234 številka. Ljubljana, v petek 14. oktobra. XX. leto, 1887. £*h»ia viak ' pa nov, jako občutljiv poraz. Akoravno bo Starotehi tudi naše gore listi, so vender naše iskrene simpatije na mladočeški strani, kajti ondu je vsaj prava odločnost doma, njih program je tudi naš program , njih politika strinja se popolnem z našo. Zatorej prav toplo želimo, da bil bi jutri v mestni skupini Pfibram- Rokican državnim poslancem izbran vrli Tilšer, ki je dne 11. aprila na shodu svobodomiselne stranke nai odu zaklical: Mi n e č e m o n i k a k i h r a z p o r p v , a mi tudi nečemo sloge v robstvu, nego jedinost v dejanji. Nevarnost preti: bodimo oprezni, združimo se vsi na izdatnejšo obrambo svojega dragega, teško tlačenega naroda! Konvertovanje kranjskega zemljišno-od-veznega dolga. (Spisal dež poslanec dr. A. Mos ho.) (Daje.) Toda tako daleč ne segamo, nam je marveč poglavito pred očmi misel, da bi se za ta znesek lahko zmanjšala posojilna svota, ako že nekateri mislijo, da ne smejo privoščiti deželi porabe tega zneska na drug način. V tem slučaji ne potrebovali bi 4-2 milijona, marveč le 34 milijona, vsled česar bi se zmanjšal obrestovalni in amortizacijski delni znesek od okroglih 214.000 gW. na blizu 170.000 gld., in temu primerno znižale bi se tudi deželne naklade, namenjene v to svrho. povišan v častnika; izgubil jo je namreč 1848. I. Oče ga je pa preživel. Umrl je dve leti za njim, namreč 1. 1857. V velik ponos je bilo staremu možu da jo sin dospel bil do take slave, kakor ga je tudi neizmerno žalostilo, ko je njegovega sina rana smrt pobrala I. 1855. Bratje in sestre pokojnega junaka so sledeči: Anton, rojen 1808. 1. in Ivan, rojen 1809. leta. Za njim se je rodil naš junak Andrej 1810.1.; — Florijan, rojen 1819. 1.; potem sestre : Marija, poročena s posestnikom Andr. Turkom v Gabrijah (pri Vipavi); — Josi p i na, poročena s kmetovalcem Luko Stokom v Dutovljab, in Ana, poročena s posestnikom Antonom Lisjakom v Dolenji Branici. Zadnja mlajša sestra ima sina Andreja, odličnega zdravnika in narodnjaka v Gorici. Brat našega junaka, Anton, bilje gluhonem in je umrl 1. 1881.; I v« u je umrl doma že 1. 13G5.; Florijan pa še živi, in je gospodar v rojstveni hiši v Gorenji Branici. Sin njegov tudi Florijan, je jako razumen mlad mož. Soproga mu je hči g Lična, narodnega veleposestnika in Rihen berka. Gospod Florijan Čehovin mlajši se je izobra- To bi bila gotovo najpriličnejša rešitev ; toda dozdevati se nam hoče, da je pri izvršitvi tolike operacije ravno namestno, da se porabijo preostatki, za plodonosne osnove, kojih potreba je gotovo nedvomna in katere bi moral poznejši rod pri neugodnejših razmerah le dražje uvesti, ker se to sedaj, rekli bi, tako mimogrede lahko izvrši brez posebnih stroškov. R"sni nalog deželnega zastopstva je po našem mnenji ta da srečno uporabi na korist dežele, občin in davkoplačevalcev sredstva, ki po tanejo prosta na razpolaganje vsled konvertovanja; to pa, da postanejo taka sredstva prosta na razpolaganje, je nalog in korist konvertovanja. Ako bi bilo treba še daljnega dokaza, kako koristno je kouvertovanje 5 °/„ nega dolga v 4% ni za deželo kranjsko, velja naj onim, ki se nečejo dotakniti privajenega status quo, sledeča pojasnitev. Po izkazu deželnega knjigovodstva znašal bo dne 1. januarija 1888 . 4,053.687 gld. 50 kr. ako od tega odračunimo komercijalno vrednost onih 136.000 Rld. katere mora država plačevati še 8 let, v znesku..... 800.000 „ — n ostane še dolg v okroglih 3,200.000 gld. — kr. Ako vzamemo v takojšnje poplača nje tega dolga jednako visoko, po 4 % obrestljivo posojilo ter porabimo v poravnanje tega posojila z dogovorom od 29. aprila 187f> določeni amortizacijski delni znesek letnih 286.750 gld., kateri se mora nabrati s 16% no naklado na neposredni in 20 °/0 no naklado na posredni davek, poplačali je bomo z obrestmi vred tako — do leta 1902, torej bo poravnan zemljišno-odveznidolg v 15 letih in ne v 20 letih , kakor je to p roj e k t o -v a no v deželno odborskem nasvetu. Dotični račun sestavlja se namreč tako-le: Potrebšči n a : Glavnica ..... 3,200.000 gld. — kr. 4<7o obresti 1888/1902 . 1,122 475 , 08 „ 4,322.475 gld. 08 kr. Zaklada: 15 rokov po 286.750 gld. 4,301.340 gld. — kr. leta 1902 ostanek . . 