ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 19% • 1(102) • 53-63 53 Vlado Valenč ič Prebivalstvo po župnijah na Kranjskem v letih 1778 in okrog 1780 Na podlagi ohranjenega gradiva prvega popisa prebivalstva v slovenskih deželah, ki je bilo izvedeno leta 1754, sem objavil podatke po župnijah in vikariatih ljubljanske škofije. Ško­ fija je tedaj obsegala le manjši del kranjskih duhovnij, imela pa jih je precej na Spodnjem Štajerskem in nekaj tudi na Koroškem. Obenem sem objavil razpoložljive podatke za duhov- nije stiškega arhidiakonata goriške nadškofije, ki ji je pripadla večina kranjskih župnij in vika- riatov.1 V razpravi je bilo upoštevanih 69 kranjskih duhovnij, okrog 1780 je bilo v deželi 159 župnij in 39 vikariatov. Štetje leta 1754 je v avstrijskem cesarstvu pomenilo začetek statistike prebivalstva. Zaradi sedemletne vojne je bilo naslednje štetje šele leta 1761, nakar so se popisi ponavljali, spreminjal pa se je način popisovanja. V zvezi z reformo avstrijske armade leta 1769 in z uvedbo obveznega novačenja vojaštva je bil predpisan splošen popis prebivalstva pod pred­ vsem vojaškimi vidiki. Kot posebne ozemeljske enote za popise so bili izoblikovani naborni okraji, ki jih je sestavljalo ozemlje ene ali več tedanjih župnij. Leta 1770 je bil izveden prvi tak popis prebivalstva (vojaška konskripcija). Izvedle so ga komisije častnikov in civilnih komisarjev. Častnik je popisal moško prebivalstvo in tudi izbral sposobne za vojaško službo, civilni komisar pa je popisal ženske.2 Kot je Zwitter mogel dognati, so v začetku vojaških konskripcij bili res pravi popisi prebivalstva. Pozneje so župniki morali občasno poročati o pri- rodnem gibanju (rojstva, smrti), gospostva pa o preseljevanju. Na osnovi teh podatkov so izpopolnili knjige o prebivalstvu, ki so jih vodili vojaški uradi, prava štetja pa naj bi bila vsa­ kih pet let. Vendar to vprašanje še ni bilo popolnoma pojasnjeno.3 Za objavo rezultatov štetja leta 1754 je bilo na razpolago osnovno gradivo, izvirni-popisi prebivalstva posameznih župnij in vikariatov ter pregledi, ki jih je na podlagi teh popisov sestavil škofijski urad oziroma stiski arhidiakonat za svoje področje. Podobno izvirno gradivo vojaških popisovanj ni ohranjeno, na delne rezultate teh štetij naletimo več ali manj slučajno pri pregledovanju spisov najvišjih deželnih ali državnih uradov. Več podatkov popisov prebi­ valstva so nam ohranili avtorji rokopisnih knjig, ki so verjetno sodelovali v državni upravi in so občutili potrebo, da tudi druge seznanijo s podatki, zadevajočimi razna področja družbe­ nega življenja. Tako sta ohranjeni dve rokopisni knjigi, ki vsebujeta rezultate dveh vojaških konskripcij. Nekaj podatkov za celo deželo popisa iz leta 1771 in v glavnem podatke iz leta 1778 po okrožjih in župnijah vsebuje rokopisna knjiga Notaten oder eigentlich Materialien zu weiterer Ausarbeitung das Herzogthum Krain betreffend. Knjiga ima štiri poglavja, zemljepis in zgodovina, naravni in obrtni proizvodi, iz tujine uvoženo blago ter prebivalstvo, število hiš in živine.4 Druga rokopisna knjiga je Ganz kurz gefasste Beschreibung von dem Herzogtum Krain, ki vsebuje tudi podatke o prebivalstvu po župnijah, toda letnica štetja ni znana, bilo 1 V. Valenčič, Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati. Zgo­ dovinski časopis XVI/1962, str. 27, si. 2 F. Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1936, str. 24 si. in 28 si. 1 Zwitter, n.o.m. str. 32. 4 Arhiv Slovenije, Rokopis 11/22 r. 54 V. VALENČIČ: PREBIVALSTVO PO ŽUPNIJAH NA KRANJSKEM je okrog 1780. Na osnovi podatkov v tej knjigi sem objavil prikaz o zemljiških gospostvih na Kranjskem, tedaj sem navedel tudi njeno vsebino.5 Pri tedanjih popisih prebivalstva so v primeri s sedanjimi ljudskimi štetji ugotavljali le malo osebnih podatkov. -Ti so bili: spol, starost, stan (samski, poročen), družbeni položaj (Condition, poklic). Na osnovi teh podatkov je bilo moško prebivalstvo razdeljeno na posa­ mezne skupine po vojaških vidikih. Moške so uvrstili v več skupin oproščenih vojaške službe, v posebno skupino pa so bili uvrščeni za vojaško službo sposobni. Žensko prebivalstvo je bilo ugotovljeno le v skupnem številu. Oproščeni vojaške službe so bili duhovniki, plemstvo, urad- ništvo in imetniki, meščani v mestih in obrtniki na podeželju, kmetje, dediči oziroma nasled­ niki meščanov, obrtnikov in kmetov ter zaposleni, ki niso bili zajeti v prejšnjih skupinah. Sle­ dila je skupina moškega prebivalstva, uporabnega za druge državne