1 /Imeri$k/i Domovi m s= ^ 6°th'i ^&d€WCAH IN fPfWT ^ Bro°klro^ Q'le m ^ U,I®UA®€ OMUr National and International Circnlation MORNINO N€WSPAP«a H rn’ N v ________ ^0/2 3 ^ b p/c/o ' 6'0f/i / " &H€WCAN IN fPfWT Br°okfvyod La”e >H IN UNOUAM ONUT ll227___________CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 21, 1969 National and International Circnlation MORNIN6 NCWSPAPfiS V Pragi pollaienosf ^ a d o m e stitev Aleksandra Dubčka v vodstvu Komunistične partije in dežele z Gustavom Husakom je povzročila splošno potlačenost, ni pa še ubila vseh upov. PRAGA, ČSR. — Glavno me-sto je ostalo mirno, narod je sle-pozivu predsednika L. Svobo-^e> ki uživa res splošno spošto-Vanje, in novega glavnega tajni-ka KP Gustava Husaka ter ostal niiren. Delavske unije so se pridružile pozivu teh dneh in pozvale svoje članstvo k previdno-sti. Visokošolska mladina, ki je aredi tedna kazala še kar precej j°jevitosti, je prišla do prepri-Canja, da sami ne kaže prirejati nobenega javnega protestnega nastopa. Tako je ostalo vse mirno. Policija je nastopila proti zločinskim in protisocialnim ele-nientom, kot je trdilo uradno pomočilo, ni pa znano, koliko in ko-so prijeli. Prevladuje prepričuje, da bo Husak nastopal od-°onejše in ne bo dovoljeval javnih protisovjetskih nastopov, da Pa drugače ne bo svobode ome-^Val v stalinističnem smislu. aJe je sprejel mesto prvega tajnika Partije šele, ko mu je bila z°gotovljena podpora liberalnega krila. Verjetno se je zavedel, a brez te ne bo imel opore v narodu, kar bi mu onemogočilo delo. A- Dubček, Černik in Svoboda ?° nstali člani novega prezidija, V j®' skrčen od 21 na 11 članov. Gd tistimi, ki so ostali izven u°vega prezj(jija) je ^ucjj josef nirkovski. Trdijo, da bo Smr-°Vskj obdržal predsedstvo zvezan Poslanske zbornice, med tem ° bo prevzel Dubček predsed-atvo zvezne skupščine namesto °iotka, ki je postal član nove-ka Prezidija. V tem je tudi Pola- Č ’ liberalni vodnik delavskih uni j. r ^'raV^a^nem zborovanju za šil *Zraelske neodvisnosti sme-trditve o izraelskih str V Sverilski vojni in v kon Jan*u Preko Sueškega pre-hra^i ^a^an ie dejal, da je imel ae v času od junijske vojne kr, _ l967 do m zdaj skupno 1600 mrtvih iprtra!^fnib v primeru s 3,600 skov1 'n ranien'b v 6 dneh voj-Oh n^a Z ^rabcl junija 1967. 3a rambni minister je priznal, l967le Izrael izgubil od junija žaj0 7 naPadih na arabske polo-15 ^etab Pa je pri tem uničil Siptskih 1° 3 sirijska. Novi grobovi Vincent F. Shuster Sr. V soboto je umrl na svojem domu 53 let Vincent F. Shuster Sr., mož Mary, roj. Urbančič, oče Vincenta in Joyce, 2-krat stari oče, sin pok. Christopherja in pok. Frances, roj. Pochervina, brat s. Jordan O. P. (Adrian, Mich.), s. Bertilde O. P. (Wick-liffe, O.), Franka, pok. Christopherja, pok. Mary Turk, pok. Lawrenca, pok. Louisa, pok. Catherine in pok. rev. Josepha. Pokojni je bil zaposlen pri Sterling Die Operation Division of Colt Industries. Bil je član KSKJ št. 63 in ADZ št. 10. Pogreb bo iz P'ortunovega pogreb, zavoda v sredo ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Leona Vel. v Parmi, nato na Kalvarijo. Nixon vztraja pri ABM WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je na svoji tiskovni konferenci v petek ponovil svoje stališče o gradnji o-brambe pred medcelinskimi raketami. Dejal je, da so Sovjeti v zadnjem času bistveno povečali število svojih medcelinskih raket in atomskih podmornic in da je gradnja obrambe pred njimi “absolutno bistvena” za varnost dežele. Predsednik je pokazal jasno, da se bo za izvedbo svojega programa potegoval odločno tako v javnosti kot v Kongresu. Poudaril je, da gradnja obrambe pred medcelinskimi raketami ni strankarsko vprašanje, ampak vprašanje varnosti dežeie. Priznal je, da je proti temu načrtu veliko in močnih nasprotnikov tako med politiki kot med znanstveniki, toda to njegovega stališča ni spremenilo. Nasprotniki gradnje obrambe pred medcelinskimi raketami so se med tem začeli med seboj povezovati in organizirati, da bi bil Nemški komunisti se bližajo sodjalistom Komunisti v Zahodni Nemčiji so znova organizirali Komunistično partijo, ki je v prvih letih po vojni prenehala zaradi premajhne podpore med volivci. BONN, Nem. — L. 1956 je A-denauerjev režim zatrl komunistično stranko v Zahodni Nemčiji. Komunisti so zmeraj znova poskušali, da dobijo pravico do stranke. V ta namen so tudi lansko jesen znova prijavili organizacijo, vendar je njena bodočnost še negotova. Še zmeraj obstoja možnost, pa ne verjetnost, da bo stranka prepovedana. Dokler pa ni, se neumorno organizira. V prvi polovici tega meseca je imela ustanovni kongres, u-deležilo se ga je 1,062 delegatov. Stranka ima baje le 20,000 rednih članov. Na kongresu so delegate zvedeli, da bo stranka potegnila z Moskvo proti Peipingu in drugim moskovskim konkurentom. Postavila je tudi zelo zmeren program, se izogiba vsakemu oboževanju revolucije in najde le lepe besede za nemške socijaliste, ki se jim ponuja v koalicijo po letošnjih parlamentarnih volitvah 5. septembra. Partija tudi zahteva prepoved desničarske demokratske partije, ki jo nemška politična javnost smatra za naslednico nacističnega gibanja. Sedanja koalicijska vlada je tako prišla v izreden položaj: komunisti zahtevajo prepoved nacistične stranke, nacisti pa so že prej? zahtevali prepoved komunistične stranke. Sovjetija krepi svoje brodovje v Sredozemlju NAPOLI, It. — Poveljnik NA. TO sil za južno Evropo adm. Ho-racio Rivero je pretekli teden dejal, da postaja sovjetska vojna mornarica v Sredozemskem moi^ju že prava briga pomorskih in letalskih sil NATO. Te hočejo imeti premike ruskih vojnih ladij pod stalnim nadzorom. Ker je z zadnjim prihodom ruskih vojnih ladij iz Baltika in o-porišč na polotoku Kola, ki : jim sledile ruske vojne ladje iz Črnega morja, naraslo rusko brodovje v Sredozemskem morju že na okoli 50 ladij, je postala ta naloga res že precej težavna. Admiral H. Rivero je dejal, da Sovjetska zveza ni imela doslej nikdar tako močnih pomorskih sil v Sredozemskem morju. Lansko poletje in jesen jih je imela okoli 50, torej jih ima tokrat še več. Ameriško šesto brodovje ima samo preko 60 ladij, od tega dve letalonosilki. Teh v sestavu sovjetskega ladjevja ni. Lani