Leto XVIIL, SL &
m
Časa i Mo
UpnraittTOj i^uogua, HamOfem ulica 6 — Telefon «t 8122, 812S,
8124, 8128, 8126. fnaeratnl oddelek: Ljubljana, Mo> burgova ul. 6 — TeL 3882, 8402. Podružnica Maribor: Gosposka BUea
SC 11 — Telefon «t 2456. Podružnica Celje: Kocenova nL št, 9
Telefon fit 190. Računi pri pošt. ček. savodflij C}8b> Ijana St 1L842. Praga Oslo 78-180, Wlen St 105-241.
Italija in Turčija
Serija velikih dogodkov, ki so se končno iztekli v svetovno vojno, se je začela pred 26 leti z akcijo, ki se je tikala prav tistih dveh držav, katerih diplomatska predstavitelja sta se te dni sestala v Milanu: Italije in Turčije. Takrat, leta 1911., se je Italija lotila Libije, Turkom podrejene dežele v severni Afriki, toda ločena od nje po vmesno ležečem Egiptu, v katerem si je polagoma zgradila svojo pozicijo Velika Bri-hsmija. Angleška penetracija v Egiptu jfc izolirala Libijo, da je visela takore-koč brez gospodarja v zraku, pa je bilo potemtakem povsem prirodno, da se je naglo našel, ki ji je želel biti novi gospodar. Turčija Libije ni mogla braniti, ali odreči se ji vendarle ni hotela kar tako. Toda ta odpor je imel za posledico, da so Italijani po zasedbi Libije od-nosno vsaj libijskega primorja poslali ekspedicijo, ki je začela zasedati otoke okrog Rodosa ob maloazijski obali. To otočje, ki se označuje dandanes kot Do-dekanez, je prešlo na ta način v italijansko posest, za enkrat samo kot za-stavnina, ki naj prisili vlado v Carigradu, da prizna libijsko aneksijo, in se pravno odreče tej dejansko zadnji turški posesti v Afriki.
Brž nato so balkanske države napovedale Turčiji vojno ter ji vzele evropske pokrajine, malo pozneje je prišla svetovna vojna, ki je temeljito likvidirala turški "imperij; Turkom je ostalo samo še s Turki naseljeno ozemlje v Mali Aziji, a tam je kmalu nato energični Kemal paša reorganiziral državo ter ji vlil s čudovitim uspehom nove dinamike. Seveda je bil stranski učinek teh velikih sprememb tudi ta, da je Do-dekanez za trajno prešel v italijansko last, saj bi bil sicer postal — del grške države.
Konflikti z Italijo so tedaj za Turčijo sprožili oni usodni proces, ki je imel za končni zaključek likvidacijo stare države, tako po teritorialnem obsegu, kakor po notranji strukturi in politični ureditvi. Ves italijanski kolonialni imperij se je zgradil na račun samo dveh političnih področij, abesinskega in turškega. Spričo tega vežejo Turke na Italijo prav posebne reminiscence in ni zato prav nič čudno, da so tudi poslej v Ankari gledali na Rim z neko posebno vznemirjenostjo. Gojila se jim je sama od sebe bojazen, da jim preti od tamkaj še vedno nevarnost. Da ta strah ni bil povsem neutemeljen, je pokazal oni znameniti Mussolinijev govor pred leti, govor, o katerem moremo reči, da je pomenil uvod v dogodke, ki co se odigravali pred našimi očrni v komaj polpretekli dobi. Mussolini je takrat napovedal ekspanzijo Italije v onih smereh, ki so možne, to je v Afriki in Aziji, na jugu in vzhodu. V 'Ankari so smatrali to enunciacijo za nekaj takega kot bojno napoved in odtlej med Turčijo in Italijo nikakor ni vladalo prijateljsko stanje, dasi je obe državi vezala prijateljska pogodba od leta 1928. Turška zunanja politika se je držala dosledno tabora, od katerega je upala zaslombe za primer, da bi res zapretila nevarnost preko morja.
Spričo tega so smatrali V Ankari ekspedicijo v Abesinijo kot posebno važ-no; prav tako vse ono, kar se je navezalo nanjo. Ni čuda. da se je tudi Turčija pridružila bloku sredozemskih držav, ki so se izjavile pripravljene, da podpro britansko akcijo v primeru skrajne potrebe.
Toda ta vihra je šla mimo, ne da bi bila povzročila za Turčijo znatnejših komplikacij. Izkazalo se je, da se mora celo smatrati do neke mere kot razbremenitev. Zakaj s tem da se je angažirala v abesinskem področju, se je italijanska ekspanzivnost odvrnila od turške strani, kar pomeni olajšanje za Ankaro. Nič se ni tedaj čuditi, da Turčija ni bila med zadnjimi državami, ki so rriznale aneksijo Abesinije ter novi imperij.
Turčija se je smatrala razbremenjeno tudi še z novo diplomatsko situacijo, nastalo s sklepom džentlemenskega sporazuma med Italijo in Veliko Britanijo. Saj se je s tem paktom takore-koč garantiral status quo na Sredozemskem morju, kar inia za malokatero državo toliki pomen kakor prav za Turčijo. Samo eno vprašanje je še ostalo za Turčijo iz dobe sankcijske politike. To je bilo vprašanje Dardanel, odnosno prehoda skozi ožine. S spretno, a korektno politiko je dosegla Turčija važno spremembo v tem pogledu, spremembo, ki so jo priznale in podpisale vse v poštev prihajajoče države z edino izjemo Italije. Ta se zaradi sankcij sploh ni hotela udeležiti konference v Montreuxu, pa seveda zato tudi ni podpisala novega angažmana. Dasi se v tem pogledu ne čuje o načelnih nasprotjih, je vendarle neprijetno, da je tako važna nova mednarodnopravna uredba ostala brez pristanka tako močne velesile, vrh tega one, ki se računa za »dinamično«. Povsem razumljivo je zato prizadevanje Turčije, da sedaj, ko pripada sankcijska doba preteklosti, dobi pristanek tudi od italijanske strani.
dan rasen ponedeljka, mesečno Dtn S&— JSa Inozemstvo Din 40*—
SnaOjeva ulica 6, Telefon tm, 8124, 3125, 3126. Maribor, nhca 11, Telefon št, 2440. 8troesmayerJeva ulica S tev. X. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Naš mednarodni položaj
Ekspoze predsednika vlade in zunanjega ministra — Pomen pogodbe z Bolgarijo — Prijateljstvo z Anglijo, dobri odnošaji z Nemčijo in
Italijo
Beograd, 4. februarja, p. Finančni odbor narodne skupščine je jmel sejo danes zvečer. Na vrsto je prišel proračun zunanjega
ministrstva. Zaradi pričakovanega ekspo^e-ja predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča &e je v posvetovalnici finančnega odbora zbralo izredno veliko število poslancev. Navzoči so bili tudi skoro vsi ministri. Takoj po pnečitanju zapisnika k;, je bil odobren, je povzel besedo predsednik dr Stojadinovič. V svojem ekspo-zeju je med drugim izvajal;
Veseli me, da so vsi člani finančnega odbora brez razlike na strankarsko opredeljenost sprejeli proračun vojnega ministrstva soglasno. Morda ni treba poudarjati, tega posebej, keT vlada v tem ozira že večletna tradicija in ker vidimo, kako vse države pomnožujejo proračune vojnega ministrstva. jih podvojujejo in soglasno sprejemajo. Vendar bo vsak dober državljan, ki to državo ljubi z zadovoljstvom sprejel na znanje to soglasje vseh naših strankarskih skupin v narodni skupščini. Glasujoč z aklamacijo in soglasno za proračun vojnega ministrstva, ste dokazali, da hočemo irr.eti vojsko izven strank in vsakdanje politike. S tem ste podčrtali dolžnost naše narodne obrambe: da varuje meje, da varuje državo pred zunanjim sovražnikom, da ščiti socialni red v notranjosti ter red in mir v državi, da stoji za vsako zakonito vlado, ki prispe rednim potom na to svoje mesto.
Pomen naše vojske
Vojski ste dovolili večje kredite ko lam Na ta način ste omogočili vojski, na katere oporo naš rarod računa, da se materialno opremi. Lahko vam rečem, da delamo v tem ozira zelo vestno in marljivo.
Ko sem letos v spremstvu našega vojnega in mornariškega ministra potoval po naši zemlji in si ogledoval vojaške ustanove, tovarne, skladišča in orožarne, sem se vrnil s tega pota docela navdušen rn ohrab-rcn: da bo naša vojska, če bo treba opravila svojo dolžnost v celoti in do konca. V pravo zadovoljstvo mi je bilo,( ko sem mogel ugotoviti red. ki vlada v vojaških tovarnah. in ko sem mogel opaziti, kako smo n. pr pričeli topovsko municijo, za katero
smo doslej trošili milijone svojega denarja v tujino, letos izdelovati ▼ naši državi gams. m to prav tako dobro kakor v tujini, in da gre za izdelovanje, ki bi si ga štdi v čast tudi najbolj urejene tovarne te vrste v tujini.
Naglašam vojsko tu zaradi tega, ker je važen čmitelj naše zunanje politike. Ravno v tej zvezi sem jo hotel poudariti kot takšnega činitelja, in vas opozoriti na to, da imamo vojsko, ki bo jutri Štela poldrug milijon najboljših vojakov v Evropi, pripravljenih, da v celoti izpolnijo svojo dolžnost.
Društvo narodov
Čeprav pa smo na vojno pripravljeni, je bila in ostane naša zunanja politika popolnoma miroljubna. Tega ne izjavljam za nas, kajti naš narod vseh treh plemen je plod zelo velikega trpljenja in dobro ve, bolje kakor vsak drugi, kaj pomeni vojna. če kdo pozna vojne težkoče in nesreče, jih pozna pač naše ljudstvo, in če kdo ljubi mir, ga pač vsekakor ljubi naš narod.
Toda miroljubni smo tudi iz dragega razloga. Miroljubni smo, ker ne zahtevamo ničesar tujega ir. ker smo v svojih sedanjih mejah uresničili svoje nacionalne ideale. Nočemo misliti na nobene druge meje, kakor na sedanje, ker ne zahtevamo ničesar tujega, svojih pa ne odstopimo. Zato je bila in ostane naša politika miroljubna. Naša politika obstoji v varstvu miru na naših meiah in, če je mogoče, miru v vsej Evropi. Pod vodstvom te politike smo sodelovali pri vseh evropskih konferencah, za miroljubr solidarnost, predvsem pa potom Društva narodov v Ženevi. Eden izmed glavnih instrumentov je Društvo narodov v Ženevi B M smo vneti člani tega dru-št-v a, vneto smo spoštovali svoj podpis tudi tedaj, ko to ni bilo lahko. Spominjajte se sankcij m veste, kako je vsa naša država. zla« ti pa nekatere naše pokrajine, trpela gcrpodarsko zaradi njih izvajanja. Hoteli smo s tem še enkrat pokazati, čeprav nism") bili nit; najmanj vpleteni v italijan-sko-abesinsk; spor, da hočemo z izvajanje n sankcij spoštovat' rvoj podpis, čeprav nam je težko.
o o razgovorih rasom v MIlanu
Odnošaji Italije do Turčije prisrčni — Italija se boji sovjetskega vpliva v sredozemskem področju
Pariz, 4. februarja, a. Dočim se je italijanski zunanji minister grof Ciano že snoči vrnil iz Milana v Rim, je turški zunanji minister dr. Ruždi Aras šele danes ob 12.10 odpotoval iz Milana. Vest, da bo grof Ciano kmalu uradno posetil Ankaro se ne potrjuje.
Takoj po svojem prihodu v Rim je grof. Ciano sprejel domače jn tuje novinarje ter i:;im itzjaivil, da v Milanu nj šlo za obnovo ■stokov med Italijo in Turčijo, ker so bili že poprej prisrčni. Zasnovani so na prijateljskem paiktu, ki je bil sklenjen leta 1928. Ta pakt tudi še danes popolnoma odgovarja da« nim potrebam ter zaito mi bila po'rehna. nos va pogodba Ln noben nov dogovor.
Poročila inozemskega tiska o pristopu Italije k ciardanelski konvenciji je označil Ciano za preuranjena. Res je v Mjjanu razprav« Ijal z dr. Arasom tudi o tem in je verjetno,
da bo Italija podpisala dardaneteko konven« c-fio, toda le pod gotovimi pogoji o katerih so potrebna podrobnejša pgajanja. Italija ne more dopustiti, da bi boljševiki prodrli na Sredozemsko morje. To tudi ni v interesu Turčije. Moskva skuša preko Dardanel prodreti v Marjnarsko morje in dalje na Sredozemsko morje, kar bj <v velitki meni ogra~ žallo tudj interese Turčije.
Ruždi Aras na poti skozi Ljubljano
Ljubljana, 4. februarja, r. Nocoj ob 21.38 je na poti iz Milana v Beograd potoval skozi Ljubljano turški zunanji minister dr. Ruždi Aras. Zaradi pozne ure je že legel k počitku in ni nikogar sprejel. Ker njegovo potovanje nima oficielnega značaja, tudi ni bilo na kolodvoru oficielnih predstavnikov.
V 0
sodelovanje
severnih držav
Bruselj, 4. februarja, b. Včeraj sta se belgijski ministrski predsednik van Zee>and in švedski zunanji minister Sa.ndlor prvič sestal a, da izmenjata svoje misli o morebitnem ožjem sodelovanju severnih evropskih držav, posebno v zvezi s potrebo njih enotnega nastopanja na ženevskih tleh. Zastopnikom časopisja je Sand.le<r no prvem razgovoru omenil, da bodo male demokratične daižave evropskega severa skušale povezati v bodoča svoje akcije tako na gospo-dairekemi kakor rx>litirnem področju Pri tem ne gre za poizkuse sklepanja paktov, ki bi bili podobni n. pr. paktu Male antante ali
Balkanske zveze, temveč samo za koordinacijo diplomatske akcije vf=°h severnih držav v služb-, splošnega miru jn lastne varnosti. Zato izjavlja Sand'er, da se nvu za sedaj še ne zdi potrebno izpremeniti znano gospodarsko konvencijo severnih držav v politično zvezo.
V podobnem smislu bo Sandler vodil svoje razgovore tudi s holandskisn ministrskim predsednikom van Co';iuom, ki volja za enega izmed glavnih pobornikov gospodarskega in političnega sodelovanja severnih evropskih držav.
Za sestanek med Cianom in Ruždi Arasom je bilo tedaj dovolj snovi. Za Turčijo je pomenil priliko, da se uspešno tudi na zunaj zaključi neka doba vznemirjenja in bojazni, z italijanske strani, da se utrdi situacija še na tem sektorju. Nemara ni slučajno, da se je sestanek angažiral prav v dobi, ko se je reševalo vprašanje aleksandretskega sandžaka. Znano je, da so turške zahteve uživale podporo v, rimskih faktorjih, pa da so se prav v istih dneh, ko je bila časopisna propaganda okrog aleksandretskega konflikta najbolj glasna, pojavile prve vesti o priprav-ljajočem se sestanku v Milanu. Mojstrska francoska poteza je sicer vzela poglavitni veter iz teh jader, Ruždi Aras je bil z aleksandretskim uspehom
vsekakor v drugačni poziciji napram milanskemu partnerju, nego bi bil sicer. S tem so seveda odpadle možnosti za vsakršne senzacionalne kombinacije in milanski sestanek je potekel povsem normalno, to se pravi pod perspektivo zgoraj naznačenega razvojnega ozadja. Da ni mogel nuditi konkretne osnove za neko določeno novo uredbo, je razvidno; nekoliko bolj vzbudi pozornost, da se tudi glede dardanelske zadeve ni dosegel večji napredek. Tolmačiti pa si je treba pač to stvar, da je bil v Milanu šele uvodni sestanek in da je bila postavljena šele osnova za popolno normalizacijo razmerja. V tem znamenju je pripomogel k splošnemu pomirjenju, , ki se zmagovito uyeljavlja v Sredozemlju.
Mala antanta in Balkanska zveza
Mi smo člani Male antante. Tudi ta gru-pacija je kakor Društvo narodov miroljubna. Namen Male antante je mir v srednji Evropi. To je spoštovanje našega teritori-jalnega statusa quo na severu. Mala antanta ni proti nikomur. Tretja mednarodna organizacija, ki ji pripadamo, je Balkanska zveza. Tudi ta je popolnoma miroljubna organizacija, ki ima namen, varovati mir na Balkanu. Na ta način smo sodelovali in še sedaj sodelujemo kot zavezniki v dveh državnih grupacijah, ena od teh je v Srednji Evropi, druga na Balkanu. Tu gre za 70 milijonov prebivalcev, ki jih druži samo eno stremljenje in samo ena želja: Ohraniti in varovati mir v tem delu Evrope.
Pogodba z Bolgarijo
Svoje dosedanje zveze smo te dni srečno izpopolnili s pogodbo o večnem prijateljstvu z Bolgarijo. Ni nam bilo težko sklepati takšne pakte večnega prijateljstva z Bolivijo, Urugvajem in Paragvajem, kakor smo nedavno tega storili. Mi smo to pot sklenili pakt z državo, s katero smo se bili trikrat spopadli v krvavih vojnah. Na ta način smo storili eno najvažnejših dejanj, ki more pospešiti delo miru v Evropi in delo miru na naši vzhodni meji. Kakšnega odobravanja je bil deležen ta pakt ne le v naši državi in na Bolgarskem, temveč po vsej Evropi, ste lahko razbrali iz dnevnega časopisja. Odveč je poudariti, da so tudi naši najtesnejši zavezniki in prijatelji s tem paktom soglašali. Češkoslovaška. Grčija, Rumunija in Turčija so izjavile svoje popolno soglasje, da moremo ta pakt skleniti. Ni mi znana država, ki bi bila dvignila svoj glas in ki bi bila proti sklenitvi tega pakta.
Zunanje politični pomen pakta je ohraniti mir na Balkanu. Vi dobro veste, kaj pomeni to za nas. Namesto žičnih ovir, ki so naše meje branile proti Bolgarski, namesto vojakov, ki smo iih morali imeti na meji, imamo sedaj pakt prijateljstva, ki pomeni obveznost bolgarske vlade, da varuje to mejo prav tako in na enako prijateljski način, kakor jo varujemo mi.
Prijateljstvo z Anglijo
najzanimivejših naših sesed je na rm« zahodni meji: kraljevina Italija. Ne bom vam popisoval zgodovine tega razmer ja, ne razpoloženja duhov, ki je na tej in na oni strani jadranskega morja vladalo dolgo vrsto let. Hočem vam le povedati, da je bila za to slabo razpoloženje ali za te odnose krivda pri mnogih činiteljih. Verjetno je, da je bil eden teh činiteljev tudi ta, da je bila Italija morda slabo povk^ o razmerah pri nas. Kraljevina Italija ima vzroke in interese, da živi z nami v dobri soseščini. Isto želimo tudi mi.
Pred kratkim se je sklenil sporazum med Anglijo in Italijo. Videli ste, da »e ta sporazum nanaša na ohranitev teritorialnih meja na vsem Sredozemskem morju. Morem vam reči, da je naša vlada dobila uradno obvestilo, da ta sporazum obsega tudi kraljevino Jugoslavijo. Mi smo na ta način postali eden izmed činiteljev mednarodne politike, da se nam jamčijo meje n- Jadranu po dveh državah, ki v Evropi nekaj pomenita. Mi moramo zato to pogodbo med Anglijo in Italijo pozdraviti kot činitelja miru v Evropi, Posebno jo moramo pozdraviti tudi zato, ker so se v njej v popolnem obsegu vpoštevali interesi kraljevine Jugoslavije.
Mj smo po en«<m delu balkanska, po dragem delu pa srednjeevropska država. Želel bi«, da to tudi ostanemo: med prvimi na Balkanu in ne med zadnjimi v Evropi. Ohranili srno vsa stara prijateljstva in vse naše zveze so ostale neola-njene. Toda poleg tega smo si pridobil* še prijateljstvo Velike Britanije. Še nikoli ni bilo naše razmerje do te kraljevine tako prisrčno kakor danes.
Italija in Nemčija
Znano vam je. da nam je Mussolini ponudil roko v spravo v 6vojem govoru v Milanu. Mislim, da ge bi smelo biti vlade v naši državi, ki ne bi sprejela te ponujene roke v spravo. Počakali bomo da za temi besedami pridejo dejanja, in če bodo dejanja potrdila besede, ne bomo imeli razloga. da ne bi ustvarili ozračja dobre soseščine in dobrega prijateljstva.
Mi smo posebno dobri tudi z Nemčijo. Mi smo v zadnjem času posebno dobri tudi z Italijo, tako da nas vse države r Evropa cenijo. Vodimo politiko, da se nikommr ne zamerimo in da ostanemo zvesti starim prijateljnm. pri tem pa pridobivamo novih prijateljev, da tako okrepimo naš mednarodni položaj.
Ekspoze predsednika dr. Stojadinoviča je bil sprejet z velikim odobravanjem. Predsednik dr. Janjič je otvoril debato, za katero se je priglasilo osem govornikov.
Republikanske čete zavzele ^Kraljičin hrib"
Uspešne operacije Caballerove vojske na jugu Madrida
Pariz, 4. februarja, br. Neugodno vreme in utrujenost napadalcev sta pripomogla, da se je položaj pred Madridom za vladne čete znatno izboljšal. Dočim predstavlja severozapadno bojišče še nadalje zelo tnl oreh za nacionaliste, ki Jih nadlegujejo poplave, sneg in mraz, so vladne čete na fronti Aranjuez-Valdemoro prešle v pro-tiofenzivo in uspešno pritiskajo napadalce. Po splošnem napadu republikanskih čet, pri katerem sta sodelovala tudi težko topništvo in konjenica, so republikanci vrgli čete generala Franca za osem kilometrov nazaj. Po velikih naporih se je vladnim četam posrečilo zavzeti tako zva-ni »Kraljičin hrib«, ki predstavlja strateško najvažnejšo točko na južnem bojišču. Kdor je v posesti tega hriba, obvlada vso dolino severno od Aranjueza do Valdemo-ra in jugozapadno do Toleda. To velja tudi za slovito trdnjavo Escorial, ob kateri so se razbili doslej že toliki načrti in napadi generalov Franca, Molle in Qmepa de Liano. Z zavzetjem >Kraljičinega hriba« so vladne čete odvrnile nevarnost, ki je grozila Aranjuezu, obenem pa je bil s tem zelo oslabljen položaj Francovih čet na vsej južnozapadni fronti pred Madridom.
Položaj na baskovski fronti
Bilbao, 4. februarja. AA. Odbor za obrambo Bilbaa poroča: Naše čete so izvršile v odseku pri Fibri uspešno operaci-cijo in zavzele pet farm. Sovražnik je napadel naše postojanke, a smo ga odtočno odbili. V odseku Eloriju je sovražnik obstreljeval naše postojanke, vendar ni prizadel škode. Naše baterije, ki obstreljujejo Monragon, so povzročile eksplozijo nekega municijskega skladišča.
Intenzivna akcija vladnih letal
Valencija, 4. februarja A A. Vladna letala so bombardirala tovarno orožja v San Fernandu, nedaleč od Cadiza, kakor tudi skladišče lokomotiv na postaji v Boadigli-. Neka druga eskadra je bombardirala letališče v Granadi. Na fronti pri Malagi so vladna letala sestrelila dvoje letal.
Pogajanja za izmenjavo talcev
St. Jean de Luz, 4. februarja, b. Iz Bil-baoa se doznava, da so se tamkaj na pobudo argentinskega poslanika začela direktna pogajanja med zastopniki nacionalistične vlade v Burgosu in republikanske vlade v Valenciji ter zastopniki Baskov zaradi medsebojne izmenjave talcev.
Akciia za fuzijo nacionalističnih strank
Avfla, 4. februarja. AA. V taboru Španskih nacionalistov se opaža gibanje za združitev vseh španskih nacionalističnih
strank, kažejo pa se razne težkoče med pristaši španske falange in tradicionalisti (izrazitimi monarhisti). V krajih, ki so pod oblastjo nacionalistov, se listi čim dalje bolj zavzemajo za združitev vseh nacionalističnih elementov v veliko stranko, ki naj bi priznala generala Franca kot neomejenega gospodarja Španije.
Nova nemška letala za burgoško vlado
Valencija, 4. februarja, AA Minister za mornarico in letalstvo je objavil uradno, da dobivajo nacionalisti vzlic vsem mednarodnim obveznostim še vedno iz Nemčije pomoč v obliki vojnega materijala. Tako je v noči na 1. februar letelo 10 do 22 nemških letal Junkersovega tipa nad Eernom proti jugozahodu. Ni dvoma, da so letala namenjena burgoški vladi.
Strossmayer jeva proslava v Zagreba
Zagreb, 4. februarja, r. Jugoslavenska akademija znanosti in umetnosti je danes slovesno proslavila obletnico rojstva škofa dr. Strossmayerja. Ob IL dopoldne se je sestala k seji, ki so se je poleg mnogoštevilnih zastopnikov cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti udeleži tudi kraljev zastopnik brigadni general Saponič, ban dr. Ružič, komandant armije general Juri-šič ter mnogi člani akademije in profesorji. Predsednik akademije dr. Bazala je po pozdravu prisotnih govoril o hrvatskem astronomu Rudjeru Boškoviču in nagla-sil, da je dolžnost vsega naroda ustvarjati možnosti za razvoj vseh kulturnih sil na lastnem področju, kar je bila Strossmayer-jeva osnovna misel. Član akademije in profesor gospodarsko-trgovske visoke šole dr. Stjepan Ivšič je zatem predaval o hrvatski diaspori v 16 stoletju.
Papeževo zdravje se zboljšuje
Vatikan, 4. fe-hr. AA. Papeževo zdravsier no stanje se stalno popravlja- Danes je »prejel kardinala msgr. Humasca Biondila, pre« fekta »ProPagandae fidej«.
Odgoditev japonskega parlamenta
Tokio, 4- febr. AA. Ker voditelji strank nfc-so pristali na predlog vlade, da bodo sami predlagali odgoditev parlamenta, je nova vlada predložila cesarju v podpis ukaz o ods goditvi parlament a. ki ga ie tudi nodnisal.
