NOVI TEDNIK ST. 33 - LETO 56 - CELJE, 16.8.2001 - CENA 300 SIT Urednica NT Milena Brečko Polkorajžo< po- stavila na noge v najhujših le- tih,« trdi Boršnak. URŠKA SELIŠNIK. FINANCE Vrednostni papiiji delniških družb št. 33-16. avgust 2001 8. NASI KRAJI IN LJUDJE Mrtve ribe odplavale kar same Prelaganje odgovornosti za odstranitev poginulih rib v Laškem Mrtve ribe, ki so pred dve- ma tednoma poginile v Savi- nji pri Laškem, je nazadnje vendarle odnesel vodni tok. Manjšega deževja, ki je po- skrbelo, da je poginule ribe odplavilo, so bili veseli pred- vsem krajani Modrica, saj se je zaradi razpadajočih rib na tem območju pred dnevi širil neznosen smrad. »Zaradi smradu se tukaj sploh ne da več normalno ži- veti, razpadajoče ribe, ki so se zagozdile v grmičevju ob vo- di, pa so začele neznosno zau- darjati,« je hitela pripovedovati Gordana Groser iz Modrica. »Ne morem razumeti ignorance pristojnih inšpekcijskih služb in laških ribičev, ki več kot te- den dni niso poskrbeli za od- stranitev mrtvih rib, ki so leža- le nedaleč od naših domov. Po- vsod, kamor sem se obrnila po pomoč, poklicala sem tudi po- liciste in inšpektorja za okolje in prostor, so mi povedali, da niso pristojni za reševanje tega problema,« je bila ogorčena Groserjeva. Predsednik laške ribiške dru- žine Roman Matek je pove- dal, da so bili ribiči pripravlje- ni sodelovati pri pobiranju mr- tvih rib, vendar pa bi jim mo- rale pristojne inšpekcijske služ- be izdati ustrezno odredbo. »Ri- biška družina je zadolžena za gospodarjenje z živežem, ne pa tudi z mrtvimi živalmi. Laški ribiči smo bili pripravljeni so- delovati, čeprav menimo, da ni izključno naloga ribičev, da se strokovno lotijo odstranje- vanja poginulih rib. Nihče nas tudi ni obvestil, ali so ribe za- strupljene ali ne. Odprto osta- ja tudi vprašanje, kdo bo pla- čal stroške odstranitve, ki bi jih morali plačati povzročitelji po- gina, vendar pa žal ti v večini primerov ostanejo neznani.« Nad ravnanjem ribiške dru- žine Laško je presenečen tudi ribiški inšpektor Janez Mulej s celjskega Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. »Povsod, kjer je priš- lo do pogina, so za mrtve ribe poskrbele ribiške družine. Po zakonu o sladkovodnem ribiš- tvu je gospodarjenje z ribami zaupano ribiškim družinam, kar pomeni, da so zadolženi tako za žive kot za poginule ri- be.« Dodal je še, da ribiški dru- žini ni poslal nobene odredbe, saj zato ni pristojen. Na očitke laških ribičev, da si kot ribiški inšpektor ni utegnil ogledati niti kraja pogina, pa odgovarja, da ni pooblaščen niti za odkriva- nje vzroka in povzročitelja pogi- na niti za ugotavljanje odškod- nine, zato bi bila njegova pri- sotnost na mestu pogina rib po- vsem nesmiselna. Povedal je še, da morajo imetniki živali, v tem primeru tisti, ki gojijo in gos- podarijo z ribami, pogin na predpisan način prijaviti orga- nizaciji, ki ima koncesijo za opravljanje veterinarsko-hi- gienske službe in ji trupla po- ginule živali tudi predati. To pomeni, da so ribiči tisti, ki bi morali pobrati poginule ribe. Tudi celjski inšpektor za oko- lje in prostor Milan Bizjak pra- vi, da ni pristojen, da bi z izda- jo odredbe od ribičev zahteval odstranitev kadavrov iz njiho- vega ribolovnega revirja. »Pri- stojnosti inšpektorata za oko- lje in prostor se namreč z ugo- tavljanjem, kdo je morebitni onesnaževalec in povzročitelj, končajo. Kljub temu so zadnji dogodki v Laškem presegli meje zdravega razuma,« dodaja Biz- jak. Ribiči nismo icrivi! v laški ribiški družini nika- kor ne morejo v celoti sprejeti odgovornosti za nastali zaplet, saj, kot pravi Matek »bi bilo ab- surdno pričakovati, da bi sa- mo ribiška družina kot prosto- voljna organizacija skrbela za varstvo voda in na stroške svo- jega članstva sanirala posledi- ce pogina rib, ki ni nič drugega kot vidna oblika neodgovomega odnosa do okolja in življenja«. Zato je Ribiška družina Laško pričakovala in še pričakuje ukrepanje pristojnih inšpekcij- skih služb za preprečitev na- daljnjih podobnih ekoloških katastrof ter za omilitev posle- dic pogina, vključno s povrni- tvijo škode Ribiški družini Laš- ko. Žal do danes še niso dobili nobenega obvestila pristojnih služb ne o vzrokih ne o spreje- tih ukrepih. Po mnenju veterinarskega inšpektorja Zdravka Novaka, ki si je konec prejšnjega tedna ogledal kraj pogina, je v laš- kem primeru prišlo zgolj do kratkega stika pri organizaciji prostovoljne akcije za odstra- njevanje poginulih rib iz reke. »Nelogično je namreč, da ima ribiška družina po ribiško go- jitvenem načrtu dolžnost gos- podarjenja z ribami, po drugi strani pa ni njihova lastnica, saj je po zakonu o varstvu okolja lastnica rib država. Po zakonu o veterinarstvu pa so namreč lastniki živali dolžni poskrbe- ti za odstranitev njihovih tru- pel.« SM Rakovlje komunalno urejajo v zadnjem času, ko se je promet na lokahii cesti skozi Rakovlje v občini Braslovče močno povečal, so bile zahte- ve po izgradnji pločnika vse glasnejše, posebno zaradi več-j je varnosti otrok, ki hodijo v braslovško osnovno šolo. Del pločnika je že zgrajen, istočasno pa so razširili cesto in most čez potok Trebnik. Vse so pripravili tudi za postavi- tev javne razsvetljave. Sedaj pa so pričeli z gradnjo kanala za odplake v dolžini 200 m, ki ga bodo priključili na kana- lizacijsko omrežje. Ob tem pospešeno pripravljajo doku- mentacijo za čistilno napravo v Rakovljah, o kateri že več let resno govorijo. Vsa dela financira Občina Braslovče, vred- ,nost pa je okoli 15 milijonov tolarjev. T. TAVČAR NASI KRAJI IN LJUDJE 9 Njegovo veličanstvo - sladoled Slasten, hranljiv, smetanast ali vodni, sladoled v vseh oblikah je najbolj priljubljena sladica - V naših krajih je higiensko neoporečen Poletno vročino nam v teh dneh pomaga blažiti tudi sladoled. Slovenci ga kupu- jemo predvsem poleti, v zadnjem času pa smo se po- leg njegove okusnosti za- čeli zavedati tudi hranilno- sti, zato ga vse pogosteje uživamo tudi med letom. Sladolede v glavnem deli- mo na mlečne in sadne, pri čemer so lahko pri obeh os- nova mlečne sestavine. Raz- lika je le v tem, da pri aro- matiziranju dodamo sadne sokove, kandirano sadje, čo- kolado... Mlečni sladoledi vsebujejo precej visok delež mlečnih maščob, a precej manj sladkorja, kot denimo popolnoma nemasten sorbet, vodni sladoled, narejen iz so- kov sadežev ali mešanice vo- de in sadnih deležev z dodat- kom arom, sladkorja in emul- gatorjev ter stabilizatorjev. Visoko hranljiv posiadelc Osnovne sestavine za sla- doledno mešanico so mleko, mleko v prahu, mlečna maš- čoba, sladkorji, arome, sta- bilizatorji, emulgatorji in barvila. Poleg mlečne maš- čobe, ki vpliva na okus, aro- mo, gladko strukturo in čvr- stost izdelka, sodita med os- novne sestavine, ki dajejo sla- doledu poln okus in bogato hranilno vrednost, še suha snov mleka brez maščobe, ki vsebuje beljakovine, mlečni sladkor in minerale ter do- dani sladkor. Sladoledni zmesi dodajajo tudi stabili- zatorje in emulgatorje. Sta- bilizatorji poskrbijo za sme- tanast okus ter čvrstost izdel- ka, emulgatorji pa za pena- sto strukturo. Sladoled je na- rejen iz procesa pasterizaci- je, homogenizacije, shlajeva- nja, dodajanja arom, stara- nja mase in zmrzovanja. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je sladoled visoko hran- ljiv. 50 gramov mlečnega sla- doleda, približno ena kepi- ca, vsebuje okoH sto kalorij, kar je toliko kot sadni pol- nomastni jogurt. Vsebuje ve- liko visoko vrednih beljako- vin. Je tudi eden izmed bo- gatih virov osnovnih vitami- nov A, BI, B6, B12, C, D, E, K, zato je sladoled priporoč- ljiv na jedilniku cele druži- Sladoled je cenjena sla- dica že stoletja in o njego- vem nastanku krožijo raz- lične zgodbe. Že rimski ce- sar Neron je pošiljal sužnje v gore po sneg in led, s ka- terim je hladil in zamrzo- val sadne pijače. Stoletja ka- sneje je Marko Polo z Dalj- nega Vzhoda prinesel re- cept za ledeni desert, podo- ben današnjemu sorbetu. Sladoled je lahko prebavlji- vo, hranljivo in okusno ži- vilo, primerno za posladek ali obrok. Sladoled so v zgodnjem sedemnajstem stoletju odkrili Italijani. Vse do leta 1846, ko so izu- mili zamrzovalne omare, je bil izjemno drago živilo in privoščili so si ga lahko le bogati. ne. Pri tem moramo paziti, da kupujemo dobro uskladiš- čen in dobro zamrznjen sla- doled. Zaradi visoke energij- ske vrednosti uvrščamo sla- doled v vrh prehranske pira- mide - med živila z veliko maščob in sladkorja, ki jih moramo uživati v zmernih kohčinah. Paziti moramo, da je zdravstveno neoporečen. Za tiste bolj občutljive pa je priporočljivo, da uživajo pa- kiran, industrijski sladoled, ki je termično obdelan. Poostren nadzor Zdravstveni inšpektorji so tudi letos na začetku poletja poostrili nadzor nad proizva- jalci slaščic in sladoledov. Le- tošnje analize republiškega zdravstvenega inšpektorata kažejo precej boljšo sliko kot pretekla leta. Od 193 odvze- tih vzorcev pri 164 sladoled- nih obratih, jih je bilo le 19 oziroma 9,8 odstotka neu- streznih. 13 vzorcev je bilo neustreznih zaradi povišane- ga števila mikroorganizmov, vendar pa ti še ne predstav- ljajo tveganja za zdravje lju- di, temveč kažejo na dolo- čene pomanjkljivosti pri sa- mi pripravi sladoleda. Stafi- lokoke so ugotovili le v treh primerih in v enem primeru bakterijo cereus, ki izloča toksin. Pri proizvajalcih teh sladoledov so inšpektorji odredih začasno prepoved obratovanja, temeljito čišče- nje, dezinfekcijo in ponovni pregled osebja, vse štiri pa so prijavili tudi sodniku za prekrške. Pri tistih sladole- darjih, kjer so ugotovili pre- seženo število mikroorganiz- mov, pa so odredili higien- sko-sanitarni nadzor nad pri- pravo sladoleda. Zdravstve- ni inšpektorji so v minulih dneh pri 17 slaščičarskih obratih na Celjskem pregle- dali 25 vzorcev sladoleda. Med njimi sta bila le dva vzor- ca, ki sta bila odvzeta v Ce- lju, neustrezna zaradi povi- šanega števila mikroorganiz- mov. Hkrati so zdravstveni inšpektorji opravili vzorče- nje slaščic na 77 odvzemnih mestih. Na analizo so posla- li 83 vzorcev, od tega jih je bilo kar 14 oziroma 16,8 od- stotka neustreznih. Letos inš- pektorji na Celjskem nobe- nemu od sladolednih obra- tov niso izdali prepovedi obratovanja, prav tako niko- gar niso prijavili sodniku za prekrške. Večja sicrb za čistočo Zadnja leta na Celjskem ni bilo primera zastrupitve s sla- doledom. Vodja službe za hi- gieno pri ZZV Celje Simona Uršič je povedala, da zavod proizvajalce sladoledov kon- trolira celo leto, vendar pa vsako leto v začetku junija pripravijo večjo akcijo. »Re- Sladoled cenijo po vsem svetu. Njegovi največji lju- bitelji so prebivalci Nove Ze- landije, ki si vsako leto pri- voščijo kar 26,3 litra na pre- bivalca, sledijo Američani z 22,5 litra, v Evropi pa so na prvem mestu Švicarji s 14,4 litra in Italijani, ki po- jedo na leto 8,2 litra slado- leda. Slovenci pojemo oko- li 4 litre sladoleda na prebi- valca na leto, vendar pa se njegova priljubljenost iz leta v leto veča. zultati analiz sladoledov na Celjskem kažejo, da so neo- porečni. Letos smo odvzete vzorce poslali le na mikro- biološko analizo, od aditivov pa smo kontrolirali le barvi- la in rezultati so se v primer- javi s prejšnjimi leti bistve- no izboljšali«. Eden od raz- logov za boljše rezultate gre pripisari dejstvu, da slaščičar- ji sladoleda ne izdelujejo več na klasičen način, temveč ve- činoma iz že pripravljenih praškov, pasteriziranega mle- ka in s pomočjo pasterizator- ja. Že proizvajalci sestavin morajo zagotoviti nadzor, pa tudi pri samih proizvajalcih sladoledov opažajo večjo hi- gieno. Celjski ZZV ima po- godbe o izvajanju nadzora z 12 slaščičarskimi obrati, v katerih slaščičarje in slado- ledarje že na začetku sezo- ne opozarjajo na pravilno shranjevanje že pripravlje- nih sladoledov in uporabo pribora. Večina sladoled že postreže v komet s prtičkom, največ pa v zadnjem času opozarjajo na nevarnost okužb, ki se skrivajo v lonč- kih, kjer prodajalci izpira- jo prijemalko za sladoled. Le-to bi morali spirati pod tekočo vodo. Večina je tudi to pomanjkljivost že odpra- vila. SERCeA MITIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Glavno, da je okusen Da ljudje redko oziroma nikoli ne razmišljajo o tem, kakšen sladoled jedo, smo se lahko prepričali, ko smo po celjskih ulicah mi- moidoče povprašali, kaj menijo o tem. Vsak ima rad drugačen okus, po- membno je le, da je slado- led dober. Franci Jakopič iz Maribo- ra: »Najraje jem običajne sla- dolede z okusom vanilije in čokolade, manj pa eksotič- ne. Že večkrat sem se vpra- šal, kaj zmešajo v sladoled, vendar menim, da z njim ni nič narobe. Sam še nisem imel kakšne negativne izkuš- nje.« Prodajalec sladoleda: »Med ljudmi so priljublje- ni vsi okusi, nekaterim so všeč sadni, spet drugim bolj čokolada. Lahko pa zatr- dim, da imamo dober sla- doled in da so naše stranke zadovoljne. Poslovne skriv- nosri ni, če dodaš pravo ko- ličino potrebnih sestavin in se pri delu potrudiš, je sla- doled dober.« Želj ko in Jolanda Brav- šek iz Celja: »Najraje imava okus stračatele in vanilije. Ni- koli ne razmišljava, kaj je v sladoledu, ni pomembno, glavno je, da je dober.« Ivan iz Maribora: »Po na- vadi jem lešnik in stračate- lo. O oporečnosti ne razmiš- ljam, če bi razmišljal o se- stavi sladoleda, ga verjetno sploh ne bi maral.« Vinko Kraje iz Celja: »Moji najljubši okusi so rum-punč, stračatela, vanilija in pa sad- ni okusi. Sladoled kupujem vedno pri istem slaščičarju, ki mu zaupam.« LEA KOMERIČKI Foto: GAŠPER DOMJAN Jeseni tudi jasli v vrtcu v Rimskih Toplicah bo jeseni začel delovati oddelek jasli. Pred kratkim so namreč posodobili vrtec, naložba v iz- gradnjo prizidka in nove dovozne ceste pa je občino Laško stala 75 milijonov tolarjev. Vrtec ima 180 kvadratnih me- trov novih prostorov, hkrati pa so prenovili tudi stare skupne prostore. Doslej so imeli v Rimskih Toplicah pod okri- ljem vrtca organizirano le družinsko varstvo. (SM) Kres in žetev Tudi v krajevnih skupnostih na področju občine Šo- štanj se v poletnih mesecih vrstijo številne zanimive na- rodopisne in druge prireditve. Kresne običaje so predstavili v Topolšici, kresovanja pa je bilo v Zavodnjah, na Zalezinovem vrhu. Turnir v ženskem nogometu so pripravili v Lokovici, kolesarili pa so v Gaber- kah. V Šoštanju na tamkajšnjem bazenu je bila letos spet Šo- štanjska noč, na rokometnem igrišču pa drugič koncert Šo- štanj rola. V Gaberkah so pripravili že tradicionalni Praznik žetve in kruha, v Topolšici, kjer je farni patron sv. Jakob, pa je bila Lepa nedelja. Na prireditvi Veselje ob Toplici so v Topol- šici predstavili stare šege in opravila, pripravili so tudi tradicionalno nogometno tekmo »med suhimi« in »debelimi«. V Lajšah je bilo srečanje motoristov in že tradicionalno sreča- nje harmonikarjev. V nedeljo, 19. avgusta, pa bo pred gasil- skim domom v Šoštanju mestno tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. V Gaberkah bodo ish dan na pro- storu pred starim gasilskim domom kravje dirke. ML Št. 33-16. avgust 2001 10 NASI KRAJI IN LJUDJE Odličnjak iz iViarijine vasi Med tremi nagrajenci občine Dobje je bil letos tudi učenec tamkajšnje osnovne šole Milan Re- snik iz Marijine vasi. Kdo je mladi nagrajenec iz kraja z nenavadnim ime- nom? Turistični vodnik nam je bil kar župan občine Dobje Franci Salobir, ki nas je po- peljal čez občinsko mejo Dobje - Laško mimo Maro- fa z ribnikom in ateljejem akademskega slikarja Goce- ta Kalajdžiskega proti Jur- kloštru. Če je republiška po- vezovalna cesta z Rimski- mi Toplicami na območju občine Dobje od letošnje- ga praznika dalje obnovlje- na in asfaltirana, pa je na odseku od meje pri mostu čez Gračnico mimo Maro- fa še vedno makadamska. Na koncu Marofa smo v vi- soki travi in grmovju zagle- dali smerokaz, ki nas je us- merjal v Marijino vas. Do- ber kilometer smo se pelja- li po ozkem asfaltu med po- lji, travniki, sadovnjaki in gozdom. Po travnato gra- moznem kolovozu smo se spustili v dolino, kjer je naš- la mesto Resnikova doma- čija. Oče Marko in mama Marija ter sin Milan so bili doma, drugega sina Andre- ja nismo videli. Milan je letos končal osemletko. Vseh osem let je bil odhčnjak in je poleg ob- činskega dobil tudi poseb- no županovo priznanje. Naj- ljubša mu je matematika, kjer je dosegel tudi največ uspehov in ima veliko zbir- ko Vegovih priznanj. Všeč mu je tudi zgodovina, če- prav arheolog ne bi bil, ker je to preveč dolgočasno de- lo. Tako si ga vsaj mladi Mi- lan predstavlja. Rad ima šport, posebej nogomet. Be- re, pogleda televizijo, po- skrbi za domače živali. Vča- sih je uspešno vodil kakšno šolsko prireditev. Je razgle- dan in trezno razmišljujoč fant, ki bo šolanje nadalje- val na Gimnaziji Celje-Cen- ter. In kje so prijatelji? »Čez hrib!« pokaže Milan z roko v smeri, kjer se vrh hriba in nebo stikata. »Takole dobrih pet minut imam do prvega in kar nekaj časa traja, da se nas zbere več in nas je za nogometno ekipo,« pojas- njuje v veliki sobi, kjer sta na vidnem mestu tudi obe zadnji občinski priznanji. Poleti se hodi občasno ko- pati v Rimske Toplice, si- cer pa je do vsakega malo večjega kraja daleč. Med poukom je vstajal ob pol še- stih in od doma do Marofa je vsak dan prehodil po šti- ri kilometre, potem pa z av- tobusom do Dobja. Še tež- je bo jeseni, ko bo treba vsak dan v šolo v Celje. »Zadnja zima je bila mila in je še kar šlo. Kadar je več snega, ostanem kakšen dan ali dva doma. Sicer pa gre zjutraj prvi od doma oče in napra- vi gaz do vrha, kjer ima v pomožni garaži avto. Pa saj gre!« Ime je ostalo o svoji vasi ve kar nekaj zanimivih podatkov. »Mari- jina vas ima več zaselkov in 32 hišnih številk z okoli 100 prebivalci. Med vsemi so ve- like razdalje, saj so le po- redko skupaj po dve ali tri hiše. Včasih je bila tu kape- la, pa so jo podrli. Po eni verziji naj bi tu stanovala neka Marija in so rekli - gre- mo k Mariji na vas! Sicer pa so se v bližnjem Jurklo- štru leta 1172 naselili kar- tuzijani, ki so postavili sa- mostan in Marijino cerkev, zato so kraj tudi imenovaU Dolina sv. Marije.« V kraju ni nobenega cerk- venega objekta niti verske- ga znamenja. Krajevne za- nimivosti? V zaselku Zalo- ge je živela babica Kristina Ravtar, ki je na našem ob- močju pomagala pri mno- gih porodih. Na domovih, seveda. Pri Treh studencih črpajo vodo in jo pošiljajo po novem vodovodu do pip v Laškem. Ljudje se v glav- nem ukvarjajo s kmetijs- tvom in hodijo na delo v Jur- klošter. Rimske Toplice, na Planino pri Sevnici, h kak- šnemu obrtniku v bližnji okolici... Župan Franci Salobir med pogovorom doda, da je to eden redkih krajev, ki mu med bivšim režimom niso zamenjali imena. Zakaj? »Ker je Bogu za hrbtom in ga niso opažih!« Iz Marijine vasi se zdaj od- Učni učenec Milan Resnik odpravlja v beli svet. Prva večja postaja je Celje. Kje se bodo ustavile poti njego- vega izobraževanja? Morda bomo čez leta rekli: »Ta strokovnjak pa prihaja iz Marijine vasi!« TONE VRABL Občinski nagrajenec Milan Resnik iz Marijine vasi in župan Občine Dobje Franci Salobir. MODRI TELEFON Kaj se točkuje? Etažni lastniki stanovanj oziroma stanovanjskih hiš v Celju so pred dnevi prejeh odločbe o odmeri nadomesti- la za uporabo stavbnih zem- ljišč. Našega bralca Toneta iz Ulice V. Prekomorske bri- gade je zmotilo, da so mu pri odmeri nadomestila v komu- nalno opremljenost stavbiš- ča točkovali tudi javno raz- svetljavo ter plinski priklju- ček, čeprav ničesar od tega lastniki stanovanj v njiho- vem bloku ne morejo kori- stiti. Javna razsvetljava v uli- ci sicer je, a najbližja svetil- ka je precej oddaljena od blo- ka, plinskega priključka v bloku pa sploh ni. Za odgovor smo povprašali Janka Trobiša iz Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje: »V ZPI smo bili dolžni v skla- du z veljavnim Odlokom o na- domestilu za uporabo stavb- nega zemljišča posredovati pristojnemu davčnemu orga- nu podatke o zavezancih in zeniljiščih za nadomestilo. Ker je bilo ugotovljeno, da je evi- denca nadomestila nepopolna in pomanjkljiva, smo v Mest- ni občini Celje letos pristopili k obsežnejši dopolnitvi eviden- ce nadomestila. Pri tem so s svojimi podatki oziroma urad- nimi evidencami sodelovala javna podjetja in druge orga- nizacije. Ker smo ugotovili, da se določila odloka zlasti v ti- stem delu, ki določa, da se pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča upoštevajo dejanske možnosti priključi- tve na naprave in ne samo de- janska priključitev, ne izvaja- jo v celoti, smo zahtevali po- datke o možnostih priključi- Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinar Branko Jeranko. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med pone- deljkom in petkom do 17. ure za- stavite tudi po telefonu 42-2&€00| tve na komunalne vode, ki jil upravljajo javna podjetja. S te- mi podatki se je dopolnila evi- denca nadomestila, ki je os- nova za odmero nadomestila.« Našemu bralcu Tonetu v ZPI ne morejo konkretno odgovo- riti, svetujejo pa mu, da na oprav- ljeno točkovanje poda ugovor na Davčni urad Celje, kjer ga bodo prepustili v reševanje pri- stojni službi mestne občine. »Na splošno, ker ne vem, za kateri konkreten objekt v Uli- ci V. Prekomorske brigade gre, pa menim, da gre glede plino- voda za primer, ko objekt ni dejansko priključen - ima pa možnost priključitve na primar- no in sekundarno plinovodno omrežje,« še pravi Trobiš in do- daja, da je prav tako nemogo- če odgovoriti glede javne raz- . svetljave: »Pri pristojni občin- ski strokovni službi sem lahko preveril zgolj to, da v ulici ob- staja javna razsvetljava - ni pa mogoče odgovoriti, ali tudi pred konkretnim blokom.