je dobilo dve letalonosilki za helikopterje, katerih ena je bila nekaj časa v Sredozemlju. Vedno več bo maler in otrok na javni podpori! WASHINGTON, D.C. — Zaupno poročilo za predsednika R. M. Nixona o podpiranju družin z odvisnimi otroci (AFDC) trdi, da bo število podpiranih mater in otrok v tem programu rastlo dalje, kot je rastlo v preteklem desetletju. Od leta 1058 je program narastel v izdatkih od 815 milijonov na 3.2 bilijona. V njem je bilo pred 11 leti 2,800,-000 oseb, mater in otrok, sedaj jih je že 6,100,000. ULSTER JE POKLICAL NA | P0M0C BRITANSKE VOJAKE Nemiri in izgredi v Ulsterju, severnem delu Irske, ki je povezan z Veliko Britanijo, so zavzeli tak obseg, da je tamkajšnja vlada pozvala na pomoč redne britanske čete. BELFAST, Sev. Irska. — Hudi izredi in sabotaže so prisilili vlado, da je zaprosila za britansko vojaštvo, ki je prišlo včeraj pomagat vzdrževat javni red in mir. Redne čete stražijo vsa važnejša javna poslopja v Belfastu in okolici, pa tudi drugod v Ulsterju, severnem delu Irske, ki je ostal del Velike Britanije ob ohranitvi obsežne samouprave. Dve eksploziji sta skoraj preprečili redno oskrbo Belfasta z vodo in elektriko. V Londonderryju, kjer je prišlo v preteklem oktobru do prvih izgredov, ki so nato vznemirili vso deželo, je bilo v soboto in včeraj vsaj 150 oseb toliko ranjenih, da so morali iskati pomoči v bolnišnici. Skupno število ranjenih cenijo na preko 260. Uradno navajajo 86 ranjenih policajev in 79 resno ranjenih civilistov._ Ulster, britanski del Irske, ima njihov nastop močnejši in u- boji presenečenja, saj ve, da Neporočene matere predstav-Vlada se še ni odločila, kaj bo ljajo 40% porasta na listah teh naredila. Na eni strani bi rada podpirancev, pravi poročilo. Od , . , ,, , v . zvedela, koliko pristašev imata vsakih 20 črnskih novorojenč-1 skl par obe stranki, na drugi strani se pa kov je 6 nezakonskih, med tem dober poldrug milijon prebivalcev, od tega eno tretjino katoličanov. Ti so v vseh ozirih zapo-stavljani in protestantovska večina jim ne zaupa, ker vidi v njih zagovornike združitve Ul-sterja z Irsko republiko. Napetost ima torej svoj verski temelj in izvor, gre pa v glavnem le za čisto stvarne zahteve in koristi. Katoličani zahtevajo enako vo-livno pravico tudi pri krajevnih volitvah, sedaj jo imajo namreč le pri splošnih “britanskih”. Dalje zahtevajo enakost pri službah in dodeljevanju stanovanj. Te zahteve katoličanov so podprle nekatere skupine študentov in drugih mladih ljudi. Prišlo je do javnih pbhodov, do ponovnih spopadov, demonstracij in protestov. Proti zahtevam katoličanov se jč dvignila skupina pro-testantovskih skrajnežev. Pokrajinska vlada je odstopila in razglasila nove volitve v pokrajin- spešnejši. Sen. W. W. Fulbright, načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu, eden najglasnejših nasprotnikov ABM, je gradnjo tega označil za “norost”, ki jo je treba preprečiti. Po poročilu obrambnega tajnika M. P. Lairda so Sovjeti v zadnjem času preskusil nov, popolnejši sistem protiraketne obrambe in vse kaže, da ga tudi grade. Če se niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite se danes! Nemci še niso zgubili vseh simpatij do strank, ki obetajo “močno roko” v politiki. — Tihi ocean je približno dvakrat večji od Atlantskega. Država grozdja Država New York je poleg Kalifornije glavni pridelovalec grozdja v naši deželi. Ima obsežne vinograde in prideluje tudi odlično grozdje za vino. Vino iz države New York uspešno tekmuje s kalifornijskim. ko je med belimi povprečno en nezakonski otrok na 20. Poročilo je sestavil na zahtevo Daniela P. Moynihana v imenu delavskega tajništva Paul E. Barton. V njem ugotavlja med drugim tudi, da je vedno več prošenj za javno podporo odobrenih in da so tudi podpore višje, ker so porastli življenjski stroški. Poročilo posebej poudarja dejstvo, da so matere 71% nebelih nezakonskih otrok stare od 15 do 24 let. Sporočajte domače vesti! niso bistveno spremenile. Pokazalo se je, da so protestantovski skrajneži številnejši, kot so na splošno sodili. Vlada je odpravila vsaj nekaj najhujših krivic katoličanom, ne upa pa se jim priznati in jim dati polno enakopravnost. Boj za “civilne pravice” se nadaljuje, ker njegovi vodniki nočejo odnehati, dokler ne dosežejo cilja. Britansko obrambno ministrstvo je dalo na razpolago 6,000 mož za varovanje glavnih javnih poslopij in naprav v Ulsterju, naročilo pa je poveljstvu, naj vojakov ne uporablja proti de- Zdruzeni narodi načenjajo vprašanje malih državic teittperat° m t0pl°' Naivišia peratura blizu 70. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Pri Z d r už e n i h narodih imajo registriranih 96 ozemelj, področij ali kar že hočete, ki ne pripadajo nobeni državni skupnosti in se večinoma tudi ne želijo nikamor priključiti.. Nobena teh pro-storno^političnih edinic nima nad milijon prebivalcev. So pa med njimi tudi “mini države”, podobne na primer An-guilli, ki ima komaj 6000 do 8000 prebivalcev. 17 držav iz te skupine je že dobilo članstvo v Združenih narodih. Med najmanjše člane ZN spadajo na primer otoki Maladivi v Indijskem oceanu, ki imajo komaj 100,000 prebivalcev. Taki primeri skrbijo administracijo ZN. Ako imajo otoki Maladivi pravico do članstva v ZN, zakaj ne bi imele te pravice tudi druge podobne teritorijalne s k u pnosti? Pri ZN pa sodijo, da okoli 50 teh skupnosti nima možnosti do samostojnega političnega življenja, ker so preveč zaostale ali pa preveč odmaknjene od svetovnega gospod arskega prometa. Na drugi strani jim pa nihče ne more odrekati pravice do neodvisnosti, čeprav je ne morejo braniti z lastnimi silami. V ZN zato mislijo, da bi bilo treba za te državice ustanoviti nekaj posebnega, kar jim je potrebno: treba jih je varovati pred tujo napadalnostjo in jim pomagati pri organizaciji gospodarstva. Te male državice je treba varovati pred tujo pohlepnostjo in jim pomagati na gospodarskem in socialnem polju. Morda bi tudi kazalo prevzeti zanje diplomatsko zastopanje v tujem svetu. Pri Združenih narodih že imajo 23-članski odbor za ko-lonijalizem, ki mu načeluje alžirski diplomat Mohamed Messiri. Ta odbor ima nalogo, da se peča s tem problemom, pa nima veselja, da bi ugriznil vanj. Generalni tajnik ZN Tant je prosil odbor že 1. 