Predsednik vlade je ponudil resor zunanjega ministrstva pariškemu poslaniku Satu, ki se vrača na Japonsko. Vsekakor Je treba računati, da končne odločitve o novem zunanjem ministru ne bo prej, dokler ne pride Sato v Tokio.
Kako gospodarijo tujci
Zanimiva interpelačijska debata v narodni gkupSčini Gospodarstvo tujih lastnikov gozdnega velepodjetja
Beograd, 4. februarja, p. Po dolgem presledku je narodna skupščina danes spet razpravljala o interpelacijah. Na vrsti sta bili dve interpelaciji, ki ju je vložil nar. posl. Milan Božič, član kluba JNS, glede afere ^umskega podjetja Kriva je in njenega ravnatelja Regenstreifa ter glede odškodnine :ra prekršitve servitutnih pravic, ki jih "ima prebivalstvo belobrdske občine v gozdu Dumnici v vzhodni Bosni. Za današnjo sejo je bilo zelo veliko zanimanje in se je zbralo razen velikega števila narodnih poslancev tudi mnogo druge publike, ki je zavzela skoraj vse prostore na galerijah. Tudi ministrske klopi so bile dobro zasedene.
Ko je bil prečitan zapisnik, ki je bil brez pripombe sprejet, so takoj prešli na dnevni red in je pričel govoriti interpelant >lilan Božič, ki je utemeljil svojo prvo interpelacijo. Interpelacija pravi med drugim:
»Vprašanje »Krivaje«, o katerem se že leta in leta govori, in o katerem je razpravljala tudi narodna skupščina, še do danes ni urejeno. V ozadju te velike afere, pri kateri gre za 9to in sto milijonov, se v jasnih konturah odraža lik Fritza Regenstreifa, ki je pobegnil iz naše države v Avstrijo, kjer mu je uspelo doseči državljanstvo in domovinske pravice. Okrožno sodišče v Travniku je odredilo kazenski postopek proti Fritzu Regenstreifu, ki se še danes ni zaključil. Čeprav je okrožno sodišče v Travniku Fritzu Regenstreifu zagotovilo osebno varnost vse dotlej, dokler se proces ne zaključi, vendar on noče priti v Jugoslavijo, ker dobro ve, da so bile v knjigah »Krivaje« odkrite in dognane razne kaznive operacije.
Prikrivanje dobička
S knjigovodstvenimi transakcijami je »Krivaja« v svojih bilancah zmanjšala svoj poslovni dobiček v letih 1927, 1928 in 1929 za 26.4 milijona dinarjev. V 7 poslovnih letih od 1925 do 1. 1931 je »Krivaja« izplačala na račun neposrednih davkov skupno samo 415.570 Din, njen bruto dohodek pa je znašal v teh letih 584 milijonov Din. Čistega dobička je v tem razdobju izkazala le 1.5 milijona dinarjev. Istočasno je plačala na »obrestih« v inozemstvo 81 milijonov dinarjev. Od tega sta dobila samo Eis-ler in Ortlieb 54 milijonov direktno, indi-rektno pa še 16 milijonov. Ta vsota je bila izplačana dunajski Bodenkreditanstalt, kateri sta Eisler in Ortlieb dolgovala velike vsote, ki sta jih januarja 1927 enostavno prenesla na »Krivajo«.
V istem času je »Krivaja« izplačala na račun »prodajnih provizij« 16 milijonov dinarjev. Te posle je vodila dunajska pisarna na svojo roko in pod vodstvom Fritza Regenstreifa. V omenjenih letih je »Krivaja« dalje izplačala na račun »potnih stroškov« Fritzu Regenstreifu, Rihardu Ortlie-bu in Pavlu Regenstreifu nad 3 milijone dinarjev, kar znaša 1600 Din dnevno, če bi računali, da so vsi trije dam za dnevom potovali. Regenstreif je na Dunaju porabil in izplača! iz blagajne podjetja 8 milijonov na račun »stroškov dunajske pisarne.« Te strcB^e je Regenstreif knjižil v svojih dunajskih fcrnalih, iz katerih je pisarna v Zavidovičih prenesla postavke v knjige po-djetja na račun blaga, to je na oni račun, glede katerega finančna direkcija običajno ne zahteva nikake specifikacije, ker jc to najbolj komplicirani in najbolj ogromni račun v knjigovodstvu. Na ta način je davčni oblasti prikril ogromne vsote.
Nadajnji stroški za Regenstreifa ki jih je »Krivaja« izplačala- so bili: za avto na Dunaju v 6 letih 947.243 Din, za avto v Zavidovičih v 6 letih 450.005 Din, za dvorec in slikarski atelje njegovega sina Pavla — vse je izplačala »Krivaja« — 904.797.Din. Vsi ti stroški niso bili znani davčni oblasti. ker so bili vknjiženi na račun blaga.
Poleg vseh teh izdatkov je znašala plača Fritzu Regenstreifu ter njegovemu »štabu«, to je sinu Pavlu Regenstreifu. Rihardu Ort-liebu in nekaj časa tudi Alfredu Eislerju, 11.587.412 Din. Regenstreif je plačal iz blagajne »Krivaje« tudi davek na te plače, toda ne v Jugoslaviji, nego — na Dunaju. Razen vseh teh prejemkov sta Regenstreif in njegov štab prejela od »Krivaje« v omejenih 6 letih še 7,857.000 Din.
Ob zaključku pravi interpelacija: »Navedena dejstva povedo več kakor vse drugo. Zahtevamo, da se tajna poslednjih velikih uspehov Fritza Regenstreifa v celoti razjasni, da se razčistijo vse njegove ma-hinaciie z bosanskimi gozdovi Obtožujemo ga in zahtevamo, da se postopa proti njemu brez milosti. Odredi naj se neodvisna in svobodna parlamentarna anketa, ki naj pojasni vse zločine, izvršene pri »Krivaji«. Parlamentarna anketa mora zavarovati našo državo pred težkimi škodami, ki jih je uspelo štabu Fritza Regenstreifa prizadejati naši državi tam, kjer smo se jih mogli najmanj nadejati.«
Utemeljevanje interpelacije
Interpelacija jc bila vložena v oktobru 1926.
Interpelant, nar. posl. Milan Božič je danes svojo utemeljitev interpelacije pričel 7 izjavo, da je prišel do zaključka, da je bila naša rudarska in šiumska politika od osvobojenja pa vse do danes zgrešena. V obširnem govoru o naših gozdovih in njihovem gospodarskem pomenu je navedel, da predstavljajo naši lesni izdeiki eno četrtino našega celokupnega izvoza, kar priča, kako veliko je prirodno bogastvo naše države, hkratu pa tudi, kako velika je naša dolžndst. da ga očuvamo. Od gozdov žive cele pokrajine naše države in posebno naše Bosne. Če bi se prejšnja leta sprejele dobrohotne sugestije v tej stvari, bi brezvestni tujci ne oropali naše države v toliki meri in naši gozdovi bi ne bili tako razdejani. Po pogodbi, ki je bila sklenjena med državo in Fritzem Regenstreifom je bila država oškodovana za približno 200 milijonov dinarjev.
Nato je interpelant obširno govoril o nepravilnem poslovanju Krivaje in naglasil. da bi bilo moralo podjetje po^ zakupni pogodbi plačati državi po 52.000 Din na leto, dejansko pa mu je uspelo pn ministrstvu šum in rudnikov, odnosno pri pristojnem sodišču doseči, da mu je država plačala zaradi dozdevne pasivnosti celih 40 milijo-
nov. Kako se je gospodarilo v teh gozdovih, dokazujejo naravnost pravljični »honorarji«, ki so jih prejemali razni Regenstrei-fi, Ortliebi, Eislerji, Drumi, Kirchnerji, Ro-senrauhi itd. Ti honorarji so mesečno segali v milijone. V seznamu o teh honorarjih je interpelant našel samo dva Jugoslovena-enega Srba in enega Hrvata, vendar pa so bili njuni prejemki naravnost mizerni v primeri z nagradami tujcem. Krivaja je upropastila poldrugo milijardo Din državnega denarja in blaga
Zaradi vsega tega bi bilo vendar enkrat že potrebno, da za vselej razčistimo ne le to STamotno afero, ki je ena izmed naših največjih nacionalnih afer. Nujno je potrebno, da se odredi posebna parlamentarna anketa, ki naj prouči poslovanje Krivaje.
Nazadnje je posl. Božič izrazil svoje zadovoljstvo, da je vsa ta stvar vendarle prešla v zaključno fazo. Zanj je to veliko ^zadoščenje, ker je po dolgi borbi dosegel, da je pristojno sodišče odredilo konkurz nad podjetjem. Sedaj se je pričela delna proda-j ja podjetja. Zločin bi bil, če bi pustili, da bi se ti narodni zakladi razmetavali na vse strani. V naši državi imamo šumsko podjetje, ki je gotovo največje v Evropi, to je Šipad, ki je državno podjetje. Čeprav se tudi ono sedaj bori s težavami, bi bilo še najbolj racionalno, da bi ministrski svet odredil, naj šipad odkupi vso imovino Krivaje, kakor je odkupil tovarno celuloze v Drvaru. Tako rešitev zahtevajo državni in nacionalni interesi in vse to je treba izvesti čimprej, ker bo drugače prekasno Tudi bosanske sirote bodo imele od tega svojo korist, ker bi se po 6 letih, odkar je Krivaja ustanovila svoj obrat, vendar že enkrat spet pričelo delo v teh gozdovih.
Odgovor ministra Djure Jankoviea
Posl. Božič je za svoj govor žel viharno odobravanje. Nato se je takoj oglasil mini« eter šum in rudnikov Djura Jankovič. Naj« prej je reagiral na pripombe, da Slann^ kr. vlade ne odgovarjajo v skupščin, na vložene interpelacije. Da se ne b,j to tolmačilo kot sistem in se ne bi vladii očitalo, da na in* terpelaoije ne daje odgovorov se je v spo* razumu s predsednikom vlade in predsedni« kom skupščine izrazil pripravljenega odgo« vorjtj na obe interpelaciji, ki sta bili nanj naslovljeni in kj se tudi edini njega tičeta-
Pred nekaj dnevi sem v svojem ekspozeju pred finančnim odborom že podal svoje stališče glede vprašanja dolgoročnih zakupnih pogodb v svrho. eksploatacije državne imovine. Ta s-stem smo podedovali že v letu 1918. Postopno se likvidira, ker je skrajni čas. da se najde tak nov način za eksploata« cijo šumskh zakladov. O >Krwaji« se je v javnosti govorilo že pred 10 leti. Leta 1927 se je odredila parlamentarna ainketa, ki je trajala do kcinca 1928 leta. Učinek njenega dela je bil. da je prišla zadeva pred sodi« šče- Zaradi tega ne morem uvideti, da bi bila sedaj potrebna nova anketa, kakor jo zahteva, poslanec Božič.
Leta 1934 je bila razveljavljena pogodba o eksploatacijij gozdov, ki je bila sklenjena med Krivajo in državo. Že leta 1932 ko se je pojavila huda kriza na lesnem trgu, upravniki Knivaje niso hoteli nadaljevati poslovanja, nego so ga ustavili. Posledica je bila, da se je pogodba razveljavila. Likvidacijski odbor, kj je bil tedaj sestavljen, je tožil dr5 žavo za plačilo milijonske škode, ki jo je baje utrpelo podjetje s tem, da je bila po« godba razveljavljena. Hkratu pa je državna š umska uprava tožila podjetje zaradi milijonskih malverzacij, kj jih je zakrivil Regenstreif. Obe zadevi sta sedaj pred sodi« ščem- Zdi se mi, da bi ne bilo dobro odre« jati parlamentarno anketo, kakoor jo zahteva interpelant zaradi zadev, kii eo pred rednimi sodiščem.
V ostalem se je minister zahvalil poslancu Božču, ki mu ie treba priznati zaslugo, da je Prišlo do likvidacije tega podjetja. Pro« ces pred sodiščem traja zares dolgo im ves t.a čas že vlada mrtvilo v bogatem šumskem bazenu. Naetaio je vprašanje, ali naj ee po« čaka na razsodbo sodišča ali naj se nadaljuje delo pri podjetju. Zato sem zahteval naj podjertje ali plača zahtevane odškodnine ali pa napove konkurz. Leta 1936 je bil opr;čo tega napodan konkurz-
Minister se nadeja, da bo to težavno vprašanje kmalu pravilno rešeno, državna upra« va pa ee bo močno potrudila, da bazen ne bo ostaj že nadalje neizikoriščan. Najbolje bi bilo, da bi se obratovanje nekdanjega pod« ietja »Krivaje« nadaljevalo v lastni rež:jj države. Nasvet, da h; šjpnd prevzel gozdove Krivaje, ie že proučil. Vsekakor ee bo morala ekeploataci.ia nadaljevati, vendar ne tako, da bi se gozdovi uničevali, nego da se tudi bodočim generacijam zapusti naš gozdni zaklad.
ga poslanca dr. Suteja. Posl«nsk% odbor 1» proučil položaj šumSkega gospodarstva ▼ Bosni in razpravljal o vseh vprašanjih, ki jih je sedaj Se enkrat iznesesl interpelant Božič. Zadeva s Krivajo je že pri koncu m seaito ni potreba nškaka nova ankeoa. Vsi posli so že davno zaključeni in nova anketa bi imela 6amo še večje težave, če bi hotela še enkrat obravnavati vse probleme, ki so v zvezi s »Krivajo«.
Ministru Cvetkoviču sta odgovorila posl. Došen in Lazič, nakar je bivši minister Pavao Matica ugotovil, da se je postopek v zadevi »Krivaje« pričel že leta 1932, kar dokazuje, da so že prejšnje vlade skušale razčistiti to afero.
V zaključni besedi je minister šum in rudnikov Djura Jankovič, potrdil, da je točna trditev,- da so državne oblasti omogočile princu Regenstreifu beg v tujino, toda ne za časa sedanje vlade, ker je pobegnil mnogo prej, kakor pa je ona prevzela vodstvo državne uprave. Hotel sem dati diskusiji drugačen ton, toda nekateri narodni poslanci so jo speljali na drug teren. Tudi na tem terenu jo sprejmem. V obtožnici proti Našički je navedenih nekaj tisoč imen, med njimi tudi ime Djura Jankoviča. Toda mene so pozvali le za pričo. Bil sem uradnik Agrarne reforme in ni me bilo najti v seznamu onih mnogih, ki so od Našičke prejemali denar. Jaz sem za to, da se preganja korupcija in jo bom tudi preganjal. Toda zato ne rabimo nikake parlamentarne ankete. Ce bi pristali na anketo, bi to pomenilo, da se hočemo otresti odgovornosti, odnosno jo prevaliti tudi na druge. Jaz bom sam odgovarjal pred parlamentom in narodom. Ni kaki letaki nas ne bodo ovirali pri našem delu za narod in državo. Ker se ni nihče več javil k besedi, je podpredsednik Markič razpravo zaključil.
Še en primer
Skupščina je nato razpravljala še o drugi interpelaciji, ki se nanaša na zavarovanje služnostnih pravic na korist prebivalstva občine Belobrdo v gozdu Dumnici v vzhodni Bosni. Odkar eksploatira ta gozd podjetje Ofa, prebivalstvo teh pravic ne uživa več.
Minister Jankovič je dejal v svojem odgovoru, da velja za eksploatacijo Dumnico zakupna pogodba, ki jo je sklenila država s podjetjem Vardo. Tudi »Varda« spada med velika šumska podjetja z dolgoročnimi zakupnimi pogodbami. Dejal je, da se povsem strinja z navedbami poslanca Božiča, da v mnogih primerih ta podjetja eksploatirajo naše gozdove tako, da trpijo škodo i država, i posamezni upravičenci, zlasti posamezne vasi, ki imajo v teh gozdovih svoje že zdavna pridobljene služnostne pravice. Položaj pa je tak, da se je treba ravnati po pogodbi. Vsaka zahteva po reviziji je doslej izzvala spore, ki so se zmerom zaključili tako, da je morala država plačati že odškodnine in sodne stroške. Vsekakor pa se v bodoče ne bodo več sklepale take pogodbe s takimi podjetji. Nazadnje je zagovtovil, da bo storil v zadevi Dumnice in belobrdskih služnostnih pravic, kar bo le mogoče.
Narodni poslanec Božič je še prosil ministra naj trajno skrbi za ureditev te zadeve, da se bodo ljudstvu spet zagotovile njegove stare pravice. V debato o tej stvari ni posegel noben drugi poslanec. Zato je bila zaključena seja narodne skupščine, ki se jutri dopoldne spet sestane, da nadaljuje debato o načrtu trgovinskega zakonika.
Rosi. Milan Božjč pravi, da ni bila svrha interpelacije le ta. da se končno uredi vpra« sanje »Krivaje«, nego tudi, da se nastopi odločno proti vsem nepoštenjakom, kj poni« žujeio narodno dostojanstvo-	Ponovno
zahteva parlamentarno anketo. Kdor je zagrešil kakšen zločin preiti državi, se mora postavati ob steno. Tu že ne gre več samo za obrambo materialnih imtereeov, nego predvsem za obrambo naše državne politike in nacionalnega ponosa.
Voja Lazič je v celoti soglašal z initerpe« lamitom. Govoril je o stari zahtevi po zako« nu protj korupciji katerega potreba se je ba.š na primeru Krivaje spet Pokazala v tako jarki luči- Zahteval je, da se preiščejo vsa na nepojasnjeni način nastala imetja in bogastva. Obširno je pričel govoriti tudi o našički aferi, a ga je podpredsednik Mar« kič prekinil, češ da našioka afera ni v nikakj zvezj z afero Krivaje.
Dr. Kosič je naglasil, da 6e interpelacija prav za prav ne nanaša na nekj določen pr,j« mer, nego da je občega značaja. V&j vemo, da mora imeti kapital do neke meje svobod« ne roke. toda tudi ne taike oblasti, da bi zagospodoval celemu gospodarskemu življenju in postal edin,i kontrolor izvršne oblasti. Govorn k je zahteval revizijo vseh pogodb, kar jih je država sklenila z raznimi podjetji, pa ne samo na področju eksploatacije gozdov-
M.imister Dragiša Cvetkovič je dejal, da je Narodna skupščina že leta 1927 odredila an«
keto v tej zadevi. Te[ anketj je on predsedo« val. Do nje pa je prišlo na zahtevo narodne- !
Beležke
Dva amandmana o občinah
Kakor poroča »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, sta bila poleg številnih dru-dih finančnemu odboru predložena tudi dva amandmana, ki se nanašata na občine. Prvi pooblašča notranjega ministra, da sme ne glede na določbe zakona o občinah v teku šestih mesecev po uveljav-Ijenju finančnega zakona na novo koma-sirati občine in ustanavljati tudi nove. Po drugem amandmanu mora občina odpustiti svojega nameščenca, »ako to iz važnih državnih interesov zahtevajo nadzorne oblasti«.
Oba ta dva amandmana sta bila predložena že lani za sedaj veljavni finančni zakon. Narodna skupščina ju je odobrila, senat pa ju je odklonil, tako da nista mogla biti uveljavljena. Letos sta sedaj predložena vnovič.
Posvetovanja besgrafske opozicije
Voditelji beograjske združene opozicije nadaljujejo svoje konference. Danes se je odpeljal Miša Trifunovič v Knjaževac, da informira Aco Stanojeviča in mu zlasti poroča o situaciji v zvezi z brežiškim sestankom med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičem. Prihodnje dni bo v Beogradu širša konferenca uglednih pristašev bivše demokratske stranke. Konferenco bo vodil Ljuba Davidovič, razpravljala pa bo o nadaljnji taktiki z ozirom na sedanji politični položaj in o potrebnih pripravah za morebitno obnovitev demokratske stranke tudi v formalnem pogledu.
Obiski inž. Košutiča
Kakor poročajo zagrebški listi, poseča inž. Avgust Košutič, ki se je nedavno vrnil iz inozemstva, po vrsti vse vplivne hrvatske politike. Tako je poleg dr. Mačka, pri katerem je bil dva zaporedna drveva v Kupincu, obiskal na Svečnico tudi dr. Trumbiča. Razen tega se je sestal še z nekaterimi drugimi voditelji bivše HSS. Inž. Košutič redno poseča tudi politično pisarno dr. Mačka.
Zabranjen izseljenski list
Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano razširjati v Jugoslaviji list »Slobodna misao«, ki izhaja v Torontu v Kanadi in piše v komunističnem duhu.
»Samouprava" toži o nelojalnosti opozicije
Glavno glasilo JRZ objavlja uvodnik, v katerem očita nelojalnost opoziciji. Med drugim pravi:
»Po porazu pri občinskih volitvah se je opozicija, v skupščini in izven nje, zatekla k demagogiji, intrigam in podtikanju. Zato se zelo često po Beogradu in provinci izmišljajo neresnice, ki se z občudovanja vredno vztrajnostjo razširjajo in se vzdržujejo vse dotlej, dokler jih stvarnost ne razbije. Za to grdo in nedostojno kampanjo se sistematično uporabljajo vsi elementi, ki so potrebni za intrigo. Nelojalni opozicionalci izrabljajo vse, tudi vero,
Počastitev dr. Bukovskega na Tabora
Poklonitev na gcolra dr. Oražna — Večerna akademija
Ljubljana, 4. februarja
Ker sokolske župe dravske banovine niso utegnile biti po svojih predstavnikih že dopoldne zastopane pri sprejemu staroste dr. Bukovskega v Ljubljani, so izka. zale slovanskemu staroeti svoje spoštovanje na ta način, da so mu preko ljubljanskega župnega staroste dr. Pipenbacherja poklonile krasno pozdravno spomenico, vezano v usnje, okrašeno z emblemom ter s slikami vseh petih mest, kjer so sed<iži naših žup: Ljubljane, Celja, Kranja, Maribora in Novega mesta. Starosta dr. Pi-penbacher je spomenico izročil ob spreje. mu dr. Bukovskega v Narodnem domu in gost se je zanjo prisrčno zahvalil.
Opoldne je bil dr. Bukovsky povabljen na kosilo pri konzulu g. Mino vtkem. Z njim, njegovim tajnikom ter podstarosto Ganglom so se odzvali povabilu ljubljanski staroste in nekateri drugi predstavniki. Ob 16. pa sta zdrčala proti Sv. Križu dva avtomobila. Starosta dr Bukovsky s tajnikom Keplom je v spremstvu podsta-rešine Gangla, staroste Kajzelja im Bevca, prosvetarja Poharca in tajnika Flegarja ponesel na grob nepozabnega prvaka prve. ga staroste Ju gorlo venskega sokolskega saveza br. dr. Ivana Oražna prekrasen venec.
Po kratkem postanku pri Sv. Križu se Je dr. Bukovsky s spremljevalci odpeljal v šieko, kjer so ogledali Sokolski dom, od tam pa na Vič, kjer so po pozdravu za. imenika starešine stopili v Sokolski dom, ud ga ogledali in se je dr. Bukovsky vpisal v spominsko knjigo.
Zvečer se je starosta dr. Bukovsky z podstarešino SKJ Ganglom in starešinami ljubljanskih sokolskih društev odzval pova. Uj;u svojega sošolca nrimarija dr. Minara. Po večerji se je vsa družba podala v sokolskih krojih na Tabor, kjer je bil starosta dr. Bukovsky sprejet z ganljivim nav. dršenjam. Ob vhodu ga je pričakala vsa uprava ljubljanske sokolske župe in 14 prarporov ljubljanskih sokolskih društev z žu.pnimi prapori na čelu. Krepko dobrodošlico je spregovoril starosta dr. Pipen-bacher.
Dvorana je bila bogato okrašena z zelenjem, na pročelju nad odrom pa so bile ,v sestrski družbi slovanske zaetave: češkoslovaška, poljska, botganJka, jugoslo-venska, ruska ... že davno pred prihodom dr. Bukovskega je bila dvorana polna sokolskih pripadnikov, več ko polovica dvorane je bila v kTojih. Poleg drugega
občinstva je zlasti poživil sliko zibrane družbe oficirski zbor.
Zadoščenje razrešenemu županu
Tik pred lanskimi občinskimi volitvami je bil, kakor mnogi drugi župani, razrešen tudi radovljiški župan dr. Ivan Do-bravec. Razrešen je bil na osnovi § 52 finančnega zakona z utemeljitvijo, da »je zagrešil nečastno, po kazenskem zakonu kaznivo dejanje«. Razrešitveni dekret pravi, da je to storil s tem, ker je izdal radovljiškemu odvetniku Vladimirju Krištofu zaradi vpisa v volilni imenik potrdilo, da kot odvetnik biva v Radovljici, čeprav v resnici stanuje v Lescah.
Razrešeni župan dr. Dobravec se je pri. tožil na upravno sodišče v Celju. V pritožbi predvsem protestira proti očitku, da bi zagrešil kako neia:tno ali sploh kako dejanje, ki bi bilo po kazenskem zakonu kaznivo. Ostvari sami ugotavlja, da je v dotičmem potrdilu izrecno stalo, da Via. dimir Krištof kot odvetnik biva v Radovljici. To je tudi točno in razrešitveni de. kret sam govori o Vladimirju Krištofu, odvetniku v Radovljici. Odlkar se je poročil, stanuje sicer zaradi pomanjkanja stanovanj v Radovljici v bližnjih Lescah, kjer ima njegova žena stanovanje pri svojem očetu, toda še nadalje je njegova pisarna v Radovljici in samo v Radovljiški občini plačuje davke. V vseh uradnih spisih je zabeležen Vladimir Krištof, odvetnik v Radovljici, nikjer pa Vladimir Krištof, odvetnik v Lescah. On tudi pretežno biva v Radovljici. Pred občinskimi volitvami 1. 1933 je o tej stvari na reklamacijo pristašev takratne SLS razpravljalo sresko sodišče v Radovljici, ki je glede volilnih imenikov zadnja instanca. Izdalo je odločbo, da je smatrati za bivališče Vladi mi rja Krištofa Radovljico in ne Lesce. Tudi bant:<ka uprava je ob priliki volitev v radovljiško mestno hranilnico izdala enako odločbo.
Pritožba [nadalje ugotavlja, da fcfi bil moral biti po določbah zakona o občinah župan dr. Dobravec pred svojo razrešitvijo zaslišan. To se ni zgodilo in je tudi za. radi tega razrešitvena določba nična. Ak° bi bil župan zaslišan, bi se zadeva takoj pojasnila, pa bi bilo državni upravi mi pritoži tel ju prihranjenih mnogo stroškov in mn°go dela.
