati in gube čas in denar. Kdor si je izmislil centralno vidiranje, je morda dober za leblajterja ne pa za osebo, ki naj bi imela zniisel /a potrebe prometa. Trgovci in industrijalci imamo danes silne težave za blago. Ali se komu pri zeleni mizi sploh sanja, kakšno trpljenje in gn5av-Ijenje je pri carinarnicah, preduo pridemo do blaea. Davki so pri nas kolosalni. Gibati se moramo živahno, če naj zaslužimo in se vzdržimo v teh sitnih časih. Z nabavo in prhajo blaga so težave in treba osebno v inozemstvo. Ali pojdem za vsako pot v Trst prej še v Beograd. Ce mi blago kje zastane ali če se nudi nakupna prilika, pojdem li še le na trnievo pot beračenja za potni vizum? Nadzorstvo je prav lahko in izdatno uredit i tudi pri naših oblastvih. Ce ;e se kaj razuma za praktične potrebe, se ta nesrečna misel ne sme nikdar uresničiti. Prepričani smo, da bodo *iidl naši zastopniki vseh strank kakor en mož nastopili proti nameravanemu ukinjenju na promet. Čemu se sicer trudimo za dvig eksporta In importa. Konečno ie pa čas, da se preneha z razburjanjem prebivalstva, ki ima druge skrbi kakor pa braniti se proti muham nesposobnih birokratov.
— Sianovan:«ko vprašanje je jnko pereče v Sloveniji. Prizadevanje gospoda poverjenika Ribnikarja, da vzpodbudi in #» oživi stavbeno delavnost zlasti v mestih, se r.plosno simpatično pozdravlja. Sodimo, da fo preudarni ljudie v vodstvih raznih zavodov prav zavzeti za graditev novih stanovanjskih objektov. Prepričani smo. da bode aketia vodila do praktičnih uspehov, če se postopa taktno in razumno. Veliko jo odvisno od organov, ki se pogajajo s prizadetimi krogi. Interesentie morate dohiti zaupanje. Nerodnost ali pretirani pritisk more postati naravnost skodlMv. Prizadetih krogov, ki pokftžeio hvalevredno dobro voljo in so pripravljeni v današnjih težkih stavbenih razmerah pričeti * razmeroma velikimi stavbami se ne smo ozlovolliti z oma lova ževan'em ponudb, ki etane'o milMone. Milijoni »e ne stresajo Iz rokavov, tudi ori velikih podjetjih ne. Treba Jih je zaclužifl in se ne sme pozabiti, da je denar, ki ra upravljajo zavodi, po o«rromni večini zaupan denar sa nedoločeno dobo t~r da Imajo n. pr. banke pri nas rudi so drugo velike gospodarske nalog©. Sodimo, da se bo ob dobri volji dalo zagotoviti znatne oMekte. Pri tem a* pa pojavita voraSanJe, ali ae akeifa za graditev omejuie le na LiuMjaro a'i bo obslrila pač rudi hrvnUke banke, ki hočejo ali so ze pri nas. v Celiti, Mariboru. V Cellu in M*ri>m>ru le prav tako trdo ea EtlSe in nroo+or. potrebno je. da se v skrilo privzameto tudi zavodi, ki nanovo ustanavllajo svote fi-lijalke pri nae.
— Za notarskega namestnika v Logntrn je imenovalo deželno sodi£*e v Ljuldlani notaria Frana Tavzesa v Tdrili. To Imenovanje pozdravljamo z odkritim veseljem, ker se Je s tem dalo notarju Tavze*u ki |e čez 12 let čakal, da je postal notar, vsaf mnlo zn.-doSčente za vse to, kar le v zadnuh letih pretmel. Pod avstrli^ko vlado je hil med vojno zaradi svoieca odloenen-a filovenakecra mlSJl/ml* vt*kn?en v vn*n-£ko plnž%,o, vpled bolezni nesposoben, v Tdrili pa se |e zdel kot not*r T.ahom sumljiv, za to so sra odgnali in Imeli £est me«erev interniranega v SlefltH.
— Nov občinski gerent pri Devici Ma^nfi v Pelin. N^me^to doae^nnjegra gerenta T«maella Mr»reine 1° Imenovan za občlnsVesa cerenta pri Pev. Mar. v Polju Frane Kavčič, nadnfitrljj v p. in posestnik Motam.
— Tz poP'ion* *ln*ba. Vladni tajnik pri poverjen i P tvn za notranje zadeve Miroslav Renekovie" Je imenovan za okratnera glavarja.
— Tz a^>rdar»ke sTnfh*. Absolvent zaen-eb^ke ^nmarske fakultete Inž. Franjo S e v n I k le imenovan za začasnega gozdarskega Inženirskega a«i«ten*a pri gozdnem oskrbništvu na Bohinjski Pdatrici.
— Vse ra?. nme«^fiike opozarjamo, da Je raznisan natečaj za narodne kolke in diplome »Jngoelovenske Matice« na dan 1.V marca,
— Obrtno sodlfcee t Izubijani. Za predsednika tega sodišča fe imenovan visll deželnosodnl svetnik Fran Re-k ar, za njee-ove^a namestnika na viSjl deželnosodni svetnik v p. Jos. Hauffen.
— V evangeli|«ki cerkvi 6e vrši Jutri 13. t m. ob 10. Instalacija novega župnika Herherta Langerja.
— Misifonar - padar v Ljubljani. Iz Jutrove deieie je prispel x Ljubljane
neki misijonaski brat, bi jo zadobil me4
tercijaldkiia svetoin velik ugled in spoštovanje kot ranoi>elnik in padar. Proti bogatim i ; adam ponuja ta iiii.-i-jonski brat rajnim lahkovernim bolnikom različna zdravila. Misijonski brat izvršuje to padarstvo brez veake kontrole.
— Pobiranje veaeličnegji davka v LJubljani. I>e;elna vlada je dovolila mestni občini Ijubljaneki, da *mo pobirali že doslej o .bajni ve«elieni davek (po 1091 Tfltopnine, najmanj pa po 20 v od V8ake vstopnice) v zmislu sklepa obrin.-krga gv. ta z dna 81. decembra ti/Ju do konca leta 10; 3
— Kob* Slovenskih Sester javlja svojim danieam, da se vini ustanovni občni zbor nepreklicno 20 ranrea t 1. ob pol 2. popoldne v Narodnem domu. Članicam izveo Ljubljane, ki so ae priglasile pri kajniStvn Kola Slovenskih Sester za Izk izniee zr znižana vožnjo se uasnanja to: One, ki se peljejo | o [uŽni ?elezni< i, dol e na društveno izkaznico na ibin-ftčem kolodvoru polovični vozni listi k One pa, ki se peljejo po državni železnici naj kupilo na domačen kolodvoru rpl vozni listek, v Ljubljani pa pri u-tanovni rk )p-■>čini potrdilo nn i/knzni«o, da ao se iuiele?i]e toga s|,r»da. S tem potrdilom imajo udeleženke prosto vovnjo Iz Ljubljane v domaČi krai. To velja tudi za Ucitetlice, ki ?e vrne^i po velJVonoe-nih počitnicah na službena mesta, — Prijave članic in udeleženk shoda naj bodo fnsne in točne po'es: imena na i a© navede tudi stan. Frar'ne ure Kola Slovenci ih Sester so vsak ponede'jek. torek In petek oil 4. do 5. ure popobine na magistratu v II. nadstropju. Kolo Slovenskih Sester ooozaria. da se vrši tečaj z, srbohrvaščino vsrk noned^'j k in petek ob 8 zvečer na T. mestni dekliški soli pri Sv, Jakobu v II n-d-strooiu. Pouk fe teoretičen in praktičen in za člnnioe brezplačen.
— Krajevni lov občine Preddvor dan na drnžbo pri okr. glavar-svu v Kran:u (soba št. (fi) za dobo ne-tih let, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne. V lovišču je obilo srn in divjih koz.
— V Maribora fe dne 11. i m. umrl
po dolgi in mnčni bolezni g. Anton K a 1 i s t e r . bivfti podpredsednik Tr-v-pSk** no^oilniee In hranilnieo in znan tržaški rodoljub. Zemeljske ostanke biasrega pokornika prepeljejo v Trst. — Blag mu snominl
— Nova jugoslovenska pod^e^la v ^Tariboru. Na KoT^kl ce-ti l^o kmalu docrrftf^nn noro oodjetfe >Klektra< tovarna za električne ?amiee. V Blstriei pa se gradi na mestu bivše nemške tovarne za eikoriio tvomlea za akumulatorje in kovinske izdelke m svtti'ke. Obrat v »Elek*ri< se bo pričel že v maju, v > Akurmilatoriu« pa meseea UiMia, >Flcktro< so zasnovali Davorin Shiein, dr. BnKnik in ravnatelj Pranrotnik, > Almpni^tnr^« pa ?tuein. Podgornik, PomieeP in Mavrll Meier.
— Tobačni glavni zato«»i v Mu-ski «!obrr*i |n tlorenM T/endavi sta razpi-^Ar id do 1. aprila 1921 potom javnega natečaja. Založniku prinarle! trafikantpkl dobitek |e v znesku 5VM1 K 58 v. odnosno 28S08 K 13 v. JamŠčina znaSa za prvo 28.000 K 7a dni?ro pa 17.000 K ter se mora polomiti preden se ponudba izroči, pri davčnem uradu.
— Tzgnan iz .Tnro«daviJe. Za dobo !0 l<^t le zaradi vohunstva, potenustva in pu^tolovptva i^Tnan iz Jncroslavile dne S. jaruaria 190J v Divači rojeni in tja pri^tomi Josip č} e n s r. Tzeron ie odredila mariborska noMeiia, ki ie Oe-perja za "-p čl In v ženski obleki.
— OHadn^en b^rač. .Tn*dn Breje le hodil po ljubljanski okolici Jn nt-opil kronnnir za »eerkev na Rakovniku«. Ko je naprosil znnrno množino krompirja, ga je na OMnrab prodni za 120 K. Pil je nT-e*lran. V svoto obrnml>o nava-ia: Zrto sem za ep'kev beračil, ker drugače bi nič ne dohil Sem hrez posla, a doma imam številno družino.« Kljub temu so ra privedli v zapor.
— Po'teilckl ri"on v S Pollei-|a je izvedla včerai ponoči pogon po biSoh In ?unah poc'onaenv — Ovsdbe zaradi noqipp;a knntum«*ea se mn^že.
— T>a s*» ne zamenja. Anton Pene-raljn kroi^^ki molcfpr v Lfublfanl, Po-lhn-Vi nasi«> 40 na« ie nanroMl n«roto-vlti da nI idnntičmi z Antonom Pen©-naljn. ki je Ml obsojen pred zadnjo ljubljansko poroto.
— Koncert v nc^eTio v gostilni Pava! v Spodnji Sl?ki. Svira ormerni-zi-i godba. Začetek ob 4. popoldne do 8.______
Zdravstvo.
— Kdravstvero jstan?« nv**stT»e občine Ijnbljanske. V čam od 27. februarja do 5, marea ae le rodilo v Tjiublja-nl 27 otrok fn si^er 17 mo*kecra spo'a in 10 ženik*ea. mrtvorrlenea 2. Umr'o ie akuono 27 oseh in sle«" 13 moških In 14 žen«kfh. Od teh je h"o H domačinov in 13 tuiVev, v zavodih le umrlo 16 oseb. Za llvljensko oslabelostjo je umrla 1 o^eha. za fetiko 5. za pljučnico 2. za duSliivim ka&lJem 1 na me-žgan-skl kapi 2. za srčno hP>o 4. za rakom 1 za druelmi naravnimi smrtnimi vzroki 9 vsled slučajne smrtne pofkodbe 2. Nalezljivih bolezni so bili naznanjeni 8 slnčsd in sieer: daviea 1 fkerlntinka 1 in dus^iivi kaSsl| 1. — V tekočem tednu fe bilo 5 oseb, oholellh ra kozami, spreiefih v infekcijski odde'ek splošne bolnišnice iz Zelene jame 6t. 70. občina Moste.
Pristopati«; fi tt »nno-slouenski iKlatlci'i
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča
Ljubljani. Drama :
Sobota, 12. marca, Bajka o volka, rrd C. Nedelja, 13. marca, Hazv^nL.ia, ti v ljenja* izven.
Ponedeljek, 14. marca   D ika o volku, rod L.
Opera
Sobota, 12. marca: TUais rej E. Nedelja, 13. m^rca: Mignon, red A.
— Društvo slovenakib lepealovcev
• ima v ponedeljek 16. r}iii.a t. 1. ob ^. (Kipobliie v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani tvoj redni (brni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, 4. Poročilo i. m .. tva. b. Samostojni predlogi. G. G | nos ti. — Lig, čliine ki so e čl n > (o K mesečno) morda te kaj na d< i uljudno prosimo, an i i to zad< v*> is Loj urediti, ker č.i.-tij neha Uiti, kdor je tO mesece z:i-ostaJ z društvenimi prispevki (§ ii b dr. pr.). — I'i euiocU o kato-ili naj občni zbor veljavno Sklepa, se morajo društvenemu odi>oru (Ljubljana, Kongr< sni trg Si. 7) poelnti vs:.j 14 dni pred zi>o-lovunjeui (§ 2J dr. pr.) — Odbor.
— Skladate!)   Emil   Adamič je ugla.sbil v narodnem dahu 10 moških in
' mešanih zborov na besedila narodnih pesnii iz Sueki]e\e zoirke. Založi in izda jih Zvezna tiskarna v Ljubljani.