1966, naj začne preiskavati, kakšna naj bo usoda teh mini-državic, toda odbor še do danes ni pokazal volje za delo. Pravijo pa, da bo ta teden imel prvo sejo. Gradiva za sejo mu ne bo manjkalo. Nabrala ga je deloma administraciji ZN, deloma pa razni ameriški znanstveni zavodi. Toda odbor bo težko prišel do obravnavanja gradiva. Moral se bo naj prvo odločiti za metodo dela. To pa ne bo lahka stvar. Obstoji namreč upravičen strah, da bo prišlo v odboru do trenj med komunističnimi in drugimi članicami ZN, posebno med Ameriko in Anglijo na eni strani in Rusijo na drugi. Vpoštevati je dalje treba, da je vsaka taka mini-državica problem zase, ki se tiče sedaj te sedaj druge države. To je kar lepo pokazal slučaj An- guille. Ne bo dalje lahko najti pravilen odgovor na vprašanje, kako naj ZN varujejo neodvisnost posameznih mini-državic. Ali naj bo to varstvo zaupano skupinam držav ali posameznim državam? Kdo naj o tem odloča, ali prizadete mini-državice, ali ZN administracija? Kako naj bo urejeno sodstvo? Ali naj ostanejo mini-državice stalno nevtralne? Kdo naj sklepa zanje gospodarske pogodbe? Takih vprašanj je nešteto, zato ni niti sam načelnik odbora vnet za začetek debate o tem problemu. Za zmeraj ga pa ne bo mogoče odlagati. L. 1970 bo namreč prišlo zopet par malih državic in prosilo za sprejem pri ZN. Sklicevale se bodo seveda na vzorec Ma-ladivov. Do takrat morajo ZN vedeti za svoje načelno stališče. Smešno bi namreč bilo, da bi se ZN takih prošenj u-strašili in jih prosto odložili v arhiv. monstrantom in pri političnih nastopih. Ta posel naj opravlja policija. Osebni dohodki dosegli v ZDA raven $726.7 bilijonov na leto WASHINGTON, D.C. — Federalni urad za trgovino poroča, da so osebni dohodki v naši deželi dosegli že v marcu raven $726.7 bilijonov. Do konca leta bodo gotovo prekoračili višino $750 bilijonov, ali več kot $3,500 na leto in osebo ali $10 na dan Seveda se to sliši imenitno. Pa tudi ni vse zlato, kar se sveti. Velik del tega zneska bo padel v žrelo draginji. Vsev namreč kaže, da se bodo cene dvigale hitreje kot povprečni osebni dohodek. Pri tem bodo pa razni sloji različno prizadeti. Najmanj bodo trpeli uslužbenci v industriji, ker nanje odpadeta dve tretjini ali blizu $500 bilijonov osebnega narodnega dohodka. Reveži bodo pa upokojenci, kajti nanje bo odpadlo le $2-3 bilijone priboljška, jih pa je okoli 20 milijonov. Zato moremo pričakovati, da bo sedanje stanje trajalo do konca leta. Glavni njegovi znaki bodo: konjunktura, inflacija, majhna brezposelnost in premalo veselja in odločnosti za stabilizacijo gospodarskega napredka. Upori v italijanskih kaznilnicah RIM, It. — Italijani so imeli pretekli teden svojevrstno preganjanje dolgega časa. Ugibali so, kako se bodo končali upori v jetnišnicah. Zunaj kaznilnic je namreč štrajkalo delavstvo, v štrajke so se vključevali tudi študentje. Ni bil proglašen noben generalni štrajk. Za vse to so hitro zvedeli priporniki v kaznilnicah. Ker ne morejo učinkovito štrajkati, sabotirati in bojkotirati, so se vrgli na organizacijo uporov. Najprej so začeli v severni Italiji v Milanu. Par ur pozneje so se uprli tudi priporniki v Turinu. Pazniki so mogli preprečiti upore le v malih jetnišnv cah. Uporniki v Milanu in Turinu so začeli naprej e razbijati vse, kar so našli v jetniških celicah. Kar se je dalo požgati, so pa zažgali. Ni se jim pa posrečilo, da bi prodrli na ulice. Pazniki in policija so blokirali kaznilnice in začeli prigovarjati u-pornikom, naj se mirno predajo. Večina je to storila, manjšino so pa jetniške oblasti morale s silo ukrotiti in prepeljati v druge kaznilnice. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boi zaradi tega kesal! ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII Iz Clevelanda in okolice \j. Jože Grdina zopet doma— G. Jože Grdina, 1129 Addison Rd., se je vrnil s tritedenskega romanja po Sv. deželi. Tam je preživel ves Veliki teden in odnesel zelo lepe vtise. Obisk iz domovine— Dr. Miran in ga. Ana Čuk z inštituta za sociologijo pri univerzi v Ljubljani sta še na povabilo University of Oregon udeležila mednarodne konference o problemih vzgoje in izobraževanja v Eugene, Ore. Na poti domov sta se ustavila v Clevelandu in se oglasila v uradu Ameriške Domovine. Bil je to prav prijeten, zanimiv in poučen obisk. Žalostna vest— G. Joe Starc, solastnik Starc Floral na St. Clair Ave. in E. 62 St., je dobil sporočilo, da mu je v Gorenji vasi pri Ribnici umrla sestra Marija Ilc, stara 89 let. Zadnje vesti BALTIMORE, Md. — Včeraj se je zbralo v stadionu okoli 40,-000 mladih ljudi protestirat proti vedno številnejšim pojavom nespodobnosti tako v filmih, na TV in v javnosti sploh. Ko je večina pazljivo sledila govorom, je skupina kakih 1000 pripadnikov skrajnih skupin, binikov, hipijev in ji-pijev začela nemire. V spopadih, ki so sledili, je bilo 88 oseb ranjenih, med njimi 7 policajev. Policija je prijela čez 80 oseb. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so pognali sinoči večje število 122-milimetrskih raket na taborišče marinov pri Da Nan-gu. Ena od njih je treščila v sredo vojakov, ki so gledali film. Dva marina sta bila mrtva, 40 pa ranjenih. Rdeči so napadli skupno 35 postojank in naselij, pretežno vojaška oporišča. Tekom teh napadov je bilo mrtvih 38 južnoviet-namskih vojakov pa tudi vsaj 11 civilistov. PRAGA, ČSR. — Visokošolci Karlove univerze so imeli vrsto zborovanj in vročih razprav, kako odgovoriti na odstranitev Dubčeka in na uvedbo novega strožjega režima pod G. Husakom. Njihovi zastopniki so se razgovarjali tudi z zastopniki organiziranega delavstva. Delavci sami so imeli v petek in soboto vrsto vročih razprav, včeraj pa so njihovi zastopniki razpravljali o novem položaju z zastopniki visokošolcev. Visokošolci v Čeških Budejovicah so v petek v protest začeli štrajk in ga nadaljujejo. Oblasti so jim zagrozile, da bodo univerzo za 3 mesece zaprle, če ne bo štrajka konec. JERUZALEM, Izr. — Streljanje preko Sueškega prekopa se nadaljuje in v soboto ter včeraj so egiptski komandosi prešli prekop in napadli izraelske postojanke na vzhodnem bregu prekopa. Egiptsko poročilo pravi, da so egiptski napadalci pokončali 