« IS Faturjevi s trojčki in en dan starejšim teletom. Trojčki na Faturjevi kmetiji Zadnje dni julija in prve dni avgusta si bodo na kmetiji Fa- tur v Slatini pri Ponikvi do- bro zapomnili, saj so v hlevu dobili enajst telet, od tega ene dvojčke in celo prve trojčke. Srečni gospodar Janez Fa- tur je bil v soboto, 4. avgusta, presenečen, ko se je začel po- rod pri kravi Šari. Na pomoč je poklical soseda - očeta in si- na - vsi trije pa so bili priča ne- vsakdanjemu dogodku. V sla- mi so se znašli trojčki, ki so bili kmalu pokonci in so se ve- selo oblizovali. Dva sta tehtala po okoli 30 kg, eden pa 25 kg. Kravo Šaro je gospodar Ja- nez pred petimi leti pripeljal z znane živinorejske kmetije Žni- dar na Dolgi Gori, kjer so lani dobiU enega najsodobnejših hlevov na širšem celjskem ob- močju. Šara je doslej povrgla dvakrat po eno tele. »Porod je bil končan v dobrih desetih mi- nutah,« se spominja srečnega dogodka gospodar Janez, ki ne skriva zadovoljstva nad novo pridobitvijo, z njim pa so ve- seli tudi žena Martina, sin Jani z ženo Brigito ter vnukoma Ma- tejem in Mihcem. »Letošnje po- leUio obdobje je res plodno, saj smo v kratkem času dobili enajst telet, od tega enkrat dvojčke in enkrat trojčke,« je pojasnjeval med večernim delom v hlevu. Trojčki so bili takoj umaknje ni v poseben prostor, kjer prve dni življenja živijo nepriveza- ni, družbo pa jim dela tele, ki je starejše le en dan. Po nesrečnem poginu piš- čancev je to pravi obliž na družinske rane. Vse kaže, da S£ bo število telet v Faturje- vem hlevu v naslednjih dneh še povečalo. »Če bo šlo tako naprej, bomo moral poskr- beri za telečji dom ali vrtec,« je odločen Janez Fatur, sicer zaljubljen v delo na kmeti- ji, kjer se ob živinoreji in farmi piščancev ukvarjajo tu- di s kmečkim turizmom. TONE VRABL Št. 33-16. avgust 2001 .NAŠI KRAJI iN LJUDJE 11 Srebro na matematični olimpiadi v Pragi je bilo 8. Medna- rodno matematično tekmo- vanje študentov - matema- tična olimpiada. Tekmova- nja se je udeležilo okoli 190 študentov univerz iz 25 dr- žav celega sveta. Tekmovanja so se udele- žili tudi štirje študentje Uni- verze v Ljubljani, med ka- terimi je bil tudi študent 2. letnika Fakultete za mate- matiko in fiziko Jure Kali- šnik iz Šempetra v Savinj- ski dolini. Jure je bil letos na tekmovanju prvič, kajti večinoma gredo na tekmo- vanja študenti višjih letni- kov, ki imajo več znanja in zato tudi nekoliko več mož- nosti za uspešno reševanje problemov. Kljub temu pa je bil Jure na tekmovanju zelo razpoložen in je osvo- jil 2. nagrado - srebrno priznanje, za zlato sta mu zmanjkali le dve točki. Med drugim je Jure dosegel tudi boljši rezultat od vseh štu- dentov z oxfordske univer- ze, na kar je še posebej po- nosen. Ekipno je bila naša univerza med najboljšimi, saj so naši študentje poleg Juretovega srebra osvojili še po eno zlato in bronasto priznanje ter pohvalo. T. TAVČAR Jure Kališnik pri svojem računalniku. Nihče ni štel cvetov, ki so jih porabili za cvetličenje živali med pripravo razstave v Mozirskem gaju. Živali v parku cvetja Včeraj so v Mozirskem gaju odprli razstavo Cvetje in ideje 2001, ki so jo pope- strili z živalskimi liki, iz- delanimi iz cvetja. Razstava, ki so jo zaradi sla- bih izkušenj z vremenom pre- stavili z jesenskega časa, bo na ogled do nedelje, 19. av- gusta, v tem času pa v parku pričakujejo 15 tisoč obisko- valcev. Nič čudnega, saj je v gaju poleg »cvetočih« živali na ogled ogromno drugega cvet- ja, organizatorji pa so pripra- vili še razstavo malih živali in ptic ter obogatili etnograf- ske objekte. Razstava bo vsak dan na ogled do 19. ure. U. SELIŠNIK Prenovljen i balkon muzeja Od 1. do 15. avgusta jel bil Muzej novejše zgodovi- j ne Celje, kot tudi leta prej,] zaradi vzdrževalnih del za- j prt. Letos so se poleg red- nih vzdrževalnih del skupaj z oddelkom za družbene de- javnosd Mestne občine Ce- lje odločili tudi za sanaci-; jo muzejskega balkona. Na- ložba je bila nujno potreb- na zaradi slabe izolacije. Ob vsakem dežju je namreč za- j makalo. Prenova balkona,] ki služi tudi muzejski ka-1 varnici, je ocenjena na prib-^ ližno milijon tolarjev. De-i la je izvajalo Gradbeništvo! Vrhovnik. S.B.i Doberdanček na savinjskih cestaii Za Podčetrtkom, Ptujem, Bledom in Ljubljano je turistični vlakec pripeljal tudi v Savinjsko dolino. Vlakec bo na pobudo Turistične agencije Dober dan povezal zanimive turistične točke tega predela. Doberdanček je julija prvič »prisopihal« v Logarsko dolino, videli smo ga na turistični prireditvi Dan hmeljarjev v Braslovčah in v Kalah pri Ponikvi, v prihodnje pa naj bi na drugačen način spodbudil večji obisk znane kraške jame Pekel in antičnega parka v Šempetru. »S turističnimi kmetijami se dogovarjamo za ponudbo paketov, ki bi bili zani- mivi predvsem za obiskovalce bližnjih zdravilišč. Prepreka za organizatorje je prišla pred kratkim, ko so po novi zakonodaji >odklopili< dodatni vagon, s tem pa agenciji skoraj onemogočili ponudbo in poslovanje,« so povedali v agenciji Dober dan. Kljub temu bo Doberdanček še naprej sopihal po savinjskih cestah, v goste pa ga lahko povabijo tudi organizatorji katere izmed številnih prireditev, ki jih pripravljajo v Savinjski dolini. US, Foto: TT DESKANJE PO SPLETU Vse o internetu ste se že kdaj vprašali, kam bi vas odpeljal vaš br- skalnik, če bi v ukazno okence vpisali vvww.inter- net.com? Naj vam kar od- govorim: prišli bi na enega izmed najboljših strokov- nih spletnih magazinov na internetu. lnternet.com je namreč obsežen in temeljit vir informacij, povezanih z industrijo informacijskih tehnologij (IT). Na osnovni strani boste ta- ko poleg obveznih novic iz IT sveta našli kar šestnajst različnih kanalov, kot jim pravijo - ali področij, po do- mače. Gremo kar po vrsti: In- ternetne tehnologije, E-po- slovanje in marketing, Raz- voj spletnih aplikacij, Win- dovvs tehnologija, Unix teh- nologija. Mobilni internet in tako naprej... Za temi imeni se skrivajo skrbno izbrane po- vezave do spletnih strani, ki ponujajo vrsto koristnih in- formacij. Sicer pa je že na sami stra- ni mogoče najti precej kako- vostnih podatkov, večina člankov pa je povezana s CyberAtlas.com, odhčno ra- ziskovalno in referenčno stra- njo, ki je prav tako kot Inter- net.com last ameriške INT Media Group. Slednja ima v lasti še nekaj drugih podob- nih projektov, organizira pa tudi številne konference in se- minarje na področju informa- cijskih tehnlogij. Pa dovolj o podjetju, končno tole ni re- klamni zapis, kajne. Raje si še malo poglejmo samo splet- no stran. Stran je enostavna in pre- gledna. Če veste, kaj iščete. vam ne bo težko. Tu je tudi obvezno iskanje po ključnih besedah in takoimenovani Povver Search, napredno is- kanje, s katerim lahko zoži- te izbor ter iščete po točno določenih segmentih in ba- zah podatkov. Če se izgubi- te, lahko uporabite tudi zem- ljevid celotnega spletišča. Skratka, da ne bom preveč utrujal: treba je le vedeti, kaj natančno želimo izvedeti, nič drugega. Če želite informacije do- bivati v vaš poštni nabiral- nik, se lahko naročite na eno izmed številnih list, oziro- ma poštnih seznamov. Tu je izbira zares velika, izbira- te lahko med skoraj 250 li- stami, od povsem tehničnih do marketinških in mena- džerskih. Skratka, vse o in- ternetu. Na tej strani me je za tre- nutek zmotila ne preveč po- srečena uporaba javascripta za viseče menije pod kanali, oziroma področji. Vendar to niti ni tako vnebovpijoče in vsebina kmalu zasenči ta dro- ben tehnološki spodsljaj. Običajnemu uporabniku vsa stvar najbrž niti ne bo padla v oko. Končno pa je Inter- net.com naslov za profesio- nalce, ki se ukvarjajo z in- formacijskimi tehnologija- mi, koristne informacije pa bodo našli tudi manj zahtev- ni uporabniki. Vasja Ocvirk vasja@slowvvwenia.com Št. 33-16. avgust 2001 12 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Starši, odprite denarnice! Prvi šolski dan, letos 3. september, se približuje s svetlobno hitrostjo. Neka- teri šolarji že nestrpno ča- kajo, da bodo prestopili prag šole, drugi pa bi brez- skrbne počitnice najraje še malce podaljšali. Prihaja- joči dnevi pa zagotovo ni- so brezskrbni za starše, ki bodo morali precej globoko seči v denarnice, da bodo njihovi šolarji pred vstopom v novo šolsko leto oprem- ljeni z vso potrebno »mu- nicijo«. V Naši knjigi so se pose- bej za nas potrudili in izra- čunali povprečne cene no- vih učbenikov in delovnih zvezkov za posamezni raz- red osnovne šole. Prvošolč- kom, ki letos vstopajo v de- vetletni program osnovne šo- le, bodo morali starši name- niti okoli 5 tisoč tolarjev, pr- vošolčkom osemletke pa okoli 13 tisoč tolarjev. Za drugošolce bodo starši od- šteli okoli 9 tisoč tolarjev, za tretješolce približno 15 tisoč tolarjev, za četrtošol- ce pa okoli 14 tisoč tolarjev. Petošolec bo starše stal okoli 24 tisoč tolarjev, šestošolec okoli 36 tisoč tolarjev, sed- mošolec okoli 44 tisoč to- larjev, za osmošolca pa bo- do morali odšteti okoli 46 tisoč tolarjev. Za prvi letnik gimnazije stanejo učbeniki in delovni zvezki približno 50 tisoč to- larjev, za prve letnike poklic- nih šol pa nekoliko manj. Pri višjih letnikih srednje šole, vedno bolj tudi pri osnovno- šolcih, je cena težko določ- ljiva, saj je na voljo več raz- ličnih učbenikov za vsak raz- red oziroma letnik, od šole pa je odvisno, katere bo iz- brala. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport že tretje leto pomaga šolam, ki uvajajo devetletko, z enkratno fi- nančno pomočjo v višini 4 tisoč tolarjev za vsakega učenca prvega razreda. V le- tošnjem letu bodo šole ta sredstva prejele predvido- ma 30, avgusta. Obenem je ministrstvo za učence iz družin, prejemnic denarne- ga dodatka, po predpisih so- cialnega varstva zagotovilo še dodatno pomoč pri na- kupu delovnih zvezkov v polovični višini cene. Gneča v knjigarnah Avgust je mesec, ko v knji- garnah vlada nepopisna gne- ča. Celjske knjigarne so z uč- beniki za osnovnošolce in srednješolce dobro založe- ne. Vse pa čakajo še na uč- benik Vsak dan slovenščina, ki naj bi se na knjižnih poli- cah knjigarn znašel konec te- ga ali v začetku prihodnje- ga tedna. V celjskih knjigarnah je plačilo učbenikov in delov- nih zvezkov, poleg gotovine in plačila s kartico, možno tudi na obroke. V Naši knji- gi in v Državni založbi Slo- venije nudijo plačilo na tri obroke oziroma čeke, prav tako pa je možno obročno plačevanje v Antiki in v Mla- dinski knjigi. Naša knjiga in Antika nu- dita možnost odkupa rablje- nih učbenikov. Naša knjiga ima na zalogi predvsem rab- ljene učbenike za osnovno- šolce in prvi letnik srednje šole. Antika pa tako za os- novnošolce kot tudi srednje- šolce. Rabljeni učbeniki so največ za četrtino cenejši od novih, odvisno od tega, ka- ko dobro so ohranjeni. Zaradi naraščajoče gneče so se v Naši knjigi odločili delovni čas podaljšati za eno uro. Tako bo knjigarna med tednom odprta do 20. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Ta delovni čas bo veljal od 16. avgusta do 16. septem- bra. Učbeniški skladi- cenejša pot Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je že leta 1994, da bi pomagalo učen- cem in dijakom ter njihovim staršem do čim večje dostop- nosti učbenikov, pričelo z uvajanjem šolskih učbeniš- kih skladov v osnovne šole, pred štirimi leti pa tudi v srednje šole. Izposojevalni- na, ki jo šola zaračuna upo- rabnikom sklada, ne sme biti višja od tretjine maloprodaj- ne cene vseh izposojenih uč- benikov. Ministrstvo tudi v letošnjem letu za celotno po- dročje učbenikov namenja okoli 280 milijonov tolar- jev. Učbeniški skladi so na os- novnih šolah obvezni in jih imajo vse šole. V vseh osnov- nih šolah si učbenike iz skla- da povprečno izposoja 70 od- stotkov učencev, večinoma si sposojajo celotne komple- te, nekateri pa le posamič- ne učbenike. Poleg tega mi- nistrstvo krije šolam tudi dve tretjini nakupa učbenikov za 2. razrede, za ostale razre- de devetletne osnovne šole si šole iz sredstev, ki so jih zbrale z izposojevalnino uč- benikov v okviru učbeniških skladov, same kupijo po- trebne učbenike. V prime- ru, da posamezna šola sred- stev v ta namen ne bi mogla zagotoviti, lahko ministrstvu pošlje prošnjo za finančno pomoč. Za srednje šole učbeniški skladi niso obvezni, večino- ma pa jih šole imajo. V zad- njem letu po učbenikih iz sklada vse bolj povprašuje- jo gimnazije. Sicer pa si v srednjih šolah, ki imajo vzpostavljen učbeniški sklad, učbenike izposoja skoraj po- lovica vseh dijakov. Izposo ja učbenikov se v srednjih šolah letno povečuje za sko- raj deset odstotkov. V neka- terih šolah lahko dijaki iz- posojene učbenike tudi od- kupijo in zanje doplačajo preostali dve tretjini zneska. V Celju pa dijaki nekaterih , šol v prvih septembrskih dneh ocganizirajo sejem rab- ljenih učbenikov, kar je še ena možnost cenejšega na- kupa za tiste, ki želijo imeti svoje učbenike. SABINA KRANJEC Košarkarsko igrišče pri Gimnaziji Celje-Center je med rekreativnimi košarkarji zelo priljubljeno. Obrabljena igrišča športno igrišče pred Gimnazijo Celje-Cen- ter popoldne, preko poletnih počitnic pa tudi pozno v večerne ure, zasedajo rekrea- tivni košarkarji. Mestni svetnik Matjaž Klenovšek je zato že spomladi predlagal, da bi na igrišče namestili še štiri koše s pregibnimi obroči, za igralce pa zagotovi- li tudi vodovodno pipo s pitno vodo. V občinskem oddelku za družbene dejav- nosti so po posvetovanju z vodstvom Gimna- zije Celje-Center, ki v imenu ministrstva za šolstvo, šport in znanost upravlja z igriščem, obe možnosti zavrnili. Namestitev vodovod- ne pipe sicer ne bi bila problematična, ven- dar v šoli opozarjajo, da bi bili s tem kar pre- cejšnji stroški, vprašljivo pa je tudi čiščenje igrišča. Namestitev dodatnih košev s pregilD- nimi obroči pa so odsvetovali strokovnjaki, ki menijo, da so za zunanja igrišča veliko bolj primerni koši s takoimenovanimi težkimi zu- nanjimi obroči, ki niso občutljivi na vremen- ske vplive in prenesejo velike obremenitve. Ob tem pa v Celju ugotavljajo, da je zaradi pogoste zasedenosti igrišča že močno obrab- ljena plastična prevleka tal pod koši. Podobno je tudi na drugih odprtih šolskih športnih igriščih, zato bodo morali v Celju skupaj s šolami poiskati rešitev, kako zagotoviti de- nar za prenovo. I. STAMEJČIČ Foto: G. DOMJAN Na Hudinji letos brez telovadnice Učenci osnovne šole Hu- dinja bodo novo šolsko le- to začeli brez telovadnice. Po časovnem načrtu izgrad- nje prizidka naj bi bila de- la končana v osmih mese- cih, kar pomeni, da bodo brez telovadnice vse leto. Kdo bo gradil prizidek, še ni znano, saj trenutno po- teka vrednotenje prispelih ponudb. Komunalna direkcija Mest- ne občine Celje je pred do- brima dvema mesecema ob- javila javni razpis za oddajo naročila gradbenih del obno- ve in dograditve Osnovne šole Hudinja s telovadnico. Na raz- pis je v predpisanem roku prispelo sedem ponudb. Pri- javili so se Vegrad, CM Ce- lje, Gradiš Inženiring, SCT, Posavje Sevnica, Gradbeniš- tvo Božičnik in Ingrad VNG. V skladu z objavljenimi kriteriji bo petčlanska komi- sija izdelala poročilo, na os- novi katerega bo izbran iz- vajalec del. V roku osmih dni bodo lahko ponudniki vlo- žili zahtevek za revizijo po- stopka javnega naročila. V primeru, da takšnih zahtev- kov ne bo, bo Mestna občina Celje podpisala pogodbo z iz- branim izvajalcem in dela se bodo lahko končno začela. »V teh dneh rušijo in odstra- njujejo staro telovadnico, kar pa ne sodi v dela v sklopu jav- nega naročila iz razpisa,« po- jasnjuje ravnatelj Jože Berk. Ker bodo tako učenci brez te- lovadnice, bodo morali delo prilagodili tako, da učenci gle- de športne vzgoje ne bodo pri- krajšani. V primeru lepega vre- mena bo pouk športne vzgo- je na prostem, ko bo vreme slabo, pa bodo to dejavnost izvajali v za to posebej pri- pravljeni učilnici. Del ur šport- ne vzgoje bodo izvedli tudi tako, da bodo urnik prilago- dili in športno vzgojo organi- zirali v obliki strnjenih dejav- nosti v nekaterih športnih ob- jektih v Celju. Vrednost naložbe po pro- jektnem predračunu je oce- njena na skoraj 524 milijo- nov tolarjev, ki jo bodo sofi- nancirali iz sredstev prora- čuna RS. Z drugo fazo nalož- be, obnovo starega dela zgradbe, naj bi pričeli prihod- nje leto v času poletnih po- čitnic. S.B. Obnovljena šola za praznik že nekaj časa delavci Remonta iz Celja obnavljajo podružnično osnovno šolo na Go- milskem. Šolska stavba je bila že v zelo slabem stanju, sedaj pa bo v celoti obnovljena. Tako ima novo streho, okna in fasado. Obnovili so tudi sanitarije in druge prostore. Obnova bo občino Braslovče stala 20 milijonov tolarjev, končana pa bo predvidoma do začetka novega šolskega leta, slovesna otvoritev pa bo ob prazniku občine Braslovče, ki ga letos praznujejo na Gomilskem. T. TAVČAR Št. 33-16. avgust 2001 Celjske knjigarne so z učbeniki dobro založene - Učbeniški skladi so še vedno ena najcenejših možnosti \ i KULTURA 13 Knežji dvorec pred gradom Prireditve Poletja v Celju, knežjem mestu naj bi bile na zavidljivi ravni Dobra polovica prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu, v organizaci- ji Mestne občine Celje, je že mimo. Tiste, ki se še obetajo, bodo prav ta- ko kot julijske prinesle nekaj pro- gramskih vrhov, je prepričana direk- torica Zavoda za kulturne prireditve Alenka Domjan, kjer so koordinatorji prireditev in kjer poskrbijo za meseč- nik s ponudbo prireditev v mestu. Ti- ste, ki sodijo v sklop poletnega Ce- lja, so posebej označene. Na vprašanje, kako ocenjuje prvo po- lovico prireditev, obisk na njih in pri- zorišča, Alenka Domjan pravi, »da so bile letošnje prireditve po svoji vsebin- ski zasnovi zastavljene tako, da zaje- majo celotno populacijo ljudi v mestu. Tako Celjani lahko izbirajo med prire- ditvami za mlajšo in starejšo generaci- jo. Torej po zgledu: za vsakogar nekaj.« Celje ima letos dve osrednji prizo- rišči: Knežji dvorec in Stari grad. Ka- tero od njih je bolj obljudeno? Zatrdim lahko, da je letos to Knežji dvor, kjer je bila večina prireditev zelo dobro obiskanih in kar nas zelo veseli, med obiskovalci, četudi je bila prire- ditev klasičnega značaja, je v poletnih večerih vse več mladih. Ali na račun bolj obljudenega Knež- jega dvorca trpi grajsko prizorišče nad mestom? Po izjavah nekaterih Celja- nov, to precej sameva. Še več. Nekateri celo omenjajo kon- kurenčnost med obema prizoriščema oziroma organizatorji, ki prirejajo ve- čere na tem ali onein letnem prizoriš- ču. Katero od prizorišč je po vašem mne- nju v prednosti? Brez dvoma Knežji dvorec, ker je to prizorišče v samem mestu, ker je ob večerih na voljo dovolj parkirnih mest, ker se je mogoče v večernem hladu spre- hajati po mestu, nakupovati in potem spotoma zaviti k ogledu kakšne prire- ditve. Čeprav je ta objekt še v obnovi, je v soju reflektorjev in zvezd vseeno zelo markanten in se je že nekako vse- lil v zavest ljudi... ...in se ga ne drži več sloves nekda- nje vojašnice... Pa vendar je bil vsa dolga leta v očeh Celjanov Stari grad priljubljeno letno gledališče. Obnovljen ima še toliko več možno- sti, da to tudi ostane. Problem je logi- stika; prevoz na Stari grad... parkiriš- ča... kljub bližini tudi odmaknjenost iz mesta, kamor se mlajši sicer podajo peš, starejši obiskovalci pa manj pogo- sto. In ta problem povzroča organiza- torjem skrbi, saj morajo zagotoviti do- volj ljudi na prizorišču, to pa bi se dalo pogosto uresničiti le z organiziranimi prevozi, kar bi predstavo ali koncert močno podražilo. Zato se organizator- ji že sami raje odločajo za spodnje pri- zorišče. Potrebno bo najti ravnotežje med obema prizoriščema ali pa bo ob- čina morala razmisliti o tem, da bo krila stroške avtobusnega prevoza na grad. Pa vendar bo z nekaj tisoč obisko- valci na srednjeveški dan, ki bo 25. avgusta na Starem gradu, očak zno- va podrl rekord v številu obiskoval- cev na tem prizorišču... To pa je tudi največja poletna prire- ditev »Poletja v Celju, knežjem mestu«, ki traja domala ves dan in pozno v ve- čer in se ni bati za obisk. Kaj pa ostale prireditve v tem me- secu? Strnjene so prav v čas srednjeveške- ga dogajanja na gradu. Večer pred tem bo na grajskem prizorišču znova zaži- vel grški mit o Alkestidi, ženski, ki se je žrtvovala za svojega moža, 26. avgu- sta bo večer srednjeveških plesov in glas- be in 27. avgusta - znova v mestu, v dvo- rani SLO Celje - podelitev Veronikine nagrade, kar pa je postala odmevna, vse- slovenska in zelo uveljavljena priredi- tev v organizaciji Fit Medie. V primerjavi z minulimi leti ima or- ganizator, se zdi, letos veliko manj problemov z odpovedmi posameznih prireditev. Alenka Domjan V juliju je bila samo ena odpoved, pa še ta iz objektivnih razlogov. V avgustu nobene. Brez dvoma je to v primerjavi z leti poprej dober dosežek. Odbor za prireditve se je sestal tudi v počitniškem času, kar sicer ni obi- čaj. Kaj ste obravnavali? PregledaU smo, kako so poletne igre »utečene« in navrgli nekaj razmišljanj, kako jih organizirati v prihodnje. Čla- ni odbora so menili, da so letošnje, še- ste prireditve, glede na pičle gmotne zmožnosti, na zavidljivi ravni. Ponov- no je v pogovoru zaživela ideja o festi- valskem konceptu poletja z opredelje- no vsebino in krajšim časovnim obdob- jem. Organizacijo festivala bi kazalo z javnim razpisom prenesti na enega or- ganizatorja, ki bi iskal tudi sponzorje. Mestna občina pa bi ostala pokrovitelj in delno tudi financer, ki bi opredelil tudi pogoje. MATEJA PODJED Rop stoletja Ben Affleck in Matt Da- mon trdita, da sta pred ča- som ugotovila, da jima nih- če ne ponudi vloge, kakršno si želita, in zato sta si sama napisala scenarij za Dobre- ga Willa Huntinga. Očitno sta kasneje ugotovila, da ji- ma to, da sta dokončala en scenarij, daje pravico, da jih ne bereta več. Vsaj pri Benu je videti tako. (Matt ima make boljši okus.) O scenaristični plati Pearl Harborja bomo še govorili, toda ta je vsaj ko- mercialen, zakaj pa je šel fant igrat v Reindeer games ozi- roma v Rop stoletja, je nemo- goče reči. Morda gaje zaved- lo režisersko ime (John Fran- kenheimer), morda družba drugih igralcev (Gary Sini- se, Dennis Farinna), morda res zanimiva možnost meč- kanja z Charlize Theron (Hi- šni red), toda to nekako ni- so faktorji, na podlagi kate- rih se odločaš za vlogo. Ali pa je zadeva na papirju res zgledala mnogo boljša kot nazadnje na celuloidu. Imamo: dva zapornika, ki čakata na izpust. Eden je manjši tat avtomobilov, dru- gi je morilec nekega tipa, ki je nadlegoval njegovo punco. Prvi bi rad le šel domov, dru- gega pa čaka nova punca, ka- tero je pred enim letom »spoz- nal« preko dopisovanja. Ona je njemu poslala 50 svojih slik, on njej nobene. Ampak okej, morda je v zaporu težko najti fotografa. Težje je razložiti, za- kaj ona njemu v pismih piše tipične osnovnošolske roman- tične ideje, zapornika pa se pretvarjata, da sta na podla- gi teh romantičnih idej ugo- tovila, da imata opravka z izredno zrelo osebo. Morda je Ben prepoznal so- rodno dušo, takšno, ki bi zna- la narediti scenarij za Dobre- ga Willa Huntinga 2. Vsak- do drug bi vedel, da je tukaj nekaj narobe. Sploh vsak drug na ulici in sploh utrje- ni avtomobilski tat. Da ne bom nalagal: ko zapornika z dopisovalko ubijejo in gre tisti brez nje na prostost, se pred dopisovalko pretvarja, da je tisti prvi, in ko ga njen brat zavede v planiranje ro- pa, film naravnost neusmi- ljeno pada iz ene naivnosti v drugo. Pred sabo imamo ak- cijski triler, kar pomeni kar nekaj twistov, ki kasneje pre- cej intenzivno poskušajo po- kriti naivnosti, toda naivno- sti je enostavno preveč in turi- sti navsezadnje izpadejo naj- bolj kot opravičevanje. V sti- lu: »Saj smo vedeli, daje ne- kaj narobe, saj so nam pove- dali, ampak nismo imeli ča- sa, da bi scenarij popravlja- li v osnovi, raje smo kar do- pisali v dialoge, da so se ka- rakterji zavedali, da je vča- sih njihovo početje zelo na- tegnjeno, vi gledalci pa bo- ste itak zamižali na eno oko in si s plahto pokrili dve tret- jini možganskih celic, da ne boste opazili napak, a ne?