Upravno sodišče v Celju je z odločbo, ki nosi datum 19. januarja 1937, v polni meri ugodilo pritožbi ter razveljavilo razrešitveni odlok banske uprave. V svoji od_ ločbi pravi upravno sodišče:
»Iz zgorajšnjih pritožiteljevih trditev, ki jih bansk auprava ne oaporava, je raz-
vidno, da je pritožitelj potrdil kot isadmik občine le, da odvetnik Vladimir Krištof biva v občini Radovljica kot očL vetnik od 13. junija 1931. Ta činjenica je pa resnična in jo je pritožitelj tudi \ zvezi z vprašanjem vp^sa v volilni imenik la^lto brez slabega namena potrdil, četudi je vedel, da odvetnik Krištof v izvenpo-klieneen času stanuje tudi v Lescah pri starših svoje žene. Saj je neosporavana pritožiteljeva trditev, da je sresko sodišče v Radovljici že ponovno odloiilo, da se po zakonu o volilnih imenikih mora smatrati, da odvetnik Krištof stanuje v Radovljici in ne na Lescah.
Ker potemtakem pritožitelj ni zakrivil kaznivega dejanja in ne nečastnega dejanja, kaznivega po kazenskem zakotnu, je kr. banska uprava v izpodbijani odločbi nepravilno uporabila razrešitvemi razlog, po drugem odotavku § 52 finančnega zakona za 1. 1936/37.
Kadi navedenih razlogov je bilo pritožbi v cel°ti ugoditi in izpodbijano odločbo radi nezakonitosti in radi neupoštevanja bi, stvenih oblik postopka razveljaviti.«
Ker zakon to zahteva, je morala banska uprava dr. Dobravca, ko ga je razrešila kot župana, ovaditi tudi državnemu kazenskem zakonu kaznivo dejanje«. Državno tožilstvo v Ljubljani je moralo po služil li dolžnorAi odrediti preiskavo, ki pa je rodila tak sa>d, da je bil v^aki kazen, ski postopek na osnovi ovadbe banskt uprave z rešitvijo z dne 18. novembra 1936 ustavljen.
Od obeh najbolj merodajnih mest je na ta način dobil dr. Dobravec popolno zadoščenje. Da je stvar taka in da gospod Do-bravec ni zakrivil nobenega proti zakonite| ga dejanja, so seveda vedeli tudi vsi občani Radovljice, ne izvzemši pilitične nasprotnike. Kljub temu 90 ga nasprotniki pred občinskimi volitvami, sklicujoč se na njegovo razrešitev, na vire načine obreko-vali in ga grdili. Seveda ga je tudi »Slovenec« v volilni borbi naštel med onimi župani, ki so kradli in goljufali svoje občane, pa so morali biti zato razrešeni. Silno radovedni srno, ali bodo gospodje pri »Slovencu« imeli toliko poštenja in čuta d°stojncsti da bodo storjeno grdo krivico popravili in mu vsaj sedaj tudi s svoje strani dali zadoščenja. Krščanska dolžn°st jim veleva, da to storijo, posebno še, ako hočejo res pisati v duhu Kat°l!ške akcije, kakor se je to ob novem letu zatrjevalo s tolikih prižnic hrižem Slovenije
Na težki §0 k
v Banski Bistrici je favorit Sn&slej ostal za novincem
Mrakom
Banska Bistrica, 2. februarja.
Današnja 50 km tekma nam je prinesla zelo dober rezultat Mraka, ki je v skupni klasifikaciji dosegel 3., v I. razredu pa 2. mesto s časom 3:51:43. Naš favorit Smolej je imel letos malo treninga in to se je pokazalo tudi v tej tekmi, v kateri je zasedel v I. razredu 4., v skupni klasifikaciji pa 5. mesto v času 3:52:32 1/5. Knap je postal na progi lačen in se je ustavil pri neki vojaški kontroli, kjer se je pokrepčal in s tem zamudil skoro pol ure; zato je dosegel čas 4:31:43 4/5 in s tem v I. razredu 9., v skupni klasifikaciji pa šele 25. mesto. Prvo mesto je zasedel Ceh Musil v času 3:45:06, lanski zmagovalec v teku na 50 km pa je zasedel šele 5. mesto v I. razredu v času 4:00:57 4/5, torej za Mrakom in Smolejem.
Mrakov uspeh
je velik, saj be bila to sploh njegova prva tekma na 50 km in obenem tudi prvi start v tujini, ko človek vedno nastopi brez rutine. Na cilj so prišli vsi naši še zelo čili, posebno pa Smolej. Proga je bila po izjavi Smoleja najtežja, kar jih je do sedaj presmučal. Imela je 560 m višinske razlike in je bila zelo valovita.
Delno na isti progi je bilo eno uro pred 50 km startom tudi vojaško patruljno tekmovanje s streljanjem. Cilj in start sta bila na nabrežju, kjer se je nabralo mnogo publike, največ oficirjev in vojakov. Vojaška godba je ves čas obeh tekmovanj pridno koncertirala, tako da čakanje ni bilo baš težko. Poročila s treh telefonskih postaj so napravila tudi potek tekmovanja zelo zanimiv. Organizacija je bila zadovoljiva.
Treningi ln odmor
Popoldne Je bil trening na skakalnici, ki pa je bila zelo slabo pripravljena in je bilo zato tudi mnogo padcev in zlomov smuči. Naši so se dobro držali in ušli brez
——	_________——— - ■ :-TT~_rj»
narodno občutljivost ljudstva, narodne tradicije itd. Obžalovati je treba, da često tudi ljudje izven politike podpirajo to škodljivo akcijo političnih desperaterjev in vede ali nevede postajajo instrument v rokah demagogov.«
poškodb in Je zopet imel najdaljši skok naš Novšak.
V četrtek imamo prost dan ln bomo oficielno sodelovali pri svečani predaji traka za zastavo 26. domačega polka. Češki savez bo namreč pripel na polkovno zastavo trak v znak priznanja hvaležnosti za podporo, ki jo uživa pri tem polku. Seveda bomo pri tej proslavi navzočni tudi mL
Včeraj ni bilo sporeda
Banska Bistrica, 4. februarja g. Tekmovalci so imeli danes prost dan. Vršile so se le nekatere svečanosti, tekmovalci pa, zlasti skakači, pa so trenirali. Najdaljše skoke sta danes dosegla Cehoslovaka Budia rek in Steinmuller, ki sta oba skočila 64 m. Od Jugoslovenov sta bila najboljša Klančnik Kari z 61 in Pribošek s 60 m. Zaradi poledenele skakalnice je bilo več padcev. Najbolj nevarno je padel Cehoslo-vak Kober, ki so ga morali prepeljati v bolnico, kjer pa se je izkazalo, da si je le nekoliko odrgnil kožo. V ostalem vlada mrzlo vreme in megla v višjih legah.
S turnirja v Badenu
Baden 4. februarja w. V prvenstvu moštev so bile sinoči odigrane še naslednie partije: Avstrija:Rumunija 5:0, Madžar-ska:Egipt 5:0, Nemčija:Francija 5:3. Današnji rezultati so bili: Amerika:Avstrija 5:2, Madžarska:Francija 5:0, Češkoslovaška: Egipt 5:0. Anglija: Rumunija 5:2, Poljska: Jugoslavjia 5:0, Litva; Belgija 5:1. — Tekmovanje za svetovno prvenstvo dam (Corbillonov pokal) je bilo danes končano. Zmagala ie Amerika, ki n,i bila poražena. Druga ie Nemčija (1 poraz), njej pa slede Češkoslovaška (2 poroza). Avstrija (3 pora« ze), Anglija (4 poraze). Francija (5 pora« zov), Rumunija (6 porazov). Madžarska (7 porazov) in zadnja Belgija (brez zmage).
Zemunska: Prevladovalo bo jasno vreane
v južnih kra j h. drueod oblačno, ponekod me^la. V sevemilh krajih utegne biti nekoliko dežja.
Dunajska: Nobene bistvene izpremembe, najbrže podnevj nekoliko južno vreme.
Maši kraji ln
Starosta dr. Biskovsky med nami
Ob sprejemu na kolodvoru od leve na desno: prvi podstarešina SKJ Eng. Gangl, starosta slovanskega Sokolstva dr. S. Bukovsky, in na desni konzol CSR Minovsky
Velik vlom pri belem dnevu sredi Maribora
Doslej neznani storilci so izropali med opoldanskim odmorom znano Bizjakovo zlatarno in odnesli za
50.000 din plena
V Ljubljani, zibelki jugoslovenskega Sokolstva, je bil slovanski starosta dr. S. Bu-kovsky včeraj dopoldne toplo in prisrčno sprejet. Poleg predstavnikov Sokolstva, nacionalnih organizacij in češkoslov. kolonije je prišel k sprejemu tudi oficirski zbor, številno občinstvo pa je do malega napolnilo peron.
Ko je po četrturni zakesnitvi privozil beograjski brzovlak na postajo, je godba dravske divizije zaigrala v pozdrav sokolsko koračnico. Številne roke so se stegnile v pozdrav najvišjemu predstavniku slovanskega Sokolstva, ki se ie pripeljal s svojim tajnikom Keplom ter z odposlancema našega Sokolstva Gregoričem in Flegarjem. Burno pozdravljanje je očitovalo dragemu gostu, da je prišel zares med brate in sestre. In ko so mu segli v> roke odlični pred-sta\'niki, med prvimi konzul ČSR g. Minov-sky, prvi savezni podstarešina Gangl, zastopnik dravske divizije kapetan Maksimo-vič, zastopnik dobrovoljcev rezervnih oficirjev Prinčič, zastopniki Narodne odbrane. stari sokolski brat in častni predsednik šentpetrske CMD Viktor Rohrman, razni sokolski funkcionarji in predstavniki bratskih združenj, — je v imenu vsega našega Sokolstva izrekel dobrodošlico župni starosta dr. Pipenbacher. Nato sta kratko in prisrčno pozdravila predsednik JČ lige dr.
Ljubljana, 4. februarja 1
Mestni gasilci so bili davi tik pred 6. uro nujno poklicani v poslopje tehniške fakultete v Aškerčevi ulici, kjer je ena izmed čistilk. ki jc rano prišla v službo, opazila na hodniku v pritličju, da se širi iz delovne sobe univ. prof. inž. Janka Kavčiča oster smrad po dimu. Pod vodstvom poveljnika Furlana so se gasilci odpravili z orodnim avtomobilom in motorno brizgalno, kmalu pa so za njimi prihiteli še prostovoljni gasilci.
Ogenj je nastal v kabinetu prof. Kavčiča med diplomandskim laboratorijem in laboratorijem za fizikalno kemijo. Od vsega počet.ka jc bila resna nevarnost, da se razširi še na sosedne prostore in uniči kupe dragocenega tehničnega in znanstvenega gradiva. V kabinetu je do kraja pogorela pisalna miza, divan, del velike kredence, v kateri so kemikalije in steklenice in kjer je imel prof. Kavčič spravljene svoje znanstvene koncepte in izsledke, dalje omara za merilne instrumente, analitska tehtnica, aparat za sejanje vakuma in drugo. Ogenj je povzroči! v prostoru tolikšno vročino, da se je stalila še vodovodna cev, ki je bila spojena z aparatom za sesanje vakuuma in je ves čas iz cevi po malem brizgala voda, da je tako avtomatično pomagala gasiti požar, obenem pa je preplavila ves kabinet in hodnik.
Delovni kabinet prof. Kavčiča je tako tesen in tako zabasan z inventarjem, da bi se v njem s težavo srečala dva človeka — pač eno izmed številnih znamenj stiske in bede naše tehnične fakultete. V tej sobici pa jc bilo nakopičenega mnogo dragocenega trudapolnega dela, ki je postalo zdaj žrtev katastrofe, škoda, povzročena na inventarju je minimalna v primeru s škodo na znanstvenih dognaniih. ki so plod dolgoletnih prizadevanj, pa jih bo treba zače-
Stare in predsed. Češke obce, g. Ry$ko Starosta dr. Bukovsky se je radosten zahvalil: — Vesel sem, da sem prišel med sokolske delavce v Jugoslaviji. Vtiski, ki sem jih nabral, so se zasidrali v srcu. Češkoslovaški narod spremlja moje potovanje in pozorno zre na vzajemnost obeh sokolskih organizacij. Nas veže z vami krvno bratstvo, vi ste naši, mi Vašil
Posebno zadovoljen je nato starosta dr. Bukovsky pozdravil zbrane oficirje. Potem •se je s svojimi spremljevalci odpeljal v hotel Slon, še enkrat navdušeno pozdravljen od zbranih. — Po prav kratkem premoru ga je pot vedla na Tabor. Ogledal si je Sokolski dom in obiskal pisarno Ljubljanske župe. Pozdravil ga je starosta inž. Bevc. S Tabora se je odpeljal v Narodni dom. V lepo okrašeni dvorani, pred Tyrševim kipom, ob katerem sta bila novi in stari prapor Ljubljanskega Sokola, je bil slovanski starosta deležen toplega pozdrava. Tu so bili zbrani poleg mlajših bratov znani naši sokolski pionirji. Izpregovoril je starosta Kajzelj, a krepko je starosti stisnil desnico častni načelnik dr. Murnik, potem Bojan Drenik, ves vaditeljski zbor Z ogledom Narodnega doma je bil dopoldanski spored opravljen. O popoldanskem in černem sporedu pa poročamo na drugem mestu.
! ti šc enkrat od kraja. Med spisi, ki jih je prof. Kavčič hranil v svoji kredenci, so bili zapiski o izsledkih za razvoj cementne industrije, ki bi v veliki meri vplivali na razvoj naše cementne industrije. Prof. Kavčič je v zadnjih letih proučeval predvsem vprašanje o tem, od katerih činiteljev je odvisna vezava cementa in betona, o tem, kako vplivajo hidravlični dodatiki in kako je porabna domača plavžna žlindra za Port-land-cement. Vse to delo z množico težavnih poizkusov bo treba zdaj ponoviti. Vrednost uničenega tehničnega in znanstvenega materiala se ceni na blizu 200.000 Din.
Kakor nam poročajo iz kemičnega instituta, pričajo vsa znamenja, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika. Vsi električni vodi na tehnični fakulteti so zastareli, napravljeni so še iz Cadornove žice, tako da je kratek stik v hiši skoraj stalen gost. Ni še dolgo tega, ko je moralo vse delo v kemičnem institutu iz tega razloga dve uri počivati. Dokler mizerija naših univerzitetnih, posebej še tehničnih institutov ne .bo odpravljena, bo treba zmirom računati z možnostjo podobnih in morda še hujših nesreč.
Gasilska četa v Šoštanju
Iz Boštanja ob Savi nam pišejo: Naša gasriteka četa je imela v nedeljo svoj občni zbor, ki ga je vodil predsednik Jo&ip Papež Geta šteie 48 rednih članov, od katerih se jih je občnega zbora udeležilo 37. Po poročilih predsednika, poveljnika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora so se vršile nove volitve- Pred glasovanjem je dosedanji tajnik prečital znano poslovilno pismo razrešenega starešine gasilske za-jednice g. Turka, k j je polnega pol stoletja organiziral gasilske vrste v Sloveniji. Pojasnil je historiat in ozadje razrešitve, nato pa pozval gasilce, naj &e vedno zavedajo, da so v svojj organizacij;, sa/mo
ljudje
gasflc*. Id jmajo edini oflj. pomagati bližnjemu v stiski. Politika naj ostane tudi v bodoče daleč izven gasilskih vrst,
Prj volitvah je bil soglasno zopet izvoljen stari odbor, z izjemo tajnika, ki se je preselil v Sevnico. Predsednik Josip Papež, poveljnik Franc Marolt, njegov namestnik Vinko Jekoš. blagajnik Ivan Za-fcrajšek ta tajnik Danilo Pavlet.jč. Predsednik se je v toplih besedalh. poslovil od dosedanjega tajnika Leopolda Skergeta. se mu zahvalil za požrtvovalno delo v četa, zlasti pri gradnji gasilskega doma. ter mu želel mnogo uspeha tudi v novem bivališču.
Občni zbor je v priznanje in v zahvalo za njegove ogromne zasluge za gasilstvo soglasno izvolil bivšega starešino gasilske zajednice Josipa Turka za častnega člana svoje čete.
Karolina Hrenova t
MarSbor, 4. februarja Nto, Svečnico popoldne ob 16. je v Mariboru nenadno umrla zadeta od kapi ga. Karolina Hrenova, vdova po nadučitelju Antonu Hrenu. Dosegla je lepo starost 85 let. Rodila se je v prijaznem Šoštanju leta 18512. ter je stopila leta 1870 z mladim učiteljem Hrenom pred oltar. Lepo je vzgojila štiri otroke: gospa Štefanija je poročena z dvornim svetnikom Josipoma Lešnikom, slovečim pomologom na Dunaju, ga. Marica Je bila poročena z dr. Pajtlerjem, Viktor je uradnik pri direkciji držaivnth želeanic v Ljubljani, gdč.
Justi pa je z vso vnemo in otroško ljubez, nijo stregla zlati materi do njene smrtL Rajna gospa Hrenova je bila skromna, pridna gospodinja. Izvrstno je znala obujati sipomine, bila je polna prijazne šega. vosti. Na stara leta, ko je bila še vedno čila, ji je bila najljubša zabava pri kvar-tah, pri katerih je tudi zasipala za vedno. Ko je na Svečnico popoldne svojo igro končala, je položila kvarte na štiri kupčke, odložila očala, potem pa je omahnila na stolu in izdihnila svojo blago dušo. Dobri materi naj bo ohranjen časten spomin, uglednim družinam izrekamo iskreno sožalje!
Duh z onega sveta.. •
Lož. 4. februarja
Letos smo imeli svojevrstno predpustno senzacijo. Samo pomisli*©. obiskal nas je duh 7. onega sveta. Dogodek je posta! čez noč predimet napeti razgovorov in ugibanj vseh prebivalcev širne Loške doline in jim je tolikanj raznetM domišlj jo, da so mnogi v sanjali zapu<š;»ilj posteJie! Torej čujmo. kako je bi,;o.
Med Lor/.em in Starim trgom drži cesta preko tx>iožneg:i klanca. Cez ta klanec Je korakal kakor vsako jutro ob pol 6 uri tudi 26. januarja neki mož iz Loža v Sta ri trg. Ko pa se je približal vrhu klanca, so nru zastale nog© in sapa. naježil' so se mu 'nsje, nasršiile obrvi hrbet in čelo mu je pa pokrila kurja polt. Tam levo od ces'© se je preko travnika pomikala proti Ložu — pošast. Nazaj! Mož se je jadrno okre-nil. Ko je pribežal domov, je ženi povedal vse, kakor je balo. Drugo jutro je šel v Stari trg v ženinem spremstvu. In glej. prikazen se je ponovila na istem mestu natančno tako kakor prejšnji dan- Tretje jutro se je ol>ema pridružilo še nekaj položnih žena, ki bj bile od duha rade izvedele, kako jie vendar tam v onstranstvu. Dulh se tuli topo; pokazal vsem tako živo. da jih je objela sveta groza jn se ga nihče ni upal ogovoriti.
Razburjenje ljudstva je raslo z dneva v da,ti. tako da je aktualnost tega prezagonetnega vprašanja potisnila v ozadje v-o druge zadeve in zatenmila celo najbolj pereča gospodarska vprašanja. Obveščeni so bil;, tudi gg. duhovniki jn orožniki. Nekdo je celo menil, naj b; zadevo kar na licu mesta razjasnila posebna, nalašč v ta namen sestavljena komisija, ki naj bi jo menda sestavljali naravoslovci poznavalci spi-rifeizma. raziskovalci čudežev. detektivi in razn;, drugi zastopniki duhovske in svetne gosposke.
Toda kdo naj poravna stroške take eks-pedicije? Saj se nam v časi,h že glede oskrbe občinskih ubožcev javljajo ne prilike. Ni nam preostajalo drueo kakor potrpežljivo vztrajati pri nadaljnem razvoju dogodka.
Četrto jutro ob petifti je že stala na po-zorjšču nočnih prikazni množica — brez vstopnic seveda — in s tesnobo v srcu zrla v smer. kjer naj hi se pojav;,1 duh. Toda, glej spaika. ko je omenjeni mož v luninem svitu e prstom kazal skrivnostno posiavo doli pri potoku, je vsa množioa zagledala tam staro, j z snežne odeje štrlečo — vrlo. Množica se je takoj razšla, drgetajoča od mraza in napolnjena z grenkim razočaranjem. Kaj bi ne bila razočarana! Predpust je že mnogim prinesel sid spoznanja. Splošno se smatra, da je ta dogodek zadal praz-noverstvu hud udarec. Ce je tako, potem res ne bo več kazalo ustanoviti društva za pobijanje praznoverja. Al; ne?
Pri ljudeh, ki cesto trpe na zapeki,
zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne »Franz-Josefove« gren-čice, zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit.
5—1	"	Ogl. reg. 3. br. 16. 485/35.
Marjbor. 4. februarja.
Sredi Maribora se je danes v opoJ danskih urah ob času. ko miruje poslovno življenje, pripetil dogodek, kakršnega n« pom-n; Maribor po vojni. Bili so sicer v povojni dobi drzno izvedeni vlomi preko noči. ne pozna pa mariborska kriminalna kronika vloima. ki bi bil pri belem dnevu ob opoldanskem počitku tako rafinirano in drzno izveden v najživahnejši mariborski prometni žili. v Gosposki ulici. Nov;ca o drznem vlomu je šla od ust. do ust ter je predmet razgovorov jn ugibanj vsega Maribora. Takoj, ko so Mariborčani doz-nali za ta dogodek, so se zgrnile v Gosposko ulico množice radovednežev in so oblegal© znano uramo in zlatarno ge. Bizjakove, kjer je biJo torišče vloma
Vlomilec na delu
Nekako okrog 14. mre je pretek©! vajenec Herman Verh, uslužben pri gospej Zofk; Bizjakov! na policijsko stražnico št.. 1. na Slomškovem trgu ter povedal, da je bil v trgovino njegove službodajalke pravkar izvršen vlom. Takoj se je podaila na kraj vloma policijska komisija z vodjo krjjni-nailmoga oddelka, vfišjtjm policijska nadzornikom Oanjkom. daktiloskopom Grobi-nom in poveljnikom policijske straže Fjnž-garjem, ki je takoj pričela s poizvedovanjem in ugotavljanjem dejanskega stanja-Tafco je policija med drugim ugotovila, da je viomjlec najprej s pomočjo neke spone b Bjio odtrgal precej močno ključavnico nakar je zabil med vrata in okvir dve mizarski zagoadi,. Nato je z nekim kolom tako dolgo obdeloval vrata, da .je počila velika šipa na vratih ter je treščila na tla. Nastala je na ta način dovolj velika odprtina, skozi katero ge je nato vlomilec splazil v trgovino. Toda preden s« je vlomilec spravil na delo je potegni navzdol železna rolo, ki ga spuščajo med opoldanskim odmorom običajno samo do ene tretjine- Ko se je tako zavaroval pred nepoklicanimi radovedneži, je vlomilec seveda lahko nemoteno začel svoje delo.
Kako je grabil plen
Ko je prišel v trgovino, je vlomilec najprvo pregledal ročno blagajno. Tu je vzel 600 Din cotovine, nato pa je prebrskal še veliko Wertheim blagajno, ki je biila odprta |n je vzel \i. nje vso gotovino v znesku 800 Din. Potem se je spravil n<ad steklene omarice na prodajalnjh mizah im jz njih pobral vse, kar &e mu je zdelo le količkaj vredno. Ni pa opravil svojega tatinskega posla temeljito in popolnoma, kajti v nekaterih predal;h je pustil še nekatere dragocene predmete. Domnevajo, da je bil zJi-kovec pr; svojem poslu ovjran ali pa £ra je kaj preplašilo, da je pobegnil, preden je vse pobral, ker bi bil drugače gobovo odnesel yse dragocenost; ki jif.v st,rokovnjaško izbiral in pustil vse manjvredne predmete na miru
Po navedbah lastnice gospe Bizj,aikove je bilo. ko'*kor mo<rla v prvjh trenutkih pregledati, osem zlatih damskjh ur, 22 po-
kromanih damskjh ur, 20 srebrnih in 10 po-kromanih moških ur, mnogo zlat,-]: damskih verižic, veliko zlatih in srebrnih gumbov, zlatih h srebrnih zapestnic, zlatjh in sre-brnjh uhanov, mnogo dragocenih prstanov ter maogo drugih zlatih predmetov. Kaj vse je odnesel, bo ugotovila še le točnejša inventura. Dejstvo je, da j« zapustil vlomilec steklene predale na prodajalnah mizab. koder s® shranjujejo dragocenosti, skoraj popolnoma prazne. Po povprečni cenitvi lastnice znaša, škoda, kj jo trpi, najmanj 45 do 50 t}8oč dinarjev, verjetno pa še kaj več. Vlom predstavlja za gosjio Bizjakovo tem hujši udarec, ker za primer vloma sploh ni bila zavarovana. Značilno za rafiniranost viomiiliaa je. da je vlomilsko orodje, zlasti debel lesen kol, ki ga je prinesel s seboj, zavil v pergamentni papir, ki ga običajno uporabljajo za poštne pošiljke- Pa-p;r so nasii v trgovini, prav tako vse ostalo vlomilsko orodje. Da je bil storile*: v vlomilskih poslih zelo vešč. dokazuje tudi to. da je delal z rokavjeami. tako da ni zapustil nfkjer nikakih odtisov svoj,h tatinskih prstov. Način, kako je bil vlom izvršen, pa kaže. da je moral biti vlomilec precej močan človek.
