l&w I Wi WtWAR ra »bonds I JbMI and.' * |J§I|SI&MPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER _ CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 10, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Vinjene države in Rusija v polnem Razumu, pravi drž. tajnik Welles; Jy^ --- k 5?er**bega ambasadorja za Rusijo, admira-am a.v,d!eya> ie zbudila splošno pozornost v „it javnosti. Mr. Welles pravi, da bi po- di ne smel dati take izjave, ne da bi se prej i P°8Vetoval doma. pcembru in januarju so došle vse pošiljke iz u. s. v rusijo I fftfcr °n- 9. marca.—Pomožni državni državni tajnik Je ('anes odgovoril na izjavo ameriškega posla-fr'^'liif,^0' admirala Standleya, da .ruska vlada zakriva na-p0m°či dobi iz Amerike. Mr. Welles je izjavil, da podal to značilno obdolžitev, ni posve-|Nlje ,m °ddelkom, ter da je brzojavil poslaniku, naj Wie j, * ančno besedilq dotične izjave. l ^ončli k! S° sezdru" I? in SV v Skupnega s0" I ' ne bi le zasužnjene Itii ^ zaupali popolno- l^ga Zm° Povzetje, tUl- absolutno ne b^ ki je načel. I <« je I" 0(iseka, Je iz- K k Sno žalostno- r%, k ^tandley izre-|4iihje 7Je bilo poroča-|Ho &as atrdil Je dalje, IS Ponašalo f C rebš^.ki ,0 jih h v,;a Rusiji. L ^ t predsednik°- E'* 0 ten Jnika' Earl>'a' fU m svoje mnenje, |«bii0 "Ve drugega, kot ■H J ipisih- Zanikal |>,eemU bil° kaJ znali' Videli? ')redsednik ali K^Sl**61' ka-i bo l;wusko vlado- I a biSly izjavil v %S bi ■„ ° v veliko ne- II POV ^ Poslanika iNi,rI0cila Prelom it Wmeriko- Preki-iS nI 01' Vanderberg, l y^TT POdpred" flko u f' kl je rekel, I?!Vn od poslan-liPa CIn0Zemske za-|H St^i1' da Je sto- Th> nV6lik0 uaIu*° |v%t1Je P°zval dr-R Izjavil fcw 'Wdl USIJ0 razči- i^o ^fčezna vse ■j. ^^JUbih posledic po vojni. Poslanec Wadsworth je pa povedal poslanski zbornici, da ni bila tekom decembra in januarja izgubljena nobena pošiljka med Zed. državami in ruskim pristaniščem Murmanskorn. Naše pošiljatve dohajajo stalno v Rusijo, je rekel Wads-worth. (Ruski radij o je sinoči razglašal vse, kar so poslale Zed. države v Rusijo, kakor je to objavil pred nekaj dnevi E. R. Stettinus, administrator posojilnega sklada. S tem je ruska vlada odgovorila obdolžitvi ameriškega poslan ika Standleya, da zakriva narodu pomoč, ki jo daje Rusiji Amerika). Angleški poslanik bo videl nadškofa Madrid, Španija. — Angleški poslanik za Španijo, Samuel Hoare, se bo v Gibraltarju posvetoval z newyorškim nadškofom Spellmanom, ko se bo slednji vrnil iz Rima. Anglija je izgubila 435 ladij do marca London. — Mornariško tajništvo izjavlja, da je Anglija izgubila do konca februarja 435 bojnih ladij v tej vojni. Vesela vest Vile rojenice so prinesele družini Mr. in Mrs Frank Justin, 305 E. 156. St., zalo hčerko. Mati in dete so prav dobro počutita v Woman's bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Josephine Vidmar iz Carl Ave. Tako je postala Mrs. Mary Vidmar še šestič stara mama, Mrs. Anna Justin-Opalk pa prVič. Naše čestitke. »IIV» -■■ -= ||f °vo pepelnične srede mi ivi ^ bomo več dočakali R drl i I iS je prišia ie- k^kib edar- pepel-J* lahko vse KSfcC" Cerkveniko- C10 let0 200°. t 1962 i I984a8- mar- Jt\ 1984 Pa ™ I iposta po ■Njh^^il V kve- Papež n°č za . h Priprav-Velike no- či. Cerkveni zbor v Nicaeji je leta 325 določil, da naj bo Velika noč vsako leto prvo nedeljo po prvi polni luni, ki sledi prvemu spomladanskemu ekvinokciju. Po tem pride Velika noč lahko vse od 22. marca do 25. aprila. Sprva je bilo to urejeno po julijanskem koledarju, ki ga je vpeljal Julij Cezar leta 46 pr. Kr. Potem so se pa katoličani ravnali po gregorijanskem koledarju, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. leta 1582. Grški katoličani se še vedno ravnajo po julijskem koledarju, dočim imajo rimski katoliki pregori-janskega. Tako bo letos torej Velika noč na 25. aprila. Vandali so začeli požigati šolska poslopja v Greater Clevelandu Policija pripisuje mladim van-dalom požiganje šolskih poslopij v tej okolici. V 10 dneh so zažgali že tri šole. Včeraj je začelo goreti v Shaker Heights Jr. višji šoli, S. Woodland in Woodbury Rd. škodo cenjijo na $15,-000. V soboto so zažgali Taft šolo v Lakewoodu in 28. februarja Ridge Road Jr. višjo šolo v Parmi. Tudi tukaj je bilo škode nad $15,000. Ker je bilo vlomljeno v razne omare v šolah je videti, da so imeli pridaniči namen najti kaj vrednosti v poslopjih. Cleveland-ska policija je obljubila predmestjem vso pomoč, da se zločince izsledi in prepreči nadaljni vandalizem. -o- Del Brook Park vasice bodo priključili mestu Komisarji okraja Cuyahoga so, odglasovali, naj mesto prevzame | del Brook Park vasice, kjer se nahaja letališče in pa ozemlje, kjer stoji nova tovarna za izdelovanje bombnikov. Komisarji in župan Lausche so izjavili, da predmestje takim važnim napravam ne more dati dovolj protek-cije, zato naj se priključi Clevelandu. Mesto bi plačalo Brook Park vasici gotov del dolga. Toda mestna oblast vasice bo gnala stvar na sodnijo, ki naj določi^ če je taka priključitev postavna. -o- Na prijetne počitnice Mr. in Mrs. Adolph J. Sme-ker sta v pondeljek odpotovala za dva tedna na otok Honeymoon, Dunedin, Florida. Vožnjo in vse stroške počitnic plača Jack & Heintz, Bedford, O., pri kateri je Adolph uslužben kot preddelavec. Adolph je sin Mr. in Mrs. John Smeker iz 6412 St. Clair Ave. Mlademu paru želimo mnogo zabave v topli Floridi. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Fred Strniša, 6812 Edna Ave., so prinesle vile rojenice 3. marca 7 funtov težko hčerko, ki bo delala družbo starejšemu bratcu. Tako sta postala Mr. in Mrs. Anton Strniša iz 13608 I Coit Road v četrtič stari ata in stara mama. Vsi so veseli deklice, ker so bili v Strniševi družini dozdaj sami fantje. Mr. in Mrs. John Pajk iz Edna Ave. sta pa postala drugič stari ata in stara mama. Čestitamo! K molitvi Članice društva St. Clair Grove št. 98 WC naj se zbero nocoj ob osmih v Grdinovem pogrebnem zavodu, da se bodo poslovile od pokojne sestre Ka-roline Volk. Danes popoldne ob dveh pa naj se zbero istotam članice Oltarnega društva fare sv. Vida. Dar za Rdeči križ Društvo sv. Marje Magd. št. 162 KSKJ je na zadnji seji sklenilo, da daruje $25 za Rdeči križ, $200 pa je dalo društvc za nakup vojnih obveznic. J BOJNA FRONTA I TUNIZIJA—Zavezniki so dobili na vseh frontah v Tuniziji iniciativo. Tudi v zraku ima-i jo premoč nad osiščem. Rom-mel se je moral umakniti dalje v hribe potem, ko je izgu-j bil 50 tankov. PACIFIK—47 japonskih letal | je napadlo zavezniške pozicije pri Wau na Novi Gvineji, katere so zavezniki nedavno iztrgali Japoncem. To znači, da so Japonci v tem predelu še vedno jako močni. LONDON—Nemški radij o je : sinoči poročal, da je odplula j iz Gibraltarja velika skupina angleških ladij. Najmanj 70 tovornih ladij, katere so i spremljale bojne ladje, je bi- ' lo v tej skupini, ki je plula v f smeri proti Atlantiku. Nem- ] ški radijo je tudi poročal, da je dospel v Gibraltar nek i močno poškodovan ameriški J rušilec, ki je pripeljal mrtve i in ranjene vojake. 