— Trobiuv koncert v Zagi euu. Na-| ba klavij&ka virtuoza, soproga Anion t T r o s t in Claire T r o s t - F i e d i e r ' sla  prošli  teden z  velikim uspehom
koneortovala v Zagrebu. Dvorana je bila iu<| ioii'i'iu iu dnevniki so prinesli jako laskavu ocene obok umetnikov.
— Marijono.no girdaiisče   igra v nedeljo dne 13. L m. ob 6 popo:une ia
• ob o. zvečer bajko v itiriu dejanjih: i >U b u t i mače k<. V medaktu bo > imel Ga^peiček poboben monaiog, v ka-: tej em bo razpravljal o davčne in bro-; Uit^nu,
— <>i*kcs:raino   društvo Ulaabene Matice. Skupna vaja v u* d' ljo oj 10. v
S >Tonlialiec In v ponedeljek ob 8. uri \ v Glasbeni Matici; pričenja Aiudij no-j vega programa; Sok, Borodin, Novak,
• ČajKovakij. k
— Dr. France Vebcr: Uvod v llloio-HJo, Ljubljana, 1921. 352 itr. Cena 72 K. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. (Zbirka »Pota In cilji, 3—4 zv.) Ta »Uvodi se razlikuje od starin in sodobnih spisov z istim naslovom v tem, da ne razkazuje na dolgo in široko raznih posameznih filozofskih panog (logika, psihooglja, estetika L L d.), temveč Bče svoj glavni namen v točnem Izkazu filozofije kot »samostojne znanosti poleg drugih znanosti«. Spis torej ne uvaja čitatel.a po nawinu raznih »Ein-leitung ta die Pld osophie«, Id jih je nebroj, v prvi vrsU v delokrog posameznih tradicijskih filozofskih panog, temboll pa v znanstveno filozofsko mišljenje sploh. Da doseže ta svoj   cilj. se vg obi najprej
i avtor v bistvo znanosti, navede splošne, za vse znanosti veljavne vedoslovne zakone, ori5e razliko med teoretičnimi In praktičnimi znanostmi In zavrne razne stare in moderne d&finlcija filozofije. Nato oriše bistvo dusevnosti kot svojevrstne realnosti, poda prvo provizorno razdelitev doživljajev in njih bistveno razliko od vseh nedusevnfh predmetov; v okvirju dusevnosti same loči dalje avtor od vseh doživljajev »jaz« kot svojevrstno duSevno realnost uteme'il to ločitev, zavrne zadevni tradicijski teoriji (substanclalizem- aktuall-
i icrn) In se postavi končno na lastno sta-ll'*e »načelne koordinacije« med lazom in doživljaji. V nadallnem razvoju teh misli razpravlja avtor o razmeriu med »du5o« In telesom, orise vse zadevne stare In moderne teorije (Snlnozlzem. materialistični moTiizcm, sp'rftuallstlčnl monlzem, stari In moderni dualizem in Os(waIdov energf-zeini In se postavi napram nllm na 'astno
i stališče »četverega dnaMzma« (losJcnL psl-
| hoflzičnl. psihološki In fizikalni dualizem). ki vsebuje obenem sklcnlenost kakor fizikalne tako duševne kavzalne vrste in s katerim zavrača avtor tudi stare In moderne
I hipoteze »psihofizične vzročnosti«. Tekom teh Izvajanj opozori ptsateli Se na znanstveno pomanjkljivost tradicijske pslhofiziko In utemelji aksiomatIČno veljavnost modernega načela ohranitve energije. 0'avno te?Kče srrfsa pa leži v   sledečem obrisu
! »pM'iokemi e«. ki bodi filozofski analogon naravoslovne kemije In s čl!e pomočlo poda avtor opis In razd?lltov doflvllajev »prvlnskcea značaja« in oriSe njih zakonita
! medsebojna razmerja. Pri tej priliki razvije In zavrne avtor rudi vse najvarnejše nasprotne teorjle (voluntarizem, Intelektu-all^m, Intulclorlzem. modeno pojmovanje »psiholoških podlag«, VVundtova trodimen-alona'nost čustev. asociacIJsVa psiholrnrj'a. Fhronfe'sova »Th^orle der relativen Glilcksforderung«.   (ra*ka   Sola, Achova
' »teorija determinacije« Itd > In navede kot končne rezultate svole nsl^okemfje v oo-sebnem poglavlti sledeče zakone: L zakon
: četverih doživljajev j 2. zakon psiholoških pod'ag; 3. zakon dvojnosti vsega dn?!v-llanla; 4. zakon vsebinsko In dejno vi??e-»■ednlh, oziroma nlžjerednm In najnižjih doflvlja'ev; 5. zakon odgovarjajočih pred-
j metov In 6. zakon   brezčasne harmonije
i med   duševnim   In   nedtiSevnlm svetom.
j Vsakemu teh zakonov Je pote* teksta, ki ga le podrobneje orf*e In ufemeMl. pridelana Se grafična ponazoritev Se*e na podlagi
i teh zakonov se vrne avtor zopet k svojemu Izhodnemu In r'avnemn prasanju In poda
i svolo deflnfcljo filozofije kot »samostojne znanosti poleg drugih znanosti«. V končnih m?^!Ih razoravlia avtor Se ra kratko o problemu »Htbdtostli In o vldTVlh ki slede Iz vseh preWa|Ul Izva'a^J za kontno pojmovanja razmerja med Hfnfo« ta »tete-snm«. ?plsn le orfoVfai« obziren »Tmen-skl In stvarni re«dsW«, »Navedena Iltsrs-
1 tura« Is podrobna »VseUzuu,
Sokolstuo.
— Truplo pokojnega staroste brata dr. Ivana Oralna bo položeno na mrtvaški oder v nedeljo zgodaj zjvitraj v Narodnem domu. — Ob mrtvaškem odru v stanovanju brata dr. Oražna na Zelenem hribu stoje Sokoli na Častni straži.
— ?alnl sestanek za poknfnfm tta' rotto bratom dr. Iv innm Oražnnm si vrši v ncdrl o taknf po n^zrebn v ve'ikt dvoran' Narodnega doma. Sokolsfvo odkoraka s pokopališča direktno v Narodni dom. fhtdlo Občinstvo na *#« s'nnck v 'udno vabi. Starešinstvo Sa-
, veza.
— Rokolaka žnaa v L!uM|an| ae j z'Ira k zadnjem sprevodu za prerano i umrlim nni1*oTj£'m bratom, Ftiro«to Ju« : •ro«dovon»k?>zH SnkolakeSTa Bavozs dr.
Ivanom O r a I n e m, v nedcllo IS. t io. ob pol 2. ponoldne nred ^'f*^tTi i rrj < o-m>m. Rraie d-u^tveni načelniki in nft-bovi n^mr«fniki so zela«;te pri lup-nem podnaeelnlkn ali tajniku«
— SoVoleJta Žnna Ljublfnns T. V*a v lupi včlanjena dm>tva   pozlvljsn o,
' dh p** iif^<»'p^e po^rc^i^ Mid>ljortorra bra-' ta, Savezneafa «tnrocre dr. T OraJtasj
polnogtevilno v kroja Z;ir*ili.5^e v n**-! de'*o 18, t m. ob 2. popoldne pred Mo-
stn^im domom.
— Bofrol TT. se ndeleH kondora ti v-1 no pojr.-eba BsvoiueifS atsToete brate
dr. Orssna. Z« ni ramo ae ob pol 2. nopol-dno na dvori?OU realke. Clanatvo v kroju ter članice in nara?č.nj v civilu.
7imnn predsedstvo.
— ^'»n'Vi naraSJaf. Pozi varno v*»fl i ?^T»«t»ci narnS^ai In deeo    vseh sokol«
fI i h društev da se ud«»We poajrebs brata dr. Ivan>» Oralna. ZbiralIftoC bo-no ob 2. popoldno na vrtu Narodnega donaSi
— yart>dno Senatvo so zbira eb yiX pred opernim RledaJižčem povodom DO sreba dr. Oralna
— SeVre Miolkol Zaradi uuVl^žbe na pogrebe brata dr. Tv. Oražna ae se» Ftan^mo v nrdello poj^oblne ob 2 na vrtu Narodnoga doma v prom^nadnl obleki.  Pridite polro^tnvilnoI Z«lrnvo|
— Članice In nara?čaj se udeleže pogreba staroste brata dr. Ivana Oražna v civilnfh ob'ekab. člani v kro'ih. T)r.'<tva nrldeo s prapori 7b'-rsli^čc za vse Članstvo pred Mestmrn domom cb nol ?. popoldne. — Stare* šlnstvo S s v e x a.
— Pokol Vi* noriva avo|e Vrate, da se udeleže polno*tevi!no pooreba star ro^te jucot'oven. rok. Saveza. ZMra-Iipre v nedeljo ob KI pred restovrf.ci-)o Slamlč.
— PrsmatiM od^rk 1'ntom-v^keffS Sokola ki se ie čele nedavno ustanovil« i* vprizorlt že dve i^rl. Zadnjo >Podo-ljub iz Amerikec ie priredil v sobo*o 5. 1 m. in ponovil v nedeljo f>. t m. predstava .e irV^orno usnela. Ne bomo pisali kritike, brez Islome vsi ipralei in iaralke so zadovoljive Izvršili svoje, nalosrs. Kaiboli eo eeveda n^inkovnll Jnnnn. profe-or Mrak,   terMec J-^nko
j Flere, učitelj Brsčun in cevhar Krlvea i Ps tudi fen^ke vlore od korpulentne j pe. dr. P«rkove do >>rbke anbnrlce Pe-zlVe so bile v najboljših rokah. Kot običajno le bila rezila zonet prav dobra.     Pričakujemo, da nam sokolski I dramatični odaek ?e večVrat priredi po-dohne pre<?-tave in mu Čestitamo na izbornih močeh. k
DruSfuene nesli In nrlredltiie.
Pevski zbor »Glasbene Matfee« • vabi vse peveef da ae polnočt^vilno j odele^e narodnepa potrr^ba zaplužne^s i Jusroslovana dr. Tv^na Oralna. Zbl-| rhliftče v ned'lio ob MS. nonoldne pred Narodnim domom. — Odbor.
— Pevsko dmStvo T>fnbHan^l Zven. V ponedljek, torek In sredo odpadejo pevski vaie. V četrtek ves rbor, — Pogreba br. dr. Iv. Orafns se udeležimo korporativno z zastavo jntri ob 3.
j popoldne iznred Narodnepa doma. Vsil
— JurosIov. nnpr. aknd. dm?tvo ; »Jfldrnn« se udeleži kornorat'vno s tra-1 kovl pog-reha svofecra starešine dr. 'v.
Oražna. Zb!ra!l§če ob pol 15. pred Narodnim dem^m. Odbor. k
— »Ci0^podar«bo In izobraževalno i društvo za dvorski e*rral«r poživlja { svoje č'an'tvo. da se v kar največjem i ste^-iln udeleži pocrr^ba društvenega j uatano"i»H1n In prvep-a p>re<laednika j pt. dr. Oražna, ZMramo ae bilrl v i nedeljo ob ponoldne na vogalu j Aleksandrove In BVItvelsove eeste.
— Oo«spodT«ko In izobraževalno j dm^vo ga dvorski okraj |e vnlnčalo za i dliaH-o podnorno dru*tvo >Domov1noe j znesek 400 K. k
— Slovrnclfo trrovs^ro dm^tvo i >!HrerVnr«c v T-inMfard nomnnla svodna ! p n. Članom, d« se vrftl v soSoto 10. tm. f toetio ob 10. dopoldne v «e'n1 dvorani ' mesrneGra m-^i^trafa XX. redni občni
zbor z nMealnim dnevnim redom. k
— Podnomo dnVrn Bel. n«dn^*»n-! eev LbiMjnna. Pednl občni zbor je določil sledeče: članarina se le določila,
I meaečno za v«akecja člana K 4. Olsul j blvftib dniftev Inomo«t (Innsbm^ker j Sterboverein) In L'uhljnna (T.invlian-I sko pogrebno društvo), plača'o člana-I rine za vsako društvo 4 K. (Skupaj 8 : kron).     Podnoga ee Iznlač a za vsak : smrtni shjčpl 2000 K. Člani obeh dru-I Štev za vsako društvo 2000 K. for-i ! skunaj 4000 K. Polee tepa pln'a vrak 6!an in zs vsako društvo letno v mo«*. cu Januarju 2 K kot upravni prispevek za tiskovin«, znamko, napir itd. Č\a-nom  ki so zaostali a članarino, se je dovolilo, da jo slrrurno poravnn;o do dne 30. Junija 1021, sicer se črtajo iz društva.  Uslužbencem, ki nameravajo i pristopiti k društvu In so prekoračili
E
59. štev.
.bLOVENSKNi AROD\ dne 13. mrrca l^L
5. stran.
W. loto. se Je Izjemoma dovolil naknadni pristop do 40. leta, ako prijavijo svoj pristop v društvo do dne 30. junija 1921 in Če plačajo vso članarino, ki bi se morala plačati od 35. leta dalje do pristopa. S tem opozarjamo, da društvo Inomo.-t in Ljubljana ne obstoja vod, namosto imenovanih se je na novo osnovalo Podporno društvo železniških tlnžbeneev v Ljubljani, v katerem so pravice in dolžnosti Istih Članov po f 5. društvenih pravil v polni meri zajamčene. Odbor je mnogokrat ugotovil.
da so nafti Mani popolnoma opustili
društvu javiti spremembe, kakor premostitev, vpokojenje, izstop iz železniške službe in stanovanja itd., za kar je vsak posameznik osebno odgovoren.
— Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo v Ljubllani naznanja svojim članom vsakdanjo prodajo usnja in čevljarskih potrebščin, opozarja gg. člane na bogato zalogo vsakovrstnega blaga za spomladansko aozijo, Hrenova ulica it 4. k
nafnousjša poročila.
MINISTRSKI SVET. —d Beograd, 11. marca. Včeraj Je bila seja ministrskega sveta, ki ie trajala od 18. do 21, Minister za kon-stituanto Trifkovie je poročal o delovanju ustavnega odseka. Pri tej priliki se je ugotovilo, da obstoji v vladi popolno sopjasje o vseh vprašanjih, ki jih ima rešiti ustavni odsek. Razpravljalo se je tudi o tekočih poslih.
SEJA USTAVNEGA ODSEKA.
— d Beograd, 11. marca-   Na današnji   seji   ustavnega   cđseka se je vprašanje vo.nih sodišč odgodilo, ker vojni minister ni hotel pristati na to, da bi se vojaška sodišča tako uredila, kakor redna. Pri debati o členu 62 (oblastvena ureditev države) je nastopil poslanec dr. Miladinovič na samostojnost Srema, ki se ne more držati v skupnosti   z Hrvatsko   in Slavonijo. Napada Zagreb, češ da je to uradniško mesto, in pravi,   da namerava   narodni klub razucliti državo v sedem državic kar pa bi bilo povsem nepravilno. On zahteva   centralizem.   Posl. Gjonovič zahteva, da se ne sme ozirati na zgodovino in da se mora ustvariti za vso drŽavo enotno zakonodajstvo.   Dr. Laza Markovič   zahteva edinstvo države in samouprave. Posl. Voja Veljkovič zahteva,   raj se uredi država brez ozira na zemljepisne in zgodovinske razmere In naj se ne ozira na   zgodovinske in plemenske momente. Posl. Juraj Deme-trović se strinja s predlogom predgo-vornika in zahteva, naj današnje županije, občine in srezi ostanejo, maniSe občine   pa naj se same odločijo, kam hočeio pripadati. Zahteva, da se obdr-fe današnje pokrajinske administracije,  ker le treba računati z eventuelno nezadovoljnost1© naroda,   če bi <e napravila parcelacija.   Posl. dr. Surmin pravi, da hoče narodni k'ub edinstveno nedeljivo državo, ki ne dopušča nobenih protivnih   tendenc   DalmacHa se more iz gospodarskih in prometnh razlogov priključiti Hrvatski,   ako hoče. Doknzu/e   potrebo   večilb pokrafin In smatra, da tega vprašanja,   ki Je tako vn?no\ ne smelo reševati samo demokrati.   Iz govora posl. DemetroviČa Je razvidno,   da tudi nekateri demokrati uvidijo, da le obstoj države nemogoč. Če se izvede člen 62 tako. kakor ga fe predlagala vlada.   Minister za konsri-tuanto  predlaga,  naf  bi to vprašanje pretresa! poseben pododsek.
KDO SEDI V KONSTITUANTI?
—d Beograd, II. marca-  Ko so
se pregledali vsi dokumenti poslancev, se je videlo, da le izmed 419 ooslancev 152 državnih uradnikov, 104 zemljoradnik! in posestniki, 52 odvetnikov. 20 duhovnikov. 17 novinarjev, 16 zasebnih uradnikov. 1 ~> trgovcev, 8 obrtnikov. 9 delavcev, 4 dijaki. 3 rentirj! In 6 pisateljev.
DR. VESNIC ODLOMIL POSLANSKI MANDAT.
—dBeograd,   11. marca. Biv^i
predsednik ministrskega sveta dr. j Vesnič je dne 5. februarja posli! j predsedniku konstituame iz Men rone | pismo, v katerem Izjavlja, da podaja j ostavko kot narodni poslanec za tuzlanski okraj. Predsednik konstitu-ante Je takoj brzojavil tuzianskemu i proti Matiju Popoviču, naj pride v ustavotvorno skupščino, da položi svojo prisego In prevzame namesto dr. Vesniča dolžnosti narodnega poslanca.
IZ RADIKALNEGA KLUBA.
—d Beograd, 11. marca. Radikalni klub je na svoji današnji seji razpravljal o samoupravnih oblasteh. Klub ostane pr! svoji pdmini-strativni razdelitvi po občinah, sre-zih in okroglih, ki bodo večji, kakor so doslej. Oblasti se ustanavljajo samo na gospodarski podlagi in bodo irre'e svoio skupščino In več nravlc, kakor dosedanie upravne enote.
REDNI PROMET NA PROGI PROTI TRSTU.
—d Beograd,   11. marca.   Med i našo in italijansko železniško delega- i eno se Je dosegel sporazum elede prometa na postojnski progi Odslej bodo vsi vlaki redno vozili.
ČEHOSLGVASKA NE MOBILIZIRA j
—d Beograd, 11. marca. Tukaj-Snje Čehoslovaško   poslaništvo de-
mentira   vesti   beograjskih listov o
mobilizaciji v čehoslovaki r bilki
ANEKSIJSKA PROSLAVA V TRSTU.
— d Trst, H. marca. Aneksijska proslava je določena na dan 20. t. in.
Iz Rima pridejo razni poslanci in najmanj en zastopnik vlade. Kralja, kraljice, prestolonaslednika in drugih članov vladarske hiše ne bo zaradi žalovanja na dvoru po rajnkem črnogorskem kralju. Kralj poseti Trst šele jeseni. — Vrnil se je generalni civilni komisar Mosconi, ki se je mudil dalje časa v Rimu zaradi raznih zadev Julijske Benečije, predvsem zaradi vuiitev.
ITALIJANSKI PARLAMENT, /pet zaupnica vladL
— Rim, 11. marca. V včerajšnji
seji je odgovoril podtajnik Corradini na vprašanje glede dogodka v Len-dinari in drugih krajih na Poiesim zagotavljajoč, da vlada prepreči z vsemi sredstvi nadalnje ekspedicije fašistov in jim zapleni avtomobile. M a 11 e o 11 i (soc.) je očrtal delovanje obsojenih tolp, ki morijo in poži-gaja Kmetje na Polesini so storili svojo dolžnost v vojni, agrarci so se odtegovali, in ti agrarci so sedaj organizirali oborožene tolpe. Pri zahtevi iib. dem. A m e n d o 1 a, da naj ima zbornica od danes dopoldanske seje in da naj prične v torek razgovor o zunanji politiki in sicer najprvo o baroškem pristanišču, je bilo postavljeno poimensko glasovanie. O I o 1 i 11 i je vztrajal na tem. da dokler ni nazaj zunanjega ministra, se sploh ne more pričeti razgovor o zunanji politiki. Opozicija pravi, da naj se le prične taki razprava, tekom razprave že pride con te Sforza, drugače se utejjne zgoditi, da pred Veliko nočjo zbornica ne bo mogla priti do debate o zunanji politiki. Pri glasovanju )e bilo za Amendolov predlog: 150 glasov, proti 201. — V političnih krogih se vztrajno govori o razpustu zbornice in novih volitvah. MED NEMČIJO IN FRANCIJO.
— Berlin, 11. marca. Včeraj je poročal dr. Simon s kabinetu pod predsedstvom predsednika republike o svojem delovanje v Londonu. Vnel se je živahen razgovor, na kar je bilo soglasno odobreno Simonsovo poročilo. Simons je potem poročal komisiji za zunanje posle, ki je tudi soglasno odobrila njegovo postopanje. Seja državnega zbora bo v soboto. Cuje se. da se nemška vlada obrne do zveze narodov, da razsodi o zavezniških ukrepih napram Nemčiji-
— Pariz, 11. marca. Briand se Ima vrniti danes, da poda parlamentu poročilo o delovanju londonske konference in o storjenih sklepih. »Temps« piše. da se Francija nikakor noče polastiti nemškega teritorija in noče razlastiti Nemcev s storjenimi gospodarskimi sklepi. Ne išče tudi ne nikakega maščevanja, ali hoče na. da dobi svoje plačilo in to se mora zgoditi.
— London, 11. marca, »Morning Post« piše, da se govori o novi konferenci, ali ako bi sledila neposredno sedanji, bi bil utisk ta, da vlada med zavezniki negotovost, kar bi napotilo Nemčijo do taktike zavlačevanja vseh zadev. Konferenca bo nadaljevala svoje delo, ker ima razrešiti pred \ om avstrijsko vprašanje, potem orifentsko, rusko itd.
GROF KAROLYI V TRBIŽU.
— d Trbiž, 11. marca. Italijanska vlada je prignala grofa Karolvia do meje. Hotel je odpotovati v Avstrijo. Ali te dni so prišli k itaMian-skernu obmejnemu komisarijatu štirie avstijski orožniki z grofom Karolyi-jem in njegovo družino. Izjavljajoč, da mu avstriiska vlada odreka bivanje v republiki In ga radi tera vrača deželi, iz katere je prišel. Grof Ka-rolvi je prosil, da bi smel oditi ali v Čehoslovaško, na Reko ali v Švico. Cehoslovaška mu je prošnjo odločna odbila. Pričakujejo so odgovori z Reke in iz Švice.
Stradajo.
Orkan, ki ie zadlvjal L 1914. po celi Pvropi, jih |e neusmiljeno Iztrgal Iz Žarišč prosvete v vseučl l?Mh mestih In lih vrgel na bolne Doljnne. Pojneie so pribil za njimi rudi mlajši Iz srednjih gol Mladi sinovi zasužnjenega narodi pa si s čisto dušo skoro spoznali globoko fp težko spoznanje, da ni človeškega dostojanstva s službi sosuodu-
ločega naroda. In začutili so se brate s krvavečimi levi, ki so branili jugoslovanski Balkan proti nava;u nasilnega Germanstva. MatuSka Rusija Jim je takoj razgalila grudi In nasrkali so se slovanske svobode do opojnosti, ki jih Je vodila nazaj v strelske larke, ne več pod knuto tiranskega «nad-plemeaas  Umvofl   rame ob nuni a brali.
Vlzlia Jugoslavije le Pripeljala 5e mnogo bratov iz prostranih ruskih step, iz vseh kotov Evrope, ameriških plantaž in rudid-kov, is Afrike in Avstralije,
Za krvavimi dnevi )e sinila iora izza solunskih rovov; Jugoslavija svobt.dna, vzhajajoča. Toda njeni rodovi so vsrkali toliko strupa od svojih tiranov, njeni sosedje so tako blazno ćrtill ta pojav, da Je bilo se treba stati na braniku s puško ob nt;gi. Sele v jeseni 1919 Jih ie domovina odslovila z žalostno gesto neme zahvalnosti. Njeno srce Je krvavelo radi Izgube toliko sinov, da ni Imela so\zn za svoje borce, ki so se bosi in g aJnl vračah v ameriške rudnike, dočlm se je pri ras košatih) toliko tujih vampirjev Ni mogla ve^ naložiti Bulice akademikom, ki so se vračali na svole univerze, da dokončajo svoje nauke v nadl uoorahitl svoje znanje v korist nji, ki |o ljuhljo kljub njenim napakam in odre-
venelosti. Verujejo v njen prepon.U s ono vztrajnostjo, s katero so delali za njeno osvobojenje.
Ne čujemo njfh tožb a ba3 njh n nas stra'i, da so pri kraju z tnergi >; upala lica nam k ICe.o — kruha 1 Sram ji'.i je prositi, ker nečejo prezira, s katerim rc da mil >dar beraču. Zato smo Jim d Ižnl priskočiti na pomoč tovariši! fr'er pa naša skromna sredstva ne zadostujejo. nI: aČa-mo se na javnost, ki je lugoslovenska Iz srca, da prispeva v dija'ki fond dr a dobrovoljcev, postni ček. račun Št 11 r * i In našim nal 'rafcem s polarni z druStveno Stampiliko. OJ onfli, ki smo jim r dali okrožnice, Cakama primernega odgovo a Usnch nabiranja bomo objavljali v čas . i-«dh. — Za odaro Društva lugoslov. d<»bro-vojcev za Sloveni o v Ljubljani. Kolo'Jv r-sVa ulica 3 EgldlJ F. Peric za predsednika Andrej Slfrar, tajnik.
Poduk o pasji steklini in o steklini pri ljudeh.
Steklina le nalezljiva bolezen, hitrega pote a, ki se pojavlja najčešće pri psih in ki se širi dalje le po ogrizu po steklih živalih, zlasti steklih pseh.
Znaki stekline so obče pri vseh živalih Jednaki. Najbistvenejša znamenja so: razburjeno, togotno vedenje, veika raz-draženost, nagnenje k grizenju ali ujedanju, bodenju, trkanju (prava steklost ali besnost); v drugih primerih pa se kaze otopelost, slabost ohromelost različnih delov telesa, zlasti pa zadnjega dela. V teh primerih nI taval močno grlzliiva (tiha steklost).
Stek'1 psi kamelo spočetka posebno spremembo vedenja, ki pa le včasih zlasti pri onih psih, ki se jih drži v sobi, tako malenkostna, da se jo komaj zapazi (tiha steklost). Navadno je pa vedenje steklih psov zelo spremenjeno. Psi so kmalu čmerni, razdražljivi, nezatrpnt se radi skrivajo po temnili kotih sobe aH v hlevu, ogibljojo se svetlobe In luCI. niso poslušni na gospodarjev klic al se pa le neradi odzovejo, potem pa naenkrat Se bolj živahno poskakujejo In se dobrlkajo. V dragih primerih so stekli psi ze:o nemirni, grebejo s prednjimi nogami, menjavajo neprenehoma ležišča, hodi;o nemirno sem in tja po sobi ali po dvorlSča, postajalo trenutno, poslu-Skujeio aH laiajo In gizejo v zrak brez vsacega povoda. Med lezenjem pogosto postajajo vznemirjeni, popadajo v zrak In renče. Glas Jim postane spremenjen in hripav. Občutljivost steklih psov Je znatno povedana Po preteku 1 —3 dni postanejo navedeni znaki vedno boli vidni, tako posebno nepokornost In razbvr'ilvost; spoznati Je znake besnost!. Pr* tem gnzejo zemljo, razne predmete, katere razgrlzejo in Jih požPalo.