Organizirana družba
Ko »e je po Mariboru raznesla vest o vlomu, ao se na policiji zglasile nekatere priče, ki eo med opoldanskim odmorom šle mimo Bizjakove trgovine. Tako je 18-let.nl trgovski pomočnik Jože Kopjč izpovedal, da je ob 13.10 videl h Bizjakove trgovine prihajat; nekega moškega, oblečenega v črno suknjo ki gologlavega. Za seboj je potegnil železni rolo in nato naglih korakov k-ren ;.l proti Glavnemu trgu. V zvezi z vlomom je policija aretirala nekatere osebe v svrho zaslišanja. Večina izmed njih pa je mogla dokazati svoj alib; in so jih kmalu spet r&pu&biil V&e kaže, da so bili na delu vensiiran;, vJomiloi in specialisti za blagajne. Policija domneva, da je na poslu orga-» nizirana vlomilska tolpa, ki .je v zadnjem času izvršila v Mariboru in bližnji okolici več vlomov in tatvin. Domnevajo tudj, da gre za iste vlomilce. Iq so v pretekli noči izvrš)<i vlom v občinsko pisarno v Studencih pri Mariboru, kjer so odnesli 2.?00 Din gotovine. Po sodb; policije vloma ni izvršil en sam človek, marveč je moral meti več pomagaoev, ki so bili na straži, da ne b,- biJ oni, ki je ropal trgovino, iznenaden-V navedenem času je namreč Gosposka ulica najmiraejša. ker so ljudje pri obedu in se še ne vračajo na popoldansko delo na tej ulici, ki je pa že četrt, ure pozneje polna življenja.
Policija intenzivno poizveduje, da čimprej razčisti ta res ameriško d rani vlom. Organi policije so permanentno na delu. V teku popoldneva je mariborska po'joija obvestila o vlomu jn p'enu vsa središča naše varnostne službe in tudi vse orožniške postaje na deželi, ker je verjetno, da bodo vlomilci skuša,li svoj plen sprav",ti v denar predvsem na deželi. Obveščene so tudi policijske oblasti v vseh drugih novinah.
mnogo kriminala
štirje razbojniki so iskali blagajno „Pri šestici"
Ljubljana, 4. februarja.
Sredi mesta m sredi belega dneva je bil včeraj okrog 16.15 poizkušen v prvem nadstropju staroznane gostilne »Pri šestici« izredno drzen, na prav rafiniran način pripravljen vlom, ki pa je samo po srečnem naključju zgrešil svoj namen. V prvem nadstropju stanuje samo rodbina gostilničarja g. Cašperina in Zalaznikovi, v zgornjih prostorih pa še uslužbenci iz gostilne, ki so pa ves dan zaposleni v pritličju. Te okoliščine so bržkone dobro poznali drzni, pre-vejani zlikovci, ki so očitno že nekaj časa iskali ugodne prilike za napad.
Gašpcrinovi in Zalaznikovi imajo navado, da hodijo popoldne od doma in ta čas je njihovo stanovanje največkrat do kraja izpraznjeno. Že nekaj dni so morali neznani razbojniki čakati pred hišo, da ujamejo najboljšo priliko. Tudi danes je odšel iz hiše okrog 16. najprej mladi g. Zalaznik, kakšne četrt ure kasneje pa so se odpravili še drugi. Doma je ostala samo pestunja z 11 meseccv starim detetom. Lahko si mislite, kako se je morala žena prestrašiti, ko je tik po odhodu gospodarjeve družine začula na vratih stanovanja močan tresk in pok. Prisluhnila je, nato pa je stopila v predsobo in počakala, kaj bo. Pod krepkim pritiskom od zunaj so se vrata na lepem vdala, nato pa sta vdrla v stanovanje dva neznanca. Pestunja je kriknila in njenega krika sta se razbojnika tako prestrašila, da sta zbeža-po stopnicah na cesto in izginila brez sledu. Na vpitje pestunje je prihitelo iz hiše še osebje iz kuhinje in gostilne in ljudje so opazili, da sta imela vlomilca na cesti postavljenih še dvoje straž, ki sta prav tako izginili z njima. O drznem dogodku je bila takoj obveščena policija, in ker so si priče zapomnile precej natančen opis vseh štirih pajdašev, jih bo brez dvoma lahko izslediti.
Kakor v večini primerov vseh večjih kri-minalov, ki jih zadnje dni doživljamo v Ljubljani, so b'li tudi »Pri šestici« brez dvoma na delu ljudje, ki jih je zadnja amnestija izza grenkih zapahov postavila v zlato svobodo. Sredi zime si je odpuščenemu kaznencu, pa naj bi imel tudi kaj dobre volje težko prebiti skozi življenje, pa ni čudno, da se zlasti še vsi težki kalibri zmerom vračajo k svojemu prvotnemu poklicu in kradejo, vlamljajo in ropajo naprej. Četvorica izpred »Šestice« je bila brez dvoma poučena tudi o tem, kje je hišna blagajna. Samo golemu naključju, da je v stanovanju ostal še en sam človek, se je treba zahvaliti, da niso odnesli bogatega plena.
Tat iz ugledne družine
Danes je imel kriminalni oddelek naše policijske uprave izredno živahen, delaven da.n. Drugi za drugo je prišla na sled kar štirim vlomilskim m tatinskim tolpam ali
vsaj njihovim posameznim članom in jih spravila za zapahe, da bo v Ljubljani poslej, kar se kriminala tiče, morda vsaj mak) več miru.
Dopoldne okrog 10. je k nekemu uglednemu podjetniku v Čolnarski ulici v Trnovem prišel mlad fant, sin znane, spoštovanje ljubljanske rodbine, ki pa si je očitno za življenjski poklic izbral tatvino in prevaro, in mu sporočil, da ga nekdo čaka v hotelu pri Mikliču in ga prosi, naj nemudoma pride na kratek pomenek. Podjetnik je fantu verjel in se je takoj odpravil z doma, a ko je prišel v hotel, je na svoje zaludenje izvedel, da prav nihče ni vprašal po njem. Takoj je zaslutil, da mora biti vmes kakšna lopovščina. Sposodil si je kolo in se brž odpeljal domov. Ko se je približal hiši, je oddaleč še videl fanta, kako je hitel čez prulski most, otovorjen z veliko, 14 kg težko železno blagajno, v kateri ao bile spravljene njegove dragocenosti in denar. Zaklicai je ljudem, ki so bili slučajno v bližini, naj primejo tatu. Prav tedaj je prišel mimo prulske šole policijski agent Duša, ki je pohitel za fantom, ga prijel in ga odvedel na policijo. Tam so imeli v evidenci še nekaj drugih njegovih grehov — tako je svoj čas vlomil nekje v šiški in odnesel precej bogat plen, ki ga je potem zapravil po potovanju po južnih krajih — take da bo dajal pravici precej težak odgovor.
Dva iskalca zlatnine, cigani in drugi
Razen njega je policija aretirala še dva j mladoletna brezposelna izgubljenca, ne-j kega natakarja in nekega slaščičarja, ki sta pred tednom obiskala stanovanje upravnika glavne carinarnice in njegovi soprogi odnesla za 5.000 Din zlatnine. Kakor je videti, sta bila tatiča izredno dobro izurjena specialista za krajo drago-tm, ki sta jih potem deloma prodajala, deloma pa zastavljala v nekem bifeju sredi mesta. Od njega je policija dobila še množico prstanov, amuletov in drugih dragocenih predmetov, ki sta jih fanta nabrala drugod. Prav tako so agentjte kriminalnega oddelka dobili v roke še tolpo specialistov za mesarske stojnice, ki so bili nedavno obiskali mesarja Dolinška na Vodnikovem trgu. A da bo družbica še bolj pisana, so polovili še nekaj ciganov, ki 90 se držali bolj svoje stare stroke in eo po malem kradli konje iz hlevov na robu mesta.
DVOUMNO ~ "
Stražnik: »Gospod baron, zelo mi je žal, da moram priti k vam, toda dolžnost je dolžnost in pri vsaki ovadbi moram.. «
Baron: Kaj pa je? Nič ne vem...
Stražnik: »Včeraj so vas, gospod baron, videli s psom brez nagobčnika na cesti.,,
¥tmm gr©Mšč zaslužnih mož m iMfna ureditev vojaških grobov
Včeraj sta bila sestavljena v ta namen dva odbora
Ljubljana, 4. februarja.
Na pobudo kulturnega odbora mestnega sveta ljubljanskega jc načelnik kulturnega odseka mestnega poglavarstva prof. dr. R. Mole povabil danes popoldne ob 17. zastopnike raznih korporacij na posvetovanje o tem, da se v doglcdnem času uresniči peresi načrt ureditve vojaških grobov na pokopališču pri Sv. Križu in da se pospeši prenos zemskih ostankov naših zaslužnih mož s pokopališča pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
Sestanku jc predsedoval predsednik kulturnega odbora, mestni svetnik prof. Kranjc, o obeh zadevah pa je poročal mestni svetnik polkovnik Andrejka, na čigar predlog je mestni svet na seji 22. decembra !. 1. sklenil, da se slednjič le uredijo te zadeve. Sestanka so se udeležili nadalje zastopniki banske uprave, mestnega fizika-ta. mestnega gradbenega urada, upravitelj starega in novega pokopališča, zastopnika evangeljske in pravoslavne cerkvene občine, nadalje predstavniki Združenja dobro-
voljcev, Združenja koroških borcev in vojnih invalidov, sekcije Novinarskega udru-žerija, Glasbene in Slovenske Matice ter konservator dr. Stcle in prof. Bajuk.
Po daljšem poročilu mestnega svetnika polk. Andrejke, v katerem je podal histo-rijat obeh zadev in skiciral ukrepe, ki bi bili potrebni, da se rešita ti zadevi, sta bila sestavljena dva odbora. V obeh odborih bodo zastopani: banska uprava, uprava obeh pokopališč, mestni gradbeni urad, mestni fizikat in mestni svet, nadalje so zastopani v odboru za ureditev vojaških grobov Združenja dobrovoljcev. koroških borcev. vojnih invalidov in evangeljske in pravoslavne cerkvene občine, v drugem odboru za prenos zemsikih ostankov zaslužnih mož pa še Glaisbena matica, Slovenska matica. Društvo slovenskih književnikov in Novinarsko udruženje. Oba odbora sta bila naprošena, da pripravita svoje predloge čimprej, da se bodo potrebni izdatki že lahko upoštevali pri sestavi proračunov za 1. 1937/38.

i univ« gre S, Kavčiča je im©g© dragocenega znanstvenega dela
Vrednost uničenega gradiva cenijo na 200.000 din
»
Domače Testi
*	Simfonijski orkester kraljeve garde go-staje v Romuniji, Iz Beograda je odpotoval
v Rumunijo simfonijski orkester kraljeve garde, ki bo 9 dni gost romunskega vojnega ministrstva in bo po želji rumun&kega vladarja priredil štiri koncerte. Prvi koncert bo v kraljevskem dvoru, drugi v največji koncertna dvorani v Bukarešti, tretji v Krajovi, četrti pa v Tamišvaru. Na programih teih koncertov eo dela naših skladateljev. Simfonijski orkester kraljeve garde tvori 100 glasbenikov, vodi pa ga višja kapelnik Dragotin Pokorni.
*	Razpisan je naknadni natečaj 6 skrajšanim rokom za 15 dni za zasedbo mest dveih sekundarijev prj bolnišnici za duševne bolezni v Toponid- Prošnje s potrebn> mi listinami je treba poslati neposredno sanitetnemu oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
*	Smučarski izleti na Komni. SPD priredi v dneh od 14.—21. februarja turni smučarski tečaj z izhodiščem v domu na Komni. Udeleženci tega tečaja bodo presmučali ves prostrani svet po Komni ter se bodo povzpeli na vse smučarske vrhove z edinstvenimi razgledi na Bohinjski kot, na Triglav, na jug pa celo do morja. Izleti se bodo vršili dnevno tako na Konjsko sedlo, na Ksen, Mohavšček, Lanševico, Kal, Hribarice ter v dolino za Tičarico. Omenjeni vrhovi in prelazi so srednje težki in pristopni vsakemu srednje izvežbane mue planincu-smučarju, vendar je pogoj za udeležbo vzdržnost in popolno obvladanje pluga tn plužnih zavor. V nadaljnji smučarski tehniki in posebni tehniki na strminah bodo tečajniki vežbali na izletih. S seboj v nahrbtnik je vzeti kože za vzpon, kapo čez ušesa, dva para rokavic, očala in rezervna jermena, čevlji po možnosti okovani. Informacije daje pisarna SPD palača Viktorija tel. 29-63 in ga. Fani Kveder, Dom na Komni. Prijave obvezne.
Teden reklamnih cen
pri K. SOSS — Mestm trg. Ne zamudite ugodne prilike
*	Gradbena zadruga železniških uradni* kov »Dom« t Ljubljani javlja, da je iz teh-n ioni h ozirov priimorana pre-ložiiti žrebanje nagrad na 1. marca t. 1. ob 18- uri v zadru« ginj pisarni v Ljubljani, Kolodvorska ulica 43.
*	Izumrla je stara hrv;i:s ii plemiška rodbina. Z grofico Ano Elito K Jankovieevo, ki je te dni umrla v st: 77 let na Dunaju, je izumrla stara Ur- a t,- a, plemiška rodbina Jankovičev, ki k usi.moviia Da-ruvar in ki je imela še v <uu ik n^ših krajih nekdaj velika po« va
*	Graditev treh ve:i^n mostov v Bosni. Odobreni so načrti za gradilo armiranega betonskega mosta na reki Bosni pri L>ui><-ju. Stro-aki so preračunani na 2,600.000 L>.n, dela pa bo prevzela neka beograjska tvrdka Z delom bodo v kratkem pričeli. Razpisan pa je ®»ii natečaj za gradbo armiranega betcm&taega mosta v Klašnicah na reki Vrbaflu in v Prijedoru na reki Sani,
*	Protest proti provizorični ureditvi zagrebškega glavnega kolodvora je vložiio združenje inženjerjev te; zahtevalo. naj se razpiše natečaj za defimitivn., ureditev kolodvora. Kakor znano, so najačravaJi zgraditi na zagrebškem glavnem kolodvoru podzemne hodnike na perone m je biLo preračunano, da bi za to in še 7,a razne druge začasne ureditve izdali okrog 5 milijonov. Inženjerji so mnenja, da bi vse začasne naprave samo zavlačevale rešitev zelo važnega problema.
*	Nočno delo v pekarnah. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije podružnica Ljubljana, nam o tej stvar' pošilja dopis, po katerem posnemamo: 2e v juniju lanskega leta je bila objavljena v »Službenih r.ovLnah« uredba o prepoved; nočnega dela v pekarnah. Uredba bi morala stopiti v veljavo najkasneje v treh meseoiih po objavi. V Sloveniji pa se to še vedno ni zgodilo, baje zaradi t«ca ne ker uredba še n,- bila objavljena v Službenem listu banske uprave. Zato pekovskj pomočniki jn vajenc-i pri nas še ne uživajo zaščite po tej uredbi. Zveza živilskih delavcev se j« obrnila na g. bana e prošnjo, da se uredba čim prej objavi in uveljavi tudi za Slovenijo.	j
*	Družb} sv. Cirila in Metoda je darovala g. Marija Tušerjeva 100 din namesto cvetja pokojni Franji Ganoni. Iskrena hvala!
*	Nov hišni red je izdalo Prvo društvo S hišnih posestnikov v Ljubljani. Dobi se v društveni pisarni v Salendrovi ulici št. 6.
"V ažno je. da si ga preskrbi vsak hišnj posestnik.
*	Nenadna smrt očeta desetih otrok. V
Škocijanu pri Turjaku je v nedeljo zvečer nenadno umrl mlinar in posestnik Franc Borštnik iz Medvedice. Bil je skrben oče svojim desetim otrokom, ki so še melolefcni, an dober gospodar. Bolehal je, odkar se je vrnil iz svetovne vojne, vendar nihče ni pri? čakoval, da so mu ure že šitete. Bil je več let odbornik bivše občine lipljenske in je užival splošen ugled med občani. Zaradi čvrste značajnoeti jn dobrega srca, pa zaradi odločne naprednosti je bil vsepovsod čislan. Tragedija očeta velike družine je tem večja, iker je moral v večnost v najlepši moški dobi. star šele 40 let- Naj mu bo ohranjen lep spomin! Z družjno, ki je hudo prizadeta, sočustvujejo vsi, ki so pokojnika poznali.
*	Ali je Bog ali ni Boga? Tako se glasi vprašanje, ki ga je nekega večera zastavil majhen trboveljski fant staremu, odsluženemu rudarju. Ne vem, je odvrnil rudar, samo to vem — in lahko mi verjameš, zakaj po teh revirjih sem garal malo manj kot 50 let — v Trbovljah ga ni. Po tem uvodu se naplete pestra vrsta fantastičnih, resda izmišljenih, a zato nič manj resnih zgodb, ki izidejo po 1. marcu pod naslovom »Bog v Trbovljah« izpod peresa L. Mrzela. Treba je pohiteti z naročilom na pisateljev naslov (Ljubljana, Gajeva ulica), ker izide knjiga, bogato ilustrirana po akad. slikarju Maksimu Sedeju, le v omejeni nakladi.
•	Zanimivo 8«dnevno potovanje po Italiji od 20. do 28. februarja v Rim. Neapelj, Vezuv, PomJPeje, Capri in Benestke. Potuje se z brzovlakom; 20. t. m- odhod ob 17.02 iz Ljubljane s prihodom ob 8.30 zjutraj v Rim- 21., 22., 23., t. m. ogled znamenitosti večnega mesta Rima. Po Rimu bo tudi krožno potovanje z avtobusom. 24- t. m. odhod ob 7.20 iz Rima s prihodom ob 10.13 v Neapelj; 34., 25., 26., t. m- ogled NeaplJa. otoka Capri, Pompejev in izlet na Vezuv. 27. t. m- odhod dz Neaplja ob 7.35 s prihodom v Benetke 18.15. — 28- t. m. ogled Benetk in zvečer ob 17.20 odhod proti Ljubljani s prihodom ob 24. Cena vožnje z vso oskrbo in vodstvom, italijanskim vizu« mom jn raznimi taksami v IH. razredu 1850 din, v II. razredu 1980 din- Ponuslute, za tako malo denarja toliko novega sveta videti je zares izredna prilika! Prijave: dizletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljub«
ljama, telefon 26-45.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah
in plisira tovarna JOS. REICH.	1
Iz Lfubljane
U_ Predavanje. Dr. Lavo čermelj bo
predaval v ponedeljek 8. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi o Rudjerju Boškoviču kot predhodniku Einsteina. Pokazal nam bo ideje genialnega Dubrovničana, profesorja je. zuitskega kolegija v Napoliju, ki se je živahno udejstvoval na vseh področjih znanosti tedanje dobe. V času, ko je v fiziki neomejeno vladala Newtonova avtoriteta, je razvijal Baškovič čisto svoje misli. Predavanje bo pod okriljem Priro-doslovnega društva ob 1501etnici Boškovi-čevega rojstva. Prav posebno opozarjamo na to naše dijaštvo. Vstopnina 2 Din, za dijake 1 Din,
u— Adamičev orkestralni večer je naslov prihodnjemu našemu koncertu, ki bo v pe« tek 12. t- m. v veliki filharmoničnj dvorani. Združen orkester orkestralnega društva Glasbene Matice, drž. konservatorija, ljub* 1 jamske rad-o postaje in Podzveze godbenikov pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca nam bo izvaja] najlepša Adamičeva dela za godalni in veliki orkester. Že danes opozarjamo na ta večer.
u— Prva velika hrvatska prireditev v Ljubljani. Hrvatsko kulturno društvo »Napre« dak« priredi v Trgovskem domu na pustni torek zvečer svojo prvo javno zabavo pod imenom »Elitni hrvatski ples v Ljubljani«. Prireditev obstoji iz dveh delov in sicer bo prvi koncertni, drugi zabavni. Od pol devete do devete ure bo igrala potpuri slovenskih in hrvatskih pesm ojačena godba >Ferry boy«. Ob 21- bo oficijelni sprejem povabljencev in pozdrav- Nato bo koncert pri ka« terem sodelujejo iz naklonjenosti same odlične moči. Ga. Zlata Gjungjenac-Cavella, primadona ljubljanske opere, ki zapoje pesmi; Baranovjč »Lelija« Gotovac »Poljubi me« in Zajčevo ariio Jelene iz opere »Zrinj« ski«. Ga. Jožica Dragaisovjčeva, operna pevka iz Zagreba, bo zapela Albinijevo »Appas« sionato« na Domjaničevo besedilo in Go-tovčevo arijo »Žuta dunja«. G- Štefan Mar« čec, tenorist ljubljanske opere, bo pel Zajčevo »Sjeeaj se mene« jn Gotovacovo »Pijem, pijem«, dalje g. Aleksander Kolacio, bar'« ton ljubljanske opere, Zlotkovj dve »Kaži meni« im »Žena muža za buču prodala«. V odmoru med nastopom poedinih pevcev bo izvajala narodne plese, ki so vzbudili velko pozornost na olimpiadi v Berlinu, gospa Mercedes Goritz«Paveličeva iz Zagreba. Po kratkem odmoru se Prične drugj del zabave po določenem pieenem redu. Vstop je dovoljen samo proti vabilu. Reklamacije se sprejemajo dnevno v društven h prostorih »Napredka« (nebotičnik VIII) aili ves teden po telefonu št. 38—75. Vstopnina je 20 Din za osebo, rodbina treh članov plača 50 Din. Dobrovolfri; prispevki so namenjeni v kulturne in humane svrhe v smislu pravil- Na« rodne noše so dobrodošle, sicer pa večerna obleka.
Ne samo ples, še kaj drugega bo
13. IL v
u— Predavanje, v društvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo pre« da-val 5. t. m. točno ob 18-15 v seminarski dvorane juridične fakulitete g. prof- Aleksander Maklecov o 'temi: Kazensko pravna veda in kriminologija. Vabljeni vsi, ki se zanima« jo-
u— Lovci! Drevi ob 20. družabni sestanek s predavanjem v restavraciji na glavnem kolodvoru.
u— Danes akademija Podmladka Jadranske straže drž. učiteljske šole in vadnice v dvorani Delavske zbornice ob 5. popoldne Ples! Buffet!
u— Narodna galerija. V nedeljo 7. t. m. bo v Narodni galeriji vodstvo po kabinetu tujih mojstrov. Začetek ob 11. dopoldne. Vodil bo g. Anton Stupica.
u— Sokolsko društvo Ljuhljana-Šiška priredi drevi ob 20 v svojem domu predavanje »Bolgarski Junak«. Predava! bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav.
u— Odbor Filozofskega društva. Na rednem občnem zboru »Filozofskega društva« v Ljubljani, k,; se ie vršil v soboto, dne 30. januarja t. 1. ob 18. ur,j v filozofskem sem!« narju, je bil nanovo izvoljen sledečj odbor; Predsednik; vseuč. prof. dr. Fr. Veber, pod« predsednk: vseuč. prof. dr. A. Ušeničnik, tajnik: prof. Lojze Potočnik, blagajnik: ga-doc. dr. A. Sodnik, arhivar: doc- dr. St. Go-gala, odborniki; prmarij dr. Fr. Derganc, vseuč. prof dr. Ev. Spektorski, prof. Fr. Gnjezda, prof. Hrovat Emil. revizorji; gimn. direktor dr. Simon Dolar, in prof. dr. M. Hribar. V smislu posebnega sklepa na občnem zboru bo Fiilozofsko društvo v tekočem letu razen običajnih predavanj prirejialo tudi šir« še debatne večere, na katerih ee bodo strokovno obravnavala važnejša filozofska vpra« šanja.
u— Otroci, vabimo vas na »otroški rin-garaja«. ki bo na pustno nedeljo ob 16. v Kazini
u— Sokolska župa Ljubljana opoaarja
Sanstvo ljubljanskih sokolskih -društev, da je uprava kina Matnoe dovolila sokolskemu članstvu znižano vstopnino k predstavi češkega filma »Maryša« in to danes k predstavi ob 16. ter k vsem predstavam jutri v soboto. Sokolska župa toplo priporoča obisk tega izredno uspelega češkega filma. Članstvo se mora pri blagajni, kjer kupi vstopnico za znižano ceno 4.50 Din za balkon, izkazati 6 potrjeno sokolsko izkaznico.
u— Drevi ob 20. nastoPi v veliki filharmo* nični dvorani Vaša Prihoda, znameniti sin češkoslovaškega naroda, eden največjih 60* dobnih violinistov. Odlična dela iz slovanske in drugih literatur so na sporedu no« cojSnjega večera. Nai navedemo samo av« torje- Dvorak Čajkovski. Bach, Mozart, Strauss, Paganini in Bazzini- Na klavirju spremlja umetnika njegov sta.ln,i spremljevalec Oto Graef. Nocoj bomo imeli v veliki filharmonični dvorani prvovrsten umetniški koncert izrednega užitka, zato najvljudneje vabimo k obilnemu posetu. Prodaja vstopn c v knjigarni Glasbene Matice. Prav tam se dobi tudi natančni spored nocojšnjega koncerta.
Maske	ples
plesni večer Sokola II
Kazina
6. 2.
a— Po devetih letih v rokah pravico.