5 -o---j četrta obletnica l V četrtek ob sedmih bo v cer- \ kvi sv. Lovrenca maša za pokoj- ^ no Josephine Fink v spomin 4. obletnice njene smrti. * ____________________ r zapojmo! 1 Lična knjižica "Zapojmo," v kateri so zbrane naše narodne pesmi, se zdaj zopet lahko dobi. Knjižic© je-izdala Slo- 1 venska ženska zveza in sicer 1 je to ze druga izdaja. Prva je pošla v par mesecih. Cena je E 40 centov, 5c več kot prva, ker * je v tej drugi izdaji precej več 1 pesmi. Knjigo lahko dobite v c našem uradu. Lahko jih tudi naročite po pošti in sicer pri urednici: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71. St. Cleveland, O. j Tudi ta izdaja teh narodnih ^ pesmi je bila tiskana samo v i omejenem številu. Zato tisti, t ki ste jo želeli kupiti, pridite t takoj ponjo. ( Revolta v Franciji stop- i- njuje z vsakim dnem ii London.—V zadnjih 72 urah [ L- so francoski domoljubi pobili' več kot 200 nemških vojakov v| - raznih delih Francije. Revolta j - francoskega naroda se širi in j vsak čas zna priti do splošne 1 vstaje, ker hoče Nemčija nasil- - nim potom rekrutirati 400,000 i, francoskih delavcev in jih po- 0 slati v Nemčijo. , V Parizu in drugih mestih je .i prišlo do poboja med Nemci in Francozi. Nekateri trdijo, da s hoče Hitler nalašč povzročiti 1 revolucijo, da bi imel tako vzrok i pobiti francoske domoljube. ) Gerilci so dobro organizirani ) in vodi jih nek bivši častnik. - Toda tajne organizacije še niso i stopile v akcijo, ker še ni prišel - pravi čas. i V kazini v Lille so granate c ubile 23 nemških častnikov. V i Parizu so gerilci udrli v neko > garažo, razbili vsa motorna vozila, garažo zažgali in se šele potem umaknili. V Marselju in Lyonu je množica napadla vlake, ki sol vozili delavce v Nem-. čijo. Nemci bodo zdaj najbrže od- ' govorili s tem, da bodo začeli na debelo streljati talce, ki jih . imajo zaprte. J -o-_ ] Prestala operacijo Včeraj popoldne je bila operi- i ran;-, v St. Vincent bolnišrici pio- , nirka Mrš. Caroline Kmet iz , 6206 Schade Ave. Operacijo je f srečno prestala. Nahaja se v so- ' bi št. 323. želimo ji, da bi se ji ■ ljubo zdravje kmalu povrnilo in , da bi skoro prišla nazaj k svojim sorodnikom in prijateljem. ; Teta štorklja < V Glenville bolnišnici je bil ro- : jen družini Mr. in Mrs. Joseph . Zorko iz 15406 Holmes Ave. kre- ; pak sinko, drugi v družini. Materino dekliško ime je bilo Fran- i ces Omahen; hči Mr. in Mrs. ; Omahen iz 18903 Kildeer Ave. ' čestitamo! _ Nemci so vzeli Rusom 8 mest Nemci, ki so se vso zimo umikovali v južni Rusiji, so začeli v bazenu reke Doneč z ogromno ofenzivo. Pognali so Ruse 100 milj nazaj ter jim vzeli osem glavnih mest južno in južnovzhodno od ■ Harkova. Rusi to izgubo priznavajo. Nemci so pričeli s to ofenzivo —---- še 25. februarja. V boj so pognali 25 divizij; to je okrog 375,000 mož. Med temi je bilo 12 divizij, katere so naglo premestili na rusko fronto iz zapa-dne Evrope. Rusi priznavajo, da so se umaknili na severni breg reke Doneč, toda trdijo, da so "Nemci to napredovanje drago plačali, ker y tej ofenzivi da je padlo do 20,-000 nacijev. Rusi priznavajo izgube sledečih mest: Krasnograd, Lozovaja, Pa vi ograd, Krasnodarmejsk, Kramatorsk, Barenkova, Slavi-jansk in Lisičansk. Poročilo iz Moskve ne pove, če je ruska armada že ustavila Nemce, ampak trdi, da boj še vedno divja z vso furijo. Rusi zopet dolže zaveznike, ker niso še odprli druge fronte v Evropi, da so s tem pomagali Nemcem poslati sveže divizije iz za- • padne Evrope. -o- Italijanu se nedopade način ameriške vlade Distriktni zvezni pravdnik Don ; C. Miller je vložil na federalni so^aiji -y-CJ®v«Ja«du zahtevo, du < se vzame ameriško državljan- . stvo, ki je bilo podano leta 1940 Tullio De Stefano, stanujoč na 152 Kenmore Ave., Youngstown, Ohio. ' Mr. Miller trdi v svoji obtožnici, da se je De Stefano izjavil, 1 da bi se ne boril za Zedinjene države ter je tudi druge nagovar- ; jal, naj se ne vpišejo v ameriško armado. Dalje je Italijan izjavil, da je vlada, kot je v fašisti- 1 čni Italiji boljša, kot je p*a način ameriške vlade. -o-— Mobilizacija delavcev v Jugoslaviji J Radijo iz Beriina je poročal, da so bili mobilizirani v Jugoslaviji za delo vsi moški, ki so bili rojeni med leti 1912 in 1916. : Oni, ki so bili rojeni med leti 1917 in 1921 so bili že prej mo- , bilizirani. Radijo sicer ne pove, toda najbrže bodo vsi poslani na delo v Nemčijo. -_o- Delegatinje 25 SžZ Podružnica, št. 25 SŽZ je izvolila sledeče delegatinje za ] konvencijo: Mary Marinko, ' Mary Peterlin in. Dorothy Strniša. Namestnice: Julia Brezo-var, Frances Brancel in Jennie Kral. Konvencija Slov. ženske zveze bo od 16. do 19. maja v Pittsburgh u, Pa., v hotelu Roosevelt._ KSKJ je kupila že za milijon dolarjev vojnih abveznic Na 11. februarja je Josip 7a lar, gl. tajnik KSKJ, napisal če za vsoto $100,000.00 in ga izrc čil zvezni zakladnici za kar j prejel vojne obveznice. Tak ima zdaj KSKJ le.za $1,000,00 vojnih obveznic Zed. držav. KSKJ se je izkazala tudi kampanji za Rdeči križ in je da rovala iz svoje blagajne lepo vso co ?500; Dozdaj je poslala ta najstarej ša slovenska bratska organizaci ja nad 2,00Q svojih članov v ar mado Strica Sama; devet jih j že padlo na polju slave za domo vino. Dediči dobijo za padlin vojakom polno vsoto zavaroval nine. , Letos bo stopila KSKJ v 5< letnico svojega poslovanja in si cer z 2.\aprilom. V tem časi zglednega poslovanja med Slo venci v Ameriki je izplačali svo jim članom v raznih podpora! nad $8,500,000. -o- Jugoslovani so uničili celo divizijo osišču London.