21.135 „ 08 „ 4,322.475 gld. 08 kr. zeval v Gorici, govori in piSe vse tri deželne jezike ter se mu pisatelj teh vrst ima v prvi vrsti za hvaliti, da mu je zdatno pomagal, da je dobil toliko podatkov n slavnem njegovem strijci. Zdi j pa preidemo zopet k junaku Andreju. Andrej Ceho\in je bil človek neizrečenega mi-Jega srca. V lep izgled nam lahko služi glede tega, kako je ou ljubil in spoštoval svoje stariše, pa tudi kako rad je imel svoje brate in sestre. Z vsem srcem je bil posebno udan materi svoji. „Še kot nadtopovnik," tako mi piše njegov nečak, „— gotovo pri nizki plači — vender je vedno kaj prihranil, da je materi domov poslal. Kupoval in pošiljal ji je namreč kaj obleke ali takih rečij, s čimer je vedel, da ji ustreže. Kako je ljubil in spoštoval svojega očeta, kaže sledeči «. snični dogodek, ki ga nam popisuje g. Mihaeljev: „Ko je bil še ritmajater, šel mu je niegOV 70 letni oče Marko vsled njegovega sporočila v pripre „cehovski suknji" (cehovsko sukno se imenuje tisto debelo domače sukuo iz živalske volne, navadno teinnorujave barve, katero nosijo še sedaj Vipavci, zlast: po zimi ; in od tod je menda tudi ime Cehovin, ker ime nČehH pomeni Dalmatinci nameravajo izstopiti iz Hohenvvar-tovega kluba in pridružiti se novemu državno-z ho rs k emu klubu, katerega snuje dr. Gregr, ako se ne bodo v klubu bolj ozirali na njih želje. Novi klub se. pa ne bode imenoval slovanski klub, temveč narodnostni klub in njegov program bode popolna narodna jednakopravnost- — Danes bodo Mla-doiVhi v državnem zboru stavili predlo;?, da se vlada naprosi, da prekliče svoje naredbe o srednjih šolah. Ko bode naučni minister odgovoril na Riegrovo interpelacijo, bodo pa Miadočehi predlagali, da se začne razgovor o odgovoru. Trojan hoče v Češkem klubu predlagati, da se klubova pravila tako prenarede, da bode Mladočehom mogoče s klubom stopiti v ožjo zvezo. Če bode njegov predlog zavržen, hoče Trojan z večimi tovariši izstopiti iz kluba. 4-alisUi deželni šolski svet ima posvetovanje, kako bi se zboljšal pouk nemščine v srednjih šolah. Poljaki se posebno zanimajo za nemščino, menda se hočejo s tem prikupiti vladi, da jim bode rajši pustila zatirati rusinske sodeželane. V nanje države. Vsi ruski listi bavi jo se z a vsi ro-ncmško-ital ijuusko zvezo. „Novoje Vremja" misli, da se tripelalijanca nikakor ne more zvati mirovna liga. Njen namen je vojna na dve strani, o kakeršnej je govoril Moltke o svojem času. Zdaj je jasno, da je Nemčija šla v tabor ruskih nasprotnikov. S tem je dobila Rusija popolno akcijsko svobodo in to svobodo porabili bodo, kakor se je nadejati, oni, ki nošo zadovoljni s pohodoma Orispi-ja in Kalnoky-ja v Friedrichsruh. Kar se tiče Rusije, jej to nikakor ni neugodno, ker zdaj se je otresla težečih pogojev, ki so bili posledica bolgarske politike nemške vlade. Nova alijanca za Rusijo nema nič strašnega, prvič ker Rusija itak ne misli na vojno, drugič pa, ker proti njej lahko postavi še silnejšo alijanco. Francija je odkritosrčno pripravljena podati Rusiji roko. Srbija, Rumunija in Grška poznajo nevarnost, ki jim preti od Avstrije, ta dva lakta in zgodovinska preteklost Danske utegnejo preprečiti, da zveza centralnih vlastij ne bode dosegla svojega smotra. „Novosti" mislijo, da zveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo ni defenzivnega, temveč ofenzivnega značaja. Rusija se tako dolgo ne bode brigala za to zvezo, da pokažejo zavezue vlasti, kaj nameravajo zastran Bolgarije. „St. Peterburgskija Vjedomosti" pa tej zvezi ne pripisujejo nobene važnosti. Radoslavov se je izjavil proti dopisniku „Pol. Corr.", da je prosil za avdijenco pri knezu, da mu je zagotovil udanost svojo stranke, katero imenuje ta bolgarski politik „legalno opozicijo1', in da se je pritožil, da vlada preganja njegovo stranko. Knez ga je pogovarjal, da nuj se spravi z vlado, ker se program njegove stranke dosti ne loči od programa vladnih pristašev. Radoslavov mu je pa odgovoril, da tako dolgo se ne more spraviti z vlado, dokler se bode njegova stranka ravno tako preganjala , kakor veleizdajalski pristaši Cankova in Karavelova. Princ je omenil, da je zvedel, da se skuša Radoslavov približati Cankovu in Karavelovu in da polkovnik Nikolajev posreduje mej njimi. Tudi je zvedel, da Nikolajev pogostem zahaja k metropolitu Klementu. Radoslavov je pa odločno oporekal vsako zvezo z veleizdajieami. Tudi ni polkovnik Nikolajev za take misije, ker ni politik, ampak le vojak. Turčiji je jako neljubo, da je Rusija tako hitro odgovorila na poslednjo turško noto. Turčija bi le rada vso stvar kolikor se da zavlačevala. Posredovati s silo v Bolgariji ne mara, ker ve, da bi se bolgarska vojska ustavila. Utegnila bi nastati vojna, katere konec bi bil, da bi se ta ali ona dr žava odškodovala na njene stroške. Ruska vlada tudi ne upa, da bi Turčija kaj odločnega storila. Saj še neče določno izreči se, da obsoja Koburža-novo postopanje, da bi v Soli j i ne mislili, da v Carigradu odobravajo njih korake. Kusko velepo lauištvo v Parizu dementuje v „Liberte" vesti raznih listov o napitnici velikega kneza Nikolaja Mihajloviča na ladiji Urugvav. Veliki knez je samo odzdravil Rusiji simpatični napitnici nekega Francoza. Naravno je, da se je v napitnici simpatično izrazil o