« Ne, hvala. Ne bomo. Zakaj bi? Če glavni junak v filmu tako rad igra božička nezna- nim ljudem, ni nujno, da se ga bomo igrali mi do vsaj od blizu neznanim filmarjem. Vse tole ne pomeni, da je Rop stoletja popolnoma za- nič. Obstajali so - in bodo - trilerji, ki so še bolj naivni. Posel pletenja kriminalistič- nih ugank je trd in krvavo poln vračanja na začetek svo- jega dela in, hja, verjetno je Ropu celo treba šteti v dobro, da je vsaj v dialoge postavil prej omenjeno opravičevanje ali pa vsaj stavke, ki meni zvenijo kot opravičevanje. Nekateri še tega ne upajo ali ne znajo narediti. Rop ima tudi par duhovitih in adre- nalinskih scen, ki ga malce potegnejo iz pekla; njega in gledalca. Toda od zločinskih nebes je še vedno veliko pre- daleč, da bi ga omenjali več kot v nekaj dnevnikih, kaj šele kot - rop stoletja. PETER ZUPANC Beškovnikova kašča bo muzej Obnovitvena dela na sko- raj dvesto let stari Beškov- nikovi kašči v Hudinji nad Vitanjem se bodo kmalu za- čela. Obnovo je prevzelo kulturno turistično društvo Sveti Vid iz Hudinje. Kaščo je leta 1814 postavil takratni gospodar in lastnik posestva, Matija Beškovnik. Kušarjevi, ki so Beškovniko- vo domačijo pred leti kupi- li, so jo doslej uporabljali za hrambo orodja. Po dogovo- ru z lastniki in Zavodom za spomeniško varstvo bo turi- stično društvo Beškovniko- vo kaščo v upravljanje pogod- beno prevzelo naslednji te- den. Člani društva želijo kašči vrniti prvotno podobo in jo spremeniti v muzej. Na pod- strešju bodo uredili sušilni- co mesa in shrambo žita. V osrednjem prostoru bodo razstavljena stara kmečka orodja, kletni prostor pa bo namenjen degustacijam. Mu- zejsko bodo uredili tudi oko- lico kašče, saj nameravajo razstaviti stare kmetijske pri- pomočke. Nekaj sredstev za obnovo bo prispevala občina, nekaj pa jih je s svojimi prireditvami zbralo društvo samo. Želijo prevzeti tudi Ovčarjevo črno kuhinjo, kjer bi turistom nu- diU jedi iz črne kuhinje. Ven- dar se okrog izpeljave tega projekta še dogovarjajo z last- nico, je o načrtih z Beškov- nikovo kaščo in Ovčarjevo čr- no kuhinjo povedal predsed- nik kulturno turističnega društva Sveti Vid iz Hudinje Viktor Kotnik. H.S. Komorni orkester v Dubrovniku Mladinski komorni orkester Glasbene šole Celje bo v soboto, 18. avgusta, koncer- tiral v atriju Knežjega dvora v Dubrovniku v okviru prestižnega dubrovniškega poletnega festivala. Orkester vodi dirigent Matjaž Breznik, kot solisti bodo nastopili violinist Klemen Bračko, oboist Matjaž Rebolj, klarinetist Jurij Hladnik in pianistka Mateja Urbanč. Orkester bo predstavil dela Johanna Pachelbela, Johanna Sebastiana Bacha, Tomasa Albinonia, Johannesa Brahmsa, Richarda Wagnerja, in Bele Bartoka, posebej pa velja opozoriti na krstno izvedbo dela celjske skladateljice Brine Zupančič »Rapsodia giovanil- le« za klarinet, klavir in orkester. Z istim programom bo orkester koncertiral tudi na hvarskem poletnem fesdvalu, 20. avgusta v atriju franjevačkega samostana. AB Gremo v icino! Skladbo v stilu filma Cukr&popr so posnele Foxy Teens, se glasi odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Darja Krajnc, Brstnik 11, Laško; Grega Ver- bič. Veliki Vrh 49a, Šmartno ob Paki in Zlatko Rozman, Spodnje Stranice, Stranice. PrejeU bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: zgodovinski politični triler 13 dni kaže čas leta 1962, ko je svet stal na robu jedrske vojne. Katere tri države so bile takrat vpletene v dogodke? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 20. avgusta. Izžrebali bomo tri do- bitnike vstopnice za ogled hlma. Št. 33-16. avgust 2001 14 KRONIKA S CELJSKEGA Ministrica za kulturo, Andreja Rihter, dopustuje v I:ampu. Marija Počivavšek, nova direktorica muzeja, je bila na Bledu. Jakob Presečnik, minister za promet in zveze, je v Laškem. Jože Čakš, župan in direktor ljudske univerze, je bil na morju z vsemi petimi otroki. Slovenski beg čez Sotlo Kje so znani obrazi južne Štajerske v pasjih dneh? Ministrica dopustuje v kampu - Tri nove knjige Celjanke, ki noče vročine in gneče - Iz Celja v Piran, iz Pirana v Pariz - Petdeset kilometrov kolesarjenja v službo ter nazaj - Na morje s petimi otroki Celje in okoliški kraji so v zadnjih tednih počitniš- ko mrtvi. Vsi, ki morejo, so zbežali na lepše, na morje ter v planine. Med počitniš- kimi cilji pasje vročih dni prednjači seveda hrvaška obala. Tam je trenutno tudi naj- bolj znana Celjanka, sloven- ska ministrica za kulturo An- dreja Rihter, ki preživlja pr- vi ministrski dopust v kam- pu v Medulinu v Istri. Nova direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Marija Po- čivavšek je bila julija teden dni na Bledu, kjer se je mla- da družina kopala ter spre- hajala. Septembra se bo od- pravila s soprogom mag. Aleksandrom Žižkom (ar- hivist Zgodovinskega arhiva Celje) in dveletno Pio, še na slovensko obalo. V poletnih mesecih so zelo pogosto v ob- soteljskem Imenem, v direk- toričinem rodnem kraju. Na pravi dopust še ni odšel slovenski minister za promet in zveze Jakob Presečnik, Gornjegrajec, ki živi v Mozir- ju. V preteklih dneh smo ga opazili v Zdravilišču Laško, kamor je moral zaradi težav z zdravjem. Tretji vladni član iz naših logov, kmetijski mi- nister mag. Franci But (s ko- reninami v Gabrovcu pri Ko- strivnici ter stalnim bivališ- čem na Dolenjskem) pa se od- pravlja zadnja leta v najeto hi- šo na otoku Braču. In kje dopustujejo zaposle- ni v turizmu? Direktor Zdra- vilišča Laško Roman Matek je bil lani z družino na oto- ku Krku, letos dva tedna pri prijateljih na otoku Pagu. Tu- di v poletnih mesecih je pre- dan rekreaciji, igranju teni- sa in športnemu ribolovu. predvsem v Savinji in Grač- nici (je predsednik Ribiške družine Laško). V Zidanem Mostu, kjer živi, pomaga star- šem pri delu na zemlji. Tudi v vinogradu, kar mu je po- sebno všeč. Direktor Jutek- sa Žalec Milan Dolar je bil prejšnji mesec s soprogo de- set dni na otoku Cresu, kjer je predvsem plaval ter bral knjige. Nekaj dni bo preži- vel še med vzponi na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Ponavadi dopustuje v Istri. Na jadranskih poteh je po- leti še več direktorjev in žu- panov. Tako se je Jože Čakš, župan Šmarja pri Jelšah ter direktor Ljudske univerze Ro- gaška Slatina, vrnil prejšnji te- den z dopusta v Moščenički Dragi, na opatijski rivieri. Tam je bil s soprogo Vero Čakš (zdravnico šmarskega zdravs- tvenega doma) in svojimi pe- timi otroci že desetič pri pri- jateljih Čohovih iz Pristave pri Mestinju (Peter Čoh je bil dol- go poslovodja pristavške tr- govine). Z družino je prišel še Čohov sin ter županov so- šolec Mišo Čoh, prodekan ljubljanske fakultete za šport. Dva tedna Čakševega dopusta sta bila v znamenju sonca, morske vode ter druženja. Igralski beg iz Celja Celjana pisateljica Bina Štampe-Žmavc in njen so- prog prim. Andrej Žmavc (predstojnik urgentne in splošne medicine Zdravstve- nega doma Celje) preživlja- ta poletje kar v domači hiši v Novi vasi. On skrbi za letna hišna opravila, ona za vrt, v katerem je blizu dvesto vrst različnih rastlin, tudi tako redkih kot so, na primer, kav- kaška zvončnica ali vzpenjava hortenzija. Letos ovirajo pi- sateljico pri delu slana, suša ter številni škodljivci. Druž- bo ji dela tudi ljubljenček Maks, štirinajst let star siam- ski maček. Pisateljica v poletnih dneh bere poleg dobre literature vrtnarske knjige, obnavlja znanje tujih jezikov ter piše recenzije (kot članica komi- sije za podelitev nagrade Ve- černica, za najboljše sloven- sko mladinsko delo). Obe- nem popravlja zadnje roko- pise svojih treh knjig, ki bo- do izšle jeseni (zbirka prav- ljic za odrasle otroke, prav- ljična slikanica in dramsko besedilo). Zakonca načrtuje- ta, da bosta septembra nekaj dni na slovenski obali ter ob Gardskem jezeru v Italiji, kjer bo on na medicinskem kon- gresu. Žmavčevi nimajo ra- di poletne vročine in gneče, zato jih najbolj vleče na se- ver, med norveške fjorde. Prvi človek plesnega teatra Igen Celje Igor Jelen preživ- lja vrhunec poletja v Piranu, v svojem počitniškem stano- vanju v modro-beli barvi ter plava v Mesečevem zalivu. Njegov oddih motijo skrbi v zvezi z urejanjem novega do- movanja v Gosposki ulici, nad strehami knežjega mesta. Sve- tovni popotnik bo preživel ko- nec poletja v Parizu, na naj- ljubšem cilju, kjer je nasto- pil Igen decembra s Tremi se- strami. Začetek septembra je njegov najljubši pariški čas, ko se odpirajo gledališča, ga- leriji in modne piste. Igralci Slovenskega ljud- skega gledališča Celje so na vseh mogočih koncih. Bojan Umek je na vikendu v Veliki Ravni, v širši okolici Voini- ka, Miro Podjed, skupaj z vnukinjo, na grajskem kopa- lišču rodnega Bleda ter po go- renjskih hribih, Anica Ku- mer (ter njen soprog Alfonz Kumer) z avtodomom bog ve kje po Evropi, Drago Kaste- lic po hribih, Tina Gorenjak na poti po dalmatinskih oto- kih, skupaj z dve leti staro hčerko Nino Barbaro... Tam nabira moči za nove gleda- liške ter tudi glasbene izzi- ve, saj je njena Muca med hiti poletja 2001. Brez pravega dopusta Direktorica Term Zreče Marija Deu-Vrečer preživlja dopust delovno. Letos je bi- la na otoku Krku, kjer sicer preživlja dopuste v Klimnem, vsega en konec tedna. Sicer pa se v poletnih mesecih nas- ploh zelo veliko posveča gi- banju v naravi, predvsem ko- lesarjenju in pohodništvu. Na biciklu jo je mogoče srečari na poti z Dobrne, kjer živi, proti Socki, Vitanju in Stra- nicam v Zreče. V obe smeri prekolesari 52 kilometrov, tudi med vikendom, ko se pogosto odpravi v službo s kolesom. Njeni popoldnevi so marsikdaj namenjeni še po- tem po Zreškem Pohorju. Njen najlepši dopust je bil pred nekaj leti na Finskem, kamor se bo vrnila ob prvi priložnosti. Med tistimi, ki letos ne bo- do dopustovali, je generalni di- rektor Celjskih mesnin Izidor Krivec, kjer se pripravljajo na novo naložbo, gradnjo obrata za proizvodnjo mesnih izdel- kov. Njegov najlepši dopust je bil pred dvema letoma, na sve- tovnem prvenstvu ljubiteljskih igralcev golfa v Argentini, kjer se je uvrstil med devet najbolj- ših na svetu. Krivec živi na ze- lenem Frankolovem, kjer ga opažajo tudi pri urejanju oko- lice doma, saj je okoli kar hek- tar zemlje. Tudi Zvone Štorman iz Šempetra v Savinjski dolini, prvi mož gostišč in hotelov Štorman, znan po predano- sti delu, bo preživel dopust na delovnem mestu. Sicer pa se ob 190 redno zaposlenih ter 50 učencih, za dopusto- vanje vse teže odloča. Z izje- ^ mo vsakoletnega, tridnevnega vzpona na Triglav, kamor se bo odpravil konec meseca (njegovi triglavski vzponi se bližajo številki 20). Dvakrat je v celoti prehodil Sloven- sko planinsko transverzalo od Maribora do Kopra. Na pravi dopust še ni od- šel tudi Marjan Prelec, ge- neralni direktor Cinkarne Ce- lje, najstarejši direktor v me- stu ob Savinji. BRANE JERANKO Igor Jelen gre iz Pirana v Pariz. Izidor Krivec. Med najboljšimi igralci golfa. Št. 33-16. avgust 2001 REPORTAŽA 15 Razgaljeni Tabu Člani zasedbe Tabu se razkrivajo - Od Dobre vile do Šport Billy torbice Tabu je zasedba, ki jo oz- načuje ustvarjanje spevne mešanice pop ročka, z izraz- nimi besedili, od katerih se v mislih in ušesih najbolj zasidra nepozabni, globo- ko hripavi glas vokalistke Nine... Kdo so, kaj počnejo v pro- stem času, kakšni so njihovi načrti, želje, cilji? Kako jim je, Savinjčanom, ki še ved- no vadijo kar v zaklonišču ob petrovški šoli, uspelo prodreti v srca glasbenih urednikov in poslušalcev po vsej Sloveni- ji? Koliko se jim je z besedih uspelo dotakniti se trenutno najbolj pereče problematike, ki tare njihove vrstnike v oko- lju, v katerem živijo? Tabu se razgalja. Kot so poudarih Nina Vodopivec, Primož Štorman, Tomaž Trop, Iz- tok Melanšek, Marjan Pa- der in Sandi Trojner, v pe- trovški slaščičarni, kjer smo sedeli ob sladoledu in soku, to prvikrat počnejo na tak- šen način... »Včasih, ko slonim ob oknu, gledam dol ljudi. Zaskrbljene, zamorjene, glave sklonjene...« Besedilo Dobre vile, prve pesmi z njihovega prvega ploščka, je napisal Iztok Me- lanšek-Izzy, Nina pa jo za- poje tako, da ostane sporo- čilo v ušesih še dolgo potem, ko izzveni iz radijskega spre- jemnika, kjer jo pogosto vr- tijo. Vsa ostala besedila za Ta- bu piše Marjan Pader-Mac, ki se je z glasbo ukvarjal že prej, vendar so ga, kot sam pravi, včasih zanimali bolj »tr- di« ritmi... »Ko pišem, raz- mišljam s stališča celotne skupine, ko pišem besedilo, si predstavljam, kako bi to pesem doživela Nina... Tekst napišem, ko je glasbena os- nova že pripravljena. Sicer pa je povsem drugače, kot bi bilo, če bi pisal nekaj povsem zase...,« pravi Mac, edini član benda, ki je zaposlen. »De- lam na tri izmene, ves prosti čas pa preživim s Tabuji,« se nasmehne škorpijon, katere- ga besedila odlično izražajo način, na kakršnega lahko da- našnji svet doživi pravi pred- stavnik tega astrološkega zna- menja. »Nihče več ne objokuje, nič več ni skrbi. Nasme- jano sonce sije na vse ljudi...« Tabuji ne dajo prav dosti na horoskop; manj tuja jim je ideja o večni ljubezni. Vsaj nekaterim; Nina trdi, da va- njo absolutno verjame. »Ver- jamem pa tudi v ljubezen na prvi pogled,« pravi dekle, ki se je pred kratkim preselila k fantu, s katerim živita že nekaj let. Koliko, naj ostane skrito oboževalcem njenega stasa in glasu; splošno zna- no pa je, da oba obožujeta konje. Nina je večino časa, ko ne vadi z bendom ali ne poje, navdušena učiteljica jez- denja... »Sem vsestranska... pojem, učim jezdenje, rada pohajkujem okoU... Ne de- lam rada stvari, ki so obre- menjene s preveliko odgovor- nostjo. Zaenkrat mi uspeva; vse, o čemer sem sanjala, mi gre dobro od rok... Ena stvar za drugo, bolj postopoma, to pa je v bistvu vse, kar lahko človek v življenju doseže. Nič kaj ne berem, nič kaj ne gledam, nič kaj ne poslu- šam,« prizna, »zanima pa me vse, kar je trenutno atraktiv- no, aktualno, zanimivo... V vse to se spustim takoj. Dru- gače pa... odvisno od prilož- nosd.« Mac se že skoraj vse živ- ljenje ukvarja z glasbo. »Za- nimajo me stvari, ki so ne- vsakdanje in zato zelo privlač- ne. Rad igram računalniške igrice, sem fanatik... V oseb- nem življenju se veliko dru- žimo, kaj veliko časa pa ne ostane več... Kolikor ga os- tane, presedim za računalni- kom. V večno ljubezen ne verjamem. Čustven sem.« Vodja skupine Primož je po horoskopu rak, ki je pred kratkim praznoval rojstni dan. »Veliko se ukvarjam z glasbo. Doma imam studio, rad sem z ljudmi... Ogrom- no časa smo skupaj in ne os- tane mi prav dosti časa. Prej sem veliko deloval v drugih skupinah in ves čas sem slu- til, da bo prišel čas za lastno skupino, da bom srečen in zadovoljen... In to tudi sem. Le čustva me včasih malo za- nesejo...« »Skozi okno dobra vila gledam dol ljudi. Bi pomagala, če bi znala najti ključ za vse skrbi...« Tako kot sicer bolj redko- besednega Tomaža, pred- stavnika znamenja ribi. »Do- bre so, posebej postrvi.« Jih lovi? »Lovim vse vrste rib,« pove s pomenljivim nasmeš- kom, »najraje pa hodim na koncerte.« In ko jih ni? »Ta- krat pa razmišljam, kdaj bo- do. Dan po koncertu razmiš- ljam o tem, kako je bilo, dan pred koncertom pa o tem, ka- ko bo... Vmes pa... človek kar nekako preživi. Dolgčas? Zaenkrat ne, saj smo komaj začeli. MisHm pa, da nas še ogromno tega čaka.« Iztok je tehtnica: »O sebi nerad govorim... Rad imam računalnike, približno pol dneva sedim za ekranom, drugo polovico pa gledam Tabuje... Sem še študent ko- munikologije, in rad imam vse ljudi, posebej predstav- nice tiste polovice, ki jih je več.« Na Ninino vprašanje, ali verjame v večno ljube- zen, odločno odgovori: »Ne.« »Če bi bilo to isto kot imeti rad, potem že mogo- če...« Kaj pa v večno življe- nje? »Prav zadnjič sva imela o tem debato s punco, a je ne bom obnavljal, ker je pre- več grozno. Je pa večna ener- gija. Ki se obnavlja, in va- njo se pretvarja vse, kar poč- nemo... Pravijo, daje na sve- tu vedno več energije, torej mora biti tudi vedo več lju- di. Ne bi je bilo toliko, če ne bi delili atomov. Vsa ta energija mora nekam iti in prepričan sem, da gre v lju- di.« Sandi, predstavnik zname- nja dvojčka (in edini, ki ga med pogovorom ni zraven), je po besedah prijateljev iz benda pravi MacGyver. »Pri- pravljen je na vsako stvar ob vsakem času... Vse zna ure- diti, vse popraviti. Zelo na- tančen je, vse mora biti tako kot je treba. Če se kaj na odru pokvari, mu daš stvar v ro- ke, pa ti čez pet minut vrne popravljeno... Nudi nam pr- vo pomoč... tehnično in zdravstveno. Vedno ima s sa- bo Šport Billy torbico in če imaš kakšne probleme, rečeš samo: »Sandi, a imaš?« On pa: »Ni problema, samo povej, kaj potrebuješ...« »Predvsem pa ni človeka na svetu, ki bi imel toliko energije, kot je ima on,« pravi Nina. In Ni- na? »Protislovna osebnost,« pravi Primož in doda: »No ja... vsi smo protislovni.« »A naj udari, naj se sliši, glasno iz neba. Naj prepeva, naj odmeva; pesem čudežna...« »Lažje je uspeti, če si iz Ljubljane,« meni Primož. Tam je središče dogajanja in če nič drugega, se moramo veliko voziti. Drugače pa kaj strašnega zato, ker nismo iz velemesta, nismo občurili.« Kje so najlepše sprejeti med občinstvom? »Štajerska, Ve- lenje in Primorska... Fino, ker se ne moremo dogovo- riti,« razmišlja Primož, Ni- na pa doda: »Povsod tam, kjer so študentski žuri... Vsak kraj ima svoj čar, svo- je posebnosti in svoje občins- tvo. Odvisno pač, zakaj in za koga igraš.« Načrti? »Delamo nove ko- made, razmišljamo o novi plošči, ki bo izšla v začetku naslednjega leta. Upam, da nam bo uspelo napraviti od- lično ploščo, saj nastajajo iz- delki, ki so zelo adrenalin- ski. Imamo še dovolj časa, da si razporedimo vse, kar se bo dogajalo ob tem. To je naš prvotni načrt, igramo tudi na študentskem otoku pri Ši- beniku, kjer bomo skupaj preživeli tudi letošnji do- pust...« »Zapeljiva je skušnjava, lačno me premami spet in spet. Ni tabuja na celem svetu, ki ne bi zrasel le v tvojih očeh. Naj skrbijo, naj le govorijo... to me res ne skrbi... Za vedno sem opravila s tabuji, nič več me ne zadrži.« Zanimivo je, da člani za- sedbe Tabu izhajajo iz oko- lja, kjer je med mladimi ze- lo razširjena zasvojenost s tr- dimi drogami. Se jih ta prob- lem sploh dotakne, ga opa- zijo? »Mi s tem nimamo nič, pre- tresljivo pa je, ko gledamo mlade, vdane v usodo, ki sa- mo sedijo v kakšnem parku in čakajo...« Nina pravi, da ve, da je to v Žalcu velik problem, Primož pa: »Vča- sih se je govorilo, da imajo glasbeniki veliko opraviti z drogami, ampak po naših iz- kušnjah to ni res. Če že, po- tem je glavni stimulans za glasbenike alkohol...« »Mislim, da droge zelo uničijo ustvarjalnost... Vsaj, ko gledam ljudi v Žalcu, ki to jemljejo... pasivni so... Če bi se pečali s tem, našega tem- pa nikakor ne bi zdržah,« je prepričan Primož. »Človek mora uspeti sam. Nihče ti ne bo dal ničesar. Sami smo ustvarili, kar smo naredili in to smo si močno želeli... Ni- komur niso vrata zaprta, am- pak če sam krivi druge, da mu ne dajo... ne bo nič. Da- nes je pač tak svet... najprej se moraš sam postaviti na no- ge, potem ti pa še radi po- magajo.« »Ljudje pa le zmajujejo z glavo, dekle le kdaj umirila se boš. A takšna sem in takšna jaz ostala bom, ker moja droga je adrenalin...« Jih je strah, da bi padli? »Glede na to, kako nam gre zdaj, se nam to, kar se tiče nas samih, ne more zgoditi.« »Ne še,« doda Nina, Maco pa: »Paziti pa je treba tudi na to. Je pa naše delo v skupini ta- ko zastal^jeno, da je veliko možnosti za to, da obstane- mo dolgoročno.« Kot je videti (in slišati) so Tabuji bližje svetlobi kot dnu... Če bodo še naprej de- lali s toliko optimizma in predvsem, če jih bo pri us- tvarjanju še naprej vodilo trdno prijateljstvo in želja po zabavi, pa imajo veliko možnosti, da na vrhu tudi ostanejo. Da bi se le znali tam tudi obdržati... »Na prvi plošči smo se res še malo lovili, ampak mi- shm, da bo druga konkre- tizirala naš stil... Nekateri so malo zlobni in nas sku- šajo vreči v klasični pop, vendar mi še vedno misli- mo, da vse izvira iz ročka in igramo pop ročk varian- to, kar se še najbolj odraža na koncertih...« »Ona tiho solze skriva, on je ves na tleh... Vse bi dala, da zanetim iskrice v očeh...« ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIC Nina Vodopivec (glavni vokal), Primož Štorman (bobni, tolkala), Tomaž Trop (električna in solo kitara). Iztok Melanšek (bas kitara), Marjan Pader (akustična kitara) in Sandi Trojner (klaviature) predstavljajo eno trenutno najbolj popularnih glasbenih skupin v Sloveniji. Št. 33-16. avgust 2001 16 ŠPORT Boj za preživetje 20 odličij Danija Pavlinca - Najboljši slovenski plavalec med invalidi si želi status vrhunskega športnika Na evropskem prvenstvu v plavanju za invalide v Stockholmu, ki je bilo od 28. julija do 6. avgusta, je Celjan Dani Pavlinec osvo- jil srebrno kolajno na 400 metrov prosto s časom 5,35:33, kar je njegov osebni in obenem državni rekord ter tretji najboljši čas v Evropi. Na 50 metrov pro- sto je Pavlinec osvojil bro- nasto medaljo. »Na tekmovanju je sode- lovalo 350 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 držav, na- stopil sem na 400, 50 in 100 metrov prosto, kjer sem za 27 stotink zgrešil medaljo. Na tem prvenstvu sem osvojil svojo dvajseto kolajno, vse- ga skupaj imam 10 bronastih in še toliko srebrnih iz olim- pijskih iger ter svetovnih in evropskih prvenstev,« je po- vedal Dani Pavlinec. »Moj tre- ner Bruno Toplak je bil sicer najprej malo razočaran po pr- vi preizkušnji na 100- metr- ski razdalji, kjer sem nekaj metrov pred koncem imel še kolajno, pa sem jo v finišu izgubil. Na srečo je v nasled- njih disciplinah šlo bolje«. Kakšne so razmere za vadbo in tekmovanja šport- nikov invalidov? Do nas je javnost zelo kri- tična. Največji problem je, ker ne dobimo statusa vrhun- skega športnika. Tu se vse zač- ne in konča. Pred leti sem imel urejeno, da sem lahko bil zdoma tudi po šest mesecev. Lani sem, verjetno zaradi te- ga, ker nisem prinesel iz Sydneya medalje, padel v ne- milost pri Zvezi za šport in- validov in verjetno tudi ma- lo v službi, tako da sem do- bil samo mesec dni dopusta. Rad pa bi se zahvalil Darku Uleziču, ki mi omogoča, da vadim v fitnesu. Večni prob- lemi so tudi s financami, saj se Zveza za šport invalidov Slovenije v zadnjih letih otepa z nenehnimi težavami, tako da so še tiste skromne denar- ne nagrade, ki so bile prej predvidene za medalje, sedaj ukinili. Ali je potem primerjava s tujino sploh možna? Težko. Rekel bi, da vse stva- ri v Sloveniji tudi niso tako slabe. Največja težava je, zno- va poudarjam, glede statusa vrhunskega športnika. Hrvaš- ki invalidni športniki to imajo. Moja prijateljica Ana Sršen mi prizna, da dobivajo hrvaš- ki invalidni športniki tu in tam finančno podporo. Po- vsem drugače pa je v Veliki Britaniji, kjer samo British Telecom namenja milijone funtov le za invalidsko plava- nje. Španci imajo na vseh ve- likih tekmovanjih tudi po 30 tekmovalcev, iz česar je raz- vidno, da vlagajo veliko de- narja v ta šport. Potem tudi uspehi ne morejo izostali. Pričakujete kakšno iz- boljšanje pogojev za inva- lidski šport pri nas? Močno upam, da se bo kaj izboljšalo. Po drugi strani slutim, da prida bolje ne bo. Nihče ni pripravljen vlagati v invalidski šport, ker pač vsi gledajo samo tržno plat špor- ta, mi, športniki invalidi, pa očitno nismo dovolj zanimivi. Na meni je, da plavam in tre- niram. Po vsej verjetnosti se ne bi smel ubadati z ničemer drugim, vendar se moram na žalost spopadati z veliko te- žavami. Na tekmovanjih je lepo. Trudiš se, skušaš dati vse od sebe v bazenu. Svoje sposobnosti nenehno doka- zujem. Ko se vrnem domov, pa se vedno znova začne bor- ba za preživetje. JERNEJ JANČIČ Dani Pavlinec, levo spodaj tudi na plakatu EP Zdaj že sanjajo kolajno! Na svetovno prvenstvo v Švico se bo v nedeljo odpra- vila mladinska rokometna reprezentanca Slovenije, ki je zelo celjsko obarvana. Se- lektor je Mišo Toplak, vod- ja Bojan Jug, zdravnik Du- šan Polimac, fizioterapevt Miro Nikodijevič, med igral- ci pa Luka Žvižej, Rok Praz- nik, Goran Kozomara, Da- vid Kovač, Gregor Čudič, Gregor Lorger, Tadej Svet in Klemen Štruc. V petek je reprezentanca na Rogli odigrala pripravljalno tekmo (3x25 minut) s član- sko selekcijo Slovftiije in iz- gubila s 3 3:3 9. Danes bo v Ko- pru ponovitev dvoboja. V po- nedeljek bo prvi nasprotnik Slovenije v predtekmovalni skupini A Norveška, potem pa še Rusija, Hrvaška in Špa- nija. Slovenski' mladinci po dveh petih mestih na evrop- skih prvenstvih (kadetskem in mladinskem), tokrat ciljajo le na odličje, prav nič druge- ga jih ne bi zadovoljilo. To- da, že tekmeci v skupini so izjemno zahtevni, Toplakovi obetavni izbranci pa so navz- lic temu zelo odločni in opti- mistični. Nasprotnike bodo skušali zmleti z izjemno hi- tro igro, kar jim je celo uspe- lo proti starejšim kolegom v prvi tretjini zanimive predsta- ve v dvorani hotela Planja. D.