potrebe (zu anderen Staatsnotdürften Anwendbare). To je bila skupina tistih, ki so bili izbrani, da bodo opravljali vojaško službo. Popis prebivalstva naj bi dal tudi evidenco o številu za vojaško službo potreb­ nega naraščaja, zato je bil posebej izkazan v dveh skupinah in sicer v starosti od 1-12 in od 13-17 let. Žensko prebivalstvo pa je bilo navedeno le z eno postavko v skupnem številu.6 Rokopisna knjiga s podatki popisa iz leta 1778 jih vsebuje za navedene skupine po okrožjih in za vso deželo. Za župnije in vikariate po okrožjih navaja podatke o številu nase­ ljenih hiš, družin, oseb ločeno po spolu ter skupno število. Duhovnije so razvrščene po abe­ cednem redu nemškega krajevnega naziva. V rokopisni knjigi okrog 1780 so podatki o številu prebivalstva za vso deželo po skupinah glede na vojaško obveznost ter le skupno število po duhovnijah, ki so razporejene po škofijah in arhidiakonatih ter po okrožjih. Tako nam ta se­ znam kaže tudi tedanjo organizacijo cerkvene uprave, ko so bile duhovnije v deželi podrejene šestim škofijam. Kranjski je tedaj pripadal tudi avstrijski del Istre, bil je vključen v notranjsko okrožje, tam so kar štiri škofije imele svoje duhovnije. Prikaz prebivalstva pred več kot 200 leti po manjših določenih ozemeljskih enotah za celo deželo, to so bile župnije in vikariati, je zelo redek zgodovinski vir, zato mislim, da zasluži objavo. Pri tem se je treba zavedati, da imajo številke za te ozemeljske enote, zlasti pri pri­ merjavi s podatki različnih dob, svoj smisel šele, če je znano ozemlje, za katerega veljajo. Ozemlja župnij pa so se spreminjala že pred časom, ko sta naša popisa bila izvedena, še bolj pa pozneje. Toda ozemlja kranjskih župnij v tistem času so znana po zaslugi M. Miklavčiča. V razpravi »Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave« je opisal nji­ hov obseg z navedbo davčnih občin in posameznih krajev v posameznih župnijah in vikaria- tih.7 Tako je mogoče brez večjih težav dognati, na katero ozemlje se nanašajo podatki popisa iz leta 1778 in okrog 1780. Velja pa to le za župnije na Kranjskem v poznejšem manjšem obsegu, to je brez Istre in okoliša Devina. Predjožefinskega obsega istrskih goriških župnij Miklavčič ni navedel. II. V naslednjem seznamu so župnije in vikariati navedeni po okrožjih in po abecednem redu krajev. Vikariati so izrecno omenjeni; kjer te omembe ni, gre za župnije. Za leto 1778 je za posa­ mezne duhovnije navedeno število hiš, število družin, število moškega in ženskega prebi­ valstva ter skupno število, za okrog 1780 pa le skupno število vsega prebivalstva. 5 AS, Rkp II/24r; V. Valenčič, Statistični prikaz zemljiških gospostev na Kranjskem, ZČ 1995 str. 399-409. ft AS, Rkp 11/24, fol. 5 si.; Zwitter, n.o.m. str. 29 si. 7 M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Ljubljana 1945, Poseben odtis iz Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo XXV/XXV1 - 1944-1945, str. 48 si. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 1(102) 55 Gorenjsko okrožje Župnije in vikariati Bela peč, vikariat Bled Bohinjska Bistrica Brezovica, vikariat Cerklje Čemšenik Dob Dobrova, vikariat Dol Dovje Gorje Ig Ihan Jesenice, vikariat Jezersko, župnija na Koroškem Kanina Gorica, vikariat Kamnik Kolovrat, vikariat Komenda Kovor Kranj Kranjska gora Krašnja Križe Kropa Lipoglav, vikariat Ljubljana, stolna župnija Ljubljana, Sv. Petra župnija Mengeš Moravče Mošnje Motnik, župnija na Štajerskem Naklo Nevlje, vikariat Nova Oselica, vikariat Hiš 81 484 627 157 745 191 520 190 298 134 196 582 111 341 32 54 747 135 532 87 245 279 364 300 88 145 633 1.086 996 665 251 28 306 173 100 Družin 100 550 701 184 765 216 590 208 311 252 236 627 114 459 39 163 876 137 562 106 420 358 393 359 336 147 1.733 1.772 1.050 699 268 28 356 185 158 Popis Moških 309 1.446 1.780 502 2.018 538 1.505 625 913 620 629 1.632 316 1.210 100 299 2.168 412 1.462 268 786 1.103 1.079 899 541 494 2.949 3.752 2.674 1.907 751 93 866 560 337 leta 1778 Žensk 263 1.463 1.760 475 1.924 563 1.403 627 868 506 567 1.580 287 1.171 90 294 2.386 363 1.501 273 923 956 946 948 557 405 3.825 4.013 2.743 1.772 735 76 924 525 340 Okr. 1780 Skupaj 572 2.909 3.540 977 3.942 1.101 2.908 1.252 1.781 1.126 1.196 3.212 603 2.381 190 593 4.554 775 2.963 541 1.709 2.059 2.025 1.847 1.098 899 6.774 7.765 5.417 3.679 1.486 169 1.790 1.085 677 Vseh 551 2.995 3.746 974 4.049 1.134 3.209 1.361 1.860 1.142 1.305 3.323 604 2.381 190 661 4.755 Š30 3.045 631 1.744 2.124 2.291 1.621 1.194 945 9.594 5.565 5.523 4.022 1.577 