Franciji, toda one fantastične izjave, katere mu pripisujejo, so pa izmišljene. Kes se Italija in Abesinija ne moreta sporazumeti, hoče abesiuski vladar premestiti svojo prestolnico iz Adue v Gondar. Adua je preblizu morja in je torej v nevarnosti pred Italijani. Gondar je dobro utrjen in je bolj v sredi države. V Gon-daru so nekdaj bivali etijopski vladarji in sedaj ima ondu svoj sedež abesiuski patrijarh. Kralj Janez hoče, ko se preseli v Gondar, začeti vojno z Italijani, da odstrani nevarnost, ki preti Abesiniji od strani Italijanov. Abesinci se ne mislijo z Italijani spuščati v velike boje, ampak je hočejo le vedno nadlegovati. Kadar je bodo pa hoteli napasti, umaknili se bodo bolj v sredo dežele, kamor jim Italijani ne bodo mogli lahko slediti. Af£Ufil hite z utrjenjem Herata, kakor bi se v kratkem imela začeti vojna v Srednjej Aziji. V Afganistanu ne verujejo, da bi se mir dolgo ohranil, če tudi sta se Anglija in Rusija sporazumeli zastran rusko-afganske meje. Notranje afganske zmešnjave utegnejo dati Rusiji povod k posredovanju. — Po poročilih iz Kabula prišlo je pod vodstvom Sajd Jakub Alija v Herat 300 Rusov. Trdijo, da so kupci, toda guverner jim ne verjame in je vso stvar sporočil emiru, poslednji mu je pa odgovoril, da naj se obrne na Mihramed bana, Murgabskega guvernerja. — Nekateri mislijo, da so došli ruski kozaki, ki bodo skušali mesto pridobiti za Rusijo. Dopisi. Iz Trstu 12. okt. [Izv. dop.j Sijajen dokaz o mogočnosti irredentarske stranke in političnega položenja v Trstu dal nam je pred nekolikimi dnevi pogreb glavnega urednika lista „Indipeudente", gosp. H. Juretiča (Jurettig). Ta mož je posvetil službi protiavstrijske stranke vse svoje življenje in svojo imovino, zaradi političnega njegovega delovanja bil je večkrat in po več mesecev zaprt. Naravno je torej, da so ga privrženci njegove stranke zmatrali mučenikom italijanske ideje in so priliko njegove smrti uporabili v veliko , sijajno protiav-strijsko demonstracijo. Ob tej priliki pokazal je naš župan, pokazali so naši mestni očetje in mej njimi tudi sam gosp. Moise Luzzatto, ki je v državnem zboru tako glasno in oblastno govoril o avstrijskem patrijotizmu, kateri baje vlada v Tržaški mestni hiši, kak p a i rij o t iz e m jim ogreva srce, kaki nazori je vodijo v njih delovanji in kakej bodočnosti delajopot z vsemi svojimi močmi! Nad krsto pokojnega urednika govorilo se je o njega patrijotizmu , z uaudušenimi besedami opisovalo se je njegovo delovanje, priporočalo se v vzgled in posnemanje. Nad krsto pokojnika prisegal je njega naslednik, da hoče ostati zvest sijajnemu vzgledu umrlega tovariša, da hoče tudi on z isto ustrajnosti o i'1 naudušenjem nadaljevati po njem začeto delo. Izvestno je govoril mož iz si ca navzočega mestnega župana in mestnih očetov in menda tudi prisotnega državnozborskega zagovornika avstrijskega patrijotizmu I Pokojni Juretič ni bil kot žurnalist nikaka posebnost. Ralijani slave v njem samo idejo irreden- Ker znaša pa po deželnem odboru izraču-njena potrebščina za poplačanje zemljišno-od veznega dolga ...... 5,735.120 gld. — kr. ter je po zgorajšnjem sestavku treba v ta namen le 4,322.475 „ 08 „ kaže se dejanjska prihra- _ nitev v znesku. . . . 1,412 644 gld. 92 kr. ki se doseže jedino le s konvertovanjem ze m ljišno-o d veznega dolga in s poračuna njem z državo. Spominjati se moramo tukaj nehote besede visokega državnega uradnika, ki je rekel, da ni samo dolžnost deželnega zastopstva, marveč tudi vsacega kranjskega domoljuba podpirati podjetje, ko bi iz njega sledila korist tudi samo za 50O0 gl. koliko bolj pa torej, ako se gre za milijone. Nekako tesno pa nam je pri srci, ko pomislimo nadalje, da je sedaj ravno leto dni, odkar se pečamo s tem predmetom, in da ga vidimo danes ravno na istem mestu, kakor vlani o tem časi. Koristi jednega leta so zgubljene! Da bi ne mogli tako reči tudi o prihodnjem letu! Pri tem predmetu se nečemo dalje zadrževati ter preidemo k vprašanju, kakove žrtve nalaga deželi projektovano konvertovanje. Da bo moral dolžnik, ki hoče svoj dolg poplačati namesto v 20 letih še le v 40 letih, odraj-tati več obresti, je jasno, jasen pa je tudi njegov dobiček, kateri si hoče kupiti s to žrtvo, da namreč obdrži dlje časa glavnico, da jo more dlje časa porabiti zase. Ako torej razdeli dežela kranjska poplačanje svojega dolga na 40 let, namesto da bi ga poravnala v 20 let ih,in akoravno se to zgodi z nižjim obrestnim merilom, pač ni treba nikomur biti Adam Rie.se, ako hoče spreviditi, da zahteva to podaljšano plačevanje večje obrestno odrajtilo. Za to obdrži pa dežela dlie časa glavnico, in le od porabe glavnice in slučajnih obrestuih pre-ostatkov je odvisno, da se pokrije to višje plačilo in moiebiti doseže tudi še