Š., Foto: J.J. Bojan Jug, Mišo Toplak, Klemen Štruc... (z desne) Prvič brez šopinga Cankar in Valantova pogorela na SP - Čeplakovo izdal »feelling« Ne le ljubitelji atletike na Celjskem, ve- čina Slovencev, ki je spremljala boje v Ed- montonu, je največ stavila na našega ska- kalca v daljino, ki je bil praktično edini zmožen osvojiti odličje. Vsi so bili razo- čarani, mnogo pa jih je tako ali tako na- povedovalo možnost treh prestopov v kva- lifikacijah, kar se je tudi zgodilo. Drugič zapored, kot v Sydneyu na 01. Cankar je imel nedvomno v nogah skok za finale, saj naj bi letel v vseh treh kvalifi- kacijskih skokih preko 8 metrov. A vsakič je prestopil. Po šoku ni želel govoriti z niko- mer, spregovoril je na Brniku. »Prav vseeno je, kako si pripravljen, saj še tako dober skok ob prestopu ne pomeni nič. Za natančnejšo analizo počakajte mesec dni, sicer pa mo- ram zadnji nastop čimprej pozabiti. Če bom zamenjal trenerja? V Sloveniji boljšega od Srdjana Djordjeviča ne bi mogel najti. Po- polnoma mu zaupam!« Troskok Anje Valant 13,16 metra je bil skoraj najslabši, le ena tekmovalka je skoči- la manj. Tudi Anja je ponovila Cankarjeve besede, da bo Edmonton treba čimprej iz- brisati iz spomina. Tudi zaradi številnih se- zonskih poškodb in sedaj še nabitih pet. Zelo dobro pa je nastopila Velenjčanka Jo- landa Čeplak, za oceno odlično ji je manj- kala uvrstitev v finale teka na 800 metrov. »Moja polfinalna skupina je bila počasnej- ša. 250 metrov pred ciljem sem razmišljala, ali naj že potegnem. Izdal me je »feelling«, kajti malo sem še počakala, potem pa je bi- lo prepozno. Tudi s petim mestom v polfi- Jolanda Čeplak v Edmontonu ni imela časa za šoping. nalu nisem razočarana,« je hitro pripovedo- vala prikupna Velenjčanka, ki bo jutri prvič nastopila na mitingu v Ziirichu. »Če bom us- pešna tam in še v Bruslju in si v seštevku zagotovila prvo osmerico, potem na zadnji miting Zlate Uge v Berlin ne bom potovala. Forma se mi še dviguje. V naslednjem letu pa načrtujem čas krepko pod 1:58.« In naj- večja zanimivost iz Kanade? »Prvič nisem >šo- pingirala<, kar je pri meni izjemna redkost. Videla sem le svojo sobo.« J.J., D.Š. Mladi upi med člani Konferenca klubov Medobčinske nogo- metne zveze Celje je minila v slavnostnem vzdušju ob podeljevanju nagrad najbolj- šim strelcem in zmagovalnim ekipam v fair-playu za minulo sezono. Največ golov je med člani dosegel David Goluh (Laško), pri mladincih Ivan Firer (Mons Claudius - Rogatec), pri kadetih Admir Filo- vič (Kovinar Štore), pri starejših dečkih Da- vid Skornšek (Era Šmartno) in pri mlajših dečkih Tomaž Kožar (Linde Publikum). Za- pletlo pa se je pred žrebom. NK Šentjur, ki je pozimi izstopil iz 2. SNL, je zamudil s prija- vo za najnižji rang, a so ostali klubi podprli njegovega predstavnika Vilija Romiha. Da- nes je bil zadnji rok za pisni pristop, a je že v torek predsednik šentjurskega kluba Mladi upi Franc Pusser zagotovil udeležbo član- ske ekipe. Pod kakšnim imenom bodo nasto- pali, je odgovornim na MNZ Celje prav vsee- no, samo da ne bi med sezono izstopili iz lige, kar bi povzročilo nemalo zapletov. Da- nes bo ponovno izveden ligaški žreb. Znani pa so že pari v pokalnem tekmovanju: Kozje- Usnjar, Krško-Mons Claudius, Vojnik-Mladi upi Šentjur, Oplotnica-Zreče, Laško-Šmarje pri Jelšah, Kovinar-Vransko, proste Brežice. D.Š., Foto: G.D. Predsednik MNZ Jože Rajh (desno) In vodja tekmovalne komisije Anton Kelenc Št. 33-16. avgust 2001 ŠPORT 17 Pretepeni, ošicociovani in poraženi Celjani za Bežigradom »nemočni« - V Celju nad sodnika s fračo^ Poraz celjskih nogome- tašev v Ljubljani močno skeli. Izguba točk ni usod- na. Peče dejstvo, da so Pu- šnikovi terierji po dobri igri dosegli povsem regularen zadetek, ko je po Beršnja- kovem strelu z glavo žoga že bila za golovo črto. Nas- ploh so bili v prvem polča- su boljši tekmec, in tudi po spremenjeni taktiki v nada- ljevanju, so ogrozili ljub- ljanska vrata. Čeh Miloslav Kousal pa ni opravičil zau- panja. In tako se je zgodila 64. mi- nuta. Olimpija je vodila z 1:0, Almir Sulejmanovič je izgu- bil dvoboj s Senadom Tig- njem, potem pa ga je zrušil. Dobil je rdeči karton, številč- nejši Ljubljančani pa so iz- koriščali prazen prostor, ki se je ponujal ob tvegani igri Publikuma, a je pred golom blestel Aleksander Šeliga. 1:0 »Nima kaj paradirati. Tak- šna navodila ima od trenerja vratarjev Andreja Salčnika,« je zadetek komentiral strateg Marijan Pušnik. »Priznal je, da po zaključku prodora Ton- čija Žlogarja ni videl žoge in se je vrgel- v prazno.« Žoga je zletela Marku Križniku med nogami. Šeligo bi zadela, če bi čakal na mestu. Krivda za zadetek naj bi bila pripisana predvsem Veličetu Šumoli- koskem, čeprav sta Žlogar- jev prodor nemočno opazo- vala predvsem Almir Sulej- manovič in Mitja Brulc. Zgo- dilo se je v zelo neugodnem trenutku, tik pred odmorom. V slačilnici je Pušnik želel več agresivnosti v dvobojih - a do- mači so še naprej »tolkli«, gostje pa so si po tekmi buš- ke hladili z ledom. Po 17 pr- voligaških tekmah za Bežigra- dom Celjani ostajajo pri še- stih osvojenih točkah, črni vi- kend pa so dopolnili celjski mladinci in kadeti z domači- ma porazoma (z 0:1) prod vrstnikom iz Nove Gorice. Mednarodni sodnik Darko Čeferin iz Kranja je zadovo- ljil mednarodno kontrolo, saj je zapiskal večkrat od pov- prečja. A udarcev s komolci skupaj s pomočnikoma ni opazil, tudi ne dveh dotikov žoge z roko v kazenskem pro- storu Olimpije, spregledal je tudi prekršek nad Kousalom pred golom... Prav toliko kot on, je bil v ospredju njegov someščan in pomočnik, Ivan Žunič. Pred njim je padel celjski gol, ki ga ni priznal, pred njim je Beršnjak v roko zadel stranskega igralca v ži- vem zidu, na njegovi strani je Argentinec Calleja nasta- vil zgornja uda pred žogo, za morebitno enajstmetrovko. Na pritožbe je odvrnil celo z grožnjo: »Saj se bomo še vi- deli...« Na spletni strani CMC PubUkuma je nekdo od na- vijačev napisal, da bodo Če- ferina in Žuniča v Celju pri- čakali s fračo... Bog ne daj! Med odmorom sta v slačil- nici ostala misleca Domen Beršnjak in Aleksander Ra- dosavljevič, zaradi poškodb. Oliver Bogatinov se je pre- selil povsem na levo stran, Ro- bert Koren pa v sredinsko ozadje. »Zakaj? Tako sem se pač odločil. >01i< bi moral zai- grati klasično krilo. Robi pa je pri Dravogradu že igral zad- njega vezista. Brulc je povsem zbezljal - igral je tako, kot mu je predlagal menedžer, ne jaz. Do izključitve je še šlo, če- prav smo igrali nepovezano, potem pa se nam je igra sesu- la. Pritožili se seveda ne bo- mo, saj materialne kršitve ni bilo. Nasploh je >Gandhi va- rianta< pri nas najboljša, če- prav sem znorel, ko je Fridl pokosil Korena, pa dobil le rumeni karton,« se je pridu- šal Pušnik. Za nedeljo pa je napovedal: »Velenjčani bodo preko hitrih Arliča in Lavri- ča zelo nevarni v protinapa- dih, saj zagotovo ne bodo igra- li odprto. Zaradi številnih poš- kodb nismo favoriti. To bo na- pet dvoboj. Kdo bo libero? Radosavljevič, Lungu ali Ko- ren. Ja, ja. Robi je pri meni za dravograjskega drugoliga- ša dvakrat igral na tem me- stu. Enkrat zelo dobro, dru- gič pa smo jih >fasali<. Zapi- šite naslednje: v Ljubljani ni- smo pokazali pravega karak- terja, a moštvu še vedno sil- no zaupam!« Malo je možnosti, da bi iz outa vskočil Gregor Blatnik. Nima pogodbe. »Moral se bo zamislih, saj njegova cena ne ustreza ne nam, ne Olimpiji in očitno še marsikomu ne,« so dodali na novinarski kon- ferenci. V Celje pa se je vrnil do nedavnega kapetan Amel Mujčinovič, po izjemni smoli na enem od uvodnih treningov pri ruskem prvo- ligašu Anžiju, ko si je poš- kodoval koleno. Dovolili so mu, da operacijo in rehabi- litacijo opravi v Sloveniji. Ru- si pa so že nakazali odškod- nino zanj na Skalno klet. Včeraj je Darko Čeferin spet sodil nekaterim PubUkumov- cem, mladim reprezentan- tom na prijateljski tekmi z Romunijo. Celjani so bih do- slej v DP bolj pretepeni kot tokrat v Ljubljani, le lani v Ljudskem vrtu. Takrat (ni) je žvižgal Robert Krajnc. Rudarjev bunker doma Sodnik s Ptuja je glavno vlogo tokrat odigral na stadio- nu Ob jezeru, kjer so se Ve- lenjčani prod Prevaljčanom zaprli. Že tako katastrofalni predstavi, kjer je šlo predvsem za onemogočanje nasprotni- ka, je svoje dodal Ptujčan. Ne- mo je pospremil knock out Bajrektareviča s komolcem Željku Spasojeviču. Kasne- je je Bajrektarevič udaril še Klemna Lavriča, nakar je le prejel rdeči karton. A v zad- njih 20 minutah Rudar z igral- cem več ni krenil v napad. Tre- ner Vojislav Simeunovič je imel prozorno pojasnilo: »Odkrito priznam, da si ni- kogar iz obrambne vrste ni- sem upal poslati naprej. Naj- brž zadetka ne bi dosegli, na drugi strani pa bi nas lahko Vidojevič presenehl. To je na- ša realnost. Več trenutno ne zmoremo. S točko moramo biti zadovoljni!« To je sicer res, kajti Korošci so dvakrat premagali Dina Laliča. Naj- prej njegov soigralec Joviša Kraljevič, potem pa še Živo- jin Vidojevič. Oba gola so sod- niki razveljavili. Zaradi ogor- čenja se trener Miloš Šoškič ni pojavil na novinarski kon- ferenci, sporne trenutke pa je Simeunovič videl takole: »Za- detka sta upravičeno razveljav- ljena. Pri prvem je bil odri- Velenjčani, Celjani in tu- di Šmarčani v 4. krogu niso dosegli zadetka. A slednji so se zadovoljni vračali iz No- ve Gorice, kjer so iztržili toč- ko. Morda bi se lahko kon- čalo še bolje, a svojih pri- ložnosti Vico in Smajlovič nista izkoristila, in aktual- ni državni ter bivši državni prvaki so osvojili prvo toč- ko v DP, Šmarčani četrto. njen Kraljevič, pri drugem pa je bil Vidojevič najmanj me- ter v prepovedanem položa- ju. Gostje nimajo razlogov za slabo voljo!« A Janko Marin, ki ga je poslal Šoškič, se je držal za glavo: »Ljudje so vi- deli dva naša gola. Marsikaj mi ni jasno...« Razmere pri Rudarju niso rožnate. Simeu- novič ni poskrbel za kakovost- ni napredek po odhodu Edi- na Osmanoviča, ki si odpo- vedi ni zaslužil. Velenjčani pa bodo svoj najlepši obraz pri- kazali celjskim navijačem. Morda brez Petra Šumnika, ki zna biti kaznovan, potem ko je vest o svoji bolezni tre- nerju posredoval kar preko Plesca. Če boste vseeno še obi- skovali Velenje, si priskrbite sezonsko vstopnico za 5 dso- čakov. Dnevna karta velja 1500 tolarjev. D. ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Omerzu - Hrušovar 1:1 Roman Omerzu, eden izmed dveh predsednikov konjeniškega kluba Celje, je povedal zanj razveseljivo novico: »Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je razvelja- vilo negativno odločbo, ki jo je našemu novemu upravnemu odboru kluba izdala Uprav- na enota Celje. Ministrstvo je upoštevalo naše argumente v pritožbi in zadevo vrnilo upravni enoti z navodili o pravilnem postopku. Zadeva še ni pravno rešena. Naša najbolj- ša tekmovalka, ki je bila suspendirana, bo spet lahko tekmovala. Vemo, da imamo prav, zadnja sprememba je naš največji korak. Sledi še dolga pot do dokončne odločitve, kdo bo vodil klub!« Oliver Bogatinov se v novi vlogi ni znašel. Tudi Alen Mujanovič ni spremenil Rudarjevega ritma. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 4. krog: Olimpija - CMC Publikum 1:0 (1:0); Žlogar (44). Rudar - Korotan 0:0. Go- rica - ERA Šmartno 0:0. Vrstni red: Primor- je 10, Maribor, Koper 9, CMC Publikum, Olimpija 7, Korotan 6, Mura, Triglav, Ru- dar, Šmartno 4, Domžale, Gorica 1. 2. SNL l.krog: Zagorje - Dravinja 1:1 (0:1); Vo- dopivec (27). 3. SNL - sever l.krog: Paloma - Inde Vransko 1:3 (0:0), Malečnik-Usnjar Šoštanj 1:1 (l:l),MonsClau- dius - Bistrica 4:0 (1:0), Krško Posavje - Šmar- je pri Jelšah 4:1 (2:1), Stojnci-Zreče 1:0 (0:0). ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA i&a. NOGOMET 3. SNL, 2. krog: Vransko - Zreče, Šmarje pri Jelšah - Kozjak, Usnjar Šoštanj - Mons Claudius (17) NEDEUA19.9. NOGOMET 1. SNL, 5. krog- Celje: CMC Publikum - Rudar; Šmartno ob Paki: Era Šmartno - Mu- ra (17). 2. SNL, 2. krog- Slovenske Konjice: Dra- vinja - Dravograd (17). Št. 33 -16. avgust 2001 - 18 KRONIKA Duh osamljene smrti Sorodniki so Štefana Juda iz bloka Na zelenici našli šele slab mesec po smrti - zgroženi sosedje Nihče ne ve, kakšni so bili njegovi zadnji trenutki. Ali je preprosto izdihnil v spa- nju, ali pa nekaj dni v poča- sni agoniji umiral sredi praznega stanovanja. Da ga ni več, so opazili šele tri tedne po smrti, ko so zrak prepredle grenkosladke niti vonja po razpadajočem telesu. Nenavaden vonj je sprva motil samo najbližje sosede nad stanovanjem pokojnega Štefana Juda. Njegova ok- na so bila namreč deloma od- prta, tako da se je zadah širil skozi njih proti višjim nad- stropjem. »Že dlje časa smo se spraševali, kaj vendar ta- ko smrdi in od kod prihaja ta neprijetni vonj. Vsak dan je bilo huje, saj že skoraj ni- smo mogli odpreti oken,« pravijo sosedje nad Judovim stanovanjem. Nato so prile- tele še muhe, celi roji so se usipali skozi okna v stano- vanje ali krožili nad njimi. Kdo bo plačal? Takrat ni bilo več dvomov, od kod smrad. »Vedno znova smo zvonili pri njegovih vra- tih, a se je zdelo, da ga ni do- ma. Zato smo v nedeljo, 5. avgusta, poklicali njegovo se- stro. V ponedeljek je skuša- la vstopiti v stanovanje, a ni mogla. Naslednji dan sta priš- la z bratom in vdrla v stano- vanje,« pripovedujejo stano- valci iz bloka Na zelenici 5. Štefana oziroma njegove os- tanke sta našla na divanu, ka- mor se je bil zadnjič zleknil. A nihče ni dolgo ostajal v sta- novanju. Smrad je bil nez- nosen še v petek, ko je že bi- la opravljena prva dezinfek- cija prostorov. Prišla je policija in zdrav- nik, ki je ugotovil, da je po- kojni ležal mrtev v stanova- nju okoli tri tedne. Sosedje trdijo, da najmanj toliko. Njihovih težav pa še ni bilo konec. Neprijetni vonj, ki se je zalezel v vsako razpoko sta- novanja pokojnega, se je še vedno širil skozi okna. »Mi- slili smo, da je s prihodom sorodnikov, zdravnika in po- licije formalno vse urejeno in da bodo poskrbeli za sta- novanje. A se ni nič zgodilo. Klicah smo na vse strani, pa nam nihče ni znal ali hotel pomagati. Tudi na Zavod za zdravstveno varstvo, ki oprav- lja dezinfekcije, pa jih je za- nimalo samo to, kdo bo pla- čal stroške,« se jezijo sosed- je v bloku, ki so morali še skoraj teden dni prenašati smrad. Ta je postal še deset- krat hujši, ko so se zavedli, od kod izvira. Prvo pravo po- moč so dobili šele na obči- ni, kjer so jim pomagali sto- piti v stik z lastnikom stano- vanja, Nepremičnine d.o.o., tam pa so takoj začeli reše- vati zaplet. Dezinfekciji, nato obnova v celjskih Nepremičninah so v ponedeljek povedali, da ravno selijo premoženje po- kojnega v depo. »To sicer po- navadi naredijo svojci, ven- dar so nam sorodniki pokoj- nega dovolili, da sami opra- vimo selitev,« je povedala Zdenka Zrinski. Obvestilo o dogajanju v stanovanju Na zelenici so dobili z občine, že naslednji dan pa so tja na- potili delavca zavoda za de- ratizacijo, ki sta razkužila prostore in jih za dva dni za- prla, da so dezinfekcijska sredstva učinkovito opravi- la svoje delo. »Po selitvi bo- mo opravili še eno dezinfek- cijo, nato pa se bomo lotili obnove stanovanja, tako da bo znova primerno za vseli- tev. Poudariri moram, da so nam vse institucije šle izjem- no na roko, drugače ne bi mogli v tako kratkem času opraviti vsega dela,« trdi Zdenka Zrinski iz Nepre- mičnin. Po njenih besedah do za- pleta z iskanjem ustrezne službe sploh ne bi prišlo, če bi se stanovalci obrnih na upravnika stavbe in od njega zahtevali, naj ukrepa. »Vsa- ka stavba ima svojega uprav- nika, ki je dolžan skrbeti za- njo in reševati vse težave sta- novalcev. V primeru bloka Na zelenici mislim, da je to sta- novanjska zadruga Atrij. Sta- novalci bi morali poklicati njih, ti pa bi obvestili lastni- ka, se pravi nas in težave bi se takoj začele reševati,« je prepričana predstavnica Ne- premičnin. Trpka samota Soseda, ki živita neposred- no nad stanovanjem pokoj- nega, je način njegove smrti še bolj prizadel, saj sta že sa- ma precej v letih. »Veste, oba sva invalida in krhkega zdrav- ja. Bojiva se, kako bo dole- telo naju, zato se nama zdi njegova usoda grozljiva. Umreti takole sam, ko te nih- če ne najde, je strašno.« Sta- rejših ljudi, ki živijo sami, pa je vse več. V mestu in ve- likih naseljih, kjer so se ljudje navadili živeti drug mimo drugega, pa je njihova osam- ljenost toliko večja. Na celj- skem Centru za socialno de- lo pravijo, da njihove delav- ke obiščejo vse ostarele, ki zaprosijo za pomoč ali pa jih o njihovi nemoči obvestijo bližnji, svojci ali sosedje. Razne oblike pomoči orga- nizirajo in nudijo tudi v Sku- pini za pomoč v celjskem do- mu za upokojence, ki deluje s pomočjo javnih del. Ven- dar pa so vse te oblike po- moči usmerjene k tistim, ki sami zaprosijo zanjo ali pa za njih v centru ah skupini nekako izvedo. »Ljudje, ki so že dolgo osamljeni, postanejo z leti ze- lo samosvoji in ne dopušča- jo nobene pomoči, dokler še sami zmorejo nekako skrbeti zase. Prav tako je z njimi tež- ko navezati stik, saj ponava- di živijo med štirimi stena- mi svojih stanovanj in se le redko družijo s komer koli,« pravijo na Centru za social- no delo. Trpka starost v sa- moti. In še bolj trpki trenut- ki, ko umirajo skriti v svojih kotičkih, prestrašeni in sami. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GAŠPER DOMJAN Štefan Jud je izdihnil na divanu v svoji sobi. nato se je začelo tritedensko razkrajanje. Tatici prijeti! Kazenska ovadba sledi tudi zoper 18-letnega B.S. in 16-letnega A.V. iz Žalca, ki ju policisti utemeljeno sumijo, da sta storila več vlomov in tatvin. Iz avtomobilov sta kradla vrednejše predmete, iz stanovanjskih hiš pa sta odnašala poleg denarja tudi mobilne telefone. Osumljena sta tudi kraje ženske torbice z denarjem v okolici celjskega pokopališča ter prav tako ženske torbice iz Zdravstvenega doma v Žalcu. Sicer pa so bili celjski policisti ta teden izredno uspešni, saj so preiskali številne vlome v osebna vozila in na tak način prišh na sled 16-letnemu E.Č. in 5-letnemu (!) A.A. iz Velenja, pri katerih so zasegli tudi nekaj ukradenih predmetov. Zoper oba bodo spisali kazensko ovadbo. S.Šol. Kradel za droge Celjski policisti so prijeli starega znanca, osumljene- ga številnih kaznivih dejanj, med njimi tudi v javnosti do- kaj odmevnih ropov trgovi- ne Papica na Ljubljanski ce- sti. Gre za 23-letnega Mira- na P. iz Celja. V sredo, 8. avgusta, so na- mreč stanovalci Stritarjeve uli- ce v Celju opazili neznanega moškega, ki je skozi priprto okno vstopil v eno izmed hiš, kjer takrat ni bilo nikogar do- ma. O tem so takoj obvestili policijo, nekaj sosedov pa ga je zadržalo do prihoda polici- je. Triindvajsetletnik naj bi 24. julija iz trgovine Papica odne sel okrog 40 tisočakov, slabih štirinajst dni kasneje pa naj bi to ponovil s svojim pajdašem, 34-letnim Celjanom R.K.. Ta- krat naj bi prodajalko zgrabil s silo in ji celo grozil z injek- cijsko iglo, R.K. pa naj bi iz blagajne vzel okrog 15 tisoč tolarjev. Miran P. tudi ustreza opisu roparja, ki je v začetku avgu- sta izpod vzglavnika speče pa- cientke na oddelku urologije v celjski bolnišnici ukradel de- narnico s šestdesetimi tisoča- ki in dokumenti. Osumljen je tudi tatvine iz lokala Zlatorog Club na Mariborski cesti, kjer naj bi ukradel natakaričino tor- bico z denarjem in dokumen- ti in poskusa ropa trgovine Mi- nimarket na Mariborski cesti, od koder pa je pobegnil, saj ga je očitno prestrašila proda- jalka z mobitelom pod pretve- zo, da ima v rokah pištolo. Omenjeni naj bi kradel tu- di iz stanovanjskih hiš, tak pri- mer je, denimo, bil pretekli teden na Jenkovi cesti v Celju, kjer je iz avtomobila v garaži ukradel servisno knjižico in do- kumente. Po zaslišanju so zoper prije- tega odredili pripor zaradi ne- vamosti ponovitve kaznivih de- janj, saj naj bi se kot narko- man preživljal s krajo. S.