V LtuMlani, sreda Mu avgusta i$f*XX
Cena 50 cent.
CJREDNlfiTVO £N UPRAVA! LJUBLJANA, PUOdNUBTVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-» ta 31-
rZKLJUCNO ZASTOPSTVO sa oglase lz Kraljevine Italije m Inozemstva ima UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. MILANO
Računi pri postno čekovnem ; Ljubljana štev. 10-351
tr, zrn Inozemstvo 15.20 lir
NARIA ESCLUSIVA per la pobblicita di provenienza itaHana od UNIONE PTJBBUCrrA ITALIANA 8. A~, MILANO.
Zavrnjen napad
na italijanski konvoj
Sedem sovražnih letal sestreljenih — Na eglptski fronti
topniški dvoboji
Glavni stan Italijanskih Oboroienih SH Je objavil dne 25. avgusta naslednje 820. vojno poročilo:
Običajna topniška delavnost na vsej egiptski fronti, kjer so baterije za protiletalsko obrambo pokončale 4 li-tala, ki so poizkušala polete nad naše zaledje.
Na Sredozemskem morju se je akcija mnogoštevilnih sovražnih letal proti nekemu konvoju ponesrečila. Ladje iz sprem-
stva so sestrelile dve izmed na padajočih letal, tretjega pa so sestrelili nemški lovci.
Nemški bombniki so zadeli in potopili neki angleški parnik.
Letalski napadi sovražnika na središča v Grčiji ter na našo posest v Egejskem morju so povzročili le neznatno škodo. Človeške žrtve niso javljene.
Kešili in zajeli smo 9 mož, med njimi 5 oficirjev, ki so tvorili posadko britanskih letal, uničenih v spopadih prejšnjih dni.
Italijanske čete se hrabro bore ob Don
Junaško in uspešno sodelovanje italijanskih čet v torbah
ob Donu
Nemški vojni poročili r. dne 24. in 25. stat opozorili na izredno srditost borbe naših edin i c ob obali Dona, kjer boljševiki brez odmora napadajo v upanju, da bi zlomili fronto in izza hrbta ogrožali nemške sile, ki neizprosno napredujejo proti Sta-lingradu. M»-<i tem ko se klešče okrog tega me-stiu ki Je strateško in industrijsko središče izredne važnosti, vedno l>olj stiskajo, je poverjena našim armadnim zborom in zavezniškim, ki jim stoje ob strani, naloga, obvladati ruski razbremenilni manever.
V bitki, ki divja že več dni, izpričujejo naše v celoti v borbi se nahajajoče divizije obilne dokaze granitne trdnosti in popolne bojne učinkovitosti. S svojo tipično žilavost jo je italijanski pešak v ponovnih borbah z bajoneti, ki so tako neobičajne v modemi vojni, potrdil svoje visoke sposobnosti borca. V teh akcijah, ki zahtevajo naglo odločitev in izredno hrabrost posameznikov, je italijanski p* šak obvladal nasprotnika s svojim junaškim prezirom nevarnosti in blisko\ito nagi ost jo v dejanjih.
Skupno s pehotnimi divizijami so se izkazale ponovno brze divizije. Bersaljeri polkov, ki so se udeležili srditih protinapadov, so odbili močnejše sile, ki so jih podpirali izredno številni topovi in možnarji. Već stotin mrtvih, ki so jih Sovjeti pustili na
fronti ene same utrjene postojanke, priča o silovitosti bitke in o obsežnosti sovjetskih izgub. Konjeniki polkov te divizije, ki so se najprvo borili kot pešci, so zopet skočili v sedlo ob pravem trenutku ter so hrabno streljali ter pregazili več sovražnih bataljonov in tako obnovili epična dejanja iz stotih zmagovitih bitk.
Rusko poveljnišvo dovaja neprestano sveže čete na bojišče in upa, da bo z njimi obvladalo ter premagalo hrabro srce italijanskih vojakov. Toda ti čakajo željno na vse nadaljnje preizkušnje in so prepričani, da bodo vzdržali in se izkazali ter ponosno dosegli za italijansko armado nove uspehe.
Ranjeni italijanski letalci ob Blatnem jezera
Budimpešta, 25. avg. s. Na povabilo po-veljništva madžarskih letalskih sil, je bilo 20 italijanskih letalcev, vojnih invalidov na oddihu na Madžarskem. Bivali so v bližini Blatnega jezera. Prva skupina italijanskih rekonvalescentov je že odpotovala v Italijo, dočim bo druga skupina odšla prihodnje dni. S tem prijateljskim dejanjem je poveljništvo madžarskih letalskih sil hotelo izraziti svoje globoko prijateljstvo in bratstvo v orožju, ki obstoja med obema državama.
Prevoz trupla š. Horthy]a v domovino
Ogromna množica je sprejela v prestolnici krsto z zem-skimi ostanki velikega madžarskega sina
Budimpešta, 25. avsj. s. VTak si krsto Štefana Horthvja. madžarskega podregenta, je dane* dospel v Rudimpe>to\ .Med vožnjo po stOvaškem ozemlju je slovaška vojska dala vtaku častno spremstvo, davi pa ;e vlak dospel na madžarsko mejo. Predsednik slovaške republike je položil vene« na krsto rn vojaški oddelki so izkazali vse časti oh prihodu na mejo. Delegacija nemških oficirjev je spremljala truplo do Budimpešte.
Na južnem kolodvoru, ki ie bil ves v Ernem, so bili navzoči ob prihodu vlaka fmn»tTski predsednik z vsemi člani vlade, predsednika obeh zbornic, šef davnega stana m številni visoki oficiirji. Letalski oficirji so krsto na ramah odnesli iz vlaka in jo položili v dvorani na kolodvoru, kjer je vojaški škof opravil molvtve. častni oddelki BO pa prezentirali orožje.
Nato je bila krsta položena na topovsko lafeto. Na tr£u pred kolodvorom p rastrojene čete so prezentirale orožje in godba je zaigrala madžarsko himno. Številna množica, ki se je razvrstila za kordoni, se je spoštljivo odkrila. Sprevod, z eskadroni konjenice in letalskimi oddelki na čelu. je šel po cesti Marije Kristine do parlamenta. Množica se je strnila na pločnikih m izkazala čast regentove m u sinu. ki se je žrtvoval za veličino domovine. Na velikem trgu pred parlamentom je bila velika množica, obstoječa iz vseh socialnih plasti, ki so predstavljale ves mad/arski narod, ki je prišel, da spoštljiva /^Hnjikrat pozdravi ljubljenega legent^v na. Ko je žalni sprevod prišel
pred parlament, so zastopniki oblasti zavzeli svoje prostore na stopnišču, po katerem sc pride v veliko parlamentnc dvorano. Krsto Štefana Horthvja so madžarski letalci, odeto s trobojnico. položili na katafalk. Od jutri zjutraj bo narod lahko pokojnika kroml, v četrtek zjutraj bo pa svečan pogreb. ,
Italijanska delegacija na pogrebu
Rim, 25. avg. s. Davi je odpotoval v Budimpešto zunanji minister grof Ciano. ki zastopa Italijo na pogrebu madžarskega podregenta. Grofa Ciana spremlja vojaška misija z generalom Fougierom, podtajnikom in šefom glavnega stana kraljevega letalstva na čelu. Oborožene Sile zast<~ '»jo štirje generali.
Sožalje Poglavnika
Zagreb, 26. avg. s. Listi Še naprej posvečajo obširne članke qunaški smrti madžarskega podregenta Štefana Horthvja in opisujejo njegovo delovanje ter velike zasluge za državo. »Nova Hrvatska« je posvetila Štefanu Horthvju uvodnik in objavlja besedilo Poglavnikove brzojavke madžarskemu regentu:
Ob priliki junaške smrti Vašega hrabrega sina Eksc. Štefana Horthvja. ki je slavno padel v borbi proti sovražniku človeštva in kulture, prosim Vašo Visokost, da sprejmete izraze sožalja vsega hrvatskega naroda in mene. — Ante Pavelič.
Brazilija je sama izzivala
Nemški odgovor na brazilsko vojno napoved
Berlin, 25. avg. s. Diplomatsko-politična korespondenca o vojni napovedi braziljske vlade pod pretvezo, da so bile nekatere bra-ailjske ladje potopljene, da braziljska vlada Bi niti počakala na pojasnitev dogodkov, ki $h. napoved vojne omenja. Nemško zunanje ministrstvo je zavzelo z današnjo noto jasno stališče do braziljskega zadržanja. Predvsem omenja diplomatsko-politična korespondenca, da so bile okoliščine, v katerih je prišlo do potopitve braziljskih ladij, po samih braziljskih in ameriških virih tako komprimitujoče, da Brazijili ni bilo do
tega, da bi se dogodki pojasnili. Kar so že mesece delale braziljske trgovinske ladje, ni bilo več združljivo z nevtralnostjo, kajti te ladje namenoma niso upoštevale uvedenih mer previdnosti, da bi poveljpiki osnih podmornic lahko identificirali ladje kot nevtralne ladje Korespondenca podčrtava med drugim tudi to, da med Nemčijo in Brazilijo ne obstoja niti najmanjše nasprotstvo interesov, temveč so zlasti na gospodarskem področju obstojali med obema državama prjjateljski odnosi.
Kentski vojvoda smrtno ponesrečil
Rim, 26. avg. s. Angleška poluradna agen-eij* javlja, da se ;e  pri  letalski nesreči smrtno  ponesrečil Kentski   vojvoda, brat kralja.
Hud potres v Ameriki
Bueno« Aires, 25. avg. s. Iz Ume poročajo, da je močan potres zrušil številne hiše v južnem Peruju. Doslej so odkopali izpod ruševin 10 mrtvih in mnogo ranjenih. Samo v Nazcaji je bilo 50 oseb ranjenih.
I      Najvišji vrh Kavkaza zavzet
Pred tremi dnevi je na S630 m visokem Elbrusu zaplapolala nemška vojna zastava — Prodiranje proti Stalingradu napreduje — Sovjetski
protinapadi odbiti
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. avg.
Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Ob izlivu Kuhana so romunske čete po hudih borbah od hiše do hiše zavzele luko in pristaniško mesto Tamrok. Južno od spodnjega Kuhana je bilo več sovražnih napadov odbitih in sovjetske čVte v neprestanem zasledovanju vržene da!je nazaj v gorovje. Nemške planinske čete so zavzele več utrjenih sovražnih položajev v zapad-nem Kavkazu, deloma v naskoku. Dne 21. avgusta ob 11. dopoldne je zaplapolala na Elbrusu, ki je s 5630 m najvišji vrh Kavkaza, nemška vojna zastava.
Severnozapadno in južno od Stalingrada naš napad kljub obupnemu odporu sovražnika dalje napreduje. 52 sovražnih tankov je bilo uničenih. Na doni^J fronti so italijanske čete drtoma v borbi moža proti možu zavrnile ve*" napadov sfrvražnika. IVI očni podnevni in ponoeni letalski napadi so bili usmerjeni na zaledje sovražnika, zlasti na Stalingrad, kjer so v oboroževalnih tovarnah in vojno važnih napravah nastala velika razdejanja in požari. Na Volgi sta bili I>otOpljoni dve transportni ladji.
Južnozapadno od Kaluge in severno-vzhodno od Medina so se izjalovili močni sovražni napadi. Pri Kževu so nemške Čete v uspešnih obrambnih borbah. Južno-vzhodno od Iimenskejja jezera in pred Pe-trogradom samo krajevne borbe.
Nemška bojna letala so včeraj napadla važno sovjetsko vojno luko Arhangelsk. Opaženi so bili veliki požari.
V Severni Afriki so napadala nemška bojna letala v zadnjih nočeh angleško letališče se\ erozanadao od Kaira. Na lopah in med letali na tleh so bile povzročene velike poškodbe.
Pri dnevnih in nočnih napadih na zasedeno zapadno ozemlje sta bili v zračni borbi sestreljeni dve angleški letali. Oddelki angleških letal s0 v pretekli noel napadli področje Rena in Mene z zažigal-nimi in eksplozivnimi bombami. Civilno prebvalstvo je imelo izgube. Na več krajih, zlasti pa v stanovanjskih okrajih v Frankfurtu in Mainzu so nastala razdejanja na poslopjih. Nočni lovci in protile-
i0      «0O 200 hm
cevovod za nafto -— želemice k ki ležišča nafte
^C^-cErzerum
talsko topništvo so sestrelili 16 napadajo-čih letal.
Nemška letala so bombardirala podnevi vojno važne naprave v južni Angliji.
Dne 24. avgusta so nemški stražnl čolni napadli nadmočni angleški oddelek brzih čolnov. V borbi, ki se je razvijala iz največje bližine, je bil en angleški brzi čoln in neka druga pomorska edinica neugotovijenoga tipa potopljena, nadaljnji brzi čoln p« zažgan. Lastne pomorske sile niso imele nikakih izgub.
Itka za Stalingrad
Vdor v sovjetski obrambni sistem južnozapadno
od Stalingrada
Berlin. 25. avg. s. Glede borb na področju Stalingrada se doznava iz vojaškega vira, da je v izredno hudih bojih neki napadalni skupini nemških tankov uspelo prodreti južnozapadno od mesta v boljše-viške obrambne naprave, ki so široke 21 km in sestojajo iz stotin oklopnih utrdbte in dobro opremljenih borbenih položajev. V hudi bitki je bila zavzeta strateška točka druga za drugo kljub obupni sovjetski obrambi. Z energično akcijo je uspelo prodreti do zadnjih topovskih postojank Sovjet ov ter uničiti številne topove in razpršiti več sovražnih kolon s osredotočenim ognjem vseh vrst orožja. Močne skupine letal razdiralcev in borbenih letal, so včeraj bombardirale z bombami vseh kalibrov boljševjške postojanke severnozapadno od Stalingrada. Z napadi nemških bombnikov so bile razpršene boljševiške oklopne sile, ki so jih boljševiki vrgli proti nemškim prednjim stražam. Uničenih je bilo tudi 35 sovražnih tankov in več skladišč streliva ter goriva. Nad Stalingradom so nemški lovci zrušili v letalskih dvobojih 45 nasprotnih letal.