176 1.930 1.136 709 Župnije in vikariati Ovsiše, vikariat Peče, vikariat Podbrezje Poljane Preddvor Radovljica Selca Smlednik Sora Sorica, vikariat Spodnji Tuhinj, vikariat Sencur Šent Gotard, vikariat Sent Lambert, vikariat Šent Vid nad Ljubljano Škofja Loka v J Smartin pri Kranju Hiš 63 51 251 905 775 805 618 485 337 129 241 509 135 89 465 1.018 633 Družin 75 51 327 1.311 847 921 842 507 436 223 252 536 144 89 545 1.807 805 Popis Moških 201 155 740 3.108 2.292 2.213 2.188 1.242 992 571 768 1.344 412 247 1.461 3.527 2.037 leta 1778 Žensk 218 148 795 2.911 2.212 2.386 2.043 1.170 1.054 527 676 1.188 372 224 1.426 3.721 1.933 Skupaj 419 303 1.535 6.019 4.504 4.599 4.231 2.412 2.046 1.098 1.444 2.532 784 471 2.887 7.248 3.970 Okr. 1780 Vseh 436 363 1.644 6.185 4.640 4.839 4.405 2.611 2.221 2.095 1.552 2.839 834 493 3.044 7.337 4.085 56 V. VALENĆIĆ: PREBIVALSTVO PO ŽUPNIJAH NA KRANJSKEM Župnije in vikariati Šmartin pod Šmarno goro Špitalič, vikariat Tržič Vače Velesovo Vodice Zagorje Zali log. vikariat Zasip Zgornji Tuhinj, vikariat Železniki Žiri Gorenjsko okrožje Hiš 128 90 296 519 119 400 254 43 49 107 128 482 22.027 Družin 143 93 550 523 119 413 269 76 56 111 358 716 28.603 Popis leta 1778 Moških Žensk 338 342 279 236 1.158 1.419 1.449 1.361 319 355 1.063 1.069 764 717 184 144 174 155 341 261 669 591 1.684 1.464 69.463 69.170 Skupaj 680 515 2.577 2.810 674 2.132 1.481 328 329 602 1.260 3.148 138.633 Okr. 1780 Vseh 780 587 2.527 3.055 685 2.227 1.542 345 349 610 1.339 3.177 144.743 Dolenjsko okrožje Župnije in vikariati Bela cerkev Bloke Boštanj Cerklje, vikariat Čatež ob Savi Črmošnjice Črnomelj Dobrnič Dobropolje Dole, vikariat Fara pri Kostelu Hinje, vikariat Kočevje Kočevska reka Kopri vnik Kostanjevica Kresnice, vikariat Krka Krško, viakriat Leskovec Loški potok, vikariat Metlika Mirna, vikariat Mirna peč Mokronog Može 1 j Novo mesto Osilnica Podzemelj Polšnik Prečna, vikariat Prežganje Primskovo, vikariat Radeče Raka Ribnica Semič Sinji vrh, vikariat Sodražica, vikariat Popis leta 1778 Okr. 1780 Hiš Družin Moških Žensk Skupaj Vseh 77 237 196 180 324 372 618 461 360 160 321 267 618 413 262 77 130 528 168 623 212 717 329 449 107 202 242 341 396 84 319 179 68 299 739 769 541 101 293 80 250 198 186 327 377 618 480 387 161 325 275 623 413 262 92 140 574 186 648 230 719 355 455 127 203 270 341 397 86 330 207 70 318 767 822 541 101 305 182 790 505 599 1.268 1.004 1.989 1.258 934 470 1.110 859 1.874 1.270 787 226 368 1.521 482 1.816 700 2.232 818 1.140 267 638 628 1.052 1.430 257 766 601 189 772 2.070 2.267 1.504 384 905 194 760 456 557 1.205 933 1.980 1.177 908 411 1.071 753 1.758 1.199 748 212 349 1.433 499 1.729 704 2.312 869 1.093 304 643 627 967 1.480 228 738 555 181 811 1.964 2.198 1.495 363 871 376 1.550 961 1.156 2.473 1.937 3.969 2.435 1.842 881 2.181 1.612 3.632 2.469 1.535 438 717 2.954 981 3.545 1.404 4.544 1.687 2.233 571 1.281 1.255 2.019 2.910 485 1.504 1.156 370 1.583 4.034 4.465 2.999 747 1.776 384 1.158 1.317 2.604 2.144 4.042 2.540 1.920 976 2.225 . 1.667 3.829 2.384 1.649 536 752 3.075 985 3.979 1.292 4.665 1.671 2.383 612 1.333 1.274 2.160 3.085 558 1.534 1.141 373 1.708 4.488 4.738 3.220 699 1.606 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 1(102) 57 Župnije in vikariati Sostro, vikariat Soteska Stari log Stari trg (Poljane) Stopiče Struge, vikariat Župnije in vikariati Sv. Križ pri Kostanjevici Sv. Križ pri Litiji, vikariat Sv. Vid nad Cerknico, vikariat Svibno Šempeter pri Novem mestu, vikariat Šent Janž, vikariat Šent Jernej v J Sent Rupert Šent Vid pri Stični Škocjan pri Mokronogu Škocjan pri Turjaku Šmarje Šmarjeta Šmartno pri Litiji Šmihel Toplice Trebelno (Gornji Mokronog) Trebnje Tržišče (Sv. Trojica), vikariat Vavta vas Velike Lašče, vikariat Vinica Višnja gora Žužemberk Dolenjsko okrožje Notranjsko okrožje Župnije in vikariati Beram Bloke Boljun Borut Brdo Brezovica Brseč Cerknica Cerovlje Cepič Devin Dolina Golagorica Gradišče Grdo selo Hiš 87 41 294 534 426 83 Hiš 323 397 166 360 218 286 985 560 1.067 553 325 954 406 550 453 63 361 645 92 293 438 548 243 484 25.014 Hiš 84 157 123 37 82 348 151 970 48 69 734 789 87 237 63 Družin 91 42 296 534 434 92 Družin 327 415 169 364 225 297 1.009 588 1.146 573 338 998 408 597 474 66 381 688 97 303 467 550 269 496 25.980 Družin 87 164 124 37 83 349 155 1.114 48 69 741 801 87 241 64 Popis Moških 261 112 844 1.727 1.134 266 Popis Moških 1.031 981 572 1.135 575 737 2.772 1.514 3.118 1.524 1.008 2.905 1.083 1.536 1.212 137 1.070 1.581 246 743 