Šol Št. 33-16. avgust 2001 KRONIKA 19 NOČNE CVETKE • Barbara se je potožila, čez današnje čase, ko lahko so- sed Aleksander kar tako zla- sa svojo sosedo. Policisti so tudi tokrat prišli zadevi do dna in ugotovili, da sta se Aleksander in Barbara sprla, zatem pa jo Aleksander ni zla- sal, ampak jo je potegnil za »vuhe«. • Fej te bodi!, nesramnež, ki si prejšnji teden v Leoni- din cabrio vrgel dva ogorka. Leonido je razjezilo to, da je nekdo njen avto zamenjal za »pepeljaro« in je to hitro spo- ročila možem postave, ki so še hitreje ukrepali. • Neka družina na Celjskem ima za naše pojme zelo ču- den ritual. Najprej se zbere- jo, pripravijo piknik, se po- veselijo, nato pa se, name- sto da bi se spravili na posla- dek, med seboj tudi dodobra premlatijo. • Zlata doba se je te dni kon- čala za dva, za ušesom še ved- no mokra od rojstva, ki sta kot velika vlamljala v avto- mobile. Mahnovca pač nista imela veliko sreče, saj se je njuno roparsko pohajkova- nje ustavilo ravno pri nesreč- nem trinajstem ropu... • Neko dete pa je minuli te- den kar dobro pihnilo. V kr- vi je imelo kar 1,69 promila alkohola. Se še sprašujete, za- kaj je ubogi mladoletnež še s štirimi kolegi, videl dvoj- no pri vožnji po cesti? • Našim policistom so ve- lik trn v peti takšni tujki, ki vedno znova zaidejo k nam, mi pa z njimi pink ponk - pa nazaj na jug. Pa bolj kot jim govoriš, da naj gredo nazaj, bolj silijo k nam. Ilegalci. Preteku teden so bih to trije Romuni. Slovenija - obljub- ljena dežela. So rešetke premalo? Kje je Venčeslav Z.? - Najbolj spektakularen poskus pobega iz zapora je bil leta 1982 Pred kratkim je iz celjske- ga Zavoda za prestajanje mla- doletniškega zapora in kaz- ni zapora Celje uspel pobeg- niti 23-letni Roman P., a so ga policisti kmalu izsledili in ga privedli nazaj za rešet- ke. Stari znanec policije, Ven- česlav Z., pa je »na svobodi« že nekaj mesecev. O njem še vedno ni ne duha ne sluha. »Pobegi oziroma poskusi po- begov so problem vseh kazen- skih zavodov v Sloveniji. Celj- ski nikakor ni izjema,« pravi upravnica Zaporov Celje Bdi- ta Mejač. Najpogostejši so po- skusi pobega. Zaprte osebe si nemalokrat vnaprej pripravi- jo mesto za pobeg, toda zara- di pravočasnega posredovanja paznikov oziroma delavcev v zavodu, do pobega v večini pri- merov ne pride. »Če govorimo o pobegih, gre največkrat za zlorabo ugodno- sti. To pomeni, da obsojenec izkorish priložnost izhoda, ta- krat, ko je v spremstvu naših strokovnih delavcev ali pa svo- jih svetovalcev, s Centra za so- cialno delo. O zlorabah govo- rimo tudi, kadar se obsojenec ne vrne po prostem izhodu ali kadar se ne vrne pravočasno,« razlaga Mejačeva. Po njeni oce- ni pobegom botruje tudi sa- ma lokacija stavbe, ki je v stro- gem mestnem središču. V bli- žini so namreč cerkev, banka in tržnica, kjer sta tudi večja gostota in pretočnost ljudi. Vse to utegne bežečemu zelo olaj- šati pobeg, saj se lahko kaj hi- tro pomeša med ljudi oziro- ma se izgubi kje v bližnjih stav- bah... Sicer pa delavci celjskih za- porov vsakodnevno spremljajo razpoloženja zaprtih oseb, vča- sih se njihove namere o pobe- gu niti ne opazijo. Mnogi so takšni, ki čakajo na trenutek, drobno nepazljivost, in to iz- koristijo za pobeg. Najbolj spektakularen po- skus pobega, se spominja Bdi- ta Mejač, je bil leta 1982. Ta- krat sta dva obsojenca za svojo pot do svobode izbrala jaške rimske kanalizacije, v smeri reke Savinje. Zaradi zaple- tenosti kanalizacije pod mestnim jedrom pa sta pra- vi jašek zgrešila. Enemu je uspelo nekako priti do bre- ga Savinje, toda ko je zagle- dal paznike, se je odpravil na- zaj. Oba obsojenca so kasne- je našli nezavestna in premo- čena. V iskalno-reševalni ak- ciji so takrat sodelovali paz- niki, številni policisti in tu- di reševalna ekipa velenjskega rudnika. Zoper pobeglega obsojenca, ki ga izsledijo in nato prive- dejo nazaj v zapore, sledi dis- ciplinski postopek. S pobegom namreč krši hišni red, pravza- prav gre takrat za hujšo krši- tev. Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij je ustanov- ljena tudi disciplinska komi- sija, ki obravnava tovrstne pri- mere. »Najpogostejša sankcija v primeru pobega je oddaja v sa- mico. Za polnoletno osebo je predpisana oddaja v samico s pravico do dela do enaindvaj- set dni oziroma brez pravice do dela do štirinajst dni. Če je to mladoletnik, je kazen sa- mica do sedem dni z ali brez pravice do dela,« razlaga stro- ge predpise upravnica celjskih zaporov, ob tem pa dodaja: »Potrebno bi bilo povečati tudi število paznikov v celjskih zaporih, a se vedno zatakne pri denarju. Ker pa je zgradba pod spomeniškim varstvom, smo tudi zaradi tega vezani na do- ločene omejitve, zato bo po- trebno v prihodnosti nujno raz- mišljati o novogradnji.« Ideja o tem se je porodila že neštetokrat, tudi ideje o ne- katerih možnih lokacijah v Ce- lju, vendar se je vedno zatak- nilo pri denarju. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GAŠPER DOMJAN Delovni nesreči Do hujše delovne nesreče je prišlo v četrtek, 9. avgusta, v Slovenskih Konjicah. Pri delu se je poškodoval delavec tamkajšnjega Javnega komunalnega podjetja. Čistil je zračno pištolo za barvanje, pri čemer mu je v oči brizgnilo razredčilo. Delavec ni uporab- ljal zaščitnih sredstev. Zdravniško pomoč so mu nudili v celjski bolnišnici. Dan kasneje pa se je pri delu ranil tudi 52-letni M.Š. iz Mozirja. Na prikolico je nameraval po deskah zapeljati traktor-goseničar, pri tem pa mu je spodmaknilo deske. Pri prevračanju traktorja je voznik dobil hujše telesne poškodbe. PROIMETNE NESREČE Trčila in pobegnila s hudimi telesnimi poš- kodbami jo je odnesel 17- letni voznik kolesa z mo- torjem, J.B. iz Velenja, v pro- metni nesreči, ki se je zgo- dila v petek, 10. avgusta, v Velenju. V motorista je v križišču Goriškove in Šaleške ceste tr- čila 20-letna voznica osebne- ga avtomobila in s kraja ne- sreče odpeljala, ne da bi poš- kodovanemu nudila prvo po- moč. A so jo poUcisti kmalu izsledili v Arji vasi. Za svoje dejanje se bo morala zago- varjati na sodišču. Nepazljivost? V sredo, 9. avgusta, se je v Prožinski vasi hudo ra- nil 64-letni pešec M.K. iz Prožinske vasi. Pri prečka- nju cestišča je vanj trčil 36- letni voznik osebnega vo- zila M.R. iz Babnega. Istega dne se je na progi za motokros v Špitaliču pri vož- nji hudo poškodoval 27-let- ni A.V. iz okolice Slovenskih Konjic, voznik motornega kolesa. Mladoletnik napihal 1,69 V noči na četrtek, 8. av- gusta, sta se v prometni ne- sreči v bližini Vitanja rani- li dve osebi. Policisti so ob ogledu ugo- tovili, da je 16-letni voznik tiak- torja, M.F. iz okolice Sloven- skih Konjic, vozil iz smeri Stianic proti Vitanju. Poleg nje- ga so bili v kabini traktorja še štirje mlajši fantje. Pri vožnji proti Vitanju, je v ovinku trak- tor zaradi neprilagojene hitro- sti začelo zanašati, zaradi če- sar je zapeljal s ceste v 2,5 me- tra globok obcestni jarek. Šest- najstletni voznik je pri tem do- bil lažje poškodbe, hudo pa se'je ranil 18-letni sopotnik, G.F. Preizkus alkoholizirano- sti je pokazal, da je imel mla- doletni voznik v krvi kar 1,69 promila alkohola. S.Šol. IMINIKRIIMICI Avto ponudil, tat vzel Neznanec, ki je stegnil svoje roke v torek, 7. avgusta, v av- tomobil, parkiran na parki- rišču kopališča v Rimskih To- plicah, je sedaj bogatejši za približno 800 nemških mark in telefon. To si je namreč nabral v odklenjenem vozi- lu. Lastnik je tako trenutek nepazljivosti drago plačal. Okradel delovna stroja v noči na petek, 10. avgusta, je neznanec vlomil v dva de- lovna stroja, parkirana na ce- sti v Trnovlje v Celju. Enega je oropal avtoradia in rotacijske luči, za drugega pa je presodil, da v njem ni ničesar zanj zani- mivega, zato je lastnika oško- doval »samo« za 70 tisočakov. Poflaškovina Trije mladoletniki so se opogumiti in v nedeljo, 11. avgusta, vlomili v skladišče trgovine Brglez v Žalcu. Pre- den jih je odgnal lastnik, so se že oskrbeli vsak s svojo flaško vina. Le-to pa jim ni steklo po grlih, saj so jih uni- formirani možje prijeli in jim s tem pokazali, da so fantiči še premladi za tovrstne pod- vige... Nepovabljen V hišo v stanovanjsko hišo v Jen- kovi ulici v Celju je nepovab- ljen stopil neznanec, ki mu je uspelo prehsičili lastnico. Medtem ko je ona veselo vrt- narila, je iz notranjosti hiše ukradel mobilni telefon, de- narnico z dokumenti in kre- ditnimi karticami. Vse za okrog 40 tisoč tolarjevS.Šol. Rozman znova na varnem Celjski policisti prijeli osumljenega brutalnega umora lastne matere Kljub opozarjanju polici- stov z modro utripajočo luč- jo in zvočnim signalom, kr- šitelj cestno-prometnih pred- pisov v torek, 7. avgusta, v večernih urah na območju Žalca, ni ustavil. Šele v cen- tru Žalca je vozilo ustavil, od- prl vrata in se podal v beg. A ga je pri tem ujel policist in pri prijetju uporabil prisilna sredstva in fizično silo, saj je obstajala verjetnost, da bo oseba poskušala napasti in znova pobegniti. Da je ujel 42-letnega Marja- na Elemirja Rozmana, osum- ljenega brutalnega umora last- ne matere leta 1999, se takrat policistu verjetno še sanjalo ni. Ker Rozman v času prijetja ni imel pri sebi nobene listine, s katero bi lahko potrdil svojo identiteto, saj naj bi se pred- stavljal z lažnim imenom, so ga privedli na celjsko policij- sko upravo. Policisti naj bi z ugotavljanjem njegove identi- tete zatem imeli nemalo težav in jo ugotavljali še dolgo v noč. Kasneje se je izkazalo, da gre res za Marjana Elimirja Roz- mana, za katerim je že nekaj časa razpisana tiralica. Ome- njeni je bil v priporu v zaporih v Murski Soboti zaradi umo- ra, od koder pa je bil zaradi zdravstvenih težav prepeljan na zdravljenje v psihiatrično bol- nišnico v Ormožu. Konec de- cembra je od tam pobegnil, zato je murskosoboško okrožno so- dišče za njim razpisalo tirali- co. Rozman je osumljen brutal- nega umora matere, 62-letne A.K. Rozman v Gibini pri Mur- ski Soboti. Po sporu z njo naj bi jo večkrat udaril in jo ustre- lil v glavo, nato pa ti^plo po- kopal na dvorišču domače hi- še. Aretirali so ga dober mesec dni kasneje. Minuli teden pri- jeti Rozman je sedaj znova v zaporih v Murski Soboti. S.Šol. Radarske kontrole bodo... • jutri, 17. avgusta, dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Celja; • v soboto, 18. avgusta, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca; • v nedeljo, 19. avgusta, dopoldne na območju celotne regije, popoldne pa na območju Šentjurja; • v ponedeljek, 20. avgusta, dopoldne na območju Celja, popoldne pa na območju Vele- nja; • v torek, 21. avgusta, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine; • v sredo, 22. avgusta, dopoldne na območju Laškega, popoldne pa na območju Mozirja; • v četrtek, 9. avgusta, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Celja; Sledil in okradel v ponedeljek, 13. avgusta, je na žalski policijski postaji v večernih urah 70-letrii občan prijavil rop. Policisti in krimnalisti so kaznivega dejanja osumiU 33-letnega M.S. iz Žalca, ki naj bi napadel starejšega občana v enem izmed tamkajšnjih gostinskih lokalov ter mu vzel nekaj nakita. Nato naj bi odšel za njim tudi domov, kjer mu je 70-letnik zaradi groženj moral izročiti 15 tisoč tolarjev. V zvezi s kaznivim dejanjem policisti še vedno zbirajo obvestila. 20 REPORTAŽA Strel v polno 'Ridi če bi minulo soboto padale ošpičene prekle z neba, se Savinj- čani ne bi dali in bi prišli, na »svo- jo« tradicionalno, 39. prireditev Dan hmeljarjev. Da kaj odpade ah pa gre v nič, to pa že ne! In prav tej prislo- vični savinjski trmi je mogoče pri- pisati, da je tudi sobotna prireditev ob Braslovškem jezeru z ekshibi- cijskimi skoki vrlih mladcev s 4,5 metrov visoke skakalnice uspela, da so jih sprva še izpod dežnikov bodrili številni obiskovalci, ki so že dali slutiti, da se bo popoldne pre- vesilo v živahen hmeljarski dan tudi na bližnjem osrednjem prizorišču. H gostišču Jezero ob Braslovškem jezeru pa sva se s terenskim studiem kot kukavičje jajce pritaknila orga- nizatorju. Turističnemu društvu Bra- slovče, tudi radijca, Sašo in Mateja z oddajo Iščemo Zlatoroga Pivovarne Laško. Naravnala sva se na dobro voljo organizatorjev prireditve in obisko- valcev, ki so ob hrupni glasbi s prire- ditvenega odra zvesto čakali in navi- jali za svoje favorite, ki so jih varo- vali člani Društva za podvodne špor- te Velenje. Spodbujal jih je tudi bro- nasti taekvvondoist Simon Jan in ne- nazadnje: občestvo je nestrpno pri- čakovalo tudi gosta. To pa ni bil nih- če drug kot naš ultramaratonec Mar- tin Strel. Hopla! In smo še enkrat pristavili lonček tudi mi ter Martinu Strelu ob prihodu (spremljal ga je dolg aplavz) hitro podtaknili maji- co z Zlatorogovo maskoto, ki jo je bilo potrebno, tako kot to narekuje- jo pravila igra, v času oddaje odkri- ti. Seveda potem, ko so poslušalci iz domačega studia po namigih Simo- na Škete odkriU izdelek Pivovarne Laško. Tokrat so morali najti Tem- no Laško. Bilo je kar zabavno poslu- šati, kako so »mimo sekali« celo po- slušalci iz Laškega. »Zadetek v črno« in 10 »flašk« temnega piva pa je do- bila Mateja Podpečan iz Celja, ki se zdaj najbrž s tem elitnim pivom že sladka. In jo spomnimo, kar vedo povedati sladokusci in gurmani: »Če so pivsko pojedino spremljala svet- la piva, pripada zadnja čaša vselej Temnemu Laškemu. Kadar mora obilnejši pogrinjek potisniti kosilo v poznejši popoldan, pa gre Temno Laško k sirovi plošči z močnimi siri in s česnom nahtemu toplemu pre- pečencu. Zahteva visoke kozarce iz brezbarvnega stekla in - kolikor tanjši so, toliko bolje.« Nagrado Turističnega društva Bra- slovče, ki je imelo v teh dneh v ro- kah vse niti, aU pa bolje »hmeljev- ke« te velike prireditve, je z obelo- danjenjem, kje se skriva naša eki- pa, potegnila Marija Korošec iz Ce- lja. Slastne postrvi v gostišču Jeze- ro ji bodo prav gotovo teknile. Turistična agencija Dober dan iz Šempetra je na tisti dan razmočeno prizorišče poslala samega direktor- ja Edija Masneca. Pripeljal se je z avtomobilom in ne s turističnim vlakcem, ki pa, verjamemo, zdaj že veselo sopiha po okoliških poteh in stranpoteh lepe doline. Žal samo z enim vagončkom, kar »ni preveč pro- fitnega značaja«, ni nad zakonom, ki dovoljuje samo en priklop, prav nič navdušen Edi Masnec. A začet- ki so vendarle tu. Nagrado agencije Dober pa si je prislužila skoraj do- mačinka, Milena Pongrašič iz Pa- riželj. Srečno vožnjo in dober tek z Dober danom! Najslajše pride navadno na kon- cu. Strel v polno je z odgovorom, da smo majico z Zlatorogovo pod- takniU Martinu Strelu, uspel Alfre- du Brinovcu, ki je dobil senčnik in darilno vrečico sponzorja. Znašel pa se je tudi v vlogi spraševalca go- sta in izkazalo se je, da kar dobro spremlja njegove uspehe. Tako smo izvedeli, da je tačas, ko prebirate te vrstice, Martin Strel preletel Atlan- tik, ker se je pustil izzvati reki Mis- sissippi, ki jo bo skušal preplavati. Reka, ki je v sedemdesetih navdih- nila že »otroke cvetja«, je zmamila v svoj objem zdaj še našega junaka iz Guinesove knjige rekordov. Zla- torogovo majico bo odnesel s seboj, je dejal, mi pa smo mu s stiskom roke želeli, da bi bil tudi Missisšip- | pi njegov »strel v polno«. MATEJA PODJED Foto: GAŠPER DOMJAN Martin Strel je nagrado sponzorja izročil Alfredu Brinovcu, ki je uganil, da se majica z maskoto Zlatoroga skriva pri našem ultramaratoncu. NASI KRAJI IN LJUDJE 21 Ponos slovenskih hmeljarjev. Hmeljarji s ščepcem nezadovoljstva Hmeljarji so se minuli te- den srečevali na vrsti pri- reditev, ki so jih pripravili ob 39. dnevu hmeljarjev. Kot je v navadi, so bili ne- kateri zadovoljni, nekateri pa so sd obregnili ob program in trdili, da »laser show, gauloi- ses party, Noxir...« na hme- ljarski praznik ne sodijo in da bi jih morali pripraviti ob dru- gi priložnosti. »Dogajanje smo pač morah popestriti s tem, kar smo lahko dobili. Sam sem prvič pripravljal to pri- reditev, stara ekipa mi je do- besedno obrnila hrbet, zato samo morali nekaj stvari pre- pustiti drugim, ki pa se niso držali dogovorov. Vsi znajo kritizirati, po drugi strani pa je vsem vseeno in nočejo so- delovati. Če prireditve ne bi bilo, bi zagotovo bil >rom- pompom<, vse pa prevalijo na pleča organizatorja,« je pove- dal predsednik Turističnega društva Braslovče Boštjan Kragl in omenil še nekaj manj- ših organizacijskih napak, ki jih prihodnje leto - če bo dan hmeljarjev - naj ne bi bilo. Večina obiskovalcev je bi- la, vsemu navkljub, z doga- janjem v Braslovčah zado- voljna. Petkov program je bil zamišljen kot popestritev do- gajanj, sobotni skoki v Bra- slovško jezero so kljub ob- lakom pritegnili precej na- vijačev, nedeljsko popoldne je popestrila sicer skromna povorka, nov hmeljarski sta- rešina Marjan Kupec s spremljevalko Urško Fonda (princesa je bila tudi njena mati, ded pa prvi starešina) je prevzel dolžnosd, zaba- ve in pijače pa tudi ni manj- kalo. U.S., Foto: T. TAVČAR Vlcerji med tekmovanjem. ime še vedno vabi v Zgornji Savinjski doli- ni so organizatorji spravili pod streho tudi 32. Lučki dan, ki zaradi imena in tra- dicije vedno znova privabi kar precej obiskovalcev. Letos se je v organizacijo praznika v Lučah podala no- va ekipa, ki se je kot pri dru- gih podobnih prireditvah spo- padla s številnimi težavami, t^ejstvo je, da se pozna usta- novitev Turističnega društva Podvolovljek, in dejstvo je, da zna tudi v Lučah preveč ljudi samo kritizirati, manj Pa jih je pripravljenih prisko- čiti na pomoč pri izvedbi tra- dicionalnega praznika. Tudi zato je bilo dogajanje v Lu- čah precej pomanjšano, nek- danji štanti so praktično iz- ginili (s kičem na čelu), vsem, ki se trudijo, pa so nemaren pečat dajale zamude. Zato toliko bolj velja poh- valiti izjemno lepo oblikova- no razstavo v večnamenskem prostoru, kjer je bila osred- nja pozornost namenjena 100- letnici rojstva Blaža Arniča, ter sobotno vlcersko tekmo- vanje, kjer so poleg različnih opravkov v gozdu prikazali še rodno orodje nekdanjih seka- čev in skorjevko. V tekmova- nju se je najbolje odrezala eki- pa Veteranov, na državno pr- venstvo pa so se uvrstili Stan- ko Goličnik iz Šoštanja, Bošt- jan Zagradišnik iz Krnice, Ivan Šolar z Ljubnega in Ivan Pan- čur iz Luč. V Lučah ni manj- kalo niti imenitnih pevskih na- stopov, nedeljo so polepšali »podraduški pobi«, zagnali so mhnsko kolo... Pa vendarle se kljub številnim prireditvam in pestremu dogajanju človek spomni na nekdanji sijaj luč- kega dneva; organizatorjem pa želi, da bi ga mogli ponov- no obuditi. U. SELIŠNIK Foto: C. SEM Gozdarji in lepotice črni oblaki, ki so se še pred nekaj tedni zbirali nad organizacijo letošnje turi- stične prireditve Holcerija v Vitanju, so se razleteli kot milni mehurčki. V nedeljo, 12. avgusta, je bil dan pre- lestno lep, tudi zato, ker je vso navlako prejšnji dan odplaknil dobrodošli dež. Čeprav je bila to trinajsta Holcerija, se ta številka to- krat ni izkazala za nesrečno! Zapletene organizacije so se prvič lotili člani Kulturno tu- rističnega društva Sveti Vid s Hudinje nad Vitanjem s predsednikom Vikijem Kot- nikom. Pripravili so pravo ljudsko igro na prostem z mnogimi scenskimi dogod- ki, ki so se vrstili kot po te- kočem traku, vmes pa je bi- lo veliko dobre glasbe Vite- zov Celjskih in sodelujočih skupin in posameznikov na reviji narodno zabavnih an- samblov. Ves trud je bil po- plačan z obiskom, ki je bil v primerjavi z lanskim letom, ko se je zbralo okoh 2000 ljudi, bistveno večji. Ob klasičnem programu s povorko, ki jo je spretno že sedmič komentirala Breda Jakop, razstavah v kultur- nem domu (Marjetka Beš- kovnik iz Ljubnice je razsta- vila slike na steklu, Jožica Podergajs iz Stenice pa go- beline) , strelskem tekmova- nju, razstavi malih živali društva iz Slovenskih Konjic (250 primerkov) in razstavi kmetijske mehanizacije, je bi- lo tudi precej prijetnih no- vosti. Mednje prav gotovo so- di prikaz klasičnega in sodob- nega načina podiranja drev- ja s komentarjem Ivana Je- seničnika. Obiskovalci so lahko opazovali tudi pripra- vo jedi gozdarjev, ki so nje- ga dni v gozdu pri spravilu lesa ostajaU po ves teden. Zanimivo je bilo tudi pod- kovanje konj in pojasnilo, za- kaj konju, ki ga podkujejo pr- vič, v sprednji nogi vrišejo križ. »Da bi bil konj zdrav in gospodar z njim srečen,« je pojasnil Jože Špegelj iz Spod- njega DoUča, kjer imajo eno najlepše urejenih kmetij na območju vitanjske občine. Pred povorko, v kateri so sodelovali krajevni zaselki in gostje iz Nove Cerkve in Frankolovega, so začetek Holcerije 2001 naznanili streli iz možnarjev, uradni zaključek pa je pomenil og- njemet. Po nekaj letih so ponovno izbrali miss holcerije, ki je postala simparična Maša Uranjek iz Ar je vasi ob dveh spremljevalkah, sestrah Ja- smini in Andreji Šmarčan iz Zavrha. Poskrbljeno je bi- lo tudi za humor, zaplesala je folklorna skupina iz Sko- marja, v reviji je nastopilo dvanajst ansamblov ter citrar- jev in harmonikarjev. Letošnja uspela prireditev novim organizatorjem prav go- tovo pomeni velik izziv za pri- hodnje. TONE VRABL Prve tri holcerske lepotice. Z rokami po hmelj Včeraj so v Kalah pri Ponikvi pripravili zanimiv prikaz obiranja hmelja na star način. Poleg obiranja so pokazaU, kaj se je dogajalo med obiralci v hmeljišču v prostem času, kaj so nekoč jedli in pili, katere pesmi so prepevali... Zanimivo etnografsko prireditev sta pripravila aktiv kmečkih žena s Ponikve ter žalska turistična zveza, v goste pa sta na praz- nični dan povabila tudi veliko turističnih delavcev iz drugih delov Slovenije. Scenarij za dogodek je pripravila domačinka Nevenka Jelen, ki bi rada v tem predelu zasadila nekaj hmeljskih sadik, saj so že pred leti izginile s tega področja. Z ročnim obiranjem hmelja bi rada ohranila izročilo tudi za rodove, ki prihajajo. Foto: EDI MASNEC Št. 33-16. avgust 2001 22 ZA AVTOMOBILISTE PT cruiser dobiva Mercedesov dizelski motor. Cherokee in cruiser z dizlom Amerška tovarna Chry- sler, ki je sestavni del ame- riško-nemškega koncema DaimlerChrysler, se na evropskih trgih nekako ne more ujeti. Vsi tisti avtomo- bili, ki naj bi bili posebej primerni za trge Stare celi- ne, se niso posrečili. Tudi združitev z Daimler Ben- zom se sedaj kaže kot ne- kaj, kar za ameriško tovar- no ni bilo najbolje. KakorkoU že, tovarna za le- tošnjo jesen pripravlja nekaj novosti, ki bodo dobrodošle tudi na slovenskem trgu. Ta- ko naj bi septembra stekla prodaja novega cherokeeja. V ZDA je avto že nekaj časa naprodaj, tam ga imenujejo liberty, medtem ko se bo na evropskih trgih še naprej ime- noval cherokee. Ta bo naj- prej na voljo s 3,7-litrskim bencinskim in 2,5-litrskim dizelskim motorjem. O ceni slovenski zastopnik, ljubljan- sko podjetje Chrysler Jeep Import, še ne more reči nič natančnega, pravijo pa, da naj bi bil novi cherokee od sta- rega dražji za približno pet odstotkov. Pred časom so v avstrij- skem Gradcu začeli sestav- ljati tudi PT cruiserja, vozi- lo, ki gre v ZDA izjemno v promet, v Evropi pa dokaj povprečno. S tem, ko bo av- to nastajal v Evropi, naj bi imel tudi evropsko poreklo (vendar mora biti vanj vgra- jenih najmanj 60 odstotkov evropskih sestavnih delov) in zaradi tega nižjo ceno. Tudi ta avtomobil bo jeseni dobil Mercedesov dizelski CDI mo- tor, kar pomeni, da bo ver- jetno šel nekaj bolje v pro- met, saj so evropski kupci ze- lo navdušeni nad vozili z di- zelskimi motorji. Jeep grand cherokee pa bo prav tako do- bil Mercedesov dizelski agre- gat CDI. To pa naj bi bilo za letos iz Chryslerja tudi vse. Za slovo od Crevva - omejena serija RR silver seraph. RolIs Royce odhaja iz Crevva Britanska tovarna Rolls Royce, ki je v lasti nemškega BMW, še nekaj časa pa bo blagovno znamko posojal konkurenčnemu Volksvvagnu, bo v prihodnjih tednih za- prla vrata svoje tovarne v britanskem Crewu. Tam so rollsi nastajali zadnjih 55 let. Ob tej priložnosti je tovarna izdelala omejeno serijo silver serapha, ki bo ob vsem dru- gem še bogateje serijsko opremljen kot sicer (med drugim bo ta serija obarvana v preliva- jočo se barvo). KoUko bo ta silver seraph stal, seveda ni znano, se pa ve, da bodo po novem rollsi nastajali v povsem novi tovarni. Avtomobilistom gre še kar dobro Pred nedavnim so objavili lestvico največjih podjetij na svetu, vendar ne po števi- lu zaposlenih, pač pa po prometu. Zanimivo je, da je med enaindvajsetimi imeni veliko avtomobilskih, čeprav drži, da so ta v zadnjem letu nekoliko nazadovala. Po vrednosti prometa je povsem v vrhu Exxon Mobil, ki je lani ustvaril 210 milijard dolarjev prometa. General Motors je s prvega padel na tretje mesto (184 milijard dolar- jev), Ford je ostal na četrtem mestu (180 milijard), DaimlerChrysler pa je na petem, s skupnim prometom 150 milijard dolarjev. V tej ugledni druščini so še drugi, recimo Mitsubishi (126 milijard), pa Toyota Motor (121 milijard), skupina