Rim. 25. avg. g.  Dopisnik  »Dailv TeJe-
prapha« z vzhodne fronte je brzojavil da se lahko smatra bitko pred Stalingradom v polnem razvoju. Nemci v množicah prihajajo čez Don prod mesto, kjer divjajo strašne borbe ter razširjajo klin, ki je na-
stali v tem odseku v sovjetski obrambi, medtem ko je uspelo istočasno z juga severnozapadno od Kotelnikova zabiti nov klin v umikajočo se rdečo armado. Premoč Nemcev postaja vetfno bolj odločilna. Nemško letalstvo je v polnem razmahu ter povzroča s-trah in trepet med boijševiškimi četami Čeprav se tega ni pričakovalo, uporabljajo Nemci tanke tudi v gorskem terenu južno od Kubana in v pasu Pjatigorska, Za zdaj ni nobenega upanja, da bi bilo mogoče nemško napredovanje ustaviti m še manj da bi  Sovjeti   Izvajali protinapade.
Odločilni dnevi
Rim, 25. avg. s. Glede položaja na vzhodni fronti, je objavil »Daiiy Exchange« davi v uvodniku naslednje:
»Ti dnevi so tako odločilni za našo bodočnost, kakor so bili svoj čas dnevi pri Dunkerqueu. Se nikoli ni bila vojna Rusov in naša vojna ter sovjetska usoda tako tesno zvezana z našo. Morebitni propad Sovjetov bi bil propad treh četrtin našega upanja za bodočnost Ako se je Anglija odločila pomagati Rusom in jim poslati pomoč na Kavkaz, se ne sme izgubiti r iti minute več. sicer bomo morali zopet, kakor že neštetokrat v tej vojni, priznati, da smo prišli prepozno.
Pregled položaja
Nadaljnji uspehi na Kavkaza — Alarmantni komentarji v Londonu — Bitka za Stalingrad
Berlin. 25. avg. s. Ponovno omenjajo rr pristojnega voja-kega vira, da je nemško vrhevno poveljništvo opustilo reztrviranost in sporočilo o važnem uspehu, doseženem v srcu Kavkaza z alpinskimi četami Niso brli doseženi samo nadaljnji novi prelazi, temveč je bil zavzet rudi najvišii vrh t«^a gorovja Elbrus. Vedelo se je. da nemške Čete napredujejo v dolini Kubana. toda nihče ni mogel domnevati, da jim je uspelo doseći tako težke cilje. Elbrus je bil zaseden 21. avgu-ta. torej pred štirimi dnevi. Lahko se torej domneva, da so zmagovite čete medtem dosegle nadaljnje uspehe.
Iz istega vira se opozarja na važnosrf zasedbe Temrjuka ob ustju Kubana. Jasno ;e. pripominjajo, da so bale vse preostale sovražne skupine severno od ^>o»Jotočka Taman a popolnoma odrezane. Podčrtava so končno hrabrost italijanskih čet, ki so tudi včeraj odbile sovražne napade.
Berlinski tisk beleži z zanimanjem alarmantne komentarje anglosaških listov glede zadnjega razvoja voja>kega položaja med Donom in Volgo ter Kavkazom. Pesimizem onstran Rotkavskega preliva ki se je še povečaj z ukazom, ki ga je dal Stalin četam, naj vzdržijo za vsako ceno. K večjemu pesi-
mizmu je prispeval tudi nenavadno odkrit ton moskovskega radia, ki nikako- ne skuša prikriti resnice. Glede borb pred stalingradom in Kavkazom nočemo podcenjevati resnosti. Zavedamo se, kako hudi so sovjetski napadi v osrednje - severnem odseku. Dobro vemo. da bo Sovjetska zveza še nadalje pošiljala nova sredstva v Hi tko Treba se je zopet spomniti, da 25 let ni delala drugega, kakor se pripravljala za napad na Nemčijo. Prepričani smo, da bo po Stalinovem ukazu, da je treba držati za v^ako ceno Stalingrad. odpor izredno srdit. Toda v novih borbah se je sila nemške vojske tako izkazala, da smo vsi prepričani, da bo tudi to pot preizkušnja kronana s slavno zmago.
Finski odsek
Hel9inkim 25. avg. s. V zadnjih 24 urah se je na vseh kopnih frontah nadailjevalo delovanje sovjetskih oddelkov fn patrol. ki so bile povsod razpršene m odbite s finskim topništvom in pehoto ter so utrpele velike izgube. Finsko topništvo je uničilo zaklonišča čet in sovražna odporna gnezda ter prisililo k motku a polnim zadetjecj več
topov. V ^Jveh letalskih borbah nad La<fo>-Škim jezerom proti močnejšim nasprotnim skupinam so finske letalsko s*i<lc sestrelilo skupno 5 lovcev tipa »I 16« in šestega poškodovale. Nad Lojdenojetoliem. južno od Svira, jo finstko letalstvo scstreiilo 2 sovjot-ska lovca tipa »Mig 3« in verjetno še nadaljnje štiri. Finci niso imeli izgub. Finska proti letal sika obramba je sestrelida še eno nadaljnje letalo. Skupno je bilo najmanj 8 sovjetskih letaj sestreljenih.
Danes ponoči je sovjetsko letalstvo napadlo s 40 letali v šestih zaporednih valovih Helsiinki in okolico. IVotiiletalsJca obramba se je napadalcem z vso sil rr\-i t ostjo zone rst a vila. Odvržene bombo so ubile pet civilistov, in sicer dva otroka mod temi. ter ranile 10 oseb in poškodovale pos/lopja. Medtem ko so gasilci gasvli neki požar v mestu, ki je nasitail v bombardiranem poslopju, so sovjetska letala iz nižine obstre-1 i evala gasilce s strojnicami. Zaradi sovjetskih letalskih napadov so bili letališki aJar-mi v raznih področjih Finske.
Poglavnikove čestitke hrvatskim borcem
Zagreb, 26. avg. s. Listi komentirajo neko nemško uradno poročilo o novih uspehih Hrvatov na vzhodni fronti. »Hrvatski Narod* piše, da so Hrvati ponosni zaradi te vesti in zaradi hrabrega zadržanja Hrvatov v bitki proti boljševizmu. Poglavnik je poslal čestitke oddelku hrvatskega letalstva, ki je dosegel svojo 102. zmago.
898 letal v enem tednu
Berlin. 25. avg. s. Od 17. do 23. avgusta so nemški lovci, kakor poroča DNB, zrušili v južnem odseku vzhodne fronte 698 sovjetskih letal. Samo 39 nemških letal se ni vrnilo na oporišče.
Vojna na morju
Berlin, 25. avg. s. Iz vojaškega vira sa doznava, da so nemške podmornice potopile v obalnih vodah Floride, v Karibskem morju in ob severni obali Brazilije 4 sovražne trgovinske parnike, ali parnike v službi sovražnika. Dva od teh pamikov sta bila potopliena v bližini obale, tako da so s cekine lahko slišali eksplozije na krovu zadetih edinic. Iz zdravilišča S. Agostino na Floridi so lahko opazovali vso noč požar na nekem gorečem parniku.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 25. avg. s. S fronte v Santungu se doznava, da se je poveljnik neke skupine komunističnih kitajskih sil general Cang Tejkung predal japonskim silam v okolici Sulajskama, južno od Tajana v pokrajini Santung. General se je vdal skupno z 2000 možmi.
Seja japonske vlade
Tokio, 25. avz. s. Na današnjem sestanku ministrskega sveta je zunanji minister Togo poročal o mednarodnem položaju.
Verska svoboda na Filipinih
Tokio, 25. avg. s. Iz Manile poročajo, da zastopniki obeh glavnih veroizpovedi na Filipinih, to je katoliške, ki ima 13 milijonov vernikov in muslimanska, ki ima nadaljnja dva milijona vernikov, aktivno sodelujejo z japonskimi oblastmi pri obnovi Filipinov, kjer se pričenja po strahotah vojne zopet normalno življenje. To dejstvo, pišejo listi, ki se z lahkoto kontrolira, kaže lalnost nropagande, ki je ocrtala Japonsko kot netolerantno do tujih ver, dočim je znano, da je bilo prvo dejanje japonskega poveljništva, da je dalo duhovnikom raznih ver popolno svobodo*
Stran 2
»StO VENSKI NAROD«,   sreda, 26. avgusta 1942-XX.
Star. 194
Tržni dan na živilsk
Na trgu je nabit cenik sadja in sočivja
Ljubljana, 26. avgusta
Na živilskem trgu zjutraj ni bilo velike Živahnosti. Gospodinje so prihajale bolj pozno, saj je proti koncu meseca vedno težje zahajati na trg, čeprav ni megle. Danes pa je bila megla, torej še en vzrok več, da se gospodinja odpravi z doma kasneje. Pravočasno so pa bile na mestu zelenja-darice. založene z vso zelenjavno in sočivno dobroto, ki jo sedaj premorejo naši vrtovi.
Največ zanimanja je bilo med gospodinjami za paradižnike. Kar so jih prodajalke pripeljale, so bili v hipu razprodani. Prodale bi jih pa vsaj petkrat toliko samo v jutranjih urah. Zelo so gospodinje iskale tudi zelje In kumare. Precej je bilo naprodaj uvoženega zelja, ki ima pa višjo ceno in zato gospodinje raje kupijo domačega, ki pa ga je premalo, da bi mogli kriti vse povpraševanje.
Od ostale zelenjave in sočivja je bilo naprodaj mnogo vsakovrstne solate, nekaj rdeče pese. kolerabice, korenja, zelene, oh-rovta in drugega. Stročji fižol so ponujali samo uvezen.
Na sadnem trgu je bilo vsakovrstnega uvoženega sadja, še vedno prevladujejo hruške, ki so sedaj mnogo bolj zrele. Mnogo je tticii že jabolk in prav lepega grozdja. Po želji je bilo mogoče dobiti tudi še nekaj breskev, za katere pa ni bilo tolikšnega
I
zanimanja kakor prejšnje dni. Na domačem sadnem trgu prevladujejo jabolka. Na trgu se sedaj prodaja po naslednjih
cenah:
	domače:		uvoženo:	
zelje	2.—	lire	3.75	Ure
ohrovt	2.50	>	—.—	>
repa	0.75	>	*	>
kisla rcp°	2 —	>		>
buče	1.—	>	-—.—	>
bučke	3.50		3.65	>
kumare	2.50	>	3.25	>
stročji fižol	4.80	>	5.—	>
glavnata solat-	3.70	>	3.70	>
endivija	3.—	»	—.—	>
radič	3.—	>	—.—	>
mehka Spinača	4.—	>	4.30	>
trda špinača	3.—	>	—.—	>
karfiola	5.—			>
rdeča pesa	3 —	>	3.45	»
rdeči korenček	3.—		4.30	>
zelena	4—	>	5.10	
rumena kolerabr.	1.50	>	—.—	>
kolerabice	2.50	»	—.—	>
črna redkev	1.50			>
redkvica	3.—	>	—.—	>
čebula	2 —	>	2 —	>
šalota	4.—	>	—.—	>
česen	5.—	>	8.05	>
paradižniki	2.30	>	2.30	>
zelena paprika	5.30	>	5.30	>
izpred okrožnega sodišča
Ljubljana, 26. avgusta Pred malim senatom okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne znova zagovarjal 37-letni v Capodistriji rojeni zasebni uradnik Janko Furlan, proti kateremu je bila prva razprava že 22. maja in so jo takrat zaradi zaslišanja nekaterih novih prič preložili. Ker je včeraj sodil senat v drugačni sestavi, so razpravo v smislu zakonskih predpisov v celoti ponovili. Predsedoval je senatu dr. Felaeher kot sodnika pa sta sodelovala sos Ivan Brelih in dr. Rant Obtožnico je'zastopal državni tožilec Branko Goslar, obtoženca pa zagovarjal odvetnik Drago Kornhauser.
O številnih prevarah, ki jih je izvršil obtoženec v Ljubljani in okoli Rakeka, smo podrobno poročali že Po prvi razpravi. Janko Furlan se je lani vrnil iz nemškega vojnega ujetništva in ker ni imel rednih dohodkov, se je preživljal s sredstvi, ki si jih je pridobil s prevarami. V neki vasi blizu Rakeka se je spoznal s premožnejšim dekletom in ta mu je v prepričanju, dm jo bo poročil izročila večjo vsoto denarja. Tamkaj se je spoznal tudi z raznimi dijaki, katerih staršem se je predstavljal kot profesor, jih instruiral in enega med njimi celo spravil kot svojega nečaka, došlega iz Beograda v četrti razred meščanske šole v Ljubljani, čeprav je v tretjem razredu na Rakeku padel. Prevara pa je bila kmalu odkrita in dijak je bil za eno leto izključen iz vseh meščanskih šol v pokrajini.
Kmalu za tem se je obtoženec preselil v Ljubljano, kjer je iskal možnosti za zaslužek. Neka triestinska tvrdka je inserirala v
ljubljanskem časopisju, da išče zastopnika za prodajo svojega kmetijskega orodja. Obtoženec se ji je ponudil in lastnik je bil z jim zadovoljen ter ga je sprejel na poskušnjo. Obljubil mu je 12rć provizije in ga pritegnil tudi k sodelovanju v prodajnem paviljonu na lanskem ljubljanskem vel esej mu. Tvrdka je Furlanu izročila dve naročilni knjigi in svoj cenik. Obtoženec se je kmalu spoznal z raznimi interesenti in sklenil z njimi več pogodb za dobavo raznih žag, mlinov in podobnega orodja. Na račun je sprejel več manjših zneskov, ki jih je vtaknil v svoj žep. Tvrdka je kmalu opazila, da ima opravka z nepoštenim človekom in mu je zastopstvo odvzela, kar je objavila tudi v Časopisju.