—Radijo iz Moskve j t včeraj javljal, da so jugoslovanski gerilci uničili sovražniku 17 tankov ter štrli eno celc italijansko divizijo v bitki pr Mostarju. Mnogo stotin Itali janov je padlo. Gerilci so dobi. li v roke 2,000,000 nabojev z; puške, 16 topov, 80 strojnic ii 6,000 topovskih krogel. Jugoslovani so pobili in ujel mnogo Nemcev tudi v drugi bit ki pri Banjaluki, 93 jnilj južn< od Zagreba. Severno od Sara jeva se vrše še vedno hudi boji trdi poročilo. ---o--• Važna javna razprava Jutri ob desetih dopoldne bo 1 mestni hiši, soba št. 217, zadnji javna razprava glede 'zonsk spremembe mestnega predela se verno od St. Clair Ave. med 55 in 82. cesto. Ako ne bo posebnil ugovorov, bo mesto spremenili ta predel iz trgovskega v rezi denčni distrikt. Vsak se lahki udeleži te razprave, če ga zani ma. To ni uradno! Ta vest ni uradna, torej d; nas ne bo kdo prijel za jezik, č ne bo tako, kot bomo zapisali Zima, ki je držala ta del državi toliko časa v pesteh, se odprav lja na sever. Vremenski urad tr di. da bo zdaj vsak dan gorkeje Naši vojaki Pvt. William Markužič, sin družine Valentin Markužič iz 1132 E. 63. St. piše, da je srečno dospel v Avstralijo, odkoder pošilja pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Kdor bi mu rad pisal, naj naslovi sledeče: Pvt. William Markuzic, 353509888, Hq. Co. 411 Engineers Base, Shop. Bn. APO 704, c/o Postmaster San Francisco, Cal. m m *a Pvt. John Kovačič je poslal svoji mamici, Mrs. Frances Ko-. vačič, 1018 E. 71. St. čestitke k , rojstnem dnevu in imendanu. ( Obenem naroča pozdrave vsem , prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Pvt. John Kovacic, Co. B, 5th Tn. Bn. E. R. T. C., t Fort Belvoir, Va. j p® Rg PR Pvt. Frank Sorn, sin poznane šornove družine, ki vodi restav-:. racijo na 6034 St. Clair Ave. je i bil premeščen v novo garnizijo. - Njegov sedanji naslov je: Pvt, 3 Frank Sorn, 619 T. S. S. Truas Field, Madison, Wis. Charles F. Andolsek, na.imlaj-! ; ši sin Mr. in Mrs. Louis Andol-j šek iz Ridgewood, N. J. je dobil čin rezervnega poročnika pri , mornarici ter je bil poslan v, ; Jacksonville, Fla. k zrakoplo-| ■ vnem oddelku. Zadnjih 14 let je , bil uslužben pri Equitable zava: - rovalni družbi v New Yorku, , kjer je imel važno pozicijo. Nje-, gov oče, stric naše knjigovodki- nje gdč. Mary Andolšek, je starim Clevelandčanom znan še iz I časov, ko je bil tukaj uslužben! pri Sakserjevi firmi. Zdaj je že j ( 30 let v vladni službi. Mlademu, poročniku želimo vso srečo in pa, j seveda .zdrav povratek. sa ft ss ' Wm. F. Struna, sin Mrs. Juli-I • je Struna iz 14719 Saranac Rd. ' je bil povišan v Carpenter's Mate 2nd Class. Do 20. januarja je bil v Alaski, zdaj je pa nekje na e Pacifiku. William F. Struna, C. - M. 2 C., U. S. S. Y., R. 38, c/o e Fleet Post Office, Seattle, Wash, i. — Njegova mati je kupila za $4,000 vojnih obveznic, da bo x imel njen sin za. orožje in milnici jo. Vsa čast! nad 50 let stari bi morali bolj paziti pri prehodu čez cesto Policijski načelnik Geo. J. Matowitz priporoča, naj bi Cle-. velandčani vsak storil svoj delež , in bi tako zmanjšali številno pro-! metnih nezgod. Policija trdi, da otroci ne napravljajo toliko pro-l blemov kot osebe nad 50 let stare. V zadnjih dveh mesecih je bi->' lo ubitih na clevelandskih cestah 14 oseb in enajst od teh jih je i bilo starih nad 50 let. )' Ako ste stari nad 50 let, se . vprašajte: ali pazim na signalne luči; ali grem čez cesto samo pri prehodih; ali sem gotov, da me -j avtomobilist vidi, kadar grem ž ponoči čez cesto; ali pogledam - po cesti gor in dol, predno grem i čez, cesto. Malo jih je, pravi policijski - načelnik, ki bi lahko odgovoril " "da" na vsa gornja vprašanja. 1 Odrasli ljudje imajo navadno e vse preveč skrbi v glavi in pri tem pozabijo, na lastno varnost e na cesti. Toda treba je rabiti oči, •i drugače pride rada nesreča. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMTS DFBEVEC Editor 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio __ Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za. Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto >7.60 ?,a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za. Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Kuclid. po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _ ________Posamezna številka 3c_______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6JO per year. Cleveland by mall $7.50 per year tJ. S. and Canada $3.50 for 6 moutha. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $630 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months _______Blagi« copies 3c_ Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878._ d^^.83 No. 58 Wed., March 10, 1943 Župan Lausche stopa vidno v ospredje Misija, ki je poverjena elevelandskem županu Franku Lauschetu, ni samo vloga poslanca dobre volje v Anglijo. Za vsem tem leži mnogo več in važnejša vloga, ki jo ho igral naš župan v doglednem času. Angleško ministrstvo za vojne informacije je sicer povabilo župana Lauscheta v Anglijo, toda lahko si pa mislimo, da ni bilo slučajno, če je angleško ministrstvo izbralo ravno našega župana. Da bi izbrali izmed 130,000,000 Ame-rikancev ravno Mr. Lauscheta, ki dozdaj se ni bil poznan v splošni ameriški javnosti, bi bilo čudno. Zato pa lahko z vso gotovostjo trdimo, da je imela pri tem svojo vodilo roko Bela hiša oziroma predsednik Roosevelt, ki že dlje časa opazuje delovanje našega župana. Nekateri vidijo v tem povabilu v Anglijo kandidaturo župana Lauscheta za senatorja v državi Ohio. Drugo leto bo namreč ponovno-kandidiral senator Taft in župan Frank Lausche bi bil izvrsten in tudi logičen kandidat proti reakci-onarju Taftu. Ko je bil Mr. Lausche pred nekaj meseci pri predsedniku Rooseveltu, sta veliko govorila o politični situaciji v državi Ohio, to vemo. In ako denemo dve in dve skupaj, vidimo v županu Lauschetu bodočega kandidata v zve-zin senat s polnim blagoslovom predsednika Roosevelta in drugih prominentnih demokratov. S tem obiskom na angleško otočje bo stopil župan Lausche na mednarodno pozornico. Ne samo, da bo vsa Amerika pazila, kaj bo delal in kaj govoril, ampak bodo skrbno pazili na vsako njegovo besedo tudi Angleži, pa tudi druge države. Frank Lausche, ki poseduje svojevrstno magično silo. da si namah pridobi poslušalce,-njegova možata beseda, ki jo zna zastaviti tako prepričevalno in ki jo zna. podpreti z neizpodbitnimi dokazi, bo postal nov člen verige, ki naj z novo močjo poveže ameriški in angleški narod. Angleži, ki jih imamo navado videti kot suhoparne in mrzle individuali-ste, bodo začeli soditi o Amerikancih drugače in videli bodo poosebljeno demokracijo v našem Lauschetu. Kako silno vzradoščeni bodo naši fantje, ki se nahajajo' v raznih taboriščih po Angliji in na Škotskem, ko bo stopil mednje naš župan ter jim osebno izročil pozdrave z naše zemlje, iz Amerike. Kaj pomeni en tak obisk našim fantom, smo videli prošlo leto, ko je obiskal mornariško garnizijo v Great Lakes. Fantje še danes niso pozabili ljubeznivega župana, ki je bil takoj kot eden izmed njih. ln lahko si mislimo, kaj bo pomenil njegov obisk za ameriške fante tam daleč preko morja, kadar bo stopil med nje naš župan, poln domačnosti in ljubeznivosti, poln iskrenih besed in tolažbe, ki jim bo osebno povedal, kako domovina skrbi zanje, kako narod doma dela noč in dan za zmago njih orožja. Pa še nekaj je, kar vidimo mi v tem obisku župana Lauscheta v Anglijo. Kot sin slovenskih staršev, sin slovenskih naseljencev, bo skoro gotovo, ali če hočemo reči — prav gotovo, igral važno vlogo na bodoči mirovni konferenci. Ker bo postal s tem obiskom mednarodna oseba, znan mahoma po vsem svetu, bo dobil tudi važno besedo v balkanskem vprašanju in še posebej v jugoslovanskem vprašanju. Lahko trdimo, da bo Frank Lausche stal pri predsedniku Rooseveltu in mu dajal nasvete, pa i drugim Združenim narodom, o balkanskem vprašanju in še posebej o Jugoslaviji in o problemih njenih narodov in njih zahtevah. Mr. Lausche nam je povedal, kako zelo se zanima predsednik Roosevelt za Jugoslavijo. Ko je bil pred nekaj časom pri njem, sta dolgo govorila samo o Jugoslaviji in njenih problemih. Mr. RooseA-elt je Lauscheta mnogo spraševal o ( tem, ker je pač vedel, da je slovenskega oziroma jugoslovanskega pokoljena in kot tak logičen poznavalec razmer. Mr. Lausche sicer ne stopa namenoma v ospredje v na- . Sih političnih akcijah z ozirom na staro domovino. Vemo pa ( iz intimnih razgovorov ž njim, kako se vedno zanima za Ju- , goslavijo in je prav natančno poučen o vsem kar se godi tam in natančno pozna vse pereče probleme jugoslovanskih narodov. ( Zato pa mi mislimo, da bo igral Mr. Lausche veliko vlo- j go pri mirovni konferenci in še prej in z njegovo osebo bodo s Slovenci oziroma Jugoslovani lahko predložili svoje zahte- t ve prav na tisto mesto, kjer ne bodo ležale prezrte. Župan -t Frank Lausche bo lahko posredoval za zahteve jugoslovan- j skih narodov, ker ne bo imel nihče drugi boljšega in bližje- ( ga dostopa do odgovornih činiteljev, kot ga bo imel on. j In da je pripravljen to storiti, vemo. Ob neki priliki, ko še nismo vedeli, kakšna prominentna oseba bo postal župan a Lausche, smo mu rekli, da bi bil on logična oseba na mirovni i konferenci za posredovanje pri zahtevah našega naroda do- i ma. Odgovoril je, da bi bil pripravljen prevzeti to vlogo ali s nalogo, ako bo to potrebno. Pa takrat še nismo vedeli, da c mu bodo odprta vrata v najvišje urade. j V čast in ponos slovenskega naroda je, da imamo take- 1 ga sina, ki je naše gore list in ki vedno rad pokaže, da ga je r rodila slovenska mati. BESEDA IZ NARODA Rojakom v Maple Heights Cenjeni prijatelji v Maple Heights; že dolga leta sem se ba-vil z mislijo in načrtom, kako bi ustnegel tudi vam, da bi dobivali naš clevelandski dnevnik Ameriška Domovina še isti dan, ko izide. Ta načrt bi se bil že zdavnaj uresničil, da nas ni bila pritisnila tista nesreča depresija in mi moj načrt prekrižala. Tako je bilo pri vsej dobri volji nemogoče to uresničiti. No, končno pa se je moj načrt le uresničil in našim sosedom je sedaj gotovo tudi ustreženo, ko dobijo! list še isti dan, ko izide. Saj ni toliko za politične novice, kot je za druge vsakdanje novice, ki jih prinaša dnevnik Ameriška Domovina. Kolikrat je bilo poro-čano o kakšni prireditvi, ki se je vršila na soboto in v listu je bilo to poročano v soboto, a naši rojaki pa so list prejeli šele v ponde-ljek. Ravno tako je bilo že večkrat poročano o smrti tega ali onega rojaka, ki je imel prijatelje v Maple Heightsu in ti so največkrat izvedeli zato potem, ko je bil že pogreb. Sedaj pa bodo naši rojaki v tej" slovenski naselbini lahko obveščeni o vsem še isti dan, ko bo list izšel. Iz prej omenjenih razlogov sem si tudi pred leti prizadeval in končno tudi dosegel, da 8 smo pričeli dnevno dobivati list tudi na clevelandski hrib. Resnica pa je, da brez muje se tudi čevelj ne obilje in šel sem na de-io in dobil dovolj naročnikov, tako na elevelandskem hribu kot ^edaj v naselbini Maple Heights. Z urednikom, g. Debevcem, sva se bila dogovorila, koliko naročnikov bi moral .imet, da bi pričeli raznašat list V naselbini. Načrt je bil dober in šel sem na delo ter dobil v enem dnevu nič manj kot 14 novih naročnikov in tako dosegel potrebno število naročnikov, da je danes Ameriška Domovina dostavljana tudi v Maple Heights vsak dan. Mislim, da je to zelo velikega pomena za naselbino in njen napredek, saj sedaj je ustreženo rojakom, ko bodo lahko vsak dan -proti izvedeli vse novice, ki jih zanimajo. Vedeli bodo o vsem, kar se godi v Clevelandu in bližnjih slovenskih naselbinah. To bo gotovo tudi prav prišlo, kadar bomo sklicavali vsak svojo balincarsko armado in potem tudi hitro dali poročila v list, da bodo tudi naši sosedje vedeli o poteku tekem. Da srno pa to dosegli, pa ni to ! samo moja zasluga, ampak ima veliko zaslugo pri tem tudi naš vojak Mr. Louis Simončič, ki je predsednik Slovenskega narod- ' nega doma v Maple Heightsu. On je priljubljen in spoštovan med rojaki. Šel je z menoj kljub ' precej slabemu vremenu in kamor sva prišla, je kar enostavno : povedal, za kaj se gre in da hočemo tudi za to naselbino dobi- . vat čimprej elevelandske novicjtJ. 1 Ko so rojaki videli, da hočeva res dobro za naselbino, so se tudi radi naročili in sedaj imajo 1 novice vsak dan sproti. Zato pa tudi priporočam ro- j jakom v Maple Heightsu, da sedaj kaj bolj pridno poročajo ^ razne novosti iz naselbine, ker sem prepričan, da vam bodo v uredništvu prav z veseljem ustregli. Na ta način bo lahko postalo bolj živahno življenje tako na društvenem kot kulturnem polju. S tem pa se tudi zahvaljujem vsem novim naročnikom, ki so pomagali pri tem, da se je izpolnila želja že starih naročnikov, ki so vedno želeli izvedeti za novice iz slovenskih naselbin čim prej. Upam, da je sedaj vsem ustreženo. Vas pozdravlja vaš prijatelj, France s elev. hriba. Spomnimo se fantov-vojakov Ko smo še kot mladi fantje odšli z doma in se poslovili od svojih dragih staršev, prijateljev in znancev in se podali na pot v Ameriko, smo bili kolikor toliko žalostni. Domotožje se nas je lotevalo že na poti in še sedaj, ko bivamo tu že po več desetletij, se še vedno radi spominjamo nazaj in misli nam pogosto uhajajo preko širnega morja v naš rojstni kraj, kjer nas je zibala skrbna in ljubeča mamica. Tudi naši sinovi so nas'sedaj zapustili. Šli so po vsem svetu, da priborijo zopet svobodo zatiranim narodom in gotovo so ve--seli, kadar prejmejo kakšno darilce ali vsaj pisemce od svojcev in prijateljev. Da bi pa tudi mi, iz naše fare, mogli poslati vojakom kako darilce, so se skupna društva fare sv. Lovrenca zavzela, da v ta namen pripravijo nekaj blagajne iz katere bi se moglo poslati našim fantom darila, ali jim kako drugače kaj pomagati. Zato bodo ta društva priredila v nedeljo 21. marca "Card Party" v cerkveni dvorani. Začetek te pri proste domače zabave bo ob pol osmih zvečer, takoj po po-bežnosti v cerkvi. Prav prijazno sle prošeni vsi. farani sv. Lov-rrenca, da kupite vstopnice, ki so samo po 35 centov. S tem malim darom boste pomagali našim fantom vojakom do veselja. Prošeni so tudi prostovoljci, ki bi hoteli prodajati vstopnice med svojimi prijatelji od hiše do hiše. Vsak tak naj se javi pri meni in mu bom z veseljem dal vstopnic. če so se naši fantje žrtvovali, pustili dobre službe, pustili prijatelje in svoje domače, nekateri celo žene in otroke in odšli v vojake, da čim prej pokončajo sovražnika, ki tako neusmiljeno uničuje naše domove, brate in sestre tam v stari domovini. Zato pa ni več kot prav, da se tudi mi žrtvujemo vsak po svojih močeh, Ta naša žrtev je malenkostna v primeri z žrtvami naših vojakov na bojnih poljanah, če bomo imeli nekaj sredstev pripravljenih, tedaj bomo lahko tudi razveselili naše vojake, kadar se nam bo ponudila prilika za to. Zato pa še enkrat apeliram na vse, da se priskrbite z vstopnicami in gotovo pridete v nedeljo 21. marca na to našo kartno partijo. Ob tej priliki bomo tudi poskušali vsaj malo razveseliti naše mamice, ki so gotovo žalostne radi odhoda sinov v armado in tukaj jim bomo lahko pokazali, da simpatiziramo z njimi. Vse | to pa boste pokazali z veliko udeležbo. Odbor bo priskrbel dovolj se- , dežev pri mizah, kjer se bomo ^ lahko pogovorili o marsičem, kje služijo naši sinovi in kako se jim godi itd. Poleg igranja kart J bo poskrbljeno tudi za okrepčila. Pravijo, da bo tudi dobra kap- | Ljica, v kateri bomo utopili vse skrbi, ki nas tarejo vsak dan, če J ne za trajno, pa vsaj za nekaj '. časa. Saj malo veselja nam je potrebno tudi v teh resnih in ža- " lostnih časih. Najlepši pozdrav J vsem in na svidenje 21. marca v c cerkveni dvorani. J. Resnik. * i ^onor^HTFUC ^ ; 1 symbol ^s jj \\ UBERTKS S UPHOLD ITS IDEALS d Naloge SANSa 5 Ker je še vedno opaziti razne nesporazume z ozirom na naloge in namene Slovenskega ame-rikanskega narodnega sveta, se zdi izvrševalnemu odboru po-•e trebno, podati sledečo izjavo: )cl .Naloga in cilj SANS nista in e ne moreta biti nič drugačna kot • sklepi Slovenskega narodnega let )r kongresa, iz katerega se je po-rodila ta organizacija. Pred- is j vsem je treba še enkrat nagla-j' siti, da dela SANS začasno, ker a' si—kot je bilo na kongresu po-j0 vdarjeno — ne lasti nobenih pravic, ki gredo le narodu v domovini samemu. Ta narod poskuša govoriti, toda sovraž-jj na sila, ki ga davi, je prehuda u in če ga v tej strašni krizi za-j. puste njegovi svobodni bratje, bi se lahko zgodilo, da ostane a_ popolnoma zapuščen. Jasno pa ;v je, da morejo njegovi zastopniki nastopati samo za to, za kar e se narod sam bojuje tako, da a_ ni nobenega dvoma o cilju. V -e mnogih podrobnostih imajo go-a_ tovo tudi tam različna mnenja; iz gotovo pa je, da hoče vse ljud-m stvo osvoboditev ne le od tisti!i j. trinogov, ki so ga podjarmili odkar so sovražne tolpe prega-la žile njegovo zemljo, ampak tu-r- di od onih, ki so že pred izbru->k hom sedanje vojne skušali z >o najbrutalnejšimi sredstvi iztre- 0- biti slovenski narod. Vsi Slo- 10 venci hočejo zedinjeno Sloveni-v- jo, da bodo rešeni naši Primor-50 ci, Korošci, Štajerci in Prek-m m ure in da bo narod mogel na-m posled razvijati svoje kulturno a- življenje. To vemo in zato lah-bi ko smatramo to'tudi za svojo ;d nalogo. v 1- Zedinjene Slovenije ne bo e- Slovencem nfhče prinesel na al krožniku. Nasprotno: sovražnikov ima mnogo več kot prija- i> telj ev in še med temi jih je >- mnogo zelo mlačnih. Zato je to " delo tako potrebno, da ga nič > ne bi smelo motiti. > Dal-je tudi vemo, da hoče >° ljudstvo v stari domovini Jugo-e- slavijo, kajti če bi dali Slovenijo ji takozvano popolno neodvis- 11 nost, bi bila v večni nevarnosti, h- da jo pogoltne kakšna "central-v no evropska" sila, ki ne bi bila >v bistveno nič drugega kot stara 10 habsburška Avstrija. Toda ne- šteti dokazi nas prepričujejo, da zahteva narod drugačno Ju-ie goslavijo in naj se ideje o podrobnostih ureditve kolikor koli _a razlikujejo, gotovo je to, da ho-če narod toliko avtonomije, ko- 0 likor je more skupnost prenesti, kar pomeni federativno Jugo-slavijo in da prav tako odloč- l" no zahteva demokracijo in ga-e rancijo zanjo. Nihče noče dik- n tature, ne tuje, ne domače, ra- 1 . . ' zen tistih, ki bi sami radi bili L diktatorji, ali pa vsaj diktator-čki. Kakor naše narodno edinstvo tako ima tudi demokracija mo-o , „ . čne sovražnike in sicer ne samo G v v v osiščnem taboru. Kdor ima ^ odprte oči, ne more prezreti, kako skuša reakcija preprečiti uresničenje glavnega cilja v tej vojni in spraviti svet nazaj e na tisto točko, kjer je bilo ljud-. stvo le štafaža najsebičnejšim e interesom. A če je demokracija potrebna vsem, je za male f narode tako neizogiben pogoj, J da brez njega ne morejo živeti. Ker pa demokracija še davno ni varna, je tem važnejša naloga tistih, ki jo hočejo priboriti. V ta namen je treba iskati zaveznikov, ki imajo enake cilje. V prvi vrsti je kongres naložil izvrševalnemu odboru, da naj po možnosti posreduje med Srbi in Hrvati za sporazum, ki je obema enako potreben. Pa so tudi druge organizacije v deželi, ki imajo široko obzorje in se bore za demokratiziranje vsega sveta; in resnično, le če postane ves svet demokratičen, bo j demokracija posameznin delov, | torej tudi našega naroda varna i vsake, avtokraci je. H e ^Naloga SANS je, pripraviti >- tla za dosego teh ciljev. A ka-!- dar bodo nacisti in fašisti pre-e gnani s slovenskih tal in bo na-i- rod v domovini odrešen te more, mora SANS stopiti v ozadje ii in prepustiti ondotnemu naro-1 t du, da si sam uredi svoj dom. a Dotlej morajo njegovi bratje - delati na to, da bo dobil tako - priliko in da ne bo ukanjen, ka- - dar zmaga. r SANS ne posega v strankar- - sko življenje, toda pričakovati i sme z ozirom na nevarnost, ki v preti narodu, da ne bo to delo, i ki ne služi nobeni posamezni - stranki, koristi pa vsem, ker ne a more nobena uspevati, če pro- - pade narod ovirano iz malen-!, kostnih razlogov. Nasprotnikov e ima med tujci dovolj. a Izvrševalni odbor je dovršil - priprave za izgradbo organiza-r cije in v kratkem dobe naša a društva in ustanove vabila in J navodila za snovanje krajevnih - organizacij, brez katerih ni mo-; goče pričakovati uspettia. Izvr- - ševalni odbor apelira tudi tem fi potom na vse, katerim je reši-i tev in boljša bodočnost naroda _ pri srcu, da se odzovejo temu . vabilu—nekatere so to že sto-. rile in dale hvale vreden zgled z —in pomagajo zgraditi organi-!- zacijo, ki bo dovolj močna, od-i- biti napade vseh sovražnikov _ slovenskega naroda in svobode. * * * r SANS in odpor v stari domovini o Izvrševalni odbor SANS glo-. boko obžaluje razne poizkuse, da o bi se razvneli skrajno nevarni spori zaradi oblik odpora v stari 0 domovini, ker se s tem postavlja a vsa bodočnost slovenskega naroda na kocko. če so med posameznimi bojni-mi skupinami v Sloveniji na-sprotja, je to pač obžalovanja j vredno, toda naša naloga ni, da bi se postavljali za sodnike, še e manj pa, da bi prilivali olja ognju s hujskanjem zoper skupino, do katere ima kdo manj simpatij kot do kakšne druge, z razdražljivimi poročili, o kate-' rih nihče natančno ne ve, koliko ^ imajo stvarne podlage in koliko ^ jih je diktirala mržnja in z drugimi načini razdora. V celi Jugoslaviji je nedvo-' m no konfuzija in bilo bi preču-dno, če se ne bi dotaknila tudi . Slovenije. Toda že nekaj časa odmevajo glasovi tako kot da je to zopet "balkanska specijalite-ta," medtem ko je v resnici ves ' svet v zmedi in so tisti, ki bi bili najbolj poklicani, doslej prav malo storili, da bi dali zbeganim, a hrepenečim ljudstvom jasnosti. ' Iz Slovenije, iz Jugoslavije, z ' Balkana sploh prihajajo poročila, ena svetla, druga mračna, tretja skrajno porazna in obup- 1 na. Kdo naj v daljavi presodi, katera so resnična, katera na pol 1 resnična in katera povsem zlaga-1 na, kajti v položaju, kakršen je 1 sedaj v domovini se ljudje pogo-1 stoma zlažejo, trdno prepričani, da govore samo sveto resnico. : Odmev na to pa je često tak kot ; da bi bilo najbolje, če bi prene- : hal vsak odpor proti sovražniku, i Lahko je razumeti, da marsikdo i pričakuje dobrote od tirana, če bi ga pustili na miru; toda mi, ki < smo na varnem in zato lahko i bolj mirno mislimo, moramo ve- i deti, da je tak up prazen, kajti a iztrebljenje slovenskega naroda c je bilo na programu nacizma in c fašizma in vršilo bi se tudi če ne i bi bilo nobenega odpora kot se g je vršilo takoj, ko so tolpe diktatorjev vdrle v Slovenijo in zače- i le izganjati ljudstvo, ga zapirati, i trpinčiti, ubijati in odvajati v h sužnost. Fašizem je sadističen V in ne more izhajati brez mučil- k nice. t O posameznih fazah tega od- b j pora v Sloveniji ne more nihče ! podati tako natančne slike, da bi b ! nam moglo biti prav vse jasno, d I Gotovo pa je, da se je ta odpor č porodil na domačih tleh lo drugače mogoče, M je po invaziji jugoslo^ ska umaknila iz SlovemJ vse zveze z ostalimi ski m i kraji pretrgane^ bi bil kdo hotel organiz' vensko obrambo iz Bosne, iz Hercegovine fizično nemogoče. ljudje takrat storili, so* rili in mi jim mora"10 hrabrost in požrtvoval«0 skoraj brez primere, aa nje. če ima kdo med ^ volj moči, da vpliva "" v domovini, naj skušaj sporazumu in sodelova skupnemu sovražnik11' ne doseže z blatenjem1 krvave in umirajo za1 " svojega naroda i" nJ nov. Ti izjavi sta bfl« sprejeti na seji eks SANSa v Chicagu d» 1943. Spletkeevropsk^ cionasev Habsburžani Andre Vission, blicist, je v New ' , Tribune od 24. jai^j < gem članku analiz"" J Otona Habsburškega sledice v slovenskih 'J krogih, članek P°V J slovu, da so Otonov rj zvali pravo Srbi, Hrvati in Ukrajinci in P°lJak1' A •p 11 i ljajo svoje SP obsojajo vsak PoS ^fj mrzki režim zopet1 ropskih tleh. .^fl Proti obnovi ^ A narhije sta vložili P* J slovaška in jug°sl° ,ef1 in Sovjetska RuSlJpA moralno podph'a- m jezičnih časopis°v ^ J državah jih kreP ^ Srbski, hrvaški 1» sopisi so v tem dušni in so v svo,)1 ti Habsburžanom Gospod Visson zaK' M politika Zedinje"" ,(« pram avstrijske"111 ^f letela na neprij®4"^ ,1 to podrobno doki%ji|!;| mi izjavami nU'i° ingtonskih uradi'1 ^ 1 zvezi z Otonovo k\ To-le je priJ^ kje vjel in jo P°Sp/ daljno debato, ^jj/, pa je obiskala dru,e / mača gospodi'1.!3 • ^ dva otroka, treningo ter ju g f. časa obiska odIiC^ j našata kot dva z 5t< divjaka. Da obljubila. je' Obiskovalka sej / materjo vsedla " sta se pa igrala I ^ sta bila še naJboU ,/ h»> oglasi izpod , Ji glasek: i "Mama, kje ^ / j, čkusemudi! "K A > v zadregi, je na usta, češ, 0 ^ vsej ihti nadalJ^/Pj obiskovalko, ki ca od publike ^\ p»" f'-ni slišala, ali se ?ani. Ko je gospa tlp]jK i poučila hčerko: ^ ^Mk rekla, da se 11 ^ cmečko! Mest0-«! )om napravila ^m n lanes je pa že | iek je že natrga ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. tože . Moralo se :ova TIJetno zdeti, kaj- * veroguia'zauta uca ^ 20b b°lj Širila> vr-»a. J* je zasvetila, bi- i^Jeblazega sme- Mob 36 privabila ali ' Pa vr°tPaleČa se smod" 6v ua Sta, »nih in belih e?fL, Naj je že iQJ hotelo, mož se je Nini V°ljno dviSal ekba,u;spuščaje sive ^ So proti 0bla" Hjite ,p°časi izgubili Kra-1 njega 'Uro 1 Pes in ved" « da bi s tem ; 0bt svojemu go-L^Potniu, Nižajo l Se mu poni" da so 80 že dobro %)čni Kovi Posestniki Vln.em°žaki in časti ^skih , se to omenja o Hi posestnikih sploh H IV?01 krogolič-% ? boU Pritrditi. °> kaiti nekoHko zavr- > i Zmnom'd obr- Hvno k neP°trebno % ' k0 ga pozdravi Prei \°m ^ber ve- <| tako p0hievna No ,'z^anjal se je % ter t-aje P1"0« pri-S še kazal svoje NaU k°,mu je i Sil ,:pallco, je uti- > SVoi;nceč nekoilko radi v g0sP°da. Nšča U 12 kake kadi. : odv^ospod, bi vas ' VU;D ljem- "Mra-zato bi 5 Pa J;1 ostali." Nniiie8kohko po teh }% vi prir°do. Jaz I. e'. ^ rp P4> kakor vi- > J'e vse, kar . . J1> Jaz nerad X kate- v Ameri-' na gomazen, e f1 dosti L čl°" Pečate, bode v° kr ^^ate lah-CvWto v najvičji a V* s°bah Pa te-« C?! Pl"eprežene 1), flavnega,vse ^ ji tet Vam malo C j. i^hljiyih zopet hr- h vei ^ 16 ^gleškega zastonj, ^ate .^^kakovikla- v • ~ je i sPričaio." kot j 6 Je dalje po [XNnuSil svojo KN? Se ZOpet in Sil. s* Ja je bilo H < dozad- h kozi ka- f( lope suž-' p05,kusimo, nemara bodo ti črni siromaki bolj usmiljeni, nego njihov gospod." "Saj res," odvrne Viljem, "kar tukaj bomo ostali." Med javorjevino je stala borna kočica, in nekoliko dalje proč še mnogo druzih. Popotniki obstoje na dvorišču, pa žive duše ni bilo ven. Sedaj stopi Tomaž pod okno, odkoder je bliščala luč ter pogleda v sobo. — V kotu je stala lesena mizica, zraven nje štirivoglat stol, na njem pa je klečala ženska z razpletenimi lasmi, ki so jej segali po ramah, v rokah imela je patanošter ter opravljala svojo večerno molitev. Na lesenem stalcu je brlela le-ščerba, na steni viselo je razpelo in nekaj podobic, za durmi pa je bila slamnata postelj, pogrnjena s platneno plahto. Tomaža je ta prizor tako očaral, da ni mogel z mesta, temuč dolgo je nepremakljivo stal ondi in zrl v malo sobico. Vse mu je bilo tukaj tako živo predočeno, kakor je po kmetih na Slovenskem. Tako je videl v mladih letih doma v družinski sobi, kjer se je tako rad potikal med hlapci in deklami, ki so mu zvečer pripovedovale razne pravljice o strahovih, vešah in druzih nočnih duhovih. — ženska je odmolila, poljubila svetinjico na patanoštru, potem pa še razpelo na steni. Tomaž je bil ganjen do srca in tudi on se je pokrižal ter' vzdihnil k Bogu. — Sedaj se je šele spomnil, da »a uni čakajo in hočejo pod streho. Stopil je k zapahnjenim du-rim ter potrkal. "Kdo je?" oglasi se ženska v šobi in odpre oknice. "Oj žena, bodite tako dobri in dajte nam' nekoliko prostora v jvojej koči. Popotniki smo in po noči se ne vemo kam obrniti. Bog vam bode povrnil, ako nam storite to dobroto." . ženska nemudoma vzame luč, vežne duri zaškripljejo in popotniki stopijo noter, žena jih prijazno pozdravi, jim pokaže 1 prostorno sobo kraj svoje, in tudi stanišče za konja. Potem odide, prinese otep slame, napravi postelj ter jo pogrne s platnenimi rjuhami. "Bodite zadovoljni s slabo postrežbo," pravi svojim gostom, "nimam boljšet pri hiši. Ko bi moj gospodar vedel, da sem vas prenočila, gotovo bi se hudoval, kajti on ne sprejme žive "duše pod svojo streho." "To mi že vemo," pritrdi Viljem, "grozno nepriljuden človek je." ženska je morala imeti kacih štirideset let. Njena podoba, čeravno že mnozega trpljenja zelo upadla, kazala je vendar, da je bila žena v mladosti brhka, kar so posebno potrjevale njene zale, še vedno žive oči. Tomaž je ves čas opazoval malo stanico, ki je bila, čeravno borna, vendar snažna. Na steni zapazi prilepljeno podobico Matere Božje in spodej napis v slovenskem jeziku: "Mati Božja sv. Višarij, prosi za nas!" Neka električna moč ga je presunila, ko je bral te besede, obrne se k ženi, ki je skrbno pripravljala postelj ter pravi :"Od kod imate to podobo na steni?" "A to je spominek ranjcega mojega očeta, ki so mi jo prinesli z nekg božje poti," pravi ženska in globoko vzdihne. "Imam jo je že dolgo in ker nimam dru-zega lepotičja v sobi, prilepila sem to malenkost na steno, da je vsaj kaj božjega v hiši." "In kdo je bil vaš oče?" pravi dalje Tomaž. "Moj oče so bili vinski kupec na Avstrijanskem, v štajerski deželi. Umrli so že zdavnej, — Bog jim daj nebesa." /Dalje prihodnjič.) —-o- Kupujte vojne bonde! Strategija reševanja Angleški publicist Stephen Clisshold, bivši časniški ataše v Zagrebu in velik prijatelj našega naroda, je napisal v londonskem "The Central European Observer" od 8. januarja . 1943 pod gornjim naslovom članek, katerega prinašamo v celoti. Stephen Clisshold je napisal o slovenskem vprašanju izvrstno brošuro "The Slovenes Want to Live," ki je našla mnogo odmeva v ameriški javnosti in celo v uradnih krogih. * Nikdo v Italiji ne veruje .več v možnost, da bi osišče zmagalo; Italija si želi le še zmage zaveznikov, a to čim preje, da bi trajen mir nastopil po možnosti takoj. To vidimo, kadarkoli vzamemo v roke laški časopis, to slišimo kadarkoli odpremo svoj radio aparat. Prijetno 'je tako govorjenje, tola-žilha misel, v katero vsakdo z zadovoljstvom in rad verjame, ne da bi si belil glavo s tem, kaj naj to pomeni. In vendar ima ta stvar globoke in močno vznemirjajoče implikacije. Dobro jih bo naglasiti, dokler je še čas. Zelo verjetno je, da široka masa laškega naroda zdaj zares pričakuje našo, t. j., zavezniško zmago. Verjetno je tudi, da fašistična vlada že sama veruje v zavezniško zmago — in zato svojo politiko spravlja v sklad s to mislijo. Mussolini, ki je realist in praktičen politik, si bo brez težav prisvojil reklo, da je "vojna le politika, nadaljevana s posebnimi sredstvi —." Toda vojna ni edino sredstvo izvajanja nacionalne politike; neuspeh z orožjem nikakor ne za'hteva, da se brezpogojno opusti udejstvovanje take politike. Imperijalizem je danes, in bo vedno ostal, gl^yna ,teza vsakega fašističnega ali polufašistič-nega režima v Italiji. Kakor hitro bo fašistična'vlada začela zares sumiti, da svojih imperi-jalističnih ciljev ne bo dosegla z orožjem,»si bo začela priprav- ljati pot, da jih doseže v miru. "Ako nam ni dano, da diktiramo mir," si misli fašist, "moramo vsaj takoj naglasiti svoje minimalne zahteve, in to s takšno silo, da nam jih zavezniki ne bodo niti poskušali odrekati, niti si delali preglavic, kako jih pobiti. Ugodnosti, katere smo s preskrbeli začasno, s pomočjo nasilnosti in zvijače, moramo uporabiti v to, da si prisvojimo nekatere kraje, katerih nam obnovitev zakonov in pravice s strani zaveznikov ne bo mogla j odvzeti." Kakšne pa so te začasne ugodnosti, ki jih je vojna prinesla Italiji? V zameno za cesarstvo, za poniževanje in trpljenje njenega ljudstva, je dobila Italija par nevarnih in nesigurnih oporišč v Niči, na Savojskem in na Korziki. Napravila je tudi iz Jadranskega morja nekakšno italijansko jezero in zasadila svoje ■ kremplje v obalna ozemlja, od Grčije preko Albanije, pa do slo- < venskih planin. Malo verjetno f je, da računa z možnostjo obdr- 1 žati ono, kar je naropala v za- 1 hodni Evropi — tam se obnavlja prerojena, pomlajena Francija; : vprašanje pa je, dali bo Italija . ravno tako lahko pripravljena J odreči se svojemu "kulturnemu > poslanstvu" na Balkanu. Fran- 1 i jo je oropala šele včeraj, v jugovzhodni Evropi pa gradi nje- ; na vojska strelne jarke zdaj že 1 več nego dve leti. v ( Zahod ne nudi nobenih možno- 1 iti za imperialistične avanture ' v bodočnosti. Male deželice' vzhodne Evrope, polne razprtij ( in sporov, pa so s svojim decimi- ' ranim prebivalstvom navidezno neomejeno polje za širjenje me-fa. Tam .je tudi največ upanja, ' la se ne bo preveč gledalo v po- 1 Irobnosti in da bo na bodoči mi- r :ovni konferenci to ali ono osta- J 'o zanemarjeno. Saj je tudi res, I da so te dežele, ako se jih gleda t iz Washipgtona ali Londona, vi- : deti neznansko oddaljene in ne- ' kako temne; spominjamo se ka- i ko so si Italijani prisvojili Istro, 1 kako je prišlo do tajne londonske ) pogodbe, kako je D'Annuncio za- \! sedel Reko in kako .je bila anek- < tirana Albanija — ali ni vse to dolga vrsta dokazov neodločnosti, neznanja in brezbrižnosti za-, vezniških državnikov napram Jadranskemu problemu? Iz podrtih ambicij osišča upajo laški fašistični gospodarji rešiti vsaj ono, kar so nagrabili na Balkanu. Ako gledamo na stvar iz te perspektive, se nam bo odprl drugačen razgled in razumeli bomo cilje italijanske politike v ' zasedeni Jugoslaviji. Dalmatin-| ska obala in njeno zaledje sta neprecenljive vrednosti za italijansko strategijo in gospodarstvo. Vzhodna obala Italije nima naravnih luk, a Dalmacija ji nudi dvoje imenitnih, zaščitenih luk z globoko vodo, pri šibeniku in v Kotoru, dvoje idealnih skrivališč proti napadom sličnim onemu, ki je skoro uničil laško mornarico v Tarentu; zraven tega pa je Dalmacija polna nešte-vilnih zalivov in zalivčkov na otokih in vzdolž glavne obale, ki so idealno pripravni za baze podmornic. Trst in nekatera manjša jadranska pristanišča pa .so izhodišča gospodafskih potov v Srednjo Evropo; sedanja italijanska meja vzdolž Dinarskih Alp nudi mnogo izvrstnih strate-gičnih oporišč za bodoče navale na vzhod. 1 Toda tudi gospodarske možno- . sti Dalmacije same niso brez vrednosti. Tam so ogromna naj- . dišča bauksita in precej kemične industrije. Rezerve aluminija in ; velike tovarne xementa blizu Splita, arzenali mornarice, ladjedelnice in tonaža trgovske mor- i narice, vse to so prispevki važni za italijanski vojaški potencial, i Kako namerava Italija rešiti ; iz vojne ta del svojega grabeža? i Uporabila bo brez vsakega dvo- ] ma vsa sredstva in orožja, kar ■■ jih premore orožarna njene pro- < pagande. Kar je še važnejše, je ' to, da bo poskušala postaviti ] svet pred grozen "fait accompli" ] s tem,"da šTb'6'^kčtšaIa na kiju- < čnih točkah zaželjenega ozemlja i zasigurati neoporečno narod- \ nostno pravico in utemeljiti svo- j je zahteve na podlagi najbrez- ] obzirnejše politike iztrebljeva- ( nja, zatiranja in italijanizacije. 1 Dokler je imelo osišče še nekaj navideznega upanja na uspeh v vojni, je italijanska politika včasih še upoštevala "sodelovanje," ki je v nekaterih slučajih moglo povzročati manj težav kakor nasilnost. Ko pa je postal jasen neizogibni poraz osišča, se je z vso silo vrgla na brutalno potujčeva-nje, za vsako ceno in v vsemi sredstvi. Ako naj bodoča mirovna konferenca zopet odloča v geslu sa-mo-odločbe, potem bo fašistična Italija že poskrbela za to, da ne bo ostalo nobenega slovanskega, prebivalstva, ki bi moglo kot politična sila izraziti željo, da odloča o svoji usodi. Odtod nasilno italijaniziranje šol in vse administracije v Dalmaciji in Slo- ; veniji; to je smisel aretacij, de-portaeije in streljanja vseh hr- : vaških in slovenskih predstavni- : kov, množično klanje talcev, si- ; stematično uničevanje vseh gos- i podarskih virov ozemlja in ruše- j nje neštetih krajev in vasi po i barbarskem vzgledu, katerega so postavili Nemci na čehoslova- ; škem. Med Istro in Hercegovino ( morda ni niti enega okraja, ki , ne bi imel svojih lastnih Lidic, j svojih žalostnih pogorišč. j Blizu Splita' so ustanovili ] ogromno transitno taborišče, , kjer na tisoče hrvaških domoljubov čaka na deportacijo v Italijo. Niti fašisti sami ne morejo ^ verjeti, do bi tako barbarsko postopanje moglo koristiti v boju in pomagati dobiti vojno; na ta način oni le upajo, da bodo morda uspeli rešiti mir. Ali je mogoče odvrniti Musso-iinija od te barbarske'in cinične strategije reševanja? Treba bi bilo naglašati tako pogosto kot le mogoče — to ne bo nikdar do. j; volj pogosto povdarjeno — v naši propagandi in v uradnih izjavah, da nobena situacija, ki se i bo rodila iz nasilja in surove sile, ne bo mogla obveljati v miru; da zločini preteklosti ne bodo 1 mogli nikdar upravičevati zahtev v bodočem, miru; da bo treba dajati odgovor za vsako krvoločno dejanje in za vsako krivico ter da bodo oni, ki so jih zakrivili, kaznovani. Dobro je in poguma nam daje, ker je angleška vlada izjavila, da ne priznava italijanske aneksije Albanije. To je zdaj vendar že delec "reševanja," na katerega fašisti in njihovi baje "zmerni" nasledniki ne bodo mogli več računati. Toda treba je cbjasniti in z isto razločnostjo povedati, da bodo morali črtati na svojem seznamu tudi vse druge želje in zahteve. Saj vendar -vsakdo ve, da označuje beseda reševanje le upravičeno in zakonito rešitev stvari iz vseobče ka- M tastrofe. Ako pa si kdo prilasti 1 takšne stvari neupravičeno in nezakonito, v svoj zasebni prid, dobi dejanje povsem drugo ime — plenitev. A za zločin ni usmiljenja. Oni, ki so osnovali fašisti- ^ čno strategijo reševanja, naj si r to dobro zapomnijo. (J. I. C.) ' TATOVI SO POMAGALI DEKLETOM Des Moines, Ia.—50 deklet je , organiziralo plesni klub za raz- j vedri 1 o vojakov. Toda fantje , so raje obiskovali biljardnico, ki je takoj zraven plesišča. Šele ko so tatovi pobrali vse bi- < ljardne krogle, so začeli fantje i zopet pohajati na plesišče. Tu- < kaj je namreč tako malo voja- < kov, da se dekleta kar tepejo j zanje. ŽIVLJENJE IN SMRT MOHORSKE KNJIGE Spisal F. S. Finžgar. "Tukaj smo," povzamejo vse naenkrat. Jaz sem pa bridko vz-dihnila. Ali v tem hipu nas je že pograbila grozna roka in nas neusmiljeno treščila iz voza — v sneg. Spreletelo nas je po vseh udih in čutila sem, kako je lezla mrzla snežnica skozi ovoj do mene. Sreča za me, da se je takoj zopet pojavila tista močna roka in nas odnesla iz snega v mrzlo, pa vsaj suho barako. Da se ni to zgodilo, bila bi se prehladila od moče in umrla, predno sem nastopila trnjevo pot in še bolj trnjevo življenje v Zalaz. In danes, ko ležim tukaj kot napol živa poclrtina, obžalujem, da se nisem tedaj prehladila na smrt. Zakaj boljše bi bilo umreti, kakor pa živeti tako življenje. V leseni baraki na postaji smo ležale deset dni. Obdajal nas je tako prisrčen dolg čas, da je nazadnje obmolknila največja na-vihanka in smo brez besede pri-sluškale curljanje snežnice, ki se je leno cedila v žlebove. Deseti dan se pa odpre temna ječa mrzle barake, in sedle smo v slamo na reven voziček. Nerodno se je skobalil na voz bradat dedec, brez pomisleka pritisnil svojo koščeno pezo na ias in pognal. Ta vožnja! še danes se mi jvrti v glavi, šlo je gor in šlo je iol. Voz je odskakoval po gru,-iastih kolesnicah, gugal se na evo in na desno, da smo ječale n se zaletavale druga v drugo, « f p Mr. in Mrs. Joe Novak, Mr- J Stanley Vesel, Mr. in Mrs. RaCfj„, V Mrs. Trost in družina, Mr. in lik in družina, Mr. in Mrs. Carl Mr. in Mrs. Daniel Meyers, Skitzki, Horvat družina, Mr«- . >1' Kreble, Mr. in Mrs. Joseph J«*1^ / in Mrs. Milharcic, Mr. in Mr Martinich, Mr. in Mrs. G. ^ Mr. in Mrs. Fink in družina. ^ Mrs. Znidarsic, Mr. in Mrs. Jo' ^ cek, Mr. Frank Turk, Mrs. 5 $ Mrs. Frances Oražem in druz'^l* Bavec in družina, Mr. in Mr«- p^ družina, Mr. in Mrs. Zaverl, nic, Mr. in Mrs. Bergles in drU*> žina Kovačič, Mr. John GorniKy * Mrs. John Larish in družin«' ^ M Mrs. Marolt, Mary Makse, M«"-Zandar in družina, Mr. in M1"8'.^ M Mr. in Mrs. L. Zakrajsek, ^iA Rebol, Mr. in 'Mrs. Levstek Mr. in Mrs. Pershin, Miss sek, Mrs. Meznarsic, Mr. ^fl seph Messie, Mr. in Mrs. M- Se Jce Traina, Mr. in Mrs. cin Jr., Frances Sterle, Mr. * jrgr vak, Mr. in Mrs. Peternel i" Mr. John Leustik. _ Nadalje naj velja naša Pr'8.^veln hvala Mr. John Zitko in -e /I Twist Drill Co., ki so dali J mobile brezplačno na razp Enako se želimo prisrčno ju,' I Mr. Joseph Nosse, Mr. Johnp