Avstrijske oblasti so izgnale iz Avstrije 33-letnega hlapca Štefana Sokotiča iz Ma-kol. Ko so ga privedli na predstojništvo mariborske mestne policije, so ugotovili da je bila za njim leta 1928. i7xlana tiralica zaradi tatvine in hude telesne poškodb. Tedaj je bil Sokotač zaposlen pri lesnem trgovcu Ivanu Žuraju v Slovenski Bistrici. Gospodarju je kradel les. da je bil ta oškodovan za 15.000 din. Tatvina je prišla na dan in Kokotič je pobegnil. Z njim je odšel tudi neki drug Zurajev hlapec. V neki bistriški gostilni pa je Sokotič še z nožem zabodel sina nekega posestnika. Nato je bežal dalje v Avstrijo. Tam se je preživljal na vse mogoče načine- dokler ga niso sedaj izgnali. Na policiji je oba zločina priznal, nakar so ga oddali v zapore okrožnega sodišča. Njegov pajdaš, n^ki Ivan Žigart, pa je še zmerom v Avstriji.
u_ Najučinkovitejše sredstvo zoper niaf«
ka. nahod, ošpico in sploh zoper vse srčne in duševne bolezni je »bohemski večer«, ki ga pripravljajo za pustni torek pri Mikliču razbrzdani jgratvci, pevci in plesavci Narodnega gledal šoa. Po dolgem, trudapolnem razglabljanju je prirediteijstvo tudi skleni* lo, da se bo za to noro svečanost oprem lo vse sodelujoče igralstvo z dolgimi nosovi, ker smatrajo, da ta izrastek še najprav lne-je predsitavlja vlogo igralca v našem sicer bolj k ra Ikono? em kulturnem življenju. Sini« patiizerjem dolgonogega stanu bodo dolgi nosovi proti mali odškodnini v obliki državne« ga drobiža na razpolago. Razen nepregled* n h vrst zendvičev, hrenovk s kruhom ali brez kruha, najrazličnejših blagodišečih več ali manj opojnih pijač opozarjamo še na po« sebno specialiteto večera »golaž v škrnicelj-nu«. Za posebne gourinande pa bodo na raz« polago tudi fotografije ljubljencev in sicer posamezne ter v svežnjih po sio .in tisoč komadov. Postrežba bo naravnost aktualna in pereča. Vstopnice za dve leti naprej rezervi« ra podnevi m ponoči operna blagajna.
u— »Čar mesečne noči« na Taborski ma-škaradi na pustno soboto — samo to si zapomnit« in že se boste odločili, da soboto rezervirat© že takoj sedaj za Tabor. Vsi prostori bodo sijajno opremljeni in z milijoni- zvezdic ter žarom planetov jn meseca razsvetljeni vso noč. V tem kraljestvu luči bodo rajale maske »vseh oblik, barv in sestav« pa se bodo gotovo dobro počutile, ker se da na Taboru vedno zabavati kot It redko drugje. Torej v soboto prav gotovo na Tabor.
u— Sokol II. priredi na pustno soboto v kazlnski dvorani tradicionalni pustni ples, ki obeta po pestrosti in živahnosti obiilo zabave. Najavljene so številne in lepe maske, pripravljen je tudi s-pored. Igrala bo prvovrstna plesna godba. Začetek ob pol 21. uri-u— Mornarska sekcija Jadranske straže priredi na pustno soboto 6. t. m. družabni večer s plesom v prostorih restavracije »Slon« Igra kvartet »Akordeon«. Vstop je vsakomur svoboden. Vabljeni so vsi pomor-ci in prijatelji.
u— Na pustni torek pojdemo vsi v »Delavsko zbornico«, kjer priredj društvo »Tabor« družabni večer. Sodelovala bo prvovrstna godba. Pijače in jedi bodo najboljše in poceni Vstopnina samo 5 Din. Čistj dobiček .je namenjen brezposelnim. Podprite dobro stvar!
u— Tudi na pustni torek, na Kurentov god, bo na Taboru izredno veselo. Mlado in staro se bo lahko zavrtelo ob zvokiiht dveh godb. Zapomnite si v torek 9. t. m. vsi zvečer na Tabor na kurentovanje.
Iz Maribora
a— Solcolskj Maribor se bo danes priklju« čiil vrLjm mariborskim Sokolom pri sprejemu staroste Slovanske sokolske zveze iin češko« slovaškega Sokola dr. Bukevi-kega, ki prispe v Maribor danes s opoldanskim ljubljanskim brzovlakom ob 15.52 in ki nadalju« je Pot v Prago ob 16.15. Za časa poslanka brzovlaka mu pripravljata ob slovesu ie naše države mari'l>orska sokolska župa in meddruštveni odbor svečan pozdrav.
a— V nedeljo gostovanje Ančice Mitrovi« čeve. V nedeljo zvečer gostuje v tuk. Narodnem gledališču kot Lidija v operet,i »Baron Trenk« zagrebška primadona Ainčica Mitrovičeva. bivša primadona mariborske opere, ki je po odhodu iz Maribora z lepi« m: uspehi gostovala po raznih nemških ope« rah.
a— Proračunska seja mestnega sveta
bo v četrtek 11. t. m. ob 18. z dnevnim redom: poročilo predsedstva, poročilo finančnega odseka (proračun mestne občine za 1937/38, pretlakovanje ramp na državnem mostu, prošnja upraviteljev in upravite-Ijic drž. meščanskih šol za stanarino), ter poročila mestnih podjetij.
a_ Dinar dobil, tristo vzej. Nekj berač
je dobil v pisarni neke zavarovalnice na Aleksandrovi cesti dinar miloščine. Ko je berač odšel, pa je pisarni&ki šef opazil, da je z beračem vred izginilo 300 dinarjev gotovine, ki je biila na mizi. Tatinskega berača išče sedaj policija.
a— Jubilejni občni zbor Sokolskega društva Maribor-matica. Mariborski Sokoli bo imeli v sredo zvečer v Narodnem domu 29. redni letni občni zbor, ki se ga je ude-žilo članstvo v polnem številu. Društvo je stopilo včeraj v 30. leto svojega delovanja. Zbor je otvoril in vodil starosta br. Bu-reš. Iz poročil, ki so jih podali društveni funkcionarji, je razvidno, da šteje Sokol matica danes 777 članov, 198 članic in 247 dece, skupno 1222 pripadnikov. Od teh je telovadečih 623. Blagajna izkazuje 141.956 din dohodkov in 124.072 din izdatkov, medtem ko znaša vrednost inventarja 70.019 din. Gradbeni fond je narastel na 601.529 din. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava in sicer: starosta dr. Fornazarič, I podst. Zemljič Ivan, II podst. Prelog Ferdo. Načelništvo bo naknadno določeno po predlogu br. Mačusa, načelnica Makuc Stana, I. podnačelnica Hinterlehner Marjana, II podnač. Vičič Tončka, tajnik Lu-Lunaček Adolf, nam. Brozovič, blagajnik Erhatič Leon, H. blag. Bohak Ivo, pro-svetar prof Trobej, arhivar Kramar Dragan, zapisnikarica in knjižničarka Lukma-nova, gospodar Vari Valentin, matrikar Ostrožnik Slavka, lutkovni odsek ref. Ipa-vec, narodnoobrambni ref. Zajec, zdravnik dr. Pavlič, soc. ref. Bratoš, mladinski ref. prof Gruntar, gradbeni odsek Lenard Rado, prireditveni odsek Bureš Metod.
a— Zbor meščanskošolskih nastavnikov. Te dni je zboroval v. magdalenski meščanski šoli mariborski pododbor Udruže-nja meščanskih šol, ki obsega področje 10 meščanskih šol. Uvodno besedo je spregovoril predsednik J. Korošec, ki je na krat- ' ko orisal potrebe in želje organiziranih članov in ki je poročal, da bo v novem budžetnem letu omogočeno nastavnikom meščanskih šol napredovanje v IV polo-žajno skupino. Potem je poročal nastavnik g. A. Žerjav o seji glavnega odbora udru-ženja v Beogradu, ki se je udeležil kot mariborski delegat. V svojem poročilu je omenjal različne aktualne probleme, ki se tičejo razvoja meščanskih šol, stanovske organizacije ter njenega dela v preteklosti in sedanjosti. Sledil je razgovor o projektu pravil prosvetne zbornice. Po lepo uspelem zborovanju so si zborovalci ogledali vzorno urejene prostote, kabinete in učilnice v novi magdalenski meščanski šoli.	^
a— Novo Izvoljena uprava mariborske gasilske čete. Na občnem zboru mariborske gasilske čete, ki je bil precej buren in na katerem je prišlo med drugim tudi do demonstrativnega eksodusa nekaterih članov, se je po dolgotrajnem iskanju novega predsednika, dosedanji predsednik g. ravnatelj Pogačnik ni hotel več prevzeti predsedniške funkcije, izvolila nova uprava: dr. Alfonz VVankmiiller, predsednik, Anton Benedičič, poveljnik, Ivan Keklec, podpoveljnik, Branko Volčič, tajnik, Franc Volčič, tajnik, Franc Rataj, blagajnik, Josip černy, orodjar, dr. Velker, šefzdrav-nik, Boštjan Wigele načelnik prosvetnega odseka. Hercmanski, Jar.žek, Kranjc, Zupanek, oddelni vodje. V nadzorni odbor sc bili izvoljeni: ir. Sekula, dr. Kreu-ciger, Kriger, dr. Lut>^an in Hsndl. Občni zbor so pozdravili kapetan Joksimo-movič kot zastopnik mestnega poveljnika generala Milenkoviča, msgr. Umek kot škofov zastopnik, policijski šef dr. Trste-njak, prof. dr. Dolar v imenu Narodne odbrane in Maistrovih borcev, Vahtar kot zastopnik obrtništva ter g. Kessler za mariborsko gasilsko župo.
a— Izpuščeni- Včeraj je bilo \7 moške kazniln ce izpuščenih 12 kaznjencev, ki so jih odpremili v domovinske občine. Med njuni so tudi trije morilci, od kater h je bil eden svojčas obsojen na smrt na vesala.
a— Vlomilci ne mirujejo. V noč. na sredo so še neugotovljeni zliikovoi vdrl; v pisarno študentke občinske uprave, navrlalj blagaj« no in nato izginili. Na mesto vloma je prispela uradna komisija, prav tako dakt Joskop Grobin, ki je izvrši] Posnetke prstnih odtisov. V akcijo je stopil prvokrat policijski pes »Diko« od košaške oroaraiške postaje. Tudj so v noč; na sredo vlomili v delavnico krojaškega mojstra Lešnika v Taborski ulici, pa so bili prepodcni. Prav tako neuspel«
K I NO
E3EF5HF3I
Najlepši češki glasbeni in pevski film nagrajen s prvo nagrado češkoslovaške republike:
M A B ¥ S A
Jlrina Stepničkova, Jaroslav Vojta, Vladimir Borsky najboljši umetniki praškega narodnega gledališča. Danes samo ena predstava ob 16. uri, večerni predstavi vsled koncerta odpadeta.
■^HHHg™
Premiera Vesela muzikalna igra v režiji Geze v. Bolwaryja.
»UGRABLJEN JE«
Gustav Froelich in Marieluise Claudius. Zanimiva in napeta vsebina, polna konfliktov in zdravega humorja, muzike in plesa.
P™wtshzi3
Monumentalen film iz dobe bleščečega sijaja carske Rusije:
»PETROGRAJSKI SLAVČEK«
Marija Cebotarj in Svetislav Petrovič Film poln razkošja, glasbe in lepe pesmi
navdušuje ljubljansko občinstvo.

no se je končal tretji vlom v mesar:jo g- De* tička v Jezdarskj ulici, kjer so odnesli še neznani storilci iz miznice 27 d^n in 8 šilingov gotovine.
h Celja
e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 8. t. m. ob 20. univ. prof. g. Aleksander Maklecov iz Ljubljane o zločinu in njegovih vzrokih. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno.
c— Napadi in nesreče. V ponedeljek je bil 251etni, v Straži pri Rogatcu zaposleni rudar št. Barič iz Sklenovca pri Humu ob Sotli povabljen na koline k posestniku Mirku Gluhaku v Sklenovcu. Ko se je okrog dveh ponoči odpravil proti domu, ga je pred hišo pričakal brezposelni delavec Avgust G. iz iste vasi in ga z nožem zabodel v desno stran prsi. Na svečnico je posestnikov sin Jakob K. iz Bovš pri Škofji vasi napadel 271etnega Ferdinanda Zdolška iz Marije Dobja pri Dram-ljah ter ga z drogom težko poškodoval po glavi in levici. Ko je prišel 651etni, v Senovo pri Rajhenburgu pristojni Ferdinand Seničar, rudar brez posla in stalnega bL vališia, v ponedeljek zvečer k neki hiši pri Sv. Lenartu nad Laškim prosit za prenočišče, f<o ga neznani moški napadli. Eden je udaril Seničarja s kolom po glavi in ga močno poškodoval. Ivan Kralj z Zg. Ložnice pri Žalcu je pregledoval na svečnico v stanovanju 241etne šivilje Eme čepinove samokres, ki ee mu je sprožil in "je krogla zadela čepinovo v desno nogo. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Kino "Tnion. Danes ob 16.30, 18.30 in 20.30 velefilm »Vaška učiteljica« s Hansom Soehnkerjem in dve predigri
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »IGRA LJUBEZNI« z Gustav Frohlichom. Matineja ob 14. uri »KONTUŠEVKA« (Gospa Polenska).
Iz fkranjs
r— Mik] - maškarada je naslov letošnji Sokolovi predpustni zabavj, ki bo na pustno soboto zvečer v vseh prostorih Narodnega doma. Vabimo vse- posebno še Ribice, Miki je in njihovo drobno družini co ter jk>1 jubno, dostojno, maskirano spremstvo. Najlepše maske in njihove skupine prejmejo nagrade. Pričetek ob 20. urj. Igral ix> orkester kranjske godbe.
Smučarske tekme gorenj skih Sokolov
v Mojstrani
Jesenice, 3, februarja
V soboto in v nedeljo so se vršile v Mojstrani smučarske tekme sokolske župe Kranj, katerih se je udeležilo v vseh panogah 228 tekmovalcev in tekmovalk.
Snežne prilike so bile v soboto zelo neugodne, v nedeljo pa precej boljše. Nesreč ni bilo, vsi tekmovalci so bili pred nastopom zdravniško pregledani.
Tek članov I. in II. razreda na 18 km. Proga je vodila proti Kranjski gori in nazaj nad vasjo Dovje v Mojstrano. Nastopno mesto in cilj pred hotelom »Triglav« v Mojstrani. Prijavilo se je 50 tekmovalcev, nastopilo 38, na cilj dospelo 30 od teh dva člana iz ljubljanske župe kot gosta.
I.	Rabič Miha Mojstrana v času 1.08.00,
II.	černe Ivan Gorje 1.09.25, HI. Petrič Anton Rateče 1.09.55, 4. Košir Friderik Kranjska gora 1.13.23, 5. Čebašek Jože Mojstrana 1.14.31, 6. Prešern Franc Radovljica 1.17.05.
Tek članov III. razreda na 10 km. Nastopilo 11. na cilj dospelo 7 tekmovalcev. I. Magister Stane Kranj 0.55.39, n. Sku-mavec Ivan Mojstrana 0.56.39, III. Srakar Drago Kranj 1.05.34, 4. Bolka Janez Preddvor 1.09.05, 5. Tome Vlado Kranj 1.10.25, 6. Preželj Ciril Žirovnica 1.12.45.
Člani: smuški liki: Nastopilo 37 tekmovalcev, na cilj prispelo 29. I. Bohinc Ivan Jesenice 1.42, II. Levstik Lojze Jesenice 1.45, m. Zwischenberger Adolf Jesenice 1.47, 4. Šporn Zdravko Javornik 1.52, 5. Kodrič Viktor Kranj 1.53, 6. Košir Friderik Kr. gora 1.55.
Člani: Skoki za sestavljeno tekmo in prosti skoki: Nastopilo 5 tekmovalcev. I. Čebašek Jože, Mojstrana 385.6 točk, II. Zupan Ivan Jesenice 371.5, III. Selan Jože Kranj 319.4.
Prosti skoki: Nastopilo 11 tekmovalcev. I. Zupan Ivan Jesenice 216.1 točk, n. Zupan Jože Jesenice 177.7, m. Kozjek ^inko Jesenice 160.4 točke.
članice: Tek na 6 km. Nastopilo 5 tekmovalk. I. Ažman Zdenka Kranj 35.20, IL Ažman Marjana Kranj 41.30, III. Dobra-vec Stana Radovljica 44.37.
Članice: smuški liki; Nastopile 4 tekmovalke, na cilj prispele 2. I. Ažman Zdenka Kranj 1.37.4, II. Ažman Marjana Kranj 4.35.
Moški naraščaj; Tek na 3 km z zaprekami, sneg slab, 18 zaprek, proga zelo težka. Nastopilo 50 tekmovalcev, na cilj prispelo 48. I. Kapus Jože Bled 22.30, n. Jemc Ciril Bled 22.51, in. Kokalj Slavko Bled 23.29.
Moški naraščaj: smuški lild. Nastopilo 38 tekmovalcev, na cilj prispelo 36. 1. Tri-lar Igor Radovljica 1.11.3, H. Kokalj Slavko Bled 1.16.6, III. Ropret Ivan Jesenice
I.18.3.
Moški naraščaj: skoki. Nastopilo 15 tekmovalcev. L Mežik Janko Rateče 222.8 točk, II. Bukovnik Leon Jesenice 214.5, 3. Kavalar Vinko Kranj 206.9.
ženski naraščaj. Tek na 4 km. Nastopilo 11, na cilj dospelo 10 tekmovalk. I. Blaškovič Sabina Mojstrana 31.26, II. Po-har Vida Jesenice 31.56. III. Kokalj Majda Bled 32.07.
Smuški liki: I. Pohar Vida Jesenice 2.47,
II.	Pogačar Slavica Radovljica 2.56.7, I1L Pernuš Poldka Bled 3.2.6.
Tekme so pokazale, da se v edinicah sokolske župe Kranj smotrno goje skoraj vse smučarske panoge in da imajo edinice osobito med moškim in ženskim naraščajem dobre tekmovalce, ki nas bodo v do-glednem času častno zastopale na tekmah doma in v tujini.
Ob 16. uri se je vršil v vseh prostorih hotela Triglav sestanek vseh tekmovalcev. V nabito polnih prostorih je imel župni starešina brat Jaka špicar krasen govor, v katerem je bodril sokolsko mladino k vztrajnemu delu.
V soboto
6 februar; a • o« 20. uri
y Trgovskem domu
Ul.
rnžabni uečer
kluba primorskih
akademikov
»JUTRO« St. 30	.	S	,	Petefc 5. U. 1937.
(i P O R T
Nekaj zanimivosti iz Badena
Naša table-teniška reprezentanca za svetovno prvenstvo je vendar kompletna
Dozdaj gre še vse dobro.
Baden, 2. februarja
Naša teble-teniška reprezentanca za svetovno prvenstvo je potovala na svoj cilj ugodno. Ekipo sestavljajo, edina zastopnica nežnega spola, prvakinja Alacker iz Su-botice in igralci »šiška«, Heksner, Sene-kovič, »Milanov«, Stein in Herškovič. Dva med slednjimi iz Ljubljane igrata inco-gnito in torej ni točna nedavna notica v tej rubriki, da sta že spet v Ljubljani. Organizacija tega svetovnega turnirja je odlična, stanovanje in preskrba prav tako ne zaostajata- Presenetilo nas je vprašanje avstrijskih tekmovalcev, zakaj ni med nami Weissbacherja, ki da je brez dvoma najjačji zastopnik iz Jugoslavije in spada sploh med najboljše na svetu. Torej je le krivica, da ga niso določili v reprezentanco, če je celo po tuji sodbi kot prvi spadal V njo. Mimo vseh črnih točk!
Za prvega nasprotnika smo dobili Avstrijo, lanskega svetovnega prvaka, ki je povrh tega postavila nasproti nam še najmočnejše igralce. Podrobne rezultate izgubljenega srečanja s 3:5, smo že objavili. Najlepša partija med tema nasprotnikoma je bila med »Šiško« in Liebsterjem, kjer se je »šiška« pokazal v stilu, kakršen je vreden državnega prvaka in v katerem je pogazil velikega nasprotnika s krasno defenzivno igro in odločil set z 21 : 7 zase. Srečanje z Avstrijo bi se bilo z malo sreče lahko končalo popolnoma drugače. V primeri z lanskim rezultatom (1:5) in boljšo avstrijsko postavo vsekakor lep uspeh.
Srečanje z Rumunijo je potekalo zelo dramatično. »Milanov« je izgubil proti Sa-piri, »šiška« pa proti Erosu. Slika se je temeljito spremenila s Heksnerjevim nastopom, ki je odpravil najboljšega Rumuna Panetha z 21 : 11 in 21 : 11. Potem se je še »šiška« lotil Sapire in tudi zmagal z 21 : 18 in 21 : 16. »Milanov« je izgubil proti Panethu, toda Heksner je zopet izenačil razliko z zmago na Erosom. Za njim je prišel »šiška«, ki je priboril Jugoslaviji spet točko in srečanje sta slednjič zaključila Heksner in Sapira z zmago našega; tako je bil rezultat nad drugimi najboljšimi table-tenisti na svetu 5 : 3 v našo korist.
Potem smo dobili proti sebi Američane, s katerimi smo izgubili 1 : 5. V igri z njimi smo najbolj trpeli zaradi njihovih nemogočih servisov, proti katerim prihajajo že dolgo protesti z vseh stiani. Takšno igranje ne spada več na svetovne turnirje.
Ta svoj poraz pa smo pozneje popravili z enako zmago nad Litvo (5:1). Igra ni potekla tako gladko kot bi se lahko sodilo
se
a
po rezultatu, toda naša zmaga je bila zaslužena. Proti Litvancem smo izvojevali že drugo pomembno 'zmago in smo sedaj polni dobre volje, ker upamo, da bomo dosegli za naše razmere častno sedmo mesto za Madžari, Avstrijci, Američani, Cehi in morda še Francozi ali Angleži.
Danes smo dobili laskavo ponudbo za morebitno gostovanje v Nemčiji, kar bi prav radi sprejeli, če bodo le računi v redu!
Baden, 3. februarja
V torek popoldne smo igrali proti Cehom, proti katerim smo, kakor znano, izgubili z 0 : 5. Rezultat je sicer nekoliko previsok, toda ena točka ali dve nam tudi ne bi pomagali do zmage. Po prvih dveh izgubljenih partijah »šiške« in Heks-nerja je popustila forma še ostalih naših reprezentantov, tako da ee ni dala rešiti niti točka. Tolažimo se pač s tem, da se tudi lanskemu svetovnemu prvaku Avstriji z istimi nasprotniki ki v enaki postavi ni godilo bolje.
Zvečer smo zabeležili spet krasno zmago nad Francozi s 5 : 2. Najboljši mož nagega moštva je bil spet Heksner, ki je na tem turnirju res nenadikriljiiv. Igra zelo zbrano, popolnoma mirno in ne podcenjuje nobenega nasprotnika. Heksner je najlepši primer borbenosti, discipliniranosti in vztrajnosti na tako težkem tekmovanju kot je sedanje. Premagal je oba najboljša Francoza Dobuillea in Hagenauerja. Od preostalih treh točk pa je priboril »šiška« dve z zmagami nad Guerinom in Haganauerjem, »Milanov« pa zadnjo v partiji z Guerinom. S to zmago so se nam zelo zboljšali izgledi za bodoče in zdaj že računamo na precej ugoden plasman.
Dopoldne smo imeli za nasprotnika belgijsko moštvo, ki je trenutno na zadnjem mestu in smo zato poslali v boj slabšo postavo Heksner — »šiška« — Stein. Prva dva sta najprej gladko opravila z nasprotnikoma, Lejeune pa je delal »šiški« nekoliko preglavic, toda zmaga nam je bila zasigurama že od vsega začetka, »šiška« je dobil proti Stafu, izgubil pa proti Le-jeuneu.
Od preostalih partij nas čakajo še težka srečanja z Madžari, Angleži in Poljaki, igra proti Nemcem pa bo brez dvoma naša. (Med tem se je to srečanje že končalo s 5 : 0 za Jugoslavijo).
Reprezentanca se počuti odlično in je navdušena nad krasnimi igrami, ki jih lahko vidi na tem turnirju in brezhibno organizacijo. Slabo pa vplivata na razpoloženje vreme in podnebje, ki nam nista baš naklonjena, tako da dva naša igralca nista najbolj zdrava. Todo optimisti smo pa do zadnjega!	S. S.
Aiuncneu, 3. tebruarja
Sedem dni nepretrgoma se je vrtil lepi zimsko športni film v Ga—pa. Sedem dni so se dan za dnem vrstili napeti trenutki pri tekmovanjih na letošnjem I. mednarodnem športnem tednu. Od napetih slik v smuku in slalonu, kjer so nastopili tudi naši, so se pozneje vrstile tekme v hokeju, bobu, skokih itd. Uspeh prireditev je popoln, dasi je mnogo udeležencev zadnji trenutek odpovedalo sodelovanje. Ta športni talen, ki naj bi obnavljal spomin na Lansko olimpiado, bo gotovo tudi v bodoče zbiral v Garmisohu dober del najboljših evropskih tekmovalcev.
V	tem kratkem pregledu naj omenimo samo glavne dogodke, ki so se pretekli teden odigravali v Ga—pa. V otvoritvenem smuku je zmagal Nemec Womdle, od Jugoslovenov pa so se plasirali Heim na 29., Znidar na 53. ter Katnik na 62. in 63. mesto. Med damami je dosegla Cran. zova prvo, Erika Heim pa 12 mesto. S tem se je plasiral za slalom samo Hubert Heim, kjer je drugi dan dosegel 26. mesto, prvi pa je bil v alpski kombinaciji spet Worndle med moškimi in Cranzova med ženskami. S to točko so naši tekmovalci opravili svoj delež in odpotovali v Baosko Bistrico.
Ves teden so bile nato v večernih urah hokejske tekme na krasnem olimpijskem lednem stadionu. Nastopalo je pet moštev, med katerimi so nemška moštva zasedla 1., 3. in 4. mesto, 2. pa Budimpešta in zadnje Stockholm.
Kdor še veruje v pravljične noči, ta jih je lahko očbudoval v Garmischu, če je gledal nočne tekme na mali olimpijski skakalnici. Smučarji so v drznih skokih prihajali v zrak, vsi osvetljeni, nato pa izginili v noč in se hip nato spet prikazali na svetlem. Med drugimi sta nastopala tudi Bogner iu Sorensen.
V	vseh ostalih panogah je bila udeležba precej slaba, kar ni čuda, ker so mnoga tuja moštva odpotovala na druge tekme, ki so bile baš takrat na več krajih Evrope. Višek vseh tekem je bil seveda zadnji dan v nedeljo, ko je prišlo občudovat Birgerja Ruuda in druge znane ska-kače do 20.000 gledalcev. Na mali skakalnici je dosegel največ točk Norvežan Sigurd Roen (444.8) in si s tem zaslužil Hitlerjevo darilo. Na veliki skakalnici pa je bil razumljivo junak dneva Birger Ruud, ki je skočil 77 in 82 m in dobil oceno 231.5 točk ter nagrado nemškega notranjega ministra. Njegov najnevarnejši tekmec, komaj 181etni Avstrijec Bradi, je skočil 78 m.
Recimo še enkrat, da je imel ta mednarodni športni teden lep moralen uspeh, za materielnega pa je vsekakor vprašanje. Sicer pa to tudi ni bil njegov namen.
Mr. Zd.
be tudi vse ostale potrebne informacije.