Najbolj grdi prevari je Janko Furlan zagrešil na račun dveh siromašnih žen. Ko je prišel v Ljubljano, si je najel pri neki bivši gospodinjski pomočnici opremljeno sobo z vso oskrbo. S seboj je pripeljal tudi dva dijaka z Rakeka, in sicer tistega, o katerem smo zgoraj dejali, da ga je lažno vpisal v četrti razred meščanske šole ter njegovega brata, ki mu je obljubil, da ga bo zaposlil na velesejmu. Z gospodinjo se je dogovoril, da bo skrbela za vse tri m ji bo za to plačeval za vsakega po 600 lir mesečno Tudi njej se je predstavljal kot inženjer in profesor, ki ga ja pač življenje pripravilo do tega, da se mora sedaj zadovoljiti s trgovskim zastopstvom Lahkoverna ženska mu je vse sveto verjela. Posodila mu je celo večkrat den3r in ko je nekoč potoval v Trie>te, mu je dala 800 lir. da bi ji tamkaj kupil čevlje in drugo blago. Furlan ji je izvaoil tudi večjo
Previdnost Je mati modrosti
. — Draga moja. ko izpolni človek štirideseto leto, je dobro, če se da zdravniško pregledati.
v— saj si vendar zdrav. Doslej sploh še nisi bil bolan.
— To je res. vendar pa previdnost nikoli ne škoduje, saj je mati modrosti. Štirideset let. to ni šala! Bolje je bolezen preprečiti nego lečiti.
--No torej ?
—- No torej, draga moja ženica, telefon!-ral sem zdravniku in ga prosil, naj pride k meni ob treh. Zdaj ga pa čakam.
— Katerega zdravnika si pa poklical?
— Prvega, ki ml je prišel pod roke. Vzel sem telefonski seznam, odprl sem ga na strani, kjer je naslov dr. Gazdiča in poklical sem njega. Ali veš, da ni hotel priti? Niti poslušati me ni hotel do konca. Vidi se, da ima mnogo dela. Toda nisem se dal odpraviti. Telefoniral sem mu najmanj dvajsetkrat, dokler ni pristal na to, da pride ob treh k meni na dom.
Zdravnik je res prišel. Bil je mož zelo visoke postave, suh kakor trska, z debelimi naočniki na nosu. Nestrpno je vprašal:
i— Kje^imate bolnika?
Bolnik mu je stopil naproti.
količino pšenične moke, katero je prodaL Pri njej je bival en mesec in pol, ko jo je nenadoma zapustil, ne da bi ji poravnal niti ene lire svojega blaga. Ženska je bila oškodovana za več ko 3000 lir.
Predstavljajoč se kot vplivna oseba, ki ima zveze v Triestu in Rimu, je izvabil od treh posestnikov iz Trebnjega 1100 lir pod pretvezo, da bo posredoval za njihove sorodnike. Prav tako je napravil veliko škodo materi omenjenih dveh dijakov, ki je Furlana zalagala z živili, mu dala na razpolago kompletno posteljo in še manjše vsote denarja. Tudi njenemu sinu. ki mu je obljubil, da ga bo zaposlil na velesejmu. ni dal nič od njegovega zaslužka. V celoti ga je obtožnica dolžila, da je s svojimi mahinacijami izvabil od oškodovancev nad 11.139 lir. Državni tožilec ga je dolžil. da je izvrševal prevare obrtema, zagrešil obenem nekaj tatvin in da je delo-mržen.
Janko Furlan je večino svojih dejanj priznal. Nekatere je skušal omiliti z raznimi izgovori, ki so se Pa v mnogih primerih, ko so sodniki preiskusili njih resničnost, izkazali za neresnične. Brez ovinkov in izgovorov je Furlan priznaval edi-nole, da je prevaril nekega ljubljanskega fotografa, ki mu je izročil 3000 lir, da bi mu prinesel iz Milana večjo množino fotografskega materiala. Iz njegovega kazenskega lista je bilo razvidno, da je bil zaradi prevar že obsojen, da ima za seboj zelo lahkomiselno življenje in da ga celo njegovi domači ne marajo. Državni tožilec je v svojem zaključnem govoru zahteval, naj ga obsodijo po obtožnici in mu naložijo, ker je oškodoval predvsem socialno šibke ljudi, ostro kazen.
Po kratkem posvetovanju je predsednik senata dr. Felaher razglasil sodbo, po kateri je bil Janko Furlan spoznan za krivega v večini primerov, za katere je bil tožen. Po paragrafu 337 in 318 je bil obsojen na skupno zaporno kazen 2 leti robiie in na dve leti izgube častnih pravic. Plačati mora tudi zasebnim udeležencem odškodnino kakor jo je določil senat. Obte-žilna okolnost je bila, da je bil že dvakrat predkaznovan, olajšilna pa. da je priznal in škodo deloma poravnal. Obtoženec se s sodbo ni zadovoljil in je prijavil revizijo in priziv. Priziv je prijavil tudi državni tožilec.
Iz Hrvatske
— Hrvatski letalci na vzhodnem bojišču.
Poročevalska agencija »Uta Pres« objavlja poročilo nemškega vojnega poročevalca Diirpscha o življenju hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču. Poročevalec pravi, da se bore hrvatski letalci z velikim navdušenjem in krepko voljo. Hrvatski letalci letajo samo v nemških letalih in mečejo nemške bombe. Njihova eakadrilja je proslavila te dni petstoti polet nad sovražnimi postojankami.
— Nov hrvatski Pravopis, s 1. januarjem 1943 bo uveden na Hrvatskem tako zvani t korenski« pravopis, ki ga je predpisalo prosvetno ministrstvo. Da bi se mogla javnost pravočasno seznaniti z novim pravopisom, je pripravil hrvatski državni urad za jezik priročnik pod naslovom »Korenski pravopis«. V njem bodo objavljena navodila
— Torej vi ste zdravnik? Kir vstopite, prosim. — In odvedel ga je v svoj kalrnet. — Takoj vam povem ...
Zdravnik ga je orekinil:
— Nisem prišel, da bi vas poslušal, temveč da vas pregledam. Klicali ste me, mar ne? Vse dopoldne ste me nadlegovali s svojim neprestanim telefoniranjem. Ali sem hotel priti? Ne. Sami ste me prisilili. Evo
me, zdaj sem pa tu. Odvedite me torej v svojo spalnico.
— Toda...
— Prosim, gospod, časa ne morem izgubljati.
Bolnik ga je ubogal.
— A zdaj ?
— Sleci te se!
Slekel se je In legel na posteljo. Zdravnik
je dejal:
— Tako. zdaj je vse v redu. Da vidimo torej. — Z desnico ga je prijel za Silo in začel počasi šteti. V levici je držal uro in zrl nepremično v strop: Ena, dve, tri, štiri...
Ko je naštel do dvesto, je dejal: — Utripanje srca je nepravilno. To je znak povečanega krvnega pritiska ali mrzlice. Toda to ni važno.
— Zagotavljam vas. gospod doktor, — je zajecljal bolnik, — da nimam nobene mrzlice. Morda imam povečan krvni pritisk, kakor pravite, mrzlice pa nikakor ne.
— Ze mogoče, toda to ni važno. Morda
In slovar, obsegajoč vse besede, ki se bodo morale pisati drugače kakor doslej, kakor tudi besede, o katerih ni povsem jasno, kako naj se pišejo.
— Zanimanje turike Javnosti za hrvatske
ki priobčuje inozemski javnosti namenjene tiste. Hrvatski politični glasnik »Za dom«, informativne članke v glavnih evropskih jezikih, poroča v zadnji številki, da so vzbudili v turški javnosti pozornost prvi Izvodi tednika v nemškem jeziku »Neue Ordnung«, dalje lista »Alarm«, ki izhaja v nemškem in italijanskem jeziku, ter hrvatske ilustrirane revije s Pokret«. S posebnim veseljem so sprejeli te liste v Turčiji živeči Hrvatje, ki jih je nad 300.000. Zagrebška založba »Evropa« je pa začela izdajati muslimanski glasnik v turškem jeziku »Sark v Garbc Vzhod in zapad). Namen lista je gojiti prijateljske stike med muslimani. Turška javnost se zelo zanima tudi za ta list.
— Bolgarska mladina prispe v Zagreb.
V začetku septembra prispe v Zagreb 60 članov bolgarske mladine »Branik«, ki bodo gostje ustaške mladine.
— Proti židovska razstava v Zemunu. V
gimnazijskem poslopju v Zemunu je prirejena razstava »židje«, prikazujoča življenje zidov na Hrvatskem od najstarejših časov do danes, njihovo razdorno delo, vpliv na hrvatsko kulturo in gospodarstvo ter ureditev židovskega vprašanja v svobodni Hrvatski. Posetniki razstave imajo polovično voznino na. železnicah.
— Hlinkova mladina v Zagrebu. Krožno potovanje Hlinkove mladine po Hrvatskem je končano. V četrtek zvečer je prispela Hlinkova mladina iz Borova v Zagreb, kjer so jo sprejeli zastopniki ustaške mladine.
V petek si je ogledala slovaška mladina Zagreb, popoldne je nastopila v zagrebškem radiu ter opisala svoje vtise s potovanja po Hrvatski, ki je trajalo skoraj mesec dni.
V soboto popoldne se je odpeljala Hlinkova mlaiina nazaj v Bratislavo.
— Hrvatske tvornice aluminija. Hrvatska ima precej boksita, ki ga je doslej izvažala, ker sama ni imela tvornic aluminija. Nedavno je bila pa ustanovljena delniška družba za izdelovanje aluminija v Zagrebu z delniško glavnica 20 milijonov kun. V upravnem svetu so nemški in hrvatski člani. Družba bo zgradila več tvornic aluminija, v katerih bo zaposlenih mnogo delavcev.
— Palača hrvatskih lekarnarjev. Ob prvi obletnici svobodne Hrvatske so vsa društva, ustanove in podjetja sklenila storiti v spomin na ta veliki dan v drugem letu Hrvatske neodvisnosti kaj pomembnega. Lekarnarska z bom ca je sklenila obnoviti in preurediti svoj dom na vogalu Preralo-vičeve in šuflajeve ulice. V ta namen so zbrali lekarnarji 800-000 kun. Gradbena de-lc. naglo napredujejo.
Športni preeieti
Propagandistična važnost bližnje mladinske plavalne prireditve
Ljubljana, 25. avgusta Nedvomno je. da ne bo mogoče imeti nikoli najboljših športnikov, če se že mladina ne navadi tekmovati, če se v njej ne izostri tekmovalni čut. če se ji ne nudi s prireditvami možnosti ocenjevanja njenih sil in priprav.
Od prireditve, ki bo v soboto 29. t. m. v Ilirijanskem kopališču, si ne obljubljamo, da nam bo nudila nekaj senzacionalnega v pogledu novosti in časov. V zbor je poklicana mladina, ki bo prvič tekmovala, torej na prireditvah novi ljudje in mnogi med njimi niso niti mogli izrabiti do kraja možnosti treninga. Na tekmovanja je treba gledati kot na izredno važen propagandi-stični koeficient, kolikor bodo tekme nedvomno pokazale plavalce, ki bodo nekega dne mogli nadomestiti odsotne prvake ali tiste, katerih sile že pešajo. Obnavljati športna moštva je neobhodno potrebno, da se vzdrži neprizadeta tradicija šole in da se znova ozelenijo lovorjevi venci, ki drugače grozijo, da bodo v nedelavnosti oru-meneli. Zato gledamo z največjim upanjem na to izvrstno propagandistično pobudo Športnega odbora.
Sigurni smo. da bodo vsa ljubljanska športna društva sprejela z navdušenjem njim naslovljeno povabilo in da bo na tekmovanje prihitela številna mladina. Naš bazen in reka sta te dni polna mladih plavalcev in zanimivo bo videti, kako se bodo pomerili v osmih tekmah, ki so določene po sporedu. Ni treba tudi pozabiti, da daje prireditev mnogo prostora tudi ženskemu udejstvovanju. Dejansko bodo dekleta tekmovala v enakem številu tekem kakor fantje, in to v upoštevanju nujnosti, da ženski plavalni sport, ki se v Ljubljani že  zelo široko  izvaja, napreduje.
Odbor je odločil — tudi zato. da privoli izrečeni prošnji in mnenju strokovnjakov, — da skrči progo za žensko kategorijo B (16 in 17 let) na 50 m prostega stila namesto 100 m, kakor je bilo določeno prej.
je to arterioskleroza ali pa tudi ne. Ce je nimate, tem bolje, če jo pa imate, jo boste morali prenašati, ker ni nobenega zdravila, ki bo moglo pomagati pri tej bolezni. Zdaj pa raje poslušajva vaš dihalni aparat. Zdravnik se je sklonil, rekoč:
— Sedite!
Bolnik je storil tako.
Zdravnik mu je nastavil uho na prsi in začel s prsti bobnati po njih. Potem je pa dejal:
— Ležite! Kroničen katar imate na obeh pljučnih krilih in tudi rahel pleuritis. Preveč kadite, gospod.
— Saj sploh ne kadim.
-— Ali je kadil vas oče?
— Oče mi je že umrl. Dokler je bil živ, je kadil. Toda to,menda ne spada k stvari.
— Seveda spada... Atavizem, dedna obremenjenost, kam bi s tem. gospod? Ce je vaš oče umrl, ni to že zadosten razlog, da bi tudi na onem svetu ne kadil kakor Turek.
. Bolnik je debelo pogledal zdravnika.
— Nič vam ne bo pomagalo, da me tako debelo gledate.