31 izralskih vojakov. Izraelsko poročilo trdi, da je bil le eden od izraelskih vojakov ranjen. Do streljanja je prišlo tudi ob reki Jordan. MONROVIA, Lib. — Poskus Organizacije afriške edinosti posredovati končanje vojne v Nigeriji je po dveh dneh razgovorov propadel. I —— months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year programa, kako naj to novo vlogo vrši. Na drugi strani je tudi vprašanje, ali bodo komuisti hoteli to novo vlogo smatrati za odkritosrčno. Ne smemo namreč pozabiti, da bo odločilno besedo o tem rekel le politbiro v Kremlju. Tam se treta med seboj poleg drugih struj tudi struja golobov in struja kraguljev. Kragulji gotovo ne bodo za novo nalogo NATO, zahtevali bodo likvidacijo NATO. Golobje pa po vseh znakih niso dosti močni, da bi zmagali nad kragulji. Čakati bomo torej morali potrpežljivo, kako se bo stabiliziralo razmerje sil v Kremlju. Verjetno bo ravnovesje nastajalo ob krizah večjega in manjšega obsega. Čim globlje bodo, tem težje jih bo pravočasno odkriti in prav oceniti. Tu bo svobodni svet postavljen pred hude preskušnje, ki bodo imele svoj vpliv tudi na bodočnost NATO. Zato moremo zaenkrat želeti NATO le vso srečo, ne smemo pa ji ničesar prerokovati, da se ne bomo enkrat morali ugrizniti v jezik. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 78 Monday, April 21, 1969 NATO pred novimi nalogami? Usoda vprizarja včasih čudne zapletljaje. Na primer z NATO. Da je svobodni svet sploh zasnoval in osnoval NATO je 1. 1948 odločilno pripomogla sovjetska napadalnost, ki je takrat zagrabila Češkoslovaško in jo spravila pod svojo oblast. Svobodni svet je videl ruske divizije Sredi Evrope in samo čakal, kam se bodo od tam obrnile. Zato se je hitro oprijel ideje o NATO, da po tej poti reši, kar se še rešiti da Danes je položaj drugačen. Formalno obstojata še NATO in Varšavska vojaška zveza, toda obe organizaciji imata že drugo podobo. NATO je morala vpoštevati fran cosko politiko, Varšavska zveza se je pa začela krhati. Formalno je še taka, kot je bila na dan, ko sb jo sklenili, dejan sko že pa čisto spremenjena. Za njo se iskreno poteguje le še Moskva, povsod drugje pa je misel na njo zvezana z mešanimi ali celo zaskrbljujočimi občutki. Le komunistična Vzhodna Nemčija in Poljska sta res zanjo, toda bolj s pametjo kot s srcem. Rade bi imele kaj boljšega kot Varšavski pakt, pa kaj bojšega ni na vidiku. V Pragi in Bratislavi je pakt očitno osovražen, v Bukarešti se mu izogibajo, v Budimpešti ne vedo, v čem naj jim koristi. V Sofiji so pa zanj le po “dolžnosti”. Vse to dobro vedo v Moskvi, vedo pa tudi, da NATO moralno bolj veže zahod, kot Varšavski pakt vzhod. Ako bi res prišlo do vojne v Evropi, bi čete NATO pomenile bolj konsolidirano fronto kot čete Varšavskega pakta, saj bi se na te čete najmanj zanašali ravno v Moskvi. Zato je razumljivo, zakaj je NATO tak trn v rdečih petah. Komunistični poglavarji za železno zaveso vedo čisto dobro, da imajo podjarmljeni evropski narodi več simpatij do NATO kot do Varšavskega pakta. To jih boli Zato je Moskva tako vztrajno in dosledno proti NATO, vidi v njej ne samo solidno nasprotno fronto, ampak tudi simbol vzajemnosti, ki je rojena v svobodi in skrbi za skupno mirno bodočnost. Take moralne podobe Varšavski pakt nima. Med tem se je komunistični svet močno zrahljal tudi v korist NATO. Sovjetski vdor v Češkoslovaško je zopet pokopal vso vero v sovjetsko miroljubnost, še bolj je to vero spodkopala doktrina tovariša Brežnjeva, da morajo socijalistične države žrtvovati tudi svojo neodvisnost, kadar pride v nevarnost svetovno komunistično gibanje. Tako smo zopet tam, kjer smo bili 1. 1948. Pa vendar nismo. L. 1948 so v Moskvi mirno gledali proti Aziji, niso tam videli še nobene nevarnosti za svojo mednarodno politiko. Danes je to drugače. V rdeči Kitajski se ni rodil samo nove vrste komunizem, ki hoče biti pred sovjetskim na vseh področjih, tam se je obnovil tudi stari nacijonalizem nekdanjih kitajskih cesarjev, ki mu ni zadosti, da ima pod seboj 700' milijonov Kitajcev, sega po obrobnih deželah od severnega tečaja do Indijskega oceana. Glavna ost tega nacijonalizma je vsaj zaenkrat naperjena proti Sovjetski zvezi. Pri tem Peiping nima ob svojih mejah nobenega soseda, ki bi mogel postati kitajskemu narodu nevaren ali pa, ki bi hrepenel po kitajski zemlji. Moskva je zadnjih 10 let prišla med dva ognja: na eni strani ima Evropo z ameriškim zaledjem, na drugi strani pa Kitajsko, ki ni ogrožena od nikogar. To je zaskrbljenost, ki je veliko večja od carske zasrbljenosti. Carji se niso bali Kitajske, šele pozno so odkrili, da je zanje nevarna le Japonska. Proti zahodu so se bali Nemčije in šele na drugem mestu Anglije. Tako so v naših dnevih dobili Sovjeti čisto nove nenavadne sosede in nasprotnike, ki so pa tako veliki m prirodno močni, da jih Moskva ne more obvladati niti z nuklearnim orožjem in medcelinskimi raketami. Za Sovjete je torej le prirodno, da se želijo znebiti ne-\arnosti vojskovanja na dveh frontah, na vzhodu in zahodu. Od tod toliko napadov ravno na NATO. Pri tem ni glavni cilj napadov morda likvidacija NATO. S samo likvidacijo NATO bi sovjetska politika dosegla le polovico svojih ciljev, nevarnejša polovica bi pa še ostala: sovražnost zahodnega sveta tja do Amerike. To sovražnost je treba spra-vit'i s sveta in ne se samo boriti proti obstoju NATO. Če skušamo razumeti izjave, ki so padle na zadnjem sestanku NATO v Washingtonu, bomo brez težave razumeli, da zahodna Evropa in Amerika dobro razumeta sovjetske skrbi, pa tudi sovjetska namigavanja. Svobodni svet jc Moskvi jasno povedal: imamo močno pest, da z njo udarimo, ako je treba, imamo pa tudi prijateljsko roko, ki jo radi ponudimo tudi Sovjetski zvezi, ako se za njo zanima. Vse kaže, da v Moskvi tega načelnega stališča svobodnega sveta ne bodo načelno odbili. Tu se začne nova vloga NATO ideje. Do sedaj je bila le obrambni zid proti rdečim nakanam, sedaj lahko misli tudi na to, da postane važen činitdj v ustvarjanju miru v!