Železniški popust za obiskovalce smučarskega izleta v Sarajevu. Prometno ministrstvo je odobrilo za udeležence smu-čanJkega izleta v Sarajevu naslednji popust: a) za aktivne smučarje, za one torej, ki bodo v Sarajevu nastopili pri športnih prireditvah ali pa v slavnostnem sporedu s smučkami in v smučarskem ore:.u, 75«/». — Potrdila o udeležbi v smučarskem sprevodu se bodo dajala pred formiranjem povorke proti plačilu 5 Din, b) za ostale obiskovalce 50u/o- Vse informacije glede nabave vozovnic, rezerviranja sob itd. dobite v biljetarnicah »Putni-ka« >v Ljubljani, Celju, Mariboru in na Jesenicah.
Važno za izletnike v Sarajevo!
Rezerviranje sob za smučarski zlet v Sarajevu. Jutri je zadnji dan, ko se lahko rezervirajo sobe za smučarski izlet v Sarajevu. Rezerviranje se lahko izvede v vsaki biljetarnici »Pufcnika« v Ljubljani, Gajeva uliva 3 ali v hotelu Metropol, na Jesenicah, v Celju in Mariboru, kjer se do.
V nekaj vrstah
Kakor vse kaže, bo najbrž že v kratkem spet nova izredna skupščina JLAS, ki je že nad leto dni v krizi. Nova savezna upra-' va namreč ni hotela sklicati na zautevo opozicijskih klubov izredne skupščine. Opozicija se je zoper ta sklep pritožila pri zagrebški policiji in pri savski banški upravi, kjer ni imela uspeha, nato pa je šla s ponovno pritožbo na upravno sodišče, ki je razveljavilo obe prejšnji odločbi. Tako bo sedaj nova uprava morala sklicati izredno skupščino, da se na njej spet izbere nov odbor. To bo že tretja izredna skupščina v kratki dobi, kar najbolj kaže, kako se naša lahko atletika vse preveč udej-stvuje za zeleno mizo namesto na zelenem polju.
Na svečnlco je bilo, kakor vsako leto, v Londonu svečano žrebanje za tekmovanje za Davisov pokal 1. 1937. V evropskem pasu se je za to tekmovanje vsega prijavilo 20 držav. 2reb je določil naslednji vrstni red: Italija, Monako, Nemčija, Avstrija, Švedska, Grčija, Belgija, Madžarska, Švica, Irska, Južna Amerika, Holand-ska, Kitajska, Novi Zeland, Jugoslavija, Rumunija, Poljska, Češkoslovaška, Francija in Norveška. Prvih šest in zadnjih pet držav je v prvem kolu prostih, tako da bomo Jugosloveni nastopili šele v dru-dem kolu, in sicer doma proti Rumunom. V ameriškem pasu igrata v prvem kolu Amerika in Japonska ter Mehika in Avstralija.
Na svečnico so bile odigrane še naslednje partije v svetovnem table-teniškem turnirju v Badenu: Poljska : Francija 5:2, Nemčija : Egipt 5:3, Anglija : Belgija 5:1, CSR : Jugoslavija 5:0, (Podrobno: Vana-Marinko 21 :14, 21 :18, Hamr-Senekovič 21 :17, 21 :19, Slar : Heksner 18 : 21, 21 : 12, 21 :19, Hamr-Marinko 17 : 21, 21 :15, 21 : 14, Vana-Heksner 21 :17, 21 :18), Avstrija : Litva 5:1, Madžarska : Poljska 5 : 3, Amerika : Egipt 5:0, Anglija : Nemčija 5:0, Amerika : Belgija 5:0, Poljska : Egipt 5:0, Francija : Rumunija 5:3.
Za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki se v petek začne v Pragi, sta se prijavila tudi Turna in dr. .Schwab, člana ljubljanske Ilirije, ki se že v Pragi pripravljata za težak nastop.
Na svečnico so imeli v Ptuju smučarsko tekmo za prvenstvo Ptuja s prav lepo konkurenco in ob velikem zanimanju občinstva. Tekmovalo se je v treh katego.
rijah, ki stcer med dmnaird, Joatorji fct
seniorji, Dam je startalo 17 (na 6 km) in je bila med njimi prva Milka Turk (SK Ptuj) ▼ času 32:21.4. Med juniorji, ki jih je startalo na 8 km 13, je bil najboljši Vili Blamke (FS Ptuj) v času 28:45. Se-niorjev je bilo za 13 km progo na startu 8, na cilj pa jih je prispelo 6. Vrstni red tamkaj je bil naslednji: 1. Herič Josip (2eleaničar, Maribor) 32:36, 2. Versel Er-nest (SK Ptuj) 40:54.3, 3. Sinčič Albin (ISSK Maribor) 43:54.3.
Na turnirju v Badenu so bile v teku srede odigrane še naslednje partije: Poljska : Nemčija 5 : 1, Amerika : Anglija 5 : 0, Madjarska : Jugoslavija 5 : 0 (Bar-na : Heksner 21 : 12, 21 : 11, Lovaszy : Belak 19 : 21, 21 : 9, 21 : 19, Sos : šiška 21 : 14, 10 :21, 21 :13, Lovas?y : Heksner 21 : 9, 21 : 14, Barna ; šiška 21 : 13,
21 * 14), Ceflcoriovaika t LHw 5*1. Potjrica : Belgija 6 : 1, Rumunija : Egipt 5 : 1, Francija : Belgija 5 : 2, Jugoslavija : Anglija 5 : 1 (Šiška : Haydou 19 : 21, 21 : 14, 21 : 17, Mallar : Milanov 21 : 17, 15 : 21, 21 : 16, Heksner : Hyde 21 : 13, 21 : 17, Šiška : MiUar 21 : 18, 21 : 19, Heksner : Haydt» 21 : 16, 12 : 21, 21 : 13, Milanov : Hyde 21 : 18, 21 : 7.
J. A. S. O. Drevi ob 18. odborov« seja
na univerzi, soba št. 69. Udeležba sa tek. movalce nujna zaradi drž. prvenstva. Odborniki naj pridejo sigurno. Odbor.
SK. Ljubljana: Drevi ob 20. važna seja upravnega in reprezentančnega odbora v posebni sobi restavracije Slona.
SK Svoboda. Drevi ob 19. članski šesta, nek, nato obvezna odborova seja. Važno zaradi občnega zbora. Bdi sigurno.
Gospodarstvo
Novo nemško delniško pravo
V	Nemčiji so te dni dobil inov zakon o delniških družbah, ki je zaradi svojih da-kkosežnjh reform vzbudil pozornost tudi v drugilh državah v Nemčji sami pa mnogo kritike četudi ne javne. Prizadevanje za reformo deLmišikega prava gre v Nemčiji že deset let. Novj zakon postavlja vse nemško delniško pravo na docela novo podlago, to pa v skladu z načeli. ki jih uveljavlja sedanji narodno socialistični režim. Predvsem uvaja novi zakon tud- v delniškem pravu vodifeljsk; princip, s čemer se znat.no omejujejo pravice nadzorstvenega sveta, Ae bolj pa pravioe delničarjev, vodstvo podjetja pa se prepušča ravnateljstvu.
V	bodoče se bo v Nemčiji oblika delniških družb uporabljala samo tam, kjer je treba i zvest; naloge večjega obsega. Zato se minimalna delniška glavnica zvišuje od sedanjih 50.000 na 500.000 mark (7 milijonov Din), nominalna vrednost posamezne delnjce pa ne sme bdtj manjša kakor 1000 mark (7000 Din). Le v izjemnih primerih bodo dovoljene izjeme. Za obstoječe delniške družbe določa zakon, da morajo zvišati glavnico na najmanj 100 000 mark. sicer morajo do konca leta 1040 likvidirati. Delnice z večjimi števili glasov so prepovedane. Da se prepreči ustvarjanje koncer-nov. ohstoječih rz posameznih družb v medsebojni odvisnosti, določa zakon, da izgu-gubijo na občnem zboru vladajoče družbe volilno pravico delnice, k; so v rokah odvisne družbe. V bodoče odvisna družba ne srne vpisati delnic vladajoče družbe.
Organi delniške družbe ostanejo kakor doslej: občni zlx>r. ravnateljstvo in nadzorstven;. svet (v Nemčiji ne poznajo ločitve 1 upravnega in nadzorstvenega sveta), vendar zakon, kakor rečeno, hudo omejuje pravice občnega zbora in nadzorstvenega sveta. Vodstvo podjetja leži v rokah ravnateljstva odnosno ravnatelja, ki vodi podjetje z lastno odgovornostjo v interesu druž be kakor tudi v splošnem interesu države in naroda. Ravnateljstvo je nasproti nadzorstvenemu svetu neodvisno ;n ni vezano na ravodjla nadzorstvenega sveta. Odškodninsko pa j« ravnateljstvo odffovorno tako delničarjem kakor tudj upnikom.
Ravnateljstvo «1 lahko izvoli predsednika. ki potem v primeru nesoglasja med člani ravnateljstva lalhko odloča tudj proti volj; ostalih članov ravnateljstva. S pravili teh določb ni mosroče spremeniti. Ravnateljstvo tudi predstavlja družbo na zunaj.
Nadzorstveni svet iona pravicx) postaviti ravnateljstvo aH sra pa odstaviti, nima. pa pravice vodit,- poslov. Ravnateljstvo se la-IMko postav, za dobo do največ pet let, potem se lahko isto ravnateljstvo znova po-
Nadalfnfi dotok zlata in deviz pri Narodni banki
Dotok zlata in deviz y januarju 103 milijone Din.
Poslednji izkaz Narodne banke od 31. januarja zaznamuje nov dotok zlata in deviz v višini preko 20 milijonov Din na-siproti 27 milijonom v tretji četrtini januarja, 39 milijonom v drugi četrtini januarja in 17 milijonom v prvi četrtini januarja. Skupaj je znašal v teku meseca dot°k zlata in deviz 103 milijone, kar je izredno velik znesek v kratki d®bi enega meseca.
Zlata podlaga se je v zadnji četrtini januarja le nebistveno dvignila za 0.2 na 1631.6 milijona Din; zato pa so se povečale devize izven podlage za 20.0 na 650.2 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru £e je zaradi ultima zmanj šala za 21.2 na 357.3 milijona Din, tako da je bilo ob koncu januarja v obtoku za 843 milijonov kovanih novcev nasfpro-ti 888 milijonom pred enim letom in 948 milijonom pred dvema letoma. Posojila so se v zadnji četrtini januarja zmanjšala za 9.5 milijona Din, Ln sicer oakontna posojila za 4.6 na 1443.5 milijona Din, lambardna pa za 4.9 na 247.6 miljona Din.
Zaradi ultima se je obtok bankovcev povečal za 151.8 na 5292.5 milijona Din in je bil pri tem naš obtok bankovcev za 445 milijonov večji nego pred enim letom in za 1004 milijonov večji nego pred dvema letoma. Vzporedno z povečanjem obtoka £0 se zmanjšale obveznosti na pokaz za 92.5 na 1895.4 milijona Din (privatne žirovne naložbe so se skrčile za 189.9 na 875.4 milijona Din, medtem ko so se obveznosti na pokaz po raznih računih povečale za 93.0 na S58.7 milijona Din.
Vrednost zlate podlage je znašala 31. januarja skupaj s oficiehio premijo 2056.6 milijona Din, kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz pa je znašalo 29.16"/» (prejšnji teden 29.40%).
Zbirka predpisov o davku na poslovni promet
V začetku julija t. L bo izšla knjiga pod naslovom »Davek na poslovni promet«, ki jo je priredil kot peto svoje delo g. Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p. V knjigi bodo zbrani o prečiščenem besedilu: 1. zakon o davku na poslovni promet in pravilnik k temu zakonu; 2. zakon o skupnem davku na poslovni promet, oba zakona z vsemi izprememba-mi in dopolnitvami; 3. vse k zakonu o skupnem davku izdane uredbe s tarifo v sedaj veljavni obliki; 4. uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka z vsemi lzpre-membami in dopolnitvami s seznamom luksuznih predmetov v sedaj veljavnem
stavi. Prejemki članov ravnateljstva, morajo bjti v skladu s stanjem podjetja jn če se stanje poslabša. Be morajo tudi prejemki članov ravnateljstva znižati. Udeležba članov ravnateljstva na dobičku mora biti prav tako v primernem razmerju z izdatki, družbe za dobrobit nameščenstva in delavstva iin z izdatki za obče koristne namene- Ce ni takega razmerja, lahko državni pravdni« s tožbo izsili znižanje udelefibe članov ravnateljstva na dobičku. Zakon tudi poostru-je dolžnosti ravnateljstva v primeru preža-dolžitve Ravnateljstvo mora napraviti prijavo. če se jzkaže izguba v višini polovice glavnice.	. .	.. . '
Nadzorstven,- 6vet sme uneta pri majhnin družbah do treh milijonov mark glavnice le sedem članov, pri večjih družbah do 12 članov in pri družbah, k, imajo preko 20 milijonov mark glavnice, do 20 članov. Nihče n« more imeti več nego 20 meeit v nadzorstvenih svetih. Glede udeležbe na dobičku veljajo ista načela kakor pri ravnateljstvu. Člani ravnateljstva morajo biti imenoma navedeni na pisemskih papirjih vsake delniške družbe, prav tako predsednik nadzorstvenega sveta. Člani ravnateljstva in nadzorstvenega sveta so odgovorni za svoje potovanje in se lahko pritegnejo k plačilu odškodnine, če so oškodovali podjetje.
Občni zbor se sestaja vsako leto. toda le da odobri razrešnioo ravnateljstvu in nadzorstvenemu svetu. Vsak delničar ima l&to pravico zahtevati pojasnila o obsegu tega pojasnila pa odloča ravnateljstvo. Bjlan-00 sestavlja z odobritvijo nadzorstvenega sveta le ravnateljstvo. Občni zbor ne odobrava bilance, razen če to smatrata za potrebno ravnateljstvo in nadzorstven; svet. Pač pa sklepa cubčn; zbor o razdelitvi dobička, Pri tem pa sme razdeliti le one zneske, ki jilb v ta namen izkaže bilanca in ne sme nič spreminjati glede dotacaj za rezerve. kj jih določ; ravnateljstvo.	_ -v Zakon vsebuje tudi možnost pristne likvidacije delniške družbe brez vsakršne odškodnine. kadar se spravlja v nevarnost javni interes. Važne so določbe glede preizkušnje bilanoe. Bilance morajo preizkusiti neodvisni bilančni prefzkuševalcj in bilanca brez takega potrdila bilančnega preizkuševalca ni vel javna, v
Po vesteh, ki prihajajo h Nemčije, je ta zakon izzval pri prizadetih delniških družbah precejšnje presenečenjf> jn tudj kritiko, ki pa ne more v javnost. Nezadovoljstvo ve kače zlasti pri samite delničarjih, ki v bodoče ne bodo imeli skoro nikakah pravic več Gotovo pa vsebuje nov] zakon tudi številne korstne določbe, zlasti glede obvezne preizkušnje bilanc po angleškem vzorca.
besedilu; 5. komentar k posameznim določilom zakonov in uredb, obsegajoč vse normativne razpise ministrstva za finance v popolnem prevodu in ostala strokovna pojasnila.
Posamezni predmeti našega gospodarstva bodo našteti v abecednem kazalu, uvrščeni pa tudi v zadevne tarifne Številke skupnega davka. Temu blagovnemu kazalu bo dodano tudi abecedno kazalo o splošnih predpisih zakonov uredb in normativnih razpisov ministrstva za finance. V tej knjigi bo prvič pri Slovencih zbrana in pregledno urejena ogromna snov, ki je sedaj razstresena s svojimi neštetimi iz-premembami v vseh letnikih prejšnjega »Uradnega lista« izza leta 1922 oziroma sedanjega »Službenega lista«, kakor tudi v raznih letnikih »Finansijskega zbornika« in drugod ter bo izpopolnjena s stvarnim strokovnim komentarjem.
Predpisi o poslovnem davku, ki posega izmed vseh davčnih oblik nagloblje v poslovanje vsakega gospodarstvenika, tako proizvajalca, kakor tudi trgovca in potrošnika, so, čeprav je ta davek tako splošnega značaja, vendarle malo znani poslovnim krogom, da si skoraj noben gospodarstvenik ni svest, kdaj in kje preneha njegova poslovno-davčna dolžnost in kje se pričenja njegova pravica. Vse te nedoetat-ke in trajne dvome v poslovnem življenju bo mogla odpraviti ta knjiga, ki je prav gotovo vsestransko zaželjena.
Cena knjigi, ki bo obsegala okoli 600 strani, bo 240 Din, v prednaročbi do 31. m. 1937 pa samo din 200.—
Gospodarske vesti
= Podaljšanje roka za vložitev prijav za pridobnino. Finančni minister je včeraj iz* dal odlok, da se redni rok za predloijtev davčnih prijav za pridobnino za leto 1937. podaljša do vštetega 15. februarja t- I. O tem odloku finančnega ministra so takoj do* bile brzojavno obvestilo vse finančne direkcije.
= Podaljšanje roka za prodajo čekovnih mark. Narodna banka kraljevine Jugoslavije je na predstavko Zbornice za TOI v Ljubljani obvestila, da se skrajni rok, v katerem se morejo realizirati na domačih borzah klirinški čeki na nemške marke, podaljša na SO dni od dneva izdaje čeka.
= Trboveljska premogokopna družba proučuje premogovna ležišča v zlatarskem srezu. Iz Varaždina poročajo, da so pričeli strokovnjaki Trboveljske premogokopn-? družbe v zlatarskem srezu proučevati teren zaradi ugotovitve premogovnih ležšč. S posebnimi pripravami vrtajo v globino do 400 metrov. Vrtanja bodo nadaljevali v sosednjih erez»h Nov; Marof. Ivanič in Ludbreg.
— Pridobivanje mineralnega olfa v At* striji. Z Dunaja poročajo o velikih uspehih pri pridobivanja mineralnega olja v bližini
Zjstemdarfa. Vrtanje za olje na teraožnjem terenu je pokazalo presenetljive uSPehe in sedaj pridobivajo že dnevno okrog 32 vagonov mineralnega olja, ki je posebno sposobno za pridobivanje mazalnega olja.
«= Dobave: Splošni oddelek direkcije dr-žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe za dobavo 10.000 kg kalci-nirane sode do 11. t. m. za dobavo azbestnih ln grafitiranih azbestnih vrvic, gradbeni oddelek iste direkcije pa do 12. t. m. za prevoz raznega materijala in odvoz smeti in pepela. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo 500 m črne pločevine in do 18. t. m. za dobavo jeklene verige. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo pla-ščev iz gumiranega platna in čevljev iz gume. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo telefoneko-telegrafskega materijala. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 18. t m. ponudbe za dobavo motornega čolna. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo večje množine železne pocinkane pločevine.
Borze
4. februarja
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti trgovali po 238, dočim je bilo za avstrijske šilinge povpraševanje po 8.00. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.00. v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.75; klirinške nakaznice na lire pa so se nudile po 2.40. Nemški klirinški čeki 90 se nekoliko popravili in je bilo v Ljubljani povpraševanje po 12.55, v Beogradu je bil promet po 12.4659, v Zagrebu pa po 12.50, odnosno za konec februarja po 2.57, za 15. marc po 12.46 in za konec marca po 12.5150.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala 384.50 — 385 (v Beogradu po 383 — 383.75), pri nadaljnji čvrsti tendenci je prišlo do prometa v 7% Blairo-vem posojilu po 79.25 (v Beogradu po 79.25) rn v 8°/» Blairovem posojilu po 89.25 m 89.50 (v Beogradu po 88.75). Delnice Trboveljske so se znova okrepile in so bile zaključene po 250. Zaključki so bili še v delnicah Šečerane Osijek po 185, v delnicah Osiječke ljevaonice po 177.50 in 182.50 ter v delnicah Gutmamna po 40.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2385.91 — 2400.50, Berlin 1751.03 — 1764.90, Bruselj 734.45 — 739.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.06 — 215.12, Newyork 4324.75 — 4361.07, Pariz 202.99 — 204, Praga 152.04 — 153.14. Trst 228.44 — 23L53.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.3675, London 21.4050. Newyork 437.1250 Bruselj 73.70, Milan 23, Amsterdam 239.3750, Berlin 175.90, Dunaj 78.50, Stockholm 110.35, Oslo 107.55, Kobenhavn 95.55, Praga 15.36, Varšava 82.60, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 384.50 — 385, 4°/» agrarne 51.75 — 52.50, 6°/« begluške 71 den.. 6% dalm. agrarne 68.75 — 69.50, 7•/• stabiliz. 85.25 bi., 7% Blair 79.12 — 79.50, 8°/o Blair 89.25 — 89.50; delnice: PAB 195 den.. Trboveljska 250 — 252.50, Sečerana Osijek 186 — 190, Gut-mann 40 — 50, Osiječka ljevaonica 175 — 185.
Beograd. Vojna Skoda 383.50 — 384 (383
—	383.75), 6®/» begluške 71 — 71.50 (71.25 — 71.50), 7*/o invest. 87 den. (87 — 87.25), 7*/o stabiliz. 85 — 85.50, 7% Drž. hip. banka 93.50 — 95, 7V. Blair 78.75 — 79.25 (79.25). 8°/» Blair 88.25 — 89 (88.75), Narodna banka 7220 — 7400, PAB 197 — 197.50 (196.50
—	198).
Blagovna tržišča
SITO
-f Chlcago. 4. februarja. Začertni tečaji; pšenica: za mai 132.25, za julij 115. za september 112; koru-za za sept 106.25.
+ Wjnnipeg. 4- februarja- Začetni tečaji: pšenica; za maj 126, za julij 122.25, za okt 111.75. *
-f Novosadska blagovna borza (V t m.). Tendenca nadalje slaba. Pšenica (78 kg): baška, sremska 154 — 156; slavonska 155 _ 157; banatska 151 — 155; baška potaska 160 — 162. Oves: baški sremski slav. 117.50
—	120-Rž* baška 132 — 134. Koruza; baška in sremska 75 — 77; banatska 74 — 75; sremska sušena, par. Indija 85 — 87 Moka: baška in banatska »Og< in >Ogg« 237.50 — 247.50; »2« 217.50 — 227-50; >5< 197.50 — 207.50; >6« 177.50 _ 187.50; »7« .150 — 160; >8< 105 — 110- Otrobi; baški, banatski 89 — 91. Fižol; baški bela brez vreče 225 235.
+ Bndlmpeštanska terminska borza (4. t
m.) Tendenca stajna Koruza,- za maj 13-81 do 13-83.
BOMBA2
-f Liverpool, 3. februraja. Tendenca mir* na. Zaključni tečaji: za marc. 7.03 (7.06), z<a julij 6.97 (699). za dec- 6.52 (6.53). "-}- New York, 3. februarja. Tendenca stal* na Zaključni tečaji: za februar 12.69 (12.64). za julij 12-43 (12.39).
Pred Holstijevim odhodom v Moskvo
Helsinki, 4. februarja, b. Sovjetski posla* nik je obvestil finskega zunanjega ministra dr. Holstija da ga sovjetski komisar za zuna« nje zadeve Lilvinov pričakuje v Mo&kvi v ponedeljek dne 8 t, m- To sporočilo je sovjetski poslanik napravil v zvezi z želi o iinskega zunanjega ministra, da obišče sovjetskega zunanjega ministra še v tem mesecu.
Daranyi zanika priprave za koalicijsko vlado
Budimpešta, 4- februarja, b. V zvezi z odstopom notranjega, ministra Kozme je podal ministrski predsednik Darany listu Magyar* orszag« nekaj izjav o novem političnem položaju. Poudaril je predvsem, da se za nove* ga titularja tega ministrstva še ni odločil in bo zato Posle notranjega ministra prehodno vodil sam. Sam bo še nadalje obdržal tudi poljedelsko ministrstvo. Končno je DaranF odločno demantiral govorice, da se pripravlja na Madžarskem koalicijska vlada- Te govorice razširja oni del vladne stranke, kj se v njej ne počutj dobro.
»JUTRO« št. 39
6
Ectefc 5. n, m
Novo oralo
Eotacijski snežni plug, ki čisti švicarske ceste z brzino 20 km na uro
Nova teorija o postanku
sveta
Spremljevalec našega sonca — Drama v vesoljnosti
Sonce je imelo nekoč spremljevalca, s katerim se je vrtelo okrog skupnega ered.šča težnosti. Neka tretja zvezda je šla tik mimo sonca Ln njegovega spremljevalca ter povzročila na površ;mi zadnjega ogromna gibanja. Velikanski kosi žareče, plinaste mase so 6e odtrgali od njega v vesoljnoet. Mimo* idoča zvezda se je spremljevalcu tako pri* bližala, da je pretrgala nevidno zvezo, ki ga je držala v skupnosti s soncem in ga potegnila s seboj. Toda kos; njegove plinaste materije, ki so se prej odtrgala, so ostali v težnostnem področju sonca, čeprav je njih materna zvezda izginila neznano kam v daljave vesoljnosti. Iz njih so nastali počasi planeta, ki jih danee poznamo, meseci, repa* tiče in meteori.
To je na kratko nova domneva o nasfcan« ku zemlje in ostalega sončnega sistema, ki jo je ravnatelj Harvardskega vseučilišča prof. dr. Hariow Shapley označil za najvažnejši dogodek v astronomskem področju zadnjih let- Teorijo pa je postavil pred leti sloviti ameriški zvezdos.lovec dr. Henrv Noriš Russell. Čez nekaj časa jo je sam zavrgel, ker je menil, da bi b;ilo preveč ugo«
Ženska, ki se ne stara
V Lodzu so časnikarji odkrili žensko, ki šteje že 65 let. pa jih ne kaže več nego 20-letno dekle. To je Marija Zagorska, žena nekega občinskega uradnika, ki jo sedaj preiskuje komisija zdravnikov.
Zdravniki so soglasno ugotovili, da ni na njej opaziti nobenih znakov starosti. V čem je skrivnost njene »večne« mladosti, pa ne vedo povedati. Sicer ni bila nikoli bolna in tudi kave ter tobaka ni nikoli uživala, toda samo to gotovo ne bo vzrok.
Praznoverje med f zamorci
V Detroitu se je oglasila na policiji neka zamorka in prosila skrajno prestrašena, naj bi oblasti njo in njeno ISletno hčerko zaščitile pred možem, ki jo je hotel »žrtvovati Alahu«.