Bolnik se je nasmehnil.
— Saljivec!
— Mene mislite ? Prepovedujem vam govoriti tako o meni. Zdaj pa poglejmo še vas trebuh.
Z obema rokama mu je začel otipavati in mečkati želodec.
Ta sprememba je bila ukrenjena zato, da se omogoči čim številnejša udeležba tekmovalk.
Razdelitev na kategorije po starosti bo dala tekmovalcem enake pogoje v pogledu fizičnih sposobnosti. Razen tega je treba poudariti, da ni dovoljeno enemu tekmovalcu nastopiti v več kakor eni tekmi, in to v smotru, da se Izogne prevelikemu trošenju sil mladine, za katero morajo biti tekme izpodbuda za jačenje telesa, ne pa za slabšanje z izrednimi napori.
Opozarjamo, da se je k tekmam mogoče prijaviti vse dneve pri vhodu v kopališče Ilirije od 10. do 12. in od 16. do 19. Prijave se zaključijo v petek ob 17. Sestanek tekmovalcev bo v soboto ob 16.. ko bo izvršen pregled vseh navzočih in pregled izkazi!, ki naj potrdijo starost prijavljenih. Urnik tekem in sestava eventualnih skupin bosta objavljena med pregledom.
Vsi italijanski boksarski prvaki
V Viareggiu so v nedeljo izvedu splošno državno prvenstvo boksarjev. Prvaki so postali:
v mušji kategoriji Paesani, v petelinji kategoriji Paoletti. v peresni Bonetti, v lahki Costa, v srednjelahki Poli, v srednji Battaglia. v srednjetežki Bertola in v težki kategoriji Chiesa.
Lep uspeh Ljubljančana Mikuša
V soboto in nedeljo so bile na Stmber-škem jezeru v Nemčiji mednarodne kajakaške tekme. Večino boljših mest so zasedli Nemci in Madžari. Italijani so se plasirali takole: Cornacchia se je uvrstil kot četrti v tekmi enosedežnih kajakov, Ljubljančan Mikuš pa peti v skupini enosedežnih zložljivih kajakov. Zmagal je v tej skupini Nemec Feldmann, ki sta mu sledila Nemca Triebe in Nentschel. četrti je bil Švicar Rauer, peti Mikuš.
Najbolj znani švedski športniki
Neki švedski športni časopis je skušal z natečajem ugotoviti, kateri izmed švedskih športnikov je med Švedi najbolj znan. Daleč pred vsemi je na švedskem najbolj poularen znani svetovni rekorder Gundar Haegg. Sledijo mu še trije predstavniki lahke atletike, nato nek plavalec, teniški igralec in strelci. Prvi nogometaš je šele na 28. mestu. Je to leva zveza kluba AIK iz Stockholma. >M. G.c — pod tem imenom se krije švedski kralj kot teniški igralec — je na 10. mestu.
100 nemških športnih zmag
med vojno
V mirnem času spada nedvomno med upra\ičene smotre, da se neko mednarodno tekmovanje ne samo izvede, temveč se v njem tudi zmaga. Med vojno je na splošno važnejše, vzdržati mednarodne športne odnese, kakor pa zmagati na poedinih tekmovanjih. Zanimivo je. kaj v sedanjih tc/kih okolnost in nudi Nemčija na športnem področju.
Kot izreden primer delavnosti nemškega športa navajamo tretjo nedeljo v juliju. ko so Nemci nastopiti hkrati na petih mednarodnih tekmovanjih. No-gometaši so zma-goU v Sofiji proti močnemu bolgarskemu moštvu 3:0. kolesarji so premagaih na Dunaju švicanko kolesarsko reprezentanco s 7:5, rokoborci so podlegli v Kimu močnemu italijanskemu moštvu samo 3:4. Istega dne so Nemci nastopili na dveh športnih frontah proti Madžarom, ki so v obeh zmagali. Madžarske igralke tenisa so premagale v Berlinu Nemke 3:2. v Darmsttadtu pa so bili madžarski piavači zmagoviti nad nemškimi 27:17.
Nemški šport je izvedel v treh vojnih 'letih 179 mednarodnih športnih prireditev, in to: leta 1939 14. leta 1940 77 leta 1941 63 in letos doslej 25. Na teh prireditvah so bile zakopane vse športne panoge in so se borbe vodile proti 15 različnim nasprotnikom. Rezultati so glede na vojno za Nemčijo povoljni Skupno je dosegla Nemčija 100 zmag. 13 tekmovanj je ostalo neodločenih, v 66 pa je bila poražena. Najmarlji-vejši so bili nogometaši kolesarji in amaterski boksarji. Glavni nasprotniki so bili Madžari in Italijani. Proti Madžarom Je Nemčija nastopila v sedanji vojni že 52-krat. Zmagala je Nemčija 28krat. 7 tekmovanj je ostalo neodločenih, 1-krat pa je zmaga pripadla Madžarom.
Drobiž
Italijanska nogometna zveza je dobila novega predsednika v osebi drž. svet. Lui-gija Ridolfija. Takoj po nastopu svoje nove funkcije se je Ridolfi sestal s tajnikom FIFE Schrikerjem. Sestanek je bil zgelj vljudnostnega in informativnega značaja.
Iz Zagreba prihaja presenetljiva vest, da se je Bukovy, dolgoletni trener nogometnega moštva Gradjanskega, odločil vrniti se na Madžarsko. Madžarski klubi so se že delj časa zanimali zanj in ga skušali pridobiti. Sedaj je Bukovv sklenil, da zapusti Zagreb in odpotuje na Madžarsko. Zgodilo bi se naj to že po odigranju odločilnih prvenstvenih tekem Gradjanski-Concordia. Zaenkrat še ni znano, v kate-
— Creva imate zmešana. Strašno! Naenkrat lahko nastane vnetje slepiča aH celo peritonitis. Le kako ste se mogli tako zanemariti ?
— Toda. gospod doktor, saj nimam prav nobenih prebavnih motenj.
— Da, to trdite vi. A tu, tu so jetra; kaj pravim jetra, debela kakor buča. Ciste-fellea allungatibus, cirroflls, venus varico-sus...
— Bože moj!
— Tu je treba takoj nekaj ukreniti. Prereže se trebuh, vzamejo iz njega jetra.
— Kaj?
— Mar vam je toliko do vaših jeter? Pa jih imejte. Toda v tem primeru ne prevzamem nobene odgovornosti.
— čujte, gospod doktor, rotim vas, da nikoli...
— Običajni izgovori boječih bolnikov. Ah, na srce sva pa čisto pozabila. Da čujemo, da čujemo.
In nastavil je uho na prsi.
— Prestrašeno <«rce! Podobno je pokvarjeni uri. Naduha v začetnem stadiju. Eh. še nikoli nisem videl človeka, ki bi bil tako bolan kakor vi. Naravnost obupno! Grozno, vam pravim. Tako, zdaj se pa lahko oble-čete.
Ves bled In drhteč po vsem telesu je bolnik zlezel s postelje, rekoč:
— Kako to, gospod doktor, prosim vas? Kako to? Nikoli nisem ničesar čutil. Jem, spim in mirno opravljam svoje delo.. f
rem madžarskem klubu bo Bukovv prevzel
dolžnost trenerja.
Iz Spodnje Štajerske
— Dva n<*va otro*Ka vrtca v celjskem
okrožju. V juliju sta bila v celjskem okrožju otvorjena dva nova otroška vrtca. Zdaj je v celjskem okrožju 36 otroških vrtcev, v katerih je našlo zatočišče 2029 otrok. Hrano je dobivalo v otroških vrtcih povprečno dnevno 120 otrok. V juliju je bilo torej razdeljenih 24.822 obedov in večerij.
— Zbirka prostovoljnih prispevkov v UJn-
t°meru. Ljutomerčani so imeli v nedeljo več prireditev, ki so bile vse dobro obiskane. Dopoldne je bil na trgu promenadni koncert vo;iške godbe, poleg tega so pa nastopili pevci Hitlerjeve mladine. Popoldne so se zbrali Ljutomerčani za mestom, kjer je bila prirejena velika ljudska zabava. Njena glavna privlačnost je bila nogometna tekma med člani okrožnega in vodstva krajevne skupine, v kateri je zmagalo vodstvo krajevne skupine s 3:1. Med veselico so zbirali prostovoljne prispevke za ncmSki Rdeči kriz.
— Nesreče. 17 letni Anton Hraš iz Maribora je vtaknil po neprevidnosti roko v stroj, ki mu je odtrgal kazalec. 30 letna Ljudmila Zelenko je padla v Mariboru a kolesa in si zlomila obe nogi. 25 letni Janez Podgoršek iz Studencev je padel in se močno pobil po obrazu. Zidarju Ivanu Lenardu od Sv. Marjete na Dravskem polju je brizgnilo v obraz apno in mu težko poškodovalo desno oko. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico.
eieznieo
KOLEDAR
Danes: Sreda, 26. avgusta: Zeferin
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Skušnjava Kino Sla^iv: Sv. Janez obglavljeni Kino  1'nion:  Polet nad puščavo Razstava akvarelov slikarja Eda Deržaja
v Obersnelovi galeriji, odprta od 9. do 12.30
in od 15. do 18.30
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Mr. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4 m Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Iz pokrafine Trie?te
— Koncert pri S. Lui£iiu. V soboto jc hfl
po daljšem p'~cs'cviku koncert v tries»tin-skem mestnem okraju San Luigi. G(^dba »A. Ivancich« je izvajala slike v it koncertni spored, ki mu je pri-ostvovala množica občinstva iz tega mestnega < kraja. Na sporedu so prevladovale operm- skladbe.
— I 'enezii*ki \*eslači so počastili spomin padlih. Tradicionalnih veslaških tekem v Bar col i so se udeležbi tudi na i boljši vene-zijski veslači. Po prihodu v Tniesire so se skupno pedali k spomeniku zmage in počastili spomin v prci:nji svetovni vojni padlih b* -jevn'kov. Položili so ob vznožju spomenika  lep lovor;ev venec.
— V Filodrammaticu se rudi čez polet j o nadaljujejo predstave. Poletni prognam obsega komedije in veseloigre. Ta teden uprizarja io novo komedijo »Gospa Aneta«. .Sodelujejo Aldo Rinaldi. Jole Si Ivani in San-dm Serafini, razen teh tudi ansamb! trie-stinskesa opernega baleta. V grotesknem tercetu   »Tri   stare  device«   pa nastopajo
I Marcela   Marcelli,  Jolc   S.lvani   in SUvija Balbi.
— Ponesrečili so se te dni v Triestu 37'Ictni mehanik Mario Viali iz ulice S.in Marco, ki je dobil med delom poškodbe na temenici. Na sprehajališču Regina Klena si je pri padcu potolkla levo koltno in poškodovala desno nogo 31 letna Mirandi Ke-besehini. Na vogalu ulice Kopiti in Revol-tclla ;e povozil tramvajski voz 391erno Heleno Purini, ki je poškodovana po vsem životu. 221ctni Peter Malva iz Salana pri Capodistriji se je pri okoliškem pokopališču pobil na ijlavi. 161ctni poljedelec Ati'lij Cleva iz Isolc d'Istra se je med poljskim delom ponesrečil. Ima poškodbe na levem stegnu. Ponesrečenci se zdravijo v rriestin-s-ki bolnišnici, kamor so prepeljali rudi 10-lctnega Marija Franco in njegovega Tletne-c?a brata Ludovika tz naselbine Cnastie pri-Postumiji, ki sta med igro dobila poškodbo po obrazu.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda, 26. avgusta: ob 17. Kovarfftvo In ljubezen. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 29. avgusta.- ob 17,30 Vdova Ro§-linka. Izven. Znižane cene od 10 iir navzdol.
Nedelja, 30. avgusta: ob 14. Poročno darilo. Izven Znižane cene od 12 lir navzdol; ob 17,30 Kralj na Betajnovl. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
— To se vam sarno zdi, dragi moj.
— Vprašajte mojo ženo, če ne verjamete meni. To je prvič v mojem življenju, da sem se obrnil na zdravnika in se to camo iz previdnosti, kakor delam tudi z motorjem svojega avtomobila . . .
— Upam, da motor vaSega avtomobila ni v tako obupnem stanju kakor vi, gospod.
— Strašno, gospod doktor! In kaj mi svetujete ?
Zdravnik se je zamislil, potem Je pa vprašal:
— Ali ste oboroženi, gospod?
— Oborožen ? S pogumom ? Sem, sem ...
— Ne, vprašal sem, če imate v žepu ali kje v bližini samokres ali nož ...
— Ne. nimam.
— Oh, hvala bogu! No, ker ste že oblečeni, me lahko spremite do vrat.
— Gotovo, gotovo. Toda povejte mi, kaj ml svetujete?
Prišla sta do izhoda. Zdravnik je stopil k dvigalu, ga odprl, vstopil in priprl vratca za seboj.
— Toda, doktore, mar odidete kar tako? Kaj pa za vaš trud. vas nasvet?
— Za trud ne računam nič. Nasvet pa: Ne nadlegujte po telefonu tistega, ki je doktor trgovskih ved, kakor sem jaz, če vam je potreben doktor medicine. Pozdravljeni, gospod!
Naglo je zaprl vratca in dvigalo se je začelo spuščati.
Stev. 194
»SLOVENSKI N A R O D c,   »eda. 26. avgusta 1942-XX.
Stran S
L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI
Romani o k
V oktobru prične v založbi Narodne tiskarne izhajati nova zbirka romanov »Dobra knjiga«. Vsak mesec bo izšel po en roman v obsegu 200 do 300 strani in v okusni opremi. Knjige bodo obsegale dela iz domače in svetovne literature, ki so po svoji vsebini polna napetega dogajanja, a pri tem literarno visoko vredna.