Volksvvagen, ki je ustvarila za 78 milijard dolarjev prometa ipd. Med stotimi pa sta še Peugeot/Citroen (40 milijard) in Renault s 37 milijardami dolarjev prometa v letu 2000. IWIaybach pripelje na trg Pri Mercedes Benzu so se odločili: may- bach, najprestižnejši avto, ki bo prihajal iz te tovarne, vendar ne bo nosil trikrake zvezde, gre v serijsko izdelavo. Avto so imenovali po legendarnem nemš- kem inženirju iz začetka prejšnjega stolet- ja in bo na voljo v krajši in daljši (šest me- trov) dolgi karoserijski varianti. Kot pravi- jo sedaj, bo vendarle očitno, da je v pove- zavi z Mercedes Benzom tudi tako, da bo na motornem pokrovu dvojni M. Kakorko- li že, maybacha bodo ponujali za več kot 700 tisoč mark, za pogon bo skrbel 5,d- litrski dvanajstvaljnik s 470 KM in s kat 900 Nm navora. Prepričani so, da bodo let- no prodali kakšnih 1500 maybachov, pri čemer naj bi bilo največ kupcev v Arabskih emiratih, pa v ZDA, tudi na Japonskem in vsekakor v Rusiji... Še vedno ni jasno, ko- likšne in katere garancije bodo ponudili kup cem tega avtomobila. Bi jih morala biti vsaj nekaj - upoštevaje ceno... BMW bo v Leipzigu Nemški BMW bo novo tovarno avtomobilov gradil v Leipzigu. Tako je končano dolgo ugibanje o tem, ali bi morda Nemci odšli tudi na tuje, denimo v Slovenijo. Znano je, da je bil v igri tudi mariborski TAM, v zadnjih mesecih pa se je izbor možnih lokacij zožil na nekaj mest v Nemčiji, Franciji in na Češkem. Sedaj torej ni nobe- nega dvoma več, da bo novi mali beemve nastajal v Leipzigu. Tovarna naj bi po sedanjih načrtih začela obratovati leta 2005 in naj bi na dan naredila do 650 vozil. Zaposlenih bo skoraj deset tisoč delavcev, investicija pa bo vredna skoraj dve milijardi mark. Ali bo v tej tovarni res nastajal samo novi mah beemve ali pa morda prenovljena serija 3, še ni jasno. Tudi BMW serije 3 kmalu iz Leipziga? Hrvati kupujejo avtomobile Naša južna soseda je v zadnjih desetih letih pri prodaji avtomobilov bolj ali manj vedno zaostajala za Slovenijo. Letos pa se utegne zgoditi, da nas bodo zelo očitno prehiteli. Tako so na Hrvaškem v šestih letošnjih me- secih prodali 44.152 novih osebnih avtomo- bilov, za povrh pa še kakšnih 20 tisoč rablje- nih, ki so jih prav tako uvozili iz tujine. To- rej se utegne zgoditi, da bo letošnje bera vsaj 70, morda 80 dsoč vozil. Zakaj tako veliko povpraševanje po avtomobilski pločevini? Odgovor se zdi znan. V začetku junija so na Hrvaškem prenehale veljati posebne davčne olajšave za tiste, ki so se borili v t.i. domo- vinski vojni. Ti so lahko uvažali oziroma kupovali avtomobile z nižjimi dajatvami. Če- prav zakon nekaj let prepoveduje prodajo tako kupljenega vozila, je očitno, da to ni ovira za različne možnosti prodaje ali pre- prodaje. V minulega pol leta je pri Hrvatih najbo- lje prodajal Renault, se mu je posrečilo za svoje avtomobile najti 8774 kupcev. Za po- vrh je bil clio najbolje prodajano vozilo v tem obdobju (5439). Takoj za Renauhom se je uvrstil Volksvvagen s prodajo 5005 vo- zil, na tretjem mestu je bila Škoda, ki se ji je posrečilo za svoje avtomobile najd 4582 kup- cev. Najuspešnejša japonska tovarna je bila Mazda (2291), medtem ko je ta lovorika med južnokorejskimi tovarnami pripadla Hyun- daiju (2204). Med uglednejšimi avtomobil- skimi hišami je bil v ospredju Audi (404), Mercedes Benzu se je posrečilo prodad 388 avtomobilov, medtem ko BMW ni med dvaj- setimi najuspešnejšimi tovarnami. Največ avtomobilov so v celoti prodale francoske avtomobilske tovarne (skupaj 30,7 odstot- ka), nemške 26,3 ipd. Ob chu so šli najbolje v promet še opel astra, fiat punto, VW polo in škoda fabia. Jeseni prenovljeni mercedes ML Pred štirimi leti je nemš- ki Mercedes Benz v ZDA (v zvezni državi Alabama) za- čel izdelovati SUV, ki mu po naše pravimo tudi teren- sko vozilo. Mercedes ML je v štirih le- tih postal zelo uspešno vozi- lo, kajti v tem času je tovar- na izdelala kar 319 tisoč av- tomobilov. Za letošnjo jesen oziroma modelsko leto 2002 pa so pripravili spremenje- no izvedenko, ki bo, tako pra- vijo, na pogled dinamičnej- ša, varnejša, bolje opremljena in tudi z nekaj novimi mo- torji. Tako so spremenili od- bijače, novi sta stranski og- ledali z vgrajenima smerni- koma ipd. V notranjosti je po- vsem nova sredinska konzo- la, serijsko pa bodo imele vse različice 17-palčna kolesa. Tu- di pri motorjih bo nekaj no- vosti, med serijskimi varian- tami pa bo sedaj najmočnejši ML 500. Gre za bencinski osemvaljnik V oblike s po tremi vendli na valj, gibno prostornino 5,0-litra in s 292 KM pri 5600 vrtljajih v minuti. To bo zadoščalo za najvišjo hitrost 222 km/h in pospešek 7,7 sekunde do 100 km/h, medtem ko naj bi bi- la povprečna poraba 14,6 li- trov goriva. Nasploh naj- močnejši pa bo ML 55 AMG, kjer bo 5,4-litrski osemvalj- nik zmogel 347 KM, najviš- ja hitrost pa bo 235 km/h. Na večino trgov bo prenov- ljeni ML pripeljal jeseni ali vsaj tja do zime. Št. 33-16. avgust 2001 ^ ZA AVTOMOBILISTE 23 Najprestižnejši novi BMW serije 7. Novembra novi BMW serije 7 Nemški BMW postopo- na, tako kot se pač za tak- ino priložnost spodobi, )redstavlja svojo novo seri- 0 7. To je največji in seveda udi najprestižnejši limu- dnski avto v ponudbi ome- ijene tovarne. Resnici na ljubo je treba re- % da so z zamenjavo čakali selo dolgo, kajti sedanja seri- a 7 že precej časa ni konku- enčna najbližjim tekmecem, ecimo mercedesu S ali pa au- diju A8. Novo sedmico, kot se avtomobilu reče, bodo pr- i/ič uradno predstavili na frarik- [iirtskem avtomobilskem sa- bnu, uradno pa bo na trge pri- peljala novembra ali tik pred concem leta. Avto meri v dol- ino več kot pet metrov, kar Lomeni, da se dobrika tudi če- Eevropskemu okusu in potre- bam, za obliko pa vsaj pri BMW pravijo, da je absolut- no skladna. Kaj to natančno pomeni, ni znano, vsekakor pa se zdi, da so o zunanji podobi tega avtomobila povsem pre- pričani. Notranjost je seveda povsem nova, predvsem pa je očitno, da nova sedmica vozi novim, naj rečemo super elek- tronskim časom naproti. Elek- tronika je v tem vozilu res do- bila domovinsko pravico. Ta- ko recimo za delovanje raz- ličnih sistemov skrbi več kot 80 elektromotorjev. Klasične prestavne ročice ni več, vse so zaupali skromnemu gumbu. Ob tem je seveda treba pove- dati, da bo avto serijsko oprem- ljen s 6-stopenjskim samodej- nim menjalnikom, kar je prav tako dokaj veUka novost. Pri motorjih bo tudi vse novo, vsaj na začetku. Ponudili bodo dva osemvaljnika V oblike. Prvi bo pri gibni prostornini 3,6-litra ponujal 272 KM pri 6200 vrt- ljajih v minuti (največja hitrost bo 250 km/h, pospešek 7,5 sekunde do 100 km/h), drugi pa pri gibni prostornini 4,4- litra 333 KM pri 6100 vrtljajih v minuti (250 km/h in 6,3 se- kunde do 100 km/h). Kasneje pridejo na vrsto še drugi mo- torji, vsekakor novi 12-valjnik, ki se za takšen avtomobil vse- kakor spodobi. Elektronika ima pomembno vlogo tudi pri drugih sistemih, recimo pod- vozju, jasno pa je, da bo avto tudi pasivno zelo varen. O ce- nah je ta hip še prezgodaj kar- koli reči, je pa jasno, da bodo na ravni že prej omenjene kon- kurence. Ob tem je treba po- vedati, da bo BMW te dni pred- stavil tudi nekoliko spreme- njeno serijo 3, pripravlja pa še vrsto drugih novosti. DaimlerChrysler v primežu Koncern DaimlerChrysler se utegne kmalu znajti v podobnem položaju kot nemš- ki Volksvvagen. Slednjega je Evropska unija že dvakrat kaznovala zaradi nespoštovanja pravil o prosti trgovini. VW je namreč v določenem obdobju zaradi razlik v ceni avtomobilov prepove- doval svojim trgovcem prodajati vozila izven nacionalnih meja. Tako denimo avstrijski kupci niso mogli kupiti volkswagna v Italiji in podobno. Sedaj podobnega obtožujejo DaimlerChryslerja, ki naj bi svojim trgovcem v Španiji, Belgiji in na Nizozemskem dajal podobna navodila. Če se bodo obtožbe izkazale za resnične, čaka DC precej visoka kazen. Kot so sporočili, pregledujejo tudi poslovanje francoskih PSA in Renaulta. Audi zgoraj brez Nemški Audi je dolgo od- lašal s predstavitvijo po- vsem novega kabrioleta v srednjem razredu. Sedaj po- nuja v objavo prve fotogra- fije kabrioleta A4. Ta je seveda narejen na ena- ki osnovi kot limuzinska in avant varianta, sicer pa je dolg 457 centimetrov, kar je seveda zelo spodobna mera. Kot pravijo, bo kabriolet A4 na trge pripeljal spomladi prihodnje leto, na ogled pa ga bodo postavili tudi na bliž- njem avtomobilskem salo- nu v Frankfurtu. S tem av- tomobilom bodo dokončno zamenjali kabrioleta, ki so ga delali na osnovi audija 80, kar pomeni, da je bilo roje- vanje novega avtomobila zgo- raj brez res dolgotrajno. Pod- vozje bo narejeno tako re- koč iz aluminija, kar bo pri- hranilo kakšen kilogram te- že, streho bo odpirala in za- pirala elektrika ob pomoči hidravlike, zadnje okno ne bo več plastično, pač pa ste- kleno in ogrevano. Med mo- torji je treba seveda posebej omeniti novi 3,0-litrski V6, ki bo ponujal 220 KM, vse- kakor pa tudi 2,4-litrski šes- tvaljnik s 170 KM. Drži, da bodo nekaj kasneje predsta- viU še motorno skromnejše in censko bolj dosegljive va- riante. Za tiste, ki bodo ne- kaj globlje segli v žep, pa bo- do ponujali tudi varianto, opremljeno z novim samo- dejnim menjalnikom mul- turirnic. V Frankfurtu bo Audi predstavil svoj A4 kabriolet. 24 NASI KRAJI IN LJUDJE Zlatoporočenca Breznik iz Kal v spominski sobi Rista Savina v Žalcu sta zlato po- roko praznovala Matilda in Ivan Breznik iz Kal v KS Šempeter v Savinjski doli- ni, obred pa je opravil Val- ter Zupane. Njuno življenje je bilo ob- dano s številnimi lepimi in tudi manj lepimi dogodki. Zlatoporočenka Matilda, po domače Hilda, se je rodila kot zadnji otrok Alojzije in Jo- žeta Podgorelec leta 1933 v Veličanah. Po končani osem- letki je živela pri materi Aloj- ziji. Oče je umrl, ko je bila stara 4 leta. Po II. svetovni vojni se je zaposlila v Kme- tijski zadrugi Ivanjkovci in tam delala do leta 1952. Ivan Breznik se je rodil kot prvi otrok Antonije in Vincenca Breznika leta 1928 v Pavlov- skem vrhu. Po končani II. sve- tovni vojni se je zaposlil v KK Jeruzalem - Ormož. Spoznala sta se v rojstnem kraju, sredi Jeruzalemskih go- ric, prepletenih z vinogradi in neokrnjeno naravo. V za- konu so se rodili trije otro- ci, hčerki Marica in Hilda ter sin Ivan. Z ljubeznijo in odre- kanjem sta pripomogla k le- pemu otroštvu svojih otrok. Zagnanost in marljivost sta jima vlila življenjskih moči in jih pripravila na samostoj- nost. Leta 1952 se je Ivan za- poslil pri organih za notra- nje zadeve in dobil službo v Vojniku. Po končanem pred- hodnem šolanju se je druži- na leta 1961 preselila v Vele- nje, kjer sta zlatoporočenca dočakala upokojitev. V tretjem življenjskem ob- dobju sta si v Kalah zgradila hišo. V vehko veselje jima je delo v dobro negovanem vi- nogradu, sadovnjaku in na vr- tu. Še posebno pa se razve- selita obiska vnukov Tanje, Mateja, Anite in Andreja ter pravnuka Anžeta. T. TAVČAR Zlatoporočenca sta si ponovno nadela zlata prstana. Petdeset let kot trenutek Resnično je tako, kot so zapisali v nagovoru zlato- poročencema Albinu in Kri- stini Herman iz Prebolda, da čas hitro teče, še poseb- no tistim, ki so v življenju našli srečo, so ustvarjalni in delovni. Takšna sta Al- bin in Kristina in neverjet- no se jim zdi, kako hitro so minila leta od poročnega do zlatoporočnega dne. Kristina se je rodila leta 1928 v Zgornji Ponikvi pri Žalcu. V družini je bilo devet otrok, sedaj so živi še trije, posestvo pa je bilo premajh- no, da bi nahranilo vsa usta. Zato so morali otroci drug za drugim zgodaj s trebuhom za kruhom. Prav to je Kristino pripeljalo v Prebold, kjer se je zaposlila v Tekstilni tovar- ni in tam ostala vse do upo- kojitve leta 1982. Albin je privekal na svet do- bri dve leti pozneje v Prebol- du. Tako kot njegov oče se je zaposlil v tekstilni tovarni. Bil je mojster v tkalnici in s svo- jim znanjem in izkušnjami pomagal številnim mladim pri uvajanju v delo. V tovarni sta se Bine, kot ga kličejo, in Kristina spoznala. Posebno Bi- netu je bila všeč čedna in ure- jena Kristina in kaj hitro jo je začel osvajati. Poročila sta se v Preboldu, v naslednjih dveh letih pa sta se rodila njuna si- nova Jože in Albin. Jesen življenja preživljata vsak po svoje. Kristina v skr- bi za dom in svoje rože, Bi- ne pa v priročni delavnici. Njun dom je še posebno ži- vahen, kadar ju obiščejo vnu- ki in pravnukinja. Civilni obred zlate poro- ke je v Savinovi spominski sobi opravil Valter Zupane, cerkvenega pa preboldski župnik Franc Serec. T TAVČAR Splavala z abrahamom Pred tedni je v krogu do- mačih v Vitanju praznovala 90 let Monika Dežman, ki sicer zadnja leta preživlja kot oskrbovanka v Lam- brechtovem domu upoko- jencev v Slovenskih Konji- cah. Čeprav je v domu izredno zadovoljna, je vi- soki jubilej le praznovala tam, kjer je preživela veči- no let težkega življenja. Monikina mama in oče sta kmalu po letu 1900 odšla v tujino za kruhom, kjer se ji- ma je v Koflachu na avstrij- skem Zgornještajerskem ro- dila Monika. Starša sta se po- tem preselila v Nemčijo in oče je začel urejad papirje za pot v Ameriko, ki je za mnoge, ki so hrepeneli po boljšem ko- su kruha, takrat pomenila ob- ljubljeno deželo. Pot je pre- prečila 1. svetovna vojna. Oče je padel na Soški fronti. Ma- ma se je vrnila na Paski Koz- jak nad Vitanjem, kjer je na prgišču zemlje začela skrbeti za številno družino. Ker ni šlo drugače, so otroci drug za drugim odhajali od doma k premožnejšim kmetom za hlapce, dekle in pastirje. Tudi Monika je morala z osmimi led od doma, k tu- jim ljudem služit kruh. Lač- na res ni bila, delala pa jeod jutra do črne noči. Ostala je nepismena, a je večino izgub- ljenega z veliko mero vztraj- nosti nadoknadila, ko so za- čeli hoditi v šolo njeni otro- ci. Poročila se je z Jakobom Dežmanom iz Vitanja, s ka- terim sta si počasi in vztraj- no gradila dom. Ponovno je treščilo, ko se je začela 2. sve- tovna vojna. Mož Jaka je bil prisilno mobiliziran v nemš- ko vojsko in poslan na rusko fronto, od koder se nikoli ni vrnil... Monika je ostala sa- ma s štirimi otroki in v pri- čakovanju petega. Letal949 je dobila prvo redno zaposlitev v tovarni ko- vanega orodja Vitanje, današ- njem Uniorju. Delala je tež- ka dela za najnižjo plačo. Ko se je vrnila domov, jo je ča- kalo pranje, likanje, delo na polju, kuhanje... Takrat so prah še brez pralnega stroja, v hladnem potoku... Vse to je puščalo posledice, ukriv- Ijalo hrbtenico, povzročalo bolezni in slabo počutje Kljub vsem težavam je vztra jala, da morajo njeni otroc končad šolo, da jim bo v ži\ Ijenju lažje kot njej. Pri 41. si je kupila kolo i se naučila vozid, da ni ve peš hodila v službo. Pri 4! je dobila v stanovanju elel triko, ob srečanju z Abrahc mom se je naučila plavati. Ti leta kasneje se je zaradi b( lezni upokojila. Moniki Dei man je danes v največje ve selje, ko jo obiščejo otroi in ko vidi, da so srečni. TONE VRAH Monika Dežman s svojimi otroki (od leve) Silvom, Betko, Anico, Francijem in Jožico. Ljudske pevke z Jezerc (od leve) Dragica Jezernik, Simona Lebič, Fanika Lebič, Darinka Kos, Marija Lebič in Marija Strenčan. Zgoščenka Ljudskiii pevk z Jezerc Na pobudo Anke,Dimec je šest kmečkih žensk pred petimi leti začelo organizi- rano prepevati v glasbeni skupini, ki je pred dnevi iz- dala prvo kaseto in zgoščenko z dvanajstimi ljudskimi pesmimi. Vse pesmi so posnele kar v improviziranem studiu do- mačije Darinke Kos s ton- skim mojstrom Igorjem Ko- rošcem in pod mentorstvom Alberta Završnika. Pesmi za objavo so izbrale tako, da je vsaka izmed pevk povedala svojo najljubšo pesem, ki so jo potem uvrstile v program. Dekleta pravijo, da imajo na zalogi še veliko pesmi, ki bi jih rade ohranile za mlajše generacije. Ljudske pevke z Jezerc v Šmartnem v Rožni dolini so pred snemanjem veliko na- stopale. Zapele so na sreča- nju malih vokalnih skupin na Dobrni, na prireditvi zapoj- mo in zaigrajmo v Celju, na dobrodelnem koncertu v Treh lilijah v Laškem, na bo- žično - novoletnem sejmu v Celju, Štajerska poje v Vur- berku. Pod Reško planino ve- selo živimo v Marija Reki nad Preboldom in drugje. TV Št. 33-16. avgust 2001 v VODIČ 25 NEPRESLIŠITE NA RADIU CELJE Radio Celje na terenu, četrtelc med 12. in 13. b uro f To pot bomo naš mikrofon po- stavili v Cankarjevo ulico, kjer 50 pred dnevi spremenili pro- [metni režim. Novost je med voz- niki povzročila precej zmede, policajem pa polni žepe. Kako novo prometno ureditev komen- tirajo vozniki, pa tudi tamkajš- ;nji stanovalci, ki se pogostokrat ^najdejo v vlogi usmerjevalcev [prometa, bosta preverjala teh- 'nik Matjaž Marinček in novinar^ ka Mateja Podjed. I Nedeljski zmenek, nedelja ob 10.10 Tokrat smo na pogovor pova- bili Draga Plazla, predsednika primestne vaške skupnosti Šmi- klavž, Graška Gora in Vodruš. Z zagnanim kulturnim delav- cem, predsednikom organizacij- skega odbora festivala Graška Go- ra in gostilničarjem se bo pogo- varjal Tone Vrabl. Poletna reportaža, torek ob 20. uri Naš in vaš znanec »Burek« iz Jurskega parka ima spet veliko novih zamisli o tem, kje bo v Celju postavil Jurski park. Bojda mu je tudi celjski župan Bojan Šrot obljubil pomoč, če si najde sponzorja. Novinarka Mateja Podjed bo šla po sledeh njegovih zamisli in jih strnila v prav gotovo zanimivo reportažo. Mateja Podjed v akciji. V prihodnjih dneh boste njene prispevke slišali pogosteje, saj se je vrnila z zasluženega dopusta. PISMA BRALCEV 29 Pisem neznaniii avtorjev ne objavljamo »Razočarano mamico«, ki nam je poslala Odprto pi- smo, pozivamo, da nam sporoči svoje ime in naslov ter telefonsko številko ali pa se osebno oglasi v redak- ciji Novega tednika. Tudi ostale bralce, ki ste nam po- slali nepodpisana pisma (in brez naslova ter telefonske Jtevilke) obveščamo, da jih ne bomo objavili brez us- trezne dopolnitve. Uredništvo PREJELI SMO Protest Podpisani prebivalci Bil- gerjeve, Efenkove, Hausen- bichlerjeve, Kvedrove ulice. Ulice Nikole Tesle, Pohorske, Ipavčeve, Šarhove ulice, Šlan- drovega trga, Trubarjeve ter Župančičeve ulice v Žalcu protestiramo proti predvide- ni povezavi Trubarjeve ulice na državno cesto (Odlok o za- zidalnem načrtu soseske Go- domlja v Žalcu]. V času javne razgrnitve os- lutka zazidalnega soseske Go- domlja je bila v prostorih Ob-, ;ine Žalec 6. 9. 2000 javna obravnava, ki smo se je ude- ležili krajani tega območja, odgovorni predstavniki Mest- ne skupnosti Žalec, predstav- niki izdelovalca ZN in pred- stavniki strokovnih služb ob- čine. Na javni obravnavi ni- smo nasprotovali predvide- ni zgradnji soseske Godom- Ija, smo pa vsi navzoči kra- jani soglasno odločno nas- protovali predvideni poveza- vi Trubarjeve ulice na sever- no obvoznico (državno cesto Ljubljana - Celje). Navajali smo vrsto objektivnih in teht- nih razlogov, bilo pa je tudi nekaj predlogov drugačnih re- šitev. Bistvo nasprotovanja je v dejstvu, da bi predvidena povezava bistveno zmanjša- la kvaliteto življenja v seda- njih okoliških ulicah. Med novozgrajeno sosesko Go- domlja in sedanjo Trubarje- vo ulico bi naj bila urejena povezava le za pešce in kole- isarje. Soglasno nasprotovanje iVseh prisotnih krajanov je bi- !lo na tej javni obravnavi ta- ko odločno in argumentira- no, da so predstavniki služb, ki so obravnavo vodili, spre- jeli nasprotovanje in izjavi- li, da glede na tako enotno in odločno stališče krajanov povezave med Trubarjevo ulico in obvoznico ne bo in da so možne drugačne reši- tve. Zapis pripomb javne obravnave, ki ga je sestavil Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Ža- lec dne 16. 10. 2000 je gle- de tega netočen in nekorek- ten. V odloku o zazidalnem na- črtu soseska Godomlja v Žal- cu je v 26. členu določeno, da je »pred izvedbo poveza- ve priključka na obvoznico in Trubarjeve ulice potreb- no slednjo rekonstruirati«. Odločno nasprotujemo pred- videni rekonstrukciji Trubar- jeve ulice. Ko smo zahtevah odgovor na vprašanje, kaj pravzaprav obsega ta rekon- strukcija in kakšna bo, od- govora nismo dobili, tudi ne po sprejetju odloka na Ob- činskem svetu občine Žalec. Pristojni odgovarjajo le, da bo cesta dvosmerna, da bo imela kolesarske steze in ploč- nik, da bo ob cesti zgrajena nova javna razsvetljava in da bo omejena za tovorni pro- met. Na vprašanje, kolikšna pa bo potem širina Trubar- jeve ulice, ali bo posegala na zasebna zemljišča ipd., pa od- govora ni, češ da to ni stvar zazidalnega načrta soseske Godomlja in da se bo ta na- črt delal kasneje. Takšnih po- jasnil ne sprejemamo. Ob tak- šnem pristopu odgovornih bomo krajani grobo preva- rani. Najostreje nasprotujemo predvideni povezavi Trubar- jeve ulice na obvoznico in s tem povezani rekonstrukci- ji Trubarjeve ulice, če bo po- trebno tudi z vsemi možni- mi sredstvi. 