še ve zvedel tudi, da je v Argentini v/ zavodu za ostarele umrl 7. ja nuarja 1.1. Jože Valentin Maj' ce. Bila sva skupaj v taborišča v Italiji v Senegaliji, pozneje v Nemčiji, skupaj sva prišla v Ar-z majhno skupino ne (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, r>r>r>r|mjuooooQc JEAN GIONO: ŽETEV ftOOOauUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC “Ali si nor; samo štiri dni potrebujem. Toda, ko si že na drugi strani, še vedno ni nikjer trafike, saj veš.” “Torej boš spal na nlanoti?” “Da.” “In to ni tebi nič?” “Ne.” “Seveda, tvoj voz jo poln ostrih nožev; za tebe ni nobene nevarnosti.” “Oh, to me prav nič ne skrbi, Pač pa pot. Da bi je bil zelo vesel, listo ravno ne, toda strah me ni bilo še nikoli. Glavno je, ha dobro poznaš smer in da imaš hobra prenočišča. Od tod grem naravnost do Triniteja; tam bom spal v nekem skednju^ ki te va-ruje pred vsakim prepihom. Drugi dan bom šel do cvčarne s krokarji. Za ovčarno, tam je naj-taže; pot popolnoma zgine in treba je krepko napenjati možgane in imeti glavo na pravem mestu. Potem se obrnem na desno, dve — tri ure in žo padem v Oallibeitovo kmetijo.” “Ali boš vzel Arsulo s seboj?” “Naj jo mar pustim samo?” “Ne, rekel sem kar tako. Ti si razbojnik, Gedemus; nič več ne moreš živeti brez te ženske.” “Oh! Kaj si ti vse domišljaš. ^ mojih letih... tebe bo prej , minilo, kot mene spet zagrabilo. •Ali ne vidiš, da mi mora vleči voz?” Arsula? Da, tc je cela povesi! Ta Arsula se je najprej imenovala “Gospodična Irena” in celo: “Gospodična Irena, članica velikih pariških in svetovnih gledališč.” Gotovo razumete, ha je bila to navadna laž. Toda tako je bilo napisano na nekem z roko načečkanem oglasu, kate-rega so nalepili na okno kavarne “Dva svetova”. V resnici pa je bilo tako: Nekega dne je prišla po cesti iz IVlontbrana, za vozom, ki je bil Pokrit s starimi, umazanimi plahtami. Človek, ki je Dil podoben morilcu, je peljal za povo-hec mulo. Tega človeka je razglašal oglas za “Slavni Tony s V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI Našega ljubega soproga, očeta, starega očeta IN TASTA Mihael Arko ki je preminul 21. aprila 1965 Leta štiri so že minila, odkar srce Ti več ne bije. Črna zemlja trupla krije, mč nebeška duši sije. Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripelja, k° zemljo bomo zapustili, 2a vedno bomo se združili. žalujoči; , . soproga PAVLA; MIHAELA por. SIMRAJH, ^novi TONE, LOJZE, JOŽE in JANEZ; zet STANE SIMRAJH; snahi KRISTA; FRIDA vnuki: MAGDA SIMRAJH, Herman snmrajh in. .stane SIMRAJH, ml Bernarda simrajh vnukinja ALENKA ARKO vnuk: MIHAEL ARKO ter OSTALI SORODNIKI. kicago, Illinois, 21. apr. 1969. svojim programom”. Ta čas je bil ves njegov program sestavljen le iz hudournika kletvin, s katerimi je obsipal svojo mulo, ki se je kakor okamenela ustavila v senci neke pralnice. Gospodična Irena je šla za vozom. Bila je zelo trudna, kajti vso pot je hodila peš v nekih starih moških čevljih, ki so bili preveliki za njeno nogo; pri tem pa se je držala za vrv pri zavori .n pust:Ja vozu, da jo je vlekel za seboj. Vse do pasu je bila posuta s prahom. V kavarni pri “Dveh svetovih” so postavili nekak oder s pomočjo šestih marmornih miz, v oglu, kjer je nekoč stal biljard, katerega so požgali. Zvečer se je soba napolnila z ljudmi. Še v kuhinji so stali. Mati Alloison ni vedela več, kje se je glava drži. Z vseh strani so kričali: “Kavo, kavo!” Ona pa jc odgovorila: “Počakajte, da vsaj ročko napolnim.” Oh! Da, ljudje so se smejaji in razbijali po mizah. Končnd se je vse za silo uredilo in ko je Gospodična Irena stopila na oder, je vse potihnilo. Njene roke so bile zdelane kakor roke trebilke krompirja. Njene oči so človeka vznemirjale, da sam ni vedel zakaj. Stala je, izmučena od tisočerih reči. Stala je, da bi zapela, pa se je z bridkostjo spominjala dolge ceste in še mnogih drugih stvari, rečem vam, stvari, ki so za žensko še mnogo hujše kot cesta. In tako je stala tukaj. Zato so se smejali. In nič več ni vedela, kaj naj reče. Vse to se je končalo s pretepom. “Tony s svojim programom” jo je hotel lopniti s steklenico v sredo obraza, pa mu ^ega niso pustili. Pa so je končalo s poštenim pretepom. Zenske so vreščale, steklenice so se razbijale. Vendar pa za ljudi iz Saulta ni bilo prehudo, kajti vsi skupaj so planili na Tonya. Samo Margaretin sin si je malo izpahnil roko, ker je mahnil s pestjo po marmorni mizi. Kar dobro. Toda naslednjega dne se ženska ni upala odpotovati s Tonyem, pa je ostala tu pri nas, sedeč sama ob vodnjaku in vsa zamazana od solz. Zdaj ni več jokala in človek m mogel vedeti, če je sploh o čem razmišljala. Strmela je v vode, ki je tekla iz vodnjaka. Bilo je ravno v času, ko babi rajo sivko. Opoldne so prišli v vas ljudje Garina, trgovca s sivko. Prišli so z griča, da bi se odpočili od prevelike vročine. Ko ro zagledali žensko, se jim je zazdelo, da bo to nekaj zanje. Obkrožili so jo in ta ji je rekel to, drugi drugo, dokler ni nazadnje nekdo dejal: “Pojdi, dali ti bomo jesti.” Potem je dekle dvignilo vanj svoj prazni pogled in vstalo. In namesto da bi ji dali jesti, so ji dali pijače in jo napojili kakor bučno g''edo. Končno jo je iztrgala iz njihovih rok debela Marija Guindon. Na vsakega posamič se je spravila. Uprla se je s pestmi v bok m jim povedala resnico v brk: “Oh, to je pa res lepo, kar počnete. Oh, kako ste prijazni. Kar tistega tamle poglejte: člpvek bi ga mogel s klobukom pokriti. Niti enega ni med vami, ki bi se me le dotakniti upal. Najrajši bi vas oklofutala.” Potem je odšla iskat Gospodično Ireno in ji je retda: “Stopite v kuhinjo, mala; vstanite.” Od tedaj je preteklo že pet let. (To be continued) 'M ff&g f -$$2 •-<. -t. • Vdrt vJ| APRIL k s kmm »nji mm žyll21|L22123MlI fSSiapLJLj , KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. 27. — Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje priredi večerjo in zabavo v SND na St. Clair Avenue. 27. — Pevski zbor Planina priredi ob štirih popoldne koncert v SND na Maple Heights. MAJ 3. — Slovenski športni klub priredi kegljaški banket v Baragovem domu. 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Pevski zbor Korotan poda v SND na St. Clair ob 7.30 zvečer koncert. Po koncertu ples ob godbi “Veselih Slovencev”. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo. 11. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani ob treh popoldne. 