Cena bo z ozirom na obsee In kakovost knjig Izredno nizka, saj bo znašala samo 10 lir za knjigo. Naši naročniki pa si bodo mogli nabaviti odlične romane D K še ceneje: že za naročnino 8 lir z a knjigo.
Do konca tega leta bodo izšli naslednji trije romani:
Mira Pucova: Tiha voda
Roman dveh usodno povezanih ljudi, ki se odigrava v okolju slovenskega rudniškega kraja v sedemdesetih letih preteklega stoletja.
Arnaldo Fraccaroli:   Grofica Walewska
Roman Napoleonove ljubezni, v katerem se nam velika osebnost Napoleonove ljubezni odkrije v povsem novi luči.
John Knittel: El Ha ki m
Delo avtorja znanega romana Via Mala, ki opisuje skrivnostno življenje bližnjega vzhoda, kjer se razvija pretresljiva usoda znamenitega
egiptovskega zdravnika.
Nadaljnjl pragram DK obsega naslednja dela: J a r k  London:   Jerrv z otokov; Luigi  Pirandello:   Eden, nobeden in sto tisoč; Irygve Gulbranssen: In večno po jo gozdovi; Mario Puccini:  Prevara mesa; L o u i s Bromfield: Veliko deževje; Nora  Lofts:  Gospodar svoje usode; Davorin Kavljen:  V džungli; A u b r y :   Cesarica Evjrenija;
A r d e n g o   Soffici:   Lemmonio Boreo, roman nenavadnega potepuha.
Romani DK se bodo lahko naročili tudi v boljši opremi in vezani v platno. Cena za te posebne izvode bo za naše naročnike samo 18 lir.
DNEVNE VESTI
— Junaška smrt porotnika pilota kneza Windisthgraetza. V izvrševanju svoje dolžnosti je padel poročnik pilot knez Hugo Maksimilijan Windischgraetz. Pokojnik je potekal od drugega kolena rodbine VVindischgraetz. Rojen je bil dne 1. septembra v Donaueshingen. Najpreje je služboval kot častnik pri konjeniškem polku v Genovi, pozneje je bil uvrščen med pilote. Rodbina junaško padlega biva stalno v Postumiji. Pokojnik se je udeležil številnih poletov nad Anglijo in nad drugimi bojišči.
— Na polju slave jc padel na afriškem bojišču ber.saJjer Alojzij Monticelli. ki je bil rodom iz Milana. Stal* je bil 28 let. pokopan je pri Derni.
— Albanski minister v Rimu. V Rim je prispel iz Tirane minister in tajnik albanske fašistične stranke Kol Bib Mira-kaj. Spremlja ga višji svetnik Milto Gox-hamani, pisarniški šef albanske fašistične stranke.
— Metuzalemska starost znanega gari-baldinca. Iz Novare poročajo: Svojo 98-letnico je dopolnil star garibaldinec Anton Marchetti iz Nibbiole. Sosedje so ga ob tej priliki lepo obdarovali. Bil je protagonist v številnih Garibaldijevih akcijah. Rad se spominja mladosti, čita vsak dan časopise brez naučnikov in je ves dan pri delu. Je pa tudi zdrav in čvrst, tako da bo z lahkoto učakal svojo 100-let-nico.
— Nov   bolniški   paviljon Piemontske
knegin.ie V Alessandriji je bil slovesno otvor jen in blagoslovljen nov paviljon, ki nosi svoje ime po Piemontski kneginji in ki je priključen vodstvu alessandrijske bolnišnice. Je naisodobneje urejen ter opremljen z najmodernejšimi zdravstvenimi napravami. Stroški za novi paviljon se računajo na 800.000 lir. Novi bolnišniški paviljon je blagoslovil kapiteljski generalni vikar mons. Ivan Zoppi.
— Sef slovaškega generalnega štaba v Rimu. V Rim je prispel šef slovaškega generalnega štaba polkovnik Totark. V spremstvu sta njegova soproga in polkovnikov tajnik.
— Zanimiva umetnostna razstava bo otvorjena v septembru v Milanu. Na razstavi bodo zbrane umetnine milanskih umetnikov od 1. 1800. do današnjih dni. Med razstavljenimi deli bo okoli 70 umetnin grofa Aleksandra Durinija, cenjenega akvarelista, ki je živel od i. i8is. do 1892.
Razstavo urejuje in pripravlja prof. Mario Bczzola.
— Španski filmi na venezijski mednarodni filmski razstavi. Tu 2 i španska vlada je sporočila vodstvu X. mednarodne filmske razstave v Venezijl, da se bodo španska, filmska podjeja odzvala povabilu k eodlovanju. Filmski manifestaciji bo prisostvovala, posebna španska delegacija, v kateri bodo propagandni delegat dr. Torres Lopez, glavni filmski in gledališki ravnatelj dr. Arg:amasilla, predse Inik filmske komisije dr. J. Soriano y Roesset in direktor gledališkega sindikata dr. Casares. Razen tega bodo prispeli v Venezio tudi predstavniki španske filmske proizvodnje. Na ve-nezijski razstavi bodo vrteli sledeče španske filme: »Poroka v peklu«, Govesca«, slndijski sel« in »Prokleta vas«.
— Preimenovanje Aljaževega doma. Sekcija »Schwaben« nemškega Alpenvereina, ki spada zdaj v njeno področje Triglav, je preimenovala bivši »Aljažev dom« v Vratih v »Kugvjev dom«. S tem so tudi na viden način priznane zasluge znanega prijatelja Julijskih Alp, ki ima tudi v Grazu mnogo prijateljev.
— Odkritje Tizianove slike. Pred tremi leti je postala Savona v umetniškem svetu slavna. Tedaj so odkrili v hiši Marija Noye etarinsko. dragoceno sliko, ki je prišla v pretres odličnih umetnostnih strokovnjakov. Ti so ugotovili, da gre za pomembno umetnico Leonarda da Vincija »Madonna del Gatto«. Slika, je bila pozneje razstavljena nzt posebni razstavi del Leonarda da Vincija, ki je bila v Milanu. Danes cenijo to sliko na milijon lir. Te dni pa so odkrili v Savoni novo umetnino, ki jo strokovnjaki še proučujejo, po gotovih značilnostih sodijo nekateri poznavalci Tizianove umetnosti, da gr« za Tizianovo delo. Kakor pore? a jo iz Savone, je ta slika last Josipa Scalija, ki mu jo je poklonil pred smrtjo prijatelj Josip Pesero, ki je vse svoje ostalo
premoženje zapustil zavoiu za zapuščeno deco v Padovi, v katerem je bil sedanji lastnik slike Josip Scali 25 let ravnatelj. Edino omenjeno sliko je z izrecno žeijo zapustil svojemu prijatelju Sca-liju. Zanj je bila doslej slika moralnega pomena, saj ga je stalno spominjala dobrega, zvestega priatelja. Svoječasno se je zanimal za to umetnino neki španski zbiralec umetnin, ki je ponudil Scaliju zanjo lepo vsoto, na kar pa Scali ni pristal, ker je hotej hraniti dragoceni prijateljev spo-mir. Ker so pa nekateri Seal i je vi prijatelji vztrajno opozarjali na izredno umetniško vrednost slike, se je Scali končno udal in se je odločil, da jo zaupa odličnemu strokovnjaku v Firenzi, da jo prouči in da skuša dognati, če je zares slavni Tizian njen umetniški tvorec. Omenjeni strokovnjak bo najpreje skušal odstraniti z umetnine vse nebistvene sledove, ki jih je povzročil čas, nakar bo skušal dognati, če je umetnina Tlzianova. Pri omenjeni sliki gre, kakor poročajo v nekaterih italijanskih listih, za delo verske karnpozicije, ld kaže mnoge značilnosti venezijske umetnostne šole iz Tizianove dobe. Na sliki je upodobljena Devica Marija, ki iz višine med angeli blagoslavlja dve osebi v Češčenju.
— Strela ubila mladega pastirja. Nad goro Dasdana di Bagolino nad Brescio se je razdivjalo neurje. Sredi bliskanja in grmenja je treščilo v pastirsko kočo, v kateri je bil 19 letni pastir Nikolaj Pa-nelli. Našli so ga vsega zoglenelega in mrtvega.
— Smrten padec z gugalnice. 37 letni delavec Lino Bravio je bil zaposlen pri popravljanju gugalnice v Marinijevi gostilni v Torinu. Padel je po nesrečnem naključju z gugalnice in obležal s smrtnimi poškodbami. Kmalu zatem je izdihnil.
— Slovaški mladeniči v papeževi avdi-
jenci. Papež Pij XII. je sprejel 60 slovaških mladeničev, ki so gostje G. I. L.-a. Prišli so v spremstvu svojega poveljnika in cerkvenega svetnika pri slovaškem vatikanskem poslaništvu. Papež je z vsakomur spregovoril in je vsakomur podaril rožni venec. Zatem jim je podelil apostolski blagoslov. Spregovoril je v slova-ščini ter jim sporočil, da blagoslavlja tudi njihove starše in ves slovaški narod. Mladeniči so zapeli papeževo himno v slevaščini.
— Nova italijanska knjiga o Balkanu.
V kratkem bo izšla v Bologni druga knjiga o Balkanu, ki jo je spisal odlikovanec z zlato hrabrostno svetinjo Alojz Missoni. Naslov novi knjigi, ki bo sledila prvi »Italija se vrača v Dalmazio« je »Luč in sence na IMnarskem področju — Italija na Balkanu.« Nova knjiga ima politčino, književno in socialno vsebino. Pisec razpravlja v njej o raznih problemih na področju bivše Jugoslavije o zgodovini, literaturi, narodnih nošah, politični ureditvi, rasi itd. Uvodno besedo je napisal za novo publikacijo E. M. Grav. Ob zaključku so natisnjeni govori, ki jih je imel dalmazijski guverner eksc. Bas ti an ini.
— 101 leto star Garibaldijev legionar Je umrl. Nekaj dni pred svojim 101. rojstnim dnem je umrl v Caltaniasetti Garibaldijev legionar Salvator Sorce. Pokojnik je bil rojen 2. septembra leta 1841. v Mussome-liju. Kot rdeča srajca se je udeležil Garibaldijev e ga pohoda leta 1861.
— Aretacija nasilnega Zida. Milanski policijski agenti so prihiteli v ulico Arnolfo di Cambio, kjer je razgrajal s samokresom v roki 341etni Zid Ruger Maionica. Grozil je svoji ženi Pieri, stari 22 let, tastu Josipu Boffiju, staremu 54 let, in tašči Virginiji Magri. stari 53 let. Grozi] jim je, da jih bo pobil .Petkrat je sprožil samokres, ki pa je imel k sreči defekt Medtem pa 90 že prispeli policijski organi in so Rugerja Maionico aretirali. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem, ker je mučil svojo ženo. ker ii je grozil s smrtjo in ker je imel orožje, ne da bi bil zaprosil za zadevno dovoljenje.
V GOSTEH
— Ah. kaj res že odhajate? — pravi gospodinja obžalujoče, ko se začne gost poslavljati, — in vašo drago soprogo morate tudi odvesti?
— Da, zelo mi je žal, milostiva, moram ...
Predstave ob delavnikih ob M. in 18.15. ob nedeljah ta praznikih ob
10.30   14.30   16-30 tn 1830
KINO MATICA — TELEFON 2*-4t
Globoka ljubezenska drama z najboljšimi madžarskimi igralci
SKUŠNJAVA Otelio Toeo — Zlta Szeleezkv
KINO   UMO.N   —   fELEFON 041
Ljubezensko tragedijo, ki se je začela v puščavi, prikazuje film
POLET NAD PUŠČAVO
Brigitte Hornev — Willy Birgel
I
KINO SLOGA — TELEFON 27-30
Neprekosljivi komik Totd v sijajni burki
SV. JANEZ OBGLAVLJENI
V glavni vlogi poleg komika Totd še lepa Silvana Jachino. — Režija: A. Palermi.
V sezoni paradižnikov« paprike« kumar in čebule
Neka] praktičnih navodil za pripravljanje zimskih zalog — Za nekatero sočivje Je sedaj skrajni čas za spravljanje
IZ LJUBLJANE
Razdeljevanje mleka
Ljubljanski prehranjevalni zavod sporoča:
V svrho nove organizacije zbiranja m razdeljc m:a mleka, se izdajajo nasdednja nadaljnja navodila:
Stranke, ki imajo že knjižice za mleko, na jih kljub pozivu še niso predložile v popravo za tretje četrtletje, na; jih predlože takoj.
Do mleka so upravičeni po sedanjih predpisih:
1. ) že po starosti (torej brez zdravniškega
spričevala).
a) otroci do 1 leta 1 liter:
b) otroci od 1 do 7. leta Vi litra;
c) otroci od 7. do 10. leta lU Brna;
d) osebe nad 60 let xk litra.
2. ) Ženske od začetega 5. meseca nosečno-
sti (potrebno je le potrdilo zdravnika o> nosečnosti) "Kk litra.
Vse stranke, ki so prejemale mleko do sedaj od proizvajalcev onstran žične ovire, kakor rudi tdsrte, ki ga prejemajo sedaj še od proizvajalcev tost ran žične ovire, pa še nimajo knjižic za mleko, iih dobe v Uradu za razdeljevanje mleka. Maistrova ulica 10. če imajo v s\x>H družim upra\'ičcnce no gornjih predpisih, in sicer v dneh od 26. do 20. t. m. Knjižice so že napisane in je na njih že označeno, v kateri mlekarni bodo dobivale stranke v bodoče mleko. Knjižica stane 1 Vito in naj stranke pripravijo drobiž. Stranke morajo pr>vti po knjižice osebno in zaradi morebitne dopolnitve kartoteke prinesti s seboj družinsko knjižico, rojstne liste ali drufle dokumente, ki vsebujejo rojstne podatke o družinskih članih in stanovanju družine (živilske nakaznice ne zadostujejo-!). Stranke, ki 90 se od začetka januarja t. I. preselile ali prisegle v Ljubljeno morajo prinesti razen tega s seboj potrdMo anagrafskega urada.