Zamorec je bil pripravil velik kotel vrele vode, v kateri je hotel skuhati obe ženski. Seveda so ga takoj aretirali. Gre za nov primer tako zvanega »vodoizma«. Ver-ka ločina »vodojcev« je zaslovela posebno 1. 1932., ko je izvršila celo vrsto umorov iz verskega fanatizma. Policija je te. daj s svojim odločnim nastopom izzvala velike nemire med nazadnjaškim zamorskim prebivaltsvom. Grozotna sekta je bila osnovala med drugim tudi »islamsko vseučilišče«, ki so ga oblasti tedaj zaprle.
Smrt zaradi boksarskega udarca
Boksar Toni Marino se je nedavno meril z nasprotnikom Babyjem Quintanom in je ob tisti priliki dobil takšen udarec s "pestjo po glavi, da je zaradi tega v bolnišnici umrl.
vorov proti njej. Toda nazadnje jo je dr. R. A. Lyttleton spet oživil, in sicer zato, ker je našel celo vrsto novih razlogov, ki bi jo mogli potrjevati. Sicer pa sta bila prva po« četndka te teorije ameriška zvezdoelovca Chamberiin 'n Moul.ton, pozneje sta jo še bolj razširila Angleža Jeffrey in Jeans. V zadnjih letih se je nabralo precej matematjč nih razlogov proti njej. Glavni ugovor je bil ta, da se pretežni del mase v sončnem sistemu osredotočil je na sonce samo, in sicer predstavlja to 99 odstotkov vse mase svojega sestava, pri čemer pa imajo planeti več razmerne teže in vrtilne energije. Po novi teoriji pa ni težko določiti izvor planetnih tež. Planet; so svojo težo dobili pač od prvotnega spremljevalca našega sonca. Dr. Shapley pravi, da pomeni ta teorija velik korak naprej, čeprav še n; popolnoma zadovoljive raziage o nastanku sončnega sistema-
Razdalje se zbližujejo
Pred kratkim smo poročali, da je ameriški letalec Howard Hughes na poleta če* ameriško celino dosegel povprečno hitrost 534 km na uro. Ameriški listi sedaj računajo: če bi letala splošno vozila s tolikšno brzino, kar bo pač v kratkem mogoče, tedaj bi rabilo potniško letalo iz Londona v Rim 2 in četrt ure, iz Londona v Berlin 1 in tričetrt ure, iz Londona v Le Bourget komaj 43 minut. V zadnjem primeru bi prevoz potnikov z avtomobili do letaflšča in od letališča v mestu trajal dlje nego polet sam.
Milijonar jeva hči-* čelistova žena
V Ameriki je zbudilo splošno pozornost dejstvo, da se je ruski oelist Gregor Pjati-gorski oženil pred mesecem dni z Jacqueli-no Rothsc.hildovo. hčerjo barona Edvarda Rofthscliirlda. šefa francoske linije Rothschni-dove rodbine.
iPoroko so prikrivali mesec dni. Pjatigor-ski je znan čelist in je v zadnjih letih v Ameriki nad 400 koncertnih nastopov. Zdaj se vrača s svojo ženo iz Zedinjenih držav v Pariz. .Pjatigorski je zamolčal ameriškim reporter jem v katerem mestu se je dal poročiti povedal je samo, da po%na svojo sicdanjo ženo že mnogo let. Potovanje v Evropo smatra umetnik za oddih, čeprav bo bivanje v starem svetu izrabil tudi za javne koncerte in nastopil še aprila na Dunaju.
Smučarka in štor
Mlada Gradčanka Helena K. je v družbi nekega prijatelja napravila smučarski izlet preko Golice na Koroško. Pri lepem dnevu jo je pri tako zvanj ^Petrovi planini« zadela huda nesreča. V polnem smuku se je zapeljala protj nekemu drevesu, kjer jo je odbilo in zagnalo s hrbtom proti drevesnemu štoru, ki je molel iz snega- Poleg poškodbe na hrbten eti je dobila tudi težke notranje po škodbe- Nje spremljevalec jo ie z velikim naporom prenesel v dolino, odkoder so jo prepeljali v Gradec. Zdravniki dvomijo, da bo ostala živa.
Kupuj domače blago!
Tudi on se smuča
3ET
Mussolini s svojim najmlajšim sinom Romanom na abruškem terenu v Terminilin
Hazbojnika z letalom
Drznost ameriških banditov, ki sta na svoji poti sejala
smrt
V nekem mestu v Koloradu sta dva zakrinkana razbojnika vdrla v neko banko in prisilila lastnika in njegovega sina z orožjem v roki, da sta jima izročila 2000 dolarjev gotovini. Nato sta oba moža ustre lila in odbrzela z avtom, ki ju je čakal na cesti. Policija ju je začela takoj zasledovati, toda razbojnika sta streljala na zasledujoči avtomobil in usmrtila dva njegova vozalča, tako da ju policijska patrulja ni mogla prijeti. Strel iz policijskega avtomobila pa jima je preluknjal bencinski
Razdejanje Missourija na ameriškem Zapadu
|e gotan ofcoHco Kennetta « vodami
tanik, taiko da je bencin iztekel in se je njiju vozilo ustavilo.
Tedaj sta razbojnika izstopila, vdrla v bližnje zasebno letališče, ubila s streli nekega mehanika in lastnika letališča, se polastila dirkalnega eno k ravnika in nadaljevala svoj beg v zraku. 500 policistov in mnogo prostovoljcev ju je zasledovalo z osmimi letali in mnogimi avtomobili. Morilca sta se dvignila do višine 6000 m, kjer sta zasledovalcem za oblakom izginila izpred oči. Kmalu pote sta pristala v bližini malega mesta I>aytona v državi Kentucky. IPoi^tala sta nekega zdravnika, kjer si je dal starejši med njima obvezati rano na rami. Preden sta os ta vila hišo, sta ustrelila še zdravnika in njegovo ženo. Trupli so odkrili nekoliko ur pozneje. Odtlej ni za razbojnikoma nobenega sledu.
V Flintu (Michigan) imajo stavko avtomobilskih delavcev, ki so zasedli tvomice družbe General Motors. Položaj je zelo napet. Delavci se nočejo umakniti iz objektov in odklanjajo tudi vsako hrano. Oblasti so mobilizirale proti stavkujočim gardo s stroj-nicami — Na sliki: Delavci čita jo proglas pred Buickovo tvornico
„Mrtev" naboj se je razpočil
Velika nesreča pri gradnji nove strategične ceste
V	bližini Veszprema ob Blatnem jezeru na Madžarskem gradijo sedaj odsek znane stra« tegične ceste, ki bi naj vezala Budimpešto j, Gradcem iin ki bi se z že obstoječimi velikimi avstrijskimi cestam; preko Koroške na daljevala v Italijo. V okolici Blatnega jeze« ra in sicer ob zadnjih pomolih Bakoniijskega lesa je ozemlje zelo skalovito in ga morajo razstreljevatj.
V	soboto zvečer, tik pred koncem dela. bi morali razstreliti večje število skal Nekoliko nabojev je eksplodiralo Po pravilih, eden, zadnji, pa je odpovedal- Delovodji Frane Kar lik jn Aleksander Nagy sta zato naročila
nekaiterjm delavcem, naj bi naboj pod njn« nim vodstvom odkopali. Delo ie ^lo nekaj časa v redu, nenadno pa je moral kaikšen delavec s težkim železnim lomilom zadeti v naboj, kajti nastal je siilovit tresk, ki je napravil strašno razdejanje. Karliku je zagnalo neko lomilo skozi telo, da je bil v tre* nutku mrtev. Zračni pritisk je strašno zimrs cvaril tudi Nagvja i;n smrtno nevarno Poškodoval tri delavce, petnajst drugih delavce*? pa je bilo lažje poškodovan h. Eksplozi ja je bila tako silovita, da je svoje žrtve zagnala petnajst metrov daleč in prevrnila delavsk? barake ki so bile v bližjni.
Zvijača zaljubljene žene
Po poroki ločitev, potem pa ponovna poroka...
Pred nedavnim je prišla v Pariz mlada, mična angleška artistka in se tam zaljubila preko ušes v znanega kiparja. Zdelo se je, da ji je sreča naklonjena in že po kratkem času sta se oba poročila. Toda ta sreča ni trajala dolgo. Kiparju je postalo zakonsko življenje kmalu nadležno in je izposloval ločitev, »ženska, ki se neprestano vrti okrog mene, me moti v ustvarjanju«, je izjavil pred sodnikom.
Mlada žena pa moža, katerega je ljubila, ni mogla pozabiti, če bi mogla samo enkrat govoriti z njim med štirimi očmi,
Lindbergh v Rimu
Kakor smo poročali, je pristal letalec Charles Ldndbergh te dni v Italiji, in sicer najprej v Piši, nato pa na aerodromu Lit-toria pri Rimu. V Littoriju so se zbrali številni reporterji, ki so upali, da se jim bo dal Lindbergh intervjuvati ali vsaj fotografirati. Toda letalec jim je že ob pristanku zmešal račune. Z aparatom ni pristal po običaju, marveč je še ekrat obkroža letališče, potem se je ustavil na nekem samotnejšem mestu, skočil iz aeroplana ter stekel naravnost k predstavnikom Zedinjenih držav, ki so ga čakali ta sprejeli Ko so spravili letalo v lopo, se Je odpeljal z avtomobilom naravnost proti Rimu.
Bitka med cigani
V Szikszn na Madžarskem sta te spapadM
dve ciganski tolpi kar sredi ceste- Cigani so bili oboroženi b sekirami in bodali in bo se tako obdelovali, da je bilo na bojišču, ko je prispela tja žandarmerija. dvanajst budo ranjenih in en mrtev. Mnogim ciganskim bojevnikom so nasprotniki v borbi odgriznili ušesa m nosove.
Tat zimskih sukenj
Bt»dimpeStans(ka policija je prijela 52-letnega Ajvrela Ledererja, ki je v raaiih deželah Evrope presedel že 20 let v je-čatot. Pred dvema mesecema so ga izpustili iz neke avstrijske kaanilnice, kjer je sedel šest let. V trti dveh mesecih se je v Budimpešti Midejstvovalc kot amikajvt zimskih sukenj. Priznal je, da jih je v tem kratkem času odnesel in spravil v denar nič manj nego 140.
Nista zadela pravega
žaloigra med maščevalnimi kmeti v Rumuniji
V romunski vasi Batarcl ob češkoslovaški meji se je pripetil dramatično-tragičen dogodek, ki spominja malo na Mascagni-jevo »Cavallerio rusticano«.
Brata Teodor in Vasilij Rafan sta sumila, da ima neki Sarca intimne odnošaje z njiju ženama, pa sta se hotela nad njim maščevati. Zadnjo nedeljo sta ves dan pila, zvečer sta se vračala z ženama domov, pa sta jima rekla, naj malo počakata. Stopila sta proti posestvu kmeta Tome, pri katerem je Sarca stanoval.
Pri vratih sta poklicala svojega domnevnega tekmeca na ves glas, naj se prikaže in z njima spopade. Iz hiše pa je stopil Toma sam. Komaj so se odprla vrata, sta se Rafana vrgla z noži nanj in ga ubila
Kupujte le domače izdelke!
P E R10 N
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije, — Kupami o g«|
z enajstimi udarcL dele nato sta prižgala vžigalico in ugotovila, da sta se bila maščevala nad nepravim. Besna nad svojo nerodnostjo sta sedaj sklenila, da se znese ta nad ženama. Toda ti sta slutili nesrečo in sta pred njima pobegnili. Ena je le dobila sunek z nožem v hrbet. K sreči so se med tem drugi kmetje vmešali v stvar in pobesnela brata razorožili. Sedaj sta v zaporu.
LjudoSer v Keniji
Iz Nairobija poročajo o nenavadnem primeru kanibalizma, ki se je primeril v bližini glavnega mesta britske kolonije Kenije- Neki domačin je zaklal otroka, ga skuhal in pojedel. Sodišče ga je obsodilo na smrt.
Zračna policija v Franciji
Na pobudo policijskega ravnatelja v Parizu, bodo v Francijo osnovali poseben zbor zračne Policije- Ta oddelek bo imel nalogo na« stopiti v primerih, ko bodo pri zasledova« nju zločincev običajna prometna sredstva (av to in vlak) prepočasna ter bo trebA storilce
bi se vse poravnalo, si je mislila. Toda njeni poskusi, da bi prišla do kiparja, so bili zaman. Kadarkoli se je pojavila pred njegovim stanovanjem, je našla vrata zaklenjena. Končno je slučajno zvedela, da se namerava nje bivši mož preseliti v drugo stanovanje.
Tedaj je najprvo pozvedela. katera tvrdka mu bo prepeljala opravo v novo stanovanje. Nato je enega izmed nosačev z dobro napitnino pregovorila, da jo je skril v neko omaro in jo vtihotapil tako v stanovanje. Pariški listi sedaj poročajo, da je zvijača zaljubljene žene uspela v polni meri. Posrečilo se ji je, da je svojega bivšega moža prepričala, da ni imel prav, ko se je dal od nje ločiti. V kratkem se baje znova poročita.
Niso je aretirali
V zvezi t zadnjimi dogodki v Moskvi so se razširile vesti, da je aretirana tudi Leninova vdova, ga» Krupskaja. Uradna vest i* Moskve pravi, da se to ni zgodilo
ANEKDOTA
Klqpstock je prišel r Kodanju nekoč na Obisk k grafu Bermstorffu, ki je bil njegov zaščitnik. V čakalnici je našel starejšega častnika, s katerim se je zapletel v pogovor. Na koncu sta se tudi predstavila.
»Vi ste Klopetock ?« se je začudil častnik, »tisti, ki je napisal »Mesijo«?
»Tako je«, je odvrnil Klopstock.
»Neiverjetno«, je pristavil častnik, vendar govorite čisto pametno —«
»Saj
VSAK DAN ENA
Prvak pri konjskih dirkah, ki je med Skokom čez oviro ujel ribico...
Semainef
Kulturni pregled
Zbrani spisi Ivana Cankarja
Z dvajsetim zvezkom, ki je izšel po božiču je bila zaključena izdaja Zbranih spisov Ivana Cankarja. To dejstvo je dogodek v naši Literaturi kakor jih imamo le malo v kroniki njenega sodobnega življenja. Kritične izdaje slovenskih pisateljev so sploh ponos našega književnega trga. Jurčič, Tav« čatr. Podi i m baraki v izdaji Tiskovne zadruge so s svojimi uvodi in komentarji ter z vzor* no redakcijo tekstov prekosili vse izdaje, kar smo jih imeli dotihmal v naši književnosti in postali vzor nadaljnjim izdajam. Literarna šola dr. Ivana Prijatelja je tudi v tem pogledu uzorala prj nas globoko brazdo tn določa smer vsemu mlademu rodu lis teramih teoretikov in zgodovinarjev.,
Tudi Zbranj spisi Ivana Cankarja so ure« jeni po tej metodi. Nalogo, zbrati, kronološko uvrstiti jn kr.tiono izdati vse delo pred-stavitelja slovenske proze 19. stoletja, si je zastavi] dr- Izidor Cankar pisateljev sorod« nik in eden najožjih poznavalcev njegovega dela. V njegovi redakciji, ki je spričo ured« nkove visoke literarne in umetnostne kulture že v naprej zajamčila kritično višino, e izšlo devetnajst zvezkov, samo 20. je ob urednikov; odsotnosti v inozemstvu uredil kritik France Koblar.
Izdaja Cankarjevih Zbranih spisov (prj No vi založbi) je odplačilo moralnega dolga, ki ga je imel narod do pisatelja, kakor je Cankar. Pisatelja, ki združuje v svojem delu prizadevanje slovenske literature v začetku novega stoletja, da bi premagala provjneiali« :zem in se povzpela na višino evropske eodob Dosti, ne da bi se zato odrekla 6vojemu narodnemu in ljudskemu duhu, narobe: da l»i ga v modernih formah še stopnjevala. Izdaja Cankarjevega dela v ureditvi, kakršno smo jmeli doslej samo prj naših klasikih, je očiten znak, kako se nam je revolucionarno jn nerazumevano Cankarjevo delo že od« maknilo, izgubilo svoje osti in se uvrstilo med dela, ki uživajo vso čast na knjižnih policah literarno izobraženih, z narodom zvezanih Slovencev. Čeprav še živi cerkveni -dostojanstvenik, ki je bil dal eežgatj prvo >zdajo Cankarjeve »Erotike«, je nje neokrnjeni tekst svobodno izšel prj katoliški za-iožbi. Taki poiavi niso znač ln; samo za raz« voj literarne kulture in okusa na Slovenskem, marveč označujejo tudi temeljito spremembo odnosov do Cankarja in njegovega dela. Ta sprememba stališč se ni izvršila ■samo v ideološkh taborih, marveč tudi v širših čitataljskih vrstah- Cankar je imel in še ima več čitateljev ko nekoč; čitateljev, ki razumevajo njegovo delo. To velja zlasti ca nekatere spise, k; so postali šrajm čis ateljskim vrstam bližji, kakor so bili prej izobraženstvu. V tein pogledu so šele povojni literarni pojavi odprl; Cankarju Pot v narod. Nekatere ideie, k; so stoprav sedaj dobile širše občinstvo, so Cankarjevo delo ^aktualizirale in osvežile- Naša povojna generacija je preveč izkušena in preveč usmer jena po svetovnih razgledih in strujah, da b, se ne sramovala filistrstva, ki je Prevladova lo med našim izobraženstvom pred vojno, !<o ;e bil apoteka,- Ilomais iz Flaubertovega roman« »Madame Bovarv« tip dobršnega de« la naš?, zlasti podeželske inteligence. Zaradi tega je prav mladi rod z največjim veseljem pozdravil zvezke Cankarjevih zbranih spi-<sov, ki so pričeli pred enajstimi leti prihajati na naš knjižni trg- Kajti Cankarjevo delo je naš največji upor zoper filstrsvo, provin« tializem in okostenelo rodoljubie.
Dandanes se je prvotna vnema za Cankar-
Revtfa ,.Misel in delo"
S pravkar lzišjim piv,m zvezkom je kulturna in socalna revija »Misel jn delo i nas stopila tretj. (eink. Otvarja ga uvodnik »Sa-mospoznanje«, ki zgoščeno obravnava 6e« danji položaj Slovencev in opozarja zlasti na njegove Psihološke posledice, ki ee zaostrujejo v ekstremna občutja. »Nacio« naLna neuravnovešenost našega izobražen-slva m verska predanost preprostega ljud« stva imata svoje vire v istih osnovmih lastnostih«, pravi uvodničar, namreč v majhnosti in slaben položaju našega naroda. >V kri* tičmh časih se pokaže, kako sta škodljivi pravemu narodnemu uveljavljanju..- Notranji bojii med pretirava joči m srcem 'n omaiovažujoč un razumom so nam že često prizadejali mnogo škode ... Misli tega član« ka so tako tehtne, da bi bile vredne široke diskusije. Kajti vzlic vsemu prevladovanju gospodarskih, tehničnih, polit.čnlh in socialnih dejstev je psihološki moment izredno važen soustvarjalec naše obče usode in bi ga bilo treba čim bolj upoštevati.
Posebno pomemben prispevek novega zvezka »Misli in dela« je daljša razprava prof. dr. Alojza Zalokarja »Osnove zdrav* stvene politike«. Znani strokovnjak, kj je že 1- 1918. v svojem spisu »O ljudskem zdravju« nakazal naloge in probleme socialne medicine v novi državi, obravnava v svoji razpravi celoten kompleks zdravstvo« ne politke v Jugoslaviji z vsemi njenimi ideološkimi boji in praktični m; eksperimenti, 7 dolgotrajnim sporom med preventivno jn kurativno medeno, z izkušnjami glede etatizacije in avtonomnih načel v zdravstve« nj politiki. Pi&ec ne prikriva ne uspehov ne očitnih neuspehov dosedanjega prizadevanja in izraža željo, da bj se vse biološke in socialne snierj v našem zdravstvu podredile jugoslov- nacionalni medicini in nje pogla« vilnemu smotru: skrbi za napredovanje prebivalstva po številu, za zdravo potomstvo in za njegov nadaljnji pravilni razvoj.
Dr. Miran Kenk je prispeval članek »Vpliv stroškov na razvoj konjunkture«, kj obrav« nava narodno gospodarski problem, kako ozdravitj današnje gospodarstvo z uravnali jem poteika konjunkture.
Anton Lajovic je zastopan 6 člankom »Pravo, sodobnost in kasacija«, ki je izšel ob istem času tudi v zagrebški »Nov; Evropi«, članek je sipisan s kulturno in pravno filozofskega vidika, razglablja vlogo jn obseg tradicije v našem sodstvu in posledice, k: izvirajo iz konservativnega etatističnega gledanja na državo- v čemer prihaja juris-dikcija navzkriž z demokratičn m zreliščem m njegovimi konsekvenoami. Pisec se za« vzema za načelo, da dobi sodstvo vedno v skladu s sodobnimi ideali in sojenje vrhov« nih sodišč naj bo pravično v tem duhu.
V Obzorniku se Inko spominja šestdeset-letnjce zaslužnega naconalnega borca in znanstvenika dr. Nike Županiča dr. Branko Vrčon je prispeval zunanjepolitično razglab« Ijane »Španija. Sredozemlje. Balkan«, ki v njem iz sedanjega političnega valovanja pregledno izloča bistvene smeri razvoja in najvažnejše dogodke. Notranjepolitična pre-
ja že nekoliko ohladila. Popolnoma naravno je, da prehaja v stopnjo krilfconejšega pre« šojam ja.. Šele sedaj se je približala doba, ko bo Cankar kot najizrazitejši slovenski pisatelj prvega četrstoletja našega veka postal predmet proučevanja in ko ee bodo ob njegovem delu 6rečavale in ločevale generacije.
Cankarjeva osebnost in delo v vseh svo* jih razvojnih stopnjah zastavljata množico problemov, ki so obenem tudi problemi njegovega časa in slovenstva v razdobju od kon« ca 19. stoletja do prevrata. Šele sedaj, ko imamo v kritični izdaji njegovo celotno de« lo, se bo mogla literarna kritika in publicistika pogosteje vračati k problematiki Cankarja. Kajti tu ne gre samo za njegov lite« rarni pomen, marveč za ves odnos povojnega rodu nasproti predvojnemu, za dokončnp razčiščevanje naših narodnih, svetovno nazorskih in socialnih konfliktov, ki se nujno odražajo v delu našega najpomembnejšega pripovednika te dobe.
Doba novega kritičnega odnosa nasproti Cankarju toda kritičnega v objektivnejšem in pravičnejšem smislu kakor je bila kritika njegovih posameznih knjig v prvih izdajah
_bo nujno prinesla revizijo dosedanjih sodb
Marsikje bo njegovo delo znižano, marsikje povišano v presplošno odmerjeni višini. Ta« ki spoprijemi s Cankarjem bodo ne le literarno. marveč sploh kulturno koristni, eaj bodo pokazali resnično življenjsko vsebino njegovega dela in odprli razne nove poglede. Lahko je govoriti, da je Cankar veliki izpovedovalec slovenskega narodnega duha, toda sporno je še, v čem je ta veličina jn kaj je slovenski narodni duh? Vee te odno< se bo treba šele določiti-
Dr. Izidor Cankar je v svojih uvodih prikazal Cankarja genetično v njegovem razvo« ju, v rasti njegove osebnosti v spoprijemih njegovega duha z raznimi vplivi, ki jim je kaj rad podlegal in ki eo dali njegovemu duhu dokaj različno idejno vsebino. Nesporno so ti uvodi, kj se Jim je v zadnjem zvezku lepo pridružil uvod prof. Koblaria, največji in idejno najpomembnejši donesek k Cankarjev; osebni in idejni biografiji, vendar so ostala nekatera temeljna vprašanja še sporna tako predvsem Cankarjev odnos nasproti ka« toličanstvu ki je pisca uvodov ves čas živo zanimal. Glede Cankarjeve osebnosti je morda časovna razdalja še vedno premajhna, da bi dobili povsem objektiven pogled. Obja« va njegove korespondence bo nedvomno marsikaj osvetlila — ne le iz njegovega življenja, marveč tudi iz njegove dobe, za katero je zbral urednik v opombah obilo gradiva
Po zaključeni izdaji Cankarjevih zbranih spisov smemo torej pričakovati kriičnejših prispevkov k cankariani, kakor smo jih bi« li vajeni v prvih 15 letih po pisateljevi smrti. Taka študija bo po vsej verjetnost; že nekaj časa napovedovani spi6 B. Voduška, ki ga je pisec pravkar obljubil za konec mar ca. Ne bi pa bilo želeli, da bi Cankarjeva obsežna pesn ška njiva postala samo jzletišče literarnih geometrov in botanikov, ki bj tu siskalj za posebnimi predmet; svoje stroke. Želeli bi, da bi tudj bila literarna božja pot vseh naših ljudi, ki iščejo v pesniških delih lepote in višje življenjske resničnosti, etičnih izpodbud in čuvstvenih resnic — velikih resnic srca. Naj bi na tej njivi odkril; še mnogo cvetov, kj so nam bili doslej neznani in zaprti v svoj sladki sen in naj bi iz pra« hu teh cvetov še mnoge čebele pripravljale tiet; ctuhovni med resnice in lepote, kj smo ga lačni še bolj kakor v Cankarjevi dobi.
—o.
b življenja na deieli
HRASTNIK. Nameščenstvo rudnika prtre* di v soboto 6. t m. ob 20. uri v dvorani Sokolskega doma svoj L ples rudniških nameščencev pod geslom »Indijska noč«, katerega dobiček je namenjen za kuhinjo ubogih šol« ski h otrok. Z® prireditev ee vrle velike pri« prave in bo dvorana bajno dekorirana in razsvetljena. Na prireditvi bodo prikazane razne atrakcije in prijetna iznenadenja. V dvorani bo igral polnoštevilni jazz«orkester Steklarne, v kavarni poje znanj humorist naše radijske postaje g. Jožek Pengov, za zabavo pa bo še posebno poskrbel imenitni jazz«kvarteta Društva rudniških nameščencev iz Trbovelj. Vstopnina 10 Din- Vstop na prireditev imajo le vabljenj in "90 te dni bila razposlana vabila. Ako bj kdo bif pomotoma izpuščen, naj reklamira vabdio pri g. Miru Kavšku.
POLJCAKB. Odlikovan je Ml e srebrno svetinjo za zasluge pri Rdečem križu tukajšnji predsednik občinskega odbora RK zdravnik g. dr. Hrooovtski Artur. Čestitamo!