preostatek, ako se porabi zelo ugodno. Financijalno se tedaj lahko paralizuje višje obrestno plačilo, vsled česar se lahko prepreči vsaka škoda, ako se mora že tako imenovati višje obrestno plačilo, kakor se je to storilo od neke strani. Ako pa pomislimo, da je v prvi vrsti namen deželnim sredstvom, da se pokrije tekoča potrebščina, in da se smejo preostatki porabiti le za pre-osnove na odločno korist dežele in njenih davkoplačevalcev, vsled česar postane davkoplačevalec plačilno-zmožnejši glede davkov, in ako preudarimo nadalje, da bo poznejši rod zaradi tega lažje prenašal naloženo mu breme svojih prednikov, kakor pa ti zadnji, ne moremo tudi z narodno gospodarskega stališča imenovati višjega plačila obresti za plačilno razteguitev dolga na dlje časa — škodo. (Konec prih.) Politični razgled. ftogranje dežele V Ljubljani 14. oktobra. n«'l«-Ka<-iji sta sklicani na 27. dan novembra s cesarskim ročnim pismom. Letos bodeta zborovali na Dunaji. tudi priprostega kmeta) do Gorice naproti. Tu se srečata slavni sin junak pa njegov oče, po domače „RokecM imenovan, ravno na Travniku. Bilo je tisti dan dan vsepolno častnikov zbranih pred kavarno „Evropa" (na Travniku), v katerih krogu je bil mnogo občudovani naš junak Andrej Čehovin. Ko zagleda svojega očeta, prišlega na trg Travnik iz ulice Raštela, vzdigne se takoj, zapust'vši svoje tovariše častnike ter mu gre naproti. In glejte, slavni ta junak in hvaležni sin se ni sramoval, akoravno jo bil odičen s tolikimi redovi v sijajni suknji rit-majsterski, svojega priprostega očeta ter mu podati desnice in ga objeti za najavnem trgu Travniku v pričo ostalih častnikov in lj udst va!s . . . Pa tudi se svojimi brati in sestrami je rad občeval in se za nje zanimal. Posebno sočutje je imel do svojega starejšega gluhonemega brata Antona. Kakor svojim sorodnikom, bil je srčno udan tudi svojim pr i j a tel j e m , naj so bili že katerega koli stanu. Celo priproste svoje prijatelje iz mladostnih let je rad imel tudi kot baron. Največi prijatelj in tovariš skozi vsa leta mu je bil njegov rojak Adrej Sorta iz Braniče. Ž njim sta o počitnicah prehajala vse bližnje hribe in doline. Omenjeni Sorta je kasneje bil c. kr. uradnik pri namestništfu v Trstu ter je umrl 1. 1881. v Branici. Drug mladosten prijatelj je bil pokojnemu Čehov inu Anton Nussdorfer, še zdaj živeči posestnik v Gabriji. Posebno veren prijatelj do konca dnij je bil slavni naš junak gosp. Alt ranui, kanoniku v Gorici. Dopisovala sta si prav pridno, in ko je rajni baron ob raznih prilikah dohajal v Gorico, večinoma je prenočeval pri gosp. kanoniku Abramu, s katerim sta se včasih pogovarjala dolgo v noč. Mil prijatelj je bil tudi z vojaškim duhovnikom, lluberjem, kije Čekovina po njegovi smrti lepo proslavljal. Sploh pa vsi, ki so bili v ožji prijateljski zvezi s pokojnim junakom, trdijo, da so redko sijani tako mili, zvesti in značajni prijatelji, kakerSen je bil Andrej Čehovin. Gosp. Frau Fabiani, c. kr. poštar v Štanjelu, pripovedoval mi je to zanimivo prigodno: „S Cahovioom sva bila sošolca in kot šolarja dobra prijatelja. Ko je bil povišan v barona, obiščem ga nekega dne v Branici v družbi nekih imenitnih gospodov, ki bi se radi seznanili se slavnim mož m. Stopivši v hišo, posežem mu v roko ter rečem v nemškem jeziku: „Čestitam Vam, gospod baron, prav iskreno na tolikem povišanji !** A on mi takoj odvrne slovenski: „Pojdi, pojdi, norec; čemu me li vikaš; ali nisi li Ti moj dragi stari „Francelj?" . . . A ne le svojim prijateljem, ne tudi drugemu ljudstvu je bil Andrej Čehovin dokaj prijazen. Občeval je rad tudi z naj priprostoj širni kmeti; bil je vesel družbenik. Ko je iz vojne prišel domov v Bra-nico, vedel se je baš tako priprosto kakor prejšnje čase. Po hišah je hodil obiskovat sosede ter se lju-beznjivo ž njimi razgovarjal. Posebno rad je zahajal v kočo k sosedu Marku. Marko je bil namreč star vojak in naš junak se je ž njim pogovarjal časih cele ure. Mož mu je moral natančno razlagati, kako je bilo svoje dnij pri vojakih; naš Andrej je pa staremu vojaku razkladal, kako je zdaj. Sploh se je Andrej Čehovin obnašal doma »prav po domače." Rekel sem že, da Andrej Čehovin ni bil prevzeten; pouosen pa je bil na svoje vrline, čehovin je bil torej ponosen mož, in vselej, kader je kam šel, pripel se je na svoje prsi vseh šestero svetinj, če so že po mestih vzbujala ta njegova odlikovanja občno pozornost, koliko še na deželi mej našim ljudstvom ! (Dalje prih.) tizma in delajo zanjo ob jednem propagando. Kako razširjena in kako mogočna je ta ideja, priča nam opisani pogreb. Vsi boljši in uplivnejši krogi italijanskega meščanstva so nje pristaši od mestnega župana do malega trgovca in obrtnika. Ako pojde to svojo pot naprej, doživeli bodemo še čudne