Stranke, ki so upravičene do mleka rn bivajo v okoHških občinah ali pa na teritoriju mestne občine ljubljanske onstran žične ovire, bodo dobivale mdeko neposredno pri proizA'aialcih. ki jih določa Pokrajinski prehranjevalni zavod. Stranke občine Rudnik, bivajoče tost ran žične ovire, bodo dobivaile mleko v pristoini mlekarni.
Glede kvalitete mleka je že uvedena stalna in stirotja kontrola, tako p*n proizvajalcih kakor tudi no vseh mestnih mlekarnah, ki prejemajo mleko.
Gg. zdravnike naprosarnc, da predpisu:e-jo mleko do nadaljnjega 1e v najnujnejših in neodložljivih primerm bolezni Za nakazovanje mleka bolnikom bo namreč v kratkem uveden nov postopek in bodo ; zda ni novi obrazci. Zato naj si stranke ne povzročajo nepotrebnih stroškov.
Urad za razdeljevanje mleka v Maistrovi ulici 10 posluje za stranke do nada I in je**a ves dan. to je od 8. do pol 13. in od 16. do pol 19. Opozarjamo vse. da dobe na odseku za mleko v Gosposki ulici 12 informacije samo proizvajalci odnosno lastniki krav in samo one stranke, ki bivajo na teritoriju mestne občine ljubljanske onstran žične ovire.
Prosimo vse, naj se točno ravnajo po gornjih predpisih in opozarjamo tako proizvajal ce kakor stranke ponovno, da je prevzem in oddaja mleka čez žično oviro prepovedan in kazniv.
*
—lj Po jeseni je zadišalo. Vreme samo nas najbolj opozarja na to, da se bliža jesen- V ponedeljek so se pri podili od jugozapada črni oblaki, grmelo je in obetala se je nevihta, pa ni bilo nič hudega. Dobili smo pohleven dež, ki je za silo namočil že precs>j izsušeno zemljo, tako da je odpadlo običajno delo vrtnarjev — zalivanje gredic, v kolikor je to sploh še potrebno. Dež je močno ohladil ozračje. Noči so že precej hladne. Vreme je že več dni enako, ponoči in dopoldne jasno, popoldne se pa nebo pooblači. Včeraj je zopet nekoliko grmelo na jugovzhodu, a dež ni dosegel Ljubljane. Narava dobiva vedno bolj jesensko lice.
—lj Na ioli Glasbene Matice se poučuje poleg petja, klavirja in violine, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Pouk je razdeljen na 10 razredov in 4 stopnje. Prva stopnja prlpi avnica obsega 1. in 2. razred, nižja šola 3., 4., 5. in 6. razred, srednja šola 7. in 8. razred ter viž;i šola 9. in 10. razred. Te stopnje veljajo za klavir in violino, dočim ima pouk čela le 8 razredov in pouk ostalih instrumentov po 6 razredov. Ves pouk je urejen tako, kakor na Državni srednji glasbeni šoli, kamor je mogoč vstop po končani nižji soli Glasbene Matice. Na zavodu so vpeljani kontrolni in prestopni izpiti in za prestop iz nižje v višjo stopnjo, odnosno razred je potreben vedno komisi jonelen izpit. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za novo šolsko leto se bo vršilo od 1.—4. septembra dnevno od 9. do 12. ure in od 15. do 17. v pisarn* Glasbene Matice, Vegova ulica 7. Vse ostale podrobnosti so na razglasni deski t vezi zavoda.
DOLG TS PONOS
— Konj, ki si mi ga prodal na sejmu, je sicer dobe?, samo glavo vedno povesa.
— To ni nobena napaka. Clm mi bos plačal vso kupn'no, bo takoj ponosno dvignil grlavo.
Ljubljana, 26. avgusta Naše gospodinje  so se  vzadnjem času najbolj razveselile, ko je bilo na trgu zopet naprodaj mnogo paradižnikov. Mnoge sicer dajejo prednost domačim, ker so bolj
mesnati m okusnejši. Zalagale so s tudi s kumarami, ki se njihova deba sedaj že bliža koncu. Zelo dobro je bil živilski trg vedno založen & krasno čebulo in Izredno lepo papriko. 2al je slednji cena premalo popustljiva in zato nekaterim ni dostopna.
Kako spravljamo paradižnike, kumare, papriko In čebulo za zimo, to dobro ve ogromna večina naših gospodinj. Vendar je za spravljanje v rabi veliko načinov in navodil In mnoge jih poznajo le nekatere. Tiste, ki jih še niso poznale, se bodo lahko okoristile z naslednjimi navodili:
Enostavno shranjevanje paradižnikov
Opisali bomo dva načina, kako lahko gospodinje pripravijo paradižnike za zimsko shrambo zelo enostavno, brez kuhanja in mnogo dela. Pri prvem načinu postopamo takole: Lepe, zdrave, popolnoma dozorele paradižnike, ki ne smejo imeti po sebi črnih madežev od toče, operetno in olupimo. Otupljene zdrobimo v Čisto posodo in dobro premešamo, da dobimo kašo iz sokn, semen in paradižnikovega mesa. S tako zdrobljenimi paradižniki enostavno napolnimo čiste navadne steklenice, pollitrske litrske ali pa po potrebi, kolikor nam je potrebno za pripravo ene jedi. Napolnimo jih do vrha, nasujemo nekaj salicila in zamašimo s popolnoma novim zamaškom. Pri zapiranju steklenic z zamaškom. moramo paziti, da ne ostane nikjer v steklenici zrak.
Po drugem načinu je postopek tale: Lepe, zdrave paradižnike operemo in jih raztrgamo na dva ali tri kose. Denemo jih v čisto posodo, jih malo nasolimo in potem pustimo ležati čez noč. Druaro jutro jih pretlačimo skozi sito. Seme in iupine paradižnikov razprostremo na čisto krpo, jih denemo na solncc in jih posušimo. Pozimi jih koristno uporabimo kot začimbo za juho. Meso paradižnikov denemo v Čisto redko tkano krpo in obesimo, da se odcedi voda. Meso, ki je ostalo v krpi. denemo v majhne steklenice, zavežemo in spravimo.
Sušenje paradižnikov na solncu
Popolnoma zrele, lepe in zdrave paradižnike prerežemo na polovico. Zložimo jih na
Nesreče
Ljubljana. 26. avgusta Labernik Marjan, 7 letni sin mizarja iz Ljubljane, se je s srpom urezal v levo nogo, — Colja Emil, 10 letni dijak iz Ljubljane, je padel z drevesa in si zlomil des-no nogo. — Dečman Amalija, 4 letna hči delavca iz Jezice, je padla po stopnjicah in si zlomila desno roko. — Cuk Matevž. 47 letni delavec iz Dolenjega Logatca, si je pri padcu zlomil desno roko.
Mahne Danijela, 10-letna hči posestnika iz Grahovega, se je peljala z vozom na polje. Vpreženi voli so se iz neznanega vzroka splašili in je Mahnetova padla pod voz. Zadobila je težke notranje poškodbe, katerim je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegla. — Drnovšek Ivan, 15-letni dijak iz Ljubljane si je pri padcu zlomil desno roko. — Burnik Marijo, 7 letno hči delavke iz Vel. Lašč, je mlinski kamen pritisnil čez trebuh. Dobila je notranje poškodbe. — Vidmar Vladimir, 8 letni sin posestnika iz Dobrove, je padel z drevesa in si zlomil levo nogo. — Tomažin Milka, 23-letna delavka iz Šmarja, se je s koso urezala v levo roko. — Golob Marjan, 16-let-ni dijak iz Ljubljane, se je pri sekanju drv vsekal v levo roko. — Lovišček Kristjan, 30 letni delavec iz Ljubljane, je padel z drevesa in se poškodoval na glavi.
Iz pokrajine Gorizia
— Na VT. umetnostni razstavi v Goriziji
razstavljajo svoja dela gorizijski likovni umetniki Valentin Battistuttl, Raoul Cenisi, Ostilij Gianandrea, Gracijan Gasparini. Sergij Gollmajer, Aldo Geoti, Piera Livellara, Virgilij Malni, Marija Orzan, Klementina Pelos in Bruno Seculin. Vseh razstavljenih umetnin je 50. Kritika poudarja, da so zlasti Cenisi, pellos Malni, Seculin in Gian-nadrea s svojim sodelovanjem zagotovili razstavi prodoren umetniški uspeh.
— Poljske tatvine. Posestniku Vladimir-ju Nemezu iz Biglie pri Goriziji so ukradli s polja več ko tri metrske stote krompirja in okoli 50 kg svežega stročnega. fižola. Oškodovan je za okoli 400 lir. Karabin jer ji iz Ranziana so tatinskim zlikovcem, ki kradejo tudi po drugih njivah, že na slelu.
— Tradicionalni Jernejev sejem v Goriziji z neštetimi stojnicami na trgu Vittoria je privabili rudi letos v mesto obilo okoličanov. Pa tudi meščani in meščanke so pridno kupovali gospodinjske potrebščine, igračke, umetne cvetlice in drugo najrazno-vrstnejše drobno blaga. — Za zaprto mestno tržnico pa se je pojavili zabavni sejem z gu ga l niča m i in vrtiljaki, ki so razveseljevali ob Jernej evem gorizijsko mladino.
— Dva utopljenca v Uonzum Devetletni Severin Chitaro iz Gorizrje se je s sovrstniki kopal v Isonzu. Nenadoma pa ga je očividno prijeia slabost m se je pričel potapljati. Klical je na pomoč. Tovariši so zaplavali proti njemu, vendar ga \e voda zagrnila, preden so mu mogli pomagati. Njegovo truplo so prepeljali v gorizijsko pokopališko mrtvašnico. — Prt S. Andrei so opazili kopalci, kako se je pričel v daljavi potapljati neznan mlajši moiki Na obrežju so našli njegovo obleko, v kateri pa ni bilo nobenih listin, iz katerih bi biJo možno razbrati utopijenčevo identiteto. Isonzo še ni naplavil njegovega trupla.
— Po nesrečnem naključju je nastal ogenj pri S. Martinu di Quisca. kjer je uničiJI hlev pose rt nika Antona Gansuttija. Ogenj so zanetili otroci med igro. Zgorelo je 50 metr. stotov krme.
— Smrtna neareča 84!etne 9^ arke. V Plez-zu   si  je pri  svoječa&ncm  padcu zlomila
ceske tako, da je prerezana stran obrnjena
navzgor. Nato jih dobro nasolimo in denimo na solncc. da se sušijo. Paziti moramo, da ?e ne ovlažijo ali ne skisajo. Zato jin moramo vsak večer spraviti v kuhinjo ali pod s'reho suhega prostora, da ne pade nanje icsa. V deževnem vremenu lahko nadaljujemo in dokončamo sušenje v pečici ali kružni peči.
Paprika in paradižniki
Za zimo lahko shranimo papriko in paradižnike v eno steklenico ali stekleni kozarec. Tako pripravljene in shranjene paradižnike s papriko rabimo za razna jedila, posebno okusni pa so, če jih pozimi pridamo h krompirju. Pripravimo jih takole:
Paprike operemo, očistimo in prerežemo na dva tri dele. Paradižnike operemo in razpolovimo. Tako papriko kakor paradižnike denemo v posebno posodo, nato pa polnimo pollitrske ali litrske steklene kozarce tako. da naložimo najprej vrsto paprike, nanjo pa zopet kose paradižnikov. Kozarce dobro natrpamo, na koncu pa jih zalijemo in napolnimo s paradižnikom, tako da je steklenica popolnoma polna. Na vrh denemo malo salicila, steklenico zavežemo in kuhamo v pari 12 do 15 minut. Tako pripravljeni paradižniki in paprike se zelo dolgo drže. Kdor želi, lahko pri-dene tudi melancane.
Solata iz paprike, kumar in čebule za zimo
Solata iz paprike, kumar ln čebule pripravljena za zimske potrebe je zelo okusna. Za shrambo potrebujemo velike steklene kozarce, vsaj petlitrske, ker solato jemljemo iz njih večkrat zaporedoma, pa jih nato zopet zapremo. Solato pripravimo takole:
Lepo. zdravo papriko operemo, očistimo in zrežemo na rezance: kumaro prav tako operemo, odrežemo samo vršiče in jih nastrgamo obenem z lupino. K temu narežemo tudi tepe glavice čebule. K 1 kg paprike, 1 kg kumar damo trtčetrt kg čebule. Ko je vse narezano, premešamo in denemo v eno posodo in posolimo. Tako nasoljeno pustimo preko noči. drugo jutro pa dobro iztisnemo ter napolnimo nato kozarce. Ko so polni, jih zalijemo s kisom do vrha, na vrh pa nalijemo plast olja. Nato zavežemo in spravimo kozarce ni hladen, suh prostor.
desno nogo 841etna Marija Kut-ncva. Ponesrečeno' starko so prepeljali v gorizijsko bolnišnico Brigata Pavia, kjer pa jc sedaj potikodbami podlegla.
ZAVRNJEN SNVBAC
On: — Vi se mi res zdite pametno dekle. Ali bi hoteli postati moja žena?
Ona: — Ne, ker se. 11 v resnici taka, kakršna se zd;m.
IL PRIMO
CHE PASSA PENSA...
PRVI MIMOIDOČI
MISLI...
ene anehe per te, 11 mlgilor affare € quello di risehiare 12.- Lire per vin-cere qualche milione. Compera un biglietto oggi stesso.
da je tudi za tebe najboljši posel tvegati 12.- lir, da dobi* kak milijon, še danes si kupi srečko.