Za steklino značimo Je zTa«ti porađanje psov. Med tem ko se zdrav pes. ako pride v tule kraie, tamkajšnjih psov boli In navadno tuji psi zdravega psa popadajo, napada Stekel pes v tujih krailh tudi na!-več'e pse zlasti v glavo. To napadanje aH crlzenie se Izvrši nadhoma, med tem ko zdravi n*i med popadaniem laiajo.
Stekli ps! hitro hiralo: videti so Čudni oči so jim kalne, vdrte. dlaka brez svita In knštrava. Naposled ohrome pooninoma. slasti v zadnlem delu In s^odnti čeljusti
Med boWn!]o se stekli psi zelo slinilo.   V poteku bolezni   postajalo popadki
vedno boli redki In končno psi med petim in sedmim dnem poginejo.
Pri tihi steklini so vsa znamenja le malo vidna: zao,a?i *e Izprcirenjcno vede-n!e psov, fzprr pienl tek. pomele nagnenje do pobega in potepanja, očitna griz-Ijivost, Izpremenjen glas.
Ste'lina mačk Je p^dob^a steklini P"ov. Očftnl znak? so posebno ve'fka nemirnost; stekle mačke silno rad? grizejo in praskajo.
Pri človeku se pojavi pasla steklina 1 do 6 mesecev po ugrizu od strani steklega psa, mačke ali kake druge stekle živali.
V pričetim stekline čuti bolnik na mestu, kler je bil ugrlznjen več aH maaf močne bcdečlne Telesna top'o ta se nekoliko zviša, apetit se poslabSa Bolnik! so dnševno potrti, utrujeni, tožijo o glavobolu In Imajo zelo nemirno spanje.
Cez par dni postane vse živčevje skrano občutljivo, osobito ono, ki oskrbuje poziranje in dihanje. Najbolj značilen pojav v tem Stadiju bolozni je, da se bolniki boje vode In ako Jo zagledajo, napnei jo jih močni krči mišičevja. Colniku se v tem stadiju ze o sline cede. Pojavijo se slednjič de'I I i, ki Imajo na sebi znak besno-sti. Bolnik skoči iz postelje, teka po sobi In bij? okeli sebe. TJ napndi pa trajajo pri človeku le kratek č.a<= In se pojavijo pri steklini človeka le redkokdaj. En aH dva dni potem se bolnik umiri in zopet lahko brez težav uživa tekočine. Pokažejo se pa sedaj znaki splošnega otrpnenja. Celi de'1 telesa otTne'o popolnoma, srce deluje zelo s'abo In 5 do 6 dni po pričetku bolezni umrje bolnik na otrpneniu srca. Posledica stekline je vedno smrt
Vsakdo, katerega Je ugriznila kp.ka stekla aH ste^ine sumlilva Žival, išče naj takoj zdravniške pomoči.
Edino dosedaj znano sredstvo zoper izbruh si kline Je pa cepltenje proti pasji steklini po načinu, kakor ga je Izumil Pa-steur V to svrho Imamo v naši kra'JevInl Izborno opremljeni Pasteurjev zavod v Zagrebu, kjer se pusti lahko vsakdo brezplačno cepil proti p.asJI steklini. Vsakemu, ki je bil tigriznjen od stek'e a!i stekline sumljive živali In naj si bode ta poškodba So tako majhna, se najnuineje priporoča, da se Pusti takoj prve dni po ugrizu cepiti.
Gospodars'ie cesti.
—p Trgovina z devizami in valutami. Beograd, 11. marca. Konfe-renrn, ki fo je fcklirnl finančni minister, jo končala svoje delo. Zastopniki b*>nk so so izjavili za popolnoma svobodno trgovino z devizami In valutami brez vmešavanja države. Zns+opniki trgovcev, kntorih m'i^ltoija je tudi finan'nl minister, pa so bili veai za znčn^no omoiitev trsrovine in prerlln^all. naj hi se kupovanje deviz dovolilo samo onim. knterim so devize resnično potrebne a ne v svrho snekulncijo. Vpak kapovalee deviz nni bi imol doTžno*t. da dokaže na podlagi carinsko deklaracije, da je za kupljene devize uvozil hlacro. Kova naredba o trgovini z devizami in valutami bo na vsak nnčin holiSa od dos^d^nio ter nomoni kornk naprej v svobodni trgovini z devizami In valutami. Oovolien bo neomajen JV-voz vseh vnlnt i'a sveti dolarjev In kroniko - dinarskih novesnic — Prepoved izvoda na«o valute je na vsak nnčdo ftkodljivfl. kajti pko se ne sme izvažati nnsa vnlnta. se ta ne more prodam t| in kupovati na tujem trgii. Tudi nftčim novča.ni^m se mora dovoliti orost izvoz, s čemur se bo dvignila naša valuta na svetovnem trguje Tjjnblmn^ki rnr. M**sa vseh vrst je na trgu dovolj Kvnlifeta goveiega mesa v splošnem ni prvovrstna. Cene zndnd del 30 K. nrvi del 2* K. Vsled zelo različno kvalitete govejeem mesa se bo morMn uvrsti klastflicscija in kvaliteti primerno dolomiti rona. SV-nlna no trgu zaostaja, ker ni kupcev, riačuie ee povprek po 48 K kg Svinjsko meso ae Je priiVlo močneje kupovati, cena I. vrste 32 K. II. vrsten SO K. Telečjega mesn Je na trgu v izobilju, cena I. vrste 21 K, II. vrste 22 K. Vsled onemogočenega izvoza je pričakovati zopetnorra pa^ca c^no toWjemu mesu. Z jajci je bil ta teden vsaj delno založen , po coni 2 K za kos, ker se ie preprečilo prelurČevanje jajc po kolodvorih s tem, da ie tržna straža od vsakega vlaka privedla kmetice na trg. Občinstvo se prosi, naj naznani vse one prekuooe po me«tu. ki brez obrtnega dovoljenja kunujejo injea in zbirajo zaloge. Ime ostane taino. Homači sadni trg nojeniulo in se donaSnjo le £e jabolka slabe kvalitete po coni 8 do 10 K kg. Mlečne preizkušnje zadn;lb 14 dni 9o spravile na dan zopet nebroj ootvorb.
—g   Ponndena obravnava za pre*
vnetje mizarski del in dobav pri gradnji nnrtomičncga instituta v Ljubljani bo dne 21. marca ob 11. pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani na Turjaškem trgu H. 1. Podatke, pojas-riln In ofertne pripomočke dobivajo interesenti proti povrnitvi nabavnih sfro-skov v znesku 100 K pri oddelku IV. b gradbene direkcije.
— j? Slovenska eskomptn^ banka v LJubljani nam sporoča, da so njene delnice ITI. in IV. errtslie dogotovljene ter so iste p. n. subskriben-tom pri rfena hlačami na razpolago,
—g Obrtna h*n'ta v Ljubljani. Suhskriprdja delnic TI. emisij?. Upravni svet Obrtne banke je sklenil, vpo-Čdovaje ugodni razvoj zavoda nnracajoče povpraševanje po kreditu in potrebo po lastnih sredstvih, izvesti zvijanje dolniške glavnioe od 2 na 5 mili-ionov kron z Izdoio 15.000 novih delnic po nominalu 200 K s pravico do čistega dobička v L 1P21. pod sledečimi pocroii:
rim delničarjem priprda opcijska pravica in sicer na vsako staro delnico 1 nova drdnioa r>o kurzu 200 K, pri-ćtevšl za stroške in obresti 40 K za ko-mnd. Zarasno potr<lilo delnic T. rmlsijo
ima pri nodnisovanlu predlogi'! — Osi lih 500 delnic te na ruznolnpo d^l-ničarjem, oziroma novim snbsKriben-tnm tv> tečntu 2?0 K, prifttev?! 40 K za obresti in stroike sa v-ako d^'n'co. — Podpisovanje d^lnio tr^ja o<l 1 mnroa do 31, mnron 1021. n^lnJčnril. ki v t^m roku ne izvr'e praviee op-njf«, izgube to pravico. Istočasno s podpisovanjem delnic Je trela tudi polno vp'araii od-padajoci znesek. — Pravico do r^par-ti^iie si pridržuje upravni svet in so za nodoleljen« delnio« vplačani sifeelrJ vrne'o a 4% obresfmi. — Za i:am h te emisije jamči poseben sindikat Sub-skripcijsko prijavo pr>rojfcmajo: Ohrtna banka v LJubljani, dflie- LJnblTan^ka KrcdHna banka r Liuhltanl in n'ene podružnice v Cerjn, Mariborn. Ptuju in Urežicah ter Prva brvntaka obrtna banka v Zagrebu. — Ker ie povpraševanje po novih delnicah zelo velike), opozarjamo interesente, da v raikraj'cm času prllavilo podpis delnic p-i imenovanih ravodib. ker se na nsdstavilne in prepozno došle prilave ne bo oziralo.
Borze.
—d Zagreb, 11. maroa. Device- Pe-roiin 231—232, Italiia 642-544 Lon-
don 575—0, Novi Jovk, krbel, 146.75 do 147, Novi Jork, vez. «'c!v, 146 do 146LW Paril 10.7— ). Praga 101 do 114.00, Švica 0—2500, Dun j Umlinj[>c^t:4 54.75,—S5.50 \ alute; 1»j-larjl 144—144.50, avetr. krone 20 -t, i-urski rub:ji mJ—72 f j : n \ Irii.I.i J 1 napoleond.or 400—40:3, nem. mar!:? ?25 do 223, rom. lcji 103—0, Italljai ke Ure ;w—u, češkoslovaške krone Ko-o.
— d Curih, 11. mara. Devize; I-o-rolin 9 10. Bolandija 203.75, Novi Jork :-01, London 2:Vi:>», Pni iz 42.0, Mi aa 21.70, Bruselj i i..i0. Ko anj jjI. Suh Jiohn V\'j.Hi istijaniia 95, Uadriel 92.o0 Buonos Aires 'Jio, Pragi 7.0, Varšava O.iiS, Zagreb 4.10, Buk ar sta 8L—, Dunaj 1.17S, avstr. krone
—d DarnaJ, II. marca. Devize: Zagreb 4a7—492, Berila   1170  H7(>, Bsdlmpešta
17 > -172 Bukarešta 972.50—C82.50, London 2 15-2x55. MIlan 2650—3670, Pariz 5i M da 5!70. Praga 956 061, Soiiia 880—«90, VarSava «5 87, Cu-ih 12 125—12 175, Nr.v-vork 710 723, Amsterdam 2 s 7f il-25.95'}. Valnto: d».larji 713-717. bolcarskl levi 853 đa B6S, ne-r'ke mirke 116^ - 1175, ant;!e-m funti 2810—3830, francoski fraakl 5105 do 5145, lla!iianske lire 2'>50—2'»70. dinarji tisočaki 1933 1953, po'Jske aiarke °i..co do o?50, romim^! I I <l 955—965, earskl r.ib'JI 303--308, Svica^kl frnnVi t ? 075-!21;5, CoikoslovaSke k»-nne 954 rf> 952.50, rrad-^ar^Ve krone NSKTO—170.75, beland kl col-dinarji 21600—24.700.
— Odmev »Lovskega r ... . N*a »Lovski plt^« letošnje svetnice jc pri-Sel rrd ;d poroCi.ik v avsirj kcin »Waf-fenrocku« z nitkami za medalja i > e vzbudilo aicd inljJiini ljudmi veliko Oirorčcnie. Med klici »nvstriakant«, »švaba« so jra nekateri vneli ven in mu še potrgali enolete. Poročnik Čvgea Zonttti je bi vsled treca nepri!ct:K*^a incidenta prisiljen tožiti dobrovoljci Ivana P. in farmacevta Frana S, S-odnik na sobi št. okrajnega sodišča ie imenovana dvra gospoda obsodil na 2\ ur zapora ali na 100 K kazni zaradi žaljenja časti.
Izpred mariborske porota.
— Tctlnska orfrnnlzaclja, V obmejnih občinah ptujskega, maribors! cja tn St. le-nartskeea okrala so se vrMle lani do av« gusta velike tatvine in vlomi. Vse Je kazalo, da ta hudodelstva Izvirajo Iz dobro or» canizirane tatinske tolpe, ki |e Imela svoje središče na Trnovskem vrhu. Lani v avgustu |e bilo v Vafntarovcih ukradeno več perutnine. Orofnlkt so že de!| časa sumili, da se nnhaiajo tatovi v Arn.Kevi in Maro* hov! d^u/inl Ker le bila posebno ArnuSeva hl"a na sumu, so Jo orožniki preiskali In nasi tam ukradeno perutnino Ob tej priliki so na*!i v obeh osumljenih hl'ah vefi stvari, ki so bile nkradene. Od zal t!a leta pa do avgusta Je MTo tzvrlenla ni: mani kakor 30 vlomov v približni <kod! 52.000 K. Ko so orožniki hoteli prijeti Anrasa, Je mlai^l brat rbe^al. nakar so orcžrlkl streljali za njim In ga odstrelili. Pozneje Je umr'. Pred porotniki sta «e nagovarjala Lovrenc AmuS In Konrad Miroh, ki sfa bila obsoiena Maroh na 5, AmuS pa na M In pni leta tctfke Ječe.
Elarocfna obrana.
— Ohfni zbor Jn/croslovenske Matice* bo v petek dne IS. marca v Ljubljani.
— Šentjakobsko - trnov ka ženska podružnica, Ciril - Efetodove cru/.be ima svoj letni občni zbor dne 10. inarea ob 5. popoldne v prostorih Splošne a ženskeea društva, Rimska cesta St. 9.
— Podružnica družbe av. Cirila in Metoda za Savo. Javornik in Kit oško P»clo ima svoj oluni zbor dne 13. marca) 1021 ob 0. dopoldne v postilni »Markeifl aa Savi z obiinjnim dnevnim redott,
— Pirhi. Mladina I. m. deske ljudsko šolo v Komenskejra ulici ^o daro-vala Jugoalovaoakl Mutici zn pirUe 16oG K. i>0 v.
— Za Jugoslovansko iMntlco so darovali: Glasom nabiralne prlo bt. 1137 g. Ivo Petriča gg.: Majcen Prane, tu 4 K; Kamnk kar Prane, tu 8 K; Drutovka Aloj/.ii. tu 40 kron; Domi:olJ Prane. Rakek 40 K; Strnad Josip " Podgo loa-U.ibrepolje 20 K; Rcre Josip, Bled 8 K; Repe Anton. Bled 8 Ki Resman Anton, Sv. Janez-IJoh. P!sfrija 8 kron; Grobotek Viktor, istotam 20 K; Stara Josip, 3oh. Srednjavas 20 K.. Med osobjem Obratnega ravnateljstva Ji;2ne železnice v Ljt bljanl se ie nabrao v mesecih Janaar in februar t. 1. po gg. Mlaki Arhar odd. 1 64 K. Franc Stambcrsar cJJ II. 70 K. Rezi'1 rTrlberafk odd. III. 388 K    Nace Irki«
odd. IV 101 K: Po!dl Očka odd V. 19^ K; l.udmdi Kresnik odi. VI 40 K: Krtstl Per-kov j odđ. VII. 21S K. Pn se v bodoč* ugotovi redno vplačevanje mesečnih prispevkov, gre posebna zasb*ga g Re:*I! I Hrib?r-alkoviO inr PchanI nabral pri komisiji v Kočevju 115 K, L Pel leva dadal 5 K, skopaj 120 K; I Ab-eht 893 K v KotederUcI, nabrano o prlTlI I nsvobodltve Izpod itpfi nn-skec:a Jarma: I. 5turm 2476 K, nab-al med osob'em Obratnetrj ravnatrTstva lufflf železnico; Oospoglajskl te'aj v Lett?u nrl Rečici 300 K; IV letnik moSke<*a uCitelll-Bea (%. Prof Verbič> 9 K .'0 v. 40 K n a. In 2 liri; pri k'stu Mll^5ke Plzlnk v Oroanp-U.ah se nabralo 2(S0 K: J, lvn»xr h naMral* effci v kavarni »Zvezda« 2*2 K. r» K n. a.s Pr. Pavlica. PeltHcI 50 K v aadl da bomo f Ma|«trom *e da'| ma^'lrn'1: Potocnfl^ nadzornik |n?ne lalezntce 418 K. nabral v veseM družbi p^l »TmčVu« v Hrastla; IComfase v poča?Črtnre ^n""ilna svojega pokjn b^ata 200 K; V. Do'ni'ar nabral 251 kron v nMehi »Tivoli« o priliki »fantovičl-ne* g. Albina PlesLuta. Iskrena bvaial
Raznoterosti.
• Konkurenca lepotic Velike Prage in predmestij. Filmske tovarne v Pragi prirede konkurenco najlepših iea in deklet Velike Prage in vabijo ženstvo na tekmo. Tekmovalke bodo filmovane ter bo jih po 20 in 20 predelavi občinstvu na predstavah praških biografov. Občinstvo bo glasovalo z Hstki, ki se mečejo v skrinjo. Najlepša dobi Častni dar ter && njeno ime naznani javnosti. Ostala imena ostanejo tajna. Najlepšo ženstvo Velike Prage tllmujejo vsak dan popoldne v palači Lueerne. Tako si bodo Pražnni za par kron lahko do sita ogledali svoje lepotice ter ei bodo ženitva Željni moški lahko izbirali.
• Roške aristokrati njo natakarice. Posledica poloma Vranslove armade jo neobičajno naraščanje ruskih gostiln v C&rigTadu. Po teh gostilnah so kot natakarico nastavljene razne ruske ari-stokratinje in princezo, da se sploh pre-iivijo in je zanimivo, kako jo na jedilnem listu poleg jedil vsikdar naznačeno tudi ime rrrofico. kneginje ali princeso, ki 6tre:;e. Druga zanimlvo3t jo, kairo posti naiorvo izkažejo Čast tem knegtnjain, groficam i Iti. ter jim poljubljajo roke, nato pri njih naroče kosilo ter jim končno Galejo napitnino.
• Spor med Škofom In krojačem. Ne_ kateri parlšk! tleti so nrine?ll v zadnjem Času ostre kr:kike današnja ženske mode. Ker te kritike *kso ničesar zaleple. je pariški nadškof kr.r-linrd Dubols isdal ostor pastirski list, v aterem ontro obsoja današnjo iensko mo«o. Obenem »e obrača kardinal do £ensk samih, naj opuste seda-pjo nemoralno modo. krr ta nasprotuje kr. BCanski morali. Znani pariški krojač Potret je napisal kot edfovor na pastirski list dolg članek v »Matinu«. v katerem Izvaja da je pojem dostojnosti dvojen, da je či. »temu vse čisto in ra nikakor ne **-ži brez-
pogojno pasttrak! list kardinala. Boj med kardinalom In krojačem danes zabava vea elegantni svet Pariza.
* Nova metoda zdravljenja. T bolnici usmiljenih bratov na Dunaju so se vršili te dni zanimivi potzkusi zdravljenja raznih bolezni m vbrizgavanjem sladkorja v krvne žile. V dveh slučajih tetke obolelosti po bronhijalnom kataru so se poizkusi tako dobro obnesli, da so bili bolalki v par dne. vih zmožni zapustiti bolnico, 'pudi pri rebrne! s ekdtidatom so ze dosegli povoljni uspehi. Osobito olajšano pa je narkotlztra. nje pri težkih operacijah, če se sladkor vzbrlzgava v krvne žile na mestu operacije 10 do is ur pred operacijo. 'Pudi oceane operacije ao mnogo lažje, č\« se preje iz. vrše sladkorno Injekcije. V tej bolnici ae nadaljuje a po i u k ti ti.
* Na Bavarskem so ženar.i prepovedati nositi hlače. V znanem zimskem zabavl&cu Oberedorf, ki ga. pozimi obiskuje zlasti elegantni »portnl svet. je policija prepovedala aoslti ženam hla-co. V naredbi pravi poli<dja: Prepoved je naperjena v prvi vrsti proti d;unaiu, ki posečajo kavarne in hotele v športnih hlačah, ki po kroju žalijo čut dostojnosti. Oblasti tefja izzivanja ne bodo već trpele. Športne hlAČe smejo dame nositi aaino za č-asa Izletov, nikakor pa ne po mestnih, javnih lokalih.
r
Upravi našetra lista so oddali ra:
Revnega dijaka z zlomljeno hrbtenico: Gg. Antonija Vartol in Anka Petrovec, Saraievo brzol. centr. 40 K.
Dijaško podpor, društvo Domovina. Gospodarsko in pol. d^tgtvo za dvorski okraj 400 K in z. I. Petrič. tu 100 K, mesto venca na grob dr. 1. Oražna. Skupno 500 K.
Jugoslovansko Matico. G. Ciril Jtriič nabral dne 6. t. m. v crostilni Fran Korenčana v Logatcu \2S K in 42 lir.
Srčna hvala!
— Za dijaško podporno društvo »Domovino«: Go3|>o<Wsko in izobraževalno društva za dvorski okraj v počast spomina svojega ustanovitelja in prvega predsednika g. dr. Oražna znesek 400 K; Avgust Potri\ hran uradnik v Ljubljani, meeto venca na krsto svojega dobrega prijatelja g. dr. Oražna 100 K.
— Za 6oke1»ki dom na Viču so darovali: Fr. Pogačnik, trgovec, Ljubljana, 400 K; Rudolf Pevec, trg, Mozirje, 400 K; Stane Vidmar, Ljubljana, 10 K, H. Rozman. Ljubljana, 10 K; T. žlindra. Ljubljana, lo iv; K. R. Ježek, Maribor, 50 K: In*. Fonik. Domr.fi! a, 100 kron; A. Kaifez. Kočevje, 20 Kj A. Ornagoj, Lfnbljana, 100 K; Iledžet Ko-ritnik LJubljana 100 K; J. Bovha, Celje, 112 K; sokolska društva: Brezovica 200 K; Tržič 66 K: Zmnn 160 K; Vinkovci oO K; Split 200 K; Grubično-potje 14S K; Bjelovar 100 K; Vel. Grd jevac 165 K; Kume 293 K; za ustanov-ne kamne po 100 K en vposlali: brat Borštnik Pavel [\0 K. Jurrnan Franc 170 K, Kn*»-/: Stanko SO K. Lampič Ig. 100 K; Novak Slavke 400 K Vsem darovalcem nafprlsrcnejsa zahvala! Brat je, ki ste podpisali ustano\~ne kamu.3*, opomnite po evoje dolžnosti in pošiljajte redno po^amerne obroke! Položnice iFO na razpolago pri br. Jurmanu, Glia« ce žt. 5.
Spomlnfajta se
MM sv. Cirila In MeMa.
Glavni urednik: Rasto PastoslernAek. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
ženske bolezni-. Profesor W!n-ckel v Monakovu, spisatelj ženskih bolezni, posvedočuje, da lud] njegova preiskavanja potrjujejo tt^uJne učinke grenčlce >Flanz-Jose;*.
— i>*L*r dan! in niknkih bolečin ne bodete imeli, ce r porabljate Feller« jev Ki.^a fluid in Elsa krogljlce. 6 d natih   ali   2 specijalni steklenici i fluida 12'— K, 6 skatljio Elsa-krogljic is — R.     Ideal vteh sredstev za m*-^ovanjo lepote 90 Feilericva obrazna pomada močnejše vrate 15— K. Feller |ovo privo medirinalno lilijno mleči > niilo z znamko »Elsa« 19*— K. Feller-jeva Tanokina pomuda za rast last liki lonček 15'— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Bngen V. Feller v Donji StnbJei Elsateg st. 238,   n:i Ur-
ra takem, so vst-skoz zanesljivi in priporočljivi. (8346)
Buteljke
sa krnilo vsaka množina ro naj11*11 ceni. Rcsizvtic Ji, Isscljtfl c II ibOJ
Dva uradnika
a-» sprejmeta tak »j ni hrano in stanovanje Naslov pove uprav. Slovenskefa n»f ia 1164
ri'llf3 11 [Sil] ui3 zc'a'Vijv&n^a parceis v Ljublitni rs kn * *:a B ci-areisove« Tr aSk- i • P ir. ,kc ces'.e. Kje, nove vr>    š' v   Na^nla is9>
Slovensko zirsm^i^^ d-a^i v LifiMiin! narmnja tužno vest, da je nenadoma preminul nje^a dolgoletni član J
miii M k Mi Oražen
Pojreb pokojnika se bo vršil v nedelj d, 13. t, m., ob 15. uri izpred .Naioduega dorua.*
Odbor.
M.
Sdiicht
Sila na« uči iiediiil
Z&to nporebtjajc «*h»j*«n<r f/MpjdtrJt »amo kot najboljše preUkufeno. era ve
wSchichiovo milo"
z znamko „Jelen",
aa pvar.j« »«rit*, kakor I»d1 ae vsako drugo »nalcnje v kt>Tnf! m hflL   Milo t .JELENOM*
d > • c se »cdaj povaod v naaUdnjlu vcilko^Ub:
V* *(7 homadt, 2-dclnL 4/i *9 komadi, 4-dclnL
Zastopstvo za Slovenflo ima tvTdka J. Globočnfk !n drug v Ljubljani.
c^t Schicht
\ en*» h'*3 v Uubijani, sredt me-V,b|Jd II sta 5» eeno proda. — Nas ov pove uprav. Slov. Naroda.   17-. 7
Naš nepozabni predstojnik, gospod
Dr. Ivan Oražen
n aro j a.
■=/ najem se odda ali pa
J« ,ira   Nas! v pove u-ravni MlOud Vit*    štvo Sovenak-vja
1825
Proda se flaa |a!io stara
Polrve se v nor. SI. Nar.
1858
aanttptnl sef
Je v?cr?j c!ne 13. t m. nenadoma preminili. V njem smo izgubili svojega prvega in najboljšega tova*iša in svetovalca.
Počivaj v miru, blaga duša! V LJUBLJANI, dne II. marca 1921.
OnllaBlTO zdraTAnaeia     a SM. h Kfra.
sa   z^oasijlv     la poitea
E£&^«7$*la dofovofu, nastoo takoj. V'praia se pri Joj, Đergman i v Ljabtjas«, Poljanska cesta 87. 1^00
iščem v najem podstrešje
:t>tcro se da preurediti ta »*aftovan|e z
eno sobo o kuhinjo. Naslov pove jrrava Slov. zaroda. 1827
•vg. s znancem slov »tenografije.
J ifro|eplsyB ter korespondence, IščV «1 žhe rraktikantinie v mestu al: na dežel!. Ni«lov: praktikant,nja po5 "O ieie.'e Ha^tnik. 1781
n m prof! irX£
a'l parna ža-^a. Ccnf. ponudbe na npr. Slov. Naroda pod  ,Ži»a aa oiejl 1719*.
Vrtii^AiiAilin 5.T-no<tifna moč, (Vflil J JVOUja9 bli^nčn k, zrv tovarnl'kih kalkufacii, se I5če za ve'fe Industrijsko podjetje. Nastop po možnosti tikoj. Na!an?ner?l roloji in plač.i no dogovoro. Ponudbe pod tTo»arn^" na up a v. Slov. Narsda. 1752
za ^
Bi!di povečanja trgovina proiamo takoj
parno  Etn^omobilo 25 UP
znamke Lanz, brezhibno delujočo. Dalje
rUKJIiSni Sall.ruJ   domestnimi noži. Drobi 3000
kg na uro.
Brata Koienc,
porna tnrta ni Mirni (Dolenjsko.)
Hm lirtluIiHla
mila. ie proda. Na<lo/
pove up:avn»5*vo S'ovenikeiia Naroda 1859
Prvi predsednik .Pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro,
sanitetni še! dr. Iva
NaS preljubljeni, nenadomestljivi sedemletni sin-• ček, oziroma bratec
je preminul. Slovenija jc z nJim izgubila neumornega delavca in organizatorja na polju ljudskega zdravja,
V Ljubljen!, 11. marca 1921.
Pokrali zdravimi]) m\ za HoEiljo is istro.
nas   je   dne   10. marca ^ nenadoma ta vedno zapustil.
Pogreb   bo dne 12. marca ob 15. uri.
Ptul, 10. marca 1921.
blBiola rafitn Mm.
Cb pri?etku lastne
krojaške delavnice :::
se slavnemu oty?in*>tvj vljudno pr^-oto^am aa vsakovrstna dela.
ALOJZIJ STEMSAL, Flarljanska ulica S«. 24.
• • t
m • o
Ceno solidno.
f^oairoibn točna,
Proda se 4 para konjskih
n«r«rv* popolnoma nnvh In ovčar. UPi cmf ski rsica (SchalcrhOndlnV Pozve se na Rimski cest! 21. Id50
SosSe perfe. .s* £
polnoma $*eftg* gosie^a pef)a zi bla« z»ne In pernice se cen > proda. Naslov pove uprava S!ov Naroda. 1849
Ceno se proda
violončelo •/«, Invaks pnt^s (dim-skn). lovska torbici In steklenic*, »f!ctrs\t asbl|a In 2 cns(haa lato« graf. aparata« Naslov pove spravi Siov. N roda. 184d
VINO
odigra 1917 I   vrsti,  bfeTo, tramfnae I cr o portu(";rac ZA butelje a ve! klm kolajnami prodale az povollne uviete . i prva ruka  Oo-nnodarst/o   Skrad m Smrada, Hrvatih«. 1856
ff3 Lovro Picman *
stavbarto In galanterijsko Iclaoarsrvo
Ljiibllpnav Kolodvorska ul. S9. (i stari FtSRffa
Pip^ročani se eenj. občinstvo ta naroči a na vsa v mojo stroko spadjjoča dela. Nove stavbe, barvanje na streh! in vsakovrstna podrav Ik. Postrežba to'na, solidna In cend.
O as
a
*a I*«« v salam, ni def tli ali v k«.
kfm trju v Slm*cn-J*. Ponudb« .prejema Polar Maiđtć, Cal|a. 1860
Zenitne ponudbe sprejema v posredovanje z gotovim uspehom ;&T£L
dovftlatos" v Maribora. Milosti* ulica 32. Tatnost zapm^er.a. 1856
f
V brezmejni žalosti naznanjava vsem sorodnikom, i onira v zasedenem ozemlju, prijateljskim In »ovariškim krogom imenom v tujmi blvajočih sinov pokojne Milana in M ečhlava, njenih vnnkov Irana, Dra^otins, MeCislavi, S-etozira Vladimira, da so se naši blagi, srčnoljubijeni, oboževani mami, stari mami, gospe
Stariji Tavčarjevi
vdovi po sodnem c!!-ijala
iztekle ure življenja dne 10. marca 1921. ob dv*h zjutraj. Po daljšem, težkem, z neizrazno potrpežljivostjo In vdanostjo prena-šanem trptjenu so nas zapustili >n odšli v večnost po prejemu sv. popotnice, blagoslovih In molitvah za unvrajoee.
Sprevod naSe nepozabne mame bo iz Šolskega poslopja na rpkopiii«.če k rodružnid Sv. Ivana. Prahu na§e ^emile mame tih mir in sladak pokoj, meni bUid du"i večna Luč, v katero je trdn ) zati aia v vseh težkih borbah in preizkušnjah svojega trpljenjarolr.ega, delavnega živl.enja. Piosiva spomina in molitve pri vseh, ki ste poznal nato preskrbno, zlato mamo.
Petrova vas pri Črnomlja, dne 10. marce 1921.
pri kolodvoru v MetW, na mrstu, pripre v ntm za v s. ko obrt,
se proda.
NAtanČneje v gostila! Maaar v Metliki. 1833
BTItElIlca $&m MaijEia.
hči.
5ii:el!!n SsTDmlra Mmi
vnukima.
Potrti globoke žalosti javljamo, da nam je naS nepozabni
dr. Iuan
Sei zdranstoesaeaa odseka za S1qo&q8ad la Isiro L L d,
v petek, dne 11. t. ra. nenadoma preminul.
Pogreb se bo vršil v nodollo, dae 13. iiinvt« 1931 ob 3. tiri no-polndne Izpred Narodaaga danil oa paaapii i;^ a Jv. alrlaiola.
V LJUBUANI, dne 12. marca 1921.
Globobo žalujoči sorodniki.
s«  proda   za K        —   Naslov  p we
Anonč -.i zsvod DraQa Daaeljak, t ob-IJana. 1851
I po 10'VK) K zi enodi\i!ln«ke hiie i vrtom v Sp. Si'kl se prodat", T*»ear & -itvi nm. atarbno podjetje! Llab« 1 inn» Oosioite sia o 6. I8>1
ieleznilklm tovarna ali
z ob§ rn:m dvoriščem In r r- m.   /e o   rrlrravns 2a akladoVc v L| ihijan* ae -rotw. ^r*n s' v j -a o ood 0'|e T 4 v CAR či §VF-l.NA, Liubiiaua, aoaj»osrstaaa s. 0
CU
tO Štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 13 marca 1021.
7. st
PraHa se Ihana k^rt^l Pozor!
tra spor.nlh ^d 2 \so kl tarS'O i i  pisarn* Ho opremo. Dop si pod  .V nski tigo.ee 1521' Marj-■^f I, ptitno ležeče. 1823
II ša u Marinom
5 m nuti od kol dvora. 2 velikim dvo nsčem In vrtom,  pripravna  za vr-ako pod etj - se proda. Informacije daje Jp£ Maribor, Aleksandrova cesta 71. 1878
lito In drugo se ( ddajo. Naslov pove uprava Slov. NVoda 1S^2
Zamenjam sfonoi/anje
z 2 s<bima, kuhinjo in z mijhnlm vrtom blizu jnž. kolodvora, z enakim eventualno s 3 sob nr v mestu. Ponudbe pod .Zamenjava 17^0" na up avo Si* v. N^roaa. 17tfO
?[Cti tilllU PlOlllU n,e5ta m«eft.o sooo. Eventualne ponudbe m uoravu-stvo Slov. Naroda pod .Parts/1771*.
Kdor J8 preseli iz Mm v Mart-
ItAs lahko zame-ja mebi rano sobo lilij. Ponudbe pod ,Preselitev 18M" na urravo Slov. Naroda. IS I
ISČem v sred ni
Bčem meolira^o iM. M psu »nikdar imiWT na oprav.
Slov. Maioda.
lolu
Sprejemajo se stare le'ezne Žlice sa noclnjenje nanovo.   Atojslj Vrabec iir?allnlćna caata 6. 1797
Trgovski pomofnlli
se takoj sprejme za trgovino z mešanim biagom pri Josip Langerseke, Marenberg, 1770
Trslje za sirose izdslole In prodala
na dtbelo In drobno m* po K 420 pri veCjib naroći'ih zna'en popust. Stelner Antoa, L ebljaaa, Jerano.a al. 13, Trnova.
26
Proda se njiva, l£$£!ši
*Ke pr ge, pripravra za Izkopavani-neska al« za levno skladišče, ter seno-žet v Trnovem (mesa-ski parti). Naslov :ove uprav. Slovenskega Naroda. 1608
Stanovanje s hrano
ali b ez nje išče visokošolec. Pcnudbe pod .VisokosJec 1775* na upravo Si, v. Maioda. 1775
nfil-mnlri sa zncđerna In omei-UGIcVnild no kepaua kovinska da.'a. Ume*no In s'avbeno ključavničarstvo (Trebziseieur) previema-n e vseh v to stroko spadaj >čih predmetov in popra/il Priporočam se Iv. Fostkvar, L, ubijana, Eonjn sa ulica it 1. 1814
Prodam po nizki ceni:
dva kasona, dve dir', brek in gig SonŠkeva u! ca 19, na drorilćn. 1T47
Proda se
omari preproge in drug« stvari. Lesi pot 6, kisi. 1824
gramo
ion
hlodi
Proda se okc'1 80 kub. m hrastovih hI dov na mestu. Sekani so lansko leto. Prlrliino pol ure cd kolodvora. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava Siov. Naroda. 1769
IIa nrnrltsi za 2e,° n^k° ceno Hu priiUCJ   preigrane k ncertne
Citre A. Kicndel iz rai ^androvega lesa
pri BifliiG Sever, Stari trg 14. 1832
leicnio kelo. s^°ls..,tor.r?S
PS (Saoggaa) ae proda. Čopova u .
10. na dvorišču v garaži. 18_9
Prodam kočijo,
enovptežno ali dvovprežno, djbro ohranjeno, sap rs v I jivćek na per.sih ter 2 lepa 5.fina kon a za tek In tzo. Cena po d govoru Lo¥;o Boijiac, Lesce 30. Gorenjsko. 1830
Knjigovodja (kinja)
in kontor.stiaja se s re,meta za takoi pri .OireJn.cai a rada" v Stralisčs pr Kranja 1833
Prođflsia se Z kravi
t teletom In ena breja, vse dobre mle-ksrlce. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cest* 55 1836
Hrastovi hlodi,
7 kubičnih metov, se nrodajo> Pismene ponudbe pod .Kuoik. 1835* na upr. Siov. Naroda. 1835
Sapi se hiša
na prometnem kraju z dobro IdoČo pe> karijo ali cost Ino, o iroma t pripravnimi prostori za pekarijo ali gostilno. Eventualno se spre me v najem ali se pa zamenja z večjim posestvom na Gorenjskem. Naslov pove tprav. Slov. Naroda. 1812
Mestni stavbenik
Jnrosftiv Breuer
LJubljana,  Vojaška nI. 16a
(za prejšnjo beigijko vojašnico) Izvršuje vse podtalne in visoke stavbe
ter Izdeluje zadevne projekte. Brsola?   Breoesfa ba. lat. tel. 447
Tovarna pohištva
sprejema naročila za vsa v to stroko spadajoča dela najceneje. Poizve se v upravništvu Slovenskega Naroda. 1803
Sprejme se nstakarski
z dobrim! s ričevall ter VdjeneC posten.h Staršev za kolodvorsko res svrar jo na Jeien;can. Isto-tam se sprej-ne aćenlta za trgovino z meSar-Im blagom. Hrana -n tanovanj v hi Si Pomiuve m H- OsaralC, re-stavra er, Jesea!ee. 1796
aza^r  as as
l\U
vsako množino volovskih rogov. Ponudbe pod .ROGOVI* na An. zav. Drago Beseljaii, Ljubljana. 1784
Prodaja.