stvari. Ob tej priliki uvideli smo mi Slovani, zvesti in udani Avstrijci, koliko ceni slavna vlada naš pa trijotizem. Ako mi napravimo kako veselico, pošlje nam slavna policija toliko angeljčkov varuhov, ka kor bi se bala, da bi kdo ne našel po veselici domov. Ako hoče naših kdo govoriti, mora dati svoj govor temu ljubeznivemu uradu v cenzuro. Nagrobni govornik pa, ki je s plameničimi besedami slavil pokojnega Juretiča patrijotizem in prisegal, da hoče ostati zvest njegovim nazorom in se vedno ravnati po njegovem vzgledu, teško da bi bil prisiljen kaj tacega storiti, kajti v celem govoru spomnil se je samo avstrijskih ječ, sicer pa je govoril izključljivo o italijanskem domorodstvu in i t a 1 i -janskej domovini! Kot „pendent" k temu omenim naj, da bi bili pred par leti pokojnega Do-linarja kmalu uklenili in zaprli, ker je v Sv Križi, kamor je „Sokol" napravil izlet, ukazal godcem, naj zagodejo avstrijsko himno! In ko so bili tukaj bratje Čehi, ki so izvestno boljši Avstrijci, nego premnogi državni uradniki v Trstu, je policija z nečuveno strogostjo zabranila vse slavnosti in prepovedala godbi celo slovanske komade. Kjer se javlja pa irredentizem tako nebrzdano, kakor na pogrebu pokojnega Juretiča, slavna naša policija „ue vidi nič, ne sliši nič kot bi bila mrtva stvar." Iz tega pač vsakdo lahko vidi, da daje Italijanom polno svobodo, naj delajo kar hočejo, prepri čana je menda, da kar bodo storili, bodo dobro storili. In Italijani delajo in so že tako prevzetni, da bode vladi skoro nedostajalo moči, je kedaj ustrahovati. To menda čuti, zato se znaša nad Slovani, nas nateza in vije, da bi nas bilo že davno konec, da nam ni dala mati narava tolike žilavosti in životne sile. Da bi pa okrepila avstrijsko misel v Trstu, izumila je vlada čuden eksperiment. Začela je presajati na naša tla nemške Žide in pristne Tevtone iz „reicha"; a zastonj I te sadike se ne primejo, če tudi jim pridno zalivajo v nemških šolah in uradih. Nemški pregovor, ki pravi: „Erfahrung macht klugM ne velja za Tržaško vlado ; te ne iz-modri nobena skušnja, in to je zanjo [slabo znamenje, kajti znak je, da se jej bliža konec. Gospodje na Dunaji, ki imajo moč v rokah, pokažejo naj jo jedenkrat. Zadnji čas je, da nam pošljejo sem namestnika, ki bode znal ubrati drug pot ter bode pomagal onemu življu na noge, katerega sedanja vlada brezozirno tlači, ki bode pa jedini obudil, razširil in okrepil tukaj avstrijski patrijotizem. To, kar se godi sedaj v Trstu, preseza že vse meje, odio čiti se mora tako ali tako. Čas je, da bi se naši kunktatorji izdrli iz boba ter si ogledali razmere, kakeršne so v resnici ter ukrenili potem potrebno, da se rana na državnem telesu izleči! Ozdravljenje naj bode radikalno, zato bi bilo treba pri glavi začeti! Iz J'iilja 12. oktobra [Izv. dop.j Radi in lojalno priznamo: motili smo se! Govorečim v svojem zadnjem dopisu o Poljskem časopisji se bi ne nam bilo niti sanjalo, da bi to časopisje postalo kdaj drugače nego je bilo do sedaj. In vender! „Giovine Pensiero" je vzbudil res nove mlade misli. Nekako svež, do sedaj nepoznan vzduh veje po zadnjih številkah naših treh listov; obilica resnega polemičnega gradiva nas je prav res iznenadila. Spodobi se, da se tudi mi poklonimo novodo-šlecu. Predstavil se gam je kaj oblastno, samozavestno, vsaka beseda nam kaže, da zre veselo in polen nad v bodočnost. — Odločen optimist je, pesimizem mu je nepoznan. — Oporeka onim, ki menijo, da je Pulj izgubljen za italijanstvo ker je le velika vojašnica in nič druzega. — Zagotavlja nas, da se je z njegovim prihodom začela nova epoha v socijalnem in politiškem življenji Puljskem, trdeč nam, da tudi v Pulji živi obilo mož, ki čutijo „patrijotiški". Vse te sile, ki so do sedaj dremale, vzbuditi hoče „Giovine Pensiero" iz mrtvila. ][Ne res, da „se čuti" žurnalistiški ta Benjamin. Vas bo pa najbolj zanimalo to, da sta mu zaščitnika Italijana „puro sangue" ... dr. Stanič in dr. Bolmarčič. (Da se podpisujeta s končnico „ch", to nič ne de,) Starosta mej listi, „Eco di Pola", je pa hud, taka nevolja veje iz njegovih predalov, da bi se nam revež kmalu smilil. Pa tudi res, kaj je bilo treba druzega in potem še tretjega lista! Kaj ni bilo vse urejeno V „Trač" se je tako lepo gojil v uvodnem članku, „chronique scandaleuse" je imela dostojno jej rubriko, umazano družinsko perilo raz-obešalo se je na dolgo in široko po njegovih predalih, s kratka: list je bil interesanten, da celo pikanten z8 one, ki so posvečeni v zagardinske tajnosti. V zavesti svoje izbornosti mislil je „Ecou, da ima jedini on pravico do obstanka, da ima mono pol v rokah. Sedaj se pa prikažeta dva „nebodiga-treba" kar hkratu! Kdo ne bi bil hud! Znesel se je nad izdatelji novega lista, očitajoč jim, „ki