230 PODPISNIKOV Počitnice in užitici Znaj živeti, a znaj tudi umreti. Naši predniki, ki so nam izročili to opozorilo, so se zavedali povezave naših de- janj in »odhoda« s tega sveta. Izročili so nam tudi tole spoz- nanje: Najboljši so užitki, ki ne zapuščajo slabe vesti. Ali: Ti imaš užitke, užitki imajo tebe. V Ekološko-kulturološ- kem društvu Jasa menimo, da je dobro imeti v mislih omenjene življenjske resni- ce, posebej zdaj, ko bomo v času počitnic malo več »uži- vali«. V gozdnih požarih bo umr- lo nešteto metuljčkov in pi- kapolonic, veveric in drugih živalic, nešteto dragocenih dreves in drugih rastlin. In - kdo bo prinesel toliko stra- hu in trpljenja, smrti in ža- losti? Tisti, ki bodo malo več »uživali« in se malo spozabi- li: v travo ali grm ob cesti bodo odvrgli cigaretni ogorek. Ali bodo kaznovani? Zagotovo. Njihova podzavest bo prej ali slej izročila njihovi vesti ne- ko dramatično sliko: samo- morilski let mame zlate kra- Ijičke v vsepožirajoče zublje. v katerih se cvrejo mogotni hrast in njeni zlati otročič- ki. In, tako bodo tisti, ki se pred naravo spozabijo, spoz- nali, da je najhujše trpljenje muka nemirne vesti. Tudi na druge načine bo homo ludens to spoznal. Ti- sti, ki ob neprimernem ča- su hrupno živijo v okolju, v kateremu vsi bivajoči spo- štujejo naravne zakonitosti (na primer, po noči v pla- ninski koči), bodo v števil- nih srcih ptičkov in drugih nežnih živalic povzročili stresna stanja in zapuščanje domov. Drugi bodo sejali strah in smrt, drveč na veli- kanskem motorju po kraš- kem brezpotju ali po planin- ski jasi. Tako prvi kot dru- gi, bodo postali sužnji last- nih užitkov. Njihove usode bodo podobne usodam ti- stih, ki celo življenje gasijo žejo, pijoč slano vodo. Ko pri izbiri zabave odmi- sli svojo biološko naravo in »vesoljske« zakonitosti, ko začne »uživati« v zadovolje- vanju »naučenih« potreb, člo- vek razvrednoti življenje do golega nesmisla. Prepričljiv dokaz je »uživanje« v opazo- vanju borbe na življenje ali smrt med živalmi in v borbi človeka in bika. Danes so to - naravnost neverjetno je - oblike množične »zabave«. Nedojemljiva je nezmožnost človeka, da si zastavi najbolj enostavno vprašanje: kdo sem, pravzaprav, jaz, ki lah- ko uživam v umiranju tistih, ki močno želijo živeti in so čisti kot sonce! Ta tragična razgradnja člo- veške psihične strukture je biblijsko strogo kaznovana. Uživajoč v okrutnosti nad ži- valmi, človek topi lastni čutni sistem v celoti. Vse manj je zmožen emotivnih doživetij - vse bolj je neobčutljiv za vsako obliko krvolitja. A ni to najhujše, kar se mu lahko pripeti na »civilizacijski« po- ti. Tisti, ki tragike takega sta- nja ne dojamejo prej, jo bo- do dojeli ob srečanju s Smrt- jo. Peklensko je spoznanje, da si odživel življenje sejoč pustošenje. Ker, v naših ge- nih je »zapisano«: živiš zara- di tega, da zapustiš harmo- nizirajoči odtis. ANEJ SAM, ekološko-kulturološko društvo Jasa Brezno Svoje minljivosti in ran- ljivosti se človek zave šele v trenutkih, ko zagleda pre- pad, pred katerim stojita nje- govo telo in duša. Njegove misli mu begajo sem ter tja, ne zna jih umiriti, so pok- varjene, ničvredne, pohujš- Ijive zemeljske misli. Te misli ga tiščijo proti neskončne- mu breznu iz katerega ni iz- hoda za človeka brez upa- nja. To pravzaprav niti ni brezno, ampak je neskonč- na notranja samota, žalost, manjvrednost. V tem breznu je majhna raz- poka v steni, iz katere raste bujno zelenje, ki ga bo ne- koč tako preraslo, da nihče več ne bo mogel pasti vanj. Prepletlo se bo tako gosto, da ga ne bo več, ostal bo le trpek spomin nanj. To je vi- denje za novo tisočletje, ki naj se imenuje kar tisočletje ljubezni, sprave in miru (tu- di notranjega). Ljubezen je tista, od Boga dana vrednota, ki bo rešila svet pred propadom. Je kal, ki zažene korenine globoko v Zemljo. Danes pogledaš v svet in vi- diš smrt, morijo, sebičnost, nezvestobo, lakoto (telesno in duševno), ljudi, ki brez- glavo tekajo in se dajejo za materialne dobrine, da ne naj- dejo več časa zase, za svoje bližnje, svoje zdravje in raz- voj duhovne plati bivanja. Ju- tri boš videl, kar si boš us- tvaril v mislih. Sem, torej mislim. Kajti misli se preko našega telesa udejanjajo. Začnimo graditi svet novih vrednot, ki čeda- lje bolj izginjajo, vrednot, ki bodo zagotovile našim po- tomcem in nam spoznati pra- vo ljubezen do bližnjega; lju- bezen do matere Narave, brez katere smo le izpljunek na- pačne, zgrešene evolucije v medgalaktičnem prostoru; spoznati svet brez vojn in na- silne smrti, s polno mero sre- če, zdravja in veselja v vsa- kem trenutku eksistence. Misliti si moramo, da ži- vimo ljubezen, da smo sreč- ni, če je srečen bližnji člo- vek, da ljubimo vse, kar je in kar bo in če sledimo na- čelu - misli se udejanjajo pre- ko našega telesa, se bodo le- te uresničile. Kljub težkim trenutkom, ki se nam nasta- vijo kot ovire na tej poti, prav nikoli ne smemo pre- nehati upati, kajti, če osta- nemo brez vsega, nam upa- nje še vedno ostane. Kakor ljubezen. DEJAN ŽLAVS, Frankolovo ZAHVALE^ POHVALE V šoli je lahko tudi lepo Minilo je še eno šolsko le- to, zame že devetindvajseto. Delo z učenci prinese vsako leto veliko novega, lepega, včasih tudi kaj neprijetnega. Če je obojestransko razume- vanje, so odnosi med učen- ci, učitelji in starši lahko ze- lo dobri. V tem letu sem bila razred- ničarka 5.a razreda v OŠ Hru- ševec v Šentjurju. Imela sem zelo dobre učence. Ker sem jih želela bolje spoznati, sem organizirala več dejavnosti, ki niso strogo vezane na šo- lo. S starši vseh otrok sem vse leto dobro sodelovala. V mesecu maju, ob mednarod- nem dnevu družine, sem z učenci pripravila razredno prireditev, na kateri so nasto- pali vsi učenci. Z javnim na- stopanjem dobijo učenci več samozavesti, trema, tako zna- čilna za Slovence, izgine. Starši so srečni, ko vidijo svo- jega otroka, kaj vse zmore. Prepričana sem namreč, da ima vsak otrok veliko spo- sobnosti in talentov, le od- kriti jih je treba. Otroci se z nastopanjem počutijo po- membne. Prav ta prireditev je bila priložnost, da so se starši dogovorili za piknik ob koncu šolskega leta. To vr- sto druženja in spoznavanja gojijo že od prvega razreda. V razredu je tudi sedem učen- cev iz Šentruperta nad Laš- kim in prav tam je bil kraj tega srečanja. Starši teh učen- cev so ga odlično pripravih, povabili so vse starše, otro- ke, razredničarko in učitelji- ce, ki so njihove otroke pou- čevale prejšnja leta. Tudi na može učiteljic niso pozabi- li. Sprejem je bil iskren, en- kraten. Spoznala sem, da ljudje v tem malem, roman- tičnem kraju, živijo v iskre- nem sožitju. Lepo jim je. Vse je teklo kot po maslu: od po- strežbe jedi na žaru in doma- čega peciva ter pijač do no- gometne tekme. Vse ekipe so se borile po svojih močeh. Zmagovalci smo bili vsi: otroci, mamice, očetje, tudi razredničarka. Bogatejša sem za spozna- nje, da delam z ljudmi, ki jih še ni pokvaril vpliv moder- nega časa. Šolsko leto se ne bi moglo bolje končati, kot se je. Iskrena hvala vsem, dra- gi starši, posebej še družinam iz Šentruperta: Ajdnik, Jecl, Gračner, Pertinač, Tuhtar in obema družinama Zaje. Vsem staršem želim toplo poletje, otrokom pa čimbolj brez- skrbne počitnice. Zaslužili so si jih. CVETKA LESKOVŠEK, Šentjur Prijeten izlet Cilj našega tokratnega iz- leta za vse skupine samopo- moči, ki nam ga je omogoči- la uprava doma upokojencev, je bil zgodovinski Pilštanj. Z nami so potovale vse vodite- ljice skupin za samopomoč ter tudi gospa direktorica kot sovoditeljica ene izmed sku- pin. Z nami so bili še sestra Marina in medicinski tehnik gospod Ferdo, ki sta skrbela za dobro počutje ter prijaz- na bolničarka Špela. Hišnik Roman je bil spet vzoren voz- nik domskega kombija. Odpeljali smo se preko Podčetrtka in Kozjega do Pil- štanja, kjer je bil postanek, saj je bila naročena sveta ma- ša, ki jo je daroval tamkajš- nji župnik gospod Hribernik. Slišali smo veliko tudi o zgo- dovin Pilštanja. Po maši nas je gospod župnik bogato po- gostil pod veliko lipo. Kupi- li in poskusili smo lahko znano žgano pijačo »drnulovec«. Pred prangerjem (sramotil- nim stebrom) in na njem so vojščaki uprizorili krajšo igro in branje s kože ter tako na- zorno prikazali, kako so v srednjem veku kaznovali hu- dodelce. Prišel je tudi šmar- ski gospod kaplan ter nas eno uro zabaval z igranjem na har- moniko in lepim petjem ob pomoči medicinskega tehni- ka Ferda. V dom smo se vr- niU veselo razpoloženi ter du- ševno in moralno okreplje- ni. Iskrena hvala upravi doma, ki nam je omogočila tako le- po popoldne. Hvala tudi vsem trem šoferjem za srečno vož- njo. Iskrena hvala župniku gospodu Hriberniku za gosto- ljubje, dobrosrčnost in po- zornost. Od tam smo odne- sli lepe in nepozabne spomi- ne. HILDA LOKOVŠEK, DU Šmarje pri Jelšah Lepo je, ko smo skupaj Zadnjo soboto v juniju smo se invalidi Krščanskega brats- tva invalidov in bolnikov KBBI iz vseh koncev Slove- nije zbrali pri članici Vero- niki Kline v Škofji vasi. Bilo je zares prijetno v sen- ci pod šotorom. Hvala voja- šnici Celje. Zahvala PGD Škofja vas, da smo se na nji- hovih klopcah odpočili, saj smo prišli od vsepovsod. Da pa je bilo kaj na mizi za pri- grizek, pa gre zahvala ljudem, ki so prisluhnili našim proš- njam in nam poklonili do- brote. Kosilo so skuhali pri svetem Jožefu. Torej, vsega je bilo, tudi glasbe in vese- lja, ki ga invalidi najbolj po- trebujemo. Počutili smo se zares prijetno. Naprej je bi- la sveta maša dveh duhovni- kov. Hvala jima. Ob kosilu smo spoznali življenje na Ma- dagaskarju, kjer delajo naši misijonarji. Kar trije so nam prek diapozitivov prikazali in seveda povedali kaj več o tem. Kar prehitro nam je mi- nil čas, ko smo se morah po- sloviti, saj smo bili z vseh koncev Slovenije. Seveda smo si zaželeh, da se prihod- nje leto zopet srečamo. Zah- vala tudi Lojzetu Čoklu, da je poskrbel za vse, da je sre- čanje potekalo po njegovem načrtu. Hvala Veroniki in Loj- zetu ter prav vsem, ki so ji- ma na kakršen koli način po- magali, da je bilo naše biva- nje v Škofji vasi zares prijet- no in nam bo kot takšno os- talo v nepozabnem spominu. JOŽICA KOLAR, Šentjur MARIJA MANFREDA, Trnovlje Vdove na izletu v imenu 51 vdov in sed- mih iz Zgornje Rečice se zahvaljujem gospe Marici Lesjak za čudovit izlet, ki ga je organizirala za nas - vdo- ve, 9. avgusta letos. Hvala tu- di našemu dolgoletnemu šo- ferju Tonetu, ki nas je var- no vozil z udobnim Izletni- kovim avtobusom ter osta- lim gospem: Mariji, Jožici in Reziki, ki je bila čudovi- ta v odigrani vlogi. Največ- ja zahvala velja Marici za vse priprave, za lepe spominske šopke, za izvedbo srečolo- va in še marsikaj. KARLI NA P., Laško Št. 33 -16. avgust 2001 - z vlakom po Panonski nižini Z vlakom iz Celja preko Budimpešte v Beograd že ko so pisali v časopi- sih o novi progi med Ma- džarsko in Slovenijo, ki so jo odprli z novim voznim redom, od 10. junija pa vo- zi po tej progi tudi vlak IC, sem se odločil za pot do Beo- grada po tej smeri. Za vo- zovnico sem v Celju plačal 17.500 tolarjev. Pri pregledu vozovnice sta me sprevodnika vprašala, za- kaj si izbiram tako dolgo pot, ko je smer prek Zagreba mno- go krajša. Seveda sem jima odgovoril, da sem se odločil za udobni vlak, in da si že- lim iz vlaka ogledati Panon- sko nižino in ponovno obe veliki mesti. Potovanje z vlaki IC je prijetno; ni potrebno ves čas sedeti v kupeju, lahko se sprehodiš, v jedilnem vago- nu spiješ kavo pri mizi, pre- gledaš prospekte ali časopis, naročiš prigrizek ali celo ko- sdo. Iz Celja sem se odpeljal ob 8.50 in vstopil v zadnje va- gone, ki jih na Pragerskem odklopijo in peljejo po novi progi prek Hodoša v Budim- pešto na zahodni kolodvor Deli, ki je v Budimu, s pri- hodom okoli 16. ure. Nove proge na naši in madžarski strani je okoli 50 kilometrov in se priključi na progo se- verno od Blatnega jezera. Ve- čina te proge je stara, s krat- kimi tračnicami, tako da vlak IC nima značilne hitrosti. Po kratkem ogledu obnovljene- ga sodobnega kolodvora, me je prijazen taksist zapeljal po eni glavnih ulic na vzhodni kolodvor Keleti, v Pesti, na levem bregu Donave, od ko- der vozijo vlaki tudi v Beo- grad. Za sporazumevanje mi je služila nemšina, ki jo tak- sisti in receptorji vsaj delno obvladajo. Kolodvor Keleti je po ar- hitekturi podoben dunajske- mu južnemu kolodvoru, le da je dunajski v celoti pre- novljen. Okoli kolodvora so prometne glavne ulice, tudi križišče podzemne železni- ce. Trg obdajajo večji hoteli s tremi in štirimi zvezdica- mi, s cenami od 150 do 250 DEM za eno noč. Na kolod- voru so mi v agenciji sveto- vali cenejše prenočišče v za- sebnem penzionu Dominik pri dominikanski cerkvi, dve postaji z avtobusom od ko- lodvora. Prenočeval sem v enoposteljni čisti sobi, za kar sem plačal 7.000 forintov - 55 DEM za noč. Center Bu- dimpešte je po desetih letih dobil evropski utrip, z vpa- dljivimi panoji in prodorni- mi svetlobnimi efekti, mno- žico razkošnih starih kavarn z mizami in postrežbo na ro- bu ulice, številnimi butiki in trgovinami z umetninami in starinarnice. Zelo obiskana in zbirališče turistov je uhca zabave, bohemov in ljubez- ni - Vaci utca. S kolodvora Keleti sem se odpeljal naslednji dan ob 8.30 in predvideval prihod v Beograd okoli 16. Zasedena ni bila niti polovica vlaka. Ker zopet ni bilo jedilnega vago- na, sem si še kupil nekaj za pod zob. V kupeju smo bih trije potniki, eden od njiju je bil iz Subotice in je, seve- da, govoril srbsko. Proti ju- gu smo se vozili med ogrom- nimi kompleksi žitnih polj, sladkorne pese in koruze. Po- gled na vasi in redke kmetije je bistveno drugačen od me- sta Budimpešte. Hiše in gos- podarska poslopja so stara, lahko bi rekli zanemarjena, avtomobilov je malo ali pa so znani vzhodno nemški tra- banti in mnogo konjskih vpreg. V Jugoslaviji Od Budimpešte do Subo- tice je približno 200 kilome- trov, od tam do Beograda zo- pet toliko. Na meji pred Su- botico ni bilo nobenih zaple- tov in vlak je vozil proti No- vem Sadu z večjo hitrostjo. Slika poljedelskih površin je na obeh straneh meje skoraj enaka, le da je izraba in ure- ditev parcel v Vojvodini skrb- nejša in ni mrtvih robov ob parcelah. Tudi hiše so novejše in imajo urejene vrtove. V Ju- goslaviji so kmetje po letu 1945 obdržali 10 hektarjev orne zemlje, po letu 1980 pa so že imeli do 20 hektarjev. Prek Donave pri Novem Sadu je prevozen samo že- lezniški most, prek katerega vozijo tudi avtomobili. Dva mostova še vedno ležita v Do- navi in onemogočata plovbo od Nemčije do Črnega mor- ja. Beograjski kolodvor je še vedno tak, kakršnega so ob- novili po nemškem bombar- diranju leta 1941 ob pričet- ku druge svetovne vojne. Med leti 1945 do 1991 so vlaki ne- nehno prihajali in odhajali z ljudmi iz vse Jugoslavije. Se- daj ni nobene gneče, vlakov je mnogo manj. S taksijem sem se peljal prek Terazij mimo Skupšči- ne v bližino pokopališča. Že prvi bežen vtis kaže razlike med okolico in centrom oko- li Terazij, kjer je utrip podo- ben nekdanjemu, trgovine so založene z vsemi evropski- mi artikli, utrip daje množi- ca kavarnic in slaščičarn na ulici. Na obrobju in še dlje pa je že videti pomanjkanje denarja za komunalne stori- tve in ureditve. Mnogo je neiz- praznjenih smetnjakov, vzdr- ževanje ulic in fasad, v blo- kih pa vhodov, stopnišč in dvigal, je slabo. Pri vožnji z mestnim avtobusom navkre- ber pri Skupščini, je šofer z debelo gumijasto rokavico na roki pritiskal na stikala, da je lahko speljal do avtobu- sne postaje. Povprečne plače zaposle- nih so okoli 80 do 100 DEM, ne vrhunski zdravnik ima 180 DEM, liter bencina na črpalki stane 1.30 DEM. Na Terazijah, nasproti hotela Moskva, sem v restavraciji Casino plačal za porcijo če- vapčičev z malim pivom 200 din - 7 DEM. Nočitev v ho- telu Casino je 60 DEM za tuj- ce, v hotelu s tremi zvezdi- cami blizu Skupščine pa 80 DEM. Tudi iz Beograda v Celje sem se vozil podnevi. Vlakov- no kompozicijo so sestavljali štirje vagoni, dva za Ziirich in dva do Jesenic. V Vinkov- cih so priključili še vagone do Zagreba, vendar tudi brez jedilnega vagona. Proga je skrbno vzdrževana, verjetno na pritisk in načrte medna- rodne skupnosti, da bi zaži- vel ta deseti mednarodni že- lezniški koridor do Carigra- da in Aten. Sedeži v kupejih so bili z rezervacijami zase- deni. Policija in cariniki so po vlaku večkrat izvajali si- cer vljudne kontrole. Hrvat- je morajo v Beogradu čakati na izstopne in vstopne vize po dva dni in noči v vrstah, vendar negodovanja ni bilo slišati. IVO MARINC Foto: GD Tudi potovanje z vlakom je lahko zanimivo, v Št. 33-16. avgust 2001 Plezanje v nacionalnem parku Joshua Tree. If puščavskem parku Nacionalni park Joshua Tree v sončni Kaliforniji me je v mislih spremljal že pre- ko dvajset let. V tujih revi- jah sem občudoval čudovi- to oblikovane stolpe v pre- krasnem okolju, kjer ne manjka dreves Joshua, po katerih je park dobil ime. Velik je 22 tisoč kvadrat- nih kilometrov in je od Los Angelesa oddaljen 226 km. V parku najdemo neobičaj- ne živali: zlatega orla, klo- potače, tarantele, termite, puščavske podgane in puščav- ske rastline. V popoldansko-večerni vožnji po puščavi, ko so se skale zlato obarvale in so se nenavadna drevesa pozibavala v močnem vetru, sem imel ob- čutek, kot da sva z Andrejo prišla v pravljično deželo. ■ Ustavila sva se v kanjonu White Tank, kjer je bilo par- kiranih le nekaj vozil. Kam- piranje do štirinajst dni je brezplačno, toda kamp ne nu- di drugega kot stranišče, žar in klop z mizo. S sabo je po- trebno pripeljati dovolj vode. Zaradi dolge vožnje sva se mal- ce podprla s hrano in nočni ^'eter je najine sanje odnesel v domovino. Ponoči me je prebudil kojot s svojim zavijajočim glasom. Prva juU-anja zarja pa me je po- tegnila na piano. Napravil sem i^ekaj posnetkov ter počakal na prve sončne žarke, ki so škr- latno obarvali bližnje stolpe. Jutro je bilo dovolj sveže, l^ar je značilno za puščavo, zato sem ga izkoristil za ple- zanje. Skala je podobna gra- nitu, toda krušljivost je več- ja, zato je bila potrebna paz- ljivost. Izbiraš svojim zmož- nostim primerne smeri, da se potovanje ne bi prehitro končalo. Donatorji odprave: Ban- ka Celje, Kovintrade, Ko- stra, Acman, SCT, SIP SKEI Šempeter, Foto Tabor, Foto Zorin, Foto Tonica, Foto Riz- mal. Mizarstvo Kugler, Sto- ma Sana center, Gostišče Štorman, Bine Javernik, Jo- co Razpotnik. Ko sem se naplezal, sem se vrnil v kamp, med tem se je prebudila Andreja. Napra- vila sva nekaj plezalskih po- snetkov ter si nato privošči- la obilen zajtrk. Da pa sva lažje prebavila hrano, sva obiskala bližnji skalnat obok. Na poti sva srečala do- brega poznavalca parka, saj ga obiskuje že trideset let. Pred nekaj meseci je našel orlovsko gnezdo z dvema mladičema, ki ga zdaj hodi opazovat. Ogledala sva si še 1581 metrov visok Keys View, od koder se vidi daleč naoko- li, če veter ne prinese smo- ga iz Los Angelesa. Plezal- sko najbolj obiskano po- dročje je Hidden Valley in to v spomladanskem oziro- ma jesenskem času, ko vro- čina ni prehuda. F. HORVAT Drevo Joshua Št. 33-16. avgust 2001 32 NASVETI Posodobljeno igrišče za predšolske otroke pri vrtcu v Ulici frankolovskih žrtev na Hudinji. Otroška igrišča Icot potreba in odgovornost Gibanje ni le otrokova os- novna potreba, ampak tudi razvojna funkcija, ki je v pr- vih ledh življenja povsem v ospredju. Preko gibanja otrok spoznava svet okoli sebe, ga odkriva, preizkuša, v giba- nju spoznava tudi sebe, svo- je zmogljivosti, se veseU svo- jih zmožnosti, se razvija in se uči novih. Gibanje je tudi temeljna osnova za obUko- vanje otrokove pozitivne sa- mopodobe. Toda igrišč za predšolske otroke ne poti^ebujemo samo zaradi gibalnih spodbud, saj spodbude potrebujejo tudi dru- gi: šolarji, mladina, odrasli. Za igrišča je pomembno poskrbeti predvsem zaradi življenjske var- nosti najmlajših oti^ok. Odpadki niso več le nedolž- ni papirčki, med njimi so kuž- ne in nevarne zadeve: uporab- ljene igle, uporabljeni kondo- mi, pasji in mačji iztrebki in še kaj. Starejšemu otroku lah- ko dopovemo, zakaj ne sme po- birati s tal raznih predmetov, razumel bo in se znal varovati. Predšolski otrok in mlajši šef lar se takšnega samozaščitniš- kega vedenja šele učita, zato po- trebujeta bolj varno in zaščite- no okolje Predšolski oti-ok, posebno še malčki do treh let, so mnogo bolj omejeni samo na tisto, kar je na dosegu zmogljivosti nji- hovih nog, pa četudi so v sprems- tvu staršev. Predšolski otrok v mestiiem naselju se bo zato lah- ko najbolj ^amo igral na zanj primerno urejenem otroškem igrišču. Starši, vzgojitelji in vsi pri- jatelji oti"ok si zato prizadeva- mo, da bi bilo na razpolago čim več primerno urejenih igrišč, še posebno v bližini vrtcev. Priz- nati moramo, da so se prav na tem področju razmere že mar- sikje zelo izboljšale. (Tudi v Ce- lju je v zadnjih dveh ali ti-eh letih vse več urejenih igrišč, ta- ko javnih kot tistih pri vrtcih. V avgustu je bilo otrokom v upo- rabo izročeno posodobljeno igrišče pred vrtcem na Hudi- nji, Ulica frankolovskih žrtev 38.) Kaicšne lastnosti mora imeti igrišče za predšolske otroke? Urejeno mora biti tako, da tudi v manj ugodnih vremen- skih prilikah omogoča otro- kom izvajanje različnih aktiv- nosti: plezanje, guganje, hojo po stopnicah, spuščanje po to- boganu, vzpenjanje ob vrvi... To so naravna gibanja, ki so naj- bolj primerna za predšolskega otroka. S spontanim ali vode- nim izvajanjem naravnih gi- banj, vzgojitelji uresničujemo različne vzgojne cilje pri otro- ku: razvijanje koordinacije gi- banja, ravnotežja, moči, spret- nosti, pa tudi samozaupanje, medsebojno strpnost, pomoč in sodelovanje, vztrajnost, upo- števanje pravil in podobno. Igrišče ima tudi nekaj pro- ste površine za rajalne igre, igre z žogo ali preprosto tekanje po davi. V mirnejšem delu naj bo tudi peskovnik, v katerem bo malčkom čas najbrž najhitre- je mineval. Poudariti je potreb- no, da je posebno pri igrah in gibanju na igrišču vzgojitelje- va naloga predvsem v pripravi in organizaciji ter opazovanju in spremljanju dejavnosti oti-ok, manj pa v usmerjanju, vode- nju in določanju nalog. Čar igriš- ča mora ostati predvsem v spon- tanosti, različnih možnostih za oti-oka, odprtosti za druženje in igro. Nevsiljiva prisotnost odraslih Na razmeroma majhnem prostoru lahko med otroki kmalu pride do napadalnega in razdiralnega obnašanja, pa najsi bo v besedah ali že dejanjih, zato je nevsiljiva prisotnost odraslih oseb nujno potrebna. OdrasU, to velja tako za vzgoj- no osebje v vrtcih kot za star- še, smo potrebni posredniki v socialnih stikih med otroki, na- ša naloga pa je tudi organizaci- ja in urejanje igralnih situacij na igrišču. Potrebno je veliko potrpežljivosti, prigovarjanja in zglednega kulturnega obnaša- nja. Odrasli, ki klepetajo le med seboj, za oti-oke pa se bolj ma- lo menijo, otrokom zagotovo ne dajejo občutila varnosti. Če pa otroci nimajo občutila var- nosti, svoje neprimerno vede- nje stopnjujejo, ker hočejo, da jih odrasli opazijo in jim po- stavijo pravila in meje, kaj je dovoljeno in česa ni dovolje- no početi. Vedno je pohebno opazovati oti-oke in po potrebi prevzeti vlogo posredovalca, urejevalca, pomirjevalca zadev. Kajenje, pitje alkoholnih pi- jač, puščanje odpadkov na tleh, vodenje psov ali mačk in po- dobno, so na otroškem igrišču nesprejemljiva vedenja odra- slih, ki morajo biti prepoveda- na. Če hočemo učiti otroke od- govornosti, jo moramo najprej pokazati odrasli! Igrišče je potrebno tudi red- no vzdrževati. To pa seveda stane tudi precej denarja. Za- radi pomanjkanja otroških igrišč na sploh je smiselno od- preti urejena igrišča tudi za predšolske otroke, ki ne obi- skujejo vrtca. V takem prime- ru mora lokalna skupnost (ob- čina oz. mestna četrt) prev- zeti del finančnega bremena za vzdrževanje igral in povr- šin igrišča. BETKAVRBOVŠEK, Vrtec Tončke Čečeve Celje Nezvestoba in zdravje Poleti in v času pred ozi- roma med prazniki (čas ev- forije in brezskrbnosti), ko je organizem dobro preskrb- ljen s hormoni, je čas za flirt in erotiko. Amerika (vse bolj pa se po njej zgleduje tudi Evropa) velja za deželo raz- vez, zato ni nič čudnega, da so se strokovnjaki na drugi strani Atlantika odločili, da bodo pod drobnogled konč- no vzeli nezvestobo oziro- ma skoke čez plot in ugoto- vili, kakšen je njihov vpliv na zdravje in vitalnost. Ob koncu študije so javno- sti postregli s presenetljivo ugotovitvijo, ki je osupnila predvsem moraliste: nezve- stoba koristi zdravju, počut- ju in psihičnemu ravnoves- ju. Odrešujoča in harmonič- na izvenzakonska zveza (pra- viloma je ta bolj podobna sa- njam in pravljici kot resnič- nosti) spodbuja psihosomat- sko ravnovesje in omogoča človeku boljše, bolj prespek- tivno in optimistično življe- nje. Človek postane bolj po- gumen, podjeten in inovati- ven. V naročju ljubljenega partnerja se posameznik zne- bi stresa, slabe volje in na- petosti - se sprosti in pomi- ri, obenem pa lažje premaga utrujenost in izčrpanost, se reši občutka naveličanosti, rutine in brezizhodnosti, pa tudi lažje uresniči svoja sek- sualna pričakovanja. Skok čez plot (seveda le tisti naj- bolj žlahten in radosten) pred- stavlja učinkovito metodo premagovanja stresa in velja za terapevtsko sredstvo pri motnjah psihične in psiho- somatske narave. Američa- ni poudarjajo, da normalizira celo delovanje