LOČE FBI FOUM5AR Sokol nam Je
a prireditvijo veseloigre »Micka moža« T ponedeljek zvečer ki na svečnioo
prinesel nekaj razvedrilnih uric. Vsi igral, ca ao rešili svoje vloge in pripomogli, da je občinstvo pozabilo vsaj za nekaj čaaa kri. že in težave sedanjih hudih časov. Občin-eki odbor društva Rdečega križa bo imel redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. Pri. jatelji tega človekoljubnega društva prisrčno vabljeni, da pristopijo kot redni člani ali .vsaj podporni člani.
ZBELOVO PRI LOČ AII. v nedeljo 31. januarja se je vršil redni občni zbor gasilske čete. izvoljen je bil nastopni upravni odbor: predsednik šalamon Ivan, po. veljnik Svete Lojze, tajnik Vaupot Ivan, blagajnik Marzidovšek Franc st. Novi odbor si je nadel nalogo, da začne spet živahneje delovati, kolikor je to pač mogoče v sedanjih hudih časih na Zbelovem, ki je zavoljo zastoja v tvornici za upognjeno pohištvo izgubilo skoro edini vir denarja. Občinstvo se prosi, da društvu, ki je pri raznih vajah pokazalo svojo ak. tiivnost, pokloni svojo podporo.
gled je hvale vredna novost v »Misli in de«
lu«, vendar je za sedaj omejen na registracijo pojavov in dogodkov. Perečega vprašanja se dot.ka L. opomba k akciji za postavjuev nove bolnice. Inko pa glosira brezposelnost učiteljskega naraščaja. — Med Poročili piše L-Č. o prevratni] dobi na Primorskem, S- B. pa obširneje poroča o značilnem in po« membnem spisu Sekule ZečeviAa »Siromaštvo Jugoslavije«. Zvezek zaključujejo Drob« trne, ki so se v novem letniku pomaknile 6 platnic na zadnjo stran tekstnega dela revije.
Novi letnik »Misli in dela« se je predsta« vil v prikupn; zunanj.; obliki. Vsebina prve številke kaže trdno stremljenje uredništva in sodelavcev, da čim bolj dvignejo revijo, ki je že s prvima letnikoma vzorno opravičila svoj raison d'etre. V sedanjem uredni« škem odboru so gg. dr. Stojan Bajič, dr. Lavo Čermelj. dr Fran SpillersMuFe in Alojz Zalokar. Naročnina znaša letno 60 Din-
a d i o
Sobota, 6, februarja Ljubljana 12: Plošče- — 12.45; Vreme, poročila. — 13; čas, spored, obvestila. —
13.15: Plošče. _ 14: Vremenska napoved—
18; Za delopust igra Radio orkester. — 18.40; Pogovori s poslušalci- — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30;
Nac. ura. _ 19.50; Pregled sporeda- — 20:
O zunanji pol:i.kj (dr. Alojzij Kuhar). — 20.20; Zabaven večer s sodelovanjem Kmečkega tria. Akademsikega pevskega kvinteta rn članov rad. igralske družine. Besedilo na« pisal Marjan Mehle, vodi g. Jože Zupan. —
22: Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.15:
Same poskočne, (igra Radio orkester)-
Beograd 17.20; Orkestralna glasba in plošče. _ 20: Prenos koncertnega večera iz
Sarajeva. — 22.20; Lahka in plesna muzika.
—	Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Pester glasbeni večer. — 22-20; Ples. — Praga 19.15; Koncert vojaške godbe. _ 20: Večer humorja in glasbe. — 21.05; Koncert orkestma. — 22.40; Plošče. _ Varšava 20: Mešan program. — 21; Koncert orkestra in solistov. — 21.35: Lahka in plesna muzika.
—	Dunaj 12; Koncert orkestra. — 15-35; Pevski zborj pojo vesele pesmi. — 16.45: Plošče po željah. — 17.30: Narodne pesmi-
—	20.25: Večer pesmi, plesa jn smeha. — 22.50: plesni orkester. _ Berlin 18.15; Zvočna igra. — 19.15; Lepe stare komorne sklad« be. — 20.10: Prenos iz Munchena. _ 22.30: Lahka in plesna muzika- — 24; Plesni komadi s plošč. — Miinchen 18: Solo plesi. —
18.50; Med potujočimi muziikantj. _ 20.10:
Znane in neznane melodije iz zvočnih filmov. — 22.30; Plesna muzika. _ Stuttgart 18.30: Zabaven program. — 19; karneval in plošče. _ 20.10: Zabaven program- — 22-30: Kakor Berlin. — 24; Nočni koncert
V nedeljo, dne 7. t. m. začne izhajati naš novi tekoči roman
Spomini ekscelence Muholovceva
Napetemu, duhovito zasnovanemu dejanju tega detektivskega romana svetijo odgrnjene luči velikih imperialističnih interesov in svet objemajoče petrolejske politike; revolucionarna vrenja v kraljestvu Koromandiji — za tem psevdonimom bi se danes lahko skrivala vsaka država — mečejo nanj svojo rdečo sencq. To je ozadje. V ospredju pa igra simpatični »pustolovec« Anthony Cade za svoj uspeh, za svojo srečo in — še za nekaj drugega . ..
Naročite si »Jutro« in pazite na začetek v nedeljo, dne 7. t. m.
Naše gledališče
DRAMA
Zadetek ob 20. url.
Petek 5.; Zaprto. Sobota 6-* Korajža velja. Red B. Nedelja, 7.: ob 15. Na ledeni plošči- Izvem. Cene od 20 Din navzdoL Ob 20. Dež in vihar- Izven. Cene od 20 Din navzdol
OPERA Začetek ob 20. urL Petek 5.: Zaprto.
Sobota 6-: Baletni večer. Premierski abonma. Nedelja 7.: ob 15. Pri treh mladenkah- Izven Cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. Navihanka. Izven.
★
G. Maka Froman je naštudiral kot gost koreograf ^Baletni večer« k; se bo vršil v soboto 6. t. m. za premierski abonma. G-Froman spada med najbolj renomirane baletne mojstre, ime plesne družine Froman ima na plesnem polju internacionalni slo« ves. Je predstavnik tradicijonaLnega ruskega baleta, ki goji to panogo z največjim spoštovanjem do tradicije. Plesi, ki jih je naštudl« ral eo zasnovani na podlagi nenavadno visoke kulture in okusa, ter popolnega obvla« danja vseh teoretičnih in praktičnih plesnih prvjn. Kot solo plesale; bodo nastopili: gg. Froman, Golovin, in ge Bravničarjeva in Japljeva. Dirigent; dr. švara- Izvajali bodo Rimski Korsakova: Šeherezado, Schumanno-ve: Les papillons in Polovske plese iz Bo? rodinove opere: Knez Igor. Na baletnem večeru bo sodeloval pomnoženi balet, operni zbor jn g- Janko.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Dr. A.
Vremenska poročila
(izdana po Zvezi za tujski promet po stanju 4. februarja).
Rateče: —4, jasno 50 cm snega, srenj,
drsališče in mala skakalnica uporabni.
Kranjska gora: — 5, barometer se dviga, jai-no, 40 snega, srenj.
Vršič, Krnica: — 6, jasno, na 110 snega 5 sreža.
Bohinjska Bistrica: —3, na 50 zmrznjenega snega srež.
Dom na Kamni: —5, na 120 zmrznjenega sinega 4 sreža.
Kofce: + 1, 60 do 80 osrenjenega sne. ga.
Dom na Krvavcu; —4, 50 zmrznjenega snega, za smuko ugodno proti Velikemu Zvohu.	- i ; - j ,'j
Velika planina: —3, jasno, 90 osrenie-nega snega, severozapadnik.
Seniorjev dom: — 5, jasno, 53 snega. Pesek; 0, jamo, 60 osrenjenega snega.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
4. januarja
Ljubljana 7. 765.1 0.0, 91. O, 10, —, —; Maribor 7. 763.3, 0.0, 95, O 10, —, Zagreb 7. 765,1, 1.0. 95, S3, 10, —; Beograd 7- 765.6, —1.0. 90. O, 4, —, Sarajevo 7. 766.8, —1.0, 95, O, 10, — —; Skopi je 7. 767.2, 0.0. 90, Wl, 7, —, — ; Kumbor 7. 764.8, 6.0, 90 SSE3, 3, —, —; Split 7. 764.7, 10.0, 70 O,' 4, —, — Rab 7. 764.8, 6 0, 80, N3, 5, — —
Temperature; Ljubliana 6.8," —2.0; Mart« bor 4.0, 0-0; Zagreb 4.0. 0.0: Beograd 13.0, —2.0; Sarajevo 8.0, —2.0; Skoplje 8 0 0.0; Kumbor —, 6-0; Split 16.0, 90; Rab — 5.0.
8	.t *	■jfllS •-v:-'	
<mmm			
S tem izpolnjujem tužno dolžnost, da naznanjam smrt gospoda
KARLA THOMA
industrijca,
ki je v sredo, dne 3. februarja 1937., po kratkem trpljenju izdihnil v 70. letu svoje doba Blagi pokojnik je bil od ustanovitve tukajšnje tvornice neumorno prizadeven za uspev&nje podjetja in ga bom zaradi tega ohranil trajno v častnem spominu.
Pogreb rajnega se bo vršil v soboto, dne 6. februarja 1937, v Lanškrounu, Češkoslovaška republika.
Prosimo tihega sožalja! MARIBOR, dne 4. februarja 1937.
KARL THOMA, meh. tkalnica svile, barvarna in apretura, Maribor, Pobrežje.
- K :.!			
	bi si mnn	--'-.-*,,: ' .... . . ■ ->' v*. .	• «' 'VVj
			
			
		' V • "V/ "r ■	-i' ••• - v sssfc&šs
' -'i			
■
f
Z najglobljim sočustvovanjem sporočamo vest o smrti našega spoštovanega šefa-seniorja, gospoda
KARLA THOMA
industrije«,
I
ki je v sredo, dne 3. februarja 1937. preminul po kratkem trpljenju v 70. letu svoje življenjske poti.
Blagi pokojnik je bil nam vsem vzoren šef, visokega človeškega dostojanstva in smo si po vsem svesti težke izgube, ki nas je tako bridko doletela.
Ohranili mu bomo trajen, svetal spomin!	,
MARIBOR, dne 4. februarja 1937.
Uradništvo in delavstvo tvrdke Kari Thoma, meh. tkalnica svile, barvarna in apretura, Maribor, Pobrežje.
Kupujte domače blago!
»JUTRO« Št. 30
8
e PefdE, 35. H. T937.
CENE MALIM OGLASOM
Po SO par m besedo, Din S.— davka a vsak oglaa tn enkratno prt*
sto jblno Din 5.— sa ftifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U »čeJo aložb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din S.r— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din B.— za Šifro aH dajanj« naslovov. Najmanjši cnesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi o«tali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3-— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa ftifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objav« oglasa Dia 11<—»
Ponudbam na 6ifre ne prilagajte znamki Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f>2« <• _ _ odgovor, priložit« U1I1 Je' V
Vse pristojbine aa male oglase je plačati pri predaji naročila, odroma jih je vpoelati r pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer M zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vpra$an$a, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutraMv Ljubljana«
Službo dobi
Beeeda 1 Dim davek 3 Din u iiilro aLi lajanje oaalov* t Dia. Najmanjši ineee* 17 Dia.
Deklico
sprejmem za trgovino su-bo mesnate -obe, 16 do 18 let »Uro. Vsa oskrba v hiši Prednost ima oridna la poštena, katera Ima veselje do trgovin«. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Pridna deklica.	1650-1
Modistinjo
■acno prvovrstno, spretno v postrežbi sprejmem. Ponud be na podi. jutra Maribor pod mačko »Plača in procent«.	2283-1
Pisarniško moč
(začetnico) sprejmem za lahka pisarniška dela. Brezhibno obvlada je nemščine in lepa pisa-va po-
5oj. Ponudb« na ogl. old. utira pod značko »Tudi strojepiska«,
89804
Dekle
yr»tn« in pošteno, ki teta vwel)e do gostiln« sprejmem. Nastop takoj. Stoža-ee 40.	BETO4
Lepo eksistenco
nudim oeebi. M razpolaga i Din 13.000.— gotovine. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Lepa bodočnost«.	2384-1
Brivskega
pomočnika
dio'brrega ondulerja sprejmem sa Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec za Din Sf>0 mesečno*.	23G3-1
Prodajalko — ca
z gotovino 10.000 Dm iščem Picurna slu-žba, dobra plača. obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovana«.	3275-11
Službe išče
Vsaka beseda 50 par ; davek 3 n •> ** Šifro ali dajanj« naslov« C Din. znesek 12 Din.
Vesten mož
v najboljših letih, išče službo sluge, potnika akvi-ci terja, čuvaja, tekača raz-našalca ali tesmu podobne zaposlitve. Govori in piše nemšo in slovensko. Je neoporečne preteklosti, tre zen in zaupanja vreden delavec. Ponudbe na og!. odd Jutra pod »Res dobro uporaben«	236-2-2
Trgovskega vajenca
pridnega in poitenega, ki ima veselje do trgovine, sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl, oddelek Jutra pod »Mešano blago«.	1662-44
Pouk
Beseda i Din l.vfk s Ihp za šifro al] dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Inštruktorja
za rv. razred realne gimnazije iS če Elza Sever, Ljubljana, Gospoavetska c. št. 5.	2332-1
Francoščino
in nemščino
od oanovnih pojmov do
popolnega obvladanja poučujem. Grem tudi na dom Tržaška cesta l/I. vrata 5.
2237-4
Pohištvo
B^-s^ij. fto lave* S Din u Šifro »H dajanj« na*kr»» 5 Dia. NajmanjSI »neaek 17 Dia.
Jedilnica in
spalnica
kompletno dobro ohranjeno moderni šivalni stroj, plinski ech®ud in raznoterosti ugodno naprcdaj. Prodaja 8. februarja. Subičeva 3.
2278-12
Jedilnico
(mi®o z 4 fotelji) ia orehovih korenin prodam za oe-no Din 1.300.— Naslov v vseh posl. Jutra.
327119
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Beseda 1 Din. davek S Din ta Šifro ali dajanj« naslova 5 Dia. Nijmanjii ineaek 17 Din.
Hranilne knjižice
Nakup tn prodajo »aeh denarnih tavodor Iv posljujem po najvišji cent takoj v gotovini
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beth ovnora ni. Telefon 35—10.
89-1«
Hranilne knjižice
kupite «11 prodati«
potom moje pisarn« najbolj««
Rudolf Zore
L)nbl]ana, Gledališko 12.
TeUt«w S8-10
8155-16
Ali ste si že ogledali
NAŠ SEJEM?
m-.- • "-•>*•
Nikdo Vas ne bo vprašal, če kupite kaj ali ne. B u f f e t na razpolago!
AN T. KRISPER
Ljubljana — Mestni trg 26
Bese-la 1 Din. davek 3 Din t» šifro al- lajanje naslova 5 Din. Najmanjši me«ek 17 Dia
Krajevne zastopnike
iiče velika zavarovalnica za Ljubljano, Maribor, Četi«. Bled, Domžale. Litija, J "sanice, Zagorje, Hrastnik T-bovlje jn druge kraje. Služba primerna tudi za upokojence. Ponudbe poslati na osrl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«.
2667 <>
Vajenci(ke)
Best<la Din lavek 3 Dm ta šifro »l! dajanje naslov* 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Učenec
za. trgovino mešanega blaga v Ljubljani d-obi takoj mesto ob svoji oskrbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«.
2246-M Spretno vajenko
za damsko fizersko obrt «rrrejme Salon Navinšek Ljubljana. SeJenburgnva ul.
22.-): --M
Prodam
tieaeda J Din, lavek 3 Din sa šifro ali dajanjt naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Grajščina
Križovljanerrad.
pošta in železnica Ormož, prodaja 397 debelih hrastov na panju, katere se lahko ogleda vsak dan. Ponudbe poslati grajščjui do 20. februajja ISKJ7.
21S3-6
Jahalno sedlo
predpisano, i vsem priborom, ugodno ia vojaške ob veznike, konjenike, prodani Kapetan I. ki. Stankovič .Mi lu ti n. Večna pot 1. d ne v no med 15—18 uro.
2377-6
Železno peč
H 104, skoraj no\-o, poceni prodam. Tržaška c. 1/1 vrata 5.	23)9-6
la UlI. 1 <-», .) On-ta š fro »lt dajanj« na'!«-?* 5 Din. Najmanjši znesek 17 D*n
Elegantne maske
posodim. Stndentovska ul. 13./II nad. desno.
£210-13
Klavir
tudi % nemškim jezikom poučuje strok, dipl. učiteljica z večletno uspešno, učno prakso in odda še ne kaj ur. Groharjeva uiica :'M:ijje) št. 2/1. vrata 5. Gre tudi na dom.	223S-36
iieacla x Du». lavtR 3 Dui ca šifro ali lajanje naslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Avto
dobro ohranjen, ugodno prodam. N«siov: Berlič, Že-ljarska ul. 9.	21.16-10
Srbsko vino
i« okolic« Niš« nudi1 t pro dajo vagonske množine ali I ljutin Milankovii. Sv Pet-
Kupim
Meseiov tovorni avt/i, 2 do 3 tonski, malo rabljen. Simon Weisz, Sombor
•ji 95-10
Austro — Daimler
odprt, brezhibno ohranjen, pripraven za -izletniške vož nje, nove gume, etc. izredno ugodno naprodaj. Na ogled pri I. Lovše, D.K.W. zastopstvo Ljubljana, Tyr-Jeva	2c75h10
Osebni avto
kvalitetna znamka, 4 sedežni eabriolet. garantirano intakten nujno prodam za 21PI« nove nabavne c^ne. E'onudl>e in ogled »Moj dom« Dvorakova 8.
227240
Singer—Fffaf
skoraj novi šivalni stroji in kolesa pocpni naprodaj ■»Promet« nasproti Križaii-ske Ofrkve.
1281-29
Parni stroji
tri lokomobi!« 6f»/75, — 100/1S0, in 1170/1(90 HP v ja ko dobrem stanju, nadalje varilna a;<airata, Ventilatorja, in več ždezne jermenske kol naprodaj. Adreš Mnrska Sobota.
^69-09
G. Th. Rotman:
Profesor BIzgec gre trn potovanje okoli sveta
ka. Ni*.
J197 16
Beseda 1 "Din, davek 3 Din u 4.1 r« 41 lajanj« aasior i Din. Najmanjii tneaek 17 Din
Ugodno
prodam 4 stanovanjsko vi lo na Torševi cesti. Prev zame se lahko tudi hipoteko cca Din. 80-0».— Resne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Hipoteka«.
69-20
Prodam
vogalno parcelo za trircafl-strcpno hišo v centru Ljub ljane. Cena in lega zelo ugodna. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljudska«.
©9-3t
Prodam hišo
z vrtom za Din 630.aX), k. se obrestuje 8%, blieu Ban ske uprave v Ljubljani. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobičkanosna«
' £3x5-20
Stanovanje
&ES2IBS5H32:
Beseda 1 Din, dsvek 3 Din a itro aLi lajanj« na^lOTS 3 Din. Najmanjši ineeek 17 Din.
Trisobno stanovanje
s kopalni-co, oddam- Zrinj-skega cesta 7 /H, Gledališka 7/IT, Bseriovnova 15/D. in m. nad.
2141-31
Enosob. stanovanje
oddam za maj. TaviSairjeva 2283-211
13
Župan je hotel kar precej videti čudno pripravo, in vaščani so mu jo morali zanesti na vrt. Nato je poprosil svetovne potnike za čast da bi prebil ostanek dne in noč pod njegovo streho. »Pulex« se jim v tem poruši, zjutraj pa lahko spet krenejo na pot.
Tako se je zgodilo. Drugo jutro je bilo že zgodaj vse pripravljeno; župan in ves občinski Svet so stali lepo v vrsti. Oh, če bi se bil oča župan spomnil, da stoji »Pulex« veliko preblizu njegove pesne grede!
Stanovanje
emosobno, mansardmo, od-diam 1. marca. Naslov v vseh posl. J utra.
2285-21
5405-6206
Jhl, faMl ln fioci/il f( CM/I ck CMna O ehtu, <n Stanko- tcimo- oti/i.69.~~
Ta dbujtfjJo.fuMji 01 ftM.hatsiL ou&L & iurufartuvsno&AaAotnfa. uitoki> fufcCfajuno & fu>dui129r

5105-1206 T&jctini in diaanjbu fi&Mil ojustji &
odpvofoaip to<ML incJm 6<VuM. Umdak Xanw temo- din. 99,-
183?
y*MŽanL o&Mi Itfut ln frurtkt fiat&jjtii iz finjfni^Mna taAa, Stojuyo"iama- din 1H9,-
155?
£hgarInL moŠ&i	zajMaJb?
kucasio- fitalikjo- 4orri(tiju/iaru % lakom in forum	din
URAN KREMA je vrelec naravne, cvetoče lepote, URAN KREMA je balzam za vsak lep in nelep obraz, URAN KREMA takoj odpravi lišaje, mozoljCke. Povsod iščite Uran kremo l
Sobo odda
B«jse<1» Dm lav,K 3 Da. ia Šifro al{ lajanj« o»sWva ] Dia. Najnižji! tneeek 17 LKn
Tretješolca
oddam v oskrbo k boljši družini 1 6trogim nadior-stvom. Naslov v vseh pori. Jutra.	2£70-£
Trisob. stanovanje
odidam za maj. Vprašeti liišiiboo, Sl-amškova 7.
3386-21
Enosob. stanovanje
solnčno oddam. Iptotam prodani pletilni stroj. Mau-rerjeva ul. 19. Sp. SWka.
2107-21
Dvosob. stanovanie
lepo oddam s 1. marcem. Grabkmjčeva nI. ie.
2318-21
Trisob. stanovanje
v I. nad. oddam « 1. majem. Naslov t reeli posl. jutra.	aasoMai
Enosob. stanovanje
kuhanja in pnitiikline oddam za takoj. Milčdnskega 66. Ljubljana VII.
3258-21
Stanovanja
'Weda 1 Din 1av<-k " Dtr' ca Šifre al) dajan}« oMlon ! Dia. ffajmanj« (acaak 17 Dia
Stanovanje
dvosobno > predsobo iščem za marec v bliž!nr| centra. Ponudbo na ogl odd. Jutra pod šifro >«00«.
2312-21o
dijaka ali mlajšega gospoda
sprejmem v celo oskrbo kot sostanovalca. Naslov v vseh poel. Jutra.
1ES0-2S
Prijetno sobico
polnčno oddam v centra s hrano in vso oskrbo. Naslov t veeh posl. Jutra.
2274-33
I želi. Najraje v Ljubljani, " Olajšanje hranilne vloge, Osumljen, Oferte, Promet :®37, Panji 3 satniki. Parna, Parna. Perfektna steno grafinja, Pos-obna izdaja. Pekarna, Poštena in čista, Prostorno, Prometna točka Prejšnja sobarica, IPraksa pred'[>ogoj. Predvojno, Po^t ni predal 335. 1'omoč, Eed-j ka prilika, Rentabilno, Resen projekt, Samostojna 1037, Simpatična 27 Samostojna 2000. Stalno 60.000, Snažno, SoHdnost, Služkinja, Stalna, Sobica, Samostojna 44. Sieča, Strojna opeka, Stroga tajnost, Skromna takoj, Stroj, Sigurnost 909. Tujec, Točna plačnika 999. Tšfia sreča, Vrtala, Varčna gospodinja Zmožna kaucije. Za gotovino, Zamenjava, Zaupnost 7-.ne-vIjiva 130, 102, 101, 29.
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Din 1m klro alt dajanj« oasi«r* 3 Dia. Najmanjši ue*«k 17 Din
Upokojenka
išče prazno sobo event. e brano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «S«.
22G6-S3a
Informacije
Dvignite dospele
ponudbe:
Apnil, BKiina tobačne tovarne, Bežiigrad, Cvetoča pomlad, Cerna, Center Ljubljane, Cev, Denarni za vod. Delovna 300, Dvesto, Dam gotovino. Dober vinski potnik. Diskretnost ta-jamčena. Garancije zmožen Gentleman Anly, Hvaležna za delo, Izkuh, Imej zaupa nj« t men«. Izven Ljubljane, Izkoristite režago. Klavir, Kavcija 99, Kavcija 8000, Konkurenca, Kapital, Lepa prilika, Ljubljana— Wi«n, Limuzina, Mirno, j Mlajša moč, Motor, Na d«-1
Na vsa zimska j oblačila dajemo j
IS dO 20%
popusta.
Presker
I Sv. Petra c. 14.
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
trg. s kurivom
BOHORIČEVA 5.. Tele*. 20-59.
f
narodna
TIskarna
I LJUBLJANA
I KNAFLJEVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
»VAŠE ZDRAVJE ZAHTEVA«
Odšla je k Bogu ljuba ženka ln nepozabna mamica
GANONI FRANČIŠKA
roj. Ponikvar
Pokopali jo bomo v soboto 6. februarja ob pol treh
iz splošne bolnice k Sv. Križu.
Prosimo vse, ki ste Jo poznali, da jo ohranite v blagem spominu.
LJUBLJANA, dne 4. februarja 1937.
JOSIP, soprog; CIRIL, sin in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami ob težki izgubi našega predobrega moža, brata, strica in svaka, gospoda
Antona Werlija
kakorkoli sočustvovali, poklonili vence in šopke in ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti — najlepša zahvala.
Posebno zahvalo smo dolžni njegovemu hišnemu zdravniku in prijatelju g. dr. Pušenjaku za njegovo skrb za časa bolezni ln za ganljiv nagrobni govor.
Iskreno se zahvaljujemo gg. primariju dr. Lavriču in dr. Arkotu za izredno pozornost in nego za časa njegovega bivanja v bolnici.
Dalje se zahvaljujemo telovadnemu društvu Sokol Cerknica, združenim pevcem Sokolom Rakek-Unec-Cerknica ter zastopnikom Slov. lovskega društva za Notranjsko.
2ALUJOČI OSTALI.
CIreJuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno (L d. kot ttekarnaija Fran Jeran. — Za inaeratoi dal Ja odgovoren Alojz Novak — Val t Ljubljani,