1.392 2.022 736 1.332 73.238 Popis Moških 252 473 357 107 253 1.134 365 2.966 116 169 2.000 2.052 236 641 211 leta 1778 Žensk 216 94 840 1.700 1.130 239 leta 1778 Žensk 987 977 520 1.017 572 744 2.763 1.649 3.060 1.507 924 2.725 1.022 1.491 1.226 152 986 1.704 240 732 1.305 1.974 720 1.304 71.255 , leta 1778 Žensk 226 440 322 89 258 1.046 403 2.837 138 190 1.972 1.876 259 679 201 Okr. 1780 Skupaj 477 206 1.684 3.427 2.264 505 Vseh 516 214 1.842 3.484 2.361 551 Okr. 1780 Skupaj 2.018 1.958 1.092 2.152 1.147 1.481 5.535 3.163 6.178 3.031 1.932 5.630 2.105 3.027 2.438 289 2.056 3.285 486 1.475 2.697 3.996 1.456 2.636 144.493 Skupaj 478 913 679 196 511 2.180 768 5.803 254 359 3.972 3.928 495 1.320 412 Vseh 2.218 2.055 2.431 1.249 1.598 5.797 3.353 6.320 3.331 1.993 5.812 2.298 3.307 2.557 312 2.161 3.363 513 1.481 2.855 3.841 1.545 2.700 148.772 Okr. 1780 Vseh 521 2.455 732 206 536 2.315 794 5.784 268 383 4.018 4.168 505 1.432 432 58 V. VALENČIČ: PREBIVALSTVO PO ŽUPNIJAH NA KRANJSKEM Župnije in vikariati Hrenovke Hrušica Idrija Jelšane Kastav Kaščerga Klana Komen Košana Kožljak Krbune Kringa Kršan Kršikla Laniše Lindar Lovran Lonke Lož (Stari trg pri Ložu) Lupoglav Miren Moše Moščenice Novaki Nova vas Paz Pazin, Stari Pazin Hiš 574 467 305 625 1.170 52 129 192 587 42 91 117 118 16 63 166 377 46 574 107 10 51 297 104 54 101 72 256 Družin 620 470 702 632 1.173 52 129 192 589 42 99 117 118 16 63 166 390 46 586 113 10 51 299 108 55 102 72 267 Popis leta 1778 Moških 1.805 1.501 1.210 1.782 3.111 176 312 501 1.773 122 329 304 316 89 211 473 845 130 1.609 379 29 166 727 318 116 316 196 769 Žensk 1.736 1.416 1.298 1.775 3.317 144 311 509 1.651 113 294 292 332 67 187 424 803 126 1.548 372 29 143 774 338 133 303 192 727 Skupaj 3.541 2.917 2.508 3.557 6.428 320 623 1.010 3.424 235 623 596 648 156 398 897 1.648 256 3.157 751 58 309 1.501 656 249 619 388 1.496 Okr. 1780 Vseh 3.504 2.871 2.452 3.601 6.891 340 618 1.063 3.345 267 536 650 648 169 441 959 1.799 247 3.248 751 67 309 1.555 678 259 655 421 1.651 Župnije in vikariati Pičen Polhov Gradec Povir Preserje Senožeče Slavina Spodnja Idrija Sušnjevica Sv. Ivanac Sv. Vid nad Cerknico Sv. Petar u Šumi Šumbrek Tinjan Tomaj Trnovo Trviš Veprinac Vipava Vranja Vreme Vrhnika Zamask Žminj Semič, župnija Roč Notranjsko okrožje Popis leta 1778 Okr. 1780 Hiš Družin Moških Žensk Skupaj Vseh 245 665 158 353 229 554 277 68 45 101 73 187 269 1.026 91 262 1.814 75 157 1.210 42 501 — 9.144 246 886 158 385 238 718 557 68 45 113 74 188 269 1.043 95 262 1.894 75 163 1.724 42 519 - 21.205 762 2.343 483 1.154 693 1.879 1.284 197 112 330 232 552 771 2.942 260 627 5.108 233 533 3.975 133 1.333 - 56.883 716 2.235 414 1.151 635 1.830 1.240 163 97 294 206 528 737 2.863 284 677 4.824 244 448 3.840 116 1.236 - 55.068 1.478 4.578 897 2.305 1.328 3.709 2.524 360 209 624 438 1.080 1.508 5.805 544 1.304 9.932 477 981 7.815 249 2.569 - 111.951 1.612 4.905 979 2.339 1.310 3.788 2.510 399 230 1.593 714 463 1.182 1.504 5.826 574 1.362 9.862 514 1.008 7.593 291 2.821 960 118.783 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 1(102) 59 Župnije in vikariati Kranjsko Popis leta 1778 Hiš Družin Moških Žensk 66.185 75.788 199.584 195.493 Okr. 1780 Skupaj Vseh 395.077 412.298 III. V rokopisni knjigi s podatki za leto 1778 je navedenih 198 župnij in vikariatov, poznejši popis jih ima 200. Leto 1778 je bila župnija Bloke navedena dvakrat, delno v dolenjskem in delno v notranjskem okrožju, okrog 1780 je bila izkazana cela na Notranjskem. Župniji Bloke podrejeni vikariat Sv. Vid na Cerknico je bil 1778 tudi med dolenjskimi duhovnijami, okrog 1780 pa med notranjskimi. V seznamu okrog 1780 je bil v notranjskem okrožju tudi vikariat Semič, ki je pripadal župniji Roč, v seznamu leta 1778 ni bil naveden. Ob prvem popisu prebivalstva leta 1754 so ugotavljali tudi število hiš. Tedaj so jih našteli v vsej deželi 57.787. Na zahtevo deželnih stanov so bile kajže izločene in je nato ostalo 56.190 hiš. Toda leta 1768 jih je bilo navedenih le 51.395. Razlike med števili so prevelike, da bi jim mogli verjeti. Ker je bilo ugotavljanje števila hiš v zvezi z obdavčitvami, so jih po možnosti tudi zatajili. Z uvedbo vojaških konskripcij in oštevilčenjem hiš leta 1771 je prišlo do popol­ nejših ugotovitev. Pri popisu omenjenega leta so našteli 65.880 naseljenih hiš, po popisu leta 1778 pa jih je bilo 66.185 in sicer 22.027 v gorenjskem, 25.014 v dolenjskem in 19.144 v notranjskem okrožju. V drugem stolpcu seznama je navedeno število družin (Familien). Pod besedo družina je mogoče razumeti različne družbene skupnosti, zato se mi zdi potrebno postaviti vprašanje, kakšne naj bi bile pri tem popisu ugotovljene družine. Družina v najožjem smislu je to pač skupnost staršev z otroki. Kot družino bomo označili tudi skupnost, v kateri živijo še stari starši in strici ter tete. K družini pa ne štejemo poslov, hlapcev in dekel, ki so tedaj tvorili pre­ cejšen odstotek prebivalstva. Pri popisu pa so bili z družino zajeti tudi posli, zato bi jo bilo primerneje označiti kot gospodinjstvo, označba, ki je bila za take skupnosti uporabljena pri poznejših ljudskih štetjih. Primerjava števil družin s številom hiš po župnijah in vikariatih kaže, da so močno pre­ vladovale duhovnije, kjer je bilo le malo več hiš kot družin, povečini je v hiši živela le ena družina. Redke so bile duhovnije v katerih sta v povprečju živeli dve ali več družin. Med takimi so bile Kamna Gorica, Kropa, stolna župnija v Ljubljani, Železniki, Idrija in Spodnja Idrija. Razen Ljubljane so bile hiše naseljene z več družinami v krajih, kjer je bila razvita železarska obrt in v mestu z rudnikom živega srebra. Sorazmeroma več družin na hišone bilo tudi v duhovnijah Dovje, Jesenice, župnija sv. Petra v Ljubljani, Nova Oselica, Poljane, Škofja Loka, Tržič, Žiri, Polhov Gradec, Slavina in Vrhnika. Gostejša naseljenost hiš je bila zlasti v krajih z močnejšo obrtno dejavnostjo, kot je to bilo v mestih, ponekod tudi na pode­ želju, kjer so živeli številnejši gostači. Na škofjeloškem območju je k temu pripomogla razšir­ jena obrt platnarstva. Gostejša nastanjenost hiš v notranjskih župnijah Vrhnika in Slavina pa je verjetno v zvezi z močno prometno dejavnostjo na tem področju. Podobne so bile razlike po posameznih področjih pri številu oseb v družinah oziroma gospodinjstvih. Deželno povprečje je bilo 5 oseb v družini. Na Notranjskem je veljalo isto povprečje, na Gorenjskem ni bilo doseženo, na Dolenjskem pa je bilo delno preseženo. V tistih duhovnijah, kjer smo ugotovili najgostejšo hišno nastanjenost, so bile najmanjše dru­ žine. V Kamni Gorici, Kropi, Železnikih in Idriji je splošno povprečje znašalo 3 člane na dru­ žino, povprečno po 4 člane v družini so imele družine v župnijah Sv. Peter v Ljubljani, Po­ ljane, Škofja Loka in Žiri. Na Dolenjskem, kjer je bilo povprečje števila družinskih članov delno nad deželnim, so štele povprečno 6 članov družine v župnijah Čatež ob Savi, Črnomelj, Fara pri Kostelu, Met­ lika, Mozelj, Stari trg (Poljane) in Sv. Križ pri Kostanjevici. V župnijah Podzemelj in Vinica je bilo v družinah celo 7 članov v povprečju. Večina župnij z večjim številom družinskih čla­ nov je bila v Beli Krajini in na Kočevskem. Ti področji sta bili tedaj verjetno v deželi gospo­ darsko najmanj razviti in sta sto let pozneje dale največji delež slovenskemu izseljevanju. Na nekdanjem Notranjskem je deželno povprečje presegla župnija Hrušica v severni Istri s 6 0 V. VALENĆIČ: PREBIVALSTVO PO ŽUPNIJAH NA KRANJSKEM šestimi člani na družino. Pripominjam, da sem nadpovprečnost števila družinskih članov ugo­ tavljal le za župnije z več kot 2000 prebivalci.8 Od vsega prebivalstva v deželi je bilo 50,5% moškega. Po okrožjih so bile malenkostne razlike, na Gorenjskem je bilo moških 50,1% na Dolenjskem 50,7%, na Notranjskem 50,8%. Večje so bile razlike po posameznih župnijah. Navajam župnije z več kot 2000 prebivalci, v katerih je delež moškega prebivalstva znatneje odstopal od navedenih odstotkov. Višji odsto­ tek moškega prebivalstva so izkazovale župnije: Dob 51,7%, Kranjska gora 53,5%, Moravče 51,5% Šenčur 53%, Žiri 53,4% Vipava 51,4%. Manj moškega kot ženskega prebivalstva je bilo v župnijah: Kamnik 46%, Ljubljana stolna župnija 43,5%, Ljubljana župnija Sv. Peter 48,3%, Mengeš 49,3%, Škofja Loka 48,6% Tržič 44,9%, Metlika 49,1%, Trebnje 48,2%, Sent Rupert 47,8% in Kastav 48,3%. Najmanjši delež moškega prebivalstva je bil v ljubljanski stolni župniji. Glavni vzrok, da so tu ženske toliko prevladovale, je bilo doseljevanje ženske hišne služinčadi iz podeželskih župnij. Sicer nimamo podatkov o številu služinčadi v Ljubljani za leto 1778, imamo pa te podatke za leto 1754, ko je bil izveden prvi popis prebivalstva. Tedaj je bilo v stolni župniji 6638 prebivalcev, 2955 moških in 3683 žensk, delež moškega prebivalstva je bil 44,3%. Hišne služinčadi je bilo 1368 oseb, to je 20,7% vsega prebivalstva. Žensk je bilo med služinčadjo 1049, to je bilo 15,8% od vsega prebivalstva v župniji.9 Deloma velja isto za šentpetersko žup­ nijo, ki je bila le v manjšem delu mestna. Ni dvoma, da je prišlo največ služinčadi iz okolice mesta, kjer so skoraj vse župnije imele manj ženskega kot moškega prebivalstva. Za druge župnije, v katerih je bilo več moških kot žensk, nam družbene razmere niso toliko znane kot za Ljubljano, zato ne poznamo vzrokov za tako številno razmerje med obema spoloma. Je pa gotovo povezano z odseljevanjem in preseljevanjem prebivalstva. IV. Ni znano, koliko let je preteklo od popisa prebivalstva leta 1778 do naslednjega popisa, ki ga označujemo kot okrog 1780. Kot sem že omenil, so tedaj popisovali verjetno vsakih pet let, torej je bil drugi popis izveden morda leta 1783. Kasneje gotovo ni bil, ker je moral biti izveden še po predjožefinskih župnijah, te pa so bile v letih 1782-1785 povečini preosnovane, stare velike župnije so bile razdeljene v manjše ali vikariate. Primerjava med izidi obeh popi­ sov odkriva, kako je potekal razvoj prebivalstva v tem petletnem obdobju, opozarja pa tudi na morebitne napake, ki so jih pri popisih zagrešili. Po popisih sta stanje prebivalstva in vmesni prirastek znašala: Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko Kranjsko 1778 138.633 141.851 114.593 395.077 Okr. 1780 144.743 148.772 118.783 412.298 Prirastek 6.110 6.921 4.190 17.221 Odstotkov 4,4% 4,9% 3,6% 4,3% K temu pregledu pripominjam, da sta župnija Bloke in vikariat Sv. Vid nad Cerknico upoštevani pri obeh popisih v podatkih za notranjsko okrožje, pri popisu leta 1778 je bila namreč župnija Bloke le z manjšim delom prebivalstva izkazana v notranjskem okrožju, sicer pa sta bili obe duhovniji vsebovani v podatkih dolenjskega okrožja. Prirastek prebivalstva med obema popisoma je predvsem izid naravnega prirastka, to je razlike med številom rojenih in številom umrlih. Manjši del prirastka je mogel nastati iz raz­ like med številom priseljencev in številom izseljencev. Toda tako visok prirastek, kot je izka­ zan v tem pregledu, ni bil mogoč, stanje enega popisa je moralo biti napačno, ali leta 1778 prenizko, ali okrog 1780 previsoko. V tistih dobi je prebivalstvo na Kranjskem moglo naraš­ čati le z naravnim prirastkom, kajti priseljevanja v večjem obsegu ni bilo. Pri naravnem pri­ rastku bi se število prebivalstva moglo povečati v petih letih morda za dva odstotka ne pa za * AS, Rkp H/22 r, pag. 7. ' V. Valenčič, Prebivalstvo v Ljubljani pred dvesto leti, Kronika 11/1954, str. 197. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 1(102) 61 štiri. Tako moramo sklepati po podatkih o rodnosti in umrljivosti. Povprečno je bilo v letih 1787-1792 na 1000 prebivalcev letno 35,7 rojstev in 32,3 smrti, torej letni naravni prirastek 3,4 to bi bilo 1,7% za pet let. Ker podatki za stanje prebivalstva v 18. stoletju niso točni, tudi izračunana rodnost in umrljivost nista bili v vsakem pogledu pravilni. Naravni prirastek niti v 19. stoletju ni dosegel višine, kot naj bi bila v petletju 1778-1783. V razdobju 1830-1845 je letni naravni prirastek znašal na 1000 prebivalcev 5 oseb pri rodnosti 31,5 in umrljivosti 26,5 v razdobju 1846-1850 je bil 4,3 pri rodnosti 32,2 in umrljivosti 27,9, potem je stalno naraščal zaradi nazadovanja umrljivosti. Šele v desetletju 1901-1910 je pri povprečni letni rodnosti 34,4 in umrljivosti 24,4 dosegel 10,0 promile, to je 1% letno, kar je bilo nekaj več, kot naj bi znašal med 1778-1783."' Iz navedenih podatkov vidimo, da se rodnost ni dosti spreminjala, ostajala je več ali manj na isti višini, pač pa je nazadovala umrljivost. Med obema popisoma izračunani prirastek prebivalstva je po okrožjih precej enakome­ ren, po župnijah pa se v mnogih primerih znatno razlikuje od deželnega povprečja. Pri večini je drugi popis izkazal precej večji prirastek prebivalstva, bilo je 24 župnij, ki naj bi imele celo več kot 10% prirastka. Skoraj 50% prirastka naj bi bilo v vikariatu Sv. Vid nad Cerknico, ki je bil v prvem popisu upoštevan v dolenjskem, v drugem pa v notranjskem okrožju. Morda je v tem primeru vzrok tolikega prirastka v povečanju obsega vikariata ob dodelitvi drugemu okrožju. Pri tedanjem naravnem prirastku bi se moglo prebivalstvo pomnožiti povprečno za dva odstotka v petih letih, v župnijah, ki so izkazovale večji prirastek, brez dvoma ni bilo ugo­ tovljeno pravo število prebivalstva. Bilo je 19 župnij, v katerih je prebivalstvo nazadovalo, večinoma le za nekaj odstotkov. Večjega obsega je bilo nazadovanje v župnijah Sodražica, skoraj 10%, Loški potok 8%, Sinji vrh 6,5%, Križe 12,3%, na Notranjskem se je število