Vsled prenehanja lesne indutr. prodam na dratbi 30. marca ob 13 ari 19 zroenlh fiviort !no dobrlb koal s komati tn *oiO»t vred. frodano bo tudi več drugin raznovrstnih vozov kakor sapravijivCki, U oda ver. bruno itd
uglasivbiec giuaovir cv m trgovac z glasbili
Ljubljana, Wolfova u!. 12
Velika stavbna parcela
na 'rpem pros'oru v Ljubljani se rod ugodnimi pogoji prrda ali da v najem P' jasr.ila pri M. Lavrenčič, Ljubljana, Franci-kančka ulfca 10/1. 170^
ia oiri v pii otrato
z delavnico, salonom, kuhinjo in malo sobico na najprometnejSem prostoru v LjuM ani se takoj proda Samo pismeno nod .R 62" na Anončni savod DRAGO BESELJAK, LJubljana. 1714
Trgovskega pomočnika
WiMk tt. dobra oioi
sprejme železninska tvrdka v Lfubljan« Ponudbe pod ,Ž?lezn aar/1319* na uprav Slov. Naroda. 18ly
J]flnounnJe s hrano
za mirno in prija-rno gospod1 čao, iščem samo prt bolidi rodbini. D.užine, kjer bi imela parkrat mesečno spremstvo v gledal sče in par ur tedensko klavir, imajo prednost. Ponudbe pod .Hrana 196/1821*  na   upravo   Slov. Naoda
1*21
Dobavna pravica " "Z
rer za tri osebe, kateri dospe meseca maja t. I. iz tovar« c se odda. Ponudhr na poštni predal 71, Ljubljana. 1674
Trgovino vzamem v na-
j p m -'I i° kupim na kakem rro-IClII metnem kra u na deželi. Eventualno kup m tui^i hišo s trgovsk mi p ostoil blizu železnice. Ponudbe pod .Trgovina 8000/178J' na u, n*vo Slov Naroda. 1782
Proda se 19 uas. đ:sH
po 25 in 30 mm. Ponudbe s ceno pod .Deske 1805* na upravo Siovinska^ Naroda. lalft
Proda s
dna 12. marca ve^ja množina 5e zrlo lorrn obran enega str šne^m le ovla I plo$*n^tih   btnmnikov  n^  Sv. Pefra nasipn it. 23 v L nbl an*. 1806
C4m||S • jarmenik za cepljenje (Spalt-JllUJi« gattci) — atroj za oblanie (riobclrraschne) — stroj za žeblje (^ageimasehine) — dynamo .td. prvovrstno predvojno b age, -e radi smrti nodjetnika proda po ugodil ceni Po-[SStltla da e Minka LarreflčiĆ, LJoaljana, FrioCiikaoska niica 101. 1 03
Proda s! 2110 m! ni
v Linhartovi olicl, koncem Ravnikar jevega po-estva. Parcela je p«Izravna za kako \ečo industrijako podjetje al' za razkosanje. Pismene ponudbe z navedbo cene na AL Acc.to, Trnovski pristan 14. Ljubljana« 1791
iieg se
gostilna, restavracija ali hotel v vtčjan mestu v Slovealii v na em ali nakup. Ponudbe rod .R 61" na  Anončni zav. DRAGO BESEUAK, Ljubiiana. 1713
Kiisii
m ajia, s a i ska, prvovrstna moč aa ^tavbinsko ko anje, se spr }me v tratn > slažbo. Ponudbe z navedbo plače na T-TAN Kraa 3ke tvoraka željezne, kra ▼arsUe i kavlaa'<ce r <t»e, Raraolk kod L a bi J Me. 1772
Kočija
povsem no a s napolpokrito uanjato streho, t snemajočim sedežem za ko ■' j i. i neiakiana in n -tapecirana, se proda za kron 10.000.— O? ea se pri kov ču Medenu. Ljubljana, Karlovska cesta na Jeranćčevem dvoiisču. 1767
Roinletiia raiivetlleialiia oapraia
e oudi, ia sicer dinamo, najbolji Bergmannov izdelek, 25 wa't. 120 Vol-1..v, 208 amper, maimorna pretika niča s stan<čnim pr-t kalom fZellen eha ter) in \seml potrebnimi instrument', aku-mulat r k» baterija 1; 63 elementov. Kapaciteto 216 — 290 a m pet k h ur, Ma'ib-j ski pa*ni m In Karal Scher-bana * Sinovi Mtr bor 1366
prt me s« za ta ■ j sni i nastop ali po
dogovora
starejša prodajalka
za ttgovino z mešanim blagom In glavno zalo ko tobaka na deželi lstototam ae sprejme tudi
u£enec
z dežele, z dobrim Šolskim uspehom in ki Ima veselje do trgovine Ponudbe ostati   pod    .tob**Vw46*  na uprav
Slov. Naroda. U46
Klavirja
Felffls Povle, as
uglašue in popravi ja
solidno in točno
bljana, šlta 45.
Velika zalssp
noclh dvekolea, rizične rnevmatike,tudi za ot o*ke voz čkc, ^valn atr • t i in v-a'<ovrstni de'1 pn cen pri Batjelu LlobUana. Start tr? ?8 Spr^jfttnaio se v popravo dvoko'c a otroški vo?lčki ISvalni stroji i.t.d. IVehan čna delnv--'ca EarloTa'aa ces a St 4. 8:3
Kocijaža
k dvema konjema, po^tc ega In delavnega i?'e za takoj  tvrdka Ant. Frt •per v Liabl|snlt Uestal trg 26.
1842
Dve otroški postelji
s* prodasta Naslov pove upravn 5tvo Slov. Naoda. 1 ^4
Učenka lrgajsRe sol?
išve pr Iva* nega nouka stenografije. Ponudbe pod  .Brzopis 184S* na uprav 51ov. Naroda. 184w
Gospod žel! poučevati
gosli In klavir. Ponudbe pod »Instruktor 1845* na uoravo Slov. Naroda. IH45
Tovarna v LfuMfanl
se preda. Je to večji prostor z nekaj
poslopji, pripravno za vsako tovarno Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda 1843
npl 80  manfša   eno nadstropna
hisa
s trgovino ali boljšo gostilno v mestu ali kakem ve"jem kraj j v Sloven-ii al tudi prav čedna b;la s kakimi 10—15 orali zemlje s goiđ'čem n* bolj prometnem kram bi zu že'e nlce. Pon-rd^^ z o načbo zmerne cene na: ,1. H." poiao ležete ded. 1778
Točni,  zanesli'vf,  v   JclezriSki služb
izkušeni
za tukaj in Inozemst 'o se lahko pre skrbe VpraSan-a na
Helnrieh Scb'-jert, Oras, Vo'%<n gartenatrasse 12 1817
ja aieBiDBBi
obleke, perila itd. iz zapuščine Frančiške Kušar bo dne 17. sa^ca 1921, ob 9. uri v Strelski alci *t. 4/TI.. v Ljubljani vsled sodne dovolitve z dne 26 svečana 1921 A I 1163/19 v prostoril» Frančiške Cerar in Urše Zacorc
Dr. Andre| Kuhir
notar kot sodni poverjenik
SlovensKlm cnrnlem!
Podrisani j« priredil, izdal in ima v zalogi sledeče:
1. Slovanska osrotlae aasnai ta citra in »•*t|al desetero zvezkov. Cena zvezku 16 K.
2 Privkar iz5 I dve peami: a) J^dran-■ ?o m rje, b)  O j  Trtfjlev rao dom I Ti dve resmi a? dajeta začasno z* pri ogo desete-nu zvezku.
3 Oratskl odmevi In p ka Jngo-e ovinka. Cena za oboje 8 K.
4 Bote pravile. (Tri slovenske pesmi). Cena 4 K.
5. Slovanske a s kot ne pessel sa citro In potjo. Cena 12 K.
.Mm, teh pa na", pravijo neV-teri. Ali nail domači skladate ji: Rlhar. Vavken, Belar, Hladnik In d ugi res niso znati kaj takega napraviti, da bi bilo primerno tudi za d re? Nape v i no priljubljeni in tako domač , ds jih lahko pn§tt varno naroda m. Ako Ima lep, d mač napev beaedilo aaboine vsebine, nič zato. Na cttre Igramo ttak samo napev. Kako ljubke so nekatere ntajn -ike, bai-čie itd! Cena 12 K je samo za papir, note so pa povrh. Povzetje je drago, porab jivce Se mamo, sato proti SI, poti JI t s denar na pre 1-
Priporočam se:
le. Kllerla, Llnbllana,
Krolaika nllu a, IL nadsrr.
Klavir. rJjtira Vmm.« rii la!o'
Trnff 1 Na ogl-.-d pri \. < <U» v IUn»■■•ra mM. Spla?irska al. 14.
1751
Cehu tek
In ilahtnl semeeekl grah priporoča Sever & Komp., Lmbilana. 1807
Proda se enodružinska
IAX . z n-vim gospodar kim no-lll^Ut s .-jem in vrtom v hoblan-s em piedmes^ju, blizu cestne elek"n' ne n staje. Nasov j>jve uprava Slov Narodi. 17(i
Smrekov gozđ
se pro a. Stoji > b plavni c<>stl v S»-ebr ničah nt i Kandi i, posta Nove mcsfo Več : Antun Hoće ar, Slad. med. Ljubi;, a j P aiska c ». 177t*
P:e3:ol J. Deliš i liestii
I2to _;;d, BiiUanska tti.ca l
potrebuje
đanl'in m\m ncmoniK
llkm služil Knjigoveza "."f
i dalj o prakso, perfeKit-n v sovenski ih'm^Ki, sip hrvatski in Ia5ki ^-orespon denci, -tenog af tn stro,episec. Nastopim z   a; rilom   ali   pieje.    Ponudbe pod .April 10 1"   na   upravništvo Slove sktga Naroda. K'
Ka|8tt:re!ša slovenska
plesKarslia in M Mi
delavnica
:VAN DR CEU Dnnajaki oea. Id.
se   p iporoča.    Izvišitev   točna cen«
/.rnerne.
12 (
Pin silila mana siriinzia 0Li io Mm \Mm
GjoKa Đlmltniculč, M
Ima v zalogi  sirilnl pr^Sek In siilln. teko.ln?,   cene.le In mo'nejle kako tuj'  Izvod*.   Zastop-tvo za Sloveni o O. Dlmltrlievte, L.u!>lia:.a,  B e -jfslsora CeSta 20. M9
prt 9: Ja in ra^np peseste posojila.— Jrgovske izrav-na^e. Ameriške zaScve. Bfl^P'
dar:fta pls^rn^ Br. 1^. teme. 1'ali'jan' jfcjjjjjCTi testa 6. M. 37.
po najvišjih cenah hlode, režat in tesan jelov kakor trd les te: vsakovrstna  drva za kurivo. — VIKTOR GLASEft, lesna trgovina, Ruše pn Maiiboru, 23(
klavirjev in pianinov v Ljub Lani. Tvrdka J. Dolenc, Lfuh-Ifaua, H lšrr eva n\ priporoča v nakup najboljše in štrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
iz kavčuka
Ciril Sitar
UUOLJAr
R'zpis
služba.
Pri  podpisa em   pod el u  se sprejrr ta   j v službo
lamskl oSrstQfJ3tl!i
Reflektantl na| predloUlo vloge oprem
lit-ne s ropi s-m dosedanjega slutbjva-nja d? 25 mr'ca 1921 vodstva premo 4<>vn ka na Le^ah, rosta In ž« e/niSka no tajn pre a je. Plača po d tovoru P it jI ija ilaibersj leia se pr'strjejo pokojnini. Di *>al k i j z it r n i1, l»i se'jvester radn^ireza ravnatellslva Jfe,t'*!>f Henckel von D' nnersmarA BeaS.ei Prcai e.
za vsako industrijo.
Ureditev komp'e'nlh Industrijskih na prav. Najkrajši dobavni rok In zmerne cene.
IM
za takojlno dobavo t
2 univerzalna skobelnika 950 X 270 In
840 X 200,
2 stroja sa oblan|e kovin 1500 X 550
in 60J X 550. I univerzalni   okroglo braeltn! stroj. Premer 350 m/m.  UolZIna 260 m/m.
JeTeslevasske lm?artne saS.etie.
Ii
eksportno
Inž. R. PeCtln,
lU/.bor, TiaMiJara hUm ai. 4
Zamcnlam pletilni stroj
St. 8 s Št. 12, eventua n » ntol pr« 4am. Naalov pove upravniltvo Sloven«>i<>-ga Naroda.___1773
tfUAVEC a TURK
frjoi/lna z lilmm
Mnrl llatl loiaf\l> (prej Hammarschmid:)
114
Uubliane Ualvazor?e7 trg 7
n*sprot  kriievnlike cerkve. Zalega ceznenla.
CrdUUeno podjetje
mit
• 9 mi
se pr poroda za vsa v to stro' o spadajoča dela«
2.3:
z znamko .ključ* in brez nje Dri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko I Cenik zastonj. Par nogavic znamke .ključ" traja kakor 4 pare drugih.
tjf\r%*t T 9     »tobro nhtatnleft, se
b4lCl-.t#    rr. i   r mn k-i ji p o-tora prav uyudnr> proda.   Ogleia sa lahko vsik d.^n o I 2.—*5. ure pvpu.»i."e. Trž*. a cesa it 4"> 1 najj^.        1. 39
'Min mm za u?.Ia Uu
cn jfiB'-.c'ici'fl  fz !l egi le'G:% i'jao;£n|3    do na v:;  z iavoarlco« Velika zalogi
Leo^rJi Ci3ti C: Zo. C' s. m  b. H. ..' sn II. A*petebro     •    -»jo 5«
z»»>i aa *s» st«an; stea Crz.: Leo >\ jco.
Prua špacijalr.s trgovina z ro!c2v!t2.7.i in p:r.iimi
fOSpodo,   kakor   tu Ji !.ae črae francos' a dints^e nogavice«
BiJIiUlfi iljIC-lal tUlM
O BraČkOf Ljubljana Dun jska   cesta   štev. 12.
iSSnf^a^E 1fm ■ AlliLr.nal
ricelj
Mm. l.ma 19- Ttlel. !27
^revzema zgradbe vseh vrst ter zvršuje   načrte    in proračune.
f----7. N
Padavica (epilepsija)
Že 20 let • relrk.iseni .Epleptfcon-Dr. We!', Frankfurt a   M. z uspehom rabi j 3 zdrav Ik;, bo'nice za j uspešno sr-dstvo za '-ob'ja.ije epl-ersi e pa tud' rro'i Vid vemti plesu, j Msteriii, ži.čnlm bolečinam m žjvčoi . os^belo-t«   Bol n ki ga radi u>f\aj,> n lahko rrenasaio Dr. med. K. Oar-z oiSe: .Noben   pomor?« k  p i zdiav-Urnlu cplle sl|e ne slu*l tako do-rvo*. Dobiva se zonet v veliki množini v ve'edrojrerliah  fn Irkarnnh. Izdcluc pa Ssmotvori tca l>r. R a Dr 0. Veli. Fren^turt. a M. 420
Proda se po ugodnih cenab večja množina prvovrstnega butelj* skega vina iz maribi rrke okolice. Naslov pove anončna ekspedicija
J. Sušrsfk
^*ar»bcrf Slovan    n c!. !5.
m. vim Hntm Ko'}|
n va« go?axan mora pogbko mM rite   mn|a   najbolje pre zkuSer* n splošno hvaltena sred tva, kot proti bliskim m stm K 10, ra podoane lr» n'ši K 12; zi anr'ca posebno mu m vrsta k 20; tinktura sa a entee ! 15; uničevalec »0"ev KI; prašek r   i mrćesOTtt K 10 in 20; mazilo »ot; oteti pri l'o*«n K 5—12; ma o   a ntl p t ilvlnt 6—12; praš k a «t* v obleut In peri n K 10 in 20; 1 ktura proti mrčesom n<  sad u In eieaf teli (uaJčev. r st n K 10. Pa5 -r t n»rnvitam K l<>. Pc i! a p • p< v* ctjo 2a\.'d  za   ekspo.t M Jlfitker Petripiska v\ 3. Zagreb IS. Trfovcem ari »fč era odjemn popoit
lilm i iilt
Lfubllana. Bilšorjeva
Specialno stavbe-"O podlet!6 za balonske, telezoie-betonsko in vodne —   zgradbo. —
s Izraba vodnih sil.
nI, 7.
4 — 5 vagonov lepih zdravih jabolk se proda po ugodm ceni.
Jansz Polak
Iv. IM pri Mariboru
1789
Zahtevajte cenik
zasloni
! I 11
D. Da
t| n poštnine prosto 1
r
4^
1
Ljubljana 4f Mestni trg ftfov. 23.
Največja za oga ur, z!a'n ne in srebrn m-Lastna pcoUrkoltiaoa lovatoa ur v ^vici
iiafea^
Pođrniiiico i
Zngnb, lu^i ulica 6.
£ ubrana, filtksi. drova c 1
Jiiar.b.r, j:: *:su. 7.
j-ecuh, Kral viki ulica 19,
8X
TY
8D
WZL
A2B
\
Velika zaloga klobukov In slamnikov se dobi pri
tovarnar v Stobn posta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo In soboto. 1 g
Edina tovarniška zaloga
Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, ? vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip it. J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—   goji. — Popravila se sorejemajo. —
Na veliko in malo potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlane, sukanec, čevljarska preja, tualctnc po-tr^bšfine, mo Ino blago, pletenine i. t d
12ffl2K^^?^Tr-*S^^
Veliko zalogo
Gsli^onočnlsti
ln dmgih
razgleiii.se
po zelo nizki ceni pil p o roCa tvrdka
Ivan Bonac, Ljubljano.
Prost Izvozi Prost izvoz!
Šivalne stroje ln uozllna kolesa
najfinejše izvršitve razpošilja zopet po vsej Jugoslaviji M- IVelSftDerg, Wien, II., Uatert Donaustrasse 23 S
Hrvatska korespondenca. Cenovniki zastonj.
V srnTsIri nsredjenja Gospodina Ministra Vojnog I Mornarice A- R. Br. 820 od 27. febn-nrja 1921 god. prodače se sreda 13 te*, mes. 12« za Tcjoi^u slazba nesposobnih koala iz
Staleža konjskog depota javnom licitacijom. Licitacija vrl'će se po-menutog dana u 9. časova piepc .ne pred logorom Tivoli (bivše kolesarsko dirkališče).
SGBSBBVaHnUOBBnVBsl
dm«jKt)t. dinarmn, vtlgalno vr« vice, fefcio za svedre, orodje za
nolome! železne blaciajne,
poljedelske stroje In wso  druga  železmrio Ima
vedno v zalogi
Fran Slepita i Liolfei. Gosponetska HaiCe Tirezije) 1.1.
F. & E. dšemigar
soboslikare t *o In pleskarstvo
Kolodvorska ul. 18.   LJUBUANA    Čopova cesta 10.
3p*clUlna t.r      sa tiadranfe leaa, a-kor tndi ta nčjmoder
Oćjsrva vsa ko.rs;,.o blacro.
bospodanka zatona Ijol m. ijsli
v Ljubljani
se priporoča cenj. po^n. stavbenikom in con), občinstvu za naročila na vsa v mizarsko obrt sp;idijo<?a dola. Nove stavl»c, oprava za hotele, šole, pisarne itd. — Preprosto kakor f;no pohištvo vedno na zalogu — V slučaju poverbe dela načrti in proračnui brezplačno. — Vsa pojasnila daje gosp.
Fa rdo Pržmožžč, naee.n i k, Trnovskž pristan St. 4.
Jugoslavenski Lloyd cL d.
Beograd
Br*  sdres* JOrOLlOTS
848
Brankova n. 12
Telel-m br. 16-32
ki je po svojih fondih najmogočnejši slovanski zavod med zavarovalnicami, ki poslujejo v Jugoslaviji, se priporoča za sklenitev vsakršnih zavarovanj, kakor na življenje, proti nezgodam, požaru, vlomski tatvini in za jamstvena zavarovanja. — Posebno se priporoča v Živtjensksm oddelku, kjer zavaruje po vseh mogočih kombinacijah po zelo ugodnih
pogojih.
Police banke „Slavlje" teljala tudi kot žebltbens kavtlja za jugo-
slovanske častnike.
Vsakršna pojasnila daie drage volje gei.eraini zastop banke
.Slavlje" v Ljubljani.
Obrtna banka v Ljubljani
Kongresni trg 4.
LJubljana, meseca marca 1921
II. emesija delnic.
; Upoštevaje tgoden razvoj Obrtne banke v Ljubljani, stalno naraščanje /Tog In kredi ov Ur potrebno po lastnih sredstvih le sklenil upravni svet Obrtne b^nke v Ljubljani glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 12, svečana 1921 pro.esti zvišanje delniška glavnice od K 2,000.000-— na
K 5.000.000 —
* rsaBjn novih 15.000 defnle po nominatu K 200*— s pravico do Čistega do-fcička v letu 1921 pod sledečimi pogoji:
1.) Starim delničarjem pripade opcifslra pravica ln sicer na vsako stsro delnico po ena nova delnica po kurzu K 200 — pristevši za stroške In obresti K 40*— za kottad. Začasno potrdilo dainic 1. emisije se ima pri podpisovanju prečložlti.
2) Ostalih SOČO delnic je na razpolago delničarjem oziroma novim aub-Skribentom po tečaju K 220*— pnitevsi K 40*— za obresti in stroške za vsako delnico. _
3.) Podpisovanje delnic tra;a od 1. marca do 31. marca 1S21. Delničarji, Id v tem roku ne izvrše pravice opcije, izgube to pravico. Istočasno s podpisovanjem delnic je treba tudi polno vplačali odpadajoči znesek.
4) Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitku vseh stroškov obiesti in pristojbin pripiše rezewnemu zakladu.
5) Pravico do reparticiie s.i pridržuje upravni svet ln se za nedodtljene delnice vplačani zneski vrnejo s 4 o/o obr- sU.
6) Za uspeh te emisije jamči poseben sindikat.
Subskripcuske ori sve spieiemajo že sedaj: Obrtna banka v LJubSjanl, Halje Ltunljanska kied tna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Mariboru, Ptuju ln BreZicah, ter Prva hrvatska obrtna banka v Zagrebu.
teše? đ %9 W& Svetlolčkn ovratnike, za-ilabILaa, r.IlansM aapal M. 4            jn sraice Podrutn'c* i Eelenbnrgova olea 4----
PODRUŽNICE:      MAR5BOH      NOVO MSSTO K0ČE7J3
Gcsuoska ul. t'8.        Olaanl trg itev. 29.
na obroke in na posodo!
Rajslseltcjši pi?r»!ui Is hirstorfU   Tdrster, Stalz-hsramer. Hettszaens. — Uglašotes e i a po-i pravila atrekc^nfa^ko ln cena.
Mi iifera]ento ka3 tpsiiaiitel iz 32)2 Wlmi llulli:
Odcl? za r.'Ttt« pozlre svabe vrsto za rud rske radenitie, ta resna   nidlestra   1   ft?do34nja«nf»   qr 'Intoći,   malka Krećari«
odale,   deciji odela. ■ Samo na reii<oI   Bex?latao sal»emo mn*>re i svor; aaa opmksu
ALfOHZ BREZNIH,
bivši
Glasb. Matice, Ljubljana, Kongresni trg ^3 (pri aonskl cerkvi)
Viotine9 €itre9 Iiarmonike.
Stnms rab ml u debila is fr^os. — VeNkanska alega.
ražiaeni okiic.
Prodalo se bo na prostovoljni javni dražbi, v srerlo, dne 16. marca 1921 ob 9. uri dopoldne, na prostoru Kmetske posojilnice v Ljubljani, Ct^aletova ulica, nasproti sodnega poslop a: 8 d obr h vjrr.Zaih kor.j, V3G dobro ohranjene konjska oprave, rasnf kools^t vozov, brek, 2 glga, Uotija, za\t[i hlev (n drucre malenkosti.
Reči se lahko ogledajo na dan dražbe ob S, uri dopoldne na licu mesta.
Liubljana, dne 3. marca 1921.
so najpopolnejši! Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih   do   najfinejših oprem. Večletna goranolla.
Ljubljana, Sodna ulica
- lojevino in
i?
Banka LPoppsr9 Rosenbsrg § Co.t
tIrsz9Kamr5ionarli Drolzne centrzle Jaaaneomrlca 0,
Schruiedgasse 40.
Telefon fil. 43S3 Drzolaol: Oank2i3mp£n!e,
preskrbuje isplatila v Avstriji, Češkoslovaški in Madlarski po najugodnejših dnevnih kurzih.
Valute se prevzemTjejo po najboljših cenah. 132Q
trđas ceresic 83/70° B 47'—. la. destil. lojovl-na E 80*— dobavlja franko obmejna postaja.
J. VLADYKA & SIN, tovarna svež,
LitomSflce, č. S. R.
V. Marsano Telesa 226
»9
TimexM
fEkr.!ltm t l
Hodni salon
Ljubljana
Židovska ulica štev. 3, Dvorski trg štev. 1«
Priporoča
oalijo izbero
spomladgasklh felobnkov ln
čepic.
Popratila se točno isvržu'o$o.
talni klobuki v zalogi.
NajdovršnejSl amerikanski stroj s samostarterjem Avtomatsko pospečjje delo stroja. Prihrani najmanj 15% do 25 */# delavnega časa. Osvedočite se o osobitih prednostih konstrukcije natega stroja.
Standard model €entury
K 14.000 K 6.500
Bdsuhs liiii Ipniier [o.
Samoprođaja za Jugoslavljn. Zagrebe Vrhovčeva nlfoa  15. 1 svenčllUtna knjliara StJ. Kngll, Uloa 30.
Beograd: Lujanovits i drug. Knez Mlhsljlovs 47: Ljubiiana: A. Kre*ar; Sv. Petri cesta 23. Novi Sad: Krsta Psul; Saraievo: Haoii Marko Schrelber; Čakovac .Medjlmune*. agent i komision, posao; Brud n S: Ilija Tlmarac
Moderne tvorniške oprave, stroji za vso industrije, precizijsko in grobo orodje, zastopniki   prvovrstnih tvornic, prodajna  pisarna  za Jugoslavijo tvrdke G. Rol, A. 6., Wien lil. Hidravu. Ike naprave, motorji vseh vrst opreme za mline.
Poverjeništvo za sod|alno skrb v Ljubljani odda potom javne, pismene ponudbene obravnave
teiai&s, zidarska ln ielezobetonska dela za gradnjo „S&vftUdsfeega doma<f na Mlrjn v L]nbl{anu
Ponadbene obravnave se zamorejo udeležiti le tvrdke jugoslovanske pristojnosti, katere so za izvršitev predmetnih del opravičene in strokovno kvalificirane.
Dela se bodo oddala po enotnih cenah, katere je s Številkami in besedami vpisati v popis del in s številkami v proračun, kateri je  popolnoma sešteti in izpolniti.
Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe z naslovom: Ponudba za težačka, zfdaraha ln £e7ezoaetoaa>a dela iu Invalidski doni11, je oddati najpozneje do 21. marca 1921 do pol 12. ure dopoldne v vložišče invalidskega oddelka poverjeništva za socijalno skrb v Št. Peterski vojašnici v Ljubljani.
Komisijonalno odprtje ponudb, kateremu gospodje ponudniki lahko prisostvujejo, se vrši istotam pol ure pozneje.
Ponudbe je staviti na v to svrho pripravljene formularje, katere dobi vsaka tvrdka v zgoraj navedenem vložišču, dokler bo zaloga zadostovala in duplo, proti povračilu režijskih stroškov.
Stavbni načrti, splošni in posebni pogoji bodo razgrnjeni na vpogled pri istem vložišču od 14. t. m.
Ponudbam mora biti priloženo potrdilo deželne finančne blagajne o vloženi kavciji v visini 6% skupne zaokrožene ponuđeno vsote.
Na nekolekovane, popolnoma neizpolnjene, s potrdilom o plačani kavciji neopremljene ali pozneje predložene ponudbe, so ne bo oziralo.
Dela se dodo oddala le podjetniku, kateri se zaveže pričeti z delom takoj po izdanem naročilu in ga z največjo energijo solidno in v določenem terminu izvršiti.
S preeložitvijo ponudbe je ponudnik vezan ostati i>0 dni od dneva odprtja ponudb v besedi.
Poverjeništvo za socijalno skrb si pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene svote ali ponudbeno obravnavo popolnoma sistirati.
V LJUBLJANI, dne ll. marca 1921.
Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani.
6
3D
HV
RY