11. — V Slov. domu na Holmes Avenue poda Ed Kenik koncert za Materinski dan. Sledi večerja in ples. Začetek ob dveh popoldne. 30. — Pevski zbor Korotan poda koncert ob osmih zvečer na prireditvi Društva Baraga v cerkveni dvorani ?;a 5607 Massachusetts Ave., Washing-ton-Bethesda, Md. 25. — Slov. narodni dom na St. Clair Avenue proslavi z banketom 45-letnico obstoja. 25. — V SDD na Recher Avenue bo na razpolago obed od 2. pop. do 6. zv., nato ples. 30. — S.K.D. Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko proslavo v Triglav parku s sv. mašo ob 11. dopoldne. JUNIJ 1. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd. 1. — Društvo SPB Cleveland: Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road. 8. — Društvo SPB TABOR se bo spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. Velik otok Madagaskar ob afriški obali je četrti največji otok na svetu. balincarska tekma Začetek ob 15. — V SDD na Recher Avenue enih popoldne. 15. — Otvoritev Zelene doline. 22. — Otvoritev Slovenske pristave. 22. — S.K.D. Trigla\ v Milwaukee, Wis. priredi piknik v Triglav parku na RW 30-Town of Norway. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 9. — Klub slov. upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 6. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 13. — Slovenska pristava priredi piknik. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 10. — DSPB Tabor priredi svoj prvi poletni piknik na Slovenski pristavi. 10. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 17. — S.K.D. Triglav priredi svoj drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo. 17. — Fara Marije Vnebovzctc priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24. — V SDD na Recher Avenue ob enih popoldne balincarska tekma. 23.-24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja. SEPTEMBER 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Vinska trgatev na Sloven ski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”. 5. — SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnico obstoja. 5. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani. 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebo vzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. NOVEMBER 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3. pop. do 9. zvečer. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. LIZBONA, Por. — Sedanji portugalski ministrski predsednik se je 14. aprila podal na 9-dnevno potovanje po portugalskih kolonijah Gvineja, Angola in Mozambik. Hoče se osebno prepričati, kakšno je politično in gospodarsko stanje v kolonijah. Kolonije so postale za Portugalsko drago breme. Tja gre več kot 40% vseh državnih dohodkov, vojakov pa mora režim tam držati okoli 120,000. Pri tem pa še ni takega trajnega miru, kot ga želi Lizbona. Človeške zgube so do sedaj tudi že dosegle 868 drobno za delni čas’ neka-i ur na mrtvih. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 NOTRANJE PLESKANJE in barvanje že napravimo SEDAJ. Pokličite nas takoj, da boste na vrsti še pred poletjem. Zunanja in sploh VSA PLESKARSKA DELA, ki jih želite letos pa tudi JAVITE, prosimo, ČIM PREJ, da jih bomo razporedili čim bolj po Vaši želji. Proračuni brezplačni. Dela garantirana. Portugalski ministrski predsednik Caetano obiskuje kolonije LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! • Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Ženske dobijo delo Delo za žensko Prodajalko mesa išče trgovina z mesom in mesnimi izdelki na Caetano ima povsod, kamor pride, posvetovanja s civilnimi in vojaškimi oblastmi. Uraden namen potovanja naj bi bila želja, da zvesta svet in Portugalska, da režim ne misli zapustiti kolonij. Politični opazovalci v Lizboni pa niso prepričani, da bo vlada mogla dalj časa zagovarjati sedanjo kolonijalno politiko. dan po dogovoru. Zglasiti se osebno pri Rudy’s Meat Market na 6706 St. Clair Avenue. (21,23,25 apr) Female Help Wanted PRIJATELJA V ARGENTINI * STA MU UMRLA (Nadaljevanje s 2. strani) kaj čez 20 ljudi. Po več letih sva se zopet srečala v Argentini. Gospod Jenko se ga gotovo dobro spominja'‘iž'Nemčije, bili smo vsak dan skupaj. Tudi Delič iz Kanade se ga spominja. Naj tudi on mirno počiva v tuji zemlji- * Iz Afrike mi večkrat piše misijonar Ivan Obala. V zadnjem pismu piše, da so prišli trije tatovi, da bi misijon okradli. Ko so njega začuli, so zbežali, pa so vse tri prijeli in zaprli. Hujše je bilo, ko je prišla na dvorišče misijona velikanska kača, 6 metrov dolgi piton. Požrla je 7 kokoši. Naša dolžnost je, da se spomnimo misijonov in jih podpiramo. Ko bomo odšli iz te solzne doline, bodo šla le dobra dela z nami, vse drugo bo treba zapustiti. V Argentini sem imel prijate-la, ki mu je bilo ime Miha, doma je bil iz Kobarida. Pravil mi je sledeči slučaj: Šel sem v Kobaridu mimo cerkve, pa si mislim, čas imam in bom šel vanjo zmolit par očenašev. Vsa bogatija, katero je imel pri sebi, je bila ena lira. No, še to je dal v škrab-co. Sedaj kar bo, bo, do doma je še daleč, v žepu pa tema. Kar naleti na znanega trgovca. Ko se pozdravita, ga trgovec vpraša: Miha, ali bi se pri vas dobilo par vagonov ogja? Miha: To bom lahko preskrbel! Ko se dogovorita, mu je trgovec dal lepo vsoto na račun. Božja dobrota je blizu, kadar se jo človek najmanj nadeja. Tudi jaz sem že imel take slučaje. Vsem čitateljem AD slovenski pozdrav! 1 ' $ Frank Žele Gen. Velascu manjka političnega posluha LIMA, Peru. — V Limi so se zbrale delegacije 46 članic ZN na sestanek gospodarske komisije ZN za Latinsko Ameriko. Sestanek naj bi dal delegatom priliko, da pregledajo gospodarsko stanje Latinske Amerike in napravijo načrt za gospodarski napredek. Načrt naj bi se izvrševal prihodnjih 10 let. Na otvoritveno sejo je prišel tudi sedanji peruvanski diktator general Velasco in začel delegatom dopovedovati, da je postala njegova dežela srce Latinske A-merike in da ima nevarne nasprotnike, ki nočejo priznati njenega težavnega položaja. Pozival je vse države Latinske Amerike na bratsko sodelovanje in vzajemno obrambo skupnih interesov. “Ako pade namreč Peru, padejo tudi vse druge države našega kontinenta,” je rekel Velasco. Delegatje so sicer odobravali izvajanja peruvanskega diktatorja, toda v debato z njegovimi izvajanji se pa ni spuščal nihče. Konferenci napovedujejo običajen uspeh: ploho referatov, nobenih novih idej, nobenega poziva, naj si dežele najprej pomagajo same, po konferenci pa hitro pozabljenje vsega, kar je bilo v Limi govorjenega. Cleaning Woman To clean factory offices, lunch room and washrooms, 3 times weekly, 7 a.m. to 11 a.m. $1.80 per hour. VALEN MEG. CO. 6725 Machinery Ave. 1 block north of St. Clair, off E. 70 St. (82) RAZKOŠJE STANE! — Za opremo oblačilnice v Londonu za igralko Ginger Rogers (na sliki) so izdali $4,800. Zdi se, da se v njej res dobro počuti. VEČER NARODNIH IN UMETNIH priredi PLESOV KRES v soboto, 26. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. Wanted: CASHIER Hours 12 Noon to 4 P.M. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 561-5214 (81) MALI OGLASI V najem 3-sobno, sveže prebarvano stanovanje, spodaj, spredaj veranda, za dva človeka. Vprašajta na 1176 E. 61 St. spodaj. (79) NAPRODAJ 24 akrov zemlje, od teh 8 grozdja, velika 5 let stara hiša, alum, obloga, odlična voda, za grozdja Welch kontrakt, fina zunanja poslopja, 600 čevljev cestnega pročelja, 3 in pol milje od Rt. 90 Interchanga v Geneva. $38.000. Kupite 15 akersko farmo za $21.-500, ah 28 in pol akersko farmo, 3 akre grozdja v Perry. $39.900. Lect & Assoc. Inc. Realtors MLS 946-3689 (78) Help Wanted Male & Female NOW HIRING BROWN DERBY WAITRESSES HOSTESSES BUS BOYS SET UP GIRL NO EXPERIENCE NEEDED FULL TRAINING DAY, EVENING, SPLIT SHIFT SALARY PLUS FULL BENEFITS APPLY IN PERSON Tuesday & Wednesday, Apr. 22, 23 U AM to 5 PM BROWN DERBY 4998 Rocky River Drive Cleveland V Euclidu 2-družinska, zidana, po 2 spalnici, dvojna garaža, pri E. 200 st 2-družinska, 3 spalnice spodaj 2 spalnici zgoraj, aluminijasta obloga, dvojna garaža, pri E. 222 St. 2-družinska zidana, 1 spalnica spodaj, 2 zgoraj, dvojna garaža. Pri E. 200 St. POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346 (78) Hiša naprodaj Bungalow, Cherokee Ave., zaprt pore zadaj. Kličite 531-3383 ah 481-6954. (21,23,25 apr) Prijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & fiKth St.: EN 1-4?.«* Euclid, Ohio Zidana, dvodružmska , hiša, velika kuhinja, .vgrajena,. blizu fare s^. Kristine. Kličite' Millie Sanders 261-1182. WM. T BYRNE REAL ESTATE 26101 Euclid Ave. (17,21 apr^ Selški zvonovi so pritrkavali, ljudje so se drenjali okoli stoj-nic in kupovali odpustke. Pred dolgim štantom sta stala Rotija in Tine. “Ne bodi neumen”, se je jezila Rotija in silila naprej. “Kakor je navada”, je vztrajal Tine. “Ženin mora nevesti kupiti čevlje, nevesta pa ženinu srajco. Še gospod župnik so tako rekli.” Ni odnehal, dokler se Rotija ni vdala. Stopila je za štant in pomerila čedne pa trpežne čevlje, ki so bile obema všeč. “Kakor ulite na nogo ’, jih je hvalil prodajalec in Tine je odštel denar. Na drugem štantu je Rotija kupila Tinetu srajco in kravate. “Zdaj ti moram namakniti še ruto, da bova bot”, je bil Tine neugnan. Izbral je najlepšo, kar izpreminjala je barvo: Ko je še motovilil okrog štan-tov, je Rotija zapazila Jerneja in Maričko. Brž se je zrinila do njiju, zakaj bala se je, da bi morda Jernej ne pičil Tineta, ko bosta naletela skupaj. Kar koj jima je oznanila novico in ju prosila, naj počakata, da prideta s Tinetom tod mimo. Tine je nakupil nekaj sladkarij za Jurčka, za nameček pa še svilene nogavice za Rotijo, ki jih je koj skril v žep. Dobro se mu je zdelo, da jo bo vsaj ženo stvarjo iznenadil. Rotijo je bila že spet ob njegovi strani. “Saj ne misliš kupiti celega štanta”, ga je vlekla dalje. “Pojdi no, greva!” “Grem, ampak prej se bova oglasila še pri Šteianu. Za Jurčka sem nabral še nekaj sladkarij. Vem, da mi bo štefnal po žepih, če sem mu kaj prinesel.” Obrnila sta se proti gostilni. Rotija je videla, da jima Jernej in Marička sledita. Tine je sedel prav za isti prostor kakor predlanskim, naročil golaž in liter vina. Tedaj sta vstopjla Jernej in Marička. Tine je kar zijal in nekam plašno pogledal Rotijo. “Kar k nama, Jamničana”, ju je povabila Rotija. Jernej je najprej ponudil roko Tinetu, ki še ni prišel do sape. “Ce ne boš hud?” je hudomušno pomežiknil. “Še en liter, Francka”, je ukazal Tine natakarici m s tem tiho pritrdil Rotijinemu povabilu. Mančka in Rotija sta se precej spustili v pogovor. Tine je bil pa nekaj časa neroden kot hrošč, ki se zvrne na hrbet in si ne more nič pomagati. Šele vino mu je našlo jezik. Ko so končali prvi liter in že drugega pol, sta bila tudi Tine in Jernej že prav dobre volje. Tine se je tiščal k Rotiji in samo čakal, da bi pogovor zadel tisto, česar se je prav za prav najbolj bal. “Kako se vse presuče”, je začela Marička. “Človek obrača, Bog pa obrne”, se je modro oglasil Jernej in ošinil Rotijo. Hudomušnost mu je sijala iz oči. CHICAGO, ILL. CHICAGO. ILL. MALE HELP MAINTENANCE MAN General Maintenance of plant and equipment. Some boiler experience. Compensation ins. health and life. Apply Reilly Lake Shore Graphics 812 W. Van Buren Ask for Mr. J. Gates 829-9700 (79) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE—Woman who needs home. Own room in exchange for child care. 3 children. $30 wk. 827-4019 I (78) CHILD CARE— Married or Unwed mother to care for 4 children while mother works. Live in. $15 wk. PH. 267-3789 (79) HOUSEKEEPER — Mature — Live in — 5 days — No. side home — Own rm. & TV. Care of 3 schl. age children. Lite cooking. $60 week. Call from 9-5 944-5828 (79) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN and 4 lane bowling alley. Semi-automatic. $10,000. Rental $225 mo. BY OWNER. 3935 N. Kedzie. Ph. IN 3-9636 (78) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 6 Rms. 3-4 bdrms. Itz baths, Brk. Vic. 66th & Lawndale, gar., Cent, air conditioner, gar. disposal, cptg., tile bsmt. $26,500. RE 5-4655 _____________________ (78) VIC. AVERS & BELMONT. 