prebivalcev zmanjšalo v desetih duhov- nijah, na Dolenjskem v sedmih. Največkrat so si take duhovnije bile v sosedstvu. Splošni vzrok zmanjšanja je bila najbrž večja umrljivost kot posledica kakšnih nalezljivih bolezni, ki so jih huje prizadele. Pri župniji Sv. Peter v Ljubljani pa je vzrok za nižje izkazano stanje pre­ bivalstva gotovo v drugačni določitvi njenega obsega, leta 1778 naj bi imela 7765 prebivalcev, okrog 1780 pa 5565, torej 2200 manj. To je mogoče pojasniti le tako, da so del ozemlja pri prvem popisu upoštevali v šentpeterski, pri drugem pa v stolni župniji, ki je zato imela neso­ razmerno velik prirastek. Ni pa seveda izključeno, da so v kakšnem primeru tudi netočne ugotovitve števila pre­ bivalstva vzrok, da podatki izkazujejo nazadovanje. ^_ Župnije in vikariati so bili zelo različnega obsega. Precej jih je imelo le nekaj stotin pre­ bivalstva, veliko pa jih je imelo po nekaj tisoč. Verjetno je tudi število prebivalstva vplivalo na več ali manj točno ugotavljanje njihovega števila, v manjših je duhovščina mogla imeti boljši pregled nad prebivalci in je mogel popis zagotoviti boljši izid. Naslednji pregled kaže, koliko duhovnij je bilo ob popisu leta 1778 v posameznih veli­ kostnih skupinah glede na število prebivalstva. Število prebivalcev Gorenjsko Dolenjsko Notranjsko do 500 7 8 20 35 501-1000 13 6 16 35 do 2000 20 22 10 52 do 5000 19 30 14 63 nad 5000 5 3 5 13 Skupaj 64 69 65 198 Za oba popisa so v rokopisnih knjigah ohranjeni tudi podatki o stanovski pripadnosti ali pa o poklicih moškega prebivalstva. Razporejeno je bilo po določenih skupinah za vojaške namene. Za leto 1778 so znani podatki tudi za posamezna okrožja, za okrog 1780 pa le za vso deželo. Po skupinah razvrščeno moško prebivalstvo daje delni številčni prikaz tedanje druž­ bene sestave. Žensko prebivalstvo je bilo zajeto le v skupnem številu. '" Podatke o rodnosti in umrljivosti gl. Zwitter, n.o.m. str. 43 in 91-94. 6 2 V. VALENČIČ: PREBIVALSTVO PO ŽUPNIJAH NA KRANJSKEM Razvrstitev prebivalstva po konskripdjskih skupinah Duhovščina Plemstvo Uradništvo, imenitniki Meščani, obrtniki na podeželju Kmetje Dediči ali nasledniki kmetov, meščanov in obrtnikov Kaj zarji, gorniki, vinogradniki in drugi pridobitno zaposleni Za druge državne potrebe uporabni Naraščaj 1-12 let Naraščaj 13-17 let Ženski spol Skupaj Gorenjsko 640 171 330 1.207 13.908 11.717 14.537 5.593 16.834 4.526 69.170 138.633 Popis leta 1778 Dolenjsko 442 120 163 627 19.458 16.502 8.701 4.763 18.133 4.329 71.255 144.493 Notranjsko 442 110 108 235 15.225 12.567 7.268 3.750 13.456 3.742 55.068 111.951 Kranjsko 1.504 401 601 2.069 48.591 40.786 30.506 14.106 48.423 12.597 195.493 395.077 Okr. 1780 Kranjsko 1.398 427 427 2.013 47.941 42.474 31.505 11.965 52.713 13.261 206.940 411.064 V sedmih skupinah je bilo zajeto moško prebivalstvo, ki ni bilo podvrženo dolžnosti vojaškega službovanja. Osma skupina, ki je imela nekoliko skrivnostno označbo »uporabni za državne potrebe« (zu Staats Notdürften anwendbar), pa je vsebovala moške, med katerimi so izbirali bodoče vojake. Dve starostni skupini moškega naraščaja sta služili tudi vojaškim namenom, število naraščaja je pokazalo, koliko nabornikov je mogoče pričakovati v bodoč­ nosti. Pregled zaključuje skupno število ženskega prebivalstva. Prve tri skupine najvišjih družbenih slojev so bile maloštevilne. Sorazmeroma visoko je bilo število duhovščine v primeru s poznejšo dobo. Leta 1915 je bilo v ljubljanski škofiji, ki je obsegala tedanjo kranjsko deželo, 760 duhovnikov." V skupini uradništva in imenitnikov (Honoratiores) jih je bilo ob drugem popisu 186 manj kot leta 1778. Toliko zmanjšanje pri že itak majhni skupini ni verjetno, najbrž je pri tem kakšna napaka. Tudi ni znano, katere osebe so šteli med imenitnike. Uvrščanje v skupino meščanov, obrtnikov, kmetov in njihovih dedičev oziroma naslednikov najbrž ni povzročalo težav in podatki niso vprašljivi. Ni pa jasno vse, kar vsebuje skupina kajžarjev, gornikov, vinogradnikov in drugih pridobitno zaposlenih, okrog 1780 je bila ta skupina označena le kot kajžarji in vrtnarji. Najbrž so bili v tej skupini zajeti tudi tisti, ki so se ukvarjali z različnimi dejavnostmi, ki niso upoštevane v drugih sku­ pinah. V tej skupini so bili verjetno izkazani tudi zaposleni v rudarstvu, suknarstvu in plat- narstvu, ki so bili pri popisu leta 1771 posebej omenjeni. Tedaj seje na Kranjskem 3954 moških ukvarjalo s suknarstvom in platnarstvom, od teh je bilo 2259 na Gorenjskem, 3717 se jih je ukvarjalo z rudarstvom, od teh 2351 na Gorenjskem in 1120 na Notranjskem.12 Tako nam tudi popis prebivalstva daje številčne podatke o razširjenosti suknarstva, platnarstva in rudarstva na Gorenjskem, podatki o zaposlenih v rudarstvu na Notranjskem se nanašajo najbrž v celoti na idrijski rudnik živega srebra. Število v skupini za državne potrebe uporabnih moških, izmed katerih so nabirali vojaške novince, se je med obema popisoma precej zmanjšalo. Verjetno so število usmerjali glede na potrebe po vojaštvu. Ker gotovo niso vsi izkazani v tej skupini postali vojaki, se mi zdi, da dežela z vojaškim službovanjem ni bila preobremenjena. Popisa, katerih izidi so bili prikazani, sicer nista bila brez pomanjkljivosti in napak. Toda iz tiste dobe imamo le malo statističnih podatkov o takratni sestavi prebivalstva, zato naj objava izidov obeh popisov iz konca 18. stoletja vsaj nekoliko pripomore k poznavanju te­ danjih družbenih razmer. " Catalogue cleri... Dioecesis Labacensis MDCCCCXV, Ljubljana 1915. 12 AS, Rkp II/22 r, pag. 6. ZGODOVINSKI ČASOPIS « 50 » 1996 « 1(102) 63 Zusammenfassung DIE BEVÖLKERUNG IN DEN PFARREN KRAINS IN DEN JAHREN 1778 UND UM 1780 Vlado Valenčič Für das Land Krain haben wir die Resultate der Bevölkerungskonskriptionen des Jahres 1778 und um 1780 auch für die einzelnen Pfarren zur Verfügung. Im Jahre 1778 wurden in 198 Pfarren und Vikariaten im ganzen Lande 395.077 Einwohner gezählt, um 1780 waren es in 200. Kirchen- gemeiden 412.298. Im Jahre 1778 wurde auch die Zahl der bewohnten Häuser und die Zahl der Familien, eigentlich der Haushaltungen, festgestellt. In Krain waren 66.185 Häuser und 75.788 Familien. Es überwogen die Kirchengemeinden, wo in den Häusern meistens nur eine Familie lebte, mehrere Familien wohnten in einem Hause in den Städten und in den Ortschaften mit Eise­ nindustrie und stärkerer Gewerbstätigkeit. Im ganzen Lande hatte eine Familie durchschnittlich 5 Personen. Nur 3 Personen bildeten die Familie in den Kirdchengemeinden mit überwiegender Eisenindustrie und in der Pfarr Idria mit dem Quecksilberbergwerk. Durchschnittlich 4 Personen hatten die Familien in einigen Städten und Kirchengemeinden mit stärker verbreiteter Gewerbstätigkeit. In Unterkrain, wo die Bevölkerung fast nur in der Landwirtschaft ihren Unterhalt hatt, waren Kirchengemeinden mit 6 und 7 Personen in einer Familie. Solche Kirchengemeinden haben 100 Jahre später den größten Anteil zu der Aus­ wanderung aus dem Lande gegeben. Es ist nicht bekannt, in welchem Jahre die Konskription um 1780 stattgefunden hat, wahr­ scheinlich geschah das im Jahre 1783. Nach den Resultaten hat sich die Bevölkerung in der Zeit zwischen den beiden Konskriptionen um 17.221 Personen, das ist 4,3% vermehrt. Die Bevölke­ rungsvermehrung konnte in jener Zeit vor allem durch einen natürlichen Bevölkerungszuwachs entstehen, also durch den Überschuß der Geburten über die Todesfälle. In mehreren Kirchenge­ meinden war der ausgewiesene Bevölkerungszuwas noch viel großer als der Landesdurchschnitt, in einigen Pfarren betrug sogar über 10%. Doch eine so hoher Bevölkerungszuvachs, wie es die Resultate der Konskription ausweisen, war nicht möglich, die Resultate einer der beiden Konskrip­ tionen sind falsch, entweder wurde der Bevölkerungsstand des Jahres 1778 zu niedrig ausgewiesen oder bei der nächsten Konskription zu hoch. Bei der damaligen Natalität un Mortalität wäre nur ein natürlicher Bevölkerungszuwachs von etwa 3,4 jährlich auf 1000 Einwohner möglich, also dürfte für 5 Jahre höchenstens 2% betragen. Die männlichen Einwohner wurden bei der Konskripiton um 1780 in Hinsicht/auf die Militär­ dienstpflicht in folgende Gruppen eingeteilt: Geistliche 1398, Adelige 427, Beamte un Honoratio- res 427, Bürger in den Städten und Professionisten auf dem Lande 2013, Bauern 47.941, nächste Erben oder Nachfolger der Bürger, Bauern und der Gewerbetreibenden 42.474, Keuschler, Berg­ holden, Weingärtner und sonstige Nährstandfbeschäftigungen 31.505. Diese 7 Gruppen waren nicht zum Militärdienst verpflictet. Dann kam die Gruppe mit etwas geheimnisvoller Bezeichnung »zu anderen Staatsnotdürften anwendbare« mit 14.106 Personen, das war die Gruppe der Stellungs­ pflichtigen, sie enthielt die künftigen Soldaten. Teilweise im Zusammenhang mit der Militärdienst­ pflicht waren zwei folgende Gruppen, männlicher Nachwuchs im Alter von 1 bis 12 Jahren mit 48.423 und von 13 bis 17 Jahren mit 12.597 Personen. Das weibliche Geschlecht wurde insgesammt in einer Gruppen mit 195.493 Personen ausgewiesen.