kardiovasku- larnega sistema (med drugirn blaži in odpravlja aritmije i{ lajša esencialno hiperten^ jo). Pod vplivom svojih kolega na Novi celini so podobi^ znanstveno študijo izvedli tti di naši sosedje, kjer je kljuj močnemu religioznemu el| mentu nezvestoba izredno p^ gosta. Italijanskim zakon« lomcem v tolažbo so rezult ti omenjene študije prav tak potrdili ugoden vpliv skoke čez plot na organizem (sev da le pri tistih, ki v novi zve doživijo želeno ljubezen, r zumevanje, naklonjenost i izpolnitev svojih pričakovar nesrečne izvenzakonske zv ze pa so za človeka prav tc ali pa še hujši udarec od neu pelega zakona) - opravičilo 2 vse, ki trdijo, da imajo nezvi stobo zapisano že v »genih in si zato ne morejo privošč ti pretirane zvestobe. Deset napak pri prehranjevanju • Preveč: med obroki zaužijemo veliko pri- grizkov. Prav tako med gledanjem televizi- je. Krožnik si zvrhano naložimo. Tako zau- žijemo dnevno 360 kalorij več, kot jih po- trebujemo. • Preveč maščobe: zaužijemo povprečno 65 odstotkov maščobe preveč. Dnevno je 60 g zadostuje. • Preveč sladkorja: že otroci in mladina dnevno pojedo ogromno sladkarij. K temu štejemo tudi marmelado, pudinge, jogurte in pijače. To povzroča debelost že v otroški dobi. • Preveč hlastno: kdor požira hrano, av- tomatično poje več. Zato velja osnovno pra- vilo: vsak grižljaj prežveči 20-krat. • Preveč enolično: hitra hrana vsebuje ve- liko kalorij in malo vitaminov. Potrebuje- mo: sadje, zelenjavo, polnozrnate in mleč- ne izdelke. • Nepravilno shranjevanje: veliko pre hrambenih artiklov nepravilno ali predol- go hranimo. Nekatere preveč solimo ali jih pri kuhanju razkuhamo in pri tem izgubi- mo veliko vitaminov. • Neosveščenost: ko nakupujemo, nas po- gosto ne zanima količina vitaminov, mine- ralnih snovi in kalorij v prehrambenem iz- delku. • Slabe pijače: Odrasli zaužijejo povpreč- no 8 odstotkov odvečnih kalorij (dnevno okrog 350 kalorij) v obliki alkohola (pivo, vino) in otroci ter mladina enako količino odvečnih kalorij zaradi sladkorja v pijačah (limonade in kole). • Napačen čas: zjutraj zaužijemo prema- lo, zvečer jemo prepozno. • Napačen vzrok: jemo iz dolgočasja, raz- položenja ali morda le zato, ker je partner. NINA STERGAR Organizem poleti Sonce, vročina, poletna atmosfera - vroč letni čas povzroča v človeškem tele- su določene spremembe, ki so v glavnem koristne in prijetne (seveda, če s polet- nimi užitki ne pretirava- mo). Sodobna znanost poudar- ja, da sonce pomaga k bolj- šemu počitku in spancu ter preprečuje nespečnost. Obe- nem potrebujemo poleti okrog 2 uri manj spanja kot pozimi. UV žarki naj bi or- ganizmu omogočali določe- no stopnjo učinkovitega po- čitka, sprostitve in regenera- cije tudi v času budnosti. Son- ce skrbi za lepo postavo in vitko hnijo, pospešuje huj- šanje, saj UV žarki pospešu- jejo delovanje ščitnice in iz- ločanje njenih hormonov, ki dvigujejo metabolizem. Za- to so pozno pomladi in po- leti diete uspešnejše kot je- seni in pozimi, pa tudi pre- krvavitev kože in podkožja je boljša, strupi se hitreje od- plavljajo iz organizma. Po- leti pa posameznik čuti tudi manjšo željo po hrani, ki jo lažje zadovolji s tekočino. Sonce pospešuje krvni ob- tok, jača spolni nagon in ve- ča željo po telesni ljubezni. UV žarki spodbujajo delova- nje endokrine žleze epitize, ki svetlobne signale prevaja v energijo za delovanje žlez z notranjim izločanjem, s či- mer pojača izločanje testo- sterona in delovanje spolnih žlez. Nič čudnega torej, da se med poletjem rodi toliko čarobnih ljubezni. Skupina ameriških znans- tvenikov je s poglobljeno ra- ziskavo na skupini študentov dokazala, da je človekova in- telektualna zmogljivost po sončenju veliko boljša, inten- zivnejša in dinamična (tisti, ki so se pred izpitom sonči- ti, so hitreje, bolje in lažje odgovarjali od ostalih, ki so pred preizkusom znanja če- peli v senci). Razlaga: sonce pospešuje krvni obtok in pre- skrbo možganov s kisikom in hranilnimi snovmi, obe- nem pa botruje pospešene- mu odplavljanju škodljivih presnovnih produktov, hkrati pa UV svedoba tudi stabili- zira živčni sistem - komplek- sno kombinirano delovanje, o katerem bi morali pogosteje razmišljati tudi sodobni pe- dagogi. V skladu z najnovejšimi spoznanji sonce tudi blaži in preprečuje težave po preho- du v drugo časovno cono - polet preko Atlantika ali Pa- cifika, iz Evrope v Avstrali- jo, Ameriko ali Azijo. Ne- prijetne simptome (glavobol, motnje budnosti in spanja in posledično izčrpanost) je mo najbolj učinkovito in bre stranskih učinkov prepreč ti s pomočjo UV žarkov. Stre kovnjaki zato prve dni po pc letu prizadetim poleg ustre2 ne prehrane priporočajo tu di 2 do 3 ure sončenja. Seveda pa je vroče polel no sonce tudi nevarno (zla sti v prekomernih dozah), Zc to še vedno veljajo pripore čila v zvezi z zmernim izpc stavljanjem UV žarkom, upč rabo visokokvalitetne ko2 metike za sončenje z ustre2 nim zaščitnim faktorjem, dc brih sončnih očal s primei nim svetlobnim tiltron zračnih oblačil in pokriva ki ne prepuščajo sončnih žai kov, uživanje vitaminsk trojke s selenom, izogibanj kozmetiki in hrani, ki lahk( povzroči solarne alergije (ze lena, agrumi, fige, peteršilf in ajda). Kljub vsemu pa pred- stavlja poletje enega izmed organizmu najbolj prijaznih letnih časov. BIO KOLEDAR i MODA 33 Večerna elektro estetika Poletne večerne obleke v znamenju neonsko utripajočih barv, ujetih v umetelne draperije, s pravim koktajlom subtilnih bleščic Večerna modna pravljica oletja 2001 bi se lahko za- ela nekako takole: »V urba- lem okolju disco-party živ- I enja, utripajočega v neon- Icem ritmu elektro-estetike, ose srečale tri filozofije: gla- jurozno, seksi in ležemo.« Ne zgolj zaradi dejstva, da , o lahko »trije najboljši par«, ;mveč zaradi na sveže od- rite usodne privlačnosti, so e zagledale druga v drugo, e združile in... rodila se je loda, ki kraljuje v letošnjih :endovsko obarvanih polet- lih večerih oziroma nočeh. Kako jo opazimo? Nič laž- ;ga, saj sama oplazi naše oči 1 jih zaslepi z svojo spekta- ularno bleščavostjo. Seveda; lato, srebrno ali neonsko bar- ito lesketanje je prva značil- lost, ki jo opazimo. Blešči- e, ki so na oblačilo prišite v ibliki ribjih lusk, kristalčkov lestencev, starinskih zlatih [ovancev oziroma detajlov s [ostumov orientalskih ple- lalk, miniaturnih cederomov, (fektov iz računalniških iger, [Ot droben bleščeč pesek ah ekoča kovina... zagotovo ne lorejo ostati neopažene. Da je namen pritegniti po- Jed in se v oblačilu tudi en- latno počutiti dosežen, kroji e dodatno poudarjajo in na )gled postavljajo lepo žen- iko telo. Osupljivo globoki iekolteji, ki se smelo spuš- ;ajo vse do popka, razporki, d jemljejo dih, drzni hrbtni zrezi, ki komajda pokriva- 0 tisti del, kjer se konča hrb- ^ enica... J Ne z namenom, da bi kaj skrivalo, temveč zgolj poudar- jalo, je na prsih, ob vratu, na pasu, ob bokih ali še na kak- šnem petem mestu, prisotno cvetje. Izdelano iz blaga, tu- di posuto z bleščicami. Vrt- nice, kamelije in orhideje so letošnji modi najbolj všeč, če si boste pripele na naranini- co večerne obleke šopek polj- skega cvetja, pa utegnete biti na moč izvirne, naravnost po- snemanja vredne! Da deluje vse skupaj še bolj skrivnostno in zapeljivo, je včasih dodan super trendov- ski element letošnje sezone, draperije. Futuristično asime- trične ali mojstrsko padajo- če kot pri starogrških Karia- tidah, so ustvarjene iz svil- nato padajočih oziroma pro- sojnih materialov. Seveda bi zgoraj omenje- na filozofija ležernosti ne imela v tej navezi svoje vlo- ge, če ne bi bili materiali za letošnje večerne obleke viso- ko elastični, vrhunsko obde- lani. Človek res ne najde dovolj zvenečih presežnikov, s kate- rimi bi označil neverjeten raz- voj tekstilne tehnologije v zad- njih letih. Čeprav so sem ter tja videti kot kovina, usnje ah plastika, gre za zračne, koži prijazne protistresne materia- le, ki imajo žal le eno slabo lastnost: kar hudo zasoljena cena jih spremlja. Cvetoče-svetlikajoči se Armani. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Bleščice po vzoru kostumov orientalskilvplesalk. Bleščice kot mikro cederomi. Fendi ljubi draperije Nagradno vprašanje avgusta: Kdaj so izdelali sončna '^'^la iz rahlo obarvanega otekla, ki so imela prvič da- •iašnjo obliko z okvirjem, ^ se zatika za ušesi? a) Leta 1885; št. 33-16. avgust 2001 34 GLASBA EKSPRESEKSPRES • Konec tega meseca bo konč- no le izšel dolgo in težko pri- čakovani nov album kultne an- gleške skupine New Order. LP »Get Ready« bo njihov prvi stu- dijski izdelek po leta 1992 ob- javljenemu »Republic«, pri sne- manju pa je Sumnerju, Hoo- ku, Morrisu in Gilbertovi po- magal tudi Billy Corgan iz la- ni razpadlih The Smashing Pumpkins. Prvi single s pesmi- jo »Crystal« je že v trgovinah. • Z aktualnega LP »Reveal«, ki je po mnenju mnogih eden iz- med najboljših glasbenih iz- delkov skupine R.E.M., je po hitu »Imitation Of Life« te dni izšel še drugi single »Ali The Way To Reno«. • Soul diva Whitney Hou- ston je za obnovitev pogodbe z založbo Arista iztržila never- jetnih 100 milijonov dolarjev. To je kar za 20 milijonov več kot je dosedanja rekorderka Mariah Carey dobila od založbe Virgin. Whitney bo morala za Aristo posneti še najmanj šest albumov, založba pa bo lah- ko objavila še dve zbirki nje- nih največjih uspešnic. • Dva najbolj razvpita akter- ja ameriške glasbene scene, ra- per Eminem in šok-metalec Marilyn Manson, sta skupaj na veliko ogorčenje puritan- cev in veselje kratkohlačnikov posnela Eminemovo uspešni- co »The Way 1 Am«. • Eden izmed redkih medna- rodno uveljavljenih italijanskih glasbenikov Zucchero s sin- glom »Bailla«, ki bo izšel tudi v angleškem, španskem in francoskem jeziku, najavlja izid svojega novega albuma »Shake«. • Odlična slovenska zasedba Niowt je za svoj nov album »Lo- verboy«, ki je izšel pri nemški založbi Chrom, pri tamkajš- njih kritikih požela najvišje ocene. Kako se njihov elektro- punk sliši v živo lahko preve- rite 29. avgusta na slovenskem ročk festivalu Pop Arts na ljub- ljanskem Hipodromu Stožice, kjer bo nastopila tudi savinj- sko-šaleška pop-rock naveza Tabu. • Mednarodne uspehe pa za- nje tudi prekmurska zasedba Psycho-Path. Pred samostojno tritedensko turnejo po Skan- dinaviji bodo Meli, Jernej, Ja- nez, Matej in Štefan nastopili še na velikem odru enega iz- med največjih nemških open- air festivalov Bizzare, kjer bo- do igrali tudi Prodigy, Stone Temple Pilots, lggy Pop, Foo Fighters.... • Pri založbi Conan je izšel že nekaj časa napovedovani album legendarne štajerske skupine Lačni Franz. Andrej Pintarič, Milan Prislan, Zo- ran Stjepanovič in Mirko Kosi so v bend namesto Zorana Predina povabili pevca Bošt- jana Velkavrha, pri nastaja- nju plošče »V peni spre- memb« pa so sodelovali tudi Vlado Kreslin, Janez Zmazek- Žan, Lara Baruca in Vlado Po- redoš. • Siddharta so pod taktirko režiserja Saše Podgorška po- sneli video za drugi single z aktualnega albuma »Nord«. Po uspešnici »B Mashina« je za- ložba Multimedia na single in video format tokrat spravila pesem »Samo edini«. Premiera videa bo 19. avgusta v oddaji Videospotnice. • Natalija Verboten je posne- la priredbo uspešnice »There You'll Be« country pop zvezd- nice Faith Hill, ki jo sicer naj- demo na soundtracku največ- je letošnje filmske uspešnice »Pearl Harbor«. Avtorja prired- be, ki je na singlu izšla pod imenom »Kot sveča v vetru«, sta Matjaž Vlašič in Boštjan Grabnar, besedilo je prepesni- la Urša Vlašič, za režijo videos- pota pa je poskrbel Jani Pe- vec. • V soboto, 18. avgusta, bo celj- ski klub Casablanca gostil eki- po Space Group, ki je ljubite- ljem sodobnih plesnih ritmov tokrat pripravila 12-urni tech- no&house dogodek Summer- night. Na treh prizoriščih bo vrteli znani domači DJ-ji in pro- ducenh in gostje iz Avstrije, Hrvaške in Srbije (Valentine Kanzyaiii, Dope Control, Pe- tar Dundov, Marako Nastiči, Timo Kretchman, House Mou- se...). STANE ŠPEGEL Znani glasbeni obrazi na počitnicah Tinkara Kovač in Zvezdan Martič sta se pred dvema ted- noma vrnila s Korzike, kjer sta si privoščila dva tedna počit- ka in si nabrala moči za nove izzive. Pravita, da je bilo vro- če in lepo. Tinkara pa je prvič v svojem življenju skakala s padalom in bila nad tem zelo navdušena. V teh dneh pa že nadaljuje s koncerti. Nuša Derenda je z možem in sinovoma počitnikovala v Novem Vinodolskem. Nuša je zadovoljna, da si je dodobra odpočila in nabrala novih moči za snemanja in koncerte. Naj- več pa ji pomeni to, da je ta čas preživela s svojo družino. Konec meseca se bo Nuša sku- paj s Polono Furlan udeležila mednarodnega festivala v Ro- muniji. Člani skupine Mi2 so si pri- voščili kar mesec dni počitnic. Fantje so veliki prijatelji in si želijo takšnih medsebojnih od- nosov še naprej, zato počitni- ce preživljajo vsak zase. Tone se je pred kratkim vrnil s Čr- nega morja. Robi je s svojo boljšo polovico počitnikoval na Hvaru, Jernej je vpijal dal- matinske sončne žarke in uži- va. V Dalmaciji je počitnice preživel tudi Igor, Egon pa bo počitnikoval septembra. Sre- di avgusta bodo Mi2 nadalje- vali s polno paro. Jeseni pa bo- do stekle priprave na snema- nje nove plošče. Čeprav Jan Plestenjak živi ob morju, natančneje v Stru- njanu, ne bo imel kaj dosti od letošnjega poletja, kajti veči- no časa preživi v studiu in prid- no snema. Septembra bo na- mreč izšla njegova nova CD plošča, na kateri bo zbranih šhrinajst skladb. Če mu bo čas dopuščal, si bo vzel nekaj dni počitka. Celjska zasedba nagcev - Nu- de so si počitnice privoščih že prejšnji mesec. Podali so se pn ti Umagu in tam skupaj prež veli vikend, sicer pa so bc ali manj počitnikovali vsak zi se. Od Istre do Dalmacije. Izi la je njihova nova zgoščenk Drugačna gravitacija, zato b( do fantje intenzivno začeli promocijskimi koncerti. SABINA KRANJEl Nude Dve polfinali za Zlato harmoniko Med 10. Furmanskim praznikom v Postojni je bilo tudi prvo polfinale za uvr- stitev na zaključno priredi- tev Zlata harmonika Ljubeč- na 2001, ki bo 2. septembra na Ljubečni. V dve polfinali se je z os- mih predtekmovanj (320 har- monikarjev) uvrstilo 66 tek- movalcev, v Postojni pa jih je v štirih starostnih katego- rijah nastopilo 29. Harmo- nikarje je ocenjevala tričlan- ska komisija Albert Završnik, Zoran Kolin in Tomaž Guček, prireditev pa je spremljal tudi predsednik organizacijskega odbora Martin Grosek. Kon- kurenca je bila zlasti v dveh najmlajših kategorijah izred- no izenačena, tako da se je komisija težko odločila, ko- mu naj prižge zeleno luč za nastop v finalu. V finale se je uvrstilo šest harmonikarjev iz kategorije do 14 let, sedem iz kategorije od 15 do 25 let in eden iz kategorije od 41 do 60 let. V tretji kategoriji se ni nihče uvrstil v hnale. Drugo polfinale bo 18. av- gusta ob 16. uri pri hotelu Štor- man v Venišah. Finale na Lju- bečni se bo začelo v nedeljo, 2. septembra, ob 10. uri do- poldne v avli osnovne šole, kjer bodo tekmovalci zaigra- li dve skladbi, obvezno in po lastnem izboru, popoldne pa se bodo pri gasilskem domu predstavili še vsak z eno me- lodijo za nagrado občinstva. Nastopili bodo tudi veterani. Med finalno prireditvijo bo- do nastopili tudi mnogi gost- je, pravico neposrednega na- stopa pa imata lanski zmago- valec in dobitnik plakete Av- gusta Stanka. T. VRABL INFORMACIJE 39 iJfODNIK Gledališče l^uzej novejše zgodovi- , Celje - Hermanov brlog 8. ob 10. uri lutkovna edstava Bajka o kraljevih §njah, s katero bo gosto- jo Gledališče Jaz in ti iz ubljane. Večnamenska dvorana ,ečel7.8.obl9.30KUDLojze , ižner Zgornja Ložnica s ko- edijo Dva para se ženita. Koncerti Atrij Majolke 22. 8. ob .30 trio Roka Webra s pev- m Radom Tihljem. Dobrna 17. 8. ob 20.30 an- mbel Adama Bicskeya. Zdravilišče Laško 17. 8. ) 20.30 Pero Dimitrijevič ansambel Nostalgija. Razstave Likovni salon Celje raz- ava »Mesto - urbani svet«. Galerija sodobne umet- jsti Josep Maria Aviles. Galerija tenis A&M Jezer- ik Celje Avgust Deržek ter larko in Matjaž Jezernik. Pokrajinski muzej Celje )a dol padeš«, do 30. 9. Celjski dom Blanka Sanj- ii. Galerija likovnih del mla- ih na Starem gradu Celje jradovi - kulturna dedišči- 1« in dela Žane Žorž iz Lj uh- ane. Avla Splošne bolnišnice elje »Starostniki«, do 20. 8.; orovo trade Vlado Renčelj, 3 15. 9. Terme Topolšica Jože Ov- ik. Gostišče Mihec, Lokrovec k Celju Štefan Vrbanič. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- e Žived v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog »Prometna pot v Hermanov brlog«. Sta- ri pisker »Zatirani, a nikdar poteptani«; atelje Josipa Pe- likana »Celje, ki ga ni več«. Prešmentane citre v okviru citrarskega festi- vala bo 16. 8. ob 20.30 na Velenjskem gradu nastopil Čeh Michal Muller, 17. 8. bo ob 11. uri v glasbeni šoli ci- trarska delavnica, ob 19. uri bo na Starem trgu srečanje citrarjev ter ljudskih godcev in pevcev Prešmentane citre; 18. 8. ob 20. uri v orgelski dvorani GŠV Tomy Temer- son; 24. 8. ob 19. uri v cerk- vi sv. Marije v Starem Vele- nju Slovenski citrarski kvar- tet. Ustvarjalne delavnice, seminarji Mladinski center Celje 16. in 17. 8. od 9. do 12. ure an- gleška delavnica, od 12. do 15. ure italijanska delavnica, 16. 8. od 18. do 20. ure raču- nalniška delavnica, 16. in 21. 8. od 17. do 19. ure ter 18. 8. od 15. do 17. ure plesni tečaj stepa, 17. 8. od 16. do 19. ure likovna delavnica, 20., 21. in 22. 8. od 9. do 14. ure umet- niško-ustvarjalna delavnica, 20., 21. in 22. 8. od 9. do 14. ure kick box delavnica, 20. in 22. 8. od 20. do 21. ure pa še tečaj tae-bo. Glasbena šola Velenje 17. 8. od 11. do 13. in od 15. do 17. ure citrarska glasbena de- lavnica pod vodstvom Tomy- ja Temersona. Mladinski center Velenje 22. 8. bo glasbena delavnica z naslovom »Glasba po na- še«. ISCEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure. Na Vranskem pa so 6. avgusta našli dveletno nemško ptičarko s številko 15575. V Medlogu so 7. avgusta našli dveletno križanko. V Žvaruljah pri Izlakah so 6. avgusta našli triletno križanko. V zavetišče so 6. avgusta oddali 11 križančkov, starih dva meseca in pol, 6 je samčkov in 5 samičk. Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 16. do 22. 8. ob 17., 19. in 21. ter 17. in 18. 8. ob 23. akcijska pustolovščina Tomb Raider. Mali Union: od 16. do 22. 8. ob 18. in 20.30 zgodovinska drama 13 dni. Metropol: od 16. do 22. 8. ob 18. akcijski triler Rop sto- letja, ob 20. romantična komedija Dnevnik Bridget Jo- nes. Poletni kino (Spodnji grad): od 16. do 22. 8. ob 22. akcijski triler Rop stoletja. (V primeru slabega vremena bodo predstave ob 22.15 v kinu Union). Kino Žalec: 18. 8. ob 21. romantična komedija Pravi moški, 19. 8. ob 20. romantična komedija Zamujena pri- ložnost, 25. 8. ob 19. in 26. 8. ob 18. animirana komedija Shrek, 25. 8. ob 21. in 26. 8. ob 20. vojni triler Podmorni- ca U 571. j^PRIREDITVENA Ml PROSTEM Šentjurski bazen 18. 8. ob 15. uri Bazenjenje. Šmihel nad Mozirjem 18. 8. ob 18. uri Ovčarski praznik. Stari trg v Velenju 17. 8. ob 15. uri »Sejem bil je živ«; prikaz starih obrtniških opravil, na katerem bodo sodelo- vali likovniki in glasbeniki, ob 19. uri bo srečanje citrarjev in ljudskih pevcev ter godcev. Stari trg v Slovenskih Konjicah: 18. 8. ob 19. uri večer v vinoteki, ob 21. uri monodrama Vlada Novaka Govor male- mu človeku; 21.8. ob 20. uri predstavitev Turističnega društva Žička Gorca. Žalski mladinski center 16. 8. ob 17. uri Večer potopi- sov - Tunizija; 21. 8. ob 17. uri okrogla miza na temo Sreča in kje jo iskati. Podjetje NT&RCd.o.o., direktor: Srečko Šrot. Poslovni sekretar; Vera Orešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 000, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1070 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednica Novega tednika: Milena Brečko-Poklič. Urednik: Branko Stamejčič. Uredništvo: Marjeta Agrež, Gašper Domjan, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katic, Sebastijan Kopušar, Alma M. Sedlar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Koordinator trženja: Jože Cerovšek. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Valter l.eben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Vesna Matjašič, Polona Rifelj; Telefon: (03) 42 25 000 £ax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si Krizni center za mlade Smo varna hiša na Ipav- čevi 8 v Celju, lahko nas po- kličeš na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš in- formacije in bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš- či nas, vrata Kriznega cen- tra so morda vrata iz stiske! Št. 33' 16. avgust 2001 40 ZANIMIVOSTI TRAČNICE Mirno! Ko gre za gasilce, tudi županja in župani stojijo mimo I Obljube Le kaj je braslovški župan Duško Goričar obljubil hmelj- ski princesi-spremljevalki Urški Fonda, da mu je stisnila »enga lupčka«? Kukalisče v stečaj? Kot požar je te dni izbruh- nila novica, da gre v stečaj slovito celjsko »kukalisče« Račka. Zanimanje za »ste- čajno maso« je tako veliko, da tudi stečajnega upravi- telja zanesljivo ne bo težko najti. I Poročna noč V dubrovniški garaž Vojko Zupane, novinar, ki je svojo pot pričel v naši časopisni hiši, danes pa je vodja protokola v državnem zboru, je že pred tremi leti, ko je kandidiral za žalske- ga župana, izjavil, da bo ver- jetno pogorel, če si ne bo na- šel žene. Njegova napoved se je na volitvah uresničila, zato pa je na srečanju obmejnih ob- čin Žalec in Trbovlje znano dejstvo mimogrede omenil tudi Trboveljčanki Jani. Ta se takrat ni kaj dosti zmeni- la za »politikove« težave, ven- dar pa so podobno srečanje pripravili tudi čez leto dni. Takrat sta se zopet srečala in se spomnila na dogodek iz- pred let, za Jano in Vojka pa je bilo »usodno« novo leto 2000 na Mrzhci. Oba sta si želela nekaj po- sebnega, predvsem drugačno poroko, kot jih lahko vidi- mo v našem vsakdanjiku. Za- to sta se obrnila na Turistič- no agencijo Dober dan in pri- jatelja Edija Masneca, tudi našega nekdanjega sodelav- ca, ki je v Dubrovniku sko- raj doma. Mladoporočencema Zu- pane je Edi pripravil poroko z vsem potrebnim bliščem in ceremonialom kar na več kot tisoč let starem mestnem ob- zidju. Na veliko preseneče- nje nič hudega slutečega pa- ra, je slovesnost spremljalo veliko število domačih in tu- jih novinarjev, poroka sloven- skega para pa je bila tudi osrednja vest v hrvaškem tv dnevniku. »Želela sva si nekaj poseb- nega. To se nama je tudi ure- sničilo, čeprav sva vse sku- paj načrtovala veliko bolj za- sebno,« sta povedala Zupan- čeva po poroki. Njuna po- ročna noč se je začela z vož- njo z jahto, nadaljevala v Or- sanu - »garaži« za čolne, ki je sicer prekrasno urejei dalmatinsko konobo, spn Ijali so ju zvoki violine, kala pa ju je še soba v neposredno ob starem i stu. »Drugi del poročnega tovanja bova zaključila ma zase pod malim šotor nekje v Dalmaciji. Pa še sporočite deklicam v Sav ski dolini, da sem sedaj res oddan,« ni pozabil oi niti Vojko. Mladoporoč cema žehmo vso srečo t nekdanji sodelavci. U. SELIŠ^ Št. 33-16. avgust 2001