BEGALA M 1 L 1 O N I
* c hi acquista un
.gltetto per L LL-
DARUJE
MILIJONE
3 nem u, Id al naba-
srečko za L lt.-
V ITALIJANŠČINO PREVAJA
prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke — Tehniška pisarna, Cesta 29. oktobra 13.
KUPUJEM
rabljene moške Ca otročje čevlje ter snežke. — Sprejemam vsa popravila, tudi galoš in snežk. Klav-2er, Vošn jakova u L 4.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, sreda, 26. avgusta 1M2-XX.
etev. 194
Angleške težave v preskrbi s sladkorje
Najvažnejše je zdaj v Anglijo
vprašanje*, kakšne so sploh še možnosti uvoza sladkorja
Anglija je največji uvoznik sladkorja v Ewopi. Uvažala ga je iz svojih kolonij in
mnogih držav, pa tuai sama ga je pridejo-vala nekaj. Do sladkorne kampanje 1923-24
je morala Anglija kriti pretežno večino domače potrebe z uvoženim sladkorjem. Uvozila ga je 1,847.944 ton, dočim je znašal domači pridelek samo 13.493 ton. Tak položaj je bil seveda trajno nevzdržen in zato se je vlada odločila za poseben zakon za pospeševanje in podpiranje pridelovanja sladkorja. Zakon je stopil v veljavo 1. oktobra 1924. in z njim so bili ustvarjeni pogoji za razvoj domače sladkorne industrije. V sladkorni kampanji 1925-26. je obratovalo v Angliji osem sladkornih tovarn, v naslednjem letu 12, v letu 1927-28. — 17. leta 1928-29. pa 18.
S tem je bil razvoj angleške domače sladkorne industrije zaključen. Liberalna stranka je v parlamentu vedno ostro nastopala proti tej politiki, češ da sladkorna industrija ni ekonomična. Opozicija v parlamentu je bila zelo močna in že je kazalo, da bo morala vlada svoj poskus opustiti, čeprav je bil zelo drag. Izkušnje iz prve svetovne vojne so pa pripomogle, da se to ni zgodilo. Tudi Anglija je spoznala, da je bolje kriti vsaj del potrebe z domačim sladkorjem, čeprav so velike možnosti uvoza iz kolonij in inozemstva in kljub temu, da je doma pridelam sladkor znatno dražji od uvoženega, zlasti iz tropičnih kolonij. To pomeni znatno obremenitev državne blagajne. Da bi obremenitev ne bila prevelika je bila določena meja v razvoju sladkorne industrije. Po mednarodni pogodbi iz leta 1937. naj bi znašala proizvodnja sladkorja v Angliji okrog 620.000 ton. V resnici je bila pa vsa zadnja leta manjša. Leta 1936-37. je pridelala Anglija 587.990 ton sladkorja, naslednje leto 425.982, leta 1938-39. pa 326.864 ton.
Domača sladkorna industrija je bila sicer Tsako leto važna opora v preskrbi Anglije s sladkorjem, ni pa zadostovala, da bi krila domačo potrebo v omembe vredni meri. Anglija je morala vsako leto mnogo sladkorja uvoziti. V kampanji 1937/38. torej v zadnjem letu pred sedanjo vojno, ko so vladale še normalne razmere, ga je uvozila 2,436.388 ton, od tega pa zopet izvozila 418.371 ton, a 67.604 tone ga je porabila za povečanje zalog. Za porabo ga je uvozila torej 1,950.413 ton. Ker je znašala angleška poraba v letu 1937/38. skupno 2.376.395 ton, je bilo treba torej kriti v tej kampanji 82.07% angleške porabe z uvoženim sladkorjem. Iz evropskih držav je znašal uvoz 42.199 ton, iz kolonij in dominio-nov 1,207.845, iz drugih držav pa 1,181.725 ton.
Zdaj je najvažnejše vprašanje kakšne so sploh še možnosti in pogoji za uvoz sladkorja iz inozemstva. Ko je stopila Anglija 1. septembra 1939 v vojno, je prepovedala najprej ves izvoz sladkorja. To je imelo težke posledice zlasti za tiste evropske države, ki so navezane na uvoz sladkorja. Druga posledica vojne je bila znatno skrčenje uvoza sladkorja iz angleških kolonij in domimonov. Anglija sama ni več uvažala iz svojega imperija sladkorja, da bi ga izvažala v druge države. To stanje je trajalo do konca predlanskega leta. Lam spomladi je bila potrebna ponovna revizija angleške sladkorne politike, ker je začelo primanjkovati ladij za prevoze sladkorja iz daljnih dežel sploh ni bilo več na razpolago ladij, tako da se je morala Anglija omejiti samo na uvoz sladkorja iz dežel v območju Karibskega morja in Južne Amerike.
V glavnem je odpadel zdaj ves uvoz sladkorja iz Avstralije in z otokov Fidži ter znaten del tudi z otoka Mauritius in Južnoafriške Unije. Vse to je posledica pomanjkanja ladij. V kampanji 1937/38 je dobila Anglija iz teh dežel 953.779 ton sladkorja. Ves uvoz sladkorja iz drugih izvoznih držav angleškega imperija je znašal v istem letu 1,208.061 ton, tako da je odpadlo na dobave dežel, ki je njihov izvoz povsem ali deloma odpadel iz kolonij in dominio-nov v Anglijo uvoženega sladkorja. Iz drugih držav je uvozila Anglija v tem letu 1,183.297 ton sladkorja, od tega odpade na Javo samo 126.533 ali 10.7%. Java je pa zdaj za anglosaške dežele kot dobaviteljica sladkorja tudi izgubljena,
V Anglijo so izvažale vedno znatne količine sladkorja Kuba, San Domingo, Haiti. Peru in še nekatere manjše srednje in južnoameriške države. Te države po vojni še niso tako prizadete kakor angleške kolonije na Daljnem vzhodu, na Mauritiu in v Južnoafriški uniji. Zlasti Kuba si že od začetka vojne zelo prizadeva povečati proizvodnjo sladkorja. V enaki meri se je pa povečalo povpraševanje po sladkorju zlasti iz Zedinjenih držav, ki so izgubile na Fili-
pinih in Havajskih otokih bogate vire. iz
katerih so krile doslej velik del svoje porabe sladkorja. Anglija torej ne more več računati s Kubo v toliki meri kakor doslej. To velja zlasti za tekočo leto. ko je kupila Amerika ves pridelek sladkorja na Kubi. Letos bo torej angleški uvoz sladkorja s Kube odvisen od Amerike.
Boljši je položaj Anglije v pogledu uvoza sladkorja iz Vzhodne Indije. Guvane, San Dominga in Brazilije. Iz teh dežel se bodo pa morale kriti tudi potrebe Kanade, ki je uvozila zadnje leto pred sedanjo vojno i 466.728 ton sladkorja, število držav, iz ka- ( terih je Anglija dobivala sladkor, se torej zaradi vojnih dogodkov ni samo znatno skrčilo, temveč so zdaj mnogo manjše tudi 4
možnosti uvoza iz drugih normalnih dobavnih področij, ker morajo kriti poleg angleških še potrebe Zedinjenih držav in Kanade v znatno večji meri kakor v mirnem času. Posebne težkoče v preskrbi Anglije s sladkorjem so pa nastale zato, ker se pojavljajo nemške podmornice prav tam, od koder bi lahko dobivala Anglija znatne količine sladkorja. In končno so podmornice osi v zadnjem času gotovo potopile tudi več ladij, prevažajočih v Anglijo namenjeni sladkor.
Izgledi glede preskrbe Anglije s sladkorjem torej niso nič kaj ugodni Prav preskrba s sladkorjem je jasen dokaz, kako velike težave ima Anglija s prehrano svojega prebivalstva.
čebelarstvo
v jugovzhodni Evropi
Modernizirati se je napredek so dani vsi
šele zadnja leta pogoji
Države jugovzhodne Evrope imajo v splošnem za čebelarstvo ugodne naravne pogoje. V tem delu Evrope je mnogo listnatega drevja, ki nudi njegovo cvetje Čebelam dobro hrano. To velja zlasti za lipe in akacije. Poleg tega je pa ru mnogo divje rastočih aromatičnih cvetlic in zelišč, po katerih čebelice tudi rade nabirajo med. Končno je treba omeniti še sadno drevje. Sadjarstvo je v državah jugovzhodne Evrope lepo razvija in sporedno s tem napreduje tudi čebelarstvo. Toda v splošnem je ta važna panoga narodnega gospodarstva v jugovzhodni Evropi še zanemarjena, prepuščena podjetnim poedin-cem brez enotnega načrta in smernice. Sele v zadnjih letih se opaža večje prizadevanje po modernizaciji čebelarstva v jugovzhodni Evropi.
V Bolgariji
V Bolgariji čebelarstvo navzlic ugodnim naravnim pogojem še daleč ni izkoristilo vseh možnosti, temveč je ostalo v glavnem v mejah primitivnosti. Bolgarski čebelarji so imeli doslej večinoma neprenos-ne ulje odnosno čebelnjake, tako da m bilo mogoče izkoristiti možnosti paše. Se.e zadnja leta se je jelo bolgarsko čebelarstvo polagoma modernizirati. Bolgarski čebelarji si zdaj prizadevajo povećati stavbo uljev. To se jim je tudi posrečilo. Leta 1933. je imela Bolgarija okrog 300.000 uljev
zdaj jih ima pa že okrog 600.000. Tudi izmenjavanje neprenosnih al^ev za prenosne je precej napreiovnia. Ni >e pa še - v odgovarjajoči meri poveča] pridelek nrie-du. Bolgarija pridela letno povprečno 2 milijona kg medu.
Da bi se čebelarstvo še bolj moderniziralo  in  razvilo,  nudi  država čebelarjem
celo vrsto olajšav in ugodnosti. Čebelarji dobivajo vseh davščin prost sladkor in pod zelo ugodnimi pogoji kredite za nabav« modernih uljev in drugih čebelarskih potrebščin. Čebelarji, ki prekoračijo določeno število uljev, dobe posebne nagrade. Država skrbi tudi za povečanje števila medonosnih rastlin in drevja. Potom čebelarskih društev naj bi se čebelarji poučilo o modernem čebelarstvu, tako da bi imela Bolgarija v doglednem času sama dovolj medu. da bi ga ne bilo treba uvažati kakor doslej.
Na Madžarskem
Madžarsko kmetijsko ministrstvo je objavilo nedavno statistične podatke o pridelku medu predlanskim, ko je imela Madžarska nad 65.000   čebelarjev in okrog 75.000 uljev.  Medu  so nabrale čebelice na Madžarskem predlanskim okrog 2 milijona kg. V primeri s prejšnjimi leti je pa   madžarsko    čebelarstvo predlanskim i mladovalo.   Kriva   je  bila   v  prvi vrsti j ostra zima 1939'40. Tudi Madžarska si pn-' zadeva s primernimi  ukrep, povzdigniti i svoje  čebelarstvo,   da   hi   pridelala več medu.
Slovaška in Hrvatska
Slovaška hoče povzdigniti svoje čebelarstvo z zakonskimi ukrepi. Na eni strani j hoče zboljšati čebelorejo, na drugi pa dati solidnejio podlago vi.vjvče vanju medu in voska. Za nakup čebelnega medu je dobila Slovaška čebelarska zveza monopol, tako da morajo zdaj \Tsi čebelarji prodajati med samo potom svoje zveze. Na drugi strani je pa zveza dolžna skrbeti, da Čebelarji med dobro vnovčijo.
Tudi Hrvatska podpira čebelarstvo. V ta namen je nakupila v Nemčiji večje količine čebelarskih potrebščin, ki bodo potom čebelarskih društev razdeljene med čebelarje, da bodo mogli čebelarstvo modernizirati. Tudi na Hrvatskem hočejo polagoma zamenjati neprenosne čebeljnake s prenosnimi, tako da bo omogočena boljša paša čebel.
62-letni ženitovanjski slepar
V Prosnici blizu Moravske Ostrave živi 62 letni mož, ki se je. čeprav prileten, pečal z ženitovanjskimi sleparijami. Posrečilo se mu je izvabiti od mnogih naivnih deklet in vdov precej denarja Za svoie grehe se je moral zagovarjati pred sodiščem in obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
O laseh
Učenjaki niso samo prešteli las na človeški glavi, temveč so dognali tudi njihovo trpežnost in odpornost. Zanimali so se zlasti za vprašanje, koliko težo prenese las. Izkazalo se je, da je v tem pogledu razlika med lasmi precejšnja. Temni lasje so mnogo močnejši od svetlih. Zelo svetli lasje se najraje pretrgajo. Orn las prenese 150 do 800 gramov obtežitve. Nitke ali vrvice iz spletenih človeških las so torej zelo močne.
Učenjaki so kot rečeno lase na človeški glavi tudi prešteli. Dognali so, da ima odrasel človek na glavi povprečno 80.000 las. Barva las je v določenem razmerju do njih števila. Podatki o gostoti las si nasprotujejo. Nekateri učenjaki trdijo, da pride na 1 cm2 170 las, drugi so jih pa našteli manj. Najgostejši so kostanjevi lasje, naj redkejši pa rdeči. Malo je znano, da las hitro raste in da rasto človeku na glavi vedno novi lasje. č:e bi ne bilo tako, bi postali ljudje pri normalnem izpadanju las večinoma kaj kmalu plešasti. V mladosti izgubi človek dnevno 30 do 100, v moških letih povprečno 90, na stara leta pa nad 100. Las na človeški glavi doseže v najboljšem primeru starost 4 let, potem pa izpade. Živali menjajo dlako ob določenem Času, pri človeku pa gre ta proces nepretrgoma.