so prišli prav od daleč (Dalmatinci so), da se najde uskoški pridevek v njihovem grbu; da hočejo tu po sili uvesti svoje običaje in meglene aspiracije ter „civilizacijo" njihovih otokov, ki pa nikakor ne leže v grškem arhipelagu". Vse drugače je stopil v areno list „Lh Setti-mana"; ta je spregovoril pametno, moško besedo, če prezremo nekoliko navadnih, obrabljenih fraz, in ako bi bili prepričani, da je to, kar piše, izraz pravega prepričanja, ne pa zavist, izvirajoče iz konku renče, bil bi nam celo simpatičen. Nekoliko stavkov iz uvodnega članka je res vredno, da jih navedemo, ker nam kažejo, ako prihajajo res od srca modro spoznanje in računjanje z danimi faktorji. Članek je naslovljen na „1 talijansko politiško društvo istrsko." „Vedite, mama „Politica" (društvo?, mi hočemo gojiti popolno in tesno prijateljstvo s Slovani, naj si bodo že barbari ali izobraženci, nam dobro hoteči, ali nas sovražeči, zmerni ali fanatiki. Ako so piošinjeni z lučjo prosvete, ustopijo naj v krog naših prijateljev, ako so zaostali, učimo jih v šoli z vsem lepem in dobrem in videli bomo, da če tudi naš .prapor ne bo njih prapor, a njihova srca bodo naša. Tako postopajoč, pokazali bomo, da smo Italijani, da smo pravi Romani; ako ne, pokazali se bomo inferijornejše od najzabitejšega Slovana. Torej, mama „Politica", opustite že tisto zani-čujočo, „sehiavonsko" politiko, ker ž njo se ne pokažete nič bolje, nego Čeda brez inte'ekta; na stran z retoriko, na stran s frazami, ki le kalijo našo pa met iu kvarijo naša srca; kajti vse ono, kar smo slavili do sedaj kot naše „ a vi te glorie" ni bilo pristno. Postanemo naj v Avstriji, najlepši, najdragocenejši biser v kroni cesarski, kajti nečemo izdati niti s senco kake misli dolžnosti svoje kot zvesti podaniki Gospoda, ki sicer ni naše krvi, a ki zasluži našo najiskrenejšo ljubezen. In ako pa je zapisano v knjigi usode, da se kdaj združimo z brati onkraj meje, molimo Boga, da se to zgodi, ne da bi se prelila kaplja krvi in ne da bi rosile solze mater in devojk." In ta v izbornej italijanščini pisani članek, ni prišel znabiti iz peresa kakega odvisneža, ampak iz peresa jednega naj inteligentnejših nezavisnih Pulj-skih mož. Polemika mej našimi listi uplivala bode v.«e-kako na bližajoče se volitve v mestni zastop. Sodeč po sedanjem mišljenji bode boj mej obema strankama oster. Tako je prav. Proč s tistimi nesrečnimi kompromisi, ki so bili le na kvar patrijotični ideji. Sedeli so sicer možje obeh strank v mestnem za-stopu, a vladali so le nasprotniki. Č; rodoljubna stranka začne agitacijo s posebno eneržijo, zmagala bode gotovo in potem se bo pokazalo, da se „Giovine Pensiero" moti s svojimi nadami, glede bodočnosti Pulja. Popustljivost nikakor ni na svojem mestu. C—t—č. Iz Radovljice 12. okt. [Izv. dop.j Včeraj t. j. 11. t. m. ob pol osmi uri zvečer zdramila nas je trobenta požarne brambe Radovljiške prvikrat v tem letu. — Čudno pritrkovanje Leščanskih zvouov naznanjalo nam je, da gori v tamošnji bližini. In resnično; strašen pogled razprostiral se je našim očem od Leščanske vasi. Zdelo se nam je kakor da bi gorelo veš hiš konec Lesec. Akoravno je dež curkomo lil, hotela je naša požarna hramba vender le prva vršiti svoja dela na ognjenem borišči; a dospevša v Lesce, zapazila je, da je le velik stog, nekoliko korakov od Lesec oddaljen, elementarni nezgodi zapai. Kakor pravijo, je tudi 300 centov slame, katere je bila nakopičene v stogu, pogorelo. Posestnik tega imena Jaka Legat, bil je zavarovan. Kako da je požar nastal, se še ne ve. Hvala Bogu, da ni bilo vetra, ker sicer bi bila Lescam pretila velika nevarnost; posebno zaradi tega, ker ta vas ne premore kaj veliko vode. Čast Radovljiški požarni brambi, katera je pri vsakem požaru prva na mestu; a hvala gre gospej Leopoldini II o man, trgovki in posestnici iz Radovljici, katera je pri vseh tacih slučajih ponudila svoje konje požarni brambi v rabo; ker, ko bi ona tako velikodušna ne bila, na vemo, kje bi naša požarna hramba iskala hitre predprege. Res je sicer, da ima tukajšnji župan, trgovec in hišni posestnik gospod Franjo Hudo vernik tudi konje in sicer prav dobre konje, a žali Bog, pri vsakem požaru so bolni in nesposobni, gasilno orodje peljati na požarišče, akoravno drugi dan prav veselo rezgetaje popeljavajo gnoj na polje — res čudna bolezen to. Dobro bi bilo pa, da bi prepustil gospod župan svoje konje živinozdravniku v ogled, morebiti bi jim ta izpihal — to novo bolest. Domače stvari. — (Imenovanje.) Gosp. dr. Ivan Križa-nič, stolni korar v Mariboru, imenovan je članom deželnega šolskega sveta v Gradci. — (Odličnega gosta) imamo danes v Ljubljani. Vicomte Henri Begouen, bivši dijak profesorja Louisa Lege rja in stalni sotrudnik „Journala des Debats", obiskal je prvostolnico našo, da se pouči o naših razmerah in poda o njih pravo sliko svojim rojakom. Od tod potoval bode vicomte v Zagreb, Djakovo, Beligrad in Novi Sad z istim namenom. Nocoj zbere se „pri slonu" njemu na čast večja družba slovenskih rodoljubov. — (V Zagreb) doSel je te dni slavni francoski arheolog Ed. Saglio, član francoske akademije in ravnatelj muzeje v Louvru. Ogledal si je muzeje in druge znamenitosti, ter včeraj odpotoval v Djakovo. Ta teden pa pride v Zagreb bivši minister in učenjak Le Fevre, ki tudi odpotuje v Djakovo. — (V samostanu v Brežicah) umrl je 8. dne t. m. o. Lenart Zicherl. — (Ukaz ali ka-li?) Pod tem naslovom piše „Slovenski gospodar" : Po naključji smo dobili v roke dolgo pismo c. kr. okr. glavarja, čegar ime je tudi precej dolgo. V njem daje župa kom svojega okraja nasvet, kaj bi si naj ta in ta praznik vzeli za predmet svoje pridige". Dotični okrajni glavar mora pač imeti mnogo prostega časa, še več pa domišljavosti, zatorej bi bilo umestno, da se objavi njegovo polno ime in tako otme pozabljivosti. — (Vreme.) Včeraj imeli smo prav lep dan, danes pa ves dan močno dežuje, kar bode neljubo posebno vinogradnikom, ki še neso obrali. — (Na Strossmajerjevi promenadi) v Zagrebu sta te dni dva divja kostanja v polnem cvetji, kar je o tem času gotovo redkost. — (V Celovci) ustrelil se je podlovec Fran Sturm, rodom s Kranjskega. Umoril se je iz strahu pred kaznijo. Sturm bil je svoj čas dve leti v kadetski šoli. — (Kmetijsko predavanje na Vrhniki) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 16. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. — (Za kolke in pristojbine) plačalo se je v preteklem letu po vseh, v državnem zboru zastopanih krouovinah 51,604.019 gld. proti 52,515.031 gld. 1885 1. — (Dirka v Žalci.) napovedana na nedeljo, dne 16. t m., je zaradi neugodnega vremena odložena. — (Proti filokseri.) Društvo za obrambo vinstva dobilo je letošnjo spomlad 272.365 ameriških trt. Od tega števila dobila jih je Štajerska 17.600, Kranjska pa samo 1000, kar je toliko, kakor bi „žida v peklo vrgel". Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Pariz 14. oktobra. Boulanger brzojavil vojnemu ministru, da je v časniku objavljene besede res govoril. Kakor časniki javljajo, dobil je Boulanger za kazen 30 dnij ostrega zapora. Ministerski svet bode odločil, se mu li poveljništvo odvzame. Madrid 14. oktobra. Na banketu literarnega kongresa napil Castelar kraljici, kar je vzbudilo senzacijo. Pariz 13. oktobra. Vojni minister za-povedal je Boulanger-u brzojavno, naj se iz Montlesona takoj vrne v Clermond - Ferrand. Ob jednem ga je vprašal, so li njegove, v gotovih listih objavljene besede istinite. Boulanger je odgovoril, da se stoprav jutri povrne v Cler-mont-Ferrand in da naj se mu dotični časniki dopošljejo, ker jih sam ne more dobiti. Pariz 13. oktobra. Vojni minister zmatra Boulangerov odgovor nezadostnim, ker so se dotični listi doposlali v Clermont Ferrand. Br-zojavil je torej vnovič , naj odgovori z „daM ali pa z „neu, je li dotične besede govoril, ali pa ne. Ko bi odgovor bil nepovoljen, pričelo se bode proti Boulangeru z disciplinarnimi sredstvi. Beligrad 13. oktobra. Petdeset Ar-navtov napalo je na meji pri Jaklanici srbsko stražo z okrajnim uradnikom na čelu. Po hu-dom boji bili so odgnani. Šopronj 13. oktobra. Mesto Matters-dorfer že od včeraj v plamenu. Razne vesti, * (Katoliški Bolgari) hočejo poslati papežu več darov k njegovej petdesetletnici. Darovi bodo razstavljeni na razstavi v Vatikanu. Poslali bodo mu preproge po jako lepih jugoslovanskih uzorcih, ki so delo domače bolgarske obrtnije. Nadalje bodo mu poslali 12 steklenic rožnega olja iz vrtov pri Kazanliku. Rožne olje je najžlahtnejši pridelek. Steklenico bodo zložene v lepo kaseto, katera je naredila bolgarska rodovina Kovačev. Bazen tega pošljejo še več cerkvenih paramentov in okitnih predmetov za papeževe sobe, pregrinjal okvirov itd. HuHNitKe-idrHiIfenje. Kot izvrstno umancanje (massage) pri vseh revmatičnih boleznih, protinu, trganji po udih, kakor tudi pri izpahnenji, pokvečenji in bolečih oteklinah Be toplo priporoča Moli-o v o „Francosko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-ov izdelek z njegovo varstveuo znamko in podpisom. 8 (19—7) šanse 1 „LJUBLJANSKI ZVON" J Mtoji (192—151) j za vse leto gld. 4.60; za pol leta I j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. li Zahvala. Slavno ravnateljstvo prve dolenjske posojilnice v Metliki blagovolilo je darovati dvajset goldinarjev v nakup šolskih knjig revnim učencem tukajšnje čveteroraz-rednice. Za ta blag dar se slavnemu ravnateljstvu v imenu krajnega šolskega sveta In v imenu revne šolske mladine tem potom prav prčno zahvaljujeva. (755) V Metliki, v 10. dan oktobra 1*87. Andrej Newt, Martin Kmnenftek, šolski voditelj. predsednik kraj. šol. sveta. Ijolerij no »rečke 12. oktobra. V Pragi: 15, 30, 18, 71, 34. TsifCll: 13. oktobra. P i hivuui Plock Is Draidan, — Miichel Is Fttrtha, — Kaeraper ta Saargeiniiund. — Ilochsinger, Kulka, Hahn, Kosenbaum, Nussliaucr, Fuchs, Tschopper z Dunaja. — Abeleš is Prage. — Grehmann Is Lepih lio. — Frieden-thalT iz Pečuha. — Taussig iz Litica. — Ledor iz Gradca, — »libar iz Sele — Plantan iz Zatićine. — Golob iz Mot-nikn. — Osvvald iz Trsta. Pri Malt«1!i Bruck is Mogunca. — Wahl iz Stutt-garta. — Lituhart, Regaly, Zlegler, Klger, Iandenlaub z Dunaja. — Denauer iz Budimpešte. — Frankeiz Urna. — Sa-singer iz Linca. — Berner iS Rogatca. — Markiz Gozani iz Radovljice. — Vuletlć iz Metkovića — Salmič iz Postojine. Pri bavarskem dvoru: Flore iz Depule vasi. Uflusrli so f Iijail>ljvanj» y mm Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. sveoer 731 78 mm. 73147 mm. 731-70 mm. 5-8" C 10 4° C 6*0 Sl. 9Z.ll. sl. jz. s), zali. obl. jaa. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 7*1°, za 4-8° pod normalom. dne 14. oktobra t. 1. . Izvirno telegrafično poročilo.) vcerat — danes Papirna renta.....gld. 8120 — gld. 8P25 Srebrna rentu.....„ 82'45 — „ 82-4t Zlata renta......„ 11195 — „ 112 — iS°/„ marčna renta.....9&— — „ 9^-2"> Akcije narodne banke . »8 4-— — „ 883-— Kreditne akcije.....„ 2H3-30 — „ 283 — London......... 125 55 — „ 125 4^ Srebro.........— •— — „ —■— Napol......... „ 9 93«,', — , 9-937, C kr. cekini......„ 593 - „ 5-93 NemSke marke.....» 61-42'/, — „ 6140 4n/„ državne srečke iz 1. 1854 9S0 gld. 1Ž9 gld. 20 kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 167 „ 50 Ogerska zlats« renta 4°/g......99 „ 10 , Ogerska papirna renta 6'/,...... 86 „ 20 f>°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 , 75 , Zemlj. obć. avstr. 4'/B°/0 zlati zast. listi . 125 „ 70 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 80 , Kreditne srefike.....100 gld. 178 . 50 Poslano. 38; GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lulna KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, 1 kas Izkušan liok proti trajnom kašlju plućevln« I feliidca bolesti (jrkljana I proti piehi rnlm loitnru, III \ H K M 4T TO \ 1.1 A *> Karlovi vari i Widn. Št. 713. Razglas. (756—1) Za oddajo gradbe pri šolskem poslopji v Št. «1 u rji — za katero so stroški s tlako vred preudarjeni s 3460 gld. 33 kr. — razpiše se zmanj -sevalna dražba na 37. oktobra 1887 ob 9. uri dopoludne v šoli v Št. Jurji. Kdor se boce dražbe udeležiti, imel bode uložiti 10°/0ni vadij. Dražbeni pogoji, nacrt in proračun stroškov izvedo se pri c. kr. okr. Šolskem svetu v Kranji. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji, dne 10. oktobra 1887. Dober kup meso, o«l pilit n i li volov Htegno nt kr. kilo, — šimbuN kr. kilo, — bržolu in flam • 1 kr. kiio, dobivalo se bode od sobote IS. oktobra t. I. dalje v Fr61ich-ovi hiši na Dunaj skej cesti pri mesarji (752—2) Andreji 'Foškaii-u. Dva živinska semnja, vsako leto, 1. utajiiilta in 1H. oktobru, sta z odlokom visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 26 prosinca 1887. leta št. 11.565 na Bohinjski Bistrici dovoljena. Slavno občinstvo se na prvi semenj 18. oktobra t. I. vabi k obilni udeležbi. (693—6) v Županstvo na Bohinjski Bistrici, dne 24. septembra 1887. Št. 16.412. Razglas. (751-2) V /niislu §.37 obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1H87, št. 22 dež. zak.) podpisani magistrat naznanja, da bodo proračuni za 1888. leto 1. o mestni blagajnici, 2. o mestni ubožni zakladi, 3. o ustanovnih zakladah in 4. o zakladi meščanske bolniee o«l 12. lj«.iii so izšlo in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige : Ivan ZJ»o;£ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8«, 198 stranij. Cena 25 kr., po posti 30 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L,. Halb>y, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Knez Serebrjani. Romati. Spisul ^rol* A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr, Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Retii Lefebvre. Poslovenil „ * m Stat nominis umbro. Ml. 8n, 53f) stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. •Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8° 264 stranij. Cena 40 ki\, po posti 45 kr. Dunrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil ./. P. — Ml. 8% 12U Btranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. li O V. Roman. Spisal Turgenjer, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cerm 70 kr., po pošti 80 kr. Časnikarstvo Spisal m * in naši časniki. " * Stat nonjiuis umbra. Ml. 8U, 19 p61. Cena 40 kr., po polti 45 kr. Trije Javni govori. Tri