3-5’s, Frame sided. Modern, plumbing, gas space heat, wall type. 2 car new gar. $24,900. Ph. SP 2-8554. (78) BELLWOOD — Brick raised ranch 3 bdrm. tile bath and shower. Full bsmt. Nr. everything. $24,000. By appt. Ph. 547-7549 (79) FOR SALE BY OWNER 2 flat brk. 6 & 6. N-W side. Tile baths. Near schools and transp. Ph. 463-3312 (79) MALE HELP FOUNDRY WORKERS WANTED • UNEMPLOYED • UNSKILLED , • UNDEREMPLOYED We have work available for people interested in j EARNING MONEY ) Hard work. Steady employment and outstanding benefit program. , Make the most of these opportunities ... NOW! i For interview — contact | J. W. McPhee supervisor hourly employment Belle (ily Malleable Iron (o. 1442 Forest Street Racine, Wis. An Equal Opportunity Employer r- / (79) “Prekleto dobro si me takrat skopal”, je zabrenčal Tine in udaril v sredo. Kaj bi vraga slepomišili! Na dan z besedo, da se ne bo treba toliko časa poditi. “Takrat si bil malo čez leso, jaz pa tudi”, se je zasmejal Jernej. “Mladi petelini se radi koljejo. Na starost se pa vsaka kri unese, kajne, Rotija?” Rotija je prikimala. Tako dobro se ji je zdelo, da je Jernej krivde razdelil na polovico. Tine res ne more biti užaljen. “Nemara vaju bodo kmalu zagnali s prižnice, ko sta tako oprtana?” je Jernej pogledal po zavitkih. “Koj drugo nedeljo”, je Tine brž povzel besedo. “S?,j bosta oba prišla, kajne, kadar bomo ohcetovali?” Jernej mu je pri priči segel v roko. Videlo se mu je, da se ga je vino prijelo. “Da se ga ne boš nalezel, Jernej. Do doma imava daleč”, se je smejala Marička. “Danes se ga pa lahko, veš. Na Rotijino zdravje.” Še en liter so ga spraznili, potlej se je pa Jernej le ustrašil. Jamnik ni kar čez prag. Dve debeli uri imaš dovolj. Do Paradiža eno, do Jamnika eno. Znamenje v Paradižu je poznemu potniku v opomin, da se ne sme obira+i. “Kar smo rekli, diži”, se je ustil Tine, ki se ga je po dolgem času spet nalezel. Ni ga bil več vajen. “Bog daj ljudem pamet, oslom pa seno. Naju pri delitvi ni spustil, zato sva pa tudi vse tako napravila, kakor je prav.” Rotija se je Tinetu morala smejati. “Kako si pa naverdjan?” mu je popravljala kravato, ki mu je zlezla na stran. “Kar pojdiva, če ne ne bova nikamor prišla.” Marička in Rotija sta obe vedeli, da ne bosta imeli lahke poti. Sicer bosta dedca zgovorna, toda eno uro poti več je kar treba računati. Na tem Selškem žegranju je pa res vselej kaj narebe. Toda nista se jezili. Marička je Rotiji trdo stisnila roko. “Samo da bi bila srečna.” “Bog daj in da bo otroku dobro”, se ji je zahvalila Rotija. Potlej so odšli vsak na svoje. Vročina je ponehala in pot je bila prijetna. Rotija je vso pot premišljala župnikove besede: “Najlepša dota za življenje je trpljenje, če ga znaš prav nositi. Tega ne pozabita.” Zdelo se ji je, da niso mogli lepše povedati. OB AJDI Žito je bilo dozorelo in njiva za Tinetovo bajto preorana; Tinetovec sam jo je zcral. Zavoljo tega, da bo Tine lahko koj zasejal ajdo. Sicer je pred poroko ne bo mogel več, pc svatbi pa prav precej. Seme bo dal Tinetovec. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki; Anthony J. Fortuna, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.; J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Hele” Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema Članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in dn $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. _____________ DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič: tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Jennie Debeljak: nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in, vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maxy Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur. Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7.30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ST. 25 SŽZ Duhovni vodja MSgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagainičarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in. nov. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6. Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. sle, zapisnikarica Fanny Majer, Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopnici za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pu-ge!y; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici: Lillian M. Marinček, Josephine Levstick. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave.i 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako druge sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, taim ca Alke Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Proven, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: Anton Grosel, Martin, Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettle Zamlck, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Znidar- Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannarein' bivši bor.štnar: Fred Sternisa; fi" nančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis L. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel'-ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F-Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone: 845-4440. D r u - štvo zboruje vsak tretji petek y mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS , Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger William Pavšek, Vice Chief Ranger Anthony R-Kushlan, Recording Secretary J°' seph Pluscuskey, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119, Treasurer John Osredkar, Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Felix Korošec, Frank Kocin, Past Chief Range: John. Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Rc' presentative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every th ^ ^ Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 v februarju na 4. nedeljo v mesecu Prince Ave. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica V BLAG SPOMIN druge obletnice, odkar je umrla naša ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra Ivanka Homovec § w Hi Mnogo prezgodaj nas je za vselej zapustila 21. aprila 1967. Draga žena, skrbna mati, vedno mislimo na Te. Dve leti že minili sta, kar Te več med nami ni. In kadar se spomin na Te zbudi, imamo solzne vsi oči. Blaga pokojnica, spavaj mirno in lahka naj Ti bo ameriška gruda! žalujoči: soprog FRANK HOMOVEC, sinova WILLIAM in EDWARD, hčere MARY, OLGA, STELLA in DONNA, snahe ROSE, ELSIE in JOSEPHINE, zetje JOE PETERLIN, TONY MAlZEL, JOHNNY KERNZ in TONY PIZMOHT, osem vnukov in vnukinj, šest pravnukov, brat JOHN JURCA in drugi sorodniki. Cleveland, Ohio, 21. aprila 1969.