Socialne razmere v Grčiji
Grško ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je objavilo poročilo o svojem delovanju v prvem četrtletju tekočega leta. V podeželska mesta je bilo poslanih več zdravnikov in povečalo se je tudi število bolniških strežnic. Brezplačno so bila razdeljena cepilna sredstva proti legar-ju, koleri, malariji in drugim nalezljivim boleznim. Temeljito so bile razkužene in očiščene mrčesa javne naprave, azili, kaznilnice, sirotišnice itd. Nemške okupacijske oblasti so dale na razpolago mnogo bencina. Oblasti so tudi poskrbele za večji uvoz zdravil iz Nemčije in Italije. Bolnice in druge ustanove so dobile večje kredite. Posebno skrb je posvetilo ministrstvo vojnim žrtvam in ljudem, ki so zaradi vojne izgubili domove. Vse siromašno prebivalstvo je dobilo izdatne podpore. Med siromašno prebivalstvo Makedonije je bilo razdeljenih 20 milijonov drahem, za ono Krete pa 40 milijonov.
Kmečka dekla in Čitati iz klasikov
Francoski učenjak Taine poroča o čudnem dogodku, ki se je pripetil z neko deklo na kmetih. Dekla je težko zbolela m ko se ji je bledlo, je začela v razumljivo presenečenje zdravnikov naenkrat citirati grške in rimske klasike in sicer v originalu. Vsi so vedeli, da ne zna dekla niti čitati niti pisati, kaj šele, da bi bila kdaj študirala klasike. Po okrevanju so ji rekli, naj ponovi citate iz grških in rimskih klasikov, toda dekla jih je samo debelo gledala, ker sploh ni vedela, kaj hočejo imeti od nje. Pozneje se je izkazalo, da se ]e kot otrok mudila nekaj dni pri svojem stricu, zelo učenem možu. ki je nekega dne po obedu glasno deklamiral odlomke Platonovih in Ovidovih del. In otroku je ostalo nekaj teh odiomkov v spominu.
Pomanjkanje premoga v Južni Afriki
V južni Afriki vedno bolj primanjkuje premoga, ker ni prevozn'n sredstev. Zato preživlja južnoafriška industrija težke rase. V južnem delu Tanganjlke so ležišča premoga, ki jih ioslej sploh niso izkoriščali, ker so ti premogovniki težko dostopni. Zdaj bodo pa začel: tudi tu premog kopati. Na posedovanju v Najrobiji je bilo sklenjeno zgriditi železniško progo do jugovzhodnega br^ga jezera Tanganj;ka.
Splošna čiščenje v Varšavi
V Varšavi so nemške okupacijske oblasti odredile splošno čiščenje. Pod vodstvom nemškega uradnega zdravnika je mestni zdravstveni urad nadzoroval vse delo. Med siromašno prebivalstvo so razdelili nad 20.000 kg čistilnih sredstev. Poleg tega so vsak dan očistili uši 3000 prebivalcev in desinficirali njihova stanovanja. Oblasti so poskrbele tudi za izpraznitev kletnih in drugih za bivanje neprimernih stanovanj ter premestile stanovalce iz njih drugam. To je bilo potrebno, da se preprečijo razne nalezljive bolezni.
34-letna mati 9 otrok
Zena poljskega delavca Rudolfa Latzla v Sprottau v Spod. Sleziji je stara šele 34 let. pa je rodila že 9 otrok, med njimi 6 dečkov. Dvakrat je rodila dvojčka. Vseh devet otrok živi.
Kdo res pozna gobe?
Ljubljana, 21. avgusta. Nemško znanstveno društvo deli poznavalce gob v tri skupine. Prva skupina obsega tiste, ki gobe res (a ne vse) dobro, natančno in popolnoma zanesljivo poznajo, ker so si pridobili to znanje z mnogoletnimi praktičnimi izkušnjami pri nabiranju gob, posebno pa z resnim znanstvenim ue-lom t. j. s temeljitim proučevanjem dobrih
knjig, s čitanjem strokovnega glaalla (Zeitschrift fur Pilzkunde. Darmstadt), ki vedno prinaša najnovejša dognanja v go-boznanstvu. Posebno pa se je ta skupina usposobila z lastnim opazovanjem in preiskovanjem svežih gob v naravi. Pripadnike tej skupini lahko upravičeno imenujemo goboznance ali goboslovce (mikolog«).
Draga skupina so gobarji, ki poznajo tn nabirajo največ kakih 5 vrst gob za lastno uporabo. Ta skupina je vedno skromna in se ne postavlja s svojim znanjem, temveč se ravna po edino pravilnem načelu: Nabiraj samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznaš!
Tretjo skupino tvorijo tisti »goboznanci«, ki se postavljajo: »Poznam vse gobe Čisto zanesljivo!« Ti so naravnost nevarni — go-bezdači. Niti največji in splošno priznani goboslovci nikoli in nikjer ne upajo trditi, da zanesljivo poznajo prav vse gobe, ker takega učenjaka mikologa sploh ni. Področje goboslovja je neizmerno obsežno in je v njem še mnogo popolnoma nepreiska-nega. Saj rase samo v naši pokrajini do 2000 različnih vrst gob, a vedno še izsledijo nove neznane vrste. Le površni in lahkomiselni ljudje morejo trditi, da poznajo vse gobe natančno. Površnost pa je posebno v goboznanstvu najhujše zlo, ki največkrat povzroča smrtne nesreče (zastrupijenja). Zanesljivi so le nasveti, ki jih poda oblastveno priznani veščak.
Tudi uredništva dnevnikov in revij naj bi odklanjala gobezdanje takih »vpeznainv«.
A. B. at.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 27. AVGUSTA 1942-XX. 7.30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa —■ Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Pijanec — Simfonična glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistič-nega dua Bizjak-Krašovec. 17.45: Pisana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.: Napoved časa — Poročila ▼ italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert Tria šlajs-Burger-Lipovšek. 21.15: Koncert Komornega zbora. 21.45: Trio Emona, 22.25: Orkester vodi dirigent Segurini. 22.15: Poročila v italijanščini.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE
— Kaj ne, gospod profesor, da lahko živi človek tudi brez slepiča?
— Bolnik lahko, kirurg pa ne.
PRED SODIŠČEM
Sodnik: — Kaj niste pomislili na svojo pošteno mater, ko ste ukradli srajco?
Obtoženec: — Saj je bila moška, gospod sodnik.
MODA
— Včeraj sem presenetil črnolasko, ko
je spravljala v red svojo toaleto.
— Gotovo je zardela.
— Ne, postala je svetlolaska.
DOKAZ
— če ostanem pozno v noč pokonci, sem drugi dan ves zbit.
— Torej si tudi ti oženjen.
PRAVLJICA
Janezek ne more zaspati in oče mu pravi: — Kar mirno leži, jaz ti bom pa pripovedoval lepe pravljice, da boš zaspal.
In začne mu jih pripovedovati. Pove mu eno, dve, tri. čez dve uri se počasi odpro vrata in mati vpraša tiho: — Ali je že zaspal:
— 2e davno, — se zasliši iz sobe še tišji Janezkov odgovor.
ZANESLJIV USPEH
— S takim glasom boste lahko prepotovali ves svet, — pravi ravnatelj opere mladi pevki, ki mu je zapela nekaj arij.
— Zakaj?
— Ker vas ne bodo zadrževali v nobeni operL
PRED SODIŠČEM
— Takrat ste bili torej osumljeni, da sts ukradli dragocen briljantni nakit. Ali sta dokazali svojo nedolžnost?
— Pa še kako! Saj briljanti sploh niso bili pristni.
D. Da M&nrieri
76
Prva lena
B o m a b
»Ničesar še nisem sklenila, Kl ari s a. A ko se odloČim, ti povem, tebi, nikomur drugemu ne. To bo skrivnost med nama... a prava, resnična skrivnost.«
»Oh, gospa, to razburjen je! c je vzdihovala Kla-risa. »Ne vem, kako bom dočakala tistega dne..;. «
Radovedna sem bila, kaj poreče o stvari gospa Danversova. Od najinega zadnjega srečanja sem se bala celo njenega glasu pri telefonu. Nisem in nisem mogla pozabiti, kakšna je bila v obraz, ko je po razgovoru z Maksimom odhajala iz knjižnice. In hvalila sem Boga, da me ni videla prihuljene na galeriji. Sumila sem tudi, da morda misli, da sem jaz povedala Maksimu o Favellovem obisku. V tem primeru bi me sovražila še bolj kot prej. Mraz me je stresal ob spominu na njeno roko, kako mi je ležala na komolcu, in njen strašni, sladki in zaupni glas mi je še vedno zvenem po ušesih. Zato bi bila rada opravila brez nje, pa najsi bi bilo treba samo govoriti po telefonu.
Priprave za ples so se vršile z vso vnemo, a kakor je bilo videti, so delali vse v pisarni. Maksim in Frank sta bila vsako dopoldne tam. Kakor je bil rekel Frank: meni ni bilo treba za nič skrbeti.
Mislim, da nisem nalepila niti ene pisemske znamke. Tem bolj pa sem si belila glavo zastran kostuma. Tako bedasto se mi je zdelo, da si ne znam nič izmisliti! V duhu sem si naštevala vse, ki bodo prišli iz Kerritha in okolice, škofovo ženo, ki se je zadnjikrat tako dobro zabavala,, Beatriko in Gilesa, priskutno ladv Crowanovo in kdo ve koliko drugih ljudi, ki jih ne poznam in ki me niso nikoli videli; vsak izmed njih bo ime! kaj prigovarjati, vsi bodo radovedni, kaj je ustvarila moja domišljija. Nazadnje, že na vrhuncu obupa, sem se domislila knjig, ki mi jih je bila podarila Beatrice: oklenila sem se tega upanja ter jela nekega jutra v knjižnici listati po njih in z nekakšno besnostjo ogledovati sliko za sliko. Toda našla nisem nič primernega; bogate svilene in žametne obleke na Rembrandtovih, Rubensovih in drugih delih so bile tako umetne in zahtevljive. Vzela sem list papirja in svinčnik ter prerisala nekatere, toda risbe me niso zadovoljevale, malodušno sem jih vrgla v koš in nehala misliti nanje.
Zvečer, ko sem se v spalnici preoblačila za večerjo, sem začula trkanje. »Naprej,« sem rekla, misleč, da je Klarisa. Vrata so se odprla, a namesto Klarise je vstopila gospa Danvers. V roki je držala kos papirja. »Ne zamerite, če vas motim.« je rekla, »toda bila sem v dvomu, ali ste res hoteli zavreči te risbe. Ob koncu vsakega dne mi zmerom prineso vse koše za papir, da vidim, ali ni pomotoma zašlo vanje kaj takega, česar bi bilo škoda; Robert mi je rekej, da je bilo tole vrženo v knjižniški koš.«
Ob pogledu na starko me je zamrazilo; kar glasu mi je zmanjkalo, da bi ji takoj odgovorila. Ona pa mi je molila list z mojimi dopoldanskimi risarskimi poizkusi.
»Ne, gospa Danvers,« sem rekla čez trenutek, »nič škode ne bo, ako gre to v smeti. Saj je samo načrt, ki sem ga davi napravila. Ne potrebujem ga
več.«
s Izvrstno,« je odgovorila. »Mislila sem, da je bolje, če vas osebno povprašam in se tako ognem nesporazumu.«
»Da,« sem odvrnila. »V redu.« Pričakovala sem, da bo odšla, ona pa je kar naprej stala na pragu.
»Torej niste še nič sklenili zastran svojega kostuma?^ je vprašala. V njenem giasu je bilo nekaj podsmehljivega, senčica čudnega zadovoljstva. Morda je od Klarise kaj vedela o mojih težavah?
»Ne. Nič še nisem sklenila,« sem rekla.
Držala je roko na kljuki in me še vedno gledala.
»Zakaj ne bi posneli katere izmed slik, ki visijo v galeriji?« je dejala nazadnje.
Delala sem se, kakor da si pilim nohte. Prekratki so bili in krhki, a piljenje je bilo vsaj nekakšen opravek in mi je prihranjalo muko, da bi ji gledala v oči.
»Da, o tem bi se dalo govoriti...« V srcu sem osupnila, da mi se ni bilo prišlo na misel. Bila je izvrstna in naravna rešitev iz moje stiske. Ker pa nisem hotela nič pokazati, sem si še naprej pilila nohte.
»Vse slike v galeriji bi bile lahko predloge za krasne kostume,« je starka nadaljevala, »posebno pa tista, ki kaže mlado gospo v beli obleki in s klobukom na komolcu. Vprašujem se, zakaj gospod de Winter ne priredi plesa v slogu kake zgodovinske dobe, tako, da bi bili vsi bolj ali manj enako oblečeni. Meni se je zmerom zdelo, da ni baš lepo videti pojaca, kako pleše z gospo v napudrani lasulji«
»Nekaterim je raznoličje všeč,« sem rekla, »Bolj zabavno se jim zdi.«
»Meni ni prav nič všeč.« Starka je govorila presenetljivo mirno in prijazno. A zakaj mi je bila osebno prinesla te čečkarije, ki sem jih bila zavrgla? Mar je hotela vendar že skleniti mir z menoj? Ali pa je bila spoznala, da nisem jaz tista, ki je povedala Maksimu zastran Favella, in je bilo to nemara njen način, da se mi zahvali za molčečnost?
»Gospod de Winter vam ni svetoval nobenega kostuma?« je vprašala.
»Ne,« sem odgovorila po trenutnem obotavljanju. »Ne, namenila sem se, da ga presenetim, njega in gospoda Crawleya. Hočem, da vse do zadnjega ničesar ne zvesta.«
»Ne pristoji mi, vem, da bi vas učila, kaj st6rite, a svetovala bi vam, da naročite svoj kostum iz Londona. Tu na deželi ni nikogar, ki bi znal dobro delati taksne reci. Voce v Bond Streetu je izvrstna tvrdka.«
»Moram si jo zapomniti,« sem dejala.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tJffW"T^ Fran Jeran — Za Inaeratn! đel Usta: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani