Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 22, LETNIK 18 02. 11. 2007, CENA 1,13 €/270 sit COBISS e 0087633,22 Ü/Ä\ [POBOß/ÄX BBOSB/ÄOM TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Ponudba velja od 30.10. do 4.11.2007 oz. do prodaje zalog. €2,55 28% ceneje! Sosedov kruh postrežno, Pekarna Grosuplje, 1 kg w €1,99 Navadna klobasa pakirano ali postrežno, Mesnine dežele Kranjske, 1 kg redna cena € 2,85 476,88 SIT Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1. do 16.10/07 objavljen v različnih akcijskih letakih. Dobrodošli v hipermarketu S RAR ® LITIJA! $ SUZUKI Odpeljite se z novo Suzuki Grand Vitaro 1.6 ali 2.0 bencin in prihranili boste 1.500 EUR! v/ÜSiö Naš prispevek k varnosti v zimskem času! Če ob nakupu kateregakoli vozila Suzuki kupite še 4 zimske gume KLEBER, COOPER ali ALU platišča ENZO, vam 2 podarimo. PLAČATE 2, DOBITE 4! Nova Suzuki Grand Vitara (3 ali 5 vrat) je kompaktno in praktično terensko vozilo nove generacije. Zagotavlja varno, udobno in zanesljivo vožnjo v vseh vremenskih pogojih in naravnih okoljih oz. terenih. Ob nakupu n,Csfo nove Grand Vitare boste prihranili 1 .500 EUR! Od ,5.9." 2007 0% 3 na zimske pnevmatike £ KLEBER in ALU platišča ENZO. Ponudba velja Od 15. 9. do 30. 11. 2007' Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov wrowie MititM NMKMHN 'TESTNE VOŽNJE % VSEMI modeli , MAZDA QUALITATS REPORT K (■^lazdina zmaga na tesati kakovosti MMfMO n miE1towä m 3&11. Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 1/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. Morate prebrati LC uradno zagnal odževplevalno napravo SVEA slavila dvojno Heroin Intervju: Mitja Drobež, predsednik naj... hribovskega kraja V Polanki sadje» kruh in med Z. poeti ogovarjajo tišino Zagorski košarkarji z novim sponzorjem A. Porednik: Smrt odrivamo v kot SO let IKŠ STT Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 siti, polletna 13,52 EUR p240,00 sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UVODNIK © mmm Tokrat pa res ne morem odločiti, kateri od oktobrskih svetovnih in državnih »dnevov« je bolj pomemben. Os- ' teoporoza, psoriaza, varčevanje, reformacija, coprnice, vsi sveti...ali prihajajoči Martin. Hja, saj se kar skladajo vsi tile med se-' ’ boj in še kakšen bi se našel. Kar zadeva zdravje, t 1 varčujejo povsod in na vsaki zdravstveni ustanovi' na bolnikih.V vseh pogledih! A ko ste upokojenec,1; ’ potem zagotovo nimate časa sedeti v ambulanti, a ko ! pa ste zaposleni in vam je bolniška odveč, potem raje1, ' ne hodite v čakalnice, ker ne boste ničesar dočakali.{ S Varčevanje z nerganjem je sila pomembno, posebej pri j ['zdravju.V nasprotnem primeru vas čaka živčni zlom ali pa( ) vsaj depresija. Coprnice vas bodo nosile od vrat do vrat in( (brezupno se boste predali letenju na repu vrste, če vas ne) )bo že ob pogledu (je čisto vseeno, (zdravstveni us-(vele-mest ali pa (zdravstvenem povsod, /pa Klek, saj je (štartale. Svoje no-/enako v Trubarja, ^ustanove. Primož zagotovo kislo nanjo odneslo. Pa) ali ste v veliki) tanovi slovenskih) v trboveljskem ( domu. Coprnice) Bogenšperk ali) vseeno od kje so/ sove so vtaknile) kot v varčevalne/ Trubar, reformator,) nasmiha ob silnem/ (prizadevanju za slovensko leporečje.Četudi njegova dela niso) (še vsa prevedena v slovenski jezik, se že vsi močno trudimo/ (da je vse »kul« okrog nas. To pa pomeni, da se moramo) (dobro izkazati tudi ob dnevu spomina na pokojne, tako ali/ (drugače preminule.Važno je, da nas bo vesoljni svet videl) \z ogromno količino sveč, po možnosti kar v vrečkah odj (trgovin, kjer smo jih nabavili po ugodni ceni. Saj, rože) maj kupijo pa tisti, ki so dobro »jerbšno« dobili...! (Ojoj, kje je pa spomin na mrtve ostal? Ali sploh/ )vemo,čemu lučke? Mar niso tisti, ki jih ni več z) ^nami, v naših srcih, v naših glavah. Kaj, ko bi j Ise enkrat za spremembo posvetilo na teh/ '»oltarjih? Pa pustite sveče za sto dvajset/ /dni, naj svetijo tistim, ki nimajo časa za/ (spominjanje... -Urednica Marta mtemic ie imeno 15. 2007 Naslovnica: Neža in nadomestna babi Slika: Fanči Moljk ® FWftggC Črne-bele in barvno »Hrastnik 2007« Fotografska zveza Slovenije in Foto klub Hrastnik organizirata 44. slovensko pregledno razstavo erno-be-lih in barvnih fotografij, na kateri sodelujejo elani fotografskih društev iz vse Slovenije. Otvoritev razstave nagrajenih fotografij Hrastnik 2007 s podelitvijo nagrad in kulturnim programom bo 8. novembra 2007 v Galeriji Delavskega doma v Hrastniku na Logu. Ob tej priložnosti bodo podeljeni tudi fotografski nazivi FZS. Razstava bo postavljena do 22. novembra 2007, vse ostale fotografije, ki so prispele na natečaj si bo mogoče ogledati od 25.novembra do 13. decembra 2007 v Galeriji Delavskega doma v Hrastniku. NAGRAJENA DELA: ČRNO-BELE FOTOGRAFIJE: 1. nagrada: Robert L. Horvat, FI FZS - Metla pometa - Društvo fotografov Svit Celje 2. nagrada: Oton Naglost - Znamenje - Foto društvo Veno Pilon Ajdovščina 3. nagrada: Robert Hutinski - Deček na stopnicah -Fotografsko društvo Celje Diplome: Ana Šišak, F2 FZS - Puščava Vlil - Društvo fotografov Svit Celje Andrej Voh, Fl FZS - A moment from a Street - Društvo fotografov Svit Celje Dušan Letnar, F3 FZS - Duri - Foto klub Kamnik Jakob Gnilšak.MF FZS - Plaža - Fotografsko društvo Radovljica Miran Orožim, Fl FZS - Kozjanski griči I - Fotografsko društvo Celje Nagrada za najboljšo kolekcijo: Franc Ferjan, KM FZS - Bela obala, Mrzle kučme, Osamljen in Kvišku - Foto klub Triglavski narodni park Nagrada za najboljšo fotografijo, nastalo v industrijskem okolju: Jernej Biderman - Jama II - Foto klub Hrastnik »Žiriranje« prvič Priprava BARVNE FOTOGRAFIJE : 1. nagrada: Oton Naglost - Na paši - Foto društvo Veno Pilon Ajdovščina 2. nagrada: Vitomir Pretnar, Fl FZS - Operacija -Fotografsko društvo Jesenice 3. nagrada: Marjan Jerele - Na polju - Samostojni avtor »Žiriranje« drugič Diplome. Ana Šišak, F2 FZS - Oaza - Društvo fotografov Svit Celje Cvetka Zalokar-Oražem - Most v večnost - Foto kino video klub Mavrica Mirko Robba, F2 FZS - Harmonikarja - KD dr. Ivan Tavčar Poljane Herman Čater, KM FZS - Molitev - Društvo fotografov Svit Celje David Vatovec, Fl FZS - Oltarna slika - Foto klub Portorož Nagrada za najboljšo kolekcijo: Tomaž Hožič, F2 FZS - Prelet, Geometrija in Sprevodnik -Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj Nagrada za najboljšo fotografijo, nastalo v industrijskem okolju: Jernej Biderman - Saje - Foto klub Hrastnik V žiriji so bili Joco Žnidaršič, Oskar Karel Dolenc in Žiga Koritnik. Foto klub Hrastnik AvS/A 8. in 9# seja Občinskega sveta Hrastnik Osma in deveta seja OS Hrastnik sta bili v razmiku štirinajstih dni, saj je bilo potrebno poslati imena predstavnikov v volilno telo za volitve elana državnega sveta in kandidata za elana DS. Osma je bila tako glede na dnevni red obširnejša. Obsegala je deset točk, od katerih je ena pomembnejših prva obravnava odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in odloku o komunalnem prispevku. Predlog so sprejeli v drugi obravnavo na deveti seji. Na osmi pa so obravnavali in sprejemali poročila o izvrševanju proračuna v obdobju jan, - avg. 2007. Zupan je v zvezi s tem med drugim pojasnil, da je izvajalec za čistilno napravo že znan, prav tako projekt o dokončanju izgradnje CEROZA. Razpravljali so tudi o gradnji novega mostu v Bobnu, ki bo tudi črpal občinska sredstva.Vsi programi pa so usklajeni s sveti KS. Obravnavali in sprejeli so tudi lokacijski načrt za spodnje Marno in ga ob drugi obravnavi tudi sprejeli. Pri vprašanjih in pobudah pa omenimo denarno pomoč 2.000 evrov, ki jih bodo namenili za pomoč prizadetim v neurju 18. 09.07. Zanimali so se tudi o cesti čez Tirberg. Glede razširitve se bo treba dogovoriti z lastniki. Na vprašanje o zastoju del pri križišču pa so svetniki izvedeli, da ne sme vplivati na podpisano pogodbo, ki opredeljuje, do kdaj morajo dela končati. Na deveti seji so od petih predlaganih izvolili tri predstavnike v volilno telo za člane državnega sveta: Katjušo Laznik, Franca Vidoviča inVinka Žagarja. Prav tako kandidata za člana državnega zbora - Branka Majesa, direktorja TKI. Pri vprašanjih in pobudah pa so na zadnji seji izpostavili vprašanje zvišanja cen toplotnega ogrevanja, o neurejenosti nabrežin od Brečkove hiše do TKI Hrastnik, kaj je novega okrog tretje razvojne osi,... Zanimali so se tudi o ustanovitvi lokalne redarske službe na regijski ravni, za kar pa s strani trboveljske in zagorske občine še ni odziva. Besedilo: Fariči Moljk FUN&&C 0 Zgodil se bo drugi krog Volitve za predsednika države so bile v nedeljo, II. oktobra 1007. Nobeden od kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. V drugem krogu, ki bo II. novembra, se bosta pomerila Lojze Peterle in Danilo Turk. V Trbovljah in Hrastniku so volivci glasovali podobno: največ glasov so namenili Mitji Gaspariju (dobrih 34 oz. 33 %), sledi Danilo Turk (24 oz. 27 %), Zmago Jelinčič (dobrih 20 %) in Lojze Peterle (18 oz. 15 odstotkov).V Zagorju je največ glasov prejel Mitja Gaspari (32 %),za njim Lojze Peterle in Danilo Turk (prvi 23,7, drugi 23,12 % glasov), sledi pa jim Jelinčič z dobrimi 17 odstotki. Drugi kandidati so dobili po manj kot 3 odstotke. Druga seja U0 GZS območne zbornice Zasavje Na upravnem odboru so med drugim opozorili, da je treba glede organiziranosti območne zbornice temeljito premisliti ali naj postane samostojna ali ne. Strinjajo se, da je najpomembnejša vsebina, forma je drugotnega pomena, zato bodo počakali tudi na regionalno zakonodajo. Imenovali so 22 predstavnikov zasavskih podjetij, kjer je zaposlenih 60% delavcev v Ekonomsko socialni svet, ki bo deloval po skupinah, ki bodo obravnavale konkurenčnost in podjetništvo, energetiko, okolje in ekologijo, komunalno infrastrukturo, kadrovsko problematiko in izobraževanje. Ohranitev in razvoj energetike v Zasavju je predstavil Marko Agreš, direktor TET. Ob tem je poudaril, da so ljudje priprav- ljeni živeti s to industrijo.Tu je prostor za nove proizvodne enote, ohranila se bodo delovna mesta in ponudila nova. Zaradi velike hladilne sposobnosti Save je mogoč velik izkoristek, ustanovila se bodo lahko nova podjetja in najpomembnejše je, da se ohrani panoga. Problemi z žveplovim dioksidom so rešeni in so izpusti v okviru dovoljenih. Strateško načrtovanje energetske doline temelji na obvladovanju nabave energentov (premoga, plina in bio mase op.a), povečanju proizvodnje do 2500 GWh, oskrbovanju Trbovelj in dela Hrastnika s toplotno energijo, proizvodnjo energi- je na racionalen in ekološko sprejemljiv način, optimizirati proizvodnjo in prodati vse oblike energije. Ob tem je treba vedeti, da odpadki ne morejo služiti kot energent, kot si nekateri predstavljajo. V TET želijo, da bi pridobili potrebna so-glasja.V razpravi se je povedano potrdilo, saj bo vsaka država morala sama poskrbeti za svoje energetske vire. Zaradi porasta porabe energije imamo v Sloveniji premalo svoje. Posavje, kjer so povezani, se ne srečuje s takimi težavami kot v Zasavju. IQ futömi lafarge Cement tudi uradne zagnal odžveplevalno napravo V družbi Lafarge Cement v Trbovljah so v sredo, 14. oktobra 1007, okoljski minister Janez Podobnik, trboveljski župan Bogdan Barovie in regijski direktor Lafargeove divizije Cement za Centralno Evropo Nicholas Fournier slovesno odprli eno najsodobnejših odžveplevalnih naprav pri nas. IO milijonov evrov vredna naprava predstavlja največjo naložbo trboveljske družbe v ekološko sanacijo proizvodnje. Ker bo odžveplevalna naprava bistveno zmanjšala izpuste dimnih plinov in prašenje, je Lafarge Cement ena redkih družb iz Zasavja, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev okoljskega (IPPC) dovoljenja. Naprava je bila zgrajena v dobrem letu dni in poskusno deluje vse od letošnjega aprila. S I. novembrom 2007 stopa v veljavo strožja evropska okoljska zakonodaja, ki tudi za cementno industrijo uvaja direktivo IPPC (Integrated Pollution Prevention and Control). Zaradi delovanja odžveplevalne naprave se bodo koncentracije emisij v zraku bistveno zmanjšale pod vrednost, kot jih določa IPPC direktiva: koncentracija žveplovega dioksida (SOJ v suhih dimnih plinih se bo z uporabo odžveplevalne naprave zmanjšala na polovico vrednosti, kot jo določa nova, strožja zakonodaja, manj pa bo tudi prahu. Ob tej priliki je regijski direktor Lafargeove divizije Cement za Centralno Evropo Nicholas Fournier povedal: »Odprtje odžveplevalne naprave pomeni zaokrožitev in uspešno končanje našega štiri leta trajajočega sanacijskega programa. V ekološko posodobitev proizvodnje je Lafarge Cement vložil 30 milijonov evrov lastnih sredstev in smo s tem prestopili prag za pridobitev okoljskega dovoljenja. Naše nadaljnje ekološke aktivnosti bodo usmerjene predvsem v sodelovanje z lokalnimi predstavniki pri okoljskih projektih.« Župan občine Trbovlje Bogdan Barovič je ob otvoritvi dejal, da je odžveplevalna naprava zelo pomembna pridobitev za lokalno skupnost in je ena največjih naložb v okolje v vseslovenskem merilu. Pri tem je dodal, da občina Trbovlje zgledno sodeluje z Lafarge Cementom tudi na drugih področjih, kot so kultura, izobraževanje in šport. »Prepričan sem, da bo Lafarge Cement pridobil okoljsko dovoljenje, kot so ga tudi druga podjetja iz Zasavja, npr. IGM, ETI, Termoelektrarna Trbovlje ob pogoju, da že spoštuje in bo spoštoval okoljsko zakonodajo evropske unije, ki bo stopila v veljavo I. I 1.2007. Hkrati pričakujem, da bodo novo evropsko okoljsko zakonodajo spoštovala tudi imenovana podjetja, ki pa so okoljsko dovoljenje pridobila pod lažjimi, manj zahtevnimi pogoji.« Odžveplevalna naprava deluje na osnovi mokrega pranja dimnih plinov pred izpustom v zrak. Ključna komponenta odžveplevalne naprave je pralnik dimnih plinov, v katerem se suspenzija — mešanica vode in apnenca — razprši v tok dimnih plinov tako, da apnenec pri tem absorbira žveplov dioksid. Kot stranski produkt te kemične reakcije nastaja sadra (mavec), ki jo lahko ponovno uporabimo v proizvodnji. Seveda pa ne moremo mimo vsaj kratke pojasnitve delovanja te naprave: Namen odžveplevalne naprave Odžveplevalna naprava oziroma pralnik dimnih plinov v procesu proizvodnje klinkerja (surovina za proizvodnjo cementa) odžvepljuje dimne pline žveplovega dioksida (S02), pri čemer uporablja trenutno najsodobnejšo tehnologijo pranja dimnih plinov po mokrem kalcitnem postopku. Poleg tega se v postopku pranja dimnih plinov izloči tudi večina trdnih delcev, kot so npr. pepel, klinkerjev prah in saje. Surovina za pridobivanje klinkerja je lapor. Pri predelavi laporja nastajajo žveplovi oksidi (SOJ. Odžveplevalna naprava iz celotne količine dimnih plinov, ki se sproščajo iz peči za pridobivanje klinkerja, v obliki sadre kot neškodljivega stranskega produkta odžveplanja izločuje S02. Sestava odžveplevalne naprave Ključne komponente odžveplevalne naprave Pralnik dimnih plinov je osrednji in najpomembnejši element odžveplevalne naprave. Tu poteka razžveplevanje oziroma kemijska reakcija, pri kateri se S02 s pomočjo suspenzije apnenca iz dimnih plinov veže s kalcijem iz apnenca v kalcijev sulfit Glede na kompleksnost kemijskih reakcij, ki potekajo v pralniku dimnih plinov, je zelo pomemben izbor ustreznih materialov za izdelavo pralnika. Pralnik je tako zgrajen iz betona, z notranje strani pa je zaščiten s posebnim slojem termoplastov, ki zagotavljajo zaščito pred korozijo in kemičnimi vplivi ter visoko zanesljivost pralnika. Ventilator dimnih plinov dovaja dimne pline iz peči za proizvodnjo klinkerja Lopute usmerjajo dimne pline Obtočne črpalke pralnika dovajajo suspenzijo vode in apnenca Razpršilne šobe razpršijo suspenzijo med dimne pline Puhalo zraka za oksidacijo - kisik je potreben za oksidacijo kalcijeva sulfita v kalcijev sulfat, ki skupaj z vodo tvori sadro. Rezervoar z vodo: v napravi so prisotne stalne izgube tekočine, ki nastanejo zaradi vezave vode na dimne pline in zaradi izločanja sadre kot stranskega produkta odžveplevanja.Te izgube nadomesti dovajanje vode v pralnik dimnih plinov. Zasilni rezervoar za izpraznitev je za primer večjih vzdrževalnih del. Postopek odžvepljevanja Celotni proces čiščenja lahko razdelimo v tri osnovne faze absorpcija S02 iz dimnih plinov s pomočjo suspenzije fino mletega apnenca, reakcija S02 in kalcija ter nastanek kalcijevega sulfita, oksidacija nastalega kalcijevega sulfita v kalcijev sulfat, ki pomešan z vodo daje sadro (mavec). Postopek odžveplevanja temelji na možnosti absorpcije S02 iz dimnih plinov z ustrezno suspenzijo. Če bi odžveplevanje potekalo le s čisto vodo kot sredstvom za odžveplevanje, bi voda lahko absorbirala le majhne količine S02 (do nasičenja vode s SOJ. Da bi bila učinkovitost vsrkavanja S02 iz dimnih plinov čim bolj učinkovita, dodajajo vodi mleti apnenec. Suspenzija apnenca za pranje dimnih plinov se s pomočjo obtočnih črpalk prečrpava iz rezervoarja suspenzije apnenca do sistema razpršilnih šob, ki se nahajajo na določenih višinah v napravi, močijo dimne pline v nasprotnem toku in s tem absorbirajo S02 iz njih. Po pranju dimnih plinov s suspenzijo apnenca absorbirani S02 reagira z zrakom, ki ga dovajajo v zbiralnik pralnika. Končni produkt odžveplevanja je sadra, ki se kot trdna substanca odstrani iz naprave za čiščenje dimih plinov. Intenzivnost odžveplevanja je odvisna od količine dodanega mletega apnenca v suspenziji. Več kot dodajo apnenčeve moke, intenzivnejši je proces odžveplevanja. Besedilo: Rudi Špan Nagrada Tončke Čeč 2008 Komisija za občinska priznanja trboveljskega občinskega sveta je na podlagi Odloka o priznanjih in nagradah občine Trbovlje objavila javni razpis za podelitev nagrade »Tončke Čeč« za leto 1008. Občinski svet podeljuje vsako leto eno nagradoTončke Čeč občanom in občankam, društvom,združenjem in skupinam, s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Trbovljah, za izjemne dosežke na kulturnem in umetniškem področju. Nagrado sestavljajo listina o podelitvi, miniaturna umetniška skulptura ter denarni del v višini treh povprečnih neto plač v RS za preteklo leto. Predloge za javni razpis lahko dajo posamezni občani in občanke, društva, združenja, politične stranke, krajevne skupnosti in ostale organizacije najkasneje do 19. II. 2007 in sicer v zaprti kuverti na naslov Občina Trbovlje. Podrobnosti so navedene v Javnem razpisu, ki je dostopen na spletni strani občine Trbovlje. MaH Prijava novoletnih prireditev in zbiranje prispevkov za Pratiko 1008 Približujejo se božično-novoletni prazniki in kot vsako leto bi radi v občini Trbovlje tudi letos občane obvestili o decembrskem dogajanju v Trbovljah. Na organizatorje dogodkov in prireditev se obračajo s prošnjo, da do 12. novembra 2007 sporočijo, če nameravajo v času od 6. decembra 2007 (Miklavž) do 5. januarja 2008 pripraviti (pred)novoletno prireditev, ter kje, kdaj in kako se bo odvijala, da jih bodo vključili v program prireditev. Nekaterim zavodom, društvom in organizacijam so pozive že poslali po pošti. V letošnjem letu spreminjajo koncept zloženke.V njej bodo objavili le prireditve, namenjene večjemu številu obiskovalcev in ne tiste, ki so internega/društvenega značaja, namenjene ozkemu krogu ljudi. Vsi organizatorji pa lahko pošljejo tudi te programe in objavili jih bodo na spletni strani www.trbovlje.si v koledarju prireditev. Seveda to povabilo velja tudi za vse ostale dogodke v letu. Programe prireditev lahko pošljejo organizatorji na naslov Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje ali na e-naslov: vesna.jesih@trbovlje.si. Tudi letos bo izšel almanah - pratika o dogajanju v občini Trbovlje v letu 2007, zato pozivajo vse zainteresirane, da sporočijo, kateri dogodki raznih prirediteljev bi bili primerni za objavo. Na elektronski naslov lahko pošljejo tudi fotografije s prireditev, dogodkov ali srečanj. Pridržujejo si pravico, da ne objavijo vseh prispevkov. Prispevke, ki obsegajo dogodke od decembra 2006 lahko pošiljajo zainteresirani do 12. novembra 2007 na naslov ObčinaTrbov-Ije, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje ali na e-naslov: vesna.jesih@trbovlje.si. Informacije o zloženki novoletnih prireditev in o Pratiki 2008 je mogoče dobiti tudi na telefonski številki 03 56 27 91 I. MaH V Forsteku nov direktor V marcu leta 2008, bo dosedanjega direktorja Forsteka Avgusta Fišnerja, ki odhaja v pokoj, zamenjal Matej Haberl, ki je doslej vodil RTCZ. Toliko časa traja namreč odpovedni rok. Forstek je mlado podjetje z lokacijo na Dolu, kjer je zaposlenih 71 ljudi. Podjetje je nastalo iz bivše steklarske orodjarne z več desetletno tradicijo. Danes uporabljajo za izdelavo orodja, ki ga uporabljajo za izdelavo steklarskih izdelkov, najsodobnejšo tehnologijo, ohranjajo pa tudi tradicionalne metode . F.M. © fUHšreae Prenova spomenika v Zagorju Obnova poslovnih prostorov PGD Zagorje-mesto Spomenik žrtvam I. svetovne vojne pod zagorsko cerkvijo bo v dneh pred I. novembrom doživel temeljito prenovo. Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje - mesto je pričelo s prenovo poslovnih prostorov na Cesti Borisa Kidriča II A. Posekana so bila drevesa, katerih korenine so že uničevale podstavek spomenika. Pooblaščeni izvajalec obnovitvenih del je izvedel temeljito čiščenje spomenika, obnovo vseh napisov in spomenik zaščitil z impregnacijskim sredstvom. Ob zaključku del je bila izvedena tudi prenova hortikulturne ureditve okolice spomenika. MaH Namen prenove je, da društvo pridobi dodatne poslovne in društvene prostore ter večjo večnamensko dvorano. Investicijo sofinancira tudi Občina Zagorje ob Savi s proračunskimi sredstvi. Neva bivalna enota v Zagorju Pred kratkim je bila v Zagorju slovesno predana namenu nova bivalna enota za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Zaradi potreb po stavbah za posebne namene v katerih so bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, je Občina Zagorje ob Savi skupaj s Stanovanjskim podjetjem Zagorje, kot upravnikom večstanovanjskih objektov v občini, pristopila k preureditvi starejšega objekta Selo 2 v stavbo za posebne namene in sicer v bivalne enote za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.Objekt je v lasti Občine Zagorje ob Savi in je bil, glede na dosedanjo uporabo, primeren za preureditev v bivalne enote.Za preureditev objekta v bivalne enote je ARHIS d.o.o. iz Zagorja izdelal idejne zasnove s tehničnimi rešitvami, ki so opredeljevale dve variantni rešitvi. Pri obeh variantah je bil upoštevan Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb (Uradni list RS, št. 123/2004). Po preučitvi obeh variant, je bila izbrana varianta II, saj ta vključuje tudi eno večjo bivalno enoto, ki jo Občina potrebuje v primeru elementarnih in drugi nesreč, da lahko takoj prizadetim ponudi začasno bivanje.V objektu Selo 2 je urejenih 7 bivalnih enot, od tega I bivalna enota s kuhinjo, sanitarijami in štirimi ležišči (2+2), skupaj 45,10 m2, za reševanje začasnih potreb prizadete družine, in 6 bivalnih enot (8 ležišč) s souporabo sanitarij in souporabo kuhinje.Pri preureditvi objekta Selo 2 v bivalne enote, je Občini Zagorje ob Savi z donatorskimi sredstvi v višini 8.345,00 € pomagalo Slovensko mednarodno združenje žensk - SILA iz Ljubljane. Skupna investicija za preureditev dosedanjih prostorov v bivalne enote je znašala 38.604,47 €. Občina Zagorje ob Savi je prispevala 30.259,47 €. Uradno otvoritev so glasbeno popestrili učenci Glasbene šole Zagorje, prostore pa sta svojemu namenu predala direktor občinske uprave Občine Zagorje ob Savi, Branko Omahne, in predstavnica združenja SILA, Barbara Berce. Novo vodstvo socialnih demokratov v Trbovljah Pri območni organizaciji Socialnih demokratov Trbovlje so 16. septembra letos izvolili novega predsednika Andreja Grilja, tajnika Davorja Klemena, za podpredsednika so ponovno izvolili Milana Žnidaršiča. Izvoljeni so bili tudi drugi člani predsedstva in nadzornega odbora. Bivša predsednica območne organizacije, Tatjana Jevševar, je predstavila dosedanjo dejavnost v stranki od leta 2001, ko je ob odstopu Uroša Nučiča bila izvoljena, do 2007, ko je delo predala novemu vodstvu. Pri svojem delu so ves čas upoštevali temeljna socialnodemokratska načela, njihovo delovanje je bilo v obsegu finančnih sredstev, ki so jih imeli, člani so delovali volontersko in brezplačno. Dosledno so realizirali vse načrtovane aktivnosti in sodelovali pri vsebinskih razpravah svetniške skupine v občinskem svetu, kjer so na zadnjih volitvah obdržali enako število svetnikov kot pri prejšnjih. Predsedstvo in stranka so se številčno povečali ter pomladili. Članstvo se je povečalo za 15 novih članov. Mladi kadri so zasedli vodstvena mesta, starejši jim pomagajo s svojimi izkušnjami. Po sedanjih anketah stranki dobro kaže pri prihajajočih državnozborskih volitvah. V Trbovljah bo organizirana konferenca Socialnih demokratov, kjer bodo dogovorili smernice dela za volitve 2008. Novi predsednik Andrej Grilj je povedal, da se bodo trudili za večjo prepoznavnost tudi s sklicevanjem tiskovnih konferenc, pripravili bodo alternativni program občine, kjer si bodo prizadevali med ostalim tudi za stanovanja za mlade. Se naprej bodo pridobivali nove člane in ohranjali prireditve ob 8. marcu, poletni projekt, organiziranje okroglih miz, dobrodelni rokometni turnir ... Tajnik Davor Klemen se zaveda, da bo potrebno vložiti še veliko dela v aktiviranje mladih članov. Načrtujejo, da bodo delali bolj medijsko predstavljeno. Želijo, da bi celostno zajeli problematiko kraja in si prizadevali za dobrobit vseh občanov. Besedilo in slika : Irena Vozelj Miro Bornšek V teh jesenskih dneh je žena s koso neizprosna. Na torkov večer, 9. oktobra, se je ustavilo srce Mira Bernska. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Trbovljah. V času študija matematike in fizike je prejemal štipendijo v Izoli, tako se je zaradi izpolnitve obveznosti do štipendistov preselil na morje. Kljub temu je obdržal številne vezi s svojimi sošolci, sosedi, prijatelji in znanci. Rodil se je 23. septembra 1942 v Brestanici, kjer so Bornškovi živeli do jeseni 1949. Preselili so se v Gabrsko in po desetih letih trdega dela njegovih staršev zaživeli v svoji hiši, kamor se je rad vračal k staršem in sestri vse do pred kratkim. Njegovo pedagoško delo na osnovnih in srednjih šolah je bilo tako pomembno, da je slab teden pred smrtjo dobil republiško nagrado za življenjsko delo. Ni se bal narediti nekaj novega in spreminjati utečene šolske programe, posodabljati pouk na šo- lah, saj je s tem pritegnil številne učence in dijake, da sta jim postala matematika in fizika dostopnejši. Bil je pobudnik središča sodobnega ustvarjalnega pouka fizike v Sloveniji. Njegovi učenci so dosegali nadpovprečne rezultate na tekmovanjih, svoje znanje je rad prenašal na mlade učitelje. Visoka kvaliteta današnjega pouka fizike je v marsičem plod njegovega dela. Med letoma 1990 in 1994 je bil ravnatelj izolske osnovne šole. Poleg strokovnega dela je aktivno sodeloval v Rokometnem klubu Izola, kjer je med drugim bil tudi njihov predsednik. Ob večerih smo lahko poslušali njegovo igranje bas kitare pri ansamblih, ki so zabavali turiste na Primorskih terasah.V Baredih si je nabiral novih moči ob urejevanju vrta, sadovnjaka in oljk. Bil je dober oče in mož. Življenje ga je postavili pred številne preizkušnje, ki jih je znal rešiti. Njegova lepa beseda, pripravljenost pomagati, sodelovati povsod, kjer so ga prosili, bodo ostali v spominu vseh, ki smo ga poznali. Nehote pomislimo, da je bil Miro eden od tistih Trboveljčanov, ki se je izkazal v drugem kraju. Tekst: Irena Vozelj, foto: fotoarhiv Bornšek Pljusk vabi Športno društvo Pljusk Trbovlje je mlado društvo, v katerem so se združili mladi in dinamični ljudje, ki želijo v Zasavju ponuditi aktivnosti, ki so na tem področju novost in ki se dotikajo rekreativnih dejavnosti nekaterih specifičnih skupin, ki so navadno zapostavljene. Iz njihovega imena je razbrati, da se dejavnosti nanašajo na vodno okolje. V poletnih mesecih so uspešno izvedli poletno plavalno šolo, v novembru pa pripravljajo začetek dveh zanimivih aktivnosti, in sicer vodno aerobiko oziroma aquarobiko in vadbo za nosečnice. Podrobnosti pa nam je zaupala Tanja, ena izmed prizadevnih organizatork: »Vodna aerobika je prenos vaj iz aerobike na suhem v vodno okolje in ima zaradi tega številne prednosti pred klasično aerobiko. Zbuja pa seveda dobro vzdušje ob gibanju z glasbo.Takšna oblika aerobike je primerna za vse, ki imajo radi vodno okolje in glasbo, pa tega do sedaj niso mogli združiti v rekreativno dejavnost. Zaradi zmanjšanega vpliva težnosti je takšna vadba izjemno primerna tudi za mlade po srcu, saj omogoča krepitev mišičnega in kostnega aparata ter srčnega delovanja z zmanjšanim tveganjem za poškodbe. Izvajali jo bomo ob sredah in četrtkih ob I8h v bazenu Doma upokojencev Franc Salomon v Trbovljah, začetek vadbe pa bo v sredo,7. I 1.2007. Vadba za nosečnice pa se ne izvaja v vodi temveč na suhem, in sicer bo to v telovadnici OS Tončke Čeč. Prav tako bomo z vadbo začeli v sredo, 7. I 1.2007 ob 19.30.Ta vadba je primerna za bodoče mamice, ki želijo tudi v pričakovanju naraščaja ostati aktivne in s tem popestriti to obdobje življenja. Z vadbo za nosečnice lahko porod pričakamo v dobri telesni pripravljenosti, s čimer se zmanjša možnost zapletov in olajša sam porod. Ker je aktivnost namenjena občutljivemu obdobju, jo izvajamo -tako kot vse ostale dejavnosti našega društva, z velikim zavedanjem odgovornosti. Vsi naši vaditelji so strokovno usposobljeni, saj poleg tečajev za aktivnosti, ki jih izvajajo, večinoma obiskujejo oziroma zaključujejo Fakulteto za šport...« Če želimo izvedeti kaj več o njih, jih lahko pokličemo na 041 507 336 (Tanja) ali pa 03 I 418 861 (Marjeta ali Sabina).Veseli pa so tudi obiska njihove spletke - www.sd-pljusk.com. Za prijave na aktivnosti se prav tako lahko obrnemo na zgornji številki. Prosijo pa za predhodno prijavo, ker je število mest omejeno. Fanči Moljk SVEA slavila dvojne SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi je na 34. mednarodnem pohištvenem sejmu AMBIENTA 1001 v Zagrebu ponovno navdušila strokovno in širšo javnost, s povsem inovativnim kuhinjskim programom STELLA in zanj prejela najvišje priznanje sejma ZLATO PLAKETO. Poleg tega je SVEA prejela tudi POSEBNO PRIZNANJE ZA VISOK NIVO SKUPNEGA SEJEMSKEGA NASTOPA. STELLA je moderna kuhinja povsem novih, poševnih oblik s katerimi napoveduje nov trend oblikovanja kuhinjskih elementov. Odlikuje jo moderen design, popoln izgled in izredna funkcionalnost. Narekuje uporabo, ki je za uporabnika prijazna in enostavna. Približuje nam delovno okolje s svojimi poševnimi linijami, ter omogoča lažji dostop do delovnega pulta. Zaradi poševnih linij in sistema približevanja stvari uporabniku, je prijazna tudi invalidnim osebam. Oblikovalec nagrajenega kuhinjskega programa je Darko Surina, pod mentorstvom Irene Kajnč univ. dipl.ing. arh. MaH «SffTf 0 V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 03. novembra 2007 se bo predstavila Vinska klet Goriška Brda Dobrovo v soboto, I I. novembra 2007 se predstavljaVinogradništvc Saksida Zalošče iz Vipavske doline Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. KSEFTI GSM 040 107 411 (71/J ELEKTROPROM 2» 4o Lt. • etektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLjENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I .Trbovlje,Tel.: 56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe JZ > E o GRAFIKA GRACER d.o.o. © pomMšM Brezplačni podjetniški srečanji na RCR Regionalni center za razvoj (RCR) je skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) in Tovarno podjemov v sredo, 14. oktobra, v svojih prostorih v Zagorju pripravil dve podjetniški srečanji. Prvo je bilo namenjeno mladim potencialnim podjetnikom, osrednja tema pa je bila kako razviti poslovno zamisel za podjetje ali obrt. Številnim udeležencem, predvsem srednješolcem, so predavatelji predstavili tudi vseslovensko tekmovanje za najboljši poslovni načrt, mladi so na praktičnih primerih prepoznavali dobre podjetniške ideje in se seznanili z rešitvami, ki tako kot sistem VEM -Vse na enem mestu poenostavljajo začetne upravne korake. Drugo srečanje je bilo namenjeno delujočim podjetnikom,glav- na tema pa je bila internacionalizacija - kako vstopati na tuje trge ali na njih razširiti svoje poslovanje.Valentina Lozar (JAPTI) jim je predstavila obstoječe podporno okolje in storitve, ki so jim na razpolago, ter tudi dobre primere sodelovanja tujih investitorjev z domačimi podjetniki.V nadaljevanju je Nataša Gala predstavila pomen celostne podobe podjetja za njegovo prepoznavnost, Staša Baloh Plahutnik pa je govorila o instrumentih spodbujanja podjetništva v Zasavju, s poudarkom na storitvah VEM - Vse na enem mestu in Mrežnem inkubatorju. Mrežni inkubator Zasavje RCR je sredstva za projekt Mrežnega inkubatorja v Zasavju uspešno pridobil na javnem razpisu v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Z vrednostjo 1,4 milijona evrov je to največji med izbranimi zasavskimi projekti. Kar 85 % sredstev za izvedbo projekta bo pridobljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostala sredstva pa bodo zagotovile vse tri zasavske občine Hrastnik,Trbovlje in Zagorje. Projekt obsega gradnjo oziroma dokončno ureditev podjetniških inkubatorjev v vseh treh zasavskih občinah.V projekt so vključena gradbena in obrtniška dela, stroški zunanjega urejanja objektov in okolice, nakup in montaža pohištva, strokovni nadzor in stroški informiranja. V Trbovljah se na območju obrtno industrijske cone Nasipi gradi nov objekt, katerega celotna vrednost je dobrih 738.000 evrov. Bruto površina objekta meri 873 m2, bruto površina okolice pa 1603 m2. Prostori bodo namenjeni proizvodnim in storitvenim dejavnostim. V Hrastniku se nadaljuje gradnja objekta v obrtno-poslovni coni Ob Bobnu. Podjetniškemu inkubatorju pripada 793 m2 bruto površine objekta in 1494 m2 bruto površin okolice. Prostori bodo namenjeni tako proizvodnim kot storitvenim dejavnostim. Vrednost naložbe v dokončanje in opremljanje objekta v Hrastniku znaša 520.000 evrov. V Zagorju je bila predmet investicije ureditev 2765 m2 bruto površin okolice s parkirišči pri že obstoječemu inkubatorju. Objekt se nahaja v industrijsko-obrtni coni Toplice, v njem pa je potrebam inkubatorja namenjenih 640 m2 površin za storitvene dejavnosti. Vrednost naložbe v ureditev okolice in parkirišč je 147.000 evrov. Strateški cilji inkubatorja so spodbujanje podjetništva v regiji, odpiranje novih delovnih mest, razvoj lokalne skupnosti, gospodarska obnova regije ter spodbujanje in motiviranje študentov iz Zasavja, da razvijajo lastne podjetniške kariere, pri čemer naj bi jim inkubator bistveno olajšal uresničevanje poslovnih zamisli. Z mrežnim inkubatorjem naj bi podjetnikom čimbolj približali spodbudno podjetniško okolje s poceni poslovnimi prostori in različnimi storitvami, hkrati pa bo omogočen tudi enakomernejši razvoj znotraj regije. Inkubator naj bi imel po treh letih na vseh lokacijah zasedene že vse zmogljivosti. V petnajstih letih naj bi bilo vanj vključenih najmanj 40 novih malih podjetij, posredno pa bo ustvarjenih vsaj 250 delovnih mest. Ekonomska analiza je pokazala, da naj bi bilo razmerje med koristmi in stroški 8,3 I, kar pomeni, da bosta regija in država imela na vsak vložen evro 8,3 I evra koristi. Obratovalni stroški so ocenjeni na 3,5 evra za m2 prostora, najemnina pa znaša 4,5 evra za m2 proizvodnega prostora oziroma 7 evrov za m2 pisarniškega prostora. Podjetja prvo leto plačujejo 20 % najemnine, kasneje pa se odstotek povišuje in po treh letih doseže polno najemnino. RCR je prostore za podjetniški inkubator najprej uredil v najemnih prostorih vTrbovljah, kamor je leta 1998 vstopilo prvih pet podjetij. V prvi polovici leta 2005 je prostore inkubatorja uredil še v Zagorju, v objektu v RR Center. Ko se je konec leta 2006 iztekla najemna pogodba za prostore vTrbovljah, so stekle aktivnosti za izgradnjo inkubatorjev vTrbovljah in Hrastniku. Tega leta so bile v okviru izvajanja ukrepov prestrukturiranja regije ob zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik kupljena ustrezna zemljišča za izgradnjo inkubatorjev vTrbovljah in Hrastniku ter za ureditev okolice s parkirišči v Zagorju, pripravljena je bila ustrezna dokumentacija, v Hrastniku pa so se začela gradbena dela do podaljšanje tretje gradbene faze. Doslej je bilo v podjetniški inkubator vključenih že 34 podjetij, ki jim je RCR zagotavljal ustrezne prostorske pogoje ter opremo, različna svetovanja in usposabljanja, pomoč pri pridobivanju finančnih sredstev, administrativne storitve. Irena Meterc 77/ Fotografska razstava HEROIN Avtorja: Domen Pal in Boštjan Slatenšek Razstava Heroin omogoča staršem, pedagogom in ostalim navezavo stikov z mladimi (srednješolci in starejšimi) in daje iztočnico za resen in poglobljen pogovor o problematiki, ki lahko pomembno prispeva k oblikovanju ali celo spremembi stališč do uživanja drog. Razstava hkrati jasno opozarja tudi na posledice, ki jih lahko povzroči uporaba in zloraba drog. Z razstavo želimo mlade, njihove starše, vzgojitelje, strokovnjake in drugo zainteresirano javnost seznaniti z nekaterimi novimi dejstvi in spoznanji. V okviru Perun-društva za duhovno življenje in s pomočjo članov točke Gibanja za pravičnost in razvoj Zasavje ter predstavniki OŠ in SŠ Zagorje, smo v lanskem letu začeli izvajati cikel preventivnih predavanj o rabi in zlorabi drog, po šolah v lokalni skupnosti Zagorje ob Savi. Glede na to, da je bil odziv staršev in učiteljev zelo pozitiven, smo v mesecu juniju 2007 sestavili delovno skupino, v katero smo vključeni socialni delavci, ljudje z osebnimi izkušnjami, zdravniki, ravnatelji, učitelji, ... Namen in cilj delovne skupine je delovanje na področju preventive drog, delo z mladostniki, starši in profesorji. Organiziramo predavanja, delavnice, razstave in druge dogodke, s katerimi širimo naše vedenje. Tako bomo v času od 05.1 1.2007 do 14.1 1.2007 organizirali fotografsko razstavo Heroin.V okviru razstave pa bomo organizirali tudi okroglo mizo na temo Preventiva za mladostnike v sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje in predavanje za starše na isto temo. Pogovor, preventiva, informacije in sodelovanje med starši, učitelji (šolo), občino ter drugimi institucijami mora postati realnost. S tem povezovanjem ne bomo samo zapirali pot nedovoljenih drog v naš prostor, ampak bomo predvsem pokazali mladostnikom, da jim želimo kakovostno mladost, da smo poučeni, informirani, da smo pripravljeni na pogovor..., na drugi strani pa jim pokažemo, da imajo seveda tudi pravico zabavati se, vendar na »zdrav« način, brez omame. S to razstavo bomo oziroma smo zasejali seme projekta Preventiva v letu 2008, z vašo prisotnostjo in pomočjo pa bo le še rasel. V naš projekt izvajanja predavanj pa bodo vključena predavanja o vseh segmentih človekovega razvoja od medosebnih odnosov, komunikacije, spoznavanje dela Centra za socialno delo, nasilje, spoznavanje nedovoljenih drog, samopodoba mladostnika itd... Na kratko, kaj pomeni PREVENTIVA Preventiva pomeni pripomoček ali ukrep za odvračanje česa škodljivega in nevarnega. Preventiva torej preprečuje nastanek določenega pojava oziroma vedenja, ki je družbeno nezaželeno, a zanj ni nujno, da se bo zgodilo (v našem primeru raba oziroma zloraba drog). Preventiva preprečuje samo možnost nastanka nezaželenega pojava oziroma vedenja. Da pa bi možni pojav oziroma možno vedenje preprečila, preventiva vnaprej predvidi, posledica katerih dejavnikov je lahko pojav oziroma vedenje, nato pa skuša preprečiti sam nastanek teh dejavnikov. Pogovor o drogah lahko prepreči rabo in zlorabo drog. Zakaj? Če starši otroku jasno izrazijo svoja stališča do drog, mu predstavijo negativne posledice uživanja drog, obstaja velika verjetnost, da bo otrok ta stališča in vrednote ponotranjil in bodo le te postala njegova. Četudi se bo kasneje znašel v situaciji, ko bi lahko užival droge, obstaja velika verjetnost, da ne bo posegel po njih, saj bo informiran in osveščen o negativnih posledicah uživanja drog. Še večja verjetnost pa je, da ta mladostnik, ne bo nikoli v situaciji, ko bi se moral o tem odločati, saj bi izhajal iz priučenega vedenja in sam sebe ne bi postavljal v situacijo v kateri bi se moral odločati ali vzeti ali ne! Zato morajo biti starši seznanjeni z informacijami o drogah, ob tem pa se morajo o temi pogovarjati odprto in iskreno. Starši morajo vedeti, da so otrokov najpomembnejši zgled, zato ga morajo v družini vzpostaviti. Biti morajo zgled s tem, da so njihove besede in dejanja usklajeni. Starši morajo biti vključeni v otrokovo življenje, to pa pomeni, da morajo vedeti, kaj se z otrokom dogaja. Kot je pred nekaj stoletji ugotovil John Don-ne: ",Noben človek ni otok, povsem zase; vsak človek je kos Celine, del kopne zemlje; če morje odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav tako kakor da je bil Rtič, prav tako kakor da je bilo posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj vključen sem v Človeštvo. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvoni: zvoni tebi.” Da bi nam čim manj zvonilo, ste vsi, ki vas zanima preventiva, vabljeni na razstavo, predvsem pa na predavanja, ki bodo organizirana v letu 2008. Čas je, da mladostnikom zagotovimo čas in prostor v katerem bodo lahko rasli, se učili in imeli možnost za pravilne in odgovorne odločitve! Odrasli pa prav tako potrebujemo svoj čas in prostor, v katerem se bomo povezovali, si izmenjavali mnenja, pridobivali smernice in spoznavali nove veščine! Za učenje in spoznavanje ni nikoli prepozno, pravzaprav nikoli ne sme biti! Kristina Kos, dipl.soc.del Finančna injekcija Občina Litija bo iz proračuna sofinancirala stroške zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog občanom Litije« ki so letos vključeni v programe zdravljenja odvisnosti doma ali v tujini. V proračunu je za ta namen na voljo 2.260 evrov. Posameznik lahko iz teh sredstev pričakuje kritje največ polovico vseh dokazljivih stroškov. Prejemniki bodo morali dobljena sredstva porabiti še v letošnjem letu.V primeru, da kandidat prekine zdravljenje pred koncem izplačila dodeljenih sredstev, do slednjih ni več upravičen.Vloge bodo na občini sprejemali do I 3. novembra 2007. MaH © pguflvaw Društvo zgodovinske resnice *’ Histeria magistra vitae, je menda veljale nekoč, danes pa se baje od nje ne da več dosti učiti, saj bliskovito prihajajoča prihodnost vse staro tako hitro pušča za sabo, da naj ne bi moglo služiti več v poduk mlademu in radikalno drugačnemu. Nevarnost pozabe, je vse tesnejša spremljevalka modernega človeka. Pozabiti pa je toliko lažje vse, kar ni bilo povedano in se, v svoji odrinjenosti na obrobje, nikoli ni uspelo, kot zgodba, vplesti v zgodovinski tok.To je zgodba o prisilno mobiliziranih Slovencih v nemško vojsko. Saj ne, da bi v času, ko so imeli vsi slovenski zgodovinarji do glave in še čez opravka s pridobitvami NOB in revolucije, kdo sovražno razpravljal o mobilizirancih, ne - enostavno so jih pozabili, ignorirali, kot da v zgodovini sploh ne bi bilo deset tisočev moških in fantov, ki jih je pod prisilo novačil okupator in ki so bili mimogrede, za časa druge svetovne vojne, najštevilčnejša skupina Slovencev pod orožjem. Pa politiki? Čeprav je prisilne mobilizirance v nemško vojsko že leta 1944 SNOS, označil za žrtve vojne, so postali že v povojni evforiji za marsikoga "švabski vojaki”, za eminentne politike pa "lokalni problem”, kot se je izrazil eden od njih,” s katerim se ni vredno ukvarjati” in tak problem so ostali vse do leta 1995, ko je bil sprejet zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je tudi mobilizirance iz "švabskih vojakov” končno prekrstil v žrtve vojne, kar so ves čas bili. Marsikaj se je zgodilo v času vojne, tudi dogodki v naslednjih desetletjih niso obšli nekdanjih vojakov. Društvo zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev v nem- ško vojsko 1941 - 1945, so ustanovili potomci in svojci mobilizirancev, v svoje vrste pa pritegnili še več študentov zgodovine, diplomiranih zgodovinarjev in drugih neodvisnih strokovnjakov, tako združujejo vse, ki jih problematika prisilne mobilizacije in mobilizirancev zanima, jo želijo osvetliti in ohraniti za prihodnje rodove. Resnic o mobilizirancih je več, le ena pa je resnica mobilizirancev samih in ta je vtkana tako v naslov, kot v prizadevanja društva. Svojo resnico so mobiliziranci izpovedali v številnih pričevanjih in kvalitetni memoarski literaturi, člani društva pa so si zadali nalogo, da to gradivo podvržejo strokovni zgodovinski kritiki in analizi. Ostale naloge članov društva, ki so jih vpisali v svoj statut pa so: ohranitev spomina na mobilizirane v nemško vojsko; vnos tematike o nemški mobilizaciji v uradno slovensko zgodovinopisje in šolske knjige; postavitev spominskih obeležij mobiliziranim v nemško vojsko in skrb zanje; zbiranje imen padlih mobilizirancev v vojni in po njej ter umrlih v ujetništvu; zbiranje dokumentov, povezanih z mobilizacijo v nemško vojsko; zbiranje pričevanj; zbiranje raznovrstnega gradiva (fotografije, dokumenti, vojaške knjižice, pisma, dnevniki, pesmi...) in materialnih ostalin; objavljanje člankov v časopisih in revijah; predstavitve na radiu,TV, preko interneta; organizacija razstav; objavljanje knjig; skrb za obdelavo in arhiviranje podatkov. Društvo je pristopilo k Zvezi društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 in je tako četrto društvo v njenem sestavu.V času svojega delovanja so uspešno pristopili k zadanim nalogam in realizirali kar nekaj zastavljenih projektov. Najbolj ponosni pa so na vzpostavitev pristnih odnosov z mnogimi kulturnimi, zgodovinskimi in prosvetnimi institucijami po vsej Sloveniji. Zasavski območni odbor društva je sodeloval pri izdaji knjige z naslovom Okupacija in mobilizacija, v kateri so dokumentirani podatki o prisilni nemški mobilizaciji v Zasavju. Mobiliziranci, njihovi potomci in sorodniki so sodelovali pri zbiranju podatkov, ki so desetletja ležali pozabljeni v predalih, skriti v družinskih albumih ali zaprašeni na podstrešjih in jih posredovali društvu ( Gregorčičeva 5/a, Celje ), območnemu odboru društva Zasavje ( Sane Marjan, Kešetovo 4,Trbovlje ) ali Zasavskemu muzeju Trbovlje in tako pomagali pred pozabo rešiti še en del slovenske zgodovine.Vsem tistim, ki se, kdaj pa kdaj, radi od norosti in tegob pojavnega, zatečejo v svet virtualne realnosti, svetujejo, da si tam pod naslovom www.zveza-mobilizirancev. si, ogledajo tudi njihov kotiček. Besedilo: Zorko Andrej, slika: MaH V letošnji zadnji številki bodo objavljeni rezultati ZA-SAVČEVE AKCIJE. Več na http://zasavc.gajba.net 'A\č5VA' mßrmo ®| Podnebne Prezgodaj dva spremebe metra spodaj Boris Muženič, raziskovalec preteklosti in mitolog, je v trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja predstavil svoje poglede na podnebje in podnebne spremembe v daljni preteklosti, Njegove ugotovitve se razlikujejo od tistih, ki jih največkrat slišimo, saj temeljijo na »ponavljanju« zemeljske zgodovine.Ve se, da se je obličje zemlje spreminjalo, da nekdaj ni bilo ledu na tečajih, ampak je bila povprečna temperatura nad 20 0 C. Živalstvo in rastlinstvo je bilo kar nekajkrat skoraj v celoti ali v veliki večini uničeno. Darwinova teorija vedno ne zdrži, saj so ugotovitve na podlagi izkopanin drugačne, čeprav jih nočejo obelodaniti.Tako je na primer jastog danes enak tistemu iz triasa v mezzozoiku. Ugotovili so, da je bilo v kvartarni dobi veliko škodljivih plinov, saj je bilo v zraku več žveplovega dioksida kot je danes dovoljena meja. Od kje tolikšne koncentracije še niso ugotovili. Boris Muženič, raziskovalec preteklosti in mitolog, je v trboveljski knjižnici Toneta Seliškarja predstavil svoje poglede na podnebje in podnebne spremembe v daljni preteklosti. Kratki igrani film Prezgodaj dva metra spodaj študenta AGRFT Matevža Luzarja iz Zagorja, je na 14. Mednarodnem festivalu filmskih šol Mediaschool 2007, ki je potekal v poljskem Lodzu od 16. do 20. oktobra 2007, prejel GRAND PRIX. Nagrado v višini 10.000 poljskih zlotov je podelila poljska Nacionalna televizijska postaja. Posnel ga je Simon Tanšek iz Hrastnika. Prezgodaj dva metra spodaj je črna komedija, ki se dogaja na podeželju. Glavne vloge igrajo priznani slovenski filmski in gledališki igralci kot Janez Škof, Silva Čušin, Boris Cavazza in Gregor Čušin. Željko Kozinc Za sedanje naravne katastrofe meni, da so normalni geološki potek, ki ga človek lahko le pospeši, v celoti pa ne more vplivati nanj. Zavedati se moramo, da je vulkan Toba v Indoneziji ob izbruhu poslal v zrak žveplo, ki se je vezalo in je nastala kislina uničila kar 90 % vsega živega in da se kaj takega lahko ponovi tudi danes kje drugje. Padci meteoritov pustijo večje ali manjše posledice. To pite v ledu na severnem tečaju bo v končni fazi zaradi ohladitve morja v zalivskem toku, ki pomembno vpliva na klimo, povzročila novo ledeno dobo. Prihodnost ni rožnata.Vse več bo migracij iz juga na sever. Grozijo nam poplave, požari in suše. Iz tople grede nastajajo ledene dobe. Orkani se bližajo jugovzhodni Evropi. Zato ne moremo biti povsem brezbrižni tudi pri nas. Besedilo in slika: Irena Vozelj Film je nastal v produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, s finančno pomočjo Filmskega sklada Republike Slovenije - javnega sklada in v sodelovanju s Televizijo Slovenija in Filmskim studiom Viba film. Snemali so ga lani v poletnih mesecih, letos oktobra pa je dobil na festivalu v Portorožu tudi nagrado kot najboljši študentski film. Veselimo se uspeha obeh ustvarjalnih Zasavčanov in jima čestitamo! Fanči Moljk IZŠLA JE USPEŠNICA g.ANDREJA FRICA: 0 MARTINU, MOŠTU, GOSKI IN VINU NAROČILA SPREJEMAMO NA 03 5452 666 in preko E-POŠTE: m.gracer@siol.net Več o knjigi na naši spletni strani www.grafika-gracer.si I® mŠMNO Kje se obljubljeni milijoni evrov Osrednja tema na 1. izredni seji OS Občine Trbovlje v petek, 10. oktobra 1007, je bila problematika zdravstvene in bolnišnične oskrbe v občini. Že v uvodu seje je župan občine povedal, da se je vodstvo občine tik pred začetkom seje vrnilo s sestanka z ministrico za zdravje. Za sprejem so zaprosili, da bi razrešili vprašanje gradnje oziroma obnove trboveljske bolnišnice in strategijo primernega zdravstva. Župan je dejal, da je bil sestanek nikakršen. Ministrici je očital nepoznavanje zdravstva. Najhuje pa je, da denarja za obnovo ali novogradnjo bolnišnice, po sistemu javno zasebnega partnerstva ni. Kot je dejal župan Bogdan Barovič, je država Zasavju ukradla 6,5 mio evrov. Župan je že vložil amandmaje v katerih zahteva, da se javno partnerstvo izključi in se milijoni evrov glede možnosti dajo iz državnega proračuna 2008/09. Kot se bo občina, kljub drugačnim namenom, prvič v petih letih od kar je Barovič župan, zadolžila, da bo lahko končno urejena šola Tončke Čeč, naj se zadolži tudi država, da bo končno uredila trboveljsko bolnišnico kar obljublja že petnajst let. Se vedno pa po županovih besedah obstaja vprašanje: » Kje so milijoni evrov, ki so bili sprejeti v Državnem zboru na zakonodajni veji oblasti in namenjeni za gradnjo oziroma obnovo bolnišnice.« Svetnice in svetniki so na seji sprejeli nekaj sklepov; Gradnja bolnišnice mora biti vključena v nacionalni program, razmerje javno zasebnega partnerstva, pa mora biti v korist javnega. Svetnice in svetniki so se strinjali z ustanovitvijo negovalne bolnišnice. Skupaj s političnimi strankami, županom in poslanci, pa bodo skušali doseči spremembo zakonodaje o specializaciji. V Trbovljah počastili 16. obletnico odhoda zadnjega vojaka JA Na strelišču ZSČ Trbovlje Agnez -Ojstro, je Zveza slovenskih častnikov z 10. odprtim državnim prvenstvom v streljanju s pištolami počastilo 16. obletnico odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije.Tekmovanje je sicer tradicionalno in v skladu z načrtom dela Zveze slovenskih častnikov. Prvenstvo je potekalo v dveh delih. Prvi del , 06. 10. 2007, je zajel tekmovanje v praktičnem streljanju po pravilih SZPS. Dva tedna kasneje, 20. 10.2007, pa je sledilo še jubilejno 10.državno prvenstvo v preciznem streljanju s pištolo velikega kalibra. V praktičnem streljanju v desetih kategorijah, se je tekmovanja udeležilo 66 posameznikov iz številnih slovenskih strelskih klubov. V kategoriji PRODUKCIJA je med 38 tekmovalci I. mesto zasedel Martin Humar, 2. mesto Enej Gašparin in 3. mesto Andrej Feguš. V kategoriji STANDARD pa je od 21 udeležencev prvo mesto zasedel Uroš Jereb, drugo mesto Robert Koražija in tretje mesto Maksimilijan Hvalec. Na tekmovanju je bil prisoten tudi Tomaž Lavtižar, podpredsednik ZSČ Slovenije odgovoren za podčastniški zbor Na 10. jubilejnem odprtem državnem prvenstvu ZSČ Slovenije v preciznem streljanju s pištolo VK na razdalji 25 m, 6 x 10 strelov, pod pokroviteljstvom generalpodpolkovnika Albina Gutmana, pa je od 70 tekmovalcev I. mesto s 583 krogi zasedel član SD Dušan Poženel iz Rečice Ernest Mežan (tudi prvak državne lige), 2. mesto s 579 krogi je zasedel član SD SOIT Medvode Branko Stremfel, 3. mesto pa je s 577 krogi dosegel član ZSČ Maribor Bojan Miklavc.V ekipnem delu tekmovanja je nastopilo 21 ekip. Zmagovalni pokal je osvojila ekipa SD Dušan Poženel iz Rečice v sestavi Andrej Brunšek,Anton Lesar, Ernest Mežan s I 723 krogi, drugo mesto je zasedla ekipa SOIT Medvode v sestavi Branko Stremfel, Janez Žakelj in Aleksander Stremfel s 171 I krogi in tretje mesto ekipa ZSČ Maribor v sestavi Milorad Popovič, Marjan Kraševec in Bojan Miklavc s 1696 krogi. Na obeh prireditvah je tekmovalke in tekmovalce ter vse prisotne goste v imenu organizatorja ZSČ Trbovlje pozdravil predsednik Bojan Soper in se za sodelovanje pri organizaciji tekmovanja zahvalil tudi Slovenski vojski. Zaključni govor je pripadel predsedniku ZSČ Slovenije, polkovniku Mihi Butari. Prireditvi sta prisostvovala tudi župana zasavskih občin Trbovlje in Hrastnik Bogdan Barovič in Miran Jerič ter drugi častni gosti. Veterani igrali tenis Teniške igrišče Teniškega kluba Hrastnik, je bile, v soboto, 13. 10.1007, prizorišče že 8. teniškega prvenstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo »ZASAVJE 1007«. Tokrat se je prvenstva udeležilo 40 tekmovalcev iz 12 območnih organizacij ZVVS. Dvojice za tekmovanje so bile izbrane naključno z žrebom. Športno srečanje veteranov je namenjeno predvsem druženju in utrjevanju prijateljskih vezi. Kljub dejstvu, da so rezultati drugotnega pomena, pa so se vsi udeleženci tekmovanja podali v boj na igrišču brez milosti do nasprotnika in vihteli teniške loparje z vnemo profesionalcev. Na 8. teniškem prvenstvu dvojic sta prehodni pokal »ZASAVJE 2007« osvojila Franc Stopar - OZVVS Litija in Janko Poljanšek - OZVVS Kamnik. Drugo mesto sta zasedla Vojko Svetinšek - OZVVS Jesenice in Hudi Danilo - OZVVS Zasavje,Tretje mesto pa je pripadlo Milanu Perparju in Milošu Vengustu - oba OZVVS Zasavje. Besedila: M.A.Š. A\C5VA' mšnmo © --------------1—— 11. popotovanje po Levstikovi poti Za jubilejne izvedbo mednarodne prireditve II. popotovanje po Levstikovi poti bo v soboto, 10. novembra 100 lahko rečemo, da bo ponovno najmnožičnejša pohodniška prireditev Sloveniji. v Proti Jeznem vrhu 1 FV Si IKOVV PO I Start bo med 6. in 9. uro v starem mestnem jedru v Litiji, udeleženci se lahko kasneje prijavijo tudi ob Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Tako kot daljnega leta 1987 se bodo tudi letos podali po t.i. planinski južni trasi Levstikove poti, ki vodi skozi Jezni vrh, Vinji vrh in Poljane skozi Sevno, Gornji in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču in Razboram do cilja na Čatežu.Vsako leto je število udeležencev večje, zadnja leta se po nekaterih ocenah prireditve ob lepem vremenu udeležuje blizu 20.000 mladih in starejših iz vse Slovenije in drugih evropskih držav. Vsi prijavljeni udeleženci bodo letos ob prijavi v Litiji ali Šmartnem pri Litiji prejeli posebno spominsko kapo Levstikove poti. Za prihod na start v Litijo priporoča organizator vlake Slovenskih železnic. Na start se lahko pripeljete z enim izmed vlakov, ki bodo iz Dobove, Maribora in Ljubljane okrepljeni vozili v Litijo. Trasa poti: skupna pot: Litija (start in prijave) -Šmartno pri Litiji (prijave) - Slatna - Jelša - Liberga - Preska... severna pot: ... - Grmade - Gobnik -Moravče - cilj na Čatežu (22 km), južna pot: ... - Ježni vrh - Vinji vrh - Poljane - Gradišče pri Primskovem -Sevno - Gornji vrh - Dolnji vrh - Razbore - cilj na Čatežu (21 km). Obvezne prijave bodo med 6. in 9. uro na startu v centru Litije in pri Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Prijavnina za posameznike znaša 3 € in vključuje dnevnik za spominske žige, posebno spominsko kapo Levstikove poti - novost in novo knjigo »Od Litije do Čateža ni samo Levstikova pot«. Samo ob prijavi lahko kupijo tudi vozovnice za povratek z avtobusom po znižani ceni 3 € (polna cena je 4 €). Razhodnja,osrednja zaključna prireditev v organizaciji Turističnega društva Čatež bo ob 13. uri na vaškem trgu na Čatežu. Cilj prireditve je odprt do 17. ure na Čatežu. Prevozi s prireditve: po I I. uri bodo s cilja popotnike vozili nazaj v Litijo in naprej na Veliko Loko posebni avtobusi. Na dolenjsko stran bodo avtobusi vozili letos do Trebnjega in ne samo do Velike Loke. Popoldne ob 16. uri z Velike Loke odpelje proti Ljubljani tudi posebni vlak, veljajo pa povratne vozovnice za jutranji prihod v Litijo. Priporočamo uporabo tega vlaka za vse iz ljubljanskega območja ali zahodnega dela Slovenije. Hodili boste na lastno odgovornost ob normalno tekočem prometu na javnih cestah. Dolžni ste se pomikati po ustreznih prometnih površinah, ki so namenjene za hojo pešcev, če pa teh ni, pa ob desni strani vozišča v smeri gibanja. Ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa. Na prireditvi je prepovedano teči, ker prireditev ni tekmovalnega značaja. Informacije med 16. in 20. uro (v soboto in nedeljo cel dan) po telefonu 01 899-52-51, faksu 01 899-52-50 in prek elektronske pošte na naslov info@levstik. si ali na naslov Levstikova pot, Sevno 44, 1276 Primskovo. Vse podatke najdete tudi na internetu na uradnih straneh Levstikove poti na naslovu http://www. levstik.si. Vse dodatne informacije lahko najdete na naslovu www.levstik.si, ali pokličete na gsm 041 649-351 Rudija Bregarja. MaH Učenci OŠ Šmartno na športnem dnevu po Levstikovi © trnrnu Intervju: Mitja Drobež Predsednik naj... hribovskega kraja... Ke krenete iz Zagorja skozi Kotredež vas ob poti najprej sreča lepo urejeno Spodnje Jesenovo in ko se začnete vzpenjati skozi Zaloški klanec, vam pogled zastane na sončnih pobočjih Čemšeniške planine, kjer se iz gozdička skrivnostno spogleduje sv. Primož. V Zaloki se pot deli na dva dela desno proti (Zgornjem) Jesenovem in Razborju, po levi pa naprej do ostalih delov Čemšenika, vsem krajanom pa predseduje Mitja Drobež. Mitja nima nikoli miru Zdaj pa preberite, kako je to, ko sedeta skupaj predsednik KS in predsednica Turističnega društva Čem-šenik, ki je istočasno vaša dopisnica. Uradna vprašanja prenehajo biti uradna, problematika je obema znana, no, nek red pa le mora biti, sicer intervju ne bi bil intervju. Torej, v današnjem intervjuju je pred vami Mitja Drobež, ki je predsednik KS Cemšenik približno eno leto, od lanske jeseni. Mlad in zagnan je že dokazal svoje sposobnosti, ampak to je šele začetek. Kdo je Mitja Drobež? Se lahko predstavite našim bralcem? Ja, v življenju sem marsikaj: oče, mož, sin, gasilec, mehanik motornih vozil, predvsem kmetijskih strojev,predsednik KS.... in seveda Cemšeničan.Vsekakor je vloga očeta največja in najlepša odgovornost, da pa bi moja dva otroka imela lepo otroštvo, skrbiva oba z ženo vsak po svojih močeh. Nekoč sem imel veliko načrtov, želel sem z bratom in očetom razviti dru- žinsko podjetje, žal je to zaradi družinske tragedije odpadlo. Bil sem tudi klepar, no vsaj šolanje sem končal za avtomehanika, avtokleparja,trgovca...Danes so moji načrti malce drugačni in sežejo na širše področje, saj želim dati svoj prispevek tudi razvoju v domačem kraju. Nekaj čemšeniških problemov je že rešenih odkar ste na mestu predsednika... Bivši predsednik jih je že precej rešil, problemov in težav pa tako in tako ne zmanjka nikoli.V tem letu smo uredili avtobusno postajo in mesto za ločeno zbiranje odpadkov v središčnem delu Čemšenika. Pričakujemo še asfaltno prevleko ter postavitev prometnega znaka, ki bo opozarjal na to, kje je avtobusna postaja in šele potem bo delo na tem mestu dokončano. Veliko pa je še drugih... Kaj pa postaje po ostalih vaseh in zaselkih? To je tudi v naših načrtih. Želimo jih postaviti po vseh vaseh in zaselkih, do koder vozi avtobus in poenotiti njihov videz. Kar precej šolarjev čaka na prevoz na teh postajah in za njih je treba poskrbeti. V Jesenovem že imajo zelo lepo postajo in njen videz ne odstopa od videza, ki smo si ga zamislili za vse. Razen postaje so tudi posamezne javne površine končno dobile neko svojo funkcijo in istočasno ni treba več skrbeti za njihovo urejenost. Da, nekaj teh površin smo dali krajanom v najem in so sedaj ograjene in služijo predvsem za pašo. Tako smo rešili več problemov hkrati in podpiramo tudi živinorejo kot eno od pomembnih dejavnosti v Čemšeniku. Cesta skozi tako imenovani Parklov graben je pravkar v fazi asfaltiranja in to je tudi rezultat skupne uspešne aktivnosti prejšnjega predsednika in seveda cele KS.Ta cesta nam bo zelo približala Izlake in skrajšala pot predvsem tistim, ki vsak dan hitijo v službo na ETI in drugam. V Čemšeniku šolstvo obstaja že več kot 200 let. Sola in krajevna skupnost tesno in aktivno sodelujeta v vsakdanjem življenju kraja. Seveda želimo, da tako tudi ostane.Vzgoja in izobraževanje mladih, tu na pragu doma, je velika prednost za vse. Kljub manjšemu številu vpisanih učencev v zadnjem letu računamo na šolo kot na pomemben dejavnik Čemšenika tudi v bodočnosti. Želja krajanov je, da se uvede peti razred devetletke na podružnici (do sedaj so tu le učenci do 4.r. devetletke op.p.), saj mislim, da pogoji za to obstajajo. Sola je eden od dejavnikov, ki je zelo velikega pomena za življenje kraja. Čemšenik je bil letos prvi v regiji po urejenosti med hribovskimi kraji na natečaju Moja dežela lepa in gostoljubna. Ali obstaja vizija kaj in kako v Čemšeniku v bodočnosti? Kaj storiti, da bi se vizija vsaj približno realizirala? Brez vizije ni napredka. Ciljev, ki smo si jih zastavili, je res kar nekaj. Zelo velik zalogaj, ki ga je treba rešiti skupaj s predstavniki cerkve, kraja in z občino je sanacija središčne čemšeniške cerkve Marije Vnebovzete. To bo zahtevalo precejšnje investicije. Potrebno bo najprej obnoviti podporne zidove, saj to ogroža tako cerkev, kakor tudi pokopališče in okolico, (Skokovo hišo in cesto, ki vodi do šole in pokopališča). No, za to bo potrebno kar nekaj let. Poleg dolgoročnih načrtov pa je treba predvsem misliti na danes, kaj storiti, da bi življenje v kraju potekalo tako kot je treba. Priznanja, ki smo ga dobili, smo vsi zelo veseli, nas pa to istočasno obvezuje, da poskrbimo za še lepšo sliko Čemšenika. Najprej bi morali poskrbeti za table - smerokaze.Tako se obiskovalci ne bodo mewju © več spraševali kam se pravilno napotiti. Vem, da ima tudi turistično društvo podobno željo in upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Poskrbeti bo treba še za kakšno dodatno parkirišče. Eno smo že lepo uredili na prostoru iznad šole blizu mrliške vežice. Namenjeno je predvsem tistim, ki pridejo iz drugih vasi in zaselkov, seveda tudi obiskovalcem, pohodnikom in gostom. Nad parkiriščem je lepo urejeno športno igrišče, kjer so včasih zanimiva športna tekmovanja in takrat pride parkirišče zelo prav. Aktualno je tudi vprašanje Skokove hiše, ki pa se, kot sem že omenil, ne more rešiti brez kompleksne rešitve - cerkve, pokopališča, podpornih zidov...saj se hiša nahaja pod samim pokopališčem in pod podpornim zidom, ki ga je bilo treba že nekajkrat popravljati, vendar brez generalnega posega rešitve ne bo. Potrebna so ogromna sredstva in računamo na razumevanje občine, sponzorjev in samih krajanov. Tudi prostore KS je treba nujno urediti. Smo sicer najemniki, vendar moramo uvesti internet, prebeliti, pohištvo je staro...ti prostori naj bi bili ljudem prijazni. Vendar to še ni vse... Se zdaleč ne. Naš kraj je obljuden, dobro prehoden, živahen, stalno se nekaj dogaja. Na primer rally, pohodi, gledališke predstave, športne igre, tu je šola... vse to zahteva tudi primerno vzdrževanje okolice. Dobro bi bilo, če nam bi uspelo zadolžiti nekoga, ki bi bil pripravljen vsaj enkrat tedensko skrbeti za urejenost okolice, predvsem javnih objektov. Tako, kot na primer v Zagorju in drugih mestih komunalna podjetja skrbijo za čistočo in urejenost javnih površin. Na E TV je bila pred kratkim oddaja, v kateri je bilo govora tudi o partizanski bolnici v Jesenovem. ‘Čemšeniška bolnica Franja.’ Sledovi te bolnice še obstajajo, marsikaj pa je čas brezpogojno izbrisal. Do sedaj ni bilo nikogar, razen redkih izjem, pozornega na ta zgodovinski podatek. Občina Zagorje in Združenje borcev sta obljubila, da bosta poskrbela za tablo in dostop do mesta, kjer je bila nekoč bolnica. Kaj bi to pomenilo za Čemšenik? Preteklost moramo spoštovati in je ne moremo in ne smemo izbrisati ali zapostavljati. Bolnica bi poleg Gamberka predstavljala še eno nemo, pa vendarle zgovorno pričo iz naše preteklosti. Bila bi zanimiva tudi za pohodnike Čemšeni-škega pohoda. V Čemšeniku obstajajo zelo odmevna in aktivna društva. Kako ste se ujeli? Naša društva so res aktivna in veliko so že storila za promocijo kraja in redno sodelujejo v njegovem aktivnem življenju. Lahko se pohvalimo z Gasilskim, Prosvetnim, Turističnim, Športnim društvom... Sodelovanje z njimi je uspešno, vendar ga želimo še bolj poglobiti, saj vsi skupaj predstavljamo sliko kraja. Tudi finančno občasno priskočimo na pomoč, žal pa ne toliko kolikor bi želeli, saj smo na koncu vsi odvisni od občinske blagajne. Moja velika želja je, da smo še bolj enotni, da stopimo skupaj in tako naredimo kar največ za lepšo podobo Cemšenika. Ni zastonj geslo:V SLOGI JE MOČ. Krajani Cemšenika, prepričana sem, podpirajo vse te načrte in želje, saj je v prvi vrsti izpostavljena potreba predvsem po lepšem in bolj kvalitetnem življenju krajanov in njihovem ugledu. S hčerko Tamaro Res je! In zato vabim vse krajane k sodelovanju. Dragi krajani, povejte, kakšne so vaše želje, kaj ni v redu in skupaj bomo zlahka dosegli, da bo čim več zadovoljstva. Potrebna sta tudi strpnost in toleranca, izpostavljanje skupnih ciljev... življenje s tradicijo, a istočasno sodobno. Le tako lahko delamo v dobro vseh v kraju. In Mitja privatno - kako preživlja prosti čas?Ali ga sploh ima? Prostega časa ni veliko, kot pri večini ljudi v današnjih časih.Zelo rad grem z družino na kakšno potovanje, obiskujemo in raziskujemo daljne in bliže kraje, spoznavamo druge kulture. Dokler sta še otroka, Tamara in Davor, majhna hodimo skupaj, potem bomo pa videli...radi hodimo tudi v hribe, na izlete...Kadar smo na dopustu, telefon najraje izklopim, le tako lahko z družino resnično uživam v dopustniških dneh. Daleč od vseh dogajanj in problemov. Ko pa pridem nazaj, se lahko bolj zagnano ukvarjam z njimi. Mitja je tudi ljubitelj vetra v laseh, kajne? Res je, kupil sem si motor, vendar se z ženo še nisva veliko vozila, čeprav si tega močno želim, saj zato sem ga kupil. Na proslavi dneva KS ste sporočili podobno kot župan Matjaž Svagan v Zagorju - Čemšenik gre naprej! Tako je in kot sem že omenil, samo s skupnimi močmi bo Čemšenik šel naprej! Če si tega ne bi želel, ne bi sprejel te funkcije. Zavedam se svoje odgovornosti in storil bom vse, kar je v moji moči, da Čemšenik res gre naprej. Vendar - sam tega ne bi nikoli zmogel.Torej, Čemšeni-čani, stopimo skupaj in naredili bomo veliko. Naj bo Čemšenik vzgled tudi drugim, ni nas sram priznati, da se radi ozremo tudi naokrog in sprejmemo tisto, kar za kar menimo, da je dobro tudi za nas. Slike in besedilo: St.R. V družbi s pohodniki ob zaključku letošnjega Cemšeniškega pohoda 0 mimšM Matematični maraton 1007 V soboto, 13. oktobra 1007, je kar 113 dijakov Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje sprejelo izziv učiteljev matematike in se udeležilo 11-urnega matematičnega maratona. Dokazali so, da jim matematika ni le nujno zlo, ampak da jim omogoča tudi prijetno druženje, izmenjavo izkušenj, pridobivanje znanja na drugačen način... Projekt smo učitelji matematike začeli pred dvema letoma, ko smo na tak aktiven način obeležili 60-letnico Gimnazije Trbovlje. Takrat je nekaj čez sto dijakov naše šole celih 12 ur - od osmih zjutraj pa do osmih zvečer reševalo matematične naloge. Udeleženci so bili tako navdušeni, da smo sklenili maraton ponoviti tudi lansko in letošnjo jesen. Letos ja bil odziv rekorden, saj je kar 37% vseh dijakov naše šole prišlo že pred osmo zjutraj v šolo in okrog 140 dijakov je tudi zdržalo do konca. Pred učitelji matematike je bil velik organizacijski izziv, saj smo vsem udeležencem zagotovili celodnevno prehrano, pomoč pri reševanju nalog, spominsko majico in darila za vse, ki so zdržali do konca. Povabili smo nekaj naših bivših dijakov-študentov matematike in prijazno so se odzvali ter nam pomagali pri nadzoru in strokovni pomoči. Tudi kolegi (nematematiki) so priskočili na pomoč in skupaj smo preživeli zanimivo soboto. Letos smo sobotno popoldne, ko nekaterim udeležencem že primanjkuje volje do dela, popestrili z reševanjem pripravljenih pisnih nalog. Reševalci so dobili povratno informacijo o tem, kaj so se že naučili in kje bo treba še poprijeti ter kakšno oceno bi si prislužili, če bi šlo zares. Večina dijakov je navdušenih nad reševanjem nalog v skupinah, kjer si pomagajo med seboj, se vzpodbujajo, na voljo pa imajo tudi pomoč učiteljev in študentov. Mnogi prekosijo sami sebe, saj si pred maratonom težko predstavljajo, da bodo cel dan zdržali ob učenju. Seveda si privoščijo tudi kratke odmore, delo pa si znajo popestriti tudi z zabavo. Nekaj vtisov maratoncev: Matematični maraton mi je bil zelo všeč, ker smo reševali po skupinah in sem se veliko naučila. Mislim, da bi morali večkrat organizirati maraton. Hrana je bila v redu, profesorji so bili v veliko pomoč. Matematični maraton je bil zelo zanimiv, preverjanje pridobljenega znanja s testi pa dobra inovacija. Super, pa še hitro je minilo. Bilo je zanimivo(kot vsako leto). Naredili smo dosti nalog. Pogrešali smo kostanj. Na matematičnem maratonu je bilo super. Naučili smo se, najedli, nasmejali. Majice so prav prisrčne. Profesorji so bili zakon. Letos sem se prvič udeležil matematičnega maratona in sem zelo navdušen. Sicer se je matematika skozi cel dan vlekla, vendar smo se ob tem dobro naučili in preverili znanje. Za hrano je bilo dobro poskrbljeno. V prihodnje bi lahko predvajali še glasbo . Upam, da se vidimo prihodnje leto. Matematični maraton smo začeli zelo zgodaj. Na začetku smo naloge reševali hitro, proti koncu pa je zbranost padla in vsi skupaj smo komaj čakali konec maratona. Rešila sem 77 nalog in obe preverjanji. Všeč mi je bila organizacija, saj nismo bili ne lačni, ne žejni. Seveda bi ga lahko skrajšali za kako uro, a potem ne bi bil več »maraton«. Zelo mi je bilo všeč reševanje v skupinah, saj vsak prispeva kakšno idejo in reševanje poteka hitreje. Profesorji pa sploh niso bili strogi. Upam, da se maraton naslednje leto ponovi. Všeč mi je bilo reševanje v skupinah in sladoled. Rešila sem 80 nalog. Rezultat maratona bo viden, ko bomo pisali pisno nalogo. Takšne maratone bi lahko priredili tudi pri drugih predmetih. - Današnji dan je bil zelo uspešno izpeljan, sama organizacija fenomenalna, izpopolnjena bolj kot prejšnja leta in res zanimivo, poučno ter hkrati zabavno. Profesorji so se potrudili, da je čas minil zelo hitro. Za naslednje leto lahko samo rečem, da samo tako naprej. Rešil sem 140 nalog. - Matematični maraton je bil zelo poučen, po eni strani pa naporen. Hrana je bila dobra,za vse je bilo poskrbljeno. - Bilo je v redu, vendar je trajalo predolgo. Premalo je bilo odmorov in premalo hrane in pijače. Na koncu smo morali še počistiti. - Nimam pripomb. Hrana, pijača, skrb in vaša zavzetost je bila super. Matematika, druženje s prijatelji, smeh in skupno reševanje nalog je formula za čudovito preživet dan. Mislimo, da vsi ti vtisi potrjujejo, da imajo mnogi dijaki matematiko radi,da so se je tudi pripravljeni učiti, a se mnogim zdi učenje strašno naporno. Prepričani smo, da bodo rezultati učenja vidni in da bodo mnogi dobili še več veselja do dela. Ne upamo si napovedati, da bo matematični maraton postal tradicionalen, saj je organizacija tako obsežnega projekta, kot je bil maraton letos, kar hud organizacijski zalogaj, a morda bo podoben projekt zaživel tudi pri kakem drugem predmetu. Aktiv učiteljev matematike GESS Trbovlje 77/ immšKfi © Podružnična šola Mlinše v letošnjem letu zaradi adaptacije šole in vrtca na Izlakah gostuje tudi štiri oddelke vrtca Kekec. Tako se na šoli vsakodnevno srečujemo. Da bi ta čas dobro izkoristili, smo se odločili, da se med seboj bolje spoznamo. Zato smo ob tednu otroka pripravimo nekaj skupnih dejavnosti. Na obisk so med šolarje prišli “vrtičkarji”. Učenci so se jim predstavili z dramatizacijo pravljice Zrcalce. Najmlajši gostje naše šole pa so učence razveselili z deklamacijami. Skupaj smo nato zapeli nekaj pesmic in po šoli je zadonel glas, ki ga je bilo prav gotovo slišati po širnih Mlinšah in okolici. Šola Mlinše pod svojo streho tako število otrok ni imela že vrsto let, če ne že kar nekaj desetletij, ko so jo obiskovali še učenci tja do osmega razreda. Poleg druženja so se otroci veselili in ustvarjali v raznih delavnicah, ki smo jih pripravile učiteljice in vzgojiteljice. Skupno so izdelovali jesenske listke, barvali bučke, oblikovali slike iz naravnega materiala in tiskali. Verjamemo, da nam je uspelo stkati prijetne vezi prijateljstva. Prav gotovo pa je to tudi dokaz dobrega sodelovanja šole in vrtca. Marsikateri krajan pravi, da se mu bo tožilo po takem številu otrok na Mlinšah. Mnogi so že pomislili, da bi tudi na podeželju zaradi upadanja števila otrok, kakšen oddelek vrtca zapolnil prazne učilnice, hkrati pa pripomogel, da otroci rastejo in se razvijajo v svojem okolju. Učiteljice PŠ Mlinše V četrtek, 18. oktobra 1007, so elani Sadjarskega društva Hrastnik odprli v mali dvorani Dolanke razstavo starih sort jabolk. S svojimi izdelki so se jim pridružili še čebelarji in Društvo kmečkih žena in deklet, ki so se preizkusile v peki kruha. „Razstavo smo pripravili na Dolu, kjer ima ta panoga najmočnejšo tradicijo,“ je povedala Ivanka Rožej iz Turja, ki je kot predsednica društva in kmetica, pozdravila obiskovalce. In se spomnila na nadučiteljaVitka Jurka, ki je v obdobju med obema vojnama veliko prispeval za razvoj sadjarstva v okolici Dola. Drevesnico in sadovnjak so imeli v bližini šole, kjer so otrokom že zgodaj vcepljali ljubezen do narave in njenih sadov. Sodelovali so tudi okoliški kmetje in kmetijska zadruga. Še zdaj se nekateri spominjajo vsakoletnih bogatih sadjarskih razstav na šoli. Ivanka Rožej je kasneje posamezne zvrsti jabolk tudi predstavila, saj se doma ukvarjajo s sadjarstvom, ki jim pomeni delno tudi preživetje. Kruh Čebelarji »rojijo« Domača jabolka Ivanka Rožej Čebelji pridelki Na svojo dejavnost so opozorili tudi čebelarji, ki so skrbno razstavili svoje izdelke in s prospekti predstavili tudi pridelavo medu, ki je opremljen z nalepko »slovenski med kontrolirane kakovosti«. Kakovost pregledujejo tudi laboratoriji in strokovne službe Čebelarske zveze Slovenije. Razstava domače- Ena skupinska dobitnic priznanj Citrarka Monika Rožej ga |MČNO H------ Zasavski frker PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Dne 10.10.2007 se je na Dolu pri Hrastniku okoli 06.00 ure pripetila prometna nesreča II. kategorije. Voznik osebnega avtomobila, 26-letni občan Zagorja je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v spredaj vozečega voznika iz Hrastnika. Pri tem je potnica v vozilu, občanka iz Hrastnika, dobila telesne poškodbe in je zdravniško pomoč iskala v ZD Hrastnik. Nastala je tudi materialna škoda za okoli 700 EUR. PEŠKA ČEZ RDEČO LUČ Dne 11.10.2007 ob 05.38 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na Trgu svobode v Trbovljah z udeležbo pešca. Ugotovljeno je bilo, da je do prometne nesreče prišlo zaradi nepravilnega prečkanja vozišča 47-letne občanke iz Trbovelj, ki je kljub rdeči luči na semaforju prečkala vozišče, pri čemer jo je zbil voznik osebnega avtomobila, ki pa je pri izogibanju peški trčil tudi v nasproti vozeče vozilo. Peška je bila hudo telesno poškodovana, zaradi česar je bila odpeljana v SB Trbovlje ter naprej v KC Ljubljana. Zoper povzročiteljico je bil podan obdolžilni predlog s strani policistov PPP Ljubljana, ki so prevzeli obravnavanje PN III. kategorije. VOZNIKA KOMBIJA ŠE IŠČEJO Dne 12.10.2007 okoli 07.50 ure se je pripetila prometna nesreča s pobegom na regionalni cesti I. reda, na Vodenski cesti v Trbovljah, kjer je neznani voznik kombiniranega vozila nepravilno prehiteval in oplazil osebni avtomobil voznice iz Trbovelj. Nastala je materialna škoda za okoli 1500 EUR. Za neznanim voznikom in vozilom je bilo razpisano iskanje. VOZNICI IZDAN PLAČILNI NALOG Dne 12.10.2007 ob 09.35 uri so bili policisti ponovno obveščeni o prometni nesreči z udeležbo pešca. Ugotovljeno je bilo, da do prometne nesreče k sreči ni prišlo, temveč le do neupoštevanja prednosti voznice osebnega avtomobila, ki je izsilila prednost starejši peški na prehodu za pešce. Voznici je bil izdan plačilni nalog. NESREČA ZARADI OLJA NA CESTI Dne 13.10.2007 ob 07.17 uri so policisti pohiteli na Mlin-še, kjer je voznica, zaradi oljnega madeža, ki je bil posledica predhodno povoženega kamenja, s strani voznika iz Zagorja in poškodovanja podvozja vozila ter izteka olja iz vozila, izgubila oblast nad vozilom in trčila v brežino. Nastala je materialna škoda za okoli 1000 EUR.Voznica in njen sin sta naknadno iskala zdravniško pomoč v ZD Zagorje. Ravbajo kot srake Dne 10.10.2007 so v jutranjem času policisti obravnavali večje število vlomov in poskusov vlomov v lokale in druge objekte na Dolu pri Hrastniku. Kazniva dejanja so bila storjena v seriji v nočnem oziroma zgodnjem jutranjem času. Za neznancem zbirajo obvestila. Dne I 1.10.2007 ob 11.35 uri je občan Trbovelj obvestil policiste o vlomu v osebni avtomobil. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec vlomil v rezervoar vozila in izčrpal okoli 35 litrov goriva ter poskušal vlomiti tudi v še eno parkirano vozilo, katerega je poškodoval. Za neznancem zbirajo obvestila. Dne 13.10.2007 sje neznani storilec razbil steklo prtljažnega prostora avtomobila, parkiranega pri pokopališču v Zagor- ju in iz notranjosti vozila odtujil žensko torbico z vsebino. Lastnico vozila je oškodoval za okoli 500 EUR. Dne 16.10.2007 ob 07.55 uri so bili policisti seznanjeni s kaznivim dejanjem tatvine in poškodovanja vozila. Neznani storilec je razbil steklo vozila, odprl pokrov motorja in iz notranjosti odtujil računalnik vozila. Dne 18.10.2007 ob 04.44 uri je prodajalka v trafiki v Trbovljah pri poskusu vloma zalotila storilca, ki je poskušal vlomiti v trafiko ter s kraja pobegnil. Z zbiranjem obvestil so policisti storilca prijeli. Ugotovljeno je bilo, da gre za odvisnika od prepovedanih drog, zoper katerega je bila podana kazenska ovadba na pristojno sodišče. Ravbajo kot srake Dne I 1.10.2007 okoli 00.00 ure so bili policisti obveščeni o motenju sosedov s poslušanjem preglasne glasbe 49-letne občanke iz Trbovelj, kar so zaznali tudi policisti, ki so kršite-Ijici izdali plačilni nalog. Dne I 1. 10.2007 ob 00.10 uri sta občana Zagorja kršila javni red in mir, s tem, da sta pretepla od njiju starejšega, 35-let-nega občana iz Zagorja, ki je dobil lahke telesne poškodbe. Zoper nasilneža so policisti PO Zagorje podali obdolžilni predlog. Dne 12.10.2007 ob 23.30 uri sta javni red in mir kršila iz-venzakonska partnerja v stanovanju v Zagorju. Pri tem se je 61-letni občan iz Zagorja tako razburil, da je razbil vrata v stanovanju, katere izvenzakonska partnerica ni hotela odkleniti, zaradi česar mu je bil izdan plačilni nalog. mvA KZONtČhlO © Dne 13.10.2007 okoli 00.00 ure je sosede zmotila preglasna glasba 37-letnega občana iz Hrastnika, kar so zaznali tudi policisti, ki so kršitelju izdali plačilni nalog. Dne 14.10.2007 sta se v gostinskem lokalu vTrbovljah okoli 03.20 ure stepla občana izTrbovelj. Posredoval je varnostnik lokala, ki je obvestil policijo. Zoper pretepača so policisti podali obdolžilna predloga. Med pretepom sta oba utrpela tudi telesne poškodbe. Dne 22.10.2007 ob 09.50 uri sta se na pločniku ulice v Trbovljah srečali sprti občanki iz Trbovelj. Med njima je prišlo do prepira, pri čemer sta se tudi stepli. Zoper obe je bil podan obdolžilni predlog na okrajno sodišče. Pridržanja Dne I 1. 10.2007 ob 20.55 uri so policisti pohiteli v Zagorje, kjer naj bi bil kršen javni red in mir. Ugotovili so, da je omenjeno kršil pijan 19-letni občan iz Zagorja, ki se kljub prejšnjim večkratnim intervencijam ni umiril. S kršitvijo je nadaljeval ter se nedostojno vedel tudi do policistov, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve na PP Trbovlje. Izdan mu je bil plačilni nalog. Ostalo Dne 15.10.2007 ob 19.05 uri so bili policisti s strani 38-letne občanke iz Zagorja obveščeni, da pogreša očeta, ki je odšel neznano kam. Za osebo je bilo razpisano iskanje. Dne 16.10.2007 se je pogrešani sam javil hčerki po telefoni in ji sporočil da se nahaja v tujini ter da naj ga ne išče. Prepovedana droga Policisti Policijske postaje Trbovlje so 17.10.2007 na podlagi odredbe Okrožnega sodišča opravili hišno preiskavo pri 34-letnem slovenskem državljanu vTrbovljah. Med hišno preiskavo so v stanovanjski hiši našli pripomočke za gojenje rastlin - konoplje. Policisti so našli tudi skrivni prehod skozi omaro v dve sobi. Sobi sta bili opremljeni z viri umetne svetlobe, z namakalnim sistemom, s sistemi za hlajenje in ogrevanje prostora, z ventilacijskimi in prezračevalnimi sistemi. Policisti so zasegli opremo, 26 sadik rastline-konoplje, posajenih v lončkih in 82 že požetih rastlin konoplje, ki so se v prostoru sušile. Pri preiskavi so policisti zasegli tudi manjšo količino prepovedane droge hašiš. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Neupravičena proizvodnja in promet z mamili po I. odstavku 196 čl. Kazenskega zakonika je bil Trboveljčan priveden s kazensko ovadbo na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, kateri ga je po zaslišanju izpustil. OPOZORILO Voznike motornih vozil opozarjamo, da se bliža zakonski rok 15. november za montažo zimskih pnevmatik, zato naj ne čakajo zadnje dni. Uporaba zimskih pnevmatik je obvezna v snežnih razmerah ne glede na zakonska določila, sneg na vozišču pa je bil že v preteklih dneh na višje ležečih predelih Zasavja. 680-1166 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si, po_hrastnik.pulj@policija.si, po_zagorje.pulj@policija.si, gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal @ policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje), aleksej.vidovic@ policija.si (vodja policijskega okoliša Hrastnik) marko.slenc@policija.si (vodja policijskega okoliša Hrastnik), saso.smid@policija.si (vodja policijskega okoliša Zagorje ob Savi) Nove tel. številke policijskih oddelkov, poleg obstoječih, ki bodo v kratkem ukinjene; PO Hrastnik 03/56 46 334 in 56 46 335 ter PO Zagorje ob Savi 03/56 69 056 in 56 69 057. ■f* © izvemo REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 1 0 G A sl = ¥ ~ 2S2 s- A L A D 1 N s o K O v B R A L K A •Sir K A K A D U S S A =Er S H 0 T H T 1 S A ¥ K U D R O B A f 1 N D 1 G O 55S N D R 1 R M A N 1 A D N A M 1 B E J 0 S E M A D A M E 22 E M 1 L — A C 1 D E L E P O T A M E C E N s= S E T E V A V A R 1 = T R A V A SUDOKU 4 3 5 1 8 7 6 7 6 4 8 2 3 1 7 9 8 4 9 1 1 7 3 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 10. novembra 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 22/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lxza 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 20/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje - bon za 20,86 € - Ivica Obran,Titova 6, 1433 Radeče - bon za 12,52 € - Maša Drgan, Prečna pot 20, 1410 Zagorje - bon za 8,35 € Izžrebanci nagradne križanke 21/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Ludvik Smagur, Šklendrovec 3 1, 1414 Podkum - bon za 20,86 € - Anton Močilar, Krištandolska c. 6, Dol pri Hrastniku - bon za 12,52 € -Anja Polanec,Trg svobode 33 b, 1420 Trbovlje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Trgovina jaka v zagorju Vas vedno razvaja z ugodnimi cenami Posebna ponudba Francoski rogljič-korosan 1 kom Samo 0,50 € Posebna ponudba samo v trgovini jaka Od 02.11. do 14.11.2007 Vabljeni Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? ■■■■■■!■ a mammm ii No, tudi v šolske klopi seže pogled. Marljivi učenjaki se sklanjajo nad zvezki, ampak vi - ja, prav vi, ki se zdajle gledate iz oči v oči, ste se morali malce raztresti. No, ste se spoznali? Seveda! Zdaj pa hitro v roke mobi in na 041 410 734 vas Marta pričakuje, da sporočite ime in svoj naslov, kajti le tako bo bon za dve pici in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah vaš. Pohitite, čas imate le do petka, 09. novembra 2007. PIZZERIA čEBEIICfl YRAÖCYIÖ fllalej Yahrozorjerc % IZIAKE. Tel.: 05/56-74-157 Kuhamo s Stašo Sestavine: • / kg moke I pecilni prašek • 2 margarine • jogurt • sladkorna moka Iz sestavin oblikujemo testo, ga pustimo malo počivati in potem izrežemo po želji s kozarcem okrogle piškote. V sredino damo marmelado, piškot prepognemo in z vilicami zatisnemo strani. Spečemo na okrog 200 stopinj. Še vroče tačke povaljamo v sladkorni moki. Staša TAČKE Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! V teh dneh več razmišljamo o minevanju. Vsak človek je zapisan usodi smrti, vendar se vsakdo na svoj način sooča s to nepreklicnostjo, ki je hkrati tudi edina gotovost našega življenja. Če se resnično poglobimo v bistvo odhajanja starega in prihajanja novega, se streznimo. Ugotovimo lahko, da smo vsak trenutek bliže objemu smrti. Čas, ki nam je še ostal, je zato najbolj smiselno izkoristiti za čim bolj polno življenje. Bodimo sprejemljivi za čudeže bivanja, ki jih zmore užiti le odprto srce. Kakšne so naše zasluge, če pljuvamo v lastno skledo? Samo dragoceni čas si krademo. Zavedajmo se, da je življenje prekratko, da bi ga poceni zapravljali. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ŽIVLJENJE PO SMRTI Ko odhajaš v brezkrajnost niča, kjer ne rabiš nit’ beliča, tam ne bo te nič skrbelo, da bi izgubil delo, se boril za plačo, dnino, kako bi plačal dohodnino. Te ne bo nič bolelo, za zdravje te skrbelo. Za delavca in kapitalista pogoja bosta ista: v brezkrajnosti boš niča brez problemov, brez beliča. Maks Marinčič PESNIŠKA ZBIRKA Z. POETOV OGOVARJANJETIŠINE bo predstavljena v četrtek 15. novembra 2007 ob 18. uri v Galeriji EVJ Elektroprom na Lokah pri Zagorju 22. USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. SAJ NE ŽIVLJENJE Saj ne, Iz drobne pikice da bi kaj hotel od tebe, človek se rodi, saj ne, raste, se razvija da spuščal in živi. bi se v filozofske vode, saj ne, Iz majhnega semena da bi te hotel vzklije cvet; s čim zasvojiti, ta cvet zori saj ne, da bi hotel in uvene. tebi pamet soliti. Iz majhnega jajčka Saj nočem, ptiček se izvali, da postala bi moja bližina, se uči letati saj nočem, in pada. da bila bi moja lastnina, saj nočem, Življenje je tako, da ti usmerjam življenje, da nekdo se rodi, saj nočem nekdo raste, živi, ti kvariti kakšno veselje. a nekdo tudi umre. Saj hočem le tebe jaz srčno ljubiti, Kot človek si želi živeti saj hočem in cvet cveteti, z ljubeznijo te zastrupiti, tudi ptič želi saj hočem, da bi le moja bila, si leteti. saj hočem le, Kaj življenje da ljubezen bi brez ljudi, bi najina trajala. ki hočejo cveteti in leteti, a kaj, ko potrebno Gregor Lesar je tudi uveneti? Sara Bavdek “Smrt modrega ne preseneti: vedno je pripravljen odpotovati.” POEZIJA ODPIRA (Jean de la Fontaine) VRATA SRCA! Aleksi/ Perednik: SMRT ODRIVAMO V KOT Smrt je sestavni del življenja, vendar v naši uživaški družbi nanjo gledamo kot na odvečno kramo. Smo kot zaletav mrčes, ki si v mrazu brezupno prizadeva za preživetje. Ne streznijo nas niti dejstva, ki govorijo o končnosti in minljivosti človeškega telesa. Ljudje, s katerimi smo se še do nedavnega srečevali, so prestopili mejo onostranstva, ne da bi imeli možnost ugovarjati kosi usode. Smrt je edino gotovo dejstvo človeškega življenja. Kar se rodi, je zapisano smrti. Kam pa bi prišli, če bi se brez prestanita samo plodili in množili? Svet bi bil že zdavnaj prenaseljen, saj hoče imeti vsaka generacija potomce. Poleg tega je pošteno, da dobijo novi ljudje možnost za življenje. Ni nujno, da bodo zgradili boljši svet. Lahko bodo ustvarili katastrofo, vendar so tudi padci potrebni, da se začnejo novi vzponi. Kdor misli, da je vsakršno prizadevanje zaman, bo zamahnil z roko in zavzdihnil, da gre svet “v maloro’’. Kdor je prepričan, da obstaja nek večji in slabotni človeški pameti nedoumljivi Načrt razvoja človeške zavesti, razmišlja drugače. Zaveda se, da je stanje, v kakršnem živi današnje človeštvo, zgolj prehodna etapa na poti k polnemu uresničenju človeških potencialov. Človeško bitje ni veliko zaradi svojih dejanj, ampak zaradi svojih potencialov.Večina ljudi tepta svoje zmožnosti in “se daje v nič”. Njihova svetloba se spreminja v temo, njihova ljubezen v strah, njihova enkratnost v povprečje samoponiževa-nja. Rezultat je “zombi”. To je človek, ki mu ni mar za nobeno stvar, ki vidi le sebe in svojo malenkostnost. Takšni ljudje so največja ovira za boljši svet. Diktatorji in njihovi zločini lahko živijo samo tam, kjer si državljani pustijo ubiti duha. Zločin je tudi uničevanje naravnega okolja. Politične in gospodarske elite, ki se krepijo in bogatijo na račun brezkompromisnega izkoriščanja naravnih bogastev, skušajo ta zločin za vsako ceno prikazati kot razvojno nujnost. Namesto da bi materialno razvita zahodna civilizacija, ki ji pripadamo, čedalje bolj cvetela, v precejšnjem deležu bedno propada. Alkohol, mamila, samomori in še kaj odraža izgubljenost številnih med nami. Otroci in mladostniki nam kažejo ogledalo. Vsega so naveličani, zato ne vedo, kaj bi še počeli, da bi bilo življenje vznemirljivo ali da bi pobegnili od odgovornosti zase in svoje življenje. Potem se pa čudimo, ko recimo nekdo tragično konča na železniških tirih, ker je “zamudil”. Precenil je svoje sposobnosti, ko je mislil, da bo še uspel tik pred vlakom švigniti čez železniško progo. Poleg tega se zganja “takšna Marija” zaradi smrti mladeniča pred diskoteko Global. Žrtev se prikazuje kot nedolžnega mučenca, medtem ko se redarja, ki ga je preveč udaril, opisuje kot kriminalca ali celo mafijca. Resnica je, da po spletu okoliščin nesrečno umrli 20-letnik ni bil nikakršen angelček. Nihče ga ni silil, naj se ob pol štirih zjutraj zaplete v prepir z redarjem, prav tako je bil kot polnoletna oseba v celoti odgovoren za svoja dejanja. Če se mu ni uspelo obvladati, je krivda njegova, ne redarjeva. To ne pomeni, da je redar ravnal premišljeno, a pripisovati krivdo samo njemu bi bilo otročje. Se zlasti ob dejstvu, da se mnogi današnji mladi zanašajo na to, da se z njimi dela v rokavicah. Po eni strani so razvajeni, po drugi pa pričakujejo, da jim ne bo nihče nič rekel, čeprav naredijo “hudiča in pol". Za takšno naravnanost do družbe imajo največ zaslug vzgojitelji, zlasti starši. Slednji se ob vsakem vzgojnem spodrsljaju izgovarjajo, da zaradi službenih obveznosti nimajo časa za vzgojo otrok. Čemu pa so jih potem “naredili"? Številni zato, da bo v stanovanju bolj živo, da ne bo dolgočasno, da se bo “nekaj dogajalo”. Mnogi med njimi so premalo zreli, da bi se zavedali, s kako izjemnim in talentov polnim bitjem imajo opravka. Bolj bi se morali zavedati praktične veljavnosti reka: “Kar se Janezek nauči, to Janez zna.” V skrajnem primeru je bolje uporabiti palico, kot vzgojno ‘zafurati’ otroka. Sadove vzgojnega dela staršev pobirajo ne le otroci, ampak tudi starši in družba kot celota. Kaj pomaga, da smrt odrivamo v kot, če potem zaradi nepremišljenosti udari kot strela z jasnega? Otroke bi morali jasno seznaniti z dejstvom smrti in jih naučiti, da v letih, ki so jim odmerjena, čim bolj razvijejo svoje potenciale. Če bodo tako delovali, jih bo tudi prezgodnja smrt našla čuječe. Ni namreč toliko pomembno, kako dolgo živimo, bistveno je, da živimo polno in zadovoljno. © mo/omm Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek kom. petek sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek petek kom. sobota nedelja ponedeljek torek sreda rom.pustol. četrtek l.l I. ob 18.00 LJUBEZENSKI RECEPT ob 20.00 SLUTNJA 2.1 I.ob 18.00 LJUBEZENSKI RECEPT ob 20.00 GOSPOD BROOKS 3.1 Lob 18.00 LJUBEZENSKI RECEPT ob 20.00 GOSPOD BROOKS 4.1 I. ob 18.00 GOSPOD BROOKS ob 20.00 LJUBEZENSKI RECEPT 5.1 Lob 18.00 LJUBEZENSKI RECEPT 6.1 I. ob 20.00 ONI triler - groz. 7.1 Lob 20.00 ONI 8.1 Lob 18.00 SICKO dokum. ob 20.00 ONI 9.1 I. ob 18.00 SUPER HUDO kom. ob 20.00 PETELINJI ZAJTRK rom. 10.1 Lob 18.00 PETELINJI ZAJTRK ob 20.15 SUPER HUDO I 1.1 Lob 18.00 SUPER HUDO ob 20.00 PETELINJI ZAJTRK 12.1 Lob 18.00 SICKO ob 20.00 SUPER HUDO 13.1 Lob 18.00 PETELINJI ZAJTRK ob 20.15 SICKO 14.1 Lob 18.00 PETELINJI ZAJTRK ob 20.15 ZVEZDNI PRAH domišlj. 15.1 Lob 18.00 ZVEZDNI PRAH ob 20.15 NEUSTRAŠNA krim. Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 1.11.ob 19.00 MOŠKOŽENSKE ZADEVE am.kom. petek 2.1 I. ob 19.15 LAK ZA LASE am.glasb. kom. sobota 3.1 Lob 17.00 LAK ZA LASE nedelja sreda četrtek sobota kom. nedelja sreda am.rom.kom. četrtek ob 19.00 PROSTE SOBE am.groz. 4.1 Lob 17.00 MOŠKOŽENSKE ZADEVE ob 19.00 PROSTE SOBE 7.1 Lob 19.00 SMRTNO VAREN am.groz. 8. II. ob 19.00 SMRTNO VAREN 10.1 I. ob 17.00 PETELINJI ZAJTRK slo. I 1.1 Lob 17.00 SMRTNO VAREN ob 19.00 PETELINJI ZAJTRK 14.1 Lob 19.00 LJUBEZENSKI RECEPT 15.1 I. ob 19.00 LJUBEZENSKI RECEPT Kino Dol pri Hrastniku petek 2.1 I.ob 17.00 MOŠKOŽENSKE ZADEVE petek 9.1 I.ob 17.00 PETELINJI ZAJTRK Delavski dom Zagorje Petek 2.1 I. ob 19.00 BOURNOV ULTIMAT am.akc. triler Sobota 3.1 I.ob 19.00 NOTRANJE ZADEVE Fr., Pol., ZDA, misteriozna drama Nedelja 4.1 I.ob 19.00 BOURNOV ULTIMAT Ponedeljek 5.1 I.ob 19.00 NOTRANJE ZADEVE Torek 6.1 I.ob 19.00 Film teater:SICKO am.do- ku m. Petek kom. Sobota Britanija, triler I 1.1 Lob 19.00 LAK ZA LASE 12.1 I.ob 19.00 ČEZ MEJO,koprodukcija, 9.1 I. ob 19.00 LAK ZA LASE am.glasb. 10.1 I. ob 19.00 ČEZ MEJO, ZDA,Velika 13.1 I. ob 19.00 Film teater : PETELINJI Nedelja Ponedeljek triler Torek ZAJTRK sl.rom.kom Kino Izlake Nedelja 4.1 I. ob 19.15 NOTRANJE ZADEVE, koprodukcija, misteriozna drama Nedelja I 1.1 I.ob 19.15 ČEZ MEJO, koprodukcija, triler DOM SVOBODE TRBOVLJE sreda 7. novembra 2007 ob 19.30 večer pesmi, plesa in glasbe: Martinovo v Košnikovi gostilni (brezplačni prigrizek in pokušnja letošnjih vin) - sodelujejo Košnikov ata Mito Trefalt, ŽPZ z Dola pri Hrastniku, harmonikar Franci Vrtačnik in MVS Un’sTrboul. DELAVSKI DOM ZAGORJE ponedeljek 5.1 I. ob 18.00 - otvoritev razstave Heroin avtorjev Domna Pala in Boštjana Slatenška) v avli KC DD Za- gorje Četrtek 8.1 I. ob 19.30 - gledališki abonma in izven: ZA NACIONALNI INTERES, komedija, Drama Maribor ORLEK Sobota 17.1 I. 10. uri dopoldan koncert v avli trgovine Mercator ZAGORJE - Kisovec (I. obletnica) »Misel vsaka v verz se pretaka« JSKD - Območna izpostava Zagorje ob Savi s Knjižnico Mileta Klopčiča Organizira v četrtek, 29. novembra 2007 v Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje 4. območno srečanje mladih literatov Zasavja 2007 Ob 16.00 : literarna delavnica, kulturni program in literarni večer s predstavitvijo literarnih del - prozo, poezijo, dramska besedila (do tri strani) sprejemajo do 15. novembra 2007 na sedežu območne izpostave JSKD Zagorje. mali oglasi —:--:-----:------4 Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico' na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! , Prodam ZAPOSLIMO: DELAVCA ZA GRADBENA DELA AGM NEMEC d.o.o. SEDAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913 ZAPOSLIMO: VOZNIK KAMIONA AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913 ZAPOSLIMO: NATAKARJA ZA DELO V RESTAVRACIJI IN PICERIJI AQUA ROMA, Rimske Toplice ter GULIVER, Dol pri Hrastniku AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 322 889 ZAPOSLIMO: KUHARJA ZA DELO V RESTAVRACIJI IN PICERIJI AQUA ROMA, Rimske Toplice ter V zgornjih Trbovljah, na Savinjski cesti, prodam dvosobno stanovanje, v letu 2006 popolnoma obnovljeno, CK, kabelska. Vseljivo do konca leta 2007. Cena po dogovoru. Gsm: 05 I 265 454 2,5 sobno stanovanje 59m2. Z vsemi priključki. Dol pri Hrastniku Gsm: 040 858 153,040 805 938 Opaž, suh smrekov- debelina I 3, 16, 20 mm in brune 2I mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM:03 I 8I4 637 Maček Marjan s.p., Vransko I 13, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo); GULIVER, Dol pri Hrastniku AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 322 889 ZAPOSLIMO: STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913 NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) ZAPOSLIMO: TESARJA AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 043, GSM: 041 625 913 ZAPOSLIMO: ZIDARJA AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 043, GSM: 041 625 913 polletno letno Ime in priimek:................................ Naslov:........................................ Podpis:........................................ Telefon:.............................. Davčna številka:...................... O) E ÖT o. >5 o s y E s ■>s c o 5 .2 o o > E 1 o Ü 0) 8 d S VS =3 o. o Q. čč O © wmKfiHo Kofetkamo brez strahu, saj je... Uspešno preiskan rop nad Ut poštnim vozilom S Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana in policisti Policijske postaje Litija so z zbiranjem obvestil in na podlagi operativnega dela, v času od 7.10.1007 do 11.10.1007, izvedli prijetje petih osumljencev kaznivega dejanja ropa in kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti in sicer 10 letnika iz Litije ter 17,10, 19 in 17 letnika, vsi doma iz okolice Litije. Trije osumljenci so se dne 28.9.2007 z osebnim avtomobilom znamke Subary justy z nameščeno ukradeno registrsko tablico v jutranjih urah (okoli 6 ure) pripeljali v bližino naselja Sava. Osumljenec, ki je vozil vozilo, je le tega parkiral na manjšem makadamskem parkirišču pri podvozu ceste pod železniško progo, druga dva pa sta se skrila ob lokalni cesti, ki vodi v naselje Sava. Ko se je iz smeri Mošenika proti Savi okoli 6.15 z vozilom znamke Renault kangoo pripeljal poštni uslužbenec, je osumljenec, ki je čakal v zasedi ob cesti, po radijski zvezi sporočil vozniku Subaruja, da je z vozilom zapeljal v podvoz, ter s tem onemogočil nadaljnjo pot vozniku poštnega vozila. Do poštnega vozila sta pristopila osumljenca, ki sta bila skrita ob lokalni cesti in s pištolo v roki ter plinskim razpršilcem, s katerim sta poškropil poštnega uslužbenca, le tega prisilila, da je zapustil vozilo in se usedel v vozilo Subaru. Eden od osumljencev se je usedel v poštno vozilo in ga s kraja odpeljal, drugi pa se je usedel v vozilo Subaru in poštnemu uslužbencu na glavo poveznil volneno kapo. Četrti osumljenec, ki je za vožnjo uporabljal osebno vozilo, je ves čas sledil vozniku poštnega vozila in z vozilom v času ropa blokiral most čez reko Savo pred uvozom v naselje Sava z namenom, da naključnim voznikom prepreči dostop do kraja izvršitve kaznivega dejanja ropa. Po končanem ropu so se vsi z vozili odpeljali s kraja, vsak v svojo smer. Po nekaj minutah vožnje sta storilca, ki sta odpeljala poštnega uslužbenca, le tega ponovno poškropila s plinskim razpršilcem, ter ga v gozdu spustila iz vozila. Osumljenec, ki je vozil poštno vozilo, je vozilo ustavil na manjši jasi ob gozdni makadamski cesti, kjer ga je že čakal peti osumljenec z motornim kolesom. Ta je s seboj pripeljal orodje, s katerim sta nato razbila steklo na vratih zadnjega dela vozila. Iz vozila sta vzela vreče z gotovino (okoli 90.000 EUR), nato pa se z motornim kolesom odpeljala. Osumljenci so se zatem dobili v gozdu, na poprej dogovorjenem mestu, kjer so prešteli denar in denar ter sredstva, ki so jih uporabili pri ropu, skrili v skrivališče v zemlji, nato pa odšli s kraja. Takoj po sprejemu obvestila o ropu so policisti pričeli z obširno akcijo z namenom izsleditve storilcev in vozil. V akciji je poleg večjega števila policijskih patrulj sodeloval tudi policijski helikopter. Po 40-ih minutah smo v gozdu nad naseljem Spodnji Log ob makadamskem vozišču, našli službeno vozilo Pošte Slovenije, Renault Kangoo, katero je bilo z zadnje strani zakrito z vejami. Z našim nadaljnjim operativnim delom smo v večernem času našli tudi iskano vozilo znamke SUBARU Justy bele barve in sicer v gozdu na območju občine Šmartno pri Litiji. Kriminalisti so skupaj s policisti Policijske postaje Litije opravili hišne preiskave pri osumljencih ter pri tem zasegli orožje in orodje, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju in denar (približno 86.000,00 EUR). 19 letni osumljenec in oba 20 letna osumljenca so bili s kazensko ovadbo privedeni k preiskovalnemu sodniku, ki je po opravljenem zaslišanju zanje odredil hišni pripor. PP ______Fjmc @ Teden vseživljenjskega učenja na Svibnem »11 let - Slovenija, učeča se dežela« je slogan letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja. V dolini Sopete, ki povezuje podeželsko območje od Radeč preko Svibnega do Sopete, smo z raznolikimi dogodki odmevni že osmo leto. Na kmetijo Adama Ključevška na Počakovem smo privabili nekaj sto obiskovalcev in za ta dogodek povezali raznolike posameznike in skupine. Kulturno turistično rekreacijski center Radeče, Adam Ključevšek, Študijski krožek (ŠK) Sprehod skozi gozd, ŠK Od vznika do evra, ŠK Sopota, Jana Mlakar Adamič iz Zasavskega muzeja Trbovlje, Tone Lesnik iz ZGS in Ljudski pevci iz Svibnega so oblikovali uvodni program. Joj, kako debela buča Članice Društva kmečkih žena Arnika Svibno so izdelovale in cvrle sladke ročice Glavno roko sodelovanja sta si podala vseživljenjsko učenje in ljubiteljsko zbiranje starih predmetov. Prepletali so se spomini na stare čase in hrepenenja, utripi sodobnega trenda življenja. Družina Adama Ključevška nam je pripravila voden ogled med njihovo bogato zbirko starih predmetov, ki je v njihovem krogu nastajala prek 25 let. Ob peki kostanja, velikem kotlu golaža, preprostih domačih dobrotah Čebelarskega društva Radeče in Društva kmečkih žena Arnika Svibno, ob moštu in potici smo doživeli nepozaben utrip podeželja. Otroci so bili navdušeni nad na stežaj odprtim hlevom, kjer so si najraje ogledali konje. Predice iz Sopote čevljar, ki v zbirki Adama Ključevška še lahko izdela čevlje na popolnoma ročen, star način Družabno vzdušje smo med obiskovalci oblikovali z možnostjo žaganja na amerikanko, mlatenja s cepci, tepeža rehtarja, plesa rašplje. Skratka, bilo je nepozabno. Tatjana Kavšek © m zmwe/mm Luskavica Luskavica ali psoriaza je dokaj pogosta kronična kožna bolezen bele rase, za katero oboleva približno 2% prebivalcev Evrope. Pogosteje se pojavlja v zimskih mesecih. Ključni dejavnik za pojav bolezni je dednost, vendar ima pri klinični izraženosti luskavice velik pomen tudi okolje.Verjetnost, da bo otrok zbolel za luskavico, je približno 25%, če ima eden od staršev luskavico, ali 60%, če imata bolezen oba starša. Med sprožilnimi dejavniki izstopajo predvsem okužbe, nekatera zdravila, pomanjkanje kalcija v telesu ter različni stresorji. Obolenje se lahko pojavi v katerikoli starosti, največkrat pa v drugem desetletju življenja. Pri luskavici gre za dve motnji - na eni strani se kožne celice prehitro množijo in poroženevajo, kar navzven opažamo kot luske na koži, temu pa se pridruži tudi vnetje.Tipična žarišča so ostro omejena, pordela, različno oblikovana in prekrita s srebrno-belimi luskami. Najpogosteje se pojavijo nad komolci, nad koleni in na lasišču, včasih prizadenejo kožo vsega telesa, naj redkeje pa se pojavijo na obrazu. Zelo pogosto so prizadeti nohti, v redkih primerih pa so vneti tudi sklepi. Bolezen lahko poteka v zelo blagi obliki, tako da se oboleli niti ne zavedajo da jo imajo. Pri dedno obremenjenih bolnikih se obolenje navadno pokaže bolj zgodaj. Na začetku nastanejo na koži manjše pordele bunčice, ki se postopno večajo in jih sčasoma prekrijejo luske. Žarišča se zlivajo v večje plošče različnih velikosti in oblik. Le pri dobri tretjini je navzoče tudi srbenje žarišč.V primeru odstranjevanja lusk se pod njimi pojavijo drobne pikčaste krvavitve. Klinično poznamo različne oblike luskavice, ki lahko prehajajo druga v drugo. Naj pogostejša oblika je Svetovni dan pso-riaze - luskavice 19. oktober je svetovni dan psoriaze - luskavice, kožne bolezni, ki je tudi v Sloveniji prizadela okrog 40.000 ljudi, na vsem svetu pa oboleva zanjo kar 115 milijonov ljudi. Ta kožna kronična bolezen je pogosto dedno pogojena, ni pa nalezljiva in kužna, čeprav imajo ljudje, ki prihajajo v stik z bolniki, pogosto zaradi nevednosti in predsodkov odpor in se čutijo ogrožene. Za luskavico obolevajo ljudje v življenjskem obdobju med 15. in 40. letom starosti. Bolezen še ni ozdravljiva, lahko pa se jo nadzoruje in lajša z zdravili ter raznimi oblikami terapij. V Sloveniji deluje Društvo psoriatikov, ki ima svoj sedež v Mariboru, podružnica tega društva pa je tudi v Zasavju na Savinjski cesti v Trbovljah. Društvo se trudi, da bi si bolniki in njihovi družinski člani izmenjavali izkušnje in si pomagali, izvajajo socialno pomoč, skupinsko terapijo ter seznanjajo zdrave ljudi s to boleznijo. Bolezen lahko zelo hudo vpliva na psiho bolnika, saj ga lahko onemogoči v normalnih socialnih in družabnih stikih. Predvsem v poletnih mesecih, ko oblačila na pokrivajo luskavih delov obolele kože, se bolniki zaradi sramu pogosto izolirajo. V spodnji pesnitvi, ki jo je napisala Sonja Močnik iz Trbovelj, ki že dolga leta oboleva za psoriazo, so skriti vsi občutki neozdravljivo bolnega človeka, njen obup in strah, nemoč, upanje, hkrati pa pogum, volja do življenja, zaupanje vase in veselje do življenja. Komentar ni potreben, saj pesem pove vse. luskavica v lehah, ki se pojavlja na prej omenjenih tipičnih predelih kože. Poznamo tudi inverzno obliko v pregibih (na primer pod kolenom), ki lahko posnema glivične okužbe. Luskavico v obliki kapljic najdemo predvsem pri otrocih po okužbi zgornjih dihal in pri tretjini izgine spontano v nekaj mesecih. Pustulozna luskavica se lahko kaže v hujši obliki, kjer je prizadeta celotna koža telesa s sistemsko prizadetostjo z visoko telesno temperaturo in motnjami krvnega obtoka. Blažja oblika je omejena le na dlani ali podplate, kjer se pojavljajo gnojni mehurčki.Več kot 50% bolnikov ima spremembe na nohtih v obliki okroglih vdolbinic, oljnih madežev ali deformacij nohta.Vnetje sklepov (psoriatični artritis) prizadene končne prstne členke ali posamezne večje sklepe in lahko hudo poškoduje izgled in funkcijo sklepa. Diagnozo v večini primerov postavimo na osnovi tipične klinične slike. Pri tem dermatolog natančno pregleda kožo vsega telesa, lasišče in nohte. V redkih primerih, ko obolenje ne poteka v tipični obliki, je treba odvzeti vzorec prizadete kože in opraviti patohistološko preiskavo žarišč. Ker vzrok bolezni ni znan, luskavice ni mogoče povsem pozdraviti, lahko pa jo z različnimi zdravili in postopki poskušamo spraviti v mirujočo obliko.Večini bolnikov najbolj pomaga zmerno sončenje in bivanje v nekaterih naravnih zdraviliščih. Za zdravljenje imamo na voljo mazila za lokalno uporabo, ki raztapljajo luske (salicilna kislina) in delujejo protivnetno (katran in njegovi derivati) ali imunosupresivno (kortikosteroidi). Uspešno se uporablja obsevanje z ultravijoličnimi žarki in visokoenergetskimi laserji. Najbolj učinkovita je kombinacija več različnih metod, redko pa je potrebno zdravljenje v bolnišnici.Veliko se pričakuje od novejših imunosupresivnih zdravil, ki bodo izboljšala zdravljenje in omogočila kvalitetnejše življenje bolnikov. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Cepljenje Zasavčanov V zasavskih zdravstvenih domovih se bodo zainteresirani občani v teh jesenskih dneh lahko preventivno cepili proti virusom, ki povzročajo gripo. V Zdravstvenem domu Hrastnik so cepljenje organizirali tako kot lansko leto, kar pomeni, da se je mogoče cepiti tri določene dni ob določenih urah. Natančne termine bodo še sporočili. V Zdravstvenem domu Zagorje so s cepljenjem proti gripi začeli v ponedeljek, 22. oktobra. Zainteresirani se lahko cepijo pri svojem izbranem zdravniku, seveda v dogovoru z medicinsko sestro v posamezni ambulanti. Če bo interes velik, bodo na vrata posameznih ambulant dali obvestila oz. urnik cepljenj. Cena cepljenja proti gripi: mlajši od 18 let ter tisti, ki so starejši od 65 let in so kronični bolniki, bodo plačali 6 evrov, vsi drugi pa I I evrov. V trboveljskem zdravstvenem domu bodo s cepljenjem proti gripi začeli tudi v ponedeljek, 22. oktobra. Cepljenje praviloma poteka v urgentni ambulanti vsak dan razen sobote in nedelje od I I. do 13. ure. Prav tako so v ponedeljek začeli s cepljenjem v otroško-šolskem dispanzerju. Cepijo vsako jutro, od ponedeljka do petka med 7. in pol osmo uro. Cena samoplačniškega cepljenja je II €, za kronične bolnike pa 6 €. MaH Naša bodočnost Mladi ljudje ne vedo, kaj je starost in stari ljudje pozabljajo, kaj je bila mladost. (Irski pregovor) V jesensko obarvanem oktobru je »dozorelo« enaindvajset ljubkih malih štručk - petnajst rožnatih in šest sinjih. 14. 10. 2007 Bernarda Props, Grumova 2, Šmartno pri Litiji - hči Eneja Cvetka Imperl Bizjak, Drožanska c. 126, Sevnica - sin Gašper Bizjak 15. 10. 2007 Regina Markovič, Novi Log 7a, Hrastnik - hči Maja Katarina Tomič, Trg pohorskega bataljona 14, Kisovec, Zagorje - hči Lejla Beganovič 16. 10. 2007 Marija Seme, Belovo 27, Laško - sin Taj Mojca Lazar, Jagnjenica 35a, Radeče - hči Petra Vesna Južina, Savska cesta 6, Zagorje - sin Tilen 17. 10. 2007 Martina Koleša, Golovec 19, Trbovlje - hči Lana Kušar Marijana Antunovič, Novi Log 19 D, Hrastnik - sin Dominik Veronika Koprivnikar, Cesta Borisa Kidriča 2a, Zagorje - sin David 19. 10. 2007 Leila Strmec, Šemnik 40, Izlake, Zagorje - hči Zoja Evelin 23. 10. 2007 Julija Balaša, Kal 8, Dol pri Hrastniku - hči Patricija Kotar Klavdija Feguš, Poljska cesta 8, Ptuj - hči Živa Kotar Samira Buljugič, Klek 37a, Trbovje - sin Harun 24. 10. 2007 Patricija Tonin, Vodenska cesta 7, Trbovlje - hči Tea Vavtar Polona Teržan, Knezdol lic, Trbovlje - hči Ana Neža Detela Janja Pavlič, Novi Log 24, Hrastnik - hči Aleksandra Pavlič Grujič 25. 10. 2007 Monika Pevec, Gabrsko 47b, Trbovlje - hči Veronika Forštner 26. 10. 2007 Romana Grošelj, Kešetovo 13, Trbovlje - hči Julija Kunstelj 27. 10. 2007 Sanela Čajič, Trg Franca Kozarja 14a, Hrastnik - hči Alina Dulič 28. 10. 2007 Nusmira Smajlovič, Cesta zmage 25, Zagorje - hči Melisa ISRENE ČESTITKE! firafeleski kotiček: Dragi bralci! Že kar nekaj časa je poteklo, ko ste tako zavzeto pisali na uredništvo za grafološke analize. Nikar ne oklevajte in se še danes odločite in pišite.Veste, nikar ne mislite, da se tako dobro poznate, da ne potrebujete mnenja drugih. Če bi se tako dobro poznali, potem vedite, da bi bili vsi srečni in brez napak. Prav tukaj je napaka vseh vas dragi bralci in bralke priljubljene in čudovite revije Zasavca, da preveč razmišljate in se ne odločite za strokovno analizo, ki je brezplačna in lahko mnogo pripomore k izboljšanju spoznavanja notranjosti. Danes, ko je potrebno vse plačati, imate v Zasavcu možnost za brezplačno grafološko analizo, kjer lahko z nekaj stavki pridete z našo pomočjo do ugotovitev, za katere do sedaj niste vedeli.Torej, v nadaljevanju pričakujem, da se boste opogumili in sprejeli lepo misel uredništva, ki vam omogoča, da se bolje spoznate. Pišite na uredništvo in še naprej tako zvesto berite Zasavca in grafološki kotiček. Vaš grafolog Slavko Jurgec Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje in pripišite »ZA GRAFOLOGA« r — — — — ZA GRAFOLOGA I I I Šifra____ Starost: I Spol: I Izobrazba: n j Podnebne spremebe Skupina za versko strpnost je v trboveljskem Domu svobode v dneh od 15. do 10. oktobra 1007 organizirala simpozij na temo verske strpnosti. Projekt Simpozij verske strpnosti je zastavljen pod okriljem programa »Mladi v akciji Zavoda MOVIT - NA MLADINA.« Vsem, ki jih to zanima, so v tem času ponudili vpogled v tradicijo, filozofijo in obredje štirih vidnih slovenskih verskih skupnosti. Predstavili so se Budistična kongregacija Dharmaling, Evangeličanska cerkev A.V. na Slovenskem, Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in Skupnosti za Zavest Krišne. Vsak večer je bil namenjen eni od skupnosti in je bil zasnovan kot predstavitev s kulturno točko, intervjujem in z glavnim delom, ki je bil namenjen prikazu obredja. Na zaključku vsakega večera so predstavniki odgovarjali na vprašanja obiskovalcev in poklepetali.Srečanje so konec tedna zaključili s sobotnim srečanjem na »okrogli mizi« . kjer so diskutirali o »Mirni verni Evropi«. MaH © H6Fiwm6permm Kruh O kruhu se že dolgo ni toliko govorilo kot v zadnjih nekaj dneh. Govorjenje o tem simbolu izobilja ali pomanjkanja je sprožila izjava predsednika vlade, ki se je nanašala na nedavno inflacijo in podražitve. Kruh so cenile generacije pred nami. Tudi naši stvarniki so še posebej znali ceniti kruh. Preživljanje gospodarskih kriz in vojn jih je naučilo ceniti to osnovno človekovo živilo. Generacija, ki nas je spočela, je na nas prenesla spoštovanje do kruha. Zavreči kruh je bilo nekaj najbolj nezaslišanega in človeškemu vedenju neprimernega. V drugi polovici dvajsetega stoletja ni bilo vojn.Vsaj v Evropi ne. Standard je skokovito naraščal. Tudi pri nas kruha ni primanjkovalo, čeprav nekateri danes poskušajo socializem prikazati kot poligon pekla z izobiljem krivic in vsesplošnega pomanjkanja. Kruha je, hvala bogu, bilo dovolj. Že v časih moje mladosti se je dogajalo, da so nekateri v trgovinah nakupili preveč kruha za dnevno porabo, a so viške skrbno spravili, posušili in predali komu, ki je imel doma pujske, zajce ali kokoši. Gospodinje so posušenega predelale tudi v drobtine. Moja generacija je še znala ceniti kruh.Tudi v gostinski lokalih, okrepčevalnicah, bolnišnicah in podobnih ustanovah kruha praviloma niso metali v smeti. Dogovorjeni so bili s kmeti ali rejci drobnice, da so prišli iskat kruh in ga brez poplačila odpeljali ter koristno porabili. Seveda so tudi trgovci kruh naročali v nekih razumnih količinah, tako da se je v poznih popoldanskih urah dogajalo, da je v trgovinah kruha občasno tudi zmanjkalo. Bili pa so posamezni primeri, ko so nevestni ljudje kruh vrgli v smetnjak.V teh primerih pa velja poudariti, da ga ljudje, vsaj zaradi lastnih potreb, niso pobirali iz smetnjakov. Mene izjava našega predsednika vlade sama po sebi ni prizadela. Način, kako in kdo je to povedal, pa je bil žaljiv. Ravno tako me ni presenetil minister Vizjak z izjavo, da nam nebi škodovalo použitje en dan starega kruha. Motilo me je, ker je to izrekal človek, ki ima kruha več kot dovolj in sem prepričan, da se je zaradi izobilja, ki mu ga nudimo mi, državljani, kruha že zagotovo do sitega najedel, pri tem pa pozabil na obstoječo revščino, ki sili posameznike, da kruh iščejo po smetnjakih zaradi preživetja. Tudi takšni, ki delo sicer imajo, so ogroženi in to je najbolj žalostno. Še posebej, če pomislimo, koliko (15%) dnevnih naročil kruha v smetnjake zmečejo trgovci.V težnji za profitom ob takem početju sploh nimajo slabe vesti. Človeštvo se sooča z vse večjim pomanjkanjem konvencionalnih - fosilnih virov energije.To daje povsem novo dimenzijo in pomen hrani, še posebej kruhu. Bo človek, zaslepljen z ustvarjanjem dobičkov, pozabil na sočloveka in s hrano ustvarjal energijo za svojo profitabilno in luksuzno tehnologijo in pozabil tudi na osnovne potrebe soljudi? Ali bo prevladal razum in bo še naprej v ospredju pridobivanje hrane zaradi energetskih potreb naših organskih motorjev. Glede na dokaze, ki jih ponuja zgodovina.se bojim, da bo prva skrb človeka namenjena zadovoljevanju potreb človekovih mehanskih hlapcev. Če je scenarij za prihodnost takšen, naše izpušne cevi - riti, ne bodo imele od česa proizvajati izpušnih plinov.Važno je le, da bodo še naprej prdeli »auspuhi« avtomobilov in drugih sodobnih igrač in dokazovali objestnost obnorelega človeštva. Mefisto Ste našle pravega?????? Kolikokrat e vam je že zgodilo ali pa ste slišale:» Težko najdem pravega, cel kup sem jih preizkusila in nobeden mi ni bil prav! « Zelo zahtevna zadeva, zahteven in istočasno privlačen nakup sredstva za dvigovanje samozavesti in zapeljevanja nasprotnega spola. Istočasno je to kos perila, brez katerega ne moremo, saj omogoča oporo in zaščito in seveda spodoben videz in obliko. Veliko izkušenj imate z iskanjem pravega, pa vendar...Nujnega kosa vaše garderobe, MODRČKA, se ne da kar tako kupiti. Barva, model, material, proizvajalec...vse to so usodni faktorji in iztočnice pri izbiri primernega modrčka. Pravilen izbor je ključ do urejenega videza. O kakovosti ne smemo razpravljati, KER JE SAMA PO SEBI UMEVNA. Običajno so v osnovi narejeni iz poliamidov, svile, bombaža...A poliester ni ravno priporočljiv. Lahko so enobarvni, z vzorci, čipko, romantični, športni, sexy,... Pomembno je spodnje perilo prilagoditi svoji garderobi. Ni dovolj, če imate le dva modrčka -v bež (ali beli) in črni varianti. Pomembno je za kakšne priložnosti potrebujete modrček in kakšen učinek želite z njim doseči.Velikost košarice se pogosto lahko spreminja zaradi: diet, dojenja, poroda, starosti....zato vam ne odgovarjajo vedno iste številke. Ženske že na oko znamo oceniti velikost prsi... Košarica jih mora ujeti v celoti od predela blizu pazduhe do sredine prsnega koša.Ta predel blizu pazduhe je navadno najbolj problematičen. Zaradi premajhne košarice nemalokrat nehote na plan pogleda košček kože. Prav tako ni lepo, če prsi kipijo iz modrčka v dekolteju. Tisti, ki so okrepljeni z žico, ne smejo nikakor pritiskati na prsi, ampak pod njimi. Tudi pretesno zapeti ne smejo biti. To lahko zlahka preverite tako, da ga na hrbtu rahlo odmaknete od kože. Razmak mora biti vsaj za tri prste. Za mezinec dovolj prostora pa mora biti med naramnicami in kožo. Prsi morajo naramnice narahlo dvigniti.Trakove je treba večkrat naravnati zaradi nošenja in pranja, saj nosijo naj večjo težo. Poleti in ob posebnih priložnostih je treba tako priljubljeni samostoječi modrček na hrbtu malo bolj zategniti. Prozorne, silikonske naramnice se kaj hitro raztegnejo, zato jih je treba pogosteje naravnati ali pa zamenjati. Kritično preverite svojo podobo v spodnjem perilu. Vzemite si čas zase, stopite pred ogledalo in bodite kritične - izberite samo tisto, kar vam resnično odgovarja, tako po videzu, obliki, kvaliteti in ne nazadnje ceni. Ne skrivajte svoje ženstvenosti, poskrbite, da bo dekolte lepo oblikovan, kar omogoča podložen modrček, ki podpre težo prsi in jim da obliko. Če so prsi premajhne, morate izbrati model s košarico, ki jim bo dal manjkajočo formo. Preučite svoje pluse in minuse in oblikujte svojo podobo. Izbira primernega modrčka ni tako preprosta kot se zdi.Treba je poznati sebe, svoje telo, upoštevati pričakovanja, ter imeti dobro dozo samokritičnosti. Šele potem se lahko odpravite po nakupih. Staša } Kako neusmiljeno beži čas. Največ nas je seveda ostalo v takratnem ponosu Trbovelj v STT-ju, kar pa danes ni več to kar je nekoč bil. Čeprav nismo več rosno mladi, se naša generacija, če nam le zdravje dopušča, vsakih 5 let zbere, največkrat kar v Trbovljah.Tako je bilo tudi letos, ob tako častitljivem jubileju, ko ni manjkala niti jubilejna torta, ki jo je svečano razrezal eden redkih še živečih predavateljev, Ciril Dolničar, ki se je ljubeznivo odzval našemu vabilu. Čeravno, nas je na vsaki obletnici nekaj manj, se pa vseeno ne damo. Iz slike je razvidno, da smo še kar številčni, kar potrjuje, da smo kovinarji kleni ljudje. Za konec bi se rad v imenu zbranih in tistih, ki se vabilu zaradi kakršnega koli vzroka niso mogli odzvati, zahvalil našemu organizatorju Zvonetu Hribarju za odlično organizacijo srečanja, njegovi ženi Kristini pa za izvirna darila, ki smo jih, presenečeni, prejeli. Vsi si želim ponovnega snidenja, če ne prej, pa čez 5 let. Leopold Odlazek Zdi se mi da je bilo še včeraj, ko nas je Že takoj po končani, šoli nas je pot raz-49 golobradih, mladeničev iz cele Slove- nesla po Sloveniji, celo po svetu, nije, končalo šolanje na takratni, IKŠ-STT Še danes živijo nekateri v Nemčiji in celo v Trbovljah. v daljni Avstraliji. Ljubitelji slikarstva lahko občudujejo dela v različnih tehnikah, ki jim je skupno to, da jih ni nikoli popravljala, ker ni imela časa, saj jo je vedno privlačilo kaj novega in rada je to novo tudi preizkusila. Njene nežne podobe z motivi cvetja, pejsa-ži, ki so obdelani z drobno in precizno potezo, ki fo dopolnjuje tenkočutno izbrana barvna lestvica toplih tonov.Tako ostajajo utrinki življenja ujeti v podobo in vedno znova očarajo, ko v mislih popeljejo v svet, ki daje upanje, srečo. Prvič se je publiki predstavila 8. marca v začetku 80 - tih let na šolski razstavi s tremi slikami. Takrat je pokazala, da ženske ne ustvarjajo le s šivanko, kvačko in iglami, ampak tudi s svinčnikom in ogljem kar na navadnem papirju. Upodobljeni so bili obmorski motivi, ki so bili prikazani tudi na nekaterih razstavljenih slikah. Leta 1982 se je upokojila. Druga vrata so se začela počasi odpirati. Dve sliki je odnesla slikarju Kopitarju, da oceni ali so vredne, da jih uokviri. Že čez nekaj tednov je bila ena od njih razstavljena na razstavi likovne sekcije Dom v zagorskem likovnem domu. Tako se je začelo njeno intenzivno ustvarjanje. Včlanila se je v Relik in se učila. Sledile so prve raz- stave, skupinske in samostojne. Sledila so priznanja, nekaj certifikatov. Vsaka slika ima svojo zgodbo in sporočilo, ki si ga lahko vsakdo razlaga po svoje, tako kot čuti. Na otvoritev razstave je Ivanka Uršič povabila svoje nekdanje kolegice z izla-ške šole, da so ji stale ob strani. Adela, učiteljica slovenskega jezika, je čudovito opisala slavljenko in njeno delo, Cveta, učiteljica matematike in Mojca, učiteljica slovenskega jezika, pa sta zapeli ljudske pesmi. Besedilo in slika : Irena Vozelj 73 73 0) ">* (0 V) re N re c ro m O 0) m ^ fl) .Q O I- = O ° 9 > 5 o o m oo m co m oo o c S 0 0 0 ■>* ro in ro V ro .£ c ro s <§> o S >1/5 o Q. www.banka-zasavje.si